Na Bal!< ^nu. Na borzafi se dvigajo oene vrednostniji, papirjev, najboljše znamenje, da milijonarji in Špekulanti s^etovnega položaja ne gledajo v mračni svetlobi. Tn ti Ijudje dobro vedo, na katero stran se bo v bodofte zasukalo svetovno liolo, posebno špekulanti, med katerimi se baje naJiajajo mnogi uradniki razlifinih ministrstev za zunanje zadeve. — Za Avstrijo je položaj ta: Na severu proti Rusiji je izgiiiila vsaka, nevarnost, zato se' je tudi veSina rezervistov poslala domov, R,ezervisti pa, ki so morali na jug, na srbsko in ernogorsko me,io, še ostanejo tain, dokler se napete razniere na BaJKanu popolnoma ne poležejo. Vendar. se ni bati, da bi Avstrija proti katerilkoli državi rabila orožje. Z Bolgarijo smo si prav dobri, Srbija ie itak storila vse, kar je Avstrija zalrtevala od nje, Crna gora pa bo tudi danes ali jutri mirno vtakmla svoj mec zopet v nožnico. Toda o balkanskih zadevali bomo morali raenda še p-recej 5asa govoriti in pisati. Sicer se \x> sedaj sklenil mir med balkanskimi državami in Turčijo, toda potem se bodo še-le zaSela dolgotrajna pogajanja zaradi meje med Bolgarsko in Turfiijo, zaradi Egejskih otokov, zaradi južne meje Albanije, zaradi srb. skega trgovskega pristanišfia na albanski obali in zaradi vojne odškodnine, ki jo zahttevajo balkanski zavezniki. Da so Bolgarija, Srbjja in Grška za mir, je brezdvomno. Vse tri države so spr.ejele posredovanje velesil in se bo trajno premirje podpisalo baje že ta teden. Pravzaprav pa traja mir že od preteklega tedna, toda samo na podlagi ustniji pogovorov. In kaj je s Crno goro? Nefeatera'poroSila zatrjujejo, da se je tudi Craa gora udala in sprejela posreaovanje velesil za mir, druga poroSila pa vedo povieHati, da kralj Nikita Še vedno stoji s svojo vojsko pred Skadrom ter obeta vojakbm, da bodo (pravoslavno) Veliko no8 dne 27. t, m. slavili v Skadru^ Toda vsi vemo, da bo tudi akb sk) zadnja poroSila resndčna, Nikitovega ustavljanja kmalu konec, Kajti Rusija je odmaknila svojo roko od Crne gore in jo tako prisilila, da se prej ali slej uda volji velesil, ki bofiejo Skader za Albanijo. Nemški listi so polni poročilj da vlada med Bolgarijo in Srbijo zaradi osvojenega ozemlja veliEa naI>etost in da je vojska skoro nieizogibna, Stvar. je taka: Srbija in Bolgarija sta že pred vojsko naredili pogodbo, kaj ima ena, kaj druga dobiti, ako bo vojska srečna. Kakor znano, so iraeli Bolgari v vojski najtežje stališče, kajti Tureija se je z vso vojno silo vrg_ la na Bolgarsko, dobro ragunajoC, a:k"o to unii^im, po_ tem so tudi drugi zavezniki izgubljeni. Prodiranje Srbov in Grkov ni bilo tako težko, kajti glavna turška moč j<3 stala proti Bolgarom. Zato so prišli Srbi in (jrld pri svojem prt)diranju v kraje, ki po pogodbi, skl^ijeni pred vojsko, morajo pripasti Bolgariji. Nerazsodni Srbi in Grki seveda sedaj zalitevajo po Casnikih1, da zavzete kVaje na vsak' nacini obdrzijo, posebno Srbij ki kazejo na svojo pomoč pred Odrinom. Te casnik,arsk'e boje izrabljajo sedaj Nemci, rekofi, kmalu bo vojska, Toda krvave vojste ne 'delajo Sasniki, ampak kralji In njih' ministri, Ti pa dobrO vedo za pogodbo pred vojsko, vedo tudi, da bo Rusija vse poskusila, da se preporne točke mirnim potom razrešijo in kongajo, Saj je glasom pogodbe ruski oar raz. sodnik v vseh prepornih zadev^ah^ ki bi nastale vsled vojske med zavezniki. Kaj je s Crno goco? Popolnoma nasprotujoSe vesti prihajajo zaradi d(ogo<lkov pred Skadrom, takb, da ie težko razbrati, kaj je res in kaj izmišljotiria. Da so nafei fiitatelji na vse slučajnosti pripravljeni, bomo priobčili zaporedoma vsa razlifina poroCila. Trdi se, da je tudi Crua gora brezpogoji.o sprejela predloge velesil glede mirovnega posredovanja in da ne bo nadaljevala z obstreljevaaijem Sk.adra, Kralj Nikita pripravlja oklic na Brnogorski narod, v Katerem bo razjasnil, da je nemogoče se boriti proti celi Evropi. Treba je namreč znaii, da so velesile liotele poslati vojaštvo v Skader in> tako postaviti Nikito pred vpraganje: ali hočeš ustaviti obleganje, ali pa h,očeš streljati jia vojake velesil — potem imaš z nami vsemi opraviti, Kralj Nikita je ilvidel, da proti vele'silam, ako ga Rusija ne podpira, ne niore uspeti in se je udaL Srbska glasila porpSajo, da so začele srbsKe Sete že odliajati izpred Škadra. Prevažajo jili grške ladje. Druga porocila pa pravijo, da so se le nekateri srbsk.i vojaki odpeljali po grških ladjah'domov, drngi pa Se stoje pred Skadrom, preoblešeni v črnogorsEe uniforme.. Tudi topov se je baje le par starili odpeljalo po morju, drugi imajo pa svoje cevi Se vedno obrnjeiie proti Sk&drcu Vedno se še namreS vzdržuje tudd vest, da se kralj Nikita na noben riačin nofie udati, Krali je baje izjavil: ,,Neresnicno je, da bi Crna gora za to, da bi rjpustila obleganje Skadra, sprejela kaikb denarno podporo. Crna gora se Boče boriti naprej in bo žrtvovala vse, da SKader osvoji," Nasproti vojakom se je baje Nikita izjavil: ^Otrocii Velika noc (pravoslavna je še-le dne 27, t. m.) bomo bbhajali v SKadru. Brodovje velesil še vedno kuri premog pred Srnogorskim in albanskim obrežjem, ne dja bi imelo k.aj posebnega opraviti. Spor med Bolgarljo in Stbijo? Nedvomno je, da so si bolgarski in srbski 6aso. pisi radi bodoce meje na osvojenem ozemliu v laseh. Iz tega sMepajo, da si bosta tuidi bolgars[ka in srbska vlada kmalu skočili v lase in da se bo spor poravnal z orožjem. Nemški Sasnikarski mazači vedo oelo že za bojno torišče bodoSe vojskte medi Bolgarijo in Srbijo. TaŁo piše nek memSki prismojeneo, ila se bo vojna med Bolgarijo in Srbijo razvila v dolini reKe Vardar. Srbijo bo podpirala Gr&ka, Bolgarijo pa Avstrija.. Skoda, da ta nemški modrijan noSe izdati, kdo bo zmagal, potem bi vojske sploli niti treba ne bilo, Toda nevarnosti za vojsko niso tako velike, kakor bi Nemci radi, katerim bi se dopadlo, ako bi se Slovani med seboj klali in niorili. Cujmo nekatere resne glasove! BolgarsM vladni ,,,Mir" izjavlja z vso odločnostjo, da se pogodbe med Srbijo in Bolgarijo med vojsEo kar se tifee Bolgarije, tiiso nic izpremenile, ker je bilo vse, Kar je Srbija med vojsko ukrepala, natanftno v pogodbah določeno in, ker je določba o meji med BoL gairijo in Srbijo popolrioma jasna in natanfina. ,,Mir" zahteva, naj se pogodbe med. Sr.bijo in Bolgarijo od februarja do septembra leta 1912 objavijo. BolgarsKa vlada bi proti tej objavi ne imela ničesar. Predsednik bolgarskega sobranja, dr. Danev!, ki je igral v diplomatifinih' refieh zadnjega 6asa veliko vlogo, se je o srbsko-bolgatrsKem mejnem sporu izjavil tako-le: ,,,Z oziroin na to, da se pogovori med nami in Srbi radi bodoce meje niso &e niti pričeli, obžalujem, da ta liip ne morem javno razglabljati našili vzajemnili razmer." Neki ruski diplomat pa izjavlja, da do spopada mBd Srbijo in Bolgarijo radi razdelitve ozemlja nikakor ne sme priti. Prizadeti krogi rnorajo upoStevati sEupne kpristi Balkana; n.aj ze odpade pri delitvi ozemlja malo veS na tega ali onega — dejstvo je, da je poiožaj posameznega zavezjnika, zlasti pa zveze kot celote, veliko ugodnejgi, nego je bil pred enim letom. Stanjej k.i se ustvari po vojni, tudi ni sraatrati za zadnjo in konSrio rešitev balkanskega vpraSanja; ak'o bo torej sedaj morda kak posamezen zaveznik' popoliioma zadovoljen v svojili zahtevali, drugi pa ne, naj gleda posle"dnji v bodočnost, Kar se tiSe Srbije in Crne gore, morata upoStevati, aa sedaj mejita. druga ob drugo, kar je za obe najvefijega pomena. Rusiji je obstanek in razvoj balkanske zveze kot celote najvišja zahteva. Glavni naskok na Odrin. Bolgarski vojni naSrt za zavzetje ni bil samo najskrbnejše in najtočnejSe pripravljen, apipak tudi do pičice natarično izvršen. Bolgarske 8ete južnega dela same niso vedele, da ima njihovo gibanje pri glavnem nastoku le zapeljevalen pomen; zato so prodirale z nevzdržno odlo6nostjot Turki-so bili popolnoma prepričani, da prihaja od jugja glavni napad. in so se tuKaj najbolj branili. Tukaj je bil boj ,,na nož" najsrditejši in tukaj so bolgarske čete vkljub veliKemu naporu najmanj napredovale, seveda je bilo to vse popolnoina po naSrtu bolgarskega generalnega štaba. Med tem sio pa pod varstvom artilerije naglo prodirale liolgarske Cete na vzHodnem delu. Tukaj je poleg artilerije imela pehota važno nalogo; nasprotno pa Turki ravno na vzliodnem delu niso imeli mnogo pehote, ampajc večinoma samo artilerijo, Turia so bili popolnoma iznenadeni. Boja ,,na nož" na vzhodnem delu skoraj ni bilo, ker so Turki v najveSjem strahu bežali. Artilerija vzli.odnega 'dela je v odločilnem trenotku (dne 25, marca popoldne in 2G. marca zjutraj) delovala s tolikp natanSnostjo in silovitostjo, da je v e-nem dnevu (skoraj v 12 uraK) glavfle turške utrdbe dobesedno zdrobila v pr.aai. Pri tej priliki je bolgarska artilerija pokazala svojo velikansko mo6, spretnost in, natanSnost. Sedaj laliko razumemo, kako so se mogle prav do odločilnega trenutka Siriti vesti o slabosti bolgarske artilerij©. Bolgari so znali skrbno skrivati glavno moC; bolgarske artilerije in so b-ladnok'rvno prenašali neugoclne vesti o svojem topnigtvn. V odločilnem trenotku je pa bolgarska artilerija sijajno izvršila svojo nalogo. Bolgari sami niso priBakovali, da bodo tako hitro osvojili Odrin, Toda nevzdržno navdušenje pe. hote, Sudovita spretnost in uniSevalna sila bolgarske artilerije je nepriSakovarfo pospeSila zavzetje vzbodnega dela ter odprla bolgarski vojski prosto pot v 0drin. Zanimivesti o zavzetju Odrina. Odrin je' najbolj utrjen na vzHodni strani; na tej strani je Že naravni položaj ugoden za obrambo in tukaj so bile najsilnejše turške utrdbe. Ta stran tr.dnjave se je zdela Turkom nepristopna in zato posadka na tej strani ni bila najmoSnejŠa. Najmanj utrjena je bila južna in jugovzhodna stran Odrina. Od tukaj je ŠuŁri-paša pričakoval glavnega napada in tukaj je zbral najboljše čete svoje posadke. Bolgari so vse to dobro vedeli; vedeli so, da se morejo tudi slabejše utrdbe krepko braniti, ako je obramba dobr.o pripravIjeva in urejena. Zato so se Bolgari odlo&li^ dg, bodo napadli Odrin na vzhodni strani, kjer so se Turki čutili najlx»lj varne. A ta svoj naŁrt so skrbno skri. vali; celo bolgarska vojska ni dobro vedela za naSrt. Po tem nafirtu je bolgarski generalni štab vstrajno in previdno pripravljal glavni n^pad. Poldrugi mesec so rabili, da so primerno razpostavili oblegovalne topove in drugo artilerijo, natančno premerili vse razdalje' In s popolno natanČnostjo namerili topove na natajiSno določene cilje. Pri tem opravilu so imeli največje težave na vzhodnem delu, ker so tukaj najtežavnejia tla in ker so Bolgari posebno na tej strani skrivali svoje postojanke. A vendar se jim je posrečilo, da so na vzhodni strani postavvili oblegovalne topove samo 400 metrov oddaljene od turških postojank, eno baterijo celo v razdalji samo 300 metrov od turških. postojank. Na vzbodnein delu so streIjali samo iz toliko topov koliBor je bilo peobjiodno potrebno, in Turki prav do odloSilnega trenotka niso vedeli, da je na vzhodnem delvj zbrana najkrepkejša bolgarsk"ai artilerija in glavna vojna mož. Slovencl strežejo Šukri-paši. Nekdaj so turgki paiše hodili plenit na. Sloveusko ia so odvajali slovenske mladenifee in dekleta na Turško v sužnjost, Sedaj pa vjetemu SuKri-paši, bivšemu poveljniku Odrina, streŽejo v Soliji Slovenci in Slovenke. Šlovenka Ivanka NoŠ, ki služi v Sofiji, piSe list.ui ,,,Gorenjec": ,,Hotel ,,Splendid" v Sofiji je veliSastna stavba s štirimi nadstropji, stoječa sredi mesta blizu kraljevega dvorca. V najemu ima hotel g. J. Kenda, ki je bil prej gostilnigar v Ljubljani, Nje. gova gospa soproga je h.5i gpstilničarja g. Peternela ,,Pri Triglavu" na Bledu.^V tem liotelu je zaprt Šukri-paša in 8 drugih paš ter 100 turških Častnikov. G. Kenda ima 42 poslov, namreč 30 Bolgarov in 12 Slovencev in Slovenk, ki strežejo vietnikbm. Med Slovenoi je y Kotelu Peternelova, Francika s svojim možem ter jaz (Ivanka Nofi) in Kristina PSenica z Dovjega. Sukri-paSa je silno prijazen in daje poslom ve_ like napitnine, nekateri Turki sio pa zelo divji. Vjeti Turki so s služabniki vred y hlotelu zaprti, da se ne morejo nikamor gajiiiti. To pa zaradi tega, ker so prišli vjetniki iz Odrina, koder razsajata kolera in vroČinska bolezen ter baje celo tuga. Bati se je, da bi se te bolezni ne zatrosile po Sofiji, zato smo vsi skhipaj Kontumacirani (zaprti).