V6StriTnS pTaCatfS ▼
Leto XVIII., št. 89
Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
•Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL 6 — Tel. 3392, 3492.
Po-iružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, soboto aprih Itffl
Cena l Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon Št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Jehuda, Kohn & Co.
Pred vojno je v ruski izobraženi družbi bilo znak pomanjkanja dobre vzgoje in srčne kulture, ako je kdo pri kakršnikoli priliki samo rahlo nakazal, da mu semitsko pleme ni ravno nad vsako mero simpatično. Ista družba je lahko omalovažujoče, zaničljivo ali sramoteče govorila o vseh drugih ruskih narodnostih, samo židje so bili izvzeti. Nihče ni smel v olikani družbi rabiti izraza Žid, dasi je ta naziv uporabljal kot živo besedo vsakdanjega govora ves narod. Zidje so zahtevali zase naziv Jervrej in so s svojo trmasto doslednostjo tudi dosegli uradno uporabo tega imena.
Glavni razlog za to izjemno pozicijo, ki jo je imel židovski živelj v ruski svobodnjaški družbi, je dejstvo, da so bili židje v novejšem času gibalo vsega prevratniškega pokreta. Svobodni poklici so bili prenapolnjeni z Židi. Da so ravno židje tvorili izredno velik odstotek tudi med revolucionarji, pa ne smemo pripisovati morda njihovemu interesu, da bi se stvari v državi sploh zboljšale, marveč edino želji, da bi svojemu življu izposlovali tako svobodo, ki bi mu omogočila, da se v gospodarsko nerazviti državi polaste vseh materialnih dobrin in iz njih izvirajoče oblasti.
Nesmiselno bi bilo tajiti, da židje niso nadarjen in inteligenten narod. Odstotek njihovi hI j udi v vseh panogah javnega udejstvovanja je silno velik. Toda židje niso zastopani v nesorazmernem odstotku samo v odvetništvu, zdravstvu, novinarstvu, industriji in bankarstvu, marveč ie niih odstotek nesorazmerno velik tudi v izrazito kriminalnem pravcu: med trgovci z belim blagom, tihotapci valut in deviz, razširjevalci mamil, sleparskimi kon-kurzniki itd. Ni treba, da bi bil človek fanatičen antisemit Ludendorffovega ali Streicherjevega kova, ako se zgrozi ob dognanjih kriminalne statistike. V Nemčiji so do podrobnosti izvpdli to statistiko in dognali naslednje: Zidje so dosegli v Nemčiji le VTi vse^a Drebi-valstva, v omenjenih in sličnih kriminalnih panogah pa je njihova ud^ž-ba znašala mestoma celo preko 50%.
O sličnih dognanjih v Rusiji ni bilo nič znanega; revolucionarno gibanje se je celo nekako solidariziralo s tem židovskim početjem, saj je veljalo pravilo: Čim slabše gre državi, tem bolje za stvar revolucije. Ko je tedaj prišlo do prevrata v Rusiji, so bili v trnutku na vrhuncu sami židje iz intelektualnih ali tudi iz zelo nizkih plasti, ki so se hoteli za vse trpljenje židovstva maščevati nad krščenimi Rusi. Lenin — Vladimir Iljič Uljanov — je bil samo ruska etiketa židovskih nasilnikov, ki so stvorili nekako zaključeno družbo, kamor so imeli dostop le redki nežidje kakor či-čerin, Kalinin, Buharin, Rykov, Džer-žinski itd. Da bi to ne ostrašilo ruskega naroda, ki nagonsko ni naklonjen semi-tom, so si nadeli zveneča ruska imena Trocki, Zinovjev, Sokolnikov, Jagoda in stotine drugih. Tudi Lenin in Stalin sta imela psevdonime, pod katerimi sta bolj znana v svetu kakor pod pravim imenom, toda onadva s tem nista prikrivala svojega pokolenja, marveč se le skrivala pred zasledovalci. Pri boljše-vikih Židih pa ie očiten edini namen: zatajiti se pred širokimi slojih ruskih narodnih množic, ki bi se zmrdovale nad stoodstotno židovsko sestavo sovjetskih vlad prvega desetletja.
Kakor pa vse kaže, so semiti po pri-rodi svojega narodnega značaja le preveč napenjali lok, dokler se tetiva ni pretrgala in jih les ni silovito udaril v obraz. Njihovi intelektualci so videli v Rusiji in ruskem narodu le dobrodošel predmet, nad katerim bodo preizkušali učinkovitost vseh tez svojega bolestnega mesianizma, ostala tolpa pa si je •izvolila Rusijo kot deželo, kjer se bo izpolnila obljuba Jehove: »V tvoje roke bom dal tvoje sovražnike, da gospoduješ nad njimi in da ti služijo.« Usoda židovskega naroda, ki nima več moralne moči, da bi se lotil težkega telesnega dela na polju, ki krepi telo in daje značaju potrebno trdnost, je v tem, da se vedno bori za boljši položaj, nego ga imajo drugi narodi, in hoče živeti samo od njih fizičnega truda, krvi in potnih srag. Skoro dva tisoč let ta narod ni več oral, ni ustanovil niti enega mesta ali sela, kolonizacija v Palestini je poskus, ki samo potrjuje pravilo.
Odkar pa je Trocki s svojim levičar-stvom odkrito pokazal namen, da hoče zavreti konsolidacijo in ureditev razmer v Rusiji ter se postavil za židovsko idejo svetovne revolucije, je udarila židovskemu življenju v Rusiji črna ura. Po vrsti so začele padati glave židovskih mogotcev. Pokazalo se je jasno, da so tuj element v sklopu Rusije, da ne morejo biti besedniki ruskega naroda in da morajo izginiti z vodilnih mest. Minila je doba revolucijske psihoze, ruski človek spregleduje in čisti svoj veliki dom navlake, ki se je bila vgnezdi-la vanj v časih nereda in bojev.
Pri tem ne moremo mimo paradoksa: Rus Lenin je pripeljal na vlado to druščino, Nerus Stalin pa jo brezobzirno in kruto uničuje. Uradno in formalno Tii antisemitizem, po
VELIKA BRITANIJA PREHAJA
IZ DEFENZIVE V OFENZIVO
Z naslonitvijo na Francijo in Rusijo se je Anglija zadostno zavarovala proti italijansko-nemskemu sodelovanju
Napori Anglije za kompromis v Španski zadevi
Berlin, 16. aprila, b. »Berliner Tage-blatt« je v zadnjem času objavil dva članka, ki sta zbudila v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih posebno pozornost. Naslov prvega je bil: »Zapadno-vzhodni divan«, v katerem se člankar dotika antagonizma med francosko-angle-škim tn italijansko-nemškim stališčem glede zavarovanja srednje in vzhodne Evrope z zvezi s pogajanji za sklenitev zapadnega pakta. Drugi se nanaša na položaj odnošajev v trikotu London-Rim-Berlin in izvira od londonskega dopisnika lista. Iz obeh člankov se da prav dobro razbrati nemško razočaranje nad angleškim nezaniman jem za vezanje usode angleške politike na politiko tretjega rajha. V posebno močni meri prihaja ta pesimizem do izraza v dopLsu iz Londona, ki je za presojo sedanjega angleškega stališča v perečih mednarodnih problemih toliko bolj zanimiv, ker ga je spisal nemški ko-respondent v Londonu in ne predstavlja torej tendencioznega mnenja Berlina.
Angleško-italijanski antagonizem
Dopisnik posveča glavni del svojih za>-nimivih razmotrivanj najprej italijansko-»Tgleškemu antagonizmu in ugotavlja, da ne pomeni sredozemski »gentlemen's agreement« nobenega razčiščen ja odnošajev med obema sredozemskima velesilama, ker so novi dogodki, med njimi italijanska Intervencija v Španiji, Mussolini-jevo potovanje v Libijo in italijansko-ju-goslcvenski sporazum ustvarili nove motnjave, ki onemogočajo razčiščenje po-
ložaja. Anglija je pristala na likvidacijo abesinske zadeve ln na podpis džentlemen skega sporazuma le pod pogojem, da se Italija pri Abesiniji ustavi in ne pokaže v naprej nobene nove ekspanzijske tendence v Sredozemlju. Ker se pa italijanska dinamika očividno še ni ustavil3, se je Anglija končno odločila, da zamenja dosedanjo defenzivno politiko z ofenzivno. Prvi korak na tej poti je pomenil že načrt o petletnem oboroževanju, kateremu pa slede sedaj še druge akcije.
Severne države v bloku demokratskih držav
Dopisnik opozarja predvsem na uspeh aingleškega prizadevanja na evropskem severu za dosego popolne nevtralizacije vseh tamkajšnjih malih držav, ki so s tem potegnjene iz območja dveh ideoloških front in vključene obenem na blok demokratskih držav. Ta je danes izpopolnjen še s tesnim angleškimi sodelovanjem s Francijo, ki je danes navzlic vsem pričakovanjem nekaterih v polom Blumo-ve politike bolj trdna kakor kdaj prej, ter z Zedinjenimi državami, katerih za-snubitev za ideale demokracije se je tudi posrečila. Angleški hrbet pa danes krije nedvomno Rusija, ki je prav tako naslonjena na angleški demokratski blok. Razen tega se bo v maju sestala tudi imperialna konferenca., ki bo skupno s svečanim kronanjem angleškega kralja nudila dovolj prilike za medsebojno izmenjavo misli med zastopniki vseh dominlonov in zgraditvijo angleškega imiperija na novi, čisto demokratski bazi, kar bi demokratski blck le še bolj utrdilo.
Istočasno se Foreign Office v zadnjem času zelo trudi, da bi dosegel tudi v španski zadevi kompromis, ker M mu samo kompromisna rešitev za jamčila gospodarski vpliv pri obnovi Španije, gospodarski vpliv pa seveda še politični vpliv, kar bi pomenilo zopetno vzpostavo porušenega ravnotežja v zapadnem sredozemskem bazenu.
Niti z Nemčijo niti z Italijo
Položaj, v katerem se je London po vseh teh svojih najnovejših akcijah, znašel, je nedvomno tak, da za Anglijo trenutno niti Italija niti Nemčija ne prihajata v poštev kot morebitna zaveznika ali prijatelja. V razmerju do Nemčije, pr»v tako kakor v onem do Italije, se ta prehod iz defenzivnostl v ofenzivnost angleške zunanje politike že prav dobro pozna. AngleSko-nemški odnošaji so danes po do. pisnikeivem mnenju »manj kakor korektni,« kar je seveda le milejši izraz za priznanje pravega nasprotja, kj se je med dru; gim pokazalo ne le v vprašanju kolonij, temveč tudi v pogajanjih za sklenitev zapadnega pakta, saj »e je Londona v polni meri posrečilo izvleči Belgijo in Hoiand-sko iz nevarne c©ne enostranskega nemškega zajamčen ja njunih meja.
Povečano angleško zanimanje za dogodke v srednji Evropi prav tako dokazuje, da se Anglija ne zadovoljuje več s položajem navadnega opazovalca.
zvezni čl en
v srednji Evropi
Glasovi avstrijskega časopisja k Schuschmggovemu
potovanju v Benetke
Dunaj, 16. aprila, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bo glavni namen Schuschniggovih razgovorov s šefom italijanske vlade v Benetkah obstojal v tem, da se razčistijo medsebojni odnošaji med obema državama. V načelu so ostali neizpremenjeni, toda dejansko so se z italijanskim zbliževanjem z državami Male antante vendarle nekoliko izpreme-nili, ker je pomen avstrijskega faktorja za Italijo postal s tem manjši. Zato je kan-celar dr. Schuschnigg v izmenjavi not o beneškem sestanku že v naprej izrazil željo, naj bi bil sestanek med njim in Mus-solinijem predvsem delovna konferenca v pravem pomenu besede, ne pa navadna manifestacija z zunanjimi efekti. Iz tega se vidi, da želi avstrijska vlada temeljito proučiti novi položaj v Podunavju in na tej osnovi najti pota, ki jih narekuje njej in drugim podunavskim državam sedanja mednarodna stvarnost.
Ta želja Dunaja se da v ostalem prav dobro razbrati tudi iz vseh dosedanjih komentarjev dunajskega časopisja k Schu-schniggovemu potovanju v Italijo. Zanimiv je zlasti komentar oficioznega »Neuig-keits-Weltblatta«, ki je mnenja, da bo beneški sestanek nudil priliko, da se pred dobrim letom začeta nova podonavska politika (mišljena sta konkretno predvsem avstrijsko-nemški ln italijansko-jugoslo-venski sporazum) podvrže potrebni kontroli, da bi se na njeni osnovi našle možnosti za nadaljnji razvoj. List poudarja dobesedno: Te možnosti so po beograjskem sporazumu očividne in so se že ponovno komentirale kot naravno vrednotenje rimskih protokolov za širše sodelovanje v srednji Evropi. Ako sta sporazuma Dunaja in Rima z Berlinom predvsem taktična, potem se lahko upravičeno tudi beograjski sporazum smatra le za začetek novega sporazuma s posameznimi državami Male antante. Z gospodarskega vidika predstavljajo srednjeevropske male države dragocene zvezne člene z vsem evropskim zapadom in se jih mora zato nujno poslu-žiti vsaka konstruktivna politika. Naj se mirovni pokret namesto na zapadu začne enkrat na vzhodu in jugovzhodu in naj zajame ves podunavski prostor! Pogoji, pod katerimi bi lahko tudi Avstrija sodelovala pri taki mirovni politiki, so znani iz Schuschniggovih besed: Mislimo predvsem na brezpogojno priznanje naše samostojnosti. ki edina lahko jamči, da izpolnimo svojo srednjeevropsko misijo.
London, 16. aprila, b. Beneškim razgovorom avstrijskega kancelarja s šefom italis janske vlade posveča rimski dopisnik »Times« poeebe«n članek, ki je zbudil v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih izred-
no pozornost. Dopisnik piše med drugim:
V italijanskih uradnih krogih poudarjajo sicer, da je bena%i sestanek avstrijskih državnikov z Mussolini jem v skladu z rimski« mi protokoli, vendar se zdi, da je ta postal v zadnjem času zelo elastičen. V Rimu kažejo popolno razumevanje za najnovejše Schuschniggove izjave v Eisenstadtu, kjer je avstrijski kanrelar dejal, da Avstrija nikakor n; postavljena pred dilemo, da izbira med »anslusom« in restavracijo Habsburža-
nov. Italijani navidezno pritrjujejo mnenju, da je vprašanje oblike vladavine izrazito notranje avstrijsko vprašanje, toda istočasno opozarjajo, da bi utegnilo imeti to vpra5 šanje mednarodne odmeve, kar bi 6ev3da dovcdlo do težkih komplikacij. Zato bi bilo tpo mnenju italijanskih uradnih krogov priporočljivo, da bi Avstrija v habsburškem vprašanju pokazala nekako enak »realizem« kakor Madžarska v vprašanju legitimistične-ga pokreta.
V informiranih anglešk h krogih so mnenja, da avstrijeko-nemški sporazum nj ostal brez vpliva na italijanski položaj na Duna; ju. Velike sredozemske skrbj Italije in njeni napori za zgraditev kolonialnega imperija tudi niso ostali brez posledic za italijansko srednjeevropsko politiko. Zato se sedaj Italija močno prizadeva, da bj z novo pogodbo z Jugoslavijo in zaželjeno pogodbo z Rummrjo svoj vpliv na Balkanu ojačila in koneolidirala. V tem okviru pomen bene« škega sestanka še bolj narašča.
Ljubljanski Sokol svojemu članstvu in prijateljem
Na pragu Petrove sokolske petletke je letošnji občni zbor po predlogu društvenega upravnega odbora in odseka za zgradbo sokolskega doma izpovedal enodušno svojo trdno in neomajno voljo: ustvariti v okviru petletnega načrta svojemu članstvu nove in boljše pogoje za delo, za razmah in napredek v duhu sokolskih načel. Konkretno je bilo sklenjeno, da se v tej pomembni dobi med drugim uvede akcija za postavitev lastnega doma.
Sedanji društveni prostori že dolgo ne ustrezajo svojemu namenu, ker da* leč zaostajajo za današnjimi znanstvenimi izsledki in praktičnimi izkustvi na pol ju telesne vzgo je. Ni se torej čuditi, če tudi vztrajno in smotrno delo v teh prostorih ni rodilo povsem zadovoljivih in trajnih uspehov, če je bila želja članstva po ustvaritvi boljših materialnih pogojev sokolskemu vzgojnemu delu vedno živa, če je naposled prišla do konkretnega izraza v mani-festantnem sklepu na občnem zboru.
Zavedamo se po eni strani važnosti tega podjetja svojega načrta, po drugi strani resnosti sedanjega časa, svesti pa smo si svoje moči, ki, oprta na požrtvovalnost in krepko voljo, more premagati vse ovire in ustvariti najlepše uspehe. Vemo naposled tudi to, da smo navezani predvsem na pomoč svojega članstva in prijateljev društva, ker šele potem, če se izkaže naša lastna požrtvovalnost, smemo apelirati tudi na javnost.
S temi stvarnimi ugotovitvami se obračamo na članstvo in prijatelje z vljudno in nujno prošnjo, da nas čim najbolj podpro v našem nesebičnem prizadevan ju. Vsak član, vsaka članica, še več, vsak pripadnik našega društva, (naraščaj in deca) naj stori sklep, da bo pomembni dobi sokolske Petrove petletke postavil spomnik v obliki gmotnega prispevka za dom prerojenemu sokolskemu pokolenju. Vsak prispevaj po svojih močeh, vsak pa toliko, da bo ob zaključku akcije in v proslavo društvene 75-letnice položen temeljni kamen bodoči stavbi in kronano naše načrtno delo na zunaj.
To je naš klic v duhu sklepa na občnem zboru.
BOGUMTL KAJZELJ. starosta Ljubljanskega Sokola
DR. VLADIMIR RAVNIH AR
predsednik odseka za zgradbo doma Ljubljanskega Sokola
FRANCE AHCIN tajnik Ljubljanskega Sokola
Utrujenost v obeh taborih
Na španskih bojiščih nobenih posebnih dogodkov
učinkih pa je več ko to. Ko čaka obsodbe njegov dolgoletni sodelavec Jagoda — Jehuda, ko je prišel v ječo njegov svak Kaganovič — Kohn in ko je iztrebljeno že toliko semitskih odlič-nikov, ima Stalinovo delovanje pač značaj likvidacije tvrdke Jehuda, Kohn & Co., ki je bila sedla ruskemu narodu za vrat in ga mučila dve desetletji. Kljub temu pa je treba še počakati s sodbo, ali se ruskemu narodu res že odpira nova, lepša doba, ki naj ga popelje iz boljševiškega pekla. To bo Dokazal šele nadaljnji razvoj.
Pariz, 16. aprila, br. O položaju na španskih bojiščih so prispele danes le pičle vesti. Vse kaže, da je po 14 dnevni ofenzivi vladnih čet nastal zaradi utrujenosti in izčrpanosti na obeh straneh zastoj. Poročila omenjajo le nekatere manj pomembne dogodke na posameznih frontah, v glavnem pa je ostal položaj nespremenjen. Vsi napori generala Franca, da bi zopet osvojil izgubljene postojanke, zlasti pa, da bi rešil oblegance v univerzitetnem okraju, so ostali popolnoma brezuspešni. Glavni stan generala Franca sploh ni izdal nobenega konkretnega poročila o položaju na bojiščih, madridski obrambni odbor pa pravi v svojem kratkem poročilu, da so vladne čete na madridski fronti izvršile na raznih odsekih več uspešnih akcij manjšega obsega in izboljšale svoje postojanke zlasti pri Gara-bitu. Vladna letala so izvršila uspešno bombardiranje sovražnih postojank in preprečila zbiranje Francovih rezerv. Na baskovski fronti je vladal danes relativen mir. Iz Aville poročajo nacionalisti, da so protinapad vladnih čet tri kilometre severno od ceste proti Durangu odbili.
Republikansko
vojno poročilo
Madridski obrambni odbor je izdal danes opoldne naslednji komunike:
Na zahodni madridski fronti so republikanske čete izvršile več manjših operacij in so si popravile postojanke v odseku hriba Garabitas in v pokrajini Sero del Agila. Republikansko letalstvo je na osrednji fronti izvršilo več bombardiranj postaj, vojašnic in druerih objektov v okolici Valladolida.
Kaj pravijo nacionalisti o položaju
Nacionalistični glavni stan že par dni sem ne objavlja nobenih poročil o položaju na frontah, marveč se omejuje zgolj na to, da zanika uspehe vladnih čet in prikazuje njihovo ofenzivo kot neuspelo vojaško operacijo, ki je stala vladne čete samo ogromne izgube, tako na ljudeh, kakor na materijalu. Današnje poročilo glavnega stana generala Franca najprvo demantira v inozemstvu razširjene vesti, da namerava general Franco odstopiti kot vrhovni poveljnik nacionalističnih čet ter da bo vrhovno poveljstvo prevzel general Molla. Nadalje naglaša komunike, da so imele vladne čete po izjavah ujetnikov ln beguncev v teku zadnjih dni ogromne izgu-
be. Tako se je od divizije Ristov, ki je štela 3.000 mož, vrnilo samo 1.000. Thalma-nova brigada, ki je štela ob začetku ofenzive 3.000 mož, je izgubila vse oficirje in je ostalo živih samo še 70 mož. Brigada Lister je uničena do zadnjega moža, od brigade Dimitrov pa jih je ostalo samo 200. Prav tako so po teh poročilih popolnoma uničene brigade št. 75, 61 in 63. Po izpovedih ujetnikov je pričel general Miaja svojo ofenzivo z armado, ki je štela 50.000 mož in je razpolagala z nad 120 tanki. Dosedaj je izgubil 15.000 mrtvih in nad 30.000 ranjenih. (Ce bi bilo to poročilo točno, bi imel general Miaja torej samo še 5.000 mož in je potem še bolj čudno, da francovci tega neznatnega števila nikakor ne morejo ukrotiti). Končno poroča vrhovno vodstvo francovcev, da je dal general Miaja ustreliti več sovjetskih oficirjev, ki so ga najprvo silili, da je pričel ofenzivo, sami pa niso hoteli na bojišče.
Kar se tiče položaja na frontah, poročilo samo navaja, da je bilo na madridski fronti samo malo brezpomembnega pu-škarjenja, dočim na drugih frontah ni bilo nobenih dogodkov, ker sneg ovira vojaške operacije. Na južni fronti so nacionalisti pregnali vladne čete s Sierra de Grana, na baskovski fronti pa so sestrelili dve vladni letalL
Katalonska vladna kriza
Aretacije nacistov na Madžarskem
Budimpešta, 16. aprila, o. Novi minister Szell je započel danes akcijo proti ekstrems nim strankam na Madžarskem Povsem nepričakovano je policija v Budimpeštj in v provinci zasedla prostore madžarske nacistične organizacije »Narodna volja« ter v Budimpešti aretirala njenega voditelja Sa-laszija jn 24 ljudi, ki jih je našla v strankinih lokalih. Zaplenila je tudj dva stota političnih letakov, seznam članov stranke in vso korespondenco, iz katere je razvidno, da je bija stranka v zvezi z inozemstvom, odkoder je prejemala navodila in denar. Ko bo pregledan ves zaplenjeni materi jal, bo Salaszi izročen državnemu tožilstvu v na< daljnje postopanje.
Istočasno je policija prišla na sled tajni komunistični organizaciji, ki je v zadnjem času prejela večje vsote denarja iz inozemstva in za počela novo propagandno akcijo. Aretiran je bij mladi vodja te organizacije Julij Deutsch skupaj s 12 člani vodstva. Na podlagi zaplenjene korespondence je bilo aretiranih še nadaljnjih 33 članov te organizacije.
Barcelona, 16. aprila. AA. Predsednik Companys je danes popoldne sprejel poročevalce listov in jim je izjavil, da je kriza katalonske vlade rešena. Začasna vlada je ukinjena in danes popoldne se bo sestavil kabinet v isti obliki, kakor je bil pred kriško. Portfelje prosvete, financ in javne varnosti bo obdržala republikanska levica, narodno obrambo, gospodarstvo, promet, higieno in socialno politiko dobi glavna delavska zveza, pravosodje, delo, javna dela in oskrba so pa pridržane zvezi kmetskih delavcev ln zvezi kmetskih zakupnikov. Ministri republikanske levice bodo isti, kakor so bili v prejšnjem kabinetu.
Poziv španskega poslaništva v Beogradu
Beograd, 16. aprila, p. Špansko poslaništvo v Beogradu poziva vse španske državljane. kl se mude ali bivajo v Jugoslaviji, in pripadajo letnikom 1932 do 1936, naj se nemudoma prijavijo poslaništvu zaradi mobilizacije, ki jo je odredila vlada, da dobe nadaljnja navodila«
Kulturni boj
v Nemčiji
London, 16. aprila, o. Dunajski dopisnik »News Chronicla« poroča o govoricah ▼ avstrijskih katoliških krogih, po katerih so nacistični krogi v Nemčiji sklenili nastopiti z vso ostrostjo proti trem nemškim kardinalom, kakor sploh proti celotnemu nemškemu katoliškemu episkopatu, če papež ne bo preklical svoje zadnje en-c'Mike proti narodnemu socializemu. Nem ške škcfe dolže, da so na skrivaj spravili preko meje v Rim dokumente na podlagi katerih je bila sestavljena zadnja papeževa enciklika.
Nove aretacije v Rusiji
London, 16. aiprila. o. Moskovski dopisniki angleških listov poročajo, da se nadaljujejo aretacije vieokih sovjetskih funkcionarjev. Poleg drugih je bil aretiran namestnik ljudskega komisarja za pravosodje Puškfjevfč, ki je v zadnjem času sestavil vse sovjeteke zakone. Aretirani eo tudi bili ljudski komisar za železnice Nevski. uredniki Betov »Komuniste in »Kolhoz« ter književnik Afcen-fcareto.
Nov! pakt! na Balkanu
Prerokovanja rumunskega oflcioznega lista - Pogajanja za vstop Bolgarije v Balkansko zvezo — Vzhodni
sredozemski pakt
Bukarešta, 16 .aprila. AA. »Le Moment« piše v zadnji številki o mednarodni politike Jugoslavije, in pravi med drugim:
>Že sedaj lahko rečemo, da se bo Balkanska zveza v kratkem razširila tudi na Bolgarsko. V ta namen je pred. sednik turške vlade prevzel nalogo, da uredi najprvo Sporna vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo. Ta vprašanja niso tako važna in se dajo z lahkoto urediti. Italijansko-jugoslovenski pakt bo olajšail sklenitev ožjega mediteranskega pakta med Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki je postal potreben zaradi novega položaja v vzihodnem delu Sredozemskega morja. Pakt se bo opiral na načela džentlmenskega dogovora med Italijo in Veliko Britanijo.
Tudi dirugi člani Balkanske zveze so sklenili preurediti svoje stike z Italijo, s katero bodo vsi v kratkem sklenili
podobne pakte.
Po tej poti bo srednja in jugovzhodna Evropa bolje zavarovana, kakor pa z nameravanimi zapletenimi diplomatski
mi obrazci in z nevarnimi političnimi sistemi. Pri tej novi politični akciji francoska diplomacija ni mnogo sodelovala, vendar iz tega ni mogoče sklepati, da bi Ml novi politični pravec v tem dedu Evrope obrni jen proti Franciji. Nasprotno, njen ugled je neokrnjen. Glede Anglije je treba priznati, da bo v bodoče olajšana za eno skrb, ko bo videla, kako ustvarjajo v srcu Evrope sila krepka jamstva miru.
Države srednje in jugovzhodne Evrope so končno našle pot, po kateri bodo mogle preprečiti tako hegemonijo Berlina kakor hegemonijo h Moskve in bodo na ta način odstranile nevarnost, da bi postale področje spopada dveh nasprotnih si ideologij.
Izmet Ineni in Ruždi Aras v Sarajevu
Sarajevo, 16. aprila, a. Na potovanje iz Beograda preko Kragujevca in Kraljeva sta prispela danes semkaj predsednik turške vlade Izmet Ineni ter zunanji minister Ruždi Aras. Sarajevo ju je sprejelo nadvse slovesno in prisrčno. Vse hiše so bile okrašene z jugosdovenskimi jn turškim; trobolnicami. Pred kolodvorom je bilo zbranih nad 30.000 ljudi, ki so priredili visokima turškima gostoma velikanske ovacije. Na peronu so pričakovali goste prometni minister dr. Spaho. ban dr. Lukič, sarajevski župan z občinskimi svetovale?, pravoslavni metropolit Peter, zastopniki državnih uradov ter vseh sarajevskih kulturnih, gospodarskih in drugih korporaeij. Predsednika turške vlade je pozdravil sarajevski župan s kratkim nagovorom, poudarjajoč, da so Sarajevčani vedno z velikimi simpatijami spremljali napredek turškega naroda pod vodstvom turškega narodnega heroja, prezidenta Kemala Aatatiirka. Po županovem
govoru je godba zaigrala turško himno, nakar se jo predsednik turške vlade Ineni zahvalil za prisrčni sprejem v francoščini, poudarjajoč da je prijateljstvo med Turčijo itn Jugoslavijo neomajno in utrjeno s skupnim stremljenjem po ohranitvi mini. Svoj govor je zaključil z vzklikom v srbščini: »Živela Jugoslavija!« Se tekom dopoldneva so si gostje ogledali vojaško-tehnjški zavod v Sarajevu teT muzej, kjer so se predvsem zanimali v etnografskem oddelku za raznovrstne narodne noše iz vseh krajev Bosne in Hercegovine.
Na povratku obisk v Sofiji
Sofija, 16. aprila. AA. Na povratku iz Beograda v Ankaro se bosta turška držav nika Izmet Ineni in Ruždi Aras dne 20. aprila ustavila v Sofiji. Po ogledu mesta se bosta udeležila obeda, ki ga bo priredil predsednik vlade Kjuseivanov.
Beograd, 16. aprila. AA. Nj. Vel. Jaralj Peter H. in knežervič Aleksander sta danes ob 14. odpotovala iz Beograda v Milocer, kjer bosta preživela velikonočne praznike.
Kralja in kneževiSa so spremili na topčidersko železniško postajo Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Pomorski sporazum Rusije
z zapadnimi državami
Rusija je pripravljena podpisati pomorski sporazum iz L 1935* ki so ga sklenile Francija, Zedinjene države
in Anglija
Pariz. 16. apr?la. o. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo da bo v najkrajšem ča®u sklenjen obsežen sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo in Zedinje-nvori državami o pomorskih zadevali. Pobudo za to je dala Francija ter z zadovoljstvom ugotavljajo, da je prišlo do znatne-
r zboljšanja odno'šajev med Anglijo in
f;TO.
Rus'"a je prinr avl jena podpisati pomo— »ki sporazum m 1. 1935. ki so ea sklenilo Francija. Anglija in Zedinjene države in ki ga je skoro istočasno signirala tudi Nemčija. Sovjetska vlada je sklenila sporazum z Anglijo. Francijo in Zedinjeniimi država- , mi o tehničnih zadevah svojega pomorske- I
ga programa. Po tem sporazumu bo Rusija še letos pričela graditi dve linijski ladji po 35.000 ton ter 10 križa.rk. Pomorsko pariteto z Japonsko namerava Rusija doseči v dveh letih, seveda, če ne bo Japonska istočasno stremela za tem da bj sklenila z Rusijo poseben sporazum. Pošiljanje ameriških, angleških iin francoskih pomorskih Jnžeinjerjev v Rusijo je v zvezi z znatnimi dobavami materi jala za sovjetsko pomorsko sflo.
Ta sporazum, za čegar jizvedbo je Rusija dala posebna jamstva je bil sprejet v Parizu z velikim zadovoljstvom, ker bo omogočil tudi širši sporaizum med Anglijo. Francijo. Zedinjenjm; državami in Rusijo o vseh vprašanjih Daljnega vzhoda.
Pred pričetkom kontrole
Italija pripravljena razpravljati tudi o odpoklicu prostovoljcev - Zanimiva izjava poslanika Majskega
Pariz, 16. aprila, br. Mnogo važnejša, kakor poročila s španskih bojišč, so danes poročila o diplomatskih akcijah, ki so v zvezi s španskimi zadevami. Glavni predmet komentarjev in razprav na tem polju je koočnoveljavni sklep o uvedfoi splošne mednarodne kontrole na španskih mejah na morju in na kopnem, ki je sedaj definitivno določena na ponedeljek, 19. L m. Prvotno se je uvedba kontrole napovedovala že za 7. marec, toda zaradi težav, ki so jih delale posamezne države, katerim ni šlo v račun, da bi si se njihovi transporti v Španijo kontrolirali, so morali uvedbo kontrole vedno znova odlagati. Le Francija je že pred uveljavljenjem začela izvajati vsaj delno kontrolo, tako na špansko-francoski meji kakor na morju. Nevtralni kontrolorji so že pred tednom dni nastopili svoje mesta v določenih lukah in na prehodih na Pirenejih. Z uvedbo splošne kontrole se bo položaj v Španiji brez dvoma razčistil. Od torka zjutraj dalje ne bo mogel noben parnik več v španske luke, ne da bi se poprej podvrgel pregledu svojega tovora, če bo tovor sestojal iz prepovedanega blaga, to Je vojnega materiala parnik ne bo smel odpluti v nobeno špansko luko. Seveda je odvisno od posameznih držav in od poveljnikov posameznih trgovskih ladij, ali bodo to prepoved spoštovali. Vojne ladje držav, ki sodelujejo pri kontroli, nimajo pravice, z orožjem nastopiti proti ladjam, ki bi to prepoved prekršile, marveč bodo dotični parnik odnosno državo, ki ji pripada, prijavile vrhovnemu vodstvu kontrole in londonskemu odboru. Vendar je pričakovati, da nobena država ne bo kršila teh določfo, ker bi bila sicer živahno danes komentirajo v diplomatskih krogih potek včerajšnje seje londonskega odbora, na kateri je prišlo do sklepa glede uveljavljenja kontrole. Na tej seji je italijanski poslanik Graindi v nasprotju z dosedanjim stališčem Italije načel vprašanje tujih prostovoljcev v Španiji in izjavil, da je Italija pripravljena razpravljati o odpoklicu vseh španskih prostovoljcev. Seveda je do odpoklica še dolga pot, vendar pa sodijo v diplomatskih krogih, da pomeni ta izjava italijanskega zastopnika popoln preokret v tem vprašanju. Splošno tolmačijo spremembo italijanskega stališča za znak, da se je Italija pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja odrekla svoji dosedanji vojni politiki v Španiji, ki je predstavljala vfeliko nevarnost ne samo za španski
narod, marveč za splošni mir v Evropi. Italija je morda uvidela brezuspešnost svoje intervencije v kes Lat generala Franca in skuša sedaj najti časten izhod.
Ostale -države skušajo brez pridržka podpirati to politiko Italije. Zelo ugoden vtis je napravil nastop sovjetskega zastopnika v londonskem odboru, poslanika Majskega, ki je spričo spremenjenega stališča Italije glede Španije izjavil, da ruska vlada ne vztraja več pri svoji zahtevi, naj bi posebna mednarodna komisija odpetovala v Španijo in ugotovila, ali je Italija res poslala generalu Francu na pomoč več divizij svoje vojske. To je dokaz, da želi Rusija prav tako, kakor Francija in Anglija, omogočiti intervencijskim državam časten umik in lojalno izvajanje politike nevmešavanja.
Angleška pozornost na dogodke v Španiji
London, 16. aprila, b. Pri včerajšnji zunanjepolitični debati v parlamentu je govoril tudi konservativni poslanec E. Ewans, ki je izjavil med drugim: Upam, da ne bo Španija obrnila pozornosti angleške vlade v tolikšni meri nase, da bi pri tem izgubila izpred oči nevarnosti, ki prete od strani nemškega narodnega socializma, posebej še češkoslovaški, ker bi utegnile te nevarnosti še naraščati, ako bi preveč zasledovali samo razvoj španskih dogodkov.
Van Zeeland pojde v Ameriko
Pariz, 16. aprila, br. Iz Bruslja poročajo, da namerava ministrski predsednik Van Zeeland v zvezi z mamdatom. ki sta mu ga poverili Anglitja in Francija za proučitev mednarodnega gospodarskega položaja v svrho pospeševanja mednarodne izmenjave blaga, v kratkem odpotovati v Ameriko in osebno stopiti v stike • predsednikom Roo-seveltom. V pariških krogih smatrajo to za izredno važen korak, ki utegne roditi da-lekosežne posledice. Če bo ta akcija Van Zeelanda uspela, bo prišlo do še tesnejše združitve demokratičnih držav. kj se je pričela s sklenitvijo valutnega s poraznima med Ameriko. Anglijo in Francijo. Poglobitev sodelovanja na gospodarskem polju ' bo breiz dvoma poglobila tudi medsebojne politične verzi im tako ustvarila najčvrstej-ši branik demokracije, reda in nrinu I
Beležke
V	obrambo državne zastave
Glavni organ JRZ »Samouprava« pravi, »da se dogajajo v Dubrovniku resnično čudne stvari« ter citira »neverjetno« poročilo lista »Dubrovnik«. Ta list namreč toži, »da so nekateri novo izvoljeni občinski odbori v dubrovniški okolici tako »patriotsko navdahnjeni«, da so sneli z občinskih poslopij jugoslovensko državno zastavo in celo občinske napisne table in jih zamenjali s svojimi separatističnimi napisi.«
»Samouprava« ne more in ne more verjeti, da bi bilo to poročilo točno. Zato poziva merodajne faktorje, da »stvar nemudoma preiščejo in eksemplarično kaznujejo ne samo krivce, ki so se pregrešili proti zakonu, nego tudi vse one, ki so po svoji službeni dolžnosti dolžni čuvati zakon. Državna zastava je simbol naše države, ki ga morajo vsi spoštovati. Ako mislijo nesolidni elementi, da bodo lahko izrabljali liberalizem sedanjega režima za svoje separatistične nafliene, potem se grdo varajo. Zakon se mora spoštovati in kdor ga ne bo spoštoval, bo kaznovan. Ne more se voditi ena politika v Zagrebu (?!) in druga v Dubrovniku.«
Odločnost »Samouprave« nas preseneča. Ton, ki ga je ubrala s to notico, je povsem nov. Ali je prvi znak novega razdobja reševanja hrvatskega vprašanja, ki ga nekateri dobro poučeni beograjski krogi že nekaj časa sem napovedujejo? Gospodje pri »Samoupravi« streljajo na uboge občinske očete po dubrovniških okoliških občinah, ciljajo pa seveda na nekoga drugega, ki je dal navodila tem očetom, kako naj nastopijo v občinskih odborih. Bojimo se le, da bo plačal račun zopet samo nesrečni sreski načelnik, ki je po mišljenju »Samouprave« najbolj poklican čuvati avtoriteto zakona...
Disciplina
»Hrvatski dnevnik« objavlja razglas, s katerim g. dr. Maček izključuje iz bivše HSS splitskega odvetnika dr. Ivana Cuzzi-ja, ker je »imel 11. t. m. sestanek v vasi Biski brez vednosti organizacije HSS in njenih predstavnikov, torej na lastno pest«.
Franco in Baski
Včerajšnji »Slovenec t razpravlja o tem, zakaj se Baski, ki so vendar »izvrstni katoličani«, v španski državljanski vojni borijo »ob strani marksistov in brezbožnih komunistov« proti generalu Francu«. Po mnenju »Slovenca« so bili Baski postavljeni pred alternativo, da se odločijo ali za vero, družino in red, ki jih baje branijo frankovei, ali pa za samoupravo, ki jim jo obljubljajo boljševiki. V tej dilemi so se, vse po mnenju »Slovenca«, izvrstni katoliki odločili proti veri, družini in redu za — samoupravo.
Gospodje iz Kopitarjeve ulice so zaradi tega v skrbeh in toplo svetujejo generalu Francu, naj vendar tudi on obljubi Baskom samoupravo. Toda gospod je očivid-no sicer velik branitelj verskih svetinj, pri tem pa tudi enako odločen branitelj centralizma. »Slovenec« ga opravičuje s tem, da je patriotizem njegovih pristašev tako velik, da ne dopušča tvorbe avtonomnih narodnih teles. Zato se »Slovenec« tudi nič ne nadeja, da bi general Franco poslušal njegove dobronamerne nasvete.
Gospodje pri »Slovencu« se menda niti ne zavedajo, v kako čudno luč so postavili versko vnemo katoliških Baskov, o katerih sodijo, da se raje borijo za samoupravo, kakor za vero, družino in red. Resnica bo najbrž vendar le nekoliko drugačna. Baski in njihovi duhovniki očividno niso prepričani, da bi bila na fronti, ki jo podpirajo, vera bolj v nevarnosti, kakor v nasprotniškem taboru.
„Nacionalisti"
Tudi včerajšnji »Slovenski dom« je prinesel komunike zagrebške policijske uprave o žalostnih spopadih med akademiki zagrebške univerze. Čeprav iz komunikeja ni razvidno, kaki skupini sta se spopadli, je »Slovenski dom« poročilo opremil z naslovom »Poboji med nacionalističnimi in komunističnimi študenti v Zagrebu«.
Da ne bo javnost napačno poučena, je treba ugotoviti, da pri spopadu ni šlo za jugoslovenske nacionaliste, ki tvorijo sicer na zagrebški univerzi močno skupino, ki pa se samoumevno skrbno izogibajo vsakega vmešavanja v spore med inačkovsko orientiranimi akademiki. »Nacionalisti«, o katerih govori »Slovenski dom,« so oni, ki jih zagrebški listi označujejo za hrvatske fašiste, torej frankovei in hrvatski klerikalci.
Revolucija v Rusiji
Včerajšnji »Slovenec« objavlja nad sto vrst dolg telegTam, ki ga je prejel naravnost iz Lotiške in sicer iz Talina (nekdanjega Revala), kjer so ujeli radiocrame. da so se v Uzbekistanu uprli uzbeški, sartski, ba-škirski, kalmiški in ruski kmeti. Revolucija je splošna. Glavno meeto Taškent je v rokah upornikov. Na zidovih mesta vihra črna zastava z belim križem. Vojska ee je zaprla v neko cerkev, kj je spremenjena v plesno dvorano, in čaka pomoči. Ta pa ne more priti, ker eo uporniki razdrli železniško mrežo.
V	Tifli6U so uporniki zažgali bencinske rezervoarje in s; tako napravili ognjeno ba-riero, izza katere streljajo na vladne čete. Na Daljnem vzgodu v Habarovsku je tudi odkrita velika zarota. Vse kaže, da ho revolucija kmalu dvignila vso Rusijo. Stalin se pripravlja, da jo vtopj v krvi, toda nezadovoljstvo prebivalstva Je prekipelo do vrhunca. Ponekod ie množica pobesila sovjetske načelnike, v Tobolsku so pa dva agenta GPU vrgli celo v vodnjak. Več stotisoč ljudi je aretiranih. Med njimi tudi priljubljeni general Polvagri, ki so mu najprej napravili luknjo v trebuh, potem so ga pa vrgli v ječo.
Pri volitvah zmaguje vlada le na ta način, da pošilja na volišča kaznjence iz koncen-
Neresnična vest
Zagreb, 16. aprila. AA. Bacska uprava v
ZagTebu je izdala tole sporočilo; Glede na časopisne vesti, da eo v Brusanjh ubili iz zasedo poslanca in guslarja Blaža Piščevi-ča. se razglaša, da ta vest ni resnična. Nasprotno, ugotovilo ee je. da se je Blaž Pi-ščevič sam ponesrečil. Pokojni Blaž Pjšče-vig ni bjl ne prej ne zdaj poslanec.
Pri boleznih v sklepih, protinu, išijasu
dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Učinek je nagel in siguren brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Ogl. reg br. 1437 od 5/2/32.
Zborovanje županov pristašev JRZ
Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani izredni občni zbor nove zveze županov. Zbralo se je okrog sto ljudi. Glavno besedo so imeli znani gospodje Ferdinand Novak, Hinko Lebinger, Franjo Žebot in Ivan Ve-senjak. Predsednik županske zveze g. Novak je srdito napadal režim, ki je demontiral vse samoupravne institucije — kakor je znano, se je to zgodilo že 1. 1929 — in je trdil, da je delovanje občin v smislu samouprave nemogoče. Demokracija je v resni nevarnosti, občina preveč pod nadzorstvom upravnih oblasti.
Ogorčen je bil tudi g. Lebinger iz Litije, ki je prečital posebno resolucijo. Resolucija zahteva široke ljudske samouprave, dekoncentrirano državno upravo in vzpostavo zakonitosti. Ostro napada resolucija bivše avtoritativne režime od 1. 1929 do kresne noči 1935, ki jim očita, da so hudo oškodovali interese slovenskega naroda, demontirali samouprave, pogazili samoodločbo ljudstva, se polastili »naših*: občin, kršili zakone in demoralizirali javno upravo. G. Ivan Vesenjak tudi s tem še ni bil zadovoljen in je kot bivši aspi-
rant na senatsko kandidaturo pod Jevti-čevim režimom v L 1935 predlagal obsodbo nastopa in dela »naših nasprotnikov«, posebej še senatorjev dr. Kramerja in Ivana Puclja, katerima v svojem imenu in v imenu svojih somišljenikov že v naprej izraža svoje nezaupanje za bodoče senatne volitve.
Enako hud je bil mariborski gospod Franjo Žebot, svoječasni aspirant na poslansko kandidaturo pod Petrom 2ivkovi-čem in nato v dobi Jevtičevega režima kandidat pri senatskih volitvah. Posebno se je pritoževal, da imajo cestni odbori premalo avtonomije, zlasti še sedaj, ko je po novem finančnem zakonu imenovanje njihovih predsednikov prepuščeno svobodni odločitvi banskih uprav.
Na občnem zboru županske zveze JRZ
so dosledno govorili o »naših« občinah in »naših nasprotnikih, kar je dalo zborovanju izrazito strankarsko obeležje. Kljub temu sklicatelji z udeležbo niso bili zadovoljni, enako tudi ne s premalo borbenim duhom, ki se je na zborovanju pokazal.
Zopet sodno zadoščenje razrešenemu in oklevetanemu županu
Celje, 16. aprila
Dne 26. Xl. 1936. je banska uprava raz-rešila župana občine Dramlje v celjskem srezu, g. Franca Mastnaka, z utemeljitvijo, da je zagrešil nečastno, po kazenskem zakonu kaznivo dejanje. To je bilo nekoliko dni pred občinskimi volitvami v D*amljah. Razrešeni so bili tudi še nekateri odborniki, tako da je nato sreski načelnik ugotovil, da je občinski odbor sploh postal delanezmožen, in je tik pred volitvami imenoval novo občinsko upravo.
Zupanu Mastnaku je razrešitvena odločba očitala, da je poneveril znesek 500 Din, ki ga je prejel od svojega strica za uboge občine Dramlje in da je enako obdržal zase tudi 500 Din, ki jih je bil prejel kot izkupiček za o<3 banske uprave obilni dobavljeni semenski oveg in semenski krompir. Banska uprava je ob enem, kakor to zahteva zakon, ovadila župana Mastnaka okrožnemu sodišču v Celju.
Vse to se je zgodilo, kakor že rečeno, tik pred volitvami, ki so bile razpisane za 6. december 1936. Razumljivo je, da so politični nasprotniki razrešitev župana g. Mastnaka in njegoVo ovadbo državnemu tožilstvu na vso moč izrabljali in zlorabljali v volilni borbi in brezvestno obre kovali poštenega in uglednega moža. Kljub temu je pri volitvah z veliko večino zmagala lista, katere nosilec je bil razrešeni župan Franc Mastnak. Ko pa bi morala nova uprava od imenovane uprave prevzeti vodstvo občine, je sresko načelstvo z odločbo z dne 12. decembra odredilo, da izvoljeni župan Mastnak ne sme prevzet* županskih poslov, doklesr vprašanje »krivde« ni rešeno.
G. Mastnak je zoper to odločbo vložil pritožbo na bansko upravo, ker sresko načelstvo nima pravice izdajati takih od-
lokov. Banska uprava je pritožfbi reg ugodila. obenem pa g. Mastnaka znova razrešila županskih in odbomiških funkcij v cbčini Dramlje, tako da je ostalo vse pri starem.
Sodna preiskava je šla dalje ln pred nekaj dnevi se je vršila na obtožbo državnega tožilstva zaradi gori navedenih dveh obdolžitev glavna razprava pred okrožnim sodiščem v Celju zeper razrešenega župana Franca Mastnaka.
G. Mastnaka je branil advokat dr. Er-nest Kalan. Okrožno sodišče je župana Mastnaka v celoti oprostilo, ker niti v prvem niti v drugem primeru ni bil podan nil^kšen dokaz. da bi bil zagrešil kako kaznivo dejanje. Dokazalo se je, da je darovatelj prvih 500 Din. Anton Mastnak, županu Mastanku izjavil, naj s tem denarjem napravi, kar sam hoče. in da ta denar ni bil izročen Mastnaku kot županu. ampak kot sorodniku pok. Antona Mastnaka z izrecnim naročilom, da ga naj ne da v Občinsko blagajno, ampak naj ž njim ukrepa po svoji uvidevnosti. Glede drugega zneska 500 Din pa se je dokazalo, da je Mastnak pi«al sreskemu načel sivu v Oelju in prosil za odlečbo, kaj se naj s tem denarjem zgodi, da je bila d°-tična vloga tudi sreskemu načelstvo poslana. se je pa tam izgubila in da je župan Mastnak opetovano poročal občinskim odbornikom, da ne ve, kam naj pošlje dotičnih 500 Din, ker čaka na odgovor sreskega načelstva.
Zaradi tega je seveda moral biti obtoženi župan oproščen in je razsodba že tudi pravomočna.'
Po štirih mesecih klevetanja je sedaj dobil tudi župan Mastnak, kakor mnogi drugi svoje zadoščenji pred objektivnim sodiščem.
Pogreb v Zagrebu ubitega akademika
Zagreb. 16. aprila, o. Nocoj ob šestih je bil pogreb pri krvavih spopadih med akademiki ubitega jurista Krete Ljubičiča. Pogreba 6e je udeležilo okrog 4000 akademikov in drugih ljudi. Pogrebni sprevod se je vjl od anatomskega instituta na Šalatj do veterinarske fakultete na Savski cesti, kjer eo krsto naložili na mrtvaški avtomobil, da jo bo prepeljal v pokojnikov rojstni kraj, v Knin. Med pogrebom je govorilo osem go» vornjkov in v sprevodu so nosili celo vrsto vencev. Pogreb je potekel v dostojnem redu in brez najmanjšega incidenta.
Pogreb devete žrtve
tržiške tragedije
Tržič, 16. aprila Ob veliki udeležbi občinstva so danes pokopali zadnjo žrtev tržlške tragedije. Pred oibčinskiim domom, kjer je bil Vinko Plaj-bes položen na mrtvaški oder. so cerkveni pevej zapeli žadostinko, nakar ie žaini sprevod, v katerem so bila zastopana vsa tržjška društva, med svjranj-em godbe krenil proti pokopališču. Na grobu ie govoril župnik Vovk. Občinstvo_ še vedno komentira strašno nesrečo, ki je zaradi neodpust-Ijive lahkomiselnosti organizatorjev zahteva,la devet mladih človeških življenj.
Trgovinski zakonik v senatnem odboru
Beograd, 16. aprila AA. Danes je bila v senatu seja senatnega odbora za proučitev predloga trgovinskega zakonika. Predsedoval je senator dr. Oton Frangeš. Po ekspozeju pravosodnega ministra dr. Nika Subotiča in pojasnilih vladnega poverjenika dr. Milana škerlja so zakonski predlog v načelu sprejeli. Prihodnja seja bo jutri ob 9.30 v senatu. Na dnevnem redu je proučitev zakonskega predloga v podrobnostih.
Poslanik dr. Puric v Beogradu
Beograd, 16. aprila, p. Davi je prispel v Beograd jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič, da poroča vladi o svojih razgovorih z francoskim zunanjim ministrom.
tracijskih taborišč, razume se seveda, z ofi-cielnimi volilnimi listki. Vlada s strahom gleda, kako bo iz volilnih žar prišla večina, ki bj omogočila rdečemu diktatorju v Krem-lju še nadalje strahovati Rusijo.
Kakor je iz tega posebnega poročila videti, se menda sedaj vendarle nahaja Stalin tik pred padcem in bo tokrat sirmoglavljen, kar se zadnjič maršalu Vorošilovu, ki je po poročilih istega lista marširal nad Kremelj, še ni posrečilo doseči.
Habsburška propaganda v avstrijski vojski
V ponedeljek zvečer se je na Dunaju zbra k) vodstvo avstrijskih legitimistov, da razpravlja o izgledih za povratek Habsburža-nov. Na seji so konetatirali, da ti izgladi niso ravno najboljši. Zlasti eo tožili, da med ljudstvom ni zanimanja in ne navdušenja za povratek Habs-buržanov. Z zadoščenjem pa so ugotovili, da prodira legitimistični duh v avstrijsko vojsko in da visi danes že skoro v vseh vojašnicah na svečanem me* stu 6lika Otona Habsburga.	....
Spominska svečanost za Milanom Pribičevičem
Beograd, 16. aprila, p. Danes se ie vrafl na novem pokopališču 40dnevni pom©n za pokojnika. Na grobu so govorili Pera Pokojnikove rodbine so svečanosti prisostvovali tudi mnogi osebni in politični prijatelji pokojnka. Na grobu eo govorili Pera Po-povič, seljak iz Bosne Miha jI o Blagojevič in dijak Petar Plaskovjč.
Obisk bolgarskih gospodarstvenikov v Ljubljani
Sofija, 16. aprila, p. Na pobudo sofijskega trgovskega združenja pripravljajo bolgarski gospodarstveniki velik izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo vsa važnejša trgovska in industrijska središča, svoj izlet pa bodo zaključili na ljubljanskem vele-sejmu, na katerem bo tudi poseben bolgarski oddelek
Iz davčne službe
Beograd, 16. aprila. AA. Pomožni dav-kar Anton Kozjak iz Prevalj je premeščen k davčni upravi Maribor-okolica. pomožni davkar Viljem Hreščak iz Maribora pa ▼ Prevalje.
Iz finančne kontrole
Beograd, 16. aprila p. Premeščena sta podpoverjenik finančne kontrole Fran To-minc iz Celja v šoštanj in višji poverjenik finančne kontrole Koloman štajer iz Kočevja v Varaždin.
Vremenska napoved
Zemunska; Delno oblačno vreme. Novo pooblačitev pričakujejo v zapadnih krajih. Ponekod bo deževalo. Temperatura se ne bo veliko izpremenila.
Zagrebška: Precej toplo, nestalno vreme, možnost lokalnih motenj z deževjem Jn grmenjem.
Dunajska: Izpremenljivo, po večini zelo oblačno, zopet dež, kasneje .padec temperature. •	f
»JUTRO« št 89
5ofx>fet. TTTlV. 1937.
Naši kraji in ljudje
Socialna akcija za nase dijastvo
Preskrba instrukcij, hrane in počitniškega zaslužka
Glasilo jugoslovenske mladine »Naša volja«, ki izhaja v Ljubljani pričenja socialno akcijo za nase dijake. O iem pokretu smo prejeli naslednji dopis:
Vprašanje socialnega položaja našega di-jaštva je precej pereče, dasi se to na prvi pogled ne opazi. Med dijaštvom. ki je po veliki večini iz zadovoljivo situiranih krogov, je tudi mnogo revnih dijakov, ki so jih poslali v šolo mali kmetje in delavci v upanju, da si poboljšajo socialni položaj njihovi otroci, če to že njim ni bilo mogoče. Večji del so to dobri dijaki, ker popolnoma razumejo težak položaj svojih staršev, ki jim morejo pošiljati le majhno podporo. Precej pa je tudi takih, ki se morejo preživljati celo sami.
Socialni čut in prijateljstvo, ki nas z njimi veže, nam veleva, da jim pomoremo. Zato se začenja v okviru uredništva »Naše volje asocialna akcija, ki hoče olajšati revnim, a marljivim dijakom njihov položaj. Za začetek ima tri namene: preskrbo inštrukcij, preskrbo dijakom, ki se vozijo domov, s skromnim kosilom in iskanje priložnosti zaslužkov našim srednješolcem preko počitnic.
Akcijo z instrukcijami so pokrenili sicer tudi že naši akademiki. Ne zanikamo, da v njihovih vrstah ni revnih, ki so potrebni zaslužka, vendar pa smatramo, da naj srednješolcu pomaga predvsem srednješolec. Srednješolci so za takšen posel prav tako sposobni, v nekaterih pogledih mogoče še bolj, kakor akademiki, poleg tega pa bodo instruirali gotovo po nižji ceni, kakor akademiki.
Položaj srednješolcev, ki se dan na dan iz bližnje okolice vozijo v šolo, je v fizič-
nem pogledu jako nevšečen. Poleg tega, da pridejo v šolo že jako zgodaj in morajo potem vse dopoldne in ponekod tudi še del popoldneva presedati v šoli brez jedi, morajo dostikrat na odhod vlaka čakati po cele ure. Da je to zlasti mlademu telesu jako škodljivo, je razumljivo. Zato si je socialna akcija nadela tudi nalogo, da preskrbi tem dijakom, v prvi vrsti revnim, a marljivim, pri uglednih ljubljanskih družinah skromno toplo kosilo vsaj parkrat na teden, če to ne bi bilo mogoče vsak dan.
Velike počitnice, ki jih imajo srednješolci na razpolago, se dado jako koristno prebiti. Posebno oni, ki so slabo situirani, bi si v teh treh mesecih lahko zaslužili skromno vsoto, ki bi jim jeseni pri nakupovanju šolskih potrebščin jako koristila, ne da bi pri tem zanemarili potrebni telesni odpo-čitek. Prilik za skromen naslužek se v teh poletnih mesecih nudi precej. Socialna akcija v okviru uredništva »Naše volje« bo poskrbela za to, da pridejo naši revni srednješolci do takih zaslužkov. -
Poleg teh treh akcij pa prihaja v poštev še četrta. Znano je, da zlasti v narodno ogroženih krajih prebivalstvo ne more kljubovati gospodarskemu in kulturnemu pritisku tujcev. Zavedamo se, da je tudi tukaj naše polje. Zato smo si nadeli dolžnost, da z gmotnimi sredstvi, v kolikor bo sicer to mogoče, podpiramo učence onih šol, ki so najbolj ogrožene.
Razumljivo je, da tega dela ne bomo mogli izvršiti brez podpore naše nacionalne javnosti. Upamo pa in trdno smo prepričani, da nas bo popolnoma razumela, odobravala našo akcijo in nas podprla pri tem delu.	Uredništvo »Naše volje A
Matineja Z. K. D.
JAN KIEPURA in JENNY JUGO
v velefilmu humorja in petja
v velefilmu humorja in petja
Pesem m tebe
PAUL HGRBIGER IDA W tJ S T PAUL K E M P
Danes ob 14.15 v KINU MATICI
Cene din 3.50 in 5.50
Mati z otroki ostane na cesti
Nihče na magistratu se ne zgane za nesrečno družino
Ljubljana, 16. aprila.
Predvčerajšnjim smo v »Jutru« opisali trnjevo pot. ki jo hodi Marija Klemenčiče-va. pahnjena s štirimi otročički k skromnega stanovanja v mestni hiši za Bežigradom pod milo nebo. Dva dneva sta med tem minila in prav nič se ni zgodilo, da bi mati s svojo družino dobila spet pošteno streho nad glavo. Po Posavju išče prenočišča, zaslužka nima, hrane dajo njej in ot:-okom kakšni dobri ljudje.
Ko je bila Klemenčičeva družina dne 15. marca nasilno odpravljena iz mestne hiše na Apihovi cesti, so se nekateri sosedje jokali, tako jih je ganilo obupno stanje te družine, ki je morala brez pravega vzroka in prosto, njeno skromno pohištvo pa v mestno šupo. In ko so prevčerajšnjim prebirali »Jutrovo« poročilo, so bili znova ganjeni vsi tisti, ki vedo da ta družina ni nikomur prizadela nič hudega. Morda je bil ganjen še kdo drugi ali pa ogorčen nad takim ravnanjem. Le nekaterih pa očitno ničesar ne gane, ali vsaj sami nočejo vsaj z mezincem ganiti, čeprav gre za družino trajno bolnega mestnega uslužbenca.
Kmalu po nastopu sedanjega režima na ljubljanskem magistratu, se je v neko mestno hišo za Bežigradom naselil človek, o katerem pravijo, da se je hitro začel hvaliti: »Zato sem tu nastanjen, da bom marsikaterega spravil ven iz mestnih hiš!« Gospodovalno je kričal okrog, da ima na svoji strani prijatelje, ki bodo že poskrbeli, da bo postavljen iz mestnih hiš vsakdo, ki ne bo pariral. Strahovito je bilo nato vseh 50 strank, ki prebivajo tam doli za Bežigradom, ogorčenih, ko se je razvedelo, da se je širokoustni človek ob neki priliki zadri: »Rajši imam 100 psov, kakor enega pan-krta!«
Vemo in vidimo, da psi v Ljubljani marsikomu niso po godu. In glej, vendar se tudi najdejo možje, ki jim .je 100 zasovra-ženih psov vendarle še mnogo ljubših, ka-
kor en sam »pankrt«. Ob takem je pojmljivo, da si je Klemenčičeva družina s štirimi otročički kar hitro nakopala neizprosno sovraštvo omenjenega oblastnika. In tako se je naposled zgodilo, da je bila Klemenčičeva družina 15 marca postavljena na cesto. Ze 1. marca so ji od mesečne rente (600 Din) odtegnili 234 Din najemnine za ves mesec marec. Družino so delo-žirali, jo pustijo tavati okrog, pri tem pa nikomur ne pride na pamet, da bi materi z gladujočimi otroki vsaj povrnili ono polovico preveč plačane najemnine.
V stanovanju, kjer je prej bivala Klemenčičeva družina prebiva zdaj neki obrtnik. Njegova družina šteje samo tri glave. Kakor sodijo vsi sosedje, bi si ta družina lahko privoščila boljše stanovanje. Nu, saj ga je med tem tudi že dobila' In sicer se je prav včeraj morala nekje drugod izseliti stranka s petimi otroki, da se bo lahko tjakaj vselila tričlanska obrtnikova družina. Tako je danes v Ljubljani: Nekomu sta na razpolago kar po dve stanovanji, drugi pa se lahko trudijo od Poncija do Pilata in nikjer se ne konča njihov križev pot.
»Zakaj so me pahnili na cesto?« — vprašuje Klemenčičeva mati. Ravno tako vem za vzrok, kakor za svojo smrt. Petdeset strank zaslišiite za Bežigradom, če sem komu kdaj kaj prizadela! In ko vam bo vseh 50 strank potrdilo, da sem bila po krivičnem pahnjena na cesto, bom dalje terjala odgovor na vprašanje: Povejte, gospodje na magistratu, zakaj ste mene in moje otroke pahnili na cesto?«
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Radovan Cvetko f
Maribor. 16. aprila.
Danes popoldne je umrl za posledicami neozdravljive bolezni v mariborski splošni bolnišnici bivši šolski upravitelj v Ceza-njevcih pri Ljutomeru g. Radovan Cvetko. Vzgledni vzgojitelj je omahnil v najlepši moški dobi, komaj 33 let star zaradi vnetja možganske mrene. V Cezanjevcih, kjer je vzgajal mladino, si je pridobil tople simpatije vsega prebivalstva, ki ga je vedelo ceniti kot odličnega narodnega učitelja.
Pokojni Radovan je bil sin zaslužnega narodnega kulturnega delavca, vpokojene-ga šolskega upravitelja Frana Cvetka iz Krčevine pri Mariboru in brat mariborskega odvetnika dr. Cvetka. V častnem in trajnem spominu ga bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, zlasti pa cczanjevska mladina in stanovski tovariši, ki so imeli v njem zglednega druga in prijatelja. Globoko žalujoči Cvetkovi rodbini naše iskreno sožalje!
Blaž Arnič
Simfonični koncert Arničevih skladb obeta postati najzanimivejša glasbena prireditev letošnje sezone. Višji kapelnik beograjske opere Ivan Brezovšek je že pričel s skušnjami. Po njegovi izjavi so ga Arni-čeve simfonične skladbe močno presenetile, ker ni pričakoval tolikšne dovršenosti, bogastva idej in mogočnosti glasbene arhi-tektonike, ki je zares monumentalna. Prav
zato je uvrstil med Arničeva simfonična dela še Rimskega — Korzakova Šeherezado, da bodo imeli poslušalci priliko primerjave med delom tega ruskega glasbenega velikana iz polpretekle dobe in sodobnim slovenskim simfoničnim komponistom. Dirigent Brezovšek sodi, da bodo Arničeva dela po svoji moči in lepoti z vso pravico v isti vrsti z delom velikega ruskega glasbenika. Opozarjamo na ta edinstveni veliki koncert ob zaključku letošnjih koncertnih prireditev, ki bo v ponedeljek v veliki uni-onski dvorani. Vstopnice prodajajo blagajne kina Uniona.
Komu v dobiček?
Včeraj smo poročali o majhni domači senzaciji, ki jo je v velikerr delu naše javnosti povzročila podražitev kave po bifejih. Razen kave, na katero je uvedena nova banovinska trošarina, pa se je zavoljo splošne podražitve življenjskih potrebščin podražil tudi čaj. katerega skodelica s citro-no je doslej veljala 2 Din, po novem pa 2.50 Din. V enakem razmerju je cena poskočila tudi čaju z rumom in z ostalimi alkoholnimi in sladkimi pridat ki. Med stalnimi gosti v bifeju pa je po pravici vzbudilo mnogo protestov dejstvo, da se je cena kavi zavoljo nove trošarine zvišala pri kilogramu za 5 Din. cena kuhani kavi po lokalih pa je s tem izgovorom toliko narasla, da bodo konsumenti doplačali kar po nekaj kovačev za kilogram.
Prakso, ki smo jo poznali že od nekdaj, smo doživeli tudi za ta primer: Kadarkoli se zviša davščina za nekaj dinarjev ali za nekaj par, obrnejo prodajalci to reč v svojo korist na ta način, da številke na debelo zaokrožijo navzgor in tako le povečajo lastnika bifeja podražila skodelica črne ka-lastika bifeja podražila skodelica črne kave morda za kakšnih 10 par. gost pa mora odšteti kar 50 par pribitka. Takšen način kalkulacije je brez dvoma precej daleč od
spodobnega, sotMnega gospodarstvo, ztastt
če ie pomislimo, da lastniki lokalov vzporedno z naraščanjem draginje zadnji čas stalno znižujejo mezde svojemu delovnemu oseb ju.
Šentjakobski Janez Moser slavi jubilej
Redki so jubileji 300-tega nastopa pri šentjakobčanih. Za Bučarjevo, Košakom in Lavrenčičem stopi danes Janko Moser
tristotič pred publiko. Koliko večerov, koliko sobot in nedelj je bilo treba žrtvovati, da je dosegel ta jubilej. Gledališki amaterji nimajo drugega plačila za svoj trud in požrtvovalnost ko pohvalo in priznanje
svoje publike, kar pa jim je največje plačilo in uteha.
Janko Moser je vstopil v ansambl šentjakobskega gledališča pred 10 leti. V teh letih je naštudiral kopico najrazličnejših vlog v 52 gledaliških komadih. Je nesporno najboljši epizodist, ki med tovariši nima para. Med najboljše kreacije lahko štejemo žumrovega Janeza v Bučarjevi »Trški gori«, ki bo danes v njej slavil svoj jubilej. Poleg vsega tega pa je že več let agilen odbornik in gospodar odra. Med kolegi nima neprijatelja, saj je vedno dobro-vcljen in šegav, zgledno skromen in ne brani se prevzeti tudi najmanjše vloge.
Senjorju šentjakobskega gledališča Janku Moser ju še mnogo uspeha!
Pozabljena dolina
Pri Rajhenburgu so najugodnejša tla za razvoj
industrije
Rajhenburg. aprilu.
Bog je ni pozabil, rajhenburške doline, pač pa ljudje. Stvarnik ji je dal vse prednosti, ki si jih le moreš misliti: ugodno, zdravo podnebje, plcdna tla, zdravo vodo in k vsemu temu še očarljivo lepoto. Trg je res malo preveč stisnjen od postranskih gor in mestoma je jedva prostora ob potoku za dve vrsti hiš in cesto, ampak takoj, ko prideš do lepe bazilike, se bregi odmaknejo in dolina se močno razširi. Na obeh straneh spremlja cesto plodno polje, obronki gor pa so pokriti z lepimi bukovimi in smrekovimi gozdovi, sadnim drevjem in trsjem. šele pri Senovem se dolina zopet zoži in vodi potem ob potoku še par kilometrov med šumečim gozdovjem do vznožja Bohorja. Prijatelji prirode ne bodo zaman hodili po naši dolini; našli bodo toliko krasnih vidikov, kakor le malo kje.
A kaj pomaga nevesti lepota, če ni dote. Lepota ji je le v pogubo. Ker je naša krajina tako lepa, naši ljudje ne hodijo radi iz nje in če tudi kdo gre s trebuhom z akruhom, se vrne ob prvi priložnosti. Srce mu tako veleva. Zato pa je naš kraj zelo go=to naseljen. Kjer se pa ljudstvo preveč množi, tam raste tudi revščina. In naša dolina je revna, in nikogar ni, ki bi pomagal, ki bi poslal nekaj denarja med ljudi, da bi se jim siromaštvo zmanjšalo. Našemu kraju je treba industrije, je treba dela in zaslužka. Povscd rastejo v sedanji dobi tovarne iz tal kakor gobe po dežju. K nam ni nikogar.
Pred leti se nam je res sreča nasmehnila. Tedaj eo začeli na Reštajnu kopati premog. V Senovem so zrastle kar čez noč prave palače in podoba je bila. da se bo ta vas razvila v majhno me-to. Pod zemljo je kopalo premog čez 600 rudarjev. Uradniki so polnili vrito hiš. Denarja je prihajalo v našo dolino, da je bilo veselje. A prišla je kriza in šviknila tudi po nas. Uradniki so bili reducirani, danes rije pod zemljo le še kakih 90 do 100 rudarjev in še to samo dva do trikrat tedensko. Po ozkotirni železnici, koder je prej vozil vlak za vlakom, ee zdaj plazi le tu pa tam nekaj huntov proti Savi. Denarja ni več, ljudje koprnijo v svojih kočah, otroci gla-dujejo... Nobene nade ni, da bi se spet obrnilo k boljšemu, cbupali smo.
Ne, Bog nas ni pozabil tu doli pod Bo-horjem, pozabili so nas le naši finančni mogočniki, pozabila na? je naša industrija. Ko bi imela naša dolina le dvoje, troje tovarn, bi se vse izprcmenilo. Roke, ki zdaj morajo počivati, bi zaslužile dovclj kruha za starost in mladost.
Zakaj neki nastajajo tovarne le v nekaterih središčih? V Mariboru, v Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani so se industrijcl nastanili. K nam jih ni.
A stvar je taka: človek se mora čuditi, da tovarnarji še niso iztaknili naše doline. Saj najdejo tukaj vsega v obilici, česar je treba za provcit tovarne. Tu je dovolj ravnega, primernega, cenenega, suhega, globokega sveta za stavbe. Takoj za trgom ob cesti in poteku je malone vse na proiaj, njive in travnike bi oddali lastniki za majhen denar. Cesta je široka in lepa, dovoz materiala bi bil kaj lahek, potok je bister in vodnat. Tovarna bi imela dovolj talne vode na razpolago, nikoli bi se ne bilo treba bati, da bi je zmanjkalo.
Tudi dovoz opeke iz brežiške opekarne bi ne bil pretežak. Dobrega kamenja za zidanje temeljev najdeš v vsakem hribčku. Apnenice so povtsod v dolini, stavbne ga lesa so polni naši gozdovi. Do postaje je četrt ure, dovoz vseh drugih gradbenih potrebščin bi bil kaj lehak.
Posebna prednost za tovarno bi bil naš premog, ki ima 4800 kalorij. Po obstoječi ozkotirni železnici bi ga lahko dobivala vsaka tovarna kar na dvorišče. Koliko tovarn ima tako ugodnost?
Ko bi se naselila v naši dolini tekstilna tovarna, bi mogla računati z domačimi sirovinami. Po naših hribčkih bi krasno uspeval izvrsten lan, ki bi kaj kmalu iz-stisnil druge kulture dvojbene vrednosti. Lan in konoplja bi dala kmetu več kakor prinaša kislica, zaprta v plesnivih sodih. Naše hribovje je kakor ustvarjeno za gojenje drobnice in nekaj volne bi daoivala tovarna tudi doma. Ovčjereja je najbolj unouna stroka narodnega gospoda rstva, saj daje priznano 25flo čistega dobička cd vložene glavnice. Kakšni vidiki za naše kmete!
življenje v naši dolini ni drago, saj kmetje nimajo trga za svoje proizvode.
Delavcev pridnih in poštenih rok bi bilo v izobilju. Z majhnim zaslužkom bi bili zadovoljni, ko ga sedaj sploh nimajo.
Elektriko ima že ziaj naša dolina od rudnika, a kmalu bomo imeli tudi priključek k zunanjim, bolj cenenim elektrarnam.
Od Rajhenburga do hrvatske metropole je le 48' km, do Ljubljane 100 km, do Maribora 122 km. Kakšna ugodnost za oddajo blaga!
Kdor vse to upošteva, se mora čuditi, da že davno ni industrije v naši dolini. Strokovnjaško oko pa bi gotovo odkrilo še več ugodnosti za razvoj tovarništva v našem kraju. Ako pridejo te vrste slučajno pred oči kakega industrijca, naj se potrudi k nam in lastno izkustvo ga bo bolj poučilo. Naj pride in prinese našim ljudem kruha in dela. Naj reši našo dolino neznosne pozabe!	V. K.
Vseučiliška knjižnica rase iz tal
Našli so zanimivo staro srebrno tablico
Ljubljana, 16. aprila.
Z lepimi dnevi, ki jih je prinesla pomlad, se čedalje bolj opaža v mestu in bližnji okolici povečana gradbena delavnost. Ljudje so pričeli z zidanjem in popravljanjem hiš, nadalje se za letos obetajo večje zidave palač, ki bodo središče mesta močno polepšale.
Na oglu Aleksandrove in Šelenburgove ulice se obeta krasna monumentalna se-demnadstropna palača, ki jo bo zgradila tvrdka Bata. Zaradi zidave te palače je nastal med mestno občino in tvrdko Bato spor, ker novi regulačni načrt zahteva, da umakne Bata novo zgradbo od ceste za sedem metrov v notranjost Prav tako pa se obeta na nasprotni strani na istem mestu, kjer stoji danes hotel »Slon« nov velik hotel. Tako bo središče mesta čez nekaj mesecev nudilo prav živahno gradbeno delavnost. Omenimo naj še palačo, ki jo namerava zidati v Gajevi ulici zavarovalnica »Slavija«.
Zadnjih štirinajst dni pa je bilo opaziti tudi zelo živahno prezidavanje glavnega kolodvora. Ze prej se je kazala velika potreba po povečanju perona in po tem, da so s peskom posuli prostor pred postajo, kjer so se ob deževnih dneh nabirale luže in blato: povečani osebni in blagovni promet pa je zahteval, da se poveča veža in se nanovo preurede nekateri prostori, ki so bili namenjeni dosedaj urejevanju osebnega in blagovnega prometa. Veža, v kateri so bile dosedaj nameščene potniške blagajne, se bo povečala tako, da bo namesto dosedanjih petih blagajn v bodoče osem in 9c bo promet razvijal tako. da bo za vsa-
ko smer vlaka služila posebna blagajna, zlasti še ob nedeljah in ob dneh, ko osebni promet posebno naraste. Za povečanje veže pa je bilo potrebno, da se preseli policijska stanica. ki je bila doslej na oglu kolodvorskega poslopja, z blagovnim oddelkom na drugo stran. Seveda bodo ta dela mnogo stala, vendar pa za zdaj še ni mogoče določiti prave cene. ker s samimi začasnimi krpanji ne bo mogoče urediti glavnega kolodvora tako, kakor to zahtevajo razmere. Slej ko prej potrebuje Ljubljana velik moderen kolodvor, ki bo v ugled naši železnici in naši državi.
Dela pri gradnji šolske poliklinike in pri gradnji kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice le počasi napredujejo Obe stavbi sta že v surovem stanju pod streho, vendar pa prilike, ki so gradnjo obeh stavb zahtevale, terjajo tudi hitrejše napredovanje zidave. Zaposlenih je pri obeh stavbah prav malo delavcev in zato ni čudno, če ne more iti delo v takšnem tempu dalje. kakor bi bilo pričakovati.
Najživahnejšo sliko pa nudi prostor na Turjaškem trgu za univerzo kjer zadnje dni vedno krepkeje odmevajo dleta in kladiva. Vozniki dovažajo potrebni material, ogrodja se dvigajo. Zidava že kaže obrise bodoče monumentalne zgradbe. Od daleč so vidni visoki jambori, ki bodo služili za postavitev odrov. Dela vodi inž. Glanz, kot pomočnik prof. Plečnika, sam Plečnik, pa z veliko ljubeznijo zasleduje razvoj de- i Ia, nadzoruje in daje smernice kamnose- J kom pri obdelavi umetnega in surovega , kamenja,	J
Kletni prostori so že izdelani, zdaj že raste pritlično zidovje. Videti je velike prostore, ki jih bo imela bodoča knjižnica, od vhoda bo šlo preko sredine stavbe stopnišče, na obeh straneh stopnišča pa bosta dve simetrični dvorišči, obloženi z naravnim poliranim kamnom. Skoraj že vsa pritlična okna so obložena z okviri iz umetnih kamnov. težkih po 1000 kg. Seveda postavlja ogrodje za eno samo okno deset ljudi dva dni, kar priča o natančnem, preciznem in težkem delu, ki ga morajo opravljati. Do izraza prihaja tudi že način izvršitve vse stavbe Pročelje bo do višine prvega nadstropja vse obloženo s kamnoseško obdelanim kamnom. Kamni so pravokotnih oblik, površina je različna, vsak kamen je na poseben način obdelan. Pritličje ima že obrise prostorov, ki bodo po svojem obsegu precej veliki. Sobe bodo do 20 metrov globoke. Zidava pri vsej živahnosti le počasi napreduje, ker je potrebno mnogo več podrobnega dela, kakor pri skeletnih zidavah.
Pri vseučiliški knjižnici prihaja v prvi vrsti do izraza ročno delo. ki ga morajo izvršiti kamnoseki in drugi obrtniki. Ze nekaj časa je stalno zaposlenih okrog 140 delavccv, 20 voznikov pa prevaža material. Pred pročeljem in na sredi stavbe so že tudi postavljeni visoki jambori, na katerih se bodo uredila dvigala. V pritličju je viden prostor bodoče čitalnice za časopise, ki je dolga 50 metrov. V taki čitalnici bo ob straneh do 28 opomih okroglih stebrov iz brušenega kamna. Na južni strani vrše zadnji izkop. Ko bo to delo končano. bodo začeli z zidanjem zgornjih nadstropij. Dosedaj je bilo vsega dela izvršenega že za poldrugi milijon dinarjev. Na razpolago pa je sedem in pol milijona di-
narjev. Kakor je videti, bodo stroški še znatno narasli.
Obod palače bo segal štiri nadstropja visoko, srednji trakt z enim stopniščem bo imel dve nadstropji, v sredi pa bo dvoje simetričnih dvorišč, ki bosta v kleteh prikriti s stekleno streho. Rektorat univerze želi. da bi tudi ti prostori služili za čitalnico. o čemer pa bo odločila banska uprava. Dvorišči bosta zvezani s prehodom, ker bo srednji trakt stal samo na stebrih. Knjižnica bo imela parno, toplovodno in zračno kurjavo, ker pač čitalnica in skladišča knjig potrebujejo poseben način segrevanja.
Ves čas izkopavanja niso našli nič pomembnega. Sele v zadnjem času, ko so izvrševali kanalizacijo, se je posrečilo najti nekemu delavcu, ki je razkopaval star temeljni kamen v Gosposki ulici, meter pod zemljo temeljno ploščo, ki jo je bil dal vzidati grof Auersperg ob priliki zidanja svojega »knežjega dvorca« pod glavni prag. Ploščica je 10 cm dolga in 9 cm široka srebrna in pozlačena. Na obeh straneh je popisana z naslovi graditelja knežjega dvorca in navaja točno letnico, kdaj so začeli zidati. Naslov na eni strani ploščice se glasi: »Ich \Volf Engelbrecht des ch. romi-schen Reichs Graff von Auersperg und oberster Erbland Marschalk und ober-ster Erbland Cammrer, wie auch der romi-scher kayserlicher Mayestat geheimber Rat Verordneter Ambts-president, Landshoupt-man in Crain.« Tu je torej označen -grof Auersperg kot višji dedni maršal in višji dedni komornik kakor tudi kot tajni svetnik, predsednik zastopnikov deželnih stanov in kot deželni glavar na Kranjskem. Na drugi strani ploščice je napis, ki pravi, da je začel zidati to palačo 20. aprila 1660. Poleg je lepo izdelan grb jfrofor
spergov in njihovo geslo: Fortunan reveren-ter habe (Imej usodo v časti)! Ploščica je bila vzidana v kamen in jc torej za današnje pojme predstavljala nekakšno ustanovno listino. Njena najdba je važna zlasti zaradi letnice, ker so veljale dosedaj različne letnice glede zidanja te plemiške palače. Zlasti jc bilo splošno mnenje, da je bil deželni dvorec zidan leta 1642, drugi viri pa so trdili, da je pravilna letnica 1673. Po arhivalnih študijah se je kulturnemu referentu mestne občine dr. Moletu posrečilo dognati, da je letnica zidanja Auer-spergovega dvorca pravilna 1660. Nedogna-no pa je. kje je Vrhovec mogel dobiti letnico 1642. Zato bo brez dvoma prav v zvezi s tem zanimiva študija dr. Moleta v prihodnji številki »Kronike«, kjer bo obenem natančneje popisan bivši Auerspergov dvorec. Zanimiva pa bo tudi primerjava med zidanjem tedanjega deželnega dvorca in današnje vseučiliške knjižnice.
Najcenejše kopališče v državi!
L I P I K
zdravi: poapnjenje žil (arteriosklerozo), krvni pritisk, živčne bolezni, ohromelost, ženske bolezni, revmati-zem, udnico (giht), sladkorno bolezen, bolezni dihalnih organov, bolezni želodca in črevesja, žolčni in ledvični kamen, kožne bolezni, ishias, astmo, Itd.
Novo vpeljani popusti.
Matineja Z.K.D.
Velefilm »Pesem za Tebe«, ki ga predvaja Zveza kulturnih druStev v kinu Matici je izšel iz vešče roke režiserja Joe Maya Težko je reči, ali je odlika tega filmskega dela v nedosežnem glasu Jana Kiepure aH v razgibanem in veselem dejanju podanem po starih znanih
imenih: Jenny Jugo, Paul Horbiger, Ida Wtist, Paul Kemp in drugih____ FIlm
»Pesem za Tebe« bi lahko imenovali tudi »Pesem povsod in za vse«! Pesem se vrsti za pesmijo, od vesele domače popevke do arij iz oper Aida, Trubadur itd. Se svatovski akordi se prelijejo v Gounodovo: »Ave Maria«. In če Vam zaupamo Se okolje dunajske opere in sončne Rivijere, ne bo nikomur žal, če si ta film ogleda! Predstave danes ob 14.15 in jutri v nedeljo ob 10.30 z najnovejšim dopolnilnim programom v kinu Matici. Cene din 3.50 in 5.50.
llomače vesti
,-Katoliško prepričanje"
isaročnik nam piše:
»V Slovenskem gospodarju« preteklega tedna sem čital naslednjo notico od Sv. Lenarta v Slov. goricah: »Fantovski odsek Prosvetnega društva priredi žaloigro Gar-cia Morena. Naša dolžnost je, da pokažemo svoje katoliško prepričanje s tem, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička in tako javno manifestiramo svojo versko zavest.«
Kdor torej ne bo hotel ali ne bo mogel plačati vstopnine, ta ne bo imel verskega prepričanja in verske zavesti... Naj vendar višja duhovna gosposka preudari, kam lahko vodijo take stvari!
*	Sodniški izpit sta pri apelacijskem sodi« šču v Ljubljani napravila s prav dobrim uspehom sodna pripravnika gg. dr. Franjo Oinladič jz Maribora jn dr. Dušan Kraigher iz Ljubljane. Čestitamo!
*	Promocija. Na ljubljanski univerzi bosta danes promovirana za doktorja prava gg. Pavlic Rado, sodniški pripravnik iz Ljubljane, in Trofenik Rudolf, odvetniški pripravnik iz Studencev pri Mariboru. Čestitamo!
*	Zborovanje ljutomerskega učiteljskega
društva je bilo nedavno v Radencih ob lepi udeležbi članstva. Zborovanje je vodil zaslužni predsednik g. Mavrič, kot predavatelj pa je nastopil upokojeni prosvetni inšpektor g. dr. Poljanec iz Maribora, ki je za svoje naborno in zanimivo predavanje o svobodi in avtoriteti v vzgoji žel veliko odobravanje. Drugi predavatelj je bil učitelj g. Porekar, ki je opisal in z mnogimi slikami ponazoril svoje potovanje po Nemčiji o priliki olimpiade. Situacijsko poročilo je obsegalo važne stanovske zadeve. Med drugim se je razpravljalo o prosvetnem proračunu in o celibatu učiteljic. Zbo-rovalci so sklenili, da bo društvo meseca maja zborovalo v Murski Soboti skupno s tamošnjim društvom in da bo z enim deležem pristopilo k nameravanemu roditeljskemu listu. Za proučitev predlogov k iz-premembi zakona o narodnih šolah je bil izvoljen poseben odbor.
*	Pomanjkanje osebja v poštni, telegrafski in telefonski službi. Pred dnevi smo v zvezi z občnim zborom ljubljanske sekcije Združenja uradnikov poštne, telegrafske in telefonske stroke poročali o obžalovanja vrednih razmerah, ki vladajo na področju ljubljanske poštne direkcije. Pomanjkanje osebja že nekaj let ovira napredek poštne stroke, zadnji čas pa je doseglo vrhunec in nujno postaja, da se število osebja izdatno poveča, ali pa bo treba brez ouloga pričeti z demontažo poštne uprave v Sloveniji. Od leta 1931. do konca lanskega leta se je število osebja na področju ljubljanske direkcije skrčilo od 732 uradnikov, S70 zvaničnikov in služi-teljev ter 38 dnevničarjev na 709 uradnikov, 762 zvaničnikov in služiteljev ter 72 dnevničarjev, v celem za 97 uslužbencev, vse to pa na ta način, da se z upokojitvami in odpusti izpraznjena mesta niso zasedla. Zaradi delovne preobremenitve preostalih lani okrog 500 uradnikov ni moglo izkoristiti po zakonu določenega letnega odmora.
*	Filmanje v južni Dalmaciji. Sarajevski fotograf in filmski operater Nikola Dra-kulič, ki se že dolgo bavi s kulturnimi in propagandističnimi filmi, si je nedavno nabavil novo moderno aparaturo za filmanje. Te dni bo odpotoval v Dalmacijo zaradi novih prosvetnih filmov. V prvi vrsti bo sestavil popolni film mesta in otoka Kor-čule. Poleg- zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Korčule bo posnel, tudi starodavno ladjedelnico, znamen:to viteško igro ;>moreško« ter razne druge narodne igre. Tako n. pr. »kunpanijo« in -»Majski tanac« v Blatu. Filmani bodo tudi kamnolom Vrb-nik. priiazna riviera polotoka Pelješca. slikoviti korčulansko-peUeški kanal ter razne druge prirodne lepote.
Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki,
zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne vFranz-J šefove« gren-čice, zaužite zjutra^ na te*r želodec. Z uporabo »Franz-Jo-rfove« ^renčice se naglo odpravi plast 7 .jez?ka, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit
3__|	Ofr	ftr, 1508/11>36
*	Pristanek modernega nizozemskega aviona na zemunskem letališču. V četrtek je prispel v Zemun prvi aeroplan nove potniške in poštne zračne proge, ki veže Amsterdam z nizozemsko Indijo. To progo je uvedlo društvo KLM. Avion je metalne kon strukcije, ima dva motorja, njegova povprečna brzina pa znaša 320 km na uro. Proga od Amsterdama do Kaira je dolga 3.600 km, pristanki pa so v Rotterdamu, Pragi, na Dunaju v Budimpešti, Zemunu. Atenah, Aleksandriji in Kairu, od koder vodi proga v Batavijo. Nizozemski avion pristane v Zemunu fakultativno, tri je takrat kadar ima potnike in pošto. Avion leti dvakrat tedensko.
*	Književna nagrada Mladinske matice. Na zadnji razpis književnih nagrad je prejela Mladinska matica 13 rokopisov. Na predlog literarnega odseka je bil sprejet in nagraien z nagrado 2500 Din rokopis »Ovčar Runo« z geslom »Za svobodo«, ki izide v letošnjih rednih publikacijah. Nagrada za rokopis, namenjen najmlajšim, ni bila podeljena, pač pa je bil sprejet predlog, da se odkupijo za običajni honorar tU le rokopisi: »Nana, mala opica« z geslom »Štev. 13«; »Janko in Metka« z geslo n: »S. 0. S.«; »Šimej iz Roža« z geslom »Drava«; »Pestema« s psevdonimom »Peter Go-lija«; »Velika tekma« z geslom »Mladi krog«. Vsi ostali rokopisi se zavrnejo. Vsi konkurenti so naprošeni, da pošljejo svoj naslov zaradi nagrade, odkupa, oziroma vrnitve rokopisov čim prej tajništvu Mladinske matice.
*	Na Golniku je umrl šef kirurškega oddelka mitroviške bolnišnice. V sredo zjutraj je umrl v sanatoriju na Golniku dr. živojin Popovič, šef kirurškega oddelka banovinske bolnišnice v Mitrovici. Dr. Popovič je bil star komaj 41 leL V Beogradu je zapustii mater, v Mitrovici pa mlaao soprogo. Kot šef kirurškega oddelka je deloval v Mitrovici od leta 1928 in užival je sloves dobrega kirurga in požrtvovalnega zdravnika. Pokopali ga bodo v Beogradu.
»Nesreča izseljenca v Franciji. Joso De-lac, rojen 18. marca 1905 v Glavici, sin Jovana in Zaje Ružičič, ki se je nahajal od leta 1930 v Franciji, se je dne 12. novem-brr 1936 v bližini Sennecey le Grand Lyon na biciklju zaletel v neki avto tn se smrtno ponesrečil. Sorodniki naj javijo svoje naslove izseljenskemu referentu kr. ban-ske uprave v Ljubljani.
*	Resnica o ljubljanskih muzejih. V notjci, k; jo je zabeležilo tudi >.Jutro« 16. t. m., je novosad6kj list »Dan« ugotovil, da dobivajo ljubljanski državni muzeji nad 600 000 Din. Kakor nam sporočajo s poučene strani, dos bivajo glasom državnega proračuna za 1. 1936/37 vsi ljubljanski državnj muzeji s spomeniškim uradom vred za upravne stroške in materialne izdatke skupno 190 400 Din. V novem državnem proračunu je bila ta vsota še znižana. Argument, s katerim se borj no-vosadskj list zoper zapostavljanje Novega Sada, je torej vsai glede Ljubljane hudo netočen.
*	• Narodnoobrambni sklad Branibora:
Mestna občina Ljutomer 200: občina Ponikva 10; Jugoslovenska banka. podružnica, v Ljubljani 100: občina Kamnik 200: Trboveljska premogokopna dražba 500: Narodna banka 2000: Zbirka pirhov: šo'e: Orla vas 22: Krvava peč 15.25; mestna deška v Cel:u 126; zasebna dekliška šolskih sester v Reb-mju 50; Sv. Urban prj Ptuju 69: Odranci 47.50; II. dekliška v Mariboru 120: Tnnji-ca 35; zasebna dekliška Mariipn dom« v Kočevju 20 50: Mavri en 33: Koprivnik 17: Pi-šece 34; Moravče 101: II. deška v Mariboru 75: Sovoden,; 41: Sv. Jurij ob Taboru 66; Soteska 26: Sv. Katarina 10 Din. Posnemajte!
NAŠ ŠLAGER!
Filme in fotoaparate skrajno znižali In
sicer:
Cadet Box
vel 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99*~~
a tremi	filmi samo
Baby Brovvnie ......	Din 96.—
Jiffy .........Din 150.—
Balda ali Kodak z opt. 1:6.3	Din 324.—
Balda .... z opt. 1:4.5	Din 420.—
Balda Compur . z opt. 1:4.5	Din 810.—
Foto Tonrist LOJZE ŠMUC
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 8
*	Huda nesreča z vozom. Iz Radeč nam pišejo: Pred dnevi se je z vozom peljal v svojih opravkih iz Radeč proti Vrhove-mu mesar g. Kukec Franc. Med potjo je privozil nasproti tovorni avto. Ko je bil g. Kukec vštric avtomobila, je konj nenadno odskočil in prevrnil voz. Ne meneč se za poškodbe, ki jih je dobil pri padcu z voza, je g. Kukec vozil dalje. Doma so postajale bolečine vedno hujše. Drugi dan je začel bljuvati kri in so ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima zlomljeni dve rebri, od katerih se je eno zapičilo v desno stran pljuč, kar je povzročilo notranjo krvavitev. Stanje je prav resno, a vendar je upanje, da bo okreval, Če ne bodo nastopile komplikacije. Priljubljenemu mesarju želimo skorajšnje okrevanje.
*	Čudežna rešitev brodolomcev. Ko je v
sredo strašno neurje dvigalo ogromne valove na Dunavu in Savi pri Zemunu, se je razbilo in potopilo več plovnih objektov in ljudje, ki so stali na bregu, so bili tudi priče obupnih borb brodolomcev z valovi. Pretresljivi prizori so bili povod vesti o številnih smrtnih žrtvah. Na nekem bagru, ki se je prevrnil, je bilo 20 ljudi in naglo se je razširila vest, da so vsi utonili. Pozneje se je izkazalo, da so bili vsi srečno rešeni. Nekaj ur pozneje pa se je razširila druga žalostna vest, da se je z nekim čolnom pri Ostružnici potopilo 5 delavcev. Mnogi ljudje so z brega opazovali, kako so se nesrečneži borili z besnimi valovi. Čoln je premetavalo kakor lupino. Celo uro so z brega ljudje opazovali strašno borbo, šele naslednji dan se je doznalo, da je tudi tem brodolomcem usoda naklonila rešitev v zadnjem hipu. V čolnu je bilo ne 5, temveč 7 mladih delavcev in uslužbencev na raznih plovnih objektih, imeli pa so samo dvoje vesel. Med obupnimi napori da bi Čoln okrenili proti bregu, se je eno veslo zlomilo, z ostalim pa se čoln sploh ni dalo več voditi. Čoln se je naenkrat znašel v sredini reke in tok vode ter močan veter sta ga tako naglo pognala naprej, da je gledalcem izginil izpred oči in da so bili vsi prepričani, da so ga visoki valovi zagrnili. Strašna vožnja po sredi reke je trajala še precej dolgo, naposled pa je veter zagnal čoln na nasipino ter ga zagozdil med tam zasidrane plovne objekte. Vseh sedem mladih mož, med njimi sta bila dva. ki nista znala plavati, Je bilo tako rešenih. Strašna nevihta pri Zemunu torej ni zahtevala po srečnem naključju nobenih človeških žrtev.
*	Otroške negovalke in vzgojiteljice. Pripravljalni odbor organizacije otroških negovalk in vzgojiteljic, poziva vse absolventke tečajev in enoletne šole za otroSke negovalke in vzgojiteljice od leta 1928—1936 v Deč-jem domu kraljice Marije v Ljubljani, da javijo svoje naslove v čim krajšem času na spodnji naslov. Predsednica: Valerija Me« jač, Ljubljana, Beethovnova ul. C/I.
Žene staj bi ostale mlade
Moški hočejo imeti mlade žene. Delo hoče mlade moči. Otroci potrebujejo mlade matere. Mladost je lepša kot lepota. Težki časi? Kdor se stara, najprej pade! Mnogo tisoč priznanj za mladostno svežost po
BIOMALZ
Poelcusna doza Din 12.50 v lekarnah
*	Praznik uglednega Sokola. V torek je praznoval petdesetletnico, danes pa goduje g. Rudolf Ozvald, posestnik in hotelir na Se-lu pri Žirovnici. Doma je iz Zagorja. V gostilniški stroki se je izučil na ljubljanskem Bellevueju, služboval pa je v Gorici, v Trstu in v St. Petru na Krasu, kjer je bil med ustanovitelji Sokola. Leta 1911. je prišel na Jesenice, kjer je takoj pristopil k Sokolu kot ustanovni član Družico gospo Marijo si je izbral v Strniševi družini na Fužinah pri Ljubljani. Ob balkanski vojni je priredil veliko zbirko za srbski Rdeči križ. Tik pred svetovno vojno je bil izvoljen za starosto jeseniškega Sokola in mu je ostal na čelu do 1926. Ob prevratu je prevzel Kolodvorsko restavracijo na Jesenicah: katero je vzorno vodi! do leta 1929., ko je kupil sedanjo svojo lepo domačijo. Mnogo, mnogo je žrtvoval za jeseniškega Sokola, to mu ne bo nikdar pozabljeno. Žrtvoval pa je tudi za druga društva, zlasti vnet je za petje in glasbo. Vedno vedremu in podjetnemu možu želimo še mnogo srečnih let!«
*	Planinci — Smučarji! Po dolinah je topel spomladanski veter pobral ves sneg ter priklical spomladanske cvetlice V planinah eolnčnj žarki niso bili kos obilici snega, ki se ie sesedel ter tvori za smučarja najugodnejše poprišče. 7a velikonočne praznike je zapadlo mnogo snega jn le oni, ki v aprilu poseča naše planine, ve. kako izbor-ne so snežne razmere sedaj. Na Komnj je zrnatega snega preko 3 m. Smučar lahko napravi izlete na Lanševico, na Govnjač. proti Voglu ter v dolino Triglavskih jezer, kjer je koča SPD stalno oskrbovana — vsaj do 1. maja. Hriharice 90 globoko zasnežene prvovrstno smuko nudi Triglavski ledenik tja do Staničeve koče. ki je odprta do nadaljnjega. Tudi iz Kranjske gore se lahko smučarji povzpno na Vršič ter preko Slemena v Rateče. Beli vršaci Kamniških planin oznanjajo v Ljubljano, da ie na Krvavcu in na Veliki Planini dovoli snega za onega, ki hoče uživat; spomladansko smuko visoko nad dolinami, ki dobiva'o prvo zeleno obleko Planinci, izrabite ugodne snežne razmere, posebno letos, ko je bila smuka pozimi tako pičla v dolinah. V6e podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1.
*	Izlet planincev v Grčijo. SPD v Ljubljani pripravlja izlet planincev v Grčijo v času med 30. junijem in ca 15. julijem. Izletniki si bodo ogledali Solun, se povzpeli na vrhove Olimpa in na Parnas. bivali nekaj dni v Atenah ter se bržčas po morju vrnili nazaj domov. Grško planinsko društvo v Atenah že sedaj pripravlja vse potrebno za prihod slovenskih planincev Člani SPD itak uživajo ugodnost polovične vozne cene na jugoslovenskih državnih železnicah, enake ugodnosti je odobrila tudi direkcija grških železnic. Prj zadostni udeležbi bodo cene na parniku izdatno znižane Izletnike bo vodil član SPD. ki je že prehodil te kraje Strošk. za celo potovanje bodo znašali ca 1600 Din. Kolektivni vizum bo preskrbelo društvo. Planince že dane6 opozarjamo na ta izlet, da si pravočasno re5 zervirajo dopuste. Prrave sprejema in vse podrobne informacije daje pisarna SPD. — Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1.
*	Mednarodna glasbena tekmovanja na Dunaju. Med festivalskimi svečano-imi na Dunaju od 7. do 21. junija bodo velika glasbena tekmovanja, ki j?h prireja dunajska akademija za glasbo in umetnost jx>d pokro5 viteljetvom ministra za prosveto in mes'.a Dunaja. Ta tekmovanja omogočajo mladm talentom vsega sveta, da pred zborom znamenitih umetnikov pokažejo svoje znanje. Lanska tekmovanja so odkrila mnoge pevske talente, letos pa bodo tekmovalj rrdadi violinisti in čelistj. Denarne nagrade iznašajo 15.000 avstrijskih šilingov (preko 120.000 Djn), poleg tega pa bo raztodišče delilo srebrne kolajne in diplome.^ Poleg avstrijskih umetnikov so v razsodišču tudi prof. dr. W. Furhvengler. Dohnanji, Georgjje Geros gesco, Wienijavski jn drugi. Predsednik razsodišča je prof. dr. Karel Kobald, direktor dunajske glasbene akademije. Informacije o vseh tekinovanj:h dobe interesenti v vseh »PutnikovilK urad h in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška ul. 9.
*	Sinjj Jadran s prelepo Kraljevico vab?! Dom Franje Tavčarjeve, k; leži na najlepši točki idilične Kraljeviče, se pripravlja za sprejem gostov (članov) Kola jugoslovenskih sester. Da bo dom brezhibno oskrbovan in da bodo cenj. gostje v vsakem pogledu zadovoljni, jamčijo imena zglednih gospoda* ric, ki bodo dom vodiie. jn sicer ga. Jakob;-na dr. fcitekova. ga. Ruža prof Santlova ter gdč. Vera Veršecova. Dom bo otvorjen 12. maja. 7a odrasle je celodnevna oskrba s prenočiščem vred 35 Din. za otroke do 6. leta je 15 Din in od 6. do 14. leta 25 Din dnevno. Hrana in oskrba prvovrstna. G!<»d.) na to.
i da so cene izredno nizke, pričakuje Kolo
' jugoslovenskih sester v Ljubljani, čigar la«t je dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, obilen obisk. Prijave sprejema tajnica Angelca Gregoričeva, Ljubljana. Poljan.-k j nasip 12, vrata št. II. pritljčie, od 12. do 15. ure dnevno. Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani opozarja, da bo dom Franje Tavčarjev« v Kraljeviči v juliju in avgustu odprt samo za otroke.
*	Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zaninrva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« na pariško raz-
1 stavo od meseca junija do septembra. Prvi posebnj vlak Iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. junija. Udelenženci izleta bodo po= leg Pariza in vseh njegovih zanimivost; videli tudi versajskj dvor ln Benetke. Vse to je vračunano v ceni Vožnja popolna oskrba ▼ Parizu za 8. dni. kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo po programu za one, k) potujejo v 3. razredu 2.490 Din. v II. razredu pa 3 260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.350 Din odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, kj se bodo udeležili teh potovani, bodo poleg Pa5
, riza in Benetk videli tudj Nico jn Monte Car-lo. To potovanje s 5-dnevnih bivanjem v Pa-
riza stane od Beograda do Pariza, Iflce in j nazaj 3.040, odnosno 8.870 Din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo 2e zdaj vsi
»Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beo« grad dobi brezplačno prospekt vseh potovanj. ki bo gotov konec t. m.
•	Svečeniške pokojnine. Državna hipotekama banka sporoča prejemalcem sve-čeniških rodbinskih pokojnin v Beogradu, da morejo prevzeti draginjsko doklado za april pri bančni blagajni.
•	Nočnf požar v Juršovcih Dne 18. t. m. ponoči je v poslopju posestnika Kramper-garja Janeza v Juršovcih nastal požar. Z zgradbo so zgorele tudij ena krava, ena svinja m okoli deset kokoši. V zgradbi so stanovali vinjčarka Kojceva Ivana in njena dva brata Vsi trije po se komaj rešili h plamenov. Zgorela Hm ie tudi vsa obleka. Vzrok pobara se ni mogel docnati.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.	1
Iz Ljubljane
u— Naši Krakovčani in TrnovČani bodo imeli svoj pevski praznik v ponedeljek 19. t. m. v veli-ki filharmonični dvorani. Ta dan nastoip; oh 20. njihov pevsk.j zbor na samostojnem koncertu. ZHwv Krakovčr.nov in Tr-novčanov vodi akademiV jn kons. g. Simo-niti znan; rn^dj di-rtger* ki s« je uspešno uveljavil tudj kot namr^niik Franceta Marolta. vodje akademskega pevskega zbora. Spored je skrbno sestavljen obsega izredno prikupne Prelovčeve zbore in množico narodnih pesmi v najboljši priredbi. Vstop-n;ce se Ho-bo v knjitamj Glasb^e M^ti^e.
u— Zanimivo predavanje. V Ljubljanskem klubu je v četrtek zvečer predaval gospod Djoka Curčin, generalni sekretar Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, o svojem potovanju v preteklem letu po Severni Ameriki. Dubov;to in zelo zanimivo predavanje je bilo nrtvimet živahnega odobravanja številno navzočnega poslušalstva. Predavatelj je napovedal nadaljevanje svojega predavanja ki bo imelo za predmet njegovo pot v Južno Ameriko.
Udobno se počutite v prenovljenih lokalih staroznane
eostilne ..LOVŠIN"
v Gradišču St. 13*
(pri dramskem gledališču.)
Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem oziru zadovoljni.
J
u— Predavanje o pariški mednarodni razstavi, Kakor čujemo, pride prihodnji teden v Ljubljano direktor lista »Echo de Belgra-de« Ln generalni tajnik beograjskega razstavnega odbora za parjško razstavo g. Jean Bourgoin. Ugledni francoski publ cist namerava prj nas predavati o pariški razstavi in sicer v petek, 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
u-^ Ideologije in imperialjzmi. V društvu »Soči* bo drevj v salonu restavracije ob pol 21. pri »Levu« predzadnje predavanje v le5 tošnji predavateljski sezoni. Predaval bo g. dr. Branko Vrčon o aktualnem mednarodnem vprašanju: o ideologijah in imperiabz-mih. Predavanje bo vseskozi aktualno, kakor pove lo že sam naslov. Vabljeni vsi! Y76top vsakomur prost!
u— Filozofsko društvo bo imelo v soboto 17. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje 7. predavanje. Predaval bo g. Milan Rakočevič o temi: Cilj in smisel življenja po Njegošu. K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
u— Zanimivo predavanje. G. univ. asist. A. Peterlin bo predaval v torek 20. t. m. o temi: Kaj je svetloba. V sedanji dobi, ko se toliko govori in piše o revoluciji v fiziki in o dalekosežnih posledicah, ki jih imajo nova dognanja na vse ostale vede, je nujno potrebno, da smo si na jasnem, kaj pove eksperiment o svetlobi, to je o onem delu fizike, kjer je zrasla nova teorija valovne in kvantne mehanike. Ni si namreč mogoče ustvariti o tej pravega pojma., če ne poznamo osnov, na kateri je zrasla. Predavatelj nam bo na podlagi poskusov pokazel. ksj ve o svetlobi sodobna fizika.* Predavanje, ki bo spremljano s poskusi., bo v predavalnici fizikalnega instituta (univerza, pritličje levo) ob 18.
u— 0noz2rjamo na nocoišnje predavanje
v mali Mha.rmaniTčni dvorani. Predaval ho France Maront. znani naš strokovnjak o mi a menit-h ostalinah drevesnega flesčenja v Sloveniji. R sliko in pesmijo bo pojasnil narodne običaje: šfehvanje. z-ljski rej in Zelen! Jurij. Vstopnma- k predavaniu iP 3 Din: vstopnice za sedeže se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Korošci! Ne zamudit* MaroJtovega predavanja o str->irodavn'h ziljskih obredih, ki bo drevi ob 20. v mali filharmonični^ dvoran,: Pk-ior.tične sl:'ke o štehvanju. T/1'skem kolu. raju pod lipo itd. Klub koroških Slovencev.	... i
u_ Predavan.ie »Flotaclfa v teoriji m
praksf<r. napovedano za torek 20. t. m. se zaradi nenadno nezgode g. univ. prof. inž. V. Gostiše preloži za 14 dni na dan 4. maja.
u— V Narodni erlerii; h^ Imel vodstvo v
redelj« 18. t, m. ob 11. g. Zorm*<n ' ohrsv-' klasicizma; Kavčič. Lanffn*. Tomi-nc. Stret:.
u— Slušatelji abiturient=kesa tečaja opozarjajo svoje člane na dopolnilno plesno vajo v soboto 17. t. m. ob 20. v Trgovskem do; mu.
u_ Jutrišnji pevski naSfcop ljubljanskih
srednjih šol se bo pričel točno ob pol 11. uri dopoldne v opernem gledališču. Vstopnice se dobe danes od 10. do pol 13. ln od 15. do pol 18. ure in Jutri eno uro pred nastopom prt blagajnah v operi. Pevski zbori I.. H., ni. državne, nove drž. realne, mestne ženske realne, zasebne realne gimnazije in učiteljske šole pri Uršulin-kah ter drž. učiteljske šole vabijo: »Pridite nas poslušat!« Vseh vrst vstopnic Je obilo na razpolago.
u— Društvo slušateljev juridifne fakultete, ki prireja ciklus predavanj pod naslovom »Jurisi v praksk. obvešča vse čjtatelje, da bo danes prvo predavanje tega ciklusa. Predaval bo dr. Jo6ip Krevl o juristu v notarekj službi ob 18. na univerzi, soba St. 90.
u— pošta Vi« se bo preselila iz hiše štev. 42 na Tržaški cesti (Glince) v hiSo štev. 6. (pri Tribuču). V novem prostoru bo poslovala od nedelje 18. t. m.
HEfflE		i 301	
2V2A MATIC.			
kiiavuo^uv "u-j	----------
čustvovanju materinski ljubezni MATERINSTVO Therese Reigner	Henri Preslea
L O GA
PREMI TER A vesele filmske komedije, polne pristnega humorja
JUNAK DNEVA
v glavni vlogi Heinz Riihmann, Gina Falkenberg.
Veliko filmsko delo po noveli LEVA TOLSTOJA
KREUTZERJEVA SONATA
Lil Dagover — Peter Petersen GLASBA: L. van Beethoven, Čajkovski in Chopin.
Matineja danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri
TAKO SE JE KONČALA LJUBEZEN
katero je zmožna podati edino le velika umetnica Paula \Vessely, njen partner je Willy Fritsch.
gtebUtesmd&S €».,131
u— Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turjentov pri sekcij; JUU v LJubljani vabi učiteljske abiturjentefke) na članski sestanek v nedeljo 18. t. m. ob 9.30 v prostorih sekcije JUU v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6 I. Na programu bo predavanje o novih pogledih na namestitev brezposelnih učiteljskih abiturientov.
u— Klavirski koncert, skoraj gotovo zadnji v letošnji sezoni, bo v petek 23. L m. v mali filharmonični dvorani. Prvič bo nastopil pred našim občinstvom priznani francoski pianist Gjlles Guilbert. ki je pravkar koncertiral z največjimi uspehi v Bukarešta, Carigradu. .Sofiji. Beogradu in Zagrebu. Podrobni spored javimo jutri. Vstopnice v kmtjigamii Glasbene Matice.
u— Navihanka, ena najuspešnejših operet letošnje sezone, se ponovj v nedeljo popoldne po znižanih cenah. Za to predstavo_ ima g. Daneš pripravljeno novo zalogo dovtipov. Na to predstavo posebno opozarjamo zunanje občinstvo.
u— Prosimo, kupuj-te danes lične spomladanske šopke, ki Vam jih nudijo članice društva »Knjeginja Zorka«. Poklonite jih svojem materam, ženam, sestram, sodelavkam. učiteljem, prijateljicam, oddolžite se z njimi za sprejete ljubeznivosti, povabila. okrasite z njimi svoj dom. Kupujte tudi posamezne cvetke, da položite svoj dinar v koriet društvenemu dijaškemu domu v Ljubijan;. Kupujte razglednice s sliko visoke zaščifmoe društva, pokojne črnogorske kneginje Zorke in nienega soproga kralja Petra I. Osvoboditelja. Ves izkuoiček gre izključno samo v kofijst, našim pridnim dečkom. Najlepše prosimo.
KINO IDEAL
MAURICE CHEVALISR JEANETTE MAC DONALD
v razkošni opereti F. Leharja
VESELA VDOVA
Dane3 ob 16., 19. in 21.15 uri.
n— Na kolesih iz Nemčije v staro domovino. Kakor ptice na pomlad so se tam gorj v Aacbenu dvignili na ipot trije slovenski ru« darski fantje: France Flerič, Tone Kurnik in Lojze Jazbinšek. Brezposelni so že od novembra 1936, dotlej so delali kot rudarji v Alsdorfu pr; Aachenu. Preko zime so potem nabirali koščke premoga in si tako prislužili nekaj mark, zdaj na pomlad pa so nabirali regrat. Tako so spravili skupaj potrebne marke, da so si lahko poprav li kolesa, si napolnili nahrbtnike s provijantom in jo 21. marca mahnili čez Salzburg. Leoben in Gradec v si'aro domovino. V Maribor so prispel; 4 aprila. Te dni so obiskovali sorodnike in znance, kjer so bili pogoščeni. Da domovina ne nudi zaslužka, pa nai so fantje še tako voljni in krepki, o tem so se lahko prepričali takoj prve dni. Včeraj so prispeli v Ljublja* no. kjer so se oglasili tudi v našem uredništvu. Danes zarana pa so spet zasedlj svoje železne konjiče in odrinili proti Beljaku, Ce: lovcu in Judeuburgu, koder bodo hiteli nazaj na nem^kj za pa d. V Aachen se upajo vrnitj prve dni maja.
u— Pojasnilo o prometni nesreči. Včeraj smo poročali, da je bil blizu stare mitnice na Vilharjevi cesti povožen 67-letni Perme iz štepanje vasi. Navedeno je bilo, da je bil povožen od nekega vojaškega tovornega avtomobila. Ugotavljamo, da je to pomota in da ie starčka oplazil neki vojaški dvovprežni voz. Permetove poškodbe niso hude in je bil starček iz bolnišnice takoj poslan v domačo oskrbo.
u— Bnfet »Rio« v Selenburgovj ima
prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranj, ske klabase. hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže. Pridite pokusjt!
Iz Ceija
e— Znameniti francoski violinski virtuoz Soetens in veliki orkester orkestralnega društva ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta prof. L. M škerjanca bo priredil v petek 7. maja velik koncert v Celju. — Adamičev spominski koncert bo priredilo CPD v sredo 12. maja. Na sporedu bodo mešani, moški in ženski zbori ter samospevi.
e— Celjski podobor URODS obvešča članstvo, da je osrednja uprava izposlova-la izdajanje uniform rezervnim oficirjem. Cena še ni določena izgleda pa, da bodo uniforme zastonj. Pozivamo torej vse tovariše, da se priglase pismeno ali telefonsko tajniku pododbora tov. Vrečku v cinkarni (telefon 28). V poštev prihajajo zlasti mlajši tovariši, ki še stoje pred vežba-mi. Prijava nujna!
e— Umri je včeraj zjutraj na Cesti na grad štev. 8 v starosti 81 let upokojeni uradnik Celjske mestne hranilnice in posestnik g. Josip Sucher. Pokojni Je bil za-radi svoje korektnosti ln ljubeznivosti splo Sno priljubljen ln spoštovan. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Naše iskreno sožalje!
e— Občni zbor krajevne organizacije
JNS za Celje in okolico bo v sredo 21. tm. od 20. v Celjskem domu. Na zboru bo poročal narodni poslanec g. Ivan PreKoršek, Članstvo je vabljeno, da se občnega zbora
udeleži.
e— Kaj je z nadaljevanjem regulacije
Savinje? 2e pred tedni smo poročali, da je ministrstvo za zgradbe odobrilo načrte regulacijskih del Savinje za tretji odseK. se vedno pa ni razpisana licitacija za oddajo teh prepotrebnih del, kar bi bilo nujno želeti zaradi zaposlitve velikega štrvila brezposelnih. Z odlašanjem razpisa licitacije za oddajo del bomo zopet, kakor je bilo to lani, zamudili najprimernejši čas, saj vidimo, da delo v drugem odseku, ki bi moralo biti izvršeno že lani, še sedaj ni povsem končano, samo zaradi tega, ker se je tudi lani z razpisom del tako v nedogled odlašalo.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20 30 opereta »Boccaccio« z Willyjem Fritschem in tednik, ob 18.30 matineja »V boj za pravico«.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 uri »POROČNIK BOBBY« (Gustav Frohlich). — Ob 18.15 »MOJA PESEM, MOJE ŽIVLJENJE«. — Poje Benjamino Gigli.
Iz Maribora
a —»Sorlijev večer« v proslavo 601etni-ce tega zaslužnega pisatelja, bo v ponedeljek 19. t. m. Na sporedu je uvodna beseda dr. M. Snuderla. slavnostni govor ljubljanskega kritika prof. Fr. Koblarja, recitacije E. Kraljeve in P. Malca. cperne arije, ki jih pojeta J. Igličeva in B. San-cin, zbori. V režiji P. Malca se bosta izvajala dva skeča »Ženitbeni posredovalec«, ki ga igrajo Ra^berjeva, Gorinšek, Crno-bori ter »Tableau«, ki v njem nastopijo Starčeva, Tovornikova, Križa j eva, Kosič in mali Mohor.
a— Novice z Ljudske univerze. Zaradi proslave 601etnice pisatelja dr. šorlija se odloži ponedeljkova prireditev na sredo 21. t. m. Režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec bo predaval o interesantni temi: Borba za narodno gledališče. V petek 23. t. m pa predava univ. prof. dr. M. Kos iz Ljubljane o historični podobi celjskih grofov.
a— Zbor mariborskih Cirllmetodarjev. Ob veliki in lepi udeležbi je bil v četrtek 15. t. m. zvečer v gornji dvorani Narodnega doma 49. redni občni zbor moške in ženske podružnice CMD. Zboru je predsedoval zaslužni predsednik dr. F. Lašič, ki je pozdravil odlične zastopnike raznih ustanov Ln organizacij nato pa opozarjal na delo »Schulvereina« Ln »Siidmarke«, ki ga je mogoče spodbijati le z vztrajnim cirilmetodarakim delom na naši strani. Omenjal je tudi podrobno, veliko delo mariborskih Ciriimetodarjev, zlasti pri postavitvi obmejne šole v Gradišču in božični obdaritvi obmejne šolske dece na 24 šolah. Spomnil se je tudi zaslužnih in vnetih ciriimetodarjev dr. Pivka, Leopolda Halerja in Toma Zupana, katerih spomin so počastili navzoči z vzklikom »Slava«. Zatem so sledila poročila ostalih funkcionarjev in funkcionark Janje Lobenveino-ve za žensko podružnico, tajnika F. Go-leža, blagajn lčarke Eme Kcsijeve, blagajnika F. Cvetka ter preglednika Fra-nja Bratoža. ženska podružnica šteje 450. moška 375. Dohodki in izdatki so znašali pri ženski podružnici 15.809.25 Din ,pri moški podružnici pa 17.534.20 Dm. Pri volitvah so bile izvoljene v odbor ženske podružnice CMD: dr. Lipoldcva, predsednica. Saxova. Vomerjeva, Kosije-va, Cernovškova, Vurnikova, Pinterjeva, Domicljeva in šegulova, odbornice. Preglednici računov sta Tomažičeva in Pun-čuhova. V upravo moške podružnice pa so bili izvoljeni: dr. F. Lašič, predsednik. Odborniki; Ivan Tomažič, Fran jo Cvetko, Milcš Oset, Fran Golež, prcf. Mravljak, Ivan Robnik. Hinko Sax, Ivan Hochmul-ler, Fran jo Rožm n. Peter Maroh, Ivan Golčar, Mihajlo Dojčinovič, Franjo Bra-tož in Marino Kralj. V nadzornem odboru sta Josip Bratož in Štefan Medved. Po volitvah je bilo poučno predavanje narodnega poslanca dr. Jančiča o narodnostnih prilikah ob severni meji s posebnim ozi-rom na prehajanje posestev v tuje roke, dočim se je nanašal drugi del predavanja na zap-.slitev inczemcev ob naši meji, ki odjedajo kruh domačinom. Občni zbor je pozdravil v imenu »Slovenske straže« vainiški učitelj Kotnik. Pri slučajnostih se je sprožila obširna debata v zvezi s konkretnimi predlogi glede poživitve na-rodnoobrambnega in cirilmetodarskega dela.
a— Pomladkj JS vseh srednjih šol v Mariboru priredijo 18. t. m. ob 15. svojo vsakoletno akademijo v proslavo Zrinjsfcega in Frankopana. Izbran program. Gist»i dobiček namenjen pomSadkom.
a— »Jugoslovanski biseri« so izšli. Izšli sta v Mariboru prva in druga številka nove mesečne ilustrirane revije za propagando tujskega premeta, turiama in gospodarstva pod naslovom »Jugoslovanski biseri«. Revijo je izdalo Olepševalno društvo za magdalensko predmestje v Mariboru ob svoj; BOletnici. Revija vsebuje številne prispevke iz vseh področij mariborskega ter obmejnega življenja.
a— Priznavajo. V zvezi 3 tatvinami v Nabavljalni zadrugi železničarskih uslužbencev na Frankopanovi cesti o čemer smo včeraj poročali, so bili doslej aretirani trije sluge, ki so priznali, da so jemali pri dostavi blaga strankam razne predmete. Izročili jih bodo sodišču. Tatvine so prišle na dan zaradi številnih pritožb od strani strank v zadnjem času, češ da jim gotovi naročeni predmeti niso
din 8.— v znamkah ali na ček. račun poštne hranil. 39314 vračamo pri naročilu od din 150.— dalje
bili dostavljeni, pritožbe ao postajale vse
češče in je vodstvo zadruge vso zadevo prijavilo policiji, ki je z uspehom izvršila številne hišne preiskave, pri čemer pa so našli ukradenega blaga še samo za okoli 2000 dinarjev. Policija ni dala časopisom doslej nikakšnega službenega sporočila, pač pa je vodstvo sadruge sporočilo, da gre sodeč po dosedanjih rezultatih preiskave za škodo okoii 20.000 dinarjev. Preiskava se intenzivno nadaljuje, da se točno ugotovi obseg izvršenih tatvin.
a— So^ni odmevi velikih tatvin v škofovi trgovini. Mali kazenski senat je obsodil 54-letnega delavca Ferdinanda Rane rja na 13 mesecev robije .njegovo ženo in neko prodajalko pa pogojno, ker so bili obtoženi, da so v teku mesecev aprila do junija 1936 odnesli iz škofove trgovine na
Aleiossadrovl cesti wriw predknete ▼
skupni vrednosti 36.921 dinarjev.
Iz Ptaia
j— Petovia }e odpustila delavstvo. Poročali smo že, da bo Petovia tvornica Čevljev, v najkrajšem času ustavila obrat Delavstvo je bilo odpuščeno 15. t. m., med tem ko uradoistvo še ostane do konca junija Za družine odpuščenih delavcev nastopno hud; časi, ker dela ni mogoče dobiti drugje. Govori se, da bo podjetje 6P'.oh likvidiralo. Baje obstoja možnost- da bi tvornica prišla v druge roke, kar bi bila rešitev za vse uslužbeno osebje.
j— Kino Ptuj. V soboto o»b 20. In nedeljo ob pol 19. in pol 21. »Ana Karenitia«. V glavni vlogi Greta Garbo.
C»ospodarstvo
Nevarnost centralizacije zadružnega kredita
Podružnica Privilegirane agrarne banke v Ljubljani nam poroča, da se bosta v nedeljo 18. t. m. mudila v Ljubljani podpredsednik Privilegirane agrarne banke g. Andrija RadoviC in bančni d.rektor g. Milorad Jefremovič. Istega dne bo ob 11. dopoldne v dvorani OUZD v Ljubljani konferenca s predstavniki denarnih zavodov m gospodarskih ustanov, na kateri bo podpredsednik g. Andrija Raucv.č govoril o Privilegirani agrarni banki in o likvidaciji kmečkih dolgov.
Podpredsednik g. Radovič je imel že preteklo nedeljo slično konferenco v Zagrebu, kjer je najprej razpravljal o politiki Narodne banke, v kateri že 10 let deluje kot član uprave. V svojih izvajanjih je kritiziral zlasti postopanje Narodne ban ke ob izbruhu kreditne krize leta 1931. Podrobno je nato razložil naloge Privilegirane agrarne banke v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov, nakar je zarisal naloge, ki še čakajo to banko glede na kreditiranje kmeta, ki mu je potreben cenen kredit.
Zakon o Narodni banki nalaga tej banki, da sprejme v reeskont menice kmetov preko Privilegirane agrarne banke, in sicer v znesku 25% celotnega portfelja. kar bi znašalo okorog 400 milij Din. Ce bi naša Narodna banka računala za te kredite le 3%, bi kmetje lahko dobili denar za 5 do 6°V Tudi Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica bi bili pripravljeni dati v ta namen potrebna sredstva. Da se uredi vprašanje kreditiranja kmeta je potrebno, da se izda posebna uredba. Kreditiranje kmeta bi se uredilo na ta način, da bi Privilegirana agrarna banka odobravala globalne kredite zadrugam, te pa bt kredite delile kmetom. Krediti bi bili menični z rokom 9 mesecev. Menična taksa bi bila znižana. Ce država ne ustanovi posebne ustanove za kontrolo denarnih zavodov, ki sprejemajo hranilne vloge, tedaj bi Privilegirana agrarna banka prevzela kontrolo nad vsemi zadrugami, ki sprejemajo hranilne vloge. Zadružni denar, ki zadrugam ne bi bil trenotno potreben, bi se moralo nalagati pri Privilegirani agrarni banki odnosno pri njenih podružnicah. Privilegirana agrarna banka pa bi s tem denarjem kreditirala druge zadruge. Tako bi ta banka postala nekaka centralna blagajna kreditnega zadružništva.
Načrt, ki ga je podpredsednik g. Andrija Radovič razvil že v Zagrebu, nam kaže, da obstoja nevarnost centralizacije vsega zadružnega kredita. Glede na slabe izkušnje, ki jih imamo doslej s centralnimi denarnimi ustanovami, je jasno, da bo namera take centralizacije naletela na odločen odpor vsega slovenskega gospodarstva. Sploh se čudimo, da se spričo ponovnih zahtev po decentralizaciji kreditne organizacije še pojavi načrt po katerem naj bi se sedaj centraliziralo še kreditno zadružništvo. Podpredsednik g Andrija Ra dovič bo imel v nedeljo gotovo dovolj prilike spoznati enotno stališče vse dravske banovine, ki odklanja centralizacijo v katerikoli panogi denarnega poslovanja. Iz-
kušnje z Narodno banko, Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko so nam pokazale, da nam ti centralni državni zavodi le odvajajo denar iz Slovenije. Prav zaradi tega je enotna zahteva vse Slovenije, da se te napake popravijo, ne pa da se centralizirajo še nove panoge kreditne organizacije. Ce bi se zadružni kredit centraliziral, potem bi tudi v poslovanju Privilegirane agrarne banke, kot centrale kreditnih zadrug nastala ista situacija, kakor je danes pri Državni hipotekami banki ali Poštni hranilnici, ki dobivajo prav iz naše banovine znatna sredstva, če pa potem zahtevamo, da pride ta denar zopet nazaj, tedaj je treba za vsak dinar moledovati v Beogradu, kakor da ne bi bil to naš denar. Našim hranilnicam je Državna hipotekama banka odvzela v«s pupilni denar, ki se je leta in leta stekal v ta za vod; ko pa so — deloma tudi zaradi od-vzetja pupilnega denarja — prišle naše hranilnice v težkoče, smo morali dve leti moledovati, da smo dobili za drage obresti posojila za sanacijo teh hranilnic.
Tudi če obstoja najboljša namera, da se vprašanje kreditiranja zadrug pravično uredi, je centralizacija zadružnega kredita nemogoča, že zaradi razlike, ki vedno obstoja v višini obrestne mere med dravsko banovino in ostalo državo. Ko je imela pred krizo Državna hipotekama banka dovolj denarja se v Sloveniji skoro nihče ni poslužil tega kredita, ker je bil ta kredit za naše razmere predrag. Na drugi strani pa je bila obrestna mera Državne hipote-kame banke za hranilne vloge za naše razmere previsoka. Na naše pritožbe smo tedaj vedno čuli, saj v Sloveniji nihče ne zahteva kredita od Državne hipotekarne banke. Isto je bilo s Privilegirano agrarno banko, ki prav zaradi previsoke obrestne mere tudi v času, ko je imela dovolj sredstev na razpolago, ni mogla pri nas plasirati svojega denarja, ker je bila pač obrestna mera za naše razmere previsoka. Podobne izkušnje imamo tudi z Narodno banko. Pred nastopom kreditne krize Slovenija ni mnogo izkoriščala kredita Narodne banke, ko pa so naši denarni zavodi prišli v stisko in so potrebovali pomoči, niso mogli izkoristititi niti odobrenih kreditov.
Ne dvomimo, da ima g. Andrija Radovič s svojim načrtom najboljše namene. Toda ta načrt je prav zaradi različnih potreb kreditnega gospodarstva v naši banovini v primeri z ostalimi pokrajinami naše države neizvedljiv, če bi se pa izvedel, bi imelo od tega največ škode naše kreditno zadružništvo.
H koncu nai še pripomnimo, da je sedanji način ustvarjanja kmečkega kreditnega zadružništva zgolj na podlagi centralnih kreditov pogrešen. Bistvo zadružništva je samopomoč, če pa se kreditne zadruge ustanavliajo samo zaradi tega, da se lahko izkoristi kredit od Privilegirane agrarne banke, tedai je jasno, da na taki podlagi ne bomo nikoli dobili kmečke kreditne organizacije na zdravi podlagi.
Program javnih del
Mldrotehnična in pGgazdovalna dela
Velika hidrotehnična dela so že vsebovana v načrtu javnih del za elektrifikacijo odn. za izkoriščenje vodnih sil. Izko-riščenje vodne sile na Savi pri Mostah bi dalo na leto 35 milijonov kilovatnih ur električnega toka, izkoriščenje vodtne sile pri Medvodah 30 milijonov kilovatnih ur in izkoriščenje vodne sile Kamniške Bistrice v obeh stopnjah (Predaselj in Me-cesnevec) pa 28 milijonov kilovatnih ur.
Izgraditev vodovodov
Preskrba z zdravo pitno vodo je zlasti aktualna za naše kraške kraje. Gradnjo vodovodov na Krasu je treba staviti v program javnih del na prvo mesto. Najnujnejša je gradnja naslednjih vodovodov: 1. Vodovod za Suho krajino (28 milijonov Din); 2. Vodovod za Belo krajino (13 milij. Din); 3. Vodovod žigmarica — Sodra-žica — Kočevje (12 milij. Din); 4. Vodovod Cerklje — KrSko (12 milij. Din); 5. Vodovod in kanalizacija Ptuja (9. milij. Din); 6. Vodovod Preddvor — Kranj — škofja Loka (6 milij. Din); 7. Vodovod Sv. Neža — Kovcr — Bistrica — Križe — Duplje — Naklo — Kranj (6 milij. Din).
Regulacija rek
Da bi se lahko izvršila regulacijska dela čim bolj smotrno in ekonomično je potrebno najprej zgraditi primemo preizku-ševališče za preizkavo na modelu, obenem pa je treba zgraditi kanal za umerjanje hidrometričnih kril, kar bi stalo skupaj 0.7 milijona Din.
Po projektih banske uprave dravske banovine so nujne naslednje regulacije (v oklepajih predvideni stroški v milijonih Din): 1. Regulacija in popravilo stavb na Savi, Medvode — Tacen — Zalog — Sa^a (50.0); 2. Regulacija Tržiška Bistrice pri Nakljem in Dupljah (0.6), 3. Regulacija Sore od Reteč do škof je Loke (4.0); 4. Regulacija Savinje in pritokov (45.0); 5. Regulacija Višnjice pri Stični (3.0); 6. Regulacija Kamniške Bistrice od Stahovice do Ihana (18.0); 7- Regulacija Pšate, odsek Moste — Mengeš — Trzin — Ihan (2.5); 8. Regulacija Dra-vinje z melioracijo okolice (1.0); 9. Re-
gulacija pritokov Dravtnje, Bistrice in Ložnice (10.0); 10. Regulacija Drave od Maribora do meje savske banovine (60.0); 11. Regulacija Sotle od Sv. Petra do ustja pri Dobo vi (15.0); 12. Regulacija Mure, mejnega ki. srpedtajega dela (45.0); 13. Regulacija Pesnice v okrajih Maribor in Ptuj (7.0); 14. Regulacija Sčavnice in Globetke (5.0); 15. Regulacija Lendave pri Murski Soboti in Dol Lendaivi (1.3).
Melioracije
Melioracijska dela imajo namen, neposredno dvigniti možnost agrarne produkcije, ki mora iti vzporedno z naraščanjem industrije. V prvi vrsti pridejo v poštev melioracijska dela na krškem področju. Po projektih banske uprave je potrebno za melioracije 20.5 milijona Din, in sicer za melioracijo' naslednjih področij: Stari trg pri Ložu (1.0 milij. Din), Cerkniško jezero in okolica (5.0). Planinska dolina (1.5), Grosupeljska in Radenska dolina (9.0), Kočevske okolice v zvezi z regulacijo Rinže.
Vrhu tega je za regulacijo Ljubljanskega Barja potrebno še 16.0 milijona Din, in sicer za regulacijo Malega grabna in Gra-daščice od Polhovega gradca do Ljubljane 6 milijonov Din, za regulacijo ostalih pritokov Ljubljanice (Išče, Iške, Tunjice m Podlipšca) pa 6 milijonov Din, vse po projektih banske uprave; po projektu glavnega odbora za osuševanje Barja pa bo za ureditev Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane potrebno še 4 milijone Din.
Pogozdovalna dela
V dravski banovini Ima ozemlje južno to zahodno od Save po večini kraški in hudourniški značaj. Na tem ozemlju je okrog 7000 ha zemljišč (pustih pašnikov in nerodovitnega sveta), ki se lahko s pogozdovanjem napravijo donosna. S&rupni stroški za pogozdovanje teh 7000 ha bi znašali 14.5 milijona Din.
Ureditev hudournikov
Uspešne regulacije naših rek se ne moremo zamisliti brez istočasne ureditve hudournikov, ki je potrebna tudi za varnost I in zboljšanje komunikacij. Za ureditev hudournikov bi bilo potrebne 45 milijonov Din, in sicer za ureditev hudournikov v Savinjski dolini in ob Paki 10 milijonov, ob Kamniški Bistrici 4 milijone, v gornji Sav- j akt dolini nad Jesenicami 5 milijonov, ob |
Me«l 8 milijonov, ob Mlsttnji 2 mUtjooa ta za ureditev osUlih hudournikov 16 milijonov.
Rekapituacija V celoti bi znašali stroški za izgraditev vodovodov bidrotehnlčnih ln pogosdoval-nih del 450 milijonov, in sicer za izgraditev vodovodov 86 milijonov, ca regulacijo rek 268 milijonov, za melijomdje 86JJ milijona Din, za pogozdovalna dete 14.5 milijona Din In za ureditev hudournikov 45 milijonov.
U druženje inženjerjev k vprašanja ljubljanskega kolodvora
Udruženje inženjerjev in arhitektov v Ljubljani je ie v svojem programu jarmih del utemeljilo potrebo temeljite preureditve železniškega križišča jn kolodvorov v Ljubljani. Ljubljana ima tako velik potniški promet kakor Beograd,- vendar je kolodvor enako primitivno urejen kakor pred 90 leti. Nima nobenega medtjrnega perona, varnostne jn druge naprave so zastarele in je zaradi tega obratovanje naporno, zamudno in drago. Obenem je ves ljubljanski glavni kolodvor velika ovira za razvoj mesta. V dolži, nj 1200 m nj nobenega prehoda čez progo, drugi prehodi pa so z eno samo izjemo v nivoju proge. Z malimi dosedanjimi jn predvidenimi adaptacijami, ki stanejo razmeroma mnogo denarja, ni pomagano ne osebnemu ne tovornemu prometu, še manj pa je odstranjena ovira za razvoj mesta. Zato je potrebna temeljita rešitev, tako da bo rešen problem do kraja. Od vseh dosedanjih projektov je po mnenju udruženja najbolj priporočljiva poglobitev kolodvorov jn prog, kj predstavlja najugodnejšo jn naj"enejšo re, šitev. Ta projekt je vzela tudi uprava mesta Ljubljane v svoj regulacijski načrt. Ljubljana. kj najbolj aktivno prispeva k dohodkom železnic ima gotovo pravico zahtevali enkratno investicijo v viši-nj kakih 75 milijonov Din od železniške uprave, ki ima v programu za rešitev beograjskega železniškega križišča kar 500 milijonov.
Včeraj «o o tem vprašanju razpravljali tu, dj na občnem zhoru Udruženja inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljana, kjer je bila sprejeta naslednja resolucija.
Ljubljansk; glavni kolodvor je v vsej državi najstarejši in ni bil deležen v teku 90 letne dobe obstoja nikakšne ;zdiinejše povečave odnosno modernizacije, nit; z ozjrom na ogromno povečanj potniški ter tovorni promet, niti z ozirom na gigienske ter prometne potrebe mesta, kj dan«js objema glav, ni kolodvor že od vseh strani. Ze pred štirimi desetletji so ee pojav neprijetnosti in težkoče, izvirajoče iz zastarelosti jn zaosta logti kolodvorskih naprav. Tedaj so že načeli vprašanje modernizacije in povečanja kolodvora, a vendar se rešitev do danes skoro ni zganila z mrtve točke. Glede na potrebo razvoja mesta, izboljšanja higienskih **» prometnih razmer ter povečanja varnosti potnikov ]e bistvo ijnbljan-keea železniškega vprašanja v rešitvi naslednjih zahtev:
1)	v preureditvi železniških križtSč. ki so v isti višini z glavnimi cestami in zato ovirajo cestni promet, ovirajo razvoj tramvajskega omrežja ter zmanjšujejo varnost prometa.
2)	prestavitvi kurilnic čimbolj ven iz me» sta, ker kužijo z dimom ozračje sredi stanovanjskega naselja. 3) prenosu ranžjranja iz mesta v okolico, kakor je to bilo že pred dvajsetimi let', pa so potem ranž-ranje zopet premestili nazaj v mesto. Odstranitev ranžjranja iz mesta je potrebna tako v higienskem oziru. ker ranžirne lokomotive iz, redno dimijo zrak in je potrebna tudi zaradi tega, ker premikalno delo kali nočni mir stanovalcev v okolici kolodvora. 4) ureditvi kolodvorskega poslopja z vsemi potrebnimi prostori jn napravami, ki jih zahteva današnja doba za neovirani razvoj potniškega in železniškega prometa — v korist mestnega, kakor tudj podeželskega prebivalstva.
Potrebno bi bilo, da bi železniška uprava proučevala jn reševala vsa ta vprašanja sporazumno z mestno občino ljubljansko, jn to po dozorelem načrtu ter smotrnem postopku. V nasprotju s tem načelom so prjfeii pravkar na glavnem kolodvoru reševat] železniško vprašanje z nekimi deli provi?or-nega značaja. Zazidati nameravajo menda 2 milijona Din za nekako povečanje sedanjega zastarelega kolodvorskega poslopja in morda Se za izgraditev medtirnih peronov — in s tem na,- bi bila Ljubljana za daljšo dobo odpravljena!
Ljubljana je izkazala ponovno večji letni potniškj promet kakor Beograd: nadalje izkazuje statistika, da je ljubiMnska železniška direkcija v vsej državi najbolj aktivna. Zato je Ljubljana upravičena zahtevati, da prično reševati ljubljanski železnški pro-hlem tako, kakor to zahtevajo navedene okolnostj. Najmanj kar moramo zahtevati je to, da se to vprašanje rešuje po prevdarje-nem načrtu definitivnega značaja, ki bo dozorel s sodelovanjem mestne občine ljubljanske , ki kaže za to dovolj pripravljenosti in volje. Po sistematskem postopku naj rešijo potem vprašanje financiranja in končne izvedbe potrebnih gradbenih del.
Mestna občina Ijnhljanska je dolina, da ■aščjtj življensk« potre'»e ljubljanskega prebivalstva in zahteva od železniške uprave, da načne ;n reši to vprašanje primerno njegovi ražnosti |n sorazmerno dohodkom ki jih Jma ieleznira iz področja ljubljanske železniške direkcije. Za nujnost rešitve ljubljanskega železniškega vprašanja na temeljit in definiliven način naj mestna občina zainteresira oblaslva ter opozori vse merodajne javne činitelje in gospodarske organizacije, da bo vprašanje preureditve in modernizacije železniškega križišča v Ljubljani rešena dostojno in v sklaou z geografekim in kulturnim položajem Ljuhljane.
Gospodarske vesti
= Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela v torek. 20. t. m. ob poi 9. dopoldne plenarno sejo "na kater; ©e bo med drugim razpravljalo o spremembi zborničnih pravil jn poslovnika zborničnega razsodišča, o poslovniku Zavoda za pospeševanje obrti, o zborničnih taksah, o mintmajnih meedah. o pavšal jranju trošarine na vino m žganje, o uvedbi zavarovanja za starost in onemoglost. o razdelitvi dohodkov i z skupnih ba-novjmskiih trošarin in davka na poslovni promet in o ureditvi elektrotehničnega gospodarstva.
= Slavija, Jugoslovenska banka r Ljubljani je imela dne 15. aprila svoj XIV. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1936 so zadovoljivi, posebno še 5e so upošteva, da splošna gospodarska kriza prot; lanskemu letu ni popustila, ampak se je pri nekaterih slojih oelo poostrila. Skupna premija v poslovnem letu 1936. znata Din 24.709 480.60. prejftnje leto pa je znašala Din 23 102.374.73 Rezerve zavoda bo narasle na Dtn 6R 593.707.24 hi sicer od lanskih D«n 63.811.828.96. Na ikodafc. ki *h
(filiM

podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trily-sinu, tmt OBE TRILYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
je likvidirala s priznano kulanco. je izplačala banka »Slavija« med 6voje zavarovau-oe tekom poslovnega leta 1936 10,284.432.26 Dm. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša ob koncu poslovnega leta 228.388.353 Din. Zaradi odpisa aikvfzičnih stroškov in po dotacijj vseh rezerv se izkazani čisti dobiček Din 69.898.66 dodeli splošnemu rezervnemu fondu.
16. aprila
Na ljubljanski borzj je v skladu z zunanjimi notacijami devica Pariz ponovno za malenkost popustila: prav ta&o notijra nekoliko nižje deviza Newyork. V privatnem klirjngu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.00 jn angleški funt.j po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bi] promet v avstrijskih šilingih po 8.00 jn v grških bonih po 31.25. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili jn stanejo v Ljubljani 12.18. v Beogradu 12.695 in v Zagrebu 12.0950. odnosno za konec aprila 12L05. za konec maja 12.10 in za konec julija 12.2250.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 22393.65 — 2408.25. Berlin 1755.52 — 1769.40, Bruselj 736.20 — 741.26, Curih 996.45 _ 1003-52. London 214.15 - 216.75, Trst 229.46 — 232.53.
Curih. Beograd 10 Pariz 19.5550. London 21.5125. Newyork 438.25. Bruselj 73.8750, Mjilan 23.10 Amsterdam 240.05. Berlin 176.25. Dunaj 80.80. Stockholm 110.95. Oslo 108.15. Kobenhavn 96.07. Praga 15.28. Varšava 83.15, Budimpešta 86 Atene 3.90.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 408 — 408.50 4% agrarne 52 — 52.75. 4% severne agrarne 51.50 — 52.50. 6°/o begluške 75.25 — 76.50. 6% dalm. agrarne 73.50 den. 7% invest. 87.50 — 88.50 7% stabi-lw 87.50 bi., 7% Drž. hip. banka 99 — 100, 7®/o Blair 86.12 — 86.25. 8% Blair 95.25 den.: delnice: Narodna banka 7200 den.. PAB 195 — 196. Trboveljska 260 — 280. Du-brovačka 335 — 370. Oceani«, 280 — 300. Jadranska 400 den., Sečenana Osijek 205 — 210. Gutmom-n 58 — 60 Narodna šumska 10 M.. Isis 18 den.
Beograd. Vojna škoda 408 — 408.50 (408). za julij 407 — 408 (407.50). 49/o agrarne 52.25 — 52.50. 4"/o 6everne agrarne 51.75 den. 6®/» begluške 76-25 — 76.50. 6% dalm. agrarne 74.25 — 74.50. 7% Drž. hip. banka 99.25 — 100. 7% Blair 86 — 87. 8% Blair 95.25 — 96, Narodna banka 7210 — 7275. PAB 196.50 den. (195).
I FRRmo 1	
1	i
Ekonomični in zanesljivi 1—2 tonski
brzo-dobavni vozovi.
Samo 9—11 litrov bencina porabi za progo 100 km. Na
zagrebškem velesejmu
17. — 26. aprila 1937. „IMEX" H. Artenjak, Ptuj.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ chicago, 16. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 130.50, za junij 119, za sept. 116.25; koruza: za sept. 106.
■f Hinnipeg, 16. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 132, za juhj 128, J
4- Novosadska blagovna borza (ll. t m.) Tendenca mlačna. — Pšenica: baška, sremska 168 — 170. slavonska 168 — 170. banatska 166 — 170, baška, potiska 175 — 177. Oves: baški, sremski. slav. 104 — 106. Ri. baška 144 — 146. Koruza: baška 'n sremska 93 — 94. banatska 91 — 92. Mcka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 — 260 »2« 2B0 — 240. »5« 210 — 220. »6« 180 — 190, »7« 150 — 160. »8« 110 — 115. Otrobi: baški. banateki 88 — 91. Fižol: ba-Iki beli brez vreče 240 - 245
4- Budim peš tanska termlnska borza (16. t. m.) Tendenca mlačna. Koruza: za maj 12.01—12.03, za julij 12.61—12.62.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 15. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 7.45 (prejšnji dan 7.50), za okt. 7.38 (7.41), za dec. 7.31 (7.34).
+ Newyork, 15. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 13.56 (13.80), za okt. 13.10 (13.22).
Izjava
Podpisani Josip Lenarčič, veleposestnik na Verdu pri Vrhniki, sem čital članek v »Jutru« od 9. aprila t. L v katerem se go-vorf o ribolovskih pravicah Krških meščanov. ki baje še obstojajo.
Z ozirom na ta članek izjavljam, da je dejanski stan t«. Ja sem jaz edini pravni lastnik ribolova v Savi na proei od »Jung-fereprung-a« do takozvaneea »Turškega broda«. Izjavljam, da bom vsakega, ki bi brez mojega dovoljenja v navedenem revirju lovsl ribe, sodno zasledoval.
Josip Lenarčič
Baldw!n govori
angleški premier Stanley Baldwin na shodu konservativne stranke v Worcestru. Stari državnik je izjavil, da se bo kmalu umaknil iz političnega življenja
Rženi kruh In zdravje
Črni kruh je zdrav za zdrave ljudi, ni pa za bolnike, ki trpe na boleznih želodca in čreves
Na Dunaju je predaval pred kratkim znani vseučili^ki profesor, sin našega rojaka, Jagič, o pomenu kruha za racionalno prehrano. Govoril je med drugim posebno o rže> nem kruhu.
Ta kruh je sicer boli hrapav nego pše-nični kruh, ima pa različne prednosti. Če dajejo ljudje prednost pšeničnemu kruhu, je to do neke mere modna stvar, ki ni ugodna za prebavila. Rženi kruh je za želodec in črevesje na vsak način bolj zdrav, ker spodbuja s svojo večjo količino otrobov delovanj e črevesja.
Prehod od pšeničnega kruha na rženega pa posebno za starejše ljudi, ki so ^si črevesje z belim kruhom že pomehkužili, ni popolnoma preprost. Če se zgodi prehitro, povzroči spočetka neke težave, kj pa kma* lu minejo. Grahamov kruh in kruh iz debele moke sta dragocen pripomoček dietnega idravljenja pri zaprtju. Vzrok kroničnega laprtja je pogostoma hrana z malo nepre-
bavnih snovi, kakor riž, meso, jajca, belj kruh, fine močnate jedi. S takšno hrano si človek lahko nakoplje tudi tolščavost, ki je le v redkih primerih prirojena.
Predavatelj je svaril tudi pred prečesto rabo odvajal in klistirjev, ki učinkuje na prebavila neugodno. K prav; hrani spada mnogo zelenjave, presnega sadja in grobega kruha. Sadje je pod nekimi pogoji še boljše od zelenjave. Koristi uživanja surove hrane pogostoma pretiravajo. Izvrstna 60 eurova, olupljena jabolka (osem do deset jabolk na dan). Pri tolščavostj je rženj kruh na vsak način priporočljivejšj od belega, toda njegova množina mora biti strogo predpisana. Tudi za tiste, ki trpe zavoljo sladkorne bolezni, je črni kruh bolj na mestu nego beli. Nepriporočljiv pa je črni kruh v primerih želodčnih jn črevesnih obolenj, pri obolenjih žolča i. t. d V takšnih primerih je priporočati le belo pecivo in prepeče-
nec.
Mikroskopija na živem
človeku
Opazovanje površine sluznic z drobnogledom
Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva je demonstriral mlad, doslej neznan zdravnik, dr. J. Pick, svojo novo metodo za opazovanje površine sluznic v telesnih duplinah živih ljudi s pomočjo mikroskopa.
Doslej so morali takšna opazovanja vr-jSiti tako, da so izrezali kos sluznice in so ■potem opazovali prav za prav spremembe ina mrtvem organu. Dr. Pick pa je zgradil mikroskop, ki omogoča opazovati površino sluznic v polnem delovanju. Pri tem so mogoče tudi 800-kratne povečave. Sluznicam dovaja s posebnim vodom iz mikroskopa barvilne snovi, ki dajejo možnost
Konferenca o kapitulacijah
natančnega zasledovanja vseh dogajanj v sluznicah.
S številnimi živalskimi poskusi je izumitelj lahko ugotovil, da njegova metoda ne pomeni samo nove vrste morfologične-ga opazovanja, temveč da dovoljuje preiskovati tudi trenutno zdravo ali bolno stanje stanic in reakcijo teh stanic na zdravilne snovi. Pokazal je celo vrsto slik, ki jih je posnel z barvilnimi metodami ob opazovanju s svojim mikroskopom na jeziku in drugih telesnih delih. V debati so vsi govorniki poudarjali veliko važnost Picko-ve metode, ki bo omogočala zlasti zgodnje diagnoze vseh bolnih sprememb na sluznicah, poleg drugega pa tudi opazovanja ce-litve ram
Nahas paša, premier egiptske vlade in predsednik sedanje montrouške konference o kapitulacijah v Egiptu
Med predavanjem je fzpil strup
Budimpeštanskj zdravnik dr. Frftz, ki Je že leta propagiral posebno metodo za zdravljenje krvne bolezni, kj je znana pod imenom »frjteizem« in so se ji mnogi ltfudje smejali, je izvršil ob predavalni mizi _ poskus samomora. Svojo idejo je propagirale n^jtiolj čudnimi pripomočki, toda brez posebnih uspehov. Te dni je bjl najavfl predavanje. a ko je vstopil v dvorano, ie oipa-zil, da je prisotnfh komaj deset oseb. Stopil ie k mizi. sfcresel neki prašek v kozarec z vodo in ga izpil, preden mu je mogel to kdo preprečil, z besedami: »V interesu frtejema se zastrupim.« Spravni so era ▼ bolnišnico, kjer ga bodo menda rešili
Ahileion postane muzej
Grška vlada je v zadnjem času proučila vse načrte, kako bi se dal izrabit« grad AMletjon na Krfu. ki je bfl kakor znano, svoječasno last avstrijske cesarice Elizabete. Sedaj se je odločila, da ga spremeni v muzej. V ta muzej bodo spravljali vse izkopanine in druge arheolocičn« posebnosti otoka Krfa.
Bodoči prestolonaslednik Italije
Neplačane toalete "
holandske prestolonaslednice
Holandska princesa Julijana je odpotovala iz Pariza s šestimi novimi toaletami ki jih n< bila plačala. Stvar je bila takšna: Prestolonaslednica je pred svojim odhodom obiskala neki prvorazredni modni atelje, da si naroči dragoceno obleko, ki bj jo nosila ob svečanostih kronanja v Londonu.
Modna tvrdka ji je še isti dan poslala šest svojih najnovejših modelov v hotel, da bi princesa izbrala tisto, ki bj ji najbolj ugajala, še pred 6vojim odhodom. Po pomoti pa so hotelski uslužbenci te toalete spravili v princesin avtomobti in tako je ostavila Pariz, ne da bi vedela, da vozi neplačane toalete 8 seboj. Ko ie zvedela za to. se ie zelo zabavala in je poslala te toalete s posebnim avtom v Pariz
Dramatična letalska nesreča
Ob švedski obali severno od Sund6valla se je zgodila letalska nesreča. Letalo, ki je opremljeno s smučmi in ki ga je nadelo neko dansko-švedsko časopisno podjetie za krožne polete svojih naročnikov nad Bot-niškim zalivom je predrlo ledno površino, na kateri je pristalo. Pilot je pristal predaleč od brega. Stroj se je začel potapljati. Dva potnika, brata, sta razbila šipe kabine in sta skočila med ledne plošče. Uspelo jima je. da sta po napornem plavanju splezala na večjo ledno nloščo na kateri sta potem dosecrla breg. Tudi pilot ip olanil iz letala, skakal ;e 3 pošče na p'oščo da se reši na konno Pri tem ie večkrat nad^l v vodo. Z obupnim naporom mu ie naposled uspelo, da se je rešil. Nad sto Mudi ie z brega gledalo, kako se troiica ljudi bori za življenje. Nekaterj so skušali pomagati, a so se morali vedno znova vračati, ker je led pokal.
Olje za Anglijo
Ameriško notranje ministrstvo je zadržalo dabavo največje množine kurilnega olja. kar so jo kdaj naročili. Na račun Anglije bi morali odpraviti iz Amerike 16 milijard litrov tega olja. Anglija ga je naročila, da bi ga spravila v svoje shram_ be kot rezervo za primer vojne. Blago bi morali natovoriti takoj, toda sedaj se bo-bo morale petrolejske družbe šele pogaja, ti z notranjim ministrstvcm, da bo izdalo dovoljenje za dobavo. Družbe namera, vajo zgraditi velikanski petrolejski vod od Teksasa do Atlantskega oceana, da bi angleškim parnikom olajšale natovarjanje. Petrolej bi na Angleškem spravili v ogrom ne podzemeljske shrambe.
Negujte svojo kožo!
Zrak nam je druga hrana Dihamo s pljuči, toda pljuča niso edini organ, ki dovaja telesu sveži zrak. Kakor znano, dihamo tudi z luknjicami v svoji koži. Te luknjice oskrbujejo izločevanje znoja in loja, a obenem vsrkavajo sveži in oddajajo porabljeni zrak.
Če bi zamašili vse luknjice v koži, n pr. s tem, da bi prelepili vso kožo s staniolom ali da bi prepleskali s pokostom, nastopi v nekoliko urah lahko smrt. Treba je torej skrbeti za to. da se luknjice ne zamaše. To preprečimo s tem, da se vsak dan umivamo z vodo in milom. Razen tega naj bo tudi obleka takšna, da bo propuščala zrak.
Hjalmar Schacht v Bruslju
Seaedjakl princ, sin princ* Umfeerta J®» princese Marije Josft
Anglija nadzoruje špansko obalo
Diktator nemškega gospodarstva dr. Hjalmar Schacht je te dni obiskal belgijsko prestolnico, da bi se pogajal z bruseljskimi člnitelfl glede dobav surovin Nemčiji iz belgijskega Konga
Angleške vojne ladje so dobile nalog, da morajo spremljati ladje angleške trgovinske mornarice in v primeru napada nanje kar najbolj rigorozno nastopiti proti napadalcem Na sliki: križarka »Hood« blizu Gibraltarja
Zapiski italijanskega častnika
Mračna zmešnjava v španski državljanski vojni
Španski listj priobčujejo odlomke iz dnevnika nekega italijanskega častnika, ki ie padel na fronti pri Guadalajari. V tem dnevniku 6e med drugim pritožuje nad nezadovoljstvom. kj vlada za fronto v nacionalističnem taboru.
Dnevnik je vodil častnik od 1. januarja, ko 6e je vkrcal za Španijo, do 10. marca, ko ie padel. Častnik pravi, da bi se ne bil javil za Španijo, če bi bil vedel, da vse tu poveljuje, a nihče ničesar ne razume 12. januarja so dospeli Italijani v Cadjz in 60 jih vrgli naiprvo na fronto protj Malagi, pozneje proti Guadalajari. Pisec ugotavlja, da vlada vsepovsod »mračna zmešnjava«. Sloga je med nacionalisti skrajno šibka in kaže povsod velike razpoke.
»Kar sem videl, me je prepričalo, da se bodo razne skupine, monarhi sti. karlisti in
falangisti, ki se že sedaj hudo pre<pirajo
med seboj, po vojni same med seboj pobijale.« pravi na nekem mestu. Potem ugotavlja. da prepuščajo vse delo Italijanom: »Zdi se. da se mi za vojno boli zanimamo nego špancj sami Ali bj se nam ne spodobilo bolj nego nj^m. da bi živeli tja v en dan ob dobri jedi, pijači in brez skrbi? Toda mi moramo čuvati čast italijanskega fašizma jn Mussolinija.«
4. marca ie zapisal: »O Špancih na tej fronti (guadalajarskj) ne držim nič. Vsi ima, jo tu eno samo misel: da bi žrli, pili,rekvi. ri,rali hotele in se vojni smejali V<se je komedija.«
In 8. marca ie zabeležil: -»-Madrid je mogoče vzetj samo z velikim udarcem, a tU gre vse narobe. Kdo nosi krivdo? Samo ta prekleta nesložnost.«
Spor v družini kralja gumbov
Tvorničarjeva žena hujska delavce k stavki •
• •
Ameriškj tovarnar Christians, bivšj Edisonov družabnik, ki je sedaj znan pod imenom »kralja gumbovt, je doživel presenečenje. da je njegova lastna žena pripravila njegove delavce do stavke.
Mož in žena se tožarita za ločitev. Prav za prav zahteva mož ločitev. V svoji ogor-
MEDICINSKI IZREKI
Bolje, da bolnik umre, nego da bi ga ti usmrtil.	H i p o k r a t
Spoštuj zdravnika, preden ga potrebuješ.
T a 1 m u d
Vprašanje javnega zdravstva in socialnega skrbstva je vprašanje, ki odločuje o biti ali nebiti kakšne države.
Dr. Julius Tandler
Lahko je govoriti slabo o zdravniški umetnosti, dokler si zdrav. ^ Moliere
Fordove reforme
Ford je divji nad stavkami, ki so ee vršile v njegovih tovarnah. Sedaj se je odlogi! sa senzacionalno reformo. Odslej bo sprejemal v svoje delavnice samo kvalificirane moči. Ti delavci bodo prejemali naj-man 10 dolarjev na dan. Te mezde bo znatno višje nego tiste, ki vih zahtevajo strokovne organizacije avtomobilskih delavcev. Seveda pa je Ford postavil tudi zahtevo, da se njegovi delavci ne smejo organi?4rati.
Dvajset odstotkov narodne* ga imetja za oboroževanje
Zadnje gospodarsko poročilo newyon*ke »National City Banke« navaja, da eo brli^ v zadnjem letu v Evropi izdatki za oboroze* vanje tako veliki kakor v vsej svetovni vojni. Evropske velesile izdajajo 20 odstotkov vsega narodnega imetja in do 50 odstotkov vseh svojih normalnih davčnih dohodkov za oboroževanje!
19 tisoč izgubljencev
Seznami pariške policijske prefekture izkazujejo ta čas nič manj nego 19.000 izgubljenih oseb. Lansko leto jih je bilo »samo« 15.000 in tudi to je bil rekord, kakršnega v Parizu dotlej še niso bili zabeležili. Seveda je treba vedeti, da večji del izginolih oseb živi. povprečno jih pozneje 60 odstotkov zopet najdejo.
Grob Jakoba Casanove
Odkrili so ga v kotičku grajskega vrta v Duhcovu
V češkem industrijskem mestu Duhcovu ie neki bajaničar odkril pravu grob Časa-nove.
Zadnjih trinajst let svetega življenja je vitez de Seingalt. kakor se >e predstavljal svojim sodobnikom, preživel, kakor znakov Duhoovu. Tu, daleč od svojega rojstnega kraria Benetik. je tudi umrl. Izročilo pravi, da so ga pokopal; na starem pokopališču ob kapele sv. Barbare. Toda to pokopališče so že davno opustili. Videti je bilo. da ne bodo zemeljskih ostankov slovitega avan-turista nikoli več našli. Na kapeli spominja samo spom-nska plošča s preprostim kri: žem nanj. Napis pravi samo to: »Jakob Ca: sanova ,Benetke 1725. Duhcov 1798.«
Šele dvajset, let po njegovi smrti so Duh-covčani zvedeli, da je bil sloviti mož nad desetletje njih someščan. To je bilo takrat, ko je eden njegovih sorodnikov jz Draž-dan objavil v lipeki Brockhausovj zal o ž M njegove zapiske. Duhcovčani so se tedaj spomnili starajočega se moža. ki je bil do svoje smrti v Waldsteinskem gradu kniiž-ničar. Ne da bi iskal stike s svetom, je sedel starec v prvem nadstropju grada in pisal v svojih prostih urah tista evoia dela. ki so prešla v svetovno literaturo: zgodbo svojega drznega pobega iz svinčenih^ eelic Benetk zgodbo svojih ljubezni in doživlja* jev, kj živijo še danes!
Časa,nova se ni povsem prostovoljno odločil ta bivanje ▼ tem kraju L. 1785. je bjl I
v Parizu .nekega dne ga je povabil beneški poslan,jk na kosilo k sebi jn pri mizi se W seznanil z grofom Waldsteinom. potomcem slavnega vojskovodje. Casanova je znal tako živo zabavati vse goste s svoi'fm pri-povestmi o alkimiji, da mu je grof predložil. naj bi prišel z mim v Duhcov *n postal •knjižničar njegove knjižnice. Casanova ie ta predlog sprejel, katjti dobro je čutjjl, da kot šestdesetleten starec ne bo imel veo dolgo kakšne uloge v družbi. f>reča mu ze do'go ni bila več tako mila kakor nekoč. In tako se ie odločil za Duhcov kjer ga je čakala knjižnica s 24.000 zvezki.
Tam se seveda ni počutil dobro. Njegov nemirrej duh je hrepenel vedno po daljavi. Čeprav mu je njegov pokrovitelj nudil spodoben življenjski večer, mu je še enkrat ušel v Lipsko. Weimar in Berlin. Toda izkušnje tam so bile tako grenke da se je kmalu skesano vrnil. Po dolgem hiranju je 4. iundiia 1798. v gTadu umrl.
Šele pred nekoliko leti <*> spet odkrili nagrobni kamen, ko so v grajskem parku izkopavali jarek Delavci so tam naleteli na kamen, ki so ea bili nekoč iz neznanega razloga zakopali v zemljo. Šlo je za Casa-novin nagrobnik Groba pa niso našli.
Sedaj pa je. kakor pripovedujejo, baja-ničar Anton Richter odkUl s čarobno pa. lico tudi ta grob. Leži v nekem kotu grajske«« wta T nož kaj preveč lena «fcoifca.
čenostj je zbrala žena. ki ie dobro poznala pravi »ločitveni vzroke, delavce, kj so se baš potegoval; za povišanje mezd. in je imela pred njimi plamteč nagovor: »Če ima tvorničar dovolj denarja za potrebe plavolase manekenke, tedaj ni nobenega razloga, da bi ne povišal tudi mezde delavcev,« je dejala med drugim. Ta argumentacija je delavcem ugajala. Dejali so, da eo solidarnj z ženo svojega gospodarja in so sklenili stavko, dokler ne bodo dosegli svojih zahtev.
Novi ruski poslanik v Parizu
Potemkinovo mesto pri francoski vladi * Parizu je zasedel dosedanji ruski poslanci v Berlinu, Jakob Surič
ANEKDOTA
Vitez de Lamo^srnon. k,- se ie imenoval po navadi po svo:em posestvu gospod d« Malesherfoes. je zastopal Francijo kot poslanik v tujini- Etiketa mu je predpisovala, da mora ob nastopih svoje službe imeniti poklonilne nagovore ne samo na vladarje, temveč tudi na prestolonaslednike. Neki9 je prestolonaslednik ležal še v zibelki in je gospoda poslanika po7/lravil z glasnim klican jem. Nič nj pomagalo, poslanik je moral govoritj. In ne da bi trenil z očmi. je govoril: »Nai bi bila vaša kraljevska visokost vse svoje življenje, v svoje dobro in v dobro Francije tako neobčutljiva in gluha za besede priliizovanja kakor je sedaj napram besedam, ki jih imam čast govoriti pred vašim kraljevskim visočanstvom!«
VSAK DAN ENA
»Ce je to umetnost potem 9601 JS/Z idiot«. »To je umetnost!«	(»Politfken«J
rA. POLTZER:
cfiaminski napušč
št. /3
Prigode Patricije Holmove
»Neresnico govorite, miss Holm.« Glas višjega nadhjoroika je postal rezikejši. Nagnil se je naprej. »Miss Holm, obtožujem vas ugrabljenja lorda Kingsdeya, afco ne gre celo za hujši zločin. Ni mogoče, da ne bi bili udeleženi. Vsekaiko je tole dokaz, da niste odgovorili po pravici--«
Duffy je podal Patriciji majhno fotografijo. Na nji je bilo videti gospodično, kako se je s smehljajem na ustnicah sklanjala proti mlademu moškemu južnjaškega obraza. Ta mladi južnjak je bil — .James Ortega, tajnik lorda Kingsieya.
Kdo je pisal listek?
Slika, ki jo je vzela Patricija v drhtečo roko, je kazala prizor iz čajrnice, kjer jo je bil včeraj narednik Forest spet zagledal. Leča izvrstnega fotografska aparata je bila spretno vdelana v ožjo stranico narednikove aktovke. Tako je mogel detektiv, čeprav ni slišal njunega razgovora, ki se je mimo drugega vršil v tujem jeziku, nekajlkrait skrivaj fotografirati dvojico.
Kaj je bilo Forestu storiti, ko sta zapustila lokal? Za kom naj gTe, za Patricijo ali za neznan-
cem? Naloženo mu je bHo, naj pasi na Patricijo. Kakopak, če bi bil njenega spremljevalca za časa spoznal, bi jo bil ne glede na dobljeno navodilo ubral za njim.
Patricija se je odpeljala naravnost domov. Okoli polnoči je narednik pristal v Scotland Yar-du in dal svoje snetke takoj razvijat. Ko je čez pol ure držal slike v roki, se je mahoma zavedel, zakaj se mu je zdel Paitricijin spremljevalec že na prvi pogled tako znan. Primerjali jih je s fotografi, jo, ki jo je hitro poiskal v predalu svoje pisalne mize. Seveda! Južnjak, ki je z njim Patricija Hol-mova popoldne pila čaj, ni bil nihče drug kakor James Ortega, izginuli tajnik izginulega lorda.
Scotland Yard je tega človeka vneto iskal, narednik Forest ga je bil pa lahkomiselno spustil mimo sebe. Ves besen je bal na svojo nerodnost.
*Ali bi bili tako ljubeznivi in bi pokazali to sliko še meni?« je rekel vljuden glas izza njegovega hrbta. Nova jeza za Foresba! Prav zdaj je moral priti višji nadzornik Duffy! Skoraj obotavljajo se mu je podal fotografijo.
»Imenitno. Res hitro ste našli tega Ortego. Ste ga privedili kar s seboj?«
Zdaj je moral Forest priznati svojo smolo. Na tihem je preklel »starega«, ki je še tako pozno strašil po uradnem poslopju.
Duffy je molče poslušal njegovo poročilo.
»Napišite za jutri poziv Patriciji Holmovi in ji ga nesLte osebno. Porok ste mi, da ta čas tudi dekle ne--izgine. Lahko noč, narednik!«
In taiko je sedela Patricija čez devet tr v sobi
višjega nadzornika. Njegova re^ka obtožiba jo je
zmedla. Pogledala je sliko in rekla:
$
»Ne vem, odkod imate to fotografijo. Vsekako vam lahko zatrdim, da mi je pravo ime tega gospoda neznano.«
Uradnik se je nejeverno nasmehofl.
Moreča tihota je bila v neprijazni uradni sobi. Dekle je tiho vzdihnilo.
»Povedati vam hočem, kako sem se seznanila s tem gospodom, ki pravite, da mu je ime Ortega. Včeraj me je ustavil na ulici in me takoj ogovoril z mojim imenom. Zelo sem se začudila, kajti nisem se mogla spomniti, da bi ga bila kdaj srečala. Rekel je pa, da se piše Henry Meller in da je bil znanec in prijatelj mojih pokojnih roditeljev. Trdil je, da mu je že štirideset let, čeprav je brl videti dosti mlajši, moje rodbinske razmere so mu bile dobro znane, in omenil - je tudi, da sem svoji ljubi materi jako podobna.«
Patricija je za trenutek dbtičala, potem pa tiho nadaljevala:
»Zakaj mu torej ne bi bila,verjela? Stopila sva v majhno čajmico, in ker je rekel, da je Španec, sva se pomenkovala v tem jeziku, ki ga gladko govorim.«
»A kaj je hotel ta gospod,Meller od vas?«
»Nič določnega. Izpraševal me je, kako se mi je godilo zadnja leta, in kazal mnogo sočutja do mene.«
»Alt sta se dogovorila za kako snidenje? Vam
je povedal, kje stanuje?«
»Ne. Malce čudno se mi je zdelo, ker ni izrekel
želje, da bi se še kdaj videla. Pri slovesu je le mimogrede dejal, da bom kanalu spet dišala o njem. Kako, pa ni povedal--«
Paibricija je končala.
»Priznati morate, mfes Hofan, da ee mam mora zdeti vaša vloga jako sumljiva,« je reke* zdaj višji nadzornik Duffy. »Pomislite, prosim: v megli za-idete kakor nalašč v hišo svojega deda, ki ni od tega trenutka ne duha ne sluha več o njem. Tajnik, ki ga marsikaj težko obremenjuje, je odnesei pete, in prav z njim vas potem vidijo. VMjrib temu, miss Holm, pa tajite, da bi poznali Ortega. Dajete nam pojasnilo,. ki ga ne moremo v nobeni točki preveriti. Morda govorite resnico. Toda obremenjuje vas še nekaj drugega. Karte, na mizo, miss Holm. Nate, preberite ta listek, ki smo ga našli v Ortego vem košu za papir.«
Osupla je Patricija pirebrala s strojem napisane vrstice. Sporočilo ji je bilo nerazumljivo.
»Miss Holm, ta listeh priča zoper Vas. Vaše pojavilo, da ste po naključju v hišo, je s tem iz-podlbdito--« '
Patricija je odvrnila: »Očividino je bil listek pozneje ponarejen.«
»Ali mi morete imenovati koga, ki bi mu bilo do tega, da vas osumi?« je hitro vprašal višji nadzornik.
Kulturni pregled
Puškin pri Srbih
Skoraj ob istem času, ko je .i,2®'3 v .Zagrebu knjižica dr. Josipa Badaliča (Puškin u hrvatsko j književnosti, str. 48), je izdala ekopljanska knjigarna Slavija znatno obsežnejšo knjigo Petra A. MUropana »Puškin kod Srba« (144 6tr. 8°, cirilica, cena 20 Din). Prizadevni urednik skopljanskega »Južnega pregleda« jn lektor tamošnje filozofske fakultete je že v svoji knjigi »Ruski pisck (Skopiie 1934) posvetil Puškinu pre« pledni članek »Jugoslovenska štarapa o Puškinovem dvoboju jn smrti«. V pričujoči publikaciji, prj kateri lahko že z večjim zadovoljstvom omenimo tisk in papir, je Pe-tar A. Mitropan strnil v monografično celoto sedem študij, k; ee v glavnem tičejo oda nosa Puškina do Srbov odnosno Srbov do Puškina.
V	prvem poglavju svoje knjige ugotavlja pisec Puškinovo mesto v evropski književnosti in navaja sodbe pesnikovih sodobnikov -n potomcev ter prva pota, ki so si jih k temu velikanu ruskega duha krčili drugi. posebej še slovanski narodi. Bibliografsko je tu posebno zanimiv kronološki pre« gled prevodov iz Puškina v francoski, nemški. angleški, italijanski in poljski jezik. V drugem poglavju obravnava pisec na podlagi novega gradiva Puškinovo zanimanje za Srbe, ki ga ie v svojenj predavanju na univerzitetni proslav; Puškina v Ljubljani izpopolnil dr Burian z nekaterimi novimi poeledj fnjegovo predavanje še čaka objave). V nadaljnjem poglavju se bavi pisec s p°Soji literarnih stikov Rusije jn srbstva v Puškinovi dobi jn daje tako nadalinim izvajanjem reliefni okvir.
V	poglavju »Prva obaveštenja o Puškinu n jugoslovensko j štampi« se pisec izčrpno, s številnimi citat; originalnega besedila zaustavlja pri prvih glasovih o Puškinu v ju-gosjov. tisku od Srbskega Letopisa, ki je 1. 18-25. prvi na slovanskem jugu (pred Poljaki jn Čehi) zabeležil podatek o Puškinu, tja do poročil iNovin srbskih« o pesniko-
vem dvoboju jn smrti. Poglavje »Bibliografski pregled literature o Puškinu« nadaljuje Pogodinovo »Ruskoasrbsko bibliografijo« od 1. 1925 do konca 1936. Najobširnej-še poglavje Mitropanovega spisa »Prevodi Puškina na srpskem jeziku« ne daje samo bibliografskega pregleda, marveč tudj krjtjč-no ocenjuje posamezne pomembnejše prevode, zlasti »Bvgenijd Onjegina«, ki so ga preložili: Spiro Dimitrovjč 1860., Ivan Trn-ski 1§81, Jovan Simeonovič-čokič 1885-1886, Pero Odavjč 1893.; vsi tj prevodi so dokaj slab; jn že zdavnaj zastareli. Nadaljnje poglavje obravnava temo »Puškin in srbski pisci« (Njegoš, Radičevič, Zmaj, Voj. Ilič, Jov. Dučjč itd). To poglavje se zaključuje s pregledom letošnjih jubilejnih spisov, ki pa je seveda nepopoln, ker se marsikaj še obeta ali je med tem izšlo. Upajmo, da bo zbornik, ki ga pripravlja v Beogradu poseben odbor z akademikom prof. Beličem na čelu, priobčil ne le podrobno jn zanesljivo bibliografijo naših poškunian jubilejnega le» ta, marveč bo tudi kvalitativno označil in pretehtal celoten jugoslovenski donos k jubilejni literaturi o Puškinu.
Mitropanova knjiga >Puškin kot Srba« je spisana v prijetnem slogu, vendar pa tudi opremljena z dokumentacijo ter predstavlja kijub svoji lahko čitljivi obliki znanstveno tehten donesek k jugoslov. literaturi o Puškinu. Oporekati bi bilo samo, da pisec ponekod (na pr. v poglavju »Prva obaveštenja o Puškinu -h jugoslovenski štampif) v naslovu več obeta -kakor daje, ker se dejansko, četudi ne vedno dovolj dosledno, omejuje na srbski kulturni krog.
Po Badalicev; in Mjtropanovj knjigi bi bilo treba izdati tudj pregled slovenskih puškinian, to 6e pravi: nadaljevati Prijateljevo študijo v LZ jn zaobseči tudi letošnji jubilejni, ne ravno preskromni donos: večji, kakor smo ga lahko pričakovali še na pragu Puškinovega leta.	—o.
Skrivnost Roberta Davida
Od 1. 1899 so izhajale v Masarvkovem listu »Čas« pesmi, k; so po svoji originalnosti in nacionalni ostrin; takoj vzbudile nenavadno pozornost. Ko so bile leta 1903 zbrane v šleskj števjlkj »Časa«, je postal njihov pisec Petr Bezruč junak — ne dneva, marveč mesecev in let. Vsa literarna občina je stikala za pravim imenom in človeškim obrazom šleskega barda, k; se je s tako pesniško silo zavzel za češko ljudstvo pod Beskvdi in opeval njegovo bol. Toda pravo ime Petra Bezruča je ostalo dalje časa prikrito, in ko se je izza njega pojavil skromni Vlad nrr Vašek, po poklicu poštni uradnik, je bil njegov alter ego Petr Bezruč že med najpomembnejšimi imeni češke poezije
Primer Petra Bezruča. kj bo letos sedemdesetletnik. ima v češki literarni sodobnosti neko naliko. Že pol leta vznemirja književno občino slučaj avtorja knjige >52 ho?k?ch balad v^čneboetuden-ta Roberta Davida« (Praga 1936, Fr. Borov?, doslej že 3 izdaje). Nalika je sjcer bolj vnanja. vendar pa vabljiva: Namesto »Časa« so bile »Lidovč Noviny«. tiste kj so prve priobčile večji ciklus balad Roberta Davida. To presenetljrvo upeljavo neznanega pesnika je spremljala opomba, da ie založnik Borov? prejel rokopis cele zbirke Davidovih balad in da njihov pesnik ni zran. Namesto išleske številke« se je pri tem Bezruču 1. 1936. v mnogo krajšem času ipojavjla prej omenjena knjiga. Nalika gre še dalje: kakor imajo Bezručeve »Šleske pesmi« močno nacjonalno-socialno tendenco, so balode »večnega študenta Roberta Davida« izrazito socialno tendenčne in skuša;o vzburkati predvsem družabno vest današnjega Čeha. V tem pogledu niso seveda nič novega, toda značilna je njihova forma: Pesnika je očividno jnspiriral francoski srednjeveški poet, skolar jn potepuh Fran-cois Villon (1432-1463), čigar balade odlikuje nenavadno silen naturalistični ljrizem, kj ne izbira kdovekaj ne vsebine in ne izraza. vendar pa prav zarad; tega doseže udaren učinek.
Villonova obl ka in sodoben socialni žari rža i »52 bridkih balad večnega študenta Roberta Davida«, združena e prepričevalno, čeprav ne izredno iznajdljivo in izvirno silo pesniškega izraza, bi komaj mogla zagotoviti tej knjigi tolikšen uspeh. Česar bi ne mogla doseči sama vsebina, je skokoma dosegla osebna skr;vno»t novega pesnika Kdo je Robert David? Zdi se, da je sodoben človek, najsi se še tolikanj odreka »predsodkom« starejših individualjstov, takisto zvedav, nemara celo še bolj nepotrpežljiv glede osebne strani avtorjev, ki so razdra-ž-]; njegovo domišljijo jn vedečno^t.
Pričel se je prav; literarni lov za večnim študentom Robertom Davidom. Medtem ko se zdi iz njegovih balad, da je pesnik padel na družabno dno in se kot deklasiran inteligent klati med brezdomci fn brezposelnimi, ga je pri založniku Borovem čakal honorar, ki bi po njem planil vsak čfovek »iz dna« kakor lačna vrana po dišečem
grižljaju. Ni ga bilo. Iskali so ga tako rekoč z lučjo ob belem dnevu, in čim dalje je trajal lov za neznanim avtorjem, bolj je podžigal literarne lovce. Obdolžili so »davi-dovstva« vrsto starejših in že priznanih pesnikov, kj so se bili morali odločno otepali suma.
»Češke slovo« je objavilo podrobno reportažo o Robertu Davidu; že se je zdelo, da je uganka rešena' in pesnik odkrit: šlo je za nekega malce priletnega medicinca. Pokazali so s prstom na človeka, k; je umel tako vešče skrivat; 6voj »drug; jaz«. Kakšne posledice je imelo to »odkritje« za J. Veisa, pričuje njegov članek »Izpoved človeka, ki trp; za slavo drugega« v listu »Rozhledy« 11. marca t. 1. Človek ne more prečitati njegove izpovedi brez sočutja, a tudi ne brez smeha. »Moja pojasnila, češ, da je vse samo pomota ;n vse samo neverjetna podobnost, so bila zaman. Niso m! verjeli. Spoznaval sem čedalje jasneje, da je moj trud brezuspešen. Moj; izgovor; so samo ojačevali njihov sum«. »Postal sem za vse ljudi okrog sebe Robert David, dan za dnem sem opažal, da se glas o tem širi kakor plaz in prihaja celo tja, kjer b; tega ne pričakoval. Obenem 6em se jel sreča-vatj s posledicami, k; so nastale zame v tej zvezi, posledicami močno neprijetnega značaja ...« Komični »error in persona« ima tu skoraj operetne zapleti jaje. Naposled je pa le res, da pravi Robert David nj b'l odkrit in da ni gotovo, kdo izmed lovcev na literarnem pašniku bo imel nekoč to, baje dragoceno trofejo
Večni študent Robert David menda še vedno ni znan nit; ožjemu krogu literarnih sodelavcev založništva Borov?, s katerimi smo prerešetavali to vprašanje lan; v decembru, ob dobrem slovaškem vinu v vi-narni »Moravčnki«. V pismu, ki ga je založnik objavil v knjižn; izdaji »52 br'dkh balad«, prav neznani pesnik, da v svojem delu ne more, ne sme in noče nadaljevati. Ostal bo torei pesnik ene same zbirke. Včlenil se bo v literaturo 6vojega naroda pod krinko psevdonima, ki pa bo najbrž prav tako razrešen, kakor 6e bo neznani poet, če je ustvarjal po notranji nujnosti odvezal obljube, k; jo je lahkomiselno dal ob svoj; prv; (ali res prvi?) knjigi, in bo nadaljeval svoje pesniško poslanstvo.
Petr Bezruč izza začetka našega stoletja je posta] prerok-pevec, glasnik narodnostno zatiranih in socialno izkoriščanih ljudskih plasti, biblijsko udarni maščevalec markija Gera in njemu podobnih zajeda^cev, poet v tragiko poglobljenega nacionalnega občutja. Petr Bezruč, to se prav; Robert David , iz četrtega desetletja istega stoletja, je po svojem pesniškem liku »večni študent«, ki ga je »življenje zlomilo čez koleno«, kj nima strehe' in ne pogrnjene mize in ee vprašuie: Zakaj nima vsak človek stanovanja — k° ima vsak 06el svoj hlev?« V svojih po villonovsko skrojenih patinira« nih,- drznih in izzivalnih, a ponekod tudi resigniranjh in malce otožnih baladah opeva pemnoge bolesti dobe, kj trpi za veliko gospodarsko deipresijo> na pr. neprostovOljs
no lenobo, vonj siromaštva, miloščino, otopelost človeškega srca, nadeje v človeško izpametovanje, lepoto brezmiselno6tj, spremenljivost življenja, nedorasle grešnice, ubežne študente, hojo za revščino, bridka potepanja, nezaposlene tovariše, enotno fronto, bodočo 6rečo, prostitutke, lastni grob in še marsikaj iz žalostnih litanij našega časa.
Balade Roberta Davida so zavidljivi plod pesniškega talenta; zgoščeno iz enega kova zlfto delo. Ob njih se ne spominjamo le Villona, pr; katerem si je pesnik izposodil formo, marveč tudi pesnikov nemške »nove stvarnosti«, posebej še E. Kastneria.
Vprašanje je pa, ali bo pesnili, ki se skriva za Robertom Davidom ostal v češki literatur; drugi Petr Bezruč? Vzlic nekate« rim nespornim vrlinam Davidovih balad s« nam to ne zdi verjetno. Res da opažamo pri obeh pesnikih isto stremljenje: skriti samega sebe za občestvo, poprijeti mitičen lik bitja, ki vteleša njegovo usodo, živet; nad-osebno. Medtem pa, ko je šleski bard poln tragične veličine in svetega gneva, je večni študent Robert David samo potujoči pes vec, zdaj ironičen, zdaj malce melanholičen pesnjk, ki mu nedostaja velikega palo-sa in 6jlnega etičnega žara. Dežela Roberta Davida je skoraj brezlična, kakor da se ta uporniški lik giblje med papirnatimi kulisami. Sleherna močna poezija raste iz narodnih tal in vedno nosi njihovo barvo. Vjllonove balade so francoske kakor le kaj. — bolj nego poznejša latinizirana Ron^ar? dova poezija. Pesnišk; dih Roberta Davjda pa ni vroč} dih zemlje jn njenega ljudstva, in njegova figura ni toliko češka, kolikor so bosjakj Gorkega ruski. Tem pesnitvam bo bolj ostal rang dokumentarne pesniške izpoved; kakor značaj dolgožive pesniške sfvaritve. Češka socialna poezija je' mnogo silnejša v pesmih Jifija Wolkerja. Josefa Hore jn tudj S. K. Neirmanna. kakor v tej knjigi, ki se je pojavila v znamenju bez-ničev^ke skrivnost; jn ki ima okrog sebe minljive pene senzacije.	—o.
Zapiski
»življenje in svet« prinese v prihodnji ponedeljski številki članek »Hitrost in čais1« in nadaljevanje potopisa dr. Antona Dabeljaka »En mav črez izaro, en mav črez gmajnico«. — Nanadljuje se tudi povest Toneta čufarja »Salomima senca« in
roman A. Dumasa »Trije mušketirji« z Norrentandersovimi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta je dr. A. Debe-ljak spominja 301etnice smrti Reneja Sul-lyja — Prudhomma in objavlja svoj prevod soneta »Sanje«. Rulbrika Iz praktične medicine. Praktične novote, šah, Za bistre glave vsebujejo marsikaj mikavnega, vmes je obilo drobiža in tudi lepo število ilustracij.
Pojasnilo. Naprošeni objavljamo, da gdč. Joža Stucinova, kj je bila v članku »Iz ma« riborskega gledališča« (Jutro 13. aprila) označena za učenko Mete Vjdmarjeve, nj absolventka plesne šole Metode Vidmarjeve v Ljubljani in ni upravičena, sklicevati se na ime te šoJe.
Valvasorjevo berilo, prvi del, je v izboru in prevodu dr. Mirka Rupla pravkar izšlo pri Akademski založbi v Ljubljani. Berilo obsega poleg izbranih odlomkov tudj številne reprodukcije ilustracij in prevajalcev podroben komentar. V priprav; je še drugi del tega pomembnega izboira iz Valvasorja. H knjigi ee vrnemo z obširnejšim poročilom.
Spenglerjev spis »Untergang des Abead-jandes« je s pravkar izjšlim drugim delom v celoti preveden v srbohrvaščino pod naslovom »Propast zapada.« Prevel ga je prof. Vladimir Vujič ;n izdala biblioteka »Kosmos« Beogradu.
Sismunda Freuda »Psihopatologija vsakdanjega življenja« je izšla v srbskem pres vodu dr. Huge Kleina v izdaji beograjskega »Kosmosa.«
Generala A. A. Ernsilova vojne spomine je napovedala v srbskem prevodu dr. A. Černikovskega Kohnova založba v Beogradu kot tretjo kniigo »Vojne biblioteke.«
O dr. Vladimir ju Travnerju prinaša »Omanu t, rpjeseJlnik jevrejrrke kulture« (Zagreb, april 1S37) članek dr. Lavoslava Sika. Pisec obravnava dr. Travnerja kot zgodovinarja židovstva na slovenskih tleh in posebej hvali njegovi razpravi »židje v Mariboru« in »Mariborski Ghetto«.
Smrt humorista Ilfa. Kakor poročajo iz Moskve, je umrl v starosti 40 let sovjetski pisatelj Ilja Ilf, ki je skupaj s pisateljem Petrovim spisal rcman »Dvanajst stolcev«, »Zlato tele« in več drugih humo-rističnih spisov. Roman »Dvanajst stolcev« je bil filman kot prvi češko-poljski film z znanim komikom Vlasto Burionom v glavni vlogi.
ŠPORT
Važne tekme v LNP
Dve finalni v Trbovljah in Celju ter več drugorazrednih
Jutrišnja prvenstvena nedelja v območju našega podsaveza bo spet zelo pestra. Važna drugorazredna srečanja bodo skoraj povsod po mestih in deželi, najvažnejši prireditvi pa bosta tudi to nedeljo dve izbirni tekmi za naslov podsaveznega prvaka.
Amater — Olimp
V Trbovljah se bosta ob 16. na igrišču Amaterja srečala v prvi takšni tekmi domači Amater in celjski Olimp. Amater je že preteklo nedeljo z zmago nad Celjan pokazal dobro formo in bo gotovo tudi proti jutrišnjemu nasprotniku napel vse sile, da spravi obe točki. Tekmo bo. sodil g. Dorčec.
Celje — Železničar
Druga enakovrstna prireditev bo ob 16. na igrišču SK Celja med SK Celjem in Železničarjem. Železničar je že preteklo nedeljo v boju z Olimpom dosegel prvo zmago v tej konkurenci in bo najbrže skušal tudi jutri doseči enak uspeh. Tekmo bo sodil zagrebški sodnik.
V ljubljanskem IL razredu
bodo dopoldne na dveh igriščih zelo privlačne nogometne prireditve. Na igrišču Mladike se bo odigral takozvani »moščan-ski derby« med Mladiko in Mostami s predtekmo ob 9. — med juniorji Slovana in Mladike; na igrišču Primorja pa bosta ob 9. odn. 10.30 kar dve prvenstveni srečanji II. razreda, in sicer najprej med Grafiko in Marsom, nato pa med Svobodo in Korotanom.
V nekaj vrstah
Sinoči je odpotovalo v Split na tekmo s Hajdukom nogometno moštvo SK Ljubljane. Pod vodstvom g. Turka in trenerja g. Obitza so šli na pot: Logar. Bertoneelj, Šiška, Boncelj, Pišek Jug. ObersneL Sercer, Slapar, Lah. Pepček in Vodjšek. Naloga, ki jih čaka. ni lahka, vsekakor pa je zanimivo, da bo Hajduk njim nasproti postavil precej »šibko« mo§tvo. v katerem bo 1 jum|-orjev in samo štirje prejšnji igralci I. moštva. Uptava Hajduka se ie odločila za ta korak zaradi tega, ker nima več izffledoV na naslov državnega prvaka, ima pa odljčnb juniprsko moštvo, k; ga hoče v preostalih tekmah za državno prvenstvo poizkusiti.
Poplava tujih sodnikov je prj nas zmerom bolj v modi. Rekli smo že. da te razmere ne bodo ugodno vplivale na formo naših sodnikov njti na njih splošno kvalifi-
kacijo doma in na tujem. Nera7,položen je med sodniškimi vrstami zaradi tega se je ipokazalo najprej pri sarajevski sekciji ki je te dn; sprejela resolucijo, v kateri obsoja ta pojav kot težak moralni udarec za jugoslovenske nogometne sodnike. V resoluciji pravijo sarajevski sodniki dalje, da je mnogo domačih sodnikov bolje kvalificiranih od tujcev, obenem pa so naši sodniki, ker ne morejo več soditi ligaških tekem. izgubili važno vzpodbudo za izpopolnitev. Sarajevski sodniki so sklenili, da ne bodo sodili tekem onim klubom, ki so za svoje liga-ške tekme klicali tuje sodnike, niti jim dajali na razpolago stranske sodnike. Hkrati so prepričan«, da se bodo njihovi akoiji priključili tudi sodniki iz ostalih krajev države.
V	Napolju ee je v ponedeljek začel velik mednarodni tenišk; turnir, na katerem nastopajo poleg mnogih teniških veličin tudi trije naši. in sicer »Afričana« Punčec in Kukuljevjč ter državna prvakinja Hela Kovač. Naši igTalci se dosedaj drže zelo dobro. Tako je Punčec v tretjem kolu premagal madžarskega prvaka Gahrovitsa s 6:3, 6:0. Ostali rezultati naših so bilj; Kovač • San-der (Nemčija) 6:4 5:7, 7:5. Cejnar (ČSR) : Kukuljevjč 6:4. 13:11. Punčec - Kukuljevič . Wiedmann (Poljska) - BLrsten (Norveška) 6:3. 7:5.
V	ZaeTobu se mudi te dni na poslovni poti znani svetovni rekorder v smuških skokih Birger Ruud. Bjerger je »v civjlu« nameščenec velike športne tvrdke, ki nabavlja pri nas les za izdelovanje smuši in opanke. ki jih drugod mnogo uporabljajo pri Izvajanju zimskih športov.
Turnir SK Reke
Jutri popoldne bo na igrišču Reke II. kolo pokalnega turnirja. Ob 14.80 nastopita za tožilno darilo premaganca iz I. kola Reka in Slovan ob 16 pa zmagovalca Hermes in Ljubljana. Pri prvih dveh nasprotnikih je težko prerokovati zmago, drugače, Je pa z drugim parom. Res, da igra Ljubljana lepo in tudi koristno, vendar pa bo Hermes, če bo tako zaigral kot preteklo nedeljo, izšel iz te borbe kot zmagovalec. Ker je vstopnina neznatna, bodo prijatelji nogometa obiskali prireditev v velikem števihi.
Razpis
lahkoatletskega mitinga celjske Jugoslavije Športni klub »Jugoslavija« v Celju priredi v nedeljo dne 25. aprila t. 1. ob 9. na svojem igrišču propagandni lahkoatletski miting. Prireditev bo na tekališču, - kt je začrtano na igrišču na Spodnjem Lanovžu; (Kersnikova ulica) v Celju: . Pravico nastopa imajo vsi verificirani
in neverificirani atleti klubov, članov JLAS. Prijave s priloženo prijavnino din 2, za točko in atleta ter din 5, za moštvo je poslati na naslov: SK Jugoslavija Celje, — France Dobnik, Celje, Breg 32 do 18. t. m. opoldne. Naknadne prijave kakor tudi prijave brez prijavnine se ne bodo sprejemale.
Nagrade so: pri 5 tekmovalcih v poedi-ni disciplini dve priznanici, pri več kot 5 tekmovalcih v poedini disciplini pa tri priznanice. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
Spored in vrstni red disciplin je naslednji:
1. tek 100 m seniorji, 2. tek 100 m juniorji C, 3. met krogle seniorji, 4. met krogle juniorji C, 5. tek 3000 m seniorji, 6. skok v viš. z zal. jim. C, 7. met kladiva seniorji, 8. tek 1000 m juniorji C, 9. skok v dalj. z zal. sen. 10. met diska juniorji C 11. met diska seniorji in 12. skok v dalj. z zal. jun. C.
17. — 26. aprila 1937.
Nobenemu športniku in strokovnjaku ni težko ugotoviti odličnih prednosti »Standard« motornih koles napram drugim izdelkom.
Postrežba strank
IM E X, H. Artenjak, Ptuj.
I Sche I
Razpis strokovno-propagandnega pododbora SSS. Strokovno propagandni pododbor SSS razpisuje natečaj za pet najboljših ra-dio-predavanj. v katerih je treba obravna-ti eno jizmed tem: 1. država in šport, 2. vpiiv športa na narodno zdravje. 3. žena in šport, 4. problem amateretva in profesionalizma v našem športu jn 5. »fa.fr play« kot vzgojno načelo v športu. — Delo mora obsegati še6t na stroj pisanih strani z dvema vretkaina razmaka. Vsa dela za nagrado je treba, poslati v štirih izvodih priporočeno na naslov: Savez športnih savezov (strokovno-propa-gandni odbor), Zagreb, Gunduljčeva uljca 22a. Najboljša predavanja bodo nagrajena z nagradami po 300 Din. Rok za predložitev je 14. junij.
Službeno iz s. o. pri LNP. 1. Obveščajo se klubi in sodniki, da bodo redne seje s. o. odslej vsako sredo ob 14. Vsi dopisi za s. o. naj bodo najkasneje v sredo zjutraj v tajništvu LNP. — 2. Službene objave s. o. bodo odslej objavljene v službenem glasilu LNP, ki ga bodo prejemali vsi sodniki po pošti. — 3. Zabeleži se prijava sod. kand. Kuharja, ki bo prejel vsa potrebna navodila na prvem sestanku sodniških kandidatov. — 4. Zavrne se prijava sod. kand. Krhlikarja in Puntarja, ker sta bila že ponovno črtana zaradi neizpopolnjevanja obveznosti nasproti s. o. — 5. Kondicijski treningi sodnikov bodo vsak četrtek ob pol 18. na igrišču Hermesa, počenši 22. t. m. Treningi so obvezni za vse ljubljanske sodnike in prijavljene sodniške kandidate. — 6. Pozivajo se prijavljeni kandidati na prvi sestanek, bo v sredo dne 21. t. m. v tajništvu LNP ob pol 20. — 7. Za nedeljske tekme so določeni naslednji sodniki: Amater—Olimp Dorčec, Celje—železničar delegira JNS na stroške železničarja, Slovan—Reka Vrhovnik, Ljubljana— Hermes Pečar, Svoboda—Korotan Čamer-nik, Mladika—Moste Kušar, Jadran—Slavija Betetto, Grafika—Mars Macoratti, Zalog—Disk Dolinar, Mengeš—Kamnik Kos, Drava—Slavija Turk, Lendava— Ptuj KopiČ, Mira—Gradjanski Mrdjen, Hrastnik—Žalec Božič, Sava—Radeče Arhar, Gorenjec—Savica Straus, Olimp jun.— Atletiki jun. Oberlintner, Rapid jim.— Maribor jun. Klunšček, Mladika jun.— Slovan jun. Kuhar Josip, Ljubljana jun.— Svoboda jun. Novak Franc, Hermes jun.— Korotan jun. Mehle Anton. Igrišča in začetki tekem so razvidni iz službenih objav LNP. — 8. Prihodnja seja s. o. bo v sredo dne 21. t. m.
Smuk na Voglu. T. K. Skala priredi jutri v nedeljo svojo tradicionalno tekmo v smuku na Voglu. Tekmovalo se bo te Sije na Spodnji Vogel. Vabljeni vsi Skalaši in prijatelji smučanja.
Vremensko poročilo
Dom na Komni: jasno, eolnčno sneca cs
4 m, snežne razmere zeio ugodne Koča pri Trigl. jezerih: jasno, soinčno. sever. snega 350 cm. idealna spomladanska smuka.
Planica: jasno, snega preko 1 m.
osrenjen.
Erjavčeva koča na Vi^SaTJasno, mega 120
-.t
Dom na Krvavco; 1 m stare podlage sanadl* 9D ta
Naša velika spomladanska akcija traja zelo
fantek čas*
■ III	Izkoristite priliko!
Ta praktični KADET-BOX foto-aparat obenem s tremi ISOCHROM filmi, dobite pri vsakem fototrgovcu.
MALI OGLASI
Službo dobi
Btm*la 1 Dia. torek 8 Dtn. n Sifr« ali dajanj« naslova B Din. Najmanjši tneeek H Din.
Trg. nastavljenec
iairjen iedeznfoar, — dobi stalno boljž« mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Y Ljubljani«.
9405-1
Brivskega frizerskega pomočnika(co)
mlado moč, katera lzvr-6uje železno in vodno on duJacljo sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe na Franjo Kužtec Inzer, Delnice, Gorski Kot ar.
9610-1
Frizerskega
pomočnika(co)
ga. damsko ln moško stro ko, dobro moč sprejmem takoj ali po dogovoru Wyt>orr.y Vekoslav, Slove® Jsjra-d-ec.
9589 1
Sobarico
sprejme gostilna v MaTibo-m. Naslov v vs«h posio-valm-cali Jutra.
9700-1
Frizerko
Trrorazredno v M.iroel ond. in manškiranju išče Frizerski salon Franjo Holy, gi>}it, Narodni trg.
9<©1-1
Fotografski
pomočnik
dob«r ia pokrajine in delo t temnici dobi takoj zaposlitev. Ponudbe na ogl. oddel. Jntra pod j(Po-kraji-na«
966.1-1
Službe išče*
Vsaka Oeeeda SO par, te-
vak 3 Din. K &ifro ali dajanj* naslov« 6 Din; naj manjSt enee«fc 13 Din.
Brivski pomočnik
vojaščine prost, dober d slavec in peri ekten bu bištucer išče službe za takoj. Evntuelno bi prevzel tudi brivnico v najem. Cenjene ponudbe na Mirko Gašperlin, — Kranj
9624-2
Sposoben natakar
srednjih let zmožen svoje službe govori več jezikov išče stalno ali sezonsko južbo nastop takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »-Natakar«
Frizerka
dobra delavka išče službe po mogočnosti v Celju. Cenjene ponudbe slntš T. Pir. nat. salon Ernješ, Sušak. B-ačkova ul. 2i
9668-2
Trgovski sotrudnik
verzira.n v vseh strokah, vojaščine prost, zanesljiv jn pošten, zmožen tudii samostojnega vodstva podružnice. Želim najtieščenje takoj ali 1 maja. Onj-ene pnniidbe na naslov: Vinko Jlolan. Dobova pri Brežicah.
96-IS-2
Zaslužek
i Dtn la^eit S lXn, M Šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjši iceeek 17 Din
Prevozniki
Na cestni progi 18 km oddam najnižjemu ponudniku 1000 ton lesa v prevoz. Ponudbe pod šifro »Gorenjsko« na ogl odd. Jutra
9649-3
Potniki
Beseda 1 Dia. davak 8 Din. ta šifro ali lajanj« sadova 3 Din. Najmanjši icesak 17 Din.
Zastopnike
za prodajo koles, motornih koles in šivalnih strojev, — sprejmem po vseh krajih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«.
9100-5
Zastopniki(nice)
V vsakem večjem mestu Jueoslavijc se nudi zaslužek 5000 do 6000 Din mesečno. Ponudbe pod »Brez konkurence« na anončni zavod Sax v Mariboru
9639-5
Beseda l Din, davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši inessek n Din.
Lokomobilo
prvovrstno. 12 atm. v najboljšem" stanju. 38 ks — prodam. Ponudbe na Jožef Sobočan. Lipa — Beltinci
9646 29
Singer Pfaff
skoraj novi šivalni stroji, poceni naprodaj pri Promet
("•Nasproti Kitiža-nsfce cerkve).	9<»6-e9
INSERIRAJ V „ JUTRU".'
Seseda 1 Din. davek S Din, za Šifro ali dajanj« naslova
3 Din Najmanjši tneaek 17 Din.
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnova ni. 14/L Telefon »-10. izpoehije nakup in prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informaaije daje brezplačno 39-16
ki vrže trnek samo za eno ribo in še za to največkrat zaman. Trnek in vaba Vam bodi oglas v »Jutru«, ki Vam more privesti iz svojih Citateljskih množic številnih novih odjemalcev.
Beseda 1 Dm. davek 8 Dm. ia šifro ali lajanje oasiova 5 Din. Najmanjši ineeeik 17 Dia.
Živilska industrija
dobro vpeljana se radi dru žinskih razmer ugodno proda. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Izredna prilika« 9617-6
mmmm
Beseda l Din. davek S Din. za šifro »U dajanje naslova 5 Din. Najmanjši saeeek 17 Din
Rani krompir,
rdeč čebulček
ln korenjevo seme za krmo nudi Sever & Ktrnip., Ljubljana.
9OT1-33
Pohištvm
tlt»feja i Dm. aavefc S Doi. za Šifro tli dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneoek « Dui.
Pohištvo
šperano, trdo polltirano. ln fino pleskano, izdJ-luje po lastnih in pred loženih načrtih. ka'tor tudi po načrtih arhitektov — KRŽE FRANC — pohištvo, Vrhnika. Ple skani izdelki na ogled pri Janežiču, Tyrševa c. 23. Ljubljana.	9595-12
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
78
Cez pol ure je zagrmelo — bnm, bom! — in »Pulex« je spet odletel. Na žalost je bil profesor Bizgec v svoji živčnosti pozabil pogledali na zemljevid, in zaradi tega so kmalu nastale siromaka velike preglavice. Ubral je bil namreč nekoliko napačno smer, ne da bi se tega zavedal.
Besert* i Diai. lavek J Did. za šifre ali lajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Kolesa
najboljših nemških znamk z večletno garancijo po nt verjetno nizkih cenah Nova trgovina Tyrševa 36.
9655-11
Beseda i Dru. lavek S Din. za šifro »11 dajanj« naslova 5 Din. Najnuujfe tnesek ii Din.
Kontrabas
in vijolinčelo
oba instrumenta dobro ohranjena, ugodno proda Narodna šola ua Rakeku 9532-26
Klavir harmoniko
malo rabljena i registrmr 3-gIasna in 80 basi prodam. Ce.oa zma.no. Kapelnck Hote! »Union« Krani.
9683-36
Kupim
ta šifro aii dajanje naslov« Beseda 1 Din. iavek 8 Din. 5 Din NaimaDjši tne&ek 17 Din
Wertheim blagajno
št. 1 ali 2. dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Wert.heim« 9579 7
Voziček-
zapravljivček
lahek, rabljen kupim. Ponudbe s ceno na nasl<xv Gorišek Simon, Hotič—Litija.
9688-7 Manjši portal
in izložbeno okno (eventu-elno z rolojem) dobro ■ohranjen kupimo. Ponudbe na ABC, Ljubljana, Medvedova c 8. Telefon 34-44 9663-7
Beseda 1 Din. iavek 3 Din, za šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krzno
sprejemamo čez poletje v shrambo. Popravila in moderniziranje izvršujemo po najnižjih cenah. Z. Wanek, Ljubljana Sv. Petra c. 9.
9695-30
Posojila
dobe državni ln samoupravni uslužbenc: v Ljubljani v goto vin' tn blagovnih bonih. »Her
mess Informacije: Tav Carjeva 2.
87 16
Pri polni nevrasteniji
uporablja se fiziološki ekstrakt iz žleze močnih in zdravih živali (»Kalefluid«). — Zahtevajte brezplačno podrobno literaturo: Beograd, Masarykova 9, tel. 25981. Miloš Markovič. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah.	Reg. S. br. 5300/32.
Lokali
Besed« 1 Din lavek 8 Din. ie Šifro ali dajanj« naslova 9 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Lokal
dobro vpeljan za mesarijo takoj oddam. Mirko Mlškec. hranilnica ste fcla ln ogledal. LJubljana VII, Medvedova 38 9680-19
gjjj
Iščem sobo
z 2 posteljama (ali z divanom) s posebnim vhodom v sredini mesta Ponudbe pod »1. maj«, na ogl. odd. Jutra
9616 23a
Kupim
hranilne knjiž'ce Kmetske posojilnice v Ljubljani do Din 1OI.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »100.000«.
9569-16
Kožuhovino
v shrambo čez poletje ln ob tej priliki na željo temeljito popravi Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19. Ljubljana, telef. 22-62.
9269-37
Trenškoti. veterni suknjiči
Novosti,
lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
P r e s k e r,
Sv. Petra c. 14,
I
nformacije
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Goik vabi k
sodelovanju!
8903-31
Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka
Pri JKOFO"
na zalogi vse vrste
kot crepe de chine, crepe
marocaine itd. v najnovejših vzorcih mode. Zelo ugodne cene I
Besed« 1 Dtn. davek 8 Din. za šifro ali dajanj« oaslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov, posestev, go*. 'lov, trgovskih in stanovanjskih	ber vil ima naprodaj gradbeni strokovni izobraženi posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 20. okt. St. 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni eenitelj ta nasvete brezplačno na razpolago.
69-20
Stavbišče
za Weeokend hišico — prodam. Ponudbe pod Blizu Vlntgarja« na ogl odd. Jutra.
9641-20
Kupim vilo
ali hišo z vrtom v Ljub liani. 10—i1S večjih sob, obilne pritikline. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Odmah«
96S7-20
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
centru aH ob tramvaj« iščeta za 1. maj proti dobremu in točnemu plačilu zakonca brez otrok. Stanovanje « plinom ima prednost, vzame se tudi večje samsko stanovanje. Poni:<i be na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Solnčno-zračno.«
9931-31 a
Celo vilo
ali stanovanje najmanj 6 velikih sob s prtiklinami vzamem v najem. Ponudbe na ogj. oddel. Jutra pod šifro »Ugodno 202«
9GS>-31a
Beseda 1 Din, davek S Dn. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Mlajšo gospodično
sprejmem kot sostanovalko na vso dobro oskrbo za Din -4fjfl.—. Kopalnica. Naslov vvseh poslovalnicah Jutra.
9677-23
j i m i u n n np
100
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
uspehov
□a
en oglas
1!
JUTRU"
Iz življenja na deželi
DORNOVA PRI PTUJU Pomlad je tudi lepo Lukarljo prebudila iz ziimskeea spanja. Po poljih je živahno od ranesra j utira do poznega večera. VkJjuib fcrudapolnemu delu pa se vrli Lukarji žrtvujejo tudi društvenemu delu. Posebno marljiva je sokolska četa, ki dela tiho, a vztrajno, v ponos svojemu mlademu starešini m vsenn poštenjakom. Razumljivo, da tistim, ki ne poznajo ljubezni do bližnjega in nočejo slož-nosti občanov ne gre sokolsko delo v račun. ker so njihove koristi le v tem. če ee občani prepirajo in sovražijo Gonia neka temikov proti zdravemu in koristnemu delu pa je pred kratkim dovedla do poledic, ki dajo mnogo misliti. Dne 12. t. m. se je sestal odbor sokolske 6ete k svoji redni soji. Tik pred zaključkom ob 21. uri pn sta padla s ceste pred šolo dva debeleiša kamna, prvi je zadel ob zid, dnini nekaj sekund za tem pa v okno. Rarbil ie šipo na zunanjem in notranjem oknu. Ko so odborniki pohiteli iz razreda, da bi ucotovjJi zli-kovca. seveda za junakom teme ni bilo več sledu. Nato so sejo nadaljevali. Razumljivo. da, so trezni vaščanj sprejeli te dosrodek z velikim nezadovoljstvom, salj bodo morali poleg visokih občinskih doklad plačevati še take nepotrebne stroške. Zato se tudi sami trudijo, da bi zlfkovca našli ter zahtevali zanj eksemplarično kazen Dru<n pa spet ugibajo, ali nj to morda nova panoga v prosvetnem proeramu naše vasi? Kdo ve?
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri film »Zmaga srca«, tednik in dodatek.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. veseli film »Harold - Mlekar«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri velefilm »Ljubljenec žena«. Glavno vlogo poje Jan Kiepura.
Krojači! Krznar ji! BERKEL
STROBEL specijalni šivalni stroji za pikiranje (Rollpikiermaschine).
STROBEL specijalni stroji za šivanje krzna kakor tudi za pikiranje.
avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat pri glavnem zastopniku
B. MAGDIČ u — ZAGREB
Radišina al. 11 — telef. 54-34
za čas spomladanskega zagrebškega velesejma: Paviljon B-122/124.
Dotrpel je Bogu vdano naš ljubljeni in nepozabni soprog, očka, sin, brat, stric in svak, gospod
Hadovan Cvetko
učitelj v Cezanjevcih.
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo 18. aprila ob 15.45 iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 19. aprila ob 7. v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Cezanjevci—Maribor, 16. aprila 1936.
Globoko žalujoči CVETKOVI in ostalo sorodstvo.
FRIZERJI!
Danes je izšel iz tiska novi
V ORE AL SA V JETNIK l
Vsebuje mnogo zanimivih stvari, ter ga lahko vsak frizer dobi pri nas
BREZPLAČNO!
ako ga še niste dobili, javite po dopisnici svoj naslov še danes!
ZAGREB
lOreal
SMICIKLASOVA 23
SMRT PLES'AVOSTI ! ..MOBANA" PBAVO C U DO !
w w m %W %W
■ MORANA' JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHLJALEKCEMEJACI IM HRAMI LASlŠČ E. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJf PORASTEJO TUDI NAPLE$ASTOM MESTU. CEHA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 4O.-P0$TNINA DIN 7.-
MODERNA KOZMETIKA - 5 P L I T -
MORANA" DIPiOMIRAMA V LONDONU s OF GRAHD PRIX IM ZLATO KOLAJNO
SoCdttetjevi
mes&rsiii
L
1906-1937
BRATJE G0LDNER
S U B 0 T I C A
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
SV. TROJICA V HALOZAH (občina Podlehnik). Naši čitatelji imajo večkrat to čast, da lahko čitajo v sSlov. gospodarju« od neznanega dopisnika dopise, v katerih se pogosto poslužujejo raznih iaži, ali pa mu naše razmere niso znane. Tako smo čitali v »Slovenskem gospodarju« od 7. t, m. članek, v katerem stoji par povsem neresničnih vesti. Pravi da občina plačuje za dve v najem vzeti sobi pri trgovcu Mau-čiču 300 Din mesečno, a prej da je plačevala gospe Ivani Feguševi za tri sobe samo 150 din mesečno. Uradno je ugotovljeno, da je občina v 1. 1933. napravila najemninsko pogodbo z gospo Ivano Feguševo za tri sobe 300 din mesečno. Takšno najemnino jeimenovana dobivala vse dotlej, da je bil urad premeščen h glavni cesti, kjer imajo vse stranke lažji dostop k občinskemu uradu. Tudi tu so tri sobe, ne pa samo dve, kakor dopisnik lažnjivo trdi.. Dopisniku priporočamo, da se v bodoče poslužuje stvarnih izrazov in naj ne navaja nepotrebnih laži, ki imajo tudi pri nas kratke noge. V bodoče bomo pa tudi mi drugače obračunali.
ŠTRIGOVA. Za Vodnikovo družbo, ki jo ustanovila nedavno tu svoje poveri en ištvo, se priglašajo številni člani. Kdor Vodnikovih knjig še ne pozna, naj sj v trgovini g. Senčarja ali pa v lekarni v Štrigovi ogleda ite knjige jz prejšnjih let, da tako spoina in oceni njih vrednost. — Za gostovanje sokolske čete iz Male Nedelje v Ljutomeru z >Micikot je tudi pr; nas veliko zanimanje in se bo mnogo našega Sokolstva m njemu naklonjenega občinstva udeležilo te prireditve ob lepem vremenu s kolesi, če bo dež, pa z vozom. Vsa navodila o udeležbi prireditve daje tajnik Sokola v &trigovi.
VELENJE. V navzočnosti županov občin Velenja in St. Jartža. zastopnika podružnice Kmetijske družbe, celotnesra šolskega odbora in staršev se je v nedeljo vršilo zaključno izpraševanje obiskovalcev kmetijske nadaljevalne šole. Učencev, 52 Po številu, je izpraševal šolski upravitelj c. Stopaj Vinko, ki je z veliko požrtvovalnostjo vodil prvi jn dTugj letnik te šole. Iz odgovorov učencev so se navzoenj prepričali, da. so učenci vestno pripravljeni za praktično rabo pridobljenih naukov v ž|v!jemju Po izpraševanju je učenec Košan v imenu obiskovalcev }zrekel g. upravitelju za njegovo požrtvovalno delo prsrčno zahvalo. Zeleč vsem. da pridobljeno znanje v življenju čim uspešne?« rah<:io. se je g. S topa r poslovil od svojih učencev. Zastopnik podružnice Kmetijske družbe g. Blatnik Simon je poudarjal velfik pomen takih šol za splošen povzdsg kmetijstva. Omenil ie tudi. da bi bilo želeti, da bi odločilni činitelji storili še več za uspešen razvoj omenjenih šol.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 17.: Matura. Izven. Nedelja, 18.: Simfonija 1937. Izven. Cene od 20. Din navzdol.
opera Začetek ob 20. uri. Sobota, 17.: Traviata Izven. Znižane cene
od 30 Djn navzdol Nedelja. 18-: ob pol 11. Pevski nastop ljublj. srednjih šol. Ob 15.: Navihanka. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20.: Ero z onega sveta. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Cena od 30 Din navzdol.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 17.: Na Orški gori 300ti nastop
navzdol. Janka Moserja. Nedelja, 18.: Na Trški gorj.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 17. aprila ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Nedelja, 18. aprila ob 15. uri: »Sveta Ivana«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Na ledeni plošči«.
Ponedeljek, 19. aprila ob 20. uri: »šorlijev večer«.
R n
o
Sobota 17. aprila Ljubljana 12: Pestra glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
—	19.30: Nac. ura: Filozofija Pavla Petri-ča (dr. Ksenija Atanasijevič iz Beograda).
—	19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Trobenta in gosli in flavta in bas — za vsakega nekaj, da krajši bo čas. — 22: Cas, vreme, poročila. spored. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče).
Nedelja, 18. aprila Ljubljana 8: Telovadba (prof. M. Dobov-šek). 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor (g. Ježe Jagodic). — 9: Čas. poročila, spored,
—	9.15: Ruski sekstet. vmes igra na saksofon g. N. Nikolič ob spremljevanju klavirja (M. Lipovšek). — 10.30: Rezervirano za prenos. — 12; Plošče. — 12.10: Koncert Radio orkestra. — 13: čas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vremenska napoved. — 16: Prenos iz Konjic: Zborovski koncert. — 17: Kmet. predavanje: Gospodarska in denarna kriza ter kmečke zadruge (dr. Basa»j) — 17: Veselo popoklne. Sodelujejo; g. Banovec ca. 0. Kolarjeva, g. Stanko Avgust, Vesel; bratci, vmes nekaj p'ošč. — 19: Čas. vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Žena v Njegoševi poeziji (Čuzo R-adovič).
—	10.50: Slovenska ura; Skladbe za orcle (prof. Pavel Rančigaj). — Začetki slov. slovstva (dr. I. Grafenauer). — 20.30; Iz slovenskih oper. Sodelujeta sra. Šuštar-Maroltova in Radio orkester. — 22: Čas vreme, poročila, spored. — 22.15; Pesmjtce za kratek ča« poje g. M. Jolačin ob spremljevanju kJavjr.ia (prof. M. Lipovšek).
Beograd 17: Zborovsko petje — 18- Plošče. — 20; Zvočna igra, — 22.20: Ples. — Zagreb 17.30: Tamburaški zbor. — 20: Orkester mandolin. — 20.40; Orkester. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Baletna muzika.
—	20.45: Kabaretni proeram. — 22.35: Plošče. Vršava 19.20: Plošče. — 21: Humoreske. — 21.30: Klavir. — 22.30; Ples. — Dunaj 11.45: Simfoničen koncert. — 12.55: Skladbe po željah. — 15.40; Klasična komorna glasba. — 17.40: Zabaven program.
—	19.10: Francoski šansoni. — 20.05: Veseloigra. — 22.30: Ples. — Berlin 18; Pesmi.
—	18.50: Stirjiročne klavirske skladbe. — 20; Vesel dunajski večer. — 22.30: Ples. — Munchen 18: Zvočna igra. — 18.50: Harfa.
—	20: »Z ekspreeom. avtom in parnikom«.
—	22.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert.
.Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d« kot tiskarnarja Fran Jeran* Za Jnaeratni del je odgovpren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani,