Nova organiziranost odpira Ilirji-Vedrog smelejše razvojne usmeritve
Do nedavnega je bila delovna organizaci-ja Ilirija-Vedrog organizirana v tri TOZD (Ilirija, Kozmetika, Marketing) in ;?elovno skupnost skupnih služb. Same ocene stanja tako z vidika organiziranosti, tehnologije kot tudi poslovnosti predvsem pa nadaljnjih ¦ razvojnih usmeritev so porajale v tej, eni najstarejših viških delovnih organizacij, no-va razmišljanja.
Izhodišča za novo samoupravno reorgani-zacijo so pravzaprav predstavljali skupni te-melji za pripravo planov TOZD in DO v obdobju 1986-90. Razprave okrog tega do-kumenta pa so pokazale predvsem to, da dosedanja zasnova TOZD Ilirija in Kozme-tika osnovana na produktnih principih (do-ftiala slična tehnologija, podvojenost proiz-vodnih zmogljivosti na dveh lokacijah, dvoj-no vzdrževanje, otežkočen in drag tran-sport...) in racionalna in učinkovita, upo-števaje pravo miselnost marketinga pa naj-brže tudi TOZD Marketing v celoti ni odi-graval svoje Jiove vloge. Ta dejstva kot tudi vse večja nujnost intenzivnejšega poseganja v modernizacijo same proizvodnje in koreni-tejše osvajanje filozofije marketinga kot na-činov in metod dela tako pri izdelavi proiz-vodnih programov in večji prilagojenosti tr-gu v vseh pogledih, so rodili sklep o izdelavi koncepta drugačne, učinkovitejše samou-pravne organiziranosti. V presoji so bile spr-va vse možnosti, vključujoč tudi dosedanjo
obliko. Sam elaborat je bil osnovan na dveh projektih - tehnološkem in organizacij-skem, zasledoval pa je cilj, da bi kar najbolje zaživela vsebina dela. Pptem, ko so se za predlog elaborata, ki je opredeljeval Ilirijo-Vedrog kot enovito delovno organizacijo s sedmimi samostojnimi področji dela (po-dročje marketinga, področje zunanje trgovi-ne, področje razvoja, področje proizvodnje, področje financ, področje informatike, ka-drovsko splošno področje) izrekle družbe-nopolitične organizacije in samoupravni or-gani, so stekle priprave na referendum. Ve-lja še posebej podčrtati, da je v sklopu takš-ne reorganiziranosti ohranjeno isto število samoupravnih skupin, sindikat bo še v pri-hodnje organiziran v treh osnovnih organi-zacijah in konferenci, osnovna organizacija ZK pa bo ena.
Na referendumu 23. decembra se je od skupno 860 zaposlenih v Iliriji-Vedrogu ZA takšno organiziranost izreklo 83 odstotkov delavcev. Tako bo še v tem mesecu stekel postopek konstituiranja delavskega sveta z izvolitvjo generalnega direktorja in vodilnih delavcev. Sprejeli pa bodo tudi razvojni plan za tekoče leto.
Prve ocene, ki so že znane, kažejo na to, da je bilo poslovanje v Iliriji-Vedrog v letu 1986 uspešno. Tako je celotni prihodek po-rasel za 187 indeksnih točk, dohodek za 250,
porabljena sredstva za 162, čisti dohodek za 251, osebni dohodki za 232 in akumulacija za 282 (1,5 milijarde din). In še izvozni rezultati? Zaradi izpada na klirinškem po-dročju so ga dosegli v višini 95 odstotkov. Vsi ti podatki pa zadovoljujejo tembolj, kajti prejšnji TOZD Ilirija se je v minulem ob-dobju srečeval s težavami in je tako ob pol-letju lani izkazoval celo izgubo.
In kakšen je pogled v prihodnost?
Tega, da v zadnjih letih (od leta 1980) tržni deleži Ilirije-Vedrog padajo, se v dobro zavedajo, saj to pomeni, da je konkurenca na trgu, ki je za vse enak, v bistveni predno-sti«. To pa ni dobro, nam je v pogovoru dejal Miro Pivk, generalni direktor Ilirije-Vedrog. »Zato je naš glavni cilj, da gledano
z razvojnega in poslovnega vidika še v tem letu vsa prizadevanja usmerimo k temu, da se ta nezadovoljivi trend obrne v pozitivno smer. To zahtevno nalogo pa smo sposobni uresničiti le ob pogojih nujnosti ohranjanja enotnega razvojnega koncepta, ob trajnem zagotavljanju načrtne kadrovske politike, ob modernizaciji proizvodnje, vključujoč tudi nove investicije, razvijanju inovacijskih pri-zadevanj...
Naš cilj gledano tudi do leta 1990 pa je predvsem orientacija na potrošnika, prilaga-janje njegovim potrebam pa tudi vzgoji po-trošnika. Ta široka paleta funkcij marketin-ške miselnosti nam mora v marsičem utirati pot. Tu imamo še mnoge možno&ti in od nas je odvisno kako jih bomo uresničevali. Gle-dano dolgoročno pa pomeni, da se bo po-trebno po letu 1990 že pričeti usmerjati tudi na druge v kemični proizvodnji zahtevnejše proizvodne programe upoštevajoč znanje in trženje«.
In čeprav je v danih pogojih razmeroma težko planirati, so nam potožili v tej delovni organizacijji, pa vendar številke, ki so si jih zadali za tekoče leto obetajo - fizična proiz-vodnja naj bi porasla za 113 indeksnih točk, prodaja na domačem trgu naj bi porasla za 118, izvozili pa naj bi v višini 6 milijonov dolarjev.
J. DOMITROVIČ