oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine XXIX. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 7, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 196 Truman se zavzel židovsko naselje-^^nje V Palestini Sritska vlada je hotela, bi Truman počakal;' bo poziv najbrž odklonila v tri avtonomne edini- Washington, 4. okt. — ^edsednik Truman je danes na-na Veliko Britanijo, židovski begunci ^ vrope takoj- v znatnem šte-j. ^ ^^selijo v Palestino in ob-da bo apeliral tudi na ®eiiški kongres, da dovoli ne-0 očenemu številu Židov vstop v ?ttjene države. I je tudi rekel, da so 'iijene države pripravljene v p pri naseljevanju Židov jjil^^^®®tini. Obenem je predsed-potom kabla sporočil premi- bKt' da se ne strinja z ' skim načrtom za razdelitev Palestine ® pod britsko kontrolo. fuinan* je sporočil Attlee-u, g za predlogom Židovske ^S^ncije^ da se v Palestini usta-' samostojna židovska drža-' posedajoča zadostno ozem-f' ' ^0 sama izvajala kontrolo ®tva^ '^^•^^Ijevanja in gospodar- 1).,^ ^%dona se poroča, da je ka vlada vznemirjena radi jj^^^^^ovega predloga, in da ni da bi Zedinjene države Vs • ^ palestinski položaj J do 16 decembra, ko se ima sniti konferenca, katera ®tin problem Pale- ^^idovski krogi so Trumanovo ^ J.^^o sprejeli z upom, da uteg-°E:TRoit, 5. okt.—v base-jg ^ apartment poslopja, kjer Utti ^^^"^^vala, je bila najdena ^''J^na 39-letna razporočenka Tracy-Rose. Njena j> Je bila popolnoma razbita, je prijela hišnika in ga v preiskovalnem za- Rekordni polet s Havajskih otokov nad Severnim tečajem v Kairo v 39 urah in pol KAIRO, Egipt, 6. oktobra—Danes ob 9:49 zjutraj je pristala tukaj ameriška leteča trdnjava "Pacusan Dream-boat," ki je dovršila rekordni polet nad Severnim tečajem iz Honolulu na Havajskih otokih v Kairo v 39 urah in 37 minutah. Vojaško letalo, čigar posad-* —- nastopijo Cer^ v rokoborbi jutri ve-Centralni orožarni bo za r^dalce športu. nekaj posebnega, ko nastopili prvaki v tem bod v" glavna atrakcija se tali° ®^irje rokolporci hkrati me-Ni i, Hassell in Jackie nista bila do sedaj Nikdar poražena. Njiju tek-bosta Monty La Due in Savitch. V drugem na-"n se bosta spoprijela ki /^^°us George" Wagner, ^ °rgeou \y^ pred kratkim prišel iz Hol in prinesel s seboj gar-ty p ^'Vrždno $10,000, terLef-'lah se je pri mornarici kot inštruktor. Poleg Sb * bosta tudi skušala svojo in "Jumping" Joe Kujot ' Szasz. N, Na odru snd Hfj ^coj in v sredo večer ob 7:30 vršijo vaje dramskega ^ "Ivan Cankar" na odru $j. ^'^skega narodnega doma na ijjj .C^air Ave. Vsi igralci, ki ^loge za igro "Naš gospod 'lik," 80 prošeni, da so toč-mestu. cigar ka je sestojala iz devetih mož, je na svojem nepretrganem rekordnem poletu preplulo del Pa-cifičnega oceana, severno ma-gnetično polje, Greenland!jo, Islandijo, Britanijo, Francijo, Švico, Italijo in Sredozemsko morje. Celotni polet je znašal 9,500 morskih milj, oziroma 10,925 zemeljskih milj. Njegova povprečna brzina je znašala 242 milj na uro, oziroma nad štiri milje na minuto, kar je rekord za polete, znašajoče več kot 8,000 milj. Radio kontakt mogoč kjerkoli na zemeljski obli Glavni pilot polk. C. S. Irvin je po izstopu iz letala z ostalim utrujenim moštvom izjavil, da je ta polet med ostalim dokazal, da je kontakt med letalom in zemljo potom radia praktičen tudi v močno magnetičnem ozemlju v okolici Severnega tečaja. • Rekel je dalje, da je ta polet dokazal, da je letalo B-29 kos svoji nalogi Ifjerkoli na zemeljski obli. Potovanje pa je bilo od začetka do kraja naporno. Ob pristanku je bilo v tanku zračnega orjaka samo še 400 galo-nov gasolina. Nov grob steven gaydas V soboto večer je preminil v Woman's bolnišnici Steven Gay-das, star 55 let, stanujoč na 1627 E. 38 St. Doma je bil iz Zaplinske, Kosice, kjer zapušča sorodnike. Tukaj je bival 26 let in je bil zaposlen pri Murray Ohio Co. Zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Šimenc, dve hčeri Rosemary in Stephanie, polsestro Susan v New Jersey in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo, zjutraj ob 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev Brezmadežnega spočetja na E. 41 St. in Superior Ave. ob 9:30 uri ter nato na Calvary pokopališče. Mesna jedila zvišana OPA urad je restavracijam dovolil, da od četrtka naprej zvišajo ceno mesnim jedilom za 15 odstotkov. "naš gospod župnik" Dramski zbor "Ivan Cankar" priredi krasno socialno igro "Naš gospod župnik" v nedeljo, 27. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pri-četek točno ob 6:30 uri zvečer. Cisti preostanek igre bo podeljen v sklad podružnice št. 39 SANSa. SEJA DIREKTORIJA Jutri večer ob osmih se vrši seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prošeni so vsi direktorji, "da se gotovo udeležijo. ADMIRAL RAEDER BI RAJE UMRL KOT PA DA BI GA ZAPRLI DO SMRTI NUERNBERG, 6. oktobra. — Nemški admiral Erich Raeder je danes potom svojega zagovornika apeliral, da bi ga ustrelili, ker bi raje umrl kot pa šel v dosmrtno ječo. Njegov apel, ki je bil z letalom poslan v Berlin, pravi med drugim: "Ker sem 70 let star in je moj telesni odpor omejen, bi v dosmrtni ječi ne živel dolgo. Na drugi strani pa verujem, da sem vsled načina svojega življenja zaslužil dostojno smrt. Ustrelitev bi bila lahkejša zame in tudi za moje sorodnike. To pa nikakor ne pomeni, da s tem priznavam svojo krivdo." Trije nacijski voditelji — Schacht^ von Papen in Frit-sche, ki so bili oproščeni, pa se še vedno nahajajo v zaporu, ker se vsled strahu pred svojimi lastnimi rojaki ne upajo na svobodo. Jugoslavija dobi od Italije 100 milijonov dolarjev vojne odškodnine Britsko letalo moralo pristati v Jugoslaviji RIM, 5. oktobra. — Tukaj je bilo danes poročano, da je bilo v bližini Niša v Srbiji prisiljeno na zemljo po signalih jugoslovanskih vojaških letal neko britsko kurirsko letalo, ki se je nahajalo na poletu iz Bukarešte v Bari v Italiji. To je bil prvi tak primer v Jugoslaviji, odkar je bilo 9. in 19. avgusta prisiljenih pristati V Jugoslaviji dvoje ameriških letal. Kakor se razume, je britsko letalo na signal od strani Jugoslovanov prostovoljno pristalo. To se je zgodilo v bližini grške meje včeraj popoldne. Poškodovan ni bil nihče. Sodnijški proces proti slovenskim izdajalcem General Leon Rupnik, škof dr. Rozman, nacistični SS general Rosener, dr. Miha Krek, polkovnik Milko Vizjak in upravnik ljubljanske policije dr. Lovro Hacin pred vojaškim sodiščem SODNA RAZPRAVA — OBTOŽBA — ZASLIŠANJE OBSODBA * UVOD Največji sodnijški proces v zgodovini Slovenije se je vršil v Ljubljani med 21. in 31. avgustom 1946, ko se je vršila sodna razprava, zaslišanje in obsodba proti petim slovenskim izdajalcem in nemškemu morilcu slovenskega naroda, ki so ob osvoboditvi Slovenije pobegnili v tujino, ali pa se nahajali v inozemstvu ves čas osvobodilne borbe, kot je slučaj dr. Mihe Kreka. V naslednjem bomo predložili*—- slovenski javnosti v Ameriki bodisi izčrpne ali celotne zapiske sodne razprave, ki nepobitno priča o resničnosti raznih izjav in poročil, ki jih je Slovenski ameriški narodni svet podal že v letih 1943, 1944, 1945 in 1946, in katere je SANSu nasprotna struja okrog "Ameriške Domovine" krstila za "navadne po-tvorbe resnice in laž." Tudi v "naprednem" taboru je bilo nekaj "belih vran," ki so za pobijanje resnice o slovenski narodni vstaji in osvobodilni borbi dobivale "točne podatke" iz istih To poročilo je avtentično, povzeto iz javnih poročil. Sestavljeno je brez komentarja od strani SANSa. Za boljše umeva-nje ter ugotovitev nekaterih faktov, pa bodo naše opombe označene v oklepajih. Radi obsežnosti tega gradiva, bo celotni zapisnik obravnave mimeo-grafiran in bo izšel v presledkih. Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. Pričetek sodne obravnave V sredo 21. avgusta 1946 se je pričela pred vojaškim sodiščem IV. armije razprava proti vojnim zločincem in narodnim virov kot črna reakcija na St. izdajalcem z Rupnikom na čelu. Clairu—od obtožencev in njihovih agentov doma in v inozemstvu. V mislih imamo take nekdanje naprednjake kot je bil Ivan Molek, ki se dobro zaveda, daje s svojo "logiko" zavozil, a je tako trdovraten, da rajši še naprej rije po blatu in dela sramoto, kakor pa priznal svojo pomoto. Informacije, ki jih dobivamo iz te obranave, bodo vrgle popolnoma novo luč in razumevanje političnih intrig, na račun katerih je moral slovenski narod plačati tako ogromno ceno. V dvorani na Taboru, kjer se je vršil proces, so bili spodnji prostori pripravljeni za sodišče, obtožence in občinstvo, zgornji prostori dvorane z balkonskimi ložami pa so bili- urejeni za domače in tuje novinarje. (Dajje na 2. strani) ZOPET ZDRAV Poznani brivec Mr. George Kovačič, ki ima brivnico v Hrvatskem narodnem domu na 6312 St. Clair Ave. je po prestani operaciji okreval in bo od danes naprej zopet v svoji brivnici. Mirovna konferenca priznala Grški enako vsoto, Albaniji pa ničesar; Bolgarija ima plačati 125 milijonov PARIZ, 6. oktobra — Ekonomska komisija za italijansko mirovno pogodbo je včeraj ob 3:13 zjutraj po večurnih ostrih spopadih med zapadnim blokom in slovanskimi državami sklenila, da ima Italija plačati 225 milijonov dolarjev vojne odškodnine, poleg 100 milijonov reparacij, ki so bile že priznane Sovjetski zvezi. Po 100 milijonov dolarjev imata dobiti Jugoslavija in Grčija, medtem ko ni konferenca Albaniji priznala ničesar. Abesinija ima dobiti 25 mi-*- lijonov dolarjev. Rusija si je močno prizadevala, da bi se bila priznala vojna odškodnina tudi Albaniji. Amerika skušala pristriči reparacije za Jugoslavijo Končno glasovanje je izpadlo 11 proti 4. Glasovanja se je vzdržalo pet držav — Abesinija, Indija, Poljska, Češkoslovaška in Sovjetska zveza. Rusija je naznanila, da bo vodila boj proti vsotam, ki so bile priznane raznim državam, ko bo zadeva italijanske vojne odškodnine prišla pred svet zunanjih ministrov. Sovjetska delegacija je poprej ogorčeno nastopila proti poizkusu Zed. držav, ki so predlagale, da se italijanska vojna odškodnina Jugoslaviji zniža na 80 milijonov dolarjev. Ukrajinski zunanji minister Manuilski je ameriški predlog ožigosal kot "gesto nehvaležnosti" in "go- ATENE, 5. okt.— V bitkah rostasno krivico," ki ima svoj med vojaštvom in levičarskimi REKORDNO ŠTEVILO ŠTUDENTOV V OHIO COLUMBUS, O., 3. okt. —V državi Ohio imamo 53 kolegijev ali visokih šol, v katerih se je -v letošnji seziji vpisalo nad 124,-000 dijakov, oziroma več kot dvakrat toliko kot lansko leto, kakor poroča Howard L. Bevis, predsednik Ohio State kolegija. Governer Lausche je poleti dejal, da državni kolegiji ne.bodo mogli sprejeti več kot 83,000 dijakov. Vodstvo šol je navzlic pomanjkanju prostorov sprejelo vse dijake, ki so pristojni v jiaši državi. Dobra polovica novih dijakov so vetei|'ani, ki študirajo z vladno podporo. izvor v političnih predsodkih. Zmaga za anglo-ameriški blok je bil tudi sklep, da mora Bolgarija plačati 125 milijonov vojne odškodnine. Predlog za to vsoto je stavila Britanija. Rusija zagotavlja sodelovanje za mir ne glede na razlike 20 UBITIH V SPOPADIH V SEVERNI GRČIJI grupami je bilo tekom zadnjih treh dni v severni Grčiji ubitih 20 oseb, nad 100 pa je bilo ranjenih. strica išče Mrs. Mary Vegel, sedaj poro- Na zaključni seji ekonomske čena Wayer, doma iz Planine, komisije j e sovjetski delegat ter stanujoča na 432 E. 152 St., Andrej Višinski imel govor, v je prejela pismo od Ivane Bar- katerem je v slovesnem tonu iz- bič, sedaj poročena Pinculič, ro- javil, da bo Rusija tudi v bodoče storila vse, kar je v njeni moči, za konsolidacijo miru na svetu. Dejal je: "Tekom zasedanja te komisije je prišlo do mnogih nesoglasij. Mi vemo, da smo glede političnega razumevanja razdvojeni in da ne reagiramo enako na dogodke, ki se dogajajo na svetu. "Sovjetska zveza pa stoji za nedavno izrečenimi besedami generalisima Stalina in sovjetska delegacija je odločena, kon-solidirati delo te konference, ki je tako nujno potrebna, ne glede na to, kako različni so naši nazori." jena na Brezjah, sedaj bivajoča v Planini št. 5, pošta sv. Križ pri Kostanjevici, ki bi rada zvedela za svojega strica Martina Barbiča iz Brezja št. 5, Janeza Pinculiča iz Brezja št. 14 ter Uu-šulo Pinculič iz Planine št. 12. Ako sami to čitajo ali pa če kdo ve, kje se nahajajo, se prosi, da se sporoči na naslov Mrs. Wayer. ŠPANIJA JE BRANIK PRED KOMUNIZMOM, PRAVI FRANCO / MADRID. — Gen. Franco je ob 10. obletnici svojega režima imel govor, v katerem je rekel, da Španija služi Evropi kot branik pred komunizmom. Dejal je, da imata danes samo dva naroda jasen cilj pred seboj: "Mi vemo, kam gremo, in Rusija tudi ve, kam gre." Govor pa ni bil oddajan po radiju, kakor je drugače običaj. ZOPET DOMA Iz Mt. Sinai bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Olga Benčič iz 16116 Grovewood Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in voščilne karte, ki jih je prejela v bolnišnici. Vesti iz življenja ameriških Slovencev ' Toronto, Ontario. — Dne 28. septembra je umrl Vinko Vi-drich, star 35 let, doma iz Zden-ske vasi pri Dobrem polju. Vodil je trgovino z grocerijo in mesom. Tukaj zapušča ženo, sinčka in hčerko, v Cleveland, Ohio pa sestrično in več drugih sorodnikov. I^anes je zadnji registracijski dan za volitve v novembru - volilne koče v okraju Cuyahoga odprte do 9. ure zvečer! p / STRiN 2 ENAKOPRAVNOST T. oktobra, 194^ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 4231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)___ For Half Year—(Za pol leta)___ For 3 Months—(Za 3 mesece)__ .$7.00 - 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Meliiki): For One Year—(Za celo Igto)____ For Half Year—(Za pol leta) _ For 3 Months—(Za 3 mesece)---- ^$8.00 _ 4.50 _ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) ___$9 00 For Half Year—(Za pol leta)___5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 "Hočemo imeti ljudsko duhovščino, ki ljubi svoj narod —maršal Tito Dne 21. avgusta je maršal Tito v Kranju sprejel skupino zastopnic Antifašistične fronte žene, s katerimi se je dalj časa razgovarjal. Poudarjajoč pomen ženske antifašistične organizacije, je Tito med ostalim rekel: ^ Od vas je odvisno, kako bodo gledale na AF2 žene, ki še niso vključene v organizacijo. Če bodo vaše organizacije v redu, se bodo vse žene sčasoma prepričale, da so te organizacijo potrebne. Ženska organizacija AFŽ ima veliko dolžnost, kajti AFŽ je eden najmočnejših stebrov ftaše ljudske oblasti. Dolžnost naših ljudskih oblasti pa ni samo, da opravljajo administrativne posle, temveč, da delajo med ljudstvom. Kakor mladinske in druge tako morajo tudi ženske organizacije podpirati ljudsko oblast pri njenem težkem delu v vsakem pogledu. Pri nas so odigrale ženske organizacije med vojno veliko vlogo, predvsem v tistih krajih, kjer se je bila borba. Na svobodnem ozemlju so ostajale žene same z otroki, vse drugo pa je šlo v vojno, Žene so opravljale vse delo doma, obdelovale so polje, izdelovale obleko in obutev za partizane ter prinašale hrano in vse drugo, kar je bilo potrebno. Vse to je bilo mogoče storiti samo zato, ker smo imeli ženske organizacije. Navzlic dobri volji samih žena, bi vsega tega ne bilo mogoče storiti brez organizacij. Zato je dobila organizacija AFŽ tudi po vojni velike naloge. Žene morajo spoznati, da njihovo delo v tej organizaciji ne pomeni, da bi se odtujevale domu, družini, vsakodnevnemu delu, ki so ga kot žene dolžne opravljati. Ne, nasprotno. Izpolnjevati morajo tudi svoje obveznosti, ki jih imajo do svojega doma in svoje družine. Toda prav zato, ker so dobile žene v naši novi družbi popolno enakopravnost, ne morejo biti žene starega tipa. Žene starega tipa so opravljale suženjsko delo in niso imele enakopravnosti, ki jo imajo sedaj. Ce pa ima žena enakopravnost, ima tudi pravico do svoje družbene organizacije, ki naj v njenem okviru dela tudi za svoj kulturni in politični napredek. Vaša naloga je, da vključite v svojo žensko organizacijo vse žene. Vem, da je pri tem mnogo težav, vem, da reakcija ne želi, da bi bile žene organizirane in zavedne, kajti s pomočjo svoje organizacije širijo svoje.obzorje— reakciji pa to ne gre v račun. Žene, ki so razširile svoje obzorje, ne morejo tako lahko postati plen razne sovražne propagande, ker so prišle do zavesti, ki je potrebna sedanji novi ženi. Sedaj se ustvarja žena novega tipa in zato se reakcija bori, da bi žene ne bile v tej organizaciji. Toda vaša dolžnost je, prepričati vse žene, da bodo lahko z vstopom v vašo žensko organizacijo na podlagi tega, kar bodo v njej videle, še bolje organizirale svoje življenje doma, ker bodo v organizaciji osvojile izkušnje drugih žen. Kar se tiče vpliva duhovščine na žene v vašem kraju, —je rekel maršal potem,—lahko razumem, da vas ovira pri delu, čeprav bi stali ti duhovniki samo ob strani. To je tisto žalostno, da gleda duhovščina z nezaupanjem na vse novo, kar ustvarjamo. Nekoč na sestanku z visokim zastopnikom klera v Zagrebu sem rekel, da duhovnikom ne bomo delali nobenih ovir v opravljanju njihovih nalog. Naj opravljajo svoje verske dolžnosti, nikar pa naj se ne vmešavajo v politične stvari. Nikar naj ne odvračajo ljudstvo od tega, kar smo tako krvavo pridobili. Zahteval sem od njih, naj bodo bolj z ljudstvom, naj bolj prisluškujejo glasu ljudstva in mislijo pri maši predvsem na službo svojemu ljudstvu, ne pa, da poslušajo inozemstvo, Rim in druge. Kar poglejte, kakšen je položaj sedaj v Parizu. Borimo se, da dobimo to, kar je n^še, borimo se z vsemi dovoljenimi sredstvi in najenergičneje branimo svoje pravice, A na čigavi strani je papež? Papež ne zagovarja naše strani, temveč italijansko, to je razumljivo. Italijan je in Italijan bo ostal. Zagovarjal je Mussolinija, zagovarja De Gasperija in zagovarjal bo vsakogar, kdor pride v Italiji na krmilo. Zakaj morajo torej naši katoliški duhovniki poslušati prav njega? V svojih šolah so se naučili maševati, naučili so se cerkvenih zakonov in naj delajo to, kar znajo. Naj ne poslušajo inozemstva, naj ne poslušajo tistih, ki so naši odkriti sovražniki. Treba je služiti svojemu ljudstvu, ne pa tujcu in prav tistemu tujcu, ki je tolikim materam tu v Sloveniji, kakor tudi v Dalmaciji, Bosni, Liki in drugih naših krajih oblekel žalne obleke. Služiti je treba svojemu ljudstvu, ne pa našemu stoletnemu sovražniku, italijanski reakciji. Za sovražnika ne smatram italijanskega ljudstva, temveč italijansko reakcijo. Italijansko ljudstvo nas ne želi videti v suženjskem položaju, ker je tudi samo v težkem položaju. Zato je potrebno, da se ve, žene, ve, ki ste za-vednejše, pogovorite o teh stvareh z drugimi ženami in da sporočite takim neljudskim duhovnikom, da imajo pravico govoriti samo o stvareh, ki zanimajo cerkev in ki niso proti ljudstvu. V Slovenskem Primorju je drugače. Tam gredo duhovniki skupaj z ljudstvom,—je pripomnila neka priletna kmetica. Vem, kako je na Primorskem,—je rekel maršal.—Tam se duhovniki bore za narodne pravice. Tudi v drugih krajih imamo take ljudske duhovnike, ki ljubijo svojo zemljo. Glejte na primer, monsignor Rittig iz Zagreba je naš delegat na mirovni konferenci. On je edini delegat duhovnik med vsemi delegacijami in vsi ga gledajo kakor čudo. Hočemo imeti ljudsko duhovščino, ki ljubi svoj narod. Nič nimamo proti cerkvi, njihovega verskega dela ne oviramo, zahtevamo pa, da so ljudski duhovniki in da služijo ljudstvu. Dolžnost vas žen pa jff, da poučiti druge žene, ki niso v vaši organizaciji, da lahko obenem, čeprav hodijo v cerkev, sodelujejo pri naših sedanjih naporih za zgraditev države in za hitrejše dviganje iz razvalin, ki nam jih je zapustila ta vojna. Glejte, duhovniki žive od ljudstva. In dobro žive,—je pripomnila neka antifašistka. Da,—je nadaljeval maršal,—tudi jaz mislim, da žive dobro. Toda tudi oni nimajo pravice pozabiti, da je ljudstvo sedaj izvojevalo in postavilo svojo ljudsko oblast, da je sedanja oblast ljudska oblast, čeprav pravijo, da ni od boga zato, ker je ljudska. Pred našimi ljudskimi oblastmi so vsi naši državljani enaki, duhovnik, general, delavec in kmet. Ce kdo izmed njih kaj zakrivi, mora odgovarjati za svoja dejanja, pa naj bo kdor koli. Nas mnogo obrekujejo. Očitajo nam, da preganjamo duhovščino. Vi veste, da to ni res. To vedo prav tako tudi oni. Duhovnikov nismo preganjali niti med vojno, ko jih je tudi tako malo na naši strani. Tudi takrat smo jim omogočali opravljati verske obrede in ne preganjamo jih niti sedaj po vojni. Ta propaganda klevetanja je zlasti močna v inozemstvu, čeprav nima nobene osnove. Toda, kaj hočemo, klevetniki opravljajo svoje delo. * naPodčrtam, to je moje mnenje in prepričan sem, da velika večina Slovencev. Na vse načine se trudijo ljudstvo preslepiti z ribarenjem v njihovi gnojnici. Ta list "A. D." zagovarja, upravičuje in hvali slovenskega izdajalca Rozmana, če tudi je škof, to ga ne bo nikdar opralo njegovega izdajstva. To dejstvo potrjuje mnogo pisem dobrih katoliških ljudi iz Slovenije. Kakšne grozote so počenjali od duhovščine organizirani — domobranci! In, ali ni on Rozman blagoslavljal prisego sovražniku slovenskega naroda i n krvoloku Hitrerju ? Da, takih prič — pisem iz stare domovine je bilo veliko tudi v poštenih katoliških listih; v "A. S." in glasilu KSKJ. V listu "A. D." le redkokdaj vidiš podpis pod dopisom, še manj pa moraš vedeti kdo piše tiste umazane članke. Pe res tako kot je zapisal Tone Terbo-vec v svoji koloni "Vsak po svoje", (radi prostora le kratek iz-črpek): "Vsak pošten poročevalec, ki pošilja poročila časopisom, jih upa podpisati s svojim poštenim imenom. Kdor ne laže, si upa podpisati, kar je napisal. Koliko vrednosti more pameten čitatelj pripisovati "poročilom" brez navedbe vira ali podpisa? Zlikovci, ki mečejo kamenje izza plota, ne pokažejo svojih glav. In navadno vedo zakaj." To lahko in brez vsake skrbf podpiše vsak pošten človek. Da bi človek odgovarjal na vse nizkotne podlosti, kar prinese papir "A. D.", je za delavca, kot sem jaz in za vsakega drugega, škoda časa, papirja in energije. Prečital sem pred časom pri-občen uredniški članek: "Kje iščete izdajalcev?" Jaz bi rekel, brez dvoma, da je te uredniške članke napisal kak duhovnik in ne urednik, kot bi se spodobilo. Pa to ni tako važno, kdo jih piše, priobčeni so kot uredniški članki in urednik mora seveda biti odgovoren zato, četudi se kdo drugi skriva za njim. Da bi hotel odgovarjati na vso to zvito klobasarijo, bi bilo škoda' časa in prostora v naSih listih. V nekem članku udriha po katoliškem listu "Zarja", kateri je glasilo Slovenske ženske zveze, "National Council of Catholic Women", torej katoliške organizacije. Ta list "A. D." napada vse, vključivši katoliške liste, kateri vsi odobravajo sedanjo ljudsko vlado v Jugoslaviji. Naj ponovim, vsi ti časopisi, številna pisma naših ljudi iz starega kraja, posebno pa še izid volitev tam, je v^c kot zadosten dokaz, kaj hoče imeti slovenski narod. Kdor vse to čita, kar piše "A. D.", ni nič čudno, če se mu vsiljuje sumnja, da bi človek, Slovenec moral tako pisariti, če bi ne bil — še posebej plačan zato. John Turk. SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM 'Nadaljfcvanm s 1. strani) Še pred 9. uro dopoldne se je' predsednik senata kapetan dr. Veselica podružnice št. 14 SŽZ Euclid, O. — Jesen se bliža, listje že odpada z dreves in kmalu bomo morali zapustiti naravo, radi ali neradi in se podati v gorkejše prostore, mislim v sobe in dvorane. Iz lokalnih časopisov je razvidno, da so se pričele v naših domeh proizvajati razne veselice, plesi in zabave vse navskriž. Da pa ne bomo pri naši podružnici ostale najzadnje, smo na svoji redni seji sklenile, da napravimo plesno veselico in sicer v Slovenskem društvenenv domu na Recher Ave. in sicer 12. oktobra 1946, začetek ob 8. uri zvečer. Da boste vedeli, moram povedati, da bo igrala izvrstna godba in sicer Frank Zajcovi Polkateers. Naša podružnica šteje precej veliko članic, ako se od teh udeleži vsaj polovico, bo že primerna in lepa zabava. Pa kaj bi govorila samo o polovici, ker naša dolžnost je, da vse pridemo tja. Posebno še tiste, ki se dobro počutite. Tudi jaz bom v duhu med vami. Zato ponovno apeliram na članice, katere le morete, da se udeležite. Priporočljivo bi bilo pa tudi tole, da vas ne bo strah iti pozno ponoči domov, vzemite svoje možičke s seboj. Saj oni se tudi radi vrtijo. Nikar jih ne pustite dremati doma v kakšnem kotu. Zatorej kar klobuk na glavo in gremo skupaj na veselico k podružnici štev, 14 S2Z na Recher Ave. Predsednica. Zakaj tako hujskanje? Chicago, 111. — V kolikor mi čas dopušča čitam vse slovenske liste, kar mi pride v roke. Kot naračniku mi pošta redno dostavlja dva dnevnika in dva tednika. Zadnje čase imam pa priliko pregledati tudi cleveland-sko "Ameriško domovino". Že prej sam večkrat čital v raznih dopisih in komentarjih o tem "katoliškem" listu, kako gnusno propagando dela proti slo- pričelo pred Taborom in v dvorani zbirati občinstvo, ki je do pričetka razprave zasedlo vse prostore. Iz vseh krajev Slovenije so prišli delavci, kmetje, meščani, oficirji in borci, uslužbenci, da prisostvujejo razpravi venskemu narodu in sedanji|proti glavnim vojnim zločincem ljudski, delavski vladi v novi jn narodnim izdajalcem. Procesu Jugoslaviji, katero je narod iz- je prisostvovalo okrog 900 ljudi, volil s tako ogromno večino. Se- ob 9:15 sta zavzela mesto v daj imam pa sam priliko citati dvorani zastopnik vojaškega to^ to umazarijo, kar se mi seveda Jilca Jugoslovanske armade ka-gnusi. Po moji sodbi bi noben petan Marjan Vivoda in njegov Slovenec ne mogel pisati kaj namestnik vojaški tožilec IV. ar-takega, ako bi ne bil plačan od mije kapetan dr. Viktor Damjan. gotove strani z "juuežsvimi sre- Kmalu zatem so vstopili v dvo-berniki", ali na kratko kvizling. rano člani vojaškega sodišča: ZA OBNOVO JUGOSLAVIJE tr iKTIiSilf V založbi American Association for Reconstruction in Yugoslavia je izšla krasna, 28 strani obsegajoča knjižica, tiskana s slikami v barvah, katera nazor- Helij Modic, prisednika podpolkovnik Milan Lah in major Alojz Grčar, nadomestni sodnik Avgust Bračič in tajnik sodišča Janez Lotrič. V svečani tišini je predsednik kapitan dr. Helij Modic otvoril razpravo: "Vojaško sodišče IV. aimije Jugoslavije objavlja, da pričenja razprava proti obtoženemu Leonu Rupniku in soobtožencem zaradi zločinstva po zakonu o katnivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Tovariš dežurni, privadite obtožence!" V dvorani je zavladalo vznemirjenje in vse oči so se uprle proti vhodu, kjer so vstopili obtoženci. Nato so privedli v dvorano Leona Rupnika, za njim Ervina Rosenerja, Milka Vizja-ka in dr. Lovra Eacina. Obtoženci so se postavili pred zatožno klop v sredini dvorane. Pozna se jim, da se jim v zaporu glede hrane in ostale oskrbe ni godilo slabo. Oblečeni so zelo dobro, Rosener nosi vojaško uniformo. Pred sodiščem nastopajo skru-šeno, vendar skušajo to zakriti. Obtoženemu Gregoriju Rozmanu, ki je na begu, in obtoženemu Mihi Kreku bo sodišče sodilo v njuni odsotnosti. Nato je predsednik sodišča odprl razpravo: "Otvarjam javno razpravo v kazenski stvari proti obtoženemu Leonu Rupniku, ki ga brani odvetnik Jože lic, obtoženemu Ervinu Rosenerju, ki ga brani dr. Vladimir Grossman, obtoženemu Milku Vizjaku, ki ga brani dr. Josip Čuvaj, obtoženemu dr. Lovru Hacinu, ki ga brani 6r. France Lokar, odsotnemu obtožencu Gregoriju Rozmanu, ki ^a brani dr. Alojzij Vrtačnik, odsotnemu obtožencu dr. Mihi Kfe-ku, ki ga brani dr, Anton Moj-ser. "Obtožbo zastopata zastopnik vojnega tožilca Jugoslovanske armije kapetan Marjan Vivoda in njegov pomočnik vojni tožilec IV. armije kapetan dr. Viktor Damjan. Sodišče je postavilo za tolmača nemškega jezika dr. NIČ MILA? NE DOLŽITE VAŠEGA' GROCERISTA ★ On je pravtako navelič^"^ kot vi dajati vedno v odgovor "ne," ko vprašate za milo. Ne dolžite niti vlade ali izdelovalcev mila-kler ne dobimo dovolj industrij alnih maščob za delovanje mila in drug^ mirnodobnih produktov, J® Ireba storili le eno stvar.- Hranite vec nerabljivih maščob ^ J ★ Vsaka prihranjena kap Ija norabljive masti je nu)" no potrebna. Vsak funt rabljivili maščob pomaga do izdelka dveh funtov nii' la, ki ga potrebujete. rabite slednji dan . . • hi'®' nite tudi nerabljive masti slednji dan. Dobite 4c za vsak funt. Kjer je maščobe tam je tudi milo no prikazuje vsakovrstne po- jthony Gerlach in še prodaja po datke o Jugoslaviji, nje ekono- 50 centov ena. Naročila pošljite mijo, naravne zaklade, način n a American Association for ž vi jen ja pred vojno, uničenje. Reconstruction in Yugoslavia, borba za osvoboditev, industri- 465 Lexington Ave., Room 21, jo, poljedelstvo in potrebe Jugo- j New York 17, N. Y. slavije, kot tudi trgovske prilike za Ameriko. Priporočljivo je, da bi si vsak Amerikanec jugo-slovanskega rodu nabavil to | ivana Murka in za italijanski knj žico, katero je sestavil An- j jezik dr. Slava Mundo.' Predsednik dr. Modic je nato pričel brati osebne podatke obtožencev, Najprej se je obrnil proti Rupniku: (Nadaljevanje sledi) JAPONCI SO BILI LJUDOŽRCI GUAM, 3. okt.—U|ited Sta ^ Military Commission jc navala obtožnice proti j, cem, da so med vojno pr^^ rali kanibalstvo. Dognano J® g lo, da so ubijali ameriške voJ ujetnike in jedli gotove njih teles, kar se je dogajal" ^ otoku Chichi Jima in na su med avgustom 1941 iii ^ cem #945. bifi of Pri obravnavi je bilo 1^ ših japonskih armadnih in ^ .jj nariških častnikov pronajd^, krivim ljudožrstva in so tih nes obsojeni. Stvaren ■patrinlizcm! nja, ne besed! Prispevajte^ otroško bolnico v Slovenij*' t Dktobra, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN S Mlinarjev Janez Spisal: F. Kočevar (Nadaljevanje ) Zdajci se zasliši močno razbijanje po dvoriščnih vratih, ki so bile z železom okovane. Tone odpre potihem okno in pogleda, kdo da je. Jo j mene, kaj vidi! Grof Urh je obkolil grad z ve-Uko četo biričev in ravnokar ne-voljen preklinja pred zatvorje-•liini vrati, po katerih razbija s težko in železom okovano roko, tla kar grmi po dvorišču. "Lepa straža ste mi!" se dere srdito, niti mojega prihoda niste opazili ter me niste pričakovali •la. pragu. Sedaj pa le urno in brez ugovora odprite, sicer vas ^am nasaditi na kole!"-Tone je med biriči zapazil tu-grofovega ogleduha in takoj mu je bilo jasno, česa se jim j® bati. Janez se v tem trenutku obrne k svoji četi, rekoč: "Fan-sedaj pa le brž zgrabimo za O"'ožje, ura je resna. Odslej na-'^alje smo oproščeni vseh dolž-•losti do grofa, jaz, vaš načelnik Vas prvi poveljnik vam to ukazujem!" Vsak fantov zgrabi za °^ožje in vsi skupaj hite za Ja-•^ezom na dvorišče. Grof je div-^ razsajal zunaj vrat. "Kdo je, razbija tako tukaj po tolovajski?" vpraša Janez pogumno. "Odpri in le kar hitro, za dru-So se zmeniva kasneje!" zapo-grof divje kričaje zunaj. Poprej ne, dokler mj ne po-Ves, kdo da si! Tako nam je povelje." "Pasja duša! Kdo te je učil govoriti tako s svojim gospodarjem! Dobro, da te imam v pesteh z vso tvojo ponočno dr-Niti eden izmed vas vseh ne uide. Vsak bo prejel, kar je zaslužil!" Nato telebi grof ^ Vso silo ob vrata in te se raz-®te kakor pezdir, kadar bruhne Veter vanj in grof in cela bi-riska druhal se usuje na dvorišče. 'Grof Urh!" zakliče Janez ta-j o glasno, da ga je lahko na da-okoli vsak slišal, "oprošče-smo vsake pokorščine vam ''asproti. Tukaj je papežev po-^anec in ta nam je živa priča. rožje je torej proti orožju, na-^ilstvo proti nasilstvu! Fantje ® po njih! Bog nam bo že po-'^agal in sv. Jurij!" ^eči se zabliskajo, boj se vna-fantje pritiskajo za biriči, f Se kar iskre kažejo. Silno so "i junaški, kajti desetorica je Zapodila trideset biričev, v beg. ^vi kmalu počepajo pod silni-udarci ostrih mečev tehar-'h fantov, ostali pa strahopetno pobrusijo pete, da bi jih omaj veter dohajal. Toda naši S silnim krikom: "Udri ga! ^dri ga, le za njimi, le za nji- mi! Pobijmo jih hudiče!" se fantje tudi niso bili lipovi bogo-spuste za bežečimi biriči in še marsikoga spotoma pošljejo na oni svet. Tudi ogleduh je prejel tukaj svoje plačilo. Šimkov Tone ga je dotekel in zgrabil. Vohun zdrsne na kolena in prosi milosti, ali Tone je taki izdaji-ci, taki kukavici nasproti gluh. V divji in sveti jezi zbog tolikšne malopridnosti mu porine nož do rogu v črno srce, da je na mestu obležal mrtev. Ko se povrnejo fantje v grad, najdejo Janeza z grofom v dvoboju. Hitro mu hočejo priskočiti na pomoč, toda Janez jih oblastno zavrne, rekoč: Nazaj! ne bilo bi junaško, če planemo vsi nad enega! Samega me pustite, saj se ga nič ne bojim!" Fantje obstojijo Janeza in grofa. Poslednji se je naslanjal s hrbtom ob zid, ter je bil tako zavarovan odzad. Janezu ni bilo na tem, da bi ubil grofa, le orožje mu je hotel izbiti iz rok. Že davno bi ga bil petkrat prebodel, ko bi bil hotel, tako n. primer ob priliki, ko mu je razcepil ščit. Dolge tri ure sta se že borila in si krhala meče, končno pa vendarle grofu prvemu omaga roka. Janez to opa-zivši, skoči od strani nadenj ter mu izbije meč iz rok. Nato ga zgrabi in vleče v grad pred mrliča. Ondi mu očita; "Ali ga vidite tu siromaka, žrtev vaše pogoltnosti in vaših prednikov? Ali ga vidite ondi sina njegovega, ki ste ga dali sinoči le zaradi tega vreči v ječo, ker je zvesto izpolnil sprejeto nalogo, ker vam je prinesel izobčilno pismo, katero nas je oprostilo vsake poslušnosti vam nasproti. Bati se vam od moje strani ni ničesar, kajti ne maram si čistih rok omadeževati z vami. Velikodušno pustim vas pri življenju, da se spokorite in dosežete od papeža odvezo." Čudovito so prevzele te besede grofa. Na kolena zdrsne pred poslanca — celjski grof Urh, ki dosedaj niti pred najsvetejšim ni upognil svojega kolena, kaj pa še le pred drugimi ljudmi. S povzdignjenimi rokami ga prosi, naj spregovori poslanec zanj pri sveti stolici dobro besedo, da sv. oče odvzame od njega prekletstvo ter ga zopet uvrsti med ude katoliške cerkve. Rad se podrvže vsaki še tako grozni kazni, le da se odtegne večnemu pogubljenju. Poslanec ga ljubeznivo prime za roko in dvigne kvišku, ter ga zagotovi svoje priprošnje pri papežu, opiraje se na ne mali vpliv, ki ga ima pri svetem očetu. Končno da Janez grofu meč nazaj in ya spremi do vrat. Grof TRGUJTE PRI, POPOLNA ZALOGA D & s Food Market 8422 HOUGH AVE. CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS G I LOANS • PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loons APPLY AT St. Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 odide na videz popolnoma skesan. Ko se vrne Janez k fantom nazaj, pravi: "Fantje, sedaj pa le brž dalje, čim preje zapustimo ta grad, tembolje za nas. Jaz ne zaupam grofu niti za las ne in mu tudi nikdar ne bom. Res se je kesal, kakor morda še nikdar, ali ne zanašam se vendar ne na njegove besede in se tudi nikdar ne bom!" Mrliča in kar je bilo orožja v gradu so vzeli s seboj, jetnike pa vse osvobodili. Preden odidejo, zažgo grad. Janez in papežev poslanec korakata za prepevajočimi fanti. Bila sta poslednja, ki sta zapustila grad. "Kaj mislite, častiti gospod, — kaj mi je početi v tej zadregi, v katero sem se tako po naključju zamotal? Vi ste vrlo izkušen mož, svetujte mi, kaj naj storim?" "Drugega ti ne kaže, dragi moj," mu odgovori poslanec, "kakor da se nekaj časa odtegneš domu. Bežati moraš kamorkoli že, vsaj za toliko časa, da se stvar nekoliko pozabi, kajti grofovi spokornosti tudi jaz prav nič ne verjamem. Le preveč ga poznajo po celem svetu kot zvitega hinavca in prekanjenega lisjaka. Poglavitni namen danes mi je bil, rešiti se iz zvitih rok. Da se v resnici nikdar ne bo resnobno spokoril, bi stavil svojo glavo. Lisjak ostane lisjak, dokler ima rep kosmat. Edino, po čemur mu bo noč in dan hrepenelo srce, bo hrepenenje, da bi se mogel nad teboj strastno in grozno maščevati. Čuvaj se ga torej, dragi moj dobrotnik in rešitelj, ter beži iz domovine, vsaj čez mejo, kanior ne sega več njegova oblast." "Dobro — ali kam? vpraša zamišljeno Janez. "Hm, na Ogrskem se zbira ravnokar velika vojska, ki bo vsak čas udarila nad Turka. Rimski papež je dal oklicati križarsko vojsko zoper tega kr-voloka." Za svojega namestnika je poslal tjakaj Ivana Kapistra-na, najiskrenejšega mi prijatelja, ki hodi po deželi od kraja do kraja, po vaseh, trgih, gradovih in mestih in ljudi v imenu svetega očeta navdušuje za sveti boj, naj se dvignejo čez sovražnika krščanstva, naj se udeleže odpustkov, ki jih je papež razpisal bojevnikom svete vere in domovine. Junaki treh dežela: iz Ogrske, Češke in Poljske se že zbirajo okoli zastave Ivana Sibinjskega, najboljšega junaka ogrskih dežel, da udarijo jeseni n a turški Beograd. Ondi ti je, junaku, prilika, priboriti si lavorike. Lepše prilike pač ne boš imel, se umakniti ko-varskemu grofu. Sprejmi križ križarski, pripaši meč božji in pridruži se sveti vojski! Pozdravi Kapistrana od mene in verjemi mi, da te bo dobro sprejel!" Janez je verno poslušal goreče besede častitljivega moža in duhovna in nehote se mu je pestila roka, ko je bila govorica 0 boju za vero in domovino. Na vse grlo zauka in pravi: "Da, j da, na boj zoper Turka pojde-I mo, zoper Turka, krvoloka, ki mi je ubil očeta na breškem polju!" — Toda naenkrat umolkne, kakor bi ga bil kdo z nožem 1 sunil v srce, kajti živo mu je stopila pred oči podoba njegove Marjetice. Janez se ne obotavlja dolgo, zaupno se ozre na duhovnika ter mu razodene svoje srčne tajnosti, vprašaje ga, kaj mu je glede tega storiti. Konec temu razgovoru je bil tak, da je vendarle obveljala duhovnikova in Janez mu je moral obljubiti, da odrine še danes proti Ogrski. (Dalje prihodnjič) Društveni koledar 11. oktobra, petek. — Pies United American Slovene Youth of Cleveland v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288. The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma" na St. Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v , obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 1. novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma. 2. novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica priredi opereto "Mascot" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. S. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 3. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S.D.Domu, Recher Ave. ob 3. uri popoldne. . 9. novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Koncert zbor "Planina" v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. 10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vsak en dolarl Clevelandski Slovenci bi morali nabrati eno tretjino določene vsote za otroško bolnico v Slovenliil Če se bo zavedal vsak Slovenec in Slovenka z pokolonom enega dolarja, pa se bo stvar uresničila) Tudi v uradu "Enakopravnosti" ■■ sprejemajo doneski. KROMATIČNE HARMONIKE na 46 ključev v 4 vrstah in s spremembo, ter 132 basov v 6 vrstah, se proda za polovično ceno. Poizve se na 876 E. 200 St., pri Mary Sedmak, ali Mary Rozman. Pošten moški % želi dobiti opremljeno sobo s prostim vhodom, pri mirni družini. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. 10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Carnival ples društva Slovenski dom št. 6 SDZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 23. novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja. — Pri-redba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja—Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra (Zahvalni dan), četrtek—Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. • 30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-let.nico _s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota — .Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 15. decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgor-njidvoram Slov. delavskega doma na Waterloo Rd. 15. decembra, nedelja. — Prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v korist stare domovine. J2. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 55. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 28. decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 29. decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovanskega delavskega doma na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slo- 31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub dfu-štev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND. 19 4 7 4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev, 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, 18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, 25. januarja, sobota. — Društvo "Clainvoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Išče se opremljeno sobo med E. 79 St. in E. 55 St., od St. Clair Ave. do Superior Ave., in sicer pri mirni družini. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pustiti naslov v uradu Enakopravnosti. Delo na fdrmi Išče se delavca za na farmo; mora biti sposoben za vsako delo. Plača po dogovoru, dobra hrana in dom ter stalno delo. Zglasiti se je pri Frank Kopi-na, 481 E. 152 St., Cleveland, Ohio, med 3. in 4:30 uro popoldne. Pomivalke posode dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther. BONCHA Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149 Naprodaj sta dve dobri peči za gretje na premog. Za podrobnosti pokličite EX 2907. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 MOŠT IN GROZDJE se dobi na 1253 Norwood Rd., EN 2549 Postrežba najboljša in cene zmerne. Dobite tudi vinske sode. Se priporočamo za naročila. Sedaj smo dobili veliko močnih kož za nove čevlje in za popravljati jih. Usnjo je po nizki ceni. MARTIN JAKULIN 12520 SHAW AVE. Pokličite zvečer po 9. uri — Liberty 2665 Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ za leto 1946 so sledeče: Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167 St., zapis-nikarica Genovefa Zupan; bla-gajničarka Josephine Oražem; rediteljica Mary Pristov; nadzornice. Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Vsi slovenski zdravniki v. Clevelandu so društveni zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1, ob 8. uri zvečer. Uradniki Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu za leto 1946: Predsednik Andy Jerman; podpredsednik Anton Stemad; tajnik Michael Boič; bldgajnik Franc Smalc: zapisnikar John Gabrenja; nadzorni odbor: Math Intihar, John Jamnik in John Omerza; zastopnika za Skupna društva SDD Louis Mo-dic in Anton Mihelich; za Cosmopolitan ligo Math Intihar in Anton Mihelich. — Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. V prihodnjih šestih mesecih vam lahko dobimo do $1.000 več za vaše posestvo, ako ga daste nam v prodajo. PERK REALTY CO. Edward A. Perk, Realtor 5710 PORTAGE AVE. MI 3660 Punch Press operatorice in vajenke Privlačna plača od ure za lačstek Guaranty Specially Mfg. Co. E. 96 St. & Carr Ave. 2 bloka severno od St. Clair Ave. AUGUST KOLLANDER V Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. Licenciran kurjač dobi delo 48-urni tednik Plača od ure - poleg overtime ATLAS CAR & MFG. CO. 1140 Ivanhoe Rd. POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. STRAH 4 ENAKOPRAVNOST 7. oktobra, 1948 PISMA IZ STAREGA KRAJA Tudi Primorski se obetajo lepši časi John Grilj, 10409 Prince Ave.,j Joško služi še pri vojakih in ne Cleveland, je prejel pismo od vem do kdaj bom z Vencetom, "Pišeš, da imate nekaj obleke, da bi nam poslali. Saj sem Ti že pisal, da ni treba gledali. Nam vse prav in za dobro pride, tudi če je siaro in pono^eno. Radi bi, če bi nam mogli poslati kakšne čižme, če bi bilo mogoče, saj vem, da tam tudi nobenemu ne preostaja. Pa vseeno. svojega brata Antona Grilja iz, ki delamo skupaj. Vence se bo j vsak malo pomaga,, pa pride v vasi Prelože pri Ilirski Bistri- oženil. Jaz tukaj ne morem več dqbro pomoč. Tukaj so mi vse ostati, ker ni prostora. Sedaj, | drugi pomagali z živino pripeko pokrijemo hišo, bomo šli pre-1 Ijati, tako da smo hišo sezidali ci, iz katerega je razvidno, da je v tem okraju cerkev in vera svobodna in je nihče ne zatira. Pismo je pisano popolnoma svo- "Vas mi vsi pozdravimo, zbogom! "Anton Grilj." cej tam. V kakšnem kotu si bom kaj pregradil in naredil sobi-bodno, iz katerega je razvidno, i co. kako je narod prerojen in vesel j v novi Jugoslaviji, kar je naj-1 , boljši odgovor tistim, ki tukaj i V prekmUTSkl tOVOmi pePlIO pišejo tako zavajalno o razme-i _ rah v domovini: "Prelože pri Ilirski Bistrici, 16. avg. 1946. j Posneto iz "Slovenskega poročevalca" I. v "Prvi prekmurski tovarni "Dragi brat in vsi Tvoji! peri la" sta združeni bivša Cve-. I tičeva in šiftarjeva tovarna. IxxsetKiega na zuruij, iiavad-na, nekoliko večja hiša v Murski Soboti, tudi napis ni posebno viden. Taka je bivša Cvetiče-va in nič drugačna nekdanja srčno pozdravimo. Zdravi nismo, kakor bi morali biti, ker mi smo zmučeni od vojske. Tisti, kateri so bili doma, pa od strahu, tako da kar se tiče zdravja, z nami ga bo bolj malo. Obratno pa želimo Vam vse najbolje. Minilo je že več dni, odkar smo prejeli Tvoje pismo, katerega si pisal še meseca maja, v katerem ste nam poslali sliko od Vašega sina Janeza, katerega ne morejo tudi drugi prehvaliti, kako je bil lep vojak. "Oprosti, ker Ti nisem hitro odpisal. Vzrok je bil radi mojega dela, ker so nam zidali hišo. šiftarjeva tovarna. Na zunaj ni opaziti ničesar, delavflice so v zgradbi proti dvorišču. Tovarišica Irma, predsednica sindikata in tovariš Krašovec sta me spremljala po tovarni. Iz skladišča, kjer čaka blago, pet v roko in k drugemu stroju, kjer tovarišica šiva dalje, dokler ne pridejo do zadnje v vrsti, ki odloži izgotovljeno moško srajco ali drugi kos perila. Ropot strojev se meša s šumenjem blaga, škarje, ki včasih zadenejo ob stroj, ko šivilja reže nit, dajejo kovinski zvok, nobene posebne spremembe ni v delavnici. Toda opoldne in zvečer, ko se razhajajo, so sobe polne prekipevanjoče mladosti in šal. ki so ga poklonili Istrski brigadi in Rdečemu križu, v prostem času so žene in dekleta šivale otrošku perilo /.a Rdeči križ in januarja so spet zbrali lepo vso- ] to 6,700 dinarjev. Za ta denar so | zopet kupili perilo in ga proklo- j nili brigadi "Vladimirja Gorta-. na." Za ljudsko knjižnico je dal | sindikat čez 1,600 dinarjev. V aprilu in maju so skoraj polnoštevilno sodelovali pri prostovoljnih javnih delih v Mur- 1 ski Soboti. H gradnji mladinske proge so prispevali 640 dinarjev, za obnovo kolodvora v Murski Soboti so dali 300 dinarjev. Ko-11 munistični partiji so dali ponovno 1,560 dinarjev. Mesečno pod- j | pirajo z enourno plačo dečji in-; ternat. Sodelovali so tudi pri kulturno prosvetnem delu in pomagali pri prireditvah. | Tekmujejo pri štednji materi- ■ I ala in lepši izdelavi perila. Tudi | za strokovno in politično izo-1 brazbo skrbijo. Imeli so strokov-11 ni tečaj, ki ga je uspešno kon- j čalo 25 tovarišic. Redne teden- ske sestanke imajo povezane s politično uro. Zasluženo so v pr-' vomajskem tekmovanju dobili pohvalno pismo za dvig proiz-; vodnje, discipline v tovarni in | za vsestransko storitev. j Udarnik v tovarni pa je meha-' nik tovariš Jože Šarotar. Brez. "Kako le morejo tako hitro," iz katerega šivajo moško perilo,' sem vprašala tovarišico Irmo,, , ^ , t j i • .. . , . TVT--- v 1 . v. . segla taksnih uspehov. Izdeluje se pride v prikrojevalnico. Nic| začudena nad urnimi gibi sivilj. | ___, __^ ^ dosti ne govorijo dekleta in že- i že bolj začudene kot jaz so za- j ne med seboj. Zgibajo blago, me- i radi vprašanja postale šivilje. rijo in režejo, vse jim je samo { "To je praksa, nič posebnega, ^ , , . . ^ Do sedaj je samo sezidana, se- ob sebi umevno. Nobena ne I vajene smo. In vsak mora biti. po^eci j 1» cez daj še čaka na streho. Med tem i vpraša, kaj ji je storiti in kako, j vešč svojega dela," mi je odgo-j ' ma^ev. ovans aro ar časom, ko sem kopal kamenje, vsaka pozna svoje delo. Najbolj ' vorila Anuška, ki je pravkar od-! nare i v enem i^^vu, ar ^ ■' * v, . ^ ■ OA - i stane podjetje s porabljenim lozila .zgotovljeno srajco, 20 ! krog 200 di- ta dan. I Te dni praznuje tovarniški me je zabolelo v hrbtu, tako da sem hodil skoraj kljukasto. Sedaj se dela samo hiša, ta drugo mora še čakati. Zida se pa tako, kot po vsej Jugoslaviji. "Ustanovili smo si zadruge za obnovitev požganih vasi. Mi imamo obnovitveno zadrugo na Pregarji, zato, ker je tam več zidarjev. Sedaj se zida vse na-račun vojne škode. Najprvo se zida vsem tistim, kateri so najbolj prizadeti in kateri so popolnoma brez strehe. "Ti mi pišeš, da se tudi tam širi tista pusta reakcija. Tukaj jo je še preveč. Toda tukaj re-akcijonarjem ne pustimo gibati. Politično se borimo in se bomo borili do konca. Ce bo treba pa še drugače, dokler ne bodo naše zadeve resnično rešene. "Gled(f perkve in vere tukaj ni res [ts&o, kakor tam reakcijo-narji govorijo. Tukaj cerkev obstoji kakor prej, krščanski pouk in vera se nadaljuje kakor prej. Tako je sedaj, da se cerkev ne sme več vmešavati v državno politiko, kakor se je prej. Izdajalcev tukaj ni bilo dosti. Fašisti so jih pa dosti pobili. Samo okoli naše vasi jih dosti počiva. V naši vasi so bili vsi za Osvobodilno fronto. Samo dva starejša brata Gergalova sta ubita. Eden od teh je služil v domobranski armadi, drugi v beli gardi. Za svoje delo sta prejela tako plačilo. "Sedaj v novi Jugoslaviji jej vse nekako bolj zadovoljno in' veselo. Res je bilo veliko in je še uničenega. Sedaj vse pridno dela, udarniško. Ves narod se je prerodil. Tukaj ni več pijančevanja in ne tatvine in ne preklinjanja. Sedaj se gradi boljša in lepša kultura, kar tudi jaz kar vidim. V ljudskem svetu se tolažim in sem nekako vesel, v resnici. "Kar se pa tiče mojega življenja sem pa j a ko žalosten. Prekoračil sem že 45 let starosti, pa nič nimam od velikega trpljenja, še prej sem otroke vzgojil, da mi bodo na starost kaj pomagali, pa Toneta ni več, VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna njega bi tovarna gotovo ne dosegla takšnih uspehov. Izdeluje namreč strojne dele, ki so pri , obratovanju nepogrešljivi in' j stane samo en kos strojnega de-. krojevalke so v tem oddelku, od katerega je prav za prav mnogo odvisno nadaljnje delo v tovarni. sindikat obletnico ustanovitve Prikrojeno blago razdelijo v | in obletnico dela v svobodi. Naj šivalnici po skupinah. Šivalnica i navedemo samo nekaj tega, kar je velika, svetla dvorana, kjer v | so storili. Lani v oktobru ^o nad-ravnih vrstah stojijo električni ■ urni aaslužek darovali Komuni-stroji, nad katerimi se sklanja- j stični partiji, v novembru so s jo vrste deklet in žena. Kosi bla- prostovoljnim delom zasluženih ga drsijo iz roke pod iglo in zo-110,000 dinarjev dali za perilo. Po osvoboditvi so spravili v pogon 30 neuporabljivih šivalnih strojev in danes nimamo v tovarni nobene strojne naprave, ki bi ne bila uporabna. Tovariš Jože Šarotar si je po pravici zaslužil naslov udarnika in nagrado. mp. Bole NAZNANILO IN ZAHVALA Naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po kratki bolezni nas nepričakovano zapustila naša ljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati THERESA BOLE rojena Rodman Blagopokojnica je umrla dne 31. avgusta. Pogreb se je vršil dne 3. septembra ob 1. uri popoldne iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Doma je bila iz Brežic na Štajerskem. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim sorodnikom in prijateljem, ki so okrasili krsto pokoj nice s krasnimi venci in cvetlicami; vsem, ki so jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Iskreno zahvalo izrekamo tudi nosilcem krste in onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Posebno zahvalo izrekamo Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vsestransko najboljšo postrežbo in pomoč ter za lepo urejen pogreb. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam stali ob strani in nam bili v pomoč in tolažbo, ko nas je zadela nesreča in smo zgubili drago soprogo in skrbno mati. Ljubljena pokojnica! Tuga je v naših srcih ob misli, da Tebe ni več med nami, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Žalostno se oziramo za Te, a Tebe ni od nikoder. Tvoj blag spomin pa bo ostal med nami do konca naših dni! Žalujoči ostali: JOSEPH BOLE, soprog JOSEPH JR. in FRANK, sinova v starem kraju pa zapušča očeta in sestro Cleveland, Ohio, dne 7. oktobra 1946 NAZNANILO IN ZAHVALA 1888 z žalostjo in tugo v naših srcih sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja naši nadvse ljubljeni mami in stari mami ANNA KOVAČIČ rojena Vogrinc / Predraga pokojnica je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 6. septembra po dolgi in mučni bolezni. K večnemu počitku smo jo položili dne 9. septembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida v naročje matere zemlje na Calvary pokopališče. Pokojnica je bila 58 let stara ter je bila doma iz Brezina pri Brežicah ob Savi na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Tem potom izrekamo našo najlepšo zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v tako obilnem številu izkazali svoje spoštovanje napram pokoj niči in ji v zadnji spomin okrasili krsto s lepimi venci in cvetlicami. Zahvalo izrekamo sledečim: Mrs. Rose Koporc, Mr. in Mrs. John Malogaj, Mr. John Kovačič št., Mr. John Kovačič ml., Mr. Edward Kovačič, družini Videtič, Mr. Frank Novoselc in družini, Mr. Louis Iljas in družini, Mr. in Mrs. Frank Clements, Mr. in Mrs. Frank Skoflanc, Mr. in Mrs. Peter Oberson, Mr. Martin Pevec, Mrs. Frank Sabot, Mr. in Mrs. Joseph Schwab, Mr. in Mrs. George Sabot, Mr. in Mrs. Charles Sabot, Mr. in Mrs. John Stepič, Mr. in Mrs. John Barle, Mr. Frank Sabot, Mr. in Mrs. Anthony Rossman in družini, Mr. in Mrs. John Skorich št., Mr. in Mrs. Mike Sko-rich, Mary in Frank Knaiis, Mr. Louis Skube, Mr. in Mrs. Joseph Pate in družini, družini Narančič, Mr. in Mrs. Max Lawicki, društvu sv. Ane št. 4 SDZ in lOth Ward Community Club. Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice. Hvala sledečim: Mrs. Frances Kovačič, Mr. Victor Kovačič, Mr. in Mrs. James Luzar, Mr. Albert Koporc, Mr. Anton Pevec, Mr. Jim Luzar, Miss Jennie Steklasa, Mr. Anton Bahoco, Mr. in Mrs. Joseph Rolik, Mr. Frank Jurak, Mr. Anton Vider vol, Mr. Joseph Russ, Mr. in Mrs. Anton Lazar, Mr. in Mrs. John Steklasa in družini, Mr. John Martinich in družini, Mrs. Josephine Urankar, Mr. in Mrs. Urbas, Mrs. Katy Dubrovich, Mr. Frank Terček in družini, Mr. Frank Longar in družini, Mr. John Centa in družini, Mrs. Olga Felgemacher, Mrs. Mary Bradač, Anna Znidersic, J. C. Muchitz, Rose Doles, Mrs. Mary Koffalt, Mr. in Mrs. Matt Arko, Anna Markovich, Mrs. Nellie Sabot, Mr. in Mrs. Joseph Nisid, Mr. in Mrs. Leo Ladeha, Mr. William Pate, Mr. Frank Svigel, Mr. Anton Zorko, Mr. Anton Zalaznik, Lucian Kwiatkauski in družini, družini Faletič, Mr. in Mrs. Koren, Mrs. Angela Mozina in hčeri, Helen Petek, Mr. John Pate, Mr. John Zibert, Mr. Anton Bayuk, Mr. in Mrs. Louis Perne, Helen Livadar in Rose Zak. Dalje hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala rta mrtvaškemu odru, ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, ter Rev. Baragi za spremstvo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ža opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče. Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so drago mamo obiskovali v njeni bolezni, jo tolažili in bodrili ter stregli, da so ji olajšali bolečine. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno urejen pogreb in vsestransko pomoč in postrežbo. Še enkrat, iskrena hvala vsem skupaj, ki ste nam na en ali drugi način pomagali, in z nami sočustvovali v dneh žalosti. Ako se je slučajno izpustilo ime enega ali drugega, ki je iiam bil v pomoč, prosimo, da nam oprostite, ter se vsem. skupaj najlepše zahvaljujemo. Ti pa, prelj ubij ena mati in stara mati, prestala si trnjevo pot tega življenja in zdaj se raduješ tam gori nad zvezdami, tam kjer ni ne trpljenja ne muk. Vse prerano si nas zapustila in naša srca hrepene po Tebi in dragemu očetu, kateremu si tako kmalu sledila v večnost. Zdaj počivata v hladnemu grobu, a spomin na vaju si ohranimo v naših srcih do konca naših dni. Žalujoči ostali: FRANK in STANLEY, sinova ANNA, por. SKORICH, in JUSTINE, por. SABOT. hčeri ANNA in MARY, sinahi; 6 vnukov in več drugih sorodnikov V stari domovini pa zapušča brata HANZEK VOGRINC in sestro FANIKA GAŽIČ ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 7. oktobra 1946