Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CV. — Izdan in razposlan 28. dne julija 1916.
Vsebina: (Št. 230—232.) 230. Ukaz, s katerim se razteza ministrstveni ukaz z dne 15. septembra 1915. !. na pridelek lanu leta 1916. — 231. Ukaz o usozu žganih opojnih tekočin iz inozemstva. — 232. Ukaz o organizaciji preskrbovanja krmil.
230.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 22. julija 1916. L,
s katerim se razteza ministrstveni ukaz z dne 15. septembra 1915. I. (drž. zak. št. 267) na pridelek lanu leta 1916.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914-, 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
V §§ 1 in 8 minislrstvenega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 267) o pridelku lanu leta 1915. ukrenjene odredbe veljajo tudi za pridelek lanu leta 1916.
Pravtako ostanejo nadalje v moči ostali' odredbe tega ukaza 1er dopolnjujočega ruinistr-stvehega ukaza z dne 28. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 56).
8 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hoohoul»ur«or s. r. Zenker s. r.
Ii«th s. r.	Kpit/.iiiiiller s. r.
231.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 26. julija 1916.1.
o uvozu žganih opojnih tekočin iz inozemstva.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje lako:
8 1.
V § 3 ministrstvenega ukaza z dne 8. novembra 1915. I. (drž. zak. št. 331) o ustanovitvi središča za špirit in o prometu s špiritom odrejena zapora se z učinki, izrečenimi v navedenem ministrstvenem ukazu, za dobo veljavnosti tega ukaza razteza tudi na žgane opojne tekočine vsake vrste, kakor: konjak, likčrje, punčeve esence in druge s cukrom ali drugimi snovmi pomešane žgane opojne tekočine, francosko žganje, arak, rum itd., ki se uvažajo iz carinskega inozemstva.
Veljavnost zapore se prične s časom carinsko-uradne odprave ob uvozu.
8 2.
Železnice in parnoplovstvena podjetja smejo sprejemati iz carinskega inozemstva uvažam* žgane
137
tSluVVliUoJl )
opojne tekočine po uvozni odpravi v prevažanje le, ako se predložijo v § 11 ministrstvenega ukaza z dne 8. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 331) o ustanovitvi središča za špirit in o prometu s špiritom zaukazana prevozna potrdila.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hohenlohe s. r.	Forster s. r.
Zenker s. r.	Leth s. r.
Spitzmiiller s. r.
232.
Ukaz poljedelskega ministra v poraznimi z ministri za notranje stvari, za trgovino in za finance z dne 27. julija 1916.1.
o organizaciji preskrbovanja krmil.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) in z dne 11. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 176) se, izpreminjujé rnini-strstveni ukaz z dne 11. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 232) ukazuje tako:
§ 1.
Središču za krmila je naloženo:
1.	Razpolagati z otrobi, ki so se izdelali v tuzemstvu, kolikor niso po obstoječih predpisih pridržani pridelovalcem žita (otrobi za lastno preskrbo), ter imeti te otrobe v razvidnosti.
2.	Razpolagati z vsemi krmilnimi jnokami, ki se izdelujejo pri semlevanju ječmena, prosa in koruze, ter z odpadki izdelovanja ješprenja.
3.	Razpolagati s tistimi množinami žita, sočivja (grašice) in mešanice, katere mu mora vojni prometni zavod za žito po obstoječih predpisih odkazati za krmo.
I
4.	Razdeljevati žito,, sočivje in mlinske izdelke, kateri so postali nerabni za človeško prehrano in katere mora vojni prometni zavod za žito odkazati središču za krmila.
5.	Razpolagati z oljčnimi tropinami (mokami iz oljčnih tropin) vsake vrste, posušeno krompirjevo kašo (pulpo), žganjarniškimi tropinami, posušenimi repnimi rezinami, sladovimi kalmi ter posušenimi pivnimi tropinami po dotičnih določilih.
6.	Razpolagati z izdelovanjem melasne krme.
7.	Razpolagati z množinami sirovega cukra, katere je oddalo središče za cuker za krmo.
8.	Priskrbovati in razdeljevati mešana in nadomestna krmila vsake vrste ter razpolagati z njihovim izdelovanjem.
9.	Prevzemati in razdeljevati krmila, ki jih vojni prometni zavod za žito uvaža iz carinskega inozemstva in mora izročiti središču za krmila, ter dobivati in razdeljevati krmila iz dežel ogrske krone in iz zasedenih ozemelj.
§ 2.
Poljedelski minister more odkazati središču za krmila še druge naloge, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi potrebščinami.
§ 3.
Središče za krmila je podrejeno poljedelskemu ministru in vezano v vsem svojem poslovanju na njegova ukazila. Poljedelski minister daje ukazila neposrednje ali po vladnem komisarju, ki ga je imenoval za izvrševanje državnega nadzorstva.
Središče za ‘ krmila ima v svojem pečatu cesarskega orla.
8 4-
Voditi središče zu krmila je naloženo predsedniku.
Predsednika in podpredsednika, ki ga je postaviti, imenuje in odpokliče poljedelski minister.
Obe mesti sta častni služiti.
Predsednik zastopa zavod na zunaj.
Ako je predsednik zadržan, vodi opravila podpredsednik.
Središče za krmila je sestavljeno iz upravnega oddelka in opravilne skupine trgovske službe.
Natančnejša določila v razdelitvi opravil in o sodelovanju obeh opravilnih skupin ukrene predsednik središča po ukazilih poljedelskega ministra.
Predsednik postavi ravnatelja, kateremu je pridodati potrebno osebje, da izvršuje po predsednikovih ukazilih trgovska opravila središča za krmila.
§ 5.
V	izvrševanje preskrbovanja krmil v posameznih deželah se ustanovi za upravno ozemlje vsakega političnega deželnega oblastva mesto za krmila.
Preskrbovanje krmil v nadvojvodini Avstrijsko pod Anižo se vrši po oddelku Nižjeavstrijsko središča za krmila.
Načelnike mest za krmila, oziroma njihove namestnike imenuje poljedelski minister.
Poljedelski minister lahko postavi tudi kolegij, sestavljen iz več udov, da vodi deželno mesto za krmila.
Ravnatelja-poslovodjo mesta za krmila, oziroma njegovega namestnika imenuje predsednik središča za krmila.
Mesta za krmila so podrejena središču za krmila in morajo slušati njegove zaukaze in odredbe. Dolžna so tudi dajati središču za krmila predpisane izkaze in vsa zahtevana pojasnila o opravilnem obratu.
Poljedelski minister izda pravilnik, s katerim uravna naloge vsakega mesta za krmila ter njegovo notranjo organizacijo.
§ 6.
V	izvrševanje nalog središča za krmila je pridana njegovemu predsedniku upravna komisija.
Sestavljena je iz predsednika, vladnega komisarja in udov, ki jih imenuje poljedelski minister.
Predsednik poljedelskemu ministrstvu pridanega sveta za preskrbovanje krmil (§ 9). predsednikov namestnik, nadalje vodja poslujočega ''avnateljstva vojnega prometnega zavoda za žito, •minski referent lega zavoda 1er poslovodja sre-
dišča za melaso so po svoji službi udje upravne komisije.
Upravna komisija se sestane prvo sredo vsakega mesca brez posebnega povabila v prostorih središča za krmila.
Mesta vseh udov upravne komisije so častne službe. Zunanji udje upravne komisije dobijo vozne izdatke povrnjene ter dnevščine v isti višini kakor udje kmetijskega sveta.
§ 7.
Upravni komisiji je naloženo podajati predloge in mnenja:
1.	o vprašanjih notranje organizacije opravilnega obrata središča in deželnih mest za krmila ;
2.	o ustanovitvi cen za krmila, ki jih spravlja središče za krmila v promet;
3.	o primerni porazdelitvi krmil;
4.	o privzetju novih potrebščin *v delokrog središča za krmila.
§ 8.
Za posvetovanje o strokovnih vprašanjih, ki se tičejo zlasti nabave novih močnih krmil, se postavi pri središču za krmila odbor, ki je sestavljen iz izvedenih udov.
Ude odbora imenuje poljedelski minister.
§ 9.
Pri nadzorovanju središča za krmila pomaga poljedelskemu ministru pridani svet, ki je sestavljen iz izvedenih oseb gospodarskega življenja, ki poznajo posebne razmere v posameznih deželah.
Ude pridanega sveta ter predsednika tega sveta in njegove namestnike imenuje poljedelski minister.
Poljedelski minister sklicuje pridani svet po potrebi, toda vsaj trikrat na leto. Izrekati mora mnenja o vprašanjih občega poslovanja središča, ter preskrbovanja krmil sploh, ki jih daje poljedelski minister ali upravna komisija na posvetovanje, in more v takih vprašanjih tudi samostojno podajati predloge.
Biti ud pridanega sveta je častna služba.
Zunanji udje pridanega sveta dobijo vozne izdatke povrnjene ter dnevščine v isti višini kakor udje kmetijskega sveta.
§ io.
Upravo središča za krmila in podrejenih mu mest je voditi po trgovskih načelih in jo urediti tako, da se izdatki zalagajo z dohajajočimi dohodki.
Središče za krmila sme torej k določenim najvišjim cenam krmil in drugih potrebščin, ki jih spravlja v promet, za založbo svojega obratnega
potroška pobirati priklade, kojih višina potrebuje odobrenja poljedelskega ministra.
Središče za krmila mora poljedelskemu ministru na njegovo zahtevo vsakčas dajati račun o svoji opravilni upravi ter poročati o stanju svojega poslovanja.
§ 11.
Ta ukaz dobi moč 15. dne avgusta 1916. 1. Z istim časom se razveljavlja ministrstveni ukaz z dne 11. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 232).
Hohenlohe s. r.	Zenker s. r.
Leth s. r.	Spitzniiiller s. r.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarn».