TRGOVSKI EIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v. leta 90 Din, za ■/. Irta 45 Din, mesetao 15 Din; za lnozezmwo: 210 Dta. - Mata to ^ "J*4j“Sg-Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri požt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Telelon st.dQ
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, 7. junija 1932.
Štev. 64.
Svečana otvoritev ljubljanskega velesejma
Na .prostoru pred uradom ljubljanskega velesejma so se v soboto dopoldne že pred deseto uro začeli zbirati številni odlični zastopniki oblastev, uradov, korporacij in organizacij. Pokrovitelja ljubljanskega velesejma Nj. Vel. kralja je zastopal komandant dravske divizije div. general Bogoljub Ilič v spremstvu svojega adjutanta. Ministrskega predsednika in kmetijskega ministra je zastopal ban dravske banovine dr. Marušič, osebno pa sta bila navzoča častni predsednik ljubljanskega velesejma minister za trgovino in industrijo dr. Kramer in minister socijalne politike g. Ivan Pucdj. V spremstvu 'Ministra za trgovino sta bila tudi dr. Milan Lazarevič, načelnik industrij-sikega oddelka trgovinskega ministrstva in Janko Šuman, predsednik uprave za zaščito industrijske svojine. Finančnega ministra je zastopal direktor dravske finančne direkcije dr. Povalej. Med odlično družbo s mio, nadalje opaziili poljskega poslanika in ■pooblaščenega ministra dr. Giiniher-8ch\va.rzburga, podpredsednika senata dr. Frana Novaka, senatorja Ivana Hribarja in dr. Ravniharja, narodne poslance dr. Kapela in Krejčija, nadalje dvorno damo gospo Tavčarjevo, podbana dr. Pirkmajerja, ljubljanskega župana dr. Diuka Puca, ves ljubljanski konzularni zbor, državnega svetnika dr. Baltiča, zastopnika ljubljanskega škofa stolnega dekana Nadraha, nadalje predstavnike ljubljanske univerze, železniške direkcije, zastopnike vseh državnih in samoupravnih uradov, med številnimi zastopniki gospodarskih korporacij in organizacij pa zastopnika centrale industrijskih korporacij v Beogradu dr. Windischerja, zastopnika Zbornice za TOI v Ljubljani podpredsednika Dragotina Hribarja in tajnika dr. Plessa, ravnatelja zagrebškega velesejma Lujo Šafraneka, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja, upravnika policije Keršovana, župane dr. Lipolda iz Maribora, zastopnika ljubljanskega Gretnija trgo-cev g. Gregorca in drugih trgovskih gremi-jev, obrtniških organizacij, predstavnike našega gospodarskega in kulturnega življenja.
Navzoče odlične goste je v imenu velesejma pozdravil predsednik g. Fran Bonač, ki je v svojem govoru pozdravil zastopnika Nj. Vet. kralja divizijskega generala g. Bogoljuba Iliča, ministra za trgovino in industrijo g. dr. Alberta Kramerja, kot častnega predsednika letošnjega velesejma, nadalje ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja, puljskega poslanika ministra g- G unther-Schwa r zb n r ga, bana g. dr. Draga Marušiča, župana g. dr. Dinka Puca, ugledni konzularni zbor, gospode senatorje in narodne poslance, zastopnike klera, naše hrabre 'vojske, državnih in samoupravnih oblastev, gospodarskih korporacij in drugih institucij.
Po pozdravnih besedah je predsednik g. Bonač nadaljeval:
Častita gospoda!
S čudovito naglico hiti čas v današnji dobi modernega, po trajnem napredku in skrajni racirjonalizaciji stremečega gospodarstva. D ozdeva se mi, kakor da bi bil i šele pred kratkim dvorili prvi ljubljanski velesejem, toda nezmotljivi koledar nam Pravi, da nas loči že celili enajst let od prve naše prireditve. Sodbo o delu, ki so ga izvršili organizatorji ljubljanskega velesejma v tem razdobju, prepuščam z mirno vestjo vam, dragi gostje, ki ste počastili s svojo prisotnostjo' našo današnjo slovesnost, zlasti' pa onim izmed vas, ki se že od prvega velesejma redno udeležujete vseh naših prireditev ter ste imeli priliko od vsega početka zasledovati krepko navzgor stremečo razvojno črto naše institucije. Prosim vas, da nam1 ohranite, še nadalje svojo naklonjenost in pozornost. Nadejam se in iskreno želim, da bom imel še mnogokrat priliko pozdraviti vas ob otvoritvi velesejma pri vedrih licih in pri popolnem zdravju.
Predvsem mi je pozdraviti zastopnika
Olajšanje klirinškega prometa z Avstrijo
Nj. Veličanstva kralja, g. divizijskega generala Bogoljuba Iliča. V posebno čast mi je, da zamorem pozdraviti v naši sredi g. ministra za trgovino in industrijo dr. Alberta Kramerja, našega častnega predsednika, ki bo imenom kralj, vlade otvoril današnji velesejem.
Pozdravljam! nadalje g. ministra za soci-jalno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja, g. poslanika republike Poljske, ministra Giinther-Schvvarzburga, g. bana dr. Drago Marušiča, g. župana dr. Dinka Puca, ugledni konzularni zbor, gg. senatorje in narodne poslance, zastopnike klera, zastopnike naše hrabre vojske, zastopnike državnih in samoupravnih oblasti, industrijskih trgovskih, obrtnih in kmetijskih korporacij, zastopnike zagrebškega zbora in zastopnike našega tiska. Enako iskreno pozdravljam vse ostale mile nam goste.
Letošnji velesejem ctvarjamo v znamenju poostrene gospodarske krize. Ni kmalu najti besede, ki bi bila v današnjih časih tako pogosto izgovorjena v vseh državah vseh kontinentov, kakor bas beseda »kriza:«. Od jutra, ko vstanemo k dnevnemu delu, pa vse do večera, ko ležemo s težkimi skrbmi, ki so zveste spremljevalke krize, k počitku, nas vsepovsod spremlja ta ne* srečna beseda. Krize smo že tako navajeni, da bi nam morda rečesa- manjkalo, ako bi kriza nenadoma izginila, kakor se je nenadoma s podvojeno silo pojavila pretečene jeseni. Ne bom razpravljal o vzrokih krize in tudi ne o leni, ali in v koliko zadene morda nas same krivda vsaj na poostritvi krize. Trdim pa lahko, da je večja od: zunanje krize kriza v naših srcih in v naših dušah. Res je in ne morem zanikati, da so današnje prilike mnogo težavnejše, nego so bile pred letom dni. Denarja prav občutno primanjkuje, posla so nazadovali za prilič-no eno polovico, prvič smo v tem letu čita-li suhe statistične številke o brezposelnosti v naši državi. Toda navzlic vsem lem tež-kočarn čutimo še diovolj močno in za današnje svetovne prilike še dovolj* enakomerno utripanje pulza našega gospodarskega življenja. Moramo se pač prilagoditi razmeram ter previdno in pametno štediti na vseh koncih in krajih, da bomo izhajali z znižanimi dohodki, dokler ne prebolimo sedanjega stanja slabe konjunkture. Zavedati se pa moramo, da je navzlic vsem omejitvam, katerim se moramo podvreči, radi krize, položaj pri nas še vedno mnogo boljši nego v raznih drugih, naprednih in visoko-kulturnih državah, kjer je brezposelnost v odstotnem razmerju desetkrat večia in splošno pomanjkanje mnogo občutnejše, nego pri nas. Spominjam se slike, nedavno objavljene v nekem inozemskem ilustrova-nem časopisu, ki kaže, kako v neki sosedni državi kmetje sami vlečejo plug, kor so bili prisiljeni prodati svojo živino.
Kakor so resne težkoče, s katerimi se moramo danes boriti, tako vendar ni povoda za malodušje. Ali naj mar vržemo puško v koruzo ter prekrižanih rok čakamo na konec krize? Nikakor ne! Napeti moramo vse siile, da obvladamo vse težkoče. Predvsem nam je treba več samozavesti, več zaupanja v samega sebe. Potem bomo lažje uspeli, da odstranimo vse, kar je slabega in vse, kar ovira normalizacijo naših gospodarskih prilik. Toda delovna moč posameznika je šibka, zato se moramo organizirati. Nekaj velikega, kar naj prinese koristi splošnosti in tudi še bodočim rodovom, se more ustanoviti samo z združenimi močmi, s složnim1 delom v krepki in smotreni organizaciji. Med organizacije te vrste šteje tudi naš ljubljanski velesejem.
Še pred pol leta sem. čuil pomisleke proti prireditvi letošnjega velesejma,'češ, da bo sejem radi krize prazen ter je škoda truda in stroškov. Prepričali pa se boste, častita gospoda, da je sejem popolnoma zaseden in torej oni pomisleki niso bili utemeljeni. Radi deviznih neprilik in odredb, ki pa so, kar moramo izrecno povdariti, enake ali še strožje v domala vseh drugih državah, je (Nadaljevanje na 2. strani.)
Te dni so avstrijske oblasti odobrile pravila »Zadruge za izmenjavo blaga med Avstrijo in Jugoslavijo«, ki se je osnovala na inicijativo jugoslovansko-avstrijske trgovske zbornice na Dunaju. Zadruga stremi za tem, da stare jugoslovansko-avstrij-ske trgovske zveze, katere ovirajo in otežujejo devizni predpisi, uvozne prepovedi itd. poživi in svojim članom omogoči neovirano poslovanje, posebno pa da prevzame nalogo, da stvarno izkoristi možnost kompenzacijskih kupčij med jugoslovanskimi in avstrijskimi gospodarskimi krogi, katero nudi sedaj veljavni klirinški sporazum z Avstrijo v obliki direktnega sporazuma med poslovnimi strankami.
Klirinški sporazum daje možnost za tako poslovanje samo onim našim izvoznikom, ki imajo slučajno dobro zvezo z4 kompenzacijo svojih terjatev v Avstriji s kakim avstrijskim izvoznikom, ki ima svoje terjatve v Jugoslaviji. To je pa tudi agilnim tvrdkam jako težko, ker so avstrijske terjatve pri nas razdeljene na stotine in tisoče malih faktur v malih in oddaljenejših krajih. Tem malim dolžnikom
je težko ali v obče nemogoče izpolniti vse formalnosti, potrebne za plačilo v klirin-gu ali najti za vsaki mali iznos protistran-ko v svrho kompenzacije. Posledica tega je, da se ti izinosi ne vplačujejo, tako da so za kliring izgubljeni. Avstrijski izvozniki pa ravno tako ne pridejo do denarja in izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo pada tako, da končno naš izvoznik v obče ne bo mogel realizirati svojih terjatev. To se bo posebno občutilo, ko nastopi sezona za izvoz sadja.
Zadruga hoče, da s svojo organizacijo omogoči pobiranje teh malih avstrijskih terjatev, ki znašajo skupno izdatne vsote in jih kumulativno kompenzira s terjatvami naših izvoznikov na ta način, da bi šilinge naših izvoznikov na Dunaju preod-kazovala avstrijskim izvoznikom, našim izvoznikom pa dostavila vstrezen iznos v dinarjih. Vse te transakcije bi zadruga kumulativno opravdala pri Narodni banki v zmislu veljavnih predpisov. Potrebo take organizacije priznavajo, kakor se je ugotovilo na sestanku udruženja izvoznikov pred nekaj dnevi, tudi naši izvozniki.
TURISTIČNI SPORAZUM MED NAŠO DRŽAVO IN AVSTRIJO
V protokolu o izmeni not o blagovnem kliringu med našo državo in Avstrijo je določeno, da se bo čimprej sklenil poseben turistični sporazum med obema državama. Kakor sedaj poroča odsek za turizem v Ministrstvu trgovine in industrije bo v to svrho sestanek obeh delegacij dne 23. t. 111. v Beogradu. Razen tega pa so se zapričela predhodna pogajanja za sklenitev takega sporazuma tudi s Češkoslovaško in Nemčijo, vsled česar obstoja upanje, da se bo še pravočasno omogočil poset tujcev v naši državi.
PADANJE SVEJOVNE TRGOVINE
Gospodarski odbor Zveze narodov je pravkar dovršil svoje poročilo, opozarjajoče na dejstvo, da je padla svetovna trgovina v zadnjih dveh letih od 130 milijard mark na 63 milijard in da je narasla v istem času brezposelnost na dvojno izmero, tako da je danes 20 do 25 milijonov ljudi brez dela. Poostren je ta katastrofalni razvoj po številnih omejitvah vrednote, deviznega prometa, carin in splošne trgovske politike. Gospodarski odbor tudi na novo svetovno gospodarsko konferenco ne stavi nobenega upanja, če se obenem ne reši tudi vprašanje velikih dolgov.
Sol
Svojcas so se trgovci pritoževali, da dobivajo za prodajo slabo sol, ki Je bila za uživanje manj vredna. Vsi se še spominjamo pritožbe, ki so bile v tem pogledu na dnevnem redu. Od takrat so se prilike v tem oziru vsaj deloma izboljšale. Zadnji korak v tej smeri pa je bil napravljen s tem, da je monopolska uprava kupila 1 milijon kg fine astalske soli, za katero znaša cena 12 Din za 1 kilogram.
Monopolska uprava je ob tej priliki naročila, da se morajo s to fino, a drago soljo oskrbeti vse velikoprodaje in njihova založišča, pa tudi prodajalnice na drobno v mestih, trgih in kopališčih, do-čim so maloprodajalci v vaseh in za-, seljih dolžni, da si nabavijo to sol samo, ako jo prebivalci zahtevajo. Namen monopolske uprave je bil dober in hvalevreden, vendar pa je v sedanjih časih težko izvedljiv, tudi po^ mestih in trgih, vsaj v večini trgovin, še težje pa je izvedljiv na deželi, od koder nam dohajajo poročila, da najbrže organi finančne kontrole naravnost silijo trgovce, da si nabavijo to sol. Nam je docela nerazumljivo, na podlagi katerih predpisov bi moral kdo siliti podeželskega trgovca, da si nabavi fino sol, če je ne more prodati, ako celo monopolska uprava sama omejuje dolžnost prodaje na deželi samo na kraje, v katerih je povpraševanje po taki soli. V predmetnih pritožbah gre torej ali za pregoreč-nost ali pa za neinformiranost dotičnih organov, ki vztrajajo na dolžnosti, da tudi podeželske trgovine prodajajo astal-sko sol.
Ni dvoma, da bi marsikdo tudi na deželi hotel porabljati fino sol, a ga od tega odvrača cena, ki je razmeroma visoka, ako premislimo, da stane v Avstriji najfinejša namizna sol S 0-84 za 1 kg, to je približno Din 6'72. Sicer bi
pa za naše prilike ne vstrezala niti ta cena, ker si naše kmetsko prebivalstvo nabavlja celo navadno sol s težavo.
Nadaljna težava naše trgovine pri prodaji soli obstoja v ceni vreč, ki se zaračunavajo po 12 Din, dasi dosega njihova dejanska vrednost komaj par Din.
Naši trgovci smatrajo to ceno za odločno pretirano in to tembolj, ker mori opolska uprava ne sprejema vreč nazaj, odnosno jih ne zamenjuje. Včasih, ko se pri nas govori, piše in sklepa o protidraginjskem zakonu, daje cena za solne vreče našim trgovcem povod za pritožbe, ki so tembolj upravičene, ker znaša ta cena večkratni mnogokratnik dejanske cene. Ako bi trgovec'po taki ceni prodajal svoje blago, bi padel že davno pod ostra določiia protidragirij-skega zakona. Ker gre pa za monopoi-sko upravo, so pa vse pritožbe zaman in vsa prizadevanja, da se cena vrečam zniža, brezuspešna, kar gotovo ni prav.
Ostre pritožbe, ki jih dobivamo v tem pogledu, dokazujejo, da je breme, ki ga nalaga monopolska uprava prodajalcem soli s ceno za vreče, tako občutno, da je skrajni čas, da se ta cena spravi v sklad z dejansko vrednostjo vreč, ali pa da se vsaj dovoli njihova zamena, kajti sedanja cena vreč pomenja za trgovino davek, ki v dejanskih prilikah ni osnovan.
TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
Nadaljevanje članka: Svečana otvoritev ljubljanskega velesejma
število inozemskih razstevljalcev padlo za 150, t j. za več kot polovico. To vrzel so pa izpopolnile domače tvrdke, ki so z redkimi izjemami razumele važnost te razstavne organizacije, ki vrši najcenejšo in najučinkovitejšo reklamo in propagando za proizvode naše domače delavnosti. Udeležba na ljubljanskem velesejmu je posebno važna in naravnost neobhodno potrebna za one obrate, ki izdelujejo blago, za katero naša javnost še ne ve, da se v tuzemstvu sploh izdeluje. Naj izrečem s tega mesta zahvalo vsem razstavljalcem, ki se niso strašili ne stroškov, ne truda, da opremijo svoje prostore in pokažejo svetu, da je naša industrija zmožna in napredna ter enakovredna industriji gospodarsko naprednejših držav. Naloge, ki jih vrši ljubljanski velesejem že trinajsto leto s splošno priznanim uspehom, so v korist splošnemu našemu gospodarstvu. Naš velesejem predstavlja nedvomno tudi pomembno aktivno postavko v bilanci slovenskega življa.
Častita gospoda! Daleč od nas se razprostira republika Poljska. Vse premalo smo poučeni o tej prijateljski drržavi, od katere nas ločijo tuje zemlje. Treba bo najti načina in sredstev, da ise pobliže seznanimo s to bratsko slovansko državo. Republika Poljska je, uvidevši potrebo gospodarskega zbližan ja z nami, priredila na letošnjem velesejmu po inicijativi poslanika g. ministra Gunther-Sohwarzburga, svoj lastni oddelek, ki predstavlja s svojimi predmeti posebno zanimivost letošnje naše prireditve. Po končani isvečani otvoritvi hočemo najprej© obiskati poljsko razstavo, ki je nameščena: v paviljonu »J«. Veselilo me bo, če bo uspeh tega prvega koraka k uspešnejšemu gospodarskemu sodelovanju med nami in republiko Poljsko tako uspešen lin zadovoljiv, kakor to mi pričakujemo in od vsega srca želimo.
iPredno preidemo k otvoritvi, čutimo notranjo srčno potrebo, da se spomnimo .našega najvišjega pokrovitelja, Nj. Veličanstva kralja Aleksandra, katerega najvišji ideal je blagor naše širne lepe domovine. tBpg živi Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra!
Prosim gospoda zastopnika kraljevske vlade, g. ministra dr. Alberta Kramerja, da blagovoli dvoriti XII. ljubljanski velesejem.
Vzkliku predsednika g. Bonača Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu so se vsi prisotni pridružili z burnim odobravanjem, na kar je godba zaigrala državno himno.
Nato je predsednak g. Bonač naprosil ministra za trgovino in industrijo ministra dr. Alberta Kramerja naj otvori XII. ljubljanski velesejem.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer je goste nagovoril z naslednjimi besedami: iGospod predsednik, častiti zbor! Z veseljem sem prevzel ponudeno imi mesto častnega predsednika letošnjega ljubljanskega velesejma. Z zadoščenjem ga obarjam kot minister za trgovino in industrijo, ika imia težko 'in skrbi polno dolžnost, da drži svoje roke nad gospodarsko delavnostjo našega naroda in da se br iga za naše težke dnevne in trajnejše potrebe in skrbi. Ljubljanski velesejem je tudi letos smotra vsega gospodarskega življenja v Dravski banovini, smotra celokupne gospodarske delavnosti slovenskega dela .našega velikega naroda, smotra pomena nas Slovencev v •sestavi velikega [jugoslovanskega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je torej pomemben v gospodarskem pogledu ne samo za našo ožjo domovino, temveč tudi za veliko našo skupno domovino in očetnjavo Jugoslavijo. Toda v teh težkih časih, ko se majejo sama načela in osnove celokupnega gospodarskega Življenja ne le mas samih, temveč takore-fcoč vseh narodov sveta, ko težke gospodarske skrbi težijo ljudstva Evrope in ostalega sveta, ko prevladuje pesimizem v večini narodov, je ita naš ljubljanski velesejem razveseljiv in radosten dokaz našega notranjega delovnega optimizma. Vi, gospod predsednik, ste pravilno opozorili, da v vrsti narodov, ki danes ječijo pod gospodarsko krizo, naš narod mi ma najslabšam mestu. Očuvali smo marsikatere dobrine, ki jih drugi niso mogli. Gospoda, res pa je, če bi bilo več zaupanja v nas samih, več poguma, bi 'bilo bolje kakor je. Zato pa je dvakrat ali trikrat bolj razveseljivo, da se velesejmska uprava 'tudi letos ni ustrašila, temveč je s pogumom obnovila staro našo ljubljansko ustanovo, ki je že tradicijomal-na, naš velesejem im s tem pokazala pred vsemi mašim narodom, pred vso našo državo, da ne obupuje, temveč je polna vere v
našo bodočnost. Zato verujem, da bo tudi ta velesejem vzpodbuda in pobuda k novi gospodarski delavnosti našega naroda in da bo .tudi ta velesejem dokazal, kako važno ■vilogo vrše Slovenci v jugoslovenskem, gospodarstvu, vlogo, ki ima zagotoviti našo gospodarsko in tudi kulturno bodočnost v celokupnem našem razvoju. Na drugi strani dokazuje ta velesejem, da srno Slovenci v vsem svojem gospodarskem in kulturnem razvoju najtesnejše spojeni z napredkom in 'razvojem vsega jugoslovanskega naroda. Čestita gospoda! Kot častni predsednik in minister za trgovino in industrijo otvarjam pomladanski velesejem z iskreno željo, da bi kakor predhodniki tudi on rodil najplodnejše in najkoristnejše posledice za slovenski del našega naroda in celokupni naš narod ter milo in drago nam Jugoslavijo.
Govor ministra dr. Kramerja so vsi prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem.
Nato je govoril še poljski poslanik minister dr. Gunther-Schwarzburg, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo ožjega gospodarskega sodelovanja med Poljaki in Slovenci ter izrazil svoje veselje, da more prisostvovati otvoritvi ljubljanskega velesejma, kjer se letos prvič manifestira sodelovanje poljskega in jugoslovanskega naroda na gospodarskem področju. Naglasal je, da obstojajo sicer med Poljsko in Jugoslavijo meje, toda oba naroda združijo srca.
Tudi govor poljskega' poslanika so sprejeli prisotni z navdušenim odobravanjem, na kar so si vsi gostje ogledali najprej poljsko razstavo nato pa ostale oddelke velesejma'.
*. * *
Sejmišče v izmeri 40.000 m2 je navzlic najtežjim gospodarskim neprilikam docela napolnjeno z razstavo najrazličnejših strok in razstavlja nad 600 tvrdk, med temi 150 inozemskih.
.Prav posebno omembo zaslužijo naslednje razstave: Oficijelna razstava Poljske republike, posebno bogata in najmodernejše opremljena pohištvena, obrtna razstava v paviljonu Zavoda za pospeševanje obrti ZTGI, higijenska, ki je popolnoma prenovljena, mnogo izboljšana tekstilna, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna ih ona »Ljubiteljev narave v stanovanju«.
Sejmišče nudi najpestrejšo sliko živahne delavnosti in trdne volje: vzdržati in ostati na višini, navzlic najtršim gospodarskim težkočam. Obiskovalec velesejma bo zapuščal sejmišče z zadoščenjem in z zavestjo, da je Slovenija marljiva čebelica, ki zna zbirati med tudi takrat, ko paša našega go spodiarskega življenja ni najboljša.
TUDI TRGOVINA MED ITALIJO IN ANGLIJO PADA
Kakor glede Francije opozarjajo italijanski gospodarski krogi tudi na nazadovanje italijanskega izvoza v Anglijo. V prvem lanskem četrtletju je bilo ekspor-tiranega iz Italije v Anglijo za 3,408.000 funtov blaga, letos v isti dobi pa za
3,015.000	funtov. V primeri s prvim predlanskim četrtletjem je pa izvoz nazadoval celo za več kot 1 milijon funtov. Padec je brez dvoma posledica razvrednotenja funta, pa tudi posledica nove angleške carin-skozaščitne politike, ki stavi zunanji trgovini večkrat nepremagljive ovire. Vseeno je pa padec izvoza v Anglijo relativno vendarle manjši kot v druge evropske države.
• • •
GOSPODARSKA POGODBA MED FRANCIJO IN U. S. A.
Podpisana je francosko-ameriška gospodarska pogodba, ki zagotavlja ameriškim importom v Francijo klavzulo največje ugodnosti. Predsednik ameriške trgovske zbornice v Franciji je dal izjavo, da je zbornica z uspehom svojega prizadevanja zelo zadovoljna. Odkar se je uveljavila politika kontingentiranja, čuti zbornica po trebo olajšave v tej ali oni obliki in upa, da bodo s tem dogovorom ameriški trgovini naprtene eksportne težkoče precej zmanjšane.
* * *
P OSET NAŠIH GOSPODARSTVENIKOV V PRAGI
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča gospodarstvenike, da je prejel od govor češkoslovaške in jugoslovanske zbornice v Pragi, ki mu poroča, da je ukrenila vse, kar je potrebno, da bo obisk jugoslovenskih gospodarstvenikov Pragi rodil čim racionalnejše sadove in praktične uspehe. Program tega obiska bo naknadno objavljen, podrobnosti pa med bivanjem naših gospodarstvenikov na Češkoslovaškem.
Razstava jugoslovanskih proizvodov v Rotterdamu
Jugoslovanska trgovska agencija v Rotterdamu (sedanji naslov: W. Buytewech-straat lr. 177 c, tel. 34559) otvarja v svoji novi zgradbi stalno razstavo jugoslovanskih proizvodov pod naslovom Zuidslavi-sche 'Monsterkamer.
Vsi jugoslovanski industrijalci, trgovci in dbrtniki ter razna udruženja morejo na tej razstavi brezplačno razstaviti: 1. vse proizvode, ki $0 jugoslovanskega porekla,
2.	kataloge, cenike, slike raznih industrij in turizma. Vsi vzorci morajo biti poslani fco Rotterdam. Večje količine vzorcev je treba poslati kot vzorec brez vrednosti v več manjših poštnih paketih, da so carine prosti. Vsi oni proizvodi, ki se ne morejo poslati na ta način, morajo imeti v pošiljki račun z oznako: gratis als Monster-kolektion ftir die Zuidslavvische Monsterkamer, Rotterdam.
Razstava bo odprta vsak dan od 10—12 in od 14—17. Od časa do časa se bo ta razstava selila tudi v ostale kraje Holandske ter tako vršila važno propagando za naše produkte.
Toplo priporočamo vsem interesentom, da se razstave v čim večjem številu ude-' leže.
Članom Sreskega gremija trgovcev v Celju sporočamo, da se je v 3. številki »Poročevalca« v objavljenem članku o naredbi odpiralnega in zapiralnega časa trgovinskih lokalov vrinila neljuba pometa in se mora tozadevni odstavek pravilno glasiti tak o Je: Trgovine z mešanim blagom, s špecerijskim blagom, branjarije, kramarije itd. smejo biti odprte celoletno od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure (7. ure zvečer). Prosimo člane, da vzamejo to na znanje.
Načelstvo.
Sveže najfinejše norveško
RIBfE OLJE
iz lekarne
Dr. G. Piccoli-ja
v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Vino od samorodnic
Na predlog ministra za trgovino in industrijo je kmetijski minister odredil: da se rok za izvoz vina od neposredno rodnih trt (šmarnice) pod dosedanjimi pogoji podaljša še za leto dni, to je do kor.ca junija 1933; 2. da se sme vino od neposredno rodnih trt dati v promet tudi v notranjosti države do konca junija 1933, vendar samo za predelavo v špirit in za industrijske namene in pod istimi pogoji, ki jih predpisujejo odredbe za izvoz vina od samorodnic. Tako vino od samorodnic se mora smatrati kot sirovina za predelavo v industrijske namene. Sodi z vinom od samorodnic morajo biti označeni z napisom: »Hibridi (šmarnica) za industrijsko predelavo«.
• *	•
UNIČEVANJE KAVE V BRAZILIJI
Po odredbi brazilske vlade so v Rio de Janeiro sežgali 6,555.000 vreč kave, da bi zmanjšali zalogo.
* *	*
NOVA UREDITEV POŠTNO-BRZOJAVNE
telefonske službe
V upravi pošte in brzojava so minuli teden razpravljali o definitivnem' besedilu uredbe o organizaciji po št n o -b r zoj avno-'telefonske službe v resoru prometnega ministrstva. Konferenc so se udeležile vse vodilne osebnosti naše poštno-brzojavno-telefonske službe, načelniki in šefi od-isekov ministrstva ter ravnatelji poštnih direkcij. Konferencam' je predsedoval pomočnik prometnega ministrstva g- Ratajac. Po petdnevnem delu je določeno definitivno besedilo uredbe, ki bo predloženo v odobritev	finančnemu	ministru	in	ministrskemu svetu.	Uredba	je	izdelana	na	naj-
modernejši podlagi, pri Čemer upošteva poslovno eksploatacijo poštnoJirzojavno-telefcnske službe in podobne sodobne organizacije inozemskih pošt. Pričakovati je, da pride s to uredbo definitivno na solidno podlago organizacija te važne prometne panoge.
Balkanska trgovska in industrijska zbornica v Carigradu je ustanovljena, kakor je bilo to sklenjeno na Drugi balkanski konferenci v lanskem oktobru.
Belgija bo najela v Franciji posojilo v znesku 1 milijarde frankov. Obrestovanje bo 5M odstotno.
Železne tovarne v Vitkovicah (Češkoslovaška) bodo odpustile zopet 8000 delavcev; zaposlenih imajo 16.000 delavcev, dela je pa samo še za 8000.
Brezposelnost na Dunaju je padla na
106.000	oseb, kar je še zmeraj za 18.000 oseb več kot lani ob tem času.
Italija bo posodila Turčiji ca tri milijone funtov; tako se poroča iz Ankare, gl. mesta Turčije.
Jugoslov. Unionbaiika d. d. izkazuje 74-5 mil. brutodohodkov in 0-49 mil. Din čistega dobička; osnovna glavnica je 185 milijonov Din, rezerve znašajo 57-2 mil. Din.
Švedska Narodna banka je znižala obrestno mero z veljavnostjo od 3. t. m. od 4 Mi na 4%; dosedanja obrestna mera je bila v veljavi le' prav kratek čas, od 17. maja dalje.
Bolgarija bo uvoz letos še bolj omejila, pa je bil že v preteklem letu najmanjši od leta 1926 naprej.
Tri vprašanja bodo na svetovni gospodarski konferenci v ospredju razmotriva-nja: 1. vprašanje mednarodne denarne izmenjave; 2. vprašanje zlatega standarda;
3.	vprašanje zopetne vpeljave srebra kot valutne kovine.
Število insolvenc v Nemčiji pada; v aprilu je bilo otvorjenih 929 konkurzov in 742 poravnalnih postopanj, v maju pa 739 in 627.
Največji norveški bakreni rudnik so
vsled nerentabilnosti zaprli in vse rudarje — 900 — odpustili; to je četrtina vseh norveških rudarjev. Večina glavnice rudnika je v francoskih rokah.
Obresti zunanjih dolgov Grčije, najetih večinoma v Angliji, poberejo 55 odstotkov grških narodnih dohodkov In jih po izjavi grškega finančnega ministra Grčija ne bo več mogla v celoti plačevati.
Švicarska Narodna banka izkazuje za 2550 milijonov frankov zlata; obtok bankovcev v znesku 1535 mil. frankov in dnevne obveznosti so krite v zlatu in zlatih devizah s 97‘50 odstotki.
Davek na bencin v U. S. A. so zvišali na 1 cent, kar bo neslo 150 milijonov dolarjev.
Produkcija sladkorja na Kubi se ceni na samo '2,600.000 ton, kar je še manj kot je bilo na konferenci v Parizu Kubi dodeljeno.
Svetovna gospodarska konferenca se ne
bo sestala v juliju, kakor je bilo prvotno nameravano, temveč šele v avgustu, če bo šlo vse po sreči.
Rusi in Ogri se pogajajo glede izmenjave blaga; Rusi bi dobavili petrolej, Ogri stroje.
Zloti mora ostati na vsak način stabilen, izjavlja poljska vlada; državno gospodarstvo mora ostati v ta namen v ravnovesju, tudi če bi bile potrebne najhujše varčevalne odredbe.
Švedsko telefonsko podjetje Ericsson, zapleteno v Kreugerjevo afero, je po dolgih pogajanjih z Amerikanci i. dr. doseglo, da ostane še nadalje švedsko.
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon St. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih : Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CISTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Tolna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
ISSŠSS
gg§?
■rnrzMi
53523
&S35S
Zbližanje
Več ko tisočletna im mnogo premožna kulturna odvisnost od Nemcev je povzročila, da smo se navadili gledati v svet le skozi nemška naočala. Tako zelo splošna je bila ta naša napaka, da smo celo slovanske narode sodili predvsem' po tem, kar so pisali Nemci. Tako je bilo mogoče, da smo klijuib svoji težki narodnostni borbi z Nemci vendarle v mnogih vprašanjih korakali z Nemci, pa čeprav ni bilo to niti majinanje v našem interesu.
Ta resnim se najjasnejše izpričuje v naših odnošajih s poljskim narodom. Predvsem vsled nemškega upliva, deloma pa tudi vsled tega, ker nismo prav pojmovali paljsko-ruskega nasprotja, ni naša javnost nikdatr prav razumevala poljsko stališče. Le redki so bili med nami oni, ki so opozarjali na potrebo dobrih odnošaijev s poljskim narodom, pri večini pa je vladala skoraj nekakšna antipatija do mnogo preizkušenega poljskega naroda.
Po vojni je nemški kultuimi in politični upliv sicer nekoliko padel, vendar pa je ostal še vedno dovolj močan, da še vedno nismo bili sposobni gledati na svet le skozi svoja na »Sala. Zato se tudi še ni izvršila na vsej črti ona velika revizija naših zunanjepolitičnih naporov, ki bi bila potrebna, da bi se politično čisto emancipiirali od starih uplivov in vodili na vsej črti le svojo politiko. V terj reviziji nazorov pa bi motalo tvoriti eno glavnih poglavij naše stališče do Poljske in do poljskega naroda.
Kajti Poljska je danes največja slovanska država, ker zaenkrat sovjetska Rusija nima niti volje niti smisla za slovansko politiko in se nasprotno v družbi Nemčije Počuti kar najbolje. Poljska, ki si (je že 'priborila mesto velesile, pa je obenem država, katere politične težnje se skoraj docela ujemajo z našimi in ki ne aaivzema niti v enem velikem vprašanju mednarodne politike stališča, ki bi bilo nam; nasprotno. Že samo vsled tega političnega razloga je le v našo .korist, če gojimo čim tesnejše stike s poljskim1 narodom.
Toda tudi čisto gospodarski razlogi govore, da je le v našem interesu, če pridemo do čim ožjega zbližanja s Poljsko. Po svojem osvobojenju je Poljska naravnost neverjetno napredovala in njena gospodarska sila je vsak dan večja. Če bi teli v dobrih odnošajih s Poljsko, bi mogli velik del naših pridelkov izvažati na Poljsko. Tako bi mogla postati Poljska za naše vino, suho in sveže sadje,'tobak, kože, nekatere rude, ribe itd. eden naših glavnih odjemalcev. Pa tudi za naše pomorstvo bi mogla postati Poljska naravnost odrešilnega pomena. V tem oziru govori najglasnejše kolosalen razvoj nove poljske luke Gdinja. Komaj 1 zgrajena, je postala Gdinja v nekaj letih ena m j, več j ih evropskih pristanišč, ki ima že danes večji promet ko Trst, Napoli, Stockholm in Galveston. Samo par številk
Vpisali sta se nastopni firmi:
Sedež: Maribor.
Besedilo: Ivan Legat, prva specialna delavnica In trgovina 9 pisalnimi stroji.
Obratni predmet: trgovina s pisalnimi stroji in njih potrebščinami, zvezana z obrtjo popravljanja pisalnih strojev.
Imetnik: Legat Ivan, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ulica št. .30.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 19. maja 1932.
Firm. 504/32. — Rg. A III 208/1.
*
Sedež: Maribor, Maistrova ul. 19.
Besedilo: N. Sekolec »Tekstilia«, agentura in komisija manufakture.
Obratni predmet: Trgovina z manufakturo in pletenino.
Imetnik: Sekolec Neža v Mariboru, Maistrova ulica 19.
Prokurist: Sekolec Franc, poslovodja v Mariboru, Maistrova ulica 19.
Podpis firme: Lastnica podpisuje firmo na ta način, da pod odtisnjenim ali pisanim tekstom firme pristavi svoj lastnoročni podpis.
.Prokurist podpisuje na.i^|i jiačin, in sicer s pristavkom ’»p'. p.«.	'	‘
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 23. maja 1932.
Firm. 497/32. - Rg. A III 209/1.
s Poljsko
o tem nenavadnem dvigu 'Gdinje. Leta 1924 je znašala količina pretovorjenega blaga v Gndiiij i le 16.167 ton, leta 1926 že 404.561 ton, leta 1927 že 1,957.769 in leta 1930 je bilo tudi to veliko število skoraj podvojeno in v Gdinji je bilo pretovorjenega blaga za 3,626.464 ton. 'Ni se pa s tein razvoj nehal in kakor govore najnovejše številke, je promet že močno prekoračil 4 milijone ton in še raste. Za ves ta ogromen promet pa ima Poljska šele 29 trgovskih ladij s skupno itonažo 64.000 ton. V našem Jadranu pa počivajo ladje in naši svetovno slavni pomorci sO brez Ikrulia, ker je svetovna gospodarska kriza zmanjšala promet v Jadranu. V Gdinji bi mogla dobiti naša trgovska mornarica takoj nadomestilo za izgubljeni promet v Sredozemskem morju in bilo bi tudi v pol jskem Meresu, če bi ladje pod jugoslovansko razstavo izpodrinile ladje pod nemško zastavo.	.	;
Za vse naše gospodarstvo se odpira nova možnost razvoja, če se nam odpre poljski trg. Ta se ipa nam prav gotovo odpre, če bomo gojili dobre stike s Poljaki in .če bomo tudi s svoje strani odprli poljski industriji jugoslovanski trg. Samo v našo korist bo, če (to storimo, kajti poljska industrija je na sila visoki stopnji in popolnoma konkurenčna z vsako drugo. Baš na letošnjem velesejmu se more o tem vsakdo prepričati in zato zasluži naša velesejmska uprava vse priznanje, da je s prireditvijo poljske razstave ustvarila irealno možnost za poglobitev in razširitev trgovinskih stikov med Poljsko in Jugoslavijo. Sedaj treba to priliko samo izrabiti in našemu gospodarstvu smo pridobili bogait in velik nov trg.
Pa še v enem oziru bi nam mogli biti čim bolj prijateljski stiki s Poljsko v našo največjo korist. V naši tujsko-prometni statistiki so Poljaki na enem zadnjih mest, mogli pa bi biti na enem prvih, če bi bili v takšnih odnošajih, kakor bi z največjo slovansko državo vedno morali biti. Ze samo oziri na napredek našega tujskega prometa zahtevajo od nas, da Čim intenzivnejše delamo za zbližanje s Poljsko.
S poljsko razstavo na velesejmu je narejen soliden začetek za poljsko-jugoslovan-sko gospodarsko zbližanje. Na tem temelju treba graditi dalje in jugoslovanskemu gospodarstvu b0 pridobljen velik nov trg. S -toni pa bo tudi dana največja prilika za izhod iz gospodarske krize. Ko to konstatiranic,'pa rito ramo s posebnim zadoščenjem konstatirati še to, da je konkreten začetek za zbližanje s Poljsko narejen na ljubljanskem velesejmu in da je s tem znova dokazan velik pomen ljubljanskega velesejma ne samo -za slovensko gospodarstvo, .temveč tudi za gospodarstvo vsega jugoslovanskega naroda. Že samo vsled poljske razstave je zaito ljubljanski vzorčni velesejem dokazal, kako ga naše gospodarstvo ne more in ne sme več pogrešali.
iVp isal e so se i zpr e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Maribor.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Vpišejo se člani predstojništva te podružnice: Rosner Marko, veletrgovec v Mariboru, Slovenska ulica, Klobučar Drago, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru, in Rosina Drago, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ulica.
Izbriše se prokura Klobučarja Dragotina.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne tl. maja 1932.
Firm. 542/32. — Rg. B I 3/32.
.#
Sedež: Ptuj.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Izbriše se član predstojništva te podružnice Anton Jurca.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru*
dne 27. maja 1932.
Firm. 542/32. — Rg. B I 17/11.
#
Sedež: Središče.
Besedilo: Središka oljarna, družba 1 omejeno zavezo.
Družba sloni odslej na družabni pogodbi z dne 13. junija 1927., posl. št. 3797, iz-premenjeni z notarsko posvedočbo in notarskim zapisom z dne 18. marca 1932., posl. št. 2430 in 2431.
Izbrišeta se dosedanja poslovodji Alojz Mazlu in Geza Witžky.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 27. maja 1932.
Firm. 533/32. - Rg. C II 17/9. ,
Izvleček važnejših določil iz zakona o vinu
Važno opozorilo kr. banske uprave.
Kr. banska uprava opozarja na svoj razr glas III. No 635/2 od 19. februarja t. 1. radi obveznega izvešenja lepaka »Izvleček iz vinskega zakona« po 4. točki 14. vinskega zakona in po čl. 39 pravilnika k temu zakonu na vidnem mestu v vseh obratovalnicah, pri vinskih kleteh in na mestih, kjer se proizvajajo in točijo odnosno pripravljajo in pohranjujejo za prodajo vino in drugi proizvodi, ki spadajo pod zakon o vinu.
Po odredbi kmetijskega ministrstva mora biti »izvleček« stalno izvešen na vidnem mestu tudi v vsakem občinskem uradu (pri županstvu ali občinskem načelstvu).
Posamezne občine so tej zakoniti zahtevi ugodile: »Izvleček iz vinskega zakona« so nabavile zase in za zadevne obrtnike v svojem področju. V vinorodnih krajih pa morajo še poskrbeti, da si ga nabavijo tudi tisti proizvajalci, ki pripravljajo in poliranj ujejo vino ali druge proizvode po vinskem zakonu za prodajo.
Večina občinskih uprav pa se za to ni zmenila, kar velja tudi za večino gostilničarskih in sličnih organizacij, čeprav so bile o tem posebej uradno obveščene in je uradni razglas prinašalo tudi časopisje.
Da se protizakonito, za dobro stvar škodljivo stanje odpravi, odrejam:
1. Občinske uprave naj preskrbe »Izvleček« zase in interesentom, ki poučnega lepaka še nimajo, v sporazumu z interesenti in na njih račun torej radi enostavnosti in cenejše nabave skupno, in sicer obrtnikom najpozneje do 15. julija t. 1., zadevnim proizvajalcem pa najpozneje do 15. septembra t. I.
2. Občinske uprave naj prijavijo kletarskemu nadzorniku Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, najdalje v enem tednu po navedenih [Tokih, torej do 22. julija, odnosno do 22. septembra t. 1. tiste zanimance, ki zakoniti zahtevi ne m-doste, radi uvedbe kazenskega postopka po § 30. vinskega zakona, po katerem se kršitev kaznuje z zaporom od 1. do 14. dni ali v denarju od 25 do 1000 dinarjev.
3. Sreska načelstva naj se za stvar zanimajo in naj uspeh izkažejo v mesečnih poročilih za kletarskega nadzornika.
4. Kletarski nadzornik mi naj o zadevi poroča takoj po v točki 2. določenih rokih.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer 1. r.
Konkurzi in prisilne poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v
Ljubljani objavlja za čas od 1. maja 1932. do iilklU/.ive 31. maja 1932. šledečč statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta):
1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 10 (8), v Savški 11 (7), v Vrbaski — (1), v Primorski 7 (3), v Drinski 5 (2), v Zetski-2 (1), v Dunavski 10 (13), v Moravski 11 (2), v Vardarski 2 (14), Beograd, Zemun, Pančevo — (3).
2. Otvorjjene prisilne poravnave izven k011 kurza: v Dravski banovini 11 (22), v Savski 26 (22), v Vrbaski 3 (—), v Primorski 6 (—-), v Drinski 7 (7), v Zetski 3 (—), v Dunavski 25 (35), v Moravski — (2), v Vardarski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 7 (3).
3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 3 (2), v Savski 5 (5), v Vrbaski — (—), v Primorski 1 (5), v Drinski 4 (6), v Zetski 3 (1), v Dunavski 16 (8), v Moravski 4 (7.), v .Vardarski 3 (2), Beograd, Ze-. mun, Pančevo — (3).
4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 20 (14), v Savški 23 (4), v Vrbaski 3 (—), v Primorski 6 (1), v Drinski 6 (1), v Zetski 1 (—), v Dunavski 13 (10), v Moravski 1 (—), v Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—).
X.jn\t\jAmha Una
	Povpra	
Tečaj 6. junija 1932.	Sevanje Din	FonuaDe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M •••••••	2274-27 132462	2285-63 1885-42 787-71
Bruselj 100 belg	 BudimpeSta 100 pengS . . Curih 100 fr.		 London 1 funt	 Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr. . 		 Praga 100 kron 	 Stockholm 100 ived. kr . Trst 100 Ur		7oo 1« 1097-35 206-73	» 110285 208-33
	6674-38 221-22 166-23 287-46	6602-64 222-34 167-09 289-86
Izpr. trž. nadzornik Hugon Turk:
II. Rastlinske jedilne tolšče splošne trgovine
V naših krajih in trgovinah imajo rastlinske masti kot jedilne tolšče le prav neznaten pomen, upoštevajo se kvečjemu še tolšča kokosovih orehov in palmovih jederc.
Pri izdelavi teh tolšč se moča prav posebno paziti na izbiro prvotnega materi-jala (surovin) glede na neškodljivost človeškemu zdravju: tolšče in olja morajo biti v tem pogledu absolutno neoporečna in se nikakor ne smejo mešati surovine različnih vrst.
Izdelovanje obstoji v tem, da se iz kokosovih orehov ali palmovih jederc iztisne ali napravi izvleček surove tolšče, katero imenujejo skupno kokosovo olje, ker se največ tega »izhodnega ali prvotnega« ma-terijala pridobi iz sadov tropičnih kokosovih palm; sadeži (»kopra«) se oproste trde lupine, se zrežejo in potem iztiskava-jo, kar se zgodi navadno dvakrat na leto. Prvo pridobljeno olje je rumene barve, ima še polno rastlinskih delov, prostih tolščnih kislin in razne nečedne primesi, ki povzročajo neprijeten duh in okus. Radi tega se. mora ta tolšča še očistiti ali rafinirati, kar se zgodi na različne načine, posebno s pomočjo magnezije in drugih alkalij ter s prenasičeno paro itd., tudi je dosti tovarniških skrivnosti.
Kokosova mast je končno izdelek lepe bele barve, milega okusa in skoraj brez duha, je trpežna in se ne pokvari hitro, saj obstoji iz skoraj kemijsko čistih trigliceridov tolščnih kislin. Tolšča ima pri 15° C toplote 0-920 do 0-925 specif. teže, se topi pri 23—29° C ter zgosti pri 16 do 27» C.
Tolšča palmovih jederc pa ima pri 15° C toplote okoli 0-930 specif. teže in se raztopi pri 20—27° C in strdi pri 36—39" 0.
V splošni trgovini se prodajati ti tolšči pod najrazličnejšimi, dostikrat čelo fantastičnimi nazivi kot: kokosovo ali rastlinsko maslo, kokosova tolšča, potem pa pod imeni »Kunerok, »Ceres«, »Laureol«, »Pal-min«, »Gloriol« itd.
Mnogoštevilna so nepoštena početja s temi tolščami. Tako se prodajajo pod neresničnimi ali nezadostnimi označbami (n. pr. kot »rastlinska 'mast«); 'tudi se umetno barvajo; napravljajo iz raznih zmesi; primešava se jim voda, celo vazelin, vazelinovo olje itd.; dodaja se jima radi konzerviranja strupenih kovinskih soli.
Končno postanejo te tolšče žaltave in ,e skvarijo, tudi pride v nje razna nesnaga in postanejo nerabne kot trgovsko blago, oziroma so neuporabne kot jedilne tolšče. V trgovski promet pošiljajo te rastlinske jedilne tolšče v lesenih sodih ali škatljah, bolj trde in trpežne vrste pa tudi v zabojih in zavojih od pergamentnega papirja.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. Vil 1932 je bilo pripeljanih 288 svinj, oene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad Din 55—80, 7—9 tednov stari 100—150 Din, 3 do 4 mesece altani Din 190 do 250, 5 do 7 mesecev stari Dim 300 do 550, 8 do 10 mesecev stari Din 440 do 480, 1 leto stari 500 do 050 Din,
1 kg žive teže 6 do 6-50, 1 kg mrtve teže 9 do 10-50 Din. Prodanih je bilo 174 svinj-Tržne cene v Mariboru dne 1. junija 1932. 1 kg govejega mesa I. 10 do 12, II. 6 do 8, MI. 4 do 0, jezika svežega 10 do 16, vapi-pov 4 do 5, pljuč 4, ledvic 10 do 12, jeter
4 do 5, možgano v 12 do 14, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja 4 do 5 Din. — 1 kg teletine I. 10 do 12, II. 6 do 8, jeter 12 do 14, pljuč 10 do 12 Din. — 1 kg prašičjega mesa 8 do 18, sala 10 do 14, črevne masti
5 do 10, pljuč 6 d6 10, jeter 8 do 10, ledvic 12 do 15, glave 6, nog 6, slanine sveže 10 do 15, papricirane 15 do 20, prekajene ji 5 do 20, masti 12 do 16, prekajenega mesa 12 do 20, gnjati 16 do 22, prekajenih nog 5 do 7, prekajenega jezika 18 do 28, prekajene glave 8 do 10 Din. — 1 kg kozlič-jega 18 do 20, 1 kozlič 45 do 80 Din. — 1 kg krakovskih klobas 12 do 28, debre-cinskih 10 do 16, brunšviških 10 do 16, pariških 18 do 22, posebnih 15 do 20, safalad 15 do 20, hrenovk 18 do 22, kranjskih 20 do 28, prekajenih kranjskih (komad) 3-50 do 4-50, mesenega sira 18 do 22, tlačenk 16 do 20, salame 45 do 60 Din. — 1 kg konjskega mesa I- 3, II. 2 Din. — 1 konjska koža 70, 1 kg goveje kože 4 do 5,
telečje kože 6, svinjske kože 3, gornjega usnja 50 do 80, podplatov 35 do 50 Din. — 1 majhen piščanec 12 do 17, večji 25 do 30, kokoš 25 do 35, raca 20 do 30, gos 50 do 60, puran 50 do 75, majhen domač zajec 7 do 10, večji 20 do 30 Din. — 1 kg morskih rib 16 do 40 Din. — 1 liter mleka 2 do 3, smetane 10 do 12, surovega masla 24 do 30, čajllega masla 32 do 36, masla kuhanega 30 do 32, 1 kg ementalskega sira 60 do 80, polementalskega sira 32 do 40, trapistu ega 18 do 25, grojskega 20 do 25, tilskega 20 do 26, parmezana 80 do 100, sirčka 6 do 7, 1 jajce 0\50 do 0'75 Din. — 1 liter novega vina 6 do 10, starega 12 do 24, črnega vina 9 do 14, piva 9, 1 stek. piva 5 do 5-50, 1 sodček (25 1) 172'50, 1 liter žganja 20 do 25, ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, 1 pokalica 1/75 do 2 Din. — 1 kg belega kruha 4, polbelega 3-50, črnega 3, 1 liter drobtin 5, 1 žemlja 0-50 Din. — 1 kg črešenj 16 do 18 italj. 1 kg jabolk 10 do 12, sliv 8 do 12, 1 limona 0'50 do 075, oranža 1 do 3'50, 1 kg rožičev 6, smokev 7 do 12, dateljev 40, mandljev 40 do 56, orehov 4-50 do 6, luščenih 16 do 18, rozin 16 do 24, maka 10 do 14 Din. — 1 kg kave
I.	40 do 74, II. 38 do 68, pražene I. 44 do 94, II. 48 do 56, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 40 do 48, mletega 42 do 48, cimeta 56 do 60, paprike 30 do 50, testenin 6-75 do 12, marmelade 14 do 30, pekmez 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 14-50 do 15, v kristalu 13 do 13-50, v kockah 14-50 do 15, kvasa 34 do 44, škroba pšen. 12 do
16, riževega 18 do 24, riža 3-50 do 12, 1 lit. kisove kisline 44 do 50, kisa navadnega 2 do 3-50, vinskega 4 do 8, olja olivnega 12 do 20, bučnega 13 do 14, špirita denat. 7 do 8, 1 kg mila 10 do 15, sode 1*75 do 2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16 do 17. — 1 kg pšenice 1-65, rži 1-85 do 2-50, ječmena 1*75 do 2, ovsa 1-70 do 2-50, koruze
1-40 do 2, prosa 1'40 do 3, ajde 1-40 do
2-50, fižola 1'50 do 4'50, graha 12 do 13, leče 10 do 13 Din. — 1 kg pšenične moke št. 00 2-90 do 3-25, št. 0 2-85 do 3-25, št. 1 2 do 2-75, št. 2 2-80 do 3-10, št. 4 2-25 do 2-90, št. 5 2-45 do 2-75, št. 6 2'25 do 2-50, št. 7 1/75 do 2, ržene moke I. 3-20 do 3"70,
II.	3 do 3-30, prosene kaše 3"50 do 4, ječ-menčka 4 do 12, otrobov 1 do 1-75, koruzne moke 1-50 do 2, koruznega zdroba 2-10 do 3-50, pšeničnega zdroba 3-20 do 4, ajdove moke št. 1 4-50 do 5-50, št. 2 3'25 do 4-50, kaše 6 Din. — 1 q sena 75 do 100, otave 80 do 90, slame 60 do 70 Din. — 1 kub. meter trdih drv 100 do 112, mehkih 70 do 90, premoga trboveljskega 40 do 42, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencuia 7 do 8 Din. — Solata 0-50 do 1-50 (kom), kup radiča 1, 1 karfijola 1 do 7, šopek špargljev 3 do 5, kupček špinače 1, 1 kg graha v stročju 8 do 10, šopek peteršilja 0-50, 1 komad zelene 3 do 4, šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5-50 do 6, česna 10 do 12. 1 por 0-50, kupček vrtnega korenja 1, koleraba (komad) 0-50 do 1,
Ustanovljeno 1.1879.
KLJUČAVNIČARSTVO
Telefon št. 2553
■N
AVGUST MARTINČIČ
LJUBLJANA
- RIMSKA CESTA $TEV. 14 -- LJUBLJANA
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istph po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoia za naroiilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra.
Stalna zaloga Štedilnikov
v priznani vestni in solidni izvršitvi.
Avtogeno varenje in rezanje.
KASTELIC in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9, pritličje levo
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Združenih papirnic Vevče, Goričane « in Medvode d. d. v Ljubljani in V Sladkogorske tovarne papitja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh.
V CARINSKIH ZADEVAH
storite še najboljše, če se obrnete na carinskega posrednika
Kvaul Štefan - a
ki je odprl svojo lastno carinsko-posredniško pisarno v
Mariboru, Aleksandrova c. 63
Pojasnila dobite brezplačno!
TELEFON 2408
J
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samo* proda,a za Slovenijo oseh izdelkov tovarne za doku* mentni in kartni papir ••
I
BRATJE PIATNIK, RADEČE
LJUBLJANA. KOLODVORSKA ULICA 3
iEelo ličen
czvie
šele 3 leta v prometu
prodam zelo poceni
Poraba bencina je minimalna — motor odličen Ponudbe prosim na upravo »Trgovskega lista“ pod značko »Elegantna limuzina4*
• a,’*' vrjjjRgfgL GRADBENO
POPIETiE IN TEHNIČNA PISARNA • •
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun štev. 12.834	Telefon	štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe Itd. • Sprejemanje v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske A
V
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Na drobno in debelo! Oglejte si našo zalogo!
Kompletno kuhinjo:
kuhinjsko posodo,
porcelan,
steklenino,
železnino,
pločevino,
štedilnike, kompletne kopalnice in stranišča, nosilke, cement.
Vse vrste orodja dobite pri
3. ži/ic
£>jubljana
Dunajska cesta 11, poleg Figovca Razstava na velesejmu paviljon „H“
Priporočamo Vam
PUCH-KOLESA
ki so vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA :	KRANJ	s
NOVO MESTO
IGN. VOK
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE
TISKARNE s e g. z. z o. z. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE I ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-1] NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
Oglašajte v »Trgovskem listu“!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.