Poštnina plačana v gotovini
LETO V., ŠTEV. 11 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Kastelic — Naslov uredništva in uprave: >Naše delo« pri OO OF Krško — Telefon 43 — Čekovni račun pri narodni banki FLRJ Krško štev. 615-1-95332-16 — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Celoletna naročnina 144, polletna 77, četrtletna 36 din — »Naše delo« izhaja dvakrat mesečno.
KRŠKO, DNE 14. JUNIJA 1952
naše Delo
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRŠKO
VOLK, ki ne menja dlake-
V zadnjem, času so se začeli zbirati in združevati ljudje s kardinalskimi klobuki, škofovskimi mitrami, s fašistični mi informbirojevskimi znaki ter zagnali huronsko vpitje in uprizorili divjo gonjo proti naši domovini. Levji delež pri delu, da bi osovražili Jugoslavijo imajo ljudje, ki se gnetejo okoli trona Petrovega naslednika. S pridigarsko vnemo iščejo razne stvari, jih preoblikujejo in tako spremenjeno trosijo v svet, da bi ljudje dobili vtis, da se godijo v novi Jugoslaviji »strašne« stvari. Kaj hočejo ti »apostoli resnice?« Ali je mar pri nas vera ogrožena? Mi vsi vemo, da je cerkev ločena od države in iz šole. Verski pouk smo postavili tja kamor spada — v cerkev. Nikomur ni zabranjeno, da se udeležuje verouka. Nobenemu duhovniku ni prepovedano izvrševati cerkvenih obredov. Zakaj potem tako nizkotna in podla gonja proti naši tako težko in krvavo plačani svobodi?
Zavedati se moramo, da se katoliške cerkve drži tisočletna zakonitost, da je vztrajno na strani reakcionarnih sil na svetu. Čim se je okrog tretjega stoletja po našem štetju povezala z vladajočimi razredi, je prenehala biti čista religija, postajala je čedalje bolj »posvetna« sila. Začela si je pridobivati bogastvo, osvajala si je vpliv na družbeno življenje, postala je državna in v srednjem veku celo super-državna oblast, ki je razpolagala s kronami in prestoli. V srednjem veku so bili ti cerkveni oblastniki gospodarji vsega političnega, gospodarskega in kulturnega udejstvovanja. Saj so imeli pravico celo kralje odstavljati. Vendar nam zgodovina dokazuje, da v tej dobi, ko so bili ti »apostoli resnice in ljubezni« edini in absolutni vladarji položaja, preživlja človeštvo svojo najtežjo dobo — dobo poniževanja, mračnjaštva, tlačanstva, izkoriščevanja in brezobzirnega mučenja in sežiganja na grmadi vseh tistih, ki se niso pasje pokoravali cerkvenim oblastnikom. Spomnimo se samo na grozovita mučenja Matije Gubca in njegovih sodelavcev, saj so vse te grozovitosti bile blagoslovljene od zagrebškega nadškofa.
Delovnim množicam nasprotno politiko so Vatikan in vsi njegovi pomagači, verni svojim tradicijam, zastopali
tufli v času, ko je delovno ljudstvo trpelo in krvavelo pod fašističnim bičem. Uradna cerkev na Slovenskem, kot verni in poslušni sluga Vatikana, je v času okupacije popolnoma razgalila svoj obraz. Škof Rožman je ves svoj cerkveni aparat dal na razpolago fašistom in nacistom in skupno z okupatorjevimi rablji aktivno sodeloval proti interesom našega ljudstva.
Vsi ti župniki in kaplani, ki so ustanavljali vaške straže, pošiljali okupatorju spiske osvobodilnih borcev, odločali o interniranju in zaporih, vohunili preko aktivistk Katoliške akcije, zlorabljali spovednice in cerkve, mučili in morili partizane, vsi ti izrodki so v očeh dobrega dela naše duhov-šične ter prav tako svete stolice »heroji« katolištva. Zaradi tega nismo slišali po vojni iz ust cerkvenih predstavnikov nikakršne obsodbe nad moralno, nacionalno in konec koncev tudi versko zablodenostjo ter zločinsko izdajo stotin duhovnikov in najvišjih cerkvenih predstavnikov. Največ, kar smo o tem slišali je bilo zdihovanje nad njihovo »kratkovidnostjo« in- »zapelja-nostjo«. Nihče od duhovnikov, ki so dokazano klali in pošiljali v smrt borce v osvobodilni borbi, ni bil izobčen, čeprav cerkveno pravo to jasno zahteva, pač pa je cerkev smatrala za umestno izobčiti poštene duhovnike, ki so se »pregrešili« z zvestobo svojemu narodu in pripadnostjo socializmu. Nihče ni zahteval od duhovščine, da se odpove veri in svojemu nazoru, pač pa smo od njih pričakovali lojalnosti do svojega naroda, domovine in skupnih naporov za ustvaritev socializma. Škofje pa so odgovorili z »ni zaželjeno«, da bi duhovščina sodelovala v »Cirilmetodij-skem društvu katoliških duhovnikov«, ki ima v programu lojalno sodelovanje z ljudsko oblastjo in pozitiven odnos do socialističnih naporov.
Po našem spopadu s kominformom so cerkveni vrhovi mislili, da je prišel čas, začeti znova borbo za privilegije in ob'last. Gospodje, ki so bili med vojno mirne duše na strani fašizma ter vanj polagali vse svoje nade, so zdajci obrnili oči k zapadu, ki naj jim v času naše najhujše stiske pomore, da izsilijo izgubljeno pozicijo. Pričakovali so, da se bo socialistična Jugoslavija morala
h oiimfa tdata OMl v Heškm
V	soboto, dne 7. junija, se je vršil v Krškem občni zbor OZKZ. Od 76 delegatov je bilo navzočih 61. Po končanih formalnih točkah je podal tov. Dragan Franc, predsednik OZKZ izčrpno poročilo. V svojem referatu je zajel prav vso problematiko zadružnega življenja ter navedel vse vzročne vezi s tem vprašanjem in podal perspektivo našega bodočega dela. Referat je bil tako bogat, da bi bilo nujno potrebno istega razmnožiti ter dostaviti vsem KDZ in KZ v podrobno razpravo.
V	krškem okraju je v letu 1951 poslovalo 49 SKZ. Zaradi nezadostne ekonomske baze in slabega vodstva ter poslovanja v zadrugah, je do danes 16 od 49, prenehalo samostojno delovati. Te
šestih primerih pri-
olcraju izseljeniški pas. Tovariš Colarič Lojze, predsednik OLO, mu je pravilno odgovoril, da je že enkrat čas, da prenehamo s tem, po sedmih letih svobode, saj je vendar naša ljudska oblast ravno temu izseljeniškemu pasu posvetila v prvih letih po osvoboditvi največ pažnje in žrtvovala prav tem krajem ogromna materialna sredstva. Tovariš predsednik OLO je tudi točno poudaril, da imamo iskati vzroke o nepravilnem delovanju vinarskih zadrug v ostankih kapitalistične miselnosti, ki še v teh zadrugah vlada.
V debato je posegel tudi tov. Ingolič kot zastopnik republiške zveze, ki je posebno kritiziral slabo delo, odnosno nedelo nadzornega odbora OZKZ, ki ni čutil niti toliko dolžnosti, da bi pripravil pismeno poročilo za občni zbor
ukloniti pred pogoji zapada, če bo hotela od tam dobiti svojo pomoč. Tudi Vatikan je bil istih misli. Vpregel je vse svoje sile in svojo diplomacijo, da bi izsilili na zapadu pritisk proti Jugoslaviji, ki se je uprla hegemoniji tiranov. Tako je vesoljna cerkev odprla vse registre svojih orgel: »od »Osser-vatore Romano« do ameriških kardinalov in tržaškega fašističnega škofa San-tina. Osnovni tenor vseh teh cerkvenih akordov je bil: zdaj je čas, izstradati Jugoslavijo ter jo prisiliti na kolena, zdaj je čas postaviti zahteve pred Tita, da se odreče socializmu in dopusti svoboden razmah klerikalizma.
Tej vatikanski gonji so se kajpada na najvišji namig takoj pridružili tudi naši škofje. Obilno so začeli streči vatikanskim obveščevalcem s podatki o »preganjanju cerkve« v Jugosloviji. Kajti Vatikan potrebuje za svojo gonjo proti socialistični Jugoslaviji novih »herojev«, ker so mu stari belogardistični danes nekoliko nezaželeni. Svet se je namreč med tem že dokaj seznanil z vlogo belogardizma med vojno. Zato je treba napraviti novih »herojev« in prav teh si je zaželel tudi ljubljanski škof — coadjutOr Vovk (pravi škof je po volji Svete apostolske stolice namreč še vedno kvisling in izdajalec Rožman) v svoji okrožnici o verouku. Čeprav danes nihče ne brani poučevati verouka, je vendarle treba ustvariti razpoloženje, kakor, da je to pri nas silno nevarno in kako z vseh strani groze težke »nevšečnosti«. O potrebi herojstva govori tudi mariborski škof Deržečnik v svojih birmanskih pridigah. Kaže, da sta oba škofa dobila od papeške nunciature enaka navodila za borbo proti naši državi, kajti njegove pridige se niso mnogo razlikovale od Vovkove okrožnice. Dobro vemo, kaj si želita ta dva gospoda, ko priporočata »herojsko« javno izpovedovanje vere in verskega prepričanja: Treba je napolniti cerkve, organizirati velike procesije, treba je izvajati množični pritisk v mestu in na vasi proti ljudem, ki niso verni, proti ljudski oblasti — in na tihem. so obenem zaželeli incidente, herojska dejanja, ki naj nahranijo reakcijo po svetu z novim gradivom.
Kakor se je naša cerkvena reakcija med osvobodilno borbo naslanjala z vso silo na tuji fašizem, tako se tudi danes naslanja na tuje protidemokratične in naši svobodi sovražne sile. V odnosu do socialistične Jugoslavije so znova v istem taboru moskovski in rimski papež, svetovna reakcija in naša uradna cerkev.
Proračun okraja Krško
določa 146,768.000 din dohodkov in izdalkov
zadruge so se v
KMmSSMvi; OZKZ. N,M1, j, poud,^ da l. .g*, drugam. Po novi upravno teritorijalni
razdelitvi okrajnih in krajevnih odborov, je našemu okraju pripadlo še pet KZ, in sicer od OLO Trebnje: Telče, Tržišče, Šentjanž in Krmelj in od OLO Novo mesto pa KZ Prekopa. Na zadnjem občnem zboru KZ Krmelj je bilo sklenjeno, da se isto razformira, in to zaradi tega, ker je od 62 članov le dvanajst kmetov, ostali so pa rudniški delavci in upokojenci, zaradi česar nima zadruga perspektive za bodočnost. Tako ima danes okraj Krško 37 delujočih KZ s približno 10.465 člani.
Po končanih referatih se je razvila živahna diskusija, ki pa se ni poglobila v problematiko zadružništva samega ter se je večinoma izražala v razpravljanju podrobnjakarstva. Referat tovariša predsednika je bil tako obširen in izčrpen, zato bi bilo nujno potrebno podrobneje poglobiti se v vzroke sedanjega stanja zadružnega življenja na vasi ter analizirati vzročne vezi v družbeni ekonomiki, kakor je bilo to v referatu lepo prikazano in si na podlagi istih ustvariti nov način zadružnega življenja. Ako bi delegati pazno sledili referatu, bi v njem našli tudi odgovor za razna vprašanja, ki so jih tam postavljali. Tovariš Kerin iz Kostanjevice je popolnoma napačno postavljal načelo, da je treba vinogradniku plačati za vino ceno njegovih proizvajalnih stroškov. Ta trditev dokazuje, da tov. Kerin ni niti najmanj poučen o osnovnih zakonih družbenega in ekonomskega razvoja. Ravno tako ni bil na mestu njegov očitek, da okrajni kakor višji forumi pozabljajo, da je v krškem
vso skrb in pažnjo posvetiti osebju KZ, jih stalno nadzirati, da se tako preprečijo malverzacije, ki občutno škodijo ugledu KZ.
Na občnem zboru je bilo jasno povedano, da se ne odstopa od zadružnega življenja na vasi, temveč da se spreminja način pristopanja, ki sloni na absolutni prostovoljnosti, tako da si kmetje sami ustvarijo na osnovi lastnih potreb tako zadružno življenje, ki jim ga diktira ekonomski razvojni zakon.
Po končani diskusiji je^ bil izvoljen nov upravni odbor zadružne zveze iz najboljših tovarišev našega zadružnega življenja, ki so garant, da se bo v bodoče v krškem okraju razvijalo zadružno življenje tako, da bo imel naš kmet vanj popolno zaupanje.
Na zasedanju Okrajnega LO Krško dne 28. maja 1952 je bil sprejet proračun za leto 1952, ki znaša skupno 146 milijonov 768.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov.
Okrajni proračun za leto 1952 predvideva za investicije 10,700.000 din, za kulturo in prosveto 39,158.000 din, za socialno zaščito ljudstva 16,373.000 din. za zdravstveno zaščito ljudstva 49 milijonov 298.000 dinarjev, za kritje izdatkov državne uprave 26,159.000 din, proračunska rezerva za nepredvidene izdatke pa znaša 5,080.000 din. Poleg tega so še za prosveto, socialno skrbstvo, zdravstvo in državno upravo predvidena sredstva v proračunskih globalih za občinske ljudske odbore v skupnem znesku 45,428.000 din. Sorazmerno na-pram lanskoletnim proračunskim kreditom so v letošnjem letu predvidena znatno višja finančna sredstva za kulturo in prosveto in za zdravstveno zaščito ljudstva. V odnosu za lanski proračun so pa planirani nižji izdatki za socialno skrbtvo in državno upravo. Takšna razdelitev sredstev je popolnoma v skladu z našo sedanjo ekonomsko in družbeno politiko, to je zniževaneje neproduktivnih in administrativnih izdatkov in usmerjanje teh sredstev v produktivne namene in v korist celotne družbe.
Znesek predviden za investicije je sestavni del republiškega državnega plana investicij ter določen v skladu z letošnjimi možnostmi lokalne investicijske graditve. Razdeljen je takole:
1.	Za nujna popravila Doma onemoglih Impolca 300.000 din.
2.	Za nujna popravila bolnice v Brežicah 300.000 din.
3.	Za zavarovanje (pokritje) veterinarske ambulante v Brežicah 2,800.000 dinarjev.
4.	Za večja popravila in ureditev šol v Podbočju, Artičah, Kostanjevici, Sromljah in Pečicah 1,200.00 Odin.
5.	Za obnovo šole Kal 1,100.000 din.
6.	Za obnovo vodovoda v Brežicah 5,000.000 din
Ta investicijska dela so v letošnjem letu najnujnejša, ostale nujne stvari pridejo v poštev v prihodnjem letu. Poudariti je treba, da so v predlogu proračuna pri posameznih posvetnih in zdravstvenih ustanovah predvidena znatna sredstva na poziciji »vzdrževanja zgradb«, čigar sredstva bodo ustanove lahko v precejšnji meri uporabile za razne adaptacije, večja popravila itd.
Za kritje stroškov predvojaške vzgoje in PAZ, predvsem pa za nabavo sa-
nitetne in gasilske opreme je predvideno 5,113.000 din. Za zatiranje sadnih rastlinskih škodljivcev in kužnih bolezni pa 820.000 din.
Pri socialni zaščiti ljudstva zavzemajo glavne postavke podpore žrtvam fašističnega terorja, podpore družinam kadrovcem in podpore siromašnim dijakom. Poleg tega so pa še v proračunih občinskih ljudskih odborov predvidene splošne socialne podpore v znesku 6,358.000 din.
Pri izdatkih za zdravstvo sta glavni postavki vzdrževanje bolnice v Brežicah in pa izdatki za zdravila ter zobno nego zavarovancev. Za bolnico v Brežicah je letos določenih 32,019.000 din napram lanskoletnim 10,312.000 din. Od tega je predvidenih za nabavo zdravil
6.800.000	din, za prehrano bolnikov pa 9,000.000 din in za nabavo inventarja, predvsem perila 4,500.000 din. S temi sredstvi je bolnici v Brežicah zasigu-rano, da bistveno izboljša način prehrane, postrežbe, opreme itd.
Tudi letošnji proračun izdatkov je izravnan s proračunom dohodkov. Poleg okrajnih dohodkov participira proračun tudi na enem delu zveznih in republiških dohodkov. Za kritje proračuna izdatkov je planiran 5% okrajni delež na osnovnem in dodatnem družbenem prispevku od vseh podjetij okraja. To znaša od osnove 975,000.000 dinarjev 46,387.000 din. Iz teh zneskov je jasno viden največji in vodilni prispevek, ki ga dajejo skupnosti delovni kolektivi po naših podjetjih in obratih. Nadalje bo služil za kritje izdatkov 79% deleža na kmečki dohodnini pobrani na področju sedanjega okraja v letu 1952. Ta del znaša 74,646.000 din. Večji del tega zneska bo pa oddan v obliki pa-tricipacije navzdol — občinskim ljudskim odborom.
Dohodnina, ki bo letos zbrana od privatnih obrtniških gospodarstev, zadrug in ostalih prostih poklicev v znesku
13.405.000	din pripada v celoti okraju. Razen tega predstavljajo v letošnjem letu okrajni dohodek vse takse pobrane na področju okraja, te so planirane v znesku 11,009.000 din. Planiran davek od dediščin in daril je odstopljen v celoti občinskim ljudskim odborom.
Iz finančne odločbe za leto 1952 je razvidno, da znašajo letošnji proračuni občinskih ljudskih odborov 45,428.000 dinarjev napram lanskemu letu v znesku 24,919.000 din. V okviru teh sredstev bodo občinski ljudski odbori letos v stanju, da bistveno izboljšajo svoje delovanje.
Vtisi
_ Poziv naročnikom —
„Našega dela46
V tej številki smo priložili položnice, predvsem za one naročnike, ki še niso poravnali naročnino za leto 1951 in za I. polletje 1952. Znesek, ki ga dolgujete nakažite čimprej. V nasprotnem primeru Vam bomo dostavo lista ukinili, denar pa sodno izterjali.
Prav tako pozivamo tudi ostale naročnike, ki še niso poravnali letošnje naročnine (144 din), da jo nakažejo čim prej.
Naslov uredništva, tek. račun pri NB in naročnina je označena na naslovni strani v gornjem levem kotu.
Uredništvo
V	Brežicah so že postali tradicionalni festivali slovensko-lrvaškega »Bratstva in edinstva«. Tako se je vršil v nedeljo, 8. junija Mladinsko-pionirski slovensko-hrvaški festival z zelo bogatim in pestrim sporedom.
Že zgodaj zjutraj so začeli mladinci in mladinke, pionirji in pionirke oživljati brežiške ulice in se zbirati pred gimnazijo in stadionom »Razlaga«, kjer se je vršil fizkulturni del programa. Nastopala je mladina in pionirji iz Zagreba, Brežic, Krškega, Senovega, Brestanice, Sevnice, Cerkelj, Čateža, Artič, Bizeljskega, Kostanjevice, Leskovca, Podbočja, Blance itd. Fizkulturni program je bil zelo živahen, saj so mladina in pionirji komaj čakali, da se pomerijo med seboj. Nastopali so skoraj v vseh fizkulturnih disciplinah: streljanju, metu bombe, teku, skoku v višino in daljino, odbojki in v teku čez prepreke. Med tem, ko se je nemoteno razvijalo fizkulturno tekmovanje, so se v Domu JLA pomerili najboljši šahisti iz našega okraja in mesta Zagreba.
Najprej so se pomerile skupine našega okraja, nato je ob 11. uri sledil dvoboj v vseh fizkul turnih disciplinah med našim okrajem in gosti iz Zagreba. Mladinke iz Zagreba so v vseh fizkul-turnih disciplinah dosegle 234,8 točk in tako zasedle prvo mesto. Takoj so jim sledile mladinke iz Brežic, ki so zasedle drugo mesto z 185,5 točkami. Mladinci IV. gimnazije iz Zagreba so dosegli 262,9 točk ter dobili prvo mesto, sledi jim pa gimnazija Brežice z 260,9 točkami. V tekmovanju delavske mladine je zmagalo Senovo z 205,9 točkami pred Zagrebom, ki je dosegel 204 točke. Naši najmlajši — pionirčki — so bili dosti boljši, saj so pionirji in pionirke našega okraja zasedli prvo mesto. V šahu pa so zmagali Zagrebčani.
V	tekmovanju za okrajno prvenstvo so zasedli prva mesta: mlajši pionirji
iz mladinsko-pionirskega slovensko-hrvaškega lesti vala
y Brežicah
osnovne šole Krško, mlajše pionirke osnovne šole Senovo, starejši pionirji gimnazije Krško, starejše pionirke gimnazije Senovo, mlajši mladinci gimnazije Brežice, mlajše mladinke gimnazije Brežice in starejši mladinci industrijske šole Senovo.
V dvoboju v strelstvu med našim okrajem in Zagrebom so se naši izkazali in zasluženo zasedli prvo mesto. V tenisu smo bili slabši in so Zagrebčani upravičeno želi uspeh. V odbojki so prav tako zmagali Zagrebčani.
Po končanem fizkulturnem programu so se vsi nastopajoči napotili v brežiške gostilne in menze, kjer je bilo za njih pripravljeno kosilo. Kmalu za tem pa je napovedovalec preko zvočnika pozival skupine, da se postrojijo v povorko, katera je krenila izpred gimnazije po Kardeljevi ulici s pionirsko godbo načelu v »Viteško dvorano«.
Kulturni program sta popoldne ob 15. uri otvorila tovariša Dernač Jakob, predsednik Sveta za kulturo in prosveto in Krajnc Stane, sekretar OKLMS Krško. Kulturni program je bil po zaslugi tov. Zorko Savice zelo dobro organiziran, ne smemo pa pozabiti tudi ostalih, ki so se trudili, da bi kulturni program čim bolje uspel. Najprej je nastopil pionirski pevski zbor iz Brestanice pod vodstvom tov. Bonove, katerega je publika pozdravila z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem. Sledil mu je pevski zbor osnovne šole Dobova, ki je zapel nekaj pesmi pod vodstvom najstarejšega pevovodje tovariša Vadnala. Prav lepo točko so dali mlajši pionirji brežiške gimnazije. Sledil je 40-članski pevski zbor »Joža Vlahoviča« iz Zagreba, ki je zapel več hrvaških pesmi, med njimi tudi eno slovensko »Mati Slovenija«, katera je bila publiki toliko bolj pri srcu, ker so jo peli bratje iz Hrvaškega. Isto društvo
je obogatilo program s folklornimi točkami, ki so bile prav lepo izvajane. Takšnih točk si Brežičani, kakor tudi ostali, še žele. Pionirke iz brežiške gimnazije so uprizorile baletno igro »De-setka« in balet s cvetnimi loki. Nastopali so še: pionirski pevski zbor iz Sevnice, pod vodstvom tov. Ahačiča; Artič, pod vodstvom tov. Ziherla; Brežic, pod vodstvom tov. Baškoviča; Krškega, pod vodstvom tov. Košorok Jožeta, kateri zbor je bil eden izmed najboljših. Pohvaliti pa je tudi mestni aktiv LMS Brežice, ki je bil zastopan v programu s folkloro. Ob spremljavi harmonike so mladinci in mladinke izvajali polko. Nastopil je tudi MKUD Brestanica in žel lepe uspehe.
Pionirke iz Podsrede je posebej pohvaliti. Izvajale so simboličen ples, s katerim so nastopile ob priliki odkritja spominske plošče na hiši Titove tete v Podsredi. Kakor tam, so tudi v Brežicah zelo dobro izvedle svojo točko.
Kulturni program so zaključili pionirji in pionirke iz Tržiča. Oblečeni so bili v gorenjske narodne noše. Izvajali so stare gorenjske plese. Nekatere so morali na željo publike ponoviti. Užitek je bilo gledati pionirčke, ki so tako dobro in brez napake izvajali gorenjske plese, kar je bilo presenetljivo in skoraj nepričakovano.
Udeležba na Mladinsko-pionirskem slovensko-hrvaškem festivalu je bila dokaj zadovoljiva, saj mu je prisostvovalo okrog 1200 udeležencev. Ista bi lahko bila večja, če bi napredek naših najmlajših bil staršem bolj pri srcu. Nekateri pozabljajo, da je ravno mladina tista, na kateri kujemo bodočnost.
Iz zadružnega življenja
Kljub negativnim elementom, ki so jih vsebovale naše zadružne ekonomije in KDZ, so ti gospodarski obrati, ponekod več, ponekod manj, dosegli gotovo uspehe in s tem pokazali na prednosti večjega kmetijskega obrata. V našem okraju obstoja sedaj 11 zadružnih ekonomij in 10 KDZ. V lanskem letu je 8 KDZ — brez Pišec in Šentjanža doseglo preko 22,000.000 din bruto dohodka, bruto izdatkov pa 10,033.282 din. čisti dobiček je torej znašal 11,785.072 din. čisti dohodek je bil razdeljen takole:	v sklade
3,318.094 din, zadružnikom pa je bilo razdeljeno 7,672.245 din. Povprečni delovni dan je znašal 216 din. Najvišji delovni dan je imela leskovška zadruga, 311 din, najmanjši pa podloška zadruga, 115 din. če bi vse pridelke, ki so jih zadružniki prejemali v na-turalijah obračunali po prosto formiranih cenah, plus dohodek iz o hišnice, bi se povprečje znatno povečalo. Iz tega je razvidno, da povsod tam kjer je bila storilnost dokaj zadovoljiva močna ekonomska baza, so bili življenski pogoji zadružnikov boljši od privatnih kmetov, nikakor pa ne slabši. Glavna naloga naših zadrug je vsekakor obnova. Zato so nekatere zadruge pristopile k reševanju tega problema. N. pr. KDZ Pišece je v letošnjem letu zasadila 5 ha vinograda, 3 ha breskovega nasada in povečala trsnico in drevesnico. S tem si je ustvarila bazo trsnega in drevesnega materiala, z ozirom na predstoječo obnovo. KDZ Leskovec je v letošnjem letu pristopila k organiziranju 100 ha plantažnega nasada breskev in hrušk. Tudi ostale kmetijske delovne zadruge sc pripravljajo v okviru možnosti na obnovo. Lahko bi pa naši obrati dosegli še večje uspehe, če ne bi vsebovali niz slabosti, kakor:	dosedanji destcmulativni način nagra-
jevanja, razkosanje parcel, nedozorela miselnost itd.
Vsled tega smo po temeljiti proučitvi naše Partije in vlade pristopili k reorganizaciji KDZ, ne pa k likvidaciji, kot to trobijo naši sovražniki. Omeniti je potrebno, da to ni pot na staro in da s tem ne odstopamo
od prvotnih ciljev, to je od izgradnje socializma na vasi, od ustvaritve večjih kmetijskih obratov. Kakor v republiškem merilu, tako se je tudi v okrajnem, izvršila fuzija zadružnega sklada z OZKZ. To je važno zaradi. tega, da se s tem ustvari enotna zadružna linija, zato bodo tudi vse dosedanje KDZ prišle v sklop SKZ, kot zadružna posestva s svojini gospodarskim računom in vodstvom. Vsa pasiva in aktiva zadružnega sklada se je prenesla na OZKZ v vrednosti dca 5 milijonov dinarjev, čisti dobiček iz leta 1951 pa bo porabljen za nakup večjih strojev.
Reorganizacija naših zadrug ne pomeni nič drugega, kakor opustitev vseh načel kol-hozJiega sistema ija prehod na absolutno prostovoljen, našim slovenskim razmeram prikladen sistem. Omeniti je potrebno, da se ponekod že pojavljajo primeri, kot v KDZ Log, da kmetje odvažajo stroje in drugo na svoja dvorišča, češ, da pozneje ne bo nobeden nič dobil, ker mislijo izstopiti iz KDZ. Vsem Ložanom pa povemo, da predno bodo šli narazen, bodo morali obračunati z državo, ker v tej zadrugi niso bili nikaki socialistični proizvodni odnosi, ampak je v glavnem vsak zase proizvajal in prodajal, z drugo besedo, bila je samo zadružna firma.
Tako so izkoriščali vse bonitete države, ki jih je dajala zadrugam v kakršni koli obliki, prispevali pa nič. Naj navedem primer, da je imela zadruga preko 60 ha obdelo-lavnc površine — in to dobre — pa so imeli v lanskem letu obveznosti do države v obliki davka 20.907 din, katere obveznosti Še do sedaj niso poravnali. To je karakterističen odnos »socialističnega obrata« do socialistične skupnosti.
Nikogar ne bomo s silo držali odn. vlekli v bodoče zadružno posestvo, opozarjamo pa v naprej vse dosedanje zadružnike, ki nameravajo izstopiti iz KDZ, da tudi kot privatni kmetje na tej drobni kmetijski posesti ne bodo imeli kakega lordskega življenja.
O. J.
Kako župnik Rampre
pase svoje ovcice
Župnika Rampreta iz Zabukovja pri Sevnici prebivalstvo našega okraja že dobro pozna zaradi njegove presenetljive iznajdljivosti v skrbi za dušni blagor svojih vernikov. Zanimivo pa je, da je njegova iznajdljivost za njegovo lastno udobje še toliko bolj presenetljiva,-Kakšna sredstva in kakšne načine je treba za to uporabiti, nam bo pojasnil ta-le primer.
Gospod Rampre je doslej iznašel že več načinov, kako priti 'do. denarja ali do drugih dobrin na lahek način, seveda na račun žuljev delovnih ljudi, oziroma duš, kakor on imenuje svoje farane. V januarju mesecu je hodil enostavno od hiše do hiše, pobiral vse, kar je bilo užitnega in koristnega in odnašal s seboj. To so v , bistvu sicer prosjaške metode, vendar ne nameravamo s tem gospoda Rampreta žaliti, ker on s tem ni hotel pridobiti zase kakšne koristi, ampak je kontroliral le pripravljenost svojih vernikov, koliko in kaj so pripravljeni žrtvovati za svoje »preganjane« dušne pastirje. Prosjačenje je v naši državi zaradi korenitih socialnih sprememb v korist delovnega ljudstva popolnoma nepotrebno in je zato razumljivo, da je vsak poskus v tej smeri nedopusten in kazniv. Gospod župnik je bil seveda kaznovan, predvsem pa užaljen.
Vprašanje ŽIVINOREJE pri nas
V našem kmetijstvu je danes najbolj pereč problem živinoreja.
Ni potrebno dosti besed za prikaz zaostalosti in zanemarjenosti naše živinoreje, še posebno, če jo primerjamo z drugimi panogami v kmetijstvu ali pa še bolje, z napredkom živinoreje v mnogih drugih državah. Krški okraj pa lahko celo smatramo za zrcalo, kakšna živinoreja ne bi smela biti. Od slabe prehranjenosti živine, slabotnega in maloštevilnega podmladka do prepogostih jalovosti, okužb in zanemarjene bikoreje, a da neproduktivnost, razen malih izjem, niti ne omenjamo.
Marsikdo bi na to površno odgovoril: Slaba krma, vojna leta, obvezna oddaja in še nešteto podobnih vzrokov — to so glavni vzroki takemu stanju. Vendar nas tako gledanje zapelje le v zmoto, ker nam onemogoča odkrivati prave vzroke nazadovanja živinoreje. Res so omenjeni vzroki vplivali na poslabšanje živine, vendar leži največje zlo za našo živinorejo v prepuščenosti živinorejcev samim sebi in absolutnem pomanjkanju skupnega — medsebojnega prizadevanja.
Da je res tako, se lahko prepričamo na izkušnjah najnaprednejših živinorejcev Slovenije, Dolenjcev na področju od Grosuplja proti Kočevju s središčem Vel. Lašče in Dobrepolje. V teh krajih, čeprav revnejših kot so naši, so bili živinorejci že pred vojno združeni v živinorejskih organizacijah, ki niso prenehale delovati -niti med vojno, po vojni pa so področje svojega dela v okvirju živinorejskih odsekov pri kmetijskih zadrugah celo razširile. Danes edino v teh krajih izvažajo plemensko živino, čeprav so med in po vojni prenašali iste težave kot drugod. Zato lahko trdimo, da je živinoreja uspešna le, če je plod skupnega dela in prizadevanja. Še je nešteto dokazov in primerov kako so si živinorejci opomogli s pomočjo raznih zadružnih organizacij, tako visok vzpon živinoreje v zapadnih državah je dosežen edino na zadružni osnovi.
Poglejmo še na enem primeru iz naših prilik, kako ne more poedinec načeti vprašanja 'živinoreje. Kako naj si na primer pomagajo kmetje — živinorejci ene ali dveh vasi, če imajo brezvestnega bikorejca, kakršnih pri nas ne manjka. Koliko škode povzroči biko-rejec, ki bika s skoki pretirano izkorišča, zanemarja osnovno higieno in nego, krmi pa žival tako, da bi čimprej dosegel najvišjo težo, ne glede na njeno plemensko vrednost, vrh vsega pa ravno taki ljudje najbolj tarnajo, kako se bikoreja ne izplača.
Ob zadnjem licenciranju smo naleteli na primere, kjer izvršijo biki tudi po 40 in več skokov mesečno, njih lastniki pa se smatrajo žrtve bikoreje (samo izračunajte 40X200 dinarjev mesečno in 200 kg prirastka letno). Medtem so pri nas vzorni bikorejci redki!
Kaj naj torej vaščani storijo? — Prepustijo tako važno gospodarsko vprašanje slučaju, ali pa naj skupno določajo, rešujejo in urejajo take probleme, v našem primeru, kdo in kako naj redi bika, ali bik odgovarja po pasmi, svojih lastnostih in podobno.
Kaj pa šele druga vprašanja živinoreje: očistiti pasme, izvajati selekcijo (odbiro plemenskih živali), vzrejo plemenske živine, uvajati napredne metode vzreje; taka vprašanja in probleme lahko rešuje samo močna živinorejska organizacija.
Imamo vse pogoje za dvig živinoreje, posebno za vzrejo plemenskih živali. Prvi pogoj je nujnost živinoreje v vsakem kmetijskem gospodarstvu. In če že moramo živino rediti, jo redimo tako, da bomo imeli od nje čim več koristi!
Možnost prodaje plemenske živine je drugi važen pogoj. Vkljub temu, da je naša živina na splošno nizkoproduk-tivna, ima le eno dobro lastnost, a ta je dobra konstitucija, po domače rečeno, živina je odporna proti vsem zunanjim vplivom. S takimi živalmi, se da ob primerni negi s smotrno selekcijo v kratkem času, skozi nekoliko po-kolenj, doseči primerna produktivnost.
Pristopiti je bilo treba torej k drugim, kajti vernike in njihovo krščansko pripravljenost za darovanje in sa-moodpoved je treba vsekakor kontrolirati. Zakaj pa imajo pastirja? Župnik Rampre pa je dober pastir in te prepotrebne kontrole ni opustil. To pa je zvezano z napori in trudom in je potrebno, da sp te dobronamerne usluge plačane. (»Spovedni list -— Zabukovje 1952«).
Spovedni list Zabukovje 1952
(Za velikonočno spoved)
Ta odpornost naših živali je razumljiva, saj preživi živina več slabega kot dobrega, vse pa, kar slabih prilik ne prenese, gre v zakol, tako se vrši nezavedna odbira (selekcija). Ker razen tega tudi pasme niso najslabše, čeprav nimamo čistega materiala, so se začeli za našo živino zanimati, ne samo živinorejci naših ostalih republik, temveč tudi iz drugih držav. Tako se strokovnjaki iz Grčije in Turčije zanimajo za naše govedo, ker se uvožene plemenite, čeprav visokoproduktivne, toda slabo-odporne pasme iz zapadnih držav pri njih ne obnesejo. Zato nam v bližnji bodočnosti tržišča in kupcev ne bo zmanjkalo.
Tudi klimatski in terenski pogoji so pri nas za živino prikladni, na splošno celo najprikladnejši, in bo sčasoma morala marsikatera žitarica odstopiti mesto krmnim rastlinam. Zato imajo bodočnost le tista gospodarstva, ki se bodo preusmerila na živinorejo. Končno nam tudi pogojev za zadostno krmno bazo ne manjka. Samo bo treba pristopiti k zboljšanju travnikov in pašnikov, sejati več detelje in ostalih krmnih rastlin in uvajati menjalne travnike (trave sejati).
Katere naloge stoje z obzirom na današnje stanje pred nami? Živinorejci aktivno sodelujte v živinorejskih odsekih in odborih pri kmetijskih zadrugah. Vodstva zadrug, ki ne kažejo razumevanja na gospodarska vprašanja zamenjajte!
Živinorejskim odborom ne manjka stvarnega dela. Čimprej podvzemite ukrepe za kontrolo bikoreje, pobrigajte se za dobre plemenjake. Pristopite izvajanju selekcije potom sprejemanja dobrih živali v rodovnike. Uvajajte molzno kontrolo.
Brez rodovnika in molzne kontrole zaman vzrejati plemensko živino! Danes ne ugotavljamo kvaliteto živali samo po zunanjosti in hvaljenju meše-tarja in lastnika. Predvsem nas zanimajo pri nakupovanju rodovniški izvlečki ponujenih živali in njih podatki o molzni kontroli. Živali s takimi po-
Tako se je odločil za izdelavo tiskanih spovednih listkov in zadel z enim udarcem dve muhi: Uvedel je vzorno statistično kontrolo, za vsak listek pa pobral skromno darilce v znesku 10 din. Nabrano vsoto okrog 3000 din je sicer namenil za sveče, slučajno pa spravil v svoj žep. Drugo nam je popolnoma razumljivo. Vprašujemo se le, komu in zakaj je potrebna statistična evidenca spovedancev? Gospod župnik namreč ni pojasnil, ali bo zbrane podatke poslal neposredno v nebesa, ali pa morda po redni uradni poti somišljenikom v ljubljansko škofijo in od tam naprej v Vatikan, da bi s to visoko intervencijo podprl italijanske fašistične kroge, da pridejo ponovno reševat ogroženo krščansko vero in razširjat kulturo na način, ki nam je vsem še v predobrem spominu.
Gospod Rampre je torej vzoren statistik. Pozablja pa, da se polnijo tudi stolpci z njegovim imenom v upravnokazenskem registru in da ta statistika zanj ni preveč ugodna. Računa še vedno z dejstvom, da je ljudska oblast prizanesljiva, predvsem pa s svojo visoko starostjo. Vendar gospod župnik kljub svoji starosti nikakor še ni onemogel, ker bi sicer bil že v domu onemoglih in bi mu ne bilo treba prosjačiti. Onemogla je le njegova jeza nad tem, da ljudje nočejo Več nasedati njegovim prefinjenim metodam za izžemanje in da odklanjajo njegovo modro dušno pastirstvo.
Čas bi že bil, da si še tiste redke preostale zaupljive ovčice ogledajo svojega dobrega pastirja v pravi luči.
Hai je Mm$&
datki dosežejo od 40 do 100% višje cene od klavne. Rodovniški izvleček in podatki o molzni kontroli pa lahko izda samo živinorejska organizacija do-tičnega kraja.
Povečujte krmno bazo! Seznanjajte ljudi potom predavanj in razgovorov z naprednimi agrotehničnimi ukrepi, kolobarjenjem, sejanjem strniščnih krmnih rastlin.
Nekaj kmetijskih zadrug je že na tej poti, posebej je potrebno pohvaliti živinorejce iz Vidma in bližnje okolice, kjer so za začetek pravilno rešili vprašanje bikoreje, začeli pa so tudi že z moizno kontrolo rodovniških krav. — Ostalim živinorejcem pa:	Poiščite si
pot k dvigu živinoreje v organiziranju in sodelovanju v živinorejskih odsekih pri vaših kmetijskih zadrugah.
Ing. I. M.
Vsem lastnikom motornih vozil
V Uradnem listu FLRJ št. 24-267-52 je objavljen Pravilnik o registriranju motornih vozil in avtomobilskih prikolic.
Na podlagi navedenega pravilnika obvešča oddelek za notranje zadeve OLO Krško vse lastnike (upravitelje) motornih vozil, da se vrši tehnični pregled in registracija motornih vozil vseh vrst za območje okraja Krško po sledečem redu:
Sektor Krško, dne 16. in 17. junija od 8. ure dalje na sejmišču v Krškem;
sektor Brežice, dne 18., 19. in 20. junija (garaža SAP);
PO SVETU...
IZPOLNITVE ITALIJANSKIH ZAHTEV GLEDE TRSTA KREPIJO FAŠIZEM
Veliki indijski časopis »Ilindustan Standard« piše, da rezultati londonske konference o Trstu nikakor niso pozitiven prispevek k rešitvi tega vprašanja in poudarja, da je imela tako tristranska deklaracija kot rezultat londonske konference glavni in neposredni cilj vplivati na domače zadeve v Italiji, predvsem pa na volilne izide, časopis posveča precejšnjo pozornost jugoslavnskim pravicam do tega ozemlja, ki prav tako izvirajo iz sedanjega mednarodnega položaja Jugoslavije, opozarja na nevarnost in posledice, če ne bi ugodili jugoslovanskim zahtevam ter poudarja:	londonski sporazum
uradno trdi, da ne bodo nikakršne odločitve vplivale na dokončno rešitev tržaškega vprašanja, dejansko pa so prvi korak k popolni priključitvi angloameriške cone k Italiji. Videti je, da Italija ne želi samo Trsta, temveč celo Istro in Dalmacijo. Tržaško vprašanje ima zavoljo tega poseben pomen, saj omogoča reakcionarnim silam italijanskega neofašizma, da se krepe in da postajajo politični činitelj v življenju Italije.
BEGUNCI IZ VZHODNE NEMČIJE
Med begunci, ki so pred par dnevi pribežali iz vzhodne Nemčije v zahodni Berlin in zahodno Nemčijo so tudi štirje predsedniki obmejnih občin ob vzhodni Nemčiji ter dva pripadnika vzhodnonemške policije. Begunci navajajo, da so bežali predvsem zaradi prisilne preselitve prebivalstva iz obmejne cone. Mlajši ljudje pa pravijo, da so zbežali, ker ne žele vstopiti v vzhodnonemško vojsko.
ŠTIRJE NAJVIŠJI FUNKCIONARJI ROMUNSKE PARTIJE PADLI V NEMILOST to so Luka, član CK, finančni minister in podpredsednik vlade Georgescu, član sekretariata CK, minister za notranje zadeve in podpredsednik vlade, Ana Pauker, član politbiroja in minister za delo. Ta dogodek ponovno jasno osvetljuje razmere v inform-birojskih satelitskih državah. Ne gre toliko za te štiri osebe, ki so se kot funkcionarji partije in najvišji državni voditelji vedno z največjo vnemo in klečeplaznostjo zavzemali za izvrševanje ukazov iz Moskve, nač pa \ glavnem za razmere v današnji Romuniji. Romunsko delovno ljudstvo izžemajo Rusi do skrajnosti: nafta odteka po naftovodu v Odeso in prekop Donava-Črno morje gradijo pod sovjetskim vodstvom in za sovjetske go-spodarsko-strateške interese. Denarna reforma, ki jo je po navodilih iz Kremlja izvedel Luka, množične deportacije tudi po navodilih iz Moskve, ki jih je z vso ostrino izvajal šef tajne policije Georgescu, prisilni ukreni za večjo disciplino v tovarnah, ki jih je uvedel Radaceanu, in politika, ki jo je vodila Pankerjeva, so naravno rodile odpor in negodovanje pri vsem romunskem ljudstvu. Vse kaže, da je to negodovanje doseglo točko, ko bi lahko prehitelo, zato so po stari sovjetski navadi brž poiskali »krivce«, na katere so zvalili vso krivdo »za škodo, ki jo je utrpela država in za težkoče pri preskr-bovanju delavstva«. Ta igra ni nova, kajti poznamo jo iz neštetih drugih primerov, ko »modro vodstvo« na lahek način žrtvuje svoje najzvestejše izvrševalce ukazov, samo da bi ostalo še naprej »modro« in »nezmotljivo <. Vendar pa potrjujejo razmere v Romuniji, ki niso drugega kot izraz snlošnega položaja v vseh informbirojskih državah, še enkrat pravilnost poti, po kateri je krenila naša država takoj, ko se je pojavil prvi pritisk proti Jugoslaviji.
sektor Senovo, dne 23. junija;
sektor Sevnica, dne 24. junija.
Vsi pregledi se vršijo od 8. ure dalje.
Lastniki (upravitelji) motornih vozil morajo predhodno izpolniti prijavne pole za vsako motorno vozilo, ki bo tehnično r»^o. gledano ter iste predložiti komisiji za tehnični pregled. Podatki v prijavni poli morajo biti pisani s strojem ali s črnilom.
Prijavne pole naj lastniki (upravitelji) predhodno dvignejo na oddelku za notranje zadeve OLO Krško soba št. 6.
Ob vsakem tehničnem pregledu je potrebno predložiti: izpolnjene prijavne pole, prometno knjižico iz katere mora biti razvidno lastništvo motornega vozila in staro evidenčno tablico.
Taksa za tehnični pregled in registracijo znaša 980 din. Cena novih evidenčnih tablic za osebne, tovorne avtomobile in prikolice 500 din, za motorna kolesa 380 din.
Opozarjamo lastnike (upravitelje) motornih vozil in prikolic, da se bodo registrirala vozila le, če izpolnjujejo pogoje za varnost prometa. Kretalni mehanizem, zavore, luči, kakor tudi ostala oprema vozila, mora biti v brezhibnem stanju, ker v nasprotnem primeru motorno vozilo ne bo dobilo prometnega dovoljenja.
Lastniki motornih vozil naj se držijo določenih dni, da se delo tehnične komisije ne bo po nepotrebnem zavlačevalo.
Po 30. juniju 1952 ne smejo voziti v javnem prometu vozila in njihove prikolice, ki ne bodo registrirane. S tem datumom preneha veljavnost vseh dosedanjih registriranih tablic in dovoljenj za vožnje, izdanih do te registracije.

►♦4 W
Gajski:
VLOM na „nebeški" poljani
(Nadaljevanje)
Peter Simon, nebeški čudodelnik, ki je s takim uspehom skozi dve leti »igral« mater božjo in s čigar pomočjo so poslovni ljudje v Haroldsbachu, med njimi župnik Gajler, obogateli, je prostodušno priznal, da je vso to komedijo s povil in odvijal pod vodstvom župnika, ki je tako lepo skrbel za spremembo — kostimov. Pojasnil je tudi, kako je družba tako hitro dobila naravnost iz nebes številne svetnike in angele, kako so jih pater Norbert in drugi cerkveni »frizerji« šminkali, da bi lahkoverne romarje preslepili in iz njih izvabljali milijone.
In prav v tej smeri se je zdaj zasuk-nila preiskava. Številni očividci so preiskovalcem pojasnjevali, da je na nebeških poljanah teklo zlato v potokih, da so se tiste farovške skrinje dan za dnem polnile z bankovci in da je vse to čudežno zginjalo, kakor da je sam nebeški ključar praznil skrinje. Tako je postalo jasno, da mora župnik in njegova »družba za eksploatacijo čudežev« imeti lepe prihranke. Govorilo se je o vrečah dragocenosti, kar je V policajih vzbudilo nemalo poželenje.
Da bi stvar zabrisali in se brez večje škode izkopali iz nečedne komedije-, so
cerkveni gospodje čez noč premestili župnika Gajlerja. Toda kam so. ga skrili? Naravnost na švicarsko mejo, iz gole božje previdnosti baš na mejo, kajti, če bi ti preklicani preiskovalci le preveč stikali za milijoni, bo župnik pač vreče »premaknil« čez ...
To pa seveda policaje ni premotilo. Na tihem so jo ucvrli za župnikom in lepega nedeljskega jutra, ko si je faj-mošter baš nadeval mašniško oblačilo in se odpravljal k rani maši, so potrkali na njegova vrata: »Kriminalna policija!« Scene, ki se je v tem trenutku odigravala v gorskem farovžu na nemško-švicarski meji pač ni zlepa katero župnišče videlo. Župnik Gajler je bil osumljen, da je neštete skrinje izpraznil in milijone mark, povrhu pa še nič koliko zlata in biserov v raznih oblikah, ki so jih romarji donašali nebeškim gostom, kar lepo sam pospravil in poneveril. Tako so ga vsaj dolžili opeharjeni delničarji te družbe v Haroldsbachu. Seveda je župnik pospravil vse znake, ki bi ga kakor koli lahko kompromitirali. »Živ človek ne bo zvedel, koliko je zaslužila nebeška mati«,
se je odrezal. Nihče ne sme zvedeti, koliko je »koštala« mati božja, ki je tako rada prihajala v Harodsbach, koliko so izdali za nebeške kostume, koliko za poljano in bajno razsvetljavo in koliko so končno požrli brezštevilni propagandisti, ki so s tako vnemo po celi Nemčiji zvabi j ali ljudi v Haroldsbach. Po vseh znakih sodeč je ta čedna družbica iz romarskih žepov v teh dveh letih za eksploatacijo božje milosti iztisnila od 2 do 3 milijone mark, kar pomeni v dinarjih in na postem trgu bajno svoti-co 320 do 480 milijonov. Zares zlata reka je tekla v Haroldsbachu in se izgubljala v nenasitne farovške in kramarske žepe. Deset ali dvajset skrinjic J e pristavil župnik Gajler in vsak večer so se lepo spraznile, da bi se naslednjega dne zlata reka ne zaustavila. Kerni nihče kontroliral, kdo vse je skrinje postavljal, so še okoliški kmetje prišli na pametno misel. Gomile romarjev so gazile njihove okoliške travnike, ko ni bilo za vse prostora na nebeški poljani. Ti kmetje so seveda spoznali, da bi jim polne skrinje prišle ravno tako prav, kakor »gospodom«, pa so še svoje skrinjice pristavili. Nebeška mati pač ne bo zapazila, če kaka skrinja najde pot v kmečke žepe, gorečim romarjem pa je bilo vseeno, kakšno stezo bo ubrala njihova marka, da je le pri »čudežni materi božji«.
Ko so preiskovalci stikali krog župnika- Gajlerja in lezli po vseh kotih,
se je zdrznila njegova sestra, ki je že 40 let delila lepo in »grdo« s svojim maziljenim bratom, in zakrilila: »Zdaj Te pa bodo.« Tega pa sirota ne bi zinila, če bi vedela, kako strupen bo bratov pogled. Policaji so se seveda razveselili tega odkritja in še pritisnili v kleti in v hleve in pretrkali vse stene. In glej, na trkanje je v kletni steni pričelo votlo odmevati skrivališče, kamor je skrbni župnik iz bogaboječe previdnosti pospravil romarske dobrote, da jih ne bi oskrunili posvetni organi in da bi bile varno shranjene za mater božjo. Presenečenim organom je kajpak zavriskalo srce, ko so iz skrivališča potegnili kar celo vrečo, polno zlata in okraskov, ur in prstanov, pa nič koliko bankovcev, da so jih celo dopoldne komaj prešteli. Vse skupaj so spraznili na široko mizo, kjer se je lesketalo od zlata in srebra. Med zlatimi prstani so ležali ganljivi listki, ki so se mešali s križci in urami. Poslednje so romarji darovali materi božji, ker so se v svoji slepoti in v obupu oklepali čudeža, čudeža, ki ga je tako spretno zaigral Peter Simon in ki je bil boguvdana lumparija in prava javna goljufija.
Na lističih je h. pr. zapisala gospa Leopoldina: »Ljubi materi božji bi rada žrtvovala svoje dragocenosti in jo prosila, da bi pomagala mojemu možu —■ ujetniku v Rusiji. Pričakujem, da bo mati božja zdaj dobila prav tako zlato
krono, kakor jo ima že ona v Mona-kovem. Presrečna bom, če bo v to krono vgrajena tudi moja zapestnica in če bo izprosila ljubljenega moža.«
Res se je znašla njena zapestnica in še dragocenosti stotisočev romarjev, pa ne pri materi božji, ki se s takimi stvarmi baje sploh ne lišpa, marveč v nenasitni vreči župnika Gajlerja in družbe za eksploatacijo nebeških čudežev. Vse te zlate reči pa je župnik Gajler lepo pospravil, da se ne bi porazgubile.
Ko je župnik sprevidel, da se je preiskovalcem posrečilo priti do njegovih zakladov, se je globoko zamislil in čez čas, kakor da bi v sebi razpravljal, vzkliknil: »Sreča, da je toliko drugih zaupnikov, ki ne bodo nikdar izdali.« Saj ga je božja previdnost že prej navdihnila: če nekje zgori, bo pa drugod ostalo. Saj niso zastonj tako pogosto bežali avtomobili iz Harolsbacha na vse strani in tudi čez švicarsko mejo in zviti pater Norbert se ni vozil le na sprehod čez mejo — s švicarskimi franki. Tam preko, v Švici, so bolj krščanski, tam razumejo potrebe — matere božje.
»Če me vtaknete v zapor, bom ves dan prepeval. Mene se to nič ne tiče. Zvedeli pa ne boste. Vaš tožilec je že rekel: Če bi far le zinil, bi bili že daleč. Ta pa ne bo odprl ust, na to se lahko zanesete.« Tako jim je župnik za-
1 brusil.
C
Iz naših gospodarskih središč...
Odgrnimo
zaveso
pri Lemo-industrijskem podjetju
v BREŽICAH
Volitve delavskega sveta LIP Brežice so se izvršile dne 17. marca t. 1. V delavski svet so se dali voliti skoraj vsi šefi odsekov na direkciji, to je glavni računovodja, Šef komercialnega, oddelka, šef avtoparka, šef gozdne proizvodnje ter poleg tega še obrato-vodja v Sevnici. Jasno je, da so delavci, ko so čitali take kandidatne liste, postali brezbrižni in nezainteresirani pri postavitvi odnosno volitvi kandidatov za delavski svet. Nekateri so šli na volišče brez vsakega zanimanja, oddali svoje lističe in mehanično prečrtali nekatere kandidate v smislu navodil, ki so bila na samem volilnem lističu, kjer je bilo napisano, da se mora voliti vse štiri šefe odsekov. Oni, ki so pri LIP Brežice pripravili take volitve v delavski svet, so pač mislili, da je dovolj, da se izvrši formalni akt predaje gozdov delavcem s parolo: »Gozdne zaklade delavcem«. V resnici pa gozdni delavci nimajo še tega, ker so seje delavskega sveta, v katerem je preveč vodilnih uslužbencev direkcije, nesvobodne, in delavci se marsičesa ne upajo povedati, kar bi radi povedali, bojijo se, da morda ne bi bilo zamere pri šefu računovodstva, ki kar po svoje črta plače in akordne zaslužke delavcev v gozdu, češ ». . ..ta preveč zasluži« in dalje »da tisto, kar je manipulant obljubil ni. nič«. Glavni računovodja sestavlja finančni plan tako dolgo, da bo že polovico letne produkcije izvršeno brez finančnega plana. Čisto jasno, ker pač računovodja finančnega plana ne more sestaviti, ker je to delo strokovnjaka praktika, ki neposredno vodi na terenu produkcijo, če dela v gozdni eksploataciji finančni plan računovodja, je isto kot bi delal proračun za neki veliki gradbeni objekt, namesto gradbenega inženirja — računovodja. Sestavljanje proračunov, odnosno finančnih planov ter s tem v zvezj kalkulacij, je prva in najvažnejša naloga tehničnega kadra, dočim je naloga računovodje, da spremlja, kontrolira in usmerja izvajanje teh planov s pravilnim in ažurnim knjiženjem ter končno pokaže rezultat izvršitve plana.
Delo delavskega sveta bi bilo pač čisto drugačno, da vsak od delavcev iznese, povsem svobodno svoje misli, da pove resnico, čeravno je težka. Delavskemu svetu mora dati poročilo računovodja, mora ga dati šef komerciale in vsak drugi šef odseka podjetja, v katerem zaradi velikosti podjetja in delokroga ne more sam direktor obvladati vseh sektorjev dela. Ker ne more biti član
delavskega sveta direktor, ne more biti tudi šef odseka, ki. takorekoč predstavlja direktorja za svoj sektor, če so šefi odsekov člani delavskega Sveta, se nekako iznebijo one neposredne odgovornosti, ki bi jo morali imeti napram delavskemu svetu, misleč, saj smo vsi člani delavskega sveta. Direktorji in šefi posameznih Sektorjev so izvršilni organi delavskega sveta in kot taki njemu odgovarjajo v celoti ne pa samo soodgovarjajo, ker soodgovornost je mnogo lažja kot odgovornost, pri kateri niso mogoči izgovori. Tudi seje se navadno zavlečejo v morečo, brezkončno debato o stvareh, ki je stvar izvršilnih uslužbencev, ker pač tako debato nehote sprožijo strokovni vodilni uslužbenci. Tudi priprave za volitve delavskega sveta šo bile pomanjkljive. Teden dni pred volitvami je bil sklican sestanek delavcev v Kostanjevici. Zbrali so se sekači iz Ravne gore, Opatove gore in Kozarij, Slovenci in Hrvatje. Rečeno je bilo, da se bodo postavljali kandidati za volitve v delavski svet. Kot prvi je govoril zastopnik LIP Brežice, obrazložil je pomen volitev v delavski svet in mimogrede omenil, da so delavci lastniki gozdov in da oni upravljajo z njimi. Oglasil se je stari sekač, ki podira dve sto letne bukve na Opatovi gori in tiho zamrmral: »Na papirju!« Ni to rekel brez razloga, ker je bila kmalu na to prečitana kandidatna lista češ, da se je v ostalih obratih in manipulacijah že postavilo kandidate in tudi iz direkcije štiri glavne referente in šefe odsekov. Ko se je slišal glas, da ni potrebno v delavskem svetu toliko vodilnih uslužbencev je nastala med delavci popolna tišina in nehote si je vsak mislil: »Saj naše pravice res niso še popolnoma utrjene.«
Ker je po zatrjevanju zastopnika LIP delavstvo premalo zrelo za rešitve takih vprašanj je pač ostalo tako, kakor je bilo na direkciji odločeno glede kandidatov za delavski svet.
Posledice takega postopanja se pa kažejo v tem, da se pojavijo težave pri sestavi finančnega plana, tarifnega pravilnika in krivične in nezakonite odpustitve.
Na terenu je manipulativnemu osebju delo skoro onemogočeno, ker nima okvirja določenega s finančnim planom. Vsak delavec, posebno na težkem delu v gozdu, hoče vedeti, koliko bo akordna postavka, ne morda zato, da je v sovražnem odnosu do podjetja, ampak zato, ker se boji, da bi se mu godila krivica. Take krivice, kot so nepra-
vilno nagrajevanje, rodi mržnjo in občutek neenakopravnosti. V eksploataciji gozdov, kjer so delovna mesta najrazličnejših pogojev, ne sme biti izkoriščevalskih tendenc, kakor je grožnja, da če delavec ne sprejme določenega dela, bo pač postavljen na drugo delo, kjer bo še bolj daleč od družine s težjimi delovnimi pogoji, brez posebne odškodnine v denarju. Delavec na najšlabšem delovnem mestu mora biti danes prav tako zadovoljen kot oni na najboljšem. Smatramo, da je nujno potrebna ugotovitev diferenc v plačah v razmerju s težo delovnih pogojev. Morda v nobeni panogi gospodarstva ni toliko razlik v pogojih dela kot ravno v gozdni proizvodnji, kjer ima vsako drevo svoje posebne pogoje, ker je pač to narava, ki se ne da vskladiti z geometrijskimi in ar itm eti čhimf.i izrazi. Akordne postavke v gozdarstvu (bodo majpravilneje postavljene takrat, kadar jih bo postavil neposredni voditelj procesa proizvodnje skupno z delavci vseh po teži dela različnih delovnih mest.
V mnogih primerih pa bo treba prepustiti samemu manipulativnemu —J----------------
nu osebju na terenu, da prosto operira z odrejanjem akordnih plač za mnoga dela, ki jih ni mogoče predvidevati, a se v praksi pojavijo v samem, procesu gozdne proizvodnje. Potrebno je dati samo neki planirani okvir, v katerem se morajo skupni stroški kr etati. Vse faze dela v gozdni proizvodnji je nemogoče detajlno v naprej predvideti, temveč je to potrebno oceniti po občutku iz prakse. Delovišč^ so na ogromnih prostorih čez katere je nemogoč popoln pregled in dolgotrajen, običajen kom-pentečni postopek od najnižjega uslužbenca do direktorja bi prizadejal več škode kot koristi ter obenem zaviral nagel in nemoten potek proizvodnje.
Pravilno in dobro izbran delavski svet prav gotovo ne bi dopustil, da bi se dneve in dneve zapravljal dragoceni čas o razpravljanju poedinih postavk, ker bi jih isti odredil enostavneje in pravičneje.
V zadnjem času so se pri podjetju izvršile razne nepravilne odpovedi nekaterim manipulantom, to prav gotovo pod vplivom vodilnih uslužbencev podjetja, ker smo prepričani, da delavski svet, ki ne bi bil pod vplivom teh uslužbencev prav gotovo ne bi napravil tako grobih napak, da se starim in zaslužnim borcem NOB brez vsakega razloga v nezakonitem roku odpoveduje službeno mesto. Pretirano visoke zaloge bukovih hlodov za žago še sedaj čakajo odpreme na žago, čeprav udarja že piravost ter hlodi na soncu in vetru pokajo. Samostojni upravni odbor bi prav gotovo pravilneje usmerjal sečnjo bukovine v mesecu aprilu in marcu, tako da ne bi konec maja bile postaje polne bukovih hlodov pripravljenih za žago.
Navedene so samo nekatere osnovne napake, ki pa niso edine.
Obnova sadjarstva v KOZ Leskovec
(Nadaljevanje)
... 7/7 iz naših vasi
J
Odgovor piscu članka
Zakaj molčati__?
Da ne bo »nc« uganka, bom natočil čistega vina: pišem se Šetinc... Pred nekaj meseci sem res napisal članek o razvoju krajevnega podjetja v Vel. Kamnu, čeprav mi prilike niso preveč »dobro« poznane. Morda sem se navdušil nad zunanjim izgledom podjetja; presenetila me je nova delavnica, stroji in avtomobil... Tega vsega nekaj let prej ni bilo, nato sem bil pri vojakih in ko sem se vrnil, je bil moj prvi članek »Lep razvoj krajevnega gospodarskega podjetja v Vel. Kamnu«, kateri se obravnava v članku »Zakaj molčati . ..?« Takrat še današnjega »šuš-ljanja« ni bilo, kajti ljudski glas se je javno razlegel šele po izvršeni reviziji. Tako je vedno ...
Pred nekaj dnevi sem se slučajno razgovarjal z delavcem iz tega podjetja (imena mu ne vem), ki mi je pripovedoval o razmerah, ki vladajo v podjetju. Povedal mi je, da je bila re-
vizija in da je podjetje po vsej verjetnosti »zafurano«... To mi je bila prva slaba novica o krajevnem podjetju v Vel. Kamnu in če se ne motim, mi je taisti delavec pred nekaj meseci prvi pohvalil svoje »prilike« ... Takoj sem se spomnil svojega članka. Rekel sem mu: »Kako sem mogel hvaliti podjetje?« On je odgovoril: »O ja, takrat je bilo vse drugače. Takrat je šlo...« Jaz tudi mislim, da je bilo takrat dosti drugače — mogoče »na zunaj«, kajti usode podjetju res nisem mogel »prerokovati«, še manj pa videti nepravilnosti, ki so tičale sam ne vem kje, ali pa sploh so bile »zabetonirane« v glavah tistih, ki so marsikaj vedeli, pa so se »bali« povedati. Mislim, da bi se predvsem o teh morala voditi polemika
Klobase me ne tiščijo v želodcu ... »Slučajno« jih nisem jedel, čeprav sem kot poznavalec »prilik« v Vel. Kamnu
bil povabljen na slavnost, katero je podjetje priredilo ... Povabilu se nisem odzval in danes lahko rečem, da me njihove klobase ne tiščijo... Ob neki priliki mi je »nekdo« dal vedeti, da Strela hvalijo le tisti, ki nosijo njegove škornje ... Žal moram zopet povedati, da jih nisem in jih ne bom nosil... »Nekdo« me je enkrat tudi ošvrknil s pogledom po gojzaricah, ki sem jih imel na nogah, pa tudi za te moram »žal« reči, da so domači proizvod, ker imam slučajno v hiši čevljarja ...
Na vrsti bi morali biti »korajža« ... Kaj naj napišem o Strelu? Revizijski zapisnik je pri javnem tožilcu in mnogo govoric v Vel. Kamnu... Iz vsega tega bi težko natočil čistega vina v kozarec, ker bi moj članek bil poln »menda« in »baje«. Ko bom pa našel resnico, ne rečem, da ne bi imel korajžo... Naj se moj odgovor ne razume kot zagovor —• nimam se zakaj zagovarjati .. . Članek: »Zakaj molčati...? ne zavračam kot neresničnega, rečem pa, da se vodi preveč polemike o mojem članku, čeprav bi v tem času pisec zlahka natočil čistega vina v kozarec
Šetinc
Se enkrat STREL & Co.
se ne hudujejo, na zgodbo o up rav-
Bralci »Našega dela« naj
če se ponovno vračam na _______ ____
niku Strelu iz Velikega Kamna. Ko sem pi sal svoj prvi članek, sem bil pod vtisom govone ki jih slišiš na vsakem vogalu. Ko
nnsloui dan‘>šnjega, razpolagam z dejstvi in posledicam! teh dejstev.
več »škandolocasIl J.e slovenski tisk zabeležil
CičirSTo^j^^ »kRja: Iv°pir-
predsedniku in tajniku KI o kIu!"- ™ 0 »Slovenski poročevalec« ie že i ®°?Jan!evlca;
fss Ra.*«1 ssLrnSr
obravnavalo doslej sa'ino Strela, daTanm'ni odlmlo drugih kovačev, Kosov, Strelov Pesaltov, ki se vedrijo pod našo socialistično streho in povzročajo to iko škode in škanda-Iiziranja. Ali ne bi bilo prav, da umazano Perilo peremo predvsem v domačimi potoku ne Pa izključno v republiški reki?
Ko človek razmišlja o Kosih, Strelih, kovačih, Vodopivcih in drugih, se vpraša, kako So, s® ljudje mogli zriniti v naše vrste in ostati tako dolgo na škodljivem delu? Kako, ,;x.~njlll0ve£a početja niso zapazile naše po-liticne organizacije, ljudski odbori in končno titi li! d,rzavne. uPrave, ki imajo nalogo šči-ob nVi^ben0c.imovino Pred kriminalci? Naj ta vprašanja ^treIa P°izkusim odgovoriti na
upnfviilf aIi Pa je menda celo še (?), KLO Veliki Te gospodarskih podjetij bivšega liarstvo L itamcn- Osnovno podjetje, čev-
čeTljarske ^la^ ° At"i TT™ možnost «li	se v tem ne skriva
včasih težko razlFwtCiialka-n?enOSt’ ^ kai kraievno* Pi	’ kaJ Jc »moje« in
sFiUTiiTrau’pTc,":, TfmTrTT" >
je t° da je bil Strel "gtpod^'vstalo! c.alistmnega gospodarstva na Velikem Kam-
a z:‘l sv°Je dcl° i« nedelo ni bil odgovoren nikomur na Velikem Kamnu, nc OI orSamzaciji in niti nc OPO, v katero se je uspel vtihotapiti, če pa ni hi!
*»«« * -v,,L,“»K
ni nihče kontroSal.njeSOVeSa »”?ravlj»nja« ;,T','kli- bo.ste: če so bila to krajevna pod-noliT,;;VJa lm!aga| račune KLO, kot član Gosnnrt^'h orgamzaouj pa OF in 0PO. Ni res! OPO Veni 1 smatral člane KLO, OP in
diTr°ne hok dF	za tepce in njim ven-
dar ne bo dovolil, da hi kar koli odločali o
razvoju in napredovanju krajevnega gospodarstva. Storil je vse, da tudi nihče ni upal črhniti besede o njegovem početju. Kako? Zelo enostavno.
Našel je nekje v Krškem neke zveze, se tam lizal in priklanjal od vrat do vrat, pripovedoval, kaj vse dela, kako zaveden je in ponujal usluge. In^ Velkamljani so opazili sledeče: kadar koli je kdo iz Krškega prišel službeno ali privatno na Veliki Kamen, se j« obvezno ustavil pri Strelu. Prihajali so k njemu v uniformah in civilu. Strel je to znal izkoristiti in je dal prebivalcem vedeti tole: Jaz sem zaupnik okraja, ljudske milice in notranjega odseka, če hočete vi, Velkamljani in okoličani, da se vam kaj ne pripeti, se mi klanjajte, me hvalite in spoštujte, če bom pa slišal, da kdo samo zašepeta, boste videli, kdo je Strfel in čutili na lastni koži kakšno oblast ima Strel!
Tako in nič drugače ni postopal. Priznajmo, da je uspel zastrašiti odbornike KLO, elane Fronte in Partije, »svoje« delavce in poštene državljane, ki so živeli vsi v svetem strahu, da se ja ne bi zamerili diktatorju, otrel pa je užival v svojem »uspehu« in gospodaril, neusmiljeno gospodaril.
9'malovaževal je vse krajevne forume, še vecj On je žvižgal, drugi so plesali. Ta žvižg je bil kaj energičen. Natakarico v kra-jevni gostilni je recimo vpričo gostov neštetokrat tako hrulil, tako psoval, tako poni-zeva1 njeno žensko čast, da so ljudje zapuščali lokal. Zena je pripovedovala, da to vse zato, ker je odklonila njegovo zahtevo po »intimnem prijateljstvu«! Skozi Štiri leta je bila ona edino živo bitje, ki se je uprlo Stre-lovemu ukazu. Zato pa jo je vsak moment zaničevalno sramotil in poniževal pred ijud-mi. Razumljivo, da je s takim postopanjem še bolj preplašil druge. Na takšen način je ta diktator uspel pasivizirati politične organizacije in je vihtel bič nad ponižnimi in molčečimi prebivalci, ki so se smeli le na tihem zgražati nad njegovim početjem.
Ko danes gledamo v obraz tem resnicam, se vprašujemo: kako je to bilo mogoče, zvišaj je to moglo tako dolgo trajati? Kako, da ta falot ni bil že prej razkrinkan? Poizkusimo najti odgovor tudi na ta vprašanja.
Pogoji, v kakršnih so delovali naši organi oblasti, osnovne politične organizacije in podjetja v preteklih letih, so bili bistveno drugačni kot so danes. Naši KLO niso bili vedno samoupravni organi ljudstva, v tedanjem stanju so poedinei v njih uveljavljali lahko svojo samovoljo. V KLO Veliki Kamen je imel prvo in zadnjo besedo Strel,
uradnik tega KLO. V lokalnih podjetjih ni bilo delavskih svetov, Strel je šefoval po svoji volji in svojih interesih.
Zaradi njegove volje' tudi ni zgrajen zadružni dom, zaradi njegovih interesov pa je skopnel gradbeni material za ta dom. Nje-govim umazanim ciljem bi uspešno delo po-liticnih organizacij lahko bilo nevarno, zato Jih je pasiviziral. Od spodaj se nihče ni upal zganiti, onim zgoraj je pa lagal in lažno prikazoval stvari in položaj.
Razumljivo, da je nov svež veter sociali-sticne demokracije moral energično preveriti in nujno pomesti z vsemi umazanijami iz preteklih dni. Nujno je, da je novi občinski odbor moral odpreti vprašanje računov v krajevnih podjetjih, da so delavci nujno morali dvigniti svojo besedo, da se je pa zlasti partijska organizacija morala spoprijeti z ljudmi tipa Strel, Kos, Vodopivec itd. Zavest naših poštenih ljudi, da se pri nas nepošteno dela, ne morejo vleči v nedogled da so predvsem prebivalci vasi, delavci tovarne, odborniki občin itd.. odgovorni, da pometejo z nepoštenjaki v svoji vasi, tovarni, odboru itd., ta zavest je že prodrla v večino naših dobromislečih državljanov in postaja sedaj materialna sila, katere udarno pest razn v Streli in Ernesti Kosi že čutijo, drug! jo bodo pa še čutili v bližnji bodočnosti. Tu se ne da nič prelisičiti,
l Tfllrn L.	1__
Edino tako bodo sadike popolnoma ustrezale predvidenim potrebam po količini in kakovosti, po pristnosti podlag in sort. Tako odpade, z ene strani vsako omotavanje, prevažanje , in druga opravila, ki so pri tem nujna in ki niso i hrez slabih posledic. Z druge, .strani, pa se lahko presadijo drevesca.iz drevesnic, improvizirani v neposredni bližini bodočih nasadov, ali nti samem, nasadu, v času, kadar so, za to dani: najboljši pogoji. .	‘ 1	;
Posledice takega.' načina proizvodnje drevesnega materiala so naslednje:
L Zelo je olajšano ukoreničenje presajenih drevesnih sadik.
2.	Odstotek neprimljenih drevesc pri presajanju je minimalen, često enak ničli.
3.	Razvoj drevesc v nasadu je mnogo hitrejši in bujnejši.
4.	Podaljša se življenjska doba sadnega drevesa:
Najvažnejše pa je, da s takim postopkom ne povečamo samo rodnost po enoti površine, marveč omogočamo tudi presajanje pet let starih drevesc, na šibko vegetativnih podlagah z že izgrajenim drevesnim ogrodjem. Taka drevesca lahko doprinašajo plodove že drugo leto po saditvi na stalno mesto, tako da skrajšamo dobo od saditve do rodnosti, tako imenovano pasivno dobo nasada na minimum. Slednje je prav posebno .važno v socialističnem gospodarstvu, kjer se uvaja gospodarski račun.
Glede breskev, kakor nam dosedanja praksa kaže, ni vseeno, Če iste sadimo na stalno mesto koščice ali zelene poganjke, odnosno enoletne divjake in jih potem okuliramo na stalnem mestu, ali okulate na speče oko, enoletne ali dvoletne sadike. Za breskve, ki reagirajo na vsako spremembo, na vsako slabo odnosno dobro postopanje z njimi, je najboljše, da jih vzgojimo doma in ustrezno našim naravnim pogojem, to je talnim in podnebnim prilikam. Pre-pikirane okulate na speče oko posadimo na stalno mesto. Edino tako bomo dosegli v naših razmerah najboljše uspehe, zmanjšala slabe posledice presaje-vanja, lažje oblikovali drevesca in s pravilno rezjo prišli čimprej do rodnosti, kar pomeni skrajšati pasivno dobo.
Prehod iz našega močno razkosanega, večinoma avtarktičnega kmečkega gospodarstva v socialistični kmetijski ve-leobrat s pravilno organizacijo zemljiškega teritorija je v naših razmerah mogoč, prav zaradi, te velike razcep-kanosti, edino s primernimi stroji opremljenimi z vsemi potrebnimi priklopi za melioracijo, ki so ob taki preobrazbi pri nas nujni, če hočemo uspeti s kompleksacijo.
Obnova sadjarstva bi bila mnogo lažja, hitrejša in cenejša, posebno pa boljša, ako bi imeli na razpolago do-voljno aparature. Ni dovolj, da imamo zadostno število traktorjev goseničarjev in rigolnih plugov, temveč ti traktorji bi morali biti opremljeni vsaj s
sledečimi agregati:	Lastno prevozno
sredstvo, kakor je na primer za goseničarje Fiat 55, stroj za ruvanje dreves, odnosno panjev, planirna lopata za planiranje terena pred rigolanjem, ravninski in strminski rigolni plug, vitel z opornim sidrdm in vrvjo1 za vlačenje dreves in panjev, posebno pa za vlačenje strminskega rigolnega pluga; bager s škatifikator jem, si roj za prenašanje 'zemlje, rigolni ruvač z eno odnosno več nogavcv za izruvan je zakopanih korenin, kamenja, za osvežen j e zrigo-lanega zemljišča, ki nadomešča tudi rigolni plug za globoko zrahljane zemlje, rotacijski jarkar ali pa vsaj plug jarkar, plug krtičar za drenažiranje nepropustnih terenov.
Ob sedanji situaciji je vsekakor potrebno, da do maksimuma izkoristimo stroje ter da se še mnogo bolj zavzamemo za njihovo čim razumneje izkoriščanje. Slednje dosežemo le, če stroje vlačilce kompletiramo z vsemi potrebnimi agregati in osredotočimo našo obnovo na številčno sicer manjših, zato pa površinsko čim večjih strnjenih kompleksih.
Da bi mogli razviti intenzivno sadjarstvo, moramo imeti poleg agroke-mijskih sredstev predvsem ustrezna mehanična sredstva. Z ustvarjanjem takih strnjenih kultur na čim večjih površinah, zaradi racionalnejšega izkoriščanja mehanizacije se je pokazala potreba po visoko efektivnih strojih. Iz izkušnje vemo, da vprežni stroji, ps četudi motorizirani, slične kapacitete, izdelani za malo večje kmetije, pri masovni uporabi popolnoma zataje. V borbi za večjo kmetijsko proizvodnjo ne more se, pri uvajanju moderne agrotehnike ostati pri strojih izdelanih za večje kmetije, po nemškem vzorcu, ali pa celo pri strojih primitivnega značaja. Pri kmečkem delu je mnogo kritičnih momentov, ki zahtevajo, da opravimo delo v zelo kratkem času, ker bi sicer predmet dela propadel. Z uvajanjem monokultur na večjih kompleksih pa so dani povoljnejši pogoji za masovno pojavo poedinih škodljivcev ali bolezni, kar nujno zahteva hitre intervencije, kar pa lahko opravimo samo z visoko efektivnimi aparaturami ameriškega vzorca.
Končno, moramo uvajati stroje, ki ne nadomeščajo samo vprežno živino, temveč take, ki nadomeščajo tudi delovno silo. Stroje, ki bodo dali vzpodbudo za kopleksacijo, za razgledno organizacijo zemljiškega teritorija, ki bodo omogočili in najučinkoviteje pospeševali napredno kmetijstvo —■ predvsem napredno sadjarstvo. Praksa nam kaže, da bi mogel na štirih hektarih breskvi-nega nasada, ki povprečno proizvaja 50 ton prvorazrednega sadja, v vrednosti dveh milijonov dinarjev, pri visoki mehanizaciji na velikih kompleksih, vsa dela opraviti stroj, razen, obrezovanja drevesc in obiranja plodov, za kar pa zadostuje en sam človek.
G. Vesel
OBLETNICA KATASTROFE
na Bizeljskem
Če si v lanskem letu vprašal vinogradnike, kako izgledajo vinogradi, si dobil vedno odgovor da odlično. Krasen nastavek, odlična rast trte, njeno zdravje je dajalo jamstvo, da bo letnik 1951 res odličen. To je bilo spomladi. Tudi ostali posevki so izredno dobro napredovali, saj je ječmen in pšenica kazala prav lepo in so se Bizeljčani veselili, da bodo imeli zraven dobrega vina tudi kruha, ki ga sicer ne bo dovolj, vendar bo nadomestil nekaj časa tistega, ki raste v Vojvodini.
Toda ne hvali dneva pred večerom! Stari kmečki pregovor, ki drži tudi za nas.
24. maja 1951 so se zbirali oblački in ljudje so prosili dežja ker je bil nujno potreben. Tudi zagrmelo je, toda nihče ni slutil kakšne nevarnosti. Gomila oblakov je bila vse večja in temnejša, vse bližja krasnim vinorodnim predelom, krajem, ki so edinstveno lepi .v vseh letnih časih, posebno pa še jeseni, ko zori grozdje, ko prepeva čriček in vinogradniki pripravljajo posodo in preše za spravljanje bogatega pridelka. Oblaki niso dali dežja. Namesto dežja se je usula toča, debelejša kot kurja jajca, ki je popolnoma uničila vinograde in polja. Pogled na pokrajino je bil strašen. Trtam niso bili odbiti le zeleni deli, ampak tudi lanski les, ista so bila strta, rekel bi v pleve, da ni bilo kaj za odkošnjo, da bi pokladali živini. Skratka, toča je uničla vse kmetove nasade.
»Prekleta banda! Gorje onim. ki so me ,not položili4! Sedaj bodo videli šele, kdo je Strel! Te iz okraja pa tudi k . . . gleda! Saj se ne izplača več delati. Bom rajši privatno
revnhLionarneeT Zf’°.tl«vlinska nuja našega | Nekaj dni pozneje, Lo je bil Strel izključen nanreflka	stical,st,enega, ljudskega iz KF, katero je oskrunil s svojim »član-
stvom«, pa je ponudil privatniku v prodajo elektromotor, ki žene občinsko žago. Hotel je s tem izpolniti svojo lopovsko oliljubo, dr, bo vsa občinska podjetja vzel hudič sedaj, ce on ne bo več upravnik!
Naši pošteni aktivisti in delavci so pomnožili svoje politične izkušnje prav na primerih, o katerih govorimo zgoraj. Te izkušnje pa pravijo, da se moramo v svojem delu oslanjati vedno na širok krog poštenih, delovnih ljudi, ne pa izključno na poedince, da se moramo vedno boriti za aktivno in zavestno sodelovanje vseh frontovcev v delu naših političnih, gospodarskih in družbenih organizacij ter organih ljudske samoupravne oblasti. Kadar koli odstopamo od teh principov, obstoja nevarnost razbijaške nevarnosti Strelov, Kosov, Simončičev, Vodopivcev 111 njim podobnim. Kadar delamo drugače, se o d tu ju jem o duhu in načelom, na katerih gradimo Jugoslavijo, svojo Socialistično perspektivo.
Da bo lice družbe tipa Strel popolnejše, samo še kratka pripomba. Ko se je pred dnevi, vračal iz Brežic, kamor ga je Javno tožilstvo klicalo na zaslišanje, je Strel srečal v rajhenburškj gostilni nekega znanca in mu začel takole pripovedovati:
To je pravo lice Strelov, Kosov in drugih. Takšni so ti gospodje! Gobezdajo o socializmu, trkajo se na prša, dokler jim to bogato nese. Ko se časi obrnejo, postanejo škodljivci. Toda nc postanejo škodljivci na novo. To so oni bili že ves čas. Samo vče-raj pod socialistično firmo, danes pa pod firmo odkritih sovražnikov. Nevarnejše je bilo njihovo sovraštvo včeraj kot je danes, ko jih take vidi vsa naša jaimost.
Naj zaključim s starim rimljanskim opozorilom: »Videant consules, ne res puhlica detrimonium eapiat!«, kar pomeni po domače: »Vi, ki ste odgovorni za kaznovanje nepoštenih del, naredite konec strahovanju in grožnjam, ki jih Strel et com. širijo na vse strani Če ne bo roka pravice udarila po| nijh, bo ljudstvo vas krivilo za njihova zla dejanja.«	France Drenovec
Toda katastrofa ni zajela le Bizeljskega. Nekoliko manj sicer, toda močno je poškodovala tudi predele Kostanjevice. Pozneje je padala nekajkrat v Zabukovju, Boštanju in za finale je nasula svoj led v septembru, ko je grozdje bilo že skoraj godno za trgatev predele od Boštanja, Loga vse čez Studenec do Bučke, škoda, ki je nastala je zajela desetine milijonov.
Iskanje pomoči ni bilo zastonj. Ljudska oblast je nudila prizadetim vso pomoč. Koščeni obrazi ljudi so kazali za bodočnost veliko skrb. Manj skrbi in potolaženi so bili oni, ki so bili zavarovani pri DOZ. Od malenkostnih premij, ki jih je DOZ prejel od svojih zavarovancev, je samo v krškem okraju izplačal nad 16,000.000 dinarjev, ta številka prav sigurno ni majhna. Pomoč za zavarovance je bila tu in hvaležno so prejemali to odškodnino.
Ali smo letos razmišljali kaj o tej katastrofi in zavarovanju naših posevkov in vinogradov, da nas višja sila ne dobi spet nepripravljene? Ali nam ni narava že namignila, da letošnje leto ne bo mirno, saj je toča padala že na Bučki in tudi v samem Krškem smo imeli priliko videti vzorec.
Kmetovalci, vinogradniki, želimo le dobro, želimo, da bi z malenkostno premijo, katero vplačate na DOZ v slučaju nesreče bili potolaženi in preskrbljeni na odškodnini, želimo pa seveda, da bi pridelke spravili brez slične nesreče kakor je bila lani, zavarovani pri zavarovalnici pa boste mirno spali in ne boste imeli nepotrebnih skrbi.
C. M.
Iz Kapel
P. G. D. Kapele je 1. junija proslavilo 25-letnico svojega obstoja iti delovanja. Dopoldne je priredilo vajo z novo motorno brizgalno, popoldne pa verižne vaje skupno s PGD Rakovec. Na proslavo so prišli tudi zastopniki OGZ . Krško, tov. Koman, Žmavc, Čebular in Cetin, ki so prinesli diplomo društvu, društvo pa je podelilo 24 članom diplome za njihovo 25-letno požrtvovalno delo. Želimo Kapelčanom, da . bi. še tako dalje, delovali v korist bližnjemu.in v varovanju ljudske imo-vine.
Škodljivci KZ RAKA pred sodiščem
Dne 15. aprila 1952 so se pred senatom okrajnega sodišča v Brežicah zagovarjali predsednik KZ Raka Šribar Ivan, poslovodja iste zadruge Šinkovec Julijana in knjigovodkinja Polak Danica.
Sodišče je ugotovilo na podlagi dokaznega materiala, da je Šribar Ivan svoje predsedniške dolžnosti opravljal skrajno malomarno in ni vršil nikakega nadzorstva nad poslovanjem prodajalne KZ in njenim knjigovodstvom, kar je omogočilo, da sta poslovodkinja in knjigovodkinja zagrešili veliko nepravilnosti, KZ pa utrpela znatno škodo. Šribar Ivan pa je bil tudi plačan upravnik zadružne ekonomije na Raki. V tem svoj st vu je tej do 1. 1951 aktivni ekonomiji v letu 1951 prigospodaril 150.137 dinarjev zgube s svojim zanikrnim gospodarstvom. Mnogo več skrbi in časa kot napredku KZ in ekonomije je posvečal pivski družbi in dobremu vinu, ki ga je imel, kakor izpovedo priče zelo rad.
Šinkovec Julijana, poslovodkinja prodajalne KZ, ni vodila predpisanih knjig in je s tem onemogočila kontrolo prodaje blaga, ki se je hranil v nezaklenjeni miznici, čeprav je vedela, da vrata prodajalne odpirajo ključi vseh prodajalcev hiše. Posledica tega je 52.612 dinarjev nepojasnjenega primanjkljaja stare terjatve, pač pa je izterjavo brez * I * * * * * * 8 * *
vsake kontrole prepustila knjigovod-kinji. Knjigovodkinja tega ni opravila in je zato na škodo KZ Raka zastaralo za 267.636 din terjatev, ki jih tako ni več mogoče izterjati.
Polak Danica je kot knjigovodkinja in blagajničarka KZ površno in z veliko zamudo vodila knjigovodstvo in hranila zaupani ji denar v nezaklenjenem predalu mize. Kljub temu, da je bila izrecno zadolžena, da izterja stare terjatve, ni v tej smeri ničesar storila, zaradi česar je zastaralo za 267.636 din terjatev. Da bi prikrila v blagajni izkazane primanjkljaje in viške je v štirih primerih brez temeljnic vknjižila razne denarne zneske. Poleg tega pa si je na škodo KZ Raka dne 3. junija 1951 protipravno prisvojila znesek 28.000 din. Za to obtoženko je značilno, da je zelo sposobna, delo pa je opravljala zelo malomarno. Kakor so izpovedale priče, je živela tudi precej razkošno.
Kako bi bilo treba in kako se ne sme opravljati služba, bodo imeli vsi trije obtoženi priliko razmišljati v zaporu, katerega je sodišče prisodilo Šribarju Ivanu 8 mesecev, Šinkovec Julijani 1 leto in 6 mesecev, Polak Danici pa 1 leto in 10 mesecev. Šribar Ivan je kazen sprejel, Šinkovec Julijana in Polak Danica pa sta se zoper sodbo pritožili.
AVTOMOBIL SO UKRADLI
Dne 15. maja 1952 so se med drugimi gosti nahajali v kolodvorski restavraciji v Brestanici tudi znani nepridipravi Vovčak Ludvik-Udi, star 18 let, Pleterski Jože iz Sremiča, star 19 let in Pleterski Milan (Marinč), star 24 let, doma iz Sremiča. Ko so bili že precej vinjeni, se jim je okrog polnoči zahotelo nekoliko pustolovščine. Vovčaku, ki je šofer-amater, je šinila v glavo misel, da bi še vozil z avtomobilom. Zahotelo se mu je osebnega avtomobila svojega soseda Miklavčič Franceta iz Brestanice,
Vsi razgreti in veseli od dobre kapljice so se pripeljali na cilj. Ko so avtomobil obračali, da bi se odpeljali, se jim je pripetila mala nesreča, zavozili so v obcestni jarek, pa se jim je posrečilo vozilo spraviti z malo zamudo spet na cesto. To zamudo je hotel menda Vovčak nadoknaditi. Z veliko brzi-no je vozil proti Krškem; v ovinku pod Leskovcem je Vovčak zgubil oblast nad vozilom, zavozil v ograjo ob cesti in jo v dolžini 12 m podrl, avtomobil je vrglo na drugo stran ceste, kjer je razbit obstal.
Sreča v nesreči je bila, da je poleg poškodovanega avtomobila dobil lahke telesne poškodbe samo Pleterski Milan, ki si jih sedaj zdravi — pa ne v bolnici, pač pa v zaporu, ker ima poleg tega na vesti še več drugih kaznivih in nemoralnih dejanj. Ostala dva pa čakata zasluženo kazen, kar na svobodi, praskata se pa za ušesi, ker vesta, da ne bosta ušla Miklavčičevem odškodninskem zahtevku.	P. I.
Iz PIONIRSKEGA življenja
Mladinsko-PIONIRSKI dan na Senovem
Na rojstni dan našega dragega voditelja maršala Tita je imela mladina na Senovem velik praznik. Iz sladkega jutranjega spanja nas je predramila že v zgodnjih jutranjih urah budnica pionirske godbe. Žalostni smo ugotovili, da dežuje.
Po sedmi uri so ceste proti Senovem oživele. Od vseh strani so hiteli pionirji in mladinci. Ozirali so se po oblakih, ki so se škodoželno podili nad lepo urejenim igriščem. Okrog osme ure se je pred pošto zbralo mnogo mladine in odraslih. Za državno in odredno piohirsko zastavo se je uvrstila pionirska godba, člani predvojaške vzgoje, pionirji in pionirke v krojih, s transparenti in pionirskimi zastavami in dolga dolga vrsta neuniformiranih pionirjev in odraslih. Povorka je bila zelo lepa. Mladi godbeniki so pridno igrali, med mladino v povorki pa se je prelivala pesem v pesem. Navdušeno so vzklikali maršalu Titu in KP. Pretegali so so oblaki in sonce se je nasmehnilo navdušeni mladini. Pod slavolokom pri KLO so čakali pionirji iz Brestanice in Koprivnice in se uvrstili v povorko. Odkorakali smo na igrišče. Na tribuni so se zbrali gostje iz OLO Krško, zastopniki masovnih organizacij in člani ocenjevalne komisije.
Dopoldansko tekmovanje je otvoril predsednik TD Senovo, tov. Kolar Ivo. Po himni je pozdravil mladino senovški župan, tov. Šterban in okrajni mladinski sekretar. Nato se je pričelo tekmovanje v lahki atletiki med domačimi pionirji in mladinci in med pionirji in mladinci iz Brestanice, in pionirji iz Koprivnice. Istočasno so tekmovali še ša-histi in člani predvojaške vzgoje v streljanju. Vreme je bilo lepo. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je potekalo v najlepšem redu. Tekmovalci so bili disciplinirani in dali iz sebe vse sile, da bi dosegli čim lepše uspehe. Tekmovalo je 14 vrst. Največ si je mogla priboriti vrsta 250 točk. Posamezni tekmovalec je mogel doseči največ 40 točk. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate:
MLAJŠI PIONIRJI: I. Koprivnica 229,2 tečke, II. Senovo 227,5 točke, III. Brestanica,
I in II. vrsta 211 točk.
NAJBOLJŠI: 1. Šerbec Anton, Koprivnica 39,4 točke; drugo mesto si delita Šumič Ivan in Grilc Drago, Senovo z 38,5 točke.
MLAJŠE PIONIRKE: I. Senovo 250 točk (največ), II. Koprivnica 241,2 točke, III. Brestanica, I. in II. vrsta z 221,4 točke.
NAJBOLJŠE: 1. štrukelj Vida, Senovo 40 točk, 2. Majcen Marija, Senovo 40 točk, 3. Božičnik Anica, Koprivnica 40 točk.
Tekmovali sta še dve vrsti starejših pionirjev in pionirk senovške gimnazije. Boljša vrsta pionirjev je dosegla 200,4 točke. Najboljši: 1. Zupan Maks 38,5 točke, 2. Župevc Stane 35,5 točke, 3. Repar 34,9 točke. Boljša vrsta pionirk si je priborila 239,5 točke. Najboljše: 1. Tridl Lidija, 2. Gaser Marija, 3. Vidmar Marija. Vse tri so dosegle 38,5 točke. Mladinci iz Senovega so dosegli 203 točk, mladinci iz Brestanice so odstopili sredi tekmovanja. Najboljši trije: Prosen Rudi, Drame Anton in Kožar Ivan.
Pri šahovskem tekmovanju so si priborili od dosegljivih 12 točk:
Senovo, gimnazija 9 točk, Senovo, mladinci
8 točk, Brestanica, mladinci 5 točk, Ko-
privnica, pionirji 4 točke, Senovo, predvoja-
ška 3 točke.
Pri streljanju si je posamezna skupila lahko priborila 250 točk.
1. Senovo, ŠUG 65 točk, 2. Senovo, center 55 točk, 3. Brestanica 33 točk.
Mladinci iz Brestanice in Senovega so tekmovali v odbojki. Zmagali so Senovčani. Tekmovanje so zaključili s prostimi vajami. Najlepše so jih izvajale starejše pionirke iz gimnazije. Ves čas je bilo na igrišču mnogo ljudi, ki so z zanimanjem opazovali tekme. Vsi tekmovalci so dobili majhen prigrizek, za katerega je poskrbela tov. Vrsto vškova.
Ob treh popoldne se je nadaljeval program v dvorani, ki so jo napolnili odrasli in mladina do zadnjega kotička. Slavnostni govor je imel pionir Niko iz gimnazije. Lik maršala Tita pa je očrtal tov. Šterban. Program je potekal v najlepšem redu. Sodeloval jo pionirski pevski zbor iz Brestanice, ki je pod vodstvom tov. Bonove prav lepo zapel nekaj pesmi. Nastopili so še pionirji iz Koprivnice in iz obeh senovških šol, pionirska godba in glasbena šola iz Senovega.
VODORAVNO: 1. Iz nje napravimo nešteto vrst hrane; 5. veliki borec za delavske pravice; 9. najvažnejši del obraza (množina); 10. žensko ime- (6. sklon ednine);	12. kaj
je v praznem žepu? 13. dve začetni črki glav. mesta Židov, države Izrael; 14. začetnici imena turističnega kraja na tromeji Italija-Avstrija-Sloveni ja; 15. predlog; 17. osebni zaimek; 18. znano mesto v Hrvatskem Zagorju; 19. kratica za organizacijo, ki ima v svojih vrstah na tisoče pionirjev; 21. začetni črki pisca »Visoške kronike« 22. ij (obratno); 23. predlog; 25. veznik; 27. oče; 29. smer reke, morska struja, električni . . . 31. plačilno sredstvo (množina); 31. bedasto.
Pri ureditvi igrišča in pri tekmovanju sta pridno pomagala tov. Ivo in Drago Kolar. Pionirji iz gimnazije so pri ureditvi igrišča opravili 385 delovnih ur. Pohvaliti je treba tudi vaditelje, ki so pripravili vrste za tek-i movanje in učitelje, ki so naštudirali s pionirji program popoldanske prireditve. Tudi tov. Radejeva je vložila v priprave na ta dan precej truda. Z godbo smo bili zadovoljni. Kar ponosni smo na naše mlade godbenike. Razveselili smo se slavoloka in tribune na igrišču. Oboje so postavili in okrasili čla\ni rudniškega sindikata. Tovarišica iz ambulante je ljubeznivo nudila pomoč popraskanim tekmovalcem.
Mladinsko-pionirski dan nam bo ostal v lepem spominu, saj je bil eden najlepših, kar smo jih doživeli v zadnjem času na Senovem. Povečal in utrdil je zanimanje prijateljev mladine za delo pionirjev in poglobil prijateljski odnos med pionirji treh najbližjih sosednih šol. V mladini pa je vzbudil še večjo silo za premagovanje težkoč in povečal želje po novih, večjih uspehih.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je potekal mladinsko-pionirski praznik na Senovem tako lepo, prisrčna hvala. Tokrat smo bili tudi z udeležbo gledalcev prav zadovoljni.	D. Š.
NAVPIČNO: 1. svojilni zaimek; 2. bližnji sorodnik; 3. pridevni oziralni zaimek; 4. veznik; 6. veznik; 7. hrvatski izraz za društvo (nogometno); 8. najvažnejši del obraza (množina);	10. žensko ime (5. februarja);
11. strup, ki na bližnjem vzhodu uniči vsako leto nešteto ljudi (2. sklon ednine); 14. se pretaka po telesu; 16. kazalni zaimek; 19. otok ob naši obali; 20. dosedanja kratica za najnižji organ ljudske oblasti, ki se je z reoganizacijo spremenila; 23. bedast;	24.
podredni veznik (pogojni); 26. veznik; 28. kazalni zaimek; 29. kazalni zaimek.
Rešitve dostavite najkasneje do 25. junila fc. 1. na uredništvo »Naše delo« v Krškem. Prvi trije izžrebani dobe knjižno nagrado.
Nagradna, križanka za pionirje
1	2	3		1 '		Pipti;:« il	5	"6	7	8
9			10 : ■			11	itll	12		
13	| j * '		14		lil	15	16	sšsiiiššiiiis	17	
; « ’ 19	11!18 L- - '								Mili	
	20	“				22	Ulili	!	23	24
25		lil!		27	28 ,			29		
30							31			

Uepte ftufteveduje...
Kot strela z jasnega me je zadelo, ko sem zvedel, da je v PODSREDI kuga. Pustil sem delo v pisarni in odhitel v BRESTANICO, da bi z avtobusom odpotoval v Podsredo. Tovariša Ladota sem prosil naj mi da tako mesto v avtobusu poleg motorja, ki izhlapeva naf-tine hlape, tako da se zavarujem proti eventualnim kužnim bacilom in s tem kuge same. V Podsredi sem ugotovil, da je kuga že pobrala Simončiča in Kosa, a Klobasa je na njej težko obolel, kaže pa že vidne znake okrevanja. Liziki tudi ni kuga prizanesla. Obledel ji je namreč spomin in je čisto pozabila, da je bila svoječasno nemška učiteljica. Žilavo Podsrečko delovno ljudstvo pa kuga ni prizadela. V kolikor sem mogel do sedaj ugotoviti, sta doslej okuženi v Podsredi samo obe garnituri, ki se borita za komandna mesta na občini. Vračal sem se nekako potolažen nazaj, a v VEL. KAMNU sem opazil novo žarišče kuge, okuženih je že nekaj oseb iz krajevnih podjetij. Velko-kamljani so pa že postavili strelne vrste okrog žarišč pojavljajoče se kuge, pripravljeni se boriti proti vsem kužnim klicam, ki groze prodreti v njihove domove. V BRESTANCI sem si ogledal lepo urejeno ribogojno postajo, za katero je žrtvovala Elektrarna 70.000 din in občudoval lepo razvijajoče se postrvi in sulce, ki bodo v najbližji bodočnosti oživljale naše potoke in reke. Ko sem zadovoljen nad takim uspešnim delom korakal po trgu in prišel do pošte, me je vlovila ploha, zato sem hitro skočil vedrit pod novourejeno streho skladišča, ki je last narodne imovine, a ga ima v najemu kmetijska zadruga. Kljub novi strehi sem bil moker, zato sem odhitel do Miklavčiča in ga prosil, naj me odpelje z avtom v Krško. Prošnje mi ni mogel ustreči, ker ni bilo šoferja Udi j a doma. Obljubil mi je, da če počakam kake tri, štiri mesece, me bo že lahko odpeljal. Tako sem moral pešačiti v KRŠKO. Ko sem se pošteno odpočil sem jo mahnil v BISTRICO ob Sotli. Tičar, to vam je
pravi tič! Sedi med uradnimi urami na občinskem odboru, a ko pa čuti potrebo, da si ogleda malo svet izven občinske pisarne, posadi na njegov stol svojo ženo, ki ga zastopa z vsemi pravicami in dolžnostmi. In delo teče nemoteno naprej ... V GLOBOKEM sem hotel obiskati bivšega poslanca gospoda Ure-ka, ki se mu je po dolgoletnem dremanju spet zbudila poslanska žilica in skuša zopet zbirati zgubljene ovčice in glasove, ki so mu v stari Jugoslaviji pridobili mastno poslansko plačo. Hotel sem tudi poizkusiti njegov prevžit-karski rizling, vendar mi cena ni ugajala, zato sem to namero opustil, saj itak vem, da »pošteno odrajtuje« trošarino za prodane litre vina pristojni občini. V BREŽICAH sem si na postaji ogledal večje število peči za kuhanje oglja in ugotovil, da jih je rja v sedmih mesecih, od kar stojijo na postaji, že precej skuhala. Tovariša od trgovinske inšpekcije pa naproša mestna menza v Brežicah, naj bo toliko olikan, da pride v lokale, ko je vse pospravljeno in v redu, ne pa, kadar so lokali v neredu. Zato ni čudno, če se ob takih obiskih, ki se vrše ob neredu tako spotika. V bodoče ga bo menza pismeno obveščala kdaj je njegov obisk zaželen.
V soboto in nedeljo sem v Brežicah prisostvoval na Mladinsko-pionirskem slovensko-hrvaškem festivalu. Občudoval sem dlakocepno zaskrbljenost in tenkovestnost ravnatelja trgovske šole, ki se je bal, da bi se njegovi dijaki »moralno« pokvarili, ako bi svojim dijakom dovolil v soboto zvečer obisk mladinskega večera in v nedeljo pa obisk mladinske zabave. Tako je pravilno! Mi moramo dati naši mladini »klošterski« način življenja, ako jih hočemo usposobiti za življenje.
Vsedel sem se na vlak in se peljal dc VIDMA, kjer sem na poti v Krško občudoval temelje kulturnega doma v vsajeno medkulturo koruze in drugih vegetarijanskih dobrin. Prišedši domov sem legel v posteljo in zaspal.
Pozdravlja Vas Vaš Pepče
KINO KRŠKO
18. in 19. VI.
BRZOJAV NA ZAPAD — am. film 21. in 22. VI.
PRAZNIK — francoski film 25. in 26. VI.
NJEN OTROK — ameriški film 28. in 29. VI.
TRGOVINA S STARINAMI —
ameriški film
KINO BREŽICE
18. in 19. VI.: »Očka«, franc, film 21. in 22. VI.: »Asfaltna džungla«, ameriški film
25. in 26. VI.: »Dokumenti dobe«, jugoslovanski dokumentarni film. — Delovni kolektivi in šole prijavite pravočasno udeležbe upravi kina Brežice 28. in 29. VI.: »Parmska kartuzija«, franc, film
Avto-moto društvo Brežice priredi dne 15. junija t. 1. ob 14. uri moto-oce-njevalne vožnje, in sicer na progi Brežice mimo Tovarne pohištva proti Za-kotu, mimo bolnice in nazaj v mesto.
Po vožnjah sledi prosta zabava v Domu JLA.	Vabljeni!
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« Videm ob Savi potrebuje za izvajanje gradbenih del 15 do 20 kvalificiranih zidarjev.
Za hrano in stanovanje preskrbljeno na gradilišču. Plača po dogovoru. — Interesenti se naj zglasijo na upravi gradilišča »Pionir« Videm ob Savi
Opozarjamo cenjene potrošnike na sledeče;
1.	Da omogočimo potrošnikom nakup blaga tudi preko opoldanskega odmora, smo uvedli dežurno službo v poslovalnicah.
Delovni čas dežurne poslovalnice je od 7. do 14. ure dnevno. Za ostale poslovalnice ostane delovni čas nespremenjen, t. j. od 7. do 12. in 16. do 18. ure.
Dežurno službo vrše poslovalnice 1 (pri bencinski črpalki) in 3 (v hiši tov. Ivanuš) izmenoma.
2.	Od Sveta za blagovni promet LRS smo pooblaščeni, da prodajamo blago na potrošniške kredite. S prodajo smo začeli 10. t. m.
Na enoletno odplačilo prodajamo: volneno blago, konfekcijo,_ kuhinjsko posodo, porcelan in ostale potrebščine; na dvoletno odplačilo: štedilnike, preproge itd. Na potrošniške kredite prodajamo tudi radio-aparate, kolesa in pohištvo, za kar pa odobrava kredite Narodna banka v Krškem.
Vsa ostala pojasnila dobite v poslovalnicah našega podjetja ali podružnici Narodne banke v Krškem.
3.	Potrošnike opozarjamo, da bomo v teku tega meseca vršili razprodajo različnega industrijskega blaga po znatno znižanih cenah. Razprodaja se bo vršila na podlagi subvencije, ki nam je odoborena od Nar. banke.
Trgovsko podjetje »Potrošnja« Krško
F. Šetinc:
Šlezijska kronika
(Nadaljevanje)
»Ha, ha, ha...« se smejijo fantje in se za tovarno »Zdralek« plazijo proti taborišču. Tam so pa bila vrata na široko odprta. Tovorni avto je prihajal iz dvorišča in zlahka so se izmuznili mimo vratarja ...
Kmalu se je zmračilo. Začeli so deliti večerjo. Dolga vrsta ljudi se je zvijala po jedilnici in segala tja na dvorišče. Starci in možje, otroci in žene. Soseda stoji že pri tisti, ki preluknjava kartone. Lepo bi bilo stopiti pred njo in se tako rešiti dolgega čakanja v vrsti. Potem še pride mož in cela družina je že na vrsti. Takrat pa pride krajsfirer in ga zanima, zakaj se ljudje hudujejo v vrsti. Povejo mu, da so se vrinili v vrsto tisti pri kuharici in še dodajo, da to ni prav: »Če je potrebno čakati, naj čakamo vsi!«
Krajsfirerju ni do tega, da bi poslušal hudovanje ljudi. Tudi mu je vseeno, kako se deli in kako se čaka v vrsti. Ni mu pa vseeno, če je napravil prekršek nekdo, ki mu ni pri srcu. Tisti tam, ki se je vrinil v vrsto, mu ni pri srcu. Potegne ga iz nje in začne mlatiti po njem.
»Ne, ne dam se! Nimate pravice!« mu kljubuje mož in stiska pesti.
Krajsfirer pa kriči:
»Ti se mi upaš upirati in kljubovati! Ti, ki nisi vreden življenja! Ti, prokleti bandit! Ali hočeš, da te pošljem v ječo?«
»Kje je zapisano, da me smete tepsti? Kje obstoji takšen zakon?« jokaje od jeze kriči mož.
Krajsfirer pa na njega s pestmi:
»Tiho, da ne slišim besede več od tebe! Bandit!«
Mož se umakne skozi vrata in hoče po hodniku v sobo. Krajsfirer pa kriči za njim:
»Le počakaj me, svinja!«
KARBID JIM JE NEVAREN . i.
Jože je nekega dne povedal otrokom, da bi lahko priskrbel karbida. Lahko bi po domači navadi streljali in se obenem igrali vojake. Otroci so predlog soglasno sprejeli in sklenili, da bodo zbrali toliko pfenigov, kolikor je potrebno za nekaj karbida, a Tone je obljubil, da bo priskrbel škatlo.
Vsi so se veselili. Kako lepo bo streljati s karbidom po tolikem času! Tako glasno bo odmevalo tu, kjer so sami zidovi, še prestrašili se bodo ljudje, ko bo počilo.
Končno se je pokazal Jože. Iz žepa je privlekel papirnato vrečko in v njej pravcati karbid. Sivi karbid, saj je prav takšen, kot doma. Tudi škatlo so že imeli. Sedaj pa na delo...
Tone je vzel škatlo in si jo del med kolena. V njo je vrgel kroglico karbida in še pljunil je nanj, zaprl škatlo s pokrovom in s prstom zatisnil luknjico. Pristopil je Milan z vžigalico v roki in jo pritisnil k luknjici na škatli. Zadonela je močna eksplozija:
»Bum...«
Škatlo je razneslo, le kos pločevine je ostal v Tonetovih rokah. Vsi so se bili prestrašili, saj pa je počilo kakor iz topa.
»To so se ustrašile ženske,« se je zahihital Milan.
»Halt!« je tedajci zakričal krajsfirer in s pištolo vihtel po zraku. »Hande hoch!« je še zakričal in dečki so dvignili roke kvišku.	, .: -.!
»Kdo je streljal?« je vprašal Toneta, ki je še vedno držal kos pločevine v roki in ga udaril po ušesu, da se je onesvestil in padel na tla. Jože je jecljaje momljal:
»Sss ... samo s kar-kar-bidom smo.«
Krajsfirer je udaril še njega, da se je tudi on opotekel in padel. Od nekod je prihajal ženski jok. Krajsfirer pa je rohnel: »Vsi za menoj!«
Otroci, ki jih je bilo sedem, so stopali za njim in povešali glave. On pa je stopal ob strani s pištolo v roki:
»Banditi, ali bi hoteli taborišče spustiti v zrak?«
Prišli so do vratarja, ki je stal malo dalje od vrat taborišča. Tam jih je postavil v krog in naročil sanitetu, da prinese knjig iz pisarne. Potem jim je naložil knjige na roke, vsakemu po štiri. Tako so stali, držali roke predse, a na rokah po štiri knjige. Če je kateremu padla knjiga ali so se pa roke začele povešati, je dvignil svojo šapasto roko in po njem:
»Bandit!«
Otroci so stali v krogu in solze so jim silile v oči. Stali so v krogu kakor zločinci, ki čakajo, da bo pošastna krogla odtrgala nit, ki jih še veže na življenje. Ljudje na oknih so si pa brisali solze, ko so gledali svoje otroke trpeti. Trpeti po nedolžnem, ali je to pravica? Trpeti zaradi psa, ki ima človeško podobo, da bi zadostil svojemu zločinskemu hrepenenju, ali je to človeško? In gledati svoje otroke, brez moči zreti v njih in jih samo pomilovati. Vendar so to naši otroci. Kdo ima pravico do njih? Morda on, ki je zverina in ne pozna usmiljenja? Ali pa on, ki je od rojstva skrbel zanj, mnogo noči prebedel pri postelji, če je otrok bil bolan, se veselil njegovih uspehov in koval upanje v njegovo srečno in lepo bodočnost? Nihče nima pravice, razen njega, očeta! Stran od njih, vi morilci človeški! Ne polagajte roke krvave in črne na nedolžne otroke! Ne preklinjajte jih, ki so nemočni!