f
PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLECE CI7A7EUE
Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zveze in Prosvotno Matico
OFFICIAL OMAN Of
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST—NO. 2112.
Cater«4 mm
MiTtU A« of Ciiri'il
t
CHICAGO, ILL., APRIL 21, 1948.
Kablwhed Weekly at 2101 8. Uwndtle Ave. ••• LETO—VOL. XLIII.
"Come into my parlor," laid thespidcr to the fly, ' * 0 ■ —
en eld minify rhymm.\
\
Svetovni metež iz dnevd v dan hujši in brez kontrole
Berlin, Trst, Dunaj, čezdalfe bolj sporno točko. — Volitve v Italiji Amerika drago plačala. — Trik zapadnih sil s Finsko se ni obnesel
svo>ih čet in vojnih ladij. Torej da jim Trst ostane za trajno vojno oporišče.
Bitka sa Italijo
Ameriška in angleška diplomacija sta s sodelovanjem Francije spravile svet v tolikšno negotovost, da miru ne bo drugače kot da se sporazumejo zanj, ali pa če se za pode v vojno, v kateri naj ljudje pokoljejo drug drugega	%
Igračkanje s Trstom
Par dni predno so se pričele minulo nedeljo volitve v italijanski parlament, je ameriška vlada znova zahtevala od Rusije "da ali ne'*, namreč da se Trst "vrne" Italiji.
Na prvo noto je sovjetska vlada odgovorila, da je pogodba z Italijo sprejeta taka kot je in da kar se Trsta tiče, ni nobenega vzroka, ne pametnega razloga, čemu naj se bi prvotni predlog spremenilo.
Ampak vladi v Washingtonu se je šlo za volitve v Italiji in samo radi tega je vadljala za Tn>t.
Tržaško vprašanje je res napačno rešeno. Toda vrnitev Trsta Italiji ne bi bila nikaka rešitev. Edin pameten izhod je tisti, ki ga predlaga Tito. Trst naj postane avtonomna krajina, povsem avtonomna magari pod Italijo, toda ekonomsko in kulturno mora biti Ttst tudi jugoslovanski. In ob enem za svoje ekonomsko prospevanje svobodna luka vseh onih dežel, katerim je služil pred prvo svetovno vojno.
Angleži ostanejo v Trstu
Po odklonitvi Sovj. unije, da naj se Trst vrne Italiji, je vložila poseben protest proti anglo-ameriški okupacijski oblasti v Trstu jugoslovanska vlada. Ju-slaviji pač ne more biti vseeno, kaj bo s Trstom, še najmanj pa njeni republiki Sloveniji.
Vlada v Beogradu pravi v svojem protestu, ds Američani in Angleži na svobodnem tržaškem ozemlju namenoma povzročajo politične in gospodarske zapietljaje, ter nete nemire, zato, ds jim ne bo treba umakniti
POLITIKA ZED. DRŽAV VSEPOVSOD V PRID REAKCIJI IN DINASTIJAM
V naši deželi je sedaj sama en močan glas, ki . vpije za mir. To je Henry A. Wallace. Včasi je bil g/a-. san za enak program tudi senator Pepper /z Floride,., pa se je xbal, da bodo tudi njemu pritisnili iig "so-.. potnika" in tako se v prid mirovne in socialne politike . le še redkokdaj oglasi.
Wallaceu ie tu pa tam razbijajo pod krinko "patriotizma" shode -a on smelo poudarja, da ljudje, ki ga skuiajo motiti, ne vedo kaj delajo.
"Naša vlada podpira kralje in najbolj reakcionarne kroge vsepovsod," pravi Wallace, in to je resnica.
Ko je prišel sem bivši romunski kralj Mihael, so ga sprejemali v državnem departmentu kot da je neko čudo in bil je Trumanov gost. Ko je Mihael odšel nazaj v London, je reporter jem radostno poudaril: "Tudi Truman želi, da se vrnem na romunski prestol." In romunski monarhtsti v tej deželi so nato veselo ugotovili, da vojna z Rusjo je neizogibna in ko bo tepena, se vrnemo "v stare razmere". Namreč Mihael pojde v Bukarešto, Peter v Beograd, Oto na Dunaj In Umberto v Rim.
Grčiji pa smo že usilili kralja. To nas stane stotine milijonov. Angleška vlada drži v Grčiji še vedno svojo armado, ki jo vzdržujejo sedaj ameriški davkoplačevalci.
Dne 14. aprila so v Sparti na Grškem aretirali 25 oseb vsled osumijenja, da so v zvezi z gerilci. Orožniki so imeli nalogo, da jih "ščitijo", toda so jih kar tebi nič meni nič v ječi postrelili, dpsi jim ni bil dokazan nikakršen zločin. Niti to jim še ni bilo dokazano, da-li se res družijo z uporniki. Vlado ja ta zločin označila za neljub incident, a bil je storjen. V Grčiji je vrhovna oblast ameriško glavarstvo, kajti kralja in njegov dvor ter rojalistični (fašistični) režim vzdržujejo ameriški dolarji. Masni umor v Sparti je neljubo došel tudi ameriškemu vrhovnemu komandantu — _ zaradi reporter jev, ki jih imajo tam ameriške novinske
kit	"fr1 atAj****samli p**1 p® P***
vid, bi ugotovili, tla je več kot po enem letu ameriško Intervencijo, in po parletni angleški intervenciji jasna, da grško ljudstva kralja, ki ga mu usiljujemo, ne mara in ne njegove vlado.
Koliko časa še bo ameriško ljudstvo trpelo to takozvano Trumanovo doktrino, ki ni drugega kot politika Wall Streeta za mednarodni kapitalizem? -
Kakor na Grškem, tako troši Trumanova administracija milijone ljudskega denarja — z odobritvijo reakcionarnega kongresa seveda — tudi v Italiji. Ako ne bi bilo v nji ameriške intervencije, bi Italija imela že lani ljudsko vlado in SOCIALNI preobrat. Tega pa jI skušata Wall Street in Vatikan preprečiti za vsako ceno.
Za vzdrževanje kitajskega diktatorja Ciang Koi-šeka je ameriško ljudstvo izdalo že več milijard in dsb jatvam ni še konca, ker čim bi mu Amerika pomoč umaknila, bi Ciang Kaišek padel.
V Evropi še Vedno strme, kako si je ameriška poslanska zbornicav pola predlagati fašistično Španija v Marshallov plan, a v resnici to ni nič čudnega, kajti kakršni so politični toki v naši deželi sedaj, vodijo izogibno v fašleem.
Trst kajpada je samo pika anglosaške zveze za kontrolfranje Evrope. V boju za zmago reakcije v minulih volitvah v Italiji je naša dežela potrošila več
stroški republikanske in demokratske stranke skupaj. In to veliko pove. V Italiji se gre med kapitalizmom in socializmom Tukajšnji dvojčici (demokratska in republikanska stranka) pa sta obe za en in isti sistem in obe za nadvlado ameriškega kapitalizma nad svetom.
V Italiji je torej, kar se volitev tiče, bitka končana, ni pa dogotovljena kar se borbe med privilegiji in socializmom tiče.
Borba med razredi se običajno ne rešuje z glasovnico. To je poudarjal tudi premier Alcide de Gasperi, ki je poslal za stražnike na volišča okrog tri sto tisoč vojakov in orožnikov (kara-binerjev).
Italija sama je revna in za anglosaški kapitalizem nima v tem oziru nobenega pomena. V nji ni rudnikov, kakor jim ima Jugoslavija, ne oljnih ležišč, kot 3o v Saudi Arabiji, v Iranu in Iraku.
Toda Italija je strategična pot po Sredozemlju. Vrh tega šteje kakih 40 milijonov ljudi, ki se
(Konec na 5. strani.)
CLEVELAND
KONCSRJ IN OPtRFTA
"Srce in denar"
V NEDELJO 25. APRILA
V SLOV. NAR. DOMU ST. CLAIR AVE.
Jm
Goženje v militarizem bo zadoltilo naše ljudstvo do grla
Dajatve, ki smo jih odločili sa okrevanje takosvane zapadne demokracije, segajo v milijarde. Kako se bo poskus obnesel, je seveda vprašanje. Mnenje mnogih ekonomov je, da Evrope ne bo več mogoče obnoviti za kapitalizem in imperializem, ker je svojo vlogo doigrala.
Naši finančni in industrialni magnati na Wall Streetu to dejstvo podzavestno čutijo, a ker se boje, da če "propade" vsa Evropa "v socializem", potem bo tudi ameriškega kapitalizma prej ali slej konec.
Ideja, da kapitalizem in sovjetski komunizem lahko živita vzajemno drug poleg drugega in da sta si lahko v gospodarskih zvezah brez nevarnosti drug sa drugega, se ni uresničila.
Zato se v Rusiji vojne boje, ker so njeni ljudje v nji ogromno trpeli, tukaj pa naš kapitalizem izziva vanjo, češ, čimprej tem-bolje — enkrat se moramo spopasti!
Tako so. v svetnem kongresu koncem minulega tedna v vojni histeriji odobrili nadaljnih par milijard sa ojačanje ameriške zračne flote. Dasi je sedaj ogromna, vendar je po mnenju večine poslancev premajhna. Kadar ti ameriški militarist želi kaj dokazati, poudarja, da ima Rusija ogromno kopno armado — torej dajmo z njo tekmovati! Sprejmimo zakon za obvezno vojaško službo, zgradimo si novih podmornic, množimo si zalogo atomskih bomb in sploh — kaj bi skrivali, dajmo pričeti s vojno sedaj, ko je naš vrhovni utilitaristični štab prepričan, da je zmaga na njegovi strani.
Ali se je čuditi, ake so v Rusiji, v Ukrajini, ma Poljskem itd. Mr V skrbeh pred BOVO in V a-sije?
Armada Zed. driav Heje sedaj blizu milijon mož. Vsi je mehanizirana, torej opremljena tako, da lahko predstavljft po starih merilih deset milijen#V mož.
Imamo večjo bojne mornarico kot vse druge Iriave na svetu skupaj.
Izvori nafte, ki v sedanji industrijski dobi toliko pomenijo, so skoro vsi pod kontrelo ameriškega petrolejskega kar tela.
In baš v ta namen Ifcočeje oljni magnati našo delilo toliko militarizirati, da jim be ščitila njihova bogastva bodisi v Saudi Arabiji, v Iranu in Irsku in ob enem jih razbila v slučaju vojne z Rusijo v Gružiji.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
V Italiji so prve volitve po Mussolinijevem prihodu v vlado dovršene. Veliko ljudi je bilo v kampanji pretepenih, nekaj na shodih tudi ubitih in v Siciliji — krajini črne roke — pa kar blizu 50 delavskih voditeljev. Ali je demokracija v Italiji dne 18. aprila v volitvah zmagala? Ko je šla ta številka Proletarca v tisk, smo imeli pri rokah le netočne podatke. Vemo, da se je reakcija zaklela pridržati Italijo v objemu zapadnega bloka, ali boliše, v kleščah ameriškega kapitalizma. In vemo tudi, da v Italiji ne bo miru dokler ne zmaga ljudska fronta. Ona hoče napraviti izkoriščanju konec in bo ta svoj cilj dosegla prej ali slej. Kajti to je njeno zgodovinsko poslanstvo, ki ga ji ne more ničesar preprečiti. Bitka, kajpada, iz starega v novi red pa bo težavna, in za mnoge tudi na ltvlci razočarljiva. To seveda velja tudi za našo deželo.
* Kaj bo s Trstom? Sovjetska vlada je pet dni pred volitvami v italijanski parlament zavrgla ameriški predlog, h kateremu sta se pridružili samo posebi u-mevno tudi angleška in francoska vlada, da se Trst vrne Italiji. To jje bila ena najgrŠih potez diplomacije zapadnih držav, ker je s tem že v tretjič dokazala, da ji ni za drugega kot za svoje lastne imperialistične interese, demokratična gesla pa so ji samo na jeziku.
Tržaško vprašanje je zavoženo po vseh vidikih zaradi tega, ker hočeta anglo-ameriška zveza to mesto za svojo vojno bazo. In ker že naj bo vsa Italija njuno vojno oporišče, čemu naj bi ne bil i Trst priključen zraven? Da, seveda! In naš državni department je to svojo nakano izdal s tem, da Jugoslavija, v svoji coni Trsta, spreminja ves teritorij kot da je pravzaprav del Jugoslavije. Seveda! Saj tudi je! Ampak angleški in ameriški ofi-
cirji se na take stvari ne razumejo. Njim so samo "vojaške baze" v mislih.
Vojna histerija je kakor pijanost. Le da se pijani ljudje streznijo, militaristi pa nikdar.
Harold E. Stassen se je v primarnih volitvah v nekaterih državah dobro postavil in tudi senatorju Taftu, ki se poteguje za enako mesto, je pridno nagajal. Stassen bi namreč rad predsedniško službo. Čemu mu je toliko zanjo, ko pa je tako umoma, da vsakega ugonobi? Tako vprašuje tudi njegov kolega kongresnik Hoffman iz Michigana, ki je tudi republikanec, kakor Stassen. S to razliko, da ga nima rad, pa želi od njega izvedeti, kdo mu FINANCIRA kampanjo. Hoffman trdi, da je stala agitacija za Stassena do srede aprila že $750,000. To je kajne velika vsota, ki kaj pomeni le v očeh onih, ki se razumejo na visoke številke. Navadni ljudje jih prezro, ker se ne razumejo dalj kot do vsot ki jih davijo za plačevanje stroškov dan za dnem. Vendar pa je potrebno, da se bi i navadni ljudje zanimali za take stvari. Kajti ako je kongresnik Hoffman v pravem, kdo je Stassenu dal skoro milijon za kampanjo samo v primarnih volitvah? In čemu? Mar zato, ker je Stassen liberalec? Ne, ker celo kar dva kapitalistična dnevnika v Chicagu trdita, da Stassena financirajo kapitalisti z Wall Streeta. Sicer vlagajo bogataši v kampanjske fonde tudi drugih aspirantov za predsedniško službo, toda kadar si enega zberejo, drugim samo kar tako iz prijaznosti pomagajo. A resnica je: kogar koli bo nomi-nirala republikanska konvencija za svojega predsedniškega kandidata, in kdorkoli bo kandidat demokratske stranke—Wall Street bo zmagal. Razen ako se ljudstvo oklene nove MASNE (Nadaljevanje na 4. strani.)
Za eno univerzo zelo veliko število
V University ef Illinois je vpisanih v drugem semestru 27,384 študentov. V kampusu Urbana-Champaign, kjer je sedež univerze, jih je 18,293, drugi so v filijalkah v Chicagu in drugje.
Stavke so drago plačane od delavcev samih
Ameriški sindikatnl (unijski) delavski sistem je zgrajen na načelu, da si moramo pridobiti dobrine kolikor jih delavec potrebuje v kapitalističnem sistemu. Posedujoči sloj v to ne verjame in zato so bili ta teden predloženi kongresu novi načrti ca poostritev zob "Taftovemu-Hartleyejevemu" aktu.
John L. Lewis je prosekutiran, lasi veruje v kapitalistični sitem morda še bolj kakor predsednik Truman. Obravnave preti njemu, od vlade zaključene t« teden, so stale nas vse mnoge mnogo tisočakov, a nič sate, iko bi Lewis ne bil pristaš sistema, kateri mu gnjavi živce ln davi premoga rje.
Revija "The International Teamster", ki je glasile prevoe-nikov in jo urejuje predsednik Daniel J. Tobin, pravi v aprilski izdaji, da unije veliko Izgube vsled prenagljenih stavk. Dasi je on konservativec, je smatran v eksekutivi AFL sa "aapred
njaka" in sa selo inteligentnega človeka.
"Staro" krilo AFL hoče pravico do stavk ln po postavah je ima. Nesreča je, da če je delodajalec v naprej odločen stavko ugenoblti, zruši s tem tudi mnogo družin. Izgube hiše, v katere se se sadolžili, nimajo sredstev za najemanje id ravnika in ne ss zdravila ln tako te dogaja, da gre milijone ljudi — kakor je teko pegostoma naglaša 1 pokojni predsednik Roosevelt, v tiste niftlne, v katerih ni ne dovolj sdravja, ne dovolj živeža in da jim sploh vsega primanjkuje.
Ena sale tragičnih stavk v minulih dneh je bila in je stavka delavcev mesne (ali klavniške) industrije. ,
V nji so najnižje plačani delavci izmed vseh takocvanih masnih industrij, ln zato so pri-morani živeti Is dneva v dan. Stavka se je pričela pred nekaj tedni. Unija je sahtevala zvišanje mesde 2tc na ure. Mesni trust je ponudil tc na uro s vi-
šanja. To se je zdelo delavcem kajpada premalo in so rajše sa-stavkali. Toda po tednu in dveh in treh so se začeli vračati na delo — ali bolje rečeno, v stav* kokaštvo. "Cemu nas Isdajnte?" ae jih vpraševali piketi. "Nima-mo s čem plačati stanarine," so odgovarjali.
Unija klavniških delavcev nt mogla ponuditi stavkarjem drugega kot prost obed dvakrat na dan v svejih kuhinjah. Unija stavcev v Chicagu n. pr. je finančno toliko močna, da plačuje svojim članom, ki to ns stavki, od $40 de $60 na teden stat-kovne podpore. Toda take unije so redke. V masnih obratih jih ni in sato so se magnati mesna industrije saklel« ubiti to unijo, ki to označujejo sa "komunistične dominirano".
Slabo izgleda tudi za največje unijo v tej deželi, sa organizacijo avtnih delavcev, ki je ped vodstvom Waltherja Reutherja On je ognjevit
munistov. Is Detroita je bilo minulo soboto poročene, da bo GM odsloupla 200,000 delavcev, ker "primanjkuje jekla".
To je star trik. Kom»*nija hoče profile in sato noče "nadprodukcije".
Zelo se kapitalistični tisk davi s podatki o izgubah premo-garjev v stavki. Pe njegovih številkah ao izgubili vsak teden $27,HO,000 na plači. In pe vsa industrija je Is rada, l»r seveda ni res. Resnica je le, Ia ako ne delaš, tudi čeka na dobiš.
Največja smeta ameriških delavcev je, ker nimajo Šteje politične stranke, toke namreč, ki bi bila sa socializem. Naše upanje sedaj je Wallaceova stranka. Vsi sedanji unijski voditelj! so sa sistem kakršen ja. Oni V stav kah nič ne izgube. Plačani so večinoma previsoko In Uve po "buržvasno". In če jih kde gra ja, pa ga nahrulijo, da je "rdeč kar" in da naj se pebere od kjer je prišel.
Nekaj o naših stvareh
Dne 17. in 18. aprila se je vriila v Amalgamated Centru v Chicagu konferenca Ameriškega slovanskega kongresa srednjezapadnega distrikta. Navzočih je bilo o krog 200 zastopnikov. Delegate je poslalo tudi par društev SNPJ, podružnice SANSa in Proletarec.
V	nedeljo je bila konferenca končana in nato zaključena z veliko koncertno priredbo.
V	soboto sta bila glavna govornika Zlatko Balo-kovič In njegova žena Joyce Borden. Ona |e govorila o vtisih s svojega nedavnega potovanja po Evropi in o silnih naporih jugoslovanskih narodov za zgraditev novega reda. Med vojno je bilo vse porušeno, polja uničena, prometni sistem je padel pod ničlo. A nastal je prevrat, ljudstvo je sklenilo ustvariti nov gospodarski red in dela neglede na ure, da svoj cilj čimprej doseže.
Zlatko Balokovič je naglašal, da so se slovanski narodi s preobrati (s socialno revolucijo) pognali stoletja naprej in zato je starega reda v anglosaških deželah strah. Vprizorili so zoper slovanske dežele strahovito gonjo, katere posledica bo vojna, ako prof ne zmaga razum in v letošnjih volitvah Henry Wallace.
Omenjal je izjave učenjakov o atomskih bombah, ki jih imajo Zed. države. Njihova uničevalna sila je tisočkrat večja kot pa je bila sila tistih dveh bomb, kateri sta bili vrženi na Japonskem in zaključile vojno. Pravijo, da bi mogli ameriški letalci s sedanjimi atomskim bombami pobiti — recimo v Rusiji, v dveh urah SO miljonov ljudi.. •
Da — svet je v nevarnosti, je naglašal Balokovič in naša dolžnost je, da delamo na vse kriplje za mir,
Žal, da se ljudstvo, ki zajema svoje znanje samo iz kapitalističnega tiska, te resnice In svoje nalogo ne zaveda.
V	nedeljo 18. aprila se je vršil v dvorani SNPJ koncert pevskega zbora "Franceta Prešerna". Spored je bil pester in udeležba obilna kot običajno na koncertih tega zbora.
Ta petek 23. aprila bo v Slov. delavskem centru »predaval Joško Oven, ki se je nedavno vrnil s po to-vonja po Mehiki. Dobrodošli to tudi noClani Iduba. -
it AL	vlAAT&t
LETARBC A?RIL 21, »48.
PROLETAREC
LIST ZA INTERS 8E DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja JifMloTiifki Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zed in J enih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00. #
Vsi aakopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.
Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: Unitsd States: Ona Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
8881 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
čemu delavska stranka v Angliji bo mogla zgraditi socializma ?
V ameriškem kapitalističnem tisku se pogosto poudarja, da ims Anglija socialistično vlado in "socializem", ki upropašča obe — namreč Anglijo in delavsko stranko.
Dejstvo je, ds v Angliji ni socializma. Je pa v nji POLOM In tudi z njenim imperializmom ji gre tako slabo, da bi že docels propadla, ako ne bi imela na svoji strani ogromne militaristične in politične sile Zed. držav.
Sir Stafford Cripps, ki je bil nekoč toliko levičarski socialist, da ga je delavska stranka izključila, je znan ekonomski veščak in v sedanji vladi je on "chancellor of the exchequer". On Je v nji sedaj najmočnejša osebnost in njegova naloga je, da obvaruje Veliko Britanijo pred ekonomskim polomom.
Ameriški kapitalistični propagandni aparat trdi, da je delavska vlada zanič in da se vzdržuje edino s pomočjo "kapitalistične Amerike." Dsli smo ji blizu štiri milijarde zastonjskega posojila, ki ga je zapravila ne da bi mogla spraviti svoje finance v red. Ni dovolj produkcije za izvoz, Anglija pa živi od njega, in če nima dovolj blaga po ugodnih cenah za izvažanje, nima s čem kupovati živeža in surovin za njeno industrijo. To ji znižuje žtvljenski standard. In ogroža ji obstoj njene ekonomije, ki jo še vedno vodi po starih načinih.
Toriji Attleejev kabinet kritizirajo, a tako oprezno, da bi oni sedaj vlade ne hoteli prevzeti nazaj. Naj jo ima delavska stranka! Toriji pocnajo njene težave in njeno voljo za "preurejanje" sta-reda tako, da vzlic vsemu Anglija ostane kapitalistična
rav priča, da še živimo Slovenci v Ameriki. Društva pa, ki to prirejajo, potrjujejo, da imajo še precej energije in zmožnosti. Porok Umu so vstopnice v predprodaji. Prodajajo se kakor za maslo. Bojiipo se, da bo SND premajhen. Zato si preskrbi te vstopnice ž* vnaprej in pridite na koncert o pravem času.
Vstopnice na koncert so po $1. Otroci od 6. do 12. leta 35c. Otroci v spremstvu starišev so
vstopnine prosti. Vstopnina na ples zvečer 60c. Vstopnice kupljene za na koncert, so veljavne tudi na ples zvečer.
Takoj po programu, ki bo trajal kake 2Va uri, bodo pripravljene mize za večerjo v spodnjih dvoranah SND. O tem vas obveščamo, da ne boste skrbeli, kam boste šli večerjat. Naš informacijski biro vam bo vedno na razpolago z največjp usluž-nostjo.	Martin Judaic h.
ska organizacija prenehala biti vplivno delavsko gibanje« Na njeno mesto.je stopila A. F. L., ki je kmalu konsolidiralg. svojo pocicijo kot poglavitna delavska cvega širokega obsega. Imela je hude borbe z velikimi kor-poracijami, ki so dominirale takratno ekonomsko pozornico. Vendsr je vse srečno premagala in qb*taja še dAnes kot močna in vplivna federacija organiziranih delavcev/ in profesionalcev.	Common Council.
Dve važni SANSovi priredbi v Chicagu mm^^^m^^
Seveda, delavska stranka je podržavila premogovnike, železnice in še to in ono, toda saj je vlada vse to prejšnjim lastnikom plačala in jim jamči obresti.
Kupila pa je vse kar je podržavila na kredit. In odplačevala bo prejšnjim gospodarjem obresti in obroke na glavnico. Ce ne bofr fohn^in n pr. premogovniške industrije, dovolj visoki, pa sa bo vzelo is splošnih državnih virov.
Te vrste takozvane socializacije Anglija ne bo zmožna in zato ja odvisna za kritje svojih izdatkov od Zed. držav, torej od tistega kapitalizma, kateremu je v volilni kampanji pred tremi leti obetala konec.
Novinar Ernie Hill, ki piše za Knightove dnevnike, pravi v člkaških Daily News v depeši iz Londona dne 15. aprila, z naslovom "Socializem v Angliji porazuje samega sebe", da Je labo-ritska stranka ras zelo zvišala življenaki nivo polovice prebivalstva, tistega namreč; ki je bilo najbolj zapostavljeno in skoro neprenehoma v pomanjkanju.
n Toda ekonomaki položaj dežele v celoti se je poslabšal in še slabši bo.
On doiži za te propadanje angleške ekonomije socializem odgovornim. Toda kar so laboriti na Angleškem ob prevzemu vlade dobili, je bilo BANKRAOTlRANJE imperializma in kapitalizma v imperiju njegovega veličanstva.
A namesto da bi se vrgli preobrniti vso državo drastično kot so v kampanji obljubljali, so začeli s podržavljanjem bankrotiranih, zastarelih obratov in jih lastnikom, kot že omenjeno, veliko pgadrage plačali. V diplomaciji so ohranili tori je in nadaljevali terijsko vnanjo politiko, kakršna je bila pod Churchillom in njegovimi predniki.
Tistemu delavstvu, ki je bilo prej najbolj na dnu, so dvignili mezde in uvedli mnoge socialne reforme, toda sistem izkoriščanaj za privatni profit Je ostal in z njim vred aristokracija, dinastija in drugi taki okraski, ki stanejo milijarde a donašajo nič.
Anglija je za svoje preživljanje primorana iskati dohodke z izvozom industrijskih produktov. Teh ps sedsj nims dovOij, ker je bila v vojni sama toliko prizadeta, da si je morala najprvo pomagati na svojih tleh. Ameriško darilno posojilo ji je to pomagale, a ne dovolj, zato je prej omenjeni Stafford Cripps nedavno Angležem dejal, da jih čaka temna bodočnost, ako se Marshallov plan ne obnese.
Mnogi aaserttki reporterji v Angliji trdijo, da je propadanju Aagbja krive lenobe njenega delovnega ljudstva. Na lenobo aristokracije |mtakij«yjr In tudi ako jo poznajo, bi jo ameriški kapitalistični tisk ne naglašaL
Vedno pa čujemo tudi v našem kongresu omembe, da čemu ne bi angleški in drugi evropski delavci več producirali!
Kako pa naj aa ženejo v delu ob hrani, ki jo imajo? Ernie HOI opisuje v svojem članku o propadanju "angleškega socialism", kako ia se restavracije, trgovine in gostilne odprte dopoldne samo par ur in spet popoldne par ur. Premogovniki operirajo tff^ en šiht, dočim ameriški obratujejo po dva in mnogi po tri šib te. Mnenje Američanov je, da An^eži in Francozi premalo delajo, da ao leni in njihove vlade pa se zanašajo na ameriško pomoč, namesto ds bi same spravile svoje hiše v red.
Lenobe Je res veliko — posledica birokratskih sistemov, ki so se vrstili v Evropi drug za drugim. Neki reporter n. pr. piše, da j« Mula pred "epaMfe" (tobačno trafiko) v Londonu cela *rtta ljudi, prodajalec pa je notri ss zsklenjenimi vrsti igral karte sam s sabo. Seveds, prodajalna je državna in kaj se on
briga za dohodke!
Ta sistem odpravljajo sedaj v Jugoslaviji in drugje v sovjetskem orbite, zale si pomagajo tudi bres Marshallovega plana in baas ameriških poMjatev	f
D*4t bodo arargil start tradicije zlahka odpraviti, se ne ve. Bržkone na tako kot si vlada ž^Je, kajti stara navada je železna
srajc*-	. . '	•. . a i .
V našem mestu se pod avspi-cijo centralnega odbora postojank Slovensko ameriškega nerodnega sveta vrše v mesecu maju dve važni priredbi, na kateri se tem potom opozarja Občinstvo v Chicagu in okolici.
Prva priredba se vrši popoldne 2. maja ob tretji uri v dvorani SNPJ s šaloigro "Oj ti vražji fant". Ker je bila v zadnjem uradnem glasilu SNP precej obširno popisana, bi bilo opis nesmiselno ponavljati. Ves prebitek te priredbe je namenjen v dober namen in sicer: za obrambo svobodnega tiska in pa v podporo organizaciji SANSa. katera brez finančne pomoči ne more uspešno voditi boja v interesu malega človeka in za splošno obrambo ljudskih interesov. Ako hočemo kljubovati silam reakcije, katere rtremijo z uničenjem demokracije v smislu kot si jo mi predstavljamo, tedaj moramo ne le moralno, ampak tudi gmotno žrtvovati tudi mi, slovensko-ameriški naseljenci, kateri tvorimo del tega naroda.
Poleg igre se bo po zaključenem programu v spodnjih prostorih vršila proeta zabava, ka-
tere se lahko udeležijo tudi oni, ki bi iz enega ^li drugega vzroka ne mogli posetiti programa.
Druga priredba — pod isto avspicijo kot prva je ps politični shod za novo stranko "Progresivnih Amerikancev", kateri se vrši v petek večer 7. maja, ravno tako v dvorani Slovenske narodne podporne jednote.
Shod se prične točno ob 8. zvečer, ns katerega ste tudi v
tem slučaju vabljeni slovenski rojaki in rojakinje, kot državljani te republike, da se ožje seznanite z delom in programom novega političnega gibanja, kateremu na čeki je Henry A Wallace.
Prišel je čas, prijatelji, kateri od nas zahteva resnega dela, žrtvovanja v interesu človeštva, odločnosti, kakor tudi poguma! Od Lincolnove dobe ta dežela še ni stala pred tako važnimi zgodovinskimi dogodki, kakor stoji danes, česar se mnogi državljani, posebno mlajše generacije, malo zavedajo. Ako bomo znali rabiti prihodnjo jesen zdrav razum, tedaj lahko dosežemo zmago z umskim mečem; ako zapasemo omenjeno priložnost, tedaj se zna zgoditi, da bomo
Kar želkno v tem članku poudariti je predvsem zavajalno pisanje ameriškega časopisja o polomu "socializma" na Angleškem. Ker ga ni, torej ne more biti v razsulu še predno se je rodil. V razkroju pa je kapitalizem, česar pa tukajšnji monopolski propagandni aparat kajpada noče priznati. In celo tega ne, da nima Marshallov plan drugega namena kot obvarovati Evropo za stare privilegije. To je izrecno pokazalo glaaovanje v zvezni poslanaki zbornici, ko se je tako velika večina ljudskih, "demokratičnih" zastopnikov mahoma navdušila za priključitev fašistične Španije v načrt za rekonstrukcijo zapadne Evrope. Seveda ha ameriške stroške.
Njihov sklep je sicer za enkrat bil vsled opozicije senata zavržen, toda Francovy Španija je vzlic temu — v zapadnem bloku.
Angleška delavska stranka v tem položaju torej ne more biti drugega kot sodelavka v načrtih ameriškega kapitalizma. Sicer varuje demokracijo, ki jo je na Angleškem veliko več kot v Zed. državah, kar se civilnih svobodščin tiče. In to neglede, da je Anglija skoz in skoz prežeta z monarhistično vzgojo, dočim ao Zed. države republika.
Kari Marx je v svojem življenju prerokoval, da bo Anglija prva, ki lahko vsled svojega modernega kapitalističnega ustroja po zakonih razvoja postane Socialistična država. Smatral je, da bo angleški kapitalizem prišel do točke, s katere ne bo mogel drugam kot v propadanje in tedaj se bo Anglija kar na miren način pretvorila v socialistično državo.
Njegovih misli so bili tudi mnogi drugi graditelji delavskega gibanja v Angliji. Takrat pač fe niso računali na Zed. države, ker so se šele razvijale in bile v evropski politični jsvnosti upoštevane le kot kolonija za izseljevsnje odvišnegs prebivalstva evropskih drzel
Danes je jasno, ds je Anglijs silno odvisna od teh Zedinje-nih držav, ki so se od nje ločile a silo — z revolucijo. In sato v takih okolščinah v nji ne more biti aocialisms, pa če se kapitali-atlčni tiak la tako norčuje iz te resnice In krivs vsegs tegs je delavska stranka sama, ker trdi nekaj na papirju, v praksi pa ae ravna fn plava po starih tokih tradicij britanskega imperializma.
drago plačali svojo nerodnost.
Henry A. Wallace in vsi oni, ki podpiramo novo politično gibanje v ti deželi, se zavedamo te resnice, da le v MIRU in mednarodnem prijateljstvu je ljudstvu mogoče razviti gospodarsko silo na višji življenski standard in v blagostanje.
Mi. kot ameriško ljudstvo v splošnem, ki poznamo zgodovino nemškega fašizma pred drugo svetovno vojno, bi se iz nje lahko nekoliko poučili in tako odvrnili nesrečo, v katero nas pehajo militaristi te dežele in njihovi vojni hujskači. Ce bi bilo Nemcem znano tedaj, kam Hitler "fura" deželo, bi mu naj-brže ne bili tako slepo sledili, toda spoznanje je prišlo prepozno, kar nam naj služi za vzgled. Kadar ne bo več domov, ko bodo naša mesta razrušena, vasi, tovarne itd., tedaj bo tudi za nas prepozno vsako kesanje ali tarnanje, česar se moramo zavedati sedaj.
Mogočen ljudski glas od vzhoda do zapada, od juga do severa pri prihodnjih predsedniških volitvah lahko prepreči narodno katastrofo. Toda to moremo doseči le potom vztrajnega dela vseh progresivnih sil te dežele s tem, da poučimo tudi tiste, ki se te nesreče še ne zavedajo.
Na shodu bodo govorili govorniki v angleškem in slovenskem jeziku, za kar se na shod vabi tudi naša mladina, katera še posebno potrebuje zdrave politične vzgoje.
Cikaško slovensko občinstvo naj ne pozabi na večer 7. maja, na že omenjeni, kakor tudi važni politični shod. . F. A. Vider, predsednik SANSa.
Ameriška delavstvo - nastanek ameriške dekivske federacij*
(Četrti od devetih člankov o zgodovini delavskega gibanja v tej deželi. Materi jar bazira na podlagi podatkov Delavskega departmenta.)
Med ostro borbo z delodajalci v času velike depresije 1. 1870. se je delavsko gibanje v Ameriki zapletlo v notranje konfliiste radi oblike svoje narodne organizacije. Vprašanje je bilo, če naj narodna organizacija temelji na enotnoati delavstva« brez ozira na stroko ali delo, ali naj se nasloni ns obstoječ« unije izurjenih delavcev.
Vprašanje je poglobilo dejstvo, da se je delavskemu gibanju pridružilo veliko število ne-izurjenih delavcev. Mnogi od teh so bili priseljenci, došll semkaj v času razvojne dobe ameriške industrije in prodiranja na zapad po civilni vojni.
Vitezi dela, ki so imeli velik vpliv v delavskem gibanju v letih 1880, so priporočali organizacijo, predstavljajočo vse delavstvo, krajevne unije pa naj bi bile v njej vključene kot članice. Organizacija Vitezov dela je bila osnovana kot tajna skupina ali bratovščina 1. 1869* v Philadelphiji. Ustanovitelj je bil Uriah S. Stevens. Delavci ao se bali, da pridejo ns črno listo pri delodajalcih ako se izve, da so včlanjeni v delavski organizaciji. Ali leta 1878 so imeli Vitezi dela svojo prvo konvencijo in Stevens je bil izvoljen za voditelja. L. 1879 ga je nasledil Terence V. Powderley.
Koncert v Waukeganu
Morebiti že veste, sli pa ne, kakorkoli že, mi vas želimo seznaniti s podrobnostmi VELI KEGA KONCERTA, ki se bo vršil v nedeljo 9. maja v SND v Waukeganu, 111.
Kritiki te prireditve pravijo, da ne bo nič. Kritiki se dobe, pa če ima stvar ie tako dober namen. Bodisi da kritizirajo iz nevednosti ali pa iz hudobnosti. Veliko je ljudi, ki so zlobni, še več pa je nevednih. Vsega tega je kriv največ sistem v katerem živimo. Mi sa teh kritikov ne bojimo. Celo ljubi gospod Bog ima kritike, češ, da ni ustvsril sveta pravično. In človek pa, da mora zdaj popravljati neskončno božjo zmoto. Zmote so ss delale in se bodo tudi ša daleč, daleč v prihodnjost, ko o rimskem papežu ne bo več ne duha ne sluha. Dovolj te filozofije.
Naš program je dobro zasnovan in ni nobene bojazni o uspehu. Nastop štirih pevskih zbo-
Vitezi dela so poudarjali potrebo vzgoje delavstva za dosego delavskih ciljev ter so priporočali pogajanja v delavskih sporih in njihov cilj je bil, da se iz delavskega gibanja končno razvije kooperativna družba. Bili ao industrialni unionizem in v njih unije ae je lahko vpisal vsak delavec, ženska ali moški, izurjeni in neizurjeni delavci, farmarji in tudi gotovi profesionalci. Bili so za osemurnik, za odpravo otroškega dela in jetniškega dela, za kooperativne delavske tvor nice in ljudsko lastništvo javnih naprav. Bistveno so bili proti stavkam in boj kotiran ju, toda napredovali so šele potem, ko so se poslužili tega orožja. Največjo stavko so vodili proti tedanjemu železniškemu trustu, kateremu je načel jeval Jay Gould, najmogočnejši kapitalist svojega časa. Uspeh stavke je privedel v okrilje unije tisoče novih članov. Leta 1886. so imeli Vitezi dela 700,000 članstva.
Ravno tedaj pa se je pojavila nova organizacija, sestoječa iz izurjenih delavcev. Organiziranje nove zveze je bilo pričakovati že od 1. 1881, kose je od Vitezov odcepilo šest važnih unij pod vodstvom Samuela Gompersa in Adolpha Strasser-ja, vodji unije izdelovalcev cigar. Te unije so najprej organizirale Federacijo strokovnih in delavskih unij, a 1. 1886 se je spojila zveza z drugo organizacijo oziroma unijskim kongresom in tedaj je nova skupina dobila ime Ameriška delavska zveza. Spočetka je bila liga samoupravnih rokodelskih unij in vključevala je obenem delavske zvese in posamezne unije v raznih mestih in državah ter okrajih. Cilj so bile boljše plače, boljši položaj delavca, krajše delovne ure. Prvi predsednik je bil GomjJbrs in sicer rszfen enega leta vse tja do 1. 1824, ko ja umri.
L. 1886 je imela 1^8,000 članov — isto leto so dosegli višek v številu članstva Vitezi dela. V maju istega leta pa Je padla pri demonstracijah za osemurnik v Chicagu bomba. Krivili so anarhiste. Štirje so bili obešeni, trije vrženi v Ječo. Cez šest let so bili izpuščeni kot nedolžni. Vitezi pa so navzlic temu trpeli na ugledu in članstvo se je krčilo. Poleg tega vodstvo nI sledilo praktičnim ciljem. Okrog 1. 1Š90 je ts prvs velika delav-
Ceike zamejne vlade ne bo
Vsled naklonjenosti Zed. držav napram čehoslovaškim beguncem, ki robantijo proti vladi Klementa Gottwalta, so takoj pe prevratu sklenili ustanoviti zamejno" vlado, v veri, da jo bodo Zed. države takoj priznale. In res so v državnem departmentu tuhtali, kako bi šlo, če bi pozvali ameriškega poslanika v Pragi domov. V ta namen so se poavetovali z angleško in fren-ooako vlado. Drug drugemu so priznali, da bi bila taka poteza zelo učinkovita — nekaj časa. Domenili so ae, da je boljše, akp njihovi diplomatični štabi ostanejo v Pragi, kajti ni ga boljšega špijonažnega sredstva kot so poslaništva. In tako je šel up beguncev za ustanovitev zamej-ne vlade po vodi. A na plačilni listi ameriške vlade so vseeno. Torej lačni no bodo in ameriška ter angleška vlada jim bosta pomagali v njihovem podtalnem intrigiranju.
razvoj Industrije
NA POLJSKEM
Varšave. — Število poljskih privatnih industrijskih podjetij je znašalo lansko leto 18,000, leta 1946 pa 14,000. Vrednost proizvodnje teh podjetij je bila 100 milijard zlotov, leta 1946 pa 32 milijard.
Letos bo na podlagi načrtov znašala skupna vrednost proizvodnje 116 milijard zlotov. Lansko leto je bilo v privatnih podjetjih zaposlenih 200,000 delavcev, leta 1946 pa 90,000.
Letos bodo investicije v poljski kemijski industriji znašale 7.5 milijard zlotov. Razen tega je določenih 1.8 milijarde zlotov za obnovo in preureditev industrijskih podjetij na zapadnih ozemljih.
V Tczevu pri Gdanskem so izročili prometu najdaljši železniški most na Poljskem. Moot je dolg 1500 m. Stroški za njegovo obnovo znašajo 301 milijon zlotov. Delo je zahtevalo 310,000 delovnih dni.
Materialni interesi ne delujejo avtomatično; če bi bile take, bi ne bile nobene politike, — >y. Marcu.
Tole mi ne gre v glavo?
Zakaj ima vlada lahke milijarde dolarjev sa graditev atomskih bomb ter drugih sredstev sa masno klanje in rušenje, de-čim meeame v sklada sa hoj proti jetiki in raku beračiti med ljudmi, to mi nikakor ne grfc V glavo!1 T	• ' *
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
(Nadaljevanje.)
6
Na hribu Pasje- . g/avcev
Sredi istrske dežele je čuden 'hrib. Na vrhu je prostran in raven kakor dlan. Samo nekaj hra-stičev je na njem. Opasan je z bidom iz velikih kamnov. Ljudje pripovedujejo, da so to razvaline mesta, ki so ga bilL sezidali Pasjeglavci. Pasjeglavci so bili ljudje s pasjo glavo in repi. Otroke so žrli; zato je na tistem hribu toliko človeških kosti, še dandanašnji se ga pastirji izogibajo in nočejo pasti svojih čred. Učeni ljudje pravijo, da Pasje-glavcev ni bilo nikoli. Ko je Ati-la, bič božji, podiral mesta po Istri, je dosti meščanov zbežalo na tisti hrib. Zato je še dandanes tamkaj obzidje in še kak človeški okostnjak. Morda so tisti prestrašeni meščani kar si bodi poskrili v zemljo na hribu Pasjeglavcev. Tudi o zmaju pripovedujejo, ki varuje velik za-' klad, a vsak se boji iti tja.
Prav na ta hrib je popeljal velikan Joža svoje ljudi. Velikani so si zgradili velike lesene hiše in začeli povsod naokoli kopati in orati zemljo. Od zgodnjega jutra do sončnega zahoda so zvenčale motike in lopate po tistih poljih. Poletje je pritisnilo in setve so zavalovile okrog hriba. Zazelenela je prst po doleh ob hladnih potokih. Velikani so bili srečni v svojem lesenem mestu na hribu Pasjeglavcev. Velikan Joža jim je bil dober župan.
Nekega dne je kopal Joža s tovarišem Jurijem jarek na hribu za temelj kamnitemu dvorišču. Mnogo človeških kosti sta našla. Joža je nekam odnašal kosti, Jurij pa je kopal vedno globlje. Na lepem mu je zazven-čalo pod lopato. Pripognil se je in potisnil roke med svetleče se ploščice.
—	Kaj je? — je vprašal velikan Joža.
—	PrimiK— se je oglasil Jurij in dvignil pesti, ki so bile polne nečesa.
—	To je denar. Zlato.
—	Kaj. bi z njim? Trdo je. Jesti se ne da! — reče Jurij.
—	Niti jaz ne vem, čemu bi bilo. Samo to vem, da so Moto-vunčani kar neumni za to zvon-kljavo. Se glave bi dali zanjo.
Jurij se je znova pripognil. Ko se je zravnal, je držal v rokah dva lonca, iz katerih je stresel denarja, prstanov, uhanov, verižic.	* i) ♦
—	Takale kolesca nosijo v Motovunu moški na prsih, ženske pa v ušeših.
—	Zakaj? — je vprašal velikan Jurij.
—	E, to je znamenje, da jim ni treba delati, da so gospoda.
—	Kaj naj počnem s to zvon-kljavo?
—	V jamo zmeči. Mi tega ne potrebujemo! — je odvrnil Joža.
Velikana sta zopet prijela za delo. Na vse strani sta razmetavala tiste denarje in prstsne in z nogami hodila po njih. Naenkrat sta pa oba odskočila daleč od jame in debelo pogledala.
Velik zelen zmaj je zlezel iz jame. Ogenj in soparica st} mu puhala iz nozdrvi in oči. Jože je zamahnil z motiko in skočil nadenj.
—	Stoj! — se je zaslišal zamolkel glas iz zmsjevega grla. — Jaz sem gospodar tega hriba in tega zlata. Nagrajam ljudi, ki pridno delajo, mehkužne, lene in hudobne pa kar požiram. Dolgo sem trdno spal v votlini pod zemljo. Zbudili se me udarci in žvenketanje vajinih motik.
—	Ali boš tudi naju pogoltnil? •— ga vpraša Joža.
—	Nikar se ne bojta. Dobra sta in delavna, zato vaju imam tudi rad. Prišel sem iz luknje, da vama vse to dam.
, — Kaj bi z zlatom? Motovun-čani se zaradi zlata pravdajo in koljejo med seboj. Za nobeno korist ni! — reče velikan Joža#.
—	Meščani bodo navalili na vas kakor ose in kobilice. Ne ubijajte jih, ampak polna prgišča zlata mečita nanje. Potem bodo postali vaši hlapci. Pridno delajte in vedno držite skupaj kakor prsti na roki, sicer gorje vam! Vračam se v zemljo. Prišel bom, če me boste potrebovali.
Dobri zmaj je počasi zlezel v luknjo in izginil. Joža in Jurij sta delala naprej. Zelo dobro se jima je zdelo, ker sta na hribu Pasjeglavca naletela na takega prijatelja. Od sreče sta zapela.
7
/Meščani naskočijo velikane
Zupani in plemiči so odvedli vojske na Strigino glavico. Stri-gina glavica je bila širok hrib nasproti hribu Pasjeglavca. Med njima je bila dolina, v nji je zorelo žito in grozdje delavnih velikanov. Vrh hriba so meščani razpeli šotore in se odpočili. Prihodnje jutro so vzeli orožje in se razvrstili v bojne rede. Poveljevali so jim vitez t>do, lastnik trdnjave Kozljak na CupiČ-kem jezeru in baron Gambedu-ra, lastnik Pietrapeloze. Meščani so krenili, Odo in Gambadura sta jezdila pred njimi. Bila sta v železnih oklepih, imela sta na glavi čelado, ščite na hrbtu in kopje v rokah.
Vojska je prekoračila dolino in se ustavila ob vznožju hriba Pasjeglavca. Vitez Odo in baron Gambadura sta v diru pojezdila proti mestu velikanov.
..Velikani so sedeli na obzidju in gledali, kaj bo.
Viteza sta ko strela iz jasnegs planila pred obzidje Pasjeglavca. Gambadura je zategnil uzde
r
a a a a a a a
a •
e •
a
a •
PRISTOPAJTE K
/
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. deset ČLANOV(tC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETI
driave (Irissiail Chleaga) ln Kanade $100 as leta; M M sa pel leta; $*.#• ea ftstrt leta; ss Chlssge In Ceek Oe„ $S.St wi sale letet 14 71 ea pel letat as iaissutu $11.
Naslov za list in tajniltvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
in zapihal v rog.
—	Kaj želite, gospod? — gs je vprašal velikan Joža. ,
—	Borit se pridite z nama, če ste junaki! — je odgovoril baron in zamahnil s kopjem.
Velikani so mirno gledkli jezna konjenika.
—	Naskok! — vpijets viteza, pripravljata kopja in . spodba-data konja.
Joža je naglo dvignil nogo, ki mu je visela čez zid. Nespretni velikan Jurij se ni ganil, pa se mu je Odovo kopje zadrlo precej globoko v meso. — Joj! — je kriknil urij, izpulil kopje in sunif z nogo Odovega konja v trebuh. Kobila je zletela v zrak in lopnila z gospodarjem vred v travo. Takrat se je pa Gamdabura pognal proti velikanom. On njih s kopjem v stegno, oni pe nagloma z nogo v zrak. Velikani so se smejali tej norčavi igri. Toda Joža je nehote sunil z nogo Gambaduro v prsa, tako da je odfrčal tudi baron v zrak. Vitez Odo je videl, da je šale konec, pa je pograbil trobento in trikrat zatrobil.
Na ta znak je zavalovila vsa vojska. Med vpitjem in kričanjem teko meščani proti obzidju. Ko mravelj jih je. Zaganjajo se kakor valovi ob morsko obrežje. Orožje zvonklja in puščice požvižgajo.
—	Naprej! — grmi Odo. — Velikani se boje. Zvežimo jih!
—	Velikana ožo izročite nam!
—Velikana Jožo izročite nam!
vpijejo motovunaki meščani.
Meščani vidijo, da jih velikani ne tepo, pa splezajo na obzidje in naskočijo velikane s sabljami in vrvmi. Ce jih kateri izmed velikanov brcne ali sune z roko, kolnejo.
—	Joža, kaj bomo pa zdaj! — sprašujejo velikani.,
—	Pomendrajmo te kobilice! S kamenjem jih naženimo! — vpije velikan Jurij.
Joža pa odgovarja: — Ni lepo klati ljudi.
Pri velikanih je nastala zmešnjava; ne vedo, kaj bi počeli. Meščani jih zbadajo z noži in hočejo privezati z vrvmi.
2upan, na ta način nas bodo po neumnem potolkli, — pravijo velikani.
—	Nič strahu! Ze vem, kaj je treba! — odgovarja velikan Joža. Vstal je, stopil k hrastu in ga sceloma izpulil iz zemlje. Obrnil ga je s koreninami navzgor in z^gazil med vojsko.
—	Ho! Ho! — je zavpil Joža in začel pometati po obzidju in pod zidom.
Zaslišali so se klici na pomoč, kriki, motoviljenje in bežanje. Meščani so frčali po zraku in padali v travo. Valjali so se po rebri, tulili ko volkovi in mukali kakor voli. Ogromna Jože-tova metla pa je pometala močno in brez milosti. Vedno niže je potiskala meščane, jih podila po trnju in kamenju. Do večere je bil Joža pometel hrib in dolino.
Tisto noč je velikan Joža sladko zaspal, ves srečen, ker ni bil prelil niti kapljice človeške krvi.	Delje prihodnjič.)
Nemogoče, tovarna je še sdaj prepotna/Mavtov." — Drug pri tor: "8aj vidite, Is dimnikov »e več ne kadi. NI Aročll. Sem valed tega še na slabšem kakor vi."
Nank: Sistem privatnega lastništva nima sa delavsko rajo nobe-
po še večjih prelitih.
Z UPHAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
Anglo-ameriiani upravljajo - Italija plaiuje
V demokratičnih krogih Tržaškega ozemlja pozorno spremljajo posledice, ki se porajajo zaradi podpisa treh finančno gospodarskih sporazumov med Italijo in angloemeriško vojaško upravo Svobodnega Tržaškega ozemlja. Na osnovi teh sporazumov bo namreč italijanska lirs v angloameriški coni Tržaškega ozemlja še nedelje v obtoku, peč pe bo dela italijanska vlads a ngloamer iškim oblastem na razpolago denarna sredstva in sredstva mednarodne lzmenjs-ve, papirnate lire in drugo. Tudi se je sedanja rimska vlada obvezala, da bo financirala tržaško gospodarstvo. Demokratični krogi in delovno ljudstvo tega o-zemlja se povsem zavedajo, da ne more biti iz te moke nobenega dobrega kruhs. Presenečenje vzbuje bistvo teh sporezumov, ki ne morejo Imeti nobenega drugegs smisla nego te, da Italije plačuje, angloameriška zased bena oblaat pa upravlja in vlada. Bogve, kako dolgo bo ita-lijanako delovno ljudstvo pripravljeno prenašati takšne žrtve.
Anten Zornik je poalal Članarino v vsoti $12 za Weatmore-landsko federacijo SNPJ. Pravi, da vsled bolezni ni mogel slediti poročilom v Proletarcu o Prosvetni matici in o drugih aktivnostih. Njemu in drugijn naznanjamo, da je knjiga v delu in bo razposlana ko hitro mogoče.
Upravnica Anne Beniger je morala vsled težkega prehlada ostati v postelji in je v zdravniški oskrbi, zato je veliko njenega dela v upravništvu zaostalo, začasno moč pa je težko dobiti, ker so ljudje, ki bi prišli pri tem v upoštev, drugje zaposleni. Prosimo vse, ki še niso dobili odgovorov ns svoja pisma, da naj to upoštevajo.
Anton Jankovieh je poslal $10 ki jih je prispevala v tiskovni sklad Rose Jurman in $6 članarine Prosvetni mstici za društvo Mir št. 142 SNPJ, ki mu jih je izročil društveni tajniK Ivan Boštjančič. Pritožuje se znova glede težav pri prodaji Družinskega koledarja, ker so bili prepozno poslani. Članarino Prosvetni matici je plačalo tudi drttftvo 158 SNPJ, Euclid, O. Poalal jo je tajnik John Ivanic.
V nedeljo 9. maja gremo v Waukegan. To bo ena največjih, ako ne največja priredba, kar se jih je še vršilo v Slovenskem narodnem domu. Dopisi in druga pojasnila o nji boste dobili na 06tslih straneh.
Kot omenjeno že v prejšnji številki, je imelo društvo "Slovenski dom" št. 86 SNPJ zelo posrečeno slavnost svoje 40-let-nice, a člani se imeli dela z njo ne le pred, in na dan privedbe, ampak še veliko tudi pozneje, predno so vse uredili. Tako je zmerom pri naših stvareh. Uspeha ni, ako med 500 ali več udeleženci ne dela saj kakih 50 oseb. In dogodi se tpdi, ds je včssi več delavcev kakor pa udeležencev.* Pri društvo "Slovenski dom" pa je bilo udeležencev toliko, da so jih mogli člani in članice komaj oskrbovati. To je razveseljivo. Posebno za naš slovenski North Side. Društvo 'Slovenski dom" lahko še drži našo naselbino tam pokonci. In pa morda tudi "Bled". Saj res, kako pa da se to društvo ni že toliko čeae oglasilo?
Na naše mize prihajajo poleg vzpodbudnih tudi pesimistična pisma. Louis Pavlinich, Bellai-re, Ohio, sporoča med drugim: "Obnavljam naročnino j a ne vem, če bom poteka dočakal, ker sem slabega zdravja. Bolezen me tare že skoro pet let.
"Včasi aem mogel na agita-tacijo. Sedaj ne več. Le če me kdo pelje z avtom, morem še ne sejo federacije SNPJ.
"Družinski koledar sem kupil od Johna Viteza, in rečem, da je ta knijga vredna, da jo prečita vsakdo, ki zna naš jezik.	x.	^
"Rad bi tudi vedel glede knjig Prosvetne matice za to leto." (Op. u. Je pojasnjeno v tej koloni v drugih noticah.) Ta naš stari oldtimer dodaja — "shuj-
povzročil nemški in italijanski, fašizem. Knjiga tudi prikazuje surovosti in nizkotno početje nad temi ženami in dekleti, ne samo od nemških in italijanskih rszbojnifcoV, temveč tudi razodeva početje domačih izdajalcev. Noben čudež ni, ako so mnogim takim ljudem postala tis v stari domovini prevroča. Resnica je, da je slovenski narod mnogo pretrpel v zadnji vojni, dokazi so pa tudi, da se narod ni popolnoma o tresel tiste teme, katera mu je tudi mnogo hudega prizadjala.
Klub št. 47 JSZ in SDD skupno" priredita prvomajsko veselico v nedeljo 2. maja. Pričetek iste ob 3. popoldne. Veselica se bo vršils v spodnji dvorani SDD in vstopnina je prosta. , Torej članstvo kluba, kakor tudi članstvo SDD se vljudno vabi, da poseti to veselico v obilnem številu.	John ftoršek.
šal pa sem da me ni drugega kot kost in koža." Star je šele 69 let. Pač — težko delo, ki je ugonobilo tisoče naših ljudi. Dostavlja — "zdravnik mi je predpisal otroško hrano — ža lostno je tako življenje.. Tw Upamo, da se njemu, kot se je že mnogim drugim v takih slučajih, dobro zdravje kmalu povrne.
John Goršek st. in njegov sin John sta prispevala v tiskovni sklad $10, oba po $5. Kdor ju pozna sta oba — eden mlad, drugi še bolj mlad — vendarle stara korenjaka.
Jacob Ambrozich iz Moon Runa, Pa., je poslal znesek $36.50 za razprodane Družinske koledarje in za par drugih stvari. Hvala njemu in vsem drugim, ki so nam pomagali.
V petek 23. aprila bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Ne pozabite! Pridite vsi. Dobrodošli tudi neč 1 a ti i
Koncert "Zarje" v Clevelandu bo v nedeljo 25. aprila. Naj se ga udeleži vse-clevelandsko okrožje (Slovenci, Hrvatje in tudi drugi seveda), in pa rojaki iz Girarda, Youngstowna, Loraina itd. Nikomur ne bo žal, ki pride. Le tistim, ki ne bodo prišli!
Dne 1. maja bo imel klub št. 1 JSZ svojo prvomajsko priredbo v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave. Vsi ste vabljeni. Vstopnine ni.
Čitajte v tej številki oglas oziroma vabilo na priredbo v Waukeganu v nedeljo 9. maja. Vsak prijatelj Proletarca naj pomaga k prerokbi Martina Judnicha, da bo velika dvorana Slovenskega narodnega doma res do .kraja natrpana.
Joško Oven bo predaval
Chicago, 111. — V petek 23. aprila bo predaval v klubu št. 1 JSZ, v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave. Joško Oven.
O čem?
Bil je dolge tedne na potovanju po Zed. državah in Mehiki. Povsod je poizvedoval, kaj mislijo navadni in pa vladni ljudje o sedanji vojni histeriji.
Kaj si misli o vsem tem povprečen mehiški Indijanec? In kaj pa tisti Mehikanci, ki imajo res besedo v vladi?
Kako sodijo preko Rio Grande o ameriški vojni histeriji?
O teh in o drugih svojih vtisih bo predaval Joško Oven ta petek 23. aprila. Vsi — tudi nečlani -- ste dobrodošli. Pričetek ob osmih zvečer. — P. O......
teh medi^arodnih pijavk, ker oni se borijo* za ohrarrav Itega dolarja. Toda žalostno je, da jim pri tem nečastnem delu pomaga tudi toliko janičarjev slovenskega naroda. Takih nam ni treba. So pa nam potrebni ljudje, kot sta n. pr. v Barbertonu, O., Mrs. Jennie Okolish in Francka Žagar, Nabrali sta $126.50 za gimnazijo. Prav lepa hvala in vsa čast zavednim rojakom v Barbertonu. Iz Kanade sta poslala Anton in Margaret Preveč $10. Prejeli smo darove iz različnih krajev Amerike in vsem najlepša hvala. Imena bodo pri-občena ob zaključku kampanje. Torej ne pozabite, da ako kaj darujete, storite to do 1. julija. Vse darove pošljite podpisanemu, ali pa na Vence Palcich, 1240 So. Main, Greensburg, Pa. Zavedajte se, da vaš dar bo pomagal vašim sorodnikom in vašemu narodu do izobrazbe in boljše bodočnosti.
Z narodnim pozdravom,
Anton Krapene, 2021 W. 23rd Street, Chicago 8, Illinois.
ftr. John J. Zavtrtnilc
PHYSICIAN and IsUROEON 1714 WEST tCtk STREET
M Crawford SSIS
OmCI HOURS: 1:SS tO 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) S:SS to S:SS P. M.
(Except Wed., Sat and Sun.)
SSIS So. RMftwir Ave. Tel. CrawferX S44S If no answer — Call
im
John Goršek st. piše
Springfield, HI.—Pred menoj je knjige, katero sem nedavno prejel iz stare domovine. Naslov knjige je "Naše borke" ali kakor bi se reklo, "Naše borite-ljice". Prvo sem jo prelistal in pregledal slike takozvanih bori tel j ic, katere so tudi v resnici bile. 2e slike same povedo čita-telju dovolj, da se mora vprašati in pričeti misliti, od kod je prišel tak uporni duh v slovenske žene in dekleta, in drugih jugoslovanskih nsrodov. Vendar čudež je, ker je bilo nekdaj po slovenskih krajih med ljudstvom, posebno med ženstvom, toliko ponižnosti in udanosti, in sedaj v teku stoletja je pa postala slovenska žena in dekle prava boriteljica za svobodo in oprostitev iz tujega jarma. Sicer med vojno ni bilo vprašanje od katere strani je prišel ta u-porni duh, in ta uporni duh s katerim so bile prežete slovenske boriteljice ni koristil samo slovenskemu narodu, temveč tudi drugim izven Jugoslsvije. Sicer pe je Čitatelj kmalu na jasnem, od kod je prišel ta uporni duh v ženski sloj slovenske-gs naroda. Ni potrebno posebnega premišljevsnja o tem. Bolj težavno pa je vprašanje, če bi tak uporni duh ne bil zavladal pri večini alovenakege naroda, kaj bi bilo potem? To vprašanje si vsak Čitatelj lahko aem reši, brez vsakih potežkoč. Knjiga prikazuje trpljenje in muke, katere je moral ženski spol slovenskega naroda pretrpeti v tem boju, katerega mu je zadal ali
: BARETINCIC & SOR
oooeeeeeeeeeeoeoooeoeoeoeo
e
t •
o o
POGREBNI ZAVOD M. S0-SS1
JOHNSTOWN, PA.
Naša gimnazija
Kampanja za pomoč gimna ziji v Starem trgu pri Ložu bo zaključena dne 15. julija 1948. Vse rojake širom Amerike in Kanade ponovno prosim, da darujejo v ta plemeniti namen. Ta učni zavod je naš, oziroma naših ljudi. Ali je v resnici napačno, ako pomagamo tem ljudem, kateri so bili še včeraj v očeh Amerike in vsega sveta največji junaki, in kateri so prelili potoke krvi za osvoboditev izpod fašizma? Ljudje, ki so žrtvovali toliko mladih življenj in na ta način prihranili na tisoče naših ameriških vojakov, kateri bi bili padli na krvavih poljanah Jugoslavije? Ne, ni napačno če jim pomagamo, ker to so ravno isti hrabri in pošteni ljudje kot so bili včeraj. Nič se niso spremenili. Strupena propaganda proti Jugoslaviji je plačana od mednarodnih bankirjev in magnatov olja, in to samo radi tega ker se ti ljudje ne podajo, da bi jim izkoriščevalci pili kri, kot so to delali stoletja. Popolnoma upravičeno in razumljivo je početje
Borba za mir
Pueblo, Colo. — Seja podružnice SANSa 4. aprila je bila dobro obiskana. Udeležilo se je je okrog 75 oseb. Prišlo je tudi nekaj drugorodcev. In poleg njih smo imeli med sabo govornika, ki je predaval v angleškem jeziku. Njegov govor so mu vsi odobravali.
Ta seja je bila oglašana v lokalnem časopisju in tudi o poteku razprav na nji je bilo poročeno v njemu. Publicitete je bilo torej dosti.
Poslana je bila resolucija predsedniku Trumanu proti njegovi vnanji politiki in naša zahteva za mir. To resolucijo smo poslali tudi raznim drugim oblastnikom.
Ob enem, da ne bomo samo protestirali, se osredotočamo tudi v kampanji za izvolitev Hen-ryja Wallacea za bodočega predsednika Zed. držav. — John M. Stonich.
"Liberalna" stranka v New
Yorku sama sebi v napotje
David Dubinsky je v veliki stiski. Letos bodo volitve in on ima politično stranko, ki mu je postala v veliko napotje. Dubinsky je velik nasprotnik Henry j a Wallacea in na svoj tiket je mislil postaviti Trumana. Ko pa je Truman umaknil svoj načrt za razdelitev Palestine v židovsko in arabsko državo, se je smrtno zameril ameriškim Židom in onim v Palestini. Torej ga new-yorŠka "liberal party" ne bo mogla dati na svoj tiket, drugega kandidata pa tudi nima. Lahko bi se sicer njeni "social-demo-krati" izrekli za kandidata soci-alistične*stranke, a tako "na levo" pa tudi nočejo iti. Wallaceu in njegovemu novemu političnemu gibanju ne povzročajo Dubinskyjeve zadrege nikakih preglavic.
CLEVELAND
KONCERT PEVSKEGA ZBORA
11
ZARJA
r r
IN OPERETA
"SRCE IN DENAR"
• •
v nedeljo 25. aprila ob 4. popoldne
v SLOV. NAR. DOMU, ST. CLAIR AVL
Vstopnice v p red prodaji 80c. Pri blagajni $1. Po kontanom sporedu plot in prosta zabava. Prijatelji petja, pridite vsil
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN MS
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
naum***^ AM* n,
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
,JI 11*1
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stranke, ki se spreminja sedaj na pomlad v veletok. Njen vodja je Henry A. Wallace. Milijone ljudi ima vero vanj. In on zagotavlja, da bo vreden zaupanja. Reakcija obeh strank, ki tla qno, se ga boji.
"tytxom" v Columbiji, ki našim državnikom še vedno dela sive lase. je. .za nami, kakor huda ura nevihte. Prišla je, napravila škodo in spet je vse jasno. Toda ali je res vse tako jasno, kar se izgredov v Kolumbiji tiče? Seve, vse je zvrženo na komuniste. In pa da so nalašč pri-redili moril ne ter rušilne orgije baš v času ko se je pričela v Bo-goti medameriška konferenca za kontinentalno solidarnost. Državni tajnik Marshall, ki je moral z drugimi kor>ferenČniki vred bezati iz državne palače, je po ameriško enostavno izjavil— to ja Komunistično maslo! Sedaj pripovedujejo, da je bil* o nevarnosti že v naprej obveščen. Pa ni verjel! In tako je prespal drugi Pearl Harbor. To mu očitajo tisti, ki bi ga radi nadomestili.
Mariano Ospino Perez je predsednik Kolumbije. Je reakcio-nar in kritiki v njegovi državi ga označujejo za diktatorja in " Wi
za slu— 44
rall Streeta". Oziro-
ma za hlapčona ameriškemu imperializmu. On je obljubil konferenci panameriške unije varno zavetje v Bogoti, ki slovi za eno najkrasnejših mest v latinski Ameriki. Toda v nekaj urah se je valil iz palač dim, ulice so bile posute z mrliči in konfe-renčmki panameriške unije so bežali kakor za stavo. Kako se je moglo vse to dogoditi tako "nepričakovano".
onu. pripqveduje-
jo, da je bil državni department '•pravočasno" posvarjen, kaj se pripravlja v Bogoti. Toda visoki uradniki naši 'inteligenčni' (špi-jonski) službi niso verjeli in so še vseeno pritiskali, da se pan-ameriško konferenco prične
tam. In ob enem z dramatično gesto za proglasitev solidarnosti vsega ameriškega kontinenta proti komunizmu. AU mislite, da so se v Washington^ iz te nove blamaie kaj naučili? Kaj še! Iz ene zmote gazijo v drugo.
V Kolumbiji, ki je domena ameriškega kapitalizma, imajo tudi nekako liberalno stranko. Njen vodja j? bil Jorge Eliecer Ga i taji. Pravijo, da je bil "vzgojen v Moskvi". Tik na dan priče tka konference panameriške unije ga je nekdo iz zasede umoril. Oddal mu je štiri strele v hrbet. To je šlo med ljudi kot blisk, razplamtele so se strasti in Bogota je bila vsa v ognju. Kdo je umoril Gaitana? Cemu? Seveda, Marshallu se je mudilo zvrniti krivdo na komuniste^ toda pozneje so listi poročali, da je tega liberalca ustrelil konservativec, dasi se tega ne more dognati, ker so ga razkačenci toliko preongavili, da se trupls ne more spoznati. Torej — in kot smo že rekli v prejšnji številki, ameriška vnanja politika je doživela v najbolj neprijetnih okolščinah tako blamaio, da ji je kar nerodno radi nje.
Maafcial Roxas, predsednik filipinske republike, je nagioma umrl. Zadela ga je kap. Med vojno je sodeloval z Japonci in jim pomagal invadirati njegovo deželo ter premagati MacAr-thurjeve čete. Po vojni so mu na Wall Streetu to odpustili, ker so Filipini, dasi samostojna, suverena država, ostali pod dominacijo wallstreetskih bankirjev. Torej so še prav tako malo svobodni kakor so bili prej. In zato so naši ekonomski rojalisti Ro-xasu vse odpustili, saj kar se njegove pomoči Japoncem tiče. Umrl je med govorom, v katerem je v Manili rohnel, da mora "zapadna civilizacija" z vsemi silami v vojno proti "komunistični agresiji**. Nato je omedlel in padel. Ali mu je bilo to treba? Ali pa te lahko smrt pride počakat tudi ako se ne razburjtf?
"Socialdemokrati' v New
► ✓
DAN NAŠEGA USTA
V
V NEDELJO 9. MAJA
A* - **	^ "	*	S?» M *
PRICETEK SPOREDA OB 3. POPOLDNE
t
Nastopijo mjlwayiki pevski zbor "NAPREJ", čikaški "l-RAh^S FRESHEN", WAUKEGANSKI
PEVSKI ZBOR in trio cl«v*landsk« "ZARJE".
* i - * *
Govornik JOSKO OVEN.
I
Po sporedu večerja ZA VSE in prosta ter
4
plesna zabava.
Vstopnina na koncert $1. Samo za na ples 60c< Koncertne vstopnice veljavne tudi zvečer.
Vstopnina za otroke do 12. leta 35c. Otroci v spremstvu starše^ vstopnine prosti
. * 1 t * Vabljeni vsi z okrožij Waukegan, Chicago,
Milwaukee, Sheboygan ter iz drugih bližnjih
• • .»I •» M ** !»«• »f • •	% « » . »t. t t * Vf> <*< ...	> * iNfli
In tudi oddaljenih naselbin sevedal
0
To je prvftČ, da nastopijo v teh krajih ŠTIRJE slovenski ipvslti zbori tiph različnih driav.
4
Na svidenj* v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu v nedeljo 9. maja
Yorku so v veliki zadregi. Imajo "Liberal -Party", ki je dobila pred štirimi leti za F. D. Roose-velta 329,235 glasov (znatno msnj kot pa takratna Hillma-nova Labor Party za istega kandidata). Sedaj sta glavni vodji takozvane socialdemokratske "Liberal Party", David Duhin-sky in Max Zaritsky, v zadregi, ker za socialističnega predsedniškega kandidata nikakor in pod nobenim pogojem nista, čeprav je Norman Thomas v njuni "vnanji politiki" z njima, Wallaceu pa sta sovražna, Triunanu tudi, ker je izdal palestinsko rešitev v korist oljnega kar tela. Pa so voditelji tistih unij v New Yorku, ki so zgolj židovske po članstvu sklenile — Truman ne ime biti več predsedniški kandidat, Njihova alternativa je general Eisenhower. Pa se bodo ukanili in Labor Party, katere predsedniški kandidat je Wallace, bo triumfirala. "Socialdemokrati" s svojim tednikom
"New Leadrom" so dokončali.
•
Žid je v Palestini se bore z Arabci na življenje in smrt. Kdo jih zalaga z orožjem? Anglija ga jim ne da, Zed. države pa so jim ukinile vsled materialističnih razlogov celo moralno pomoč. Torej kje dobe 2idje v sveti deželi dinamit, granate, puške in druga taka sredstva, s katerimi se pobijajo drug drugega z Arabci? Nekaj časa je ameriški tisk trdil, da Žide oborožuje Rusija. Ni verjetno, so dvomili drugi. Kako naj bi njene ladje skozi Dardanele pod turško in anglo-ameriško kontrolo, ne da bi se jih ustavilo predno bi mogle izkrcati svoj tovor? Nedavno pa je angleška agencija Reu-ter poročala, da zalaga 2ide v Palestini z orožjem — Cehoslo-vaška. In pošilja jim municijo v letalih. Kar bi civilizirane ljudi zanimalo je to: Zakaj so Angleži oborožili Arabce, odrekli- pa vsa obrambna- sredstva 2idom? In čemu je k temu z obema rokama pritrdila Trumanova administracija? Mar je oljni kartel res sedaj naš najvišji vladni tribunal? To bi se Hitler in Mussolini smejala, ako bi še bila med živimi! In smeje se Franco v Madridu za vse tri.
Obravnava v Nuerenbergu proti Kruppu in drugim nemškim industrialcem je bila sama na sebi zločin. Ali niso baš Kruppi in drugi nemški bankirski ter industrialni magnati postavili Hitlerja na vodstvo države in pred njegovo zmago pa financirali njegovo gibanje? Jasno — seveda so ga! In nato, ali ga niso oni s svojimi finančnimi eksperti in špekulacijami postavili na 'trdno' gospodarsko podlago? Tako je bilo! In nato, kdo mu je zgradil militaristični aparat, ki je bil v onih dneh — tik pred krvavo drugo svetovno vojno, najsilnejši v zgodovini sveta? Oni so mu ga. Sedaj pa so oproščeni. Cemu? Ker so bili v zvezi z ameriškimi, angleškimi in francoakimi kapitalisti ter bankirji v mednarodnih karte-lih. Da ne prezremo, tudi japonski kapitalisti so bifi zastopani v njih. Vsi prihajajo nazaj na svoja milijonska bogastva in svet se pod krinko zapadne demokracije znova gradi za tak kapitalizem, kakršen nas je pahnil v komaj minulo vojno katastrofo. Sedaj nam že tretjo pripravljajo. In isti bo0at«ši bodo imeli profit, matere ubitih sinov in žene ubitih mož pa kolajna in solzava priznanja za njihove žrtve in patriotizem.
"Vrana vrani oči ae ixkljuje pravi slovenski pregovor. In to ja posebno resnično kadar vidimo, kako so kapitalisti Zed. dr žav, Anglije in Francije še ve-drlo kooperirali s svojimi nemškimi kolegi celo med vojno. In nihče, tudi ako je bil ' obtožen", ni bil obeojen. Niti ne na Japonskem. Samo sluge kapital! ziha — kar jim niso bili več por trebni — so bili poslani na vi slice ali kamor že v smrt.
wONORM
BY YOMRN

Grenlandija - kontinent na ledeni plošči - je sedaj trdnjava ZDA |
Kar cerkve,—posebno rimska —trdijo, da jim ja U sa duše britnlfttvo, čemu se nekatere, y prvi vr»U katoliška, ukvarjajo toliko s politiko In drugimi po-svetaimi posli, to mi nikakor aa gre v glavo! Tudi to ml ne gre v glavo, kako bi mogla biti tak tika Vatikana v skladu s nauki, kl jih ja učil Odrešeiiik!
1 Veliki misleci imajo namena, drugi le šel je. —' Washington HR|	v '
Grenlandija je za Zed. države dobila svojo veliko važnost v minuli vojni proti Nemčiji in tudi za pota v sovjetska pristanišča po severnih morjih.
Sedaj imajo te ameriške naprave svojo veliko važnost za slučaj vojne proti SZ. Zato se vlada v Moskvi in sovjetsko vojno poveljstvo zelo interesirs kaj se dogaja na tej ledeni plošči. Sledeči spis o nji je iz starokraj-skega vira, ki politiki Zed. držav iz razumljivih vzrokov ne more biti prijazen.
Grenlandija, največji otok na svetu, je tako obširna kot Španija, Francija in Nemčija skupaj, to je meri 60-krat toliko kot njena lastnica Danska, tako da stvarno lahko govorimo o kontinentu. Vendar nihče ni pred vojno govoril o tem predelu zemeljske oble razen lovcev na kite, raziskovalcev in profesorjev zemljepisa. Tem so se pridružili v zadnjem času še ljubitelji kriolita, ko je industrijs aluminija doživela poln razmah. Kljub temu pa jt Grenlandija nadaljevala svoje mirno življenje v samoti polarnih noči vse do zadnje svetovne vojne.
Toda podobno kakor je Baso-rah vstal iz stoletne pozabe v trenutku, ko so navrtali prve vrelce petroleja v pesku Mezopotamije, prav tako so Eskimi zgubili mir pri lovu na tulje med ledenimi gorami polarnega kroga, ko so Američani začeli izdelovati leteče trdnjave in atomske laboratorije, skratka, ko se ja ameriški imperializem pokazal v vsej svoji luči. Tedaj so namreč ZDA hipoma "odkrile", d« gre njihova državna meja čez severni tečaj.
Grenlandijo je njen zemljepisni položaj uvrščal med tiste srečne dežele, ki zaradi neznatne gmotne vrednosti ni vzbujala pohlepa velesil- Toda kako so se izprevrgli časi! Prav ta zemljepisna oamaknjenost je sedaj "obogatela*1 grenlandske samotne f jorde — od rtiča Farvel do rtiča Morris Jesup— z neizmerno strsteŠko vrednostjo. In če je res, da so ameriški raziskovalci odkrili na grenlandskem ozem-Uju neizčrpna • ležišča urana, si lahko predočimo, za koliko je zrasla vrednost te velike koloni* jt male Danske.
Hkrati so Američani med voj no izpopolnili svoja uničevalna sredstva: leteče supertrdnjave in V2 (rakete), ki so jih prevze od Nemcev. In začeli so škili proti včerajšnjemu zavezniku, proti glavni trdnjavi, ki lahko prepreči njihove imperialistične načrte — Sovjetski zvezi. In ta trdnjava je ameriški antipod, ki leži točno na nasprotni strani zemeljske oble in njene obal* so blizu Severnega tečaja. Od ameriške celine ločijo Sovj. zvezo ogromne ledene plošče, ki niso last nikogar Tods danes ne merimo več ra/dalj po tem, kolikqr nese kamen, kl ga spustiš is frače. Sovj. zveza in Zed. države so posule ob ledenih ploščah mejaši Nadzorujejo sa preko severnega tečaja in Ledenega morja. ,
Ameriški .vojaški štab je i*-merll najkrajše pati s« svoja letala in ladje. Na teh idealnih
'1 ti
črtah je opazil plavajoče ledene gore, severne medvede ln — kontinent Grenlsndljo. To je prva etapa, oporišče in oporišča. Hkrati je to lahko pregraja, ki seče polarne poti med 60. in 83. stopinjo severne širine.
Ameriški vojaški štab je šel še dalje v svojih računih: 4000-5000 kilometrov je od Grenlandije do Moskve, Harkova, Urala in Sibirije. Zato ni čudno, če je ta ledeni ameriški imperializem upravičeno vznemirjal SZ, ki je odločno nastopila pri danski vladi. Sovjetski diplomatski zastopnik v Kopenhagenu je prejel naslednjo brzojavko od svoje vlade: 44Spomnite dansko vlado na njeno suverenost v Grenlandiji in opozorite jo, da zahteva umik ameriških letalcev, ki so jih ZDA tam "pozabile" po končani vojni. *
Danci protestirajo v Washingtonu, toda zelo mlačno. Odgovora ne dobijo in "Izvestja" upravičeno obtožijo dansko vlado, da je so kriva ameriškega zadržanja. Dansks zopet nastopi v Washingtonu. In res pride končno odgovor, toda iz. panameriške konference v Rio de Janeiru, kjer je Marshall določil "varnostne meje" ameriške celine: Kanada in Grenlandija sta vključeni v ameriško hemis-fero!	i *
S teqi so se ameriški imperialist! razkrinkali do golega in besedam so nemudoma sledila dejanja: nove ameriške edinice so se izkrcale na zapadni obali Grenlandije pri Egesmindeju, ne da bi predfcodno vprašale sa dovoljenje dansko vlado. Nameni ZDA so torej jasni in nič niso pomagala danska zagotovila in protesti, češ, da je danska vlada sama zmožna zagotoviti varnost Grenlandije.
Od kdaj obstojs diplomatsko trenje med ZDA in Dansko in kako je prišlo do sedanjega položaja? 9. aprila 1941 sta danski poslanik v Washingtonu Kauf-mann in Cordell Hull podpiaala sporazum, ki dovoljuje ameriški vojski uporabo Grenlandije v borbi proti skupnemu sovražniku — Hitlerjevi Nemčiji, & Un sp ZDA lahko ustanovil* na tem ozemlju letalska oporišča, in, radijske ter meteorološke postaje, Toda ta sporazum je valja), samo sa časa vojne, kajti Ame-čani so se obvezali, da bqdo izpraznili grenlandska oporišča, "čim bo odstrsnjona nevernost napada." Zato je Danska že leta 1947 odpovedala to pogodbo z motivapijo, da j* bila vojna že prfd dvema letoma zaključena.
Toda ZDA so zavfrnile danske pomisleke in tolmačile spora-zum skladno a Trumanovo doktrino, češ, da "varnost ameriškega kontinenta zahteva, da ZDA obdržijo svoja najbolj oddaljena oporišča" in se tako izgovarjajo, da nevarnost napada še ni odstranjena!
Zdi se, da so na Grenlandiji poleg amariikih okupatorjev ša vedno tudi nemški, ki se še do danes niso prodali. U leta 1942. jo odred ItO. nemških prostovoljcev! imenovan "odrad bole
S rti", prebil zavezniško pomor-
> blokado in se Izkrcsl v Grenlandiji z bogatim vojnim
materialom in z ultramoderno opremo (električno kurjavo za šotore itd ), se utaboril 30 km daleč od Angmaliteo. Sedaj so ugotovili, da je bila ta posadka ves čas vojne v zvezi z domovino ter dajala izredno dragocene vremenske in vojaške podatke.
Kasneje je prišel na otok nov odred nemške Vojske z znanstveniki, ki so bsje iskali uran za Hitlerjevo tajno orožje. Zadnje nemško ojačenje je prišlo v Grenlandijo 1. 1944, ko so SS-ovci. po pripovedovanju Eskimo^ izkrcali zagonetne zaboje z zakladi.
Maja 1945. je pO kapitulaciji Nemčije nemška posadka odšla v notranjščino dežele in Eskimi trdijo, da še vedno nekje taborijo v večnem snegu in ledu. Američani so zastonj pošiljali radijske pozive Nemcem, naj se vdajo. Sedaj govorijo, da bo posebna vojaška ekspedicija poiskala vso posadko. Ta ameriška brezbrižnost kaže, da se Američanom ne mudi, da bi likvidirali zadnji ostanek Hitlerjeve vojske., ker so "pozabili", davso bili to njihovi včerajšnji sovražniki.
Od 1. 1891., ko je angleška raziskovalka Peary v svoji želji po pustolovščinah porodila otroka na Grenlandiji pri 80 stop. severne širine, ni stopila nobena Ženska noga na ta otok. Ta primer bo .skušala ponoviti Italijanka Zavstti, ki bo s svojim možem, pomorskim kapitanom Šla na čelu ekspedicije za dve leti v deželo večnega ledu in snega.
Toda ta romantika skriva važno ozadje: ekspedicija bo namreč skušala nabrati važne podatke glede vremenskih napovedi za daljšo dobo.
Strokovnjaki trdijo, da se ravno v Grenlandiji pripravlja vreme za Evropo, lepo ali slabo. In sedaj so tudi ugotovili, da so tajne nemške vremenske postaje na tem otoku bile neprecenljive koristi nemškemu letalstvu pri bombardiranju Anglije. In to vprašanje je prav sedaj važno, ko skušajo ZDA v svojem bolestnem ekspanzionizmu dobiti v svojo oblast polarne kraje z ustanavljanjem letalskih prog v teh predelih: Grenlandija naj bi jim olajšala ne samo nadzorstvo nad vremenskimi spremembami v Evropi, marveč naj hi jim omogočila, da diktirajo tudi "politično vreme" v Evropi.
riški imperialist! na trlaškj^ tleh svojo vojaško bazo za svoje napadalne namene. Na sestanku so bile izražene zahteve glede potrebe poživitve tržaškega gospodarstva: Dolžnost vojaške uprave na tem ozemlju je skrbeti za gospodarski procvit in dobrobit tržaškega prebivalstva. O gospodarski politiki naj odločajo prebivalci Tržaškega ozemlja sami. Tržaško gospodarstvo je treba odcepiti od gospodarstva Italije. Tudi mora vojaška uprava popolnoma spremeniti svoje stališče do tržaške industrije. Treba je olajšati dobavo surovin ter'omogočiti naroČila v industriji. Vojaška uprava naj stori vse, da pride do tarifnih sporazumov z državami v tržaškem. zaledju in naj omogoči, ugoden zaključek pogajanj, ki se sedaj vodijo z jugoslovansko delegacija Ukinejo naj se vsa nepotrebna in tržaškemu gospodarstvu škodljiva javna dela, ki naj se omejijo na najpotrebnejše, to je na gradnjo stanovanj. Tudi naj se uvede na Tržaškem ozemlju takozvani progresivni davek, ki bo sorazmerno s denarno zmogljivostjo obremenjeval davkoplačevalce.
Za poživitev fržo-ikega gospodarstva
Na pobudo slovenskih tržaških trgovcev, obrtnikov, zadružnikov in drugih gospodarstvenikov, je bil meseca marca v dvorani Prosvetnega društva 44Slavko Skamperle" poseben sestanek, na katerem je podal Branko BabiČ izčrpni prikaz sedanjega tržaškega gospodarskega stanja. Poudaril je tesno povezanost Osvobodilne fronte kot političnega gibanja z reševanjem gospodarskih vprašanj.
Opozarjal je na §kodo, ki jo una
Trst ne samo zaradi Marshallo-vega načrta, temveč tudi zaradi tega, ker ustvarjajo angloame-
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacij« v Chicagu in okolici, ki žele Imeti svoje priredbe os-načene v tem seznamu, naj nam sporoča podatke, enako tudi po* pravke v slučaju pomot)
Klak št 1 J8Z —- prvomajska slavnost v Slovenskem delavskem centru v soboto 1. maja.
Centralni odbor podryžnic SANSa in drUStev priredi proslavo tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije v nedeljo 2. maja v dvorani SNPJ.
Cikaške podružnice SANSa—velik javen shod v petek 7. maja v dvorani SNPJ.
Podružnica št SS 8 AN Sa—domača zabava v soboto 15. maja v To-mažinovih prostorih, 1902 W. Cer-m&k Road.
Liberty Ball, No. 71 ABX—-piknik v nedeljo 6. junija na Carno-vem vrtu v Willow Springsu.
Klab št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. Julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
"Pioaeer" št 55S SNP—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany In 2S. cesta.
Društvo št 1SS SNPJ—piknik v nedeljo 8. avgusta.
Ako jo številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam |e naročnina potekla. Prosimo, da jo obne-
„	» • . 7
vita. r ,
Moj način sbjjati šalo je govoriti resnico. To je najsmešnejša tela
i ■ jT»
Shaw.
na
a
svetu. — Bernard
• t o * » - - r*to«

KAJ LAHKO STOtl VSAKDO IZM0? MAS V KORIST
"proletarca"?
O O
e
Prldoblvajmo mu NOVIH naročnikov.
ObnavljaJmo naročnino TOČNO 6lm poteče
Agttfrajmo »ed drugimi naročniki, da store Isto
Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad la priperočajmo to tedi drugim
Oglaškjte v PROLETARCU priredbe društev In drage utvari
Naročajte slovenske In aagleške knjige Is PROLETARCEVE knjigarne
i Poskrbite, da si narode AMERIŠKI DRUSIN8K1 KOLEDAR vsi ttstl, kl lega ie rffSo storili
L Naročite KOLEDAR ta«i svojcem v starem kraju In enako PROLETARCA. *
Vsakdo naj stori ia not Ust kolikor more, pa bomo vse težave zmagovali!
JL
t' " sT .T Jt ■!

m*
r M »- m
HENRY WALLACE IN NJEGOVA POSLANICA AMERIŠKEMU LJUDSTVU ZA MIR IN SVOBODO
, (V of r omiii dvorani (Hkaikefa stadiona, ki Jo Jo do sadniefa količka napolnila množica SS,S8S Ijo-di. ki so plačali od SSe do U.4* aa vsak aedeš, J« v soboto lt. aprila nastopil Henry Wallace, kandidat sa predsednika Zedinjenih držav na listi NOVE STRANKE. Njegov govor Je po radia oddajalo misiji Colombia Broadcaatiag Co. Tajništvo SANSa Je preskrbelo sloven-tki prevod zovora, ki ae glasi:)
Nadpisi v časopisih, postajajo čedalje večji, čedalje drznejfti in ernejši in komentatorji so vse bolj histerični. Mi pa smo dosegli veliko napredka v naši borbi za dosego miru od tistega časa malo manj kot pred enim letom, ko se je tukaj vršil historični shod.
Pred enim letom še nismo bili organizirani. Bilo nas je veliko število duš, ločeno eden od drugega posvečenih delu za mir. Naši glasovi so se komaj slišali.
Toda nocoj smo močni. Imamo organizacije, ki znajo govoriti tisti jezik, katerega politikami razumejo — jezik glasovnic.
Našo moč lahko merimo z navalom laži, žalitev in Idevet, ki so naperjene proti nam. Srečni smo lahko, da imamo nocoj priložnost za oddajanje tega govora po radiu. Dosežemo lahko preko tega stadiona v domove naših sosedov in prijateljev. Dosežemo lahko ljudi, ki nas poznajo le po popačenih poročilih v njihovih časopisih. Naša moč pa je dvignila strah in grozo v taborišču sopotnikov reakcije.
Oplazil je po tisku
Le tu in tam preko radia, na sličnih shodih ko je ta ter z agitacijo od hiše do hiše imamo možnost doseči naše sodržavljane z našimi načeli in z resnico. Tisk in večina ostalih komuni-kalnih sredstev so skoro vsi v službi ljudi in interesov, ki ustvarjajo histerijo in nas tirajo v vojno. Dasi minimizirajo resnico, lahko tu pa tam s povečevalnim steklom in tenkočutnim slušalnikom naletimo na upapol-no novico v tisku in od strani komentatorjev.
Pred nekaj dnevi sem zagledal v mojem jutranjem časopisu skoro v oglasih pokopano poročilo načelnika Asociated Press v Moskvi. Poročal je, da v ruski prestolnici ne more najti nikake govorice o kaki vojni
Pred dvema tednoma je po radijskem omrežju poročal Howard K. Smith in opozoril, da ni nobenih ruskih čet v čehoslo-vakiji, v Trstu, v Italiji, v Grčiji ali na Kitajskem in zelo pametno je pripomnil, da... da je težko se vojskovati z napadalcem, če napadalec nikjer ne napada."
Toda iz Washingtona prihajajo poročila, da vojna lahko izbruhne v par tednih ali mesecih. Grožnjo z vojno ustvarja veletrgovska - vojaška alijanca, ki vlada našo deželo. Ustvarja se, ker je vojna dobičkonosna. V imenu "narodne zaščite" se potem lahko brfdajo strokovne unije, socialna zakonodaja se lahke odlaga, kampanja za vojno oboroževanje se pa lahko nadaljuje.
Profitu grozi nevarnost
Množična histerija, ki jo hočejo ustvariti s poročili o miste-rioznih podmornicah, o nevarnosti svobodnih volitev v Italiji
ter na vse pretege izverižena poročila o vsakem mednarodnem dogodku, je dobičkanosna sa malo peščico ljudi, toda nevarna za večino. Varnost Amerike ni ogrožana. Ogrožani so le veleproHti ameriških monopolov.
Množična histerija je učinkovit način za kontrolo misli. Spustili bi zastor histerije, da bi ljudem preprečili misliti. Preplašeno ljudstvo ne vprašuje. In kadar ni treba odgovarjati na vprašanja tistim ljudem, ki so se namenili, da vsepovsod zdrobijo težnje preprostega ljudstva, tedaj lahko sledijo svojemu dobička nosnemu namenu takore-koč varno. Izkoriščajo strašenje za izžemanje profltov na račun delavcev in farmarjev po vsem svetu. Poslužujejo se plašen ja, da zadušijo proteste proti njihovim lastnim smernicam. Izrabljajo strahovanje, da si zagotovijo kontrolo doma in v inozemstvu. Toda zmagati pa ne morejo, kajti podcenjujejo ljudsko pamet in pogum. „
Industrija za letala in zračni generali so pričeli za zastorom histerije novo kampanjo za naknadne milijarde dolarjev, lastnine ameriškega ljudstva, za oboroževanje. Ce bl bila premajhna vsota, ki jo jim dovoli kongres, tedaj lahko pričakujemo nov val j>oročil, kojih namen je povečati preplašenost v deželi.
Aviaeijska iaduotft je se naj
Ta teden sem v dveh govorih razpravljal o zgodovini vojaške aviacijake industrije ter stavil nekaj jtozitivnih predlogov za nacionalizacij^ te industrije, da bi si ameriško ljudstvo prihranilo milijarde dolarjev. Ta predlog je vreden polne, odprte in neomejene diskusije, toda večina našega takozvanega svobodnega tiska ga ni v tem duhu sprejela.
Ko sem to predlagal, sem opoaoril na dejstvo, da je aviaei jska industrija nesposobna dobičkonosne proizvodnje v mirnem času, in to je tudi edini is-govor aa privatno obratovanje. Izjavljam* da industrije, ki so odvisne od vojne in priprav za vojno, ne smejo biti v privatnih
Prožiti družb za produkcijo letal so med vojno bili fsntasU-čni. Znašali so šestkrat tolike ko je znašala originalna investicija (900% ). Toda razlog, da so mogli ti tovarnarji delati tako o-grontne dobičke, je bil ta, da smo mi, vi in jaz, zakladali kapital. Devetdeset odstotkov nji hove predvojne proizvodnje je bilo napravljene z našimi vojnimi bond! in davki.
Ako resnično potrebujemo na milijarde dolarjev vrednih letal, ki jik ti industriaki in generali zahtevajo, — tedaj se morajo ta letala proizvajati brez dobička za katerega koli posameznika. •
Tiranje v vojno
Nikakor ne smemo dopustiti, da bi'kampanja za dobičke postala nagon v vojno. V tem predlogu, da ljudstvo lastuje in obratuje industrije, ki proizvajajo sa vojno, ni ničesar novega ali radikalnega. Do prve svetovne vojne, ko so monopoli in veletrgovine pronašli, da je vojna silno dobičkanosna stvsr, je bilo stališče vlade Združenih držav,
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
' Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po conik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE
da se je zanašala v glavnem na svoje lastne orožarne in mornariške ladjedelnice.
Sicer mi ugaja iniciativnost posameznika, zasebne investicije ter njihov doprinos za razvoj blaga in poslušnosti. Nikakor pa ne morem dopuščati, da bi bila vojna pobuda za profitarje.
Zdaj so v kongresu predlogi za ogromno novo zračno silo. Zdaj je torej čas, da se lotimo dela. Vi tukaj v stadionu in tisti, ki poslušate doma, morate dati svojemu kongresniku razumeti, da je prišel čas, ko je treba ločiti dobičke od patriotične dolžnosti za narodno obrambo.
Treba je faktov
Svoboden tok resnice je kri demokracije. Rabimo faktov, da moremo delati zdrave, demokratične zaključke. Toda ne dobimo jih.
Poročilo o ameriškem delavcu, ki si išče dostojne mezde in delovnih pogojev, je poročilo o ogromnih dobičkih, o padajoči pravi mezdi ter o sorodnih človeških problemih, ki ao posledica tega. Našli boste poročila o stavkah na ptvi strani, o dobičkih na zadnji strani, — pravega poročila pa nikjer.
Klavniški delavci iščejo zastonj časopisnih poročil o svojih problemih glede preživljanja, o problemih, ki jih silijo k stav-kanju.
Tiskarji-stavci, člani ene izmed najstarejših unij, se čudijo, ko čitajo, da je Taft-Hartleyjev akt, z obnovo vladne injunkcije, podvig k 'industrijalnemu miru.'
Ptemogarji, ki iščejo načrt za pošteno pokojnino za one dni, ko jih starost ali nepreča ali bolezen prisili, da zapustijo svoje utrudljivo in važno delo, so se navadili prezirati nenaklonjenost ki jo jim nudi tisk. V samoobrambi so si že dolgo nazaj vcepili nečut do časopisnih komentarjev o njihovem položaju.
Naše časopisje nam pove del tistega, kar se dogaja, toda nam ne pove, zakaj se dogaja.
Italijani Iščejo svobode
Povedo nam, da bo na milijone italijanskih državljanov volilo 18. aprila za komunistično in socialistično listo, toda ne povedo zakaj. Ne povedo nam, da se italijanski narod bori za osvo-boditev iz jarma velikanskih monopolov in fevdalnega agrarnega sistema. Povedo nam, da bo velikansko levičanko glasovanje v Italiji, ogrožalo našo narodno zavarovanje, toda ne povedo nam, da se boje demokratičnih volitev v Italiji le oni, ki se boje, da se ogrožajo privatni ameriški interesi, da volitve ogrožajo privatne dobičke, ki se delajo na račun ameriških davkoplačevalcev in italijanskih delavcev in kmetov.
Ne povedo nam, da smo zapravili že dve milijardi dolarjev za vzdrževanje nezdravega gospodarskega sistema v Italiji; da smo zapravili ta denar za pomoč ameriškim oljnim družbam* da bi dobile kontrolo nad italijansko oljno industrijo, ter za razširjenje ameriških električnih, avtomotivnih, žit niča rskih korporacij in zračnih črt.
Pravijo nam, da moramo vzdrževati korumpirano diktaturo Ciang Kaišeka, katerega je zavrgla več kot polovica kitajske-
CHICAGO, 23, ILLINOIS
ifcUKfU
ga ljudstva; toda ne povedo nam čemu. Ne povedo nam, čemu naša potrošnja štirih milijard dolarjev na Kitajskem ni rodila rezultatov, ki jih želijo. Ne povedo nam, čemu je bil goreli Marshall prisiljen podpirati to pomoč Kitajski proti dokazom, ki jih je sam videl in slišal in proti evoji lastni sodbi. Ne povedo nam, čemu je senator Vandenberg prikril pravo poročilo, ki kritizira korupcijo Čiangove vlade. Ne povedo nam, da je bilo več ko štiri milijarde ameriškega denarja porabljenega za razširjenje privatnih inte-reeov na Kitajskem.
Isdaja Judov
Pravijo nam, da moramo izdati težnje judovskega naroda v Palestini in malone razbiti organizacijo Združenih narodov, toda ne povedo nam čemu. Ne povedo nam, da je njihov pravi namen protektirati privatni a-meriški oljni monopol na Srednjem vzriodu. Ne povedo nam, da so štiri in pol milijarde v štiriletnem (Marshallovem i planu za gospodarsko pomoč Evropi namenjeni olju, ter da bodo glavni koristniki tega bili oljni kartell, ne pe ljudstvo Evrope.
Forrestal (tajnik za Narodno obrambo) nam pripoveduje, da morajo braniti olje v Srednjem vzhodu za naše nacionalne interese, toda ne pove nam, da se njegovi lastni mornariški strokovnjaki strinjajo, da olja na Srednjem vzhodu ne moremo braniti.
Pripovedujejo nam, da mora*-mo odobriti nadaljne zneske za gnilo in majajočo se grško monarhijo, toda ne povedo nam, da je to le drugi rok plačila, ki ga mi — ljudstvo — plačujemo za zaščito monopola privatnih oljnih interesov.
Rekel sem, da nam ne povedo 'čemu'. Toda nudijo nam svoje razloge — laŽnjive razloge. Dvignili so krik: komunisti! Svojo kampanjo strahbvanja, sovraštva in nestrpnosti ustvarjajo v podporo svojih zlih, dobičkanos-nih programov.
Topovi preti idejam
Ena preprosta resnica je, ki] se je moramo naučiti na pamet. "Komunizma ne moremo premagati s topovi." Ne moremo se boriti proti ideji komunizma z zatiranjem ideje, obenem pa obdržati našo demokracijo. Demokracija zahteva najpopolnejšo, najsvobodnejšo tekmovanje idej. Svobodno tekmovanje idej je osnovno za demokracijo; demokraciji pa preti svobodščina monoplov za izkoriščanje nase bojazni.
Večkrat sem bil že povabljen, da bi se pridružil globoko pobožnim napadom na komuniste, kar pa izziva nasilje in vodi k zatiranju civilnih svobodščin. Nikoli ne bom pristopil v zbor, ki nima drugega cilja nego zatirati civilne svobodščine. Ne bojim se komunistov ali idej komunizma, ako ohranimo in razširimo naš demokratičen sistem. Edini način tekmovati s komunisti je rešiti probleme, za katere nudijo (komunisti) korenito razrešitev.
(Konec prihodnjič.)
pogosto dirjal po Adis Ahebi na mctociklu in okoli sto slug je meralo begati za njim po ulicah.
Etiopke nosijo svoje otročič-ke na hrbtu, da jim ne bi bili v napoto pri delu. Pri srečanju se Etiopci poljubljajo, kar je stara navada. Ko mladenič sreča svoje dekle, jo trikrat poljubi na lice. Amharci so kristjani. Ženske v Adis Abebi hodijo brez zagrinjala, odkritih lic. So pa v Etiopiji tudi muslimanske pokrajine.
V Adis Abebi je težko najti delo. Industrije ni. Delodajalci so bogati kmetovalci, ki žive v mestu in se jim dpmačini vdi-njajo kot hlapci. Bogataši seveda izkoriščajo brezposelnost in sramotno plačujejo dninarje. O tem se lahko prepričate, ko vidite, kaj jedo za kosilo delavci pri najbolj napornem delu. Njfhova običajna jed je dura, posebna vrsta prosa, katerega niti ne kuhajo, marveč ga zgolj omehčajo z vodo. Dura je najcenejša jed in je zaradi tega najbolj razširjen pridelek v tej deželi.
Etiopci orjejo z biki. Njih plug je seveda kar najpreprostejši. K dolgemu jamboru, v katerega sta vpreisna dva bika, je pritrjen kol, ki je ponavadi >bsekan. Kadar pa je treba obdelati ledino, se lotijo dela zgolj i motikami. Etiopci tudi kos ne poznsjo. Travo in žito pospravijo s krivimi nožmi, ki so podobni našim srpom.
Krave so tod is vrste zebujev, »o snatno manjše kakor evropske in nekoliko grbaste. Tale grba kajpada zbuja pozornost slehernega tujca. Neki tujec je nekoč vprašal domačina, zakaj imajo grbaste krave. Etiopca je takšno vprašanje močno presenetilo in je vprašal: "Mar žive kje drugačne krave?" Etiopske krave dajo dnevno komaj po en ali dva litra mleka, znatno manj, kot pri nas koze.
Etiopski kmetovalci niso lastniki zemlje. Zemlja pripada bodisi mogočnikom, bodisi oblast-vu, se pravi cesarju. Pri teh jemljejo kmetje zemljo v zakup. V Etiopiji so prav mogočni ku laki. Nekateri izmed njih imajo po 500 gašev ali po naše 40 ha, kar je za etiopske razmere mnogo. Stanje preprostih kmetovalcev je zelo težavno. Žito, ki ga pridelajo, nima prave cene, ker je mestnega prebivalstva v Eti opij i razmeroma prav malo. Ena sama ozkotirna železnica, ki vete Adis Abebo s pristaniščem Džibutijem v francoski Somaliji, zmaguje le malo tovornega prometa in zato skoraj ni kupca
niti za tisto množico žita, koli-ior ga pridelajo etiopski kmetovalci. Zato kmetje skoraj ne kupujejo industrijskih izdelkov, ker jih nimajo s čim. plačati. Ako potujete po tej deželi, lahko povsod po pokrajini vidite pastirje odete zgolj v kožo in skoraj povsem nage otroke.
LeU 1941. so Etiopijo "osvobodile" angleške čete, ki so pregnale Italijane in nato ostale v deželi. Okupirale so ves vzhodni del, tako imenovani Ogaden, in rezervirano cono. Čeprav je dogovorjeni rok bivanja angleških čet v Etiopiji že potekel, so Angleži ostali tam do današnjega dne. Etiopija je odrezana od sveta. Na vseh straneh jo obkrožajo angleške kolonije in ozemlja, ki so jih zasedli Angleži. Na severovzhodu pa meji Etiopija na manjšem predelu na francosko Somalijo. Kakor pravijo Etiopci sami, je danes v njihovi državi kakih 10 milijonov prebivalcev. Točnih podatkov o tem seveda ni, ker nikoli ni bilo ljudskega štetja. Po istih podatkih, se pravi po besedah domačinov, je danes v Adis Abebi okoli 100,001 prebivalcev. Prestolnica Etiopije pa je prostorno prav obsežna. V mestu imajo tri kinematografije, ki obratujejo le trikrat na teden. Domačini po navadi ne obiskujejo kinematografov, ker jim je vstopnina predraga, tujcev in bogatašev pa je v mestu razmeroma malo. Seveda tudi cestne železnice nimajo. Tram vaj nadomeščajo izvoščki in avtobusi. Toda večina mestnega prebivalstva hodi peš. Vsa prevozna sredstva so domačinom znatno predraga. Ena sama vožnja z izvoščkom stane domačina ves dan napornega dela.
SLOVENE RECORDS
lS-lach C-1SS1
Its GOD, pas
C-1114 Mf homy la
Tyrol; St Clair polka C-1221 Tee fat pofta; lolly potka
P. Yankovic and Ms oreh C-Utt Alpine waits
C-ltll VMUfe C-1S1S
i polka Hit aad sslas po
P. Zaje and hls Pplkateers T4SS Mik Umtoatta polka
T-1SS Tivoli Park Polka
Vlita s s flfeare T-114 ReS Wine — Polka Edelweiss waits
graeet Benedict Quartet R-574 Na MarJeae* Ma
fliria (Clara) Pekla R-I7S Clevelandaki Valček Male Necok. Polka J. Perush aad his Tav. Band
Write for fSos list of aU new SLO« VENE morda, tke largest eolectiee la US., by tho boot Slovene artiots, let
PALANDECH'S
U6 8. CUrk StrMt, Chic«,« 5, til.
V Državi Kralja Kraljev
Lasje so črni, 4codrasti. Ženske nosijo ogromnA pričeske gosto spletenih las. Narodna noša Eti-opcev je bela obleka in plašč, ki po svoji obliki spomnija na pelerino. Od kolen do sklepov objema obleka noge. Ogrinjala segajo skoraj do kolen. Pokrivalo je balo in široko, spleteno is domačega pletiva. Velik dol prebivalstva hodi skoraj vse leto bos. Bosi so tudi vojaki in duhovni. Bogati prebivalci nosijo črne burn use in so seveda obuti. Vendar pa ne hodijo paš po mestu, marveč jezdijo na mezgih. Sleherni dan lahko vidite take prizore. Na mezgu sedi bogat Etiopec, mezeg teče po pločniku, ne po cesti, za mezgom pa se vleče cela veriga slug. Cim bogatejši je gospodar, tem več služabnikov mu sledi. Tečejo, držeč se sa povodec živali in drug sa drugega. Stari prebivalci pripovedujejo, ds so svojčss, ko so se v Adis Abebi pojsvili bicikli in motoeikli, mnogi etiopski bogataši zamenjali mezge za novo prometno pridobitev. Ampak sluge so bili kakor prej dolžni povsod slediti svojim gospodarjem in niao smeli zaostajati. Neki zelo znan etiopski bogataš je
poslaništvu, je pa velik del Nemčije pod njeno okupacij^. Zapadne sile so v Marshallovem načrtu pritaknile svoj del Nemčije v takozvani zapadni blok in v Moskvi trdijo, da jo tudi oho-rožujejo. Proti komu? Naravno, za vpad na vzhodi Toda tisti dtl Nemčije, ki je pod sovjetsko o-kupacijo, pa je nagloma spreminjan v sistem sovjetskega gospodarstvo, kar lahko nekega dne pomeni to kar sedaj v Grčiji: da se bo vzhodni, socialistično organiziran del Nemčije, tepel z zapadnim delom, ki ga vlada zapadni kapitalizem.
Avstrijsko "vpraieaje"
Težave med "zavezniki" nastajajo bolj in bolj tudi radi Avstrije. Američani in Angleži hočejo v nji sebi naklonjeno vlado. Moskva bi rada spravila v dunajski kabinet vlado komunistov ter.levičarskih socialistoy.
Vrh tega zahteva Rusija od Avstrije precejšnjo vojno odškodnino, kajti avstrijsko ljudstvo je po Hitlerjevi okupaciji sodelovalo z njim brez vsakega odpora. Borilo se je ob njegovi »trani proti Jugoslaviji, vzklikalo firerju in dučeju ln sploh bilo eno z maso tretjega rajha.
Američani in Angleži sedaj teh dejstev nočejo priznati in trdijo, tla zahtevajo Rusi preveč. Tako se z "živčno" in "mrzlo" vojno nadaljuje tudi v Koreji, ki jo je pol pod ameriško in pol pod rusko okupacijo.
Finska sklenila prijateljsko
Svetovni metei iz dneva v dan slabši in brez kontrole
. (Nadaljevanje s 1. strani.) jih lahko uposli v delavske ali pa v vojaške bataljone.
Ob enem je Italija center vesoljne katoliške cerkve. Kritiki iz vrst protestantskih cerkva v Zed. državah trdijo, da je predsednik Truman papežu Piju XII. obljubil Ščititi cerkev in to mu bo mogoče edino ako bomo varovali privilegije v Italiji z našo denarno in z oboroženo silo.
Boj sa Nemčijo Naša vlada se bori ob enem tudi za kontrolo nad Nemčijo. Dočim v Italiji Sovjetska unija ni direktno prizadeta — saj tam nima ničesar razen par oseb v
Zelo so si zavezniške dežele (anglo-ameriški blok) prizadevale pridobiti Finsko v svoje omrežje. Stalin jo je bil pred nekaj meseci povabil, naj pošlje zastopnike v Moskvo, kjer se bi dogovorili za vzajemnost. V Washingtonu, v Londonu in v Stockholmu sso za vpili — ne! Finci pa so poslali deputacijo vseeno v Moskvo, kajti od Rusov so bili v minulih letih že dvakrat tepeni in spoznali da je boljše s sosedi živeti v prijateljstvu kakor pa v vojnah.
Pogodba, ki so jo Finci sklenili z Moskvo, ni ne poniževalna, temveč taka, da Finska v slučaju nove vojne ne bo orodje zapadnega bloka temveč zaveznica Sovjetske unije. Ta pakt, kot je dejal predsednik finske vlade, je časten in tako je bil storjen še en posrečen korak v svetovni mir.
Prva ln najgrša izmed vseh
goljufij je varati samega sebe. Bailey. ,
Agriculture and Industry are Partners ^ o o o In Chicago and Northern Illinois
UGODNOST ozemlja Chicago in severnega Illinoisa je omogočila, da je ta kraj postal svetovno središče za procesirsnje hrane in izdelavo farmskega orodja. Tu se procesira za milijardo dolarjev hrane letno, namreč v osrčju največjega ozemlja prašičereje in govejereje v tej deželi.
Vsled naraščanja mesta, ki je naravno železniško središče srednjega zapada in iznajdbe hladilnih vagonov leta 1874, Je Cihicago postalo center ameriške meene industrije. Po otvoritvi Union Stock Yarda leta 1865 je mesto prejelo skoraj eno milijardo glav klavne živine. Leta 1885 so njeni skupički presegali milijon dolarjev vrednosti na dan. Samo v Illionisu so farmarji dobili več kot 40 odstotkov svojih skupnih dohodkov skozi leta od prodaje meso ln mesnih produktov.
Umna raba postrsnskih mesnih produktov v tej indu^riji Je omogočila \>rvim izdelovalcem mesnih pro-
duktov, da so prodajali meso po nižji ceni' nego lokalni mesarji na vzhodu. Danes je izdelovanje mesnih produktov tako Specializirano, da farmar navadno prejme več za živo vago kot rpesarske farme za živino. Postranski mesni produkti sedaj povišajo najmanj za 200 n^ilijonov dolarjev letno dohodke čikaških industrij.
Nekateri privatni laboratoriji v Chicagu in severnem Illinoisu razvijajo tudi druge uporabe farmskih pridelkov in ostankov v tem velikem žitnem tržišču. Raziskovalni laboratoriji kmetijskega departmenta v Illinoisu sedaj iščejo nove porabe koruze, soj nega fižola in pšenice.
Ker je medsebojna odvisnost med mestom in farmo že dolgo znana, je čikaško in sevemo-lllinoiško ozemlje, ter bo tudi v bodoče, del in soudeleženec svetovno največjega kmetijskega imperija — dolina Gornjega Missisippija in dpljnih velikih planjav.
tssopg • 1fortsshek, sssteis s icci Is
TERRITORIAL!INFORMATION DEPARTMENT M~mm s***«-140 Start Om***, »n*. a*m k mtmi-H—
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
A Yugoslav Weekly Devoted te tke		SDUCATION
Interest of the Workers	TiTi / AT V « r V A 11 Li / *	, ORGANIZATION
•	mj I 11 Y i 1 l\ KC H t	C O-O F 1 t A T 1 V 1
OFFICIAL ORGAN OF	■ rv i 11 .1 * i /~\ rv iw v	COMMON W1ALTH /
J. S. F. and Its Idocationa! Sureau	JL JL VX*^ JL> JL> JL JL XJLVJLy V/	
NO. 2112.	WnUt at 2301 5«. LawadaW An. CHICAGO, ILL., APRIL 21f 1948.	'OL. XLIII.
Buying Votes With Taxes
Most« Americans have little reason to be thankful for the tax cut which was voted recently by Congress oVer the President's veto.
For one thing, most Americans are wage earners, and the workers' share of the reduction will be very small while the savings to the big income takers will be large. Also there is the practical certainty, which * already is being suggested by the lawmakers, that income taxes will be increased soon after the November election.
It should be clear that the vote-getting power of a tax reduction, not the welfare of the nation, was what was bein^ considered by the lawmakers who voted the reduction. The Republicans were throwing the voters a sop and the Democrats went against their own President because they, too, appraised the American people as cheap skates who can be easily^bribed.
With sorrow we confess our agreement with that appraisal. It is the custom of Americans to decry taxes levied by the' government and to accept and vote approval to a way of life which enables a favored group of industrial and financial dictators to rob them of billions (called profits) every year of their lives. By balking at taxes the workers of America strain at a gnat. By voting for capitalism they swallow a camel.
The American people are destined to learn that they have been giving nothing at all by the income tax-cutters. Price rises will continue to take their savings. And before too long new taxes will more than recover what the politicians of both parties have given to taxpayers.
Perhaps Abraham yncoln was wrong, after all, when he said that "you can't fool all the people all of the time." Anyway it is certain that most of them can be fooled time without end if the story is changed often enough.
We recall that during the war era the Roosevelt worshippers boasted that prices were less than they had been during capitalism's first world-wide slaughter—and that they refused to recognize that taxes were making up for the difference. And now that they are paying both high prices and high taxes many of them still don't know that the wool was being pulled over their eyes by the Great White Father who has passed from our midst.	•	*	,
Ordinary Americans who think they are being given something now should be told the story about the clever father who paid his son a quarter to go to bed and then charged him a quarter for breakfast.—Reading Labor Advocate.
Oil Monopolies Squander National Resource
When the Supreme Court rules against a monopoly/ the monopoly doesn't take it lying down.
Witness S. 1988, proposed by 20 senators to annul a Supreme Court decision of last June that the federal government had control of oil under the ocean off the coast of California.
The oil interests cracked the whip and 20 senators jumped. The oil interests earned more last year than the coverage for all industry in a banner year for the corporations.
But they are not satisfied. They want to make still more, even though the American oil reserves have been squandered so that only nine years' supply remains.
The nation faces a grave emergenecy. Instead of taking only tideland oil, the government should protect the country by taking rigid control over all oil resources.
Will Congress listen to 160 million people, or to 70 senators who speak for the oil trust?
reflection!
By Raymond S. Hoftot
*H£ MARCH or LABOR
<£) DRAMATIZE TO ITS KfcRKtRS AND THE COMMUNITY THEIR f T ^frr^ STAKE IN AN ACTlVt.TWO-KAV ^-Vl I WORLD TRAOE^THtfARklRrtKl
V—I-CO.,CFJANCSVtt.Ll,WlS., PAID
>\\_1>/ BOO OF- THEIR WORKBR5IN
[ ^^ZX^ MEXICAN PESOS INSTEAD OF U.S.DOLLARS. L0CAIMC4CHANIS MV BANKERS HAVE AGREED ID AOCRPTTHC PESOSATTHt CURRENT EXCHANGE RATE.
IVE BEEN READING about the story in "Fortune" Magazine in which that "big biz" publication tells its readers that business executives, like too, many other Americans, are getting the "what's the use" blues.
The story is that some top notchers have lost interest in making money and therefore are laying down on their time honored— or dls-honored—job of developing and expanding the nation's economic resources. The reason appears to be taxes. What's the use of making a million a year if Uncle Sam takes nine-tenths of it away from you? Where is the zing of business adventure, of personal risk and effort, if you are not permitted to pocket the winnings.
BEFORE YOU PERMIT your lip to curl at fhose disgusted executives—who have enough dollars to live anyway and to snap their fingers at tfhat you think of them—it would be well to take them seriously and to consider what would happen if the relatively few people who own American industries would chuck the job and go on strike.
If you think the rest of us could live without them I agree with you. But we'd have to reshape our thinking and alter the rules that govern property and industry to do so.
To begin with, It will help us If we admit that, as of now, we DO depend upon the moguls of the capitalist system. We depend upon them to start industries, to finance them with our dollars, to put us to work on the jobs that those industries produce. Of course we ought to be sshamed of ourselves for being so utterly dependent. But the fact Is that we have persistently refused to socialize the industries that are basic to our material welfare and rejected the Socialist program for owning our economy collectively and managing it democratically. We are
dependent because we voted to be that way.
Another fact is that we have accepted thc argument that the chance for private profit is the. only possible inducement that will cause people to plan and work. Socialists challenged that point, but the American people agreed with the profit idea, even though most of them never endorsed a dividend check in their whole lives. So who are we to argue that the owners who manage big business ihould continue to run THEIR plants and promote new enterprises when the profit isn't satisfactory?
That's what people asked for. So that's what they have a right to expect.
General Clark Insults Our Intelligence
Isn't it about time some Qf the "Brass Hats" stopped insulting the intelligence of the American people by fantastic "scare" stories?
For example, General Mark W. Clark—who seems to spend most of his time running around the country trying to frighten people out of their wits by lurid speeches—now bobs up with this obvious "bunk:"
"Our atomic bomb plants in the West could not be defended against an enemy landing on the Pacific Coast." Clark, of course, was referring to Russia.
How could that country, or any other, transport an army thousands of miles across the seas, land it on any American shore, and supply it after it got there?
Russia has no navy worth the name, while ours is stronger than all foreign fleets combined. Russia has not, and could not build any vast fleet of transports and cargo vessels such as we used to carry armies across the oceans.
Even if we had no surface navy, what would our submarines and airplane* be doing while foreign ships approached our shore like "sitting ducks?"
Moreover, our atomic plants are not on the Pacific Coast. They are hundreds of miles inland, mostly beyond rugged mountains. If a foreign army performed an impossible miracle, and landed, it would face a hopeless situation. Not a man would get home to tell the talc.
In short, Clark and other Brass Hat scare-mongers talk complete nonsense. The object, of course, is to put over universal military service.—Labor.
Zarja Concert
The members of the singing society, "Zarja" cordially invite the public to attend the spring concert to be held on April 25 at the SND on St. Clair ave. Curtain time is at 4 p.m., so be sure to arrive on time in order to see the complete performance.
The first half of the program will be devoted to vocal renditions by the chorus, soloists, various combinations of duets, a women's trio, and a male quartet. FeStured will be, "Wine, Women and Song," by Strauss and .a choice group of partisan numbers newly* received from Jugoslavia.
In the second half of the pro-Krtm will be unfolded the operetta, "Srce in Denar" the theme of which is quite similar to the old American melodrama of the 90's—villain holds mortgage over mother's head for hand of pretty daughter who despises the base creature, but who for her mother's sake agrees to the bargain when along comes the young hero who secures the money to pay off the mortgage and weds the fair maiden. How does he get that much money with Inflation and high prices? Well, come and see for yourself—skeptic.
The roles are in the hands of such capable people as Frank Ko-kal, Alice Teka vec, Sophie Eler-sich, Andrew Turkman and Tony Perusek.
Following the program there will be a social in the annex with dancing and refreshments. Tickets can be secured from Zarja mem bers for 80 cents and at the box office for $1, so buy early and save.
PUB. COtfM
Injuries to Workers In Industry Decline
Total Toll Drops Below 194«, and Rate Slips to Lowest Flgnre in Five Years Organized labor's battle for greater safety in industry is producing results. The Department of Labor reported that total on-the-job injuries in manufacturing during the fourth quarter of 1047 dropped to the lowest level since early 1946.	' .
Approx imately 14 7,0 00 employes were disabled for one or more days during the quarter as a result of accidents, 8,500 less than the previous quarter.
In proportion to employment, the showing was still better. The Department reported that the rate of disabling injuries fell to 17.1 for each million employe-hours worked, the lowest in five years
Bright Offspring
Mother: "I'm shamed of you. never told lies when I was a little girl."
Girl: "When did you begin, mother?"
The convinced Snd the Inspired have slwsyi accomplished the grest things.
The Last Word
By DUFFY
I'm net a dictator, but if I were there are a few laws I'd like to put on our statute books—and
keep them there.
• • •
k .
I'd like to see a law to prevent any youth under 21 from marrying and any girl under 18 from getting hitched. They're too fresh and young to marry before that sge.
• • •
Another marriage law which would go on the statute books is one -prohibiting those "May and December" atrocities, whereby a boy of 18 or 20 marries a woman of 50 to 00, and vice versa.
There's no sense to them at all. • • •
If It were possible, there ought to be a law providing that the government take no more than fifty per cent of any one's EARNINGS from his own efforts as income tax, but I'd tax every dollar of income from stocks, bonds.
speculaUon, etc.
• • •
I'd grant an exempUon, in. the income tax, of five thousand dollars to every married couple, and an addiUonal $1,000 for every
child they support.
• • •
If I were paying the legislature, I'd pay them about $25 a day for the first ten days they were In session, then cut it down one dollar a day for every additional five days they operate so they'd get out and go back home where most of them should have
stayed In the first place.
• • •
0
Every man, woman and child would have his hospital bills paid from a small levy In the social security set-up and every* man over sixty would draw at least $75 a month in pensions and an add*« tlonal $75 a month If his wife
Bay State Congressman Bates Puts in Nutshell Truth About Sales Tax
"Places Burden on Those Least Able to Pay;" Wealthy Landowners and Newspapers Try to Put It Over in Capital
"The sales tax," Congressman George J. Bates said, "is the most unfair of all taxes, since it imposes a burden on those least able to pay."
It would be difficult to improve on that brief description. The conservative Republican congressman from Massachusetts concentrated the truth about the sales tax in a "nutshell."
That hind of tax, more than any other, takes the cost of government off the strong shoulders of the rich and puts it on the lean backs and bellies of the poor.
Bates is chairman of a House committee which is considering new tax legislation for the District of Columbia. Before his committee is a bill proposing that the District government levy a 3 per cent sales tax on the million people in the nation's capital.
In speaking out against that proposal, Bates was absolutely right. Not only is the sales tax unjust and iniquitous, but there is no need for it.	i	K
LABOR has pointed out before, and repeats here again: In proportion to population, there are more rich people in Washington than in any other city in the world. If local taxes must be raised, they are the ones who should pay.
Many of them are great landowners. Backed by wealthy newspaper publishers, they are determined to prevent any increase in real estate taxes, which are lower in Washington than in any other large American city.
It is extremely important to have a wise and just tax system in Washington, because people everywhere look to the capital of their country as a model. What is done here will be copied elsewhere, for better or for worse.—Labor, Washington, D. C.
We're Being Conditioned
were living with him, if they were
both retired and not working. • • •
If I had my say. we'd have the 35-hour work week of seven hours work daily, five days a week, and no more, and with overtime paid at double rates.
...
If It were up to me, I'd see to it that every man who wanted to own a home bad a chance to buy one without paying out almost as much for interest as he pays on the principal of his home, but would see to it that the interest rate was only enough to cover expenses of operating such a business—with federal funds.
• • •
Of course, It's a good thing probably that I'm not the boss of the government, because I'd provide for a six-year term for the president and prohibit his re-election so that we'd get six years work out of him instead of three years one term, then a year to build po-liUcal fences, then perhaps another three year term, then another year of fence building for himself—or
his hopeful successor.
• • •
Among other things I'd do would be to banish forever, all singing commercials on the radio, make our money (printed currency) ln different colors for different de-nomlantions, raise the pay of every school teacher in the land, tear down all slum districts and build public housing projects, tear down every school that's -been up for 30 years or more and replace with modern ones, and—wind It up with a vacation twice a year at least for every worker in the land, one in summer and one In winter.
Can a Truck Drivor Grow a Board?
May a self respecting truck driver grow a beard?
Well, according to reports from London, truck drivers there differ from management on this point. The workers of a brewery in Bedfordshire went on strike because management objected to s bearded truck driver.
The man had bet a friend 10 shillings and two gallons of beer that he could grow a full beard by -Easter.
Management contended that thc driver's stubby face was a d is grace to the company, suspended him from driving his truck, and transferred him to an Inside job which pays less.
His fellow workers support him on the grounds that once the beard is fully grown it will look all right
• This is where the case rests The question solved itself to everyone's satisfaction by Easter Instead of grass, hair grew over the dispute.—Michigan Teamster.
Those stories about submarines close to the American continent from a nation east of the "iron curtain" has all the earmarks of a calculated scare.
Such yarns are useful to those purposeful interests who would like to condition the people into an acceptance of militarism here in the U.S.A.
Even if it were true that Soviet subs had approached to within 200 mil& of our shores, the fact is that they have a perfect right to be there under international law. Moreover, and of more serious import to the kids who are going to die if ever there is a World War III, it must be admitted that we are sending our war vessels much closer to Russia than that.
Recently the newspapers told us thatvaix American fighting ships in a carrier task force will go to Norway this month on what was called a "good will visit." But that's not all. We already have sent battleships to Turkey, Greece and Trieste and have 12 destroyers and three air-craft carriers in the western Pacific, a few hundred miles from Siberia.
Admiral "Bull" Hklsey let it be known some time ago that we'd send our vessels "any damn place in the world we please." And we guess that's our right. But let's be realistic about the thing and not try to convince the gullible that other nations are exceeding the bounds when they do likewise.
After all, the real danger lies in what use is made of American power. Anybody who remembers how our ships were sent jut to sink German subs, even before war was declared, should know that.—Reading Labor Advocate.
What is Mr. Drapor Doing?
William Draper, Jr., Undersec retary of the Army, is back from Japan with these recommendations:
"Controls on Japanese business must be removed." Uncle Sam must provide $500,000,000 and do other things to "make Japan self-supporUng."
LABOR agrees that the Japs. Germans and everyone else should be "self-supporting," but we must not repeat the mistake made after World War I.
Then, 6n the same plea, British and American fnanciers and industrialists — and their governments—built. up the Germans anc* Jap "cartels" which planned and launched World War II.
Before that war, Draper, was a top official of Wall Street banks. Including Dillon, Read, whleh played a big part ln financing Germany's rebirth of Industrial and military might.
Is Mr. Draper thinking solely of making the Japanese and Oerman people self-supporting? Or Is he rebuilding the cartels—the vast foreign Industrial combines with which American and British Big Business had profitable ties? *
—Labor.
Evjuo Is Still a "Fighting Editor"
Real fighting editors have almost vanished from the American scene, but there is at least one left —"Bill" Evjue of the Madison, Wisconsin, "Capital Times."
Of course, we don't always agree with "Bill," but it is heart-warming to see how he goes after the forces of reaction.
in additjon to publishing his influential newspaper, he owns a radio station, and speaks over it jnce a week. In a recent broadcast, he said something which if »rue, important, and ree -s no comment from us. It is this:
"Do yoa want to know why we are hearing so mueh waf talk? Here is one answer:
"The military crowd is bent oi putting through the universal mili tary training bill. In order to condition the minds of the American people to the necessity of passing the bill, huge propaganda is at work to scare the people about th< nearness of war with Russia.
"This fear is being propagatec' by the Department of Defense, which has unloosed on thc country thousands of military officers. Under the guise of inspection tdurs, they are traveling over the country at the taxpayers' expense, sprading the gospel of fear in order to foist* their program of compulsory military training the country."—Labor.
Almost Worse Than War
Automobile accidents killed 32,500 Americans and injured 1,365,000 in 1947.
on
Indications
A.	"I think a sharp noes usually indicates curiosity."
B.	"Yes, snd a flattened one Indicates too much."
If well thou hast begun, go on; It is the end thkt crowns us, net the fight—Herriek.
Frs+dom	»_
By JAMES RUSSELL LOWELL
I honor the man who IS ready to sink
Half his "present repute for tht
freedom to think, And when he has thought, be his
cause strong or weak. Will risk t' other half for the freedom to speak. Caring naught for what vengesnce
the mob has In store, L*t that mob be the upper ten thousand or lower.
Nuts, Mr. Groen
We note that President William Green, of the American Federation of Labor Is opposed to Universal Military Training but favors a selective service law to draft Americans into the army as what he calls a "temporary" measure. Also that he has linked his approval of selective service with some pious hopes about preserving American freedom.
To which we comment: "NUTS!" The draft won't be temporary this time.
We're just not preserving freedom when we draft people into the armed forces in time of peace. What we are doing is taking another step alorik the same road that led the naUon of Europe to fascism and ruin. And we're very sorry indeed, to see the leader of millions of American unionists pointing his followers along that road.
The one thing that can be said in justification of the militarization of the nation ia that such a course is necessary to the preservation of the capitalist private-profit economy. But since we are opposed to capitalism, even that justification, while valid, leaves us cold.
There s fie many things nsces-sary to the perpetuation of a setup that enables one group to prey upon the population. The ultimate necessity wUl be the surrender of freedom Itself.
Perhaps Mr. Green will stand for freedom and against capitalism—when the final alternativ« confronts him.» But he'd have a better c^ano*; to preserve freedom If he'd start now by leading his followers away frem capitalism and toward the Industrisl democracy for which Socialista stand.— Reading Labor Advocate.
PRICE or WARS UP
. First World War cost U. S. $21,-•00,000,000. Second World War cost U S. $353,125,000,000.
Custom may lead a man into many errors, but It justifies none. —Fielding.
From their errors and mistakes the wise snd good learn wisdom for
the future.—Plutsrch.

S