Potrošniški sveti se (vendarle) prebujajo
Tudi komunalna vprašanja
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste stali v dolgi vrsti pred blagajno v trgovini. In se jezili? In se je-zili tudi nad slabo izbiro v trgo-vini, ko na primer niste mogli do-biti tunine v konzervi. Pa ste mogoče svoj bes in nejevoljo iz-razili z negodovanejm prodajalki? Pa ste v tistem kritičnem trenut-ku mogoče pomislili, da obstaja-jo v naši družbi tudi potrošniški sveti, ki naj bi bili tisti organ, ki bo reševal vse take pritožbe?
Kakorkoli že, vedno več ljudi se obrača na te organe s takšni-mi ali drugačnimi pritožbami in kar je še posebej razveseljivo, s kcnkretnimi predlogi, kaj bi bilo treba storiti, da bi bili potrošniki
bolj zadovoljni. Saj so vendar prav potrošniki tisti, ki vsak dan tanjšajo svojo denarnico in svoje bankovce puščajo ob izhodu iz najrazličnejših trgovin. Veliko ra-je pa jih tanjšajo z dobro voljo kot pa negodovanjem.
Na raznih sestankih in razpra-vah smo lahko mnogokrat slišali: potrošniški sveti ne delujejo tako kot bi lahko. Sploh ne znajo izko-ristiti svojih pravic in tudi svo-jih dolžnosti. Treba bo stanje po-praviti! Da, tako so govorili.
Pa tudi res je bilo večinoma ta-ko. No, stanje se počasi izboljšu-je. Razširitev Emona marketa v Vižmarjih, priprave na razširitev
trgovine v Dravljah, novi Emona Center v Kosezah so prav gotovo dovolj zgovorni dokazi, da se ka-zalec aktivnosti in uspehov pre-mika proti zelenemu polju, kajti za omenjene pridobitve imajo veliko zaslug prav potrošniški sveti, ki so prek krajevnih skup-nosti zahtevali take spremembe.
Številne trgovske organizacije so na pobudo sveta potrošnikov začele tudi bolj organizirano in z večjo vnemo skrbeti za dobro preskrbo trgovin, za zadovoljstvo potrošnikov. Sobotna dežurstva trgovin, obrtnih in servisnih de-lavnic, gostinskih obratov, so prav gotovo povečala to zadovoljstvo! To so lepše strani delovanja po-trošniških svetov. Toda, kjer je lepo, je tudi črno.
Nekatere izmed glavnih nalog potrošniških svetov v prihodnje pa bodo prav gotovo: zagotoviti boljšo preskrbo Ljubljane. Tr-govska podjetja bodo morala po-skrbeti za večja, boljša skladišča za izdelke, treba bo zagotoviti prožnejše mere kreditiranja.
Cene seveda najbolj žulijo po-trošnike, zato pa tudi potrošniške svete. Pa vendar se da na tem po-dročju dokaj malo storiti, saj so cene določene od državnih orga-nov.
Potrošniki so nezadovoljni tudi z delovanjem živilskega trga, saj se na njem kot prodajalci še vse prevečkrat pojavljajo razni po-sredniki, ki umetno dvigujejo cene in si kujejo mastne dobičke. Na trgu bo treba zagotoviti tudi večjo higieno in pa kvaliteto pro-dajanih izdelkov. Šišenski živilski trg je sicer bolje urejen kot cen-tralni živilski trg, saj je v celoti pokrit. Toda počasi že postaja premajhen, da bi lahko zadovo-ljil vse potrebe. Zato bo nujna razširitev, hkrati pa bo treba za-gotoviti tudi prostor in pogoje za živilski trg v soseski šest. Izved-ba teh nalog pa bo tudi ena iz-med prvenstvenih nalog potrošni-ških svetov.
Potrošniški sveti pa bodo mo-rali tudi malce razširiti svoje de-lovanje. Del svoje pozornosti bo-do morali usmeriti še na delova-nje komunalnih in drugih organi-zacij, saj so tudi tu številni žgoči problemi, ki žulijo potrošnike in bi bilo vsekakor treba zagotoviti učinkovitejše reševanje teh za-dev.
France Kmetič