SEBA d.o.o. Gotovlje 76,63310 Žalec telefon 063/715-090 „ fax: 063/715-750 UGODNO: GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi Armstrong - stropni sistemi ISSN 0350-5561 Jutri se v Kajuhov tabor v Ribno pri Bledu odpravlja še tretja taborniška izmena velenjskih tabornikov. Tabornike osnovnih šol Gorica, MPT in Škale bo pod platnenimi strehami zamenjalo 170 tabornic in tabornikov z osnovnih šol Šalek in Livada. Delo v vodovih kotičkih, kopanje, veslanje, orientacijski pohodi in osvajanje taborniških veščin je le nekaj dejavnosti, ki bodo popestrile njihove počitniške dni. foto leši Na pol prazne kašče Zaradi slabih vremenskih razmer bo, ocenjujejo kmetijci Šaleške doline, letošnja žetev precej pod dolgoletnim povprečjem tako po kakovosti kot količini. Kakšen bo odkup, pa ne bo odvisno le od pridelka, ampak predvsem od cen krmnih žit (ječmena in koruze). Ponekod so kombajni pridelek že poželi, na večini polj pa bodo to storili okrog 25. julija. Gasilsko društvo Gaberke raznik žetve in kruha Lepo navado prikazovanja starih običajev in opravil pri žetvi v Gaberkah nadaljujejo in krepijo. Tudi to nedeljo, 21. julija, bodo širšemu krogu obiskovalcev prikazali žetev po starih običajih, od žetve s srpi, vezanja poreslov in snopov, postavljanja kopic, klepanja in brušenja srpov do mlačve s cepci in vetja žita. V vseh teh veščinah bodo sodelovale ekipe iz sosednjih krajev, lepo prireditev pa bodo obogatili s kulinarično razstavo vseh vrst domačega kruha, dobrot kmečke kuhinje in še česa, kar so nekoč pripravljale gospodinje ob žetvi . - Gradnja odzveplalne naprave TES bo lahko stekla Šoštanjska termoelektrarna je uresničila v zadnjem obdobju pomembne ekološke načrte, pred njimi pa je še ena naloga, izgradnja odzveplalne naprave na petem bloku. Priprave na njeno izgradnjo tečejo že nekaj časa, na torkovem zasedanju pa soji dali zeleno luč tudi v državnem zboru. Novelirali so zakon o državnem poroštvu za najetje posojil za to izgradnjo. Ta bo omočil Termoelektrarni lažje najetje kreditov. Obenem pa so se tudi obverzali, da bodo sprejeli takšno ceno električne energije, da bo lahko Termoelektrarna iz tega vira tudi vračala kredite. (mz) V drugi polovici tedna bo sončno vreme. Ustavno sodišče soglasno odločilo: i^jlen statuta občine Šoštanj je nezakonit! Svet Mestne občine Velenje je aprila lani podal ustavnemu sodišču zahtevo za oceno zakonitosti statutarnega sklepa občine Šoštanj. Ta naj bi bil neskladen z določili zakona o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin, sty je z i^jim občina Šoštanj sama odločila o premoženjskih vprašanjih, ki se urejajo v dogo-voru med novimi občinami nastalimi iz bivše občine Velenje. Med postopkom pred ustavnim sodiščem je občina Šoštanj sprejela statut, s katerim je razveljavila staturani sklep. Mestna občina Velenje pa je dopolnila svojo zahtevo o oceni zakonitosti določb 130. člena in prvega odstavka 131. člena statuta, ki urejata problematiko prej zajeto v statutarnem sklepu. Ustavno sodišče v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič so soglasno odločili, da seje občina Šoštanj z določbama v statutu eno-stransko odločila o prevzemu premoženja bivše občine Velenje in se razglasila za lastnico vseh pravic in nepremičnin, ki so bile do 1. januarja 1995 v posesti in lasti bivše občine Velenje. S takšno odločitvijo je ogrozila premoženjsko pravne interese drugih dveh občin (Mestne občine Velenje in občine Šmartno ob Paki), saj je mimo zakonskih osnov za delitev premoženja že vnaprej odločila o lasti dela premoženja bivše občine Velenje. Zato je ustavno sodišče izpodbijani 130. člen statuta kot nezakonit razveljavilo. Milena Krstič - Planine AERO KLUB Gorenje vabi na LETALSKI MITING v nedeljo, 21. julija ob 15. uri na letališče LAJŠE Sodelujejo : vojno letalstvo, padalci, jadralci jn motorni piloti Zabavala vas bo Irena Vrčkovnik z ansamblom Vesna in mlačvi žita. Za popestritev dogajanja bodo izvedli še vsakoletno mokro gasilsko vajo, za vse to in še za marsikaj drugega bodo poskrbeli gasilci in gasilke iz Gaberk, Adi Smolar in Mladi prijatelji, lepo prireditev pa bodo pričeli ob 14. uri. jp POLdJjjJ/J sklepna prireditev, Velenje, Titov 9770350556014 ——— 2 MS VAS IZ NAŠIH OBČIN Menina planina 8. srečanje kmečkih družin Osmo leto že mineva od kar so se člani kmečkih družin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline odločili za vsakoletna skupna srečanja. Dan je to, ko se srečajo, razvedrijo in poveselijo in vsaj za nekaj kratkih ur pozabijo na vse tegobe njihovega vsakdanjika. Vedno doslej so se zbrali na čudovitih krajih zgornjesavinjskega visokogorja, letos bo to enkratno okolje planinskega doma na Menini, srečali pa se bodo prihodnjo nedeljo, torej 28. julija. jP Zgornja Savinjska dolina Spet veliko krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Mozirje in ljubljanskji zavod za transfuzijo krvi sta pretekli teden izvedla redno krvodajalsko akcijo. V sredo so se izkazali darovalci v spodnjem delu doline, saj jih je v Nazarjah darovalo kri 378, kar je nekoliko več kot običajno. Glede na odziv v prejšnjih letih je bilo malo manj krvodajalcev v zgornjem delu, saj jih je na odvzem na Ljubenm prišlo 180, vseeno pa obisk ni bistveno odstopal od dolgoletnega povprečja, ki je glede na število prebivalcev v Zgornji Savinjski dolini že dolga leta na zavidljivi ravni. Jp Ljubno ob Savinji Denarja je zmanjkalo Med večje letošnje naloge na cestnem področju v občini Ljubno ob Savinji sodi posodobitev ceste v zaselku Primož. Večino zemeljskih del so krajani sami že opravili, zataknilo pa se je pri denarju. Država je namreč namesto obljubljenih 9,7 milijona tolarjev sredstev za demografsko ogrožena področja zagotovila le dobro polovico, torej pet milijonov. Vsega bremena krajani in občinski proračun ne bosta zmogla, zato bo manjkajoča sredstva zelo težko pridobiti. V skrajnem primeru bo torej asfaltna prevleka dolga pač toliko, kolikor bo sredstev zanjo. Jp Mozirje ••••••••••• Novo vodstvo podružnice SLS Upravni odbor Zgomjesavinjske podružnice Slovenske ljudske stranke je na prvi seji po občnem zboru podružnice izvolil njeno novo vodstvo. Predsednik je odslej dr. Franc Zagožen, podpredsednik dr. Tonč Žunter, tajnik pa dosedanji predsednik Andrej Presečnik. jp Mozirje, Rečica ob Savinji Izvolili predsednika KS Po nedavnih volitva svetov krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica so se novo izvoljeni člani prejšnji teden sestali na prvih sejah svetov. Najprej so iz svojih vrst izvolili oba predsednika; na Rečici ob Savinji je to Jože Kramer, v Mozirju paJureRepenšek. Dela obema predsednikoma in svetoma zanesljivo ne bo manjkalo. Prvi nalogi sta sprejem novih statutov in oblikovanje delovnih načrtov in smernic za prihodnje obodbje. jp Občinski svet Nazarje Jutri zadnjič pred dopustom Nazarski občinski svetniki se bodo zadnjič pred krajšim poletnim odmorom na redni seji sestali jutri, v petek. Drugič bodo obravnavali odlok o gospodarskih javnih službah v občini Nazarje, sprejemali pa bodo tudi tudi program sprememb obstoječih prostorskih aktov. Še dve pomembni točki sta obravnava zapisnika delovne skupine za delitveno bilanco in sprejem predloga spremembe statuta občine Nazarje in statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih v občini. Pred dopustom se bodo na Čreti zbrali še na družabnem srečanju, sicer pa bodo sejo pričeli ob 12. uri. jp Občina Šmartno ob Paki Znak za večjo varnost Že takrat, ko so v vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki razmišljali o prednostnih nalogah v tem letu ali najbližnji prihodnosti, so povsod zapisali med prednostne naloge aktivnosti za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Sploh pereče je to vprašanje v bližini šmarške osnovne šole. Tako je občina že pred časom plačala nakup prometnega znaka in ga namestila na križišču za osnovno šolo bratov Letonje. Označuje prehod za pešce, pripomogel pa naj bi torej predvsem k večji varnosti otrok na poti v in iz šole. V začetku tega meseca so viseči prometni znak opremili še s signalizacijo, da ga vozniki ja ne bodo prezrli. Ta naložba v večjo prometno varnost je občino Šmartno ob Paki veljala približno 850 tisoč tolarjev. (tp) Zgornja Savinjska dolina Optični kabel -okno v svet telekomunikacij Telekom pospešeno gradi optično povezavo med Velenjem in Mozirjem ter naprej do Nazarij in Spodnje Rečice. Ta povezava bo še letošnjo jesen omogočila posodobitev telefonske centrale v Moziiju, obenem pa bo zagotovila okrog 500 dodatnih telefonskih številk. Ob tem se upravljalci kabelsko razdelilnega sistema v Moziiju do-govatjajo s Telekomom za najem dela zmogljivosti optičnega kabla. Tako bi se povezali s sistemom na rečici ob Savinji, oba skupaj pa s kabelsko razdelilnim sistemom v Velenju. Menijo namreč, da naložba v širitev lastne opreme za dodatne zemeljske in satelitske programe ni smotrna. Poleg tega v Moziiju ne morejo spremaljati vseh zemeljskih programov, denimo POP TV, povezava pa bi omogočila tudi izmenjavo lokalnih televizijskih programov. V Moziiju se dodatno zavzemajo, da bi obstoječe kabelsko razdelilno omrežje preuredili in ga usposobili tudi za lokalno ko- Pred vrati je žetev Letošnja ena od najslabših Ponekod po Sloveniji so kombajni že začeli žeti ječmen, v drugi polovici julija pa naj bi padli prvi snopi pšenice. Letos kakšnih 10 dni kasneje kot minula leta. Tudi na zlato rumenih poljih v Šaleški dolini ne bo nič drugače. Kot pravijo na Kmetijski zadrugi Šalešpka dolina so ocene o letošnji letini prej slabe kot dobre. Tako po količini kot kakovosti zrnc se nadejajo ene najslabših letin v zadnjih nekaj letih. Vremenske razmere so bile namreč vse prej kot naklonjene rasti te kulture. Sneg je dolgo obležal, posevki so slabo prezimili in marsikje so njihe raje preorali. Za nameček letos spomladi ni bilo mogoče dobiti jarega ječmena, da bi tisti, ki so ta pridelek predvideli za krmo, imeli kasneje primerno gostoto. "Kljub temu, da se bodo morda zrnca v teh dneh nekoliko napolnila, bo letošnji žitni pridelek precej pod dolgoletnim povprečjem. Tiidi varstvo teh rastlin je bilo zaradi obilnih padavin zelo zahtevno," je povedal Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Vsaka napoved glede odkupa žita je - po njegovih besedah - tvegana. Kajti, količina ne bo odvisna le od pridelka, ampak tudi od cen žit, ječmena in koruze. Cene temu blagu so se namreč v zadnjem času strahovito dvignile in so že sedaj višje od "popravljene" odkupne cene pšenice. K več kot 29 tolaijem za kilogram je potrebno prišteti še 3 SIT, ki jih je vlada kot spodbudo namenila pridelovalcem žita zaradi neugodnih vremenskih prilik. Na zadrugi v Šoštanju se večjega zanimanja od načrtovanega odkupa pšenice ne nadejajo. Ocenjujejo celo, da bodo kar težko dosegli predvidenih od 50 do 70 ton. Tudi sami imajo nekaj hektarjev polj posejanih s pšenico, za katero še ne vedo, ali jo bodo oddali ali namenili za krmo. Če bodo tik pred začetkom žetve ocenili, da so pšenična zrna primerna oziroma jih bodo po kakovosti lahko uvrstili v prvi ali drugi razred, bomo pšenico oddali. Če pa bo kako drugače, jo bodo raje namenili za krmo živine v svojih hlevih. Štirje kombajni, kijih imajo na voljo za spravilo žita, bi naj spravili pridelek brez večjih težav. Kmetje si sedaj želijo lepega vremena, da ne bi bilo spravilo pretežko, stroški pa še večji. (tp) Izvajalci zelo hitro napredujejo proti Reild munikacijsko omrežje. Tudi o tem so govorili s predstavniki Telekoma, saj bi bilo s tem možno omrežje z optičnim kablom povezati v ostala telekomunikacijska omrežja. Znano namreč je, d ima telefonsko omrežje številne tehnične omejitve pri prenosa podatkov, kar v mnogo manjši meri velja za omrežja kabelsko razdelilnih sistemov in optične povezave. Občina Nazarje Ni počitniškega zatišja Ne glede na poletne dopustriiške in počitniške dni je v nazarski občini zelo živahno na različnih področjih. Tudi občinski svet se bo na redni seji pred odmorom jutri, v petek, sestal še enkrat Sicer bodo kmalu sklenili dela pri obnovi pokopališkega zida. Obnova in sredstva zanjo so se nepričakovano povečala, saj so strokovnjaki ugotovili, da so temelji zelo slabi in je celo grozila zrušitev. Del sredstev so zbralki z grobarino, ker pa bo to sedaj premalo, bo manjkajoči del začasno premostila občina. Pomembno je, da urejajo javno razsvetljavo v blokovskem naselju, kjer bodo na parkiriščih in poteh postavili enajst svetilk. Še bolj delaven bo jesenski čas. pričeli bodo namreč gradnjo kanalizacijskega voda ob Zadrečki cesti do osnovne šole, obenem pa bodo položili še vod toplovodnega ogrevanja. Šolo bodo nanj priključili takoj, kasneje pa računajo še na priključitev starejših blokov, ki sedaj centralnega ogrevanja nimajo. Istočasno bodo zgradili še pločnik blizu šole in vrtca ter tako poskrbeli za večjo varnost pešcev, zlasti otrok. Vsa ta dela naj bi izvedli v dveh mesecih, velj ala pa bodo okrog 15 milijonov tolarjev. Del sredstev bo iz proračuna prispevala občina, del pa naj bi zagotovili iz državnih sredstev za ekološke projekte, saj so se prijavili na ustrezen razpis. Računanjo tudi na nekaj sredstev iz takse za obremenjevanje okolja, za Mar je Javno podjetje Komunala že dobilo potrebno dovoljenje in jih sme nameniti za kanalizacijo. Ob tem je v Nazaijah zelo pereč problem most preko Drete pri gasilskem domu. Obnova je več kot nujna, posebej zaradi dejstva, da so nanj življensko vezani prebivalci Dobrovelj, Zavodic in Žlabra, zato zanj že pripravljajo ustrezno dokumentacijo. V kratkem bodo položili asfalt na nekaj krajših odsekov v Kokaijah, kjer so krajani sami poskrbeli za spodnji ustroj, občina Nazaije pa bo plačala asfaltno prevleko. Najbolj veseli dejstvo, da bo v kratkem izdelan idejni projekt za osnovno šolo, po javnem razpisu pa bodo izbrali še izdelovalca glavne projektne dokumentacije. Do dobrega s čimmanj slabim Zadnji povzdignjen glas krajanov Pirešice, ki jih močno prizadeva gosti promet na magistralni cesti Celje-Velenje (pri kamnolomu in asfaltni bazi) in še na njihovih krajevnih cestah, je le eden od številnih protestov, kijih na Družbo za izgradnjo avtocest pa na občine ali kar na "državo" naslavljajo krajani mnogih naših območij. Vsi ti protesti imajo precej skupnega: do težav prihaja zaradi gradnje našega avtocestnega omrežja in da v času priprav načrtovalci in izvajalci niso upoštevali vsega, da bi ljudem na območjih, kijih bo taka gradnja prizadela, omogočijo čim ustreznejše vsakdanje življenje v času gradnje in tudi po njej. Vsem je jasno, ta tako obsežna gradbena dela morajo imeti vpliv na okolje, tudi na tisto, ki ga sama gradnja neposredno ne prizadeva, vendar pa davek, ki ga narava in ljudje z njo seveda plačujejo, ne bi smel biti prevelik. Ob vsem tem pa tudi ne gre le za slabo načrtovanje; veliko nereda in iz tega hude krvi med krajani na takih "gradbenih" območjih je tudi zaradi voznikov tovornjakov, kijih kar mrgoli in ki pogosto ne spoštujejo ne cestno prometnih in še kakšnih predpisov. V želji seveda, da bi svoje delo opravili čim hitreje in na čimbolj enostaven način, pa tako morda tudi ceneje in bi bil njihov žep bolj poln. Na to, kaj to pomeni za ljudi tam okoli, pa verjetno sploh ne pomišljajo. Tudi ob takih primerih se kaže, da je naša policija že kar preslabo opremljena, da bi lahko "vozila v korak" z raznimi tovorn-jakarji. Že ko je šlo za mnoge črne priključke na gradbišče avtoceste med Arjo vasjo in Hočami, so nekateri vozniki uporabljali svojo tehnično opremo (CB postaje), da so drug drugega opozarjali, če je v bližini nevarnost. S tem so seveda mislili na policiste, ki so hoteli narediti red. Podobno je tudi drugod. Pa naj bo to pri upoštevanju ur, v katerih lahko tovornjaki vozijo po lokalnih cestah, ali ko gre za kakšno "švarc" vožnjo. Vozniki pogosto vozijo po cestah, kjer ne bi smeli S tem pa povzročajo dodatno jezo krajanov, k posebno tam, kjer so morali krajani sami pred leti seči v svoj lasten žep, da so cesto zgradili. Zato jim zdaj seveda ni vseeno, da jim jo bodo ob gradnji avtocest uničili. Tako se bodo eni lahko v bodoče vozili po sodobnih cestah, njim pa bodo spet ostali kolovozi Zato terjajo seveda dvoje: ustrezno ureditev prometa v času gradnje, da bo škode čim manj in promet čimbolj varen in seveda, da po končani gradnji ceste "vrnejo " v vsaj tako stanje, kot so bile pred gradnjo. Od voznikov pa pričakujejo, da spoštujejo vse predpišem upoštevajo, da morajo ljudje v okolici gradbišča ali ob cestah, ki vodijo do kamnolomov do gradbišč, tudi v času gradnje živeti čim bolj normalno. Kaj so take zahteve res nekaj nenormalnega?! M 18. julija 1996 DOGODKI KAS iAS 3 Župan Gornjega Grada Toni Rifelj: "Veliko smo naredili in še veliko i* • i iJHft mmm SIP' "Lepe so naše možnosti, zato si ob prazniku zaželimo še več razumevanja in sodelovanja v dobro nas vseh" JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje STANOVALCI ZDOMA, TATOVI NA POHODU... Na straneh črne kronike lahko vsakodnevno prebiramo članke z naslovno vsebino. Zato pravočasno poskrbite za hrambo vaših dragocenosti in jih zaupajte ŠEFOM UUBUANSKE BANKE - SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.. Sef lahko najamete v eni izmed treh osrednjih enot Ljubljanske banke - Splošne banke Velenje d.d. -ekspozituri Rudarski, ekspozituri Šoštanj in ekspozituri Mozirje. Vse dragocenosti, vrednostne predmete in dokumente lahko torej varno hranite v šefih ene izmed naštetih enot, in sicer za krajši čas, ali pa za celo leto. Izbirate lahko med šefi različnih velikosti, cena mesečne ali letne najemnine pa je odvisna ravno od velikosti najetega šefa. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekpoziturah Rudarska, Mozirje in Šoštanj. več bomo" V gornjegrajski občini te dni slavijo občinski praznik, na katerega vabijo v občinskem središču, v Bočni in Novi Štifti. Praznovanje so povezali s svojo veliko prireditvijo, nekdaj je bil to "čebelarski praznik," ki jo je tudi uveljavil širom naokrog, letos pa bo že 27. po vrsti. V mladi občini dela in nalog že od njenih prvih dni ne manjka, precej je problemov, kot je denimo trenutni spor zaradi radarja na Menini, veliko pa je tudi manjših in večjih načrtov. Praznik občine Gornji Grad Najlepše bo v petek in nedeljo Prireditve ob drugem prazniku gornjegrajske občine so v Novi Štifti, Bočni in Gornjem Gradu že pričeli. V soboto so izvedli fantovsko petje pod lipo, v nedeljo planinski pohod na Rogatec, vmesd so na Kalu pod njim odprli bivak, popoldne pa je bilo v Bočni občinsko gasilsko tekmovanje. V ponedeljek so v galeriji Štekl odprli razstavo panjskih končnic, v torek zvečer pa so bili delavni. Pripravili so namreč okroglo mizo z naslovom "Biomasa, vir energije za ogrevanje," kar je za Gornji Grad še posebej pomembno. Danes, v četrtek, bodo v kulturnem domu odprli še lovsko razstavo, posebej slovesno pa bo jutri in v nedeljo. Jutri, v petek, bo v Novi Štifti osrednja proslava ob prazniku občine Gornji Gtrad, pričeli jo bodo ob 20. uri, ob tem pa v Gornji Grad posebej vabijo v nedeljo popoldne od 15. ure dalje. Zares temeljito so se namreč pripravili na že 27. po vrsti narodopisno, zgodovinsko in turistično prireditev ze letošnjim imenom "Gornji Grad pred stoletji." Povorki so se upravičeno že odrekli, dogajanje pred stoletji pa bodo nazorno prikazovali v parku pred gornjegrajsko katedralo in graščino. Športnih dogodkov in razvedrila vse minule dni tudi ni manjkalo in jih bo tudi do nedelje še obilo. jp Župan Toni Rifelj ima besedo: "Pred drugim praznikom naše občine lahko mirno zatrdim, da seje naša lastna občina "prijela" in upravičila svojo prisotnost in poslanstvo, da smo doslej naredili kolikor smo največ mogli in tega je bilo veliko. Precej manjših in večjih nalog smo uresničili, jih tudi nadaljujemo, v ognju pa že imamo nove, celo večje projekte." Med nje seveda sodi posodobitev 4,3 kilometra ceste v Mačkin kot, ki bo višinskim kmetijam bistveno olajšala pot v dolino. Denarno je to velik zalogaj, v veliko pomoč bodo sredstva za demografsko ogrožena področja, na cesti že delajo, odprli pa jo bodo jeseni. Zelo pomemben je most preko Drete blizu podjetja Smreka. Zanj je sredstva iz državnega proračuna zagotovila Direkcija za ceste Republike Slovenije, občina pa mora zagotoviti zadeve z zemljiščem in ostale naloge, saj bo avgusta že razpis, most pa naj bi zgradili do konca tega leta. Prav tako se že dogovarjajo za gradnjo čistilne naprave, saj so primerni vod kanalizacije zgradili že pred dvema letoma. Jeseni se bodo morali odločiti kakšno čistilno napravo bodo gradili in za kakšno vrednost. "Veliko naporov namenjamo sanaciji in širitvi odlagališča odpadkov v Podhomu. Do konca avgusta moramo zagotoviti vso potrebno dokumentacijo, jeseni bomo objavili razpis za sanacijo in širitev, delno pa naj bi nalogo opravili še letos. Gre seveda za veliko naložbo, saj je vredna okrog 1,5 milijona nemških mark. Ta naloga seveda ni samo zahtevna, ampak več kot nujna. Se večji je projekt ogrevanja Gornjega Grada na podlagi bio mase, se pravi odpadkov iz podjetja Smreka. To je resnično velik zalogaj, vreden med 2,5 in 3 milijone nemških mark. Pri tem seveda brez pomoči in sodelovanja države ne bo šlo. Bili smo uspešni na ustreznem razpisu in država bo pomagala z nepovratnimi sredstvi. Projekt naj bi uresničili vsaj v treh letih, njegov prvi del s kurilnico in kotlom paže letos. V naslednjem letu naj bi poskrbeli za razvod po kraju in ostale naloge, kar bi pomenilo, da bi bil ves Gornji Grad ogrevan z enega mesta. Jasno je, da je to pomembno zlasti z ekološkega vidika, uresničitev projekta pa bo veliko pomenila za Gornji Grad in vso Slovenijo. Poaudariti namreč velja, da bo to vzorčni projekt za vso državo, ni pa odveč dodati, da se na ta način v sosednji Avstriji že ogreva 240 krajev. Nobenega dvoma torej ni, da smo se dela lotili z vso resnostjo. Že v teh dneh bomo pričeli pridobivati zemljišča, saj moramo potrebno dokumentacijo zagotoviti že avgusta. Del potrebnih sredstev je država zagotovila že za letos, torej prilike v nobenem primeru ne smemo izpustiti iz rok," pravi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. JP Osmi raziskovalni tabor Sleme zopet pričakuje mlade Večkrat se ljudje sprašujejo, kaj počno mladi v poletnem času, čeprav vedo, da čas preživljajo vsak po svoje in na način, ki jim je všeč ali pa jim je blizu. Kar nekaj izmed njih pa se vsako leto odloči za najrazličnejše raziskovalne tabore, mad katerimi uživa velik sloves v Sloveniji ravno Raziskovalni tabor občine Velenje, ki bo letos potekal od 11. do 18. avgusta. Sprva je bil njegov organizator Kulturni center Ivan Napotnik, kije po šestih letih predal organizacijo velenjskemu ERICU. Ta bo tako letos že drugič potekal pod vodstvom mag. Marte Svetina na Slemen in koordinatorja Matjaža Šaleja, ki sta o njem povedala marsikaj zanimivega. Mladi raziskovalci, ki so večinoma Zoisovi štipendisti, pa niso samo iz velenjske občine, ampak prihajajo tudi iz drugih krajev od Primorja pa vse do Prekmurja. Tako jih bo letos okoli dvajset iz Tolmina, Domžal, Ptuja, Kranja, Ljutomera in še nekaterih drugih krajev. Njim se bodo pridružili tudi Velenjčani in štirje Tržačani, ki so zaokrožili število udeležencev, raziskovalcev in mentoijev na 70. Mag. Marta Svetina pa je povedala, da je načrtovana številka udeležbe 75 in da še pričakujejo nekaj prijav. Letos bo v taboru, katerega glavni namen je raziskovanje kulturne in naravne dediščine, delovalo kar 15 skupin. Med njimi bo tudi nekaj novih, prav tako pestrih in zanimivih. Mlade, ki jih zanima živalski svet, bo razveselila zoološka skupina, druge spet navdušila agronomska ali geot-ehnična, mladi arhitekti in načrtovalci okolja pa se bodo zagotovo pridružili skupini za krajinsko arhitekturo. Tudi vsebinsko bo tabor nekoliko drugače zasnovan, saj bodo stare skupine zastavile nove programe ( med njimi bo letos spet skupina za umetnostno zgodovino ), naravoslovne pa bodo ekološko obarvane. Za marsikoga bo zanimiva tudi etnološka skupina, katere glavni Gozdarska skupina se odpravlja na terensko delo kjer se načrtujejo raziskovalne naloge. Kar nekaj nalog je že nastalo na podlagi enotedenskega raziskovanja in podatkov, do katerih se v tem času dokopljejo. Udeleženci, ki bodo teden dni bivali v Andrejevem domu, kjer bo za njihovo prehrano skrbel oskrbnik doma Milan Kretič, pa vsako leto pripravijo ob pomoči mentoijev tudi zaključno razstavo. Na njej s plakati, poročili in fotografijami predstavijo delovanje skupine, poleg tega pa izdajo tudi bilten. Letos bodo posneli tudi dokumentarni film, ki bo na zanimiv način prikazoval delo v taboru in tudi končne rezultate. Do konca leta pa nameravajo tako kot prejšnje leto izdati tudi zbornik raziskovalnega tabora. Poleg mentorjev se bo tabora udeležilo tudi nekaj zunanjih sodelavcev, ki bodo s svojo strokovnostjo in znanjem zagotovo obogatili njegove vsebine. Njihove izkušnje pomagajo mladim pri raziskovanju in vrednotenju podatkov, kijih pridobe s terenskim delom. Tabor pa ni le delavno obarvan, saj mladi vedno najdejo čas za zabavo in druženje. Vsak, ki se je tabora udeležil vam bo povedal, da v njem vlada prav prijetno vzdušje, ki marsikomu zleze pod kožo. Takšni se nato iz leta v leto vračajo in s seboj včasih pripeljejo še kakšnega navdušenega prijatelja. Ti nato z nasmehom na licih in nagajivim nasmehom pripovedujejo o dogodivščinah in preživetih trenutkih z mentorji in mladimi Raziskovalnega tabora. jup poudarek bo na kuli-nariki. Tabor, katerega je celo slovenska komisija za raziskovalne tabore označila za edinstvenega v Sloveniji tako po številu, vsebini, raznolikosti tem kot tudi po opremljenosti, pa na finančnem področju ni mali zalogaj. Pri tem Ericu pomagajo razna manjša podjetja, ki mlade raziskovalce opremijo skoraj z vsem - od risalnega papirja, risal, audio in video kasetami, osvežilnimi pijačami in še čim - in si tako hkrati naredijo tudi nekaj reklame. Med največje fi-nancerje pa zagotovo sodita ST UDf s* > o Zavod za zaposlovanje območne enote Velenje in velenjska mestna občina, ki prispevata veličino finančnih sredstev za raziskovalni tabor. V okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje pa je tabor tudi mesto, Po napornem delu se prileze počitek 4» AKTUALNO 18. julija 1996 Premogovnik Velenje Satelitska geodezija v Velenju Lani je Geodetska uprava Republike Slovenije izvedla na območju Slovenije geodetska opazovanja v satelitskem navigacijskem sistemu, imenovanem GPS. Ta sistem je bil razvit v ZDA v času hladne vojne za potrebe ameriške vojske. V zadnjih petih letih pa se vse več uporablja tudi v civilne namene. V lanskoletni kampaniji so poleg strokovnjakov iz Nemčije, Geodetske uprave Republike Slovenije in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo sodelovale tudi ekipe strokovnjakov iz jamo-merske službe velenjskega premogovnika s svojo opremo. Pri tej izmeri so naredili sanacijo astro-geodetske mreže Slovenije, ki določa državni koordinatni sistem, pričeli pa so proučevati tudi geodinamiko na območju Slovenije ter izvedli navezovanje letališč v Sloveniji na evropski in svetovni koordinatni sistem. Nadaljevanje teh meritev poteka z navezovanjem manjših geodetskih in geodinamičnih mrež. Thko je bila med 10. in 12. julijem letos izvedena ena takšnih meritev na širšem območju Šaleške doline, ki sojo strokovnjaki premogovnika izvedli v sodelovanju z Geodetsko upravo Republike Slovenije in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Opazovali so 9 točk; šest izmed njih je bilo izmerjenih že lani, tri pa so bile nove. Organizator in koordinator meritev na območju Velenja je bil Matjaž Koželj, diplomirani inženir rudarstva, zaposlen v službi jamomerstva v velenjskem premogovniku. Nas čas: Kje ste postavili merilne točke in kakšna oprema je potrebna za to delo? Koželj: "Merilna točka za določitev preciznih koordinat mora biti postavljena na stabilnem terenu na mestu, kjer ni večjih fizičnih ovir - hiš, dreves -, ki bi lahko motile sprejemanje signalov. Zato smo te točke postavili na bolj oddaljenih in višje ležečih lokacijah. Šest točk, ki že imajo znane koordinate, je postavljenih na Velikih Kopah, v Ponikvi, na Mrzlici, v Kamniku, Lučah in na Uršlji gori, v teh dneh pa smo koordinate določali še trem točkam: na Jeriču nad Pesjem, na Lubeli in v Skornem. Naša jamomerska služba ima tri GPS sprejemnike z vso dodatno opremo za izvajanje zahtevnih meritev. Tako smo poleg Geodetske uprave Republike Slovenije in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo edino podjetje v Sloveniji s tovrstno opremo in tudi usposobljenimi strokovnjaki za izvajanje teh meritev. Oprema za izvajanje GPS meritev je sestavljena iz antene in sprejemnika ter pripadajoče opreme. S pomočjo antene, ki jo postavimo na točko, kateri želimo določiti koordinate, sprejemamo signale iz satelitov, ki so sestavni del satelitskega navigacijskega sistema in se nahajajo na oddaljenosti 20.200 kilometrov od Zemlje. Trenutno je v orbiti 25 aktivno delujočih satelitov, ki pošiljajo satelitsko sporočilo z vsemi podatki o svojem položaju neprenehoma 24 ur na dan in 365 dni v letu. Z anteno je s kablom povezan sprejemnik, ki beleži vse sprejete podatke. Ob meritvi moramo nenehno spremljati kvaliteto signala iz satelita, vsako uro zapišemo v zapisnik opazovanja podatke o satelitu, kije oddal signal, merimo temperaturo zraka in zračni pritisk. Zaradi kvalitete obdelave podatkov je treba posvetiti pozornost tudi temu, ali je kateri izmed satelitov v okvari, da lahko te podatke pri obdelavi zanemarimo." Naš čas: Čemu služijo podatki, kijih zabeležite? Koželj: "V času meritve - ta je tekla neprekinjeno dvakrat po 24 ur - sprejemnik beleži podatke, ki jih nato v sodelovanju s strokovnjaki iz GURS in FAGG z ustreznimi računalniškimi programi obdelamo. Tkko pridobimo precizne koordinate za izvajanje vseh potrebnih geodetskih aktivnosti na eksploatacijskem območju velenjskega premogovnika. Z izmero in obdelavo podatkov bomo pridobili precizne koordinate osnovnih točk opazovalne mreže premogovnika Velenje, ki so pogoj za opazovanje premikov terena kot posledice rudarjenja v Šaleški dolini. Precizne koordinate treh opazovanih točk bomo uporabili tudi pri izmerah različnih volumnov (deponij premoga, pepela), površin jezer, kontur kamnolomov in plazov. Prav tako bomo te podatke uporabili pri obdelavah katastrskih posnetkov. Vrednost prostora je namreč vedno večja, zato je uporaba sodobnih geodetskih metod neizogibna." Naš čas: V čem so bistvene razlike takega načina merjenja od prejšnjega? Koželj: Merjenje s sodobno opremo je natančnejše, hitrejše od klasičnega načina merjenja. Podatke lahko beležimo neprekinjeno 24 ur na dan 365 dni v letu, neodvisno od vremena in od vidljivosti med merjenimi točkami, doseg meritev je veliko večji, zapis podatkov pa je v digitalni obliki, kar olajša nadaljnje obdelave. Pri meritvah s klasično geodetsko opremo smo izhajali iz tako imenovanih stabilnih točk, za katere pa nismo mogli z gotovostjo trditi, da so tudi dejansko stabilne, saj do sedaj ni bilo načina, s katerim bi lahko opazovali premike osnovnih gorstev. Poleg tega pa so bile napake meritev zaradi človeškega faktorja včasih večje, kot pa je bil dejanski premik terena v določenem časovnem obdobju. To je povzročalo nemalo težav pri obdelavi izmerjenih podatkov. Pri GPS opazovanjih je ta del napak izločen in z večkratnimi meritvami bomo lahko natančno določili, katere izmed osnovnih točk geodetskih mrež so dejansko stabilne." Naš čas: Uporabljate to opremo samo za potrebe premogovnika ali sodelujete tudi pri akcijah izven podjetja? Koželj: "Oprema je v prvi vrsti namenjena za izvajanje meritev za potrebe premogovnika, že od nakupa opreme pa sodelujemo pri vseh večjih kampanijah v Sloveniji. Letos naj naj bi se udeležili tudi meritev v Makedoniji in izmere geodina-mične mreže v Krškem. S tem pridobivamo izkušnje in krepimo ugled premogovnika Velenje v širšem slovenskem prostoru." ■ D/ana Janežič PUP - Podjetje za urejanje prostora Velenje Zamisel je dobra, koraki težki Dve leti je od takrat, ko se je z reorganizacijo Komunalnega podjetja Velenje del njegove tako imenovane tržne dejavnosti oblikovalo v Podjetju za urejanje prostora Velenje. Kot popotnico za samostojno pot so si zaposleni novega podjetja izbrali slogan Z nami v čisto mesto. Trdno odločeni, da bodo postali ugledno podjetje, katerega dejavnosti so strnili v poslenih enotah: ravnanje s komunalnimi odpadki, vzdrževanje mestnih površin, vrtnarstvo in cvetličarstvo, pogrebna služba, komunalne gradnje in storitve z gradbeno mehanizacijo. Pregled polletnih rezultatov gospodarjenja kaže, da jim uresničevanje zastavljenih aktivnosti ne gre najbolje od rok. Preti jim namreč izguba, razlogi pa so subjektivni in tudi objektivni. Ali - kot pravi direktor podjetja Jože Mraz - "zamisel je bila dobra, koraki pa so zelo težki." Kot pravi Mraz, ta dejavnost v Komunalnem podjetju Velenje ni uživala prednosti, investicijsko pa je bila sploh zanemarjena. Ob delitvi premoženja naj bi dobili vozni park, ki je praktično knjigovodsko že odpisan. "Če hočemo to stanje preseči, bodo potrebne velike naložbe." Jože Mraz: "Človek ima včasih občutek, ki ti prej nagajajo kot pomagajo tisti, ki so ti prej toliko obljubljali." Lani in predlani so se zadolžili za približno milijon nemških mark, da so lahko začeli predvsem projekt ločenega zbiranja odpadkov: namestili so od 5 000 do 6 000 posod, kupili 2 novi vozili za te namene in opravili še nekatera druga dela na ostalih vozilih. "Likvidnostnih težav nam ne manjka, saj tekoči priliv sredstev ne zadošča za potrebno akumulacijo. Kakšnih zalog z delitvijo nismo dobili, razen premičnega in nepremičnega premoženja, tudi občina Velenje, kije na nek način partner v pogodbi za ločeno zbiranje odpadkov in boter pri nastanku podjetja, nam kljub velikim obljubam pomaga bore malo. Celo svojih obveznosti pri plačilih ne izpolnjuje redno. Plačevanje obveznosti je rak rana tudi drugih naših partnerjev in mi imamo več kot eno mesečno realizacijo prihodka stalno v terjat\>ah. Ker smo dolžni svojim upnikom, smo prisiljeni najemati drage kredite. Zadolžujemo pa se ne preko svoje mere in zadovoljni smo, da lahko kredite sploh dobimo. Računamo, da se bo naše podjetje še dve, tri leta otepalo s takimi težavami. Konec koncev tudi država ne daje znakov, da bi zakon divjega zahoda, ki velja na slovenskem trgu, popravila." Sogovornik, ki sebe uvršča med zagovornike cen, s katerimi je mogoče pokriti realne stroške, je še povedal, da na PUP-u razmišljajo o uvedbi stimulativnega sistema plačevanja za koristnike njihovih uslug pri ločenem zbiranju odpadkov. Podobno snujejo še pri preostalih dejavnostih, ves izkupiček pa naj bi namenili za obnovo zastarele opreme. Na vprašanje: vaša dejavnost je vendarle tržna. Ali svojega znanja, sposobnosti vi ne ponujate na trgu? Jože Mraz odgo- Era Velenje Dolgoročno enakovredni partnerji Pri snovanju strategije nadaljnjega razvoja so se v Eri Velenje odločili, da bodo dejavnost živilskih trgovin razvijali na večjih površinah. Manjše trgovinice, predvsem na podeželju, pa na osnovi franšizing pogodbe ponudili gospodarsko samostojnim pravnim osebam. Tako so po letu 1993, ko so z grosističnim skladiščem izpolnili pogoje za franšizing, pred dvema letoma sklenili tovrstno pogodbo z 2 nosilcema trgovske dejavnosti, ki poslujeta pod trgovsko znamko Era, vendar v svojem imenu in na svoj žiro račun. Pred nedavnim se je trem takim trgovinam pridružila še samopostrežna v Skalah - Lilija. Marjan Jerič, direktor razvoja in marketinga na Eri, je prepričan, da bosta Ivica in Blaž Lilija (tako kot nosilci franšizing pogodbe v preostalih 3 trgovinah) izkoristila vse prednosti velikega sistema, s svojo iznajdljivostjo in sposobnostjo pa dosegla še boljše rezultate poslo- varja: "To je zanimivo vprašanje. Organizirani smo tako, da naj bi večino dejavnosti opravljali na področju javnih služb, na osnovi koncesijskih pogodb, kipa jih do sedaj še ni razpisala nobena občina. Podzakonske predpise v zvezi s tem bi morala sprejeti država. Dejavnosti pa se opravljajo in tudi zaračunavajo po tržnih načelih. Na trgu ponudbe in povpraševanja je precejšnja gneča, razmere so zaostrene, dela malo. Seveda smo se prijavili za izvajalca razpisanih del v širšem prostoru, vendar pa naše sodelovanje na javnih natečajih pa kljub temu da smo bili drugi ali tretji nauj-godnejši ponudniki, ni bilo uspešno." ■ (tp) vanja kot bi jih sicer lahko. "Vse močnejša konkurenca je prisilila trgovske firme v medsebojno povezovanje. V prvi fazi na interesnem področju s poudarkom na nabavi blaga, v drugi fazi pa na osnovi kapitala. Era se je pred nedavnim vključila v gospodarsko interesno združenje, v katerega so povezane večje trgovske firme iz cele Slovenije. Povezovanje je nujno zaradi lažjega premagovanja težav, ki so nastale z odprtjem občinskih in državnih meja. Jamstvo za uspeh naših trgovin in trgovin na osnovi franšizing pogodb je zagotovo s tem večje." Dolgoročno naj bi te postale njihov enakovreden partner. Prizadevanj, da bi sklenili še več franšizing pogodb, ne bo manjkalo tudi v prihodnje. Njihov obvladljiv prostor glede tega, ocenjujejo, je 60 km. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za zdaj tovrstnih korakov ne predvidevajo, izven meja omenjenih občin (proti Koroški) pa. ■ (tp) LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (3) NEKAJ NASVETOV ZA ZMANJŠANJE ODPADKOV V sedmem nadaljevanju rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO, ki je bila objavljena v 26. številki tednika Naščas, smo pojasnili obdelavo bioloških odpadkov doma, to je kompostiranje. V današnji rubriki bomo podali nekaj nasvetov za zmanjšanje vseh vrst odpadkov v gospodinjstvih, zlasti pa tistih, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in jih je potrebno trajno odlagati na komunalno deponijo. Sistem BI0PAS ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev in iz naselij ima poleg prebiranja odpadkov, ki jih je glede na današnje znanje in ravzoj tehnologij mogoče ponovno uporabiti, predvsem nalogo zmanjševanje količin odpadkov za trajno odlaganje. Za zmanjševanje odpadkov na izvoru pa lahko največ storijo povzročitelji odpadkov, to so občani. Našteli in opisali bomo nekaj slikovitih primerov, kako se lahko občani izognejo nastanku odpadkov v njihovem gospodinjstvu. 1. Nakupovalna košara Pomislite, da greste v trgovino vsak drugi dan in vsakokrat sprejmete nosilno vrečko. V treh letih, kolikor zdrži nakupovalna košara, se vam nabere okoli 3x180 = 540 vrečk. Vrečke praviloma kmalu končajo v sivi posodi, njena vsebina pa na komunalni deponiji. 2. Povratna embalaža Pomislite, koliko deponijskega prostora zavzamejo plastenke, pločevinke in razne tetrapak nepovratne embalaže. Vse vrste napitkov dobimo tudi v povratnih steklenicah, ki so poleg tega v primeru razbitja sposobne reciklaže. Dajajte torej prednost stekleni in drugi povratni embalaži. 3. Dobro je boljše Z nakupom kvalitetnih in trajnejših proizvodov se boste izognili odpadkom. Kvalitetnejši proizvodi niso dražji, ampak zaradi daljše življenjske dobe celo cenejši. Dajajte prednost kvalitetnih proizvodom in naravnim materialom pred umetnimi snovmi. 4. Manj pakiranega, več svežega Pri nakupovanju sadja in zelenjave segajte po domačem blagu, ki ni v nepovratni embalaži in že ni napravilo tisoče km transportne poti. Dajajte prednost domači in sveži zelenjavi in sadju ter letnim časom prilagojenimi jedrni, da bo vašjedilnik pravilno obogaten. 5. Načrtovanje namesto naključij Pameten nakup se začne z nakupovalnim seznamom, s katerim ne prihranite samo čas, ampak tudi denar. Premislite: * Kaj rabim? * Kje to najbližje dobim? * Ali obstajajo neembalirani izdelki? * Katere kvalitetne zahteve postavljam? * Ali lahko morebitno embalažo pustim v trgovini? Dajajte prednost načrtovanim, ne slučajnostnim nakupom in premislite, koliko odpadkov bo povzročilo nakupljeno blago. Pri uvajanju opisanega ravnanja z gospodarnega ravnanja z odpadki računamo na razumevanje občanov, da bo odpadkov za trajno odlaganje čim manj, mesečni stroški na gospodinjstvo za odstranjevanje ostanka odpadkov pa čim manjši. Vabimo vas k sodelovanju vsmilu povabila v sloganu Z MW V 70 PUP p. o. Julija 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE msavs 5 Ema Goršek iz Šmartnega ob Paki Če delaš s srcem, drugače ne more Pravijo, da rada veliko govori in tudi kaj naredi. Idej ji nikoli ne zmanjka, včasih zna s čim tudi malce pretiravati. Pa ji tega tisti, s katerimi dela, ne zamerijo, saj ob koncu naredijo s skupnimi močmi tako, daje volk sit in koza cela. Za učiteljico razrednega pouka Emo Goršek iz Šmartnega ob Paki veljajo besede, zapisane v uvodu. Ema vse to prizna, a ima za vsako kritiko na mestu tudi svojo razlago. "Delam skupaj z Vido Mohor in zdi se mi, da nama stvari kar rata-jo. Ko kaj pripravljava, ima vsaka svoje ideje in zadeva "zraste". Škoda se nama zdi, dane bi naredili vsega, kar sva si zamislili." Ideje, pravi, pridejo same od sebe in kakor dolgo bo živela, ima občutek, da ji jih ne bo zmanjkalo. Bodisi pri opravljanju svojega poklica ali pri aktivnostih, ki sodijo k njenemu prostemu času. Menda je prva na šoli začela športno- rekreativno-kulturna srečanja med starši in otroki (odnosi so potem čisto drugačni, pravi) ali pri ohranjanju narod-pisnega izročila. S tem je začela pri tistih, ki so ji bili najbližji - pri otrocih v razredu. Nato jo je Janez Kraševec iz Velenja nagovoril, da bi običaje, navade, skratka ljudsko blago ohranjala s pomočjo odrasle folklorne skupine. Udeležila se je seminarja za vodje take skupine, priznani strokovnjaki s tega področja pa so ji ob prebiranju njene seminarske naloge o običajih Šmartnega ob Paki in njegove okolice potrdili, da dela prav. Rezultat -njeno ime med ustanovitelji šmarške Oljke. Nadvse je vesela, da ta skupina še danes deluje tako tvorno. "Če človek dela s srcem, drugače ne more biti," pravi Ema. "Bojan Adamič je na predavanjih dejal: folkloro imajo radi tisti, ki so s tem živeli, ali pa čisto mestni, ki jim je kmečka idila bolj tuja. In to drži. Jaz sem rastla s tem. Izhajam iz revne družine iz okolice Maribora, materialno revne, duhovno pa zelo bogate. Ob ličkanju koruze, kolinah, pa tudi kar tako ob večerih smo doma vedno peli. Bilo je lepo, lepše kot danes." Za svoj največji projekt na folklornem področju šteje prireditev Spet kliče nas večani maj. Po 20- letnem premoru se je vrnila tja, kjer je zaradi rojstva njenih dveh deklic odložila delo. Poklicala je tiste, s katerimi je začela pri foklori in nastal je zahteven projekt, ki so ga na gostovanjih povsod dobro sprejeli. Tako velikega zalogaja najbrž nikoli ne bo več ponovila. Na začetku soji bili ljubši plesi, teh se je sčasoma naveličala in se "spravila" nad običaje in pesmi. TUdi tu ji je "prekipelo" in se je oprijela spet nečesa drugega. Danes vztraja pri projektih skupaj z Vido Mohor. "Jaz sem bolj furjasta in človek, ki ne ostane pri eni stvari dlje časa. Vida pa je dosledna. Zato imam jaz v glavnem program, Vida vse drugo - od scene dalje." Sodelovanju z odraslimi se je vsaj za zdaj odpovedala, z otroki pa še dela. Pravi, da ji nekaj v notranjosti govori, da mora, ker "se otroci učijo od odraslih iz generacije v generacijo. Pa veste, da to radi počno. Kaj vem, ali jih znam navdušiti ali je kakšen drug "hudič" vmes. Čeprav je okolje kmečko, jim je vse novo in radi poslušajo, kaj so nekoč počeli odrasli "Edino zadevo, ki jo je študirala, je bilo Počitnice bo preživela v krogu svoje družine. Malo potepanja po Dolenjski, v Beli Krajini. Čas pa tako prehitro beži in kar kmalu bo tu druga polovica avgusta, ko bo Ema spet v zbornici predstavila "svoje šolsko leto" in "pihala Vidi na dušo ali obratno: ali ne bi bilo lepo, če bi spet pripravili..." Kaj, pa bomo videli v jeseni. Pa prijetne počitnic! ■ (tp) Ema Goršek: "Jaz sem m m _ m zelo lepa, IVI ampak vsaka IJIll slika in ogledalo kresovanje, trdita sicer pa najraje drugače," se dela spontano, je pošalila, kar pride iz nje ko smo ji same. Najbrž dejali: tička pa bi težko z Vido uresničili svoje ideje, če ne bi imeli pomoči njunih najbližjih, ravnateljice in družin, nekaterih sodelavcev, župana, društev v občini. "Rada delam z ljudmi, ki nekaj obljubijo, pa to tudi gotovo naredijo. Če so to po vrhu še veseljaki, še toliko bolje. Sama nisem "zjamran" tip. Takih se načrtno izogibam, saj imam sama svojih življenjskih stisk dovolj." Ni ji žal časa, ki si ga utrga za kaj drugega kot zase. Če bi bilo kako drugače, ne bi razmišljala, kaj bosta z Vido pripravili jeseni. Snujeta dan pastirjev v obliki delavnic. Potem pa... Portret Vere Grilc •••••••• V ■■ v Ko želiš lepši boljši dan Nekoč, ko so ljudem ostale le še sanje o oddaljenem jutru, ki bo s seboj prineslo smeh in blagostanje, so ljudje še verjeli v ideale. Danes pa se, razočarani nad kruto resničnostjo, vse bolj odmikamo od njih. A v srcih nekaterih ljudi je ta pristnost in vera ostala globoko zakoreninjena - in prav je tako. Ena izmed takšnih je tudi Vera Grilc. Njen pogled je poln zanosa in kose spominja preteklosti se zdi, kot da bi se za trenutekvanjo tudi vrnila. Zanjo človek ne bi mogel reči, da je le ena izmed mnogih, ampak kvečjemu le da je nekaj prav posebnega. Redko kdaj srečaš koga, ki bi ti bil pripravljen pomagati z dejanji ali pa samo z nasvetom, pa čeprav te ne pozna dobro. Zmeraj najde toplo besedo za vsakogar in njene življenjske izkušnje, ki pa jih ni malo, večkrat preraščajo njeno starost. V Šaleško dolino je prvič prišla leta 1950 kot majhna deklica, ki je iskala zaposlitve. Dobila jo je v šoštanjski mlekarni in ko s skromnostjo pove, da ji ni bilo zmeraj lahko, ji verjamem. Pogum in trdnost, ki sta se v njej nabirali že od rojstva ji omogočata, da se znajde v vsaki situaciji in okoliščinah. Zaživeti in znajti se je morala v tujem okolju in med tujimi ljudmi, ki soji le včasih prizanesli. Pa je imela srečo kot pravi sama, da je lahko stanovala pri Mariji Stropnik v Prelogah, za katero s spoštovanjem pove, da je bila izjemna ženska. Nato se je poročila v Pesje, kjer se je po nekaj letih življenja vključila v delo tedanjega krajevnega odbora, nekaj mandatnih dob pa je delala tudi v odboru OE Vedno seje zavzemala za kraj, ljudi in probleme, ki so jih pestili tako na krajevnem kot tudi gospodarskem področju. V gasilske vrste je prvič stopila leta 1964 ob akciji zbiranja sredstev za nabavo prvega gasilskega prapora, ki so ga gasilke podarile GD Pesje. Od takrat naprej je bilo njemo delo v gasilstvu bolj ali manj aktivno, saj je v tem času rodila štiri otroke. Od leta 1977 pa vse do leta 1989 je bila blagajničarka, nekaj let kasneje pa tudi član nadzornega odbora. Sedaj pa opravlja funkcijo referenta za žene v upravnem odboru. A to ni bilo prvič, da bi se ukvar-jala z gasilstvom, saj se je že v zgodnjem otroštvu na Turjaku na Razlogi za slavje Minuli konec tedna je bil za člane prostovoljnega gasilskega društva Letuš nadvse naporen, hkrati pa tudi slovesen. Praznovanje 90-ietnice tvornega delovanja društva ni vsak dan in skrbne priprave na obeležitev jubileja zahtevajo veliko truda ter časa. Tudi to so vrli letuški gasilci zmogli in častitljiv jubilej zaznamovali, kot se za to priložnost spodobi: s svečano sejo društva prejšnji petek, na kateri so najprizadevnejšim gasilcem podelili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in priznanja občinske gasilske zveze Žalec, v soboto pa so pripravili že tradicionalno tekmovanje ženskih in moških desetin za pokal krajevne skupnosti. Sploh slovesno je bilo v soboto popoldne, ko so s priložnostno slovesnostjo na letuškem večnamenskem igrišču predali svojemu namenu novo kombinirano orodno vozilo. Darko Žerdoner, predsednik PGD Letuš, je v slavnostnem nagovoru spomnil, da so bile potrebe po ustanovitvi gasilskega društva pred 90 leti več kot utemeljene. S slamo pokrite hiše in gospodarska poslopja, odprta kmečka ognjišča, slabe dimne naprave so kar sami klicali rdečega petelina. Glede na to, da sta bila Letuš in Podgorje oddaljena od krajev, kjer so takrat že imeli svoja gasilska društva, so vaščani stopili skupaj in na pobudo učitelja Karla Maršiča ustanovili gasilsko društvo. Od nastanka dalje so si njegovi člani prizadevali po svojih najboljših močeh uresničiti glavno nalogo - pomagati prizadetim v nesreči, varovati premoženje, reševati življenja. Prav to počnejo vrli letuški gasilci še danes. Marsikdaj so svojo dejavnost razširili še na socialno, kulturno in športno področje. Danes na omenjenih delujejo manj, tu in tam pa še vendarle. Sploh ne preseneča, da so na področju društvenega življenja v kraju gonilna sila. Njihovo prizadevnost so krajani vedno znali ceniti, saj so jim in jim še stojijo ob strani pri nakupu potrebne opreme ali pri drugih aktivnostih. Tudi orodno vozilo, ki so ga predali na sobotni slovesnosti svojemu namenu, je sad zglednega sodelovanja. Tudi podatek, da je društvo ob ustanovitvi štelo 25, danes pa več kot 80 članov ni zanemarljiv. Bila so obdobja, ko so predvsem iz objektivnih razlogov delo nekoliko zamrlo, povsem pa nikoli. Tako uspešni, kot so pri posodabljanju opreme, so še na preventivnem področju (vzadnjih 5 letih niso zabeležili požara na gospodarskih poslopjih), zavidanja vredne rezultate pa dosegajo tudi njihove desetine na najrazličnješih gasilskih tekmovanjih. Potreb v prihodnje jim seveda ne manjka. Predvsem bi radi kupili dihalne aparate, sicer pa Dolenjskem, kjer je preživela svoje otroštvo. Odraščala je v skromni kmečki družini, ki je postavljalavospredjedelo in poštenost, v času, ko so Nemci in Italijani požigali vse kar se je zažgati dalo. Ogenj je tako pustil sledove v njenem spominu in mogoče seje ravno zaradi tega ter želje po pomoči in služenju ljudem odločila za gasilstvo. Sama pravi, da se je tej organizaciji pridružila zaradi njene humanosti, ki je bila vseskozi v dobrobit ljudi in imetja ter njene nevtralnosti ne oziraje se na politično stanje. A delati v humanitarni organizaciji, ni vedno lahko. Vendar pa če človek ve, da sam sebi ni zadosten, dobi človek še večji zagon in željo po vidnih rezultatih. Ti so vidni tudi pri Veri, saj je na nedavni slovesnosti ob 50 -letnici društva prejela društveno gasilsko odlikovanje prve stopnje za vestno in požrtvovalno delo v gasilski organizaciji in spominsko plaketo GD Pesje. O njihovi vrednosti skromno molči, le ko zadrega nekoliko mine pove, da jo priznanja obvezuje k delu in pomembnim rezultatom še v naprej. Eden izmed njenih ciljev je tudi ustanovitev desetine veterank, ki je GD Pesje do sedaj še ni imelo. A njena ustvarjalnost se ne konča zgolj le tu, saj je kar dvanajst let prepevala pri gorenjskem pevskem zboru. Pravijo, da glasba čisti dušo in jo napolni s tistim, s čimer je materialni svet ne more, in ravno to je iskala tudi Vera.Njena spokojnost in ponos ji dajeta neizbrisljiv pečat, ki bi ga rada prenesla tudi na mlajši rod. Pa vseeno ji marsikdo lahko zavida, saj je do sedaj ustvarila več kot so pričakovali od nje. Njene misli pa so že usmerjene v prihodnost in njene oči uprte v nov dan. Dan, v katerem bodo znova za marsikoga kot papirnate marionete v vetru zaživeli ideali, po katerih so tako dolgo hrepeneli ■ jup, foto:jup Na sodobno orodno vozilo so čakali 5 let. Kupili so ga s pomočjo 76 botrov, prispevka KS in žalske občinske gasilske zveze. Vreden je bil 3 milijone 442 tisoč tolarjev. Blagoslov je opravil brasiovški župnik Jože Zidanšek. nameravajo še več pozornosti kot doslej nameniti preventivi in urjenju desetin. Prepričani so, da bodo tudi ob praznovanju 100-letnice imeli dovolj razlogov za veliko slavje. Slovesnost, so sklenili s podelitvijo priznanj najuspešnejšim desetinam v tekmovanju za pokal KS. Pri moških so v konkurenci 14 desetin zmagali tekmovalci GD Dobrovlje pred domačini in Premogovnikom Velenje. Pri ženskah pa je nastopilo 9 desetin, slavile pa so gasilke Braslovč, druge so bile tekmovalke iz Šmartnega ob Paki, tretja • pa ekipa Andraža. ■ (tp) Odšel je naš Maks! Pred nedavnim je za vedno odšel človek, kije med ostalimi imel tudi največje zasluge, da se ohranja in razvija lepa slovenska pesem v pevskih zborih velenjskih upokojencev, pa tudi sicer je s svojim neumornim delom veliko prispeval k napredku kulturne dejavnosti v našem društvu. Žal je kruta smrt njegovo delo in načrte prekinila prav dirigiranjem na vaji. Maks Podlesnikse je rodil 10. maja 1925 na Ljubnem ob Savinji. Vrsto let je opravljal delo načelnika za socialno politiko na nekdanjem Okrajnem ljudskem odboru v Šoštanju in Mozirju, nazadnje pa je bil upravnik na velenjski izpostavi Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Tam se je pred leti upokojil in nato vseskozi aktivno deloval v Društvu upokojencev Velenje in in bil skoraj deset let predsednik moškega pevskega zbora. Deloval je tudi v Zvezi kulturnih organizacij Velenje, kjer je bil predsednik nadzornega odbora. Sicer je bil vseskozi aktiven v raznih društvih in organizacijah, bil tudi predsednik Območneg odbora DeSUS Velenje. Največja njegova želja je bila, da bi prihodnje leto čim lepše proslavili 35. jubilej moškega pevskega zbora DU Velenje, toda smrt je pretrgala njegovo delo in želje prav med pripravami za nastop ob 40 - letnici ZŠAM Velenje. Vsi, ki smo Maksa poznali, ga bomo ohranili v večnem spominu, zagotovo pa ga bomo najbolj pogrešali pevci in naše društvo v celoti. Naj v naših srcih ostane večen spomin nanj z zahvalo za vse, kar je storil za nas in našo kulturo! ■ Društvo Upokojencev Velenje e ms i as ZA RAZVEDRILO 18. julija 1996 Kaseta Strašnih Jožetov Za vse letne čase Že Kar lep čas ni bilo na slovenskem trgu kasete s humorjem. Jože Kranjc in Jože Robida ne bi bila Strašna Jožeta, če ne bi tega zaznala in to vrzel zapolnila. Pred nedavnim je namreč pri založbi Zlati zvoki izšla njuna prva kaseta z naslovom Humor in glasba za vse letne čase. Približno 45 minut razvedrila se obeta tistim, ki jo bodo poslušali. Na kaseti je šest pesmi, ostalo so šale, ki jima jih je pomagal potegniti na svetlo iz sto let starih zapisov velenjski grajski zgodovinar Damjan Kljajič. Naslov kasete je več kot zgovoren. Njena vsebina je torej razdeljena na 4 skupine, vsaka ima humoristični in glasbeni del. Humorističnega izvajata Strašna Jožeta sama, glasbenega pa s trenutno najbolj popularnimi skupinami pri nas: Igor in Zlati zvoki, ansambel Lojzeta Slaka, Slovenski muzikantje, Primorski fantje. Prav tako sta prispevala besedila za skladbe in pri vsakem izvajanju teh tudi sodelujeta. Kaseta je že na prodajnih policah, zgoščenka za zdaj obstaja samo promocijska. Jožeta upata, da bodo skladbe in šale všeč čim širšemu krogu poslušalcev in da bo kaseta obogatila njihovo glasbeno zbirko. Kdaj napovedujeta izid nove? "Težko odgovorim konkretno," je dejal Jože Kranjc. Povedal je, da sicer že razmišljata o naslednjem glasbenem zakladu, kdaj in kaj pa za zdaj še ne vesta. Morda prihodnje leto. (tp) Posledice Radar na Menini sicer še vedno le "grozi", dejansko pa je močno razdvojil že ljudi. Potreba Letos so razne poletne prireditve še posebej potrebne. Sicer ne bi vedeli, da je poletje. Neverjetno Skoraj ne morem verjeti, daje kdo v Velenju res predlagal, da bi skakalnico (da bi lahko prirejali še pomembnejše prireditve) povečali. Saj se Zeleni s protestom še sploh niso oglasili. Črno-belo Zaposlenim na črno naj bi po novem vendarle odklenkalo. Se bodo s tem zaposlovanju odprli svetlejši časi? Brez težav Slišim, da letos ni bilo težav ob potrjevanju predlogov za najvišja mestna priznanja. Seveda, ko pa so za grbe predlagali le organizacije in ne posameznikov. Vprašanje Me prav zanima, kje bodo letos letovali akterji akcije Imejmo se fajn (doma)! Veselo Če bodoče delo slovenske zadružne zveze že ne bo uspešnejše, bo vsaj bolj veselo. Saj ji po novem predseduje Celjan (Peter) Vrisk. Stava ni bila izplačana! Optometer je zdaj le zvedel tisto, česar pred tednom dni še ni, ko se je spraševal ali je bila stava, ki je nastala zaradi zastave v Šmartnem, izplačana ali ne. Ni bila! Doslej še ne! Lahko, da zato, ker tisti, ki jo je izgubil ne ve, kam naj jo prinese. Če je razlog v tem, naj jo kar na naslov Optometra, pa jo bo ta, s primemo provizijo seveda, izročil naprej. In imamo štiripasovnico! Narava (in slabo delo) je poskrbela, da je Partizanska cesta v Velenju (spet) štiripasovnica. Odveč torej razbuijenje, če te kdo prehiteva po desni, ti pa se lepo cijaziš v koloni in po možnosti skladno s predpisi. Rumene črte - ta označuje rob vozišča - ni; ostaja prekinjena bela črta, ki v enem voznem pasu označuje dva prometna pasa. Enako velja za drugo stran, torej imamo štiri prometne pasove, kar optometrova slika tudi potijuje. NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE LILIJA NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s, pripisom " KRIŽANKA TRGOVINE LILIJA " Skale 85/b, Tel.: 063/893-771 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke TRGOVINE ULIJA. Gesto opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 29. julija 1996 na naslov: Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: košarica v vrednosti 3.000 SIT 2. nagrada: košarica v vrednosti 2.000 SIT 3. nagrada: košarica v vrednosti 1.000 SIT NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "TRGOVINA SAŠA ŠOŠTANJ" objavljene v tedniku Naš čas 4. julija, št. 25/96 Pravilno geslo: UGODEN NAKUP V TRGOVINI SAŠA 1. nagrada (nakup v vrednosti 5.000 SIT): Urša Rebernak, Metleče 64, Šoštanj 2. nagrada (nakup v vrednosti 3.000 SIT): Vida Grilc, M. Gubca 14, Šoštanj 3. nagrada (nakup v vrednosti 2.000 SIT): Jožica Praprotnik, Šaleška 13, Velenje Nagrado lahko dvignete z osebno izkaznico v trgovini Saša v Šoštanju na Prešernovem trgu 5! ČESTITAMO! PERESNI, ČASOPISNI BOJ MED DVEMA AU VEČ OSEBAMI, NAVADNO OST-REJŠEGA ZNAČAJA DRZALOZA ROKOPISE TISK.) TANTAL SKUPNO IME ZA MONGOLSKA IN TURŠKA LJUDSTVA, KIJIH JE V13. STOL ZDRUŽIL DŽINGISKAN RUS. SKLADATELJ LJADOV ATLANTSKI PAKT VEUKONO-ČNAJEDIZ OLUPKOV NADA IVANČIČ NAJVEČJI KONTINENT 11 VELIKO FINSKO JEZERO KORALNI OTOK M « ruicuiu darilo naročnikom Do konca poletja bomo vsak teden izžrebali pet naročnikov Našega časa, ki boste prejeli majice našega in vašega tednika. Majico lahko dobite tudi tisti, ki še niste naši naročniki. Izpolnite priloženo naročilnico in tudi med vami bomo vsak teden izžrebali pet majic ter vam jih poslali po pošti. SAMSHING PUMPKINS Skupina Smashing Pumpkins je odpovedala prvo serijo nastopov po ZDA zaradi smrti enega in aretacije drgega njihovega člana. Zaradi smrti klaviaturista Jonathana Melvoina, ki so ga našli mrtvega zaradi prevelikega odmerka mamila in aretacije njihovega bobnarja Jimmya Chamberlaina, so Smashing Pumpkins morali odpovedati vseh 12 načrtovanih nastopov prvega dela njihove turneje po ZDA, vključno s koncertom v slovitem Madison Square Gardenu v New Yorku. Cahmberlain in Melvoin naj bi si minuli petek v sobi nekega hotela v New Yorku vbrizgavala heroin, ko je prišlo do tragičnega uOgOuKa. prepričljivi, so člani skupine najavili snemanje novega albuma in celo snemanje filma. Ta naj bi bil po besedah njihovega predstavnika za stike z javnostjo narejen podobno kot nekdanji filmi legendarnih Beatlov. V njem naj bi se namreč prepletale slike in prizori z nastopov z njihove zadnje turneje in šaljivi skeči. SEX PISTOLS Oblasti v Glasgowu na Škotskem olimpijskih iger v Atlanti (zvezna država Georgia, ZDA). 28-letna pevka se bo predstavila z novo pesmijo "The povver of the dream". Pred nastopom, kljub velikim izkušnjam, pa čuti tremo in strah, da bi pozabila besedilo pesmi. Njen nastop bo namreč po nekaterih ocenah spremljalo blizu 3,5 miliarde ljudi. FARAONI Koprska skupina Faraoni bo tudi letos nastopila na tradicionalnem festivalu Melodije morja in sonca v Kopru. Festival bo na sporedu ta vikend, njegov glavni del pa v soboto, 20. julija. Faraoni so s svojo skladbo "Sem takšen, ker sem živ", po besedah poznavalcev tovrstne glasbe eni od favoritov v svoji kategoriji. Sicer pa so primorski veterani posneli tudi novo ploščo, ki jo bodo novinarjem prvič predstavili 21. julija na posebni promociji na ladji. Nekateri menijo, da bodo ob tej priložnosti lahko slavili tudi zmago na MMS-u 96. MiČ KONCERTU BRVANA ADAMSA NA ROB Od nastopa kanadskega mega rockerja Bryana Adamsa v Sloveniji je minilo že dobrih deset dni in večina medijev je v vseh podrobnostih dogodek že opisala. Velika večina komentatorjev se je strinjala, da je bil to dober koncert, eden največjih in najboljših ali kar največji in najboljši, ki so se kdajkoli zgodili v Sloveniji. Zvezde s tako veliko prodanimi ploščami in s toliko najvišjimi uvrstitvami na lestvice pri nas še nismo imeli. Koncert je po glasbeni plati popolnoma uspel in občinstvo se je z dogodka vračalo zelo zadovoljno. Visoka mera profesionalnosti, odlično ozvočenje, točen začetek, dan brez dežja, nobenih izgredov... Slovenska ročk publika se pač ne loči od drugih Šank Ročk so od nastopa Bryana Adamsa potegnili še največ. Kot predskupina so igrali na odličnem ozvočenju, pred množičnim občinstvom, njihovemu pevcu Matjažu Jelenu pa se je uresničil življenski sen. Skupaj v duetu je zapel s slovitim Kanadčanom. Wild Thingl! ročk publik po svetu in njena merila, kaj je dober ročk koncert in kaj ne, so enaka pravilom povprečnih ročk konzumentov po svetu. Le v nečem se domače ročk občinstvo loči od drugega po Evropi in svetu. Premalo ga je. To se je pokazalo tudi ob tej prireditvi, saj je bil kljub temu, da so na koncert prišli mnogi Adamsovi oboževalci iz sosednjih držav in nekateri turisti, ki so takrat letovali na slovenski in hrvaški obali, obisk slabši od pričakovanega. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da se je v obtoku znašlo kar lepo število ponarejenih vstopnic in da cena take zvezde, kot je Bryan Adams ni ravno nizka (čeprav so nekateri še mnogo dražji) ni treba biti ravno Einstein, da izračunamo, da se organizatorjem račun ni izšel. Pri vsem tem se človek vpraša, koga bi bilo treba pripeljati v Slovenijo, kdaj, v kateri kraj in po kakšni ceni bi morale biti vstopnice, da bi lahko na enem mestu zbral nekaj deset tisoč ljudi. Spandau ballet so pred leti dvakrat zaporedoma napolnili halo Tivoli, Joe Cocker je na ljubljanski —.nh;i ncL-^tnrih .""cnsh P.fSO !£;:H: H.nsnih L'r.nn"rt"11 oiuulUli jjiiVuui! jju1 l iul,Ull>t III Ul/UMUll 11- UUU IjUUI, UIU^III l\UI IUOI 1UV, kjer bi se zbralo več kot deset tisoč ljudi pri nas skoraj ni bilo. Papežev obisk seveda ne šteje. Kot kaže je kapaciteta hale Tivoli optimum, na katerega gre računati pri obisku ročk in pop izvajalcev. Domžalski Ten ten je bil ob prireditvi Poglej in zadeni sicer nabit do zadnjega kotička in pred vrati je menda ostalo kar nekaj oboževalk in oboževalcev popularnih najstniških zvezdic tipa Caught in the act in Backstreet boys. Vprašanje pa je koliko ljudi bi dejansko prišlo pogledat njihov samostojni koncert. Dvomim, da več kot deset tisoč, sicer pa naj to vprašanje ostaja izziv morebitnim organizatorjem njihovega nastopa. Več kot za halo Tivoli obiskovalcev niso privabili niti David Bowie, niti Simple Minds, še manj Jovanotti, če omenim samo nekatere, ki so v zadnjem času nastopili pri nas. Slovenija je pač majhna in v skladu s to majhnostjo so tudi obiski na ročk koncertih. Pa ročk koncerti niso nikakršna posebnost. Tudi na nogometne tekme ne pride kaj dosti ljudi, pa čeprav pri nas gostujejo moštva, ki sicer igrajo v prvi ligi nemškega ali angleškega prvenstva. Tako pač je. Razmerja se ohranjajo in če je povprečen obisk nemške prvoligaške tekme dvajsetkrat večji od obiska slovenske, ker ima Nemčija pač toliko več prebivalcev, gre tudi pri ročk koncertih pričakovati nekajkrat manj ljudi. Pri tem se le postavlja vprašanje, kako je mogoče, da le nekaj kilometrov čez mejo, v sosednji, od Slovenije trikrat večji Avstriji, uspejo na nekem nič kaj uglednem travniku Bon Jovi zbrati več kot stotisoč ljudi. Morda pa tradicija le nekaj velja. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 14. julija: 1.SLAKI: Lunca 9 glasov 2. KUMER: Življenje je veselo 8 glasov 3. MIHELIČ: Draga mama 6 glasov 4. MARELA: Prvič pri tašči 4 glasov 5. KLAVŽAR: Ob Abrahamu 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 21. julija: 1. AVSENIKI: Tibidi polka 2. IGOR & ZL. ZVOKI Gospodična 3. NAGELJ: Blejski kočijaž 4. SLAPOVI: Naj se sliši naša pšesem 5. STRAŠNA JOŽETA: Strašna jožeta Vili Grabner 8 NAS ČAS NAS! KRAJI IN UUPJE 18. julija 1996 Štefanija do Costa J'poštlmana"sdamas pr^dvalndevetdesetMi Življenje prepleteno z rudarjenjem Človek včasih sreča res zanimive ljudi. Take pri katerih se zasedi, ne da bi se mu kam mudilo. Šefani-ja de Costa je ena od njih, zanimiva tudi zato, ker je stopila že v deseto desetletje, decembra bo dopolnila 92 let, pa "še vedno da nekaj nase". Ne samo, da je pri teh letih prikupnega videza, lepo urejena in poštimana dama, ki previdno izbira besede in misel, ki jo načne tudi dokonča brez preskakovanja. V njenem domu je vedno vse tako, kot da bo vsak hip stopil skozi vrata nepričakovan gost na katerega želi narediti vtis. Poštimano v nulo, bi rekel kakšen najstnik. Tak je bil tudi pladenj, ki nama ga je prinesla Martina: na belem prtičku dve beli skodelici s kavo, ročka z mlekom in na belih krožničkih krofa, vmes na pladnju pa posuti cvetovi vijolic. Šfefanija de Costa je najstarejša krajanka velenjske Gorice, koliko ji manjka, da bi bila tudi najstarejša upokojenka RLV pa nimamo podatkov. Vse njeno življenje je bilo tesno prepleteno z rudarjenjem, najprej v Zabukovici, potem v Velenju in še danes, prosim •lepo, pri svojih letih, ne dovoli nikomur, da bi namesto nje dvignil ob 3. juliju tradicionalno kračo ob rudarskem prazniku! Sama da kuponček na pult, sama vzame malico z njega. Od tega ne odstopi. Družina de Costa izhaja iz Zabukovice, kjer je bil Šefani-jin oče Anton okoli leta 1917 upravitelj rudnika. Ko je bil premeščen, v času prve svetovne vojne, v Gornji Milanovac, je doma, kjer so ostali otroci sami z materjo, vladala huda lakota. Potem so se leta 1932 preselili v Pesje, oče je delal v rudniku Velenje. Čas med drugo svetovno vojno pa je njeno življenje zaznamoval zavedno. "Leta 1939 so mi v Trebčah z devetimi vbodl-jajiznožem ubili zaročenca. Bil je inženir doma z Jesenic in žrtev mednacionalne predvojne Štefanija je tako dolgo in tako "uradno", zato ji bližnji rečejo Štefi. nestrpnosti. Zato sem ostala neporočena," se je z žalostjo spomnila tistega obdobja. Štefi se je, ko je končala meščansko šolo v Celju najprej zaposlila v pisarni rudnika Zabukovica, potem na rudniku Velenje, kjer je leta 1956 po polnih 35 letih delovne dobe dočakala upokojitev. Delala je kot državna uradnica in vodja pisarne. "Zadnja leta sem računala plače za delavce, brez računalnika seveda. Napak ni smelo biti, če je kaj manjkalo, je bilo treba pokriti iz svojega žepa. Malico smo nosili od doma, vendar je velikokrat ni bilo časa niti pojesti," se spominja. Kar raznežila pa se je, ko je govorila o planinah, njeni veliki ljubezni, o Triglavu na katerega se je povzpela in o družabnem življenju iz njene mladosti, o kinopredstavah in prireditvah, ki so potekale v Počitniško delo Namesto lenarjenja v službo Mlade vse bolj pestijo denarne težave, saj sami, razen nekaterih, ki imajo štipendije, nimajo rednega dotoka denarja. Pa še te večinoma ne zadostujejo vsem željam dijakov in študentov, ki se v času počitnic še povečajo. To je namreč čas letovanj in zasluženega oddiha, počitka in sproščenega uživanja na morju, v tujini, gorah ali kje drugje. Vprašanje, kam na počitnice, tako ne predstavlja takšnega problema kot kako, na kakšen način in s čim. Denar je treba zaslužiti, pa čeprav mladi ob tem žrtvujejo nakaj tednov počitnic. Tako se na mesto uživanja ob bazenih, zabavah in druženju s prijatelji vse več mladostnikov odloča za delo v poletnem času. To ni niti zdaleč slabo, saj marsikdo, ki opravlja počitniško delo, spozna, kako pomembna je izobrazba in zna ceniti denar še bolj, kot ga je prej. Tako mladi spoznajo Tazlične poklice in si s tem olajšajo težko odločitev, ki jih čaka na prehodu v odraslost -odločitev o študiju ali o poklicnem usmerjanju. V Velenju sta jim na voljo dve organizaciji, ki posredujeta delo v veienjski občini, in sicer Študentski servis in malo mlajši Mladinski servis. Suzana Žulja s Študentskega servisa je povedala, da so v letošnjem letu posredovali ogromno selitev, čiščenj poslovnih prostorov, inštruk-cij, dela v proizvodnji, pomoči v gospodinjstvih, nakaj pa tudi pri privatnikih, ki so v času poletnih dopustov potrebovali dodatno zaposlitev. Povedala je, da poleti ponudbe upadajo, saj je dosti fantov in deklet, ki opravljajo počitniško delo že v naprej dogovorjenih podjetjih. Za fante zdaleč najbolj zanimivo in privlačno delo so selitve, ker tako najhitreje pridejo do zaslužka. Za dekle- ta pa je dejala, da niso tako izbirčna in da pravzaprav z veseljem sprejmejo vsako delo, le administrativnih so najbolj vesela. Tako so v prejšnjih desetih dneh izdali kar 924 napotnic, v mesecu juliju pa pričakujejo, da jih bodo okoli 1200. Povprečno jih izdajo od 400 do 500 na mesec, le da so cene postavljene za določena dela v poletnem času nekoliko nižje. Gibljejo se od 360 pa do 800 tolarjev na uro, selitve in inštrukcije pa okoli 1000 tolarjev. Na Mladinskem servisu podobno kot na Študentskem servisu ugotavljajo, da je povpraševanje po počitniškem delu večje, kot je bilo v lanskem letu. Tudi ta servis posreduje podobna dela kot Študentski, saj je mladim na voljo kar nekaj mest v najrazličnejših podjetjih in organizacijah. Večino teh pa so že oddali in ostale so le ponudbe za strežbo ter pomoč v gostinskih lokalih. V letošnjem letu so mladim izdali 1700 napotnic za najrazličnejša dela, ki so plačana podobno kot na Študentskem. Na obeh servisih imajo tako prostih le še nekaj mest za delo v poletnem času in če ga želite opravljati, jih pokličite in z veseljem vam bodo pomagali. Mladi, ki opravljajo priložnostna dela, si tako prislužijo denar za najrazličnejše stvari, v katerih nato še bolj uživajo, kot bi sicer, saj si jih privoščijo s svojim denarjem. Kot so mi povedali na obeh servisih, je povpraševanja po delu vedno več in ga bo verjetno še več tudi v prihodnje. Dijakom in študentom pa želimo obilo veselja ob delu. ■ Jup MOJCA LAH, 19 let: Letos sem se prvič odločila za počitniško delo. Imela sem srečo, saj sem dobila delo, ki Rudarskem domu. "Prepričana sem, da smo bili takrat mladi srečnejši kot so danes. Kljub temu, da je bilo neprimerno težje. Znali smo se poveseliti, vzeli smo si čas in nismo kar naprej nekam hiteli. Ničkolikokrat sem se podala na Kozjak, v Logarsko dolino, na Pohorje. O, kako je bilo lepo! Zdaj večino časa berem ali gledam televizijo." Njihov dom v Pesju je moral kot toliko drugih popustiti pred ugrezanjem in s sestro Fani ter nečakom Tonetom so zgradili novo hišo v Velenju. Od njenih treh sester in dveh bratov danes ni več živ nihče. Recept za dolgo življenje in seveda, kako pa kaj zdravje zdaj pri teh letih, je vprašanje, s katerim se običajno konča vsako srečanje s človekom, ki jih uspe dočakati toliko kot jih ima Štefanija. Sama sem ga postavila iz navade, nanj pa dobila presenetljiv odgovor: "Že od mojega 14. leta me spremljajo hudi glavoboli. Zdravil se nisem branila nikoli. Včasih sem že pred službo pojedla po štiri tablete. V dosedanjem življenju so se operacije vrstile ena za drugo. Zadnjo sem imela novembra lani, ko so mi vstavili umetni kolk. Moj recept za dogo živelnje? Ha, ne bojte se zdravil! Bojte se hrane! Sama sem pojedla vreče zdravil, pa mi niso škodovale. Zaradi bolezni pa sem bila vedno zelo skromna pri hrani. Nisem izbirala, le obroke sem morala omejiti na minimum." Ste presenečni? Jaz sem bila. Nekaj pa si Štefi še želi. Že in upa: da bo rudarsko tradici jo nadaljeval nečak Armin, ki končuje študij na Rudarsk fakulteti v Ljubljani in, da bij uspelo letos ob Božiču pri nje doma zbrati vse, ki so ji blizu, jih pogostiti in z njimi pokraml-jati. Tri leta zapored se že pripravlja na ta dogodek, tri leta zapored pa je bila na tak dan v bolnišnici. S Štefanijo sva se zmenili, da letos ne bo tam, ampak doma. Ni res? To je edini med klic, ki ga Štefanija uporablja, tokrat pa je moj. ■ Milena Krstič - Planinc Letos že drugo leto opravljam | počitniško delo, in sicer pri zasebnem podjetju gospoda1 Skaze. Ker že nekaj časa nam- j eravam kupiti nov tiskalnik, ga | bom kupil z denarjem, ki ga bom zaslužil v poletnem času; j odšel pa bom tudi na potovanje po Evropi. MARKO OŠTIR, 19 let:! šole, tečaje varstva pri delu pa so v velikem številu opravili slušatelji - vozniki viličarjev iz Gorenja delavci in delovodje PUP Velenje , različne tečaje varstva pri delu pa tudi delavci malega podjetništva. Klasičnih počitnic si pri Ljudski univerzi Velenje ž nekaj časa niso privoščili, saj je vse več občanov, ki iščejo različne rešitve, nadaljevanje izobraževanja, kratke oblike dopolnilnega izobraževanja, zadovoljevanje "konjičkov" ipd. Na Ljudski univerzi bodo prisotni torej tudi v juliju in avgustu , predvsem da bi dostojno pripravili programe za prihodnje šolsko leto. ■ Jože Miklavc me zanima in mi je všeč - v Nami namreč pomagam pri administrativnem delu. Z denarjem, ki ga bom zaslužila, pa bom odšla na morje. DAMIR VERDEV, 20 let: Letošnje poletje delam v! Gorenju, v proizvodnji štedil- j nikov. Kot priložnostni delavec j opravljem več vrst del, ki so i potrebam primerne. Včesihje! delo težje, včasih pa tudi lažje.! Z denarjem si nameravam) kupiti novo kolo. Predali tudi na ljudski univerzi Velenje Po pestrem obdobju minulega šolskega leta, so se v teh dneh priprla tudi ta šolska vrata, ki nudijo različne možnosti izobraževanja odraslim, funkcionalna usposabljanja za potrebe občanov, zanimive oblike izobraževanja in kreativne delavnice za mlade , izobraževanje za prekvalifikacije delavcev, tečaje ,ki jih narekuje zakonodaja, pouk tujih jezikov idr. Zadnje so zaključile pouk "priučene šivilje" z 240 urami pouka, prvi del osnovnega tečaja računalništva skupinica učencev, ki vstopajo v srednje Zadnje so zaključile pouk učenke - "priučene šivilje" Savinjčani so dobili novo kopališče Konec minulega tedna so v Orli vasi v šalski občini Cizejevi odprli novo kopališče. Graditi so pričeli spomladi letos, dva bazena po skupaj merita 320 kvadratnih metrov. Večji bazen je za starejše in ima terapevtske stopnice in masažo, manjši je za otroke, rekreacijski center z bistrojem pa so imenovali j 18. julija 1996 KULTURA NAS ČAS 9 [Suka? Cigani jo ljubijo - pa vi? Ho se razblinijo predsodki, ostane med ljudmi le tisto, kar je edino pomembno in to, kar bi edino moralo vladati med njimi. Pa je nekaj takega ležalo nad ljudmi, ki so se v soboto zvečer tirali na Velenjskem gradu. Dvorišče, ki bi ga človek hitreje pripisal samoti in spoko-ju, je kar prekipevalo od vrveža in klepetanja, ki je potihnilo šele ob prihodu skupine Šukar. Njihova glasba je preplavila grajsko dvorišče, ki je ta večer sprejelo toliko obiskovalcev, kolikor se jih verjetno še organizatorji niso nadejali. Skupina je nastala leta 1990, ko je Vlado Kreslin potreboval tamburico za nastop. Namesto nje mu je Igor Misdaris, s katerim sem se pogovarjala, ponudil celo skupino, katere korenine segajo v orkester tamburic folklorne skupine Emona. Povedal je, da so z njim sodelovali 2 do 3 leta in da so mu v tem času pomagali tudi pri snemanju pesmi Namesto koga roža cveti, ki je dejansko bila njihov prvi posnetek. In ravno v romski glasbi so našli tisto, kar so iskali. Zanjo meni Igor, da je to edina zvrst glasbe, ki lahko v okviru ene opredelitve zajame več stilov. Romi so namreč s svojim načinom življenja, ki ga spremljajo nenehne selitve, prevzeli nekatere glasbene elemente avtohtonega naroda. In ravno ti elementi niansirajo cigansko glasbo s prav posebno noto, ki ji prida poseben čar. Igor pravi, da so ljudje vedno lepo sprejemali njihovo glasbo in da se to še stopnuje; predvsem zaradi njihove želje, da bi naredili" preskok iz etno v popularno glasbo ". Na ta način bi namreč lahko ljudem še bolj približali cigansko glas- petčlanska skupina Šukar je razživela marsikoga bo, ki je marsikomu bila tuja, dokler ni spoznal Šukarjev. "Na glasbilih nismo virtuozi, a smo kot skupina zelo trdni," meni Igor. Njihova nizka glasbena izobrazba pa jim k delu prida še poseben čar, saj svoje vrzeli zapolnijo s trudom in pristnostjo. Improvizacija, kije pri tej glasbi vedno prisotna, pa jim omogoča, da vanjo položijo tudi svoja občutja in razpoloženja. Tako se vsaka pesem s koncertov v odtenkih med seboj razlikuje, odvisno od okolja, časa in prostora. Profesionalno se z glasbo ukvarja le Igor, ki ima status glasbenika - umetnika, ostali pa so zaposleni, vendar se trudijo, da bi njihovo delo postalo in ostalo profesionalno. "Ne gre samo za denar, saj se je pri nas težko preživljati z glasbo, ampak predvsem za naš odnos do glasbe, ki nam je všeč in blizu", doda Igor Misdaris. V bližnji prihodnjosti nameravajo posneti še en videospot in posneti ploščo z Zoranom Predinom. Stare pesmi T n/morto T7rqf.no k/.^/. rthlnl.li Ljuvll^gu 1 1 1111 V- tl uuuu UUl^Kil v cigansko preobleko in jim dodali še Predinove nove avtorske pesmi. Na vprašanje, pred katerim občinstvom najraje nastopajo, Muzej Velenje je letos pripravil novo zanimivost, ki jo je predstavil v petek, 12. julija, ob 21. uri na Velenjskem gradu. Na grajskem dvorišču so tako v okviru poletnega kina predvajali enega izmed najboljših filmov nekdanje Jugoslavije: Ko to tamo peva. Organizatorjem, ki so večer še dodatno obogatili, je malce pon-agajala le jasna noč, kije pričetek predvajanja filma prestavila za pol ure. Namesto da bi ljudje ob je Igor brez pomisleka odgovoril, da pred cigani v Franciji. Pravi, da je stvar v občutku in varnosti, ki jo tam čutiš, saj ti daje občutek varnosti in spoko-ja. Tja so se prvič odpravili leta 1994, ko so se udeležili velikega festivala ob prazniku Svete Sare, ki je edina "črna" svetnica v krščanski veri. Ko to pove, doda, da v zadnjem času z vesel-jem igrajo predvsem na poletnih kulturnih prireditvah zaradi okolja in občinstva. Dejal je, da je publika, ki se jih udeleži, zainteresirana zanje. In pravje imel, saj ljudje na Velenjskem gradu svojega navdušenja nad njimi niso skrivali. Ob ciganskem melosu so marsikoga zasrbele pete in le redko kdo je opazoval dogajanje od daleč in z zadrženos-tjo. Navdušenje ljudi je bilo takšno, da so se morali Šukar-ji ob burnem aplavzu kar dvakrat vrniti in dodati še po nekaj skladb. Pravijo, da glasba prebuja tisto najboljše, kar je v ljudeh in to je bilo v petek vsekakor res. T J.iHia cn nKnirntoMi TTj^/lj.rfA«. J_.JUUjw .JU Z. VZAJUajClll večera odhajali domov in ver-jtno se bo še marsikdo izmed njih spominjal Šukarjev, ki ljubijo glasbo. ■ jup, foto:jup Poletne kulturne prireditve •••••••••••••••••••••••• Grajski kino tem negodovali, so se le prijetno pomenkovali in ob tem srkali kubanski čaj ali sangrijo. Marsikoga pa je presenetila tudi najdba 15 filmov iz leta 1946 oziroma 1947, ki so jih našli na podstrešju hiše v Družmirju. Po pričevanjih bi naj bila avtorica gospa iz Amerike, vendar je Damijan Kljajič, ki je podatke preverjal, dejal, da se časovno ne ujemajo. Tako je bolj verjetno, da je te osemmilimetrske kratke filme posnel gospod z Gorenjske. V petek so tako prikazali dva filma, in sicer o miklavževanju, ki sta večer še prav posebej obogatila. Takšni večeri, kjer se zlijejo prostor, ljudje in prireditev v eno, vsekakor manjkajo. V prihodnje so obljubili tudi predvajanje nemih filmov, za katere bo glasbo napisal Joži Šalej. In tako se nam obeta še nekaj lepih večerov, ki jih niti dež ne bo mogel pregnati kam drugam kot na grajsko podstrešje. ■ jup, foto: jup Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem V severozahodnem obrobju Šaleške doline se razprostira hribovska vas Zavodnje, v kateri seje do danes ohranilo veliko etnoloških posebnosti in zanimivosti. Nekdaj je preko Zavodenj in prevala Sleme (1080 m) potekala važna prometna pot iz osrednje Slovenije na Koroško, ko pa so leta 1826 odprli cesto skozi Hudo luknjo, so ti kraji kar naenkrat postali odmaknjeni in zaprti. In tudi tej odmaknjenosti in zaprtosti se gre veijetno zahvaliti, da lahko v Zavodnjah danes najdete tako veliko ohranjene stavbne dediščine, med katero je na prvem mestu vsekakor Kavčnikova domačija, ki velja za najjužnejšo ohranjeno evropsko alpsko dimnico. Ko se peljete po magistralni cesti, ki povezuje Šoštanj s Črno na Koroškem, vas po petih kilometrih najprej pozdravi prijazno središče vasi Zavodenj, s cerkvijo sv. Petra, domom kulture, podružnično osnovno šolo, dvema gostilnama (gostilna "Pri Vidi" je daleč naokoli znana po odlični hrani in prijazni postrežbi) in ostanki srednjeveškega gradu Žamberg. Tri kilometre od središča vasi pa je odcep proti Kavčnikovi domačiji, ki je svoj prostor, tako kot mnoge samotne kmetije tod okoli, našla sredi stoletnih smrekovih gozdov. Domačijo je že leta 1975 odkril dr. Ivan Sedej, konzervatorska dela pri njeni obnovi je vodil dipl. etnolog Vito Hazler, za njeno mii7f»nlnškn nredstavitev na i *"- —— , .....— ± je poskrbel Muzej Velenje. Kavčnikova domačija je bila javnosti prvič predstavljena pred tremi leti in v tem času si je domačijo ogledalo že več kot deset tisoč obiskovalcev. Večina med njimi je bila z obiskom nadvse zadovoljna, saj je tu lahko na avtentičen našin spoznala, kako so živeli naši predniki. Muzeološka postavitev njene notranjosti in tudi njene okolice nas namreč poskuša vrniti v čas pred dvesto in več leti. Dimnice so bile pri nas prevladujoče stavbe ves čas od 11. do konca 18. stoletja, ko so jih oblasti začele preganjati, kot nevarna bivališča zaradi pogostih požarov in jih nadomeščati s stavbami s t.i. "črno kuhinjo". Dom malega človeka Pri Kavčnikovi domačiji gre za dom malega kmeta, z okoli 3 ha zemlje in nekaj malega gozda, ki si je moral iskati dodatnih zaslužkov, bodisi z delom pri večjih kmetih v soseščini ter s priložnostnimi in sezonskimi zaposlitvami. Najstarejši del domačije je okoli štiristo let stara dimnična celica z ognjiščem iz katerega se dim vali po prostoru, kjer so ljudje kuhali, jedli, delali in spali, vsaj ponoči pa so tu bivale tudi domače živali (kokoši in drobnica). Mala okenca na dimnični celici, smučni mehanizem, pa tudi detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih v lopi, pričajo, da je jedro stavbe z lopo nastalo veijetno v 17. stoletju. Kasnejši razvoj Kavčnikove domačije je ta dimnični koncept bivanja z dodajanjem prostorov sicer nekoliko porušil, vendar je vse do leta 1980, ko je bila hiša opuščena, dimnica ostala glavni bivalni prostor, v katerem so vsaj nekateri člani družine spali, ostala je delovni prostor za manjša čevljarska, sodarska, coklarska in mizarska dela, v prostoru pa so seveda tudi kuhali in jedli. Celo spomin na sobivanje ljudi in živali v istem prostoru ep ip nhrantl v tam Ha cn uv j U1UUUU » .1HJ v iv/Ill, uu ni. v dimnici imele do konca svoj prostor tudi kokoši. Kandidat za najboljši muzej Evrope leta 1994 Kavčnikova domačija, za katero skrbijo velenjski muzealci, je bila v letu 1994 uvrščena med 20 najboljših muzejev Evrope, kar je zagotovo lep uspeh za naš prostor in predvsem za naše razmere. Vonj po dimu in žar njenih stoletij pa vas vabita, da jo obiščete tudi v dneh, ko je v teh krajih zares lepo in prijetno. Urejena je tudi že okolica hiše, kjer pozornost pritegneta "gartelc" in vrt, v katerem so svoj prostor našle številne stare in že skoraj poz-abljene rože ter zelišča. V bližini domačije je nastal tudi poskusni nasad desetih različnih vrst zelišč, s katerim želijo ugotoviti katera zelišča imajo tu najboljše pogoje za rast, da bi jih v prihodnje okoliški kmetje lahko sadili na svojih njivah. Z analizo zelišč pa bodo ugotovili tudi onesnaženost teh krajev, saj so bile v preteklosti Zavodnje kraj, kije bil najbolj znan ravno zaradi ekoloških problemov. Nasad je nastal s skupno akcijo Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje oziroma njegove enote Muzeja Velenje, Erica iz Velenja in s finančno podporo Termoelektrarne Šoštanj. Dimnico lahko obiščete vsak dan razen ponedeljka od 10. do 19. ure. ■ besedilo in foto: DK Zgodilo seje... i i Leta 1895 V Slovenskem narodu so poročali o "izrednem uspehu" velenjskega graščaka Adamoviča: | "IZ MOZIRJA se nam piše U.t.m.: Včeraj se je odpeljal baron | Adamovič z večjo družbo na štiriuprežnem vozu v Solčavo, ter dospel 18. malega srpana iz Velenja v petih urah po novi cesti v romantično Solčavo. To je pač izreden uspeh, gotovo najlepši, ki se je doslej dosegel na tej novozgrajeni cesti." Današnja cestna povezava krajev v Zgornji Savinjski dolini je po katastrofalnih poplavah leta 1990 tako slaba, da se vsakega prispetja v Solčavo, veselijo tudi vozniki "sodobnih konjičkov na motorni pogon" '11 m Ko to tamo peva je marsikomu obudil spomine l Leta 1904 "Zdravljenje sušice" je naslov našega drugega današnjega članka, ki je bil prav tako objavljen v Slovenskem narodu:"Marsikak način za zdravljenje sušice se je bil že poskusil. Zdi se sedaj, da ima največ uspeha zdravljenje na prostem zraku, ki se sedaj zelo uporablja. V Clevelandu imajo mestno bolnišnico, kije pred nedavnim uvedla ravno ta način in i?na nalašč tako zidan oddelek za jetične. Tudi New York se že dalj časa peča s to metodo zdravljenja. Zdravijo se jetični na prostem zraku v bellevue bolnici. Dr. Muller v omenjeni new yorški bolnišnici pravi, da ima s temi bolniki velik uspeh. Izmed 12 bolnikov so z eno izjemo vsi v malo tednih pridobili na debelosti, ko so začeli spati na prostem in uživati jajca in mleko. Z večjo telesno težo se je zboljšal tudi sicer ves bolnikov položaj." Tudi v Topolšici, kjer so se že pred drugo svetovno vojno zdravili bolniki s tuberkolo-zo iz celotne Jugoslavije, so nekdaj uporabljali podoben način zdravljenja. Leta 1952 Mariborski Vestnik je na današnji dan leta 1952 objavil tudi novico z naslovom "Na Paškem Kozjaku bodo odkrili spominsko ploščo": "Na Paškem Kozjaku, kjer je padlo več desetin partizanskih borcev 14. divizije, bodo ob 11. obletnici Dneva vstaje slovenskega naroda odkrili spominsko ploščo. Za postavitev spominske plošče se se predvsem zavzeli člani Zveze borcev iz Velenja in Slovenjega Gradca. Ob priliki odkritja spominske plošče bo na Paškem Kozjaku večja svečanost." Spomenikov posvečenim žrtvam 2. svetovne vojne imamo v Šaleški dolini kar precej, pa nam njihova današnja urejenost ni ravno v ponos! Leta 1958 V Slovenskem poročevalcu so nekaj svojega prostora odmerili kratki novici iz Šaleške doline: "Kmetijska zadruga iz Velenja je uredila strojno lopo. Pri zadrugi uspešno deluje trgovina z reprodukcijskim materialom. Na območju zadruge gradijo sušilnici v Šentilju in Pod kraju, potrebni pa bi bili tudi v Ložnici in v Velenju." ■ Damijan Kljajič io ms im ZA RAZVEDRILO - 18. julija 1996 OVEN od 21. marca do 20. aprila Začutili boste povezanost s svojim partnerjem in uživali v njegovi družbi kot že dolgo ne. Razmislili boste o svojem obnašanju in ugotovili, da ste preveč zapostavljali najbližje in bili preveč osredotočeni sami vase. BIK od 21. aprila do 20. maja Ne zatiskajte si oči, ampak poglejte resnici v obraz, ker je samo od tega odvisno vaše zadovoljstvo. Če se boste v prihodnji dneh spoprijeli s težavami, jih boste tudi razrešili v svoj prid. Srečna številka: 5. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ne bahajte se, ker greste nekaterim rahlo na živce. Raje se držite obljub, ki jih dajajte. Srečanje s starim prijateljem vam bo dalo misliti in kar ne boste mogli verjeti novici. In če jo boste znali uporabiti sebi v prid, si lahko obetate veliko sprememb. RAK od 22. junija do 21. julija Bolj kot kdajkoli vam bo težave delala vaša spremenljivost. Luna vas bo metala sem in tja, enkrat boste veseli in razigrani, že v naslednjem trenutku pa zamorjeni in brez energije. Primerno obdobje za meditacijo, pomiritev in sprostitev. LEV od 22. julija do 23. avgusta Branili boste svoje interese in segali nadrejenim v besedo. Pazite, da vas dolg jezik ne bo preveč stal. Tudi z domačimi si ne boste ravno najbližji, prej vedno v laseh. Zato se poskušajte kontrolirati. Partner vas ne bo dolgo prenašal. DEVICA od 24. avgusta do 22. septembra Nedolžno boste gledali partnerju v oči, pri tem pa si mislili vse kaj drugega kot bo izdajal vaš obraz. Še vedno boste stali z obema nogama na trdnih tleh, pri tem pa uživali v vsakem flirtanju in zapeljevanju. TEHTNICA od 23. septembra do 21. oktobra Če se boste zbudili s čudnim občutkom v srcu, vedite, da je to zaradi neurejenega življenja. Čas je, da poskrbite za osnovne stvari, drugače bo prepozno. Partner bo še naprej razumevajoč, saj vas ima rad. Toda kako dolgo še? v ŠKORPIJON od 22. oktobra do 21. novembra Vzemite si nekaj časa samo zase. Zanemarjali ste se in pozabili, da tudi vi potrebujete nekaj miru in sprostitve. Dopust je pravi čas za umiritev, sprehode s partneijem in ko se boste začeli dolgočasiti, si privoščita tudi zabavo. Vrnili se boste kot prerojeni. STRELEC od 22. novembra do 20. decembra Ugodne zvezde se vam nasmihajo. V sebi boste nosili veliko energije in jo usmerjali na delovno področje. Želeli si boste urediti stare stvari in to vam bo tudi uspelo. Vendar počnite to taktično in organizirano. KOZOROG od 21. decembra do 20. januarja Manj problemov bo z nadrejenimi in veliko prijetnih trenutkov z domačimi. Finančno si bogvekaj sicer res ne boste mogli privoščiti, vendar pa vas bodo razveseljevala presenečenja vašega partnerja. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Kot ponavadi boste polni idej in energije. Delovno boste uspešni, tudi denarja vam ne bo primanjkovalo, partner vas bo razumel, na dopustu, če si ga še niste privoščili, bosta uživala in vrnili se boste polni novega elana. RIBI od 20. februarja do 20. marca S sodelavci boste v dobrih odnosih, saj se vam bo jezik kar sam od sebe razvezoval. Tudi s tujimi ljudmi boste zlahka kontaktirali. Privoščite si zabavo, ampak s svojimi starimi prijatelji, ki jih že dolgo niste videli, ilustracije Pia 107,8 MHz FM 8AJ STEREOROS - ...... Kako shujšati? 1. Koliko kilogramov lahko izgubimo v enem tednu? Sedemdnevna kura z lahko dietno hrano nas olajša za približno 2 kilograma. Pri dolgotrajnejših dietah, s katero spremenimo svoj način prehranjevanja, in ta je tudi bolj učinkovita, saj teže ne pridobimo nazaj, pa 1 kilogram. 2. Je hujšanje poleti lažje kot pozimi? Gotovo. Ko postajajo dnevi daljši in svetlejši, imamo več energije, več tudi delamo, zato porabimo več kalorij. Izgine tudi želja po sladkarijah, ki je tipična za zimske mesece. Hormon serotonin, ki je potreben za dobro voljo, proizvaja že sonce samo. 3. Z encimi bogata dieta - da ali ne? V vsakem primeru so encimi tisti, ki nam pomagajo shujšati. Vendar si vse potrebne encime telo ustvari samo. 99 % encimov, ki jih pridobimo s hrano, telo razgradi že v prebavnem traktu. Pomagate lahko na primer beljakovinski prebavi v črevu (ananas in papaja vsebujeta take encime), vendar pa z razgraditvijo maščobe v telesu nimajo nobene zveze. 4. Stalno kolebanje telesne teže - je to nezdravo? Da. Pogosto nihanje teže povzroči zmešnjavo v vašem telesu. Pri nenehnih čudežnih dietah obstaja nevarnost, da si dovajate premalo vitaminov in potrebnih mineralnih snovi. To pa vodi v vsemogoče bolezni. 5. Zakaj moški lažje shujšajo kot ženske? Poleg tega, da so večji, imajo tudi več mišične mase. Tam pa zgori več energije kot v maščobnih centrih. 6. Če bomo prizanesljivi z maščobo, nam bo tek upadel? Ne. Kar nas za daljši čas nasiti, so ogljikovi hidrati in z balastnimi snovmi bogata živila, kot so zelenjava, sadje in žitni proizvodi. To pa je tudi zdrava prehrana, ki nam pomaga shujšati, pa še bolj zdravi bomo. 7. Kateri športi pomagajo pri hujšanju? Pravzaprav so vsa športna udejstvovanja koristna, ker nam poživijo krvni obtok, dajejo energijo in koristijo naše odvečne maščobne obloge. So pa 10 vprašanj in odgovorov športi, ki porabijo g občutno več kalorij: jogging, kolesarjenje, plavanje... 8. Prehranjevanje zvečer? Hrana ob večernem času ravno ne pomaga pri izboljšanju telesne linije. Še posebej, če se pred spanjem "napokate" za cel dan nazaj. Telo nima časa, da bi porabilo energijo, ki ste si jo dovedli v obliki hrane. Vi morda spite, toda vaš želodec mora delati, zato se zbudite utrujeni. Če že morate jesti zvečer, jejte vsaj dve uri pred spanjem. Še boljše pa je, če svoje obroke enakomerno razporedite čez del dan. Imejte več obrokov, ti pa naj bodo manjši. 9. Zakaj moramo pri hujšanju jesti manj soli? Kot prvo: presežek soli zahteva od jeter med dieto več dela in drugo: ta veže nase natrium in vodo ter zadrži težo. Kljub "suhemu" jedilniku bo kazalec na tehtnici obstal na isti številki. 10. Kaj se zgodi, če prekinemo z dieto za en dan? Pravzaprav nič, če med pavzo uživate hrano ozaveščeno in seveda brez slabe vesti. Izognite se samo koraku na tehtnico in nadaljujte z dieto kot da se ne bi nič zgodilo. Dogodivščine iz Vietnama o) piše Janez Pahulja Po štirih urah vožnje sva dosegla cilj brez večjih težav, če odštejeva nekajkratno čiščenje svečke na motorju. Mesto premore le razpotegnjeno obalo, posajeno z ležalnimi stoli, ki so vabili redke obiskovalce mesta. Dobil sem občutek, da je to zdolgočaseno obmorsko mesto, ki si na vsak način želi privabiti nekaj turistov. Na srečo mesto samo ni bilo cilj najinega izleta, ampak neki osemnajstietni Rus Griška, doma iz Murmanska na severu Rusije, ki sva ga spoznala že v letalu na poti v Vietnam. Povabil naju je v Vung Tao in po štirinajstih dneh sva ga ponovno srečala. Mikrorajon je naselje, kjer danes živi približno pet tisoč Rusov. Očetje so zaposleni kot kapitani naftnih ploščadi, kjer dobro zaslužijo, matere pa doma gospodinjijo ali delajo v pisarnah. Otroci obiskujejo šolo, kjer se učijo v ruskem jeziku. Prav o odnosu med Rusi in Vietnamci je bilo dosti govora. Leta 1981 so s pomočjo ruskega denarja in znanstvenikov ustanovili podjetje. Vietnamci ga imenujejo Vietsov Petrol, Rusi pa Soviet Petrol. Rusi so pripeljali tudi tankerje in vodstvo, Vietnam pa v zameno nudi delavce in nafto. Posel so zavohali tudi Francozi, Avstralci..., tudi Američani že ponujajo tehnologijo, čeprav so pred tridesetimi leti še vneto bombardirali Vietnamce. Pogovor smo zaključili kot največji prijatelji. Griška bo še eden izmed njih, ki jim bom ob novem letu poslal čestitko. Bi šla v hribe, da se nadihava gorskega zraka, centralnega pogorja? Da Lat, mesto s sto tisoč prebivalci leži 1475 metrov nad morjem. Zamisel je bila mamljiva, vendar Mojca ni verjela v Lambreto. Spet naju je čakalo novih tristo kilometrov slabih cest, povrhu pa še klanci. Mojca ni verjela v Lambreto, sam sem previdno molčal, ker tudi nisem poznal "vrtine" italijanskih motorjev. Prav kmalu se je zažela Lambreta kazati v pravi luči. Pot je bila hudičeva. Napaka v izgorevanju me je stala pol dneva klečanja ob motorju in čiščenju svečke. Ta dan okrog sebe nisem videl drugega kot svečke in črne roke. Noč naju je ujela dvajset kilometrov pred večjim mestom Bao Loc. Ustavila sva se ob obcestnem kamnu, da se pretegneva in nabereva novih moči, ko se je iz teme vzel možiček in v nejasni angleščini dejal: "Go sleep in my house!" Za njim je stala njegova žena in pričela vleči Mojco z motorja. Ideja ni bila slaba, a smo se najprej dogovorili ie za skodelico čaja, čeprav je aoigo trajalo, da sem prepričal tudi Mojco. Možiček naju je posedel na leseno klop, na mizi je stala petrolejka, ki je oddajala mračno plapolajočo savetiobo. V hipu je bila koliba polna vaščanov. Dobil sem občutek, kot, da sva prva belca, ki sta kdaj stopila v to vas, saj so se naju ves čas dotikali. Zanimiva sta jim bila najina nosova, da ne govorim o mojih dlakah, katere saem komaj rešil, saj so Vietnamci večinoma brez dlak po telesu. Medtem je možiček listal po slovarju, ki se ponaša z letnico 1940. Ko je v njem našel besedo "dan-gerous", jo je obrnil proti nama. Sprva nismo bili na isti valovni dolžini, ko pa je deček poleg mene od nekod privlekel nož in pokazal, da ponoči v hribih na najini poti kradejo in ubijajo, sva se začela spraševati: "Mogoče je pa res bolje ostati tu, kot pa za vedno nekje v džungli!?" Mojca je vztrajala, da pot nadaljujeva kljub opozorilu domačinov. "Jaz ostanem!" sem vztrajal. Na koncu je obveljala zdrava pamet. Težko se je bilo sprijazniti, da bova morala spati v kolibi brez oken, na tleh je bila shojena zemlja, postelja je bila pletena iz trsja. Harmonijo noči je zapolnjevalo petje kobilic, čričkov, žab in še stotine drugih živali. Iz torbe sem privlekel steklenico vodke, katera na potovanjih vedno pride prav. Uporabljam jo kot razkužilo, odganja komarje, človeka naredi bolj domačega in tudi spi se lažje. Z možičkom sva zvrnila kar nekaj kozarcev "razkužila." Steklenica je bila prazna, vaščani so zapuščali kolibo. Žena je prijela možička za roko in ga odpeljala v sosednjo sobo. Ko je odhajal sem ga potrepljal po ramah in si mislil: "Mogoče si nama celo rešil življenje." Prijeten večer je bil zaključen. Noč je bila povsem drugačna. Le Mojca ve kakšne strahove je doživljala, ko je poslušala pestre zvnks i? nočne džunnlg med katere se ifi vrivalo, kni!-jenje domačih prašičev. Ločevala naju je le stena narejena iz blata. Grozo je povečevalo še stokanje in bruhanje pijanega možička. Tudi sam sem bil ves čas buden na eno oko. Ob petih se je pričelo daniti. Jutranjega poležavanja domačini ne poznajo, saj so se že ob prvi svetlobi začeli prebujati. Vsa vas je bila naenkrat budna. Delo se je pričelo s krmo prašičev in kokoši, sledil je zajtrk osladkanega mleka in napotitev otrok v vaško šolo, M je bila edina bolj trdna stavba v vasi. Dvorišče je bilo blatno in taki tudi otroci, ki so se z veseljem podili po njem. Odrasli so se kasneje napotili na delo na njihove nasade kave!!!, ki jim je glavni vir preživetja, midva pa sva se poslovila in nadaljevala pot proti turistično bolj razvitemu mestu Da Latu. ** *** i #*% * * ** * *ZA/EzbtiifeAžifttf- **.*:;?;*•* © © © dobro srednje slabo Oven Ht Dvojčka Rak m Devica Tehtnica Slon* Strelec Kozorog Vodnar !f| nikj ■.. ww ■ delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © ©1 © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © 18. julija 1996 ŠPORT IN REKREACIJA KAK VAS 11 NK ERA artno Bodo še igrali nogomet? Šmarški nogometaši so bili med prvimi drugoligaši, ki so pričeli priprave na novo prvenstveno sezono. Na uvodnem delu so se zbrali vsi igralci, na katere so v klubu računali, žal pa se je v zadnjem tednu stanje izredno poslabšalo. Najprej je odstopil eden od trenerjev Franc Oblak, takoj za njim pa je izpisnico zahteval še trener vratarjev Zvonko Magrič, ki naj bi kariero nadaljeval v Avstriji. Zaenkrat še ni znano, če mu bo klub dal izpisnico, enako velja tudi za Polovšaka. Dodatno se je za odhod iz kluba odločil še Grobelšek. Vprašanje je torej kdo bo še ostal v Šmartnem in na katere igralce lahko trener Danilo Golob sploh računa. Vsekakor trenutna zasedba ni dovolj za drugo ligo in kaj lahko se zgodi, da se bo klub, ki se bliža 70 - letnici obstoja, znašel v 3. ligi ali še nižje. Uprave ni trener Golob je osamljen in pred Šmarčani sta resnično vroče poletje in jesen. Upajmo, da se bo v teh dneh stanje vendarle izboljšalo vsaj toliko, da bo znano, če bodo nogomet v Šmartnem ob Paki sploh še igrali. Moštvo je prejšnji teden odigralo dve prijateljski srečanji. Šmarčani so v Mozirju z Rudarjem izgubili z 1:4, v soboto pa so gostovali v Marjeti na Dravskem polju in z zadetkoma Polovšaka in Štefančiča zmagali z 2:1. ■ Janko Goričnik Nogometni klub J?udar Z Gregom Židanom najbrž ne bo nič • ••••• Nina Kugonič najuspešnejša Pričela so se letošnja državna prvenstva v plavanju. Prvi so imeli svoje prvenstvo mlajši dečki in mlajše deklice, ki so prejšnjo soboto tekmovali v Ljubljani na prvem delu tekmovanja. Nastopilo je 217 plavalcev iz 16 slovenskih klubov, med njimi tudi 14 plavalcev iz Velenja. Najmlajši velenjski plavalci so dosegli solidne rezultate. Najuspešnejša je bila Nina Kugonič, ki je postala državna prvakinja v disciplini 100 m hrbtno, v disciplini 200 m mešano pa je osvojila drugo mesto. V ekipnem vrstnem redu, v katerem so upoštevali po tri plavalce v vsaki disciplini, je ekipa Plavalnega kluba Velenje zaradi nekaterih diskvalifikacij dosegla 10. mesto. Rezultati Mlajše deklice - 100 m hrbtno: 1. Nina Kugonič 1:24.69; 50 m prsno: 6. Nina Kugonič 45.44; 100 m prsno: 5. Nina Kugonič 1:41.44; 50 m prosto: 5. Nina Kugonič 35.73; 200 m mešano: 2. Nina Kugonič 3:08.65,15. Sanja Kališnik 3:30.65; štafeta 4 x 50 m prosto: 6. Velenje 2:42.82 (Sanja Kališnik, Sandra Pandža, Urška Doki in Nina Kugonič). Mlajši dečki - 50 m prsno: 19. Aljaž Vrabič 45.11; 100 m prsno: ' 13. Aljaž Vrabič 1:37.47; štafeta 4 x 50 m delfin: 10. Velenje 2:58.75 (Aljaž Vrabič, Željko Preradovič, Miloš Aničič in Aljaž Velički). Drugi del prvenstva bo prihodnjo soboto v Radovljici. ■ Marko Primožič Nogometaši Rudarja so v soboto odigrali naslednjo izmed načrtovanih prijateljskih tekem v pripravljalnem obdobju. Njihov nasprotnik je bil turški prvoligaš Denizli Spor, rudarji pa so po privlačni igri obeh moštev zmagali s 3:2. Gostje so v 20. minuti povedli, le malo za tem pa je Ekmečič izenačil. Vse se je ponovilo v 31. in 37. minuti, ko je turški napadalec povedal na 2:1, izenačil pa spet Ekmečič. Tudi v nadaljevanju je bila igra privlačna, velenjski napadalci so si ustvarili nekaj lepih prilik, zadetkov pa ni bilo. Ko je že vse kazalo na prijateljski končni izid, pa je v 90. minuti Silo z zelo lepim strelom poslal žogo v mrežo in Velenjčanom zagotovil zmago. Prav lahko se zgodi, daje bil to zadnji zadetek tega albanskega nogometaša za velenjski klub. Novo pogodbo za Rudar je sicer že podpisal, vendar je dobil lepo ponudbo iz Portugalske. V teh dneh je na preizkušnji v Sportingu iz Lizbone, če bo zadovoljil in ob odškodnini 31.000 nemških mark, pa mu v Rudarju ne bodo delali težav. Stjepan Pranjič je s klubom prekinil pogodbo, novega "delodajalca" še ni našel, zato v dogovoru z Rudarjem še naprej trenira v Velenju. Vodstvo Rudarja je pokazalo veliko zanimanja za odličnega Grego Židana, ki bi bil velika okrepitev in je v sporu z Maribor Branikom. V ponedeljek naj bi o tem sporu odločala arbitražna komisija, pa ni, ker je od Mariborčanov zahtevala dodatno dokumentacijo. Vodstvo Rudarja je neuradno izvedelo, da Mariborčani Židanu ponujajo dodatke k pogodbi, pa tudi odškodnina bi bila zanesljivo zelo visoka, zato s to okrepitvijo ne bo nič. V torek je 3 - letno pogodbo z Rudarjem podpisal 24-letni Saša Radinovič, nekdanji igralec Čukaričkega. Na preizkušnji je zadovoljil v vseh pogledih in v klubu so prepričani, da je to tista prava okrepitev. Vodstvo kluba trdi, da bo Rudar v bodočem prvenstvu vsaj tako močan, kot je bil spomladi. Število igralcev so s prejšnjih 28 zmanjšali na 23. Od tega je šest obetavnih mladih igralcev, ki jih želijo letos čim bolj uveljaviti, ob zmanjšanem številu igralcev pa bodo imeli tudi več priložnosti. Sicer so rudarji včeraj igrah s Pliberkom, v soboto bodo gos-tovali pri Aluminiju v Kidričevem, za tem imajo predvideno še eno tekmo, že naslednjo nedeljo, 28. julija, pa jih čaka pokalna tekma z Goriškimi opekarnami v Renčah. jp Tenis • • • • • Katarini dva državna naslova Škalsko jezero Ribiči za rudarsko svetilko V praznovanje 3. julija, dneva redarjev, se vključujejo tudi velenjski ribiči. Ob Škalskem ezeru so pripravili tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem, v katerem se je za prehodni pokal "Rudarske svetilke" potegovalo 12 ekip. Prehodni pokal je osvojila Ribiška družina TVbovlje, ki je osvojila 10 točk z 5400 grami nalovljenih rib, 2. je bila Koroška ribiška družina Slovenj Gradec (10 točk, 5275 g), 3. Ribiška družina Velenje (12 točk, 4925 g), 4. ekipa Premogovnika Velenje, Priprave (18 točk, 2900 g) ter5.B.M.V Šoštanj (19 točk, 3100 g). V posameznih sektorjih so bili najboljši: sektor A: Vojko Krajnc (Velenje), sektor B: Branko Rozman (Trbovlje) in v sektorju C Jožica Švajgel (Velenje). Diplome, nagrade in prehodni pokal sta podelila predstavnika Premogovnika Velenje Marjan Tamše in Srečko Gračner. ■ mkp Pretekli teden je bilo v Domžalah državno prvenstvo do 16 let. Nov velik uspeh je dosegla petnajstletna Katarina Srebotnik iz ŠTK Velenje, kije osvojila dve zlati odličji. Najprej je med posameznicami v finalu premagala Matevžičevo (HIT Ljubljana) s 6:4 in 6:4, z isto igralko pa je osvojila še naslov v dvojicah. Prijetno je presenetila tudi druga članica ŠTK Alma Memič, ki je v prvem krogu premagala 3. nosilko, izgubila pavčetrtfinalu. Med fanti seje najbolje odrezal Miha Avberšek, ki se je v glavni turnir uvrstil iz kvalifikacij in nato v 2. krogu tesno izgubil, v 1. krogu pa sta izgubila Napotnik in Lisac. Katarina je tako potrdila svojo premoč na slovenskih teniških igriščih, še julija pa jo čakata dve veliki preizkušnji. Od 22. do 29. julija bo v Angliji evropsko prvenstvo deklet do 16 let, v dvojicah bo zaigrala s Petro Rampre, takoj za tem pa bo do 4. avgusta s Petro in Matevžičevo nastopila še na evropskem ekipnem pn/enstvu v tej starostni kategoriji. ■ A.B. Balinanje •••••••• RLV na treflem mestu V vzhodni skupini 2. državne lige so odigrali 10. krog. Balinarji ekipe RLV so se v gosteh v derbiju srečali z Bistrico in igrali neodločeno 8:8. Bistrica je tako ostala na drugem mestu, le točko za njo pa so Velenjčani tretji. ■ 6.K. PONUDBA RABLJENIH VOZIL AvtocenterMeh ®® Servis in prodaja 3320 Velenje, Koroška Ti, tel.: 063185 29 55 in85 68 24 Karate klub Velenje Novi mojstri karateja Pred državno komisijo za pasove v okviru tehnične komisije KZS so izpite za mojstre karateja, torej nosilce črnega pasu 1. dan, uspešno opravili Dejan Guberinič, Denis Jankovič in Darko Kaisersberger, Vili Korb in Drago Felle pa sta opravila izpit za 2. dan. Ob koncu tekmovalne sezone so člani KK Velenje uspešno sklenili tudi sedmo po vrsti šolanje na Slemenu. Letošnje šolanje je vodil trener najmlajših selekcij Drago Cingesar, namenjeno pa je bilo zgolj tekmovalcem. Končano je tudi priljubljeno tekmovanje za pasove "Eurograf 96", zmagali pa so: Daniel Varga (rumeni pas), Barbara Čuješ (oranžni), Diana Sinanovič (zeleni), Nejc Krk (modri), Milan Novakovič (rjavi) in Boštjan Jelen (črni), vsi člani Karate kluba Velenje. ■ D.B TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Te/efon/fax:: 063/728-080 POSEBNO MOKA T500 25/1 KG SLADKOR 50/1 KG OLJE 12/1 L VEGETA1 KG TESTENINE 1/2 KG POKROVI ZA VLAGANJE KIS ZA VLAGANJE 3 L PAMPERS PLENICE PERSIL 3,6 KG WEISSER RIESSE 3,6 KG UGODNA PONUDBA 54,90 103,90 149,90 899,90 84,90 349,90 349,90 1.699,90 769,00 715,00 SIRUP 3 L 629,90 RADENSKA ZABOJ 689,00 PIVO ZABOJ 2.549,00 KOTNI BRUSILNIK KB 69 A 9.500,00 VRTALNIK VIBR. 558 A 10.990,00 PLIN. GORILNIK Z OBROČ. 4.590,00 VRTNA KOSILNICA 350 S 38.900,00 HLADILNA TORBA 25 L 2.229,00 SENČNIK 1.770,00 POLETNE MAJICE 499,00 NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OUE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU! KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE. Se odpravljate na dopust na Jadransko morje? Vam ugajata Medulin ali Pulj? Ne dovolite, da bi plačali preveč! ULA vse delovne dni od 7. do 18. ure, v soboto od 9. do 14. ure. Tel.: 38$/ 52/ 23811, 24093; fax: 385/ 52/ 211853, 214331 Pričakujejo vas prijazni gostitelji ter prijetni hoteli in turistična naselja. Preživite nepozabno poletje na obali Pulja ali Viedulina* .. .:v.......... 1-... .v;j........ S tem kuponom v avtokampih Arenaturista pridobite za vsak teden (do treh tednov) en brezplačen dan. mm**. Model VW VENT0 CL 1,8 VW PASSAT CL 1,8 AUDI 80 1,8 S in ostala vozila Letnik Prev. KmCena 94 74.000 23.000 DEM 89 99.000 14.500 DEM 91 50.000 19.300 DEM CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN SERVISER ZA VSA CITROENOVA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA! Velenje, Žarova 7, Tel.: 063 / 856 - 852 Model Letnik Prev. Km Cena CITROEN ZX 1,4 Avantage 92 150.000 12.300 DEM CITROEN AX10 RE 88 100.000 5.500 DEM ICAflAA Trgovsko podjetje IGVIflllV POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT lampret Šmartno Ullil Imarlno pri Slovenj Gradcu TEL S FAX: 0602/53-683 AVT0TEL.: 0609 6II-536 Model Letnik Prev. Km Cena ŠKODA PICK UP 93 51.600 7.000 DEM ZASTAVA 101 87 93.000 3.300 DEM RENAULT 5 91 52.000 8.000 DEM RENAULT CLIO 93 81.000 13.200 DEM LADA SAMARA 1300 93 51.000 8.100 DEM OPELC0RSA 1300 85 137.000 4.400 DEM RENAULT 5 DIESEL 91 93.400 8.400 DEM ZASTAVA YUG0 45 - REG. 90 52.000 3.100 DEM ZASTAVA YUG0 60 89 85.000 2.800 DEM FIAT TIP0 1,6 DGT 91 74.000 13.000 DEM OLD SIT CLUB 91 43.000 1.700 DEM , BMW 316 80 150.000 2.000 DEM SUZUKI MARUTi 93 39.000 7.500 DEM MOŽNOST NAKUPA NA UGODNI KREDIT ALI LEASING! P.S.C. PRAPROTNIK d.0.0. Šaleška 15, Velenje, Tel.: 063/861 -670 PMClflŠItn PBOOfllRltt IH SEBUlStB VOZU ŠHOOM »n ^n, Model Letnik Prev. Km Cena ŠKODA FAVORIT......................90............61.000.....471.240 Šif ŠKODA FORMAN 94 28.000 1.039.500 SIT MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET! 12 ms ČAS TV SPORED 18. julija 19 96 ČETRTEK, 18. julija SLOVENIJA 1 10.45 Ciciban plava, 1.oddaja 11.00 Samo za punce 11.30 Svet divjih živali 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.25 Bliskanje, dokum.oddaja 16.15 Omizje 17.05 Gimnazija strtih src, 2/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Delfi in prijatelji, 4/26 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, 14/22 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.15 Nikar,oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 SOVA: sledi Kobra, 10/22 sledi V območju somraka, 22/62 SLOVENIJA 2 13.15 Reka trave, doku.oddaja 13.45 V žarišču 14.15 Havaji: rojstvo iz ognja, dokum. oddaja 15.05 Umor v hotelu Savoy, švedski film 16.40 Seinfeld, 13/22 17.05 Martin Chuzzlewit, 1/6 17.55 SOVA, ponovitev sledi Kobra, 9/22 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Dr.Ouinnova, 7/18 21.20 Pidave 21.55 Umetniški večer 22.45 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža 23.00 Evropska noč jazza, prenos VTV 09.30 RADIO FM, 3. del, pon. nanizanke 09.55 EPP/Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA, pon. pogovora 21.05 OČI NOČI, film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 19. julija SLOVENIJA 1 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 19/52 10.10 Denis Pokora, 12/13 10.35 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.30 Stellyard blues, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.00 Moderna mesta, 2/10 15.55 Portret slovenskega glasbenika 16.35 Kam vodijo naše stezice 17.05 Gimnazija strtih src, 3/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Moja ideja, 14/20 18.30 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Atlanta Ž96 20.35 Kaj je tako smešnega, avstral.oddaja o smehu 21.30 Petkov finale MMSŽ96, prenos iz Portoroža 22.35 TV dnevnik 3 00.05 Daj še nekrat, Sam, amer. film 01.25 SOVA: sledi V območju somraka, 23/62 01.50 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 12.10 Svetovni poslovni utrip 12.40 V žarišču 13.10 Znanost od blizu 13.35 Pisave 14.10 Umetniški večer 15.00 Čast Prizzijevih, amer. film 17.05 Svet divjih živali, 7/13 17.35 Gradovi, 2/3 18.00 SOVA,ponovitev sledi Kobra, 10/22 18.45 Pasje poletje 19.30 Denis Pokora, 13/13 20.05 Forum 20.20 Sorodne duše, 19/21 20.50 Tropski vetrovi, 1/6 21.35 Studio city 22.35 Trend 23.25 Novice iz sveta razvedrila 23.50 Zavrtimo stare kolute 00.30 Olimpijski program VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA, pon. pogovora 10.45 EPP / Vabimo k ogledu 10.50 SALTY, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 POLETNI MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ŽIVALSTVO AVSTRALIJ, dok. oddaja 20.30 OB PRVEM SVITU, film 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 REGIONALNE NOVICE' 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 20. julija SLOVENIJA 1 09.55 Radovedni Taček 10.20 Živalske pravljice 10.35 Pod klobukom 10.55 Zgodbe iz školjke 11.25 Učimo se tujih jezikov 11.40 Poslednji Mohikanec, amer. film 12.25 TrioLorenz 13.00 Poročila 13.05 Lingo,tv igrica 14.20 Moderna mesta, 3/10 15.15 Tednik 16.05 Reka upanja, 2/18 16.50 Ognjena moč, 9/15 17.20 Operacija strogo zaupno, 6/24 18.00 TV dnevniki 18.05 Alpe jadran 18.35 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Atlanta Ž96 20.35 Od Saladina do Sadama, dokum.oddaja 21.10 Turistična oddaja 21.30 Sobotni finale MMS Ž96 23.30 TV dnevnik 3 23.45 La Marge, franc. film 01.15 SOVA: sledi Večni sanjač, 4/25 SLOVENIJA 2 13.30 Petkov finale MMS Ž96 15.30 Mostovi 16.00 Slovenski utrinki 15.35 Znanost od blizu 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Film 18.00 Na robu sveta 18.30 Karaoke 19.30 4x4 20.25 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža 20.35 Olimpijske igre (do 03.40) VTV 09.30 POLETNI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, pon. 11.00 MALI PODGANČEK, risani film, pon. 12.30 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 497. VTV MAGAZIN 20.30 DIVJE PALME, 3. del, pon. 21.15 PTUJSKI FESTIVAL RENČE Ž96, 2. del 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 NAJ SPOT DNEVA 22.20 VIDEOSTRANI do 24.00 NEDELJA, 21. julija SLOVENIJA 1 09.05 Delfi in prijatelji, 4/26 09.30 Sredi galaksije zavij levo 09.55 Nedeljska maša 11.00 Atlas človeškega telesa 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje 13.00 Poročila 14.30 Karaoke, ponovitev 15.30 Nedeljska reportaža 16.00 Dlanvdlani 16.15 Ženske z obale, 2/5 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.00 Atlanta Ž96 20.35 Igre brez meja 22.20 Martin Chuzzlevvit, 2/6 23.20 TV dnevnik 3 23.40 SOVA: sledi Kobra, 11/22 sledi V območju somraka, 24/62 SLOVENIJA 2 08.20 Angleška glasbena lestvica 09.10 Videošpon 09.55 V vrtincu 10.40 TOK TOK 11.25 4x4 11.55 Pasje poletje 12.40 Donington: motociklizem za VN Velike Britanije, prenos 14.50 Figarova svatba 17.30 Olimpijski program 20.05 Večerni gost 20.55 Filmska uspešnica, Olimpijsko poletje, nemški film 22.30 Olimpijski program VTV 08.15 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 08.40 POLETNI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 496. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program, pon. 10.05 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.50 ŠPORTNI GOST, pon. 11.10 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO •11.35 EPP 11.40 497. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program, pon. 12.10 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.35 PTUJSKI FESTIVAL RENČE Ž96, zabavno glasbeni program 13.15 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, gost: MILAN KUČAN, pon. 14.50 VIDEOSTRANI 15.00 MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA 16.00 VIDEO TOR KONCERT AC/DC, 2. del 17.00 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, pon. 17.25 OB PRVEM SVITU, pon. filma 18.50 HOROSKOP 18.55 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 22. julija SLOVENIJA 10.50 Arabela se vrača, 20/26 11.20 Agatha, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.45 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Forum 15.30 Nedeljska reportaža 16.00 Večerni gost 16.50 Dober dan, Koroška 17.20 Simpsonovi, 42/48 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček 18.20 Živalske pravljice 18.35 ABC-ITD, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Atlanta Ž96 20.35 TV konferenca 21.25 Ptica v roki, dokum.oddaja 22.25 TV dnevnik 3 23.00 Sova: sledi Kobra, 12/22 sledi Območje somraka, 25/62 00.05 Svet poroča SLOVENIJA 2 10.55 Učimo se tujih jezikov, angleščina 11.10 Turistična oddaja 11.25 Christy, 11/21 12.10 Sobotni finale MMS Ž96 14.10 Studio city 15.10 Sostanovalke, 11/13 15.35 Muenchenčana v Hamburgu, 14/14 16.30 Olimpijski program 18.30 Sova, ponovitev sledi Kobra, 11/22 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Sostanovalke, 12/13 21.00 Olimpijski program (do 03.45) VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP Vabimo k ogledu 09.35 497.VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 Epp/VABIMO K OGLEDU 20.05 CIRKUS MOIRE ORFEI 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 NAJ SPOT: KONCERT D.J. BOBO 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 23. julija SLOVENIJA 1 11.40 Japonske pravljice 11.55 Palčki nimajo pojma 12.15 Poslednji Mohikanec, amer. film 13.05 ABC - ITD igrica 15.40 Atlas človekovega telesa, 5/13 16.05 Obzorja duha 16.35 Mostovi 17.05 Gimnazija strstih src, 4/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Sredi galaksije zavij levo, 10/28 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Atlanta Ž96 20.35 Dosje 21.25 Roka ročka 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.10 Sova: Kobra, 13/22 sledi Območje somraka, 26/62 SLOVENIJA 2 09.25 Ognjena moč, 9/15 09.55 Alpe Jadran 10.25 Slike na robu, plesna oddaja 11.20 Igre brez meja 13.00 Trend 14.00 Analitična mehanika 14.30 Brez žensk ne gre 15.00 Dr. Ouinova, 7/18 15.45 Sova: ponovitev sledi Kobra, 12/22 16.30 Olimpijski program 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Brez žensk ne gre 20.45 Olimpijski program (do 03.45) VTV 09.30 CIRKUS MOIRE ORFEI, pon. 10.15 EPP/Vabimo k ogledu 10.20 NAJ SPOT, KONCERT D.J. BOBO, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 498. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 VIDEOSTRANI do 24.00 10.05 Bajke med rožami 10.15 Mladi Picasso, 4/8 11.45 Roka ročka 11.35 National geographic, 7/20 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Oddaja za otroke 15.30 Dlan v dlani 15.45 Dosje 16.35 Ljudje in zemlja 17.05 Gimnazija strtih src, 2/26 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Atlanta Ž96 20.35 Starlight hotel, novoze- lanski film 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Šport 22.50 Sova: sledi Kobra, 14/22 sledi V bran, 2/8 sledi V območju somraka, 27/62 SREDA, 24. julija SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 13.20 Prisluhnimo tišini 13.50 Ženske z obale, 2/5 15.20 Erikini cilji, 6/12 15.45 Tropski vetrovi 16.30 Olimpijski program 18.30 SOVA: ponovitev sledi Kobra, 13/22 19.15 V vrtincu 20.05 Nogomet: predkolo za pokal UEFA 22.30 Olimpijski program (do 05.40) VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.30 498. VTV MAGAZIN, pon. 09.50 EPP / Vabimo k ogledu 09.55 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.15 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 RADIO FM, 4. del, pon. nanizanke 20.30 VIDEO TOP: KITARSKI VIRTUOZI: STEVIE VAI in ERIC CLAPTON 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00 Petek, 19. julija TVS1 00.05 DAJ ŠE ENKRAT, SAM, amer. komedija, 1972 Scenarij: Woody Allen Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton, Jerry Lacy Woody je upodobil s filmi zasvojenega kritika, ki ga je zapustila žena. Njegov najboljši prijatelj si prizadeva, da bi mu pomagal, Woody pa njegovo pomoč sprejme tako, da se zaljubi v njegovo ženo. Toda bolj kot ljubezen- ski trikotnik je v ospredju filma neka druga tema, s katero se je Woody Allen mnogokrat ukvarjal v svojih filmih - odnos med resničnostjo in domišljijo. Sobota, 20. julija TVS1 23.25 LOČNICA, franc. film, 1976 Režija: VValerian Borowczyk Igrajo: Sylvia Kristel, Joe Dallesandro, Denis Manuel Zgodba govori o predanem zakonskem paru, ki uživa v ljubkovanju in si priseže zvesto- bo. Toda mož mora v Pariz, kjer se sreča z vsemi skušnjavami frivolnega mesta. Spozna tudi vzvišeno in očarljivo prostitutko, ki ga povsem prevzame... Nedelja, 21. julija TVS2 20.55 OLIMPIJSKO POLETJE, nemški film, 1993 Režija: Gordian Maugg Igrajo: Jost Gerstein, Verena Plangger, Otto Ruck Avtor se je dela lotil izjemno pozorno in da bi ustvaril čimbolj avtentično sliko, se je izdatno posluževal starih arhivskih posnetkov in fotografij. Kako dobro mu je uspel preplet dokumentarnega gradiva, upoštevanje resničnih dejstev in fikcije, dokazujejo številne nagrade, ki jih je dobil doma in v tujini. Nad prvencem so bili navdušeni tako v Tokiju kot v Kijevu, nagradili so ga tudi v Franciji. Poleg velike zavzetosti za tehnično plat filma, ki ne more iti mimo gledalcev, pa ima veliko zaslug za uspeh tudi prikupna zgodba o odraščanju. Leta 1936 si je namreč mladi mesarski vajenec, doma iz Pomorjanskega, iz skromnih prihrankov kupil kolo, da bi z njim lahko obiskal olimpijske igre v Berlinu, o katerih je govoril ves svet... Sreda, 24. julija TVS1 20.35 HOTEL POD ZVEZDAMI, novozelanski film, 1987 Režija: Sam Pillsbury Igrajo: Peter Phelps, Greer Robson, Alice Fraser Zgodba govori o prijateljstvu med dvanajstletnim dekletcem in veteranom iz prve vojne, ki v času depresije 1929. leta razkriva predvsem njuno medsebojno odvisnost pri iskanju poti v Avstalijo, saj bi oba - iz različnih razlogov rada pobegnila iz Nove Zelandije. Bežita kot slepa potnika največ z vlaki, pa tudi z avtomobili kot avtoštoparja in peš. Počasi se zbližujeta in si vse bolj zaupata, saj je uspeh njunega bega odvisen od medsebojne pomoči. Poleg izvrstnih ek-sterierjev pokrajine velja poudar- iti tudi dramaturško čvrstost zgodbe, ki je ves čas napeta zaradi stalne nevarnosti, ki preti junakoma. OJ aj fc- Mjljl^] ••• Oh 'o % T O TOM pri ZPM5 MEZP1AČEN KUC - VSAK OAN OP 12* DO M* "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o-o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posamezne^ izvoda je 130 SiT, trimesečna naročnina 1430 SIT, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrsUč-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinaiji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Veienje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamol Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._ 18. julija 1996 MODRO KRONIKA MS CAS 13 Avtomobil bočno v drevo V torek, 9. julija, seje ob 7.55 na lokalni cesti v Gaberkah pripetila prometna nesreča v kateri se je hudo poškodoval voznik osebnega avtomobila 18-letni Boštjan B. iz Spodnjega Razboija. Ko je vozil po lokalni cesti iz smeri Velunje proti Šoštanju, gaje v Plešivcu v levem ovinku pričelo zanašati po vozišču. Vozilo je zdrsnilo levo s ceste in bočno silovito trčilo v drevo ob cesti. Pri trčenju je voznika vrglo iz vozila in je ranjen obležal na vozišču. Z motorjem pod avtomobil V sredo, 10. julija, ob 12. uri, je 17-letni Edin L. iz Velenja vozil kolo z motorjem po Konovski cesti iz smeri Škalske proti Šaleški. Po strmem klancu navzdol se je peljal z ugasnjenim motorjem. V ostrem desnem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 60-letni Alojz D. iz Velenja. Ob zaviranju je Edina zaneslo naravnost pod avtomobil. V nesreči seje hudo poškodoval. Trčenje v križišču V soboto, 13. julija, ob 9.37 je 32-letni Srečko B, iz Šoštanja vozil osebni avtomobil po Šaleški cesti v Velenju iz smeri Kidričeve proti Goriški. V križišču, kjer je promet urejen s semaforjem, je zapeljal v križišče in vozil naravnost v času, ko je v njegovi smeri vožnje gorela dopolnilna zelena puščica za zavijanje v desno. V tistem trenutku je iz smeri Gorice skozi zeleno luč pripljal voznik osebnega avtomobila 67-letni Fhmc B. iz Velenja in trčil v bok Srečkovega vozila. V trčenju se je voznik Franc B. lažje telesno poškodoval, sopotnica v njegovem vozilu 63-letna Roza B. pa hudo. Požar v stanovanju V petek, 12. julija, okoli 19.30, je zagorelo pregreto olje na štedilniku v stanovanju Olge R. na Stantetovi ulici v Velenju. Gasilci, ki so prihiteli na kraj, so požar takoj pogasili, tako daje nastala gmotna škoda znaša le okoli 25.000 tolarjev. Ni vedel, kje ima avtomobil V noči iz 12. na 13. julij, so policisti v križišču v Gaberkah ustavili voznika osebnega avtomobila, ime niti ni pomembno, je pa "korenjak" doma v Šoštanju. Ker so sumih, da vozi pod vplivom alkohola, so odredili preizkus. Ta je pokazal, da je bil sum zelo zelo upravičen, a voznik zapisnika o tem ni hotel podpisati, nasprotoval pa je tudi odvzemu krvi. Jezen je iz protesta pustil svoj avto odklenjen kar sredi križišča in odšel. Policisti so vozilo zavarovali, ker pa na postaji v Velenju za hrambo nimajo primernega prostora, so ga odpeljali v Celje. Dopoldne, torej v soboto, 13. julija, pa je voznik, ki o dogajanju ponoči očitno ni vedel veliko, prišel na Policijsko postajo, da bi prijavil krajo svojega avtomobila! Tatvina denarnice V soboto, 13. julija, okoli 13. ure, sije neznanec v cvetličarni na Šaleški cesti 2 c ogledoval razstavljeno blago. Ko je prodajalka stregla strankam, je izkoristil priložnost in ji izmaknil denarnico v kateri je imela osebne dokumente in denar. Tat je Evo P. oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. Mozirja, ki je hodil po vozišču. Da bi preprečila trčenje je zavila v levo, vendar se nesreči ni dalo izogniti. Pešec se je v njej hudo poškodoval, zdravi se v celjski bolnišnici. Tatovom pride vse prav! V noči na sredo, 10. julija, je v Nazaijah neznanec ukradel škarpirno žlico od bagra. Prirejena je bila za uporabo na japonskem bagru znamke Takuchi. Lastnik Vilijem K. iz Zlateč iz Šentjurja je oškodovan kar za okoli 450.000 tolarjev. Dve hudi nesreči v enem dnevu Na območju Policijske postaje Mozirje sta se 9. julija pripetili dve hudi prometni nesreči, ki jima je bilo skupno to, da sta se v obeh ponesrečila pešca. Prva nesreča se je pripetila ob 16.45. Iz smeri Mozirja proti Radmirju je vozila osebni avtomobil 31-letna Majda P. iz Žlaborja pri Mozirju. V naselju Spodnja Rečica je na cesto nenadoma pritekel 6-Ietni Jernej A. iz Spodnje Rečice. Kljub zaviranju in izogibanju v desno, je voznica trčila v otroka in ga zbila po vozišču. V nesreči se je Jernej hudo poškodoval, oče ga je odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Ob 21.35 pa je po regionalni cesti iz smeri Ljubije proti Mozirju vozila osebni avtomobil 38-letna Danica R iz Brezja pri Mozirju. V bližini mostu preko potoka Trnava je na kratki razdalji na cesti nenadoma opazila pešca 63-letnega Antona Ž. iz Najdena mrtva V soboto, 13. julija, okoli 22.30 je 77-letni Jožef K. iz Dobriše vasi ob povratku domov našel v vodi, v kopalni kadi, mrtvo ženo 77-letno Kristino. Zdravnik, ki je truplo pregledal, ni našel znakov tujega nasilja, natančnejši vzrok smrti pa bo pokazala obdukcija. Oče z nožem nad sinova V torek, 16. julija, okoli 18. ure, seje domov na dvorišče domače stanovanjske hiše v Pernovem pripeljal 45-letni Štefan T. Ko je izstopil iz avtomobila, je vzel v roke kuhinjski nož in se napotil proti sinovoma 17-letnemu D. in 20-Ietnemu Robertu, ki sta na dvorišču popravljala avtomobil. D. je stopil k očetu in roko prijel za rezilo noža. Skušal je preprečiti, da bi oče zabodel Roberta. Ker se je pri tem porezal po roki, je rezilo spustil, do očeta pa je stopil Robert, ki ga je oče z rezilom zabodel v predel levega ramena. Robert je še stekel pod bližnje gospodarsko poslopje, tam pa se je zgrudil. Policisti so osumljenca prijeli na dvorišču. Brata D. in Roberta so odpeljali v bolnišnico Celje, kjer so D. po nudeni prvi pomoči odpustili v domačo nego, Robert pa je ostal na zdravljenju. Osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost, so s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. V Mali reki poginile postrvi V nedeljo, 14. julija, okoli 15.30 so prebivalci ob vzrejnem potoku RD Šempeter Mali reki nad Marijo Reko in Preboldom, opazili poginjene ribe, predvsem postrvi. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta 46-letni Danijel V. in 25-letni Anton D. iz Prebolda dopoldne na mostu z vodo polnila pvc sode, ki jih je Danijel kupil v eni od trgovin, dva od njih pa nista bila očiščena. Pri nalivanju vode s pomočjo pretočne traktorske črpalke, je ta tekla preko robov sodov na most in v potok. Ko sta z nalivanjem končala, sta most oprala. Policisti so vzeli vzorce vode in poginulih rib, natančnejši vzrok pogina bo pokazala analiza. Gmotno škodo so ocenili na okoli 300.000 tolarjev. Enkrat pivski sodi, drugič denar V četrtek, 11. julija, je v Šempertru neznanec vlomil v skladišče last Mirka H. Odnesel je 12 praznih 50-literskih sodov za pivo vrednih 84.000 tolaijev. V Žalcu pa j e neznanec istega dne vlomil v prostore gostinskega lokala Šport Club, jih temeljito preiskal in našel 260.000 tolarjev gotovine, last lastnika lokala Marjana S. iz Žalca. FFf:, :m ■ B Ji Rekorder v pihanju ustavljen v Dravogradu V soboto, 13. julija, v nočnem času, so policisti UNZ Slovenj Gradec izvajali poostren nadzor ugotavljanja psihofizičnega stanja voznikov. 11 policijskih patrulj je kontroliralo skupaj 550 vozikov. Pri tem so ugotovili 138 kršitev cestno-prometnih predpisov. 65 voznikov bodo prijavili sodnikom za prekrške, 25 voznikov so mandatno kaznovali, zaradi lažjih oblik kršenja cestno prometnih predpisov pa so opozorili 48 voznikov. V času poostrenega nadzora so z alkotestom preizkusili 131 voznikov. Pri 44 voznikih je bila ugotovljena prekoračena stopnja alkohola v organizmu, 6 voznikov pa je preizkus odklonilo. Najvišja koncentracija alkohola v organizmu je bila ugotovljena pri vozniku, ki so ga ustavlili na območju Dravograda, pri katerem je elektronski alkotest pokazal prisotnost 3,74 g/kg alkohola v organizmu. Ni prebolel ločitve •••••••••••••••• Velenjčan se je smrtno zabodel na Ponikvi 1 Petintridesetletni Velenjčan Ferdinand E. očitno ni mogel preboleti tega, da gaje zapustila njegova zunajzakonska partnerica. Grozil je njej, osemletni hčerki, večkrat pa je tudi grozil, da bo zaradi tega ubil sebe. To je v petek zjutraj tudi storil in to kar vpričo policistov. Na Ponikvi pri Šentjurju, kamor je prišel iskat svojo prijateljico M. Č., se je z nožem smrtno zabodel v predel srca. Med Ferdinandom E. in njegovo zunajzakonsko partnerico M. Č. harmonije v skupnem življenju v stanovanju na Stantetovi ulici v Velenju že nekaj časa ni bilo več. Razmere so se še poslabšale, ko se je M. Č. odločila, da ga bo zapustila. Ferdinand E. je večkrat grozil, da se bo ubil, grozil pa je tudi prijateljici in hčerki. Prav zaradi stopnjevanih groženj ga je prejšnji torek partnerica s hčerko zapustila in se preselila k svojim staršem na Kozjak, včasih je prebivala tudi pri sorodnikih na Ponikvi pri Šentjurju. Sem se je v četrtek popoldne pripeljal tudi Ferdinand, ker pa je ni našel, se je "utaboril" kar v avtomobilu. Okoli polnoči se je odpeljal k staršem partnerice na ' Kozjak in tudi njim grozil, govoril pa je še, da bo u moril partnerico, hčerko in potem še sebe. V petek zjutraj se je znova pripeljal na Ponikvo. Vstopil je v stanovanje, kjer naj bi prebivala partnerica, v kuhinji je iz predala vzel kuhinjski nož ter odšel pred poslopje, kjer sta bila brat njegove prijateljice in njegov tast. Prosil ju je, naj ga ubijeta in konico noža nastavljal na svoje prsi. Ta dva sta o vsem tem dogajanju obvestila šentjurske policiste in prosila za pomoč, t Ko je patrulja prispela na Ponikvo in je Ferdinand E. zagledal policista, ki sta šla proti njemu, je zbežal proti avtomobilu. Policista sta ga dohitela, tedaj pa je iz žepa potegnil nož in z njim zamahnil proti policistu. Policist se je zamahu izmaknil in Ferdinanda prijel za komolec. Ta pa se je z nožem, ki gaje še vedno držal v roki, začel zabadati v predel prsi. Policist mu je to hotel preprečiti, vendar seje Ferdinand vseeno močno zabodel v predel srca. Zaradi tega je na mestu dogajanja umrl. V oblačilih Ferdinanda so kriminalisti kasneje našli poslovilno pismo, ki potrjuje, da se je odločil, da si bo vzel življenje/ . ■ (k) Umor. ki je pretresel Prebold ••••••••••••••••••••••••• Aleševi zadnji koraki Umor 16-letnega Aleša Č. iz Migojnic, do katerega je prišlo v torek, 9. julija, pred pizzerijo Preboldski gaj pri letnem kopališču v Preboldu, ni pretresel samo tega kraja in Spodnje Savinjske doline, segel je dlje. Umrl je mladenič, kije šele dodobra stopil v življenje, pa je tisti večer, ne da bi kdo slutil, naredil svoje zadnje korake. Mnoge podrobnosti tega gnusnega dejanja so javnosti že znane. Tistega torka popoldan so štirje prijatelji, med katerimi je bil tudi pokojni Aleš Č. v lokalu igrali namizni nogomet. Okoli 22.15 so zapuščali lokal. Pred vhodom so se srečali s skupino petih ljudi, ki se je tja pripeljala z osebnim avtomobilom. V skupini sta bila med drugimi tudi 26-letni Vinko B. in 18-letni Dušan K., oba doma v Preboldu. Vinko naj bi provokativno ogovoril mladoletnike in jih vprašal, kdo mu bo prižgal cigareto. Uslugo sta mu ponudila Aleš in njegov prijatelj Anton V Tega naj bi Vinko brez vzroka prijel za majico, ga porinil ob bližnjo betonsko ograjo in ga s pestjo udaril po obrazu. Dušan K, ki je bil v družbi z Vinkom B., pa je napadel Aleša C. Napadenega prijatelja je poskušal ubraniti prijatelj, zaradi česar je Dušan K stekel stran. Ko je to opazil Vinko B. naj bi stopil do Aleša in iz hlačnega žepa potegnil nož ter z njim Aleša zabodel v predel prsnice. Vbodna rana je bila za fanta usodna. Kljub pomoči prijatalja je po nekaj metrih, ki jih je še naredil, omagal, se zgrudil na pločnik in umrl. Vinko B. je po dejanju zapustil kraj umora, odvrgel nož (tega so policisti pri pregledu terena našli) in se po nekaj minutah vrnil v lokal, kjer naj bi gostom grozil, da se bo maščeval, če ga bo kdo vpletel v tragični primer. Oba napadalca so že v sredo, 10. julija, privedli k preiskovalnemu sodniku. Zoper Vinka B., osumljenega kaznivega dejanja umora, je ta odredil pripor. ■ mkp Smrt pod traktorjem 40-letni JanTo Beričnik iz Mozirja je v sofioto, 13. julija, ob 19.40, vozil kmetijski traktor po lokalni cesti iz smeri Ljubije proti Lepi njivi. Po klancu navzgor gaje dohiteval voznik kmetijskga traktorja 56-letni Alojzij J. iz Mozirja. Na ravnem delu ceste se je Beričnik umaknil desno na bankino, da bi ga drugi traktor lahko prehitel. Pri umikanju pa je z desnimi kolesi zapeljal na nasip. Tam je traktor trčil v drevo, se po trčenju prevrnil in pod seboj pokopal voznika Janka, ki je na kraju nesreče poškodbam podlegel. ■ Junij je bil zelo krvav V pol leta v prometnih nesrečah 32 mrtvih Na cestah na območju UNZ Celje je v letošnjih prvih šestih mesecih v prometnih nesrečah umrlo 32 ljudi. To je najbolj črn podatek o dogajanju na naših cestah v tem času, saj nekateri drugi kazalci kažejo, da je bila prometna varnost malo boljša. Vseh prometnih nesreč je bilo sicer za dva odstotka več kot lani, vendar je bilo več lažjih prometnih nesreč. Prometnih nesreč z ranjenimi je bilo namreč precej manj. Natančnih podatkov za prvih šest mesecev še ni, v petih mesecih pa je bilo takih nesreč 330, kar je za 11 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Število hudo ranjenih v takih nesrečah pa je bilo skoraj za tretjino manjše kot lani. Nekoliko več (za šest odstotkov) je bilo lažje ranjenih. V prvih petih mesecih se je zgodilo 19prometnih nesreč s smrtnim izidom, lani pa le 16. Gledano le statistično, je bilo prvih pet mesecev tudi glede števila ljudi, ki so v prometnih nesrečah umrli, ugodno, saj je bilo mrtvih 21 udeležencev, leto poprej pa je v tem času na naših cestah umrlo 24 ljudi. Sledil je čmi junij, ko je na cestah umrlo kar 11 ljudi (lani šest). Tako je v pr\'i polovici letošnjega leta na cestah celjskega območja umrlo skupaj že 32 ljudi, to pa sta dva več kot lani. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na območju Žalca, sledita pa območji Celja in Slovenskih Konjic. Omenili smo že, da se je skupno število prometnih nesreč v prvih petih mesecih povečalo za dva odstotka. "Gibanje"prometnih nesreč je po območjih zelo različno. Največje zvečanje so zabeležili v upravnih enotah Celje, Žalec in Šmarje pri Jelšah. Drugod je bilo nesreč manj kot lani. Tudi v tem času so policisti posvečali največ pozornosti kršit\>am, ki so najpogostejši vzrok za prometne nesreče (tu je še vedno na prvem mestu vožnja z neprilagojeno hitrostjo - zaradi tega se je zgodilo 31 odstotkov vseh prometnih nesreč). V prvih petih mesecih so policisti na celjskem območju zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov izvedli skupaj nad 39 000 različnih ukrepov. To je kar 75 odstotkov več kot lani v tem času. Skoraj 10 500 kršiteljev so predlagali sodnikom za prekrške, 26 737 kršiteljev so kaznovali na mestu prekrška. ■ (k) OBVEŠČEVALEC 16 14 KilS VAS 18. julija 1996 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo ras, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infonnacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 18. julija - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Rus in dr. O.Renko Petek, 19. julija-dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Lazar in dr. Kočevar Soboto, 20. julija in nedeljo 21. julija - dežurni dr. Stupar in dr. V. Renko Ponedeljek, 22. julija - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Slavič in dr. Friškovec Torek, 23. julija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. D.Vrabič in dr. Urbane Sredo, 24. julija - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Stupar in dr. Rus Zobozdravstvo: Nedeljo, 21. julija - dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 19. julija do 26. julija - Blatnik Franc, Stanetova 47, Velenje, mobitel 0609/618-117. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Jožefa Kos, roj. 1923, Velenje, Šercerjeva c.št. 15; Frančiška Plevčak, roj. 1920, Grobelno št. 138; Franc Rovere, roj. 1910, Celje, Žagrad št. 81; Ciril Manfer, roj. 1909, Kasaze št. 35; Franc Zibmaher, roj. 1924, Gore št. 7; Rudolf Verboten, roj. 1927, Šmartinske Cirkovce št. 19; Angela Stropnik, roj. 1946, Velenje, Šalek št. 89; Martin Turk, roj. 1900, Šoštanj, Levstikova c.št. 4. Upravna enota Žalec Poroka: Franc Pesjak, Črnova in Andreja Zakrajšek, Srebotnik pri Vel. Laščah. Smrti: Franc Cilenšek, star 85 let, upokojenec, Ojstriška vas 4; Aleš Čater, star 17 let, dijak, Migojnice št. 129. Upravna enota Mozirje Poroka: Alojz Prodnik, 1970, Robanov kot 37 in Barbara Roban, 1964, Robanov kot 35. Smrti: Beričnik Janko, 1956, Lepa Njiva 35; Janez Podkrižnik, 1941, Žlabor 2; Katarina Prislan, 1907, Meliše 3; Franc Rosenstein, 1932, Poljane 9. H mm m m KINO DOM KULTURE VELENJE Sobota, 20.7. ob 21. uri ZADNJI SPREHOD - drama Režija: Tim Robbins Vloge: Susan Sarradon, Sean Penn Na smrt obsojenemu morilcu, ki mu je umor dokazan, stoji v zadnjih dneh pred smrtno obsodbo ob strani nuna, s katero se pogovarjata o usodni noči, ko je zagrešil zločin ter o vseh drugih stvareh, o katerih se kot nesrečni mladenič ni nikoli pogovarjal z nikomer. Odlična igra vseh akterjev, še posebej Susan Sarradon, ki je za to vlogo dobila svojega prvega, tako težko pričakovanega Oskarja. Ponedeljek, 22.7. ob 20. uri NAKLEPNI UMOR - drama Režija: Gorčin Stojanovič Vloge: Branka Katič, Nebojša Gugovac, Ljubiša Samardič Nadarjena fotoreporterka Bulika sreča leta 1992 na protivojnih demonstracijah Bogdana, ranjenega srbskega borca in ga pripelje domov, ker se je po odpustitvi iz bolnice znašel na cesti. Njuna zgodba se prepleta z zgodbo Bulikine babice iz 2. svetovne vojne. Film je izbran izmed petih filmov pro-ducenta in igralca Ljubiša Samardžiča, ki z njimi gostuje po Sloveniji. KINO ŠOŠTANJ Petek, 19.7. ob 20. uri ZADNJI SPREHOD - drama KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 21.7. ob 20. uri ZADNJI SPREHOD - drama Naslednji filmi: Dr. Jekyll in gospa Hyde, Kritična točka, Periskope dol, Mesečina in Valentino, Ujetnika, Izvirni strah. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št 856-384 od 8. do 14. ure! DUSETl d.o.o. TRGOVINA - SERVIS PARIŽUE 8/A, 63314 BRASLOVČE TEL.: 063/720-598 (pri mostu čez Savinjo) PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV •lonsered ®)Husqvamai - MOTORNE ZAGE - VRTNE KOSILNICE - KOSILNICE NA NITKO - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI ... PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG... DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. O Z 0 3 1 Z IU □ ca % Zlata mama si bila in takšna boš za ' nas ostala. Hvala Ti za vso ljubezen, ki si nam jo dala. ZAHVALA Tiho, kot je živela, je nenadoma odšla od nas ljuba žena, mami in oma JOŽICA KOS 1923 -1996 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospe Teji za lepe poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Predvsem pa se zahvaljujemo gospe Anici Mrak in gospe Mariji Čepelnik, ki sta nam nesebično pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tone, hčerki Silva in Vlasta z družinama. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA121, TEL.: 831 -109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.-18. URE. VLJUDNO VABLJENI! ItAIIIO TELE!JE ČETRTEK, 18. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Na današnji dan; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 17.30 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav;! blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 8. julija do 14. julija 1996 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SOj/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 8. julija do 14. julija 1996 1200i ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. 18.7. 09. 7. O10. 7. 111.7. B12. 7. 013.7. 114.7. POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL: 063 / 720 - 003,720 - 660 Skrb, delo in trpljenje, Tvoje bilo je življenje, niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal! ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in tast RUDOLF VERBOTEN 8.4.1927 - 12.7.1996 upokojenec zunanjega obrata RLV iz Cirkovc Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki so skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče, izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo rudarski godbi, častni straži RLV, govorniku, praporščakom in gospodu duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, sinovi in hčerka z družinami. Ko tu mimo hodiš postoj in pomisli, da tudi ti prideš za menoj! ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, sina in brata MARJANA STROPNIKA 18.10.1952 - 2.7.1996 iz Plešivca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu duhovniku za poslovilne besede in opravljen obred, govorniku g. Skarlovniku in pogrebcem. Žalujoči: sin Srečko, mama, ata, sestra in brata z družinami in drugi sorodniki. 18. julija 1996 OBVEŠČEVALEC NAS VAS 15 MALI OGLASI LADO SAMARO, pet vrat, reg, 97/7, letnik 93, ugodno prodam. Telefon 882-402. PARCELO V GRIŽAH PRI ŽALCU v izmeri 1,65 ha (gozd) s hišno številko, primerno za vikend, prodam. Telefon 723-701. TELICO SIMENTALKO brejo 8 mesecev prodam. Telefon 885-369. V IMENU DEDIČEV KOLENC, prepovedujem prodajo in nakup zemljišča v Slatinah KO Paška vas do sodne razdelitve. Marija Kopin. MIHAELA ROŽEJ SP IZ ŠENTJURJA s 15.7.96 odjavljam dejavnost izdelovanje drobnih tekstilnih predmne-tov in trgovinske storitve "Ostržek". V NOVEM NAKUPOVALNEM CENTRU INTERSPAR v Velenju, oddam lokal v najem. Telefon 852-150. VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali radio. Možnost kredita. Telefon po 16. uri 062-221-106 ali 062-631-164. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo 21.7. prodajala mlade kokoš nesnice rjave, stare 6 mesecev, ki že nesejo od 8. ure do 8.30 v šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. VIKEND z manjšim vinogradom v bližini Šmartnega ob Paki, prodam. Telefon 854-618 zvečer. PARCELO V GAVCAH cca 30 a ugodno prodam. Telefon 063-885-155 po 20 uri. IŠČEMO POŠTENO ŽENSKO za nego in gospodinjsko pomoč na domu. Telefon 882-560 po 15. uri. ZAMRZOVALNO OMARO 2401 in štedilnik 2 + 2, prodam. Telefon 882-672. POSLOVNI PROSTOR samostojen s telefonsko številko v poslovnem središču Velenja, prodam. Telefon 0609-618-208. ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK, Combi Extra - Inglesina, prodam. Telefon 854-901. TELIČKO SIMENTALKO za nadaljno rejo, težko 100 kg, prodam. Telefon 893-071. TELICO SIMENTALKO težko 350 kg, prodam. Telefon 893-250. R-5 SL, L.87, rdeče barve, ugodno prodam. Telefon 856-437. ČOLN MAESTRAL 9 s in motor Tomos 4,5 ugodno prodam. Telefon 892-261. TELICO SIMENTALKO, težko 350 kg, prodam. Telefon 893-250. DVA KOZLIČKA IN KOZO ugodno prodam. Telefon 885-490 po 19. uri. ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE 2001, s predali, brezhibno, ugodno prodam. Telefon 852-99. DVOSOBNO STANOVANJE 50 m2 v centru Velenja, prodam. Telefon 853-970 po 20. uri zvečer. TELETA STARA po 10 dni in kravo za zakol, prodam. Matjaž Hrastnik, Lajše 195, Šoštanj. KOMPLET 4 OKNA in balkonska vrata, prodam. Telefon 857-286. R-5 SL, letnik 87, rdeče barve, ugodno prodam. Telefon 856-437. PASAT KARAVAN GT-G-60 SINHRO, letnik 90, prodam. Telefon 063-893-274. MITSUBISHI ECLIPSE 2.0, gs 16 V, letnik 93, rdeče barve, ugodno prodam. Telefon 063-893-274. PUJSKE težke 20/25 kg, prodam po 360 Sit/kg. Telefon 882-802. RISALNO DESKO a-0 format in družinski šotor, prodam. Telefon 850-703. RODOVNIŠKO ŽREBIČKO staro 10 mesecev, prodam za 110.000 sit. Telefon 882-941. V CENTRU VRANSKEGA PRODAM stanovanje 90 m2. Telefon 063-708-766 od 18. ure dalje. C-15 dizel, podaljšan, letnik 91, reg. do 96/11, prodam, lahko tudi na kredit. Telefon 892-351. CELJE - VELENJE z okolico, mlad par najame manjše stanovanje. Telefon 854-752 od 17. do 20. ure. V OKOLICI VELENJA kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. Telefon 854-513 po 20. uri. BIKA SIMENTALCA130 KG, prodam po 480 sil/kg. Telegon 778-523. TELIČKO staro teden dni prodam. Telefon 832-125. IŠČEM OSNOVNE INŠTRUKCIJE ZA učenje na sintesizerju. Telefon 851 -111. PET ZAJCEV Z ZAJČNIKOM VRED, prodam. Telefon 893-590. KEMIČNA ČISTILNICA POLAK, Koroška 44, Velenje, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi kolektivnega dopusta od 22.7. do 10.8.96 zaprta. DVA REGALA IN MIZI prodam skupaj ali posamezno. Telefon 857-278. NA DOBRNI PRODAMO večjo stanovanjsko hišo ali jo zanenjamo za dvosobno stanovanje z doplačilom. Telefon 856-899. NA KARDELJEVEM TRGU prodamo dvosobno stanovanje, vseljivo v mesecu septembru1996. Telefon 856-899. ODDAMO DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE. Telefon 855-138. KOZE MOLZNICE S KOZLIČI, prodam. Telefon 888-122. NAJAMEM DVO DO TRI SOBNO STANOVANJE ali starejšo hišo v Velenju ali Šmartnem ob Paki. Telefon 885-609 GILERA 200 R-x ARIZONA , I.87, reg. do 5/97, prodam. Boštjan Krajcer, Paka 43 a OB VELENJSKEM JEZERU PRODAM VIKEND. Telefon 854-130. SEZONSKE VSTOPNICE JESEN 96, za tekme NK RUDAR prodam po 7.500 sit. Telefon 857-631. V VELENJU prodam štiri sobno stanovanje, 105 m2, za 84.000 dem. Telefon 069-83-446. SEAT TOLEDO 1,6 letnik 92, VEC-TRA 1,6 letnik 92, DAIHATSU CUORE letnik 91, KADET 1,4, letnik 91, prodamo. Kredit do 5 let. Telefon 063-855-975. NOVO SPALNICO prodam za 70.000 sit ter kavč in dva fotelja za minimalno ceno. Telefon 857-193. R-18 PLJ letnik 85, kredit do 5 let, prodam. Mobitel 0609-643-883. TRAJNO GOREČO PEČ in litoželezno bano, zelo ugodno prodam. Telefon 861-150. V SPOMIN ■■■Mi ■MM L ™ v—- -- 20. julija bo minilo eno leto, od kar smo ostali sami brez tebe, dragi mož, oče in stari ata Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a prazen tvoj prostor v hiši, ni mogoče nadomestiti. FLORJAN STROPNIK iz Skornega pri Šoštanju Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala! Žalujoči žena Ivanka, sinova Janko in Marjan z družinama. Zdaj nič več se pesem ne oglaša, za vasjo nihče več ne igra. Tam ob gozdu, tam v samotni hiši je utihnila harmonika. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica antona kotnika iz Skornega 21 21.5.1910 - 7.7.1996 Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ali pisna sožalja, darovane vence, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Stuparju za njegovo nesebično pomoč v letih njegovega zdravljenja in osebju bolnišnice Topolšica. Zahvala GD Paška vas, DU Šmartno ob Paki, TUŠ Šoštanj, godbi Zarja, d.o.o. Figaro Velenje, pevcem, govorniku g. Andreju Vovku za lepe poslovilne besede ter gospodu prodekanu Ivanu Napretu za opravljen obred in lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ■ 1 ZAHVALA B Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija \ w m vK^Ji ANTONA DROFELNIKA iz Letuša Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, nič Tvojega smehljaja, utihnil je Tvoj glas. Bolečina in samota sta pri zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine Ti spiš, a v srcih naših Ti živiš. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem sosedom, TEŠ Šoštanj, MGA Nazarje, nas, gospodu za poslovilne besede, godbi Zarja in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo kolektivu kuhinje TEŠ. Žalujoči: Žena Ivica, hčerki Tanja z Igorjem ter Mojca z družino. ZAHVALA Ob smrti naše Ni te več med nami, preselila si se v nas. ANICE KRAJNC Gledaš z našimi očmi in poslušaš z našimi ušesi. Ne moreš umreti dokler ne umremo mL se zahvaljujemo vsem, ki ste lepšali njeno pot. Družina Krajnc ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in dedija ANTONA ZAPUŠKA 13.6.1938 - 8.7.1996 iz Raven se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala MOPZ Ravne za odpete žalostinke. Hvala govorniku in gospodu kaplanu za verski obred. Žena Alojzija, sin Jože z družino, hčerki Erna in Nada z družinami, vnuki Špela, Sara, Gašper. V SPOMIN IVANA IN VERE KUGLER Prazen dom je in dvorišče, naše oko vaju zaman išče, ni več vajinega smeha, utihnil je vajin glas, obstalo je srce in ostali so sledovi pridnih rok. Solze se ne dajo skriti, bolečina zatajiti, vajin prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. Hvala vsem, ki jima še posvetite lepo misel in prižigate sveče ob njunem grobu. VSI VAJINI 21.12.1929 - 23.6.1979 8.1.1933 ■ 19.7.1995 Štirideset let šoferskega združenja v Velenj 13. julij, praznik šoferjev in avtomehanikov Slovenije, so še posebej svečano obeležili s svojim štiridesetim jubilejem, člani združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje. V družbi skoraj 300 uniformiranih kolegov iz vseh stanovskih društev celjske regije, so se zbrali na regijsko svečanost ob prazniku šoferjev v soboto popoldne in tako dostojno in prijateljsko slavili dan šoferjev. Šofersko povorko so formirali pri kotalkališču in ob zvokih Rudarske godbe Velenje odkorakali do Titovega trga, Pevski zbor ZSAM Velenje , ki z združenjem sodeluje že vrsto let, je tudi tokrat imenitno zapel in poleg godbe na pihala dodal kulturno noto prazniku. Osrednji nagovor v imenu Predsedstva Zveze ZŠAM Slovenije je imel Lojze Čobec, ki je med drugim poudaril pomen druženja, izobraževanja članov, preventivno delovanje, ter prizadevanje znotraj združenj za dostojnejši zaslužek ter boljše delovne pogoje poklicnih voznikov. Članom ZŠAM Velenje je izrekel priznanje za uspešno delovanje in čestital k štirideseti obletnici. Čestitkam se je pridružil tudi Med množico uniformirancev so bile predstavnice in člani vseh združenj celjske regije kjer je bil izveden kulturni program, slavnostni govori, podelitev priznanj in pokalov za regijsko tekmovanje šoferjev. župan Mestne občine Velenje, Srečko Meh, ki je menil, da je delovanje društev pomembna družbena kvaliteta, zato jo je potrebno gojiti tudi v prihodnje. Po svojih močeh, kot je dejal, bo omogočal takšno politiko in praktično izvajanje - delovanje društev, kot bo v interesu ljudi, znanja, varnosti v cestnem prometu in splošnega blagostanja občanov. Obljubo za sodelovanje v prihodnje, je izrazil tudi predstavnik osrednjega pokrovitelja, direktor APS Velenje, Jakob Holešek. Menil je, daje potrebno povezovati vrste šoferjev, avtomehanikov in drugih, ki delajo v prometu ter transportu, s tem pa je mislil tudi na omogočanje delovanja društva kot je ZŠAM Velenje, saj se vanj lahko vključujejo ljudje po svojih željah, interesih in povsem neprisiljeno. Za napredek v tej pomembni dejavnosti je potrebno iskati vse, ne le strokovne možnosti, da bi prevoze v cestnem prometu bolj spoštovala celotna družba. Stane Čas, predsednik ZŠAM Velenje je le še ponovil bistvene elemente dela in funkcionioranja društva v minulih desetletjih, ko je bil v upravbnem odboru oz. vrsto let na mestu predsednika. V imenu Predsedstva ZZŠAM Slovenije pa je podelil zlato plaketo za sodelovanje ob 4o-letnici ZŠAM Velenje, sekretar zveze Stane Inkret z besedami : Nismo politični in ne želimo biti. Vendar bomo svoje cilje poizkušali dosegati z vsemi sredstvi, saj si človek voznik zasluži boljši kos kruha, večjo varnostno kulturo, manj mal-tretiranja s strani prometnih Mala anketa ••••••••••• Atlanta pred televizorjem V mestu Coca-Cole, v Atlanti, ameriški zvezni državi Georgija, je že vse nared ža slavostno otvoritev in pričetek jubilejnih letnih olimpijskih iger moderne dobe. Jutri, v petek, 19. julya, jih bodo slovesno odprli na novem, olimpijskem stadionu v glavnem mestu Georgije. V Atlanti bo Slovenijo zastopalo 37 športnikov, med njimi jih je kar nekaj, ki iahko posežejo po osvojitvi najvišjih mest. Atlanta je precej oddaljena in najbrž je zelo malo tistih slovenskih srečnežev, ki so se odpravili na kraj dogajanja, večina Slovencev bo športna tekmovanja spremljala pred televizorji, brala o njih v časopisih in poslušala po radiju. Tako so zagotovili tudi naši anketiranci, tisti, ki smo jih v pričakovanju dogodka o tem spraševali v Velenju v ponedeljek dopoldne. Fric Canilek: "Malo jih bom že spremljal, kako pa? Najbolj zanimiva mi je atletika in to tudi najraje gledam. Seveda bi bilo zelo lepo, ko bi Slovenci v Atlanti posegli po kakšni medalji, športnikom želim čim več dobrih rezultatov. Mislim, da bo medaljo osvojila Brigita Bukovec. Privoščil bi ji jo, ker je tako simpatično dekle." Bernarda Blazinšek: » W* . >. "Koliko bom spremljala olim-ipijske igre? Vse je odvisno od tega, koliko časa bom imela in kje bom v času iger. Odpravljamo se na dopust, vendar bomo o igrah gotovo brali v časopisih. Najbolj nas bo zanimalo, kako dobri so naši. Upam in želim si, da bi tudi Slovenijo lahko videli na zmagovalnih stopničkah." Simon Kosi: "Seveda bom spremljal olimpijske igre in to pred televizorjem. Najraje sicer gledam košarko, a olimpiada je olimpiada in tam je pravzaprav zanimivo kar vse. Težko je organov in predvsem večjo zanesljivost pri ohranjanju delovnega mesta. Po podelitvi priznanj nekaterim podjetjem v Šaleški dolini, so razdelili tudi pokale za uspešno tekmovanje na regijskem prvenstvu v Celju. Za tretje mesto v skupni uvrstitvi gaje prejel Janko Pučnik (Izletnik -PE Velenje ), za prvo mesto Štefan Orter (APS Velenje ), ter za prvo mesto v CPP Alenka Koprivnik iz Velenja (Avto šola AVTIS ). Pri restavraciji Jezero se je nadaljevalo družabno srečanje , predstavili so brošuro" štirideset let ZŠAM Velenje", podelili so značke za dolgoletni staž in plakete tovarištva. Mnogi so ob odhodu čestitali tudi za izjemno uspelo prireditev, organizacijo in izvedeno šofersko parado. Pa SREČNO VOŽNJO, zaključimo erjev 4IKOV 'f>«JOL£ T V&ENJE napovedovati kako se bodo odrezali naši, a jaz jim želim najbolje." Sonja Juvan: "Olimpijske Stanetu Času, predsedniku ZŠAM Velenje, je izročil zlato plaketo Zveze ZŠAM Slovenije, Stane Inkret. ob čestitki k prazniku tudi vsem udeležiti, tistim, ki se slovesnosti niso mogli Jože Miklavc Karavana Poletnih 13 v Ločah Za nami sta že dve javni predstavitvi KARAVANE POLETNIH 13, kjer obiskovalci v živo poslušajo vseh 13 poletnih pesmic in nato izberejo in na glasovalnih lističih obkrožijo najbolj všečno melodijo večera. Prva prireditev je bila 29. junija v Radencih, kjer je bil obiskovalcem najbolj všeč Brendi in njegova pesmica "Da si res me ljubila Marija", drugo in tretje mesto pa sta si delila Darko Kegl in Moni. V nedeljo 14. julija pa se je karavana ustavila v Ločah, kjer je prav tako zelo močno zmagala Brendijeva pesmica, drugo mesto je zasedla Moni, tretje pa Korado Buzeti. Na obeh prireditvah je bilo zelo veselo, organizatorja sta tednik Kaj in Radio Velenje, program je povezoval Vinko Šimek. V petek 19. julija ob 18. uri pa bo veliki finale POLETNIH 13 v Velenju, kjer se bo dokončno odločilo, katera pesmica vam je bila to polet- je najbolj všeč m -mar Prikupna Moni med nastopom igre, sploh letošnje, ki so jubilejne, so že dogodek, ki ga je treba spremljati. Vsaj malo, ker časa, da bi človek lahko kar sedel pred televizirjem najbrž ni. Držim pesti za naše, kakšnega napovedovanja rezultatov in medalj pa si ne bi privoščila! Vse dobro in dobre rezultate!" ■ mkp, tp vabijo na VELIKI FINALE PESMI POLETJA '96 P0U7M/J J'J v petek, 19. julija ob 1](k uri na Titovem trgu v Velenju Izbrali boste najbolj všečno melodijo letošnjega poletju 1. Robi Horvat - Fijaker stari 8. Korado Buzeti - Reci ji 2. Black & iVhite - Gremo na ples 9. Brendi - Da si res me ljubila Marija 3. Duo Primavera - Koliko pomladi 10. Hajdi - Ogenj gori 4. Darko Kegl - Le eno poletje 11. Miran Titičkovič - 0, Janez ti 5. Tina Trnjar - Moj rokenrol 12. Aleksander Jež - Dolge gate obleke! 6. Karmen Plazar - Noč in dan bom zate 7. Moni - Včasih Slovenke rade so 13. Viki - Rada bi te pozabila Proaram bo vodiI Vinko Šimek poseben gost bo Vlado Kalember