KATOIalSK 6KRKVEN LJST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli. ke vzgoje. Pri šolskem nadzorstvu je cerkev popolno izključena, da. cel«'» veronauk in pobožne verske vaje niso prideržane neoviranemu cerkvenemu vodstvu. Na izobraževanje in nastavljanje učiteljev, na njihovo delovanje in življenje nima cerkev nobenega vpliva: čeprav bi bili učitelji druge vere ali pa ceh» brez vere. je po postavi vendar h' mogoče, da postanejo učitelji katoliških otrok. In torej vam ne moremo več dati popolnega poroštva da se bodo vaši otroci po naših šolali vzgojevali katoliško, da bi smeli v tem oziru biti mirni pred Bogom in svojo vestjo. Vaša in naša dolžnost je. neprestano delati na to. da se te napake odpravijo in ljudska šola vravna tako. da vam bode zagotovljena Katoliška odgoja vaših otrok. Kakor dolg. katerega ne moremo takoj plačati, vendar pri nas ostane in nas. dokler ni poravnan, vedno opominja, naj ga plačamo, tako nam ostane tudi dolžnost, da skerbimo za vpeljavo katoliških šol. iu nam ostane dotlej, dokler ne dosežemo tega namena. Mi. vaši škofje, smo že več kot dvajset let za to povzdigali svoj glas. < e žalostni nasledki sedanjih šol še dalje trajajo, se še bolj širijo in kerščanski duh \ ljudstvu uničijo, tedaj vsaj nam. predragi v < i«»spodu. ne bodete mogli očitati, da smo molčali, da vam nevarnosti nismo odkrili. Pač pa bi potem vsa krivda padla na vas. ker niste storili, kar bi morali, ker niste po svoji dolžnosti in svoji vesti porabili pravic, katere vam daje deržavna postava, ker niste poslali v deržavni zbor mož. ki bi bili vladi prav svetovali ter ji pokazali prava pota. Zato vam kličemo pred novimi volitvami zopet: Storite svojo dolžnost! Volite dobro! To je vaša deržavIjanska. to vaše vesti dolžnost, ker neznansko veliko je na tem. koga pošljete kot svojega zastopnika v deržavni zbor. Zato si izvolite razsodnje može. ki imajo zmožnost, da razmere dobro spoznajo in po svojem spoznanju ravnajo! Volite znača j ne može, ki bodo vestno in stanovitno se potezali za to, kar so za pravo spoznali, ki se ne bodo dali motiti od napačnih ozirov in vplivov, ampak bodo imeli vedno pred očmi svojo odgovornost, in sicer* svojo odgovornost pred Bogom! Volite zveste avstrijsko misleče može. ki zvesto in resnično hočejo dobro cesarju in deržavi ter ni dvoma, da je to njih resniina volja! Volite katoliške može! Avstrija je katoliška dežela: velika večina njenih prebivalcev je katoliška: zakaj bi se neki tudi njeno zastopništvo ne ravnalo po tem? Zakaj bi se katoliško ljudstvo avstrijsko ne dalo zastopati po katolikih? Nima li saino dovolj zmožnosti, da spozna prave koristi svoje domovine? Ne hodi nam na misel, da bi hoteli manjšino drugovcrcev prezirati ali žaliti: tudi njihove zastopnike želimo videti z nami združene v deržav nem zboru pri skupnem delu za blaginjo in mogočnost deržave. 'Poda katoliško ljudstvo ima pravico in ima dolžnost, da po katoliških zastopnikih zadobi veljavo pravicam katoliške cerkve in da po katoliških zastopnikih daje pojasnila vladi svojega cesarja. — Volite slednjič odločno katoliške može, ne tacih, ki se sicer imenujejo katoliške, ki se pa v življenju nikdar ne pokažejo katoličanov in se ne strinjajo s katoliškimi načeli, ampak take volite, ki ljubijo svojo cerkev ter ravnajo po njenih naukih, ki se derže cerkve in zvesto spolnujejo cerkvene svoje dolžnosti! Volite katoliškemu svojemu prepričanju zveste može! Ti so najbolj sposobni, podpirati v soci-jalnili vprašanjih s svojim svetom vlado Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja. Katoliškega svojega prepričanja svesti si možje zajemajo svoje svete iz naukov in načel svete cerkve, ki je steber in temelj resnice: oni ne vravnavajo svojega sveta tako, kakor jim narekava samoljubje, ampak kakor zahteva ljubezen do Boga in do bližnjega: oni ne razsojujejo po strankarskih ozirih. ampak po resnici in po terdno utemeljenem prepričanju. Zato skerbite. da spravite v deržavni zbor take može, katere pri vseh vprašanjih vodi solnčna luč božje resnice. Volite prepričano-katoliške može! Oni so tudi najbolj sposobni, da zastopajo deržavo, ki mora koristi različnih narodov sterniti z jednoto deržavne koristi. Katoliška cerkev spoznava v različnosti posameznih narodov naredbo božje previdnosti ter vidi v tem opravičen obstanek vsacega posebej. Ona ne sovraži nobenega naroda in ne daje nobenemu prednosti; obsojuje pa pa-gansko ločitev in razdruženje med narodi, Cerkev čisla in spoštuje ljubezen in vdanost do lastnega naroda; ona čisla in spoštuje jezik, pravice in posebnosti vsaccga naroda: toda ona mora odločno obsojati, ako se iz prevrača ta ljubezen in vdanost v krivičnosti proti pravicam družili, v zagrizeno sovraštvo vsake tuje narodne posebnosti. Z jedno besedo, po katoliških načelih ljubezen do lastnega naroda ne sme nikdar žaliti zapovedi bratovske ljubezni do bližnjega ter se nikdar ne podati v nižave panamskega sovraštva človeških plemen. Da. preljubi, to je pomenljiva prikazen našega časa: kolikor bolj se dandanašnji svet oddaljuje od kerščanskih nazorov, toliko bolj raste ajdovsko sovraštvo med narodi, in tisti so najglasneji njegovi oznanjevalci. ki so se najbolj sperli s kerščansko vero in s kerščanskim življenjem. Ne, predragi v Gospodu, zvesto katolišk mož se ne ujema s hujskanjem narodov iste deržave. ampak išče in najde pri navskrižnih si narodnostnih koristih srečno rešitev v višji edinosti katoliške vere in katoliških koristi. In taka rešitev je sreča domovini in izpolinije najtoplejše želje našega preljiibljenega cesarja! Volite prepričano-katoliške može! edino le ti so sposobni, da varujejo koristi vaše svete cerkve. Nikar se ne dajte premotiti z ugovorom: češ, politika nima ničesar opraviti z vero! Ce bi bilo to le res. če bi se le tudi odkritoserčno tako mislilo! Toda saj sami vidite dan na dan. kolikokrat se zbornice pečajo z najbolj notranjimi zadevami svete cerkve, in ki so najsvetejša njena last. More-li tak ugovor priti iz poštenega sere a ? Ti, ki tako govore, so ravno tisti, ki bi radi z vso silo iztrebili iz zborov zvesto-katoliške može. da bi mogli potem v vseh deržavnih zadevali toliko brezobzinieje spraviti v veljavo svoje lastni» protiversko in protikerščansko mišljenje. Odkar si deržavni zbori le prepogosto pripisujejo pravice cerkvenih zborov, je tembolj prav posebna dolžnost katoličanov, da pošiljajo take može kot svoje zastopnike vanje, ki so zvedeni v cerkvenih vprašanjih ter imajo zraven tega serce in toplo zanimanje za svojo sveto cerkev — da ne omenimo tega. da pri vseli človeških zadevah sploh mora biti kerščanska resnica naša zvezda vodnica. Tako tedaj volite, predragi v Gospodu. in oklenite se svoje častite duhovščine, ki ne bode le sama zavedala se svoje deržavljanske dolžnosti, ampak bode tudi. kjer je potrebno, mirno in previdno z besedami in vzgledom delala za dobre volitve ter vas pri tem tudi prav podučila, kako dajte Bogu. kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Kakoršnc koli nasprotnike pa imate pred seboj pri izverševanju svoje volilne pravice, ogi- bajte se vsega, kar bi utegnilo kaliti družbeni, deržavni. narodni ali verski mir. Na delo torej, predragi v <>ospodn! Ako hočete, da se prekuciiški nameni vspešno preprečijo z dobro socijalno postavodajo: ako hočete, da se vzbuja in pospešuje med narodi naše deržave medsebojno spoštovanje njihovih pravic in zaupno sodelovanje v dosego skupnih deržavnih namenov: ako hočete, da apostoli nevere ne ovirajo še dalje delovanja svete cerkve, in da šola ne ostane za naprej semenišče vnemai a«»sti v verskih rečeh: tedaj volite odločne, prepričaim-katoliške može. Poslednjič so bili škofje tudi zapovedali. da naj se v vsaki farni cerkvi opravi ena molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim za srečne volitve. Govor velikega prednika frančiškanskega reda, dne 25. oktobra 1890 v samostanu sv. arhangelja Mihaela pri Asisu, ko so se ondi slovesno podelile učitelj:ke diplome nekterim frančiškanom. Unije, l 2. Strah božji naj napolnil je tedaj iič»»nik«\ strah božji naj napolnuje učene«». B«»ga naj se b«»jč učeniki in kar uče učem-e s sv«.jih kateder, naj sami vestno spolnujej«». < ► S> jednciu naj dajejo svojim gojencem dušne hrane in vzgl-l k r«'post i. In kar >e nas tiče: učeniki aposToljsk«'ga našega r«'«la naj bodejo pravi frančiškani, to je g..reči sp.«In«»val«-i redovnih postav. potrpežljivi. skromni, krotki, ponižni. ubogi na pr«'m«»ženji in na «luhii. v«-dn«> seboj noseči terpljcnjc .)fzn>ovo na lastnih telesih. v < ■m.-it-venji telesa in gl>' i-' r«->n«»sti pot kazaj «-i svojim učencem in /. ves. Ij.-m nos«** i jar.-m naš« »ga r>- la. katerega s<» ž.....I z««rne mla«losti nas«» vz--li Njih««v dobri vzgled b««de im« l najboljši nasl«»dk'\ '«-r I« d--gotovo vsp«»šn«'ji k-* njihovo učenj.!'reniišl/uj!.' zgodovino reda in spominjajte s«» <«nih glas vrih mož. kateri s«* bodeje vdno imen«.vali navoji lehnjaki. dasiravn«. s«, n« »sili ponižno frančiškan-k obleko in katerih n«>oma»Iežana če«ln«»st >•• b-.de vedno svetila. Spominjajt«» s" tudi brezkončne v :<'• onih v resriiej modiih m«*«ž. ki s<» sk««zi s«»«|em stoletij širili učenost p«« gimnazijah, lieejih. aka«lem;.ah in zapustili ] lotoliie« 'lil d«'la n.-izilK-rne .-ene; :i |»ri vs* m tem živeli s«, na najsvetejši način t«»r p««v>«*li bili pravi sl«dit«>lji Kristusa T- h uč«»n«»st in če«ln«»>r. v edinosti s presveto t"«lovn«» vvzjo. st««rili >t«' jih ; ivsni.■!•<•«• ter mu daj«» radost in veselje ... iz strahu B««zj ;_a pa izvira ljubezen do njega. Brezumni, pravi >v pismo, zaničujejo m.-drost in učenost, in *«'daj rn ji Boga ne ljubijo. Zakaj n--'- Za*«», k«t v njih n strahu Božjega. Tak" le. lt Ie«laj. o učeiiiki v- le, strah Božji /. vami in • I • • 1: i jT • * vse / natančnostjo »II Paralip. lih. X vami naj l*»«!»; natančno sp »ln«»vanje frančiškanskih pravil. g<>rečn«>st p-11. vnet«»st v pobožnosti, m<»iit"V. čistost in ne«l<>lžnost življ.uija. skerb notranjega in zunanjffja zatajevanja, napredovanj" v četi. V. »-no l»»sedo. vaša luč naj sveti učencem pa tu-li vs»»in «in vsakemu » Vidijo naj vaša dobra dela izglede svetega vašega življenja, da poveličujejo Boga očeta, ki ga imamo v nebesih. Tedaj bode vas.- znanj«- in vaša učenost tudi v resnici prava m*»dr«»st in velika vaša d«'la bodejo koristila vam in vašim učen«vii». Vaše učenj« • !»•»«I«• potem obrodilo najl.pš. dušno in časne plodove v čas* in slav»» Ilož|»». v korist svete Cerkv«-. našemu rodu v čast. v p..sv»'čevanje in blagor «lu>. ter v resničen napreilek druzih znanj' .lezus Kristus in to-1«» razpelo bodi vaša knjiga' 1/ njega samega b«»«l»'t»* zajemali obilno in tudi z veseljem vir modrosti, kakor jo j».- zajemal sera H šk i naš učeni k. sveti Honaventunt' i halje na>l Pompeji nekdaj in sedaj. >|u>»al Jan«»/. loi«, i Dalje.) IX. 1'ervi čtiilež. V času. ko se je v prešnjem poglavju popisano god do. j«* Long«» /«• pridno nabiral dari za zidanje hiše Božje v Novih Pompejih. Ravnal se j«; pa po nasvetu Nolanskega škofa, da naj ne začne prej zidati, dokler ne bo nabral precejšne svot»\ da n»? ¡»ride pri delil v zadrego, in da naj vstanovi «Iruštvo. čigar udje bojo po solilu na mesec plačevali v ta blagi namen. To bi bila prava krajca rska družba. In res je mož vstanovil tako družbo, kD're naj pervi udje so bili ubogi Pompejri. Tri sto s»- jih je iz vse okolice vpisalo in vsi s<» odrajtovali r»vln«i malo mesečnino. Nabralo se j»; bilo 15 lir — mali znesek sicer, vendar ga j»- bil g«»spod Longo siln«» vesel. Zložili so ga revni seljaki. kteri so te krajcarje z žuljevimi rokami prislužili t»-r jih z v»-s«*lim sercein darovali nebeški kraljici. Bil j<- t«» pravi vinar uboge vdove. Pa tudi I m »ga to Naj m ilitansk» » mesto ni zaostalo. L«»ngova blaga soproga se je «»bernila do svoje pri-jat»'lji»-e. pobožne gospe Marij»- ltiibri«'ellove. kt«'ra je prevzela nabiran je ud» »v v Napol ju. Po njen«*m trudu s»» s • premnoge «Iružin«; zapisal v „k raj carsko družbo", ter so odra jt ovale po krajcarji na mes»?«- od vsake »»sebe Med pervimi. ki so s«' zapisali, bila j" gospo-dičina Katarina Valpicelli. to je tista pobožna devica, ktera j«- bila v Na polj.i vstanovila družbo za lepšanje revnih cerkva, družbo podobno naši bratovščini vo«l-n-"_n čaščenja près v. Rešnjega Telesa. Vpisala se j«; m.-1 p»-rvimi tudi kneginja Marjeta di Santobono v krajcar>k«» «Iruštvo Pompejsko: ta plem«?nita gospa je bila mati tretjerednic sv. Dominika, ter za vse dobro in lepo goreča žena. Izmed velikega števila pervih podpornik« »v naj bojo le te osebe imenovane, da vidijo naši bravci. da so to pobožno delo zv«iršili v v'inoma svetni ljudje — ne«luh«»vni. ter da spo- znaj«». da je tudi na Italijanskem, hvala Bogu, še mnog«» dobrih in vnetih kristijanov. Pa glejte, tudi Marija, kraljica sv. Rožnega venca ni zaostala, temuč sam i je delo podpirala, ter p«.»kazala s čudežem, kako ji je prijetno in drago. I Vrvi čudež Longo v svojem lepem časniku na drobno popisuj»*, mi ga bomo tukaj našim bravcem le na kratko pripove»lali. Po vsem Na pol ju je šla govorica, da se je neka božjastna deklica n i nagloma in na čuden način «»zdravila; zvedel je to ]>o teti srečne deklice nad-sk«>f in kardinal Napoljski prejasni gospod Sist Riario Sforza. T-» j", bilo vzrok, da so se mestjani začeli zanimati za zidanje cerkve na klasičnih tleh starega I 'oinpeja. Klorinla Lucarelli, hči plemenitih starišev, «Ivanajstletna deklica, je bila sirota brez očeta in materi;. Stanovala je pri svoji teti Ani Mariji Lucarelli i Lukarelii. ktera je kot prava mati ljubeznjivo sker-bela za ubog.) deklico. Pa že par let je bila deklica silno bolna, vsak čas jo je strašen kerč napadal, bila je nezav«.*stn i v omedlevicah Mnogo zdravnikov se je trudilo zarad nje. pa vsi so terdili, da je bolezen neozdravljiva, ker je huda božjast ah padavica. Vse j«; poskušala skerbna teta; mislila je še poslati Klorindo z neko usmiljeno sestro v Lourdes, da se tam pomoči z čudodelno vodo, ter Marijo pomoči prosi. Med tem je prišel praznik Marijinega očiščevanja: deklica je bila strašno slaba, ravno tako naslednji dan a. svečana. Žalostna teta ni več vedela, kaj storiti, skoraj obupala je. Pa glejte! Bog ji je nenadoma tolažbo in pomoč poslal! Obiskala jo je grofinja de Fusko, Jernej Longova soproga, ter ji pripovedovala, da se bo zidala na tleh starih Pompejev cerkev Rožnovenški kraljici, tu ji je omenila nektere nadnaravne dogodke, s kterimi je Bog to početje odobraval. Pri tem pogovoru čuti pobožna gospa, «la se ji upanje zbuja, da ji tolažba serce na v« laja. ter obljubi, da bo z veseljem podpirala to blago delo. ako Bog milostno pomaga nesrečni deklici. To je s tem večo radostjo obljubila, ker ste bili ona in bolno dekle že zapisani v tretji red sv. Dominika. in ker ste prav radi in pobožno sv. Rožni venec molile. Vpisala se je na predloženo polo, ter rekla: „Grolinja! Ako mi kraljica sv. Rožnega venca milost sprosi, da se mi deklica ozdravi, bom jest od hiše do hiše hodila nabirajoč darove za Rožnovenško «•erkev v Pompejih. Glejte, jest nočem po krajcarji, ampak po lo kr. na mesec plačevati, ter plačam tu za vse leto. ta znesek bodi ara doneska, kterega bom darovala, ako prejmein milost, ktere prosim." Izgovorila je to pobožna gospa in tista Devica, ktera se je usmilila ubogih ljudi na ženitovanji v Kani Galilejski, se je usmilila tudi te uboge žene ter ji je pri Sinu uslišanje izprosila. Čudno! Dne 13. svečana ls7(l, — to je dan. ko s«' je v Pompejih blagoslovila in izpostavila podoba M. B. - je bila deklica na nagloma popolnoma zdrava Dva slavna zdravnika Napoljska, profesor Marcij Castronuovo in dr. Salvator Farina, ktera sta deklico zdravila, sta spisala spričali, kteri ste v Lon-govem časniku natisnjeni, v kterih spričujeta moža, «la je deklica od neozdravljive bolezni ne po človeški pomoči, temuč na čuden način ozdravela. O tem dogodku se je po inestu govorilo, šlo je čudno ozdravljenje od ust do list. Mnog'» se jih je zapisalo med ude Pompejske družbe za zidanje cerkve, mnogi so Longu pošiljali darove, mnogo je li««ngo pri znancih in prijateljih osebno nabral. Posebno plemenitniki Napoli-tanski. kteri so v veliki večini zvesti katoličani, kterim je s solznim očesom pripovedovala gospa Lucarelli veselo dogodbo, s«« mnogo darovali za zidanje božje hiše v Pompejih. Da je omenjena gospa Lucarelli zvesto spolnovala svojo obljubo, ter nevtrudno doneske zbirala, mi skorej ni treba omenjati. (Halje na>»l. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. Med p rasa nji za letošnje konference ste tudi naslednji: A. <>uid statuunt leges eeclesiasticae quoad temperantiam a clericis ser-vandam. et de cauponis et aliis id genus locis ab eis non frequentandis ?— Kxponantur rationes, quae sacerdotem ad fideliter observandas hujusmodi leges impellere debeant ai tum ratione sui ipsius et status clericalis; b) tum ratione dornestic<»rum ejus; c> tum ratione tidelium et proficuae curae animarum; si-mulque expendantur multiplicia damna. ex harum legum neglectu sub triplici hoc respectu emergentia. B. Fiat succincta quidem sed clara et distincta Liberal i srni descriptio. quoad ejus seilicet essen-tiam et species le. g. Liberalismus ecclesiasticus, politicus etc.). quoad ejus causas. media variosqtie sese manifestandi et intrudendi modos. sive de sin-gulis hominibus, sive de familia et consociationibus, sive de societate publica (statu) agitur. <>uo fundamento praejacto aptis exponatur argumentis, num homo catholicus sciens volens liberalismo indulgere possit. quin peccet? (In hujus quaestionis solutione multum juvare poterit libeilus: „Der Liberalismus ist Sünde", im-primis vero Kncycliea: JJuanta curau Pii PP. IX. et annexus eidem „Syllabus" errorum, in „Kirchl. Verordnungs-Blatt" an. 1805a. n. XI , pag. 40 seqqu.) Višji pastir sicer močno žele, da naj bi se vravnali po dve konferenci, kjer koli je mogoče. A ko bi pa tu ali tam to res ne bilo mogoče, se p<» izjemi tudi to leto zamore imeti le ena. Naloženo je zopet gg. konferenčnim vodnikom (conf. „Dioecesbl." l.s«.M) II.. Schlussband zu Xr. II. S. lih. tudi na to misliti, kako bi se po primernem razdeljenji konferenčnih okrajev dale večkrat konference napraviti. 0 tem pričakujejo določnih nasvetov ob oddaji konferenčnih zapisnikov. (tJI. rLaib. Dioecesanbl." št. III., 1801.) Katoliških učenjakov mednarodni shod v Parizu. V Parizu je 1. aprila začel zborovati drugi mednarodni shod katoliških učenjakov in se bo do-veršil v ponedeljek po beli nedelji. (>. aprila. Pervi taki shod. o kterem je r Danica" enekrati poročala, je bil leta lšss Ti shodi so silo imenitni in koristni. Zakaj? Nevedni in še bolj hudobni ljudje radi lažejo, da se božje razodenje in verski nauki ne strinjajo z vedo in učenostjo. Oni ljudi motijo in slepijo, češ, da učenjak ne more biti veren katoličan, in nasproti, da katoličan ne more biti mož vede in učenosti. Omenjeni mednarodni k »ngres naj slavniših katoliških učenjakov pa ima namen svet ravn«» z vedo in učenostjo prepričevati, da vera in veda s«* prav dobro zlagate, da v bukvah nator«* in v bukvah sv. vere je edinost, da le hudobiji, ki s.ima sebi laže. nasprotn«» terdi in velikrai taki. ki sami k«»m.q abc poznajo, poštene in učene mož'- z ..mračnjaki" pitajo' To dokazujejo naj slavnisi m«»/.|e i/, vsili str«»k«»v učen«»sti na pariškem sh«»«lu in p««t"in tudi v spisih, ki jih razširjajo. Oni h«»«Vjo p.,.|r«-'i po-t>!n«« zmot«», da sta si vera in um nasproti, da zv«'s*i vernik ne more biti slaven učenjak in nasproti. Ni pa potreba, da mora vsak iti v Pariz, kd«»r hoče biti deležnik in družnik t<-_r « sh»da. kteri pa s tistimi dnevi od 1. do o april i ne ho «l<»v«rš-n. temveč »»stane |><» svojih odsekih stalen «permanenten.* Djansk. aktiven ud tega velik«'ga početja j«- lahko vsak. k»lor plača lo frankov, po našem gld laki dobi vstopnico k sejam in en i/ti- kongresne spo-minice in pa vse naznanila osnovnega olb«»ra Pri tem društvu j»* tudi i/. Avstrije lep«» število naj slavniših učenjakov, kakor: profesor p. II Abel S. .1.; vojni škof nt»»ns. dr. l;elopoto»-ki: j»l dr. Vil. Berger: gimnaz. vo«lja v Splietu msr. Fr. Iiuli«:: dr. pl. Helfert; Zdenko Lobk«>vic: msr dr. (¡usiav Muli« r. c. kr. vseučilišč ni profesor na Dunaju; «Ir Ljud. Pastor, c. kr. vseučiliščni prof«vs«»r v InoiiMstu: dr. štet Pavlicki. c. kr. vseučiliščni profesor v Krak«»v«-m; dr. Fr. Sedej. c. kr. dvorni kaplan: dr. .1. P«, j»l \Veiss. c. kr. vseučiliščni profes. v Ura l< u in «lrugi. Kolik«» pa jih je iz druzih dežel, cel«*« i/. Amerike* Taki slavni možje in učenjaki se shajajo na bojiV-e /a sv. vero in v imenovani namen Kdor želi pristopiti k tej dru/hi. p<»šlj" naznanilo in omenjen«» družnim» z napisom: Dr. Avgustu Fischer-Colbrie. c. kr. dvornemu kapelami iu nauč-nemu vodju v Avgustinej-u na Dunaju. I \ugustiner-strasse 7. (Poslana je pa tu«li nam zapisna pola in za: loremo to opraviti, komur bi bilo vstr»'ž« n»». Svet«»-vati je to zlasti takim, ki razumevajo saj n-koliko francoščine, ker dobivajo naznanila v tem jeziku t«-r jih lahko prebirajo; zato naj vsak naredi natančen napis.) Razgled po svetu. Dunaj. Časniki še zmeraj ugibajo, kakošna b«««le razmera med desničarji in levičarji v n«>vm «ler-žavnem zboru. Znano je. da s pogreznjenjem star«»-čehov je desnica oslabela. ven»l«*r utegne imeti še kacih 15:-; členov, kakor meni „Vaterland". in tej številki levica nikakor ni kos. Ima pa desni a tudi več zanesljivosti, da se utegne pomnožiti in pr. «I«» polne večine — 177 glasov), kak«»r pa l«»vi«a Desnica utegne imeti relativno večin«», ne p« absolutne. S tem pa, ako Bog posebej n«; pomaga, bodo kat««-toličani javaljne dosegli, kar katoliški šk«»fje m zvesti verniki žele. Toda, ker Bog ima v rokah vaj««ti čl«.-veške osode. torej ni obupati, toliko bolj pa j«* treba moliti, da bi milostno obkrajšal bridk«i poskušnj«- in terpljenje sv. Cerkve. V Rimu se je zopet prikazala nevarna „inllu-encaa. — 17. sušca je bil v Rimu zjutraj pn-viden s ss. zakramenti ( po nekem naznanilu prejel le samo sv. poslednje olje» princ J«'iom Napoleon in zveč«'r j«' umeri. Njegova /.ena Klntilda. hči Viktor-Emanvela. je malo <]iii pre«l njegovo smertjo prišla v Rim in nob«-n t p niitek ni zapustila bolnika. Pobožna soproga je ni''lila in upala, tla bo Bog bolniku dodelil spre-ob"rnjenje; moi«l.iti mu je ona sprosila to milost, zakaj bil je ostuden boga t a jec (Vol terja nan že veliko let in tudi v bole/ni se ni boljšega kazal, obiskovala sta ga kardinala Mermillod in Bonaparte in drugi duhovni, ktere j.- sprejemal priljudni», o veri pa nič ni pustil govoriti. Dvema usmiljenima sestrama, ki ste .s Klotildo vred pri bolniku culi. je bil pp-pove.lal pred njim moliti. Sv. Duh pravi: _l'erve|>i ditti' ile i-orriguntnr - spačeni se težko polH.ljšajo - Zat«> ž«- vsakdanji ljudje imajo navado moliti „za teidovratne grešnike - Amerika Iz Novega .lorka naznanjajo, tla v Cikagi „ intlu« n-a • grozno gospoduje; po I "»o jih unierje na dan Zbolelo je mnogo zdravnikov. V Pitsburgu jih je mentla obolelo lo.ooo. v Klivlandu -jooo V Novem .Jorku j«' samih policijskih agentov z!»o|o|m i «.o. - V Ameriki, kakor je znan«», j«4 pri t..likih sektah, lažnjivih ventil in brez vera h sil«» velik«, gn j i lega: ni se «"uditi. če dušne bolezni oktlŽUjej«» tlldi te|e>;i ' Iz Svete zemlje in S!rije. Z .lafe proti Jeruza- lemn. kak<»r pišejo. se pridn«» «l«-la železnica in je menda «1«. polp..ti gotova. Iz Ak«- (St. .lean «1 Akno v Damask pa j«'tudi že prem«*Tjena (t.rasirana > in zdaj -p«.mladi se ima delo pričeti. Izpeljala s«* b«.«le skoz «l«.|ino Battuf in zgorej Tiberijaškega jezera b<» šla «'«z .1 - r«lan Pozneje s«« bo napravil ttvli stranski tir v Nazaret Jeruzalemski patrijarh v. č. P. Ljudovik Piave se j.- rez pet tli« see\- V listopadtl I^IM) poVCmil iz i.'iuia v .l«TU/a|ej|i. Prav tehtna za«leva. ki s«' obravnava. je r:, »1 i i sultan prizna latinskega patrijarha kot ta«-e«ja. S tem se b«.«le <1- -segel velik vpljiv patrijarh««v pri tur-ki vladi T«. !»i pre«I drugim pomagal.» tudi za prosjM'b katoliških misij.>n«.v na vzho«lnji strani rek«' Jordana, im-nit.. še za misijon v llus«»nu. kjer j«-bila kat« ii-k i šoli »k«.'Z v«*«v- m«'s«ev za pert a. z.i«lanj«' • •n« l«»tiie e.-rkv •- pa se je do set la j zaderževalo. Ka" -liški misij«.ni s«» zlasti potrebni pomoč-i ip. branile», pa tudi «l«-narne |»ot|pore. k« r v Palestino in v >v*-te kraje vse tišči. Ravno zdaj naznaimje >P«.>aune". «la bar««i iCotšil«! kupuje posestva «»b g- n« zar« šk. in jezeru. v tistem kraju namreč. .. kt«-r«-m je bila tudi v „Dani. i" n«-«lavno želja izrečena. da naj bi s....... Trapisti on«li naselili. Naj l»i pač B«»g «.budil -e kak-- . ]»r«-s«-rčne _Pater l-'ran«-eRot.šiM j«-m« n«la .-neg-' .-vojih tajnik«.v poslal všafed (vg.-r«» na«l geneza reškim ¡••/«•n-iiii. k: je ok«»varj«-n z obširnimi pooblastili in ¡e na 11 j«'g« »v«» razpolago j»i • ot«>manski bank i vloženih 12 nun turških lir. PaTiiinrhov vpljiv pri turški vla«li je toliko I »olj p« it f-ln-n. k«-t vsi razkolniki segajo j... katoliških svetjš.ah in bi naj raj še vse sv-tišča pograbili, k«« bi mogli. Ra/k« Ini atm.-n.-i in sir«-i n. }»r. s«» si sami m«-«l s.-boj v«'dno v las.-h. |e takrat so edini. ka«lar se napadajo katoli-ke svetišča. Ne«lavn<> so armeni hrup «lelali z.«»p«-r frančiškanski novi samostan v Jati. malo popr.-j pa «ib«.|i sami me«l seboj v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu Greško-razkolni patrijarh je rus«:»vska „kreatura", kakor piše „Posaune"; zato so popi silno razdraženi zoper njega, celo streljalo se je nanj. Bil se je torej že pred r» mesci, kakor eni pravijo, patrijarhatu odpovedal in bežal. Ko pa je bila razpisana volitev novega patrijarha. je le-ta protestiral, češ, da se nikoli ni odpovedal. t«mi več Jeruzalem le zato zapustil. ker si ni bil življenja sv»'*st. K«>r je pa, ..ruso-1 jub" in j«4 celo svetišča Rus«»in zastavljal, torej njegov protest dahne po ruskem kovarstvu. V Alepii illalebl, v severni Siriji, je kolera pr«,'d nekaj časom pobrala :;ooo ljudi (mesto šteje blizo no.ooo prebivavcev». Me«l temi je bilo 700 kristjanovr. 2oo jiitlov. drugi so bili mohamedani. Kolegij oo, frančiškanov. ki je bil o začetku kužnosti vradno zapert. je zdaj zopet pričel svoj«' šole; vsi učenst I»«. I«- njej v korist, če s«; zopet upogne pod jarem sv. v«*re. pesnica ne in«>re r«'sni«-i nasprotovati; zato ima kerščansko preiskovanje v k«'rščanskem razo-«l"nju v«»«leč«» zvezdo, ki ga varuje zmote. In č«- j«' ■tudi včasih videti, kakor bi bila najkrajša in naj-ravnejša pot k r«\sni«i s cerkvenimi postavami za-|»« rTa. moramo si vendar ve«lno misliti, da učenost ni sama sebi namen in «la si je ne smemo za vsak«» «en«» pridobivati, zlasti n*' za ceno ljubezni. Ce !»i si učenost, tu« 1 i kratek vspeh za to «-en«j pri«lobila. veii'lar l»i sploh t«, njenemu napredku škodoval«» Se bolj pa. kakor z. vspevanjem učen«.s*i. se mora k« rš«\anski učenjak v službi sv. Cerkv«' |»"-vz«lignj«'nega čutiti, svest, si. «la za more služiti kra-lj«'st.vu Božjemu in mnogim biti v njihov dušni prid. Seveda se tu«li tu n«' smem«» dati motiti, kajti nikdar ne bo ne pivderzno hrepenenje po ču«Ježih «»«1 shrani ju«l«»v. n«' domišljivost modrosti od strani gerkov nasitena; ampak kakor za i -11;. - 1"2. S. .1 lili j. (VrkvHht stalij.- v Itia/.iliji. I '«i|Mii<./.|,|.- pohožnosti k |.»r»'?:v. Senu J.-zusoviuu iti ia/.-iri«ii|.- lo.»t..\-ščiiie molitvenega ap<»st«.lj-tva. 1 •». S. S i in o n T r i j n š k i. «»Iv.-i ni. ni.- ii*-k*-i š*-.iii-sk.-ga prepira m»v1 narodnostim). \ n** l<>l/.;iih i.fo.k \ l*nz-božnih rokah, /.»-rtv«- hn/.s*'niiih <>.|. | uii>.\ 14 S. .Iiistin. Zma^a pravi*-«* \ oeitic-m ¡u. Seivn«* želje mnogih Imgaht j«-i*-ih iii.i;< i. Prav. • -a«iii -j-t«-•m ss zakramentov za muiraiotV. 1"». s. 11»-1 «-n a. hVŠ.-nje -v.lili kraje\ ¡/. o k ktl\ V«'|V*V ill buZVelei'V. Misi|<.||j |||.-,i |||.Iii,iii ki -«• vojsk»* v nevarnosti. Zdraviš«* a. hi. o er«» I «I P.'ua prain-m-iM /adu/.Ka. halje nad. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnje N. Ii. «i. ptvsv. J./.usovega Sena, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Il«*rma::«»ra in Fortunata, naših aiiffeljev varhov in vsili naših pat ionov lio" dobrotni» odverni u.l naše ani<«m«»re. odpad in btvz verstvo. pivšestvanj«* in vs.- n.*eist«»sti. sovraštva, preklinjevaiija in vse poša-tu«* pren»••b»* in v.like n»'sr«-«V. — Za sreeo pri hiši.— hva zdivjana «*l«*v*-ka. ki sta mašo z brezbožnim hh'hetaiiieiii pohujšanj.- .laj.ila, za > j.| »Mil M • I'll J f 11 J»*, ce j«- pri tolikem ho^oskrtiustvu še kai upanja P.i./.b«»ž«'ii. vsem hii.lim strastim vdati m««/. Zahvale. Nis.-ni ziu«.zna inijti «|..st«.jnili I». -, i. da I.; /id<.-'ii<> zahvalila za ozdravljenj«- v neozdravljivi l...|« zni. Na -v.-i zdravnika j«* bila potrebna «.peno-ija. pa v mi-i t; lii bilo. «la hi s«- p«« sr« « i i/.-l«». Za'«» — m s«* /. v-im /1- iipaiijeiu ohernila k žalostni Mat.-ri l!.*/;i. k \ti'-ei ; !'»l k sv. J i»žoln in sv. A trat i /.a m« «j« •«'•no p.m.. in u-Ü-.ma j«; bila moja prošnja. r.-šr»-n in lival-ii '-.•Ii u>ai lj.-u 11 * * _• v svojih sv«'tiiikih '»r«/. k"ii«-;i in kraji! It. o. Listek za raznoterosti. Ljubljana. V šenpeterski « «-rkvi j«- bila veliko soboto kerščena I a letna judovska dekliea Bebeka Gninfeldova. Božji grobi veliki teden so bili prav «.biIn«» obiskovani. Stoljna cerkev je bila poslednje dni nenavadno obilno napolriovana. V hudih časih. k<» p: neka stranka nastopila pot prejšnjih „ta gb I a tt ar- 112 po- j•• V. j>a v»'mo lju«lstvo toliko bolj goreče išče ln- či pri Bolmi ¡n v «-orkvi. Slovesno vstajenje se je «►Shajal-, veliko soboto popoldn»*: ol> "»oh v ušulinski «•••rkvi: "I, ' . üb v frančiškanski: ob lih vstoljniei: ol. ' . :»ih pri sv. Pet ril, ob âili v Tomovem; ob fiih pri sv. Jakobu in v '-.-rkvi usmiljenih sester: veliko-no.-iio n<*«I«*Ijo zjutraj »•!> lili v cerkvi Jezusovega pr- sv. Serea. Volitev za deržavni zbor bede v Ljubljani 7. aprila, prihodnji t,,r.-k. v«»lit»*v namreč poslanca namesto pokojn« g» .h Jož. Po k 1 n k a r j a. Kandidat konservativnih iii«ščaiM'V j<- gosp. Jožef Kušar. ter-govee in hišni posestnik, znani poštenjak in mož splošnjejfa zaupanja v Ljubljani, ki j.' tudi zmožen za t<. čast. /naj.|.-n š»' posebej v gospodarskih strokah. Živ«, pripor-.ea ga katol društvo. Ijubljana. Treznost na družba je nadalje v>'an..vlj«;na v «luh»»vnijah Kovorski. Bohinjski Beli in St. Jerneju. Izvolile so si za popolni odpustek praznik ne«»madežanega Spočetja, za 7 let, in 7 kvadrag«"n pa praznik sv. Jožefa in per ve tri k va terne nedelj»- v letu — Op. dobro bi bilo. naj bi se kaj poročal«». kak«»š»'n sad v teh družbah, če obljube s p. .Inn jejo. prejemajo ss. za k ram«'n te itd.? Spomladanske duhovske preskušnje za samostalne služb»- ne bodo r». in 7. maja. kakor je rečeno po pameti v _I»ir»'ktorju-. ampak «'n teden poprej, to je: 2"».. 2«>. in ;»«. aprila. Razpisan je baron-Kodelijev kanonikat pri ljubljanski stoljniei Pravico do njega imajo duhovni sorodniki, ki so avstrijanski podložniki s tem imenom, ali če taoih ni. pa tudi drugi pobožni, spodbudni učeni duhovni plemenitniki. doktorji bogoslovja, tudi oerkv« nega ali civilnega prava, iz Kranjskega ali C.o-rišk.ga, v«-n»l«'r Kranj» i imajo prednost. Prošnje se pošiljaj»» v č. kn. šk Ordinarijatu. spisane do pre-vis«»k«»r."ln»' g»»s|>«'' baronovke Hozalije Codelli : ako s«» prosivi v rodu z vstanovnikom. se mora to v prošnjah skazati. — liazpisani ste tudi duhovniji : Sv io.ra v m«»ravški. in Fužine (Weissenfels) v ra«l«.hški «h kaniji Vse do 2.~i. aprila |s!U. Vincencijeva družba I »od»' prihodnji teden skoz «Ini zapore»! im»'la «luhovne vaje v Florijanski cerkvi, in si.-.-r . |o. in II. aprila (v čete rte k. pet.'k. sobot»»i Zjutraj ob <;ih b»»«le sv. maša. potem g«»vor in š«» ena maša. Zvečer ol» Tih govor, in potem blagoslov. V nedeljo zjutraj b»» sklep in skupno sv. obhajil»» Dunaj. P»»s»bno spodbudno na Dunaju je bilo, da so se ginljivih obre«l«»v veliki teden v«leležili Njih V»-li«'anstv» presvitli »•«•sar in «esarski princi Karol Ljudovik. Ferilinaml. Friderik. Kvgenij in Viljem. Roparsk orel j»' bliz». Irenčina na Ogerskem Zgrabil p».ltretje|,.rn«-i»a otroka in «.»dnesel. Otrok je hot.-| t,./ t i za očeti »m. železniškim stražnikom, kar se spusti nanj velikanski ropar. I boga mati je to gr«»/o vid. la -k»-/ »»kn«». n»- da bi bila mogla kaj pomagati. V eni minuti j»- bila zver že v hribih ž revčik«»m otrokom > Pač potrebno j»», naj matere /g"da| iiči,• » «itročiči» priporočati se angeljčku varhu: pa tudi naj jih ne puščajo samih zunaj v taoih nevarnih krajih. Nekaj o zemeljskih prebivavcih. Vsa zemlja ima kacih 1:»()() milijonov ljudi. Vsako leto jih umerje čez 3:» milijonov :•>:».uuo Znanih je :;oiu jezikov in looo raznih verstev. Počezna doba življenja je l«'t. Cetertina jih umerje pred L"» letom, 'izmed lOOo ljudi, doseže menda ed««n loo let ivi. Njih šest od luo doseže 05 let,, in «'«|.>n od f»on doživi mi. leto. Vsak dan jih umerje blizo tisuč. vsako uro 37:10, vsako minuto i;n. vsak«» sekundo 1. Posvetna čast. Preniodri Bog človeka stvari In v soroe vlije mu razum. S pomočki vsemi ga obdari, Ter pošlje ga v posvetni šum. A vsi si nismo tu jednaki, Telesno hrani pervi moč, A drugi hodi med pervaki. Da pervim jasni temno noč. (T,aste so pervi in pa drugi, Bore se skoraj vsi za čast; In vendar vsak po svoji strugi, Dospe nazadnje smerti v last. Tam zopet modri Bog zahteva, Naj človek verne mu dari. Sramotno, oh, spozna zdaj rova; Zakladov ni. in ne časti! Silvan Dobrotni darovi. Za ."»O kr. - 1 i j a s k o miz o: J. M Sim»m.»vič 5 j*ld. — I). <\ s. /upnik Fr. Vohine«- 2 gld. — čast. irosp. župnik Igu. SaMiar 10 i»ld. — Iz IVsnrja •» «rld. Za sv. I> p t i n s t v n : h Železnikov i>0 kr. — Juri « • rubel j 1 tri« I. — Preserjo po «». župniku lirn. Podobniku 7 i»ld Z a o p r a v o u b o ž n i h »• »• r k >* v naš«1 škofije: IVs.'ij»? 21 glil. 20 kr. Za sv. ur-,.ta: L»-š«« po «*. j». župniku Jan. Tavčarju 12 gld. — h Zclifznikov. Wlwr .Marija 50 kr. — S polja p»» «\ i». župniku A. Pavlirii 1 "> «M. 44 kr. Z a 1» r a t •» v s »s- i n <> s v. 1) i /. m a : Iz IM.V- 2 «M. •'»I» kr. Za varil«* I ! «» ž j e «• a groba: Fara S»miož«iV 1 SO kr. — St. Lordi«* »»b T»-m«'ni«i 2 idd. 80 kr. — <». župn. Igu. Sal.-liar 4 «rld. — 1'rn-ast. ir. župnik .\1. Košir 4 gld. r»0 kr. Za a frikan ski misijon: .1. .M. Simiinovi»*- <>|,|. Za m i s i j »i u : l'iW-ast. ir»»sp. .l.-kan »li. J. St.-rl.-nc n»-kaj »-»'ikvi-ih' «»prav»- in 1 rnašn»- bukve Za odprav»» sir/, njo? t i v Afriki: M. -I. ¡r|d. Za »lružl»»» sv. I> «» n i I a»-i j a : M. J. ."» gld. Iz I' r »• s r j a : Za sv. 0