Prekomorske brigade in druge prekomorske enote
Ime, ki ga izgovarjamo s ponosom!
Mimogrede sem ondan pred skupščino občine Šiška slišal razgovor dveh, ki sta se spraševala, kaj so to Prekomorske brigade, po katerih se imenuje trg pred skupščino. Odgovora nista vedela. Zato o tem nekaj besed.
Znano je namreč, kako se je med obema vojnama godilo Slovencem v Slovenskem Primorju in Hrvatom v Istri. Fašistično-mo-narhistična Italija je med obema vojnama ogromno ljudi s tega področja prisilila v iz-gnanstvo, strpala v zapore, pahnila v kon-finacije v južno Italijo in na otoke, mlade-niče pa v vojaško suknjo ter jih poslala bra-nit svoj imperij v Afriko. Ko se je pričelo razvijati NOG, pa je pobrala še mnogo mo-ških   pa   tudi   zelo   mladih   fantov   ter   jih
vključila v t. i. »bataglione speciale« — ne-oborožene — v izolacijo.
Tako je bilo ob kapitulaciji Italije na po-dročju južne Italije, ki so ga zavzeli zavez-niki, okoli štirideset tisoč teh pregnancev. Ce prištejemo še ljudi, ki so prišli v kon-finacijo in zapore s področja okupirane Ju-goslavije, se ta številka povzpne na 50 tisoč. Če pa pridamo še veliko število Primorcev in Istranov, ki so bili v italijanski vojski v Af-riki in del bivše jugoslovanske vojske na Srednjem Vzhodu je bila to silna moč.
Angleži so te ljudi silili v jugoslovansko kraljevsko vojsko, ki je nastajala v Afriki in ki bi se kasneje z zavezniško pomočjo izkrcala na jugoslovansko ozemlje, kakor so to storili v Grčiji,  kjer so partizane uničili
in vsilili svoj družbeni red. Toda iz tega ni bilo nie!
Ogromna večina je kralja odklonila in se opredelila za Tita in novo Jugoslavijo. Ko so zvedeli, da je v Bariju jugoslovanska delegacija oz. zbirna baza za Jugoslovane, ki želijo oditi v domovino, so trumoma dr-veli proti Bariju in se javljali v partizansko vojsko.
Tako so bile že na italijanskih tleh usta-novljene brigade in druge enote imenovane — prekomorske. Prva in druga prekomorska brigada sta bili boje z Nemci po srednje-dalmatinskih otokih in na obali. Zaradi ve-likih izgub, ki sta jih brigadi utrpeli, sta bili kot samostojni enoti ukinjeni, borci pa raz-porejeni v druge enote. — Tretja prekomor-ska brigada je uspešno preganjala Nemce od Splita prek Knina vse do Trsta. Postala je udarna. — Četrta je na prošnjo zaveznikov in po odobritvi vrhovnega štaba ostala na po-dročju južne Italije — v Bariju, Brindisiju in v Monopoliju. Tu je v zavezniških skladi-ščih pripravljala vojaški material in opremo, namenjeno jugoslovanskim partizanom pa tu-di drugim odporniškim gibanjem v Evropi. Ta material so njeni pripadniki odvažali na letališča in v luke ter ga nakladali v letala in na ladje za Jugoslavijo. V vseh letalih, ki so jugoslovanskim partizanom prinašala material, so bili kot pomožna posadka za od-metavanje materiala pripadniki 4. prekomor-ske brigade oz. njene »leteče« čete, imeno-vane Simon Gregorčič. — Peta prekomorska brigada je bila ustanovljena šele proti kon-cu 1944. leta. Jedro te brigade so sestavljali po večini fantje iz Štajerske, Koroške, Go-renjske in Dolenjske, priključili pa so se jim tudi sinovi naših izseljencev širom po Ev-ropi pa tudi Ameriki. Večino so jih Nemci na silo vtaknili v vojaške uniforme ter vklju-čili v tiste sovražnikove enote na bojiščih v Franciji, ki naj bi preprečevale sovražnikovo invazijo čez Rokavski preliv. Ob prvi prilož-nosti so zbežali k angleški vojski, ki se je iz-krcala v Franciji.
Poleg teh pehotnih brigad so nastale še tankovska brigada, artilerijske enote, letal-ske eskadrilje, minometalski bataljon, slo-venski prometni bataljon in pevski zbor Srečko Kosovel, ki je ponesel partizansko pesem širom po Evropi. Razen tega je bilo mnogo prekomorcev v mornariških enotah in v drugih enotah po Jugoslaviji.
Ta ogromna množica ljudi, ki se je boje-vala po vsej naši domovini, je veliko prispe-vala za osvoboditev domovine; tako množična odločitev za Tita in novo Jugoslavijo na tu-jih tleh pa je prav gotovo zaveznikom in kralju Petru zavrla misel na morebiten po-izkus izkrcanja na jugoslovansko ozemlje in je hkrati pomenila plebiscit — komu pripa-data Slovensko Primorje in Istra.
Edvin Pervanje