Razne stvari
Drobtine.
(Koliko ljudi je na zem-lji.) Po zadnjih štetvab. znaša število vseh ljudf na zemlji 1288 milijonov. Od teh nas živi v Evropi 272 mil., v Aziji 270 mil., v Ameriki 200 mil., v Afriki 89 mil., v Avstraliji 2 mil-jona. Vidi se tedaj, da je Evropa, t. j. tisti del sveta, kjer mi živimo, najbolj ljudnati del zemlje.
(Poveršina naše zemlje) znaša 9,282.000 štirjaških milj, katerih pride 7,200.000 na morja in dmge vode, in 2,082.000 na suho zeraljo.
Kratkočasnice.
*    Jožeka, ki je bil pervikrat v šoli, vprašajo mati iz sole prišedšega: ,,N<5 Jožek!  kako je  bilo v šoli; ali ti kaj  dopade?"   ,,Nič kaj  posebno" odgovori Jožek,  ,,dvakrat snio molili, pa nobenkrat jedli."
* Nek učifcelj je dal pri nazornem
podnku tri vpra§anja,  na katera mu je učenec tako-le odgovarjal:
Učitelj :   Čiinu je ura?
Učenec:   TJra je za iti.
Učitelj: Ti nespametnik, ti! vsaj vendar nima nog; ura je, da nam kaže koliko je na času. — No, bom te pa kaj druzega vprašal ter mislipi, da mi boš bolje povedal. Povej mi: Čimuje omara ?
Učenec:   Oinara je za obesati.
Učitelj: Zopet si mi jo zadel; podobe in obleko obešamo, nikoli pa ne omare. Ne bom te več vprašal, ako mi na tretje vprašanje bolje ne odgo-voriš. — Povej mi, čiinu je miza v stanici?                                           '"'
Učenec:   Miza je za jesti?
Učitelj: To je pa vendar preveč! I kaj neki misliš, da tako neumno od-govarjaš? Ako bi bile mize za jesti, bi nam gotovo mizarjev ne manjkalo, ki bi nam je delali. — Vsedi se za danes m drugopot odgovarjaj bolj pre-mišljeno na moja vprašanja.
8. P.
— 48 —
Skakalnica.
(Priobčil Hrabroslav — ar — n.)
Številne naloge.
I.    Nekdo vpraša starše, koliko imajo otrok ?   Sin se oglasi in pravi:  ,,Jaz imam toliko bratov, kolikor sester." Hči pa pravi: ,,Ja& imam pa dvakrat toliko bvatov ko-likor sester. Zdaj pa uganite koliko nas je otrok?"
II.    Moja mati je 25 let stareji od mene, oče je 6 let starji od matere, a vsi skupaj štejemo 91 let.   Povej koliko je star vsak izmed nas t r e h ?                     Matiida t.
III.    Dva ovčarja sta pasla ovoe; eden je bil bogat,   drugi reven.   Bogati reče revnemu:  ,,Daj meni eno ovco, da jih boin imel potem še enkrat toliko kakor t i." Eevni mu odgorori: ,,Pa daj raje ti meni eno, da jih  bova imela potem   oba enako."   — Koliko ovac je imel bogati in koliko revni pastir ?
(Eešitev  in  imena reševalcev v pri-hodnjem listu.)
Zastavice.
(Priobčil S. P.)
1)    Pri  kakšnem kozarcu pijanec naj-rajše sedi?
2)    Pet ribičev gre lovit ribe;   ko pri-dejo do vode, vjamejoberž v sak eno ribo. Koliko   rib   so   domii   nesli,   ako   potem nehajo loviti?
3)   Imam ne dalee gozd tejnčn, Pod kterim breg leži stermčn; Pod bregom sta studenca dva, Ki mavsikdaj izvirata. Pod viroma je tudi pauj Ki ne gredo čebele va-nj, In pod panjem berž je malen, V kterem melje le en kamen. Kaj je to?
TJganjko zastavice v 2. listu ,,Verteca" so prav rešili: Gosp. Jos. Kastelic, v Materiji; Jak. Ukmar, učitelj v Mošnjah; L. Drzečnik, v Ribenci na Šta-jerskem; N. Stauonik, učitelj v Staremtergu pri Poljanah; M. Kovšca, učitelj v Selcih; Alfons Šket, v Št. Lenartu na Štajerskem; J. Vogrič, učitelj v Kanali; Dav. Škrlj, A. Mahovec, Ivan Cešnorar in Jan. Kremžar, dijaki v Ljubljani; Jan. Klun, učenec v Ljubljani. — Gospodičini: Mat. Tomšič v Trebnem; Ljuboslava Pivec, v Eibenci na Štajerskem.
Listllica. Gosp. D. Št. v 6.: Vage pesuii 5e niso zanatis, kažejo pa, da imate pevsko žilo, tedaj le delaj-te marljivoia pilite vsaj ste ie mlad. — A. G. vLjub.: Pride na versto. — P. G. v G.: Iz vašib ,,Pervenčič", se bo sLa8oma dalo nekaj porabiti, le večkrat fcaj. — J. J. vKra.: Omenjena Sva Hsta le obdeTŽite, ni treba ju nazaj pošiljali. — J. C. v Ljub.: Zdaj ni bllo mogoče; tudi je treba vsaj zadnjo stroko VaSe pesmi popolno-ma predelati. — Vsem čast. gg., ki mi k mojemu za-dobljenemu zdravju čestitajo: Serčna hvala in prija-teljskl pozdrav I          _______
Senčna podoba.
Izdatelj, založnik in vrednik Ivan Tomšio. — Tisk Egerjev v Ljnbljani.