Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX štev. 275 a Naročnin« mesečno 18 Lir, za inozem-•tvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10650 za naročnino in 10 349 za inserate. Podruinical Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje itali izvora: Unione Pubblicita Italiana a Bollettino No 918 Kumerosi carri armati nemici distrsitti in Tunisia — Truppe nemiche hm-bardate - 5 velivoli nemici abbatfuti II Quarlicr Generale delle Forze Armate co-munica: Sul fronte cirenaico puntate di lorti elementi esploranti avversari sono slale respinte. In Tunisia uno scontro di mezzi corazzati si č concluso a vantaggio delle'lorze dcll'Asse che dostruggevano numerosi carri armati. Forinazioni aeree hanno rinnovato con visi-bile successo azioni di mitragliamcnlo e bombar-damento su truppe nemiche in marcia c in sosta liei due setlori. L'aviazione britannica perdeva cinque velivoli abbattuti in coinbatlimelo dalla caccia germanica. Una iucursione aerca compiuta nella sera di ieri sui dintorni di Ca tani a ha causato danni limitati: non sono segnalate perdite fra la popo-lazione civile. Vojno poročilo št. 916 številni sovražni tanki uničeni v Tunisu — Sovražne čete bombardirane - 5 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirennjškcm bojišču so bili odbili sunki močnih nasprotnih ogledniških oddelkov. V Tunisu se je zaključil spopad oklepnih sredstev v prid osnih sil, ki so uničile številne tanke. Letalske skupine so z vidnim uspehom obnovile obstreljevanje in bombardiranje premikajočih se ali počivajočih sovražnih sil na dveh odsekih. Angleško letalstvo je v boju z nemškimi lovci zgubilo i» t letal. Snočnji letalski napad na okolico Cata-nije je povzročil omejeno škodo: med civilnim prebivalstvom ni bilo žrtev. V Ljubljani, v soboto, 28. novembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 aedelika to dneva po praznika. ■ t «i Kopitarjeva 6, L|obl|«na. : Ajnmlnlstrarlonei Kopitarje?« 6. Lubiana. Telelon 4001—40C5. I Abbon»m*ntb Me.e 18 Lire: E.tero, me-u O) Ur«, bdiziooa damenic«. >nno 34 Lir«, titero 50 Lire. U C f J Lubiana 10 650 per Jli abbo-namantl: 10.34«* per le Inserzloni. Filial«! r Novo tre* t o. Concesslonsrla eseliislva per la pnbT>llciti dl pro»enicn»a Italiana ed estera: Unione PnhhliritA Italiana S. A. Milan«. Mow ©sni usp^h na m@siy Nemške podmornice so od Ledenega do vhoda v Indijsko morje potopile 19 ladij s 123.000 tonami ■III IIIIII IIH II Hitlerjev glavni stan, 27. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so potopile na operacijskih področjih od Ledenega morja do vhoda v Indijski ocean v žilavih borbah iz konvojev in na posameznih vožnjah 19 ladij s skupno 123.CC0 tonami. S temi uspehi je bil posebno občutno zadel sovražnikov dovozni promet v severna sovjetska pristanišča in proti Srednjemu vzhodu. Brlin, 27. nov. AS. Po zadnjih poročilih iz vzhodnega bojišča se je izvedelo, da nemške in zavezniške sile -e vedno srdito zavirajo Sovjele ter zadajajo strašne izgube boljševikom. ki izvajajo neprestane napade proti nemškim postojankam jugozahodno od Stalingrada med Vojgo in Donom. Nemško letalstvo je bilo nad vse delavno proti prcskrbovalnim kolonam, ki jih pošilja sovražnik v prve bojne vrsle. Na enem samem mestu jc bilo uničenih nad 100 mehaniziranih sredstev. Samo včeraj je bilo uničenih najmanj 430 sovjetskih mehaniziranih sredstev. Sovjeti so imeli pri svojih s tanki podprtih napadih velike izgube. Posebno spreten je bil nemški nastop proti sovjetskemu krilu. ki deluje v donskem kolenu in je imelo izredne izgube v ljudeh in gradivu. Med Volgo in Donom blojševiki ves včerajšnji dan niso mogli doseči nikakega uspeha, navzlic uporabi velikih inas vojaštva ter mogočnih tankovskih skupin, številni tanki so bili uničeni ali onesposobljeni. Oddelek nemških strelccv je pri Volhovu po sovražnem napadalnem sunku obkolil in uničil močno sovražno skupino. Med predmeti, ki so padli v nemške roke. je značilen zlasti propagandni letak, ki predstavlja bataljon sov-jetskih /cnsk n« pohodu proti bojišču, pod ko pa je podpis: Nove mogočne pohodu.« Berlin, 27 novembra, s. Iz vojaških virov se je izvedelo, da so Sovjeti vrgli v napad jugovzhodno od Ilmenskega jezera velike, sile. ki so obsegale pel strelskih polkov, eno brigado in dva bataljona tehničnih čet. kar da vsekakor 10.000 mož, katere pa je podpiralo nič manj kakor 30 topniških baterij, z mnogimi baterijami metalcev bomb, vse pa v namenu, da bi podrli nemške črte. Navzlic ogromni premoči v ljudstvu in materialu so nemški grenadirji ta napad odločno odbili. Berlin. 27. novembra, s. Iz vojaških virov se jo izvedelo, da so bile 23 novembra angleškemu letalstvu med njegovimi nastopi nad obrežjem zahodnega zasedenega ozemlja prizadejano nove izgube. Popoldne je neko angleško večmotorno Doiiibniško letalo padlo na holandsko obalo, zbito v letalskem dvoboju. Protiletalska obramba Je zbila nad isto obalo bombnik vrsle »\Vellington«. Od petih članov posadke se je eden ubil, ostali štirje pa so bili ujeti. Končno ,|e protiletalska obramba v Ilokavskem prelivu zbila ticlje britansko letalo vrste aSpilfire« Sovjetska ofenziva je bila pričakovana Hsmška in zavezniška vojska sta ustavili Ssvjete roro/eno posredovanje na Kitajskem leta 1927. ameriško sodelovanje s Kitajsko proti Japonski ter velike ameriške protijajionske gospodarske ukrepe. Iz. teli razlogov se je Japonska odločila za sklenitev pakta trojne zveze, kar je ameriški pritisk še povečalo. Združene države so bile jiripravljenc za, vojno proti Japonski, Japonska ]ia je vedno iskala sredstva, kako bi preprečila to katastrofo. Veleposlanik je nato ožigosal vojne in imperialistične namene Združenih držav, da je sedanja vojna vojna za življenje in smrt. Zaključil je z željo, naj se še bolj pospeši sodelovanje med Japonsko in narodi OsL llerlin. 27. novembra. AS O veliki ofenzivi, ki so jo boljševiki sprožili scvernozahodno od Moskve, izjavljajo na pristojnih vojaških mestih sledeče: Tudi ta ruska ofenziva je bila pričakovana. Žo več časa so računali z njo. Letalskim oglednikom se je posrečilo ugotoviti sredi oktobra, da so se močna zbiranja začela pojavljati na odseku med Torpczoni in Kalininoin. Odiočni posegi velikih oddelkov nemškega letalstva so vznemirjali nasprotnikove priprave in prisilili sovj. vrhovno poveljstvo, da je moralo večkrat odložiti nameravano ofenzivo. Medlem pa so Nemci lahko storili vse potrebne protiukrepe, ki so bili takoj izvedeni, proden se ie ofenziva začela. To lorej dokazuje, da prvi nasprotnikov udarec ni zadel v polno. Kakor jo javilo predvčerajšnje nemško uradno poročilo, je spodclelel poskus Sovjelov, da bi zrušili nemško obrambno črlo, posamični vdori pa so bili takoj uničeni. Jasno je. da je nova ofenziva v neposredni zvezi s listo, ki poteka že nekaj dni na južnem odseku. Namen ofenzive je, da bi verjetno preprečili Nemcem, da nc bi zbrali velikih sil na donskem loku, pač pa bi jih morali pustiti na srednjem odseku. Ce so tako računali, liodo pa kmalu dejstva pokazala, da ima nemško vrhovno poveljstvo na razpolago več ko zadosti čet, da nastopi proti slekernemu napadu na katerem koli delu bojišča. O bitki, ki se bije na južnem odseku istega bojišča, so v pristojnih krogih rekli, da je napad, ki so ga Sovjeti naperili jugozahodno od Stali grada v kalniuške stepe, močno pojenjal, za p. vi napad, ki so ga sprožili v donskem kolenu, p»< se lahko reče, da je izgubil svojo silovitost in se bo najbrž popolnoma ustavil. Kako >i je mogočo razlagati. da se je Sovjetom posrečilo izvesti veliko ofenzivo? Na lo vprašan ie odgovarja vojaški kritik lista llamburger FremdenblatU. Timošenko, |>iš<^ med drugim |iisec. je očilno sklenil, uničili vsaj del uspehov nemškega zmagovitega napredovanja proti Volgi. Predvsem se je Irudil. ria bi dobil vnovič v roke življenjsko važne zveze /. Kavkazom. Iver je zbral na majhnem odseku vst. razpoložljive sile, katere ;e potegnil iz drugih bojnih pasov, je Inliko sovjetski maršal naredil dvokraki napad proti jugozahodu in severozahodu, toda za ceno najtežjih žrtev. In tako se mu je na nekaj točkah posrečilo podreti nemške obrambne črte in postojanko romunske vojske To je torej razlaga, zakaj jo mogla sovjetska vojna manjšin kljub strašni utrujenosti zaradi bojev v letih 1941 in 1012 uresničiti te svojo napore in doseči nekaj začetnih uspehov. S tem pa še ni rečeno, d.i ti napori žo pomenijo dosego Timošeukovih strateških ciljev. Bolj bo držalo nasprotno, orjaška bilka ne bo storila drugega, kakor da bo pospešila postopek načrtnega slabljenja so.viažnikovega vojnega slroja. Toda nemške in zavezniške sile, ki so zapletene v trde spopade, so se takoj znašlo v položaju in dokaz za to je sovjetsko godrnjanje o nemških protinapadih. Midussonijeva navodila za notranjo fronto Rim, 27. nov. AS. Tajnik stranke je včeraj v liktorski palači sprejel poročila predsednikov sindikalnih zvez delodajalcev in delavcev. Po pozdravu Duceju je Lksc. Vidussoni dal besedo zveznim predsednikom, od katerih mu je V6ak obširno poročal o organizacijskem položaju svojega jmlročja. Tajnik stranke je nato podal navodila za delovanje, ki ga je treba razvijati v tem času, ko morajo biti vse sile vprežene za dosego zmage. Poudaril je potrebo, da inorajo vsi sloji dokazati svojo zrelost in umnost za popolno skladno delo, ki ga naj opravljajo v duhu medsebojnega razumevanja. Neobhodno potrebno je, je tajnik stranke med drugim dejal, da morajo poklicna združenja dejansko sodelovati v propagandi v tesnem sodelovanju 6 političnimi oblastmi, da bi globoko prodrle v ljudsko zavest in širile 6inisel za dolžnosti, ki jih ima vsak državljan, posebno pa še tisti, ki so zaposleni v gospodarstvu dežele v vojni. Gospodarske koristi dežele v vojni morajo bili više cenjene kakor koristi posameznega sloja. Vlada se pozorno zanima za vsa vprašanja delavskih razredov ter jih skuša reševati v mejah, ki 6o skladne s sedanjim časoni: družinske doklade, zavarovanje in pomoč v bolezni, nagrade ob 20-letnici šolske obednice itd., so otipljiv dokaz, s kolikšno 6krbjo in napori vlada po Ducejevih navodilih dela za najbolj važne potrebe delovnega ljudstva. Sindikalne organizacije morajo vpreči vise sile, da bodo delavci hitro deležni vseh dobrin socialnega značaja, ki jim jih je poklonila vlada. Skrbeti je torej treba za dobto propagando in okrepiti vse pobude, ki bodo zbolj-šale delovne pogoje. Stranka na primer se ravno zdaj 6 posebno skrbjo bavi e skupnimi mezdami po podjetjih, katerih število se čedalje bolj veča v globoko zadovoljstvo delavskih množic. Tajnik so so Carigrad, 27. nov. AS. Vojaški kritik lista »Tasviri Efkar* omenja počasno anglosaško prodiranje proti Tunisu. Kritik pravi, da je anglosaška zamuda posledica hitrega izkrcanja italijan-6ko-neniških sil v Tunisu. Po mnenju turškega lista so se v Tunisu doslej že osne sile močno utrdile ter 6talno dobivajo nove okrepitve. Anglo-amerikancem bo utegnila pripraviti njihova počasnost še nešteto težav. List tudi pripominja, da se Angleži in Amerikanci niso upali izkrcati neposredno v Tuniziji, ker bi bili tamkaj izpostavljeni italijanski ofenzivi iz Sicilije. Beril, 27. nov. AS. Švicarski listi objavljajo poročila anglosaških agncij o dogodkih v Tunisu ter pišejo, da nesoglasje med De Gauleovinii in Darlanovimi pristaši povzroča znaten nered. Amerikanci so šele zdaj začeli spoznavati, kakšne težave bodo morali prenašali, ker se vmešavajo v evropske zadeve. Carigrad. 27. nov. AS. Lisi »Bejoglu* P06veča poseben članek delovanju italijanskih podmornic. Italiji je z njenimi podmornicami uspelo zavreti sovražni promet po vsem Sredozemlju. Nato list našteva izgube, zadane sovražnim vojnim in prevoznim ladjam pri zadnjih dogodkih v Severni Afriki ter občuduje junaštvo italijanskih posadk, ki so vdrle v pristanišča Bougie, Phillippeville in Tuniška meja. 27. nov. AS. Poročila iz Tunisa potrjujejo, da se življenje v tuniški prestolnici raz- S vija normalno z izjemo nekaterih ukrepov krajevnih oblasti z oziroin na vojno stanje. Navzočnost italijansko nemških vet je dala veliki množici prebivalstva v prestolnici in drugih tuniških krajih občutek varnosti proti grožnji ameriškega vdora v Tunis, vsebovani v Rooseveltovi poslanici tuni-škeniu beju, na katero ta niti odgovoril ni. Tu-niško prebivalstvo je navdušeno za osne vojake in jih vedno pozdravlja, kadar korakajo po mestu. Kavarne in javni proslori so vedno polni. Ljudstvo posluša osna radijska poročila v arabščini ter živahno komentira vojna poročila, zlasti tista, ki se nanašajo na letalske nastope ob alžirski in maroški obali. Stockholm, 27. nov. AS. Angleški lisli izražajo med vrstami bojazen zaradi neprestanega dotoka osnih letalskih okrepitev v Tunisu. ^Manchester Guardian« našteva težave, ki čakajo zaveznike v Bizerti ter popisuje, kako močno je zgrajena ta trdnjava. Isti list bi tudi rad opravičil zamudo angleško-ameriškega napredovanja, izgovarjajoč se na težavne prometne zveze, ki so že zelo dolge. Letalski sodelavec »Dailv Telegrapha« pa pravi, da je za zaveznike v francoski severni Afriki poglavitna težava pomanjkanje lovskih letal. Isti list priznava, da je angleško-ameriško letalstvo na tem odseku v manjšini. Angleži in Amerikanci so bili razočarani nad francoskimi letali v severni Afriki, ker so skoro vsa 6tara in slaba, dočim ima osno letalstvo v Tunisu prvovrstna moderna letala. 6tranke je nato izrazil zaupanje, da bodo zvezni predsedniki z osebnim delom skrbeli za to, da bodo menze po podjetjih vedno bolj ustrezale namenom socialne politike, ki jih je priklicala v življenje. Lksc. Vidussoni je nato orisal politična načela, po katerih je italijanska gos|iodarska trdnost zajamčena v korist socialnih razredov. Zato se je treba strogo dižati delovnih pogodb in plačilnih določil, da bi tako iztrebili nevarnost prekupčevanja z delavsko silo na črnem trgu, kar bi lahko povzročilo znatne zmede v proizvodnji. Tajnik stranke se je nato dotaknil vprašanja razdelitve delovnih 6il in jioudaril važno6t uradov, ki morajo skrbeti za njihovo namestitev, Posebno skrb bo treba posvetiti onim, je dejal, ki so se vrnili iz vojne, sindikalni načelniki pa naj ravnajo z njimi z vso politično rahločutnostjo in umevanjem. O vseh teh vprašanjih so zvezni predsedniki stavljali razna vprašanja glede organizacij. Tajnik jim je odgovarjal ter v daljši razlagi pojasnil, kako je treba delovanje usmeriti, da bodo v sedanjih težavah dosegli kar največ uspehov. Eksc. Vidussoni je nato veličal duha državljanske zavesti in zvestobe delodejalcev ter delavcev, ki 60 vpreženi na notranjem bojišču za vojno fašistične domovine. V težavah in žrtvah, ki jih je treba sprejeti kot potrebno življenjsko pravilo, v zvestobi, ki premaga vsako oklevanje, ima narod delavskih razredov samo en cilj: da bi bil vreden zgodovinske ure in si zaslužil srečno bodočnost fašistične domovine v zaupanju vodiielju, ki ga vodi. Smernice portugalske mladine Lisbona, 27. nov. AS. Tukajšnji tisk objavlja radijski govor voditelja portugalskih mladinskih organizaij Martclla Caetana, ki je dejal, tla portugalska mladina prod komunizmom odločno brani Boga, domovino .družino in svoje domove, l a mladina se ne omejuje na obrambo, marveč se brani z ofenzivo. Portugalska, mladina se tudi ne lvori zato. da bi se nekateri gospodje lahko olvogatili, kajti borba proti komunizmu ni hranjenje bogatili. Mi ne branimo denarja, ne samoljulija, ne zato. da bi bili nekateri bogati, dočim bi morali drugi trpeli, marveč za načela krščanske pravičnosti in ljubezni. Obseg Tokia bo povečan Tokio, 27. nov. AS: Na prihodnjem zasedanju japonske zbornice bo sprejet zakon, ki ukinja |)rcfckturo Tokio ter ustanavlja Tokio-rlo ali metropolo Tokio, ki bo imela 35 okrajev, katerih velikost bo znašala skupno 524 kv. kilometrov, število vseh |>rcbivalcev pa bo znašalo 7 milijonov. Amerikanci izgnani iz Arabije Carigrad, 27. nov. AS. Iz Ctedde poročajo, da je Saudova Arabija dovoli la severnoameriškim tehnikom zaposlitev pri vodstvu javnih del. Ojja-zilo pa se je, tla li ljudje politično rovarijo med Arabci, namesto da bi izpolnjevali svojo dolžnost. Ti napačni severnoameriški tehniki so hilj postavljeni preti vrata. Nadomestili jih IkhIo egiptovski tehniki. Barcelona, 27. nov. AS: Policija je aretirala komunistična voditelja Vallamajora ter Jnana 1'inosa, ki sta za časa rdeče strahovlade v Barceloni zagrešila nešteto zločinov. Obrambne utrdbe na vzhodu Časnikar Cesare Rivelli objavlja v italijanskih listih iz Berlina obsežno poročilo o obrambnih utrdbah na vzhodnem bojišču. Član-kar pravi: Nikdo, tako v zavezniških državah kakor tudi v sovražnih ne more reči, tla bi ne vedel, da se bodo Ivo j i v drugi zimi na vzhodu razvi jali prav zelo drugače, kakor pa so se razvijali v prejšnji zimi. Razlogi za razlike v lanskem in letošnjem letu so lahko številni, toda glavni razlog je treba iskati v nemški genialnosti in organizaciji, ki Ihi to zimo iztrgala Stalinu iz rok njegovi najmočnejši sredstvi: prostor in mraz. Gigantsko delo O ogromnem delu nemških gradbenih strokovnjakov pod vodstvom nemškega generalnega štaba poročajo sedaj nekatere podrobnosti. V prvi vrsti je bil določen čas in rok, do kdaj se mora izgraditi in utrditi tisti obsežni načrt, ki naj nemški vojski zagotovi stalnost na sovjetskem ozemlju. Ta načrt naj ogromni množici nemške vojske zagotovi življenje v novi zimi. Z deli so začeli že v mesecu aprilu. V aprilu so iz Berlina odpotovale številne komisije stavbenikov in gradbenih strokovnjakov ter članov organizacije Todt. Odšli so v Rigo, Poltavo, Minsk, Smolensk, Orel, Kursk in v druge važne kraje. Vsaka komisija je bila neposredno podrejena Hitlerju in je imela za nalogo, da utrdi posamezni, njej določen odsek vzhodnega bojišča. Vse zgradbe se morajo izvesti tako, du se bodo upoštevali vsi izsledki in ugotovitve iz lanske zime. Z drugimi besedami: na vzhodno bojišče so prišle komisije, ki so bile celice zase in te celice so imele Hitlerja za poglavarja. Te celice so imele nn razpolago nn stotisoče delavcev, ki so prišli iz Nemčije in iz drugih delov Evrope. , Mednarodna sovražna propaganda je širila govorico, da so se Nemci odločili zlomiti sovjetsko moč do konca jeseni leta 194.2. Dejansko pa nemško vrhovno poveljstvo ni označevalo letošnje dogodke na vzhodu kot zmago v letošnjem letu; kakšen pomen bi sicer imele priprave za utrjeno obrambno črto nn vzhodu v tem letu. Komisije in odbori so začeli s svoiim delom najprej na srednjem delu vzhodnega bojišča. kjer so se že na pomlad lx>ji nekoliko polegli. Nato so se začela dela na severnem odseku, nazadnje pa na južnem. Uspehe je bilo mogoče kmalu ugotoviti. Najprej je bila utrjena dolga črta, podobna obrambni črti ob Atlantiku. Seveda so bile upoštevane in izvedene razlike, ki jih nalagajo vremenske in krajevne potrebe. Na zahodu je namreč nevarnost drugačna in ni take narave kakor na vzhodu, ker mora na zahodu sovražnik najprej premagati ovire morja. Na vzhodu pa je stik s sovražnikom neposreden in trajen. Kar se lahko reče, je to, da je utrjena črta nn vzhodu sestavljena iz cele vrste utrjenih postojank in strnjenih centralnih središč, ki so kar najbolj solidno opremljena. Utrdbe in skladišča Med postojankami in utrjenimi središči so posamezne utrdbe, kazeinate, minska polja, ovire. protitankovski jarki in strelski jarki. Utrdbe so opremljene in izdelane tako, da so kos vsem vremenskim okoliščinam in je v njih bivanje možno tudi ob najtežjih pojavih mraza. Bunkerji so odporni proti zmrzovanju, vlagi in snežnim zametom. Tudi bivališča zn čete so zgra jena tako, da so kos ruski zimi. Hiše in bivališča imajo stene iz lesa in cementa, oboje pa v takem razmerju, da ostane v stanovanjskem prostoru temperatura vedno enako znosna brez ozira na zunanji mraz. V bližini prve bojne črte pa so zgrajena zaklonišča, v katerih je tudi možno stanovati tudi pri najhujših nastopih mraza. Za zgradnjo teh zaklonišč in utrdb proti mrazu so podali podatke ruski kmetje, ki se že stoletja in stoletja najuspešneje s pravimi sredstvi bore proti zimi. Vsa obrambna črta je zgra jena tako. kakor je sestavljeno kolesje pri uri. Vsak zob vsakega kolesa odgovarja drugemu zobu nn drugem ko lesu. Vsaka utrdba vzhodnega bojišča je pravilno povezana z delovanjem vseh ostalih utrdb. Iz razumljivih razlogov ni mogoče podrobneje popisovati tega mehanizma. Vendar se že iz po vedanega lahko zasluti vsa ogromna genialnost nemškega dela, ki je sklenilo in doseglo, da se nemški vojski v Rusiji prepreči usoda, ki jc doletela Napoleona v letu 1812. V Rusiji — kakor znano — ni bilo mnogo cest. Obstoječe ccste so Nemci modernizirali in so zgradili ogromno število novih cest. »Graditelji cest« Ob vseh cestah so v razdalji 60 km druga od druge zgrajene obsežne kazematc, ki imajo kuhinje za moštvo in častnike, avtomobilske de lavnice, žage, električne centrale, skladišča, hleve za živino... V vsaki kazemati je skupina tako imenovanih »cestnih mojstrov«. Ti cestarji skrbe za svoj odsek cesfe. Vse kuzemate so med seboj v radijski zvezi in so opremljene tako, da se lahko same branijo v primeru potrebe. Tem cestarjem je priznana lastnost bojevnikov. V zadnji zimi je bilo ugotovljeno, da je največja ovira za pravilno oskrlni: snežni vihar. Na cestah so snežni zameti preprečevali ves promet. l'o več dni je bil ves promet prekinjen. Inž. Bruno VVehmer, najožji sodelavec pokojne-I ga generala Todta je tudi snežnim zametom iznašel uspešno obrambno sredstvo: to so proti-snežne stene iz lesa ali cementa, ki se zgrade ob cestah, dalje premakljivi in prevozljivi zidi proti snegu, dalje, zidi, ki se iz snežnih plošč grade ob nevarnih delih cest. Najprej so ob nevarnih delih cest zasadili mlade, hitro poganjajoče mladike in drevesa, prenosne stene proti snežnim zametom pa so gradili in sestavili iz. Ifltja in steblovja rastlin, ki rastejo po ruskih poljih in poljanah. Misel o stenah, zgrajenih iz snežnih plošč, pa so nemški inženirji prevzeli od ruskili kmetov. Nemške avtomobilske tovarne pa so za vzhodno bojišče zgradile ogromno število snežnih plugov. Med nemško vojsko je najbolj priljubljen plug, ki mu pravilo »peter«, la plug je podoben ogromnemu tanku in je obenem tudi ledOlomilec. Na vzhodni fronti tudi že uporabljajo posebne strojne snežne lopate. Ta lopatasti stroj naredi v eni uri toliko dela, kakor bi ga opravilo 200 mož z navadnimi lopatami. Nove nemške lokomotive so zavarovane pred zmrzovanjem in ledom. Istočasno, ko so v Nemčiji poslali na vzhod nove lokomotive, so tudi iznašli |wisebno jiokrivalo za motorje. Noben motor |K»I tem pokrivaloin več ne more zmrzni- iz.erji dajej< To pokrivalo za motorje je podobno velikim pokrivaloin, ki jih frizerji dajejo ženskam čez lase za trajno k< službo na vzhodu so izdelali posebne vrste letala »junkers 52«. Ta letala imajo posebne vrste stroje in bodo v zimi oskrlx>vala postojanke, ki so osamljene. Ta letala so tudi opremljena za prevoz ranjencev in bolnikov. V teh dneh, ko sovražnik ob Volgi pripravlja prve poskuse, se vse nemško javno mnenje z, vsem srcem obrača do borcev na vzhodu in pošilja na sedež stranke darila zn bojevnike na vzhodu. Ljudje so zanje poslali zlasti mnogo »primusov«, pa tudi mnogo drugih potrebščin. Te zbirke dokazu jejo, kako globoko ves nemški narod čuti z bojevniki na vzhodu. Ne klonejo pred komunističnim nasiljem... Štajerskecal), so ga ! vasi Trbinca. Naj- Novo mesto, v novembru. Koliko svežih grobov ima naša zemlja v tem letu! Koliko solzu je že bilo pretočenih, koliko nedolžnih žrtev je moralo zadnje čase pasti pod kruto roko, ki jo je stegnil nad našim ljudstvom komunistični plačanec z nado, da zatre sleherno kal poštenja in neomajnega verskega prepričanja, ki je tako globoko vcepljena v naš slovenski rotil ln koliko teh žrtev skriva naša zemlja pod svojim plaščem, da dočakajo nekoč veseli dan, dan blaženega vstu-jenja in zasluženega plačila za prestano zemeljsko trpljenje. Bili so fantje najlepših let, v cvetu mladosti, veliko so obetali, pa so morali izkrvaveli in pasti. Ne bo jih nikoli več, tla bi dali svoje zdrave sile v blagor svojega doma in rodu, življenje je eno samo. Nič čuda torej, da se je nHŠe trpeče ljudstvo soglasno dvignilo proti tistemu, ki tepta njegove najosnovnejše pravice in njegovo življenje. Postavilo se je v bran, da obvaruje sebe, svojo družino, sosesko, narodne svetinje, vse, saj je danes vse v nevarnosti. dn uniči brezvestni komunizem. Fant najlepših let je bil tudi Grarar Stanko, p. d. Komatov s Trbinca, občina Mirna. Ko smo se zbrali oh grobu tega nepo-zabnega prijatelja in sobojevnika za naše pra-rice, so nas prevevala globoka čustva. Tudi temu mladcu je pretrgala nit življenja komunistična roka, ker se je z vso silo uprl njeni kruti pohlepnosti. To se je zgodilo sicer že 21. julija, toda ker smo mogli obiskati njegov grob šele sedaj, je prav, če mu posvetimo vsaj skromen spomin. Komunistični bnnditi, ki sta jih vodila zna- . ni Jerič iz Mokronoga — ki še živi! — s svo- I jo »spremljevalko« iz Mirne peči in zloglasni Prlck (akademik čonč s umorili nedaleč od rojstne prej so ga zvezali z žico, nato pa na vse mogoče načine mučili, da bi jim kaj »izdal«. Toda ni jiin uspelo, Stanko se je pokazal tako močnega in vztrajnega, da je molčal ko grob do zadnjega dihu. Ko ga je njegov« mati za trenutek videla tako zvezanega in raztepenega, se ji je izvil iz. prsi presunljiv krik: »Ljubi sin, potrpi še malo, saj trpiš za vero in za Boga!« Kaj nam ne stopajo pred oči živi zgledi Makabejskih mater ob grozotnih mukah svojih dragih sinov... V največjem trpljenju in po še nepojasnjenem vzroku je napisal trpeči Stanko lepo pesmico, ki slika sicer grozo bližajoče se smrti, ali pokaže nam obenem tudi popolno vdanost mlade duše v nespremenljive liožje načrte. — Prva kitica te izpovedi se glasi: O, kak' pesem moja danes milo se glasi, Duša omaguje v pregrozen strah, trpi... Vse moram zapustiti, Žalostno se zdaj ločiti. Boste se jokali. Me v črno zemljo zakopali — Bog vas obvar' Ne pozabite me nikdar!... Tiho so dogorevale sveče na Tvojem grobu, plemeniti in nepozabni naš prijatelj Stanko. Belo cvetje, belo. kot je bila bela Tvoja duša, polna nad za prihodnost našega rodu. je nemo cvetelo, pritajeni jok in vzdih Tvojih dragih je podrhteval v vroči molitvi za Tvoj mir in pokoj. Dragi Stanko, bodi iz naših src iskreno zahval jen, da si daroval svojo kri za nas in da si nam zapustil tako svetal zgled s svoio mu-čeniško smrtjol Gospodarstvo Nova kolektivna pogodba za delojemalce v trgov, obratih V petek je bila podpisana nova kolektivna pogodba za delojemalce, zaposlene v trgovinskih obratih po zastopnikih Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske zvez delojemalcev. Nova pogodba stopi v veljavo dne 1. decembra in predvideva naslednje zvišanje prejemkov osebja s trgovskimi in višjimi netrgovskimi funkcijami pri mesečnih prejemkih do 700 lir za 30 %, od 700 do 900 lir za 25 %, pri mesečnih prejemkih od 901 do 1000 lir za 15%, pri prejemkih od 1001 do 2500 lir za 10% in pri mesečnih prejemkih z nad 2500 lir za 5 %. Podlaga z.a ta povišanja je dan 1. avgusta 1941. Ono osebje, ki ima plače več kot 900 lir in še ni zaposleno dve leti v celoti, prejme zvišanje plač samo za 20 %. 7.a vse nameščence se sredi decembra izplača božičnica v višini polmesečne plače. Onim, ki niso bili zaposleni vse leto, se izplača odpadajoči del z ozirom na čas trajanja zaposlitve. Nadalje 6e zvišajo minimalni prejemki osebju, za katero veljajo določbe čl. 234 obrtnega zakona, ki znašajo sedaj 2.16 lire na uro, za 30%. Tudi temu osebju se izplača božičnica v višini 6-dnevne mezde. V kolikor niso bili zaposleni vse leto, se jim izplača odgovarjajoči znesek. Naravno oslanejo že doslej višji prejemki osebju, kot so zagotovljeni v tej jiogodbi', še nadalje v veljavi. Končno vsebuje pogodba določilo, da ne veljajo predpisi te pogodbe za uslužbence mesarjev in klobasičarjev, pekov, slaščičarjev in medičarjev. Kaknadno razdeljevanje dodatnih obrokov racioniranih živil za mesec december Prehranjevalni urad Vie. komisariata za ljubljansko pok raj i no sjioroča: V zvezd z. Ducejevim ukrepom glede razdelitve dodatnih obrokov kruha, sladkorja in riža delavcem, mladini ter otrokom, obveščamo tem potom vse prizadete razdeljevalce racioniranih živil in vse polrošnike v celi jjokrajini, da bodo ta živila lahko dvignili na sledeči način: 1. Delavci hodo prejeli dodalni delež kruha za november (750 gr kruha ali 050 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) proti izročitvi glave dodatne živilske nakaznice SO za november. Za prodano blago zbrane glave bodo predložili razdeljevalci pristojnim preskrbovalnim uradom enako, kakor delajo to z odrezki z.a vsa ostala ži vila. Na vsajio predloženo glavo jim bo preskr bovalni urad priznal zgoraj omenjeno količino pšenične ali koruzne moke. 2. Mladina od 9 do 18. lela bo prejela dodatni delež kruha za november (750 gr kruha ali 650 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) na odrezek >1« nove dodatne decemberske živil ske nakaznice »GMc«. 3. Mladina od 14. do 18. lela bo prejela dodatni delež sladkorja (100 gr) za november na Zatemnitev od 17.30 do 6.30 Visoki komisar za Ljubljansko pokrnjino odreja: ČL 1. Od ponedeljka, 10. novembra, naprej se morajo določbe o zatemnitvi izvajati od 17.3« do 6.10. , , , ČL 2. Vse druge odredbe ukrepa z dne b. junija Iosta seme predelovali v olje, se |K>oblaščata Gospodarska zveza in Kmetijska družba, da določita kraje, kjer se bo seme zbiralo in oddajalo, in sicer jio 80 lir in 4 litra olja za vsakih 100 kg zbranega semena. Olje se t>o razdeljevalo na jiodlagi bonov, izdanih ob oddaji semena najkasneje v roku treh mesecev. Seme mora bili zdravo, suho in brez ltiščin. Zbiralni kraji so določeni v vseh občinah, kjer se nahajajo bukve. Tvrdki, katerima bo seme oddano za predelavo v oljo sta: tvrdka llrovat iz Ljubljane in tvrdka Gaslini iz Genove, ki bosta zbiralcem dobavile tudi olje poleg denarja v gotovini. Z ozirom na to, da je letošnji pridelek bukovega semena velik, je potrebno, da se zbiranje vrši čim intenzivnejše, da se jireskrbi na ta način naši pokrajini znaten del dobrega olja. Raztegnifev obveznosti poseke Člen 1. Obveznost poseka, odrejena z nared-bami z dne 8. maja 1942-XX. t. 87, z dne 6. [unija 1942-XX, št. 111, in z dne 10. junija 1942-XX, št. 115, se razširja nadalje na sledeče pasove: 1. vzdolž ceste Kočevje—Cvišlarii—Onek—Ko-privnik—Nemška Loka: — na obeh straneh cele proge; 2. vzdolž ceste Rajndol—Brezovica—Nemška Loka—Miklarji—Dobliče—Kanižarica: — na obeh 6traneh cele proge; 3. vzdolž ceste Soteska—Podturn: — na obeh straneh cele prbge; 4. vzdolž cesle Novo mesto—Št. Jernej—Kostanjevica: — na obeh straneh cele proge; 5. vzdolž ceste Grosuplje— Mlačevo—Slivnica— Račna—Zdenska vas—Videm—Kompolje—Zvirče— Hinje—Smuka: — na obeh 6traneh cele proge; 6. vzdolž ceste Mlačevo— Krka— Zagradec— Poljane—Žužemberk—Dvor—Soteska: — na obeh 6traneh cele proge; 7. vzdolž cesle Žužemberk—Dobrnič—Kal— Mirna peč: — na obeh straneh cele proge; 8. vzdolž ceste Velika Loka—Čatež: — na obeh 6traneh cele proge; 9. vzdolž ceste Velika Loka—Račje 6elo—Brezovica: — na obeh straneh cele proge; 10. vzdolž ceste postaja Dobrepolje— Ponikve —Rašica—Rob: — na obeh straneh cele proge; 11. obrambni okoliš okrog Novega mesta in Ljubljane z omejitvijo na pas v širini 100 m zunaj žične mreže. 12. Vzdolž železnice Ljubljana—Metlika fe mora posek raztezati na obe strani cele proge. Člen 2. Za posek pasov iz prednjega člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje le-teli pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX. št. 87. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. nakazila za sladkor, ki bodo razdeljena upravičencem meseca decembra (v mestu Ljubljani se bodo delila ta nakazila obenem z januarskimi živilskimi nakaznicami). 4 Olroci do 3. lela bodo prejeli dodatni delež sladkorja (400 gr) za november na odrezek »0« (riž) in na odrezek »P« (sladkor) nove dodatne decembrske živilske nakaznice »GMa«. Poostritev kazni za poljske tatvine v Nemčiji. Nedavno je bil v Nemčiji objavljen nov zakon, 6 katerim se poostrujejo kazni za poljsko tatvine. Če je bila škoda majhna, je zakon doslej v Nemčiji določal majhno denarno kazen, sedaj pa jioslavlja zakon poljske tatvine pod predpise kazenskega zakonika in določa tudi, da se v posebno hudih primerih, ko je n. pr. tat izkoriščal zatemnitev ali kakor koli v zvezi z vojnimi dejanji, lahko stvar izroči posebnemu sodišču za zaščito države. S tem hoče zakon zavarovati tudi malim ljudem njih pridelke pred tatvino, torej zlasti ljubitelje kmečkega dela in one, ki delajo za preživljanje sebe in svoje rodbine. in^ i«j, tjjj. m,, .ijjr ^ijr m CESARICA S TRPEČIM SRCEM m; Sicer so zdravniki mogoče marsikaj opazili, pa svojega mnenja niso upali povedati; vsaj nekateri med njimi so morali opazili globlje vzroke Elizabtine moralne krize. V zadnjih letih, mesecih in tednih je vladarica morala o|)aziti, da se je njen mož zabaval tudi z drugimi ženami, pa ji o tem ni maral ničesar jjovedati. Cesar se je namreč visoko zavedal svoje službe, zato je bilo vse to zavito v veliko tajnost in skrivnost. Ali je cesarica v tem letu svojega trpljenja kaj posebnega opazila? Po Dunaju so ženske klepetale o neki poljski grofici, slovanski sireni, ki naj bi bila cesarju zmešala gavo... Vse to so samo domneve, toda te govorice so morale zelo žaliti mlado vladarico. Trpela je ravno v tistem, kar je bilo v njej najobčutljivejše in naj-rardjivejše; trpela je namreč v neizmernem ponosu, ki ga ji je vlivala pofiolnost njene telesne ler>ote Odpotovala bo tedaj na Madeiro, čudovit otok, ki je vedno v cvetju, v sredini oceana, oddaljen tisočdvesto kilometrov od Liz-obne in tritisoč kilometrov od Dunaja. Ta silna razdalja jo je najbolj privlačila. Njene dolžnosti matere in avstrijske cesarice je niso zadrževale nili za trenutek. Kajti potreba po begu ni bila več odvisna od njene zavestne in svobodne volje. Ali bo odpotovala iz Benetk ali pa iz Trieste ja ?... In na kateri ladji?... Predpisi crsarskoga protokola ne dovoljujejo, da bi potovala na navadnem trgovskem parniku. Visoka soproga njegovega apostolskega veličanstva cesarja in kralja mora potovati samo na vojni ladji pod habšbnrškim grbom. Cesarska admiraliteta je bila v veliki zadregi, ker ni imela nobene primerne ladje Podrobne priprave zn potovanje pa bodo trajale več tednov, Cesarira Elizabeta v slavnostni obleki t letu 18R7 (v 29. letu starosti). Elizabeta je začela postajati nepotrpežljiva in nemirna. Tedaj pa se je zgodilo to, da ji je angleška kralijca Viktorija ljubeznivo ponudila svojo jahto »Osborne«, ki jo naj iz Antvverpena prepelje v Funchal. Cesarica je odpotovala iz Dunaja dne 17. novembra. Cesar jo je spremljal do Bamberga. S seboj je vzela dvornega chambelana, dve dvorni dami, zdravnika in mnogo služabništva. Po morju so potovali deset dni. Morje je bilo izredno razburkano, toda cesarica ni zbolela. Prišla je srečno v FuuchaL Zanjo se je tako začelo novo življenje. Pod modrino neba, morskimi sapicami in neizmernimi obzorji si je opomogla, kakor da bi bila začarana. Zelo hitro so se Ji njene sile povrnile Strah in nemir je izginil iz njene duše. Stanovala je ob obali v mirni vili, ki je bila preprosta in skrita med cvetjem. Dnevno je hodila na zelo dolge izprehode. Nad vse pa je bila vesela, da je bila daleč proč od uradnih slovesnosti in cesarskega dolgočasja in da je bila sama zase. Prvič je odkrila neuklonljivo globino svoje prave narave. Ugotovila je resnico besed Leonarda da Vincija, ki je neki ženi izjavil: »Quando sarai sola, sarai tutta tua... — Kadar boš sama, boš poginoma svoja.. .< Vsak dan je več ur presedala v svojem kotičku med šopki mimoz, in prebirala knjige. Knjige, ki jih je tedaj prebirala, pojasnjujejo njen tedanji okus in smer njenih misli. Znala je mnogo jezikov, zato je lahko prebirala knjige v štirih ali petih jezikih Tako je tiste čase prebirala Danteja, Shakespea-reja, Rouesseauja, Byrona, Shelleyja, Keatsa, Schopenhauerja, George Sand, Leopardija, lleineja — vse sami pisatelji, ki so opevali bedo človeške usode, grozno uganko nevidnega sveta, ničnost soci-! alnih veličin, lepoto sproščenosti v pravilnem spoštovanju osebnih lastnosti. Zlasti pa so zagovarjali misel, da mora biti človek iskren. Ob koncu aprila 1861 je bila Elizabeta tako dobrega zdravja, da ni bilo več nobenega razloga z.a lo, da bi še oslala na Madeiri. Za vrnrtev na Dunaj ji je kraljica Viktorija posodila svojo jahto »Viktorija in Albert«. Predilnica malih rejcev v Ljubljani Zadružna misel bo v marsičem lahko koristila rejcem malih živali 2e vej let je društvo »Mali gospodar« v Ljub- i ljani z izrednim uspehom širilo misel reje malih ' živali in tako oralo ledino v sicer na videz neznatni gospodarski panogi, ki pa je za našega malega človeka izrednega pomena. Med malimi živalmi so se posebno obnesli pri rejcih kunci. Zlasti danes jo reja kuncev prav v Ljubljani tako razvita, kakor še ni bila. Samo člani društva »Mali gospodar« — vpisanih jih je namreč nad 3000 — so redili letošnje poletje v svojih kunčnicah okrog 25.000 kuncev. Manjše število naprednih rejcev pa ni redilo kuncev samo zavoljo mesa ali kožic, ampak jo ostalo zvesto že pred leti započeti akciji za rejo angorskih kuncev, ki dajejo tudi izvrstno volno. Hoja angorskih kuncev ee jo v Ljubljani že pred leti lepo obnesla. Nekako šest let je tega. ko so se začeli v Ljubljani prvi poskusi z volno angorskih kuncev. Danes, ko so začetne težave v izkoriščanju in predelavi angorske volne premagane in ko društvo »Mali gospodar« in zadruga »Zegoza« lahko e ponosom gledata na dosežene uspehe, je prav, če povemo zgodbo iz prvih začetkov. Ko je društvo začelo uvajati angoreke kunce, ki jih stri-> žejo štirikrat na leto, potom ko jiin je volna zrasla v dolžino 8 cm, je bila največja težava v tem, kako volno vnovčiti ali dobro porabiti. Izvoz volne v tuje predelovalnice se ni obnesel. Zato je tedaj sedanji predsednik društva g. Kampuš popolnoma pravilno poskusil drugo rešitev: predelovanje angorske volne doma. Kdo bi se tega lotil v Ljubljani? Jasno, da nihče. In ni ostalo drugega, kakor da si je gosp. Kampuš poiskal nekje med staro dediščino zaprašen kolovrat, ga lepo očistil in uredil in se lotil posla kar 6ain. Trdna železna volja in zavest, da jc na pravi poti, 6ta mu pomagala do uspeha, čeprav jo njegova gospa s smehom opazovala prve poskuse. In je res napredel prve niti iz kunčje volno. Šlo je I Ljubezniva gospa mu je hitela pomagat in tako je bil pred šestimi leti v Ljubljani v pravi, ros domači obrti izdelan prvi jopič iz kunčje volne. Led je bil prebit. Zgledi vlečejo! Rešeno pa jn bilo tudi vprašanje, kako uporabiti pridelano volno kuncev. »Zegoza« 6e je 6eveda zavedala, da mora sama malim rejcem omogočiti prodajo in predelavo kunčje volne. To seveda na bi šlo v sami domači obrti, ki zahteva poleg dolgega dela še vedno vse polno ljubezni in osebnega zanimanja. Zalo so je prav na pobudo predsednika začela v okviru zadruge ustanavljati in ustvarjati mala predilnica, ki naj bi kunčjo volno predla za vse predelovalce in jo jim tudi vnovčevala. Dolgo vrsto let so trajali poskusi, predilnica pa je od ustanovitve naprej začela pridobivati najpotrebnejše stroje. V zadružnem okviru je sicer včasih primanjkovalo denarja za potrebne investicije, toda žilavost in vztrajnost odbornikov ie premagala tudi te začetne težave. In prav danes, ko je tolikega pomena, če si moremo iz lastnih pridelkov izdelati karkoli za lastno uporabo — prav dane« deluje predilnica »Zcgoze« v korist svojih članov in v korist splošnosti. Kdo ne pozna pisarne društva »Mali gospodar« v Stiskem dvorcu na Gallusovem nabrežju. Kdor je ne pozna, naj v popoldanskih urah zavije od Šentjakobskega mosta po Gallusovem nabrežju: tam, kjer ee ves čas 6tekajo ljudje, kakor da bi dobivali sama darila, tam je pisarna, ki ves dan streže članom svojega društva. Sedaj jim pomaga s krmili, 6edaj jim odkupuje volno, drugič zopet prevzema kunčje kožice v strojenje. Enkrat na teden prinašajo rejci angorskih kuncev kunčjo volno v pisarno, kjer jo stehtajo in prevzamejo. Fo zakonu določeni delež, ki pripada producentom volne, dobijo takoj v zameno že v spredenih in barvanih volnenih nitih, drugo volno pa zadruga odkupi. V pisarni nabrana volna 6proti odteka v predilnico v šiški, kjer je tudi barvarna. Tu je danes urejena, lahko bi rekli, prav mala tovarna, opremljena z vsem potrebnim, da predeluje kunčjo volno v prejo. Stroji, v6ega skupaj je pet večjih, so razmeroma majhni, prav za nekakšno zadružno predilnico, ki naj le služi potrebam članov. Zadoščajo pa za celotni obrat, ki ga nadzoruje mlad sposoben prcdilniški mojster, ki nima do te stroko samo veselja, ampak tudi ljubezen in jekleno voljo, dokazati, da tudi sami kaj premoremo. Pod njegovim nadzorstvom se volna barva, nato pa prehaja barvana ali bela po vrsti v stroje. Prvi stroj je volk, ki raztrga kosme volne v enakomeren volneni puh. Drugi stroj je mikalnik, ki puh zrahlja in zloži v rahlo blazinico, iz katere potem tretji stroj žo prede prejo. Predilnik ima sicer samo deset vreten, medtem ko imajo predilniki v velikih industrijah včasih po 100 ali 200 vreten. Vendar dela ta stroj prav izvrstno Napredene niti so enakomerno debele in lepe. Preja pride s predilnika še na četrti stroj — sukalnik, ki posuka tri niti v I eno, a čemer je volnena preja izdelana. Peti stroj — motovilo — navija volneno prejo le še v predena (štrene), ki jih na majhnem ročnem strojčku kasneje previjejo v klobčiče in opremijo z etiketo »Biserka«. Ta napredena volna roma nato nazaj v pisarno »Malega gospodarja«, kjer gre deloma kot zamena, deloma pa 6e prodaja proti predpisanim točkam Članom društva. Mala predilnica pa Ima še eno zanimivost. Trije stroji so bili kupljeni, dva pa ne. Ce hočete — prinesel ju je Miklavž. Neumorni predsednik društva, ki jo videl, da delo ne bo teklo vce doslej, dokler ne bo predilnica primerno opremljena, je hotel pridobiti predilnici tudi manjkajoča dva stroja. Ce bi ju nabavil v inozemstvu, bi bila presneto draga. Kot pravi vseznaloc je našel boljšo rešitev. Pomagaj si sam — in Bog ti bo pomagal, je njegovo načelo. Zato je napravil načrte, letal od mizarja do ključavničarja, livarja in kleparja in dal izdelali oba stroja pri ljubljanskih obrtnikih. Tako so napravili v Ljubljani sukalnik iu motovilo. Medlem, ko so drugi stroji ie železni, imata ta dva leseno otrrodje. ln prav zato sta tudi, mnogo lepša in ličnejša. Pa recite, da uismo tiči! Prišli so dnevi, ko se v družinah veselijo Uklsvža Ljubljana, konec novembra. Od vseh svetnikov, ki jih poznajo naši otroci, imajo prav posebno v časteh ev. Miklavža. Dobro vedo, da ima škofovsko kapo in palico, pa dolgo belo brado in da nosi velik cekar ali pehar z dobrotami. Praznovanje sv. Miklavža je med Slovenci tako ukoreninjeno, da menda ni med nami družine, kjer se no bi otroci v novemberskih večerih pogovarjali o dobrem svetniku, ki je doma nekje za žarečimi oblaki in peče sladke biškote. Te dni mu že pišejo pisma, ki jih ponoči vzame droben angelček in odnese častitljivemu gospodu v nebesih. Petrček prav za prav še ne zna šteti. Zna pa risati sv. Miklavža in če gleda mamico, kako riše parkeljna, je zelo natančen, ko ji narekuje: »Sedaj še jezik, roge, koš, verigo in vile ali bič.« Potem si ogleduje sliko, dokler se no opogumi in začne tolči po njej. Tudi tedne žo šteje in so sedaj res ne zmoti več. Še ena nedelja bo vmes, potem pa bo prišel. Otrok, ki hodi žo v šolo, ima te dni v družinah z drobižem prave tajniške opravke. Za ves drobiž je treba napisati pisma. Kaj vse pišejo otroci v teh pismih? Svojega prijatelja prosijo, da bi jim prinesel orehov, slaščic, pa kakšno knjižico s podobami. Tam, kjer misli mamica, da sv. Miklavž šo ni obubožal, prosijo še za sani ali pa celo za drsalke. Je pa težko verjetno, da bi bili uslišani, zakaj vse to je drago in dobri Miklavž mora skrbeti za vse otroke v deželi. Zato vzame mamica, ki pozna razmere, svinčnik v roke in kroti otroške željo in črta. V resnici ne gre toliko za darila, kakor za mistiko večera, ko bo v veži pozvonilo in ko bodo prišli v hišo gostje, ki obiskujejo zemljo le enkrat v letu. »Kaj neki bo rekel sv. Miklavž, ko bo bral moje pismo?* premišljuje Petrček. Kaj bo rekel? Vprašal bo angelce, če pozna kdo onega fantka, ki mu je ime Peter. Se bo že našel kateri, ki bo vzdignil roko in sc oglasil, saj ima vsak otrok svojega angela varuha. »Jaz sem gledal zvečer skozi okno in sem videl Petrčka, kako se je kujal pri jedi. Tako okusen krompir z zeljem je imel na krožniku, ni se ga pa hotel dotakniti.« Tako bo rekel tvoj angelček. Miklavž bo zmajal z glavo. »O, pa še to sem videl, ko sem ga gledal v spalnici: lepo je molil za očka in mamico in ponoči je bil priden...« Drugi bo vedel povedati, da je videl Metko, kako ji je mama pomagala pisati šolsko nalogo. Pogled v predilnico »Zegoze« v šiški. — Prav na levi je mikalnik, v kotu zadaj za mojstrom .volk, pred mojstrom pa v Ljubljani izdelano motovilo, prav na desni je tudi domači izdelek: sukalnik. Metka zardeva in prosi mamico, naj ji vrne pismo. Potem pristavi, da bo v bodočo vse naloge pisala sama in prosi odpuščanja. To pa že moramo reči, da prihaja Miklavž o pravom času. Otroci, ki jih mraz in zgodnji mrak podita v sobo, postajajo sitni, si nagajajo in delajo staršem preglavice, ti pa imajo orožje v rokah. »Se nič no bojiš parkeljna? Morda prav sedaj gleda skozi špranjo okna in to vidi. kakšen si. Samo šibo ti bo prinesel in nič drugega'« Pri otrocih do šestega, sedmega leta igra ta praznik važno vlogo. Ti 6e ga posebno veselijo, oni manjši pa ludi bojijo. Petrček je bil že kar prepričan, da so je sam parkelj naselil v črno luknjo pod stopniščem. No, v temi si ni upal več mimo. Tako je moral vzeti očka svečo v roke in pokazati Petrčku, da je tam le navadna shramba za staro ropotijo. Z radovednimi očmi in strahom mu je sledil in potom se jo oddahnil. O, pa šo nekaj je zagledal tam: svoje bloško plolice, na katerih se bo učil »klistijanije«. Tudi za odrasle pomeni Miklavžev večer dogodek, ki jim nalaga tople skrbi in obuja nežne spomine na otroška leta. Menda ni staršev, ki ne bi vpletali v svoja vzgojna prizadevanja teh dni obiskovalcev iz nebes in pekla in ki ne bi premišljevali o obdarovanju. Otroci si želijo kajpada sladkarij. Kaj malega bodo žo dobili, glede bonbonov pa pravi očka, da jih sv. Miklavž ne deli rad. Saj tudi on ve, da bonboni kvarijo zobe in želodec. »O, saj jih tudi mamica večkrat prinesel« ?.e, že, toda samo take, ki so zdravi. Ali Miklavž nima zdravih bonbonov? Jih ima, toda ne preveliko. Vsakemu mora kaj dati. Miklavž seveda nima svoje tovarne, pač pa mora darila kupovati. Letos se bo najrajši zgla-il v knjigarnah, kjer je videl lepe otroško knjige. Slaščice bo pekei pa kar doma, tam zgoraj za rdečkastimi oblaki. Vzel bo enotno moko, pa saj je vse tako dobro in sladko, kar pride iz njegovih rok in kar postavi poneči na krožnik. Za otroke, ki so bili posebno pridni, ki niso nikoli nagajali in so se vse leto lepo igrali, bo pogledal ludi v športne trgovino. Morda bo kupil drsalke ali sani ali kaj po-dohnega. Vse to pa samo za tiste, ki so pomagali pri delu. Ljubeče roke že pletejo nogavičke in jopice, zakaj Miklavž misli tudi na zimo. Ali bo tudi kaj igrač? Ne toliko kot v dobrih časih, bo pa kar sam napravil pridnim punčkam lutke, fantičkom pa bo prinesel papirja in svinčnikov. »Koliko dni še, mamica?« »Še sedem dni, samo priden moraš biti.« Vse to je zvedel, dragi otroci, vaš poročevalec, ko je šel pozno zvečer domov in pristopil k angelčku, ki je kukal v vaše domovje. BeBBBBBBaaaaasBBBBaaBBBBtsoanBnsa »Slov. Itolcdar« samo 20 lir! RaBaaaaBaaanBaBaBcias'*---------- Iz gospodarstva Pošiljafvo vzhodnega žita za Italijo. Iz Berlina poročajo: Zastopniki italijanskega ministrstva za kmetijstvo in gozdove in Nacionalno zveze kmetijskih konzorcijev so se sporazumeli z zastopniki Nemškega državnega urada za žito glede rednih pošiljatev vlakov z žitom iz zasedenih vzhodnih pokrajin. Zadružništvo v Srbiji. Trenutno obsloja v Srbiji 14 zadružnih zvez, ki štejejo 4.100 članic, le pa zopet 410.459 zadružnikov. Najmočnejša je šo vedno Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug, ki ima 2.500 članic in 195.000 članov, nato sledi zadružništvo državnih uslužbencev s 137 zadrugami in 61.856 člani. Pomen južnih ozemelj, katere jo zasedla Japonska. Japonska je doslej v teku sedanje vojne zasedla na svojem jugu okoli 4.5 milij. k_v. km ozemelj z okoli 130 milijoni prebivalcev. Kakšen pomen imajo ta ozemlja, se vidi iz naslednjih številk: Leta 1935 so ta ozemlja dajala 52% vse svetovno proizvodnjo cinka, 54% vsecinkove rudo, 11% volframa, 3% petroleja, 1.4% železne rude, 19% kavčuka, 227<, riža, 20% čaja, 6% Dialektični materializem Učeni komunisti zavračajo očitke navadnega surovega materializina, kakor so ga utili in širili Nemci Vogt, Biichner in dr., ki se jim »misli cede iz nioigaii kakor seč iz ledvic«. Tudi Feuerbacho-vega materializma ni Marx sprejel brez spremembe. Komunistični materalizem je »dialektični« materializem. Učeni komunisti razlagajo vse skrivnosti z >dialektiko< in te kličejo omejenega nevedne, ža, če govoriš o komunizmu, pa ti je tuja dialektika s čudežno trojico: afirmacija, negacija, negacija negacije ali nova afirmacija na višji stopnji. Kaj je torej lo? To učeno dialekliko je povzel Marx po Heglu. Njegov idealizem je zavrgel iu sprejel Feuerbachov materializem. a v ta materia-lizcni je vdelal Heglovo dialekliko. Po Heglu se ves razvoj godi v nekakem trostopu: najprej nekaj je, (afirmacija), a ta j c prehaja v n e (negacija), ta n e se pa zopet zanika (negacija negacije) in nastane nov je, nova afirmacija in sicer na višji stopnji. Slecimo temu govorjenju navidezno učenost, pa dobimo preprosto resnico. Vzemimo n pr. krompir (afirmacija). Vsadimo ga v zemljo, kjer se razkroji (negacija). Ce so razmere ugodne, ne zgnije, ampak začne kaliti (negacija negacije) in požene nov krompir iu sicer navadno ne enega, ampak več (afirmacija na višji stopnji). Torej: ta krompir je, poletu začne prehajali in ni več, kar je hil, a tudi n e zanika nov krompir, ki nastane in je. Vsak razvoj na svetu se da spravili v tako dialekliko«. Te učenosti ni bilo treba iskati šele pri Heglu. Res se pa prvi materialisti niso menili za razvoj, zalo je bil njih materializem nekako mrtev, negiben, »statičen«, kakor marksisti učeno pravijo. Marxov materializem je pa »dialektičen«, živ, gibljiv, idinaimčeiiu. Marvova posebnost je bila, da je preučeval razvoj zlasti v gosjiodarslvu, potem pa, da je iz gospodarskega razvoja razlagal ludi ves duhovni svet. Ker lako poudarja raz;o|, je njegov materializem dialektičen. Ker ri, navsezadnje vse. tu Ji duhovne reči, tazlaga iz materije in materialnega do-gajanja, je njegov materializem vendar le materializem. Vse duhovno, Bog, duša, pravo, morala je no njem končno iz materialnih pogojev, torej nekaj materialnega in če se imenuje duhovno, jc ta duhovnost Ic izmišljrnina, fikcija, laž. Boga po A\arxu v resnici ni, duše ni, pravo in morala sla ludi le izmišljenim, ki naj zakrivata scbicnost izkoriščevalcev. Zgled: Prvotno .pravi Marx, je bila lastnina skupna (prva afirmacija = prvolni komunizem). Sčasoma so si ljudje začeli lastiti zemljo zase, zasebno (negacija prve afirmacije = zasebna lastnina). Zasebna lastnina se je pa po pohlepu nekaterih razbohotila; z napredkom produkcije in trgovine se je razvil kapitalizem, ki kupici na eni strani bogastvo, na drugi slrani pa meč:1 množice v ubo-štvo. To kopičenje bogastva poslane nevzdržno. Odpor »razdedinjenih« proletarcev bo jiovzročil socialno revolucijo (negacija sedanjega stanja, ki je bilo negacija prvotnega komunizma) in ta negacija negacije bo obenem afirmacija novega komunizma na višji stopnji, ker bo ta izrabil vse moderne tehnične in gospodarske prireditve. S temi gospodarskimi spremembami pa naslaja po Alarxu duhovni svet. Lastnik zasebne lastnine nemaiiičem dopoveduje in nazadnje s svojo oblastjo dopove, da je moralna zapoved: ne kradi! Gospodar hlapcem dopoveduje in dopove, da jc Bog, ki zahteva od podložnih pokorščino. Kapitalistična država koristi kapitalistov »uzakoni« in jim da značaj >■ pravice«. Tako korist in sebičnost tistih, ki imajo moč, ustvarja bogove, moralo in pravico. Vse, kar je duhovno, je torej v resnici samo nekak odraz, odlesk, odsev gospodarskih razmer. Ce se gospodarske razmere spremene, se z njimi spremene tudi pravni, nravni in verski nazori. Komunizem, ki bo odpravil zasebno last in kapitalizem, bo odpravil prav s tem tudi Boga, »buržujsko« pravo in moralo. Nc da se tajiti, da je Marxova filozofija z mešanjem resnice iu zmote zmožna zmešati temu ali onemu prolctarcu pamet, jasno pa je ludi, da je H ludi dialektičen materializem materializem, afei-H zem, brezbošivo brez prave vere, brez prave mo- J- ra'e. brez prave pravice, brez vsega, kar je zares duhovno in zares človeško. Zato je Pij XI. svojo okrožnico o komunizmu f>o pravici naslovil: o brezbožnem komunizmu. Zavračali te filozolije ne bomo. Kar se tiče dialektike, vsak n. pr. vidi. da iz kapitalizma ne vedi dialektika nujno v komunizem. Saj lahko vodi v prepad, lahko pa vodi ludi v nov gospodarski in socialni red korporacij. To je pac odvisno od ljudi in njih pameti. Da pa nobena dialektika ne more iz materialnih pogojev ustvariti kaj nematerialnega, o tem so dandanes tudi brezverni filozofi domala edini. Brezverska dialektika more ustvariti na ta način laž, pa ne resnice. Zato je ,Marxu vse laž. Dialektični materializem je potemlakem res le grd materializem. Ce je bil slari materializem, ki je tajil Boga in vse, kar je duhovnega, surov, je dialektičen inalrializem, ki se iz vsega, kar je du-j hovno, prav za prav norčuje, še dosli bolj surov, ^ Zato ni čuda, da tudi ljudi posurovi, d. sladkorja, 5.8% kave in 5% tobaka. Pri svetovnem izvozu pa je znašal delež toli držav in dežel: popra 75%, trde tekstilne snovi 55% in palmovo olje 41%. Največje važnosti je nafta, katero proizvodnja znaša 11 milijonov tou in sc z njo vse japonske potrebo krite. KULTURNI OBZORNIK Drugi simfonični koncert Drugi koncecrt simfonične glasbe je bil deležen še večjega zanimanja kot prvi. Občinstvo je pokupilo že več dni prej vse vstopnice; koncertu je dala še večji poudarek udeležba odličnih gostov: počastili so ga g. Visoki komisar Ek6c. Grazioli z gospo in armadni poveljnik Eksc. general Robotti. Brez dvoma je bila najbolj privlačna in najpomembnejša točka sporeda Beethovnova III. simfonija v Es-duru. V tej je Beethoven v simfoničnem ustvarjanju prvikrat zapustil pota in zglede svojih prednikov in razkril človeštvu svojo pravo notranjost; prvikrat je v tej simfoniji govoril 6Voj la6len jezik, pokazal je 6vojo vzvišenost in energijo, 6voje stvariteljsko oblikovanje, 6voj 6ubjetiven izraz, svojo veliko fantazijo; pred nami stoji mojster, ki je napravil črto čez preteklost, 6voj pogled upira v bodočnost. Skladba je pravi preizkusni kamen za orkester in tudi najboljši 6e je 6 spoštovanjem lotijo. Priznati moramo, da je simfonični orkester, ki ie koncert izvajal, 6vojo preizkušnjo dobro prestal. Tudi kdor ie slišal to simfonijo od različnih orkestrov in v različnih interpretacijah, je moral bili z izvedbo v splošnem zadovoljen. Orkestru se je poznalo, da je vzel svojo nalogo resno. Tehnično pa tudi izrazno je dobro zadel značilnosti posameznih stavkov: tako prvega z njegovo resno patetično glavno temo in s kontrastnimi stranskimi temami, z mnogimi presenetljivimi okreti in s trdovratno ponavljanimi disonantnimi akordi: drugega s pastozno zvenečo glavno temo; scherzo v nje- govi prešerni razposajenosti in končno zaključni 6tavek, za katerega je značilno kontrapunktično snovanje. Seveda so bila vmes tudi mesta, do katerih orkester še ni dobil pravega odnosa. Vendar nam je očitno izboljšanje, ki ga je bilo opaziti v orkestru od zadnjega koncerta poroštvo, da smemo pričakovati od njega še prvovrstnih izvedb. Na drugem me6tu 60 izvajali Cherubinijevo predigro k baletni operi Anakreon. Skladba je prozorna, v gradnji jasna, v harmoniji in modulaciji močna in izvirna; v iii6trumentaciji je mojstrska: Cherubini zna z najpreprostejšimi sredstvi dosezati presenetljive učinke. Tudi to skladbo je orkester dobro podal. Kot zadnja je bila na vrsti Smetanova simfonična pesnitev Iz čeških logov in gajev. 2e naslov pove, kakšni vidiki 60 vodili skladatelja pri njegovem delu. Mislim, da je znal malokateri skladatelj tako verno zadeti češki kolorit kot ravno Smetana. Orkester je izvajal to skladbo s posebno ljubeznijo. Tudi ta koncert je dirigiral Drago M. Sijanec in 6icer na pamet. Čeprav ima tako dirigiranje 6voje dobre in tudi slabe strani, vendar moramo reči, da je vodil Sijanec orkester z veliko gotovostjo. Oblikovno in tematično je skladhe dobro izdelal. Zelo dobra je bila dinamika. Odlika Šijan-čeva je, da se varuje v orkestru bučnosti in hrani njegovo moč za naravne viške. Posamezne orkestralne skupine 6icer po kvaliteti še niso enakovredne, vendar je opaziti od zadnjega koncerta lep napredek. Ce bo volja do resnega dela še naprej prevevpla diiigenta in orkester, bodo ti koncerti opravičili nade, ki jih vanje 6lavimo. M. T. naročite »Slovenčevo knjižnico«! Verouk VI. Spisal Jože Pogačnik. Sodelovali Vilko Fajdiga, Rudolf llanželič, Jernej Pavlin in Pavel Slapar. Ljubljana I942-XX. — Založilo Katehetsko društvo v Ljubljani. Cena Lir 20. Več kot 50 let je Pečjakov »Katoliški verouk« uvajal naše srednješolce v višje versko znanje in življenje. Bil je to prvi slovenski učbenik za verouk na višji gimnaziji; zaradi vrlin, ki jih ima, bi še vedno lahko služil svojim namenom, če bi spremembe v učnem načrtu ne zahtevale novega učbenika. Do sedaj se je v 5. irazredu poučevala apologetika, v 6. razredu dogmatika. Novi učni načrt jc učno snov med 5. in 6. razred porazdelil tako, da učbenik zn 6. razred obravnava nauk o stvarjenju, odrešenju, Odrešenikovi osebi, Odrcšcnikovcm delu, posvečenju in dovršen ju. Vsako poglavje podaja v začetku resnico, kakor jo uči Cerkev. S tein dobiva vse nadaljnje izvajanje trdno podlago, v dijaku pa se vzbuja in ohranja zavest, da mora katoličan svojo vero zajemati v nezmotljivem učitelj-stvu Cerkve. S tega varnega vidika učbenik mirno lahko motri potrebe mladega človeka, kateremu je namenjen. V razvojni dobi. za katero je novi učbenik spisan, je kritični realist v polnem razmahu; v njem sc vrši prehod iz otroške v moško vero, ki naj bo umsko utemeljena svobodna jiodrcditev resnici jn vrednoti. Zato podaja učbenik vero, iz katerih zajema Cerkev: sv. pismo in izročilo; po jio-trebi so dodani tudi umski razlogi. Težave dela nekaterim mladoletnikom navidezno uuspiolje med vero in znanostjo, med skrivnostjo in razumom. Stopnjuje te težave okolje s pomisleki, ki zanašajo negotovost v verovanje, in s trditvami, ki nasprotujejo verskim resnitam. S temi dejstvi računa učbenik; dokazom za resničnost vere dodaje pojasnila, omenja ugovore in jasno pokaže njih neupravičenost; zmote zavrača, priznava pa pomen resničnih vrednot, ki jih duh časa poslavlja v ospredje. Verouk ima toliko pomena, kolikor vzgaja za dejansko krščansko življenje. Verske resnice niso mrtev zaklad, verske vrednote so oblikovalno sredstvo, ki daje duši nov lik. Novi učbenik z vso svojo vsebino odločno poudarja da verouk ni golo nabiranje znanja in same •mehanično navajanje. Življenjski hoče biti, oblikovati hoče z nagibi, ki vplivajo na mišljenje in na odločitve hotenja; ob koncu posameznih poglavij ima nabrane misli za življenje, ki so |x> večini tako izbrane, da bc imel dijak ob njih j>riliko za samovzgoio, ki je doraščajočemu človeku za versko življenje neobhodno potrebna; ni resnične vere brez svobodnega sodelovanja z milostjo. Dijak bo ob svojem učbeniku za verouk mogel postati samemu sebi vzgojitelj; začutil bo, »da jo vera res ogenj, ki mu ga je Bog prižgal in da Bog od njega ne zahteva drugega kot vero in dobro voljo« Pri resni vsebini ni mogoče drugače, kol dn jc knjiga pisana z globoko resnolio, razodeva pa hkrati toliko razumevanja za mladino in ljubezni do nje, du morda res ne bo ostalo brez uspeha vabilo: »Knjigo beri ponosno« in ponovno, da se ti čudoviti svet Ivožjih pokrajin odpre. Jezik je lep, slog gludko tekoč, da Koledar Sobota, 28. novembra: Gregor III., papež; Sosten, škof; Hortulan, mučenec; Huf, mučenec; Bazilij, mučenec. Nedelja, 29. novembra: Izseljenska nedelja; Saturnin, škof in mučeuec; Iluminata, dovica; Pa-ramon, mučenec. * — Pokrajinska kmetijska gospodinjska šola na Mali I^oki pri Veliki I^oki prične novo šolsko leto 7. januarja 1943. šola traja neprenehoma brez počitnic 11 mesecev. Gojonke stanujejo v zavodu, kjer imajo pouk in vso oskrl>o. Sprejemajo se pridna kmetska dekleta v starosti od 16 do 25 let, ki IkhIo po končanem šolanju ostala doma in se posvetila delu v kmetskem gosjio-dinjstvu. Oskrbnina znaša od 250—50 lir in se ravna po premoženjskih razmerah staršev prosilke. Lastnoročno spisani in s 4 lirami kolkovani prošnji je priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3 izjavo staršev ali varuha (kolek 2 liri), s katero se obvežejo plačati vse stroške šolanja; 4. zdravniško spričevalo; 5. )>otrdilo občine ali župnoga urada, da je prosilka res hči kmelskih staršev in da je neoporečnega vedenja; 6. premoženjski izkaz, v katerem je navedena velikost posestva in višina zemljiškega davka (potrjen po davčni upravi ali občini, prilože vso tiste prosilke, ki upajo na pokrajinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev. Prošnje za sprejem je oddati takoj, najkasneje pa do 15. decembra t. 1., pristojni občini in jo prositi, da jo dostavi občini Velika Loka. Bližnje prosilke pa jih lahko oddajo osebno pri upravi zavoda na Mali Loki. Uprava šolo bo prosilko obveslila o sprejemu po isti poti. ..............................11.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiih......................... .........................................................................................................miiiiiitiiioiiiiii A. BOŽIČ LJUBLJANA Frančiškanska ulica 3 Opozorite SV. MIKLAVŽA, da si za svoje obdarovance izbere darila, kakor so: precizne ure • moderni nakit • krasno keramiko - servise s pravim srebrom itd. Taka darila so dragocena in trajne vrednosti lllllll|ll|IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllll"l«lllllllll«HIIHIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllllllllllItllMMIllllllllllIHtllllllllllllllllllllltllllHIllllllllllllllllllllUMIIIIlllllllllllllllllllllllllllitMHI — Megla, slana in mraz. Žo deset dni imamo lopo vreme, ko smo bili brez padavin, nekatere dneve celo brez nadležne jutranje mogle, podnevi pa oblagodarjeni s soncem in jasnino Od nedelje naprej so je zjutraj, razen v četrtek, pojavljala tudi slana. Ta jo bila zelo močna prav v potok zjutraj, ko je zelo pobelila travnike, polja, tudi strehe po mostu in naseljih. V petek zjutraj je dopoldne dolgo valovila gosta mogla. Pritisnil jo nekoliko hujši mraz v potok zjutraj, kakor je bil druge dneve. V mostu je bila v petek najnižja jutranja temperatura —7.4, ta teden jo vodilo zjutraj mrzlo in temperatura pod ničlo. V četrtek podnevi jo bilo lepo in sončno ter se jo dnevna temperatura od jutranje —5 dvignila nad ničlo na +5, torej skok za deset stopinj. — Splošno je sedaj suho, zmerno mrzlo in sončno vreme, ki je boljše za človekovo zdravje. V četrtek je dosegel barometer primeren rekord, namreč 775.5 min, nato pa je v petek zjutraj padel na 708.2 mm. Vse pričakuje, da bo trajalo lopo vrem še nekaj dni in da bomo doživeli še : starih bab poletje«, ki nastopa navadno proti koncu novembra in v začetku decembra. Lani 29. novembra je dosegel barometer šo višji rekord, kakor je bil zaznamovan v četrtek. Bilo je takrat 778.7 mm. Navadno doseže barometer takole novembra v lelu svoje najvišje stanje. — Stenoprafski tečaji, novi, začetni in nadaljevalni prično 3. decembra. Pouk v vseh stopnjah: korespondenčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelki za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše sc lahko vsakdo, za di-jakc(inje) posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva. — »Pavliha« nazorno uvaja v umetnost lutkovnega gledališča in ima za dodatek tri igrice te vrste. Dobi se v vsaki knjigarni. _ Kupčije z zemljišči in hišami. Zemljiškoknjižni urad je v oktobru zaznamoval 15 prenosov lastninske pravice na kupce v smislu različnih kupnih pogodb in drugih prenosnih listin. Prodanih je bilo več velikih parcel in hiš v me- stu. Celotna kupna vrednost znaša 2,376.700 lir. Mod drugimi jo Katinka Ribnikarjeva, hšna po-sestnica, prodala Pod|iornemu skladu za zdravniške vdove (vdovce) in siroto v Ljubljani in dr. Ernestu Dereaniju, zdravniku v Ljubljani, od svoje polovico zemljišča vi. št 846 k. o. Petrsko predmestje I. dol (hiša št. 10 v Dalmatinovi ulici), vsakemu do osmine, torej skupno četrtino, za 300.0-vodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih Vpiše so lahko vsakdo, za dijake(injc) posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, pojiolne ali zvečer — po želji obiskovalcev. Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje, italijanščino. nemščino itd Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod. Domobranska 15. I Učite se strojepisju! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečuji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje iz korespondence, spisovnn ja pisem vlog, prošenj itd. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijakc(inje) posebni oddelek. Novi tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. I V Tavčarjevi ulici vam nudi trgovina »Ci-CIBAN« pestro izbiro igrač in daril. Na ogled vas vljudno vabi A. Engelntan. 1 Vsi dijaki, ki bi želeli imeti uspehe na srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih Šolah, naj se vpišejo v »Korepetitorij«, kjer dnevno poučujemo, razlagamo in izprašujeino vse predmete. Važno posebno za privatiste in one, ki ne morejo obiskovati redno šolskega pouka. Honorar zmeren. Revnejši popust. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. — Korcpititorij. Mestni trg 17-1, 1 Razne nsreče. V četrtek popoldne se je primerila večja nesreča na Celovški cesti v bližini stare šišenske cerkve sv. Jerneja. Povožena je bila starka Petronina šušteršičeva. Prepeljana v bolnišnico je med potjo podlegla poškodbam. Podrobnosti o nesreči in osebni podatki poškodo-vanke še niso znani. — Služkinja, 20 letna Alojzija Arhova, se je hudo vsekala v desno roko. — Anglela Ogrizkova, 53 letna postrežnica, je padla in si zlomila desno nogo. — Roje Alojzij, 27 letni delavec, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Alokso Cencijevo, 22 letno deklo, jo konj brcnil in ji močno poškodoval levo roko. 1 Z živilskega trga. Zaradi hujšega mraza in petka je nastala na živilskem trgu nekaka mrtva sezona. V petek je bilo na izbiro precej zeljnatih glav, ki so bile uvožene. Na ribjem trgu sicer ni bilo naprodaj rib, lo tvrdka »Riba« je že zgodaj prodajala nekaj lipanov po 50 lir kilogram, ki so bili kmalu prodani, dalje nekaj več belic in mren po 28 li r kilogram. Te ribe so bile ujete pri Zalogu v Ljubljanici. I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7. OBVESTILO Obveščamo cenj. občinstvo, da zopet pošiljamo v tovarno stare gramofonske plošče v predelavo, ter nam za dopolnitev vagona še manjka gotova količina. Zaradi toga plačamo zvišano ceno Lir 10.— za kilogram. • Kupujemo tudi gramofone v kovčkih ter malo rabljene plošče in jih kupujemo po najvišji dnevni ceni! »EVEREST«, Ljubljana, Prešernova ulica 44. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 28. novembra ob 16.30: »Ples v Trnovem . Krstna predstava. Red pre-mierski. — Nedelja, 2». novembra ob 10.30: »Princeska in pastirček'. Izven. Zelo znižane cone od 10 lir navzdol. — Oh 16: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek. 30. novembra: Zaprto. Opera. Sobota, 28. novembra oh 10: »Slopa miS«. Izven. Ceno oil 24 lir navzdol. — Nedelja, 20. novembra oh 15: »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, .10. novembra: Zaprto. ROKODELSKI ODER. Cent. občinstvo vljudno opozarjamo, da nt že v predproda.lt nabavi vstopnico Najlepše darilo 30 Ofliklavia so POHORSKE PRAVLJICE ki jih je nabral J. Tomažič. Naročite Slovenlevo knjižnica dokler je še časi In Miklavžu in za Belil ■155 je lepa knjiga najlepše darilo Take krasne in zanimive knjige so izšle v letošnjem letniku Naša knjiga: Majjochi: Kirurgovo živlienje L 50'— (Spomini zdravnika) Budak. Ognjišče I. del L '<5--, II. L 70'- (Koman iz Like) Kociper. Goričanec L 60'— (Roman iz Prlekije) Salvaneschi: Paganini-Chopin L 60'— (Življenjepisa) Vse knjige so umetniško opremljene in vez. v celo platno. Do konca leta izide; Dickens: Dorritova najmlajša L-II. del Za:o2ba Naša hnliga Ltudsha Knjigarna v Liubliani, Pred Škofijo 6 — Miklošičeva c. o za predstavo »VISAHSKIH POLEN«, ki bo v nedeljo oh pol b v Rokodelskem domu. lirama, ki je prirejena po istoimenski povesti g. Velikonje je polna lepili prizorov iz kmečkega življenja in hotenja. Vsa tragika kmečkih sporov je prikazana na prepričujoč način. Vendar pa človek odide miren, ko vidi, da ziuuga vedno božja pravica, četudi bolj pozuo. — 1'rcdprodaja vstopuic se vrši v nedeljo dopoldue od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. nadstropje. RADIO. Sobota, 2S. novembru. 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 1.1 Napoved časa — Poročila v italijanščini - 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Lepe pesmi od včeraj na dnnes — Orkester pesini vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I) M. Šijanec — Operetna glasha — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski veslnik — IT.15 Antično glnsbo za orglo izvaja I'. Alessandro Santini — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Duet harmonik Oolob—Adamič. — 20 Napoved časa — Poročila v ilnlijanSčini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: OIOUDANO: Sibe-rija — opera v treh dejanjih — V odmorih: Predavanje v slovenščini - 22.45 Pornčiln v italijanščini. LEKARNE. Nočno služho Imajo lekarne: mr. Leustek. Helijeva cesta 1; mr. Baboveo, Kongresni trg 12 in mr. Komotnr, Vič, TržaSka cesta 48. POIZVEDOVANJE. Dno 25. novembra med 11 ln 12 jo hil izgubljen uhan z onim večjim in enim manjšim kamnom od Petrarkovo ulice pn Resljevi cesti, za vo-lo, čez trimostovje, po Cankarjevem nabrežju nn Stari trg. PoSteni najditelj naj ga blagovoli izročiti upravi »Slovenca«. Našla som otroški bel, krznem ovratnik. Naslov v upravi »Slovenca-. Iz Dev. Mar. v Polju Naročnike naših časopisov opozarjamo, da naj naroče »Slovenčev koledar« pri našem donašalcu g. PetriČu Gabrijelu. S Spodnjega štajerskega V mariborski bolnišnici sta umrli 781elna Terezija Vratarič in 54 letna Blandina Zseika, žena arhitekta, obo iz Maribora. V Celju sta umrli Neža Gobec, roj. Zdolšok, in Rozalija Volušek, rojena Oblak. Na Zbolovski gori pri Celju je umrla zasebnica Barbara Pavšar, roj. Jelen. V Pokrčah pri Mariboru je umrla zasebnica E>Yia Ba.jer, stara 66 lot. V Mariboru je v v visoki starosti 83 let umrla vdova železniškega strojevodje Ana Gro-bušek, dalje 82 letni sodni oficial v pokoju Franc Cene. Huda nesreča. Pri postajališču Maribor— Kamnica, mariborskega avtobusnega podjetja je čakalo več šolskih otrok na avtobus. Še preden se je avtobus ustavil, je hotela skočiti vanj 13-ietna Viktorija Babič. pa jo je prijelo desno zadnje kolo. Deklica je padla na tla in se tako hudo poškodovala, da so jo nezavestno morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaške Zakonska odredba o pomožnih orožnikih. Hrvatska vlada je objavila zakonsko odredbo o pomožnih orožnikih. Po tej odredbi lahko poveljstvo hrvatskega orožništva sprejema v orožniško službo, dokler se stanje orožništva ne bo spopolnilo, tudi osebe, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje in ki se obvežejo, da bodo ostale v orožniški službi samo lelo dni in služile v kraju, katerega jim bo določilo orožniško poveljstvo. Iz Srbije Imenovanje glavnega ravnatelja v srbski monopolski upravi. Z odlokom srbskega ministrskega predsednika je postavljen za vršilca dolžnosti glavnega ravnatelja pri upravi srbskega državnega monopola Milan Ostojič. dosedanji pomočnik glavnega ravnatelja. 1 J. 0. Doheic: »Slepa miš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majaronova — Mlejni-kova, Špelca — Poličeva, Moli — Barbičeva, županja — Škeletova, Matiček mlinar — M. Sancin, Miha Korenina — Zupan, mister Lister — Anžlo-var, Tresorep — Pianecki, Robert — Marenk, župan — Sekula, Strniša — Jelnikar, Macafur — Rus. Dirigent in zi>orovodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin. pridemo z lahkoto tudi čez mestoma težjo vsebino. Razvrstitev je tako pregledna, da že na prvi pogled vidimo, kaj obsegajo posamezni odstavki: ali vsebini resnice ali dok"az ali pomisleke ali misli za. življenje. Knjiga ni obširna, dobimo pa v njej odgovor na vsa važnejša vprašanja, ki so v zvezi z namenom knjige. Marsikateri resen izobraženec bo knjigo, če mu bo prišla pod roke, vsaj z zanimanjem pregledal, mnogim bo spremljevalka skozi življenje. Duhovnikom bi nekatera poglavja daia bogato snov za premišljevanje. Dr. J. Demšar. Hove mladinske knjige Radislav Rudan: Mlada vesna V založbi Ljudske knjigarne je za Miklavža izšla zbirka izvirnih mladinskih pesmic Radislava Rudami: »Mlada Vesna«. Pesnika smo večkrat srečavali po naših mladinskih listih (Vrtec, Novi »od), zdaj pa je zbral svoje verze in jih v lepi obliki ter z, bogatimi in otroškodušno dovzetnimi ilustracijami Ksenije Prunkove izdal pri omenjeni založbi (cena 1.5 lir). Pesmi so namenjene najmlajšim otrokom ter se lepo pridružujejo mladinskim pesmim, kakor jih pojejo Golar, Kun-čič in drugi naši najboljši mladinski pesniki, da ne imenujem Župančiča, ki je v tom pogledu s Cicibanom ostal doslej še nenadkriljiv. Radislav Rudan jemlje svoje inspiracije v znanih motivih kakor so živali iz prirode, sprememba letnih dob, pogovor z majico, doživljaji na paši, pogovor s ptiČicami in polžem in čmrlji ter čebelicami, z rakom in belouško, soncem in nočjo itd., skratka večni svel naše mladosti je našel v njem novega častilca in pesnika. Ni pa Rudanova otroška pesem sentimentalna iu napolnjena umišljeno z mehkobo, temveč je včasih prav krepka in zdrava ter tudi pesniško močna in samosvoja. Na primer lepa uspavanka: Biba leze, Biba gre, majejo se ji nogo. Kam bi Biba rada šla? V tisti kraj, ki nima dna? Tisti kraj je san jski svet, v spanju čez nebo razpet. Ali Jeza: Naš majček jezo' kuha, oj to bo tečna juha: tri vejice pelina, tri zmea češmina, ostrgana lesnika Zlata v njej gugalnica Bibo ziblje sem ter tja, veter češe ji lase, angelci se ji smeje. Ko pa Biba se zbudi, kraja tistega več ni. in skisana čmerika; a kadar bo zavrela, dodana bo zabela pa zraven oeta lonec — potem bo kuhe konec. In lakih je še več, ki imajo to veselo noto, zdrav humor in lepo vzgojno misel (Zaspane, Zvon, itd.). Ne moremo navajati vseh in vrednotiti zbirke, ki se lopo uvršča v slovensko mladinsko pesništvo, kier vstopa v nadpovprečnost. Omenjena zgleda, ki smo jih podali, naj kar zadostujeta za oznako vse zbirke, ki jo priporočamo. Mladina poje Že nekaj časa je na knjižnem trgu 8. zvezek Vrlčeve knjižnice, ki ima naslov »Mladina poje« (vez. 6 lir, broš. 4 lire!). Je to zbirka pesmi za šolo in dom, ki jo je zbral Ivan Primož. Ta ceneni zbornik mladinskih in otroških narodnih pesmi ima danes šc posebno pomembno vlogo, saj uči našo mladino tistih lopih pesmi, ki smo jih znali mi in naši očetje in drugi in ki naj jih pojejo tudi naši nasledniki v šoli in doma. Kaj je lepšega kakor narodna popevka? Tako je spraševal že Slomšek, ki "se je najbolj zavzemal za to, da naš mlajši rod dobj v roke dobre narodne pesmi, take, ki povzdigujejo dušo in srce in vedre naša razpoloženja, pa tudi take, ki v naši žalosti dajo srcu tolažilo. Slovenski učitelji, ki so se organizirali v smislu Slomškovih vzgojnih smernic v Slomškovo družbo, so to zbirko 76 pesmi izdali v Vrtčevi knjižnici ter s tem dali v roko otrokom lep »priročnik« pesmic, iz.bran »repertoar« popevk, ki jih mora — poleg drugih seveda — znati vsak slovenski šolar. V tem jo značaj te zbirke, ki je ne moremo dovolj pri|>o-ročati za darilo otrokom, ki je še nimajo. Naj mladina poje. poje lepo naše pesmi in na,j z njimi in s svojimi mladimi glasovi vedre tudi naša srca. td. Desetletni jubilej »Knjižic« 1. decembra 1933 je izšla v znani zbirki »Knjižic« prva številka z naslovom: »Srečno pot«. Tako stopajo »Knjižice« danes v svoje deseto leto, — sicer skromen jubilej, a vendar vreden, da ga omenimo. »Knjižice« so zamisel dr. Franca VVallanda, ki je kljub začetnim težavam po vzoru tovrstnih brošur drugod uspel s svojim delom. Je to čisto nov način širjenja cerkvenega nauka in reševanja raznih verskih problemov. V devetih letih so prinesle »Knjižice« našemu ljudstvu izredno dosti poljudno prirejenega verskega Čtiva, saj je po statistiki uprave šlo med ljudi čez en milijon dve sto tisoč knjižic. Povsod so jih z veseljem pozdravljali in sprejemali. Zanimanje je raslo zlasti zadnja leta, ko jih je urejeval dr. Knific. Vzbudili so ga predvsem gg. duhovniki, ki so po farah organizirali kolportažo in na številne druge načine odpirati pot »Knjižicam« med ljuddtvo. »Glasnik Srca Jezusovega« in »škofijski list« sta v tem oziru nudila »Knjižicam« od vsega početka veliko pomoč. Trenutno je tudi pri »Knjižicah« velik zastoj in se le s težavo vzdržujejo. Razveseljivo je, da raste zanimanje zanje v Ljubljani. To »Knjižice« tudi zaslužijo, saj tako vestno spremljajo in na svojstven način podpirajo vsako novejšo akcijo v verskem življenju. Tako je n. pr. knjižica »Naše orožje« z besedo rimskih papežev o rožnem vencu zelo podprla skupno prizadevanje naše duhovščine za to lepo in po Mariji v Fatimi tako toplo priporočeno molitev. Naslednja knjižica je razlagala dolžnost in blagoslov pomoči bližnjemu. Sedaj je izšel »Duhovni koledarček 1943« (spisal salezijanec Anton Luskar), ki s svojo praktično ureditvijo tako dobro služi za kontrolo vo6ti in storjenih sklepov. V knjižici je obenem razlaga sv. odpustkov in zbirka najpotrebnejših molitev in dobrih dol, obdarjenih z odpustki. Zanimiv bi bil strokovni pregled čez naslovne slike »Knjižic«. Med zadnjimi jih je največ napravil slikar grafik Peter Kocjančič. Na novem koledarčku je v skrbni izdelavi poklonil bralcem »Knjižic« najlepšo skupno željo: letnica 1943. pše-nični klas, trta, golobček s trakom miru — to so simboli, ki jih je tako pomembno zbral za koledarsko voščilo. — Kot je razvidno s koledarskega ovitka, dobijo etalni naročniki »Knjižic« ob tem prvem jubileju kot dar knjižico: Mag g i ali Marjetica. Petletnica usmrtitve ruskega maršala Tuhačevskega Pred dobrimi petimi leti je svet presenetila novica o aretaciji in usmrtitvi sovjetskega maršala Mihajla Tuhačevskega. Podrobnosti o žalostnem koncu znanega poveljnika sovjetske vojske idso bilo objavljene. Šole sedaj, ko so zmage nemško vojske odkrile zakulisno življenje v Sovjetski uniji, je bilo mogoče obnoviti tudi razvoj te ža-loigre. Prvo preiskavo proti Tuhačovskemu je vodil Vrhovni vojni svet, kateri je na svoji tretji seji pod predsedništvom Vorošilova potrdil rezultuto preiskave z dno 4. junija ter je proti maršalu Tuhačovskemu dvignil obtožnico zaradi izdaje države. Ko so prišli organi GPU |>o Tuhačevskega, jo ta hotel izvršiti samomor, kar so pa čekisti preprečili Dne 11. junija je prišel Tuhačevski s sedmimi poveljniki vojske pred vojno sodišče. Razprava je bila na izrecno Stalinovo naročilo v zaklenjenih prostorih. Sodni zbor je bil sestavljen takole: predsednik je bil Ulrich, predsednik Vrhovnega sodišča SSSIl, maršal Bliicher, maršal Budjoni, Dybenko, Alksuis, Astorov, Belov, Ka-sirin, Sapofinikov in Gorjačev. Vlogo državnega tožilca je prevzel Višinski. Razprava je pričela ol> desetih dopoldne. Najprej so začeli zasliševati Tuhačevskega, za njim pa poveljnika prve stopnje Ugoroviča, Jakirja, Korka in ostale. Zasliševanje jo trajalo do sedme ure zvečer. Vorošilov je objavil sklep Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 4. junija, ki je vse obtožene obsodilo na najhujšo kazen. Višinski je od sodišča zahteval za vse obtožence izključitev iz stranko in izvršitev smrtne kazni z ustrelistvijo. Obsodba je bila končana. Deset minut pozneje je tajnik sodišča ob grobni tišini prečilal obsodl>o: Tuhačevski, Feldman, Kork, Ugorevič, Jakir, Primakov, Eideman in 1'ut-na so obsojeni na smrt z ustrelitvijo Zastopnik Trgovina z lasmi je svojčas dajala lepe zaslužke V dobi nošenja lasulj je trgovina z lastni zelo cvetela. Posebno je bila razvita v Franciji. Francoski trgovci z lasmi so potovali po celi Evropi ter plačevuli za funt las po 50 tolarjev, izdelana lasulja je pa stala 1000 tolarjev. Ludvik XIV., »sončni kralj«, je imel nastavljenih za izdelovanje lasulj kar 4H dvorskih mojstrov. Avtomat za ženitne ponudbe Imajo jih na Japonskem. Za gotov denar avtomat ne izvrže čokolade in bonbonov, temveč seznam in slike mladih deklet, ki bi se rade poročile. S slikami teh deklet so navedeni tudi potrebni podutki o starosti, izobrazbi, doti in podobno. Japonec, ki si na ta način izbere dekle, se mora obrniti samo nn društvo, ki ima v zakupu omenjene avtomate, ter potem društvo samo uredi vse potrebno za prve sestanke. Nevsakdanja poroka Na švedsko-norveški meji je bila pred kratkim zanimiva poroka. Nevesta je bila Norve-žnnkn, ženin pa Šved. Nevesta je imela norve- ško dovoljenje za potovanje na Švedsko, ni pa imela v rokah švedskega dovoljen ja za prekoračenje meje. Ker je bilo za poroko že vse pripravljeno, ni preostalo nič drugega, kakor da je duhovnik mladi par poročil na sami meji, nakar je mladoporočenka takoj mogla prestopiti švedsko mejo, ker je s poroko s Švedom postala švedska državljanka. NKVD je pristopil k Tuhačevskemu in mu z žepnim nožem odrezal tnaršalsko zvezdo. Kjo in |>od kakimi okolnostmi je Tuhačevski prebil zadnjo noč svojega življenja, še ni ugotovljeno. Verjetno so jo vsi obsojenci prebili v kaki celici v zloglasni Luhjanki. Tuhačevski, ki verjetno ni računal na tak konec sodne razprave, je bil globoko potrt. Toda kljub temu jo čitanje smrtne obsodbe poslušal mirno. Zjutraj dne 12. junija je bil trg Luhjanka močno zastražen in obkoljen. Pred vrata jetnišni-co, kjer je imel prostore oddelek NKVD, je pridrvel »Črni krokar«. Vsakogar, ki je izšel iz tega avtomobila, sta spremljala dva, do zob oborožena čekista. Ob pol enajstih je prišel v Luhjan-ko sam maršal Bliicher. Okoli enajste ure so na zadnja vrata privedli na smrt obsojene. Vsi so imeli roke zvezano na hrbtu Postaviti so so morali v vrsto ob črti, ki je bila označena s kredo 3 m vstran od zida. V tem trenutku so zabrneli motorji, katere so bili postavili na hodniku. Bliicher je iztegnil iz žepa roliec in dvignil roko nad glavo. Na ta znak so čekisti, ki so stali za obsojenci, dvignili samokrese in pričeli meriti v njihove tilnike. V naslednjem trenutku je Bliicher roko spustil. Istočasno je odjeknilo osem strelov. Prav tedaj so na hodniku utihnili tudi motorji. Na pločniku Lubjanke jo ležalo osem trupel. Bliicher je hitro stopil v avtomobil in se odpeljal naravnost k Stalinu. K njemu je odšel na referat. Pol uro pozneje sta jelnišnico Lubjanko zapustila Pritrjevanje torpeda na naše torpedno letalo dva avtomobila in odhrzela proti leningrajskemu okraju. Tam nekje so tudi v neznanem grobu [>o-kopani maršal Tuhačevski in njegovih 7 tovarišev Učna slika šolsko telesne vzgoje v ljudski šoli. Premalo je prostora, da bi vam podal najvažnejša načela in nasvete za pouk telesne vzgoje pri učencih ljudske šole. Vam bom kar navedel primer učne slike po dr. Gatilhoferju (sedaj je vodja telesnovzgojnega instituta na univerzi v Amsterdamu) za prvi razred ljudske šole: 1. svobodno gibanje. Pred vstopom v telovadnico recite otrokom: »V telovadnici lahko skačete in tekate kakor hočete; ko boste slišali piščalko, se mora vsakdo postaviti v pozor tam, kjer ga je povelje zalotilo.« — Vsi se primejo za roke in se razvrstijo v krog. Potem spustijo roke in sledi hoja par korakov nazaj. >S|>ojite stopala in jih usmerite naravnost naprej I — Učitelj stopi v sredino kroga: »Sedaj me vsi pozdravite z globokim poklouom, pozdravilo še soseda na desni in na levi. — Sedaj boste skakali kakor žogice, čisto lahko in tiho, vendar višje — dovolj. — Nekateri dihajo skozi usta; to je kodljivo! Usta naj bodo vedno zaprta, razen kadar jeste in govorite; za dihanje imamo nos. — Stojte na eni nogi kakor štorklje; prav tako kakor štorklje, čisto mirno!« — Potem se plazijo otroci po kolenih in rokah v poljubne smeri. Učitelj jih samo opozori, da se ne smejo dotakniti drug drugega. — Tekma: šolaroki se postavijo v vrsto ob steni. »Kdo bo pritekel prvi na drugo stran? — Naprej l< — Potem skakljajo po eni nogi, vsak na svoje mesto. »Sedaj hočem videti, kdo zna hoditi čisto tiho; poidite k drugi steni nazaj tako tiho, da ne bom ničesar slišal. Kakor vidite, sem zaprl oči; če bom kaj slišal, bom zaklical «stoj!» in takrat se morate vsi zaustaviti!« V začetku pre-sliši učitelj lažje topotanje, pozneje pa postane strožji. Med uro učenci tudi pojejo, nazadnje pa se igrajo. — To bi bil torej primer učne slike šolske telesne vzgoje v prvem razredu Ne boste pa pogrešili, če boste nudili otrokom veliko igranja ali če jih boste voditi tu pa tam tudi na ce-lourni sprehod. (M. S.) Bombniki na nekem našem sredozemskem letalskem oporišču Letošnji uspehi v prsnem plavanju. V tej vrsti »staromodnega plavanja« je samo ena glavna proga in sicer na dolženi 200 m. Najboljši čas v Evropi je dosegel Nizozemec Smitshujzen 2:45.8 min.; drugi je Madžar Szegedi 2:44>,8, tretji pa Tenko (Nemčija) 2:47.9. Kakor vidite, so časi prav dobri. Sploh velja v prsnem plavanju vsaka znamka, ki je nižja od 2 minuti 50 sekund kot prav izvrstna. Tu.ike v boksu. Jezikoslovci bodo imeli še veliko dela, preden IkkIo v vseh panogah športa odpravili nepotrebne tujke in jih nadomestili z ustrezajočimi domačimi izrazi. Zanimale se posebno za l>oks in bi radi poznali glavne strokovne izraze v tem športu. Upam. da bodo tudi druge zanimali in jih naštevam v naslednjem nekoliko: unza je enota teže, s katero merimo boksarsko rokavico in znaša 28.35 gramov. Teža boksarjev je razdeljena v razrede |)o funtih, funt pa znaša 0.5 kg; »sparringstraning« je šolsko urjenje v dvoje; >long range« je borba na razdaljo za dolžino roke; »infigliting« je tesna borba, ko je telo ob telesu; »solarplexus« pomeni sonči živčni pletcž tik za želodcem zadaj (trebušni možgani) in je v boksu posebno občutljiva točka; »fin-te« so dozdevni ali navidezni udarci in sunki; »parade« imenujemo storitve, pri katerih pre-strežemo udarce z odbijanjem nasprotnikove roke; >knock-aut« ali kratko k. o. imenujemo stanje, ko je nasprotnik j>oražen in leži že 10 sekund na tleh. Obširnejše o tem najdete v vsakem športnem leksikonu. (K. J.) Kakšna je žoga »medicinka«? To jc težka žoga, ki so jo vpeljali prvotno v Ameriki za zdravilno gimnastiko. Žoga predstavlja človeku breme, s katerim izvaja različne vaje, jo suva v zrak, jo lovi in lahko igra z njo razne prikupne igre. Teža žogo znaša od 1.5—4 kg, premer pa od 35 do 40 cm. Žoga je usnjata, mehka in naj>olnjena z žimo, vato ali podobnim. V telesni vzgoji igra važno vlogo in jo radi tudi imenujejo »medicinska« žoga ali »medicinka«. Atletsko proge. V notici, v kateri smo objavili letošnje najboljše uspehe v lahki atletiki, ste pogrešali nekatere llaeggove znamke in tudi teko na daljše proge. V tem ni bila pomanjkljivost naše razpredelnice, ker je navada, da objavljamo samo rezultate, ki spadajo v olimpijski program. Tu pa ni posebnih prog na miljo ali dve in tudi ne onih, ki jih merijo v jardih. Ste točno informirani, da točejo tudi na 20, 25 in 30 km in da beležijo na teh progah tudi svetovne rekorde, so pa to manj popularne in celo manj važne proge, ker jih ni v olimpijskem sporedu. (P. V.) šport v kratkem Hrvatski boksarji, ki so priredili turnejo f)o Slovaškem, so se vrnili samo z delnim uspe-lom. V Bistrici je bil izid neodločen 8:8; v Bratislavi so se pomerili Hrvati z vojaško ckijx> in so podlegli v razmerju 10:6. V hrvatskem moštvu so nastopali člani ilaška in Croatie. Mariborski dnevnik, ki popisuje nedeljsko tekmo med železničarji z Dunaja in Mariiiora je ves navdušen nad uspehom, ki so ga izvo-jevali domačini narl močnim nasprotnikom 2:1 (1:1). Prav zadovoljiv je bil tudi obisk, saj je prišlo gledat to igro okrog 1300 oseb. Trboveljski nogometaši so bili v nedeljo boj za žogo in za točke z enajstorico Hrastnika. Ta se je otepala, kolikor je mogla, morala f>a je le priznati, da so Trl>oveljčani za razred loljši. Izid je bil 8:0 (3:0). Švicarji so objavili letošnjo listo svojih najboljših igralcev tenisa. Prvo mesto mi priznali Ilansu Pfaffu, drugo Borisu Maneffu, tretje pa Jostu Spit/erju. O Francozu Lalannu čitamo, da misli izbrisati Nurmijevo ime iz zlate knjige svetovnih rekordov. Kakor znano, so padle tekom zadnjih 10 let vse Nurmijeve znamke v tekih od 3000 do 10.000 m. Edini rekord, ki še drži, je oni v enotirnem toku, ki ga je postavil I. 103S v Berlinu z 10.210 km. Težko verjetno pa je, da bi se Lalannu podvig posrečil. — Mimogrede omenjamo, da se je tudi Madžar Szilagvi že precej tesno približal poslednjemu Nurmijeve-mu rekordu. »Miinehen ISfiOu, ki si je 7 zmago nnd Schal-kejent priboril |x>kal von Tschammer ja. se jc sestal doslej samo trikrat z nemškim nogometnim prvakom. L. 1027 ga je premagal v Berlinu s 3:1, v Monakovem |ia s 4:3; I. |<)35 je bila sreča na strani Schalkoja in »Miinehen 1KM)< je izgubil s 4:0. Izid letošnjega finalnega srečanja med starima rivaloma jc bil, kakor smo že poročali, 2:0 v korist Bavarcev. Ticino je ime dirkalnemu konju, ki je zaslužil svojemu gospodarju tokom letošnjega poletja nič manj kakor 22?.()b0 mark. Po vrhu pa je dobila urna žival še sloves najhitrejšega konja v Evropi. FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 12. FANTEK NI DOLGO RAZMIŠLJAL, TEMVEČ SE JE SPUSTIL V VESELI 2IV ZA V. ANGELČKI SO Z VESELJEM OGLEDOVALI MLADEGA PRIJATELJČKA. 13. Pazite sef gospodična! Po kratki urici spanja je barona Horbiger-|a zbudil ropot, prihajajoč iz njegove delovne sobe. Pograbil ie revolver, se tiho zmuznil iz postelie in se usmeril proti kraitt. od koder je prihajal ropot. Še enkrat je zaradi uverjenosti natančno prisluhnil. Potem je nenadoma odprl vrata in prižgal luč. »Vi!« je vzkliknil razburien zaradi prepa-denosti. Pred niim, poleg odprte blagajne ie stala lepa tujka Milena Roch. »Tatica!« ie dodal baron z glasom, ki se mu je sam čudil. »I11 če pomislim, da ste se včeraj hoteli delali svetnico, ko niste hoteli f)ri belem dnevu iti z mano v kino?« Z besnoslio ie. baron izpregovoril zadtiie besede. Hitro je stopil k telefonu in zavpil: »Zdaj boste imeli opravka s policijo!« Milena ie prestrašena padla pred niim na kolena. »Ah, ne storite tega, prosim vas. usmilite se me!« Bila ie mednarodna tatica, a novinka. Baron Ilorbiger io ie preletel s hudobnim posmehom in se za hip spomnil ničnega smeha, ko se ni zmenila za njegove dvorijive besede. »Prav,« io dejal. »No bom vas dal aretirati. A sklenila bova pogodbo.« »Kakšno?« »Vi sc obvožetc, da boste brez vsakega protestiranja dopustili, da vam pripeljem kadar koli in kier koli klofuto!« »Knko?« ic začudeno vprašala Milena. »Klofuto vam bom dal — majhno klofuto namesto aretacije in zapora. Sprejmete?« »Brez nadaljnjega!« je vzkliknila Milena, ne pričakujoč, da io bo tako poceni odnesla. »I11 če želite, me lahko klofnete takoj sedaj, če vam je prav!« »Prosim.« ie dejal baron in se lahno priklonil. »Sai ne gori voda. Dal vam io bom iutri. morda šele čez eno leto. morda tudi šele čez deset, skratka, kadar me bo prevzela želia. Sai se ne mudi.« Milena io je urno pobrisala skozi vrata: vesela je bila. da bi pela. Klofuta! Udarec na lice namesto zapora in s lem odpovedi vsemu lepemu in sijajnemu življenju. Toda baron se šali? Nnibrž je baron malo neumen. Skorai objela bi ca. * Naslednji dan ie imela Milena sestanek s svojim zaročencem grofom Arrigo. »Greva v Plažo?« »Da. Ali pa ne... ne. Je preveč liudi. Greva raiši na kratek sprehod.« Prišlo ji je.na misel, da bi baron Ilorbiger lahko izpolnil svojo obljubo prav danes popoldne vpričo vse odlične družbe, ki se zbira v Plazi. Ves dan ie bila že nervozna-: grof Arrigo ie opazil, da ie Milena od trenutka do trenutka vzdihnila in se okrenila. če ie zaslišala le najmanjši šum. »Kai Ii ie?« »Nič mi ni.« Toda naslednji večer ie na nlosti »Čolnarjev« nenadoma prebledela: baron Hbbicer se ie pojavil med množico. »Pa se vendar ne boste sedaile spomnili klofniti me pred tolikšno množicol« je užaljeno spregovorila. »Sedaile?« je dejal baron raztreseno. Z rahlim priklonom ie odzdravil neki eosnei. »Ne veni.« ie dodal in se oddaljil. »Oprostite.« V razburjenosti je Milena poklicala Arriga in se odpravila domov. Ta neumna zeodbn s klofuto io ie začela utesnjevati. Vso noč ie rajši prebcdela. kakor pa da bi sc ii sanjalo, da jo ie baron klofnil ravno pred oltarjem, in da bi se zbudila ob kriku, ki bi ji ušel iz ust. Naslednji dan se ie obupana podala v baronovo stanovan ie. »Želite?« »Klofuto! Dajte mi io takoj, sicer zblaznim. Tako ne morem več živeti. Hočem io sedai!« Toda baron ii je prošnjo odbil. Ni se odpovedal svoii pravici, ni pa se tudi pustil vplivati, kdai in kie naj pogodbo izpolni. Milena se ie morala vrniti brez uspeha. Odslej ie osta-inla doma, nikdar ni šla v družbo in strah io ie bilo dne. ko se bo pred njo in grofom Arri-com pojavil baron. Prišel ie večer uradne zaroke z Arrigom. Sama elita ie bila zbrana v salonu. Princi, vojvodinie. podaniki: bil ie zbor posvetnežev. Milena ie skorai okamencla, ko ie opazila barona Horbigeria. Videti ga nli pa umreti, se ii ie zdelo vseeno. Trenutek plačila ie prišel. Meči bo morala vsemu — zbogom: Arrigu. ljubezni in temu sijajnemu in veselemu živlienitt. ki ca ie oboževala. Ta prikazen io bo klofniln vpričo vseh I Prav ničesar ni razumela več. Zdelo se ii ie. da se salon, dame, plemiči in vse ostalo vrli okrog nie: zavpila ie. zatem pa ie odmeval po dvornni krepek udarec. Povabljenci so videli Mileno, stoječo polet! klavirja, vso rdečo v obraz in barona Ilorbiger ja, ki ie Dočasi odhajal z eno roko v žepu. (Mario Brancacci.) DOLGO SO ČEBLJALI Z NJIM, DOKLER SE NI RAZLILA CEZ NEBO ZLATA POPLAVA LUCI: SONCE SE VRAČA Z DNEVNE POTI! Iskalec min »Kaj počenjaš vendar, za božjo voljo?« »Samo poskusiti hočem, če ic v mini še razstreiivna snov.« A. Fofazzarot 49 Palača ob jezeru Edita jo zardela. »Ne poznam te besede,« jo odvrnila. Po kratkem molku je Edita dvignila glavo in pogledala tovarišico, »Povedal mi je resnico,« jo izjavila. »Resnico? Ne govorile o resnici. Nihče no ve resnice Oče vam je |»vedal, da sem lega gospoda razžalila?« »Da.< .ln da jo naslednjo noč izginil?« »Da.« »Je zares izginil? Vam ni povedal, kam je odšel in k|e je zdaj? Brez dvoma vam je to povedal; vendar pa mi lega nočete razkriti.« »Mislim.t je odvrnila Edita z nekoliko užaljenim glasom. >da se ne menite za moje pogovore z očetom. Vem, da je neki Silla očetov |>ri-jatelj, ki bržkone nima drugih znancev v Milanu. Zato sem imenovala njega. Povejte mi, kaj želite od mene v primeru, da pridem v stik s tem gospodom.« Marina se je za hip zamislila, s prstom na bradi. Zdelo se je. kakor da se v njeni duši bo rita da in ne Nato je vsa strepetala od nog do glave; prsa so se ji dvignila in odprla je usla. Nihče ne bi mogel povedati tega. kar so govorile njene oči. Edita se je zdrznila in pričakovala nenavadnih besed. A teh ni bilo. Usta so se zaprla, vsa postava so jo zopet umirila in nenavadni ogenj v dekletovih očeh je ugasnil. »Nič,« je dejala. »Pojdiva.« Edita se nI ganila. »Pojdiva,« je ponovila Marina. »Dovolj je, da zvem, kjo Silla stanuje in kaj dela. Sporočite ml to takoj. Iločele?« »Gospodična.« je dejala Edila, »nikakor nočem razkrivati vaših skrivnosti; če pa vam morem biti na uslugo in sloriti dobro delo...« »Oh, kreposti Sebičnosti« je vzkliknila Marina. Neka starka, vsa sključena pod bremenom sena, so jo nenadoma prikazala med dvema hlevoma. Obstala je. z velikim trudom dvignila glavo in se dobrohotno nasmehnila. »Dober dan,« je pozdravila. »Sto prišle na sprehod?« ISila jo prava podoba umazano bede. Bila je bosa, s suhimi in črnimi nogami, z brado, naslonjeno na dve rdečkasti golši ter s Jopom sivih in razkušlranih las na čelu. Njen pogled je bil jasen in nožen. »Uboga ženska I« je vzkliknila Edita. »Nikakor nisem tako zelo uboga. Res nisem bogata, a moj stari še vedno nekaj zasluži in tudi sama še precej zmorem. Imam jih sicer že tri in sedemdeset, a upam, da bom še nekaj let lahko nosila koš na hrh u. Pa saj je tudi za naju še Bog v nebesih. Zbogom torej in želim vama prav prijeten sprehod.« Sklonila jo glavo in hotela nadaljevati pot med kameniem. zdrobljeno opeko in gnojem. Marina ie polognila iz žepa denarnico in jo ji je stisnila v roko. »Moi Bogi« je vzkliknila starka. »Nočem tega. Nikakor nočem. Zbogom, zbogom,« je pristavila nnlo. ker se je proslrašila Marininega pogleda. »Naj Ik> kakor hočete. Zbogom.«' »Zbogom,« je odvrnila Marina in šla naprej. Ko je prekoračila cesto, pokrito z mlakužami, se jo okrenila. Editin pogled je izražal zadovoljstvo in dobrohotnost. »Niti malo nisem krepostna in tudi ne mislim zahtevati od Boga plačilo za to. Nikakor se ne trudim da bi bila dobra do tistih, ki jih ne ljubim, zato da bi si zaslužila vstopnico za nebesa. Nič drugega no morete storiti zame kakor to, kar sem že povedala. Sporočite mi, kjo stanuje gospod Silla in kaj dola.« Edita ni odgovorila. »Se morda bojite, da bi ga dala umoriti?« je vprašala Marina. »Nikakor ne,« je odvrnila smehljaje Edita; »dobro vem, da ga no ljubite.« Marini se je zazdelo, da jo je mrzla roka pograbila za srce. Obstala je poleg vodnjaka. Naslonila se je z rokama na rob in se sklonila čezenj Samo beseda ljubite ji je napolnjevala dušo. Ga no ljubile, je dejala Edila. a nikalniro je Marina kar preslišala. Nehote je polglasno zaklicala: »Cecilija!« Glas je dospel do vodne gladino in se odbijal od slen z zločestim odmevom. Marina so je zravnala in brez besed nadaljevala pot. Zavili sla okrog hriba in se spustili na dno hudournika, šum slapov, ki se jima je ob hlevih zdel komaj slišen, jima je zdaj planil z vetrom nasproti. Vodovja ni bilo videli: bilo pa je mogoče uganili, da jo tam. v ozki soteski, ki so ',o obkrožale visoke gore. obdane o temnimi oblaki in v senci dolge vijugaste razpoke, ki so je spuščala iz soteske v dolino, med poraslim bregom ler masivnim pasom polj in zelenih travnikov, ožarjenih od sonca. Ob soteski je na visoki skali čepela bela cerkvica, pod njo pa so bilo raztresene črne strehe ubožnih koč. »Tam mora biti,« je dejala. »Kaj pa?« je vprašala Edita. »Orrido. Bobnenje, ki ga slišiva, prihaja od tam. Ta kraj je danes zame še posebno privlačen « »Zakaj?« »Ker hočem oditi v votlino z bratrancem. Molčite? Ali morete biti ob tem brezbrižni? Ali si ne morete predstavljali, kako doživetje bo to, da bom sama z njim v tej votlini. Ste se mogli ustavljati čarom mojega bratranca? Njegov pogled prodira do srca. Kako duhovit jet Kar zadušil so bo v svoji duhovitosti, ubožčekt O njegovi eleganci se pa že kar ne da govoriti. Ali bi me no zavidali, če bi poslala grofica Salvador?« »Vidim, da to ne boste nikdar postali,« je odvrnila Edita. »Zakaj no? Poznam neko osebo, ki 6e je poročila iz sovraštva.« »A mislim, da ne iz zaničevanja« »Iz sovraštva in zaničevanja obenem. Ti dve čustvi sta prav lahko skupaj v koničasti peti elegantnega čevljčka Tisla oseba ga je uporabila. da je poleptala svojega moža in še več drugih zoprnih stvari.« Editi se je zdelo nemogoče, da b| mogel kdo tako govoriti tukaj ob pogledu na veličastne gore. Spomnila se je na mater, ki je ležala v grobu tam daleč na severu. Ce bi videla hčerko v taki družbi in slišala tako govorjenje! A Editi ni grozila nikaka nevarnost Ni ji bilo neznano zlo, zalo se je v svoji zavestni nedolžnosti čutila varno Pustila je. da je Marina nadaljevala s svojim pripovedovanjem. Kakšne s® bale ceste ¥ stari LJubljani Da v mestne ljubljanske ulice že dandanes sega dežela, da jim daje celo izrazito vaško lice, se prebivalcem tega mesta brez dvoma ne dozdeva nič hudega. Nasprotno: visokonaloženi seneni vozovi, ki se ob košnji s svo|iin dehtečim tovorom prevažajo po predmestnih ulicah; koze in zajci, ki jih videvaš za vrtnimi opraianii. in kokoši, ki se kar nemoteno spreletavajo po cestah — vsi ti znaki napol kmečkega miheia vsebujeio nekaj domačega. sj>okojnega, idiličnega, česa- ne bi človek za nobeno ceno zamenjal i življenjem med golimi kame-nitimi zgradbami kakega no; malno velikega mesta. Toda — tudi mestna idila ima Časih svoje tneje znosnosti. To so morali Ljubljančani, žal, doživljati v tistih, ne zmeraj dobrih, starih časih, ko so se po cestah in trgih mesta kar tebi nič meni nič podili švetinarji, in bi bilo zaradi stanja niarsi-kakih okrajev te občine kar v redu. če bi se bili ljudie oborožili 1 plinskimi maskami. V Poljanskem predmestju, na primer. |e bil resnični »Svinjski trg«. Upravičeno k bilo niegovo ime. zakaj ondi so" po tleh nenehoma rili prašiči in ga onečejali. Nekateri bližnji stanovalci so se zaradi tega pritoževali. in sicer po previdnosti najprej pri okrožnem uradu in ne pri mestnih očetih, ki jim očividno niso prisojali prave mere smisla za vonj in snago. Vendar je okrožni urad vprašal mestno načelstvo za mnenje in ukrepe, ki jih kani tozadevno storiti. Odgovor mestnega sveta je dokaza!, da je bila previdnost prosilcev utemeljena. Magistrat je ogorčeno zavrnil »čudovito prošnjo«, češ da bi naj mestna oblast dala meščanom čistiti ceste in na| bi izkidala gnoj izpred hišnih vrat! K 6reči se večina sosedov vsaj zaveda, kako da je tista vloga neutemeljena, Zato se tudi branijo prošnji ugoditi. »Vsakdo bo lahko razumel«, je napisano v tistem odgovoru, ki je tako poln brezbrižnosti kot ciniz- Spomini »Dragi, se še spominjaš? Pri tem drevesu sva se spoznala.« »Da, da. In prav z,-i tistim drevesom stoji tudi danes nov nesrečnik.« ma, »da mi ne moremo biti odgovorni za škodo, povzročeno po prašičih, ki rijejo po tleh.« Nato pa je okrožni urad odločno posegel vmes. V naredbi iz lela 17S4 je ukazano vsem, iostavo o javni snagi. Tako je moral mestni 6vet 1. 1635 več deželnih uradnikov strogo pokarati zaradi hudih prestopkov spričo te postave. Da, celo nekega ljubljanskega zdravnika ie moral mnogokrat pozvati, da naj odstrani smeti in gnojnico izpred svojih vrat. ker da bo sicer magistrat prisiljen pritožiti se pri deželnem glavarju. Hkrati je dal mestni sodnik po svojih stražnikih oznaniti, da naj izvršijo isie ukrepe V mestni kroniki se je celo ohranilo ime tistega »vzornega« zdravnika in meščana: to je bil doktor medicine II. Franc Clioppin. Ce dandanes postavljajo razne spominske plošče onim zdravnikom in raziskovalcem, ki so 6i slekli kaj zaslug za zdravje sodržavljanov, ne bi 6ineli pozabiti postaviti tudi tablo v epomin temu Francetu Clioppinu. Pri takem splošnem pojmovanju vprašanja javne snage se ne smemo čudili da pristojne oblasti niso tako dolgo ničesar ukrenile. Čiščenje cest je bilo pojtnovano kot nekaj sramotnega ali pa kot posebna dobrota in to z utemeljitvijo, da se čistilci cest lahko okoristijo 6 smetmi in z gnojem in da bi morali za to še kaj doplačati. Način, ki se je po njem ravnj magistrat pri oddaji snaženja cest, je bii jako kompliciran in hkrati bistroumen. Na tem področju so se oprijeli neke vrste federalizma, in so vso cestno umazanijo razdelili na posebne oddelke in so jo oddajali posebnim poklicem. Kako so ta način posamezno izvajali, je najbolje razvidno iz pričevanja, ki ga je dal neki sodni 6luga na zapisnik, ko je itnel magistrat spet nekoč opravka z zadevo Čiščenja cest, in je 6lttgo poklical kot nekakega tozadevnega izvedenca. Ker je imel ta mož že 44 službenih let za seboj, pač lahko verjamemo njegovi čudoviti izjavi. Glede na to izjavo je magistrat še konec 18. 6toletja ravnal s cestno nesnago kot z nekakim do-bičkanosniin predmetom, ki njena odstranitev ne sme povzročati 6troškov, pač pa mota dajati celo dohodke. Kot snažilce cest 60 imenovali do L 1780 prevoznike lesa, (ki jim je ljudstvo iz neznanega vzroka rekalo »mišji strelci*), dalje sodarje, nosilce stolov, sodne sluge in sodnike beračev. Kako in kdaj se je dogajalo čiščenje, ni moči dognati, le to je znano, da se vsi ti »stanovi« nesnage niso dotaknili in da za kako morebitno tozadevno opravilo tudi — razen nesnage — niso prejemali nobenega plačila. Ce si je magistrat v tem času zdaj pa zdaj belil glavo s to zadevo, pa le zato, ker ni hotel utrpeli za snaženje cest nobenih 6troškov, pač pa je hotel imeti še dohodke, a niti najmanj mu ni bilo do tega, da bi bile mestne ceste posnažene. Krog 1. 17S0 se je lotil najemniškega sistema. Najemnik je moral dajati magistratu na leto 20—30 goldinarjev najemnine. Ce tozadevnim poslom ni bil sam kos — in dela s čiščenjem |e bilo toliko, da ga kak neodgovorni zasebnik res sam ni mogel opraviti — pa so bili pozvani kaznenci, ki pa seveda niso bili za to nič plačani. A ves ta sistem ni mogel ostati trajen. Ljubljanske ceste in trgi so bili neznansko zanemarjeni. Celo po Glavnem trgu, to je po trgu pred rotov-žem, so pometali le dvakrat na leto! — in sicer pred procesijo sv. Rešnjega Telesa in pred procesijo na veliki petek. Pri vsem tem pa je imel magi6irat še to 6molo, kar je nekoč otožno priznal, da sta mu ostala na razpolago za čiščenje cest samo dva kaznenca. Torej je bil padec kri-minalistike za ljubljanske mestne očete naravnost usoden. V take zapuščene razmere pa je 1. 1791 prišel ko 6trela z jasnega od okrožnega urada hud ukor, češ da je dal magistrat o priliki Elizabetinega semnja, največjega tedanje l.jubljane, sicer počistiti mesto, a da |e pustil kopice smeti in gnoja čez katere je vozovom težko priti, pešcem pa sploh ne. Zato je okrožni urad ukazal, da naj da magistrat takoj odstraniti to nesnago in naj razglasi, da naj odpelje smeti vsakdo, ki hoče to storiti. S tem odločnim odlokom o »razvrednotenju smeti« je bila zdaj pot odprta. Cestna nesnaga ni tyorila zdaj nič več samo postavke o dohodkih v gospodarstvu Ljubljane. Zdaj je bil magistrat prisiljen, da se je moral smo'rno lotiti snaženja cest in sicer tako, kakor je ustrezalo zdravstvenim, kulturnim in prometnim razmeram deželne prestolnice. Cenjenim brata našega lista! Za hrvatsko državo: Vljudno sporočamo, tla so za vsa naročila glede »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« blagovolite obračati na tvrdko »Press I m-p o r t«, Katančičeva 3, Zagreb. Od 1. decembra dalje bo cena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike pa mesečno 83 kun, s ponedelj-skim »Slov. domom« vred pa 96 kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 kune, za naročnike mesečno 55 kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike ccloletno 110 kun. Cena »Bogoljuba« posamezna Številka 4 kune, celoletna naročnina 45 kun. »Slovenčev koledar« za leto 1913 za naročnike Slovenca, Slov. doma, Domoljuba, Bogoljuba, Obiska ter Slovenčeve knjižnice 100 kun, za neuaročuike imenovanih listov pa 140 kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 kun, v polplatno vezanim knjigam 75 kun, na boljšem papirju v celo platno vezanim knjigam 125 kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčeve knjižnice« (t. j. 36 knjig) 1100 kun za broširane knjige, 2300 kun za v polplatno vezane, 3500 kun za na boljšem papirju v celo platno vezane knjige. Za Srbijo veljajo iste cene v dinarjih. Opičja govorica Nek belgijski prirodoslovcc, ki se je pred nedavnim vrnil iz afriškega Konga, je med drugimi zanimivostmi, ki jih je bil videl in doživel nn svojem dolgem potovanju po Afriki, j>ovedal, tla imajo tudi opice svoj jezik, svojo govorico, v kateri se pomenjku jejo med seboj in se razumejo. Tega njihovega jezika se jo deloma tudi on naučil. Vsak opičji glas, da ne rečemo »beseda« — pravi ta belgijski naravoslovec — je izraz nekega opičjega slutja, recimo bolečine, jeze, ljubezni, lakote, strahu itd., prav kakor pri človeški govorici. Da bi svojo trditev podprl, je posnel nek »razgovor« med opicami tudi na gramofonsko ploščo. Tisti, ki so slišali navijati to gramofonsko ploščo, a niso bili prej opozorjeni, da je na njej posneta opičja govorica, so imeli baje pri tem poslušanje vtis, da slišijo govoriti ženske v nekem tujem, neznanem in nerazumljivem jeziku. Umrla mi je moja draga, gospa Terezija Merhar delavka tobačne tovarne Pogreb bo v soboto, 28. novembra 1942, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta XX/9 ua pokopališče Vič. Ljubljana, dne 27. novembra 1942. Merhar Josip, polbrat. Edgar VVallace: 13 §Rri»st skrivljeno Roman. »Skoraj do smrli sem ga prestrašil,« je odgovoril Mansus. ».Jaz sem policijski agent, sem mu rekel, in hočem, da pojdite z menoj!« »In je seveda utihnil in ni hotel spregovoriti ne besede več,« je dejal T. Ks. »Res, gospod,« je potrdil Mansus, »a sem ga potem le pripravil do tega, da je še govoril. Vas-salaro je stanoval na Greet .lames Streetu 604 v tretjem nadstropju. In resnično je tam še nekaj njegove oprave. Na vsak način je moral imeli poseben vzrok, da je imel dva naslova.« T. Ks. je lokavo prikimal. »In njej, kako je bilo ime?« je vprašal. »Imel Je ženo,« je odgovoril Mansus, >a jo je zapustil nekako štiri mesece prej, preden je bil ubit. Poslovni naslov je imel na Adclphi, a je hodil, kakor se zdi. dvakrat ali trikrat na teden prenočevat v Great .lames Street. Gospodarju sem naročil, naj pusti vse, kakor je našel, ker da pridemo kmalu mi.« Deset minut pozneje sta bila oba uradnika že v nekoliko tesuem stanovanju, ki ga je imel Vassalaro. Gospodar je povedal, da je večina oprave bilo njegove, nekaj stvari pa rajnkega. Dostavil je, nekoliko neumestno, da mu je stranka še dolgovala najemnino za šest mesecev. Vassaiarova imovina so bili pločevinast kov-čog majhna pisalna miza, knjižna omara in nekaj' obleke. Omara in pisalna miza sla bili za- Za Ljudsko tiskarno v i-jubijani: Jože Kramarji prli s ključem, kovčeg pa je bil odprt in ni bilo v njem skoraj nič posebnega. Oni ključavnici nisla zahtevali kdove kake spretnosti. Mansus je obe z lahkoto odprl. Poševno ležeča plošča pisalne mize je tvorila nekak pult, v notranjosti pa je bilo nakopičenih mnogo odprtih in še zaprtih pisem, računov, beležnic in raznih drobnarij, ki jih zbira nereden človek. T. Ks. je pregledal vsa pisma drugo za drugim, ne da bi našel kaj, kar bi mu moglo pomagati. Zdelo se je, da se je lotil brezuspešnega preiskovanja, ker šo tako skrben pregled ni prinesel ničesar, s čimer bi mogel odkriti, kar si je postavil za nalogo. Končno je vzbudila njegovo pozornost neka kovinasta škatla, skrita v ozadju podolgovatega predala v pisalni mizi. Izvlekel jo je, jo odprl in našel v nji omot papirja, zavitega v staniol. .... »Oj. oj!< je vzkliknil T. Ks. in bil upravičeno vesel. VI. Na snažnem dvorišču pred stanovanjem^ upravitelja dartmoorskih zaporov je stal neki človek. Oblečen je bil v grozno uniformo, ki označuje jetnika. Bil je golo ostrižen, a shujšani obraz ni bil kaka dva dni obrit. Stoječ z rokami na hrbtu, je čakal, kdaj ga pokličejo na delo. dolin Lexman — A. O. 43 — je pogledal sinje nebo, kakor ga je večkrat gledal z dvorišča, kjer so se sprehajali, in se vprašal, kaj mu prinese ta dan novega. Vsak dan se mu je vlekel ko večnost. Ni si upal razmišljati o dolgih bridkih letih, ki ga še čakajo. Ni si upal misliti na ženo, ki jo je moral zapustiti, in ne na strašno trpljenje, ki ga bo moral še prestati. Zdaj ie izginil svet, ki ga je ljubil in ga je poznal in je umel vse njegovo življenje. Vse, kar je kaj pomenilo, se je razbilo in zmrvilo ob granitu princetovv-skih zidov in njegovo širno obzorje se je zožilo na sive goljave grozečih vrhov. Nove skrbi so prevzele njegovo življenje. Prva je bila kakovost hrane, druga je bila knjiga, ki jo je dobil iz jelniške knjižnice, naslednja o nedeljski poti v cerkev. Zdaj pa ga je imelo, kakšno delo mu določijo. Ta dan bi moral s firnežem prevleči vrata in okna neke hišice, v kateri je stanoval neki stražnik, ki je prejšnji dan, kdo ve zakaj, govoril z njim nenavadno vljudno in spoštljivo. »Obraz proli zidu!« je zagrmel neki glas in mehanično se je obrnil še vedno z rokami za hrbtom ter gledal sive stene jetniškega skladišča. Slišal je hojo oddelka, ki je sel v kamnolom, in rožljanje verig, s katerimi so bili povezani kaznjenci. Bili so strašni, obupani ljudje, ki so ga zanimali in jih je prvi čas svojega zapora skrivaj večkrat opazoval. Ko je prestal tri mesece v Wormuwood Scrubbsu, so ga poslali v Dartmoors. Nekateri starejši jetniki so ga blagrovali, drugi pa so menili, da je nesrečen. Predpisano je bilo, da mora preživeti dvanajst mesecev v Scrubbsu, preden In mogel okusiti življenje v kaznilnici. Mislil je, da ca nameravajo poslati v Perkhurst, in menil, da je to vpliv Ta Ksa., zakaj Perkhurst je bil pravi raj za jetnike. »Z menoj številka 43, hitro!« Obrnil se je pred oboroženim stražnikom, sel skozi temna, mrka vrata jetnišnice, zavil naglo na desno, krenil po vaški poti in prišel po cesti izdajatelj: Inž. Jože Sodja v Taristock do Princetovvna, kjer je bilo nekaj hišic, v katerih je zadnje čase stanovalo nekaj osebja iz jelnišnice. A. O. 43 bi moral eno izmed teh hišic pobarvati. V hiši ni še nihče stanoval. Neki tapetnik je pod nadzorstvom drugega čuvaja čakal, kdaj pride pleskar. Čuvaja sta se pozdravila in prvi je odšel ter prepustil drugemu nadzorstvo nad obema jetnikoma. Oba sta molče delala kako uro pod čuvajevim nadzorstvom. Potem je čuvaj odšel in John Lexman je porabil priliko, da je povprašal tovariša o njegovi usodi. ... , Tapetnik je imel kalnh štiri in dvajset let, bil živahen in uren. Bil Je čeden v obraz in ni kazal nič tiste neizrazne divje odurnosti, ki je bila značilna za večino dartmoorskih prebivalcev. Slišala sta, kako so se oddaljevali čuvajevi koraki po hodniku, in že prisluškovala odmevu podkovanih čevljev po peščeni stezi, ki je vodila čez vrt do vrat na cesto, preden je tapetnik spregovoril. »Zakaj so vas zaprli?« je vprašal tiho. »Zaradi uboja,« je kratko odgovoril. Že večkrat je tako odgovoril in vsakokrat skoraj z zadovoljstvom opazoval spoštovanje, ki ga je vzbudil v vpraševalčevih očeh. »Koliko let so vam prisodili?« »Petnajst.« »To se pravi enajst let in devet mesecev,« je povzel tapetnik. »Mislim, da prej niste bili nikdar tukaj.« »Seveda ne,« je odvrnil Lexman suho. »Jaz sem tukaj že izza deških let,« je priznal tapetnik. »Prihodnji teden me izpustijo.« Urednik: Viktor Centil