ISSN 0350-5561 9 r r u J ^ u ^ J vu I H n konec t«dna Mrí bo obfično z občasnim r^hiim bo delno jBsno z oDćasTO veí zmms atj/a0»s&' 52 let àtevitka 9 četrtek, 3. marca 2005 00 £ 300 SIT l!AI»IO VIJIJÎK.IIÎ Letošnje počitnice je oblino pobe fit sneg (foto: J. Svetina) Velenjska policija v Vinski Gori Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je v ponedeljek obiskaf Vinsko Goro in Ve/enye. Minister je predsedniku sveta te krajevne skupnosti Francu Severju simttotično izročit praviinik o sedežih in območjih policijskih postaj, s katerimi je pristojo-nost Policijske postaje Žalec po desettetju zapetletov, povezanih s prenosom pristojnosti, presta na vetenjsko. To pomeni, da bodo odstej za varnost v Vinski Gori skrbeti vetenjski policisti. (Foto: S. Vovk) V zelje? Milena Hrstič • Planine jbnekod po S/oreriijise rtienda zarttdi pomanjkanja kikx)!}-veznih oirok ze pojavlja, da osnovne Sok ol^javlja jo razpise, s kalerimi vabijo sfarSe k vpisu otrok k njim in ne tja, kamor bi p() šolskih okolisÚi wend soddL Jiojí.'íe\ Je manj. to je dejstvo, zato je manj (udi otrok, zrelih za solo. Ravnatelji so v težkem položaju, tcerse morajo vsako leto znova borili, da napolnijo oddelke, da se jim ne bi zgodilo, da jih ne hi imeli dovolj. To bi i^otegnilo za seboj vrsto nevšečnosti^ vkljitčno s tistimi, da hi hilo na Šolah pre\'eć tičirelje\' in tehničnega osebja. To 'Z razpisi, s katerimi vabijo k vpisti dnigum - se dogaja predvsem v večjiji mestih, kjer se šolski okoliši >*mda}o« oziroma so si zelo blizjt. VrazpisiJi se menda fxjja^'ljajo »namigovanja^ katera šola je iyolj m katera manj tiglednu, kalera ntidi veČ in katera manj... 5c čez leta monla obeta, da bodo starše bodočih prvosolcev tudi osnovne šole vabile na informati\'ne dne\'e? No, večina šol v Mesmi oličini Vûlenje, vsaj za zdaj, kak^ne^i^n posebnega pomanjhmja otrok še ni čiuila. Z zgodnejšim prihodom deveiletkarjev so (ako kot dnigod pridobile generacijo otrok več. K Velenju tukih mzpi^v, kot so omenjeni ru/ začetku, vsaj za zdujšenibihofjaziiL Tudi gjasne raifjrave o lem, danajbi bila v mestu ena osnovna šola pre\^eč, so zadnja leia povsem poniknile. Pomeni to, da so se (Lttikna, ko so na široko raz-pn/vljali o tem, zaleteli? Ali pu. dv so zaradi Ijtdyega mbn vse shi/ w j prepi i stili toku ? § www.rk-gorenje.com ^^ Rdeča dvorana, sobota, 5.3., ob 19. url FGORENJE : IZVIĐAČ (BIH) PRIZMA mmmÉmmmMMfí PRiDSMVNlâlVO ÏÎMHài • Stiri trg 3320 VelBnjt, tel.: D3/ 897 SO 96 V Elkroju se ne bodo predali Razprtije v Ribiški družini y Paka Šoštanj Le rudniki nevarnejši od gozdov 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 3. marca 2005 lokalne novice »Zadre^ia je izgovor - ne umrimo zaradi sramu« Slnvenya - Kraiki^ sporočilo lettišnjcga iwjna boja prolJ raku. od 7. do II. marca, bo »Zadrega jc izgovor-ne umrimo zaradi sramu«. V omenjenih dneh bodo Zvc/a dra^lev /a boj proti raku SlcTvenijc incnajsl regijskih u^vnjlnihdruSlev pripravili vc«? aklivnosîi. Osrednja bo slavnosina seja zveze, ki bo 9. marca v pr^^lorih ministrstva za zdravje v Ljubljani. Na njej bodo med drugim podelili plakete in priznanja zaslužnim delavcem v regiji. Med dohiîniki priznanj basla Mestna občina Velenje ozi* rnnia /U|>an SreCkfi Meh in iMidjetJe Blues i/. Šoštanja. Druislvt^za boj proii raku Velenje, ki se uvršča med najpri/adev-nej«ivzvezi, bo leden boja proti raku med drugim zaznamcwalo z učno delavnico o samopregledovanju dojk- Delavnica bo K), marca ob 18. uri vsejni sobi velenjskega zdravstvenega doma. ■ tfy 01) s\^et()\Tiem dne\ai civilne zaščite Velenje-Včeraj zvečer so v veliki dvorani gla'^bene Sole Frana Koními Kozel>skcga pripravili svečancwl ob svetovnem dnevu ei' vilneza^čite. VSkîvenijiga l.marca praznujemo(xileia 1992, s lem pa želijo tisii, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, krepili zavesi javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami 1er o vlogi crvilne zabite pri reševanju v lakih nesrečah. Organizatorja - Uprava RS za ziiičilo in reševanje, Izpostava Celje, 1er Poveljstvo civilne zaščite za zahodno Štajersko sta na prireditvi podelila tudi priznanja prizadevnim organizacijam in pt)samcznikom, ki delujejo na področju civilnc /asčite. Med dobitniki priznanj sla dva iz Šaleške doline. Društvo ta» lK»mik"v- nkl .le/erski zmaj - je prejelo srebrni /nak civilne zaščite, pri/nanje pa jim v torek podelili v C iinkaijevem domu v Ljubljani na osrednji državni prireditvi. Jeize Zapušek. vodja reševalne postaje /D Velenje, pajc na včerajšnji proslavi v Velenju prejel bromisti znak CZ. Bronasti znak Civilne zaščite so prejeli ludi trije pc^amczniki iz Zgornje Savinjske doline, in sicer V«JMi Klemen.iek. řupan Občine Solčava. Ivan l^uslr»s-femšeK gasilec P(»D Mazirje, in Peter Ziihelj. gasilec P(îD Mo* ziije. Čestitamo. ■ bi Gradnjo ceste je treba pospešiti Poslanec, Velcnjčan dr. Matej lialio\nik {i.DS) ni zadovoljoii s lejminsko opredelitvijo izi;>i'adnie cesle od Velenja do avl()eesliH>8a ki1ža Mira Zakošek Vdenje postaja v Sloveniji vse bolj »slepo črevo«, zaradi slalx? cestne povezave z iiviocesio pa tudi vse bolj oddaljeno od slovenskega središča leh sedemnajst kilometrov od Velenja do Arje vasi je resnično nemogočih, pa tudi izredno nevarnih, la cesia sodi po Številu prometnih nesreč med najnevarnejše v Sloveniji. V zadnjem Času so bile iz različnih i>rganov,pa tudi gosplanca Bojana Kontiča in tudi odgovor ministra. Pred dnevi je tudi poslanec dr. Maiej Lahovnik posredoval ministru za gíxspodarstvo mag. Janezu Božiču pobudo, da pospešijo aktivnosti in skrajšajo roke za pričelek gradnje te ceslc. Dr. Liihovnik je sicer zadovoljen, da je izgradnja te cesle <^prcdeljena v nacionalnem pro- gramu izgradnje cest. Znova pa je pi5udaril, daje njena izgradnja izjemnega pomena za razvoj koraške regije in celotne Šaleške doline. Obstoječa cesta Arja vas-Velenje-Dravograd je prometno preobremenjena in za viwnike nevarna, poudarja Lii-hovnik, ki se t udi sam vsak dan vo/i po njej in torej dobro pozna njene pasti. »Treba je poudariti, dii ostajata Korcxška in Šaleška dtilina, kljub intenzivni i/gradnji avtixresinega omre/ja, prometno šc naprej odsekani 1x1 slovenskegii avtíKest-nega križa. Nctvu hitra ce.sia bo poleg viu'nejše vožnje omogočila predvsem hitrejši gaspodarski razvoj na lem območju. Glede na to, da se bo na severu navezala ludi na avstrijski del avtocestnega omrežja, na jugu pa nadaljevala preko Posavja, na Vas, spoštovani gospod minister, naslavljam poslansko pobudo za prioritetno obravnavo oziroma skrajšanje rokov izgradnje zaradi multiplikarivnih gospodarskih uči nktw» meni dr. Lahovnik. ■ Odločitev za lastno toplovodno omrežje V obrini Mozirje proU navezi z nazarsko kolloviiieo - Svelniki so se odlonli za štiri lasliic manjše - Dve naj hi postavili še k^tos - Po dolfiiti lelih in dveli neuspešnih poizkusiti so končno izvolili podžupana Prejšnjo sredo so se na redni seji sestali .svemiki občine Mozirje in bili pri odlt>čanju zelo uspešni. Končno so sprejeli predlog župana Ivana Suho-veršnika o imenovanju podžupana. Doslej so namreč dva-kral zavrnili Janka Žunterja iz ki aje\'ne skiipm*>ti Rečica ob Savinji, tokrat pa so soglasno potr-dDi J cvet a Cirudnika prav tako iz le krajevne .skupnosti. V nadaljevanju so se pcxJrobm> in celovito seznanili o gradivu, ki obravnava dobro organiziranost in trženje kot dejavnika uspešnega ra/voja kmetij v občinah Gornji Grad, Nazarje in Ma/iije. Potrdili so tudi odlok o u.stanovitvi skupnega organa občinske uprave, torej urada za okolje in prostor SA-ŠA nigije, seznanili pa so se tudi s perečo problematiko dekwanja krajevnega urada na Rečici ob Savinji. 5e nekaj sprotnih zadev so obravnavali in sprejeli, osrednjo pozornost pa so namenili sistemu daljiaskega ogrevanja v občini. veliko let so v mozirski olxíini načrtovaU izgradnjo toplovodnega omrežja in pri lem razmLŠijali o povezavi s kotlovnico v sosednjih Nazarjah. Po (prc)dolgih razmislekih je kar nekaj študij p^ka/alo, da lo za- radi prevelikih izgub ne hi bilo smotrno, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo tudi manjše kotlovnice za manjša območja. Na podlagi posebne Študije so se odločili za izgradnjo štirih manjših kotlovnic. Ena na Rečici ob Savinji, ki naj bi oskrbovala šolo, stanovjuijskc bloke in morebiti ludi okoliške objekte. Izvedbo bi lahko olajšali z že obstoječo kotlovnico v tamkajšnjem mizarskem obratu. Druge tri b^'nJo piedanjeakitvnosti odstirajo ncA'c mt^nosti in priložnosti, zato se želijo še tesneje, predvsempa tudi bolj formalno povezati. Kot jc povedal Srečko (»račner, ki koordinira te aktivnosti, naj bi že v kratkem oblikovali Gospodarsko interesno zdrtiženje za področje luri/ma. Cilavna nakiga tega združenja bi bile podporne dejavnosti za razvoj turističnih dcstinacij, potrebne in-ťraslrukture in oblikovanje skupnih turističnih produktov, ki bi temeljili na pc^nudbi savinjsko-šalcškcga okolja. Poudarjajo pa, da se nikakor ne bi zapirali v te meje: združenje bo zasnovano nacionalno, odprl o pa bo i udi na evrc3pski trg,saj računajo, da bi'ido ravno od tam prihajali njihovi gostje. Predvsem so dosedanje analize pokazale, da je Savinjsko- šaleška regija zanimiva za goste iz Anglije, . Irske in Nizozemske. Píwe/ujejo se z an-^eškim letalskim prevoznikom nizkega cenovnega razreda Ea?^ Jat lom, s katerim so že pripravili konkretne programe. Pt^dobne , dogovore pa nameravajo oblikovali tudi s .strate.^kimi partnerji i/ Av.strije. Seveda bo potrebnih kar nekaj vlaganj v infrastruktura Di*»cdanje aktivnosti in pogcwori so pokazali, da imajo lokalne skupnosti za lo veliko razumevanja Tako ne bi smelo biti težjjv pri zagotoviti kolesiirskih poti, ki naj bi v prihodnje povezovale celotno (^bm(*:je in bile z« turiste vsekakor zelo zanimive. Podt^bnih načriovpaje šc veliko. Predvsem bo treba oblikovati prepoznaven turistični produkt, ki že ima temelje v sedmih nastajajočih turističnih projektih, za katere bodo skušali pridobiti tudi državna in evropska sredstva. ■ Info točka v pomoč manj uspešnim posameznilcom .Šmartno o I'akL 28. ťebruarju - V Hiši mladih v Šmartnem ob Paki je pred nedavnim Zavod RS za zaposlovanje, Obmi^na služba Velenje, v stidelovanju z javnim zavodom Mladinski center Šmartno ob Pdki 1er šmarško občino uredil into točko. Svojemu namenu so jo predali pred ponedeljkovo sejo tamkajšnjega občiaskega sveta. Na priložnostni prireditvi je župan Občine Šmartno ob Paki AloJ/. Podsoršek izrazil zadovoljstvo ob pridobitvi samopostrežnega mesta z informacijami o poklicih, možnostih izobraževanja na srednjih, višjih, visokih šolah, fakultetah in akademijah, izpopolnjevanja in usposabljanje!, o prt>stQi delovnih mestih, o programih aktivne politike zaposlovanja. Prav tako so uporabnikom info točke na voljo navodila in pripomočki za učinki)vit<> iskanje zapœlitve, računalniški ]:)rogrami za samostojno načrtovanje poklicne poti, individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne in izobraževalne poti ... Podgoršek je prepričan, da bodo predvsem mladi informacije s pridom izkoristili. Glede na lego občine verjame, da b<")do zanimive tudi za uporabnike iz sosednjih občin. Srdan Arzenšek. direktor omenjene (območne služIle, je povedal, da so program namenili predvsem mladim od 15. do 25. leta starcKîi, kiso všoLskem, delovnem in sti- cialnem okolju manj uspešni. Med brezposelnimi jih je zelo veliko. »Njim ponujamo prostor, kjer se bodo počutili sprejele in imeli hkrati možnost pridobili dodatne in-fi^rmacije ter pi^dporo pri aktivnostih, za kar so v širšem okolju in v vsakdanjem življenju prikrajšani.« Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Velenje je doslej uredila tri samopostrežna mesta v Šaleški in Zgornji Savinj-sski dolini - v Velenju. Šmartnem ob Paki 1er v Nazatjah. ■ Tp Po simbolični otvor/tW so Aiojz Podgoršek, Srdan Arzenšek in direktor javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Janez Dvornik (od teve proti desni) podpi' saii dogovor o sodeiovanju. fïïTt^J^T^ S'V izdaja: Čas^ism aložniSka In RTV miiàJL^ dAJS)a, d.0.0. Vêlenie (thaja ob e^irtkth. Cena posameznega izvcHja je 300 SIT. meseCna naročnina 1 200 SFT. trimesečna naročnna $.450 STT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12.600 Sn Uredništvo: 6outin Mate. To je bil v kratkem ćasu /e drugi obisk enega od ministrov v tej krajevni skupnosti, predsednik sveta Franc Sever pa ^e napoveduje novega. Vsak s svojega zornegťi kola je ministru predstavil kraj in dogajanje v njem; Vinskogorčani pa so se žahkiin policistom zahvalili za dobn^ Si")delovanje. »Ne bom rekel, da od Policijske poslaje Velenje pričakujemo kaj posebnega, bo pa ljudem v kraju marsikaj lažje. Naj navedem samo primer: vsako prireditev, ki smo jo pripravili v kraju, smo morali prijaviti na Policijski jio- siaji Žalec, pa čeprav nam je Velenje veliko bli?c. ÝjC to bo za organizatorje prireditev, ki jih ni malo, pomenilo prihranek čřLsa,« ocenjuje Franc Sever. Pa naprej? »Ureditev voli In i h okrajev. /a volitve v državni zbor siv dimo pod volilni okraj /alec, prizadevali pa si bomo, da do naslednjih volitev tudi to pame-semovokraj Velenje. S tem sem že seznanil ministra za lokalno samoupravo (rre}ak v podporo varnosti.« Minister si je s spremstvom ogledal tudi prostore Policijske po.staje Velenje, potem pa ga je v mest ni hiši, kamor je prišel na sejo Sosveta za izboljšanje var-m)St i občanov Velenja, pozdravil tudi župan Srečko Meh, »Ve- sel sem vašega obiska. Sle prvi minister nwe vlade, ki je prišel k nam. Marsikaj bomo morali skupaj postoriti za še večjo varnost občanov. Mi sc po svojih mi'Hieh že trudimo. V ta munen imamo redarsko službo in paznike, dobro pa je tudi sodelovanje s Policijsko postajo Velenje. /daj. ko je ta pod svoje okrilje prevzela obmo^e Vinske (]ore, pričakujemo, da bo ta ki> rak spremljala tudi kadrovska okrepitev in opremljenost postaje, da se ne bod(^ prebivalci č-utili prikrajšane,« je nakazal župan. Tudi Bojana Kontiea, ki je predajo pristojnosti predsednika Síxsvetaza izboljšanje var-no^li občanov Velenja jc najbolj zimimalo,ali bodo v ministrst\'u poskrbeli ludi, da v Velenje pride več policistov. Ta hip jih je 62.V nasprotnem, je ^>ceml, je šk) pri prencwu prislojntisii le za politično všečno potezo, ki ne bo dobra. »Velenjska policijska postaja dobi maja okrepitev. Pride sedem novih policistov, ki so trenutno na izobraževanju v Ljubljani- Glede na podatke, s katerimi razpolagam, pa je var-mwtna problematika Policijske poslaje Velen e nekje v zlali sredini ()hremenjeni\si posameznega policistki s preiskovanjem kaznivih dejanj, je v poprečju PU Celje. Na državnem oivoju pripravljamo analizi obremenitev v.seh policistov in na podlagi tega se bomo odločili, ali so spremembe v pi.>sameznih policijskih pastajahali upravah, potrebne,« pa je napovedal minister Mate. Komandir Božidar Pezdevšei< je ministru Oragotinu Mateju razi rajda dve uri informativni razpravi na letno »Do vame lokacije odlagalL^a nizkili in srednje radioaktivnih čini evidentiran kot možen prostor za te namene bivši kamnolom Tufa v Gorenju, ki je v lasti velenjskega Vegrada, sem bil dtilžan uvrstili zadevo na dnevni red seje. Vegrad jc izrazil voljo, da bi se lahko v soglasju z lokalno sk'upnt«tjo lu začele raziskave o ustreznosti in primernosti lokacije za odlagališče, sam pa tudi verjamem, da se lahko dogovarjamo o začetkih po-Kii^pka, Scvtxia veniji naj bi izbrali lokacijo zanj po kombiniranem p(«topku (z merili in zbiranjem ponudb). Terenske raziskave o primernosti zemljišča naj bi trajale dve do tri le ta, na osnwi razpisii za sodelovanje bodo strokwnjakí izbrali glede na geološke razmere največ tri občine. Te bodo .^mo za raziskave o primernosti terena prejele na leto milijonov SIT, izbrana olxina pa 560 milijonov tolarjev rente na lelo. Za to, da bo lokalna skupnost izbrana, basta pť)trehna dva pogoja-usireznost zemljišča in družbena sprejem-Ijivosi (volja Ijiuli). »Tu nînolwne prisile, odločitev o izgradnji ob- jekta je prtwlovoljna. /. njim pa bo lokalna idaipni^st pridobila poleg rente Šc nova delovna mesta (v času gradnje od 80 do 100, v času polnjenja pa polovico manj) in vso potrebno infrastrukturo do objekta Negativno pri vsej zadevi je le to, da sc bo potrebno zemljišču odpovedati za 300 let. Strah pred odlagališčem je ixiveč. Odpadke, ki so danes že v soddi in so nastali v času našegii življenja, v njih ne morejo ostali. Potrebno jih jc strokovno pospraviti, pri tempa ustrezno zaščititi sebe in naše potomce,« je Še poudarila Kunčeva in dodala, da je p^v U'ebno ljudi osveščati in jim o zadevi povedati resnico, ťas za zbiranje ponudb se izteče konec tega mescca. Će se lokalna skupnost prijavi za sodelovanje pri izbiri lokacije, laJiko od te namere odstopiv naslednjih treh lelili. Lokacijoza txUagallšče Išče tudi I Irvaška. y>l'/. vlaka lic mwvÁ í/>slo|)íli. če nisi na njem!« v razpravo se je vključil najprej svetnik Ivan Rakun: »Poznam odziv knijamïV in sem prol; temu. Dvo plinski cisterni V naši občini sla dovolj velika ekološka bomba.« Svetnika Damjana Ločičnika je zanimalo, ali se dol-giiročno lahko objekt širi glede na potrebe in kako je z rento prebivalcev ob k')dlagališču. Svetnik Jiinko Avl)eršek je menil, da bi bilo za občino najslabše, če se zz sodelovanje pri zbujanju ponudb za lokacijo ne bi odločila, bi se pa nîorda sosednja občina, ki bi aspcla na razpisu, tovornjaki pa bi vozili odpadke po cesti čez središče občine, ki na to ne bi imela niti vpliva niii kakšne koristi. »Že vnaprej govoriti ozadcvi negativno, je neproduktivno. '/. morebitno prijavo za sodekwanjc nikomur ne bomo narcdOi škode, ampak bomo ljudi vključili v po .stopek.« Po [vsedah svetnika Bojana Kbulnikaso tukajšnji (Občani že plačali svoj davek »... in ga še plačujemo, zato smo za tovrsuie namere zelo občutljivi. Ce h:^čemo kar koli storili, moramo vprašati občane. Pri v.sem bo odločilna volja ljudi. To možnost jim moramo dati čim prej, jim čim prej predstavili zadevo na pravi način, s pravimi, ne gostilniškimi informacijami. Ni korektnih slednjih informacij izrabiti za razpravo, kako bo na naslednjih lokalnih volitvah sesfóvljeno občinsko vodstvo.« Podobnega mnenja oziroma za sklic zbora občanov se je zîïvzcI tudi svetnik Btijan Pra^nikar: >'Nisnio absolutno proti, vendar imamo pravico rc*či, ali smo ali nismo za lo. Stvar je treba dobro pripravili, iTpcIjati, da ne bo kasneje takih ai drugačnih očilkov. Casjc za irwn razmislek, le pa re.s, da i/ vlaka ne moreš iz-sUTphi, če nisi na njem.« Gleda na razpravo je župan Alojz Podgoršek predlagati sprejem sklepni o ncsixle lova nju lokalne skupnosti na razpisu za zbiranje ponudb. Oglasila se je svetnica Mija Žei^jav: «Razprave nisem tako razumela, vendarle ^c za življenja in za razvoj okolja, ki ga načrtujemo.« Ob kc^ncu dokaj burne razprave so se dogovorih, da bodo pred odločitvijo o prijavi na razpis za scxlelovanje pri Iskanju varne bkacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov najprej riizprav-Ijali na zboru občanov, na katerem bodo na vprašanja íxI-govarjali strokovnjaki, nato pa z:avzeli stiiliŠčc na naslednji seji občinskega sveia, ki bo še la me-scc. Če Im |)o(r< Itidi rebalans Občina je ena od 23 občin, ki sodeluje pri projektu regijskega centra za ravnanje z odpadki (ŒRO) Celje. Po i/delanem investicijskem programu naj bi za naložbo pri.spevala dober od-stotek od vrednosti projekta ali 18.950 evrt>v. Od tega letos 8276 evrov ali 1,8 niihjona tolarjev. Kot jc pojasnil župan Alojz Podgoršek. lega denarja v letošnjem občtaskem proračunu niso predvideli, ker do njegove priprćivc ni bilo teh podatkov. Glede na pogovore s predstavniki podjetja Javne naprave Celje tega denarja naj letos ne bi potrebovali. V razpravi jc svetnik Bojan Kladnik menil, da je bila odločitev o si^delovanju v tem projektu prava, saj bo tako dolgoročnih re.šeno vprašanje ravnanja z odpadki. Ce bo potrebno, h j morali z rebalan^iom proračuna letošnji prispevek tudi zagotoviti. Svetniki so investicijski program regijskega CCRO Celje sprejeli. LťUw wicťlek i/giadnjo 1(> nepmlitnih stanovanj Pri svetnikih večkrat izražena pobuda po ustrezni ureditvi vprašanj s področja občinske stanovanjske politike jc dobila svoj epilog na tki\ gibanja ka'^cjo, da nas bo iz leta v ielo maJij, p^isledice pa bo Jc^ porazne. Minister za delo Jane/. DrobniC je povcdiiL da je /ii dosego tega cilja treba vključili tudi ukrepe drugih ministrstev, poleg tega pa mora družina poslati vrednota. Drobnic je pojasnil, da «>sj v ob'iru ministrstva za delo zastavili pnïgrame in ukre|>e vokviru družinske poli-like. pi'ilitikc zapaskwanja in varnosti zap^'^slilve. Na ministrstvu bodo zaltuíblikt^vali ludi nacionalni prcv gram za v/pt^dbujanje rojstev. Na pttdri'ïCju dela pa bo ministrstvo posebno poziTO>sl namenik> za-giMavljanju prožnejšega in mobiJ-nejšega trga delovne sile. Kak(^ uspeSm^ se bodo lahko ujeli predvideni dru^iaski naćrt in zaptx^it-veni trendi ob sicer predvidoma manj w>clalnl državi, pa lx>mo ver-jeino kmalu opazili. Čririck. 24. Icbruarja Da nikakor ne moremo iz .woje kože in dasmozaevrtjpske norme se vedmf Balkanci, je pokazal zadnji zaplet ob gladovni stavki izrisanih s primi livnim napisom na vratih SNS. SNS je predsedniku tlržav-nega zbc^ra sicer pisno spori^Čila. da spornega napisa o Íxl>rLsanili ni izobesil njiliw pc«lanec (čeprav je Peče najprej za DnevnIkizjaviLda so ga), predsednik parlamenta France Cukjali se je sprenevedal da o njem» doklerga ne vidi. nima mnenja. Vse pač v stilu stališča .laneža .lanSe. ki se s lem problemom ziicnkrat nc želi ukvarjati. Na drugi strani je ZLSD zahtevala, da bi moral k>žilec ziira Ji žaljivega napisa vimenu dr/avncga zbora takoj vkižili kiizenskoovadbo zoperne-znanega storilca. 'Ib ziilueva tudi posLinska skoipina LDS. Varuli člo-vekkazale pripravljenost, da taproblemspravijo z dnevnega reda. Je pa državni /^v s krda pa je raz-kigtvlt> bolj banalen. Morda je do tega prišlo zato, ker ji je zmanjkalo Ustreznih delovnih mest, na katere bi lahko postavila za svojo zmag^.^ zaslužne kadre. Skratka LDS in ZLSD nameravata zaradi takšne koalicijske odk^itve viožjll zalitevo za iKcno ustavnosti mwele zakona o javnih uskižbencili. Po mnenju predsednika LDS-a Aniona Ropa je sprejetje novele korak nazaj, saj bo omogočila politizacijo javne uprave, in l<'J pravna nekaterih najbolj občutljivih poda>čjili. Vodja poslanske skupine /LSD-ja Miran Polrč pa meni. daje koalicija dala jasen znak javnosti, daje politična opredelitev cjsnovni pogoj za uspešno napredovanje v javni upravi. 26. Trhniaria čeprav Dimitrij Rupel zairjuje, tla mednartulni položaj Skwenije Še níkí^II ni bil tako trden, pa jeven-ditr očlUic\ da na.^ pt^pa^'anjc pn^li tujim pa>vokacijam bolj znižuje prag, dlí katerega smo še pripravljeni braniti svtijasliiMŠča. Tokral je bilo. v povezavi z nami, pestro tudi v Hn'ai^kem salx^ru. Desničarska Hrvaška stranka prava je predlagala, da sabor sprejme resi'îlucijo, s katen^ naj bi dokx^ill temelje za gajanja s Skwenijo o vseh odprtih vprašanjih. Dokument bi vlado obvez^al k l'istrej.^cmu prisu»pu v pogsl med dt^mačimi množicami nI omembe vredno padla. Ameriški State Deparlment namenja v letošnjem poavilu o stanju čkTvekovili pravic pi^ svetu SkwenijI cK'anajst strani- Naša država je tx'c-njena pcxlobno kot lani. Slate Department uginavlja, da je stanje čUwekovIh pravic pri nas večinoma zadt>volj|vi\ vendar se ^ vedm^ ptv javljajo kr.šllve. Seveda pa je vpraà:mje. kakâio težo ima sploh lo pi^ročilo, ki je skrojeno predvsem p(ï ameriških kriterijih in ki mu celo dt^mače čbvekoljubnc organi- zacije oporekajo objektivnimi pri lak'šnem Mu. i'uda-rilo. da je avt<^nomnt> novinarsiv^i pogc^j yz de mokra lično drŽave^ Si-COT pa ludi demokracijo vsak pojmuje piT svi'ije. Tildi ameriški predsednik. ki sku.Ša demokratične vrednote američanov vsiliti Aziji In Bližnjemu vzhodu. Pajek* Irak daleč od prijazne In iirejne drŽave. Nasilju lu namreč ni videti konca. Najnovvjši napad skrajnežev v 1 lili. ki ga je organizirala skupina Al /a-rk^Mja.jebiJ pravi pokol. Umrlo je najmanj 125 oseb, okoli 1.^) pa je bilo ranjenih. Naš notranji minister pa je pred-.stavil ključne cilje dela minisir.stva za letošnje leto in na presenečenje mnogih spt>roČil. da ne bo zamenjav v vrhu policije. Med dcseiiml ključiiimi cilji ministRtva je Dragu-lln Mate p^mdarll izboljšanje kakcv vtxsu dela policije na pt^dročju varnosti. gospodarskega kriminala in korupcije. Minister jc tudi dejal, da bo ustavni zakon o izbrisanih pripravljen predvidoma do junija. IVii ťk, 29. Ichriiarja Romana Protlija, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji, so sprejeli predsednik vlade Janez .lan.ša, predse tinik republike .(anez Dmi'^všck in predsednik največje opozicijske stranke Anton Rop. Nekdanji predsednik Evrt^pske komisije Romano Pnxllse je vpveta Foruma 21, na katerem je ptedsiavD svxije pt^de na prihodnost EU 1er na izzive, ki č-akajo pcwezavo. «Evropa bo zxlrLižena ali pa je ne bc^ in evropsko združevanje bo le poloviCmo. doklerse v Evropski» unijo ne [x)ik) vključile luiM drŽave Zahodnega Balkana«, jc ob tej priložnc»sti med drugim menil Pr^xJi. žabÍQ perspektiva I Kam nas vodijo naše ceste in (stran)poti j • Se mora cesta res izogibati preteiiJosti • Mini center z mini Slovenijo • V Žaicu se ne penijo zaradi piva - Slovenija je • I ra), a le za pranje denarja_ | Ihtem ko je pred dnei-i velenj^iki fX)shmec sredi Ljubljane ^ovn opozoril mi potrebo počim hHrejsUzgradnji Ixjfjse promeiruí fXivezave Koroške in Áile.ske ter Savinjske doline z omi Umi predeli Slovenije, nC' kuteri niso z njim vred le zjumt spntševali, kdtij se bo lo res' zg(HÍilo, sli.^oll smo I udi malo dnigaáui vpránu nj(L /.odevula so ministrov odgovor, du riaj bi letos dokončno prenali novo varianto trase ceste, ki bi poteka ht mirm) Šoštanju in se na uvtoceslo priključila blizu Sentrupertu. Nekateri imajo namreč trali za tako spreminjiinjc iruse svoj odgovor, ki ne tctnelji na ekonomivnosd ali dejanski čim boljši povezavi, am-pak na • z^odax'ini. Menijo namreč, da iščejo novo traso zato, dci hI se izognili kostem^ IVavto naj bi bil po njihovem tndikri\-o. daseoly-novo tako zavlačujejo. Ker da je na tem ol>močju polno napolnjenih jarkov. Vsak ima pnnico misliti ^'oje! Kot lahko nekateri mislijo, da bi s tako navezinv hitit ceste na avtocestni kriř/.m Šentnipertu »ubili h jU)! muhe na en mah^f. če ne fii hkrati (aH ze prej) obnovili ludi ceste Velenje • Ar j a vas. To je še posebno pomembno za »občino^ Vin-sko Gora. ki je Še vedno rari>e.ta med Velenjem in Žalcem {Celjem), pa naj jo še tako priključujejo Uèlenju. Vsaj prometno. Je pa ta slai^a cestna povezava po eni strani lahko tudi dobra stvar. Se tako hitr^) nc širijo kakmi slabi vpli\i. afi pa je lařje reči, da gre nekaj težko skupaj. Slabi vplivi hi lahko prišli iz srefIišča Sfx)dnje Savinjske doline, kjer so se dobra razx'nele strasti med opozicijskimi sinmkami, ki so na državni ol>lasii, in županom, ki pripada stranki, ki je na državni mvni v opoziciji. Očitkov je veliko, uidi na račun enotnega zavoda za kidtiiro, ši}ortin turizem, saj naj bi bil to zgrešen projekt: pa tudi nad lem, kako župan ocenjuje, kdo od s\'einikov je primeren za podžupanu, se vsem ne zdi dobro. Pnù moz Žalca v.^e očitke • seveda ' zavrača. Slabša cestna povezava pa pride prav tudi ci.uim, ki Še vedno menijo, da Velenje in Celje težko »gresta«skupaj. Na rej relaciji se še vedno nidi ni razčistila zadeve, ki jo je zakuhal celjski ŽJipan, ko je dal pobudo za razrešite^' direktorice Regionalnega šuidijskega središča. Za razliko od Regionalne ntzivjne agencije ima to študijsko središče tudi f)odporo Velenja. Svtt, ki mu predseduje velenjski dr Fninc Zcrdin. o razrešitvi še ni razjsnnijal, direktorico pa podpint. No, po vseh občinah, predvsem tistih, ki jim sojinancirtinje tega ».središča»' najbolj ne diši, pa kako spremembo kar ^Todpirajo. iWdvsem zato, da hi dobili tako vodjo, ki od njih ne pri zahttr, al denarja. In ko ztintd/ ne-dojtčene regionalizacije, še ni jasno, kako močno s/-edišČe ho Celje, imajo tu v ognju še eno železo: če že ne morejo hiti pni v dižavi, bodo pa sami imi'Ji državo v malem, /n pod ol(J(^[ili manj socialnili (knianiih poîïioci kol pivdliodno leto - Mod iwjenuiiki zno\ a največ pn iti iskalcev za|)oslilvc - Učinki novele zakona nični Tatjana Podgoršek Na (?entnt za Si'îdaino deki so lani doJclili 4833 rtíiJnjli denarnih socialnih pomoci» ki jih lahko upravkVnci prejemajo doKi s-cslih mesecev, aii za irl odsioikc manj kot leta 2tH)3. »Ce je to razveseljiv podatek, je pa toliko bolj zaskrbljujoča struktura preje m ni-k(Tv pom<^i. Kar 8(J odslolkov je bilo med njimi samskih • mladih iskalcev prve zaposlitve brez izobrazbe ali z doseženo minimalno stopnjo i»>bra2t>e, za kalereviem okolju nI mogt">čc poiskati ustrezne zaposlitve,« je pcwedala direktorica C?entra /asocialno delo Velenje mag. Jelka Fuzir. Lani je zn«išalci denarna «x'ialna pomoc za samsko aseho v družini 45-^24 ti>larjcv, naslednja odraza aseba je bila upravičena do .1L876, otmci p<\ do 13.657 lolarjev na mesec. So pa lani zalKležili i;gemen porasl vlog 7Á\ dfdelilev i>^emne denarne scKialne pomoči Leia2003 je lako pomoć prejek^ 629 upravičenčev, krnipii kar 1113 ali za TřScxlstotkw več. le dodelijo za reševanje težav v izjemnih okoliščinah, kot so daljša bolezen, smrt v družini, nesreča. Približno 100 občanov iz občin Velenje. Sožianj in Šmartno ob Paki pa je poleg denarne socialne pom<'il prejemak>í^ dotlalek /ii najemnino (25 txklolkcwod minimalnega dohodka ali IL38J tolarjev), »Ob tem naj povem, da od Ielc>5njega prvega januarja dalje o lem, kdc3 je upravičen do dtxlalka najemnino, cnJloCajo občine.« Na vprašanje, katôni so bili učinki lani sprejele novele zakt>na os(vi-ainem varstvu ^ede spodbujanja zaposlovanja upravičencev do denarno stxialnih pomoči, jc Fužlr-jeva odgovorila: «Nični. Na na^em centru, ki pa ni edini aktivni udeleženecpri tem, smo lani pi^d-pisah eno samo .soglasje za enega samega upravičenca, ki se je zaposlil na osnovi te novele, delodajalec pa je za njegovo zaposlitev za nedoločen čas prejel subvencijo.« (»lede na man^ §levik> prejemnikov ^knarnih socialnih pt^moči je življenjska raven občanov v Šaleški doiini ostala napribližnoenaki ravni «Po številkah Že, vendťir pri tem ne gm za življenjski'^ raven kc^t take» oziroma scimo za denar, ptnreben za osmwno preživetje,« se je ixJzvala Jelka Fužlr In nadaljevala: «Bolj ga» pri tem za vprai>anje socialne vkIjuC'enasti.'Ib pa /jnore le oseba, ki ima primea'n poklic, zaposlitev.« v državali čianicali Evropske skup-nusti. v kaiero je lani stopila ludi Sltwcnija, pravice na |'K.)dr. v lem irenutku - po bese^lah Fužlrjevc -v Sloveniji ^ ni na obzorju nadaljnjega zaostrovanja meril za pridobitev pomt^i. Skoraj zanesljivo pa je, da bodo aklivnosti sedanje vlade usmerjene v prera^^^reditcv denarja iz sedanjili konkretnih oblik pomoči v zagotavljanje zaposlitvenih možnosti. ■ Razdelili bodo 68 ključev stanovanj hlok na Schl v kaloroiii sla MO Velenje in Stanovanjski sklad RS ku|)ila 41 stanovanj, je končan - Uporabno dovoljenje v leti dneli, ključi sreetiim najemnikom pa priliodnji leden Vdunje • Lansko lelo sti na MO Velenje napovedali, da lx) leUv> le-bruarja končan blok na Selu in d:i bod<^ takrat razdelili ključe prvih stanovanj v letu 2U05. V ponedeljek. zadnji dan v mesecu februarju, naç je zanimalo, kako kaže. Žujian Srečko Meh nam je povedal: »Kaže dobro. Blok je dokončan. le h ničli I pregled je bil narejen» uporabnega dcwoljenja pa 5e nismo dobili. Računamo, da ga bomo v teh dneh in da bomo lahko prihiKlnji leden razdelili ključe najemnikom stanovanj. Med njih bomo v novem bloku razdelili kar 41 stanovanj. 20 jili je kupil Slaniv vanjski sklad RS |ji 21 MO Vslenje. Pi^leg tega imamo Še 12 pra/jiih stanovanj na drugih lokacijah po mestu, tako da bomo lahko re,^ill kar 6H stanovanjskih vlog.« Stantwaiija bodo u>krai tlelill do- bitnikom že po novi predncKtnI listi, ki sojo <^bli]mo vna^lcdnjem tednu razre.Šlli 68 stanovanjskih vprašanj, 10 prcisilcev pa je od prošnje odslopilo, sm(5 na šlevllki 76.10 pa predslavlja Uetjino vseli prosilcev za stanovanja. Od vseli prošenj za stanovanja je 60 prošenj» ki so jili vložili samski, 8 po dve osebi in 34 lakih, ki so za stanovanje zaprosili kot družine z enim otrokom. V lem času smcf lik pred gradbenim dovoljenjem za ci)novo dfLige polovice Jiekdanjega Gradiiovega samskega doma na Vbjktwi cesii (naspn^d koialkališća) in račimamo, da bomo še leto.^. Zagotovo je nov blok na Setu, ki ga je zgradit Vegrad, drugačen, kot smo jih v mestu vajeni. Žive barve balkonov in hodnikov so enim všeč, drugim spet ne. Zagotovo pa bodo vsi, ki jim bo MO Velenje prihodnji teden dodetlla ključe sta- novanj v najem, več kot srečni! najpozneje pa v začetku leta 201)6, v stavbi uretilli 5Í) stanovanjskih enot. Zato računamo, da bomo le-los ali v začetku prihodnjega leta lahko rešili Se 70 stanovanjskih vpra^j. 'lo skupaj predstavlja 13tl do \40 stanwanj. kar pa je skoraj dve tretjini vseh. ki so zaprosili za stanovanje,« nam je še povedal župan. ■ bš, foto: vos Borci o svojem delu V<'lCTijc.24. februarja - Včelrlek so se na rednem letnem občnem zborti zbnili člani krajevnega odbora zveze borcev in udeležencev NOD v KS Šmartno. V prostorih krajevne skupni^slj je bila ;lvorana polna di zadnjega kotička. Člani organiz.acije so prisluhnili poročilom o delu v lanskem letu. začrtali pa so ludi ilelovlelošnjem. Sem scxli tudi plan vzdrževanja In urejanja grobov, grobišč in ostalih obeležij NOB. Ob koncu st> poskrbeli tudi za družal'tcn del dogodka. Vobčinah Velenje, SoSlanj in Š-marino ob Paki deluje kar 21 krajevnih organizacij združenj borcev. V vseh bexlo v naslednjih tednih REKLI so .. l.a(lo /aki)sck predsednik KO ZB Šmartno Velenje: »Slovenija lioče postati del razvitega sveta in prav je lako, 'Ibda vedeli moramo, da nas ta skupnost ni sprejela zalo» ker bi nas imela rada» ampak ker ji to koristi. Zmotno je bilo pričakovati. da so nas ob vstopu v unijo Čakala odprla grajska vrata evropske blaginje in demokracije ... Naša mala in lepa dežela, ki je med zadnjo vojno morijo dala spoštovanja vreden prispevek k (xsvobodltvi Evrope, pc«iaja v zadnjem letu in več prepozjiavna predvsem kot uležela poniglavih strankarskih razprtij in medsebojnega obraCoJnavanja v prerivanju pri koritu za oblast...« pripravili redne letne občne zbore. Končani bodo v začelku aprila. Vsaka krajevna organizacija enkrat letno pripravi vsaj eno.wojo akcijo za svoje člane» sicer pa veliko delajo na medobčinski ravni. Območno združenje borcev in udeležencev NOB namreč vsako leto pripravi kar nekaj tiogtïdkcjv, ki skrbijo 7Jà to, da spomin na čase \x)jnc vihre In žrtve, ki jih je la zahtevala, ne bo zamrl. V s<")bolo ob 16. uri pripravljajo letno skup.^člno člani KO zveze borcev Skorno-Florjan v tamkajšnjem domu krajanov. V nedeljo ob 16. url se bodo na skupščini zbrali člani KO ZB Kc^novc^ prav tako v njihiwcm domu krajaniw. V ponedeljek bodo skupíičino pripravili borci iz KO 73 .^lek Paka in to ob 15. uri v gostišču Verdelj. Naslednji konec tedna pii skupščine pripravljajo še v KO ZB Velenje Desni breg (v .sc)boto, 12. marca ob 9. uri v ('entru za in iz- obraževanje). Isti dan. vsob<^toob 11. uri, pa se boilo v Delavskem klubu Velenje zbrah še člani KO ZB Velenje Levi breg. ■ bš Ocene so zlonamerne in neutemeljene Svcl Zťivodíí Rcfiljsko sludijsko središče (^elje Hc se ni izri^kci o pol)udi za pt (Hieasiio razrešilev diiektoiico Adiljaiie Zupane -Sí (Hlišě(^ eno najbolj prizadevnih v drža\ i -/upaneeva pričakuje podpoio ostalih ustanoviteljic Tatjana Podgoršek Na seji (prejšnji leden) jc svet javnega zavoda Regijsko študijsko središče Celje (R.^S) brez pri-p<^mbe spwjel pon^Jibodelu in ťi-nančnem načrtu zavoda za preteklih leto. Obravnaval pa je ludi predlog Mesine občine Celje za predčasnem razrešitev Adrijanc Zu-punczmesta direktorice ZJivodii. a se o p>obudi Se ni izrekel. To naj bi storil na svoji Izredni seji v prvi polovici lega meseca. Do lakrai naj bi namreč Adrijana Zupane pripravila pi-sniodgovtîrnaœilke, s katerimi Meslna oWina Celje utemeljuje predlog za njen odstop (nezakonito izplačilo previsoke plače, .slabo delo središča, ki je v Ireh letih porabilo 12(1 milijomw lolaijev javnega denarja, ob tem pa naj ne bi sprejelo ali pt^trdilo niti enega samega študijskega programa). I\cuslre/on način (il)r4ivnavc odprtih vprašanj Po seji jc v sporočilu za javnost predsednik sveta zavoda Regijsko Študijsko središče C'elje dr. Franc Žerdin zavrnil oceno Mestne občine Celje o dctsedanjem delu omenjene regijske ustanove kot lîeargii mentirane. enostranske, neobjektivne in zlonamerne- Prav tako trdi. da jim je v RSS uspelo vzposlaviti ustrezne podlage za svoje delo. Zavodse -pt^njegiwih navedbah - uvršča med najbolj prizadevne tovrstne ustanove v drŽavi »Zjdto neustrezen način obravnavanja odprtili razvojnih vprašanj ne korisli intercom re^je, še mmij pa razvoju regionalnega vISjega In visokošolskega Í7x>bra?x;vanja.« V spoaxMIu za javnost je med drugim Se zapisal, da mora morebitna razrešitev Adrijane Zupane z mesta direktorice Zijvoda potekali zakonito, strokovno in argumentirano. Napovedal je. da bo -svel zavoda v kratkem sklical pred dnevi odpovedano prvo konferenco uslanoviteljic RŠS (ta bi bila v Velenju, kjer naj hI Imela sedež na novc> ustanovljena Fakulteta za glash.^ - eden osrednjih leta^njih projektov R5S), skrbno pa bo analiziral tudi vprašanje (ne)sodelova-nja z Regijsko razv(^jno agencijo Celje (RRA). Ta je imela pred nedavnim novinarsko kt^Jiferenœ, na kateri je dr. Octka Kil)aričLc*s-niks(xlckwala kol direktorica ekt> remediacijskega sredisča, ki ga je asiamwila a^ncija. Na njej je med drugim g(>vorila tudi o projektu Fakuliete za varstvo okt^Ija in eko-tehnolc^jo. Po mnenju sveta RŠS nI pristi^jna za dajanje Informacij o prc^jeklih, ki nasiajajcw RSS. Pri lem projektu je res sodelovala kol Čliinica ekspertne skupine, vendar kot predstavnica velenjskega CRIC-a.v katerem je bila pred zaposlitvijo v RRA. Prav lako naj ne bi drsale njene uditve, da je strokovni svel zavrnil programa visi^ke gospotlarske in visoke inženirske šole» ki sta prav tako projekta Regijskega študijskega središča. Oba projekta naj bi bila v obravnavi, obe visoki strokovni .soli pa naj bi imeli se dežvCelju. Ra/lo^ov /a oclslop ni Direktorica RÍ>S Adrijana Zupane nam je povedala, da ne namerava odstopiti. « Za to nimam niii enega razk^. Pričakujem tudi, da me bdprk^ preostalih 31 ustanoviteljic javnega zavoda in da se bo na osnovi argumcnt podanem predlogu za njen odstop g(worila y. županom Mesine občine Celje in ga ludi pisno prosila. naj občina ne zamrzne sredstev za financinuije zavoda, saj bi s tem ogrožala njegove projekte in rudi socialno varnost štirih zaposlenih. Mesina občina Celje je konec prejšnjega ledna zavodu že nakazala denar ?.a nazaj in mu s lem omogočila normalnt^ pL S r. o., Češka Republika. S lem je bila tudi kapitalsko zxiokrožena divizija notranje opreme, katere nixsilno podjetje je (iorenje Notranja oprema, d. d Družba (îorenje je decembra ustanovila t udi družbo (îorenje Im<.)bilia, družbo za upravljanje ? nepremičninami Beograd. Iz sodnega registra pa so po prčevine, dru^h kovin in plastičnih mas, ter kom-p("»nenl, izdelanih iz teh sun^vin. Riičunajo, da bodo letos ustviirili za 153,6 milijard tolarjev čistih prihrenje (\>mmerce, d.o.o-, Bosna in I lercegcA'ina: (iorenje Slovakia s r.o., Slovačka Republika: (îorenje Budapest Kit.. Madžarska: (iorenje Polska Sp. / O.O., Pitijska: (îorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija: (iorenje Zagreb,d.o.o.. HrvaŠka: (îorenje Podgorica, d.o.o., Srbija in Črna (îora: (îorenje OY, Finska: (îorenje Skopje, d.o.o., Makedonija: Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna Gora; ( îorenje Romania S.R.L, Romunija: Gorenje AS. Norveška: (iorcnje Kuchen (îmbH.Avslrija: Gorenje kuchyně spol. S r.o.. Češka Republika: Gorenje Kuhinje» d.o.o., Bosna in I lerce-govina: Hyundai Auto, d.o.o., Srbija in Ona Gora: Hyundai a u Lo Zagreb d.o.o., Hrvaška: Ke mis. J. o.a, Z^igreb, Hrvaška; Kemis BiH. d.o.o. Lukavac, Bosna in Hercegovina: (îorenje aparati za domačiristvo. d.o.o., Srbija inCrna Gora: Gorenje imobillia. do,o., Srbija in (Vna Gora V Elkroju se ne bodo predali V Klkroiii se kro(ivito l)oi ijo za píx^živrtje -hilka v navezi s |)osk)vnimi partnerji -'Il)k inlbrniadj po noví^ni - Slrog nadzor nad jK)slovaííjem ^ Mitre sprenieinhe in prilasajanje kl)u(^ni za(k*\ i - Kacioíializaí ija (š(^) ne pomeni iiianjšfinja Slovenska tekstilna in konfekcijska podjetja padajo skoraj kol domine, prijaznejšega poslovnega i^kolja za preostala pa na obzorjušenivideli. Vostribitki za preživetje je že dalj časa tudi Elkroj, kjer pa se navzlic vse bolj neugodnim razmeram še ne nameravajo predali. Pospešeno sprejemajo ukrepe vce-lolnem poslovnem spletu, ne popuščajo in so med redkimi v svoji panogi, ki navkljub vsemu vidijo prihodnost. Odločili so se torej, da o vseli teh prizadevanjih spregovorijo vsem poslovnim partnerjem. Prav za la namen so sklicali prvo doslej positwno "parly", čeprav slednji izraz marsikomu v trenutnih razmerah morda ni prav všečen -zaradi imena, ne zaradi namena Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik pojasnjuje: »Takšno srečanje smo sklicali prvič, na njem je sodeIcTvalo vodstvo pi^- jetja, z nami so bili glavni kupci in dobavitelj i, banke, zavarovalnice, skratka vsi, ki sodelujejo z nami tiiko ali drugače. ?)eleli smo jim predstaviti, kaj se pri wňs dogaja, kako .se prilagajamo, kiiko spreminjamo našo notranjo organizacijo, v katero zlasti sodila informacijsko in komunikacijsko področje, v vse le napore pa želimo vključhi tudi zunanje partnerje. Predvsem pa smo jim hoteli in želeli povedali, da se ne predajamo in vidimo prihodnost, za razliko od številnih drugih stirodnih pc^dje-tij, ki vidijo zgolj črno. Pošteno smo jim tudi povedali, da se v naše nap za kakovosi - priznanje za poslovno odličnost. Med leio,^-njimi dobitniki je bil tudi dr. Slavko Pla/iir iz Velenja. Gre za najvišje državno priznanje za poslovno odličnost v okviru na-eionalnega programa kakovosti RS za dosc?ke na področju kakovosti pmlovanja kot rezultata razvoja znanja in inovatrvnosti. Priznanje družno podpisujejo mag. Peter Palma, pred««jdnik razsodniske skupine za priznanja RS za poslovno kidličnosi, dr. Ivan Skubic, direktor Urada RS za meroslovje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ler dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Dr. Slavko Plaz^r, direktor POS.SI, poslovno sodelovanje, je priznanje prejel za peîleino zgledno sodelovanje, trud in asebni pri- Med podetitvijo priznanja dr. Slavku Plazarju iz Veienja spevek v po.slopkih ocenjevanja bilke Slovenije za poslovno prijaviteljev za državno nagrado odličnost. za kakovost in priziianje Repu- ■ Projekt izpeljali v manjši izvedbi Obnovo in razširitev pokriicija ba/eiia v Velenju bodo prilai^oclili llnaneniin zniožnostini - V cololi naj bi projeki ur(^sni(ili najkasneje do leta 2007 Tatjana Podgoršek Po nekajmesečnem zamiku od predvidenega zaćetka je Š-pi'jrtno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje kot upravljalee Športnih objektovv mestni občini Velenje lani jeseni pristopil k obnovi in razširitvi pokritega bazena. Po prvotnih izračunih naj bi bila naložba vredna blizu 270 milijonov tolarjev, kasneje seje pokazalo, da bi potrebovali skoraj še enkrat toJiko, po zadnjih informacijah pa naj bi se zaradi pomanjkanja denarja lotilui sprememb projekta. Marjan Klapec, direktor omenjenega zavoda, je potrdil navedbe. Povedal je, da imajo za zdaj v občinskem proračunu za nalořbo na voljo priblii:n<') 95 milijonov lolarjev. »Ibje manj, kol smo predvideli, ziilo bomo prcjjekt izvajali po fazaii, hkrati pa ga prilagodili finančnim zmožnostim. Kervelja gradbeno dovoljenje /a celoten projekt, bomo morali del dokumentacije predelati, Najprej nas čaka prenova dokumenlaeije za izgradnjo vhodnega dela. naslednja faza predvideva izgradnjo malega bazena, namenjenega odpravljanju plavalne nepismenosti, nato prenova ol'Ktoječega vhodnega dela in kletnih prasuv rov, kjer Imamo savne, le bomo obnovili tako, da za predvidene posege ne bomo potrebovali kak-^ne di'ikumcntacije.» In čemu so se glede na prejšnji načrt obnove in razširitve pokritega bćizcna v Velenju odpovedali zaradi manj denarja? »Marsikaj, kar smo načrtovali, bomo pomanjšali. lako lahko največ prihranimo. Po investicijskem programu naj bi - na primer - mali bazen zgradili na zahodni strani obstoječega objekta. Ker pa je tam zemljišče takšno, da bi bilo potrebno piloiLranje, kar bi nah>zbo bistveno pcxlražilo, smo ga sedaj predvideli na vzhodni strani obstoječega objekta Tudi tako velik ne bo, kot smo načrto vali, ampak manjši, a kljub temu bo 40 do 50 kv'adratnih metrov velika površina zadoščala za tečaje plavanja in za tiste, ki imajo radi višjo temperaturo vode in nii^jo gladino.« Od načrtiTvanih del so dosedaj obnovili predvsem dotrajano ostrešje na vhodnem delu bazena, prav tako so ugodili zahtevam po nadzidavi stranic korila bazena na ožjem ddu za 30 centimetrov, kjer praviloma plavalci obračajo, in jih ustrezno oblekli s keramiko. Obnovljena je elektro iastalacija v bazenu, izvedena pa so tudi nekoliko večja remontna dela na napravah za pripravo vode in klimatizacijo. Letos naj bi sistem klimatizacije v objektu Šc nekoliko izpopolnili in s tem poskrbeli za boljše odvajanje vlage iz bazena. Po Klepčevih besedali so imeli lani na voljen toliko denarja, da so lahko poleg omenjene posodobitve inštalacij,električne napeljave, izvedli Še dodatno v pa najkasneje do leta 20(J7,« je sklenil po-govor direktor Sportno-rekrea-cijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Maijan Klepec. ■ Letos še deset bistrih kotičkov Trftovska (lru/l)a l^;nf»iH)Uiš iz (legija nadaljuje aklivnosli, s kalerinii spodbuja bralno kulturo in raainalnisko pismenost nied otroki - Med 10 izbranimi knjižnicami tudi žalska in dve enoli moziiske splošne knjižnii e- Projekt \reden 10 milijonov SIT Tatjana Podgoršek Družba EngrotiiŠ iz Celja se je tudi letos odločila za dobrodelni projekt 'l\jševi bistri kotički, katerega cilj jc dvigovanje bralne kulture, računalniškega opi.smenjevanja in ka-koviistnega prenavljanja prostega časa naših najmlajših. Za projeki bo namenila 10 milijonov tolarjev, vanj pa je vključila deset knjižnic v Sloveniji. Slednje je izbrala strokovna komisija mi osnovi javnega raz-pi.sa Tuševi bistri količki, obji-iv-Ijenega 24. januarja letos. Odziv nanj je bil izjemen, saj se je prijavilo kar 20 splošnih knjižnic v Sloveniji, izbrane ustanove pa so pripravile tudi najboljše predloge za dosego zastavljenega ci- lja projekia. Med 10 knjižnicami, ki bodo marca in aprila prejele po dva prijetno urejena delovna količka, opremljena z računalnikom, LC"D monitorjem in tiskalnikom, so tudi Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Medobčinska matična knjižnica Žalec in enoti Ljubno ter Rečica ob Savinji, ki sodita pod okrilje Osrednje knjižnice Mozirje. Aleksander SvetetŠek. direktor družbe, je pcn'cdal. da tak-šen odziv na iijihov javni razpis kaže, da se knjižnice pogosto srečujejo s pomanjkanjem denarja za posodobitev svojega dela in ponudbe. »1 Ikrali pa kažejo, da obstaja pri njih izjemna volja in pripravljcnostzarazvoj ter želja ponudili svojim članom in obis- kovalcem čimveč dodatnih storitev. V veliko zadovoljstvo nam je, da smo z akcijo Tuševi bislri kotički žc drugo leto spodbudili toliko kakovostnih predlogov in idej za širjenje kulture branja, kreativnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa otrok.« V okviru akcije bodo v izbranih TuŠevih trgovinah celo leto potekale računalniške delavnice, urice branja in pisanja, kreativne delavnice in iic mnogo drugih aktivnosti yji spodbujanje branja otrok. V torek je bila v dvorani Planeta Tus priložnostna slovesnost, na kateri je direktor družbe Aleksander Svetelšek (v navzočnosti državne sekretarke na ministrstvu za kulturo mag. Jelke Gazvoda) podpisal sponzorské pogodbe z direktorji Í2-branih 10 knjižnic, Danes (v Četrtek) bo družba Engrotuš z dvema kompletoma računalniške opreme obogatila ponudbo Me.stne knjižnice v Piranu. ■ t Ana Lamut, vodja mozirske knjižnice, In Aleksander Svetetšek med podpisom pogodbe Počakali na fiksen tečaj evra Velenje - Združenje za irgovino pri (Gospodarski zbornici Slovenije v zvezi z dvojnim označevanjem cen meni, da je informativno označevanje slednjih v tolarjih in evrih, dokler menjalni tečaj evra ne bo fiksen, za kupce lahko zavajajoč. Temu mnenju se pridržuje tudi velenjska trgovska družba Era, v kateri poudarjajo, da bi morali po ukrepu spreminjal i cene vsak dan. Organizacijsko bi bilo to zelo zahtevno, skorajda nemogoče, nepotrebno in moteče. Posledično bi povzročilo zmedo in povečalo možnost napak v sistemu. Zavajajoče in naporno pa bi bilo tudi za kupce, ki zaradi dnevnega spreminjanja ne bi vnaprej vedeli, kakšna je cena posameznega izdelka. Ne glede na stali.^e so v Eri, zatrjujejo, pripravljeni na dvojno označevanje cen, če se bo za tak^n ukrep odločila slovenska vlada. ■ tp KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. t^roška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.; 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACMA Tel,; 03/80914 20,03/8891400 POGREBNO POKOPAUŠKA DEJAVNOST Tel,; 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij giede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/89611 30 aH 89611 52 Za blokovnoj radnjo:_ 03/89611 46 ali 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44 Priložnost za zdravo naložbo l2 Široke palete varčevalnonalozbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na košarico farmacevtskih in biotehnoJolkih delnic, MLB Naložba Vita 7 • Minimalnovpfačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem tečaju NL6 za fizične osebe na dan vpladla. • Maložbeno obdobje: do 30. aprila 2015 • Vpis: od 28. februarja do 1. aprila 2005 z možnim predčasnim zaključkom. Naložbeni cilj sklada, na katerega se veže NLB Naložba Vita 7, je na dan Izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati se 110% udeležbo v donosu koiarice delnic Obiščite naše svetovake v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavansvalnica d.d.. Ljubljana Zavarovanje tr^: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložb« Vrta 7 ni depozit in ni vUjučena v sistem zajamčenih vlog. NL8 Naložba vita 7 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačifa v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vitdr življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v vlfini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. O www.nlb.si ljubljanska banka M0K8 Qub/jsnskè bank9 dd, Ljubljtns Zaposlite svoj denar DrŽavo približati ljudem Miiena Krstič • Planine Ko smo sc na/adnje pogovarjali z načolnico Upravne enolc Velenje Mileno Pečovnik, naiaiKÍncga poroíila o lanskoletnem delu ni bilo. Seje pa že vedelo, da so imeli v enoli na eni sirani v delu nekaj manj /adev kot lelo pred tem, da pa so na drugi število nerei^enih /adev zmanjkali. Nasploh, so ocenjevali, pa so kakovost dela i/-boljl^ali. To so nenazadnje pokazale [Mili ankcic o zadovoljstvu sirank na eni in zadovoljstvu zaposlenih na dru^ sirani. »Res smo prejeli/a desei do petnajst odstotkov manj vlog ko\ v letu pred tem, vendar pa se je bistveno zmanj.^ilo .število nerešenih zadev, pa tudi vrste pred okenci in čakalne dobe so se skrajšale,« ocenjuje Pečovniktwa. Najhri se poTjia, da so si limlje nove osebne dokumenic ur&lili ář v prejšnjih letih hi Zûio potreb po vrs/ah ni več. »Seveda se najbolj pt v prejšnjih letih, morda malenkost manj. Smo pa na tem področju veliko energije porabili za to, da smo razlagali novo zakonodajo. Taje zelo zahtevna 7á\ poprečnegii človeka, ki se s tem ne srečuje, celo prezahtevna. Pa tudi, tako opažamo, novega sistema projektiranja včasih ne razumejo niti strokovnjaki. Trudimo se, da strankam svetujemo, čeprav sam inženiring aUsvct^wanje zunaj vodenja p*.)-stopka ni nase delo. A ker je tu vsaj za zdaj toliko te?av, je nujno govoriti o tem in svetovati.« V končni fazi pa je prav upravna enota tinta, ki da piko /ta i in zalo velikokrat tarča kritik, da je pri iz/laji dovofle/y s področja okolja in prostora prepočasna? »Velikokntt je res tako. ( eprav. kar se nas tiče, delamo tako, da o zadevah, ki st5 popolne, izdamo odločbo v enem tednu. pa upravne enote doline sprejeti w«iko vlogo, nc glede na to, ali je pt^polna stoja krajevnih uradov. Vsekakor je treba pri tem pt'fteix'j poudariti, da je upravna enota glede krajevnih uradov v županji in županih na^la dobre sogovornike. Ne le, da so enotno izrazili podporo delovanju krajevnih uradov, po magali so tudi z zagoioviivijo prastorov in pri nakupu nujne sodobne opreme. »Vsi pogoji so s tem zagotovljeni, očitno pa smo občine in mi na enoti sprejeli napačno oceno. Največja zmota je prav v domnevi, da bomo ljudi vendarle prepričali, da lahko lažje in hitreje želeno storitev opravijo v domačem kraju kot na upravni enoti, listo malenkosl storitev na krajevnih uradih iščejo le starejši občani, ostali pa v Mozirju,« pravi Vinko Poličnik. In nadaljuje: »Na upravnienoti nimami^ slal^ vceia tudi na področju pridobivanja grafičnih enot rabe v kmetijstvu. Na našem območju to pomeni preko 1()(X) pn^silcev, ki uveljavljajo subvencije za kmetijstvo. Vse te storitve bomo ponudih tudi krajevnim uradom, hkrati pa budno spremljali odziv. Hočemo in želimo zagotoviti učinkovito delo, če pa na krajevnih uradih odziva in obiskov občanov ne bo, bomo zaposlene premestili na sedež upravne en(}tc.« Ob eni izmed ljubljaaskih upravnih enot je tnozirska od lanskega septembra edina v Slovc-niji> ki izdaja izpiske iz zemljiške knjige. »Kljub celovitcmu F0RI(O)TiIlK0 obve^anju oiičani, žal, tega ne vedo ali nočejo vedeti. Drugače ne morem razumeli dejstva, da, demmi>, iz Solčave Se vedno hodijo po izpiske v Velenje. V lanskem letu so na krajevnem uradu Nazarje izdali 6 izpiskov, v Cior-njem Gradu 12, v Lučah 4, v Solčavi in na Ljubnem pa niti enega Povsem jasno jetorej, da je pot naših n Končalo se je lako, da so iU^-tjaiia lii/Jaka (je eden ob te ireh drugih), najglasnejšega, najbolj pedantnega in najbolj kritičnega, ker Članarine ni poravnal pjavt>č'rchabililirati«. »Vsekakor pa imamo za sedanje vodstvo pripravljenih nekaj vprai^nj, ki letjajo ixlgow)rc. Denimo: kitko lahko vodja čuvaj-.ske slu/be upleni postrv v varstveni dobi? Kako lahko družina zanemarja ribiški okoliš? Disli.^^ je, če ne verjamete, se prepričajte, prava mala komunala za odlaganje odpadkov. Kako lahko vodslvo popravi stalut družine brez pooblastila skupščine? /akaj nekateri člani lahko lovijo na več palic in ne nazadnje, zakaj že tretji mandal pvokacijam le skupine ne nasedate!« «Nascdeni« pa trdijo, da so zbrali okoli sebe vsaj peldesei somišljenikov. ( c jih je res toliko, se bo videlo na občnem zboru. Polem jim najbr/ ne bo težko sjitodnesti starih in usioličiti novih. ■ Pravijo pa da so eni, ki so dejansko plačali članarino te kasneje, člani tištali. ZaU), ker so poslasni, se sprasujejo neposlušni? kstelerv lem znesku nisi*) prvdvidena večja vzdrževalna in investicijska dela, ampak le denar za redno vzdrževanje javnih poli, redno tlejavnosi krajevne skupnasii, iz kiitere linancirajo ludi delovanje društev v kraju, ler nekaj tudi za javno snago. »Nismo preveč zadovoljni zzneskom. Očitno bomti ludi lokral usmerjali rítzvq le na t*inovi ekolaškega lolaija, ki ga namenjajo KS w)štanjske termo-eleklrame.« Poleg z-apLsanegii naj bivspodnjih Ravnah, kjer je gostota hiš večja kol v drugii predelih KS. gradili še omrežje KRS. Erna Obšteter Ohraniti bogastvo travniških sadovnjakov Sa(ljai>;ko drusUo I^Vaiica R^aproliiika poj^iialo l(^|K) sadiko - Ohranili travniške sa(k)vniakc in si ai v sorle ial)olk in tuusk Pred dobrim letom diii so v Mozirju ustanovili Sadjarsko drušlvo Franca Praprotnika. Kar nekaj časa je trajalo, da sose »prebili« v javnosl, pri čemer pa niso hiteli, saj so delo društva najprej ?eleii posiaviti na trdne icmelje. To jim je aspelo, saj jc dra^ivena sadika lepo pogna.a, to pa so polrdili ludi na nedavnem prvem občnem zboru. Največ je k njihovi pivpoznaMicsli med ljudmi prispevala jesenska razstava, ki ao jo postavili v prosiorih mozirske galerije m jo dopolnili z razstavo likovnih del o sadjarstvu. Pogumna odločitev je bila lo, ki pa .se je bcîgato obresuwala. Ćlani društva so bili še sami pre-.senečcni nad zanimanjem in odmevnostjo, saj so jo morali celo podal^ti, v icdnu dni pa jo je obiskalo preko tisoč hvaležnih občanov. Javnosl i so se torej naj-lep^ predstavili, zato hodo lelos v enem od oslalih krajev razstavo pripravili znova. Upajo In pričakujejo, da ludi tokral v scv delovanju s čebelarji, pličarji, društvom kmečkih žena in da bo to nova navdušujoča spodbuda mladim in starim obiskovalcem /a bolj sposlljiv odnos tlo vlogi? sadjarstva v domačem življenj- .skem okolju. »Osiu:wni namen našega društva je strokiwnopoveziwjmje ljubiteljev sonaravnega sadjarstva na območju cekilne doline pri ohranjanju si arih kmečkih sadwnja-kov, tudi kol pomembne sestavine podeželske kulturne dedi^ine. Hkraii ž.climo lako ohranili .spomin na Franca Praprot nika, najzaslužnejšega pospeševalca zgor nje savinjske ga sadjarstva, Za uresničitev naših zahtevnih ciljev bo potrebna velika mera strokovnega usposabljanja na^Di Članov, kar smo seveda že začeli in bomo Iclospospe^no nadaljevali. Taksni napori bodo nujni, če zares Želimo ohraniti in širiti gensko bogasivti najodpo-mejših sort jabolk in hra^k, ki niso zaluevnc za gojenje, so pa yc\n zanimive za domačo iipo-rabo in irženje. Za ta namen bomo pripravili prakiJčne delav-nitv in prikaze sodobnih tehnolo-^j pridelave in predelave sadja, pospeševali vse možne obhke trženja, predvsem pa moramo p">deželsko prebivalstvo (weSčati o gospodarskem, ekok^škem in narodopisnem pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov,« je med ostalim povedal predsednik dru.^Tva Lojze Plaznik. Vsi ti cQji so seveda tudi odgovor na nekatere pomisleke o ukvarjanju s »slarokopitnim« sadjar-sNom. V svoje vrste želijc^ pritegnili čim več Članov iz vse di^iline. [b jim je v prvem letu dnbro uspelo, saj se je število z 18 ustanoviteljev kaj kmalu dvignilo na .^4, zanimanje pa se krepi. Seveda si želijo, da bi krog Članov razširili ludi na osiale kraje, pa ludi kakšneflanice bi bili voseli. Nekaj manjših pomanjkljivosli pri svojem delu so na občnem zboru tudi ugotovili, kiir jc dobra popoinica za lelašnje delo. »S skupnimi mi^mi, znanjem in prizadevnostjo bomo gotovo še veliko storili za ohranilevin razvoj .sadjarstva v naši dolini, prav lako pa omogočili koristno ljubiteljsko dejavnosi za Ćim več ljudi. Vsi skupaj moramo v še večji meri dojeli, da zdravje in kakovost našega življecja lemeljiia samo naspoštijivcm»")žitju za naravo,« je še poudaril Lojze Plaznik Tudi let;>s bodo ob ostalih izobraževalnih oblikjdi, med ka-lere sodijo strokcwna predavanja ter prikazi zimske in poletne rezi, pripravili pomladanski in jesenski strok:ivni izlet, prevzeli bodo strokovno mentorstvo nad šolskim sadovnjakom v Moorju in za učence vseh mnovnih šol v dolini razpisali javui natečaj za ťo- Lojze Ptaznik: »V svoje vrste moramo privabiti še več članov iz vse doline, predvsem m/ad/h." lografije o sadjarstvu; velika naloga bo ludi nova sadjarska razstava, spomladi pa bodo S()delo-vali in pomagali tudi pri z-asadilvi potomke najsiarvjše ine m svetu z mariborsko!^ Lenla v Mozir-skemgaju. ■ jp V petih letih delovanja štiri predstave Olcdališka skupina Kulliirnc^a di ušiva Oorcnjc poles igranja namenja pozornosi Uuli obnovi dxoraiie • Tudi lokral poval)ili soicklorlro fat/ana Podgoršek Pred petimi leti jc pod okriljem Kullumcga druStva (îore-nje 7ačcla delovati tudi gledališka skupina. Šleje približno 10 članov, ki jih je »združilo« prcdvsein lioienje po obnovi dvorane v lanikajínjem domu krajanov in po ponovni c^ivitvi kullumcga snovanja v lem kraju. Dane» ugolavljajo, da so woje želje veelou uresničili. Dvorano so «sami uredili, jo v prcccj.šnji meri tudi že opremili. V letih delovanja so povabili krajane na kar štiri premiernc uprizoritve. »Predv'sem gre za komedije, morda je bila druga predstava V objemu mladasli bolj glasbeno obarvana. Največ uspeha smo pa/eli / lansko Trije angeli. Z njo smo sedemnajsl-kral gostovali v Airši okoliei, tudi na KoroSkeni. Odziv je bil povsod dober. Med drugim si jo je ogledal ludi selektor in nam povedal, kaj delamo dobro in kaj bi morali §e popravil). Povabili smo ga zato, ker želimo dvignili raven skupine,« je povedal režiser vseh predstav gledališke skupine Kulturnega društva Ciore-nje Frane Fužir. Slednji se je podpisal pod režijo ludi novega odr.skega dela Zares čuden par. Premierno so komedijo zaigrali mi- nuli petek na domačih odrskih deskfiih. »Komedija jc priljubljena med nepoklienimi gledališči in je doživela že veliko različnih uprizoritev. V eni od teh sem pred več leti igral tudi sam. Morda je /aradi vsega povedanega postala i/ziv tudi za nai>o mlado gledališko skupino. Menili smo, da se tako lažje primerjamo z drugimi skupinami ter poskušamo dvigniti kakovostno raven izvedbe. Prav zaradi tega smo tudi tokrat povabili v goste seleklorico Sonjo Kroll. » V komediji Zares čuden par sodeluje osem igraleev, nastopili pa so v drugačnih vlogah, kolsmn jih bili navajeni gledalel. Po odzJvu v dv(îrani sodeč in po besedah predsedniee Kulturnega društva Gorenje Cvetke Zunter «vsako leto sle hujAi, boljši«, so ludi lokrat dosegli s\'oj namen. ■ S prem terne predstave komedije Zares čuden par Maxovi večeri šansona in kabareta V Klubu Max so poskrixii za šliri vrliunsk(> i>lasbenc dogodke, kakišnih v incslu kj^onicno primanjkuje Velenje — Klub Max se skozi vse lelo truci, da pripravljajo zanimive glasbene dogodke različnih zvTsti. Bili so prvi, ki so pripravljali jaz/ klinike, ki so se med glasbeniki in ljubitelji ja/^a dobro prijele. Končalo se je pri denaiju, saj gre za zvrst glasbe, ki ni množično zanimiva, je pa kvalitetna. Zalo jc bila prava popestritev ponudbe glast^nega dogajanja v Salcski dolini Letos pa je Marku K' Dipliusa - Izp(»ved piifno dive po motivih istoimenske zgodbe Pedra Al-modovarja. Predstava je nastala v koprodukciji male scene Mestnega gledališča ljubljanskega. V predstavi, ki jo je režirala Tvelj. Kulturni spored v pozdrav gostom so pripravili čhuii mladinske gledališke skupine iz Rovia pod Menino, ki so z igro o Bu-talcih poskrbeli ludi za pravo mero smeha in vedrega razpoloženja. Večer poezije sla s citrami in orglicami popestrila Tone Mlačnik in Jože Vodiišek. zapeli pa so tudi pevci kvarteta grmada iz Celja. Svoje raz.mišijanje o poeziji je prcdsiavil Vinko Smajs. največ pa so s svojimi pesmimi spregovorili pesniki različnih generacij. Skralka, bilo je prijeino druženje, ki bogali dušo in srce. ■ »When iťs sleepy time down south« Tûko m/ tgni moj najljubši irobcnfuć, jcizpa se foiim tela kohinMic. Nekjc Si'm onda, da lohko pimelji za .wje ronume navdih dolnjo že v kfaikem ćasi^pisnem fwnH^ilcv. KíUcn roman bi lahko simili na pňmerv osmnnico: ^Mhda mamicu skočila pod v!ak^? Nihikorsine misUm domišljati in vleči podobnih paralel tned pi-íiunjem nnnanov in kolu men, vendar je tale nastala na fxydhigi ene^a izrccencíia stavka in tok mtsUje ašel in deloval kot m Protista oktiS po mu^daktúcahs Pr\'i oNskpredstcďlja j^st, ki^a je pot pmCpripeljala v Velenje. Nekaj je prebral, nekaj je sJi^al, sedaj pa hi kot arhitekt md tudi \ f-del. in si-a ški rut oi^ed ZídCeluín-a pri Šjyortni (včasih tudi kuhnmî) Rdeči dvonmi, ruuose je arhùeki navdiise\'al m/d Kristlovitn blokom in nad lejyoto ravno oči^Ceric^a doma kidture, kije sy-etel v sojn Inči. Sprašet^dje, kje v cenim lahko najde no\ 'odohno cerkeM Ta bo težka. Je podobna, kot mt Titovem tr^i gledate stavbfj knjižnic e in galerije, cerkev v Florjanupri^a^tanju. Mimo ljudske univerze in KuUumice pridemo po Cankarje\'i do tdnice na le\'i in bivšega Narodnega tfutgazina fu/ desni Razložim mi možnost, da bodo naslednjič, ko lx) prišel v mesto, stvari bisîvcno spremenjena, Na n\esiu damsnje tržnice boparkimt hi^i in fmlo\'niprostori, tržnica f)o prestavljena v atrij nekdanje kitvame in slaščičarne Center in ikf odprta le nekaj dni in nr v ledmi. sicer ih) namenjena dmgim v.sehi?iam (?f), knjiztiica pa lx) vprestavljem vproston'prenovljene store Name. skupaj s irypvinicami^ poslovnimi prodori lil. kakopak prirvditwnimprostoront pošti z arhitektom zm'a stolpnice ne Kardeljevem tr^t, zavijeva pa mimo gltisl'jene Soie v síarejši del mesta. Prist tiri Nami se že čudi, kako je Velenje veliko in da tega res ni pričakoval K/) stopava mimo kotalkališča v Sončnem purhi^ skušam bili nastalgična in mu povem, da je bilo to v najini bt\'Ši državi najlep.^e kotalkoliŠče, Nostalgija se nadaljuje ob ^minski plošči na fa.sadi starega kifia. Nato naredâ^a o\'i-nek še do Šktdskega jezera in Stamga jaška. Arhiteki si res ni predstavljal da 1x7 lahko dve uri hodil/)o Velenju in še zdaleč ne bo videl vsexa. Tedaj pa izreče za tole kolumno usoden stavek ^Hi bilo doi:iro. če lit bila s kolesom Vidintj da inwieveliko krasno are-jenih pločnikov, verjetno se pri vas veliko ljudi vozi s kolesom?« »Hm, niJi ne<^ odvrnem. »Kolikor mi je znana statistika, smOj kar se tiče vožnje s kolesom, podix>\i)rečjem''. Dntgi gostje, ki so pripotovali v Velenje neki vikend, so iz dmgačnega testa in z dnigačninúželjami Takšnigostje, kisSicerradi vidijo lepo s{a\ 'lx), še boljima jiii zatiima, kaj leiKga se v tej stavbi dogtija. Prav n)alojilibri^i, alise grtidikiikšen asfaltni pločnik več, Če lahko z denarjem za tudutj metro\ ' Itetotia dožb ijo nekiijprijettUh večerov. Umetniki ir, kulturni na\'diišenci pač. A snv) (isti vikend zastonj brskali sporede mestnih htltuniih hra-mo\' (bi bih (Ix)} nizočaranje Še večje, ko (Če) ix) jviredity vmhprostorov brez ptirediies' ševeč?} in Isktdi, kaj nam lahko prinese večer. Vrata je imel odprta le edini lokal v tako določenem centni mesta, kjer smo si oh rdečem vinu />ož\'ižgavali oh z\^okih trobente Luisa Armstronga. M Ana Ktadnik TURISTICA - Visoka šola za turizem Portorož, ki danes deluje v okviru mlade Univerze na Primorskem, je vvisokošolskem prostoru prisotna že polnih deset let. Ustanovljena je bila v okviru evropskega programa Tempus, zato je njen študijski program Hotelirstvo in turizem mednarodno primerljiv, Turisticaje edina visela šola v Sloveniji, ki posreduje znanja o globalnem pojavu turizma multidisciplinarno. Poleg lokacije rednega in izrednega študija v Portorožu, poteka izredni še v Ljubljani In Radencih. Študentom je ob predavanjih, terenstóh vajah, strokovnih ekskurzijah in praktičnem usposabljanju omogočena tudi mednarodna izmenjava in medštudijsko certifikatno pridobivanie specializiranih turističnih poklicev. Diplomanti Turistice pridobijo VIl/s stopnjo izobra^e n so zapDSljIvi v procesih organiziranja, vodenja in upravljanja turističnih Ins turizmom povezanih storitvenih dejavnostih doma in v svetu. TURISTICA Univma na Primorskem ^^^ TlirUtice - Visoka Sola a lurizsm SenCnaPottO TJ 6320 Portorož ± TÏI: 05 61 77 000 FaxOSei 77 021 Turizem postane način življenja 2e med itudijem! triletni visokošolski študijski program hotelirstva in turizma » redni študij v Portorožu, Izredni tudi v Ljubljani In Radencih 3. marca 2005 iwifjLS 107,8 MHz 11 R/^DDÍQKD IGG C^S®P/7SSÍ7| tň©Z/hm Glasbene novičke Irena in Lunin iolejdosicop Korenine jc pognala v Sraarinem ob Puki. je .sestra Mclhe, urcdnicc revija Jana, zaCa&no prcbi-vališic si je na^la z ilru^inia) v Velenju, /zpo-slcna je vZlalami Celje, približno 11 lel pa je lucii naša in vaía radij';ka sopotnica -irena Bcr/-elak. Pred ratlijskim mikrofonom se je do sedaj poskusila kol moderaiorka. vmes jc pripravila ludi kakšen magnetofonski zapis, si nato privoščila nckajmcscsini odmor, iid lanskega julija dalje pa je znova pred mikrofonom. »Nisem zmogla »utišali« ljubezni do lovrsinega ustvarjanja. Pov-raick sem zaznamovala z oddajo z dolgim ime-mvn.ob katerem se marsikt^mu zavozla jezik - Lunin kalejUoskop. Prvi dol imena Oildaje jc glede na moje astrt>iojvka znanje - Rakom vlada Luna ' umeven sam po sebi, drugi del imena • kalejdo-skop - pa je igrača, s kalero so se včasih igrali.« Irena pravi, da je oddaja namenjena vsem, ki slišijo zvok ve.solja, ki vidijo njegovo naravno delovanje in verjamejo, da je nekaj tam zunaj (iz uvodne špice oddaje), čemur se ne da ubežati, čemur se lahko le prilagodijo. Co to delovanje ludi razumejo, ga lahko izkorisiijo scbiv prid. Malce pesniško sem povedala, a ne. V manj pesniškem jeziku to pomeni - Luna poluje ploško življenjski priročnik nekaj, kar jo je že od nekdaj zanimalo. Pravzaprav jo ljubiteljsko zanimajo vse ahernativne vede, in ker se ob tem rada igra z besedami (beri: kreativnim pisanjem), ob pripravi tKlJaj resnično uživa. »Oe pol toliko ob poslui^anju uživajo ludi poslasalci, sem dosegla svoj namen.« Pri pripravi ciddaj ji je najtežje izbrati glasben<'» podlago, saj naj bi se ta ujemala s v.sebino. 'tehnično jo >^ob!ikuje« tonski tehnik Marjan Slapnik. vsem v posluh pa je na voljo na frekvencah Radia Velenje vsako soboto p<"»poldan (zadnje čase ob uri). ■ Tp Irena, sin Maj in ata David Koren ... na kraMco ••• im:I \I{ (;R\so & i)\nui:la peu k. 11. maaj oh 21 L un, v v.jlcniski fUk^'j d\tjr.ini nas(npií:i /\\ /vlnikj d.ilnjjlin>k<. /abuvnc glnslv l).rn)|ol:i .v C îraio IA'N\P\RK k Jiii prih.ii.i n;i radijske m ielevizijnke |>»stujc |v:vem % } . piM Mllgl s prih.'ij.ijoCv^Ji Jťbikinlskniíi illuima rcvk skupine Lunts-p;i!k. N'iJlh'V le/ko prič:tki>-Viinj prvv.'flLV nu) bi i/šeKe/ mescv dni. IMZUA Iluzija jç uovH dckhsk;i/nal.i s pksni skupim i \»k«'l.iJj. ki deluje P'hI <'kriljeni dunivc;preJsl,t\ se a ikladbt» Le se cnkraL FRFNK NOW & CLEA [ Velik Nov.i in ( lea M J MKÎ.1 Vi^kl'Sp^lt Al skkulhi» Ne pri/n.im. Pesem in videím napmoduiet;< i/id i rcnkou' plcsče / .Ali invlu.suv. n.i kalen budv> Podeljene SKm>ve Vročična /ana nagrade_ Minuli petek, 25. februarja, so v Mariboru poddili nagrade Slovenskega radijskega festivala. Prvo nagrado po izboru občinstva SRF za hit leta 201)4 jc prejela skupina Ai.omik harmonik za skladbo Brlzgalna brizga. Nagrado za največkrat predvajano skladbo je prejela skupina Kingston za skladbo Luna nad obalo. NajboljSa pop skladba po mnenju glasbenih urednikov 53 radijskih postaj je bila lani skladba Ne zameri mi skupine Lecloojnmais, nagrado za najboljšo rock skladbo pa je prejela Alvina skladba Fluid- Poslu.šalci so bil leta izbirali med devetimi lani največkrat predvajanimi skladbami, glasbeni uredniki sodelujočih 53 radijskih postaj pa so lani v vsakem irimesečju pripravljali Icstvice devetih najboljših pop in rockskladb. Ocenjevali so besedilo, glasbo, izvedbo, aranžma, produkcijo in radijsko sprejemljivost ter podali skupno oceno. Po tem, koje razgalila svoje / lepotno operacijo popravljeno telo v reviji Playboy in s tem prhegnilavehko pozornost me^ dijcv, se pevka Žana zdaj končno predstavlja tudi7 novini sinslom Vročica. Princesa slo- v^e mvvv m st.irc uspesnice, ki se nisi» bik izilane. venskega r n'b-ja se jc tokrat podala v modernejše in hitrejše glasbene vode, besedilo pa zastavila ločno lako, kol se zanjo spodobi- Vročica, ki napoveduje tudi skorajšnji izid prvenca, je ravno pravšnja za le mrzle dni, saj bo skladba ogrela še tako hladnega in ravnodušnega poslušalca. Sicer pa ^ana z novim vročim sexy programom zapeljuje ludi na svojih nastopih, saj je s svojimi plesalkami pripravila kar nekaj malih in sladkih presenečenj. Poslaraiii BI i\l Big Fool Mania so na nacionalni televiziji prcmiemo predstavili nov videospot za skladbo Se mai bolj dol. eno njihovih najbolj spevnih in hkrati najbolj udarnih stvari lev v zadnjem času- Re^i-ser Ven JemerŠič je zakuhal zelo zanimiv, gledljiv in na trenutke konirover/ni izdelek, v katerem se je malce poigral s svojo vizijo o lem, kakšna bo rokerska peterica na stara leta. Vidi jih v domu za ostarele, kjer pa se kljub i7te-kajočim se letom očitno ne bodo mogli otresli mladostnega življenjskega stila. Big Foot Mama tako zaključujejo pono-voletni premor, med kalerim so se malce pasvetili zasebncxsii. vS koncerti bodo pričeli spet v tem mesecu. IVude ponovno v pogonu Po zelo odmevnem nastopu skupine Nude na EMI 2005, kjer so predstavili novo uspešnico Iako lepo si zlomila mi srce in se uvrstili na šesto meslo, se Nude pripravljajo na zaključek studijskega snemanja nove plošče. IzŠla naj bi aprila pri Založbi ka.set in plošč RTV Slovenija, na njej pa ho predvidoma 12skladb,od katerih sta dve že znani (Dvigneš me in Tako lepo si zlomila mi srce). Celjska skupina snema material iki novoploščo vstudi-jihv Mariboru. Celju in Novem mestu, hkrati ps(»delu pa je bila ideja očitno vsee. Stóíio in Mniicaa Kikíz sl,n podjclnika s Koroške, ki liTuitri žo dolga leta svoje podji^ljo v Velojijii. Po zapítjii nc^k-daj 7.c\i) priljul)lj(UK^ n^sUn racijo, ki so jo doíiiařini i)()/nali pod InK^noni »Kolodvorska«, sua jo ku[)íla prav onadva. sć)j \i) njuiio pocljeljc^ potřebovalo [prostora. A /fienkrat je st<ívl)a ntíkdanjo ivsi^vradjc se prazna, íío motxla v njcîj razstavna galerija, siii je znano, da se mnogi podjetniki ladi spogkuJnjcio z nm(lnost|o? Na lo le pomislil, ko zakonika Knez ujel med sicH^r spi^)šee(Hiii pogovoroîn z nmetnlkoni iložetom Napotnikoni. In kjer ř on, S(i zagotovo [logovarjajo tndi o likovni umetnosti. V toit^k, na prvi dan \ maren, je nastopila é in(ít(X)rol()ňka pomlad. Znnaj pa vsc^povsod snt^g irî za povrhu ňe polar en iiii'az. Morda se ne veste, kako sc- ck^a siuîg? V Kavfah to scîdaj vedo. saj so Uile dva Ijnhitelja zime zalotili pii delu.To poemua brez sramu in kar vsem na oreh kar na ki^ajevnem športnem igrišču, ki je prav zaraťli snega l)oli slabo obiskano. Sta pa očitno Ijubiiîica bolj klasična snežaka. saj o popularnem suinganju zaenkrat v Kavčati šv. ni slcxlov. /(ihd/dr^vníkov Niw« zobna pasla bi lahko naredila koncc polrcbani po plombiranju manjših lukenj v zol)ch in prepreči In pojavljanje novih. Običajno ^c lukjijc zdravijo i vj ianjcm prizadclcga področja In njegovo zapolnitvijo; novi izum v obliki zobne pasle pa se jc že v prvotnih icsiih izkaza) kol zelo uspešen. Zobna pasta> izdelana iz sinieiičncga emajla, jc uspela popravili majhne luknje, ki so pričele nastajali v ^o-bch. Poleg loga, da lahko odpravi manjše luknje, lahko prepreči ludi naslajanje novih. Japonski raziskovalci iz 'Ibkia, ki razvili našlo, opozarjajo le, da ni dobro, da pasla pride v slik / dlesnimi, saj lahko povzroči vnel j C. [\asli jjrohníťo svcicga 1'avla Arheologi iz vatikanskega muzeja so povcdah, da so v Rimu odkrili grobnico, v kateri ležijo ostanki svetega Pavla, enega izmed glavnih vodij krščanstva in avtorja večjega dela Nove zaveze. Uradnega razgla&a najdbe iz Vaiikana sicer Se ni bilo. Kljub temu da so poznavalci dolgii lelalrdili, da je sveti Pćivel pokopan v Rimu, so šele s lo najdbo poirdili dolgolemo teorijo. Vodja projekla Giorgio Filippi je pojasnil, da so grobnico odkrili v baziliki svele ga Petra zunaj rimskih zidov. Zgrajena je bila v 4. stoletju našega Slelja na željo cesarja Konstantina. Pred Konstantinovo vladavino so rimski vladarji preganjali krisijane.ki sose bili prisiljeni skrivali v katakombah. Pravilo je bilo, dii noben kristjan ne sme biti pokopan v tnsrednjem delu mesta. Arheologi so najprej odkrili sarkofag na mesiu, ki naj bi predstavljalo temelje gradnje bazilike iz 4. stoletja, naiopa pod oltarjem odkrili marmorno ploščo, na kateri je zapisano: »Apostol Pavel, mučenik.« »Nikomur nikoli niti na pamet ni prišlo, da bi odmaknil marmorno plo^o,« je povedal Filippi, ki presenečenja ob odkritju grobnice ni skrival. Skupina se je izkopavanj in analiz lolila na željo upravljalca bazilike sveiega Pavla, nadškofa Francesca C rioia» ki je i^elcl svojim vernikom odgovoriti na vprašanje, kje je pokopan sveli Pavel. Sveli Pavel naj bi se rodil kmalu po Jezusu v Tarsusu, da- nes delu Turčije, nekoč delu Rimskega imperija. Vzgojen v židovski veri se je Pavel kot odrasel spreobrnil v kristjana in do konca svojega življenja deloval kot neutruden misijonar. Po cerkvenem izročilu naj bi njegovo misijonarsko delo vključevalo potovanja v Jordanijo, Sirijo, na Ciper, v nekatere dele Azije, Makedonijo in Grčijo. Ko seje vrnil v Jeruzalem, so ga ob-lasli zaradi kritiziranja židovske vere preganjale in nato zaprle. Kot državljan Rima je Pavel zahteval, da mu sodijo v Rimu, vendar so ga po približno dveh letih zapora usmriili. Najverjeineje bo piirebnih več lei. morda celo desetletij, da bodo vrhovni rimski cerkveni uradniki potrdili, da grobnica resnično pripada svetemu Pavlu. Prsi ^(K ori jo o osehiiosii /enskc Neki italijanski strokovnjak za spolnosti trdi, da lahko na podlagi oblike ženskih prsi določi šalili tudi na svoj račun. Želijo si harmoničnega življenja, brez večjih presenečejij. Prsi ovalne oblike je označil za ananasu podobne. Te ženske naj bi bile inteligentne, pt^gosto karierisike, a Še vedno precej romantične. So tudi zveste in kdorkoli si izbori njihovo sn:e. ga ne bo kmalu izgubil. (ircnivki podobne prsi - predrzne in Čvrsle - prav lako pomenijo slabo novico za spi^lno-sii željne mi«ke. Ženske morda res izgledajo erotično, a so v realnosti precej sramežljive in ne-družabnc. Rade razvajajo ss^je partnerje, a jim je holj koi seks pomembna nežnost in čutnost. ludi ženske s pomarančam po-dobnimi prsmi nedvomno ne bodo popestrile dogodkov med rjuhami. Medlem, ko so zelo samozavestne in jasno poznajo svt>je cilje, pa imajo le nwlo za-njmanja /a seks. Rade imajo po- govore in partnerstva. Ženske z majhnimi prsmi, ki so najbolj podobne češnjam, so zanimive in zelo razburljive. Poleg lega so pametne in zabavne. So ludi odlične partnerke, zelo družabne in menda tudi zainteresirane za spolnost. In na zadnjem mesiu so ženske s hruškam podobnimi prsmi, 'le ljubijo ljuteen in seks v vseh različicah. Lahko so tudi precej verne in znane po .številnih aferah. Uiikteriic o/ivclc po 30.000 letih Pri vrtanju predora na Aljiiski so v plasti zamrznjene me.^nice ledu, zemlje in peska odkrili 30.(HHJ let stare rjavkaste bakterije. le so po odmry.nitvi spet oživele in se začele premikati. Bakterije naj bi bile iz dobe pleistocena in so bile ves ta čas pri stalni temperaturi minus 4 stopinje Celzija. Odkrilje je toliko l>olj zanimivo, ker znanstveniki zdaj še bolj verjamejo v to, da bi na Marsu lahko obstajalo življenje. frkanfg & Všolo Soitanjski župan bo Šel spet vttsniwnoSolc), Vendar ne na popravni izpit ziiradi računskega sodišča. Osnovno Šolo bo začasno vodil. Se rima, a res tudi štima? Se bo upokojencem res Ixílje kaj g(xlilo, če na Spisu Papež pride na krmilo! ' Pomlad in zima Zdaj, ko KO na nai^i oblasti pomladanske stranke, bodo verjetno one name-sio Pusta pregnale zimo. Akcije v Šoštanju bodo tudi letos pon(wili akcij<^ Podari knjigo. V marsikateri drugi občini imajo akcije izriičanja knjig. Vod(e)ne težave v Vinski Gori ocilkovz-a-radi zamude pri gradnjivtv dovoda ne zmanjka. Mnogi pojiavljajo, da so bo zjiradi pom:mjkanja vode tu res treba naiočiti Čistega vina. Članstvo po meri Pravijo, da si tudi Cîo&po-darska zbornica mi^no prizadeva za čim manj brezposelnih. A v »boju«, da postane lo (organizacija tx*» nieri članstva, lx> moral rudi sama odpusiiii nekaj svojih za pasle nih članov. Nove cene Kmalu naj izdelke po trgovinah označevali v tolarjih in evrih. Nekateri kupci se bojijo, da nove cene nc bi bile seštevek obeh. Koko bodo zvozili Tudi velenjsko društvo šolcrjev in avkîmehanikov si prizadeva, da bi vozjiiki čim uspešneje vozJli. Nekateri si seveda ludi želijo, da bi tudi ,sami uspešno zvozili. Iz denarnih lei^av. Srb in kladivo Srb in kladivo ludi nekatere pri nas molita. Kc» b\ le bil lo znak. da smo v inJu-Siriji in kmetijstvu že tako modernizirani in avtomatizirani, da teh osnovnih proizvodnih sredstev ne poire-hujemo več. Tecaii huišanja tZni pripravljajo lečaje hujšanja po zdravstvenih domovih, po kulturnih domovih, šolah... Po mnenju mnogih bi b\[\ najprimernejši uradi za zaposlovanje. Za vsak primer Na letali:^ču Brnik so bili prejšnji leden v stalni pri-pravljenosii. Za vsak primer Niso pač natančno vedeli, ali bo Bush res odpotoval na SlcA'âSko. ali ho pri.^l v Slovenijo. 3. marca 2005 V SREDISCU 13 Stanovanjsko podjetje v prisilni poravnavi liojazcn lasHiikov stiinovanj in poslovniii proslorov, s katerimi n|)iavliai(), da ostanejo biv/. denarja, jcocher, pravi novo vodstvo Stanovanjskeíía podjetja - I^astnik janiri s svojin) kapitalom Milena Hrstič ■ Planine_ Vderye. l.maix'u-Na predlog direktorja Stanovanjskega podjetja Velenje, ki ga jc imenoval laslnik [nvcsticijski sklad Ml Ljubljana (ta jc po prodaji deležev v/ačctku iaaskegći Icia p^xstal vcCia^ki. ^^-odstotni, laslnik podjetja), je celjsko sodišče 24- januarja lelos izdalo sklep o začetku postopka prisilne po- Fsivnavc. Že nekaj fct seje govorilo, da je podjetje, ki na območju ŠaleSkc doline upravlja s približno l.^Oi) stanovanji in poslovnimi prosiori v tci^avah, potrebno lemeljilu kadrovske in finančne reorganizacije in konsolidacije. S prihodom novega lastnika sc je pokazalo, da bo treba v podjetju marsikaj spremenili. ugriznili v kisln jabolko in graditi na novih temeljih. »Ukrep prisilne poravnave, ki smo ga predlagali sodiácu, se jc izkazal za edino pravo pot. Podjetje je bilo kapitalsko ne-usirezno, predvsem pa preza-dolženo. Prepričan sem, da je do prisilne poravnave prièlo pravi čas, saj bi bilo vsako zavlačevanje le poglabljanje krize, predvsem pa v kontni fazi podjetju ne hi prineslo nobene koristi,« odkrito pravi novi di-rekti>r Jankd Popovic, ki je na tem mestu 1. decembra zamenjal Sašo Ijivrec. Investicijski sklad MI upravlja tudi s stanovanjskim In poslovim fondom v Ljubljani. Po-siajni. Jiri se na Ki^Cevsko, kol i^e rečeno, pa je od začelka lanskega leta prisoten tudi v Velenju. Lastnike staniTvanj, s katerimi upravlja Slanovjinjsko podjetje Velenje, pa seveda v tej zvezi najbolj zanima, kaj prisilna poravnava pomeni zanje, za naložbe, ki se jih lotevajo, zii obnove in podobno ter posledično za denar, ki ga vplačujejo v rezervni sklad. »Prisilna poravnava z denarjem lastnikov in nji- hovimi načrti obnov nima no-h;me zveze. To odločno izjavljam. S prisilno poravnavo ne bodo lastniki ničesar izgubili. Njihov denar in njihova lastnina sta iz postopka prisilne poravnave izločena. / njo želimo, naj poudarim Je enkrat, reorganizirati podjetje in na zdravih temeljih nadaljevati delo, za kar jřjnčimosamo in izključno s svojim kapitalom»« pravi. Tako s lei^avami kot s cilji podjetja bodo vdneh. ko potekajo zbori lastnikov, seznanjřdi tudi le. Predstavnike lastnikov pa so z vsem temeljito seznanili že prej, takoj ko so se odločili, da predlagajo sodiSču ukrep prisilne poravnave. Računajo, da b(xlo do 17. aprila padali predlog finančne reorganizacije. Obveznosti bodo poplačali v skladu z ugotovitvami dejaaskega premoženja ptxljeija. Tega v\iem trenutku - med osta- lim -preverjajo poobla^ni revi-zoîji. »Pogovorili smo se tudi z vxemi dobavitelji. Obljubili .so, da sodelovanje s Stanovanjskim podjetjem Velenje ne ho prekinjeno. In rfes ga doslej še ni prekinil nihče. Da pa tudi mi mis- Janko Popovic: »Za uspett prisilne poravnave jamčimo iz-kijučno s svojim kapitalom. *< limo zelo resno, dokazuje podatek, da obvezni>sti, ki jih imamo do dobaviteljev, od 24. januarja redno in dosledno por^ivna-vamn,« pravi Popovic. V Staniivanjskem podjetju, nastalo je leta Je daneszapiv .sienih 29 ljudi. Nekateri sov zadnjem letu odi>Ii, nekaj jih je v podjetje prišlo na novo. 'ibliko jih bo v podjetju tudi v prihodnje. Tako kol doslej se bodo ukvarjali z upravljanjem in vzdrževanjem, tudi preko lastnih servisnih in storitvenih služb. Njihc^vi nadaljnji koraki pa bodo usmerjeni v povezovanje. Danes, so prepričani v Stanovanjskem podjetju Velenje, brez tega ni prihodnosti niti na slanovimj-skem področju, pa naj se tega eni se tako branijo. Najprej pa bodo, so odločeni, utrdili položaj. Pri tem, pravijo, računajo na dosedanje uporabnike njihovih storitev. ■ 1V znamenju 50-letnice 01 yfň 2 CA Pisalo se je leio 1955, ko se je skupina ljudi v t^kalah odločila, da sc tudi v tem kraju ustanovi gasilskport-nega druStva. Kako boste obeležili jubilej? Rajko Arlič predsedniii POD Skale: »Začeli smo z obnovo (Gasilskega doma, deloma z ureditvijo o ko lice. Ve liko dela pa nas čaka saj moramo zbrati sredstva za nakup nwega gasilskega vozila za prevoz moSiva ((îVM-1). Prav tako pa bomo pripravili osrednjo slovesnost 25.junija 2005 na kateri bomo svojemu namenu predali novo vozilo in izdali priložnostni bilten. Po nekajletnem premoru obražcvanju na^ih članov, preventivi in rednim mesečnim operativnim vajftjji. Kiajanom v našem požarnem rajonu bomo omogočili nakup gasilnikov. Hkrati pa smo v pričakovanju mwega gasilskega vtizila. ki bo zamenjalo 18 let staro vozilo.« /a plesno točko med občnim zborom so poskrbele mlade domače gasilke, za obilico humorja pa mladi gasilci iz POD Ra dm i rje. Zći Skalskc gasilce bo torej vse prej kol lahko s tem pa pestro leto. ■ Tekst in foto: Glinšek Sandi Samooskrba s kurivom V Novi Slin i šele irelja torka l)ioinasne [)oli v Sloveniji - Na kmetiji Slapnik ktiilvo pridol)ivaio sami in si zafioiavljajo \vc\e udobje l)i\ania - Sodelovanje slo\enskili niinisli^lcv, gozdariev in e\i()pskili proji^ktov Na Slapnikovi domačiji v Niwi Š-tifti so pred nedavnim odprli novo točko na slovenski biomasni poti. Enostavneje rečeno je to sodoben in gospodaren način rsbe lesa za ogrevanje, kmetija Slapnik pa je primer dobre prakso pridobivanja, predelave in rabe lesne mase iz lastnega gozda. S prehodom na stxioben in okolju prijaznejî^i sistem ogrevanja z les-nimi sekanci so na kmetiji pwečali učin-ki">vitost rabe icgii kuriva in si zagotovili v^čje udobje bivanja. Dejansko je to primer samooskrbe s kurivom za ogrevanje sta-niTvanjskih površin in segrevsinje sanitarne vode. Na domačiji dobro gtîspodarijo že preko s:o let, imajo 25 hektaijev gozdov, pazniki merijo 13 hektarjev, še dodatnih deset hektarjev travnikov pa Imajo v najemu. Do lanskega leta st^ uporabljali klasičen kotel na polena, priložnost pa je nanesla, da sose odločih za zamenjavo kotla s sodobnim in avtomatiziranim sistemom na lesne sc kance uveljavljenega avstrijskega izdelovalca. Naložba sodi v sklop spodbujanja rabe ob- mladinsko in komandno sobo 1er delavnico. Zaključna dela pa potekaio v klubski sobi. Prav tako so v jesenskem delu pričeli z urejanjem okolice. Za brunarico bodo namreč uredili poligon za vaje gasilskih dc.setin. V spomladanskem času so se z devetimi desetinami udeležili tekmovanja OZ Velenje. Z dc-selmo veteranov in članic B pa so se udeležili državnega gasilskega tekmovanja v Kočevju. V maju so počastili god zavetnika gasilcev in se udeležili Florja-ni>ve sv. maše za vse rajne in žive člane. KJjub delu so našli jeseni čas za druženje in rekreacijo. lako so imeli piknik pod pa bomo pripravili pravo gasilsko veselico z ansamblom Slovenski zvoki.« Gasilsko društvo Skale šteje danes 203 člane, oá tega 66 članov mladine mlajSe od 16 let. Po površini požarnega rajona pa je največje PCiD v MO Velenje. Kako je minilo leto 2004 na področju operative? Martin R^pnik píweljnik PGD Škale: »Imeli smo en večji požar na gospodarskem poslopju, dimniški požar in nekaj požarov zapuščenih vozil. Presenetila pa nas je intervencija v kateri smo reševali mačko iz 30 m visoke smreke. V tem letu bomo dali največji poudarek na iz- Pmoinj, (eiefoft: 5 7ZB m SabvkB, teitton: B91Z21Ů e-mii: koiario^^i^Mel TRGOVINA KOŠARICA Pemovo X7a (pri Veliki Pirešici) TtoMforif 03/ 972 80 80 SemeitsM krompir Desire A25/nkg samo 89.00 Zerr Ija za presajanje 501 Cvetal 79d,00 Čokolho2kg 1.990.00 Moka pa v novcni zakonu v ribištvu oliranjinu; Miiena KrstíČ - Planine Veknje. 27. re))ruar)a - N^ídelj-sko dopoldne so ribiško koćo oh i^kaLskcm jezeru zasedli ribiči. Zasedajo jo dnevno, a lokral sc jih je zbralo vcdškodnina pa sperma. »RilK so dr/avne, ptice pa ludi. Z odškodnino ne bo nič. Skušali jih bomo preganjali, kaj drugega pa ne pride v pi^iev,« je pojasnil la-krat še slari predsednik družine Jože Sumah. Po volitvah, ribiči so volili vodstvo, upravni odlx)r in čhine komisij, pa je govoril /e kot novi. FVi ^avi že v tretje ne bo nič nove^. Sicer pa ribiči ludi v prihodnje ne bodo .samo lovili, bculo ludi vlagali, urejali okolico jezer in obrežje Pake, do tja, do koder je ta v njihovi »pristojnasti«. Skrbeli bodo za ribiški podmladek, za urejen ekosistem, tekmovali bodo, lovili in,se družili. Nekaj dela pa jih čaka v prihodnje Še na enem področju. Slišali je, da vlada pripravlja nov Prišla jih je po/o v/ca, zanimalo pa jih je marsikaj. Tam pa črno na belem piše: ščuka, 5(J centimetrov. Do ta-krai pa, so rekli eni, lahko športni ribiči to dolžino že izvajajo v praksi, lako kol lahko ravnajo ludi pri smuču- Eden od ribičev, Jože Hriber-nik, je menil, da ni v redu, da imajo mladinci letno predpisa-niii samo 5 udarniških ur. Tako zakon o ribištvu, ki vsebuje tako dodeljevanje koncesij kol vodne pravice. în pričakovali je, so menili eni v nedeljo, da bodo ilsii, ki Stí vodne pravice imeli do lela 1940, io pravico želeli pridobiti nazaj- Tu se bo treba pravočasno vključiti, da bcxlo, kol .so rekli, vsaj ohranili pravice, ki jih imajo dane^. ■ Za tabornike uspešno leto Natančno dve uri in enajst minut je prelekli pclek trajal leini občni zbor društva labornikiw Rod Jezerski zmaj Velenje. V lem času je 40 članov RJZ potegnilo Črto pod taborniško leto 2(ii 14, v katerem je rod praznoval ."^5 let obstoja. Največja akcija v olimpijskem letu je bila seveda letno labor-jenje v Ribnem pri Bledu, ki se ga je udeležilo blizu 4ÍH) članov največjega slovenskega rodu. Aktivno so sodelovali tudi na različnih taborniških in ^«lalih akcijah na ravni Slovenije. Tako so na republiškem orientacijskem tekmovanju zasedli iri druga mesta (PP - punce, grče ;upn( li'.ji državnem mnogoboju prejeli najvišjo možno oceno. Poleg tega so v RJ/ organiziaili zi-movanj, orientacijsko tekmovanje STPM (Še ta pi>^as-nemu mine), šaljivo tekmovanje tkalska liga ka te briga ..., prireditev ob Tednu vscživljen-jskcga učenja, Iskanje zmajčka ter Šc precej manjših akcij ... in kot največjo »nciaborniško« akcijo velik pn.ijekt Adventure race Slovenia-Velenje 2004. Po občnem zboru ostaja vodstvo rodu v večji meri nespremenjeno. Tri najpomembnejše funkcije tako še naprej zasedajo Matej ilauptman, Sandi Olinšek (oba načenika) in An- ion De (\ysia (starešina rodu). Cdini pravi spremembi sla na mestih načelnika za (Kî (odslej Barbara Kelher) in PP (odslej Blaž Lipičnik). Ćez leto dni pa se pripravlja tudi menjava na načelniškem stolčku... Na občnem zboru v velenjskem gasilskem domu so taborniki z veseljem pozdravili tudi mnoge goste... župan MO Pesja, Dravograda in Mislinje. vSe kralek pogled naprej. Večina zimovanj je že za »zmajčki«, v nadaljevanju leta je na j^oredu še leino taborjenje pa STPM. ŠkaLska liga. Adventure race Slovenia-Velcnje 2iK)5, Iskanje zmajčka, tedenski vodovi sestanki, tekmovanja, akcije ... Ilja» pri tabornikih nikoh ni dolgčas! - 1'antje in skimno), murni in najmlajši MC-ji pa so na r f^ ^ Velenje Srečko Meh. Dranko Poklic (20. MOTB (motorizirani bataljon) Slovenske vojske Celje), Alojz I (udarin (TI(? Velenje), Boris BrinovŠek (P(ÎD Velenje), Jože Lemež (P(;D Skale), Jožeť Kavličnik (Športna /ve/a Velenje), Janko RamŠak (MO Velenje), Andrej Oman ter predstavniki rodov iz In čisto za konec-v torek so taborniki RJ/. prejeli prbnanjc Civilne zaščile Slovenije za dolgoletno sodelovanje na področju zaščite in reševanja. Več o tem pa ludi v Našem času čez leden dni. Tekst: Sandi & Hugo, Foto: Upe Tudi tokrat za otroke iz Loga V soboto, 19. februarja, je Drušlvo humori'^îov Velenje organiziralo že 4. iradicionalniple.s, ki je namenjen predvsem občanom oziroma razvedrila potrebnim ljudem iz Velenja in okolice. Lahko se pohvalimo, da smo v prečudovit ambient resiavracije Jezero privabili Slovenijo v malem. Prišli so namreč nííši dobri slari gosije z 7 novim besedilom za našo novo himno (imamo namreč svoj narodnozabavni aasambel HA I lA I lA, ki je zelo aktiven in je prav tako popestril program večera). Ta večer smo v naše društvo sprejeli tudi nove člane: to so, na njihovo željo, Brajdimir in Berta iz Novega mesta in Ivica Cvikl. Kol vedno smo ludi s le prireditve namenili Gorenjske, Dolenjske, s Koroške, Savinjske in širše Štajerske. Tudi za ptviebne skrile gi'stesmo p^wkrbeli, saj smo prisolne presenetili z nastopom Vlljja Resnika, našo članico Mateje» Jan in znanima humoristoma Brajdimirjem in Berlo, ki sla z novim programom presenetila in nasmejala Še liste najbolj resne, 1er avtorico besedil mnogim glasbenim skupinam. Tudi nam jc napisala že več besedil, To je žnaša mama* Ivica Cvikl i/ /.alca, ki nas je prav lako na la večer nagradila del sredstev za nakup Športnih rekvizitov za otroke iz Loga pod Mangartom, ki jih je pred leli prizadela huda nesreča. Zrn upitvfta Ktf »«dmfnlt d a.Q.Cmtk(i<8un& w^wovranCJlOfr Kwplafinc oiiV/eiUMMlir OiuSM. y fJnan^lh MiuihJn v9«rieeQ04bMbpi4ln«(^IK kl MtiJ«niJe »rWupni ^MvrkptAvIkifn uprevtiwfls vjâ|«mri*eiM«di. ^Mm himU M peqMo*fi« wlnvrilseo^MJ^Ai n«iDl«^nim Celjanom pa se Velenjiani tudi prvemu ie niso odrekli. Zahtevne cilje so zaCeli dobro urcsnićevati. V slovenskem pokalnem lekmovanju so zanesljivo izkv:ili močno ekipo Jeruzalem Orma?.. Doma so zmagali s kar 16 zadetki razlike, na povratni v Ormořu pa [zgubili /a enega. S lem sicer niso izpolnili svojih obljub, Šteje pa seveda samo uvrstitev med Štiri najboljša moštva, kjer pa sc ne mislijo ustavili. Odlično in po napovedih nadaljujejo tudi državno prven- stvo. V uvodnem krogu so v Rdeči dvorani premagah trboveljski Rudar, še bolj odmevna in pomembna pa je bila zmaga nad neugodnim Tcrmom v Ško-Iji Loki. Pomembna zato, ker so z njo na drugem mestu že prehi- teli Trimo. Pri tem so jim krepko pomagali ludi Trbo-veljčani, ki so v svoji dvorani dokaj nepričakovano in gladko premagali Trebanjce, Povsem razumljivo je, da «pomoč« trboveljskih rokometa^'v ne bi imela nobene vrednosti brez (odlične igre in zmage Velenjčanov v Š-koiji Loki. O svoji usodi pač odU>Čaj(5 sami. Tretji krog pomladanskega dela prvenstva so igralci (ji^rc-nja (xligrali sinoči, ko so se po dveh pokalnih tekmah v kratkem času ^e tretjič srečali z moštvom Jeruzalem Ormo?. Pred tekmo so igralci napovedovali novo zmago, poslastica napornega tekmovalnega ritma paprihajavsoboio. 'Ibbočetrt-llnalna tekma evropskega pokala pokalnih zmagovalcev z moi>tvom l/vidačiz LjubuŠkega v Bosni in Hercegovini. ?^leia najboljše moštvo v svoji drŽavi ima burno zgodovino, »skavti« pa so skupno osvojili osem na-slíwov prvaka in devet pokalnih Icworik. Od teh so najbolj pomembni trije naslovi prvaka in dvapi>kala, kist^jihisvojilivza-dnjih letih, ko .so v Ljubu^kem zgradili ludi sodobno i^porlno dvorano za 4.000 dedalcev. V minulih letih so se dvakrat uvrstili v 3. krog pokala pokalnili zmagovalcev, kjer so klonili proti Barceloni in danskemu Frcde-riksbergu. Letos v predtek-movalni skupini lige prvakov za ('iudad Realom iz Španije in Koldingom z Danske osvojili tretje mesto, pri čemer so enkrat premagali močni Kolding, obakrat pa so bili boljši od Švicarskega moštva Pfadi Wintert-hur, drugo mesto in napredovanje pa so morali zaradi slabše razlike vzadelkih prepustili Kol-dingu. ■ Sedaj za poifinaie (S. Vovk) REKLI sa o lej lekmi so javnosti spregovorili na ponedeljkovi novinarski konferenci, na kateri nptimi/ma ni manjkalo« pač v skial) slovesu od (»tirenja v svojih rokah /eM tudi evropsko lovoriko. JhiiÍ /ivko. predsednik TRK Gorenje: »Pomladanski del se je dejansko že začel, tekmovalni ritem pa je zelo naporen. Moštvo je začelo zelo dobro, igralci so iz- jemno motivirani, taksen pristop pa mora rodili sadove na vseh treh iVontah. Cilji ostajajo nespremenjeni» torej visoki, pri čemer upam, da ne bomo ponovili nekaj jcseaskih spodrsljajev. Vsekakor se vidi. da so fantje trdno odločeni doseči veliko v tej sezoni. Vsobolonas čaka zelo dober nasprotnik. 7jx-vedamo se, da bo tekma ležka, imamo pa zelo realne možnosti za naprcdiwanje v polfinale. Res bi bilo zelo lepo. Če bi sc v icm evropskeîn tekmovanju še drugo leto zapored uvrstili med Štiri najlx^ljse, povsem j«isno pa je tudi, da si želimo :>e kak?^no stopničko viSje.« Ivan Vilj(lI,trener: »Sobotnega nasprotnika dobro poznamo- Imamo posnetke njihovih lekem, s Prcventom smo jih gledali v živo, bili pa smo ludi pri njih na pripravali. To je odlična ekipa z odličnimi p^^samezniki. Med njimi je ludi zlati hrva.ški olimpijec Denis Bunlič, tretji strelec uvodnega dela lige prvakov MirsadTerzič, omenili pa velja ^e zelo neugodnega krožnega napadalca Mirka Sušiča, da o trenerju Jo- sipu Glavaču niti ne govorim. Vsekakor se Iximo dobro pripravili, predvsem pa upam. da si bo Vid Kavtičnik pozdravil poškodbo in da si bomo z najmočnejšo postavo zagotovili zadiistno razliko pred povratno tekmo.« Sehasijiiii Sovič, kapelan: »Resnično smo zelo molivi-rani. Pred začetkom drugega dela smo sc veliko pogovarjali med sabo in sc dogovorili, da je vsaka tekma ne glede na nasprotnika zelo pomembna, na vsaki moramo dokazovali svojo kakiwc^sl in moč. Močni smo po imenih, imena pa na terenu ne igrajo, zalo moramo biti predvsem močan kolektiv. Kljub dobrim rezuliatom v nadaljevanju se/one na^a igra še ni tista naša prava, zmoremo in moramo igrati bolje. V evropskem pokalnem tekmovanju med osmimi moštvi ni več slabega, vsako lahko premaga vsakega- S sobotnimi nasprotniki smo že igrali prijateljsko tekjne, vseeno pa se bomo nanje posebej pripravljali, /agc^ tovo pa bomo dali vse od sebe. pri tem pa si želimo glasne podpore s tribun.« Vid KiJVtifnik: »/ix[ som si na povratni tekmi v Ormi>žu rahlo poškodoval komolce. Podajani sicer lahko, zelo pa me ovira pori strelu. Upam, da bom lahko v soboto s polno močjo pomagal soigralcem in da na naši desni strani ne bo ležav. (3oslje so zelo močni, vendar premagljivi, ludi sam si želim bučne podpore s tribun, ki nam bi dala krila za dovolj veliko ra/liko pred vri>>čo povratno tekmo.« ■ Prvi domači poraz Elektre Košai^karji liickirc pieišnjo si'ixlo v (lornari dvoi aiii gostili ljubljanski (Jeoplin Slovan. ki jih ic kol prvi v letošnji sezoni uspoi u^jnali v šošUuijski športni dvorani Tjaša Rehar_ Potem ko je Elektra v pokalu Spar odlično igrala proti Olimpiji, so se tudi pri Slovanu zavedli, da gre za odlično ekipo, zal.o so se nanje dobro pripravili. V prvi četrtini je bila tekmaizenačena, naio pa so si goslje iz Ljubljane priigrali nekaj točk prednosti. SoštanjČani so z bojevito igro sicer .skui>ali ujeli razpoložene goste, vendar jim tokrat v napadu ni prav nič uspevalo, tako da je zmaga zasluženo odšla v Ljubljano. Igralci Clekire so v napadu grešili tudi v dobro izdelanih akcijah, tudi uspeli skočiti za zgreknimi meti, a kaj ko žoga niti v drugo in tretje ni hotela skozi obroč- Ob koncu so tako imeli samo ^7-od-stotcn met iz igre. Še najbolj razpoložen je bil ponovno Salih NuhanoviČ z 18 točkami, sedmimi skoki in tremi blokadami. Sama liga se je izkazala zazelo zanimivo, saj ni več ncp'^i ažene ekipe. E>viga se forma novome.^ke Krke, ki je v zadnjem krogu ugnala domžalski I Jelios, pred tem pa ludi Sl merilas Postojn-skojamo. Šosianjčanisov prvem delu proti Postojni dvakrat zma- gali, v domači dvorani kar z neverjetnih 105 : 69. Ti dve zmagi sla sicer razlog za optimizem, vendar v drugem delu prvenstva ne Štejeta nič več. ŠoSlanjčane čaka pov.^m nova tekina in nova priložnost za dokazovanje. Po do sedaj prikazanem v drugem delu prvenstva se bosta prav Elektra in Postojna potegovali za četrto mesto. v sredo, 9, marca ob 20. uri, pa bo Elektra v domači dvorani gostila domžalski llelios. Zaključek sezone mlaiših kategorii v senci čUinske ekipe v Elektri deluje cela vrsta mladih košarkarjev. Nekateri med njimi že kažxjjo obilo košarkarskega znanja in ludi irkajo nasrata Članske ekipe. Pri najmlajših, ki se predvsem spoznavajo s koSarko, pa je najpomembnejša mn<5žičnosi. Tako imajo v šolo ki-«arke, ki deluje po osnovnih Šolah v Šaleški dolini, vključenih veliko olrok. Že pionirji pa trenirajo vsaj petkrat tedensko, karje obrodilo odlične rezultate, saj so se že drugo sezono zapored uvrslili na zaključni turnir čelverice, kjer so letos osvojili izvrstno tretje mesto. Tudi kadeti nastopajo v prvi ligi, tekmovanje so zaključili na odličnem devetem mestu, Prazninaje v ekipi mladincev, kjer je imela Elektra v letošnji sezoni samo dva igralca, zalo so tudi v mladinski ligi igrali kadeti. Nastopali so v drugi državni ligi, tekmovanje pa so izkoristili predvsem za nabiranje izkušenj mlajših tekmovalcev. Poraz na Bledu Odbojkarjiv I. državni ligi so začeli drugi del prvenstva. Raz-deliliso se na dve skupini- Spodnji del se bori za obstanek med elitno druščino. Prve štiri ekipe, med njimi je drugo sezono zapored tudi odbojkarski klub Sošlanj TopolŠica, pa se borijo za nasl leg SoŠtanjČanov se je med elitno červerico drugič zapored uspelo uvrsiiti samo šc Galcitu Kamniku, medlem ko sla Svil in Salonil zamenjala Olimpija in izvrstni Autocommerce, ki so mu že pred začeikom sezone pripis<">vali veliko možnosti za končni uspeh- Blejci opravičujejo vlogo prvih favoritov, saj igrajo res izvrstno, osvojiJi pa so ludi že pokal Slovenije in torej naskakujejo dvojno lovorikiî. Odbojkarji Autocommerca igrajo svoje domače tekme v Radovljici in tam so v prvem krogu mini lige gostovali Soštanjčani, Še petič letos (trikrat v prvenstvu in dvakrat v pokalu) pa so morali Blejcem priznali premoč. Ibkral so igralci Autocommerca slavili s 3 : 0. Prva dva niza sla bila še dokaj izenačena, v zadnjem pa so varovanci Bruna Najdiča, podobno ki)i večkrat leios, ponovno povsem popustili in osvojili le 14 točk. Podobno je sicer kazalo že v drugem nizu, saj so gostitelji vodili že z 21:14, vendar so ^ošianjčani z delnim izidom 8:2 približali na točko zaostanka 22:23, več pa jim žal ni uspelo, saj so imeli Blejci vrsto nizpoloženih igralcev. Med njimi je bil tudi Ra-dovič, ki je pred letošnjo sezono bil z eno nogo že v Šoštanju, vendar se je nalo premislil in odšel na Bled. Veliko bolj izenačena je bila druga tekma med Olimpijo in Calcilom. Po petih nizih so slavili slednji, čeprav je Olimpija vodila ž^ z 2 : 0. fsdini liga se igra v ritmu sreda — sobola, drugi krog je bil torej že simK^i. V .Šoštanju je gostoval Caicit Kamnik. Ze v soboio pa se bodo odbojkarji Šoštanja TopolŠice v Ljubljani pomerili z Olimpijo. Vse domače tekme v mini ligi bodo aktualni državni prvaki igrali ob sredah, že 9. marca tako prihaja v Šoštanj Autocommerce. Tekma se bo pričela ob 17. uri. ■ Tjaša Rehar nikoli sami 107,8 Zima se je inova poigrala Zai^acii iieugodiiifi \Tenienskih raziiid^ /aoolek sponiladanskcsí^ (Iclři prostavîli /goîreiasi Rudarja, ki se želijo vrnili v prvo ligo, bodo lorej v nedeljo, 13. marca, gostovali pri Livarju v IvanČni (ioriei, nogometaši Šmarna pa bodo na svojem Igri^u gostdi Svobodo. Rudarjev trener Dnij^c» Ki>-slajn^kje dosedanje priprave takole ocenil: »Prepričan sem, da srna dobro pripravljeni. Majhen problem se je pc^javil lik pred prvimi lek-mami, v i^bliki snega in mraza seveda. To je pomembno, saj jc lo čas zaključnega uigravanja, katerega potek je vreme nekoliko spremenilo. So pa vremenske razmere večinoma za vse enake.« 'Aa vas je vendarle malo drugače, saj imate na voljo ifirísčť z nfttei/uf (ravo? »Res je, ampak lani smo vseeno bili leden dni na morju, kjer so razmere za vadbo le boljše.« Oh trm so v kluhu nemara Cffdovifijni. saj so nekaj le pri* var^ťvali. Koliko pa je na voljo if*ralcev? So kakšne poskodhe ali dntf^ tazave? »Na voljo imam 20 igralccv in v bistvu tudi imena za prvo enaj-slerico. v prvem krogu ne bosta mogla igrali SpreOakoviČ in Mujakovič, za nameček pa se je pa^kodoval Šc I lalilovič, lorej je bilo treba poiskati zamenjave.« Vpn em krft^u nadaijc\'anjo boste gosioyati pri Livarju v hančni (»orici. Gotovo boste igrali na vnago? »TojepoIavšek. eno Patrik Rose. uspešna pa je bila tudi dvojica Kljajič/Go-lavšek), nato pa so s 6 : 3 premagali i>e neposrednega tekmeca za preboj v drugo ligo, ekipo Rakeka (na tej tekmi jc tri pasamične zmage dosegel Miha Kljajič, dve Jaka Go-lavšek, Miha in Jaka pa sta bila uspešna ludi v igri dvojic). Ekipa Vcgrad II je pred zadnjim krogom z 28 (očkami na drugem meslu prvenstvene razpredelnice, tako da.se bo v dodatnih kvalifikacijah borila za uvrstitev v 2. državno mo.^ko namiznoteniško ligo. V nedeljo, 27. februarja, jc bil v Ljubljani 3. odprti turnir Republike Slovenije za mladince in mladinke, na katerem je nastopilo tudi sedem mladih Igralcev Vegrada. Najbolje sta se odre/ali Tamara Jerič in Ivana Zera, ki sta izgubili Šele v pol-finalu in tako asvojili 3. do 4. mesto, Miha Kljajič in Jaka Go-lavšek sta se na koncu v konkurenci mladincev uvrstila na mesta od 5 do K Patrik Rose pa na mesta od 9 do 16. ■ OK Čim prej z dna lestvice NK SinarliU) Za močno pomlajenim moštvom Šmannega je dober mesec pripniv na drugi del pr-vsastva v 2. državni ligi. Mladosti ekipe je treba prišleti tudi neizkušenost, velika ovira za uresniči tev ci Ijev v pomladanskem delu pa ho tudi skromno število igralcev. Na začetku priprav jih je pestila tudi slal>a telesna pripravljenost, ki jo pridno krepijo, zaradi slabega igrišča in neugodnih vremenskih razmer pa imajo težave ludi z uigram^tjo. Oboje so skušali popravili z igranjem prijateljskih ickem, preložitev začetka prvenstva za teden dni pa jim bo pri tem dobrodošla, čeprav bodo ^e vedno težave z vremenskimi razmerami. Zelo verjetno torej jc, da bodo moštvo in igrn oblikovali tudi s prvenstvenimi tekmami. Jesen so skleniU na zadnjem mestu, njihovvelik cilj pa je, da ga čim prej prepustijo drugema Vnaprej se z izpadom vsekakor niso sprijaznili, »saj ni predaje» dokler je žoga živa,« kot je slikovito dejal Ircner Drago Nežmah. ('etudi jim rešitevne bo uspela, bodo nadaljevali v nižji ligi in naprej ustvarjali moštvo za čim hitrejši povralek med drugoligai^e, »kamor to moštvo dejansko tudi sodi,« kot je pribil Drago Nežmah. ■ jp Zagotovljen obstanek Konec tedna so predzadnji krog rednega dela prvenstva od-igrali nogometaši v prvi državni ligi malega nogometa. Igralci Naziirij so pred tem paiccj nepričakovano izgubili kar tri tekme zap<')red in se /našli v boju '/.'A obstanek, pri tem pa jim nikakor niso šli na roko nekateri »čudni« izidi. Zadnjo tekmtavitevgi*iti7vinjo prebili le enkrat, Ajdovci pa so za 1:1 pred (xlniorom zadeli iz nasprotnega napada. V nadaljevanju pa je gostuj oča obramba popustila pred zavzetimi in razigranimi domačimi igralci, ki so dc^egli kar 7 golov za veliko slavje pí*) tekmi. Zadnji krog rednega dela bodo odigrali šele prihodnji konce lidna. v končnici pa bodo im^fštva igiala pjvi z ostniin in tako naprej, lorej je boj za pr- vaka in ostala mesta Še odprt. Igralci Nazarij so trcnulno na 7. mestu, uvrstitev pa lahko izboljšajo, če bodo v zadnjem krogu na gostovanju v Ljubljani premagali Mctnipol. ki je s U^ko naskoka mesto pred njimi Konec tegii tedna se bodoštiri najboljšii moštva v Kobaridu pi> merila za nasUw slovenskega po kalnega zmagovalca. Polfinalna para sla d<")mači Oplast in Nazarje ter Svea Lesna iz Litije in Puntar iz Lblmina. Zmagovalca sc bosta seveda pomerila za naslov, tretje mesto pa bo o.svojilo mošrvo, ki bo v in^lHnalu izgubilo s kasnejšim prvakom. ■ Jp Sest odličij za velenjske atlete Mladi atleti in atletinje velenjskega kluba so se odlično iykazali na dvoranskem državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke, ki jc bilo v soboto v Novi Gorici. OsvojQi .so 6 kolajn, eno zlato, tri srebrne in dve bronasti. Tudi njihovi rezultati kažejo, da so v vzponu, torej lahko na tiikmovanjih na prostem pričakujemo Šc boljše dosežke in tudi uvr.stitve nekaterih na evropsko in svetovno mladinsko prveasivo, zlasti pa na igre mladih. Z odličnimi 591 cm je v skoku v daljino zmagala Nina Kokot, druga mesta so osvojili Gorazd Krivanek v 44(1 cm v skoku s palico, z o.sebnima rekordoma Maja Mihaljinec na 60 m (7.82) in Živa Koželjnik na 60 m z ovi-Tiimi (8.94), prav tako z t^b-nim rekordom (8.25) jc bil na 613 m z ovirami tretji Ado Ahme» Živa Koželjnik in Nina Kokot, zadaj Ado Ahmetovič, Go* razd Křivánek, Maja Mihaljinec in Petra Poznič tovič. tretja pa jc bila tudi Petra Poznič z izenačenim osebnim rekordom v skoku s cm). palico {m m V. P IJga TelckcMii, i[i. k. Termo - Gorenje 28 : .^4 (14 : 18) Gorenje: Podpečan, Skok, Tamše, J. Dobelšek 1, Bc-dekovič 1, M. Ošiir 3, B. O.^tir, Sovič 6, Sirk 3, llič9, L. Dobelšek 3, Simon 1, Lesar 1, Zrnič 6. 1, A SkL. 2.clel/a napredovanje, 4. Elekira - Geoplin Slovan r4:83 Elekira; l ludarin, Šipura, Ar-zen.šek, Ručigaj 4, Krejič 13, Tako so igrali Nedeljkovič 2, Buršič 3, VidoNnč 11, Nachbar, Cmer 10, Nuha-novič 18, Ivanovič 3 Vrstni red: 1. Geoplin Skwan 7, 2- Krka 7,3. Helios 7,4. Elekira 6, 5. Poslt^jnska jama 5, 6. Kraški zidar Jadran Kras 4 I. DOIi. moški, mini lij^a. I. krog .^tocommercc Bled-Šoštanj 1bpolšica3:(i(22,23.14) Šoštanj Topolšica: Vinčič, S. Sevčnikar, Cebron. Tot, Pavič. Dj o rdj e vič, Fuj.s, Primožič, Poměr, Satler, Sovinek, D. Sevčni- kar Vrsini red: 1. Autocommercc Bled51,2,(aicii l^mnik4I,.\ Olimpija 38, 4. Šoštanj Topolšica .36 HiMN. 17. krog: Nazarje-KIX AjdovščinaS : I (1:1) Strelci: l:i)-Prescčnik(6), 1:1 -Slokar(ll), 2:l-J. Šemcnc (22).3:I-Kolar(23).4:I-J.Š. emenc (28), 5:1 - K. Šemenc (2% 6:1-D. Kugler(38),7:l-Mctulj (39), 8:1 - Metulj (40). SPORT IN REKREACIJA Ana šesta v kombinaciji Dol^ in naporna tekmovalna sezona v vseh smučarskih disciplinah je na visku. Swuwna prvenstva se vrslijoomî /a drugim, sklepni del svetovnih pokalov v vseh smučarskih /cvrsieh pa sele prihaja ZanamijeludisvcU^vno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki so ga na^i orli sanjsko sklenili z naslovom sveuwncgii prvaka Roka Bcnkoviča in ekipnim bronom na isti napravi, pa še s čeíriim,pclim»icsiimmcsiom in astalimi odmevnimi uvrstitvami. Na tem pivensivu se je v konkurenci najboljših svetovnih mojMrov kalil Se mladinec in član SSK Velenje Anžc Obre/a. kar bo velika sp<')dhuda /a njegovo nadaljnje del<^. Minibje tudi mladiasko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki pa se gotovo ni izteklo po i^eljah Ane Drev. V veleslalomu, njeni najboljši disciplini, je osvojila skromno 25, meslo» v trojni kombinaciji smuka, veleslaloma in slaloma pa je osvojila odmevno 6. mesto med najholji>imi mladinkami sveta, od kaicrih sc jih jc nekaj že močno uveljavilo tudi v svetovnem pokalu. Pomembno je tudi. daAna ire-nutnovï^di vwlcslalomski rćizvr-stiivi za evropski pokal. Vodilno mesto si je zagotovila s po eno zmago in tretjim mestom, trikrat pa je bila na tekmah za ev- ropski pokal Četrta. l ina r 2. v Boi^riji Dohro so v zadnjem . Martin Oaler, 36. Mi^l Mednarodna tekma. Arcaiis (Andora)« mlajši dečki • slalom: I. Misel Ži:rak. super ii: 2. Misel Aerak. stiirej^e deklice: 9. Ajia Michelle Stipič; mednarodna tekma - slalom« Sljeme (H nas ka), nilaji>i dečki - veleslalom: l.MartinCater,slalom: 12. Martin f'-ater, starejše deklice -slalom: 3. Urška Ahac. 8. Ana Michelle Stipič, starejše deklice -veleslalom: 2. Ana Michelle iilipič, 16. UrSkaAhac. kcfjijska lekmovanja: Pokiil vzhodne regije - super Gy CYna, 19.02.05« ciciban ke: I. Nina /.nidar, 3. Katja Murne, 11. Eva ZimSek, l.\ Ana /imSek. cici])ani: 2. /an 1 Iribar, 13. Gal Cirar; Pokal v^hoani: 5. Zim I Iribar, 13. Gal Cirar. ■ Dobra Anžetova izkušnja .Anže Obre/ii je s klubskim in tudi reprezentančnim trenerjem Igorjem Jelenom uspešno nastopil na svetovnem prvcasivu v nordijskih disciplinah Obcrstdorlu, kjer je tekmoval na krajši razdalji nordijske kombinacije. Po uspešnem nastopu v kvalifikacijah se jc po skokih uvisiil na 39. mesto med 55 najboljšimi kom-binatorci na svetu. Po teku na 7.5 km dolgi progi je kot drugi najmlaj.Š! udelei^cnec zasedel 49. mesto. 'Ib jc lepa popotnica za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec marca v Finskem Rovii nie miju, gotovo pa odlična izkušnja in spodbuda zase bolj zavzeto tlelo. SSKVelenie nadaljuje z osvajanjem najvišjih mest tudi med pionirji. Ikkoje (Jasper Berlot v nedeljo postal državni prvak v nordijski kombinaciji pri dečkih do 15 let, Marjim Jelenko se je okitil z brtînasto medaljo, Zigii Omliidič pa je zasedel 9. mesto. Bcrlot je zmagal tudi v pokalu CV)ckta, v kategoriji dečkov do 14 lei pa je Klemen OmladiČziisedel 4,, Ti)ma>^/.izek l4.,.rclcnko 15., Miha (laber kljub padcu 26., Niko Hiíaj'33. in Patrik Jefcn 41, mesto. Na 14-mctrskiskakalnicÍvskťt-kalnem centru ob Velenjskem gradu je bilo v soboto zelo ivahno,sajje domači klub iA'edel drzawo prvenstvo zii cicibane do 9 let. Mladi skakalci .SSK Velenje so se zelo izkazali, saj jc Matevž Samec cKvojil 11. mesto, najmlajši med vsemi nastopiij(")čimi Vid Vrhovnik je bil 18., Andraž !Sîor-man 39. in Bhiž Sluga, ki je sploh prvič tekmovali, pa 55. mesto. V Moravčah jc bilo pokalno prvenstvo za dečke do 10 let, na katerem jc ponovno zmagal državni prvak v tej kategoriji Uril KraJnčan. član SSK Velenje, ki jc tako osvojil tudi skupni pokal Gockta, SSK Vcicnje Še naprej vabi v svoje vrste mlajše dečke in deklice, ki bi radi trenirali smučarske skt)ke. Več informacij na tel. 0417764K.\ ■ J.O. Športne igre v Zavodnjah Športno društvo Zavodnjc jc med Šolskimi počhnicami /a otroke pripravilo Športne igre na snegu. Prireditev so pripravili žc drugo leto zapored in postaja tradicionalna. V četrtek, 24. februarja, se je t ako zbralo 30 otrok i/ Zavodenj in Šentvida. Pomerili so se v treh disciplinah: smučanju, sankanju in v nogometu na snegu. V petek je začelo obratovati tudi smučišče v Zavodnjah. Vlečnica bo obratovala med tednom levpopoldanskemčasu, med vikendom pa ves dan. Razmere na smučišču lahko preverite na številki 041560 602. ■ Janez Svetina Medalje Koradej Od petka, la,do nedelje,20. februarja 2íH)4, jc v Kranju potekalo zimsko moštveno in posamično prvenstvo Slovenije za dečke (stare 13-141et) in dk.'kiice (stare U-l2lct).'lckm(waloje89 dečkov in 127 deklic iz 19 klu-bw po sistemu predtekmwanj in Ibalov. Med njimi je bilo 18 velenjskih plavalccv, ki so bili zelo uspešni, bolj kol v zadnjih letih. Zelo sla se izka/ali .lamt Koi'adej in Tina Meža. Jana je osvojila kar tri broniistc medalje in povedali moramo, da so tohkrali tudi njene prve medalje na prvenstvih Slovenije. Tina Meža pa, čeprav leto mlajša od ostalih plavalk, je povsem nepričakovano osvojila zlato medaljo v disciplini 50 m prsno. V predtekmovanju je imela šesti rezultat, a je v llnal-nem obračunu premagiila vse ll-nalisike in zmagab. V mlajšem letniku jc osvojila Šc po dve prvi, drugi in tretji mesti. Zelo blizu osvojeni medalji je bila Šc 'lii-mara (iovt^jšek. Med dečki sta biia najboljša Marko Krstič in Jasmin Alimetovk\ V ekipnem vrstnem redu, kjer so upoštevali uvrstitve do 16. mesta, je ekipa Pbivalnega kluba Velenje (xsvojila zelo dobro šesto mesto. Re/iiltati (plavalcev« ki so se uvrstili vA in R Imale): Deklice - 50 m prosto: 4. Tamara Govcj.šek 31,30, 11. Tina Meža .'^2,07:100 m prosto: 4. là-mara (iovejšek 1:08,72: 2(M) m prosto: 8. Tamara Govejšck 2:38.66; 50 ni prsno: 1. Tina Meža 38^3, 3. Jana Koradej 38,25, 7. Irena Jurič 40,68; 100 m prsno: 3. za Jano in Tino Meža NAKRATKO Kadcii hroinisli Skwcnska rokonietini kadeiska reprczcntanca si jc na mediteranskih igrah v Solunu priigrala bronasto medaljo za Hruncijo in Egiptom. Dckžk temu uspehu prispevali tudi Bcno Zbičajnik. Miha Pačnik in Luka Pclcrlin(na sliki), člani kaMi-icljj so na zaćeiku sicer povedli z 2:0. kar pa ŠoštanjCanov ni ja korist. Zinajui bi lahkobilaie višja, če v prvem paru ne bi zaluj il eden najboljših igralcev. (zidjebil5:3 in 3.i.l74:3033 z^ Šo.^tanjčane. Naslednji. 17. krog, tK> na sporedu Čez I4dnj,SoštanjČanipase bodo na domačUi stezah pc^oierili sc z enim tckniccem za 4. mesto. Rudarjem iz lîbovclj. Šoštanj; L Fidci 486 (0), Križ-ovnik 50> (0), Glavič 53« (1). Hasičič 533 (t) Sečki 5Kl (0), Arnuš 502(1). Tabakcnicu dvakral druga v sailn >1 o. 2 f>. fchrua rj a. jc Fu r-stenfeld v Avstriji gostil Mai^ejSc kategorije karateistov na S. med-naicxinem turniiju.Turniijaseje udeležilo 31 klut^cw oziroma re-prczcnianc in okoli 125 tekmovalcev iz ČeSke, Slovaške. Slovenije in Avstnje. Turnirja sta se Jana Koradej 1:23,44, 6. Tina Meža 1:27.51, 8. Irena .luric 1:3n,06; 2(K) m prsno: 4. Jana Koradej 2:54,29, 9. Tina Mei^a 3:05.86,10.In:naJurić3:ar>,6():50 m delfin: 4. Jana Koradej 33,75, 6. lamara (îovcjiiek 35,26, 11. Tina Meža 36,(4:50 m lirt)tno: 6. Tamara (îovejfck 37,14: KM) m hrbtno: 10. Tamara Govejiek 1:19,36; im m hrium»: ID.'Tamara (i(Tveišek2:4íí,8H: im m niť^no: 4. Jana Koradej 1:15^8, 10. Tina Mc/a 1:18,10, 16, Tamara (Íovejšck 1:19,42: 4(K) m niť^tno: 5. Jana Koradej 5:43,24: staléta 4 x 100 m prosto: 6. VLle- 12:17,50:50m|)rsno: 12. Jasmin Alimelović 38,98; 1(X> m prsno: 13. J a-sm in Ah me lović 1:26,01 ; 200 m prsno: 12. Jasmin Ahmc-tović 3:07,42,13. Borut Uimprci 3:14,64: 50 m delfin: 10. Marko Krstič 32,34; 10« m delfini 12. Marko Ksslic 1:14,64,15. Jasmin Ahmelovič l:19Î7;2mo: 12 Marko Ki^^tič 1:15^7; 200 ni hrlitno: 10. Jaka CJorlfek 2:40.88, 16. Borut Lamprel 3:iX),08; štiileia 4 x HH) m pnislot 6. Velenje 1. štiďeta 4:29,82 (Jan Jana Koradej, trenerka Vera Pandža in Tina Meža. nje 4:51,07 (Tamara GovejSck, Tina Meža, Jana Koradej, Irena Jurić); š(iifeta4x 100 m mešano: 6. Velenje 5:12,77: šnilela 4x 2sj-mezni konkurenci osvojila o^llični drugi mesti v 5jx>rlnih tvorbah. V ekipni tekmi pa sla Omer in Zeke-rij ah Tabítkovič priponi ogla ekipi Slovenije k osvojitvi zlate medalje. I\oo(llo( eno s rii/inarj(Mii Ickmo 12. kroga 2. slovenska lige-vzhod sokcgljaćicc Šoštanja k hJ igrale v gostch. na kcgljišCu v Ravnah na Koroškem. Igra obeh ckipjc bila dokaj i/enaCcna, tako da <1(1 si ekipi na koneu tudi razdelili U'HÎki. Fužinar : Šoštanj, 2«4I ;2íi5y(4;4). Za Š4.)šíanj no ierale: M. R^kleka 448(()).R.Bc>ixMÍik493(0),S.Cver-lin 4i>l (II). M. Prelog 495 (1), V lCrajnc453 (il) in M. 5(^(1). Na krivici sedaj vodi ekipa Rjuienske, ki ima sedemnajst tixk. SIcditaji ekipi MinMeks II in Im-ki imata obe po Šestnajst t^Kk. Šoštanj jena peleni mestu zirina-jstiini toêkami. Tekmo 12. kroga híKlo kegljal iee St^ilanja odigrale na domaćem keglji^u in sicer v soboto» 12. marca. Pri njih bo gostovala ekipa Radenske, kije ludi najresnejíi kandidat v:a skupno zmago v vzhodni ženski ligi in za neposredni vsiop v 1. B ligo. tekma so bo /aCela ob l.^. uri. Velenjski invalidi najhuljsi Na finalu najbolj nuKvićne-dopisne strelske lige. ki je bilo 26. fcbruaija v Ljubljani, »ose ixiii6io odrezali člani medobčinskega dmi^tva invalidov in strelci Mroira in ireljeuvrMíenc tekmece z Jesenic. Posamc/no se je najbolje odre-7i{\Franjo Í^učko.ki se je uvrstil na mesto. Stopničke je « Ins/grešil Mirko Junačko s četrtim mestom, medtem koje R>jan Lesnika zasedel mesio, Čeprav med dekleti Velenje ni in>e!(H'kipe, pa sia se posamezno v streljanju z zračno pu^ko izvrstno odrezali Urška Bandalo in kandidatka za S|K)rlnk:(^ invalidko v Velenju za !cto2i)04 l>")rolOja Kuiist. Ui^ka in [>")n")leja sta imeli enak rezultat, a je zK^ljiiini zadnjimi dcse-lliui streli Urška i>svojila srebrno, Doroteja pa brona:^ii> medaljo. Z zračno pištolo jc v finalu lige odlično nastopil Mirko Junačko inkrogi premagalkonkurenco. Strelce invalide čaka v mesecu marcu regijskoprvenstvov slrelja-nju 2 zračno puško in pislolo. «»^AS Drobna, nepozabljena misel v rokah sliskam drobno knjižico pesmi - Ka-juhovih pesmi. Šc posebej mije lepa in dobra li-sla Nenapisano pismo iz ječe ali ona. Kje si mali. Obe tako (opli, blizu slehernemu od nas, ki mu je bila mali svelinja. Pred dnevi, 22. februarja, smo se spomnili dne, koje mladi iasali Kajub, bojevnik Štirinajste, nenadoma, /adel od sovražne br/oslrelke, klonil na pragu Žlcbnikove domačije nedaleč od rojstnega Šoštanja. Zima, leta 1944, je bila mr/la in neizprosna. Vzela je mnogo življenj. Mlado telo je bilo darovano. Njegove pesmi pa so ostale opomnik na boje slovenstva z nacistično vojsko, Pretrese te. ko prebereš pesem Kje si mali in v njej slutiš, kakcj neizmerno si je komaj dvaindvajsetletni Kare! želel videli mater, žetel vedeti, kje je mama, kaj se dogaja v naši deželi, v tej, ko ži'lvc padajo vedno znova ... Kajub je bil pesnik novega sveta, pravičnejšega, 'liîda bolj je tudi mehka in čuteča lirična duša. To dokazujeta njegov odnos do matere in dekleta. Z verzi ga uvrščamo ob Cankarja, Prešerna in Župančiča. Zaloga ne bomo pozabili! Lepota njegovih verzov nas vedno znova oplaja in govori, daje treba ljubili inje treba vedno živeli za najsvetejšo stvar človeštva - za svobodo. ■ ViŠ Drsalke še niso za v omaro! čeprav se zima že počasi poslavlja, vztrajni organizatorji drsanja v Skalah (v Ločanovi gmajni pri Glinšku) še lovimo zadnje hladne dneve, da pripravimo led za vse drsanja želne, 'là vikend bo na drsališču, ki smo ga zaradi majših otoplitev malo zmanjšali, spel veselo. V petek, 4. 3. 2005 od 17. ure dalje, ! lokej da te kap, 'Ib zelo hitro in dimnamićno igro bomo še zadnjič igrali pod rcilektorji vse do polnoči, zato vsi hokejisti - hitro poiščite palice, ščitnike, drsalke ... in se vidimo v petek v Skalah. Vsi ostali pa vabljeni v soboto od iy. ure dalje na čisto pravi DISCO na drsalkah. Za glasbo in toplo pijačo bomo poskj'heli mi, za vzdušje pa seveda vi. Naj povemo še, da bo za vse diska željne organiziran tudi avtobusni prevoz in Velenja. Več inlbi-maeij boste lahko izvedeli na straneh Šaleškega študentskega kluba (•ftwv.ssk-klub.si) in Društva tabornikov rod Jezerski zmaj Velenje (htlp://rjz.rutka,net) in na telefonski številki 031.344-475 -Mitja, Upam da se vidimo v čimvečjem številu in se tako skupaj poslovimo od zime in vse drsalne opreme, jo še zadnjič preizkusimo in potem zares pospravimo, Naj se še enkrta zahvalimo vsem, ki so pomagali pri izvedbi drsališča: SŠK, R.1Z, PG D Skale, ŠD Skale, MO Velenje, in pcwcmo, da imajo člani teh društev prost vstop za disko. ■ Mitja Študentske počitnice so končane in zo pet bo treba zavihali rokave in se posvetiti študiju. Ampak to ne pomeni, da ŠŠK za vas ne pripravlja ničesar. 19. februarja smo uspešno izpeljaJi valentinovples, minulo so-b{3to pa se je odvil še en veleslalom za ptikal ŠŠK-ja. Na najvišjih slopničkiih sla stala Urška Prelog in Domen Strupeh. sledili pa so Valentina Verhovnik, Alja Miklavc ter Jaka Napotnik in Nejc Kotnik. Vse glasbene navdušence vabimo julri, v petek 4.- marca, v klub Max na fenomenalni koncert skupine The stroj. Pričetckob 21. uri. Vse bivše išludente oz. »stare bajte« ter vse z vsaj malo akademske žilice vabimo na tradicionalni akademski ples, ki b<) v soboto 12. marca v hotelu Paka. Rezervacije sprejemamo na 031 326 801 vse ostale informacije pa so na vt)ljo tudi na spletni strani www.ssk-klub.si/akademc2005. ŠALEŠKI STUDENTSKI KLUB VšilMŠ MAPSMSKI TLSS » sfiMfi. Î232005 r Hůfeiti Taka INFORMACIJE NA TELEFONU 031 326 801 WWW.SSK-KLUB.SI/AKADeMC2005 V vrtcu Jakec uspešne akcije zbiranja papirja Velenje - Začelo .se je z rřizmišljanjem o tem, ka.j bi vvrtcu lahko imeli, da bi pritegnilo čim več otrok in staršev, hkrati pa naj bi vse skupaj imelo tudi pozitiven učinek.Dajmo, zbirajmo star papir, smo si dejale! Akcija jc stekla in sedaj poteka že tretje leto. V laaskcm letu smo tako zbrali 4500 kg papirja, Pmi leto smo vse starše na različnih srečanjih seznanile z našo akcijo. V lanskem letu pa so starši že sami spraševali, ali še nadaljujemo z zbiranjem papirja, doma ga imajo namreč polno. K sodelovanju so poprosili tudi najbližje sosede. Z zbranim denarjem smo si kupile igrače za igro na prostem in v igralnicah, vsaka igralnica ima tudi svoj radio. Zavedamo se, da akcije šc ni konec, zato še naprej vabljeni k sodelovanju. Hvala vsem staršem, otrokom, prijateljem in sosedom, da je naša akcija zbiranja odpadnega papirja tako uspešna. ■ Strokovne delavke vrtca Jakec 1 s PAMETNI NAKUP PIŠČANČJA POSeBNA SAIAMA 500 g za kg SIT 558,- Ugodnoit Imp boljši okui JSST. JAjda REZANO TRfMA/M' 250 a zo kg SIT 396,- V.-y ■ ' PRŠUT KUHAN PKŠAN KOSI 'AiASTRO BOTTKAR" fna ^19%) za Kg SIRUtS Ě L1.505.-) / CNCWO 57KKS'ĐOiCMNĐO á Đ0lCZ4MZ>0' ]50g za kg SIT 1.193,- (s.1.160.-) PARADO, DROBNI aCOUJNA 'VSUBEDALSOU' 400 g za kg SIT 413,- (393 JAJČiVa CONTADiNA 'OeUSE DAL SOU" 285 g za kg SIT 014,- (375 PSOVO fAGOTJWO MAKÍUCAP/I 'DOUlAřOO ADOIOANDO' 450 g za kg SIT 664, ■ ^^ ■ 299. ZAMRZNJEN! _ IZDELKI _ «M MOT «OMANA ZACVinX'-22' 500 g zo kg SIT 1.590,- atAH'-22' lOOOg r- Í- m*-* * »• »V/* > I » i I <<11 iHsdlini ^ dûki .SURCCLATI Ikge (3955 (3293 PIZZAMNI8/1 ^ zokgSIT961,- JMLJ uSsT K0Rtar6/l '-22 450 g za kg SfT 998,- EUROSPIiy NAJVEČJA ITALIJAIUSKA VERIGA DISKONTOV Z VEČ KOT 550 PRODAJNIMI MESTI -NOVA GORICA: Vojkova cestia 49 delovni Sas: 8-80 ponedaljok-sobota -TR2IÔ: Datialjica, 0 Biatrica pri TržICu delovni fiaa: 8-SO ponedeljek-sobo1:a / 8-1S nedelje -SLOVENSKE KONJICE: Delevaka ceata delovni Sas: 7-1 9 ponedeljek-pecek / 7-1 5 sobota »pin.itt -VELENJE: Gorlôka ce8t:a 48 delovni fiaa: 8-80 ponedeljek-aobote -PREVALJE: Pri postaji 4 delovni fiaa: 8-SO ponedeljek^aobote -PTUJ: Ob Dravi. 3A delovni fias: 8-SO ponedeljek-sobofea PONUDBA %/^LJA OD 03. DO 12. MARCA 2005 I MODROiBISILA KRONIKA Prehitro od Arje vasi do Zgornjega Dolila l^>rK isti uniii jali promet - Koliko vo/iiiki upoštevajo omejitvi Veknj«, Žitlec - Na glavni ce-^li prvega reda Arja vas-Velc-njc-Zgiunji Dolič seje lani/godilo 211 (Icla 2003 212) prom«iinih ne>srcC. Med njimi so bile 3 (Icla 2003 1) s.smrinim izidom. v njih so umrle 3 (leta 2iJ03 1 ) osel>c. Policisti paso ob- ravnavali ludi 66 (63) prometnih nesreC s telesnimi p<")škodbami. Vnjih jc bilo 8 (7) udeležencev hudo telesno poškodovanih, 94 (85) pa lažje. Lani so policisti na lem odseku obravnavali 59 (leia 2003 6J) prometnih nesreč, katerih vzrok je bila hitrost, kar je 28 odstotkov vseh obravnavanih prometnih nesreč, /aradi neprilagojene in prekoračene hi-irasti sta v prometnih nesrečah umrla 2 udeleženca, 3 so bili hudo, 42 pa Ližje telesno poškodovani. V 29 nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti pa je na-siala le materialna škoda na udeleženih vozilih- To je bil tudi eden od razlogiw, da so policisti 18. ťehniarja mi lej ecsli izvedli poostren nadzor v prometu. V Času od K), do 18. ure so UN I a vi I i 62 voznikov in 22 izrekli opcrarilo, I6paso i/dali plačilne naloge. V dveh primerih bodo kri^itelje obravnavali organi prekrškov. ■ Le rudniki nevarnejši od gozdov Slovenija po številu íiesreě v gozdovili v e\ 10{)skem \ rliu - Ti aktor in moloma žaga (pi e)nevania - V zadnjili letih povprerno enajsi nesrer s sinrlniin izidom Delo v gozdovih s(xii med najbolj naporna in nevarna. Pred gozdovi so simio rudniki, vcjidar jc treba upoštevali dejstvo, da so v rudnikih ležko in nevarno delo v veliki meri nadomestili sodobni stroji, kar v enaki meri ne velja za gozdove, v slcTveaskih zasebnih gozdovih je namreč kljub uvajanju novih tehnologij pri pcxseku in spravilu iz gozda v ospredju delo z motorno žago in iraklorjem. Obaslazelo nevarna stroja, še pasebej, če nista dobro pripravljena in opremljena zazćihtevno delo v gozdu. Podobno velja za tistega, ki z njima ravna in upravlja. Upi^^tevati je pač treba pomemben dejavnik, lo je utrujenost ob napornem delu, nikakor pa ne smemo spregledal i hiirose spreminjaj("ičih vremenskih razmer, saj že rahel vetrič med sečnjo bistveno spremeni pcigoje. lo je na začetku povedal Maijan Dťn^a. vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski območni enoti zavoda za gozdove, in nadaljeval: »Ze rahel veter spreminja napetosti v deblu in vejah, tu so .k: spolzbi lia, po-sel>ejpa jeirebapoudaritipc^go- sio nepoznavanje dela in podcenjevanje nevammti pri taksnem delu. bivšega tega lahko dobimo nevarno mef^anico, ki se vse prevečkrat spremeni v smrtonosni konec.« Slovenija je po .številu ne.srečpri delu v gozdovih pri zasebniJi lastnikih v samem evropskem vrhu. Pred mnogimi leti je v Sloveniji zaradi dela v gozdu letno u mri o 15 ljudi, skoraj 300 se jih je huje in okrog 2001) laige poškodovalo. Po pcxiatkih zavoda za gtizdove je bilo v Sloveniji od leta 1998 do 2004 v gozdu povprečno enajst smrtnih žrtev. Navzlic temu seje že kar grozljivo Število vse do lamkega leta manjkalo, lani pa znova naraslo na dvanajst žrtev, »Mar]an Denša: »Med njimi ni bilo nobenega? na^gapi'idročja in ob tem dejstvu smo bili nekako pomirjeni tudi zaposleni na nazarski območni enoti (iovorili smo, daje bilo torej vendarle do bro pripravljati različne seminarjev tečaje in podobne delavnice o varnem delu v gozdu, vabiti iz.delovalce J^ kakovostne opreme za ' delo in zaščito in priprav-2 Ijali sekačka tekmovanja, ki posredno z^'inesljivo pripomorejo k dvigu varnostne kulture pri delu v gozdu. Lastniki gozdov z nazar-skega gozdnogaspodar' skega območja so bili zadnja leta in lani tudi na tekmovanjih L'razilo najboljši v Sloveniji /aJje lakoj na začetku letošnjega leia udarilo kol strela z jasnega. /elo hitro sta se zgodili dve težki delorai nesreči, ena s smrtjo in druga z zelo hudimi poškodbami. V obeh primerih pa je šlo zazelo izka^na sekača, kar samo.k pou'juje veliko mero ncvarm'istiprideluvgozdu. Dovolj je že en sam irenuiek ne- pazljivosti in huda nesreča je tu.« Razmere za delo v gozdu so pozimi še posebej neugodne, zalo je zares treba upoštevali vse varnostne zahteve. »Na delo se podajmo samo v dobri psihivtlzični kondiciji, z dobro vzdrževanim orodjem in stroji ter opremljeni z zaščitnimi sredstvi. Če smo utrujeni od »i^ihia« ali se nas loteva bolezen, ostanimo raje doma in odUvŽimo delo na primernejši čas. Lasiniki gozdov dobro poznajo zahteve po varnem dehi in zaščitna sredstva, a je lo premalo. Zgrcvim se namreč, ko denimo vidim sekača brez zaščitne čelade,saj je le malo dc-belejŠii veja dovolj za hudo nesrečo, da o (îstali zabiti niti ne govorim, Prva pomoč in prenosni telefon sta prav tako nuja, nikakor pa ni priporočljivo delov neugodnih vremenskih nizmerah, še zlasti, če dela nismo najbolj vešči. Najpomembneje pa jc, da se na delo vgtvd ne odpravljamo sami - to je t)snovno pravilo varnega dela v gozdu. Žal je na kmetiji to pog(xsto ležko zagotoviti In pravzato bodo moraJi lastniki gozdov poskrbeli, da bodo pri delu v gozdu sodel<'>vali,« je med drugim Še poudaril Marjan Deaša ■ jp / ranic ji je snel lovbivo Lctu^ 26. ťehruHrja - V bližini kulturnega domavLetuŠuje nez-nancc v soboto. 20 minul pred prvo uro, (xsk<^dovanki z rame snel torbico- Iz denarnice v njej je vzel denar, torbico pa odvrgel, ^-cnska jc aŠkcxlovana za t^koli 3l).(KX) tolarjev. Vloma v avU>l>u8a Ljubno ob Savinji - Mozirski policisti so v nedeljo zbirali obvestila o vlomu v dva avtobusa V prvem primeru jc storilec ixltujil avtoradio, vreden 15.000 tolarjev, v drugem pii jivdio rekjenezjianec na Savinjski cesti v Žalcu vlomil v trgovino in iz nje odnesel večje število foUigrufskih aparatov, opreme in kamero. Gmiiina škoda, ki jo je pt^vzročil, zjiaša 1.671.360 tolarjev. \ lom v ši)lor Vdcnjo, 23. felMTjarja - V mvi na sredci je nekdo vlomil v šotor, po.stavljen na Titovem trgu. (z Šotora je odnesel preiirambene izdelke in DVD-predvajalnik. Z dejanjem jc povm>čil za približno 60.00niolaijcv škode. Še fiiune kradejo! Velenje, 24. fclffuarja-Včetrtek je nezjianec izpred trgovine na Šaleški cesti odlujil za dobrih 500.000 tolarjev pnevmatik različnih dimenzij in proizvajalcev. Pred icm je preščipnii verigi, s katerima so bile pnevmatike povezane. Je vionillec ka(llle< ? ŽalťC, 26. (chruarja -Neznanec je iz g<5si)nskcga lokala v Kasazah. kamor jeviomil ponoči.odnesel /si skoraj 8.S,()00 tolarjev lobačnih izdelkov. Jih bc^ pnxJal ali pi^rabil? Snežne \crige in avinradio Velťnjo. 28. februarja - Policisti so bili v ponedeljek dopoldan obveščeni o vlomu v osebni avto. parkiran na Kardeljevem trgu. Lii&tnik pogreša avtoradio.snežne verige in nekaj zgoščenk. Neznanec gaje ošk<^doval 7» približm^ 50.0(10 líílaijev. Popoldan pa so opravili ogled kraja vloma v vozilo na Konjski cesti, liidi v icm primeru je sttuilec odtujil avioradio, vreden 25.000 tolarjev. ■ Zanimivo in uspešno Prejšnji četriek sla KS Šentilj in svet za preventivo in vzgojo v cestnem promelu pripravila vDomu krajanov Šentilj okroglo mizo na temo » Spremembe v zakonu o cestnem prometu«. S pomočjo grafoskopa sta predsednik in član omenjenega s\^ta nazorno prikazala in opisala najpomembnejše spremembe v tem zakonu. Iz vprašanj prisiMnihjc bilo razvidno, tkje kar nekij sprememb za udeležence v prometu neznanka, in prav je, da se ljudje tudi tako seznanjajo z novitelami. Predsednik sveta Kari Dnigo Seme je bil z udeležbo krajank in krajanc^ zadovi^ljen in dosežen je bil cilj, da se je bolje pogovarjati in lako sprejemati In .slediti spremembam, kol pa da te sankcionira policija. Po uradni predstavitvi sprememb v zakonu pa so prisotni opozorili še na nekaj črnih prometnih točkvsamem kraju, najbolj pereče pa je vprašanje cestc skozi Ložnieo. Ta cesta je sicer regionalna in je pod nadzorom Direkcije /a cestc. Ziil pa je prav v naselju Ložjiica uničena in nevarna tako za promet kol za krajane. Predsednik svela KS Šentilj Dnij»<í Kí^ lar je odgi"3Voril, da so s to ležavt) seznanili tako predstt)jnibi urada na MO Velenje g. Tonetii Brodnika, župana g. Srečka Meha, svcl KS pa tudi ni zadovoljen z odgovorom Direkcije '/aí ceste, da se bo lo vprašanje reševalo v prihii naložena v bsiniške vreolj rjz|)r.š«?>o, s tem pa se bo zmanjšalo tudi he^nje. ki je izhajalo iz omejene'wsti investiranja na domači trgvrednasinih papirjev. SiroškI nalo/be v v/ajemni sklad • Vstopni stroški so odvisni ix\ višine vplačila v vzajemni sklad. Pri večjih vplačilih se zni ajo v skladu z naslednjo leslvico: Znesek enkratnega vplačila (vsn) Odstotek vstopnih stroškov do 500.000 3,00% 500,000 do 999.999 2,50% 1.000.000 do 2.999.999 2,00% 3.000.000 do 6.999.999 1,50% 7.000.000 do 9.999.999 1,25% 10.000,000 dO 24.999.999 1,00% 25.000.000 do 49,999.999 0,75% 50.000.000 in več 0,50% - Družba za upravljanje ne zaračunava izstopnih stroškov. - Ob izstopu iz enega od drugih wajem-nih skladov, ki jih upravlja KD In-ve.simenis> d. o. o., in pri katerih zaračunava vstopne sirtxške, ter hkratnem vstopu in prenosu odkupne vrednosti Investicijskega kupčena v KD Rasika delniški vzajemni sklad družba za upravljanje ne zaračunava vstopnih stroškov (z davčnega vidika se šteje prehod med vzajemnimi skladi kol vnovčilev investicijskega kupona). - Letna upravlja I s kit pnmzija, ki jo j'îrejme dru ba za upravljanje za storitev upravljanja vzajemnega sklada, je po novem ni ja in /naša 1,9% povprečne letne ci.ste vrednosti sredstev vziijemnegH sklada. Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad upravičen úo provizije v \išlnl 1M)5 % povpi eČne letne čiste vrednosti premoženja v/jijem-nega sklada. - Na novo je opredeljen pct»l opek vplačil in izplačil. Vsa vplačila se ('jpravljajo na račun vzajemnega skladii, kije odprl pri banki skrbnici Ahanki VIpa, d. d., št. 05 lOOnSO 11959704. KI) varčevalni nacrl m vplačevanje v vxajeinní sklad Vlagatelji se lahko odločijo za obročno vplačevanje denarnih sredstev v vzajemni sklad za časovno obdobje (ob» dobje varčevanja), daljše od dveh lel. Privlačnost lega načina vplačevanja predstavlja ugodnejša stopnja vstop- nih stroškov^ ki je odvisna od višine skupnega zneska vplačil v obdobju varčevanja. Informacije in pristop k vzajemnim skladom KI) v finančni točki: Celje -Opekarniška cesta tel. šl.: 03 491 15 44 Velenje - Šaleška 18, icL št.: 03 898 50 20 Nova pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Rastko, delniški vzajemni sklad, s katerim upravlja KD Investments, d. o. o., Celovška cesta 206. Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno na voljo na sedežu dru be, na FinanČnili točkali in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni pari ncrji so objavljeni na spletnih straneh v.w.'.kd-group.si, kjcrso veleklronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekt. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izve vda letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada. ČETRTEK, 3< marca SLOVENIJA 1 06.30 OdiDevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro iutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Male sive celice, kviz 09.55 Hiša eksperimentov. 7/8 10.20 Pod ^arorrtelom 11.10 I22lvi 11.35 Svetoifisvet 13.00 Poročila. Iport, vreme 13.25 Prizori iz življenja pri HleĐanjevih 14.15 Podoba podobe 14.40 Odpeti pe$ntki 15.00 Poročila, promel 15.05 Mostovi 15.40 Cedrik,9/52 15.55 Igrajmosev Alžiriji. 9/13 16.10 Ma liniji 17.00 ítóvice, èporl» vreme 17.30 Geomelrijske basni 17.35 Štafeta mladosU 18.20 Duliovni uirip 18.40 Mojster Miha, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, sport 20.00 Tednik 21.00 Osmiďan 21.30 Knjiga mene brípa 22.00 Odmevi, êpoit. vreme 22.50 Glasbeni večer 22.50 KoncertobllO. obletnici rojstva Slavka Osterca 23.30 Mozartina simfonikov rtv Sk)venija 00.15 DnevnK šport 01,10 Tednik 02.05 Dnevnik/:amejsketv 02 30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.30 Tv prodaja 10.00 Otroški intokanal 11.00 Tvprodaja 1135 Pomagajmo si 12.05 Sledi.tvKoper 12.35 SimpsonovI, 1/22 13-00 Simpsonovi, 2/22 13.20 Circom regional 14,00 PosledetiBrantejevih, 1/2 15.00 Vesoljska Odiseja, 1/3 15.50 Sk)venski radijski iestfval 17.20 Mostovi 1750 Davi, izbor iz jutranjesa programa 18.55 Pod rulo, e/13 20.00 Košarka NBA Action 20.35 Barcelona: evroliga v košarki, Barcelona* Real 22 30 Tile/Btum, irska drama 00.10 Štafeta mladosti 00.55 Zadnji metro. Iranooski film 03.05 Infokanal 07.55 RickiLake 08.45 Pet skrivnosti, nađ. 0^.40 Kk)n.nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Vrtnarieva tiči, nad. 12.45 Ka kraju zk>člna, nan. 13.40 Tvpnjdaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Klon. nad. 17.55 24ur-vfeme 18,00 Petskrivnosti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Parčkanje. fian. 22.10 Na kraju zločina, nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Oživljeni mrtveci, dokum. 00.00 Zgodba EliietJesler.fílm 01.40 24 ur 02-40 Nočna panorama © SLOVCNUA X 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07,05 Dobro iu^ oaoo Poročila 03.05 Dobro jjtro 09.00 Poročil 09.05 Oddaia za otroke 09.20 Na liniji 10,05 Prisluhnimo tišini 10.35 Z vami 11,25 Junaki divjine, 1/2 12.15 Osmidan 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Obzorjaduha 13.45 Duhovni utrip 14 00 Domovina Petra Klepca, do kum. oddaja 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Grimmovepravljice. 9/13 16.05 Risanka 16.10 l2 popotne toite 16.30 O arheologiji 17.00 Novics.vreme, šport 17.35 National geographic, 4/12 10.30 Žrebanje d^ljKe 18.40 Medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nđjšibkejši člen, kviz 20.50 24. amer. nad.20/24 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Turistka 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Zdaj!, odddia za razgibano življenje 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 12.10 TvpnDdaja 12.45 Glasnik, tv Maribor 13.15 Moj âta, socialistični kulak slov. film 15.15 Nikoli Ob desetih 16.15 Mostovi 16,45 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 1715 Madrid: EP v atletiki v dvorani, p^nos 20-45 Vesoljska Odiseja, 2/3 21-40 Slovenski magazin 22.10 Poljska, doku m. oddaja 22.40 Simpsonovi.3/22 23-05 Umazani Harrv, amer, film 00.45 Na Kitajskem jedo pse,(llm 02.20 Infokanal 07-25 08.15 09-10 10.00 10.30 11.20 12-15 ia40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19,00 20-00 21-15 23-25 00,20 00.25 02.00 0255 09.00 10-00 10-05 11.05 11.10 RickILal® Pet skrivnosti, meh. nad. Klon, nad. Tv prodaja Srčna dama. nad. Vrtnarjeva hči. nad. Trenja T v prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči. nad. Srčna dama. nad. Klon, nad 24 ur • vrerr» Pet skrivnosti, meh nad. 24 ur Lepo je biti milijonar V slabi dmžbi. amer, film Vroče mesto, nan. XXL premiere Fantom iz veleblagovnne, amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama © 09.00 Pop Com, glasbena oddaja i 14.00 10.15 Vabimo k ogledu : 17.55 10.20 Odprta tema. ponovitev i 18.00 11.20 Naj spol dneva i ia40 14.00 Videostrani, obvestila i ia45 16.25 Vabimo k ogledu i 19.15 16.30 Odbojka. Šoštanj i 19.20 Topoišk:a:Ca]cit Kamnik i 19.25 18.00 Mladi upi, otroška oddaja i 19.55 18.40 Regionalne novice i 20-00 18.45 Iz olimpijskih krogov i 20.55 18.50 Videostrani, obvestila j 21.00 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kam po osnovni šoli? j 21.10 Možnosti šolanja na ŠCV 20.55 Regionalne no^ce i 21.25 21.00 V harmoniji z naravo i 21.30 21.30 Halo hafo, glasbena oddaja i 22.15 22.45 Iz olimpijskih krogov i 23.05 22.50 Naj spot dneva i 2aio 22.55 Videostrani, obvestila j 23.15 Dobro jutro Vabimo k ogledu Kam po osnovni šoli Naj spot dneva Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica ; Cak:it Kamnik Videostrani. obvestila Vapimo k ogledu Miš maš Regionalne novice Rokomet-moja igra Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 50 zvezd za otroke Regionalne novice Nedeljski izleti: Velika gradiška tura France Balantič, pesnik ognja. dok. oddaja Naj spot dneva Jesen življenja Iz oddaje Dobn? jutn? Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila SOBOTA, 5. marca SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Risanka 07.40 Male sive celice, kviz 08.35 Maja in vesoljček, si. film 09.55 Naišiúkejši čten 10.45 Polnočni kJub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Turistika 13.30 Slovensic utrinki 13.55 Moja dmžina, 6/6 14.50 Malteški sokol, čb film 16,30 itaRina-odmitado muzeja sk)v. film. igfalcev 17.00 Poničila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Sojina, h/Maribor 1d.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Metod Pevec: Se zgodi 20.36 Hri-bar 21.35 Prviindrugi 22.00 Poročila, šport, vreme 22.36 Izbranec, 9/12 23.20 Prepovedani planet, film 00,55 Dnevnik, vreme, šport 01,35 Dnevnik zamejske tv 02.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 07,30 Tvprodaja 08.00 Infokanal 03.35 TvpnDdaja 09.20 Poljska, dokum. oddaja 09.55 SPvbiatîonu.sprintlOkm (M), prCTOS 11.25 SPvalp smuč.,smuk (M), prenos 12.50 Zdaj!, oddaja za razg, iiv ljenje 13.20 Košarka NBA action 13.55 SPvbiatíonu. sprint7.5 km (2). prenos 14.55 Športni stud k) 15.05 Liga prvakovv rokometu, prva tekma četrtfinala. Lemgo • Celje Piv. Lašto 16.40 SP v smuč. skokih, prenos 18.00 EP v atletiki, v dvorani 20.00 Po sledeh Brontejevih, 2/2 21.30 Renzo in Lucija, 3/4 22.20 Nikoli ob desetih 23.20 Paul Simon, posnetek koncerta iz Pariza 00.25 Infokanal 02.55 04,00 07.30 08.00 08.10 08.35 09.00 09.10 09.20 09.30 09.40 10.55 12.00 13.05 14.55 16.05 17.15 17.20 19,00 20.00 22.10 00.00 01.00 02,00 03.00 09.00 09.40 09.45 10.15 14.00 17.55 18.00 18.25 18.30 19.10 19.30 19.55 20.00 20.25 20.30 21.55 22.00 22.45 23.15 23.20 Formula 1 - sobotni trening, prenos Nočna panorama Tv prodaja Mah rdeči traktor, ris. senja Palčiča, ris. serija Transfomerjl, ris. serija Ogijeva dmščina. ris. serija Doktor Oto, ris. serija Tom in Jerry, ris, sertja Mjav!, Mjavl, ns. serija Otok zakladov, ris. film Fonnula 1 - sobotni trening Šolska košarkarska liga Stanleyevnatop, film LevivKalahariju Rajski svet: Etosha, dokum. oddaja 24 ur - vreme Nenavadna prijatelja, film 24 ur Številka za umor, film Psiho, amer, film Formula 1 Krog za ogrevanje, oddaja F1 pred novo sezono 24 ur. ponovitev Resnični svet © Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu Rokomet - moja igra, otn:)ška športna oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Princesa in bedač^. ris. Naj spot dneva Mladi upi, otroška oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1347. VTV magazin Kultura Dedci zmorejo, koncert Andreja âifrerja, posnetek Vabimo k ogledu Zapojmo in zaigrajmo Polkn'foll Nai spot dneva Videostrani, obvestila NEDEUA, 6. marca SLOVENIJA 1 07.30 Živzav 09.55 Nedeljska maša 11.00 Gospodar duhov n.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pri Jožovcu z Natalijo 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Poidnevnik 14.25 Človeški faktor 14.30 Nedeljsko oko 14.40 Pet minut slave 14.45 Panika 14.50 Planetv 15.25 Predmet poželenja 15.45 Žive legende 15.50 špoit&ang. nogometna liga 16.00 Šport na današnii dan 16.05 Osmi potnik 16.20 Stereotipi 16.25 Lorella 16.45 Živalski svet anim. serija 17.00 Poročila, šport vreme 17.15 Tistega lepega popokineva 17.20 Glasbeni dvoboj 17.35 Keks 17.40 Koyaa. animirani film 17,45 Vabitozadva 18.05 Vroče 18.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanje k;ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spat doma 21.45 Š • športna oddaja 22.15 Intervju, dr. Milan Zver 23.10 Poročila, šport vreme 23.30 Sladko življenje, čb film 02.15 Dnevnik, vreme, šport 02.55 Dnevnik zamepke tv 03.25 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 07.00 Tvprodaja 07.30 Infokanal 08.05 Tvprodaja 08.50 Hri-bar 09.55 SPvbialk)nu.12.5km zasledovalno (M), prenos 10.40 SP v alpskem smučanju, SVSL (M), prenos 12.00 SPvsmuč. skokih, posn. 12.55 SPvbiallonu,10km zasledovalno (2). prenos 13.40 SP v smuč. skokih, prenos 15.30 Magazin l^e prvakov 16.25 EP v atletiki, v dvorani 20.00 Arist: o i 09.15 Pepi vse ve j 09.10 Obisk v akvariju, 10/17 ariieologiji. dokum. oddaja j 09.35 CendriK 6/52 1 09.20 Knjiga mene briga 09,45 Oddaja za otn:^ke j 09.50 Zgodbe iz školjke i 09.45 National geographic. 4/12 10.05 Tistega l^ga popoldneva j 10,25 Sožflja. tv Maribor I 10,40 Prvi in dnjgi 13.00 Poročila, šport vreme i 11.40 Pri Jožovcu z Natalijo i 11.00 Spet doma 13,15 Tistega lepega popoldneva j 13.00 Poročila, šport, vreme 1 13.00 Poročila, šport vreme 14,25 čart začimb 1 13.20 Hri-bar j 13.Î5 Nekaj minut za domačo 15,00 Poročila, promet i 14.20 Se zgodi, 9. epizoda glasbo 15.05 Ooberdan, Koro^ i 15.00 Poročila, šport vreme 1 13.35 Ljudje in zem [j a 15,40 Telebajski, 2B/45 j 15.05 Mostovi i 14.25 Gospodar d u hov, 1/13 16.00 Oddaja za otroke j 15.40 Maqan, konj, ki pleše step j 15.00 Poročila, promet 16.15 Radovedni Taček: Kopa ! 16.05 Oddaja za otroke 1 15.05 Mostovi 16.30 Pepi vse ve: o stripu j 16.15 Naučimo se pesmico z j 15.40 Jurij Drobižek. 10/26 17,00 Novice, sk^venska kronika. Melito Osojnik i 16.05 Pod klobukom vreme, šport i 16.25 Obisk v akvariju, 10/17 i 16.40 Volkovi, čarovnice in 17.35 Junaki divjine, dok serija I 16.30 Knjiga mene briga velikani 18.30 Žrebanje 3x3 ! 17.00 Novice, slovenska kronika j 17.00 Novne, sk>venska kronika, 18.40 Risaniâ: lolek in Bolek i 17.35 Naravni parki Slovenije vreme, šport 19.00 Dnevnik, vreme, šport 1 18.05 Modro i 17.30 Z vami 20,00 Bolnišnica na koncu mesta j 18.40 Metka in zverinko zver. j 18.20 Turistika po dvajsetih letih, 1/13 risanka I 18.40 Žrebanje Astra 21.00 Izzivi i 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 18.45 Risanka 21.25 Umetiiost igre i 20,00 Pod žarometom j 19.00 Dnevnik, vreme, šport 22.00 Odmevi, Šport, vreme j 21.00 Mednarodna obzorja 1 20.00 Buena vista social club. 22,50 Mlada Katarina. 2/2 i 22.00 Odmevi, šport, vreme ko prod. him 00.25 Dnevnik, ponovitev j 22.50 Obljube in izdaje, dok. odd i 21.40 Odpeti pesniki 01.20 Umetnost igre 1 23.40 Naravni parki Sk^venije i 22.00 Odmevi, šport, vreme 01.45 Dnevnik zamejske tv j 00.15 Dnevnik, vreme, šport j 22.55 Omizje 02,15 Infokanal 1 01.10 Pod žarometom i 00.05 Dnevnik, vreme, šport SLOVENUA 2 ne 'if\ i 02.00 i 02.25 Dnevnik zamejske tv Infokanal i 01.00 i 01.50 Z vami Dnevnik zamejske tv 10,00 Otroški infokanal j SLOVENIJA 2 i 02.15 Infokanal 11.30 Tv prodaja i 06.30 Infokanal i SLOVENUA 2 12.00 Zabavni infokanal ! 09.30 Tv prodaja i 0630 Infokanal 12.55 TV prodaja i 10.00 Otroški infokanal 1 08.55 Tv prodaja 13.30 Slovenski magazin \ 10.30 Tv prodaja i 09.25 Finale SPvaip. smuč.. 14.00 Š'športnapddaja i 11.00 Zabavni Infokanal smuk (fvl), prenos 14.30 Impromptu, oddaja o j 11.40 Osebno 1 10.45 Tv prodaja umetnosti ! 12.10 Slovenski utrinki j 11.15 Nikoli ob desetih 15.35 Naši operni pevci i 12.35 Humanistika i 12.25 Finale SPvalp. smuč.. 15,55 Ples na severu: proti hiši i 13.06 Aritmija, glas. oddaja smuk (Ž), prenos 16.10 Afkiika. 1/5 j 13.35 Študentska j 13.25 Evropski magazin 17.00 Tufisfika j 14.10 SPvblalk)nu.15km (Ž). \ 14.10 SPvbiationu, 20 km (M) 17.25 Dober dan Koroška i 16.20 posamično, prenos posamično, prenos 17.55 Davi, izt)or iz jutranjega Studio city 1 16.15 Fraiser. 20/24 programa 1 17.20 Mostovi j 16.40 Mostovi 19.05 Peščica izbranih. Z/10 j 17.50 Davi, i^r IZ jutranjega j 17.15 SP vsmuč, skokih, prenos 20.00 Osebno programa • 19.15 Slačenje, 10/20 20.30 Humanistika 1 18.55 Pavel Lužan: Sanja ijenie j ^.00 Športna sreda 21.00 Studio city j 20.00 Frasier, 20/24 i 00.00 Sbvenska jazz scena 22.00 Aritmija, glasbena oddaja i 20.35 Liga prvakov v nogometu 1 00.50 Pravi zločin, amer, film 22,30 Študentska i 22.50 Onstran meje, tlal. film j 02.55 Infokanal 23,00 Brane Hončel izza odra i 00.35 Na liniji 00,40 Infokanal I 01.30 Infokanal PCR 07.55 RickiLake 08.45 Pel skrivnosti, nad. 09.40 Klon, nad 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna danna, nad. 11-50 Vrtnarjeva hči, nad. 12-45 Šporbiascena 13.40 Tv prodaja 14,10 RickiLake 15,00 Vrtnarjeva hči, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Kk)n, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Pel skrivnosti, nad. 19,00 24 ur 20,00 Naša mala klinika, nan, 20.55 Providence, nan. 21-50 Skriti adifli, nan 22-45 XXL premiere 22.50 Tre^a izmena, nan. 23,45 Prijateljska zarota, film 01-30 24 ur 02,30 Nočna panorama 07.55 RickiLake 08.45 Pet skrivnosti, nad. 09.40 Kk)n,nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 &ôna dama, nad, 11.50 Vrtnarjeva hči 12.45 Providence, nan, 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtnarjeva hčt nad. 15.55 &čna dama, nad. 16.55 Kton, nad. 17.55 24 ur - vreme 18.00 Pet skrivnosti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Izigrano zaupanje, film 22.40 XXI premiere 22.45 Tretja izmena, nan. 23.40 Nemirne vode, amer film 01.30 24 ur. ponovrtev 02.30 Nočna panorama © i 09.00 Opozicijski pogledi na dogajanja v MO Velenje PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA Vivi 1 10.00 Vabimo k ogledu SPOREDA i j 10.05 Košarica, posnetek tekme 09.00 Miš maš. otroška oddaja 1 09.00 Dobro jutro Zagreb : Pivovarna Laško 09,40 Iz pon. oddaje Dobro jutro i 10.00 Vabimo k ogledu i 11.40 Naj spot dneva 10.30 1346. VTV rragazin i 10.05 1347. VTV magazin i 11.45 Rokomet Prevent Sk)venj 10.50 Kulbira Í 10.30 Kultura Gradec : Rudar Trtiovije 10.55 Športni torek i 10.35 Polk'n'roll, glasbena oddaja 1 14.00 Vkleostrani, obvestila 11.15 Iz olimpijskih krogov 1 11.05 Naj spot dneva i 17.55 Vabimo k ogledu 11.20 Športni gost ! 14.00 Videostrani, obvestila ! 18.00 TV inštrukcija: matematika • LIdeleženci specialne : 17.55 Vabimo k ogledu i 18.40 Nedeljski izleti: Vogar. olimpiade Nagano 2005 i 18,00 Regionalne novice potopisna oddaja 12.00 Vabimo k ogledu 1 18,05 Košarica, posnetek tekme i 18.50 Naj spot dneva 12.05 Jesen življenja Zagreb. Prvovarna Laško I 18.55 Pravijk:a za najmlajše: 12.45 Iz sredine odd. Dobro jutnD 1 19.35 Naj spot dneva Modri kralj 13.35 50 zvezd za otroke i 19,40 Videostrani, obvestila i 19.10 Videostrani, obvestila 14.25 Videostrani, obvestila [ 19,55 Vabimo k ogledu 1 19.55 Vabimo k ogledu 17.55 Vabimo k oçledu 1 20.00 OpozKijski pogledi na ! 20.00 1348- VTV magazin 18.00 1347 VTV magazin dogajanja v MO Velenje i 20.25 Kultura ia25 Kultura 1 21.00 Regionalne novice j 20.30 Športni torek 18.30 Iz petkove odd. Dobro jutro i 21.05 Rokomet, posnetek tekme i 20.50 Sortni gost 19.20 Pop Com. glasbena oddaja Prevent Slovenj Gradec : i 21.30 Asova gibanica 20.35 Dober večer, gospod Rudar Trt)ovlie j 22.00 Redstavitev poklicev: za predsednik Gost: Janez 1 22.35 Iz oddaje Dobro jutro izobraževanje invalidov Sušnik i 23-25 Vabimo k ogledu j 22.30 Vabimo k ogledu 21,35 Vabimo k ogledu ? 23.30 Naj spol dneva \ 22.35 Naj spot dneva 21.40 Vkleostrani, obvestila i 23,35 Videostrani, obvestila : 22.40 Videostrani, obvestila 07.55 08 45 09.40 10.30 11.00 11.50 12,45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 01.25 02.25 09.00 10.00 10-05 10.25 10.35 11.00 11.40 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.30 19.55 20.00 21.15 21,20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 llfcjrv^ Rk:ki lake Pet skrivnosti, nad. Kfôn, nad. Tv prodaja Srčna dama. nad, Vrtnarjeva hči. nad. Preverjeno Tv prodaja Reki Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči. nad. Srčna dama. nad. Kkin, nad. 24 ur. vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Ugrabljeni sin, amer, film Na kraju zkrčina, nan XXL premiere Tretja izmena, nan. Smrtonosni trening, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama © Dobro jutro Vabimo k ogledu 1348. VTV magazin Kultura Športni torek Športni gost Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Čas za nas, mlad. oddaia Regionalne novice Otroški glasbeni vkleospoli Naj spot dneva Vkfeostrani. obvestila Vabimo k ogledu Pop Com, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novice Naj spol dneva Vabimo k ogledu Odprta tema Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Ndj spot dneva Vkleostrani, obvestila TO IN ONO g-.T-Toroskon Kdaj - kje - kaj Oven od 21 *3«do21.4. ^^^^^ Píezah(evnobibib.čeb(pftíakcwlispremerTit«)kar"^ čez noč čestitate pa si lahko, da ste se odrekli n^i razvadi, ki vam ^ ' zagolovo ni Cisto nli koristila, pa ie (irwnCno vasie precej breme-V nila Seda) vas £aka os^en boj še z r^ekaj manjšimi razvadami. Ne ** ^ bodite pieveč sirogi do sebe, saj Cez noč ne morele spremenili prav vsega vvašemživijenju To bi bil zagotovo prehud stres ne le za vaše lelo, ampak tudi za vaše živce. Ti so sicer adnje čase kar mirni, mkoli pa se ne ve. Bik od 22.4, do 20.5, V' N Kdof moiči. štwi ini m odgovori. Tako pravi pregovor, ki sega vi modro zelo velikokrat držite m tudi tokrat bo tako Kako prav ste storili, da se niste javno c^redelili do težav, ki jih trna neredko vvaši o2ji družini, boste vedeii ze lutri, ko se bodostvari moćno zaosîriie in ie vi bo-ste osiaii med tistimi, ki boste lahko še modro pon^gall pri razreševanju iiastaie situacije. Sicei pa boste v teh dneh spoznali nekoga, ki bo močno posegei v vale življenje. (Najprej seveda le v mislili, pozneje pa tudi bolj konkretno. Dvojcko od 2J.S. do 21.6. Sami sle si knvi. da tudi vaši najbliž;! že nekaj časa izkoriščajo vašo d^Aroto Preveč •v popustljivi sle m preveii pridni. S tem. da bočete ugoditi vsem in se nikomur zamerili, pa si ái v zadnjih dneti delate levjo uslugo. Mnogi bodo meniii, ćs ste rsvaden slabič, kar se bo poznalo na več področjih va^ živijenja indela. Predvsem boste precej nervo^ii inbrezvoljni. pa vsega ne bo kriva ie pozna zima in mraz. Odnosi so listi, ki vam lemljejo energijo in voljo Poskušajte se olresli negaiivcev v vaši bližini. Rpk od 22*^. do 22*7. Ko se vam bo ravno začelo odpirali, se bo začelo lomiti na poti k jspehu ne bosie čislo nič krivi, saj veste, da na polek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa zato kar malo nervozni, posledično tudi lečni. Kar pomeni, da bosie svojo slabo voljo prenašali ludi v svoje okolje. 8ol|e bo, če jo sproščate sipcilnimiaklfvnosimi,Te vam namreč zelo korisiijo. kar že dobro veste in tudi občutite. Tako dobro, kol se telesno počutite vzadnjib tednili. se namreč že dolgo niste. Lev od 22.7. do 23.8. ^^^^^ Na delovnem mestubov raslednjib dneh vladala panika in čudno ©vzdušje ^povedujejose namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, znajo pa vplivati tudi na vaš dosedanji položaj. Zato ste pravzaprav upravičeno za^rblj eni Sedaj ste si namreč ter lepo ^^^^^ poslldh. lahko pase zgodi, da bosie morali zgodbo ponovili, i^jbo-Ije bo, da modro molčite in počakate na izid d(^odkov Predvsem pa s[uâ)enih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje, f^rtnerbi imel hitro vsega čez glavo, saj potrebuje predvsem vašo pomoč. Devica od 24.8« do 23*9« N Niste več navajeni lenariti inpre&vijalldnikar ijavendan. pavendar ?vas boverjelnovtovleh dneh prisililo2dravje.Čenedrugeg3,se boste morali zamisliti nad svojim počeijem m počuijem tudi zalo. ker se že netej časa zavedale, da se preveč razdajate drugim, 2a5e pa storite boremalo Kovambozačelavgflolečivoda.sebosteprisiljen(spre-meniti. In tobože v naslednjih dneh Vseeno se s sv(^lm zdravjem ne igiajle sami. ampak presojo zaupajte tudi strokovnjakom. Da vam ne bi bilo že kma^u zal Tehtnico od 24.9. do 23*10. Sami nase ste jezni, ker ne 23iat6innezmo(ete IZ dane situacije. Sploh ne boste več vedeli, kje in i^ako bi se lotili nastalega zapleta Jasno vam je le. dasi želite v vašem življenju veliko sprememb Nirr^te pa ne volje In nemoči, da biznjimi začeli spr^injati svoj svet. Tokrat boste težko čakaii na čudež, ker ga vertetno ne bo Kot tud i ne bo tistega. ki bi vas podprl v vašem raanišljanju Tudi vaši najbližji se znajo obrnili proti vam Ljubezensko področje bo bol) mrtvo Kol ne, zato pa vam vsaj pri zdravju m (inancah v teh dneh kaže boljše kol v preleklih tednih Škorpijon od 24.10* do 22.11« N Imeliste občutek, da vase življenje pošlap mirno in takšno, kot si že I doigoželite F^tudipodraznonebotako Sedaj vas lahko krepko izda le trma zato paztie. kako bosie v naslednjih dneh reagirali na čisle píovokacije nekoga, ki vas Ima odkrit namen spravili na rob živčnega ^^ zloíTB. V ozadju so seveda poslovni interesi in denar, kije še vedno svela vladar. Presenečali boste ugotavljali, da je prav denar spremenil tudi nekaj Ustih, ki ste jim doslej zaupali, v popolnoma nezanesljive obotavljivce. Zalo se ra|e zanesite le nase m na svoj razum Streiec od 23.11. do 21.12. ^^ N Imale neverjetno srečo, da znate biti več kot prijeten sogovornik in flft-v znale tjudem zl^i pod kcâo. In tako tudi bo. Ne le. da jrm boste krepko jK^ zlezli pod kožo. nekdo bo zaradi vašili dejanj v preteklosti začel ko-if ' vali vaše sposobnosti v zvezde, kar vam bo odpelo ludi lista vrata, ki ^ bf sicer ostala zaprla. To bo več kot obliž na vašo dušo. saj so vam nekaleri ožji sodelavci v preteklih dneh zadali kar nekaj udarcev, ob katerih niste ostali mirni 2rvlienje se vam bo umirilo, s tem pa tudi vi. Skrajni čas. saj sle bili zadnje dni precei napeli Kogorofl od 22.12. do 20.1. Če se vam v življenju kai ne izzidetako kot bi želeti, vedno odreagi-^^ rate zelo burno. Tokrat boste največjo napakostorili zato, ker nebo-^^M Ste molčali. Ljudje pa so žleht in pnvoščljrvi. Zato sevam bo to že W kïïBluobrnlIokotbumerang. In zatone bopfijetno, ko vam bodo celo ^^^^^ glasno povedali, da steza nastalo situacijo krivi sami. To boste težko sprejeli. Kot tudi to. da je včasih življenjezelo krivično. In v teh dneh za vas bo Marec letos ne bo vaš mesec. Vodnor od 21.1. do 19.2. Še preden bo sonca ponovno vzšlo, vas bo vaš partner resno vprali kaj se dogaja z vami. In ne bo vam preostalo drugega, kot da mu nalijete čistega vina in mu povesie, kar se v vaši duli nabira že dolgo. Pri tem pa pazite, kako daleč boste šli. Če si želite ohraniti zvezo m v njej le popravili stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih. Kar se linanctiče. sebodopočasi začele izboljševati. To vas bo vsaj malo polda^lo. saj dnevi, ki so pred vami. sicer ne bodo najbolj prijetni. Ribi od 20.2. do 20.3. če bi prej dobro premislili, bi sevam to. kar sevam dogaja, verjetno ne moglo zgoditi Šesreča,davamljudjezaupajotudi zato. kec vedo. da jih doslej nisle nikoli pustili na cedilu. Malo pa pazite, kaj in koliko razlagate, saf se vam zna zgodili, da bodo ljudje mislili, da ste poslali lažnivec Seveda izkoristoljubja Kervasvečina takih ne po-zr\a. bodo ludi razmišljali narobe Še je čas, da se stvari obrnejo was prid Tudi kar se počulja tiče. V t^ dn^ boste končno izvedeli, kje delale napako. VELENJE ťelrlrk, [i, nuirer liOO Vila Mojca Šola za starše • nadaljevalni program. Zlatka Jambrowč; Učenje z miselnimi vzorci 18 00 Restavracija Jezero Bridge za staro in mlado l*elck. 4. inarcť 19.00 Mladinski center Tematski večer: Vloga mladinskega centra in mladinskega sveta v življeniu organizacij za mlade ŽQ.QQ t^ladinski center Ktubski večer • reagge 22m Max Club Študentska vročica • Koncert: The Stroj (tolkalski spektakel) Galerija Mladinskega centra Razstava štirih vldeastov V ideo po I je 1/4 SolH^la. 5. niareť 19.00 Rdeča dvorana t^oliometna tekma - EP pokalnih zmagovalcev-1/4 finale RK Gorenje : RK Irvidač Ljubuški (BiH) 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert ob 50-I et ni ci skladatelja Aida Kumarja: Skok čez rob sveta z glasbo Aida Kumarjâ 2Q.00 Mladinski center Hip hop večer in koncert -Nastopajo: MRIGO (Velenje) In Hip Hop (Slovenske Konjice). 00 . 24 00 Galeriia Mladinskega centra Razstava štirih videastav V Ideo polje 1/4 IN)n<'dcljťk, 7. mdr<'<' 1930 Glasbena sola, orgelska dvorana Koncert • Izidor Kokovnik in K te men L eben (harmonika) 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava - Violeta Tomic produkcija: Miro Gavran: Hotel Babilon. Zeleni gledališki abonma in izven Torck^ 8. marec 15 00-18 00 Liudska univerza Predstavitev programa Strojnik gradbene mehanizacije 18.00 Velenjski prad Predavanje - Miran Aplinc: Vošnjaki. šoštanjski usnjarji Mladinski center Filmski večer 19 30 Glasbena šola, orgelska dvorana Koncert - Pllialm lcvir?tet mariborske opere Srcdfi, 9. marcT 16.00 Vila Mojca Polna Itica • sili ždlodćki; kuharno s Tadejem 17 00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Cesarjeva nova oblačila in Zajaliza in najsiavnej&i nasmeh na svetu. 17.00 Mladinski center Ernine ustvarjalne delavnice 19 30 Glasbena šola, orgelska dvorana Koncert komornih skupin. Nastopajo: Glasbena šola Velenje, Glasbena šola Celje in Glasbena šola Melodija Muta Čclrlek, K), mam' 19 00 Knjižnica Predavanje - Zdravje kot harmonija. Predaval bo iridolog in naturopal Franc Bozjak. 19_?Q Glasbena šola, velika dvorana Maraton po betih in črnih tipkah. Nastopili bodo pianisti glasbene šole iz Velenja Zâ íntormacije o prireditvah in dogodkih lahko pokK^eTlC Velenje (03^96 1860). \lla(li ioium /LSI) v pocastilev U. maica Mladi iorum ZI..SD S»lcskit dolinii bo tudi letos povHbill piu) ko//>]i'em oh l^/tki, kj bo /2i)gnilo komedijo Mrtveci ne plačujejo davkov. Zt^rndi pretekliti i/Jvušenj s pre/a.scdcnostjo dvorane lH)do tokrat jirodajHli vstopnic«; po simbolični ceni (2(Hi Sri'), i/icupiček od prodanih vstopnic pa tmdo namenili onkolo.^kcmu íniílitutu. Vstopnice l)odo na voljo na sedev^u stranke ZLSl) Velenje nn Prei^rnovl 1 v Velenju« in sicer od l.do 4. marca (cr 7. in 8. marca od 10. do 16. ure. Bolero 2005 za afriške otroke Velenje - Tudi icioí^ bo Knjižnica Velenje, cnola Prireditve, izvedla tradicii in a [ni humanitarni koncert Bolero.'iega žc vrslo let pripravljajo ob materinskem dnevu, letos bo žc 16. po vrsti. Pimavadi je bil v<\ vcc^r točno na materinski dan, 25. marca, letos pa bo nit velikť>noéni p()nedeljek, 28. marca, ob 19. uri, v velenjskem domu kulture. Let«.« program pripravljata domaćina Maja in Bo.^tjan Dermol. ki bosta tudi vodila celotno prireditev. B<-igalo sceno bo tudi letos prispeval .lože Napoinik. Po tradiciji vse obiskovalke dobijo tudi cvclje.ki ga bo tudi letos prispeval Pl'P Velenje. Lansko leto je Cisti izkupiCck prireditve presegel dva milijona tolarjev. predan pa je bil slovenskemu druitvu Hospic. Letos pa so se v Knjižnici Velenje odloČili, da bodo izkupiček skupaj s slovenskim UNICEFOM namenili i/.jiradnji §ol v afriški deželi Burkina Fa«), V tej deželi sc namreč Unicef l rud i, da bi zgradili toliko §oL da bi jih lahko obiskovale tudi deklice, kar je bila do sedaj izjema. Se pred nekaj leti je tam 5olo obiskovalo le 42 vseh otrok, od lega pa je bilo le 385 deklic. UnicefSlwenije si je vokviru akcije izgradnje pcx-^ebnib šol, ki naj bi jih enako obiskovali JcCkikol deklice, zadal naloga, da v treh le lih zgradi več šol in neformalnih ccnlrov za usposabljanje otrok, ki niso konôali formalnega wlanja, pa tudi vricc. Ncwilka akdjcjc ambasadorkii Unicefa Slovenije Vita Mavric. V teh dneh je KnjiJ^nica Velenje na veliko naslovov naslovila prijazno pismo s patnjo za tlnancno pomoč v letošnji akciji. Upajo, da se bo tudi tokrat izknzalo, da ljudje ^ imajo posluh za tiste v stiski. Zagotovo pa bodo hvaležni tudi otrwi ene izmed petih najrevnej.^ih dežel na svetu! Ob koncu dopisa so dodali tri zanimivosti, ki pravzaprav presenetijo: proračun OZN znaša dobro milijardo dolarjev, kar je dvajsetkrat manj kol porabimo državljani EU v enem letu m sladoled. Vsak dan vzame revSČina 30 lisoč mlajših od pet let. kar jc desetkrat več kol le-rorisiični napad II. septembra. V Afriki umre vsak mcsec 150 tisoč ljudi zaradi malarije, kar je v enem letu za sest »cunamijev«. Cclrlek. marec 19.00 Mestna knjižnica Pravljična ura 2 Metko Pivk 19,00 Me^na galerija Odprtje razstave Skozi objektiv JocaŽnidaršiča IVick. 4. maiw Ifi.OO Gasilski (lom Volilni občni zbor Planinskega društva 19.00 Kulturni dom Koncert Okteta Tlt: S pesmijo po Sloveniji SotHitu. niareť 14.00 Stadion Nogomet: Šoštanj : Pal o ma (111. slovenská nogometna liga ) TetovadnicaOŠKDKTopolsica Odbojka: Kajuli Šoštanj : Partizan Črna (lil. dr. odbojkarska liga za ženske) l\c(lťlja. (). inarcť oa.oo Planinsko društvo Po)iod po Trski poti oko)i Šoštanja (l^ka zimska tura * okoli A ure hc^e] okoli mesta Šoštanj Sreda. 9. inam^ 06.00 Društvo upokojencev-pohodniška sekcija Izlet po d€lu Martinove poti (lalika pot) 17.00 Športna dvorana Košarka: Šoštanj Topolšica : Avtokomerce (liga za naslov državnega prvaka) 18.00 Športna dvorana Elektra : Helios Domžale (1. A slovenska košarkarska liga) 21.00 Hisa mladili Rock. rock • skupina študentov glasbenikov iz petih držav, v nadaljevanju nastop skupine Debeli grahki S(»lH)la. 5. marec Hiša mladih 01 roške ustvarjalne delavnice z mentorico Tino L SAVINJSKA DOLINA Celrlek. [i. inarec^ 16.00 Ljubno ob Savinji • Fašunova iVtsa LKeramo-glasbeno srečanje Ljubezen nam je vsem v pogubo Pelek, 4. niaree 18.00 Rečica ob Savinji • Gostišče Atelšek Čitalnilki večer z gostom Francem Markove iče m Sohola, maree 18 OD Mozirje-kuttumi dom Koncert godbe na pifiala ŽALEC ŠMARTNO OB PAKI IVick. 4. marec 19.00 Hiša mladih Potopisno predavanje Izrael Potovanje v zgodovino Oeirlek, 3. marce 18.00 Savinov likovni salon Odprtje slikarske razstave Nevenks Andoljšek Pelck. 4. mare<^ 20.00 Dom II. sk^vensKeoa tabora Koncert »Ko maske zaigrajo«« Poneck^ljek, 7. niare(^ 20.00 I. OŠ alec Dobrodelni koncert z roko v roki Zgodilo se je... ()(J 4. do K), niHrra • 4. marva 1993 «ivscwianjski te rmcjclckl ram i y avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo za izgr^ianju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja: -6. marca 1971 jc Prane Lcsko^k Luka svečano odprl pokrili plavalni bazen v Velenju; -6. marca 1981 deležni zbora združenega dela skupščine občine Velenje sklenili, da se bo V osnovna šolav Velenju imenovala pobratil) Dušanu in Božu Mravljaku iz Soj^ianja: šola se daneii imenuje Osnovna Sc^la Gorica: -dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije Icla 191)9 v ZDA ko so demoaslrantke zahtevale splošno volilno pravico; za dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za poliličmi In ekonomsko enakopravn priključki; • 10. marca 1981 je velenjski alpinisi Ivč Komik kot član jugoslovanske alpinistične ixlprave txlpoioval v I limalajo; cilj odprave je bil četrti najvišji vrh svela, 85(11 meter visoki, Lholsc: - 10. marca 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep družbenega varsiva, predsednik kolegijskesui p(xslovodnega odbora pa je p^^sial Franc Vede nik. ki je še danes na čelu icgži velenjskega delovnega ki^Iekîiva. ■ Damijan Kijajič KINO VELENJE v hotelu paka lUJ/^JI Oi)M)SI [komična ljubezenska drama) Režija: Mike Nichoís Vloge: Natalie Poiman. Julia Roberts. Jude Law, Clive Owen Oolžina: 98 minut Petek. 4.1.0b 21.15 Sobota. S. 3.. ob 22.45 Nedelja. 6.3.. ob 20,30 Ponedellek, 7.3. ob 18.00 Dan. zafruslnranl pisec osmrtne spisateljskim i ambicijami je osrednji lik tilma preto katerega se spoznajo Se ostali trije liki. Anna, fotogralinja. Američanka, ki živi v Londonu. Alice, ki v London pribeži zaradi razpadie ljubezni, in Larry, samozavesti dermatobg ki se z niimi spozna zaradi Danove potegavščine. Va itirjs se zapletajo v skoraj vse komt^nacije pa-nDv. Dobitnik dveti letošnjih Zlatiii globusov: za moško m žensko stransko vtogo (Nalalie Portman in Olive Owen). ij;i\ux; (drama) Rezija: Martin Scorsese Vloge: Leonardo DiCaprío, Kate Biancett Dolžina: 174 minut Petek. 4.3.. ob IBM Sobota. S. 3.. ob 19.30 Nedelja. 6.1. ob 17.00 Ponedeljek. 7.3. ob 20.00 Torek. 8.$., ob 1115 Ob dneva žena cena vstopnice 2a žen- skeSOOSm Sreda. 9.3.. ob 20.15 Nekai dni po oskarjiti že v vašem kinu' Film z najveC letošnjiti oskarjevI Rim je nominiran za 11 letošnjih oskar-iev. dobU pa |ih je 5 (za scenografiio. ko-stumografijo. stransko žensko vlogo, montažo in kamenD). Režiserju se je ponovno izmuznil oskar za relijo in za film. Film upodablja najboljša leta Howarda Hugh&sa, ekscentričnega militera rja, fih marja. inovatorja in letalca, ki je v svoji po-stelji zamenjal tudi kar lepo število filmskih zvezdic. IMOrOKISIOV »IMIIVNIK (îlasbenil šola Frana Korunn Ko/eljskegn Velenje vabi na konccrt v pciiastiiev 50-lctnicc skladatelja Aida Kumarja SKOK ČEZ ROB SVETA / ^asbo Aida Ku marja KOMORNI ORKESTER CÎLASDENE ŠOLE KOPER dirigiinl Bo2oPotrai MESANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR(HMNAZIJE KOPER zborovodja SindijaSiSko MLADINSKI PEVSKI ZBORCÎLASBENE SOLE KOPER zborovodja Maja Cilcnick MESANI PEVSKI ZBOR OBALA KOPER zborovodja Ambrož Copi Vstopnina: IDDO SIT (mladina), I50(i SIT {(«tali) GL^SB^NA SOLA FRANa Ki)Rl INa KO EUSKcgii VCLENiO VELIKA DVORANA, SOBOTA, 5. MAREC 2005, ob Í9 JO (romantična dr^a) Režija: Ben Sambogaart Vloge: Ihekla Reuten, Nadja Uhl, Elen Vck gel Ooisna; 135 minut Petek. 4.3., ob 23.15 Sobola. 5.3.. ob 17.00 Rim prpovetluie o 23-letna7i âudentu Ernestu Guevari In niegovem prijatelu, ki se z motnDjem odpravita raziskovat južno Ameriko. Med potovanjem, dolgim 12.000 km in osem mesecev sta odkrivala svet ljudi polne žalostí in upanja ter samega sebe. Med spoznavaniem gobavcev. brezdomcev. pn^itLtk, uglednih meščanov, odkrijeta svojo naklonjenost do ljudi in odločenost, da spremenita svet. Zaradi tega kar je izlujsil in spoznal na tem potovanju bo postal najbolj znan revduckinar vseh časov-Che Guevara. Film je dobil ietosneiga oskarja za pesem I /APLESIVA (romantična komedija) Režija: Renny Harlin Vloge: Richan3 Gere. Jennifer Lopez, Susan Sarandon Dolžina: 106 minut Torek, 8.3.. ob 20.30. Ob dnevu tena cena vstopnice a teth skeSOOSfTf Sreda, 9.3.. ob 18.00 Kako iz krize sredniih let? John Clark ie uspešen advent in srečen dm^nskj človek. ki mnogc^rat ne ve kaj bi počel in se počuti praznega, nesrečnega. Med prevozom z vlakom domov, na oknu slabo c^-iskane plesne šole, večkrat opazi skrivnostno dekle, ki žalostno zre z okna. To ga prrtegrie, da se vpiše v začetni tečaj ptesa, ne da bi o tem povedal ženi s katero je srečno poročen. Ko se skuša približati učiteljici plesa ga ta zavme. Ker pa je ples medtem postal zani nekaj več, ga lo ne odvrne in začne hoditi na vaje le naprej, zaradi sebe. Pozno prihajanje domov in dnjgačno obr^šanie pa vzbudijo pri njegovi ženireaie dvome... mutà BiJ/!\JI OI)[\OSI (komična ljubezenska drama) Četrtek, 3.3. ob 16.00 Sobota. 5.3., ob 18.15 IJ/IALliC (drama) Četrtek, 3.3. ob 20.00 MOlORISIOV i)Ni;viviR (romantična drama) Sobota. 5.3.. ob 22.30 Nedelja, 6.3., ob 18.15 Ponedeljek. 7.3. ob 19.00 in torek. 8.3.ob 20.30-filmshciklusUUFPO UFFB-u. Ob dnevu iena cena vstopnice za Z»nsks500SiV. imaiíRvPi;ti\i (animirana akciiska komedija) Dolžina: 115 minut Sobota. 5.3.. ob 1SM- Otroška matineja Nedelja. 6.3.. ob 16.00- Otroška matineja Oskar za najboljši animirani (iim leta I Informacije: v času predstav • 898 24 91, ob delavnikih dopoldan • 898 24 93, Predprodaja vstopnic: na blagajni kina (v času predstav) najmanj tri dni pred predvajanjem^ Nagrajenci nagradne križanke Trgovine s tekstilom za vso družino Adoly, Trg bratov Mravljakov, Šoštanj, objavljene v tedniku Naš čas,17.2.: 1. nagrada: dâiilo trgovine Adoly prejme: Stanka Šmon,Topotšica 47, Topolšica 2. nagrada: darilo trgoNine Adoly prejrrfê: Olga Golíčnik, Topolšica 601 Topolšica 3. nagrada: daiilotitiovine Adoly prejme: Marija Kramar. Jenkova 3, Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico vtrgovini Adoly v Šoštanju vsak dan med tednom od 8. do 18.. v soboto pa od 8. do 13. ure. Nagradna križanka PIZZERIJA PICADILLY PICADlUr stan trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 Vabimo vas vsak dan. razen nede-Ije, od 8. do 22. ure v nas prijeten ambient. Pri nas vam pripravljamo 26 vrst pic. pečenih v pravi krušni peči, kurjeni z bukovimi drvmi, juhe - od gobove, čes-nove, golaževe do zelenjavne In č-ebulne, vse vrste prilog, steake z omakami, jajcem, poprovo omako in 12 vrst solat, tudi z morskimi sadeži. Poleg pic vam v krušni peči spečemo polnj^e štručke z nadevi po ž^ji in testenine z raznimi olojsi. Me pozabite na priljubljeno »Plcadllly lojtro" vsako sredo! Za poslastico vam posebej priporočamo rahle In odlične tortice Pi-cadilly s smetano, vroče sadje, palačinke, sladoled... 10 % popusta nd študentske In dijaške izkaznicel Pokličite na t^.: 5 869 358 in željeno pico vam bomo spekli tuđi za domov. SPREJEMAMO REZERVACUEZA ZAKUUĆENE SKUPINE. Rešeno križanko pošljiffi najkasneje do 14. marca na naslov: NAŠ ČAS, d. o. o.. Kidričeva 2a, 3320 Veler^. s pripisom ^CADILLY'. Izžrebali bomo tri nagrade: ilaliian-ski piizzi za dve osebi, rezanci iz kmšne peči po izbiri za dve oseb íi španski krožnik za dve osebi. ČETRTEK, 3. morco: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9,00 Zanimivosti In vedeževanje; 9,30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. marca 6.00 Pozdrav In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni uûlp; 8,00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novostí; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, S. marca: 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.Q0 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Živali moje prijateljice; 9.00 Skrili mikrofon; 8.30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, k)e, kaj; 16.30 V Imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock Jok; 19 00 Na svidenje. NEDEUA, 6. mrnca 6.00 Dobro julro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kultumi utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: Čestitke; 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ^sambll; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 MHz; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 14,45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14,45 Kino vabi; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kda),kje,kai; 17.00 Naši kraji in ljudje,; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 9.marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kultumi uWp; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infoiïnacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak sveluje; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje. onesnaženost zraka V tednu od 21. febrvarja 2005 do 27. februarja 2005 niso povprečne dnevne koncentracile $02» Izmerjene v avtomafskffi posta/ab (AMP) iJa oďítíoó/u mstne občine Ve/enje, občine Šoštanj /o občine Šmartno ob Pak/, nikjer presegale mejne 24-urn9 jconcentraclje 126 mikro-g $02/m3 zraka MESTNA OBČINA VEŒNJE, URAÛ ZA OKOUEiN PROSTOR trejnd vrednost: 3S0 mkros) SO&TnS itHn. sjvNe^irvD ^rKegar^v Ieiu2004:30 milo^>g S02n7i3 infá 3. marca 2005 OBVESCEVALEC 23 mM OGLASI TIKI IN POZNANSTVA PRIJETNA 50-letna u^užbenka si želi spoznati prijatelja starega (jo 64 let. Lahko jetLidi močnejše postave. Agencija Alan s. p. GSM: 041/248-647. SIMPATIČNA 30-letna Slovenka si želi spoznati prijatelja starega do 45 let za resno zvezo. Agencija Alan s. p. GSM: 041/248-647. INSTRUKCIJE INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpite. GSM: 040/226-419 ali 040/977-474. IŠČEM delo (varstvo odraslih In otrok). GSM: 041/462-345. mmmn^ DVOSOBNO stanovanje, 53 m^. naodlićni lokaciji v Celju (Otok), prodam. GSM: 041/299-919. NOVEJŠO dvodružlnsko hi§o, 380 m^ 2 1200 m^ zemlje prt Gaberkah (Pristava), prodam. GSM: 041/299-919. TRISOBNO stanovanje, 74 m^ na Goriški cesti prodam za 10,5 mio/sit. GSM: 040/876-633. ZIDAN vikend, 7x5 m, 1.400 m^ zemljišča, v čeťtí gradbeni fazi, v Studenoah pri Črnovi, ugodno prodam. GSM: 040/876-633. DVOINPOLSOBNO stanovanje, na Goriški 57, prodam. Telefon: 5865-516 ali GSM: 031/725-877, po 18. uri. SUŠILNI stroj Gorenje prodam za 29.000,00 sit. Telefon: 5862-868 ali 5862-250. GARSONJERO, 20 m^, v Velenju, prodam. Kličite po 20. uri. GSM: 031/534-897. NJIVO, okoli 4.000 m^ v občini Žalec prodam. GSM: 041/610-774. 1-SOBNO stanovanje, 45m^ prazno, takoj vseljivo, na Gorici oddam. Telefon: 5875-456, kličite po 16, uri, V CENTRU mesta oddam opremljeno sobo z balkonom Slo« venki ali Slovencu. Telefon: 5869-558. GSM: 041/969-210. SOBO, 25 m^ mestni toplovod, oddam. Telefon: 5866-173, GSM: 051/215-927. VRSTNO, manjšo, novejšo hišo, na območju Velenja ali Topolšice kupim. Telefon: 5882-990, kličite po 17. uri. ČEŠNJEVE deske ali hlodovino kupim. Telefon: 5868-077. KUPIM visoko brejo telico si-mentaiko ali križanko. Telefon: 5893-480, GSM: 031/628-417. inzz GOLF 1,4,16V, generacija25. 1. lastnik, prodam za 1.720.000,00 sit. GSM: 031/224-113. CITROEN C3,1.4 hdi, I. 2003 prodam ali menjam za cenejši avto. GSM: 041/610-774. REZERVIRAJTE si dopUStv sončnem Neumu, v novem apartmaju. GSM: 041/610-774. MASIVNO jedilniško omaro, komodo in otroško sobo s posteljo, pisalno mizo in nočno omarico, prodam. GSM: 051/314-289. ŠTEDILNIK na drva, možnost priklopa na centralno kurjavo (80 m2), nov, prodam. GSM: 031/606-322. AVTORADIOJVC na Cd, še v garanciji, z zvočniki prodam. Prodam tudi 13 " verige za avto oziroma menjam za 14". GSM: 031/842-278. PRENOSNI OVD player, ekran 17.5 cm, predvaja dvd in cd. alkalne baterije, 12 V, avto adapter, omrežni priključek. AV ka-belj, daljinski upravijalec, primeren tudi za v avto, prodam. Telefon: 5870-969. OMARO s steklenimi vrati, primerna za knjige in tv, prodam. GSM: 031/594-582. DVOJNO rostfrei korito, 86x43, z mešalno baterijo, prodam. GSM: 031/269-837. ALUMINIJASTA platišča za alfo 156 ugodno prodam. GSM: 031/366-039. ELEKTROMOTOR, enofazni in trifazni, 3 kosi, ugodno prodam. GSM: 031/649-504. NOV MOBITEL s fotoaparatom motorola c650 prodam. GSM:031/835-757, IVALI AKCIJSKA prodaja mladih kokoši, starih pet mesecev, v nedeljo, 6. marca 8. do 8.30 ure v Šaieku. Telefon: 02/8761-202, PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 250 kg, prodam. Lahko očiščene, dostavljam tudi na dom. GSM: 041/239-651. NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne z rodovnikom, stare dva meseca, odličnih staršev, cepljene, prodam. Telefon: 5869-299, GSM: 041/966-252. KUPIM visoko brejo telico si-mentalko ali križanko. Telefon; 5893-480, GSM:031/628417. JABOLČNI K In žganje prodam. GSM: 041/344-883. SVET ZAVODA UUDSKE UNIVERZE VELENJE razpisuje (Icloulo incslo (lírťklorjii/dírťktoríce />iivo(ta KandidaVkandiddtka mora za imenovanje na funkciju direfdoria/direklonce zavoda izpolnjevati $pk>šne zatonske In posebne pogoje, skiadno s 33. členom Zakona o 2avodh. 16. členom Zakona o izobraževaniu odraslih ter 19. čl. Pravil zavoda: • visokošolsko izobrazbo: . pedagoško-andragoško izobrazbo, • strokovni ízpíT, • pet let debvnih ]zlllk20,T{i:D3/887Q3|04l/eS2'l Ijí srce in duî^a ve. kaio) holi, ko tebe več ni. ZAHVALA Tiho sc je posli)viI« draga mama in babica ŠTEFANIJA POZNIČ 26. 111919-26. 2.2005 Iskrena zahvala /a nesebično pomi>č g. (irošljii, dr. med., in zdravniški ekipi Bolnišnice '[('ípolšica, g. Polcsu, dr. med., g. Smonkarju, dr. med., in g. Rczarju, dr. med., ter ostalemu osebju, ki so se irudili, da bi še ostala z nami, vendar jc bila t>ole/en močnejša. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrekli so?,alje in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih stovcsa. Posebna zahvala vclia (.'iti (Jalič za zaigrane akorde, ki so jo pospremili v večnost. Hvala govorniku g. Sometu, prap<')rščakom, izvajalcu 'Usine ter Pogrebni službi Tišina. 'Áalujoci: sin Viktor z družino^ hČi '/mvq z druiino in ostala soroúMvo tvojo voč no hijo. bolečin VGČ ne trpiš, /707/1 pa žcdost srcfí trga, soi'/M iijo ix oči. don] je prazen in otožen, ker te več ijwd nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedlja, brata in p<^lbrata LEOPOLDA OPRČKALA 30.10. 1925-13,2.2005 se iskreno zahvaljujemo v,sem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč 1er vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvcije in sveče. Posebna zahvala velja zdravnikoma g. Sluparju, dr. med., in g. Juslineku, dr. med., 1er osebju Bolnišnice Topolšica - pljučni oddelek, za nego in zdravljenje v času njegove bolezni. 1 Ivala Pogrebni službi Usar, Rdečemu križu, vaški skupnosli, govoniici Marti za lepe poslovilne besede, pevcem iz Šmarlnega ob Paki, izvajalcu Tišine, praporščakom, pogrcl>cem in gaspodu župniku Ivanu Napretu za opravljen obred. ^Mhywi: sinovi Rudi, Franc in PoUU z dnizinatni, seslre, pffiscslre ier ostah sorod^vo JI Bolečino ne do :ikj'iti. pa tudi aol/M v.atajitJ, le dra^e jmine nam nihče ne moro vrnili! ZAHVALA Po hudi bole/ni je zavedno zatisnila oči naša draga žena, mama, omica in sestra MARIJA. ZORA STROPNIK 26.3.1939.18. 2. 2005 Ni l>escd, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sonxinikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena st^žalja ter darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo vsem zaposlenim v Reševali službi Zdravstvenega doma Velenje za izredno prijaznusl in slrokovnt^sl, gospodu Grošlju, dr. med., Bolnišnici'lopiilšica in vsem njenim/ap^^slenim. I ivala Pogrebni službi Usai*, govorniku gospodu Semetu. pevcem in župniku za opravljen obred. í/ilujiKÍ: ini>t Franc, hčerki Rrif^ita in Cvetka z družinama, sestra Jožica z družino ter osfaio sorodstvo Ta prave zimske počitnice Ijclošiijc poriliiicc jo obilno \)i)bv\i\ sneg - Oriianizalorji porilniških aklivnosii malo razočarani nad obiskom Veienje- Počitnice so čas, ki se ga vesclijn tako učenci in dijaki koi njihovi profesorji, /agoiovo oboji potrebujejo Čas, da si naberejo novili moči za šolske obvuzntwli. Lciošnje zimske počilnicc so biic imenu primerne-Ixlc./a/jiamiivanc s pravim zimskim vremenom. In hiieso kratke, za mnoge prekralke. Prejšnji teden smc^se tudi mi pomešali med po(iilnikarjc. Najprej pa smo za oceno obiska in izvedbe p(.)čitni5kih aktivnosti prosili sckretarkjo na me-dolxíin.ski Tvezi prijateljev mladine Velenje Tinco Kikvui^: »Prtv/apravftmo»programom in realizacijo programa zadovoljni, saj smo iz dneva v dan spremljali» kako se otroci počutijo z nami. Tisli. ki so prihajali vsak dan. so nam zagotavljali, da se imajo lepo. Nismo pa najbolj zadcwoljni z obiskom, saj menimo, da bi lahko prišlo na ponujene aktivnosti vlč otrok. Mislim, da bi mi^rali starSi bolj usmerjati otroke v kreativne dejavnosti in da jih preveč puščajo doma. Z vidika otroka razumem, da radi dolgo spijo, potem pa dan preživijo pred računalnikom ali televi/oijcm. Mislim pa, da to ni zdravo in da se otrok ob tem v Času kratkih počit- Jure Smoičfíik • Bh/šek Neža Klemene nic ne .spočije. ( 'isto nekaj dnigega je, če ot roci več časa prei^ivijo na zraku, na snegu, saj to krepi tudi zdravje in odpornost. Sicer pa smo v Vili Mojca pripravili tudi nekaj novosti - otroci so zelo lepo sprejeli tekmos'anje v zabavnih igrah.« /aradi premajhnega zanimanja so morali na Medobčinski zvezi prijateljev mladine odpovedati izlet na Golte, kjer so želeli delali sncžćike. Si- ccrpajimvremev petek tudi ne bi bilo najbolj naklonjen, saj je snežilo kol za stavcv /ahaVRH olioska olimpiada Cverka Ko^.ťlj. predsednica Dni.^iva prijateljev mladine Edvarda Kardelja, je včeU-lek popoldne v telovadnici OŠ Livada skupaj s kolegi iz društva paskrbela za res zabavno in Sporta polno popoldne počitnikiu^jev. Ko smo jih obiskali, nam je povedala: «Tudi letos smo v času zimskih počitnic pripravili tradicionalno otroško <'jlimpijado. Pripravili smo veliko gibalnih in tekmovalnih iger, kijih oi roci že poznajo. Mřirsikdo prihaja vsako leto, zalo že vedo, kaj jih čaka, mnogi pa prihajajo prvič. Otroci zelo radi tekmujejo, na iiaSi olimpijadi pa ^e laliko pi eizkusijo res v Številnih veščinah. Olimpijado smo pripravljali odrasli člani draštva. danes nas je tu 14. Je pa žal otrok manj kol prejšnja leta. Poleg zmanjšane rodnosti sc verjetno po- Ervin tbrahimovič ^ ^^^ Cvetka KožeiJ dneh sem opa/ila, da so bila tudi dvorii^a po mestu bolj prazna.« Medlem ko so olr^K^i že tekali po telovadnici, skakali v vrečah, metali žogice in obr(>če, smo se pomeSali tudi mednje. Res so uživali, kot so znali uživali tudi v vseh počilni.^kih dneh. Mala Neža Klemene. kJ obiskuje drugi razred oinovne stile, nam je ptwedala: »Tukaj sem prvič, moram reči, da mi je vSeč. Rada sem v drui^bi in rada imam Spori. Sicer pasem v počitniških dneh veliko gledala risanke, risala in .se igrala. Kar nekaj časa sem preživela pri babici. Zelo se ve.selim sobote, ko se ^emo kopat v Topoi^ico. Mislim pa, da so bile počitnice čislo dovolj dolge, sph*)!! ker sem bila pred njimi iri teden doma, ker sem zbolela. Zťito že komaj čakam, da se šola spet začne.« V športno opravo oblečen Jure Smnlčnik -Kiv.šekje bil sicer na ohmpijadi šele nekaj minul, aje že imel svoje mnenje: »Danes sem prvič priSel na otroško olimpijado. Vreme mi ni najbolj vŠeČ, čeprav imam zimo in sneg sicer rad, danes pa sem raje na toplem. Na tilimpijado sem prišel s pri- jalelji, zalo sc že veselim poligona in drugih zabavnih iger, saj se s .športom zelo veliko ukvarjam. Med počitnicami sem tudi smučal na Goltch, zagotovo pa sc bom šel k: sankat s prijatelji, ampak kar tukaj, v Velenju. Pc^unicesobile kratke in vsaj meni bodo hilro minile« Med opazovanjem pogovora so se okol. naju zbrali Številni oi roci in vsi so naenkral hoteli kaj povedati. Priložnost smo dali i>snovnoiUilcu Kr-niinu lhnihim<»\iču: »Na otroško (Olimpijado sem prišel že večkrat. Ponavadi pridem sprijatelji, saj imamo vsi radi Šport in druženje, ť^e bi b.lo po moje, bi otroško olimpijado pripravil večkrat v letu, sploh ker rad zmagujem v at^licnih športnih igrah. Sicer pa sem v teh počitniških dneh veliko plaval navelenj.skem bazenu, kjer mije resnično všeč. /.ime nimam rad, k: manj sneg. Ćisio v^\3no bi mi bilo, če gane bi bilo, pritvzapravbi bil Še bolj vesel, če bi bilo bolj toplo in zeleno. Počitnice so bile zjime prekratke, saj sem rad brez obveznosti.« ■ Bojana Špegei Poiigon, skakanje v vrečah, metanje obročkov ... in Še marsikaj je tudi ietos ponujala otroška oiimpijada, kJ so jo pripraviti člani DPM Edvarda Kardelja. «2- lB- Prvi vitez dobre volje Milan Kučan in Rajko Džordževié čestitata Nataši Tič Ratijan za laskavi naslov. (S. Vovk) Deseta parada humorja nasmejala VTV iz Velenja jo Uidi iolos prlpiavlla Parado liimiorja - Tokraina je bila \ Mariboru, lanikajšíiji dvoiaiii Tabot^ Maribor - Organizatorji so želeli na enem odru predstaviti najboljše humorisle, ki delujejo vsloven-skem pra^toru, večer pa so pt'ipestrili tudi številni odlični glasbeniki. Dvorana jc bila v petek zvvčerpolna dobre volje in smeha, za kar so poskrbeli vsi nastopajoči slovenski humoristi. Pridružila sc jim je tudi gcwija, legendarna Nela Er/išnik. kije prav tako navda^ila mariborsko občinstvo. Na paradi so razglasili tudi viteza dobit: volje za leio 2(K15. Mod (remi kandldali - Sašo f-îribar, Nata^Tič Ralijan in ZmagoJelenčič Plemenitije največ glasov - 75 % - prejela Nataša Tič Italijan — popularna Ana Liza iz Mariové oddaje Spet doma Naj spomnimo, da je bil prvi vitez dobre volje Milan Kučan, sledili so Ione Partljič, Ione For-ncm 'Ibf, Andrej Sifrer, Vinko Simek, Rajko Djord-jevič in Lojze Slak. Omeiiili smo že, da je bil ludi glasbeni priigram pester In zanimiv. Med drugim so se v njem predstavile tudi velenjske skupine Ave, Ansiimbel Ha ha ha, llarmonikarski orkester Barbara, Irena Vrt^kovnik in MP/ .Sť-jnček ter plesna šola Spin. Množično v šoli odbofke \ Odbojkarskem klubu Šoštanj -Topoiška v rasu poriiiiio pí ipi avili odbojkarsko solo - K<^kordna udeležba Milena Krstič - Pianinc_ So.slanj - V Odbojkarskem klubu ŠoSianj - Ibpolšica so le-tossedmič zapored, v času zimskih počitnic, pripravili Solo odbojke. Udeležilo se jo je 75 otrok, kar je za Sa'^tanj z okolico res lepa Alevilka. Brankn Seven I kar, predsednik OK Šoštanj - Topolšica pravi, da tudi tako delajo za popularizacijo odbojke, da je to njihova dolžmxst in olweza, obe- nem pa poskrbijo, da otroci koristno preživijo prosti čas tudi v Času počitnic. «Šola odbojke je v veselje tudinam, ki jo organiziramo, sploh ko vidimo, koliko staršev nam zaupa svoje otroke.« Te so v §oli odbojke razdelili po starostnih skupinah in po znanju, ki so ga imeli. Leta^nja novost je bila, da so pod svoje okrilje sprejeli tudi osemnajst deklet. /a izpeljavo programa je poskrbela profesorica Na(a.ša S(e- vančevič, njej pa so pomagali trenerji in starejši igralci. Izpeljava takega progr«ima je tudi finančno zahteven zalogaj. Plača ga klub, starši pa za izpeljavo prispevajo minimalna sredstva, 1.500 tolarjev. Gre za simbolično vsoto, s katero zagotovijo »resnost«.Vs