PjnrSilTfy^ ffi Leto IV., štev. 23 V Llubflanî, netfelTa dne 28, januarja 1923 Posamezna Itev. slane i oni l«h»l> ob » ztutraf. Stane mesečno lo— Dis U inozemstvo 20-» » Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlétvoi Ljubljana. Preieraov* Ul-it. M. Telet it 30- Podružnice: Maribor. Barvarska olies it L TeL it 22. Celle. Aleksendr. Račun prt poitn. čeksfc sa vodo itev. 1LMZ Ljubljana. 27. januarja. Klerikalizcm služi po svojih ciljih reakciji. Sto in stoletna praksa politike Rima dokazuje istinitost te trditve. Za dosego svojega namena se poslužuje klerikalizcm vedno onega sred-6*va. od katerega pričakuje trenotno največ uspeha. Zato je danes taktična parola slovenskih klerikalcev «ljudska politika*, ki gre do samih granic odkritega boljSevizma. Ta taktika je soveda poceni. Poscb-3o v ustni agitaciji, na sestankih in na shodih se da masa z demagogi ¡o zapeljati v nepreudarnost. Težje je v časopisju. ki stoji pod kontrolo široke javnosti. «Domoljub* jc sicer pripravno srodstvo za klerikalno demagogijo, «Slovenec* pa se ne more tako skriti, da se no bi izpostavil javnemu žigosanju. Baš zadnji teden je «Slovenec» zagrešil na rovaš javne neinformirano-eti zlodejstva, ki razkrinkavajo klerikalno gosiK>do kot brezvestne in nemoralne cinike. Glavno glasilo SLS piše namreč, da ima demokratska stranka za socijalne probleme zgolj veliko bceed, ki so pa gola sleparija. Specijalno o ministru dr. Žerjavu pa trdi. da je njegovo edino delo v ministrstvu za socijalno politiko, da jc spravil Praprotnika v direktorii socijalno - zavarovalnih zavodov. Seveda •«Slovenec» prav dobro vč, da so bili Slani direktorija delavske zavarovalnice v Zagrebu imenovani na predlog strokovnih in interesnih organizacij ter po nasvetu predsedstev pokrajinskih uprav. Kar se tiče socijalne prakse demokratov pa z mirno vestjo lahko trdimo. da je baš zasluga slovenskih demokratov da se je na tem polhi po preobratu relativno zelo veliko doseglo. Vsa socijalna zakonoda;a naše mlade države je malone izkliueno delo slovenski!" demokratov. Da bi je ne kvarili radikalski desničarji in boljše viški levičarji, bi ta zakonodaja lahko Ie v večji meri n noš te vala princi-» na-eiionain" harmonije. Niti klerikalci, juti socijalisti. niti komunisti nimajo v tem ]*>gicdu prav nobenih zaslug. Vse njihovo štiriletno delo so Lile le prazne fraze :n če velja za kotra, da so lepe besede o socijalnih problemih «gola sleparija», potem velja to o klerikalcih. Dr. Žerjav pa je kot minister za socijalno politiko v kratkih mesecih, ko mu jc zdravje dopuščalo, se posvetiti uradnim po«lom. pokazal na K^cijalnem poliu toliko agilnosti. energije in iniciative, da ostane njegovo jme neizbrisno v zgodovini našega so-eJjainega napredka. Protidrnginjska akcija, ki jo je z volil; ojotoznostjo izvajal minister dr. Žerjav, i? krenila celo državno politiko v boliši in pametnejši tir. Da bi ji kapitalistična mafija ne zadala smrtnega udarca s padcem koalicijskega kabineta, bj danes te vprašanje ne trkalo na naše duri s tako grozoto. Istočasno z dravinjskim vprašanjem je zastavil baš dr. Žerjav s posl. Rcisnerjem vse svoje sile za definitivno rešitev uradniškega sociialnega vprašanja. Kdo je str-moelavil vlado in kdo j* kriv. da to vprašanje ni bilo rešeno? Dalekosežen je dr. Žerjavov osnutek Sovega invalidskega zakona, ki jc postavil invalidsko vprašanje na osnovo, ki bj omogočila, da bi predvsem za težke invalide bilo preskrbljeno tako kot zasluži;o ne !e kot bivši borci, marveč tudi kot ljudje. Kdo je preprečil, da ni bil zakon sprejet? So za enakopravnost «prečanskih» invalidov se je moral dr. Žerjav izlagati do skrajnosti in zanrotiti celo z demisijo. Na poliu stanovanjske mizerije jc pripravil dr. žerjav zakonski predlog za zgradbo malih stanovanj, trdosti o^stoječoga zalšona. za katerca so plasovali izmed Slovencev le dr. Go-«ar. po?l. Sušnik in posl. Majcen, je pa dr. Žerjav hotel odstraniti s posebno novelo. Tudj ta zakon je padel s koalicijsko vlado. Velikega soci.inlnega pomena, zlasti ia Slovence in Hrvate, je izselje-dško vnrašanje. To je sedaj po zaslugi ministra Žerjava tako urejeno — vsaj kolikor se to tiče iasolienikov samih — da je izkoriščanje teh ljudi nemogoče. Več tisoč prošenj za miloščine je mi-__!t Tnnrašpnib Iz volilnega boja MINISTRI IN DIPLOMATI NA AGITACIJI. - PREOBILICA RADIKAL-SKIH KANDIDATOV. — RAZMAH PROTICEVE AKCIJE. — URADNI ŠTVO ODKLANJA RADIKALCE. Beograd, 27. januarja, g. V Beogradu vlada danes politično mrtvilo, ker se praznuj praznik sv. Save. Ministri so odšli na agitacijo. Minister Laza Marko-vič so nahaja v Mostaru. da organizira volilni bo i. Minister Ninčič je v Banatu. Oba muslimanska ministra sta se odpeljala v Sarajevo. V Beograd je dospel naš poslanik v Budimpešti Milojevič, ki bo kandidiral pri bodočih volitvah. Ljuba Nešič. pomočnik ministra zunanjih del, ie odpotoval v Bosno, kjer upa dobiti mandat. Medtem sklepa Nikola Pašič v Beogra du pridno volilne kompromise vsevprek in daje obljube, katerim nihče ne veru-ji. najmanj pa sam. da bi jih kdaj mogel izpolniti. Preglavico delajo Pašiču mnogobrojni kandidati, ki se ponujajo cd vseh strani. Pogajanja med radikalci oziroma Pašičem »n drugimi 6trankami se mrzlično nadalnijejo. Boj v radikalskih vrstah posta:a vedno ostrejši. Pod naslovom «antidržavni elementi» toži «Tribuna», da zavzema Protičeva akcija posebno v Banatu in Vojvodini vse večji razmah, kar dela Pašiču hude skrbi. Iz tega se razvidi, ka ko sovražno staPščo vlada v Vojvodini med Pašičem in Protičem. «Banatski Radikal», glasilo Stojana Protiča. Ijuto napada Pašiča in mu v drastičnih besedah očita naigrše pregrehe napram narodu. Lahko se reče. da je ta borba hujša in ostrejša od one, kakor je bila zadnja leta pred vo.no borba med naprednjaki in klerikalci v Sloveniji Dane« dopoldne se je ministrski pred' sednik Pašič sestal z Ljubo Jovsnovi-čem, s katerim je razpravljal o akciji Stojana Protiča. Policijski organi imajo po vsej Srbiji naročeno, naj Protičevo akcijo onemogočujejo. kjer morajo. V BeoTrad so so danes vrnili Ljuba Davidovič, dr. Kumanudi in dr. Ribar, ki so imeli v demokratskem klubu važna posvetovanja glede volilne akcije. Na 30. jan. je sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke. Iz Splita poroča:o, da je za tamkajšnjo volilno okrožje postavljen kot nosilec liste bivši minister Krstelj. URADNISTVO IN VOLITVE. Sarajevo, 27. januarja, r. Tukajšnji državni nameščenci so priredili sinoči v veliki dvorani mestnega magistrata shod na katerem so razpravljali o »tališču uradništva pri prihodnjih volitvah. Z radikalske strani je bil izvršen poskus, pridobiti uradništvo za radikalno stranko. Poskus se Je klavrno ponesrečil. Državni nameščenci so soglasno odbili predlog, naj uradniki glasujejo za radi-kalee. Odklonjen je b".l tudi nasvet, naj urrdniki postavijo samostojno listo. Sprejet pa je bil predlog, naj pošlje uradniška zveza vsem strankam spomenico, v kateri nai opiše uradniško bedo in izrazi svoje želje. Ako bi se stranke ne hotele angažirati za uradniške zahteve, naj bi uradniki v znak protesta postavili samostojno listo. vcnci, ki ie brezdvomno poglobila zavest edinstva Jugoslovanov v Mariboru, V Beogradu: Beograd, 27. Januarja, g. Praznik ?v. Save so danes praznovali vsi uradi, šoli in oblasti. Zastopniki oblasti so se udeležili svečane službe božje. Minister pr bili nagrade za svoje razprave sledeS akademiki: 2geč Franjo, Ruoelj Mirko, Soslč Ivan, Savnik Roman In Dobrovolj-ski Ivo: na furidični: Korošec Viktor "n Rozina Ig >r; na tehnični: Fatur Dragotin in Vrbič Pavel; na teološki: Marjančč Stanko. Rot Josip. Miklavčič Maks in Štrukelj Alojzij. Boria dne 27. jao. Zagreb. Borza ni poslovala. V prostem prometu so bile devize zjutrai čvrste in je bilo napravljeno več zakfjučko;'-Popoldne je bilo dosti blaga za nižje cene. Notirali so: Milan zjutraj 575, popoldne blago 550, Pariz blago 760 brez prometa, London 550, Praga zjutraj 343 — 342, popoldne blago 330, Dunaj 0.1620 — 0.1635. popoldne blago 0.1620. Berlin O.ič — 0.48, popoldne blago 0,45. Newyork zjutraj 118 — 119, popoldne 113 Curih: Berlin 0.02, Newyork 536, London 24.88, Pariz 33.95, Milan 25.65, Praga 15.40, Budimpešta 0.2025. Bukarešta 2.15. Beograd 4.30. Sofija 322, Varšava 0.0175. Dunaj 0.0073. Volitev fiioana v Lfubllani Dr. Ljudevit Perič župan. dr. Stanov-, nik podžupan. i > Ljubljana, 27. januarja. Danes ob 11. dopoldne se je vršila |>d osem mesecev trajajočem komisari-jatu brez vsakega zanimanja javnosti volitev župana in podžupana sloven-5ke_ prestolice. Trg- pred magistratom, ki je bil pri zadnjih volitvah tako živahen. je bil danes popolnoma prazen. Občinski svetniki so prihajali skoro neopaženo v občinsko hišo. Tudi v posvetovalnici sami je bilo pred sejo čisto mirno razpoloženje; novi občinski svetniki so se pozdravljali s starimi, ki jih je le Se malo. Tudi galerija je imela danes nenavadno lice: sami moški, večinoma iz delavskih slojev. Nekaj minut [.red 11. uro so vstopili občinski svetniki v dvorano. Demokrati. o po številu, s© zasedli zadnje klo pi skrajne desnice, pred njimi narodni socijalisti in Narodovci. Dr. Perič je zavzel prostor v prvi klopi na skrajni levici, edini zastopnik oficijelne soci-jalno - demokratske stranke, obč. svet. Ogrin, zadnji sedež v drugi vrsti na desno. Centrum in levico so zasedli klerikalci, komunisti in Zarjani, ki so imeli v gumbnicah rdečo nageljčke. Točno ob 11. uri je obč. svet. Anton L i k o z a r (JDS) kot starostni predsednik otvoril sejo občinskega sveta, pozdravil vee navzoče, ugotovil sklepčnost in predstavil zastopnika pokrajinske uprave, vlad. svet. Leona Gra-sellija. Overovateijem je imenoval obč, svet Mihevca in Bonača, skruti-natorjem pa obč. svet Pirca in Kavčiča. Pri čitanju imen občinskih svetnikov se je komunist Lcban oglasil z vzklikom «Hier!», kar pa je ostalo skoro neopaženo. Navzočih je bilo 46 občinskih svetovalcev, svojo odsotnost jo opravičili: Makuc Adamič in dr. Kušej. Sledila je takoj volitev župana. Dr. Perič župan. Oddanih je bilo 46 glasov, od katerih je prejel dr. Ljudevit Perič 33, 13 (demokratskih, nar. - soc. in nar.) pa je bilo praznih. Ker je dobil dr. Peric nad polovico glasov, je bil s tem izvoljen za župana. «Zveza delovnega ljudstva» je pozdravila izvolitev a ploskanjem in Živio - klici. Novi župan dr. Perič izjavi, da sprejme izvolitev, nakar je izvajal: «Sodnici, občinski svetniki in ostali gospodje občinski svetniki! Da reagira na nasilje in zakonolomstvo, je ljubljansko delovno ljudstvo 3. decembra 1922 obsodilo kršitev občinsko samouprave in zakonolomstvo. Dne 28. maja 1922 sefn prejel od pokrajinske uprave sklep, da je občinski svet razpnščen in že naslednjega dne sem moral županske posle prepustiti vladnemu komisarju. 3. decembra je 4000 ljudi odgovorilo na to nasilje. (Klic: «Saj da-aes ni volilni shod!») Pokrajinska ijirava in vlada bi morala vedeti, da je »a dobro upravo potrebna stabilnost en kontinuiteta in da se sklepi in naprti, ki jih je izvršil prejšnji občinski .vet, dajo izvesti samo tedaj, ako ta ieluje naprej in sam aplicira sklepe in c a črte. Pokrajinska uprava je to dobro vedela, kljub temu pa je oškodovala občino za milijone in milijone. (Klici: «Tako je!») Naloga novega občinskega sveta bo. da s skromnimi sredstvi reši najnujnejše potrebščine. Delo bo težko, vendar na sem prepri- »^n da ie iskrena vnlip TmnTnAiti ean, da je iskrene volje in zmožnosti dovolj, da bomo kos težavnim nalo-ram. Zahvaljujem se Vam za izvolitev in prosim Vašega sodelovanja!» Podžupan klerikalec dr. Stanovnik. Obč. svet. Likozar je odredil takoj nato volitev podžupana. Oddanih je bilo 46 glasov; 31 za obč. svet. dr. Sta-novnika (SLS), ki je bil s tem izvoljen. 15 pa je bilo praznih (opozicija ter obč. svet. Ogrin in Stanovnik). Dr. Stanovnik izjavi, da sprejme izvolitev. Ploskanje pri klerikalcih.) S iera je bil dnevni red prve izredne seje dne 3. dccembra izvoljenega občinskega sveta, v katerem imajo narodne stranke 13, klerikalno - komunistična večina pa 35 glasov, izčrpan in je obč. svetnik Likozar s prošnjo, naj pokrajinska uprava izposluje potrditev covega župana, zaključil sejo. ¥olitve v Pokojninski zavod Strokovni in nadstrankarski listi je zmaga zagotovljena. Za to listo so se odločili glasovati nameščenci naših največjih bančnih, trgovskih, industrijskih in drugih podjetij in korporacij. Za to listo so se oficijelno izjavila sledeča strokovna društva in zveze: Savez bankovnih činovnika Jugosla-rije, Zagreb. Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani. Pomočniški zbor gremija trgovcev v ¿jnbljani Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah z vsemi svojimi krajevnimi skupinami. Društvo uradništva Kranjske indu-etrijsko družbe Jesenice - Fužine. _ Zveza in društvo delovodij, Ljubljana. Udrufenje novinarjev, sekcija Ljubljana. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov s centralo v Mariboru in ¿raievno skupina v Ptuiu. • Vinfm}«'tfefaimifi Igralce*, sekcije v Ljubljani in Mariboru. Savez apotekarskih saradnika, Slovenija in Dalmacija. Društvo organistov in glasbenikov Slovenije b Prekmurjem in Medjimur-jem. Snujoče se društvo gozdarskih in grajščinskih nameščencev Slovenije. Skupine nameščencev v raznih industrijskih krajih širom Slovenije in Dalmacije. Tovari 8. tovariši ca' Ce zaupaš svojemu društvu, ki je doslej vodilo brigo za Tvoj blagor, izpolni glasovnico z imenom: STROKOVNA IN NADSTRANKARSKA LISTA. Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani. Volilno gibanje Radikalna stranka si hoče v Bosni o§igurati močen vilajet. Pa beograjski gospodje so začeli z napačno metodo; v Bosni namreč želijo postaviti na noee vse one kandidate, ki v drugih pokrajinah nikakor ne morejo računati na uspeh. Zato je zadnje čase med bosanskimi radikali opažati odločen odpor proti radikalni stranki. V Mo-6tarju se je za nosilca liste hotel vriniti minister Lazica Markovid. Prišlo je do razcepa in profesor Ivaniševič postavi lastno listo. V nekaterih okrajih hoče Pašid svojevoljno diktirati kandidate. Tako zahteva, da v Travniku kandidirata njegov sin Radomir in pa beograjski župan Dobra Mitro-vid. To je malo prehudo tudi za bosansko radikale. Zato so sklenili, da v Travniku pod vodstvom dr. Milana Pečanca postavijo svojo lastno listo. E, ne da se Bosna ponosna niti Paši-du, niti njegovim postavljencem vleči za nos. Sporazum med radikalci in turškimi nacijonalistL V Skopi ju je bil te dni kongres «džemijeta». organizacije turških nacijonalistov. Ta kongres je potrdil sklep svojega vodstva o sporazumu z radikalci. Radikalci pravijo, da bodo postavili skupne listo s Turki samo tam, kjer so oni, radikalci, v manjšini. sicer bodo pa povsod nastopili samostojno. Nasprotno pa pripovedujejo Turki, da bodo oni povsod nositelji list. Kupčija je, kakor se vidi, sklenjena. samo to se še ne vd, kdo je bil pri sklepanju bolj previden. Nove demokratske kandidature. Za nosilca demokratske liste v požarevač-kem okrožju je bil postavljen gosp. dr. Voja Marinkovid. v niškem okrožju pa gosp. Radoslav Agatonovid. Med srbskimi zemljoradniki obeh struj se zadnje čase opaža pokret za zopetni sporazum in skupni nastop pri volitvah. Po zatrdilih zemljoradniških voditeljev je antogonizem žo precej iz-glajen in postoje dobri izglodi za skorajšnji sporazum. Pašičeva bolezen se ponavlja, kadarkoli dr. Karamehmedovič pride v Beograd tirjat hak. Tudi zadnje dni je prišel trkat na Pašičeva vrata, toda zastonj, ker je Pašid nenadno moral v posteljo. A je dr. Karamehmedovič vseeno izvrsten zdravnik: komaj odrine iz Beograda, že je Pašid zopet zdrav. Politične tiEležfeB + Zanimivosti iz NSS. Glasilo NSS «Nova Pravda» poroča, da bodo dne 28. januarja postavljeni kandidati te stranke. Poroča o poteku konference od 21. t. m., kjer se je poskusila skleniti proletarska fronta. Klerikalcev po tem poročilu ni bilo zraven. Pač pa so komunisti in socijalisti okoli «Zarje» vstopili v novo stranko z imenom SSDL. Sodruge okoli «Zarje» ceni glasilo NSS na 200 mož. Program da je prepisan iz erfurtskega programa. NSS je šla na konferenco, ne da se razglabljajo «razlike med internim programom», ampak le da se skupno zamahne po režimu. V to svrho je izdelala «minimalen program»: 1.) revizija ustave, vendar ne v državnopravni, temveč v socijal. smeri: 2.) nedeljivost Slovenije in njena v jugoslovanskem sklopu (!)sam ou pravna suverenost (federalizem ?); 3.) odprava izjemnih zakonov; 4.) «javni nameščenci morajo dobiti enako zavarovane ustavne pravice. kot jih imajo drugi prosti državljani. Dati se jim mora taka materijal-na eksistenca, da postanejo socijalno tudi v svojem prepričanju enaki vsakemu pridobitvenemu sodržavljanu» (pridobilveni sodržavljani to so n. pr. ljubljanski veletrgovci). 5.) V «srčne)-šo strujo usmeriti so morajo soeijalni zakoni»; 6.) agrar. delavnemu ljudstvu hasna socializacija vseh proizvajalnih sredstev. Ta program pa ni bil sprejet, ker pravi glasilo NSS. da so ne sicer resnični delavski zastopniki, pač pa ljubljanski sklicatelji konference (komunisti) sklenili, drt se marksist ne more družiti z NSS. Iz tega sklepa, da enotne fronte delavnega ljudstva ne bo in nastopi pri bodočih volitvah v Sloveniji 10 strank. — Danes dopoldne se vrši v magistratni dvorani zborovanje zaupnikov NSS. 4- Nova stranka v Srbiji. Nekdanja nacijonalna srbska stranka, ki se je pred kakimi 10 ali 12 leti ustanovila kot naslednica stare liberalne stranke, je po ujedinjenju skoraj prenehala obstojati. Večina njenih pristašev se je pridružila demokratski stranki. Životarila je le še kot mala skupina, katero je vodil Stojan Ribaraa ki je medtem «ari. Mislilo se je. d« je stranka ¥ nJim zaspala za vedno. Sedaj pa poročajo beograjski listi, da sklicuje začasni odbor te stranke za 28. t. m. nekako konferenco iz cele Srbije z namenom, da se stranka udeleži volitev. V tem začasnem odboru so gg.: Todor Stankovi*:. generalni konzul v pokoju; Milivo-je Rašič, profesor; književnik Sima Pandurovid. odvetnik Ljuba Jezdid (Ribarčev zet), dr. Stanoje Milivojevid in drugi stari liberalci. V proglasu pravijo med drugim: «V tako usodnih časih. ko se osnivajo turški džemijeti, nemški Bundi in društva probujenih Madžarov, da tudi oni pošljejo poslan ce v skupščino, ki nam bodo podirali hišo od zgoraj, t. j. oni, ki bodo vsi složno delali na tem, da nam državo uničijo; ali naj v tem času ne živi ona srbska stranka, ki je 1. 1878. dala držav; čisti parlamentarizem, ustavo, za-garantirala kmetu zemljo za pet dni oranja in hišo in prva v vojnah od 1876—1878 postavila soliden temelj za poznejše popolno osvobojenje in ujodi-njenje?» Pripominjamo, da je bila takratna liberalna stranka v začetku res napredna, ali se je s časom tako kompromitirala, da se niti pod novim imenom kot «nacijonalna stranka» pred nekimi 12 leti ni mogla vdomačiti v Srbiji in zato se po ujedinjenju ni niti pojavila. Sedaj tudi ne bo imela nobenih uspehov. -j- Bolgarski minister Daskalov padel radi nelojalnega nastopanja napram naši kraljevini. Kakor smo že poročali, je bolerarski minister za notranje zadeve Rajko Daskalov podal demisijo. Beograjska «Politika» prinaša sedaj zanimive podatke o vzrokih ministrove demisije in naglasa, da je Daskalov moral na pritisk predsednika vlade Stambolijskega podati demisijo radi nelojalnega nastopanja napram naši kraljevini. Odstopivši minister Daskalov je namreč obtožil našo kraljevino. da pošilja komitaše v Bolgarijo, ld povzročajo tam upore in nemire. Za to nezrelo politično postopanje je Stambolijski ukoril Daskalova in mu velel, da naj se opraviči predstavniku naše kraljevine. Končno pa ga je prisilil. da je izstopil iz vlade. Konkordat z Vatikanom. «Politika» javlja, da je sprejel minister za vere gosp. Ljuba Jovanovid papeževega nuncija in se pogovarjal z njim o imenovanju novih škofov in o obnovitvi pogajanj našega poslanika pri Vatikanu za sklepanje konkordata med našo državo in Vatikanom. 4. are popoldne; Isti umetnik' je razstavil svoje slike nedavno tudi v Mariboru, kjer je žel obilo priznanja. Razstava Sporf Zimskosportna sekcija S. K. ISriJa » ostane odprta do dne 31. januarja. Pro- Lmm (smuški odsek) sklicuje za to-stovoljna vstopnina je namenjena celj- ^ 3Q_ fc ob 20 v Prešernovi sobi Po sveiu — Ogromen deficit nemškega državnega proračuna. Na zadnji seli parlamenta je finančni minister poročal o finančnem položaju Nemčije. On je izjavil, da so izdatki države proračunani na 3500 milijard mark, a dohodki znašalo le 2000 milijard mark. Deficit v državnem proračunu znaša torej 1500 milijard. —• Nov nikljast denar v Italiji. V Italiji bodo Izdali za nadomestilo že močno obrabljenih manjših papirnatih bankovcev novce iz niklja po načrtu Mor-biducclja, mladega in izredno nadarjenega umetnika. — Glad in bolezni v Rusiji. Iz Har-kova poročajo, da se je v uralskem ozem lju pojavila kuga, ki ogroža ves Ural. V ukrajinskih guvernementih Jekaterinoslav in Nikolajev se širi kolera. V Jekaterino-slavu poleg tega razsaja tiius. Za glad-jo ie v tem okraju umrlo doslej blizu 74 tisoč ljudi. — Nemško-ruslri stiki. V Moskvi se je pred kratkim ustanovila družba za negovanje nemško-ruskih odnošajev. Sedaj se je v Berlinu ustanovilo podobno društvo, ki bo delalo na to, da se stiki z današnjo Nemčijo in sovjetsko Rusijo čim bolj ožive in utrdijo. skim revežem. Ljudska univerza v Maribora priredi v pondeljek dne 20. januarja ob pol 20. uri javno predavanje v dvorani Kazine. Predaval bo urednik Božidar £orko o temi «Evropa pred in po vojni». Iz beograjske Akademije znanosti. Ti Beograda poročajo: Danes ob ¿tirih popoldne se vrti slavnostna seja nače Akademije znanosti v novem poslopju univerze. Nova akademika gg. Nedelko Košanin in Peter Pavlovid bosta prečita la svoja nastopna govora, nakar ju bo predsednik akademije profesor dr. Jovan Cvijič proglasil za prava člana kraljeve akademije znanosti. Rihard Strauss v Gradcu. Štajersko gledališko in koncertno društvo v Grad- ; cu je pridobilo Riharda Straussa, znanega opernega skladatelja, za več gostovanj ▼ Gradcu. Tako bo Strauss v pondeljek dne 29. januarja dirigiral «Salo-mo», dne 2. februarja pa «Elektro». Nadalje bo Strauss vodil en koncert ter sodeloval kot pianist pri pevskem večeru dveh praških opernih pevk in enega opernega pevca. restavracije Novi svet važen sestanefc Udeležba dolžnost. Tajnica. Siovenski dirkalni klub v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje Jahalnega športa na sestanek, ki se vrši v popde-Uek dne 29. Januarja t. L ob pol 9. uri zvečer v restavraciji «Zvezda» radi ustv novitve «Kola jahača» v Ljubljani. Plavalna sekcija praške Sparte odide to leto na turnejo v Belgijo, Francijo, Špansko, Italijo In Švico. Tekmovala bo z najboljšimi klubi imenovanih držav. Drsališče S. K. Ilirije. Danes v ne* deljo svira na drsališču Ilirije od 3. do 5. ure popoldne godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Drsališče je električna razsvetljeno ter odprto do desetih zvečer. Sokolstvo Ustanovni občni zbor Jugoslovanske Sokolske Matice. Včeraj popoldne ob 5. se Je vršil v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor Jugoslovanske Sokolske Matice, ki se ga je udeležilo okoli 50 članov iz Ljub Ijane in iz raznih Sokolskih društev, včlanjenih v JSS. širom Jugoslavije. Občni zbor je otvoril namestnik Saveznega staroste br. E. Oangl in pozdravil navzoče. Savezni tajnik br. dr. Fux je kot prvi poročevalec obrazložil, zakaj je potrebna Matica. Naše Sokolstvo ima še mnogo premalo strokovne literature, društva povprašujejo po raznih knjigah idejne In tehniške vsebine, a Savez jih ne more založiti, ker ne razpolaga z za to potrebnimi sredstvi. Nasprotno se pa zopet sokolske knjige, ki so že na razpolago, prepočasi razprodajajo, za kar naj skrbi zopet Matica s primerno reklamo. Na to razloži potek predpriprav za ustanovitev. Br. VeriJ Švajgar poroča, da so zadružna pravila za Matico že registrirana z dne 30. Junija 1921, za kar le skrbel pripravljalni odbor, ki je sestojal iz bratov dr. Ravniharja, Gangla, dr. Fuxa, Bajžlja, Kajzelja, Kramarja, dr. Popoviča in Švajgarla. Nabiranje članstva se je vršilo s početka dokaj hitro, pozneje je pa ponehalo. Danes šteje zadruga 1295 deležev in ima 28.007 Din gotovine. Zal, e pristopilo še-le 125 sokolskih društev, kar kaže, da nekatera društva niso .jrav pojmila pomena, ki ga ima Matica za Sokolstvo. Nato pojasni Savezni tajnik dr. Fux glavne točke društvenih pravil. Nasiov zadrugi je Jugoslovenska Sokolska Matica zadruga z omejeno zavezo. Namen zadrugi je zalagati sokolsko literaturo, rnuzikalije. tiskovine, časopise, brošure itd. Sme torej ustanoviti založništvo pa tudi knjigarno in tiskarno. Zadružni delež znaša 25 Din. Br. dr. Šemrov (Kranj! Objave * Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da Je železniško ministrstvo dovolilo udeležencem občnega zbora, ki se vrši dne 2. februarja ob 3. popoldne v Narodnem domr polovično vožnjo. Odbor SLD. * S polno paro se vrše priprave za? planinski ples pri Gotzu v Mariboru dne 1. februarja. V dvorani bo postavljen gozd Iz zasneženega Pohorja, zelen In zasnežen. V kotičkih bodo skriti čarobni šotorčkl iz Repoštevove dežele po I rti slastnih okrepčil. V vseh kotih zvoki godbe, v dvorani pa z zelenjem obdano plesišče in kar je glavno: vladala ne bo ne etiketa ne moda, temveč planinska svoboda. Kdo bo torej še ostal doma? Zato vsi na plesi * Dramatični odsek Sokola na Viča vabi k predstavi «Rodoljub iz Amerike», s katero gostuje dramatični odsek po-družnice F. S. na tehniški srednji šoli v nedeljo, 28. t. m. ob 8. uri zvečer. Sodeluje orkester trgovskih akademikov ir oktet «Milan». * Odbor pevskega društva Ljubljanski Zvon naznanja prirediteljem plesov, veselic in maškerad v Narodnem domu, da pod nobenim pogojem ne posodi društvenega klavirja in ne odda odborove sobe in da bo vsako tako prošnjo v bodoč» odklonil. * Savinjska podružnica SPD. Ima svo} občni zbor v soboto, dne 3. svečana ob 7. url zvečer v gostilni celjskega Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. * Za maškerado pod naslovom Luke-iev semenj v četrtek 1. februarja v Liub-liani, v dvorani Kazine vlada Izredno zanimanje. Opozarjamo, da dobe maske vstopnice izključno le v predprodali v šentjakobski knjižnici od 5. — pol 8. zvečer. Vstopnice za maske so rdeče in se ne bo nikogar kot maskiranega pripustilo v dvorano, če bi ne imel take vstopnice. Vstopnina za člane društva- odsekov in njih rodbine je v predprodaji v knjižnici kakor tudi za maske 10 Din, pri blagajni na prireditvi za vsakega 15 Din. * Zveza jugoslovanskih železničarjev sporoča: Prcdpustne veselice Zveza jugoslovanskih železničarjev letošnjo sezono ne bo priredila. Doznavajoč, da pobirajo nekaternikl prispevke na ime našega društva za železničarsko predpusk no prireditev, čutimo dolžnost obvestit« cenjene gg. trgovce in občinstvo n» Prosveia Ljubljanska drama. Nedelja, 28.: Ob 3. pop. «Lilionts. fzv. Ob 8. zvečer. «Vojičck». Izv. Pondeljek, 29.: «Madame Sans Gene». E. Torek, 30.: Zaprto. Sreda, 31.: «Vojlček». D. Četrtek, 1.: «Čudež sv. Antona» 'm «Črna dama iz sonetov». C. Petek, 2.: Ob 15.: «Svatba Krcčinskega-. Izv. Ob 20.: «Madame Sans Gene». Izv. Sobota, 3.: «Vojiček». B. Liubljanska opera. Nedelja, 28.: «Nižava». Izv. Pondeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30.: «Seviljski brivec». B. Sreda, 31.: «Nižava». E Četrtek, 1.: «Mefistofeles». A. Petek, 2.: «Carmen». Izv. Sobota, 3.: «Triptvchon». D Nedelja, 4.: Ob 15.: «Gorenjski «lavček». Izv. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Nedelja, 28.: Ob 15 : «UžitkarJI». Znižan? ccne. Izven. Ob 19.30: «Kozarec vode». Izven. Oostuje dramatično društvo Sz Celja • Ljudski oder v Maribora ponovi ▼ nedeljo dne 28. januarja ob 16. uri v Narodnem domu narodno igro «Revček An- drejček». V vlogi Anžeta nastopi kot gost član Narodnega gledališča g. J.inko Umetniška razstava v Celja. Znani ruski slikar grof Balmain je priredil v celjskem Narodnem domu razstavo portretov in pokrajinskih slik. ki je bila. včeraj otvorjena in je odprta vsak dan od 10. do 12. ura doDoldne in od 2. do predlaga, da občni zbor sprejme zadruž-na pravila, kar se soglasno sprejme. Med sklep Osrednjega odbora ZJZ. tem je prevzel predsedstvo starosta br.: * "" dr. Ravnihar, ki odredi takoj volitev upravnega sveta. Na predlog br. Bajžlja se izvolijo z vzklikom sledeči bratje v upravni odbor: predsednik br. dr. Milan Subic, njegov namestnik br. Plesničar Pavel, tajnik br. Šebenik Drago, blagainik br. Martine Tone, odborniki: braf.e Cvetlična reduta, ki Jo priredi S K. Primorje 3. februarja v Narodnem domc v Ljubljani, obeta postati po svoiih pripravah najbolj razkošna plesna prireditev letošnjega pred pusta. Reduta bo stala v znamenju mladosti, ter bo zbrala vse estetično življenje ljubečo ljubljansko mladino. Predprodaja vstopnic od pon- Štrukelj France, dr. Bohinjec Joža. Mu- deljka naprej v trafiki Sever, Šeleaburgo-laček Josip In Mahkota Ivan. Savezno ! va ulica. starešinstvo imenuje v odbor 3 odbomi- j * Športni večer priredi v sredo 3L t ke, ki imajo pravico veta. V nadzorstveni m. v Narodnem domu S. K. Slovan v svet se izvolijo bratje Medič France, dr.; Ljubljani. Prireditev bo nudila zabave Vlad. Krejči, Leo Franke in dr. Pipen-; željnemu občinstvu obilo prvovrstnega bacher. razvedrila. Orkester Dravske divizije, Br. dr. Fux priporoča upravnemu od- šaljivi muzej, komični nastopi, šaljiva boru, da pridno zbira članstvo In čimprej | Pošta itd. vse to bo skrbelo cel večer zs začne z izdajanjem literature. Br. Paun- Ples, smeh in zabavo. Dekoracijo dvo- kovič (Beograd) izraža mnenje, da je dosedanja glavnica za izdatno podjetje premajhna, zato naj upravni odbor sknša zainteresirati tnd! denarne zavode, da pristopijo k Matici, da se ustvari zadostna glavnica, s katero bo mogoče uspešno delovati. Br. dr. Fux predlaga, da stopi upravni odbor v stik z Jugoslovensko Matico v Ljubljani, ki ima že svojo knjigarno, da prevzame tudi razpečavanjc sokelske literature. Pa tudi v ostalih mestih Jugoslavije bi bilo potrebno pridobiti lokale, kjer bi se razpečavala sokolska literatura. — Br. dr. Ravnihar se povsem strinja s predlogom br. dr. Fuxa rane bodo pomnožile pristne športne karikature. — Ker je čisti dobiček namenjen za prireditev igrišča, vabimo vse športnike m športu naklonjeno občinstvi na «Športni večer». — Maske dobrodošle. — Začetek ob 8. nri zvečer. Vstopnina 10 Din. * Na maskaradi Sokola v Zagorju svira muzika Dravske divizije. Radi precejšnjih prijav mask se bratska društva ponovno opozarjajo na prijavo istih. Prireditev se vrši v vseh prostorih Sokoi-skega doma. * Plesni večer Zveze godbenikov ze Slovenijo se vrši v Ljubljani dne 4. fe- in ie prepričan, da bo Jugoslovanska Ma- bruarja ob 8. zvečer v vseh prostorih tica rada prevzela nadrobno prodajo so- hotela Union. Cisti dobiček prireditve kokkih knjig. Nato pa zaključi občni pripade koncertnemu fondu Zveze. Kckoi zbor. I znano, je priredila Zveza pred kratkirr * ' dva simfonična koncerta, ki sta imela Občni zbor Sokola na Dolu prt glasom splošne kritike velik moralni Hrastniku se vrši na Svečnico, t j. 2. j ešekt. — Pri plesu igra popolni orkeste februarja ob treh popoldne. Bratje in se- opernega gledališča, pomnožen še z stre Iz Hrastnika dobrodošli. drugimi člani Zveze. Plesni aranžma sta Sokola I. V Ljubljani redni občni iz prijaznosti prevzela plesni profesor g zbor se vrši na Svečnico 2. februarja ob Vlček in g, L. Ce me. Večer bo otvori* pol 9. dop. v kazinski dvorani Dnevni orkester z nekaj koncertnimi točkami red običajen. Ljubljanski Sokol ima občni zbor v nedeljo, dne 4. februarja ob poldesetih dopoldne v telovadnici v Narodnem domu z že objavljenim dnevnim redom. Članski sestanek v svrho določitve kandidatne liste se vrši v torek dne 30. t m. ob noldevetili zvečer na galeriji telovadnice. Vse članstvo raj smatra kot svojo dolžnost, da se udeleži sestanka in občnega zbora. — Odbor. (med temi Dvorakov «Carneval» in njegovi širom sveta priljubljeni «Slovanski plesi»). Dirigira g. A. Balatka, kapelnik naše opere. V restavraciji igra poseber salonski orkester. Na plesnem programe stoje poleg «Češke besede» četvorke in valčka tudi vsi moderni plesi. Za boljše razumevanje med plesalci fungira pošta. Vstopnina 10 Din ze osebo, družinske vstopnice (3 esebe) 25 Din. Cene iediT in siiač zmerna. Domače vesti * Pesnik Josip Stritar v domovini. £z Rogaške Slatine nam poročajo: Po dolgih letih trpljenja in pomanjkanja je v petek popoldne dospel naš sivolasi pesnik zdrav in srečen v Rogaško Slatino. V tem biseru naše domovine bo preživel v svoji visoki starosti še določene mn dneve in upajmo, da mu 00 le - te ljubezen naroda podaljšala do skrajnih meja. Da se je mogla ta narodna akcija, oziroma častna zadeva našega naroda tako ugodno rešiti, je v pni vrsti zasluga pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, ki je vodil vse predpriprave in posredoval na me-rodajnih mestih, da se je starčku Stritarju preskrbelo kar najugodnejše potovanje. Enaka zahvala gre gosp. sanitetnemu šefu dr. Katičiču, ki je odstranil eno važnih ovir, ki so se dose-daj stavile Stritarjevi vrnitvi v domovino. 8 tem. da mu je odkazal v zdravilišču primerno stanovanje. Posebno smo dolž.ii tudi zahvalo ravnateljstvu južne železnice, ki je dalo na najku-lantnejši način na razpolago Stritarju vse potrebno za udobno potovanje. Končno ne smemo pozabiti požrtvovalnosti rodoljubov, v prvi vrsti narodnih dam Rogaške Slatine, ki so skrbela za stanju našega sivolasega pesnika jiri-meren časten sprejem in so oskrbele tudi jedilno shrambo njegovega stan> vania z vsemi življenskimi potrebščinami. Pesniku Stritarju pa želimo, da bi se počutil srečnega v domači zemlji, po kateri mu je tako dolgo hrepenelo njegovo -zmučeno srce. * Vrhovni vojaški sodni dvor. Za Predsednika vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu je imenovan general Ljubomir Barjaktarovič. * Ministrstvo za sociialno politiko ie je, kakor poročajo iz Beograda, preselilo v svojo nov© palačo. Kraljice Natalije ulica 2i. V tej palači so sedaj nameščena vsa odelenja tega ministrstva. istotako tudi statistični urad. * Ustanovitev srbsko - češke šole v Beogradu. Češka kolonija v Beogradu se je obrnila na upravo beograjskega gledališča s prošnjo, da ji odstopi 5Ia-njež, v katerem bi Čehi predstavljali «Lucerno» češkega pisatelja Jiraska v «roslavo 501etnice Narodnega gledališča. Čisti dohodek je namenjen za ustanovitev srbsko - češke šole v Beogradu. Uprava je prošnji ugodila. * Za državne nameščence. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo razglaša: Glasom brzojavnega obvestila, ki ga je prejelo predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo iz Beograda, bodo po naročilu ministra financ predloženi prihodnji teden finančnemu žn; Ivo TroŠt. nadučitelj ▼ TomiSIjn; Janko Zirovnik, nadučitelj v Borovnici; Josip Krmpotič, industrijec na Viru. * V upravni odbor Monopolske uprave je imenovala vlada namesto odstopivše-ga drja. Veljkoviča predstavnika Bleero-ve finančne skupine Poleida. Čisti dohod ki monopola &o znašali meseca novembra 25 milijonov Din. * Premeščenja v državni službi. Premeščena sta: okrajni komisar in vodja politične ekspoziture v Mozirju dr. Janko Šiška k okrajnemu glavarstvu v Krškem in okrajni komisar dr. Anton Me-gušar pri okrajnem glavarstvu v Krš: kem k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Kanclist Ivan Flegar je premeščen od oddelka za socialno politiko k oddelku za notranje zadeve pri pokrajinski upravi v Ljubljani, uradni živinozdravnik Milan Rajšp pa od okrajnega glavarstva -» Ljutomeru v Kozje. * Smrtna kesa. V petek zvečer je umrla v Ljubljani ga. Marija Krmpotič. roj. Krajnik, soproga g. Josipa Krmpo-tiča, bivšega lastnika tiskarne v Pulju, sedaj industrijalca na Viru pri Domžalah. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob 14. uri iz Galjevice št. 5, pri Rakovniku. Bodi blagi slovanski materi ohranjen tra jen spomin, preostalim naše sožalje. Na Bregu pri Celju je umrl mesar Josip Morn. * Umor. Dno 26. januarja so našli v Pečovju pri Štorah umorjenega užitkar-ja -Jožefa Krajšeka. Orožništvo je aretiralo še istega dne njegovega nečaka ter ga odvedlo v celjske zapore, kjer jo baje svoje dejanje že priznal. pT£& Isto tn«E za Avstrijo tn Kem.y!«f 8?. Petne «MtK ZUtote* «6 pol « do pol 1. nre ponoči. » Koncert v hotela Tivoli v LJubljani se vrši v nedeljo dne 28. januarja Kjo. * Veliko Število pravnikov na beograjski univerzi. Za prvi izpit na pravniški fakulteti beograjske univerze so je prijavilo letos, kakor poročajo i* Beograda 1850 kandidatov. * Tečaj za deslnfeklorje. V sarajevski javni bolnici se s 1. marcem prične šti- i 1923 od 16. do 20. ure. Domače jetrne in krvave klobase. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta Se priporoča Vo-koslav Dolničar. * Nesreča. Anica H., tiskarni&ka vla» rimesečni tečaj za desinfektorje. Gojenci galka v Ljubljani, se je na poti iz služ-dobe prosto stanovanje in hrano ter 100 be domov vsedla na neki voz. Na nekem Din mesečne plače: morajo se pa xave- ! ovinku je rožnik prehitro zakrenil voz, tati, da bodo vsaj tri leta ostali ▼ dr- ; vsled česar je H. izgubila ravnotežje ter žavni službi. j padla pod voz. Kolo ji je šlo čez nogo • Predpisi o polnoletnosti r Julijski i in jo ji zmečkalo. Odpeljali so jo v bol-Krajlnl S 1. februarjem stopijo v Julij- nico. ski Krajini v veljavo novi predpisi o pol | • Pogrešan negovanja. Poslov i.1ia noletnostl Po novih predpisih nastopi j mariborske jvdni£i,ice beograjske izv.»z-polnoletnost za oba spola z dopolnjenim ne tvrlke M.irfcov'č & Kostič. I. Oblak. 21. letom. Samo ako se hoče moški ote- : se že več dni pogreša. Kakor poročajo, niti, tega brez dovoljenja očeta ali varu- je imel Oblak pri sebi večjo vsoto de-ha ne more storiti, ako ni dopolnil 25. j nar;a. leto. Za ženske pa ta omejitev ne velja • Samomor mlade deklice. V Osijeku "Boro-mTfcr je wr« ♦ Eaili b*f iS. So Tt\ januarja ii nezaklenjene sobe in sesa» klenjene omare ukradeno več dragocenih predmetov v vrednosti 50.000 ki on. — V noči od 24.na 25. januarja M js~ neznan storilec vtihotapil ▼ hifc» Semc-niške ulic« št. 8 v Ljublj-ini in tam t ponarejenim ključem odprl vrata, ki vo dijo v prostore Jugoslovanske knjigam« ter tamkaj ukradel iz dnevne blagajne-180 Din. Tatvine je osumljen neki okoli 40 let star moški ki jo imel na sebi športno čepico. * Mariborske peke je zaradi navijanja cen ovadil policijski oddelek za pobijanje draginje pri državnem pravdni-štvu. * Gradnja planinskega hotela v Delnicah. Neka zagrebška banka je v Del nie&h v Gorskem kotaru, kupita obsežno zemljišče, kjer namerava zgraditi modem planinski hotel. Kakor znano, obiskuje Gorski kotar poleti na tisoče tujcev, ki ne najdejo primernih stanovanj pri tamkajšnjih prebivalcih. * Afera beograjske tovarne za sladkor vzbnja v Beogradu cim dalje večje razburjenje in javnost zahteva ukirijenje razpisane licitacije. Tovarna je zapadla je bančna uradnica Stefica Leitner iz neznanega vzroka izvršila samomor. V postelji je čitala Gjalskega novelo «Mari-čon». Ko je vstala iz postelje, je vzela očetov revolver ter se usmrtila. V pismu, ki ga je Stefica naslovila na svojo sestro Olgo, pravi, da je to njena usoda, ter jd priporoča, naj tudi ona čita roman in naj pride za njo na boljši svet. * Konj ubil «malega piskroveza». Franc Cerar iz Olševka ali »mali piskro-vez», kakor ga je ljudstvo imenovalo, se je navadno držal v Mostah pri Ljubljani, ker mu je bilo bivanje v Ljubljani prepovedano. Prenočeval je po hlevih. Tako tudi v noči 25. januarja, ko ga je državnemu reparaciiskemu fondu. BiLi' doletela smrt. Konj ga je udaril s ko je pred vojno nemška lastnina, pa ima biti v smislu verzajske mirovne pogod- * Zlato poroko sta obhajala v petek 11*, likvidirana v korist vojne odškodni-dne 26. januarja v Celju g. Tomaž Grah, i ae. jjeinci so takoj po prevratu po6ku-nadučitelj v p. in posestnik s svojo so- j šaij vsa mogoče, da rešijo podjetje za progo Karolino, Se na mnoga leta! i 3el>e. Potom goljufivih transakcij in pre-Telefonsko cmrežje v Jugoslaviji. | ko raznih «slamnatih inoz» so hoteli do- Iz Zagreba poročajo, da se zagrebška telefonska centrala znatno razširi, čim dospe iz Nemčije potrebni material, ki je že naročen na račun reparacij. Zvezi Zagreba z Beogradom in Ljubljano bosta v doglednem času dovršeni z zgraditvijo novega voda Beogrnd-Zagreb-Ljubljana, Razen tega, ;e projektirana tudi zgraditev novega voda Zagreb-Ba-kar in Zagreb-Maribor ter Zagreb-Split in Zagreb-Osijek. Z inozemstvom imamo neposredne telefonske zveze samo z Dunajem, z ostalimi državami imamo samo posredno brzojavne zveza. Lansko leto je bila dovršena brzojavna proga Beo-grad-Trst, ki je projektirana do Pariza. Velikega pomena bi biia neposredna telefonska zveza z Bratislavo in Prago, ki bi šla preko Madžarske. Dotični vod obstoji, le tozadevna pogajanja z Madžarsko se niso zaključena. Od teh pogaj;mj jo tndi odvisna zopetna upostavitev te- ,, ,, . . , . .... :<: mu.i ouvisiia zu»»uuia. uuuau-.vncv odhont Podlogi: 1.) da se izenac.TO 5efonskeira voda Zagreb-Pešta, Id > se- iraginjske dokiade; 2.) da ee izenači d - na ¿eM prekil£n. stanarina; d.) da se poviša maksimum l ____ o/.„_.;„ ___.__A . „ ... za dodatke najnižjim uslužbencem; 4.) * Zveza S!oven!le z ra0!Jern- 0 tem *a da se zboljša položai vpokojenoev prerazne* £ A .. . . • , ' „ . svetovali pod predsedstvom g. avorne- * Mednarodna borza dela. Na poziv „a svetni£ frana sllkl1eta fiii<, 33. ,£. vibora mednarodne borze dela v Žene- nuarja upravni sveti Dolenjskih žuleznio kazati, da njihova lepa tovarna prav-z;prav ni njihova, temveč nevtralna, celo jugoslovanski. Ako pomislimo, da je podjetje vredno do 100 milijonov Din, si lahko predstavljamo, kakšna škoda je grozila državi. Na srečo se poskušene ¡roljufije niso obneslo in tovarna jo de-f.nitivno pripadli reparaciiskemn fondu. Po zakonu jo lahko obdrži država zase. lahko pa jo proda. Državna uprava se je do sedaj obnesla in nobenega povoda ni. da bi ee na tem velikem podjetju bogatil privatni kapital. «Politika» spravlja, prodajo tovarne naravnost v zvezo z volilnimi mahinacusmi vlade. O stvari bomo priložnostno še govorili. * Kritika In stanovi Iz krogov sotr.id r.ikov v Ljubljani smo prejeli včeraj več dopisov, v katerih se odločno odklanja način priobčevanja gledaliških kritik, ka bor se je to zgodilo v 21. štev. «Slov. Naroda». Stavek kritike, kakor «-Tzgle-dali so. kakor mladi komiii, če gredo na koetimiran ples» je wdvomno štili-ziran tako nerodno, da je popolnoma upravičeno vzbudil razburjeni in ogorčenje med trgovskimi sotrudniki, ki se nikakor ne morejo strinjati s takim zasmehovanjem njihovega stanu. Živimo v dobi demokracije, kajti časi avstrijske aristokracije so, hvala Bogu. ra nami. V«; stanovi eo enakovredni. pitom v glavo in mu razbil čepinjo. * Žrtev alkohola. 171etni hlapec Miha Uršič pri posestniku Geršaku v Plesu v Koz.ianškem okraju, strasten alkoholik, je bi! dne 22. januarja najden v potoku. Distriktni zdravnik je ugotovil, da ni bilo na mrliču nikakih znakov nasilne smr ti. Uršič je najbrž v svoji pijanosti zabredel v potok in utonil * Uboj v sllohranu. Posestnikov sin Jakob Robar v Gorici na Štajerskem je prišel v torek zvečer v stanovanje tamkajšnje posestnire Pernat ter z nožem v roki razsajal, češ da jo bo zaklal. Po-sestnica je klicala na pomoč. Prihitel je nen sin Alojzij, ki je pograbil stol in udaril z njim razgrajača. Prišlo je do pretepa, pri katerem je Pernat zabodel Rob;rja z nožem. Robar, ki je bil velik pretepač, je kmalu nato umrl vsled za-dobljene race. Pernat se je sam javil orožnikom v Račah. * Aretacija policijskih Btražnlkov. V Vukovani v Slavoniji je bilo aretiranih 6 policijskih stražnikov, ker so odrekli poknrščinn svojemu načelniku ter so stopili v štraik. Stražniki so bili izročeni sodnemu dvoru v Osijekn. Obtoženi so v smislu zakona o zaščiti države. * Uho mu je odgriznil. V Velikem Crlieuu v Srbiji je bilo v vaški gostilni več veselih kmetov, ki so pili in se zabavali. Družbo jim je delal tudi gostilničar tam. V začetku je bilo vse mirno in veselo, končno je pa prišlo do prepira in tudi do pretepa, v katerem je cigan Mi-lorad Miirovič gostilničarju odgriznil — levo uho! Na sodišču se. je branil cigan: j --Kaj češ, gospod sodnik? Če je človek Dopisi -a. Kakor doznavamo, se v pondeljek o tvori v Zagrebu očesna klinika. Ob 10. dopoldne bo imel predstojnik klinike, univerzitetni profesor in dobro nani specijalist za očesne bolezni, dr. B o 11 e r i inauguralno predavanje na kliniki, ki se nahaja v Maruličevi ulici it 1. Po predavanju bo ogled klinike. V torek, dne 30. januarja, se otvori klinika in klinični ambulatorij ter se prične tudi sprejemanje bolnikov. — Kakor znano, je bil prof. dr. Botteri dalj časa primarij okulističnega oddelka javne bolnice v Ljubljani. * Zvišanje telefonskih pristojbin v medkrajevnem prometu. Po naredbi ministrstva pošte in telegrafa «o se, kakor smo že poročali, zvišale z 20. januarjem 1923 telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu, in sicer: V I. pasu (zračna razdalja 100 kilometrov) na 10 Din; v n. pasu (zračna razdalja 100—200 km) na 15 Din; ■v m. pasu (zračna razdalja 200 do 400 km) na 20 Din; v IV. pasu (zračna razdalja čez 400 km) na 25 Din. * Italijani zapirajo slovanske šole v Istri. Nedavno je občinsko zastopstvo v Buzetu (v srednji Istri), sestavljeno pod auspicijo fašistov, sklenilo, da se zaprejo vse hrvatske šole v njegovem področju. Tako se je Slovanom"vzelo se to malo, kar s0 imeli. Prebivalstvo je hotelo mirnim in lesralnim potom ugovarjati proti tej krivici in je sestavilo protest, katerega s0 podpisali vsi ©beinarji. Ko so zvedeli za to italijanski karabinijeri, so areti-ilj posestnika, pri katerem se je nahajal protest, ter ga z glavo navzdol obesili na klin v svojem uradu (!). dokler ni v groznih mukah izdal, od koga je dobil ta protest. Tako postopajo Italijani, ki se sklicujejo na svojo dvatisočletno kulturo. z našim narodom v Istri. * Odlikovanja. Beograjske «Službene Novine» objavljajo kraljev ukaz, s katerim se odlikujejo z redom sv. Save pete vrste: vladni svetnik Anton Črnivec, ravnatelj v p. državnega učiteljišča v Ljubljani; Ljudevit Cernej, okrajni šolski nadzornik v Čelu; Matej Lich-tenwallner, okra:ni šolski nadzornik v Mariboru; dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šole v Krškem; Frane Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu; Franc -X je naša- viada imenovala za člana {er lokaIn& Ljubljana-Vrhnika in Kranj-/asa Jovanoviča, industrijalca v Beo- Tržič_ Po 6t obiektivnem in tebnrš-•jradu. ki je včeraj zjutraj ze odpoto- ko-strokovnem poročilu gradbenega di- - al na sejo odbora v Ženevo. : rekt0rja g. inž. Antona Klinarja. o obeh i * Stanovanjskim najemnikom. Prejeli j pijan, ne ve kaj dela. Midva nikdar nis- * Otvoritev očesne klinike v Zagre- v poštev priha.iajočih varijantah, se js j sto o: K notici glede polaganja preporne va bila v sovraštvu. Samo prokleta pi- vnela vsestransiko stvarna debata, kate- ! stanarine pri mestni blagajnici. moramo jača!* Ko se je ciganu povedalo, da je še dostaviti, da ve!ja to le za primer, Če ' obsojen na tri mesece zapora in da mora hišni gospodar ponudene najemnine sploh plačati odškodnino za odgriznjeno uho, noče ali niti rut račun noče sprejeti. Za se je tako čudil da kar do sape ni me-vplačevanje so strankam na razpolaga- j ge! priti in se je bridko pritoževal, da je n e pri meslcem magistratu tudi polož- : odgriznil samo — košček ušesa, niee. j • Slepec-ubiialec. V Užicah je te dni * Pomladanski dnevi v Nlšn. Z ozirom j slepi prosjak Milan Cvijanovič zaklal z na poročila o spomladanskih dnevih v ' nožem Maro. ločeno ženo Save Vanrovi-Ništi, objavljena v beograjskih listih In j ca. ki je bila že več let njegova vodi-tudi v našem lisin, nam sporočajo slo- ] teljica. Pri zaslišanja je 6lepec izjavil, venski artiljerijsfci podoficirji iz Niša da je izvršil umor zato, ker ga je Mara sledeče: «Časopisne vesti o lep:h pom- močno izkoriščala. Polastila se je ved-ladanskih dnevih v Nišu žal ne odgovar- no vsega denarja, ki ga je dobil čez dan ato resnici. Kakor drugod, imamo tudi za miloščino in mu ni dala niti toliko, v Nišu ostro in mrzlo zimo. Sneg je vi- da bi se mogel preživljati. Vrhutega ga sok po! metra in mraz, pomešan s hu- je zadnje čase pričela pretepati in ga je re so se udeležili gg. dr. Kari Trillor, inž. Milan Suklje, inž. Kari F'lat, dvorni svetnik Fran Žaluje in referent inž. A. Klinar. Soglasno je bila sklen^na sledeča resolucija: «Upravni sveti Dolenjskih železnic, lokalnih žebrnic Lju-bljana-Vrhnika in Kranj-Tržso na skupnem posvetovanju o železniški zve zi Slovenije z morjem, dne 23. .annarja 1923, po referatu gradbenegi direktorja g. in:5. Antona Klinarja in po intenzivni stvarni debati soglasno sklenili: a) Državna vlada, se naproša in poživlja, da pred končno rešitvijo vprašanja železniške zveze Slovenije z morjem skliče enketo tehniških in gospodarskih strokovnjakov, raztegne evoje študije tudi na progo Kočevje-Brod Moravice ter njej posveti tisto pozornost, katero za služi zlasti iz gospodarskega stališča, b) Da se objavi poročilo gradbenega direktor,« g. inž. Antona Klinarja v obliki brošure v slovenskem in srbohrvat-skem jeziku. * Opozorilo za potnike na Ceškoslo- do burjo, pritiska živo srebro na Celsi-:evi strani do —10 stop. Plug in brana še pridno nadaljujeta zimsko spanje in tudi ovce po hlevih ne vedo ničesar o zeleni travi. Težko pa pričakujemo lepo in prijetno niško pomlad. Zdravo!» * Tudi za naše potomce dovolj premoga. Z ozirom na bojazen, da bodo v doslednem Času izčrpani naSi premogovni- vaško. Češkoslovaška vlada razglaša, da j ki, si razni učenjaki že belijo glave, da se morajo vsi inozemci, ki potujejo na 1 iznajdejo sredstva za ogrevanje in kur-Ceškoslovaško, zglasiti v kraju, v kate- ! javo. Iz Newyorka se sedaj poroča, da rem ostanejo nad 24 ur, pri prihodu in ' je bila poslana posebna komisija na Ki-odhodu na občinskem uradu. Zglasitev ■ tajsko, ki ie ugotovila, da je na dalj- še zabilježi v potni list. * Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov v Celju, se je vršil v sredo dne 24. januarja ob primerni udeležbi. Dnevni red je bil običajen, da-si se je pričakovalo od društvenega vodstva temeljnih smernic glede poravnave spora med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki. Na očitke nelojalnosti pri skupnem protestnem shodu društva javnih nameščencev in stanovanjskih najem nikov proti nezaslišanemu povišanj« najemnine, društveni predsednik sploh ni reagiral, kar služi v dokaz, da so so:ia-listi ta shod skušali v resnici izrabiti samo v svoje strankarske namene. * Denarne nakaznice za Ameriko. Kakor nam poroča rojak iz Amerike, so Amerikanci tekom lanskega leta poslali potom poštnih «money orders» skoraj 14 milijonov dolarjev v inozemstvo, pošt ne denarne nakaznice za Zedinjene države pa so v isti dobi znašale le tri In pol milijona dolarjev. Amerika nima pogodbe glede denarnih nakaznic z vsemi državami. Tako n. pr. ni mogoče pošiljv Grm, upravitelj zavoda za gluhonemce v Ljubljani; Boža Račič, nadučitelj v Ad j ti denarja v Jugoslavijo potom poštnega lešičih: Josio Raišo. nadučiteli v Ormo- monev ord«r niti iz Jur^slsviV) v Am«- njem vzhodu Kitajske toliko premoga, da se z njim za tisoč let lahko preskrbi celi svet. Razen premoga ima Kitajska ogromno množino bakra in drugih kovin. * Za čast svoje sestre žrtvoval življenje. Prošli petek zvečer je bil v Da-lu v Slavoniji ubit Dušan Radovanovib, kmet iz Dalja. Radovanovičeva sestra je bila zaročena s sinom nekega posestnika, ki pa je dekleta zapustil Ko je prišla v petek zvečer v vaško gostilno na igranko, so se ji fantje zatrdi tega posmehovali. Vsa objokana je prišla domov. Pokojni Dušan je z mlajši n bratom takoj odšel v gostilno, da obračuna z zasmehovale! svoje sestre. V gostilni je zapirala v neko hladno Čumnato. Večkrat je moral bos in gologlav ob hudem mrazu na cesto. Ko se je usodni dan vrnil domov, ne da bi dobil kako miloščino ga je Mara vrgla na dvorišče, nakar jo je ponoči v spanhi iz jeze zaklaL * Barčna tvrdka I. Gtfick zapečatena. Zagrebška policija je predvčerajšnjem vsled višje odredbe zapečatila prostore tamkajšnje bančne tvrdke Julio Glflck zaradi ponovnega nedopustnega trgovar nja z devizami. Omenjeni bankar je bil že večkrat kaznovan z visokimi denarnimi giobami zaradi nedovoljenih špekulacij z valuto. * Drobne vesti Na kolodvoru r *t Lovrenc« na Pohorju se je pri nalaginjn lesa poresir.čil delavec Ivan Gornjak. Težko poškodovanega so prepeljali v maribo-fcko Vcin'« o. — V Mariboru si je revident južne iMeznlce Cerjavič prt cn na ledeni rt-sti zlom:l nogo. * Vlom in tatvina v Ljubljani V noči od 25. na 26. januarja so neznani storilci vlomili v Vrhniški paril:on na Rimski cesti in odnesli nad 100 kg raznih mesnih izdelkov, kakor tudi več škatljie sardin in 8 komadov kranjskih klobas. Skupna škoda znaša 10.878 kron. * Vlom. V noči od 24. na 25. januar- nastal prepir in pretep, pri ka»prem je ; ja je bilo vlomljeno v Celju v delavnico bil Dušan z nožem zaboden. Kmaln na- krojaškega mojstra Martina Tačeka ter to je umrl. Rada Vesiča, ki je Dušana ' mu odnešeno raznega blaga v znesku zabodel, so orožniki izročili sodišču. 1 6050 Din. O storilcu doslej še nI ničesar ► Čevlji domačih tovarn Peter Kozina , znanega. & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in • Tatvine In sleparije. Neznan tnalo-najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna ! pridnež :e ukradel mesarici Mariji Pre-taloga na drobno in debelo Ljubljana. | zelj v Ljubljani 700 Din in hranilno Breg St, tO in Aleksandrova cesta rt. 1. j knjižico «Kmetske posojilnice», v kateri * Koncert Danes in redno vsako sre- je bilo vloženo 15.000 kron. Tat je pra-do. soboto in nedelio koncert salonskega i vočasno dvignil 10.000 kron, nakar je , orkestra v kavami -Trr.tnik» v Ljubih- ■ izginil — Pose-tnici Heleni šritreli TACEN POD ŠMARNO OORO. Pevsko društvo «Zarja» si 5e nadelo vzvišeno nalogo na občnem zboru. Sklenilo je ustanovit! prepotrebno knjižnico, ki bc začela delovati v najkrajšem času. Na ta način se bo nudila prilika tudi nepevcem aktivno sodelovati v tem kulturnem dro-štvu, katerega glavni namen ie, nadaljnje izobraževanje našega ljudstva, ki ie vedno ječi v duševni sužnostl In v odvisnosti ljudi, katerim je glavno načela: blagor ubogim na ouhu... V dosego svojega vzvišenega cilja, se usojamo obračati s prošnjo do napredne javnosti ,da napredne javnosti, da nam pomore pri tem delu z darovanjem kake knjige. Zagotavljamo vsem rijateljem — posebne pa obiskovalce mSmarne gore, da bo društvo to naklonjenost poplačalo s tem, da bo v najbližji bodočnosti nudilo razvedrilo in zabavo. Poleg knjižnice si bo društvo 5e tekom tega leta sezidalo svoi društveni dom v Tacnu. Knjige nal se blagovolijo pošiljati na šolsko vodstvo * Šmartno pod Šmarno goro. LOŠKA DOLINA. V dolini Šentflorlan-ski se je naselilo pohujšanje, tako vsa? konštatira «Slovenec» z dne 25. t m. ir dostavlja, da je to naša lepa loška dolina. Seveda najbolj bode v oči razne katoliške komuniste, da je ta dolina prava trdnjava JDS, nositelitca narodne m državne misli. Zato pa na vse moroče načine rujejo gotovi ljudje proti naši stranki, proti «Sokolom» In vsem naprednim organizacijam In naprednim posameznikom. Tem svojim čustvom, dajejo duška kjer morejo. Zlasti se tem katoliSkim ljudem cedlio sline po bivši Avstriji l« jim kar noče iti v glavo, da je loška dolina sedaj v Jugoslaviji ter jim Je vse na potu, kar le čuti jugoslovansko. Sa; pač dobro vemo, kako so v letu 1914 er-meli s pržnlc proti Srbiji in opravičeval avstrijsko vojno napoved Srbiji Saj jc tudi sodno dokazano, da se je gospod župnik demonstrativno in užaljen odstranil na Vidov dan 1921 izpred oltarja, kc se }e intonirala narodna himna. Tudi n! gospod župnik smatral nikdar za svojo dolžnost, opozoriti narodna društva ob narodnih praznikih na slovesno službo božjo. Ali je to postopanje narodno, vredno jugoslovanskega državljana? Potem pa pride človek, Jugoslovan, slučajne Srb, ki je za naše ujedinienje kri prelival, in se nad tem početjem duhovšči-na zgraža In da duška svojim plemen! i lim čustvom — in užaljena klika ca toži. Pred sodiščem pa se dela g. župnil s tovarišijo lojalnega državljana in se prav po jezuitsko zvija kakor da ni nr žima ne ščetina. G. Nikasimovifi |e s Župniku pred sodiščem po pričah dokazal vse njegovo nelojalno postopanje, sodišče pa ni smatralo to župnikovo dela nje za protidinastično, ampak samo za nekorektno. Mogoče pa bo tudi po loSk dolini zapihala kdaj ostra burja in bi-razčistila črno meglo ter odnesla g. župnika tia dol «kjer mu je srce ostalo». (L Nikasimoviču pa le čestitamo, da se je tako postavil za jugoslovansko čast. In naj bo prepričan, da stopijo vsi pošten' Jugoslovani trdno kot skala na narodnem, državnem braniku, v tej dolini pohujšanja, v dolini šentflorjanski. Ložan VRANSKO. Pod poveljstvom dr. Kra-šovca je celjski oddelek komšij, združer z vranskim oddelkom, v večernih orai pretekle sobote s svojim sijajnim nasto pom v najkrajšem času osvojil vsa src.; in simpatije Vranskega občinstva Oktei komšija v Celju je tako znan. da bi bfls vsaka beseda o njem odveč. V proizvajanju svojega programa je pokazal di-scplino In je s polnim umevanjem tolma čil vse finese nekaterih narodnih in umetnih pesmi. Vrhunec večera pa le dosegli celjska komšija z uprizoritvijo enodejar-ke operetne burke, kompozicije g. PregU. Igralci-pevci so s svojim izvanredntn temperamentom in mimiko, ki je šla d. grotesktnih karikatur, sprožila cele sai-ve smeha. Menda se vransko občinstvr še nikdar ni tako od srca smejalo, kako ta večer. Kvartet komšija na Vranskeiv ni tako znan, ker je razmeroma še mlad vendar zasluži vse priznanje. Izbrani Ir fino vzgojeni glasovi z lahkoto zmagule jo vse težkoče modernih kompozicij. Ns tedenskih družabnih večerih nndl vTanskE komšija družbi neprecenljiv pevski umetniški užitek in je tako postalo naravno središče družabnega življenja. Vransks družba temu kvartetu ne more biti dovolj hvaležna za njegovo trudapolno delo. Združena oddelka komšlj sta v vseh tudi v solo pevskih točkah pokazala vi soko razvit okus za resne in ometniškr globoko zamišljena dela. pa tudi smise' /a zdrav humor. Nudila sta Vrančanon-v obeh ozirih nepozabljiv večer. Zdrave komšije! ZAROČILA STA SE Slavko Bregar, trgovec v Novi cerkv ln gospodična Emy Remarllb. Čestitamo! Odgovorni urednik Tr. Brorovlč Lastnik in Izdajatelj Kcnzord] «Jutra»- Tisk De!r"ke tiskarni, d. d. v L'uWiani. C&ude TarrSrej Obsojene! Id potrka s koščenimi prsti po ma-i hagonijevem lesu. . to le malo mehanike tukaj -'sta moja oba asistenta sestavila po ~ moji numeriranl skici v jedva šestih ^ urah. Za sestavo te skice sem rabil "'•' okrog dvanajst let Tega dela niso • opravile mišice, marveč možgani.* In pogleda po celem zborovanju s ? svojim prodirnim pogledom: ^Kakor gotovo tudi vam, je guverner i meni razlagal svoje gotovo prav točno pojmovanje Danvinove teorije. • Kdor se noče ali ne more prilagoditi, tega obsodi najsvetejši plemenski izbor brez usmiljenja v smrt in obenem izvrši obsodbo. Za danes prevzemamo mi eksekucijo. ker smo prisiljeni. Ali mi, ali oni. Tako hočejo sami. To je vse . . . Vzemite torej, da predstavlja tale majhna giljotina tajnost plemenskega izbora. Nič več in nič manj. Če nas pa že sili ta prirodni zakon, nam ne preostane nič druzega, ko da mu sledimo in da odrobimo nekaj glav, ki niso j>otrebne . . .» «Koliko?» vpraša natančni Just Bel-fecourt. «Hm,» pravi Torral. «Tega ne vem. Kolikor pač treba, in morda šo katero za nameček.» Molk je to pot strašen. Trdi so ti možje in iz vdanosti so se prilagodili guvernerju, čegar srce je trše od diamanta. Sedaj pa, ko konča Torral, se jih vendar le vseh polasti velika ganjenost. Le razumni Atholc — razum je enak pogumu — le on si upa, da prekine ta molk, ki že hromeče lega na vso sku|)ščino: «Sem li prav razumel?» vpraša. «Uničevanje življenja potom vašega stroja ima torej ta učinek, da izgine povsem tudi vsa materija?» 41 «Seveda!» klikne Torral v zadovoljnem tonu učitelja, ki vidi. da je njegov najljubši učenec razumel nalogo. «Seveda! Vse kar živi, pa spremeni svojo frekvenco, umre. Prav točno ste razumeli: Facit je ta, da bo sedaj umrlo štiristotisoč ljudi, da pa ne bo nikjer niti trupla. Nikdo ne bo našel niti dedu teh razkrojenih teles.» Na to se zasmeje. Ta smeh zveni kakor suhotno sklepetanje kostnjaka: «Kako enostavno! Niti pokopališč več ne potrebujemo!» Ta hip se vrne oni glasnik, ki je pred minutami tako hrupno in razburjeno udri: «So že tukaj!» «Kje?» vpraša Mac. Head Vohr. «V tvornici. Vrata razbijajo.» Mac Head Vohr prikima Torralu: «Torral, ali sedaj?» Mac Heada Vohra glas se trese. Torral o v ne: «Preccj! Samo ukažite. pa bo svr-šeno!» In Mac Heal Vohr hoče baš ukazati, ter se še bori z zadnjim uporom svoje ganjenosti, toda naenkrat zazveni telefon, ki visi na granadskem stebru v bližini. Nekdo prime za slušalo, ki pa ima močan tok in glasno se začuje po vsej dvorani: «Mac Head Vohr?» «Tukaj je!» odgovori dotičnik, ki je dvignil slušalico in pogleda gospodarja. «Povejte mu, da vodi etavkujoče njegova hči, skupaj s Pietrom Ferratijem. da, da, in Andrej Ferrati je tudi tukaj. ... da, tukaj, kjer prične uničevanje strojev!» Bil je glas Eve. Vsi so ga spoznali. Ona sama. da ona sama se je bila odločila. da napravi poslednji joizkus, da [»oskusi izsiliti od očetovskega srca rešitev svojega ljubčka . . . 9. Ne dotikal sef Vrata delavnice se pod pritiskom naskakujoče množice razlete, kovina-sti oboji odfrče z žvenketom po tleh, leseni deli se sesujejo v trske. Kakšnih dvajset stavkujočih plane tuleč skozi odprtino in popolnoma razbije vse, kar se nahaja v delavnici. To je delavnica številka 00.016. Toda nad razbitki strojev se stavku-joči naenkrat iztreznijo in obenem za čudijo in vznemirijo: Dclavnica je sicer prazna, žive duše ni v njej. samo «troji. Niti mojstra ni tukaj, niti paznika. Edini sovražnik, ki ga najdejo delavci v delavnici, je mehanična roka, številka 00.016. Kakor vsi drugi stroji, tako je tudi ta v polnem obratu. Delavnica št 00.016je izdelovalnica hruha. Pod vodstvom mehanične roke se pregiblje motič. kvašnik, pritaka voda. se meša in cmete testo, vse to pa povzročajo refleksni gibi, ki jih sprožuje majhni, jekleni miljnik. ki stoji zgoraj in razširja svoje konduktorje na vse strani, na levo in desno, navzgor in navzdol, z desne na levo in obratno, in ki vlada vsemu temu omrežju in za nepoznalca skoraj nepreglednemu in nerazumljenemu rekel bi grmovju vseh kosov in žic iz bakra. medi. gutaperče, kavčuka, svile, jekla. Človeka pa nikjer nobenega. Kruh se avtomatično zgnete v hlebce, lepo oblikovane, vzhaja, in nevidna sila jih razvrščuje v lepo vrsto ter jih pošilja na prcgibljivi plošči v peč. Pri pečeh se vratica sama odpirajo, zapirajo, ee zopet odpirajo. Povsem dopečeni se potem razvrščajo že napravljeni hlcbcj in marširajo iz peči k stroju za mazanje, potem v stroj za po«ušenje. in nazadnje v velike koše, odkoder se cele lepo zložene skladovnice hlebcev odpravljajo zopet avtomatično v podzemeljska skladišča, kjer se kopiči ta večna in edino vedno resnična mana človeškega rodu. Sicer nikjer žive duše... ' ffakor vidimo, je v letu 1000. pekafgimi izrazi in -vedno z Izrecnim dostav- bila še piav primitivna in zelo raz- kom, zadnjikrat trikrat ponovljenim: lična od naprednejšega našega načina. j Kdor ne bo elušal ukaza, bo neizogibno kako pridelujemo kruh. Takrat je še | mrtev. bilo potrebno vse gorj našteto delo po! Tc besede so vsakogar prestrašile, vrsti, in za vsako opravilo posebej je j čeprav si jih nikdo ni znal prav razbil potreben poseben stroj. Sele od leta lagati, in v mnjgih delavnicah so moj- 2016. dalje poznamo današnji svoj način peke kruha, ki je ne samo enostavnejši, ampak prod vsem za polovico cenejši V delavnici torej ni žive duše. Takšen je bil ukaz guvernerjev, in če je kedaj trebalo slepo poslušati ukaz je bilo treba to pot, kajti še nikdar ni bil izdan ukaz tako odločen in tako določen: Celokupno nestavku-ioče osobje delavnic, transformacije in razpošiljal niče. vsi nastavi jenci dokov. kejev, ladij in šlepov. vse. kar posluje in je kakorkoli uslužbeno pri laboratorijih, policiji, pomožni službi in tajni družbi, vsi šefinženerji. inže-nerji, uradniki, ladijski patroni. pomorščaki agenti, mojstri, kvalificirani delavci,... izkratka vse, kar dela z glavo in no z roko, vse. kar se ne udeležuje sedanje stavke ali bolje revolucije, — vse to mora točno ob treh popoldne čim nagleje mogoče brez izjeme zapustiti ne samo svoje delavnice in pisarne, ampak tudi svoja bivališča. tako na prirodn«m kakortudi na umetnem ostrovu, in sicer «pod smrtno kaznijo!» Tako je bilo poročeno vsem v okrožni brzojavki in vseh petnajst-tisoč obvestilnih tabel na obeh obalah je petnajsttisočkrat ponovilo, da mora vsakdo v izogib smrtne kazni takoj zapustiti svoje delo ali stanovanje !n oditi proti jugu poloitrova proti izlivu, južno črte. ki bi bila potegnjena nižje dvajset 6topinj enajst minut severne širine, torej črte, v mislih začrtane od vrha Visoke palače preko samotnega Stol)» na Dolnjo (staro) palačo. Posebnih pojasnil ni bilo danih, le da se je ta ukaz ponovil trikrat zaporedoma, vsakokrat z bolj ukazovalnimi in stro- stri takoj po izdanju prvega povelja kar pobegnili in se oddaljili v naglem diru za ukazano črto, tako da so celo pozabili ustaviti delo mehaničnih rok. Ket pa je v glavnih strojnih skladiščih še bilo dovolj materijala, tudi mehanične roke niso imele razloga, da bi se ustavile, zato so seveda mehanično gibale dalje ter regulirale delo drugih strojev in tako brez nadzorstva še dalje gnetle testo, pekle kruh in ga spravljale v skladišče. Kakor v večini drugih obratov, tako je tudi v delavnici štev. 00.01 C poslovanje teklo mirno svojo pot dalje, ne da bi se mrtvi stroji brigali za bedarije živih ljudi, ki jih gonijo strasti in slepota. Tako je Lilo v delavnici molčeče živo delo, od treh in trideset minut pa do točno pet in trideset. V tej minuti so v delavnico udrli delavci ter videli, kako delajo stroji brez človeške pomoči, brez nadzorstva, sami od sebe .. Dvajset mož je bilo udrlo semkaj, in vsakdo njih je imel kakšnih dvanajst milj pota za seboj. Dvajset mož, ki so se bili upirali toči strojnih pušk, in ki so videli toči svojo lastno rdečo kri. ali kar je še huje. kri svojih tovarišev ali tovarišic ali dece. Dvajset mož torej, ki jih žeja po maščevanju in tudi nekoliko po odpočitku. (Dalje prihodnjič.) Premog > Ivana Treo Cesta na Gorenjsko žel. 6 i I Konfrolnike za uuoznike, konfrolnike za izuoznike, konfrolnike za polog dincira, nf\n<37£* ZG UP0ZnIIle (obrazec po členu 11.) !r Visi/v ¿v za izvoznike (obrazec po členu 16.), ki Jih predpisuje nora naredba o Izdajanju deviz v predpisani obliki Ima v zalogi Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, i j raj Gradbeno podjetje I ing. Dukič in drug ■ I Ljubljana, Bohoričeva u\20. j | se priporoča za vsa v to | \ stroko spadajoča dela. g Vsakovrstno opEbo nnSi pi KonKupsncnih cenah ■ Križevska opekarna A. LUMIR & DRUG Pisarna: Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 9. Zahtevajte cenike! S Naročajte dnevnik,Jutro1 IVAN ZAROTNIK Dunajska cesta št. 46 Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba iesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaia. » Tovarna furnirja. .................................................................................................................. Kupi se 132 80-120 KS, ne starejša kot Iz leta 1908. Ponudbe z navedbo stajališča pod „O. E. L.", na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. '•C S S3 Kupujemo bukovo oglje t za takojšnjo ali poznejšo dobavo posamezne vagone kakor tudi ceie partije. Prevzem in plačilo pri nakladni postaji. Ponudbe na „Carbofag" d. d., Zagreb I., poštni predal 74. 126 •h Predpust 1923 I Svila za plesna obleke krep , , , Atlas , , , Batist , , , Etamin , , , Rokavice Nogavice Elida za dame In gospode za dame In gospode I toaletni Izdelki v LJUBLJANA ta mestni trg 10. LSI Največji davki 29 katere olačate, Vam nastanejo, ako ne gledat« na to, kjer nakupnjete, izgubite <'enar ju imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poi/knsite ei.';rat * ilustriranim katalogom tvrdke E. "uktner (Imetnik Henrl Katra) V Ljubljani it. 6. Ta Vam »vctnje resnično dobre ure, ¿peeijaloe ¿naroke »iKO« ix lastne tvornice t Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetiln i in atenske uro, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namiy.no orodje, krstna in hirmska darila ia rgo drugo zlatnino in srehrnino. Pa t di porabne predmete, kakor u. pr. ikarje, uože, britve, iasestrižne io bri.ske stroje, steklorezec, doze za tobak, mlčiee in smodke, nažigače iu denaruiee kupite dobro io ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. Prave Jacobi antinikotin stročnice št. 3 v zalogi pri E. Dobriču, Prešernova ul ca. - Vsaka množina na razpolago, dokler traja zaloga. 10g Premog in = ——— cement 67 stalno v zalogi pri H. Petrič, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 366 Skladišče ..Balkan". S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna, iskreno'jubljena soproga, nenadomestljiva, predobra in skrbna mati, zlata stara mama, ljuba tašča, gospa Marija Krmpotič, roj. Krajnik dne 2G. januarja 1923. oh 20. nri v 51. letu svoje dobe nenadoma, za svojo rodbino mnogo prezgodaj, za vedno v Gospodu za-njevske samostojnosti. Vojvodina šteje pet volilnih okrožij (Vel. Kikinda - Bečkerek. Pančevo-Bela Crkva. Subotica, Novi Sad, Som-bor-Baranja). Število volilcev je zn^ šalo pri zadnjih volitvah 145.000. Te število bo tokrat mnogo večje, ker so tujerodni elementi, ki zadnjič vsl-id opcijske pravice niso bili volilni upravičenci, dobili sedaj volilno pravico, Češkoslovaška in okupacija Porablja g. Praga, 26. januarja, V pravkar izišli zadnji številki znane češke revije «Zahranični politika», ki jc izdaja češkoslovaško zunanje ministrstvo, je izšel članek, ki objasnjuje star lišče češke vlade napram novi fazi reparacijskega problema. Članek «e sku^a v opisovanju krize in v kritiki Jrfati na objektivni črti in izvaja med drugim: «Novi stadij, v katerega je stopilo re-paraeijsko vprašanje, dokazuje znova, da je od vseh povojnih problemov repa-racijsko vprašanje najtežje. Ako izvzamemo orientski problem in še nekaj manjših podrejenih problemov, ostaja te paracijsko vprašan e in i njim zvezano vprašanje nemško-francoskega razmerja edina nevarna točka in glavni vir gospodarskih in političnih zmešnjav. Pred rešitvijo reparacijskega problema se ne more govoriti o stabilizaciji valute in o popolni sanaciji finančnih in gospodarskih odnošajev. Za države, ki so vsled zemljepisne lege in gospodarskega prometa v zvezi z Nemčijo, je to spoznanje dobilo še večji pomen. Politično leži nevarnost nerešenega reparacijskega vprašanja ne samo v tem, da ustvarja permanentno napetost med obema državama, temveč se izraža tudi v zunanjih odnošajih. Tako n. pr. stavljajo destru-eivni elementi v vsej Evropi svoje nade na težkoče in konflikte, ki izvirajo iz reparacijskega vprašanja. Ni dvoina, d?, je z ozirom na te politične reflekse nastopil preobrat v reparacijski krizi z uporabo francoskih metod. Z druge strani ni dvoma, da je to postopanje povzročilo, da so se opustile dosedanje smernice. V prvi vrsti bi se moglo očitati politiki Anglije, da je pod vodstvom Llovd Georgea pokazala v repiracijskem vprašanju usode-polno omahljivost ter s tem zavrgla finančne in gospodarske klavzule po njej podp:-sane mirovne pogodbe. S tem so se ojačila stremljenja onih elementov, ki so v Nemčiji špekulirali na popuščanje antante. Tudi Nemčiji bi se moglo mnogo očitati, zlasti da je kljub neštevflnim razočaranjem v svoji politiki, ki je računala s spori v antanti in intervencijo Amerike, vodila politična pogajanja in urejevala svojo taktiko, ne da se bi ozirala na realna dejstva». «Naša republika», -končuje članek-«ima na defnltivni in hitri rešitvi reparacijskega vprašanja v zmislu prava is pravice velik interes. Vendar pa v današnji fazi tega vprašanja ne more intervenirati in ni v te obvezana. Češkoslovaški pol tiki imajo pri današnji situaciji samo eno nalogo: preprečiti ma-hinacije destruktivnih elementov, ki hočejo uničiti bazo, na kateri je zgrajena povojna Srednja Evropa». Fran Sterle: Kako sem slikal Stritarja V Prešernovi ulici v Ljubljani je izložena zadnja slika Borisa Mirana. Stvar je delo akademičnega slikarja Sterleta. Kaže nam starčka z visokim čelom, sivimi lajsmi in plavimi očmi. A obraz ne more nikakor zatajiti svoje nekdanje živahnosti: to je isti Boris Miran, ki je vedno bil ponos slovenskega naroda. Portret živo spominja na Stritarja iz prejšnj:h časov celo po detajlih zunanjosti. Stritar nosi še vedno «literarno» kravato, zavezano na pentljo. Včasih je bila ta pentlja črna z belimi pikami. Takega nam Stritarja kaže vsaj fotografija v njegovih zbranih spisih. Pike so s pentlje sedaj izginile; njena barva je črna. Portret g. Sterleta nosi datum As-pang, 7. januarja 1023. in Sterletov podpis ter oznako «Josip Stritar». G. akademični slikar Fr. Sterle je b:I tako prijazen, da nam je o svojih obifkih pri našem sivolasem pesniku napisal naslednje zanimive vrstice: Pred novim letom, 30, decembra 1922., sem se peljal z Dunaja v As-pang k Josipu Stritarju z namenom, informirati se nekoliko o njegovem zdravju in da vidim, kdaj in kako bi ga lahko portretiral. Prišel sem k njemu okeli 4. popoldne, v malo prijazno vilo ob glavni cesti, kjer me je prijazno sprejela njegova gosoa soproga. Bila ie bolna in si je baš s težavo kuhala čaj v kuhinji, kjer se je tudi vršil mol sprejem. Povedal sem namen svojega prihoda in predložil tudi pismo pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, s katerim sem bil legitimiran, toda gospa je takoj odločno odklonila vsako slikanje, češ, da je soprog tako slab, da ne more sedeti in da potrebuje popolnega miru. Prigovarjal sem gospe, da najde njen soprog ravno pri tem sedenju potrebni mir, na kar me je res odvedla v malo sobico, kjer je pesnik sedel pri peči in jo prav pridno zalagal z drvmi; nad očmi je imel nekako senčilo, ki mu je ščitilo oči pred žarečo svetlobo iz odprte peči. Pesnik ni vedel, kdo je prišel, in je mislil, da jc njegov sin; zato mi je tudi dal v roke nekak zavoj aktov ter me okregal, zakaj nisem sporočil prihoda materi ali njemu. Nato sem mu pokazal pismo g. namestnika Hribarja, ki ga je prečital skozi troja očala in ko je fz pisma videl, da se je zmotil v osebi, je to tudi povedal in me potem prav prijazno sprejel. Ampak slikanje je tudi on odločno odklonil, pač pa se mi je prisrčno zahvaljeval in izročal prisrčne pozdrave j g. Hribarju in drugim znancem ter se J hotel od mene nasloviti. 1 čez štiri dni sem prišel zopet in to pot že s svojimi slikarskimi pripravami ter navzlic pesnikovemu zo-petnemu ugovarjanju pričel takoj z delom. Pesnik je s teža-o odstranil iznad oči senčilo, na katerega se je bil tako navadil, da ga je le težko pogrešal. Sedel je mirno. Od časa do časa je med slikanjem malo zadremal, kar me pa ni oviralo v mojem delu; slika dremajočega pesnika je bila prelepa. Slikal sem ga pet dni, po pol ure na dan. Po vsakem slikanju sva se pogovarjala o različnih domačih rečeh in končno sva postala celo precej domača, česar po prvem sprejemu nisem pričakoval, ko se je tako odločno branil, da bi mi sedel. Postal sem celo njegov korespondent in sem pisai razne zahvale onim, ki so se ga spominjali z raznimi darili in voščili. V teh razgovorih se je pesnik s posebnim veseljem spominjal svojih znancev in z zadoščenjem pripovedoval o ravnatelju zdravilišča v Rogaški Slatini, dr. Š t e r u, ki mu je zagotovil prijazen dom v zdravilišču, in g. B r a č i č u, ravnatelju južne železnice v Ljubljani, ki mu je obljubil kar največjo udobnost na železnici povodom preselitve v Rogaško Slatino. Z nekakim ponosom je navajal tudi celo vrsto drugih prijateljev, ki jih ima v domovini, nairc«tn:ka Hribarja, dvornega svetnika SukUeta. dr. Primožiča in driure. Preden je bila slika dogotovljena, si jo je pesnik večkrat ogledoval in me je pri prihodnjem slikanju opozarjal na posameznosti; ko sem mu rekel, da ga hočem naslikati takega, kakršen je v resnici, mi je drage volje pritrdil. Ko je bila slika dokončana m sem hotel oditi z njo v Ljubljano, sta se starček in njegova ljubezniva gospa Ie težko ločila od nje, ker do tedaj je bil pesnik pač večkrat fotografiran ne pa še slikan, in gospa mi je rekla: «Kam pa nesete moiega moža?» — Odvrnil sem: «V Ljubljano, v domovino!» Iz „Dunajskih sonetov" „Možji, zakaj sedimo tu pokojno? Pred nami laž šopiri se, krivica, nesramnost ne zagrinja dnevu lica, grdob krdelo širi se nebrojno! In it, zastavo dvigni nam ir obojno, orožje svetlo suče naj desnica; naprej! in zmaga venca sveto vojno! dom klile nas, svoboda in t e sni c a, Kakd? Kaj vidim? — Nikdo se ne gane? Sovražno pldši vas, možje, krdelo? Preveč moči nasproti vam je zbrane? Borili se ne boste za deželo? Za svojo materf straši jo vas rane? — Naprej! oa nai si sam razbitem čelo! Pariška kronika Naš stalni pariški dopisnik je zbolel tako, da je moral iskati ozdravljenja v sanatoriju izven Pariza, kjer je prebil skoro tri mesece. Ker se mu je sedaj obrnilo na boljSe, nadaljuje na tem mestu svoje kronike. V svojem pismu zatrjuje, da je njegova ljubezen do Jugoslavije neonsa^ jana in upa. da jo bo mogel še dolge v našem «Jutru» izražati. Ured. Pariz, 20. januarja 1923. Komaj je napočilo novo leto, nas je zadela izguba enega izmed najbolj zna-nih politikov: umrl je v starosti 82 lei Aleksander R i b o t. ki je bil večkrat predsednik ministrskega sveta in tudi član francoske Akademije. Njecova smrt znači občutno izgubo za liberalne stranke, ki jim jo umrli vedno pripadal. Bil sem v prijetnem položaju poznati ga in nekaterikrnt ž njim govoriti. Vse svoje življenje je neumorno delal in imel je posebni dar. prilagoditi se ter obravnavati vsa!? predmet z enako spretnostjo. Narava mu je nadela podobo doktrin narca. a obenem ga je obdarila z nasmeškom. polnim šaima. ki je ublaže-val rednost njegovega obraza. Njegova «lepa glava pianista» je napcadla vtisk na vsakogar in z dopadenjem so ga opazovali, kako je korakal k srovorniški tribuni. Kot nasprotnik jc bil vljuden in vsigdar distingiran. 3 kot govornik se je povzpel do izredne višine ter i« bil vedno pripravljen na Kulturni pregled Kaši dileiantski odri Halokje se gledališka umetnost tako fclo goji, kakor ravno med Slovenci. Saj je ni večje občine ali fare, ki bi bila brez svojega stalnega odra, večina lih ima eelo po več. Politične stranke se »ko rekoč med sabo v tem oziru kosajo, dobro 6e zavedajoč, da predstavlja gledališče vpoštevanja vredno moč. V Celju imamo zelo marljivo «Dramatično društvo» z vsemi dobrimi in slabimi stranmi diletantskega odra. Ljub ijanska drama se je zavezala, dvakrat aa mesec v Celju gostovati. Istotako mariborsko gledališče. Sploh pa bo ena prvih velikih nalog mariborskega odra gostovati po manjših odrih slovenske Štajerske. Subvencijo bi morala dati Iržava za taka velevažna gostovanja še posebej. Med zelo marljivimi diletantskimi odri v Sloveniji prvačijo Radovljica, Jesenice in Trbovlje. V Radovljici imajo lepo so-fcolsko gledališče, ki igra marljivo in prinaša tudi izvirne igre. V Trbovljah je naravni teren za ustanovitev potujočega delavskega gledališča. Saj bi imelo dovolj dela, ker imamo zadostno število delavcev po industrijskih krajih. Potujoče delavsko gledališče bi moralo živeti edino od državne podpore. Kajti is hočemo biti moderni, bomo gotovo ravno delavcu in njegovi družini predvsem privoščili tako lepe in koristne zabave kot je gledališče. Drugod po 3vetu, posebno v Nemčiji in Ameriki, se taka delavska gledališča zelo razširjajo. Diletantskim odrom (zastopanih je okrog šest odrov) v Trbovljah pošilja ljubljansko «Udruženje glumcev» enkrat na teden po enega člana drame na predavanje in k praktičnim vajam. Ta čin «Udru-zenja» je gotovo vsega respekta in pohvale vreden. Ljubljana sama ima tri diletanfske sdre. Dijaški «Preporod» je zelo živahen; mnogo gostuje in mu je želeti še obilnejšega sodelovanja od strani dijaštva samega. Čudno je, da se do sedaj še ni pojavila med tolikim dijaštvom, kakor ga imamo v Ljubljani, misel, ustanoviti skupno potujoče počitniško gledališče. Saj je še pred letom gostoval «Preporod» s «Pohujšanjem» v Beogradu, Sremu in Zagrebu. Ali naj ta krasna ideja zaspi? Posebno ker bi bili ravno Slovenci tako med Hrvati kakor tudi Srbi zelo dobro sprejeti In končno je naloga predvsem Slovencev, oživotvoriti dijaško potujočo gledališče, ker imamo razmeroma največ dijaštva, V Nemčiji potujoča dijaška gledališča za malenkostno vstopnino igrajo po vaseh, in sicer samo nemške iklasike. Ideja, ki sicer ni tako nova, se je edejstvila šele po vojni in ima velik ispeh v vsakem oziru. «Ljudski oder» je uprizoril letos že več lepih predstav, med njimi dve izvirni slovenski noviteti Toda zdi so tiam, da imenovani oder ne doseza agil-nosti bivšega «Rokodelskega doma», in to je škoda. Tudi «Marijanišče» je imelo svoje dni lepe božične in novoletne igre, ki so bile senzacija za Ljubljano; tudi ¿jalezijanci na Rakovniku pridno igrajo. Predvsem bi zaslužila sokolslia društva ljubljanskih predmestij, da bi se jim omogočilo povečanje in poglobljenje njihovega gledališkega delovanja. Tu bi bil delokrog za marsikaterega našega gledališkega igralca, da bi pomogel s svetom in dejanjem. Med diletantskimi odri gre pa prvo mesto Šentiakobčanom. Ti mladi navdušeni ljudje nam bodo kmalu ustvarili novo gledališče. Če se to zgodi — morda nas npi ne varajo še prav kmalu — bomo imeli v Ljubljani gledališče za srednje sloje in za veselo, lahko igro. Sezono so otvorili letos dne 16. septembra (za Aškerčevo proslavo) z enodejanko «Bed sv. Jurja». Igrali so do sedaj pri razprodanih hišah: Laliovo «Noč na Hmeljniku», «Maškerada» rtrftfrat), «Gospod senator» (dvakrat), Halbejevo «Mladost» (trikrat), «Otroško tragedijo» (dvakrat). Med drugim so gostovali tudi v Skofji Loki z dobrim uspehom in nameravajo še več gostovanj po drugih krajih. Naj omenimo še, da naši slovenski vojaki kaj pridno igrajo po svojih garni-zijah v Srbiji in Macedoniji in da so poedine take predstave vzbudile mnogo navdušenja in odobravanja med domačini. Pri tej priliki naj Se omenimo, da naj bi vojaška oblast prav posebno gojila vojaški oder. Za časa vojne so frontna gledališča na solunski fronti in na Krfu prav dobro uspevala in škoda bi bilo opustiti to lepo idejo, ki ima v vzgojnem zmisln za vojaštvo izreden pomen. — V splošnem smo z diletantskimi odri v Sloveniji prav lahko zadovoljni. Javnost in država pa naj skrbita za to, da jim bo omogočen napredek. Zakaj gledališče bo moderni masi postalo v najkrajšem času tako važna potreba kot vsakdanji kruh. Iz življenja m sveta Krvav zločin v Sofiji Potrebna Juridična knjiga (Dr. Metod Dolenc: Sadašnjl položaj kaznenopravnog zakonodavstva o kraljevini SHS. Nakladom knjižare Kleinmayr & Bamberg u Ljubljani. 1923. Str. 39.) Dne 1. decembra so potekla že štiri leta odkar je uresničena naša kraljevina. Zato je dobro, da si ogledamo tudi, kaj se je doslej storilo na zakonodavnem polju, posebno s pogledom na kazensko pravo, ki se tiče vsakogar. Profesor kriminalnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Dolenc je napisal brošuro, ki zadošča tej nalogi. V prvem poglavju je razložen postanek naše kraljevine in prvi početek kazenskopravne zakonodaje, posebno z ozirom na tehnično neuspelo razširjenje poglavja IX. in X. srb. kaz. zak. Potem očrta vse zasilne naredbe s kratko, toda povsem zadostno kritiko. V drugem poglavju so navedeni zakoni, ki so nastali izza ustave. Pisec je to snov razdelil na tri skupine, v prvi navaja in ocenjuje zasilne naredbe, ki so uzakonjene, v drugi razpravlja o onih partijah ustave, ki vplivajo na kazensko pravo, v tretjem razlaga inicijativne zakone narodne skupščine, posebno pa zakon o zaščiti države. V tretjem poglavju se bavi z načrti za kazenski zakon, za kazenskopravdni red in za zakon o tisku ter o poroti. V poslednjem poglavju navaja pisec kritične opombe, tičoče se kazenskopravnega zakonodajstva. Kritika je v stvari ostra, v besedah pa mila. Brošura je zelo poučen dokument o vsem, kaj se je doslej na polju kazenskega prava pri nas storilo ali opustilo, je tudi za praktika dober repertorij o zakonih, ki jih imamo in o tem, kakšni bi morali še priti, dijaki so dobili v roke pregled našega dosedanjega zakonodajstva in tudi za one, ki se zanimajo za politično delo, je jasno dokazano, koliko težkega dela je storjenega in koliko še težjega mora biti gtor-jenega v realnem delu, in kako bi tre-balo delati, da bo dosežena korist za naše bodoče zakonodajstvo in ... ljudstvo. Mestno kopališče v Sofiji Je bilo pred par dnevi pozorišče krvavega zločina, ki se Je potem nadaljeval po sofijskih ulicah. Neki Peter Mitev iz Dobrudže, prepričan anarhist, se je vrnil v Sofijo iz Jambóla, kjer je prisostvoval anarhističnemu kongresu. V Sofiji je šel v mestno kopel, da bi se kopal, in tam ga je spoznal mašinist Bojadžijev kot ubežnika, ki ga zasleduje policija. Sporočil je to takoj policijskemu stražniku, ki se je nahajal v kopališču, in ko hoče Mitev zapustiti kopališče, se postavita proti njemu Bojadžijev in stražnik in ga pozo-veta, da dvigne roki. Mitev pa potegne hitro revolver in ustreli v Bojadžijeva in stražnika. Potem uteče skozi vrata, ali pri džamiji ga spozna neki stražnik in ga prime za obe roki, a Mitevu se posreči osvoboditi eno roko in pognati kroglo iz revolverja stražniku v prsa. Nato zbeži proti Pirotski ulici. Pri katoliški cerkvi ga poskuša zopet stražnik prijeti, ali anarhist ga je zadel s kroglo v trebuh. Tudi v Borisovi ulici je ranil Mitev stražnika in nekega otroka. To Je videl rezervni major Todorov, vzel puško ranjenega stražnika in streljal za anarhistom, katerega je tudi zadel v nogo in tako je prišel ubijalec v roke pravice. Sedaj se nahajajo v bolnici on In njegove žrtve, razen Bojadžijeva, ki je kmalu po ranit-vl izdahnil, klano kokoš. Toda «Percy» se na vtJIko veselje kralja Savazlrov nI niti zmenila za hrano in je, prezirajoč svet, ostala nepremično zvita v klopčič, v katerega se je zvila pri zadnjem «kosilu» septembra 1920. Toda, komaj je poglavar zamorcev, odšel, se je kača pričela raztezati in je divje hlastnila po zaklani kokoši Čuvaji upajo, da je kača s tem korakom prenehala svojo trdovratno, nad dve leti in pol trajajočo gladovno stavka «Percy» je prvič odklonila hrano Junija 1920; kesneje je jedla še nekolikokrat, nakar se Je nekega dne v septembru iste-ga leta zvila v klopčič In pričela stavkati brez vsakega vzroka. Vsi napori čuvajev, da bi jo hranili nasilno, so se izjalovili. «Percy» je bila trdovratna v stavki, kakor ona kača v pariškem živalskem vrtu, ki je stavkala neprestano cela trt j leta in končno slavno stoično poginila, j «Percy» izgleda po dveinpolletni stav- Afortzml ženska Je kristalna prizma, skozf ki« tero je treba gledati stvari, da se vidije lepe. Ženske so v naših srcih kakor plakati: da prvega pozabiš, ga prelepi z drugim! Morda boš včasih, dokler je lepilo še sveže in papir vlažen, še op3Žai skozi vrhnji plakat blede, pisane pege spodnjega. Toda polagoma Izgine tudi zadnja sled spodnjega plakata. Kadar se nato odtrga s stene oni, ki Je na vrhu, se odtrgajo obenem vsi spodnji, a tvoj spomin In srce se ogolita kakor zid. Ljubav ima večr.o Iste poedinosti. LJo-bav, ki se podarja, se ponavlja z istim! besedami; ljubav, ki se prodaja, se iz-vršuje ob Istih ponudbah. Človek,si je skrajša! dneve, ko Je izumil uro. In skrajšal si je leta. ko j« Izumil koledar. PitizriUL X Negovanje rok. Da si mora ženska, ki hoče, da jo smatrajo za omikano in ki nekoliko preveč suha, sicer pa Je še olikano, vsak dan čistiti nohte, je samr dosti lepa in snažna. V dveh letih se ni ob sebi razumljivo. Vsak kulturen mor premaknila, niti zmenila za čuvaje in I se ozre najbolj po ženski roki. Kar vidi. Ne na nebu, v knjigi so «PISANI OBLAKI,» pesmi Čike Jove-Gradnilca Cena 12 Din. Priporoča Jih za mladež Tiskovna zadruga v Ljubljani Cika Jova-Gradnik: «KALAMAND ARIJA» Je naslov zvezčiču pesmi za polodraslo deco. Zbirka stane 10 Din in se naroča pri Tiskovni zadrugi v LjubljanL Povodenj v Sahari V Sahari, tej največji puščav! na svetu, je dež sam po sebi velika redkost, kaj to-rej šele povodenj. Ta je naravnost pravi čudež. In vendar se je pred kratkim zgodilo tudi to. Padlo Je namreč toliko dežja, da je bila železniška proga med Blskro in Turgutom na petih mestih popolnoma poplavljena. Na nekem kraju je deževje napravilo celo jezero preko 100 kvadratnih kilometrov. O priliki te povodnji so trpele največ hiše domačinov, ki so zgrajene jako nesolidno. Večina hiš se Je namreč porušila, ali pa so jih valovi odnesli s seboj. Toda, kjer je nesreča, tam Je tudi sreča. Zadnji povodnji v Sahari se imamo namreč zahvaliti za številne, jako zanimive najdenine. Angleški učenjak, sir Vališ Bace, ki Je že dolgo raziskoval tamkaj razne starine, ne da bi imel kak poseben uspeh, je po tej nepričakovani povodnji razkril eno cclo starodavno grobišče z nebroj napisi Bace se je nahajal tedaj v Asuanu. Čeprav je živel takrat v eni najboljših hiš, je dež prodrl tudi skozi njegovo streho. Zjutraj, ko je deževje prenehalo, se Je Bace napotil v spremstvu Izven mesta, kjer so živeli Arabci pod šotori. Na svoje veliko iznenadenje je tu opazil, da je ploha, ki je podkopala neki hribček, razkrila celo vrsto plošč z napisi. Bace s! je plošče natančno pregledal In ugotovil, da so stara petnajst stoletij in da so bili to nagrobni spomeniki. Plošče so bile takoj prepeljane v londonski muzej, kjer bodo strokovnjaki skušali razvozljati napise. hrano, katero so ji predložili. Ko so čuvaja vprašali, kako to, da je kača končno vendarle odnehala. Je čuvaj hladnokrvno odgovoril: «Kaj hočete, postala je že sita gladu.» Nov kemični element je zanj odločilno v presojevanju dotičnf ženske. Medicina in praksa sta dognali da je glicerin najboljše sredstvo za negovanje rok. Glicerin daje polti nežnost mehkost in gladkost. Toda, glicerin se nikakor ne ime uporabljati vsak dan. ker sicer postane koža rok rumenkasta Zato se mora uporabljati pasta, ki je ir Mladi danski fizik. Niels Bohr, ki je do- j 75 gramov glicerina in 50 gTamov mila. bil lansko leto Nobbvo nagrado za fiziko,! nekaj kapljic vanilje in pol litra najfi-je na podlagi svoje teorije o atomih od- nejšega olja. S to pasto se namaže roki kril že dolgo napovedani 72. element Haf- j vsak večer pred spanjem. Uspeti je zna-nlum. Poskuse je delal skupno z madžar- menit. — Seveda tudi najlepše roke nr skim učenjakom Jurijem Hevessyjcm In dokažejo kulture, ako ni kulturno, umi nizozemskim fizikom dr. Rosterjem. I vano in kopano tndi vse ostalo telo. Novi element se ne dobi v čistem sta-: X Podjeten ruski begunec. Ruski igra- lec-begunec Vereščagin se je za čass svojega bivanja v Sarajevu seznanil r osemnajstletno hčerko ruskega polkovnika Olhovkova, Ano. Ze po kratkem zna nju, je povabil deklico, da gre z njim v Zagreb, kjer so bosta poročila. Deklica mu je sledila ali žo čez tri dni jo je Vereščagin zapustil. Dekletova sestra Marija je odpotovala v Zagreb in pripeljala sestro nazaj v Sarajevo. Oče je nato iskal o Vereščaginu informacije in izvedel lepe reči: Vereščagin je dvakrat: poročen, enkrat v Novem Sadu, kjer ima tudi otroka, in enkrat v Carigradu. Ca. rigrajska žena je predložila tudi doku ment, izdan od eparbijskega sodišča v Petrogradu, ki Be glasi na ime Aleksan der Sukov. Vereščagin ima tudi eovjet- nju. Podoben je močno elementu circo-nium In se nahaja v manj vrednih plasteh premoga. En kilogram novega elementa «Hafnium» je mogoče dobiti iz 300 kg premoga. Profesor Hevessy Je Izrazil mnenje, da je odkritje novega elementa najboljše potrdilo za atomsko teorijo profesorja Bohra. «Naša naloga je bila,» ¡e rekel dalje, «da smo novi element odkrili, dolžnost drugih pa je, da sedaj do-ženejo, na kak način bi bilo novi element mogoče praktično uporabiti» Tihi družabnik Bilanca je potrebna reč. Le iz nje zvč človek, je li delal z dobičkom ali z izgubo. Tudi Rud. Spitalsky, trgovec z Kača, ki stavka nad dve leti Krotka «Percy«, orjaška kača v londonskem živalskem vrtu, je pred kratkim na veliko veselje vseh čuvarjev prenehala stavkati z gtadjo. In to ob neki čudni priliki Vest o trdovratni stavki te troplčne živali je prodrla tudi globoko v notranjost Afrike, kjer je domovina najbolj strupenih kač in tako je «Percy» lepega dne dobila nenavaden poset. Iz njene vroče domovine ji Je prinesla pozdrav kronana glava. Čudovito kačo si je namreč ogledal tudi poglavar zamorskega plemena Savazi, ki se je nedavno tega mudi! v Londonu. V dokaz, da je trdovratnost kače neukrotljiva, so jI čuvarji vpričo zamorskega poglavarja vrgli v kletko za- delikatesami v Pofiču pri Pragi, Je deia! sk, potm list na to 'me. Na ^d ^, ^ bilanco. In dasi mu je trgovina cvetela,1 ^fP J° dekletov oče pr^vil ^devo je dognal, da Ima 50.000 ČK izgube. Tega j P° »»J» P* Uritih, Vere,čagma al, Sukova državnemu pravdništvu za rad si ni mogel pojasniti in bil Je ves obupan. kona. Podjetni begunec je bil svojeûawio v Sarajevu in Skoplju, sedaj pa Na novega l^Zn a i ^eii^ ^-mije. zaradi falzificii^a javnih li kril imel je na Silvestrovem pri neki ve- seli družbi velik bifč, a ob 5. zjutraj je K°na" m y i epp z vajencem nesel ostanke nazaj v svojo c ; c ... trgovino. V trgovini pa je zalotil hišnika S0StuJe baie v Splltu- sosednje hiše R.Bareša z vrečo. Bareš X Maščevanje odpuščenih delavcev, je trdil, da je slišal v trgovini sumljiv Trije odpuščeni delavci tovarne eladkor- šum ter da je hotel pregnati tatove. Spi- ja na Čukarici pri Beogradu so prišb tal sky Je dal Bareša aretirati. V vreči je ponoči v stanovanje Miloša Rakiča. ču- imel za 4000 čK delikates, In ko so šli vaja delavskih stanovanj tovarne. Zah- detektivl v Bareševo klet, so našli celo tevali so od njega, da jih pusti span skladišče. Tam Je bilo vina, sadia, liker- tam. kjer so spali pred odpustom. Raki' jev, šokolade, salam l dr. za nad 10.000 P» teira ni hotel storiti, ker mu je po č. kron. Tudi električno luč si je Bares slovodja tovarne prepovedal spre.emafe sam napeljal na tuje stroške. Na stano- na stanovanje odpuščene delavce. To je vanlu so našli knjigo, v katero je hišnik delavce tako razjezilo da so ubogemu natančno zabeležil vsako svojo tatvino, ««vaju zavezali z robcem uste. da m predmete in njih vrednost. L. 1922. je po- mogel vpiti in khcati na pomoč, potem setil sosedovo trgovino 23krat, torej vsak so ga pa neusm.ljeno pretepli, tako. d* so ga našli v nezavesti. Delavci so seveda ušli. ali že naslednji dan je bil eden mesec dvakrat, kajti 24tič je bilo v Silvestrov! noči, ki še nI bila vknjižena. .. .... • , , • A Odnesel le živil in pijač za 100.000 ČK. P"Jet in >e tudi priznal knvdo čuva. V trgovino je zlezel vselej z dvorišča po j J tako «obdelan» da je ?e!e po dolgem lestvi skozi okno. Pri tatu so našli še * ^lnlc. prišel deloma * zavest,. 9300 ČK v gotovini za 10.000 čK delnic I 4* je mogel za silo opisati dogodek m in več zlatih In srebrnih reči. Kradel je : na P«"3?' njegove «povedi so aretiral: strankam v hiši tudi perilo, obešeno pod enega napadalcev, druga dva pa še streho. Pomagala mu je zvesta ženica.; '»cejo._______ Bilanco delajo zdaj znova Spita!sky, Ba-1 ~ ____ reš z ženo In sodnik. ClTAJTE IN RAZŠIRJAJTE --I «JUTRO»! duhovite odgovore, ki bi jih ne pričakovali od njega. O njem krožijo nekateri znameniti izreki. Njegova visoka postava je vedno razdražila slikovito in pretirano govorico Jaures-a, ko mu je nekega dne taklieal : —■ O Phokion! tako si velik kakor cipresa, pa tudi tako neplodovit — O Demostenes, mu odvrne Ribot, !5 6i tako obširen kako*- hrast, ali glej, kdo je želode, ki jih ti proizvajaš! Med burnimi sejami poslaniške zbornice v Palais Bourbon, ko se je zdelo, da se bodo poslanci kar spoprijeli, kakor se je to res sedaj zgodilo ob razpravi. ali naj se dvigne imuniteta poslanca Cacbina. Ribot ni izgubil svoje hladne krvi niti za trenutek. Kot smehljajoči filozof je opazoval dogodke ter je rekel samo: «O gospodje! mi živimo y času, ki je res zelo zanimiv.» - ■ • Pričetkom leta 1923. smo zasedli Rubrsko kotlino, da prisilimo Nemce, da plačajo, kar morajo in čemur se izza premirja stalno odtegujejo. Kot êksekntorje smo kljub temu. da je bila Angleška drugega mišljenja, poslali inženirje v spremstvu vojakov. Od tedaj Nemčija stalno nagaja, da bi obrez-uspešila našo akcijo, če se komunisti Še toliko vmešavajo, mi bomo končno le «trii odpor Nemčije, ko bo videla, da je konec besedi in da jo stvar resna. Tedaj se bo udala. zakaj ona pozna samo 6ilo; ko bo videla, da se De mere opirati na, svoio lastno silo. bo prim orana podvreči se sili zmagovalcev. Marcel C a c h i n in njegovi pristaši naj le povzročajo notranje težave, ki se še težje občutijo zaradi zunanjih neprilik. Francoska akcija se zaradi tega ne bo zavlačevala niti za en dan in vrši se po metodičnem in neomajnem načrtu. Dobili bomo končno pravico, ker imamo trdno voljo, da jo dobimo. Pa tudi literatura ne prihaja ob svoje pravice. Prisostvovali smo sprejemu Piere de N o 1 h a c - a v Francosko Akademijo, kjer je govoril vzprejemni govor Maurice D o n n a v ter ga ustoličil na sedežu umrlega filozofa Emila Boutrouxa. Pierre de Nolhac je pesnik in itali-janist; za nas in za potomce je pa v prvi vrsti konservator Versaillskega gradu, kjer je prestoloval celo četrt-stoletje, tako mogočen kakor je bil svoj čas sam Ljudevit XIV. Ali se nam pa ne vidi ta versailleski grad. kakor da bi ginila njegova stara lepota. Povsod se širijo glivice in razpad mu grozi; grad razpada nevidno a nevzdržno, kar je hujše kakor udarec strele ali požar. Razpad vsled dežja, neviht in mraza. Kipi v parku in rrt> vih dobivajo razpoke in pokriti so s prahom, ki gloda marmor in bron in vzbuja tako neizmerno otožnost. Francija je dolžna sama sebi, da čim T^eje poseže vmes ter ne dopusti, da bi umrla vsa ta lepota, ki je bila svoj čas ustvarjena s tolikimi stroški. Eden nai.odlične.v?ih obiskovalcev Pa- riza je dejal, da je Versailles največja lepota v Parizu. Zato Jia bodi naša najnujnejša briga, da je ne pustimo degenerirati v razvalino. Prijatelji Versaillesa so zložili denar. da se pokloni Pieru de Nolhaeu častni meč. Uverjen sem, da bi jim bil. če bi ga povprašali, nasvetoval, naj nabavijo rajše — zidarsko orodje. Leo d'Orfer. Mi pa ostanimo •..! V dotičnem podlistku g. Protej pretirava. Naj mu torej malo ugovarjam! Ze veliko let hodim v gledališče in z zanimanjem opazujem Ljubljančane, ki posečajo dramo m opero; nimam pa vzroka, zgražati se nad njihovim neprl-1 mernim obnašanjem in nad njihovo ne- j spodobno toaleto. Ne vem, kaj g. Protei, prav za prav zahteva od ljubljanskega i občinstva. Res, da se Ljubljančan! ne navdušujejo . In ne ploskajo za vsako stvar; vendar so : na tihem vseeno navdušeni in tiho odo-1 bravajo vsako dobro predstavo. Slovenci smo posebne sorte ljudje, včasih res precej hladni in melanholični, s tem pa še ni rečeno, da bi nujno potrebovali nasvetov in navodil, kako se je treba vesti v gledališču. Ce Je človek v lepo igro zamišljen, če Je ginjen, zamaknjen, se ne upa govoriti, ne ganiti — kakor v cerkvi — In tudi ne more glasno ploskati, ceptati Itd. Kajti s takim razsajanjem bi si človek podrl lepo sliko, pregnal prijetne občutke in razpoloženje, ki si ga ?e ustvaril v duil. Ze dejstvo, da je letošnja drama — zlasti «Idijot» — in marsikatera opera vedno razprodana, je dovolj velik dokaz, da Imajo Ljubljančani tudi zmisel m razumevanje za pravo umetnost. Čemu naj potem še glasno in burno odobravajo in pretiravajo v hvali? Tudi za časa gostovanj Hudožestveni-kov je bilo gledališče vedno razprodano, in Ljubljančani še danes ne morejo poza-biti teh umetnikov in prehvaliti krasne ruske drame. Ce zna kdo «izvrstno poslušati», zna gotovo tudi dotlčno umetnost sprejemati, razumevati in ceniti Vsak pravi umetnik bi moral biti po-; nosen, ker mu je lahko v veliko zado- j ščenje že to, če more Izraziti, kar misli1 in čuti, da nekako sugestivno vpliva na svoje gledalce ln poslušalce, ki ga bodo gotovo razumeli tako. da ne bo imel j nikdar vzroka, b!tl potrt In užaljen, če se mu burno ne ploska. Pribiti pa moram, da se pri nas še preveč ploska, hvali, vzklika, kriči in cepeta; zato nihče ne more trditi, da so Ljubljančani ledeni, blazirani, pusti In čmerni, zakaj to je krivično očitanje in i žalitev, katere Ljubljančani ne bodo tiho. odobravali Poznam razne posetnike gledališča, ki se skoro vsi intenzivno zanimajo zanje. Ce pa knjig, vsebine (besedila), not (klavirskih izvlečkov) In razlage nI dobiti vedno, temu niso krivi Ljubljančani V času povojnih razmer in neznosne draginje tudi najlnteligentnejšl — med nji-mi predvsem državni uradniki l dr. — ne | morejo posečatl gledališča In se navdu- j še vati zanle taka. k»icar bi radi Temi razmeram je pripisovati tudi preproste obleka. Mišljenje !n čnvstvovanje, govorjenje in vedenje olikanih Ljubljančanov oz. pc-setnikov gledališča ni torej povsem tako,* kakor ga opisuje g. P.; kajti če bi se potrudil, bolje razumeti prave Ljubljančane ln razmere, v katerih oni žive, bi gotov.? govoril drugače. C. Z. * Satirik Ima pač pravico karikiran;.! Uspeh g. Proteja pa se že — sliši pn predstavah. Zato radi prinašamo tale protest. (Op. ured.) Kaj je človek? Na to vprašanje je neki nemški znan-stvenik nedavno podal naslednje šegavo. a vendar razmišljanja vredno pojasnilo: Glede snovi, iz katerih je sestavljen človek, je veda že natančno ugotovila rezultat znanstvenih raziskavanj. Tisoč Jajc vsebuje približno Iste snovi kakor človek srednje velikosti. Samo kisik h* dušik zadostujeta, da bi — polnjena v balon — lahko nosila človeka. Ogljik, k> tehta 10 kilogramov, bi — pretvorjen v grafit — dal materijala za 7S0 svinčnikov. Iz železa, rdečega barvila krvi, bi s« napravilo sedem srednjemečnih podke • nih žrebljev. Fosfor bi zadostoval za 800 tisoč vžigalic z glavicami, ali pa bi s.-moglo z njim zastrupit! 500 ljudi. Iz masti bi se lahko napravilo 60 sveč. Soli b! bilo 20 žličk. Največ pa bi bilo vode — približno 40 kilogramov ali 53 odstotkov celotne človeške teže. Je li to človek? Gospodarska vprašanja Dinar pernoto oslabel "-¡j . 68%, ggj. (Kako ge ruši dinar.) i blaga 50%, konfekcije po q za 35% in Raibarjenost tarad i zadnjega padca po komadih za 45 %, lednih izdelkov za _____• 7-, *ra«nfnd rwi1pf/1n Mil O 7 rtf <,n;1n otrllAn^ ¡«r<1ol].-nV SS Ol - ¿inarja se je ¡e trenotno polegla. Na predvčerajšnji borzi v Zagrebu £-0 se videli zopet isti pojavi kakor pred dnevi, ko je dinar rapidno padal. Na deviznem tržišču o tečajih ni odločilo povpraševanje, nastalo po stvarni potrebi, niti ponudba faktičnih količin razpoložljivega blaga, temveč izključno strah pred izgubami in patološka, nervoza trgovcev, bank in mešetarjev. To se pravi: nastopila je zopet brezglavo s t, ki ima lahko oaislabše posledice. Ta ponovni preokret je nastal brez pra^ ; rega vidnega vzroka. Ko je zadnje dni ' dinar tako nenadno poskočil, smo rekli. , da je to sumljivo. Očitno je sedaj, da se j proti dinarju dela z vsemi sredstvu Spe 37 %, svile in svilenih izdelkov za 35 %, mineralij za 31 %, železa in železnine za 28% itd. Glavne odjemalke avstrijskega blaga so bile v prvih 9 mesecih prošlega leta po količini in v odstotkih celokupnega izvoza: Nemčija Italija Madžarska Češkoslovaški Jugoslavija Švica Amerik» Poljska milijonih q % 4.81 3.04 1.80 1.44 1.05 0.84 0.68 0.51 30.80 19.— 11.50 9.— 6.70 5.40 4.— 3.30 Jugoslavija je med drugim uvozila iz Avstrije železnine 357.407 q, bombažnega ptf generalnem ftsspeifcorsta, tj» ee mtf je izjavilo, da o kakini omejitvi arbitraže ni govor». = Udruženje Inženjerjev »rod licitaciji tvornice sladkorja na CukaricL Iz Beograda poročajo: Povodom namere ministra pravde, da se potom licitacije proda sladkorna tvornica na Čukarici, je nastalo v krogih jugoslovanskega udruže-nja inženjerjev in arhitektov vznemirjenje. Udruženje je sklicalo za četrtek sejo, na kateri se bo razpravljalo o tem vprv Jan ju. Na sejo je pozvan tudi načelnik nih tvomic prenehalo obratovati Pokre- _ ... • ■ «t m« • t M.__• _ __" J__X! 1__A ■. J1 «IaI A«-»»nA i» Bnonapese» poročajo, as se *r» me«qz*e«T>e «asa-menega pogoa* se pecnsatfc sovjetsko in madžarsko vlado pogajanja glede n postavitve rednih trgovinskih od-noiajev med obema državama, = Dohodki češkoslovaških železnic so znašali leta 1920. 3225 milijonov K6, to je za 168 % več nego v letu 1919. = Pokret za povišanje delavskih plač na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da zahteva delavstvo, zaposleno v industrijskih podjetjih povišanje plač za 30 do 60 odstot. Zaradi tega je več stroj- industrijskega oddelka g. M. Kavič. = Vračanje zaostalih vlakov In vagonov železniške direkcije v Zagreba. Iz Beograda poročajo: Zagrebška železniška direkcija je odredila, da se ima v najkrajšem časn ugotoviti, kje se nahajajo vagoni, ki spadajo pod npravo te direkcije. N. pr. v Prijedoru. Banji Luki, Bosanskem Novim itd. stoje že dalje časa tu se je pridružilo tudi delavstvo tekstilne. kemične, lesne in mlinske industrije. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od Si. januarja do vključno 6. februarja 323.400 odstotkov. = Švica prodala svoje parne lokomotive. Uprava Švicarskih železnic je prodala nekemu francoskemu konzorciju vse kulacija ne miruje, temveč ruje po mili : * volji dalje, ker jo premalo ovirajo. Po- b5a£a i9-581 1' PaPlrJa 90"'41 na<1;1,Je novno 6mo že povdarjali, da se dinar po- . polnoma neopravičeno tako njaje, eaj je celo mnogo višje brez uporabe kompletni tovorni vlaki za- svoje parne lokomotive, ker jih vsled grebške direkcije. Ti vlaki se imajo t&- več. — Produkcija premog« m Poljake«, V preteklem letu je znašala produkcij» premoga v dombrovskem podroSju 7,050.458 ton, v krakovskem področja 1,981.031 ton, v tešinskem področje 165.327 in v crornješlezijskem 25,598.798 ton. Celokupna produkcija v letu 1922 znaša torej 34.795.614 ton ali 85.43 edst. produkcije L 1913. = Angleška zunanaja ti gov lita Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd i >uuaj » i Praga > , Inomost, i ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 774-1 770-2 768 ô 7736 773 7 773 3 7721 774-7 Zračna temne ra tnra 0-0 37 iS 2-0 t-0 30 8-0 -10 Vete» breavetra jng. vxh. Jug breavetra jag."«ap. zapad breivetra Oblačno 0-10 oblačno megla v* oblačno reč obL i'via vine rara uo.ju u.11^1 iia ^ui^ju. ^ . ■ _i,t!i, l-rnn (' renie V pretCKiem ictiuu jc imiu »ta jek Špekulacije svojo mrežo, seveda ni | ^^ jfa jnil^nov zlatih kron Postni «^voji^v Zedinjcne države in nje- j ^„n enolično. Dan za dnem enako V Ljubljani barometer nižji, temper. viSja. Solne« vzhaja ob 7 29 »abaja ob 1658 Vreme v preteklem tednu Je bilo ves lahko ugotoviti. Da se v inozemstvu deluje proti naši valuti, služi kot dokaz lastopna vest, ki jo prinaša «Pester Lloyd» od 26. januarja: «Dunaj, 25. ja-rruaija. (Privatno poročilo Madžarskega brzojavnega dopisnega urada): O oboroževanju Jugoslavije piše «Achtuhrblatt»: I Iz zadnjih vesti je razvideti, da zavze- ' majo vojaški ukrepi v kraljevini Jugo- i -laviji precejšen obseg. Oboroževanje se la pojasniti iz nervoznosti, katero je opažati v Jugoslaviji napram italijanskemu ministrskemu predsedniku Musso liniju. Z Italijo ima Jugoslavija toliko spornih točk, da se je v vsakem trenutku bati izbruha. Tudi napram madžarski strani se hočejo Jugoslovani izdatno kriti, da bi obdržali svoj dobiček iz mirovnih pogodb. Lahko se reče tudi o tej državi, da ji posest usvojenih pokrajin povzroča ogromne stroške. Zaradi teh vojaških stroškov jo gotovo dovolj pojasnjeno padanje dinarjevega tečaja». Tako se v inozemstvu nadalje širijo vznemirjajoče vesti, kljub temu, da je naša vlada takšne in podobne izmišljotine demantirala že pred dobrim tednom. V gornji vesti je tendenca proti dinarju že čisto prozorna. Demantiji dinarja i ne bodo rešili, ako se nemudoma ne ' ukrene vse potrebno za zadostno zaščito dinarja. Za take ukrepe pa je že skrajni čas, da se ne prične po celi državi ponovna panika nakupovanja in bega od Alp. Pri nas je v ozračju prevladovala severna ali severovzhodna struja; dobivali smo tedaj razmeroma topel zrak, ki se Je sicer v jasnih nočeh precej ohlajal, a vendar ne toliko, da bi mogel nastopiti ob-čutnejši mraz. ____________________________________________Potujoče depresije so ostale daleč m r zaprti s pečatom niti pokrovi zakovani j c;avnem" ista kot en teden preje. Nahajali severu, kjer so se podile zelo orno od Is- (l* cr \ in rrirmrainih -nrivniS «novi t- : "e kokmi¿9 ("Filipine, Porto-Rico. Hawai j subo mrzlo vreme, vendar ne preveč 131müitano" ,'Sh^ kt^n m^) Skun^ ^^ preko Srice (Ba?,) in HanlburSa- . mraz. Najnižja temperatura v mestu se je trLnós ll70¿Tj<»r zlatihWIz ¡ Maksimaina * 10 kg Vsaka poSljka ■ držala med r-8"C, na periferiji se je vreanost ll/b mu.jonov zjatm Kron. I?. , bit¡ opremlj8na z deklaracijo blaga ' ŽIvo srebro ,nižalo do io°C. teh podatkov sled:, da Avstrija ne po- treh riffiPerkih s Mvoji ne SI¿e}o biti vrem7nska sltuaciia | Wh ves dan v trebu.M toliko sirovin in premoga kakor / JU—.: „i^—: i _ vremensua situacija je ona . drugih produkto"-, zlasti živil in okrep čiL ali z železjem okovani. Spremnici se mo- , smo se ^ območjem visokega zračnega Uvozne kvote glavnih živil in okrepčil £ t,aka' katerefta "ediJČe ,eža,° VZtra^° ___„ v - . F £« vrednost vsebine presega ^00 franco-, nad Biskajskim morjem. Izobare so pote- Jtonn^žiL Tfrn i3« ^tzcf Afikiknn-! skih frankov' mora biti raiun overovljen ¿ie ves "¿¿s od južne Anglije preko južne od časa do časa. It severno od Alp pa so nega uvoza), živtoa 285.777 q (6%), to-1 ame"*'te,n. konzulata. Ameriška pošta j Nemčije in odtod na vzhodu okrog A!p | se močneje uveljavljale: v Avstriji na pr. bak 135.899 q (8.5%), sladkor 850^755 q ¡' landije preko Skandinavije v severno Rešijo. Naši barometri so jih naznanjali le z hitrim padanjem, ki ga je bilo opazovati i ne prevzetna jamstva za te pošiljke Izvoz ctrobov je z razpisom gene- q (2Ä7je01i!na j ralne direkcije carin k 11 . dne l&\m. mast 222.58o q (2.1%), pi.iače 937.910 q | c i{ (ir^0ijen ti carini T znesku (2%), uolomjalno blago, kakao m kava 25 d:n-rif!_ „ vÁn k» KOKOO „ ißßßoi A : ainarjev w uw Kg. 59.533 q (0.9%), južno sadje 166.621 q (0.44 %). Glavne uvozne države v prvih 9 mesecih 1922. so bile po količini in odstotkih celokupnega uvoza: q % Ceškoslovafta 21.603.576 39.0 Nemčija 20.586.290 57.0 Madžarska 3,593.604 6.0 Poljska 2,192.499 3.8 Jugoslavija 1,572.555 1,359.123 2.9 Amerika 2X> Italija 1,259.564 Italija, kom, 146.564 1.9 Nizozemska 511.462 0.9 Naš uvoz v Avstriji je padel v prvih 9 mesecih od ?,331.310 q (3.7%) v letu 1921. na 1,572.555 q (2.9 %) v letu 1922., dinarja, s čemer bi pomagali sami nehote ; v «kvnem na ra5un med drugim je 7A ^^ in W70rni promet, •uničevati denarno vrednost. Zaščititi di- odpadd V6S na? nvoz koruze- Glede Nova banka v LjnbljanL Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev Kreditne banke. d. d. v Ljubljani z glavnico 1,500.000 dinarjev. ■= Tvornica vagonov v Zagrebu. Časopisje poroča, da namerava Zveza češkoslovaških industrijalcev zgraditi v Zagrebu tvornico vagonov, ki bi izdelovala j dnevno 500 vagonov. Carinski dohodki v naši državi so : znašali po poročilu generalne direkcije i ; carin v prvi dekadi t. m. 30,877.225 Din. = Zlata pariteta v Avstriji znaia od | 29. t. m. do 4. februarja 14.580 aK. = Znižanje železniških tarif v Avstriji. Avstrijski ministrski svet je na svoji iz- Absolvent 358 redni seji dne 25. t m. sprejel v principu drf dTor Mc , predlog, da se znižajo zelezniške tarife 1 , Nemčije ... _____ i ter preko Italije in Španije. Zato je imela ! ta teden že štirinajst dni ponekod skor-vsa Evropa, kar je leži severno od Alp j ne mine dan brez snežink, zapadne vetrove, W so privajali od oce-1 Koncem tedna se Je razvila depresij? ana toplejši zrak: čim severneje od gornje 1 nad severno Italijo in nad motli ob nji ir Donave, tem toplejše vreme so Imeli, pov- povzročila poslabšanja vremena tudi pri sod pa gorkeje nego mi južnovzhodno od j nas. ■trne«« M so 6»»»n Olm. 8*—, mn wd«i|Mt» S »m»« i O;«. — rfgmti WM»!» •» »runa«!— trn so mik» 6 Ota, mil» »«<)»i|«hk • (hm« S oh. — t»n5. •• hpk|. IC«me tu« « —— «aamftah.1 N» vgralml* m •*, •» I* v*rai»n|* ofleim» !••»•• «» «deova». - irino praliso. sposolien vseh pisarniških del, išče primer- ------------- --------- ------ v..- | ...... — Dobiček dunajske devizne centrale Bega mesta, najraje pri špee. nar ne bo težko, ker je njegova prava : voza 'MA nas f lzpodnnlla v znaša po poročilu dunajske «Börse» podjetju. Pismene ponudbe vrednost brez vsakega dvoma najmanj prvl vr5tl i-iadzarska. Kako so posamez- 300 miiijard aK. Ta znesek je bil od de- pod «Špedicija 358» na uprav- za 50 odst. prenizko oceniena. Izgleda , n.e uvozne dfžav? Partlc,Plra!e na nvozu , vizne centrale spremenjen v pretežnem. mštvo .Jutra». - 1 žita v Avstrijo, je razvidno iz nastopne pa, da se bomo morali vrniti v principu k Plavšičevi metodi Avstrijska zunanja trgovina (S posebnim ozirom na Jugoslavijo.) Po naših statističnih podatkih je zavzemala Avstrija v letu 1921. kot odje-malka našega blaga in kot naša uvozna država prvo mesto. Udeležena je bila v _________________ tem letu pri našem izvozu s 35.8% celo- j stano, da so nad svetovno pariteto. A v- tabele: v odstotkih 1921 1922 Jugoslavija 30.— 15,— Prekomorje — Trsi 11.40 —.02 Amerika 11.20 18.— Madžarska 8,— 26,— Da se je naš izvoz žita v Avstrijo tar delu v efekte, ki predstavljajo z ozirom ! na zboljšanje borzne situacije še večjo vrednost. hiše, trgov nske hišo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska uiica 3. Pisalni stroj, znamke «Remington», malo rabljen, predvojoi iidelek. se prodi. Naslov pove uprava «Jutra». 380 Trgovski pomofintk, špecerijske in delikatesne blizu mesta Krapine, zasigu rana gostilniška koncesija, pet minut od letovišča na zelo prometnem kiaja. Cecs 520.000 K. Poaudlie naj se pošljejo lastniku v Krapi*; št. 39. 364 Obtok bankovcev v Madžarski je «roke, išče službe v mestu Vrrt«, rabljene, dobro ohranjene, znašal 15. t. m. 73.9 milijarde mK. ali na Rusijo Trgovinski odnošajl med sovjetsko nmlbe na upravo «Jutra» pod o In Madžarsko. Te dni je dospela v «Trgovski pomočoik 374». deželi. Pismene po- i kuP' Jos- Bil,o ec' Ljubljana, la upravo «Jutra» pod i St- Jakoba trg 7. 5 letina v naši državi, temveč tndi naše cene, o katerih smo slišali lani nepre- 'mpnega našega izvoza, a njen uvoz v Jugoslavijo je znašal 28.1 % celokupnega našega uvoza, V letu 1922. je bila strijski izvoz (po avstrijekih podatkih) ; v Jugoslavijo se je od 1921. na 1922. i dvignil za 23%, dočim se je naš uvoz i Avstrija v prvi polovici udeležena pri i v Avstrijo zmanjšal za 32 %,' kakor je iz našem izvozu s 25.2% celokupnega na- ! — —----— - — sega izvoza in je bila kot naša odjemalka statističnih podatkov razvidno, v celem i v korist Madžarske, ki bo odslej na av- > na drugem mestu. (Na prvem mestu je strijskem trgu najopasnejši konkurent za j bila Italija z 29.1 %.) V naslednjem prinašamo nedavno objavljeno avstrijsko statistiko v avstrijski zunanji trgovini za dobo januar do vključno septembra Ideal - C 15 THE BEX Go, Ljubljana Flsarniika moč 377 se išče za takojšnji nastop, i Gospodje ali gospodične, per-■ fektni v slovenščini in nemščini, zmožni stenografije in strojepisja naj prinesejo seboj (pričevala ia se ogiaso osebno : v tovarni za biej v Ljubljani. naše žito, živino in pijače. TRŽNA POROČILA. »... HeSefrgovcî, 133 a loon X _ • . - NovOsadska blagovna borza (26. i. m.). ,PI!d_!Sem na Pšenica baška, 1 vagon, 482.50 (497.50- podatka, ki se tičejo naše države. ; 500); ječmen baški 307.50; oves baški 300: | Proda se v lepem, zelo prometnem, - • r tisočih q Januar — september 1921. 62.182 9.987 januar -- september 1922. 55.441 15.965 Zunanja trgovina Avstrije v prvih (Sesecih 19-22. izkazuje torej v primeri z isto dobo v letu 1921. znatno zboljšanje. L voz je padel za 11 %. a izvoz je narastel za 58%. Zmanjšanje primanjkljaja v avstrijski trgovinski bilanci znaša v količini izraženo skoro 20%. Važnejši izvozni predmeti Avstrije v prvih 9 mesecih 1922. so bili: (Prva številka q. druga vrednost v milijonih zlatih kron.) bombažno blago železo in železnina papir in papirn. blago ironfekciia komador «troji Uvoz Izvoz koruza baška, 7 vagonov, 225—227.50: i ob železnici ležečem trçn na Spodnjem Hlinlk, 37'J oženjen, srednje starosti, popolnoma zanesljiv, se lakoj s rej me ▼ lepo službeno tu novanjem s elektriko. Event pride tudi v poštev bolj M zakonski par, čegsr služkinja bi opravljala, posle hišnice sosebno če je žena dobra šivilja. Ponudba na poštni predal 79. les " asnje in usnjati izdelki lesni izdelki električni stroji vozila volneno blago svila in svileni izdelki kavčuk in izdelki mineralije Napram letu 1921. je nazadoval »amo Izvoz strojev za 3.9% in vozil za 2%, dočim je izvoz vseh ostalih predmetov iflatno napredoval: izvoz lesa za 111.4 %, •rsnja in usnjatih izdelkov za 97%, vol-blag* u 69%. papirja in oa- 151.310 1.637.393 1,192.395 10.975 1,376.666 838.740 5,879.876 64.927 325.892 88.019 141.435 24.559 6.136 36.755 2,877.095 93.17 86.20 52.88 GospoOläoa 381 fižol baški beli, 1 vagon, 387.50 i380: Štajerskem, dobro vpeljana velika re-pšenična moka «00» 725: «0», 1 in pol va- sfavracija z velikimi gospodarskimi; gona, 700 (725); «2», 1 in pol vagona, ! poslopji, velikim dvoriščem in vrtom' 675; «5» 1 vagon, 576; otrobi, 1 va- , za zeIenjam _ pOSlopja in kraj Sta erednje starosti, večletna sa-?on' izredno ngodna za etabliranje kake ve- mostojca gospodinja, popoi- letrgovine ali večjega industrijskega:-- ^ti.mške Kupimo drva, večje množine bukova, ravna, brez okroglic , popolnoma adrava, suba za transport, zimska fečnja 1. 1921/2ii. ali preteklo pomlad sekana in eeiljeua, 1 m dolca, na platišču okrog 12 cm široka in več. Kupimo tadi 1 m dolga suha in zdrava smrekova drva. Ponudbe pod . - 1 . .lAl,*M,/>n« AnarfTIll _ \ ,ilo min ,, ____________ «Jutra» do 15. februarja pod šifro «Prvovrstna moč 381». ZiairïlP: ..fnenje". 45.59 43.44 43.33 40.40 38.59 35.50 30.70 29.66 26.56 21.83 14.96 Brauns-ove 1MY1 ZA PIRÜHE v zavojčkih: Škrlatno - rdeča Roza Oranžasta Karmezfn > rdeča Rumena Modra Vijoličasta Zelena Varstvena »»ki. Papir za marmoriranje: Mikado-papir Ostara-papir Quedlinor-papir Zahtevajto cenike! Pazite se posnemkal Tovarna anfllnsklh barv VILJEM BRAUNS, Celje. Quedlinburg Re chenberg, Wien. 124 Novo spalno opravo, lepo, mehko, se ceno proda pri tvrdki brata Rožič, Vegova ulica 6. 353 Klavir (3tutzfldgel), ; relo deliro ohranjen, samo prvovrstne znamke, se kupi. Cenjene ponudbe z navedbo cene na upravo «Jutra» pod «Kupi se klavir 350». IÍW—I ■ ■ i Žaga a mlinom na turbino in parn, gozdni kraj, eeoa K 2 20auW; posestva, mala is velika, tudi graščine; Vila, takoj prosto stanovanje nekaj zemljišča K 66'.100;, goatUaa s leadiiMsa: Sobo, mehlirano ali nemebllrann, če mogoče z električno raz svet'j&vo in coparataim vhodom. v bližini gleda išča, išče mlad glasbenik (član opernega orkestra). V zahvalo poučuje tudi gosli brezplačno. — Ponudbe pod «Mir», na anončoo družbo Aloma Company, Ljuhljaua, Kongresni trg 3. 373 Zcnitna ponudba. 30 leten, inteligenten in soliden gospod, prijazne s-naj-no ti išče znanja i samostojno gospodično (mlada vdira aH ločena žena ni izkijučena). Premoženje postranska stvar, slovensko in nemško govoreče imajo pre-iBOst. Neauonimne dopise pod „BI ža se spomlad 370" Ljubljaua I, po-tne ležeče. 870 Gospod, 37 ž bančno in trgovsko izobražen, sedaj uradnik išče znanja z gospodično ali trgovko v evrho žeouve. Ponudbe poj „Tnrovina 872" na upravništvo „Jutra". Sva mlada 37 f bogata trgovoa želita znanja z trgovsko na- olnaženims gospojičnama r starosti od 17 do 25 let, ki hi imele veselje do trgovine. Le resne ponudbe k sliko je poslati pod Šifro 2000 ..Vesela spomlad" na upravništvo „Jutra". Hobllrano sobo 371 s električno razsvetljavo v sredini mesta išče mL d gos do j. Ponudbe pod «Solideu 371» ca upravo «Jutra». Opekarna 87? na Laverei pri Mokronoga se takoj proda. - Poiive se „Aita opekama", Studeser-Ig pri Ljubljani. pro- Posori Proda se trgovina na meinem kraju. — Izve se t podružnici «Jatra» ▼ Mari boru». 345 Kajbno posestvo prodam, eno uro oddaljeno od kolodvora Dobrepolje, na glavni cesti proti Strugam. Vprašati pri posestniei Ivani Arko v Podgori, poŠta Videm-Dobrepolje. 854 Ugodna prilika! Ceno se proda krasna tri-: nadstropna hiša s velikim ' vrtom in lastnim vodovodom v prometnem mestu ca Štajerskem blizu ! olodvora. Vsebuje 30 velikih sob, vsake •tanovsnje je opremljene * kopalnico, verando in balkonom. Pripravna za trgovino ali večje podjetje. Interesenti» uaj se zglase na naslov: Ernest Bezeniek, Pro-šeaiško, Sv. Jiuij ob joi. ieL Pozor, trgovci I 860 Kompletna zaloga mešanega blaga s trgovsko opravo vred, T»-«,*. « his. i. t.i«r i* poieio ngodpi «eni zaraIÍ . Proda M bila la blov, druiiM^h r^mertakoj p««da, ! velika kleti kruto vinogra4 ■ K>«? nov« aorava «Jotes», zenico* TPS „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman XI. Medigra. Tnkaj je treba še povedati, kaj sc ft med tem godilo z Mauluysem in Montariolom. Videli smo ju zadnjič v hipu, ko ju je silni napad stražnikov odločil od Trencavela ter ju pognal v smeri ulice Saint-Martin. Za njima pa se je zagnala večina Saint-Priacove čete. Montariol zaihti: «Sam je! Ubiii ga bodo!» «Poizkusiva, da ga zopet doseže-' va!» mu odgovori Mauluys hladno. Le pogled, s katerim premeri Saint-Priaca, je kakor bodalo. In oba zares poizkusita nečuveni poizkus, da se prebijeta skozi napadalce proti Trencavelu! «Ce ga ne ubijem, ubije on mene!» pravi Saint-Priac pri pogledu na tega moža. Naskok ie bil strašen. Zalete! se je v četo stražnikov kakor železen klin, od katerega srše jekleni bliski in kateremu sledi vzdihovanje, trepet, žvenket, kriki bolesti in strahu. Vrtinec se zaziblje okrog njiju. V nekaj hipih sta Montariol in Mauluys ob-lita s krvjo in izgleda, da bosta podlegla strašni premoči. Montariol se zavž in se hoče sam ubiti. Toda Mau-luys ga prime še pravočasno zaroko: «Ne!» zarenči nad njim. «Treba ga doseči!» in obenem krikne: «Hej. Saint-Priac! Na svidenje! Na skorajšnje svidenje!» Saint-Priac se stresne. Ta glas mu zveni kakor mrtvaški zvon. Mauluys in Montariol pa skočita tačas iz kroga napadalcev in podreta pri tem skoku še vsak svojega nasprotnika. «usežtta nam' BežKaT» vrkUkafo stražniki. In iznova se začne gonja. Zasledo-vanca dirjata okrog skupine hiš v bližini palače Lespars, premerita ulico Courteau in sta naglo v ulici Sainte-Avoye. Ko dosežeta točko, od katere sta izšla, namreč vogal ulice Vielles Haudrettes, je četa Saint-Priaca že daleč za njima. Toda Trencavela ni več tukaj. Sedaj odrineta proti ulici des Qua-tre Fils. Ves oddelek mesta, vse te ulice rojijo. Skupine se pogovarjajo razburjeno, nekatere sosede in botre vrešče in se kličejo, dcca razgraja. Mauluys in Montariol imata sedaj meče v nožnicah in korakata mirno v tej gneči. Saint-Priac in njegovi pa brez uspeha preiskujejo okolico in nekaj hiš ter se končno umaknejo. Današnji dan je stal kardinala pet mrtvecev in devet ranjencev, ne vštevši dejstvo, da je Saint-Priac samega besa skoraj iz uma. Mauluys in Montariol se podasta v Mau!uysovo hišo. Montariol sede na stol, nasloni obraz v dlani in debele solze mu kapajo in polzč po lici. Mauluys ostane hladen. Težko bi bilo reči, da mu utriplje srce kaj hitreje kot navadno. Samo da odpre danes omarico in vzame iz nje pismo, široko pismo z rdečim pečatom. Pismo, ono, o katerem je govoril s Trenca-velom brez zvezne besede pred zadnjim napadom. Kakšno pismo je to? Mauluys si ogleduje to pismo, ne da bi se pri tem ganil. Niti ne zavzdihne in ostane nepremičen kakor kip. Oči se mu upirajo v velikanski rdeči pečat na pismu, sličen veliki krvavi lisi. Naenkrat zamrmra: «Pet let svojega življenja bi dal, da izvem, kaj jc v tem pismu...» r Dolgo traja te ©gietfovanje. Morda uro. Naenkrat se obrne, kakor da se je pravkar odločil, in to, za kar sc je odločil, hoče povedati Montariolu, vprašati ga morda za svet. Toda Montariola ni več tukaj. Izginil je bil, ne ve kdaj! Grof Mauluys položi pismo na mizo ter jame korakati po sobi gor in dol. «Bolje storite, da je odprete!» se oglasi naenkrat suhljat in nekam oster glas. Grof se obrne in zagleda v podbojih vrat, ki vodijo v predsobo, postavo, suhljato kakor slama, z rdečim nosom, staro kakšnih petdeset let, z očmi, ki sevajo neke prizajene zlobe ali česa. «Gospod Verdier», pravi Mauluys mirno, «bolje storite, da si zapomnite, da vas nisem vprašal za svet in da se jaz nikdar brez potrebe ne prikažem v vaši sobi...» «Dobro!» odgovori mu čudni sluga. «Odhajam.» «Ali imate v svoji sobi še kaj onega mojega muškateljca iz Španije?» vpraša grof brez najmanjše ironije v glasu. «Da, in grem, da ga popijem do dna!» je bil odgovor. Mauluys prikima z glavo v znak zadovoljstva in čudna prikazen sc odstrani. Toda naenkrat se zopet vrne: «Sicer je pa vseeno... Prej ali slej je boste vendarle odprli... zato jc raje odprite takoj!»... Nato Verdier izgine, ne da bi čakal še na odgovor. Grof pa prične iznova korakati po sobi sem in tja. Pisma ne j gleda, le od časa do časa se zaveda, da ga rdeči pečat sredi pisma gleda kakor krvav madež in da mu ni mogoče izviti se tej misli in temu pogledu. j- «Kako Je te T» se vprafuje Mati-luys. «Kako in zakaj sem si prilastil to pismo? Ko smo takrat reševali nekega napadenega meniha, sem prestregel prvi udarec. In ko sem se sklonil nad njim in ga potipal, sem z roko prijel za to pismo, in ... evo ga. Zakaj sem ga vzel s seboj? Kakšnemu nagonu sem sledil? Kaj bi ona mislila o meni, kaj bi rekla, če bi vedela, da sem se polastil tujega pisma? In kaj mislim sam o sebi?» Ona? Torej živi nekje žensko bitje, čigar mnenje je Mauluysu važno, ali morda odločilno in ga vsaj vznemirja. «Po obnašanju in po besedah meniha iz Bastiljc jc to pismo velike važnosti, morda odločilne za naše življenje. Trcncavel mi je stokrat zagotavljal, da mu je Corignan ponujal za to pismo življenje in svobodo in vse. Pa za kaj gre? Za kakšno državno tajnost? Pa zakaj je naslovljeno kraljici? Zakaj ne kralju?» Mauluys se zopet približa omarici, vzame pismo in si je ogleduje. «Pisava je Richelicuova!» zamrmra. Čas poteka. Mrak lega na zemljo, in ta plemeniti človek, pravi plemič, se je v teku časa odločil. Ta redki človek ne pozna sovraštva, r.e razburjenja, ne strahu, ne zavisti. Pozna pa prijateljstvo. Ima prijatelja. Za njega je že večkrat tvegal življenje in je še vedno pripravljen tvegati ga. Ta prijatelj je Trencavel. «To pismo.» pravi Mau!uys v polmraku svojega spoznavanja in samo-izpovedovanja, «to pismo sem ukradel, nehote, skoraj bi rekel neza-cd-no, toda ukradel sem ga. Moral bi ga nesti kardinalu Richelieuu, toda raje j sem ga shranil...» «TTočcfe luč?» se oglasi suhljati glas sluge Verdiera. «Ne!» odgovori mirno Maulurs. «Če bom rabil luč, si že sam nažgem to svečo tukaj!» «Brez luči ne boste več videli pisma, odprli ga boste pa vendarle!» inu pravi Verdier. Grof se ne zgane, marveč ostane brez znaka razdraženosti ali nestrpnosti, negiben. Namesto tega govori sam s seboj: «Evo vprašanje. Ali je to pismo, katero sem ukradel, vredno življenja? Ali je gotovo, da bi mi Riche-lieu namesto njega dal Trencavela? Da izvem, moral bi citati to pismo, toda to se pravi ukrasti tujo misel... Ne riskiram torej ničesar drugega, ko da se bom moral sam zaničevati...» Takšna je bila razprava, ki jo je vodil sam s seboj. Mauluys stoji sredi sobe, zopet brezgiben. Noč je temna. Naenkrat prisluhne ... Potem stopi proti Vcrdierovi sobi in najde tega čudnega slugo blaženega obraza pred prazno steklenico, za svečo... In ta sluga se sklanja nad nekakšnimi per-gamenti, na katerih so bizarne vijuge in skice ... Potem se odpravi nazaj k omari brez naglice in jo odpre. Vzame pismo v roke in se odloči. Odprl ga bo! In že hoče seči po pečatu, da ga zlomi. ko se zunaj zaslišijo nagli koraki, vrata se s truščem odpro in Montariol buši v sobo z očmi, ki kar sijejo veselja: «Trencavela niso ubili!» pravi in pade na stol. «Ej!» pravi grof mirno in odloži pismo nazaj v omaro. «Niti ujet ni!» dostavlja Montariof in se globoko oddahne. Nisem dvomil!» odgovori Mauluys. (Dalje prih.) Amerikanski is aagleikt Singer šivalni stroji. Singer igli io nadomestni dell. Singer olj«, sofcrnc. »Ha H. Lastna mehanična delavni«!. —— Proda)« n« «broke. Singer šivalni stroji Bourne & Co., New-York Centrala za SHS: Zagreb, Uaroilčeia ulica broj 5. Podružnice: Ljubljana, Šolenburgova ulica 3, Maribor, Zafreh, Karlovae, Varai.lin, Osijeb, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Sari, Subotiea, Nori Sad, Sarajevo, Mostar, Baujaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruievac, Nil, Skoplje, Vele», Bitolj, Kragujevae, Zaječar in Štip. 110 Zastopaiitva v v»«U večjih mesttb. „The London Directory" Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tuj luske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vsposobnje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londona, v provincijalnih mestih in industr^skih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in droge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavju Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga izvažajo, in krajev, ki jih preskrbujejo z blagom. Parobrodne črte so uvrščene pod pristanišča, ki jih obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dohajanj i ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, Id iščejo zastopstva se tiskajo oglasi, visoki dva in pol centimetra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šilingov ter se nvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst fnntov šterlingov. Izvod londonskega a dres ar j a velja, po pošti poslan, dva fanta šterlinga, ki naj se z naročilom pošljeta THE LONDON DIRECTORY CO. LTD. 25, Abchurch Lane, London, E. C. 4» England. ===== Fcwljetj. ustanovljeno tata 1814. ===== Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 2. 1421 Zastopstva za Beograd prevzema agentura in komisijska trgovina M. VRHOVEC, Beograd Zeleni Vcnac br. 1!. 12» Kože 33 divjačine vsake vrste tudi. rajne. kiimiie tr?ovina z n« njem D. Zdravit. Ljubi ana. Sv. Florjana al. 9 yiUHEUE PETE IN JELENE POTPLATE neje In trajnfje so kako; usnencl ijbolje varstvo proti vlagi I mrež: I » "wni.uiiwwDaavBwaMnwMwwwr oooc9300oeoooooecoooooooo:c<9ccooooo80ooooocsosooooooe Izredno prilifta! Za neko dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi seiMoMiiMnca s kapitalom približno Din 50.000'-. Za 1«jto trgovino tir lesno lndn- •tr jo na deželi z veomilijonsk vanje pegoj Za obe podjetji skupaj se spremejo tudi člani ene same družine. 131 Ponudbe pod „Ag;lna strokovnjaška mod" na anoncoo družno Alorna Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. oo o o o o o O o o o o n o eo O O § § ter se priporoča vsem cenjcnim trgovcem za obilna naročila. ° ° ... o O 114 O O i. jiuiMi liiilci rinčlc in kljic n mjs je začela obratovati v Stražišču pri Kranju Ivan Prešern, Kranj. O o O o o O C o e o o o O o o O C s§ o a o e o « C00003000S03C3000300;C30808e0300000000300000000000CCC Rudnik Trbovlje sprejme v delo 125 NOVOSTI ZA TLESNO SEZIJO A. Šinkcvlc nasi K. Sosa Ljubljana, Mestni trg 19. II ""N modelnega mizarja. Reflektira se samo na prvovrstno in popolnoma samostojno moč z večletno vsestransko prakso v strojnem modeliranju. f"-Najstarejša žpedšcljska tvrdka v Sloveniji ~ "1 j R. R g Ljublana GER Jesenice -J šDiG cijsfca pisarna Kodjetj» u prevažanje hlap■ južne železnice lirzovozni m tovorni nabiralni g I" omraei ti Av,trije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje ia prevažanj« pohiitva g SklailiV* • posebnimi zaprtimi kabinami ta pohištvo. ^ » Bnojavi Banslnger. Internrban telefon 60. ■ Najstarejša slovenska Dleskarkam! c.rsla Celasnics loan Bricelj, Donajsiia cesto IG S3 p'lpnroSi. InrilUi ložia. cene znrari. Poiorl Pozor i Pravi »Golser*-Čevlji, čevlji za smu:i ter lovski Čevlji vseb vrst ts ir.de ajrjo v znani solidni čevljarski delavnici ui flnton in 3ož. Brajer Ljubljana, Tnrjaš&i trg (Breg) I. Iftotam 8« izdelujejo tudi »t« v rite drugih obuval, od najpreprntfte.ie do »ajfiuejfe izdelave. Cene soUdnel Postrežba točna! " "»¿S. «vi- "«i;- "»S3 «»¿S Situ g ñfe äs 0 '4 ñ lil IIK in zakon o stanovanjih Je Izšel In se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica 54. S poštnino vred velja 6 Din 60 p. t i arko cognac medicinal