štev. 5. P°&tnip» v	Ljubljana, dne 3. februarja 1926.
kmet, delavec in obrtnik naj bo do narodu vodnik!
izhaja vsako sredo. Naročnina: m celo leto Din 50 — za pol leta „ 15 — za Inozemstvo za celo leto Din loseratl po tarifu. - Pis menim vpralanjem noj £2 prlloli znamko za odgovor. — NefranSrirana pissaa se ne sprejemejo.
Leto VIIL
Vsakdo uživaj vse sadov« svojega dela in marljivosti)
Glasilo „Zveze slovenskega kmetskega ljudstva*
Rokopisi «« n* vračajo. - Plača In loB se v Ljubljani. — Uredništvo In uprava Ju v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. - Telefon tnler. SI. 506. - Račun pri polt. čekovnem zavodu 5t 11.366.
Delo finančnega odbora končano.
V sredo pozno v noč je končal finančni odbor svoje delo na proračunu za leto 1926/27, katero začenja s 1. aprilom. Pri ministrstvu saobračaja je finančni odbor prihranil 131,010.061 Din ter zmanjšal uslužbence za 361, pri ministrstvu trgovine in industrije za 2,958.564 Din in število uradnikov za 38, pri ministrstvu prosvete za 8,409.192 Din, uslužbence za 88. Celokupni prihranek pri vseh ministrstvih znaša 620,100.368 Din in 5058 uslužbencev. Ker pa je v tej vsoti zapopadenb tudi Belje in To-polovac z vsoto 166,431.394 Din, je pravega prihranka le 453,668.974 dinarjev. Ta vsota se deloma uporabi za nove amandmane, kakor za ceste, ljubljansko univerzo, osnovne šole in mnoge druge zelo potrebne stvari, ki so bile izpuščene iz budžeta že prej, prediio smo ga dobili v finančni odbor, deloma pa se bodo najkrivičnejše naklade zmanjšale. Uresničilo se je ono, česar sem se bal v naprej: da vsi naši napori ne bodo obrodili tistega sadu, ki so ga zahtevali na prvi seji vsi govorniki in ki ga narod s pravico pričakuje. Korak k zboljšanju pa je le storjen. Vladina večina je trdno odločena, da vstavi v finančni zakon zopet staro odločbo, ki je bila v proračunu za leto 1922/23 v členu 25. in ki določa, da pripada članom finančnega odbora pravica. nadziranja tudi pri uporabi budžeta. Le Je' se ta zopet uveljavi in če bo ves iinančni odbor stalno celo leto vršil svojo dolžnost, potem moremo pričakovati, da bo prihodnji budžet resnično odgovarjal stvarnim potrebam naroda in države, drugače pa ne. Toda led je prebit in po tej poti treba iti naprej!
Pri razdelku o državnih dohod kih smo dobili člani vladine večine zanimive podatke, katere je treba pokazati javnosti. Zlasti Slovenci imamo sto vzrokov, da se za to posebno zanimamo. Od leta 1919 pa do konca oktobra 1925 smo plačali na direktnih davkih: Hrvatska in Slav. 1.089,195.813 D Bosna in Hercegov. 704,612.036 D Vojvodina (Srem,
Banat, Bačka) 1,322,807.419 D Slovenija	768,825.789 D
Dalmacija	136,258.334 D
Srbija in Črna g. 1,176.699.574 D
leta 1918. v Sloveniji v politiki niti enega pametnega moža. Kdo je mogel vse te davčne zakone ob naši davčni upravi prenesti kar en bloc v Beograd? Kar brez pridržkov! In kako je mogla finančna uprava v Sloveniji stare avstrijske zakone' izvajati v tako strogem duhu, da je Slovenija popolnoma obubožala, medtem ko so — kakor številke jasno kažejo — drugod povsod domači ljudje svojce varovali?
Posebno tipična je sledeča tabela. Slovenija je plačala na direktnih davkih:
leta	1919
leta	1920
leta	1921
leta	1922
leta	1923
leta	1924
leta	1925
17,735.000 Din 20,213.000 Din 77,140.000 Din 92.540.000 Din 173,610.000 Din 190,938.000 Din 217,801.000 Din.
Potem sem zelo radoveden, kako ! je mogel dovoliti, da so podrejene ' oblasti v letu 1925 predpisale Sloveniji 140 milijonov direktnega davka, dasi ga je bilo v budžetu samo 70 milijonov predvidenega, a so ga — z dokladami vred iztir-jale do konca oktobra 217,801.000 dinarjev?
In kako je mogoče, da je Slovenija plačala 1. 1925 samo invalidskega davka 16,613.767, Srbija s Črno goro pa samo 15,734.775, Dalmacija samo 3,607.205 Din z istim davčnim zakonodavstvom in celo bogata Vojvodina s še hujšim zakonodavstvom samo 16,579.916, torej še vedno manj kot uboga Slovenija?
Skupaj 5.198,398.962 D
Ako primerjamo v Sloveniji plačane davke z Dalmacijo ali Srbijo ali celo z bogato Vojvodino, potem šele razumemo, da nismo imeli
Davke so posebno prešali v Sloveniji 1923., 1924. in 1925. leta, torej v času, ko je bilo od slovenskih mandatov v Koroščevih rokah 21, odnosno 20 poslancev. Tu je najlepši dokaz te zafurane politike. Z deklamacijami in telefonskimi ba-harijami v »Slovencu« in z grdimi članki v »Domoljubu« in »Straži« se ne doseže uspehov. V finančnem odboru sta bila prav pridna oba klerikalca Pušenjak in Kulo-vec in čeprav je tu že pet let, a uspeh je enak ničli. Dokaz, da je treba slovensko politiko spremeniti. Če bo pa SLS napadala iz strahu za preljube mandate samo Ra-diča, potem bo Slovenija še dolgo pritiskana.
Ob tej priliki sem zapazil pa še drugo stvar. Ko sem zahteval, da se vsaj pomočniško mesto pri delegaciji v Ljubljani briše in se je o tem razvila živahna debata, sem opazil, da je vsem organom finančnega ministra g. Šavnik zelo zelo pri srcu. Takorekoč, da brez njega biti ne morejo.
Potem se je reklo pri členu 114. finančnega zakona, ki se tiče oprostitve davka za nabavljalne zadruge ildržavnijh uslužbencev in ker je nov, da je — ker je stvar jasna že od poprej — samo zato potreben, ker so nekateri uradi to napačno tolmačili in vseeno obdavčevali. Na moje vprašanje je sledil odgovor, da je bil tak slučaj samo v — Sloveniji.
Potem bi rad vedel od g. delegata Šavnika, zakaj je Slovenija leta 1923, k poslovnemu davku, ki je za vso države enak, prispevala sama 23.8%?
In še marsikaj sem videl ob tej priliki. Ne vem niti, kdo je zagrešil člen 121, ki je hotel povišati v Sloveniji pridobnino, in sicer pribitek 30% na 100% in kar sem jaz z veliko težavo preprečil?
Ta šola je bila sicer naporna, a dobra. Ob priliki bom naštel, kje vse se mi je posrečilo prištediti ali vobče za državo ali špecijelno za Slovenijo, prej pa hočem počakati debate, da čujem državnike, kakor so Žebot, Brodar in drugi, ki so danes prišli lepo spočiti. Zlasti g. Žebot se je zaokrožil in vidi se, da so mu teknile koline.
Beograd, 28. januarja 1926.
Ivan Pucelj.
Na kraju.
»Slovenska ljud. stranka polagoma spoznava, kako jo je zavozila s svojo »politiko«. Podobna je trdnjavi v vojnem času, ko jo obleže-jo sovražniki. Sovražniki trdnjavi zapro vse izhode in mirno čakajo, da poide obležencem hrana, ko se bodo morali udati. Natančno v tem, položaju se danes nahaja SLS. Njenih 20 poslancev je za naše ljudstvo brez vsakega pomena in koristi! Te poslance in njihovo »politiko« naše ljudstvo drago plačuje. Prinesli pa niso ljudstvu niti lenega dinarja, prav ničesar ne! ; Drugega nimajo dati ljudstvu ka-I kor svoje lažnjive časopise, v ka-Uerih so natisnjeni dolgovezni »govori«, ki jih njihovi poslanci kujejo v potu svojega obraza. Ljudstvo to pogrešeno politiko SLS polagoma spoznava. Kakor pa teh 30 klerikalnih poslancev ljudstvu ne mo-
* re nič dati. prav tako je z dr. Žerjavom in dr. Pivkom, ki se nahajata v podobnem položaju. Edini, ki se z uspehom trudi v sedanjem političnem položaju za naše ljudstvom naše kraje, smo mi, so naši pošteni možje — poslanci! Mnogih nesreč in mnogih bremen sta lansko leto in letos rešila Slovence zlasti naša poslanca Pucelj in Kelemina, ki stojita z vzorno pridnostjo na straži in pri resnem, pozitivnem delu.
To pa naše nasprotnike silno jezi. In v bratskem objemu in v slogi tolčejo po nas »klerikalci« in »liberalci« v svojem časopisju. To nam nasprotno časopisje od »Slovenca« do »Domoljuba«, od »Jutra« do »Domovine« poroča in piše tako neistinito in tako zavito, da bi vsakdo samo nasedel, ako bi
jim verjel. Mi pa se smejemo brezskrbno, ker vemo, kje te zapeljiv-ce našega dobrega in poštenega ljudstva žuli čevelj. Tako si je SLS izmislila zopet nov trik o enotni slovenski fronti, in »Slovenec« je pretekli četrtek hinavsko zajavkal o tem. Ko smo 1. 1923 po volitvah predlagali SLS, da pristopi k snovanju »Slovenskega Narodnega Sveta«, je naš predlog ošabno odklonila, češ, mi tega ne rabimo. Če ne bomo v bodoče imeli več 21 poslancev, jih bomo imeli pa vsaj 15, ker smo klerikalci«. Nam je stranka prvo! Tako so rekli. Ko je pred dobrim pol letom posl. Pucelj predlagal SLS enoten, skupen in složen nastop vseh slovenskih poslancev v zadevi davkov, ki tarejo Slovenijo, je SLS tudi ta njegov predlog ošabno odklonila. Sedaj pa pride »Slovenec« in piše v uvodnem članku takole hinavsko:
»Kaj storiti? Mi smo že ponovno na tem mestu poudarjali, da je edina pot, po kateri je mogoče kaj doseči: združitev celokupnega slovenskega naroda v eno aktivno obrambno fronto. Najnaravnejša stvar na svetu. V slogi je moč. Resničnost tega pregovora nam ne more biti boljši opomin, ko v sedanjem trenutku. In če nas je Slovence v naši preteklosti našel složne marsikateri usodepolni položaj, nas mora složne najti tudi sedanji položaj, ki ni nič manj usodepoln. Ni je stvari, ki bi ovirala pokreni-tev skupne solidarne akcije proti budžetarnim nameram in finančnim operacijam sedanje vlade, ki pomenijo našo gospodarsko propast. Toda to akcijo je treba izvesti z vso energijo, vso doslednostjo in

Kmet, misli z Usta o glavo!
z vsemi sredstvi, legalnimi seveda. Ne manjka se jih, samo mobilizirati in organizirati treba vse orožje, ki nam ga daje v roko ustava in zakon.
Pred vsem seveda treba začeti z enotno politično in parlamentarno akcijo. V to svrho je potreben na eni strani medstrankarski sporazum, na drugi solidaren nastop slovenskih poslancev v skupščini. Jasno je, da prvo, kar se mora zgoditi, je izstop g. Puclja in g. Kele-mine iz vladnega tabora. Nerazumljivo, neodpustno in neodgovorno je od teh dveh gospodov, ki sta tudi slovenska poslanca, da danes podpirata vlado, ki pripravlja naravnost atentat na gospodarsko življenje Slovenije. G. Puclju in njegovemu drugu je danes mesto v opoziciji, na strani poslancev SLS, tam, kjer pričakujemo, da se bosta našla tudi poslanca SDS gg. Žerjav in Pivko ... Vsi slovenski poslanci v skupščini spadajo danes na eno klop in morajo stopiti kot edinstvena parlamentarna delega-
cija slovenskega naroda v skupno in najodločnejšo opozicijo.«
Zakaj piše »Slovenec« tako? Zato, ker ga jezi, da sta naša poslanca Pucelj in Kelemina dosegla za naše ljudstvo več kot vseh 20 esele-sarskih poslancev in če jim prištejemo še vse »uspehe« in »zasluge« gg. dr. Žerjava in dr. Pivka zraven.
Mi pa pravimo. Ni treba samo enotne fronte slovenskega ljudstva, ampak celo enotne fronte vseh kmetov in delavcev Slovenije, Hrvatske, Dalmacije in Hercegovine, Vojvodine in Slavonije! Na tem mi delamo in za tem gremo mi. SLS pa se je zadnja leta politično tako diskvalificirala, da ž njo ne bo noben pošten človek delal ne takšnih ne drugačnih »sporazumov«. Kdor svojemu zavezniku zavratno vpada v hrbet, kakor so to delali vsi povojni vodilni političarji SLS, ne more računati s tem, da bi mu še kdo verjel. Naš odgovor na to »Sloven-čevo« komedijanstvo je kratek in obsega samo besedo s klicajem. Glasi se: — »Hinavci!«
Razne politične vesti
Nov prevrat.
Leta 1918 je propadla stara Avstrija. Propadla je sicer že zdavnaj prej, toda zapisan in podpisan je bil propad Avstrije 1. 1918.
V Avstriji smo živeli Slovenci okoli 6 stoletij. Kar je bilo mero-dajno za Avstrijo, je veljalo tudi pri nas. Naša usoda je bila z usodo Avstrije takorekoč nerazdruž-ljivo zvezana.
Dokler je vladal v Avstriji fevdalni plemenitaš in grajščak, je vladal grajščak tudi pri nas. Ko je dunajski cesar preganjal protestante v Avstriji, jih je preganjal tudi pri nas. Ko je dobila svoje ustavne pravice Avstrija, smo jih dobili tudi mi. Ko je bila odpravljena tlaka v Avstriji, je bila odpravljena tudi pri nas. Ko se je začel boj med verstvom in svobodomiselstvom na Dunaju, smo dobili tudi mi svoje liberalce in klerikalce.
Tako smo Slovenci mirno in tiho živeli staroavstrijsko življenje, svojega življenja pa nismo poznali. V takem razpoloženju nas je dohitel prevrat 1. 1918 in kakor danes lahko rečemo, tudi prehitel.
Naravoslovci trdijo, da ima vsako telo splošno lastnost, ki jo imenujejo vztrajnost. Če položimo kamen na tla, obleži na tleh, dokler ga kaka nova sila ne spravi v drug položaj. Če kamen sunem, bi se kamen večno gibal v smeri sunka, če ga ne bi ustavilo trenje.
Tako smo se tudi mi premikali lepo po starem avstrijskem tiru dalje, čeprav smo doživeli 1. 1918 »prevrat«. Doživeli smo namreč prevrat samo na zunaj, v srcu in v duši pa še do danes ne.
Ali se je kdo zavedal 1. 1918, kaj pomeni za nas lastna »narodna vlada«? Smelo trdimo, da prav nihče! Kajti, če bi se bili mi zavedali pomena svoje lastne vlade, bi je ne bili dali nikdar več iz rok! Dalje: Ali se je kdo zavedal važnosti dr-žavnopravnega akta od 1. decembra 1. 1918? Tudi nihče! Saj je šlo
vse v starem tiru naprej! Ljudje so hodili po ubožno podporo k županu kakor prej, po orožne liste so hodili na okrajno glavarstvo kakor prej, fantje so hodili k vojakom kakor prej in so salutirali svojim oficirjem kakor prej, politiki pa so nadaljevali staro liberalno in klerikalno igro kakor prej! Kje je torej tu kakšen prevrat?
Preobrnilo pa se je le nekaj. Kakor vsaka politična in socialna tvorba je bila tudi stara avstrijska država produkt velikega števila najrazličnejših tvornih sil. Avstrija je imela svoje verske, svoje narodnostne, svoje politične in svoje socialne boje, katerih rezultat je bila baš — Avstrija, kakoršna je bila. Stara Srbija pa je imela zopet svoje verske zadeve, svoje politične praske in svoj socialni razvoj. Srbija se je po prevratu združila z delom bivše avstroogrske monarhije. Ali je mogoče, da bi delovale v državi, ki je sestavljena iz tako različnih elementov, še danes samo tiste tvorne sile, ki so nekdaj ustvarjale in preoblikovale samo Avstrijo in samo Srbijo? Fizika pravi, da ne!
Politiki pa pravijo, da je to mogoče, in tako se mirno gibljejo v starih avstrijskih in v starih srbskih tirih naprej. Srbi se gredo še danes radikale in samostalce kakor pred vojno, mi pa liberalce, klerikalce in socialiste kakor pred vojno.
Kakor pa bi kamen, ki se trklja po gladki deski, kmalu čutil trenje pod seboj, če bi sploh čutil, tako čuti tudi ljudstvo v celi naši državi, da se na starem tiru nekaj ustavlja. To čutenje je izraz nekega notranjega prevrata, ki prihaja sicer polnih 7 let po vnanjem prevratu. Prihaja počasi, toda prihaja. Prihaja kljub okostenelosti politikov, ker se narava za voljo in za želje političnih ljudi ne meni. Novi elementi in nove tvorne sile zahtevajo nove rezultate. O teh pa naj razmišljajo politiki, ne jaz, ker nisem politik!	P.
Maribor. Nedeljski zbor g. Pribičeviča v Maj-iboru, ki so ga demo-kratje z veliko reklamo pripravljali več tednov po svojih številnih časopisih in z osebno agitacijo ter napovedovali kot velikansko manifestacijo, je potekel mirno in brez zanimanja. Udeležba je bila kljub silni agitaciji in številnemu spremstvu g. Pribičeviča tako, da niti dvorana niti galerija ni bila napolnjena, kakor bi bilo pričakovati, če se računa na ljudsko radovednost. Ob napovedani uri ni bilo niti polovico dvorane udeležencev. G. dr. Lipold, ki je, kot predsednik oblastne organizacije JDS vodil zborovanje, je otvoril zborovanje, kot zborovanje Demokratske stranke in podal besedo Sv. Pribičeviču, katerega so po dvorani razmeščeni, plačani klakerji aplavdirali. Njegov govor, ki je bil v splošnem žalna pesem preroka Jeremije nad zrušenim ministrskim stolcem, je dajal duška jezi nad Radičem. Povedal je to, kar je nam, ki čitamo »Kmetski list«, že davno znano. Da v naši državi ni parlamentarizma, ampak, da je neka oligarhija, ki je dosedaj bila vzrok padcu vsake vlade in ne, kakor v parlamentarnih državah, kjer vlade padajo zbog nezaupanja v skupščini. Povedal pa ni, da je on osebno, kot voditelj SDS največ kriv, da se to dosedaj ni odpravilo. Povedal tudi ni, da je bil on v teh poprevratnih sedmih letih, skoraj ves čas v vladi in, da je zato ravno on s svojo stranko najbolj sokriv sedanjega žalostnega stanja. Vsejedno pa mu moramo priznati, da se je' tudi on nekaj naučil od Radiča, ker je priznal, da ima biti narod, (katerega voljo je, dokler je bil v vladi, vedno preziral) suvereni faktor. Trdil je, da je njegova stranka zastopnica gospodarsko šibkih in nižjih slojev. To bi bilo res, toda samo tedaj, če te sloje tvorijo Slavenska banka, Trboveljska družba itd. Za to ni čudno, če so si udeleženci, ki so bili skoro izključno iz vrst inteligence, delali opazke, češ, kaj res misli, da govori samim bedakom, ki sploh niti vedeli niso, ali pa so pozabili, kaj je on delal v vseh letih svojega ministrovanja. Iz celega njegovega izvajanja je bilo razvidno, da je sicer že navzet Radiče-vih nazorov, vendar pa se še ne more zaenkrat popolnoma otresti svoje stare koncepcije. Temu razlogu je menda tudi pripisovati to, da je isto kar je v svojem govoru na Radicu poprej grajal, že v naslednjem hvalil in stavil kot smernice svoje politike. Pazljivejši poslušalci, tudi SDS pristaši, so ta protislovja opazili in komentirali. — Za njimi je govoril g. dr. Žerjav, ki se je bavil izključno le s »klerikalci«. Zabava je bila s tem končana in g. Pribičeviča so vzeli njegovi izvež-bani spremljevalci na rame in odnesli, menda na banket v »Union«.
Naš list je slab list. Od več strani smo prejeli poročila, da neki prenapeti agitatorji SLS agitirajo proti našemu listu s tem, da označujejo naš list za »slab« list, ki širi v deželi sama pohujšanja, nevero in sovraštvo proti katoliški cerkvi.
Dne 26. januarja t. 1. pa je priobči] »Slovenec« uvodnik »Škodljivci«, kjer opisuje postanek slovenskega liberalstva natančno tako, kakor ga je pred nekaj tedni opisal »Kmetijski liste! Če širi sam »Slovenec« med ljudi iste misli, kakor jih je izrazil že pred njim naš list, nas list gotovo ne more biti slab.
Nova raztegnitev davčnega vijaka. V svojem poročilu o državnih dohodkih za bodoče leto poroča »Jutro« iz Beograda: »Med splošnimi neposrednimi davki je predvideno za davek na poslovni promet 250 milijonov (za 50 milijonov več nego letos), za invalidski da vek 160 milijonov (za 100 milijonov več) ter je reguliran davek na plače državnih nameščencev s 45 milijoni. Pri posebnih davkih so povečane skoro vse partije. V Sloveniji so predvideni realni davki z 8,106.000 Din, terej za 3,098.000 Din več nego v tekočem proračunu, osebni davki z 32,810.000 Din (za 8,320.000 Din več), splošni prirezi na 40,902.600 Din (za 12,887.050 dinarjev več), špecijalni prirezi (sanitetski in šolski) 600.000 Din (za 360.000 Din več.« — S temi številkami bi hotelo »Jutro« dokazati, kakšna silna nova bremena je na ložila radikalsko-radičevska vlada Sloveniji z novim proračunom. Kako pa stoji stvar v resnici? Zakaj so davki v Sloveniji tako visoki? Samo zato, ker se finančna delegacija za Slovenijo ne drži proračunskih številk, ampak izlivava leto za letom oi\ s/ovenskih davko-i plačevalcev mnogo milijonov več, kakor predvideva državni proračun! S številkami je dokazano, da je finančna uprava lansko leto iztisnila iz Slovenije pri nekaterih davkih skoro po dvakrat več kakor je bilo določeno v državnem proračunu! Če bi se iz:tirjalo le to, kar je predvideno v proračunu, bi se slovenski davkoplačevalci lahko znatno oddahnili! Če pa se finančna uprava pri nas ne drži državnega proračuna, ampak navija davčni vijak po svoji volji, tega ni kriv pesi. Pucelj in tudi ne hrvatski ra-dičevci, ampak oni, ki so to prakso že vsa leta od ujedinjenja naprej mirno gledali in trpeli! Med temi pa sam. demokrati niso prav zadnji! Posl. Pucelj je sedaj tudi v tem pogledu začel z energično akcijo!
Packarija. »Katoliški« list »Slovenec« je zadnjo nedeljo prinesel sledečo nekulturno vest: »Poziv županstvu pri Sv. Gregorju. Nekaj mož iz Dvorske vasi, ki je v gre-gorski občini, berači po občinah ribniško-sodraške in dobrepoljske doline za novo šolo v Dvorski vasi. Ker se nam zdi to popolnoma nov način zidanja novih šol, poživljamo gregorsko županstvo, da nam pojasni ta imenitni način zidanja novih šol. — Eden v imenu vseh nadlegovanih.« — Tako torej! Naši dobri in pošteni kmetje hočejo novo šolo, da bi svoji mladini mogli nuditi potrebno ji izobrazbo. Hočejo sami v ta namen žrtvovati, a vlada je pripravljena njihovi želji ustreči. Pa pride katoliški in slovenski list in hoče nasprotovati. Sram ga bodi!
jpBfiT Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev.
3
Volitve v Delavsko zbornico.
(Citajte!)
Organizacije, zaupnike in posa-| mezne volilce nujno poživljamo, naj se te dni potrudijo in zbirajo jlasovalne kuverte za Delavsko zbornico. Vse že zbrane kuverte pošljite kar brez odlašanja na naslov: Milan Mravlje, Ljubljana, Ko-lovdorska ulica 7. Večje število kuvert prinesite osebno, manjše pa zanesljivo omota jte in cdpošljite priporočeno po pošti. Vendar iz-
ročite poslednje kuverte najkasneje do 5. februarja in nas o tem takoj obvestite!
Ne pošiljajte kuvert na oni naslov, ki je označen na volilni kuverti. Vse kuverte na naš naslov, da jih potem skupaj izročimo glavnemu volilnemu odboru v Ljubljani.
Mnogo je še kuvert neoddanih, potrudite se, storite svojo dolžnost, ki Vam jo narekuje Vaša zavednost.
Shodi in razne prireditve.
Kamnik. Občni zbor okrajnega odbora ZSKL bo v nedeljo dne 7. februarja ob 10. uri pri tov. A. Ce-rarju. Vsaka krajevna organizacija mora poslati svojega zastopnika. — Fr. Kristan, predsednik.
Shoda v Jurovcih in Domovi se radi raznih veselic in žegnanj preložita in sicer prvi za nedoločen j čas, drugi se pa vrši nepreklicno f na dan 21. februarja 1.1. v Domovi.
Na Trojanah bo sestanek krajevne organizacije v nedeljo dne 7. februarja pri tov. Konšku.
V	Zapogah bo sestanek kraj. org. v nedeljo dne 7. februarja.
Na Uncu je v nedeljo dne 7. februarja sestanek pri Kobetu ob 2. uri popoldne.
V	Škof ji Loki je bil 24. januarja občni zbor okrajne organizacije ZSKL. Predsednik tov. Valentin Starman je uvodoma omenil važnost in pomen občnega zbora in splošne delavnosti okrajnega odbora. Nato je podal tov. Fr. Kalan izčrpno blagajniško poročilo. Politično in gospodarsko poročilo je podal tov. Mravlje. Zastopniki krajevnih organizacij, ki so bili v zelo lepem številu navzoči, so vzeli poročilo na znanje ter odobrili delo
šli so zastopniki iz najbolj oddaljenih občin slovenjegraškega okraja. Zboru je predsedoval tov. C a n j -k o, župan mesta. Le-ta je pozdravil navzoče ter podal besedo tov. A. L i p o v š e k u, ki je razpravljal o politiki v državi. Njegova izvajanja so bila z odobravanjem sprejeta. Za njim je govoril tov. Bende, ki je razpravljal o organizaciji in pomenu iste. Dotaknil se je tudi kritike SLS, pri čemer je krepko odbijal medklice precej natreskanega špijona SLS, ki je moral po pozivu tov. predsednika zapustiti zborovalni lokal. Po debati je govoril še tov. Klemen o skupnih odnošajih kmečko-delavskega stanu in tov. Š v i -k a r š i č o potrebi ustanovitve Okrajne politične organizacije, nakar se je ustanovil okrajni odbor, ki ima nalogo ustanoviti okrajno organizacijo ZSKL za okraj Slovenjgradec; Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: tov. Mah Josip, posestnik in župan, Št. Vid n. Veldekom; podpredsednik: tov. Kac Ivan, posestnik, Šmartno Jpri Slovenjgradcu; blagajnik: tov. F r a n j o Vernik, ekonom, Slovenjgradec; odborniki:
voditelja slovenskega kmečkega po- tov. V e r t n i k Franc pd. Kralj,
kreta tov. posl. Puclja. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor s tov. Valentin Starmanom na čelu. Z zadovoljstvom se je ugotovilo, da kmečko ljudstvo čimdalje bolj prihaja do spoznanja, da more edino mogočna in enotna kmečka stranka ščititi njegove koristi in da mnogi zapuščajo brezplodno in nesrečno SLS. Demokratski bankirji in advokati na deželi sploh nimajo tal. Po vsestranski in živahni debati je predsednik V. Starman zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom na vztrajno delo za kmečko misel.
Društvo kmetskih fantov in deklet Dol-Beričevo vabi k prireditvi, katera se vrši v nedeljo dne 7. februarja t. 1. v društveni dvorani v Beričevem. Spored: Igra »Revček Andrejček. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 6 Din, sedeži II. vrste 4 Din, stojišče 3 Din.
Mariborska okolica. V nedeljo, dne 7. t. m. se vršijo v občinah Kamnica, Bresternica in Selnica shodi ZSKL. Somišljeniki, pridite! Vabila in lepaki se dobe pri tovariših krajevnih zaupnikih.
Slovenjigradec. Prošlo nedeljo (31. I.) se je vršil v prostorih hotela »Balkan« zbor zaupnikov ZSKL. Udeležba je bila lepa. Pri-
posestnik, Slovenjigradec, za Mi-sljinje: tov. Konrad Iršič, gostilničar in trgovec, tov. Avgust Fišer, trgovec, Gornji Dolič: tov. Alojz Zupane, posestnik in trgovec; tov. Draksler Josip, gostilničar; Brezno: tov. Mel-hijor Iršič, Sv. Ožbolt, in Maks Čas, Jamnik; Kaplja: tov. Rih-tar in Škrablek, posestnika, istotam; Marenberg: tov. Fran jo Brudermann, gost. in pos,, in tov. Fran jo P a rti, pd. Tau-ber, Sp. Vižinge; Mu ta: tov. Ivan V e r d n i k, i Bistriška Graba; Podgorje: tov. Anton Rog in a in Matija Š m i d , pos., istotam; Rem-šnik: tov. Franjo Martin in Pavel Pokeršnik, pos., istotam; Razbor: tov. Franjo Knez, pos., istotam; Ribnica na Poh.: tov. Ivan Zabavnik, pos., istotam; Sv. Anton: tov. M. Fujs, pd. Grohar, in Miha K o m p , pos.; Sv. Primož: tov. Franc Š a n c in Ivan M r a v -ljak, posestnika; Sv. Aid: tov. Filip Urah, pos.; Št. Janž na Vinski gori: tov. S. Delakor-d a , kmet in gostilničar; Škale pri Velenju: tov. Josip Marolt in Franjo Stark, posestnika; To-polščica: tov!. Martin Rožnik, pos., Zavodnje, in tov. Franjo Žlebnik, pos,, Topolščica; Tr-
bonje: tov. Jurij Brajnik, župan in posestnik, in tov. Friderik L u ž n i k , pos., oba iz Trbonj; Velenje: tov. Franc S k a z a , kmet in trgovec, pd. Špeng; Vuhred: tov. Franjo Kralj in Franjo Kristan, oba pos. v Vuhredu; Vuzenica: tov. Franjo Pečnik in Alojzij G r u b e 1 n i k, oba pos. v Vuzenici; Šmartno pri Slovenjgradcu: tov. Sibila Ivan, pos. in lesni trgovec, istotam. — Po zborovanju so se tovariši razšli, navdušeni za novo delo po smernicah Radičeve politike. Vsi udeleženci so si kupili znake s sliko Štefana Radica, da vidno izpričujejo svoje prepričanje in da se boritelji za Staro pravdo na zunaj poznajo.
Konjiška okrajna organizacija ZSKL naznanja za nedeljo 14. februarja ustanovitev dveh krajevnih organizacij in sicer pri Sv. Flo-rijanu ob 12. uri V gostilni tov. Draksler; isti dan popoldne pa v gostilni tov. Ivana Vivoda v Loš-perku za občini Spodnji Dolič in Lošperk. Somišljeniki iz teh občin, pridite mnogoštevilno!
Rogaška Slatina. Kakor se čuje, zaključi tukajšnje Pevsko in prosvetno društvo »Sloga« letošnjo zimsko gledališko sezono z vpri-zoritvijo velezanimive vaške burke »Vozel«, delo znanega pisatelja Pece Petroviča. Za to prireditev, ki je prva te vrste, vlada že sedaj veliko zanimanje. Ker se dejanje godi v Liki, bode pri predstavi li-ška noša zastopana. Kdor se hoče enkrat pošteno nasmejati, naj si to predpustno gledališko predstavo, ki se ima vršiti v nedelio 7. februarja popoldne, sigurno ogleda.
Dopisi.
Kranjsko.
Dobrepolje. Pred nedavnim časom je bil tu shod SLS, govoril je seveda posl. Škulj. Njegovi kričači okolu zadruge so bobnali na shod kmetske zveze seveda, ker esele-sarska himna ne vleče več. Nagnali so vsega skupaj »ogromno« število okolu 60 mož, od tega polovica ne-volilcev. Udrihal je po Radiču in Puclju, kar mu je dala sapa. Poglejte, volilci dobrepoljski. Ta krščanska stranka se veže z moha-medanci, krvoločnimi sovražniki krščanstva, s Turki na celi črti, odobrava njih delo v parlamentu in jih podpira. Ali niso to hinavci, ki blatijo našega tovariša Puclja in nezavedne kmete farbajo, da je Pucelj proti veri in cerkvi? Kruta roka vas davi, kmetijstvo propada, gozdi se rušijo. Zakaj? Zato, ker mečete kroglice eselesarski gospo di, ki se v Beogradu pogaja edino za plače in dijete. Tovarišu posl Puclju kličemo: Vztrajno naprej po začrtani poti. Vaših kroglic bo pri prihodnjih volitvah v Dobrepoljah trikrat toliko kot dosedaj.
Trojane. Dosedaj so si poštni uslužbenci šteli v posebno čast, da se jim je zaupal ta lepi posel ter so opravljali istega s posebno zvestobo. Danes je to vse drugače. Opravlja se ta služba ponekod brezvestno in površno. Ako je vreme malo neugodno se vožnja kar
ustavi in voznik in konj ostaneta doma. Od nas se nosi pošta v Mot-nik in nazaj. Ker pa je dan pred novim letom snežilo, se drugi dan pošta ni nesla, dasi je bilo isti dan vedro in lepo. Kaj naj se zgodi s poštnimi uslužbenci, ki zapuščajo urad, kadar se jim zljubi in prepu-ste urad n. pr. selu, da on razdaje pošto? In kaj se naj zgodi z uslužbencem, ki je kar tri dni, n. pr. 18., 19. in 20 januarja 1926, tri delavnike, zapustil poštni urad? In recimo, da je ravno tiste dni hotel kedo oddati nujno brzojavko? Če bi se pri nas kaj tacega zgodilo, tedaj bi moral brzojavko nesti v Motnik. Isto bi'bilo, če bi hotel oddati denarno ali priporočeno pismo. Takih razmer dosedaj nismo bili vajeni. Želja naša je, da bi takih stvari v naši lepi Jugoslaviji ne bilo. In sedaj moram še od nas povedati, da smo imeli preje kar tri vozne zveze: Lu-kovica, Vransko in Zagorje. Dasi je občina že dvakrat prosila za je-dno poštno zvezo na direkcijo, pa še danes nima odgovora. Ako bi bila vozna poštna zveza na Zagorje predraga, naj se nam vsaj zveza z Vransko dovoli, kar bi bilo skoraj polovico ceneje. Da se sedanji poštni uslužbenci ne ogrevajo posebno za svojo službo, je umevno, ker imajo lep izgled po svojemu predniku, ki za svojo zvesto 40 letno službovanje dobiva celih 25 dinarjev pokojnine.
Iz Belokrajine. Parkrat smo že omenili, kako so naše ceste slabe in da vedno slabše postajajo, pa vse nič ne pomaga. Slabim cestam ni kriv Beograd, ampak domače gospodarstvo. Tudi uradne pritožbe ne zaležejo, ker obtičijo v Ljubljani, odkoder ni odgovora. Zato prosimo poslanca Puclja, da podrega v ministrstvu, naj se zadeva naših cest reši. Mogoče bode kaj zaletel »pritisk od zgoraj«, šušlja se marsikaj in bode že menda res, kar pravi pregovor, da je ljudski glas božji glas. Kako se gospodari s premoženjem cestnega odbora je dokaz, da je bilo lani izkazanega prebitka 64.000 Din. Ta denar bi se moral takoj naložiti v banko, da se dobijo obresti, ki so pri tako visoki vsoti že precej visoke, pa se je to zgodilo šele na pritožbo in se je vložilo komaj 20.000 Din. Letos je preostanka 84.000 Din. Kako se gospodari ne vemo. Blagajna se nahaja sicer v mestni hiši v Črnomlju, ali tam ni menda niti groša cestnega denarja. Za gramoz se razpiše dobava junija meseca, pri nas pa novembra, ko bi morali ceste že posipati. Cestni promet je po vojni vse bolj razvit kakor pred vojno, ceste so pa vedno slabše. Če se ljudje, ki vodijo cestni odbor, ne morejo vživeti v današnji položaj, naj pustijo vse skupaj drugim. Nikjer ni zapisano, da mora ostati odbor vedno isti, pa če še tako slabo dela. Nova metla dobro pometa in tudi v cestni odbor naj bi prišel novi duh ali pa novi ljudje, ki bodo kos svoji težki nalogi. Naša odločna zahteva je, da se morajo urediti belokranjske ceste čimprej, ne pa pustiti, da propadajo. Gospoda velikega župana nujno prosimo, da posveti vso pazljivost delovanju našega cestnega odbora, ki je vse preje, kakor pa vzorno!
4
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
Gorje. Pri nas je priredila Žerja-vova stranka 23. januarja javen shod v gostilni Jan (Sp. Gorje). Poročal je prof. Repe. Povedati ni mogel drugega, kakor krega! se je na Pucelja in Radiča. Poslušalcev je bilo 9 fflož. Prihodnjič jih še toliko ne bo. Kreganja smo siti. Gospoda, ki se zna samo kregati in zabavljati na ljudi, kateri delajo za nas kmete, nas ne bo vlekla za nos! — Profesor Repe si naj to zapomni!
štajersko.
Cirkovce na dravskem polju. V pondeljek 25. januarja smo imeli zelo dobro obiskan shod SLS. Poslušalcev je bilo, reči in piši 26, dobro preštetih, od katerih je pa bilo do 10 ne-eselesarjev. G. urednik, kaj takega menda še niste doživeli. Shod je jasen dokaz, kako zafurana je SLS. Vesenjak, obiščite nas še večkrat, kajti naš Makso Korže nam je pokdzal zrelost kmetske politike v prav dostojnem tonu. Govornik je moral odgovarjati tudi Beraniču na različna vprašanja. Kratkomalo govornik ni mogel iz zagate, ki mu jo je pripravljal tov. Korže. Naš tovariš je g. govorniku pokazal, da smo Cirkovljani zrelo misleči politikarji. Ob končanem shodu mu je naš tovariš roko stisnil z nemškim pregovorom: Allen Menschen Recht getan, ist eine Kunst, die niemand kann. Tako in nič drugače je potekel naš esele-sarski shod. Nasvidenje g. profesor! — Kmetje iz Mihove.
Zlatoličje na dravskem polju. V
zadnji številki »Kmetskega lista« sem z veseljem čital dopis o špehar-ski veselici, ki se je vršila v Prepo-ljah. Obenem ste Vi, gospod urednik pohvalili Prepoljce. Gotovo zaslužijo pohvalo, ker so je vredni, a tudi mi Zlatoličani nismo kar tako. Tudi pri nas špeharimo in smo si v tem oziru s Prepoljci precej enaki, samo da pri nas ni toliko špeharjev, kakor v Prepoljah. Nekaj Vam je pa dopisnik pozabil povedati. To hočem sedaj jaz, da boste vedeli Vi in tudi drugi nekaj natančnejšega o špehariji. Pravico špeharjenja imamo samo na Ptujskem polju in nihče drugi v celi naši državi. To pravico nam je baje podelila cesarica Marija Terezija, kakor sem slišal od svojih prednikov. Tudi moj dedec je bil, to je že dolgo časa, špehar ter se je vozil vsak teden enkrat v zimskem času na Hrvatsko, kjer je kupil od tamošnjih veleposestnikov kar po deset svinj naenkrat, katere je pri-tiral peš iz Hrvatske semkaj. Pa takrat so bili drugačni časi kakor dandanes, ker je dobil pri nakupu 10 svinj kar eno povrh. Pa premislite naprej. Doma je svinje podrg-nil, špeh zvil v »role« ter ga peljal v soboto na' trg, kjer ga je položil na svinjsko kožo kar na tla ter špeh drago prodal. Vse ostalo meso pa je obdržal doma ter ga dal »zelhati«. Na ta način so jedli celo leto vsak dan meso, »da jim je kar pri očeh ven gledalo«. Ko je prišel poleti čas košnje, so jedli na ta način kosci in žanjice dobro svinjsko meso, kolikor so hoteli ter si prepevali pri težkem delu. Pa pravijo, da je za človeštvo zmeraj slabše in tako je tudi z našim kšeftom. Se-
daj ni več tega, da bi nam meso doma ostalo in zaslužimo pri enem prašiču jako malo ali pa nič in povrhu še imamo velike stroške. Le pomislite, koliko imamo stroškov, predno pridejo svinje iz Varaždina ali celo iz Koprivnice na Hrvatskem k nam. V pondeljek. odrinemo ter pridemo s svinjami v četrtek zvečer domov. Spimo jako malo, ker moramo začeti svinje klati in spravljati vsak kos v red, da nam pri pregledu v Mariboru ne odvržejo mesa. Veste, gosp. urednik, bridek je denar, ki ga zaslužimo, nazadnje pa nas še v mestu odirajo in pritiskajo na naše cene in nas sramotijo, češ da smo neumni in prokleti špeharji, medtem ko ravno mi skrbimo za ubožnejše sloje, da dobijo svinjsko meso od nas dosti ceneje, kakor v mestu od tamkajšnjih mesarjev. Odirali nismo «nobenega in ga tudi ne bomo, a vsaj nekaj pa moramo zaslužiti, da ložje plačamo davke. Zdai sem Vam povedal o nas špehariih, prihodnjič pa nekaj o gospodarstvu v naši vasi. Čudili se boste! Zbogom, gospod urednik!
V Ptuju je kar 10 advokatov, večjidel SDS arjev in vsi žive dobro. Zakaj? Ker se naše ljudstvo rado tožari za vsako malenkost. Prizadeti v ptujskem okraju naj
ne« kupce na bojkot sejma. Drugače si pač nikdo ne more tolmačiti dotične nepremišljene notice v »Jutru«; zato pa odobravajo ta članeič samo dva do trije somišljeniki dopisnikovi, vsi razsodni ljudje pa ga obsojajo. Kaj pa, g. dopisnik, če se pogleda stvar z druge strani in ne smatra zadeva kot protiklerikalna, ampak kot protikuietska?! Kaj pa, če bi se začelo vračati milo za drago? To bi bilo ogorčenja, opravičevanja, preklicevanja itd. Samo tako naprej, uspeh ne bo izostal! Sicer bo najbrž drugačen, kakor si ga kak zreli »politik« predstavlja, toda zasluženo plačilo in priznanje bo že prišlo, mogoče celo najprej od prizadetih somišljenikov. Nam bo prav!
Selnica ob Dravi. — Mi kobanci. se redko oglasimo. Včasih pa je treba, da kako rečemo. Sedaj se moramo spomniti našega nadučite-lja Majcena. On bi iz naše Selnice rad napravil demokratsko trdnjavo, toda mi bomo skrbeli za to, da bo spoznal, kako zelo se moti in kako zelo je na napačni poti. G. Majcen, Vaše nasprotovanje proti nam kmetom in naši kmečki politiki si bomo dobro zapomnili. Danes Vas pa vprašamo, če kai veste, kako je nekdo podpise ponarejal
manjše spore sami med seboj ter i in da bo zato imel menda opraviti
s pomočjo županov poravnajo. Ta ko prihranjeni denar porabite v svojo lastno korist. Zakaj bi za druge morali kupovati bencin baš — kmetje.	S—s.
Središče. II. vinski sejem, ki ga je priredila vinarska zadruga »Liu-tomerčan«. je uspel nad vse pričakovanje dobro; privabil je precej tu- in inozemskih kupcev. Ponujeno je bilo na prodaj v 242 vzorcih nad 6000 hI raznih vin, od katerih se ie prodalo na sejmu približno 1500 hI (toliko so prodajalci kot prodano javili), nekaj je prodano, pa ne javljeno kot prodano, precej pa bode ae prodalo po sejmu, kar je po velikem delu tudi zasluga seima. Vse dobro — samo dopisnikoma dičnega »Jutra« je bila stvar strankarska. Že pred prireditvijo jo je »Jutro« označilo kot »politični vinski sejem«. Srečni dopisnik, ne pozna drugih težav, kot samo strankarsko-politične! Vse mu je politika — politika vse; za njega obstoje samo strankarski problemi, drugih, n. pr. gospodar skih, ne pozna. Dozdaj ie povsod vladalo načelo, da se ne dira v važne, občekoristne frospodarske orga-
tudi z sodniki? — Kobančki strah.
Sv. Andraž v Halozah. Prireditev tukajšnje kmečke »Čitalnice« dne 24. pr. m. je dosegla popolni moralni in; gmotni uspeh. Igrico »Rudeči nosovi« so vrli igralci, sami kmečki fantje — brezhibno predvajali; osobito je novinec Edi pokazal jako dobro umevanje svoje težke vloge. Med odmorom in pri sledeči veselici je pridno in lepo sviral domači kmečki tambu-raški zbor. Obisk je bil jako dober, posebno od strani pametnejših kmetov in kmečke mladine, ki ne stoji pod eselesarsko kuratelo. Tudi domača inteligenca se je udeležila polnoštevilno z g. nadučiteljem Vobičem na čelu, ki je požrtvovalno pomagal pri blagajni. Iz sv.
pozabiti še onega duševnega reveža, ki je s kislim obrazom špijoni-ral iz višine. Naši fantje imajo bistre oči. Ravnctako dobrodošla je bila ob pozni nočni uri patrola v — kiklji. Bilo je res fletno; če Bog da, bo v kratkem zopet kaj! Mi smo videli »Rudeče nosove«, a zakrknjenim nasprotnikom so pa ostali »Dolgi nosovi«. Živeli vrli in veseli Leskovčani! — Prijatelj Barbar-čan.
Kozje. Za novo leto se je opazilo pri tukajšnjih eselesarjih nekaj novega. Ker je »SI. Gospodar« prišel ob svoj sloves in so ga začeli opuščati, je tukajšnja Marijina družba, kolikor je še je, pričeia z agitacijo za Domoljuba«. Marijine družbenke ga ponujajo za polovično ceno, ako morejo katerega vlo-viti, pa pristavljajo: Bom pa jaz dala za polovico. V tem se vidi, 'a je moral »Domoljub« gotovo precej izgubiti naročnikov na Kranjskem, da ga sedaj ponujajo po Štajerskem. Da, škofova tiskarna že lahko da časopisje za polovično ceno, pa prineslo jim to ne bo stoternega l sadu.
Iz Prekmurja. G. župnik Klekl ima tednik »Novine«. V tem lističu g. župnik vztrajno blati in obreku-je g. Stepana Radiča. V zadnji številki pa hoče to svoje grdo postopanje še opravičiti. Napisal je članek: »Zakaj proti Radiču?« Piše, da zato, ker Radie ne priznava Slovencev in je proti katoliški veri. Prvi njegov razlog je taka neumnost, da pameten človek ne odgovarja na njo. Drugi njegov razlog je pa zavijanje, podtikanj, dr-ma sodba in sumničenje. Ti čini SO pa po katoliški morali grehi proti 8. božji zapovedi. G. župnik, kako ste se učili v morali? Ne li, da ste dolžni vsakega človeka za dobrega smatrati, dokler se nasprotno ne dokaže? Kje in kedaj se vam je dokazalo, da je St. Radič proti katoliški veri? Morda je to proti katoliški veri, da je Radič zopet otvo-ril nunske šole v Mariboru in da je katehetom dal izplačati zaostale
Barbare v Halozah je prispela pod j nagrade? — Ka j pa luteranec g. vodstvom g. Blasa mnogoštevilna j Šiftar, ki ste ga vi dali izvoliti za
družba, katera je mnogo pripomogla k gmotnemu uspehu pri veselemu razpoloženju. Pa tudi Sv. Vid nas ni pozabil. Vsem cenj. gostom kličemo hvala in drugič zopet! Nadalje moramo pohvalno omeniti novega gostilničarja g. Gradišnika s soprogo in hčerko, kateri je šel v vsakem oziru zelo požrtvovalno
nizacije in prireditve (posebno ta-;na rokte. Vendar enkrat imamo go-
ke, kjer sodelujejo pristaši vseh strank), toda kaj to 'briga našega gospoda,, ki se je tako temeljito vglobil v naše gospodarstvo. Ker načelstvo vinarske zadruge ni priredilo vinskega sejma vsled denarnih razlogov v »SokolsTrem domu«, ampak v klerikalnem »Društvenem domu«, mu je stvar že politična, drugače seveda ne bi bila, vsaj za njega ne. Nič ga ne briga, da bi sejem v »Sok. domu« stal zadrugo, ki je itak že mnogo žrtvovala za to prireditev, nad 2000 Din več, kot je stal v »Društvenem domu«, niti mu ni mar, kako bi načelstvo zadruge to zagovarjalo pred svojimi člani. Glavno mu je, da se nadaljuje lanski politični boj, ki je komaj potihnil in da prikrito poziva »napred-
stilničarja, ki razumo težnje društva. Za dobro uspelo prireditev se je mnogo potrudil predsednik g. Polak; pod njegovim vodstvom je vladal ves čas prireditve lep red — saj je na vročekrvneže kaj dobro uplival hladni amerikanski zapor. Pripomniti je še treba, da je kakor že parkrat, ostentativna odpoved večernic bila tudi tokrat le dobrodošla reklama za večji poset prireditve. Za to smo g. župniku iz srca hvaležni! Kmetski mladini na deželi se po trdem kmetskem delu tudi mora privoščiti kak košček razvedrila in poštene zabave, zlasti, ako služijo take prireditve namenu izobrazbe. Moj Beg, nune in redovniki tudi ne moremo biti vsi!
poslanca, on ni nevaren katoliški veri? Zaklet sovražnik katoliške cerkve vam je dober, če je v vaši stranki, a katoliški mož vam je nevaren veri, ker ni vaš pristaš. In vi, katoliški duhovnik, obsojate g. St. Radiča, ker hrvaške katoliške kmete tako pozdravlja: »Hvalen Isus i Marija«. In to imenujete slepilo? Ne, g. župnik to ni slepilo, ampak vaše pisarenje proti Radiču, to hoče slepilo biti za pobožne Prekmurce. Mi vemo in vam resnično povemo razloge vašega pisa-renja proti Radiču. Radič je pri volitvah večino dobil v Prekmurju. Vi se ne morete več ponašati, da zastopate celo Prekmurje, ker večina je proti vam glasovala. Zaradi tega je vaš srd proti St. Radipu. On je edini nevaren tekmec vaše stranke v Prekmurju, zato ga hočete očrniti pred katoliki v Prekmurju. To je resnica. V »Novinah« navedeni razlogi so hinavščina. — G. župnik, vera in cerkev niste v nevarnosti, ampak v nevarnosti so vaši mandati, 300 dinarjev dnevne poslanske plače je v nevarnosti,
Da bo poročilo popolno, ne smemo I zato. se mora pisati proti Radiču!

lit
Imenovanje učiteljev v mariborski oblasti. Za stalne šolske upravitelje so imenovani. Ignac Peycha za Frank olovo; Franc Šega za Go-milsko; Vladoje Košenina v Dohle-žovju; Ludvik Peternel v Dolgi vasi; Janko Gačnik v Guštanju; Josip Lešnik v Podovi; Ludvik Stumpf za Sv. Anton v Slov. gor.; Milan Megla za Sv. Lenart pri Vel. Nedelji; Anton Habič za Novo cerkev. — Za stalne učitelje so imenovani: Simon Gorišek za Sv. Jur ob juž. žel; Slavko Stopar za Ljutomer; Rihard Burja za Gor. Radgono; Janko Kravarič za Hoče; Maks Dominkuš za Pobrežje; Dragica Brglez-Kosi za Slov. Bistrico; Zorka Trstenjak za Sv. Lenart v Slov. gor.; Elza Troha-Cada za Sv. Vid pri Ptuju. — Za učiteljico v Boštaniu ob Savi je imenovana Ana Poznik-Hočevar.
Finančna kontrola — ustavitev sprejemanje novincev. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani razglaša, da je v njegovem območju, to je v Sloveniji in Prek-murju vsak sprejem novincev v službo finančne kontrole ustavljen.
—	Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani.
Visoka starost. V Selnici ob Dravi je umrla 92-letna starka M. Pi-puš. 52 let je bila prevžitkarica. Kljub visoki starosti je n. pr. videla brez očali. Hvala gre v veliki meri tudi našemu tov. Hinku Volma-jerju, ki je kot zadnji lastnik po sestva za starko najlepše skrbel, dasiravno z njo niti ni bil v sorodu. Čast takim dobrim ljudem! Rajna naj v miru počiva!
Zadušila se je v Celju 85 letna mamica A. Kolenc, mati pred leti umrlega veletrgovca Antona Ko-lenca. S plinom si je kuhala čaj. Pozabila pa je zapreti petelina na pli-novi cevi in se je zadušila.
Razne nesreče. 16 letni J. Glavič je razstreljeval skalovje v kamnolomu tvrdke Brajer na Vrhniki. Pri razstreljevanju je neka mina prezgodaj eksplodirala. Zračni pritisk je vrgel fanta več metrov daleč v neko skalovje, kjer je obležal nezavesten s težkimi poškodbami.
—	Predzadnji torek se je pripeljala iz Save pri Jesenicah v Radovljico Krista Žnidaršič. Ker je imela doma nujno opravilo, se je hotela vrniti z mešanim vlakom, ki pa v Radovljici ne stoji. Da bi je železniški uslužbenci postaje ne videli, je šla na. drugo stran proge. Ko je vlak prišel, je takoj skočila na stopnice malega vagona. Toda spodrsnilo ji je, vsled česar je padla ter so prišle noge pod vlak. Izgubila je obe nogi. Živela je še dve uri v silnih mukah.
Aretirali so deset celjskih železničarjev na Zidanem mostu, ki so bili zaposleni v tamošniem železniškem skladišču. Osumljeni so velikih železniških tatvin in drugih nerednosti, ki so se v Celju dogo-l dile 1. 1923.	I
Katoličanov je v celi Rusiji poldrugi milijon, ki imajo 594 cerkva in 396 duhovnikov.
V Rusiji so zopet milijonarji. — Pred kratkim je poznalo rusko boljševiško zakonodajstvo samo omejeno dedno pravo. Dedni delež do 10.000 rubljev je bil dopusten, kar je bilo nad 10.000 rublov, je zapadlo državi. Po> novem zakonu pa je dedno pravo v bistvu razširjeno. To pravo določuje progresivno se večani davek za dediče, ki morajo v slučaju, da podedujejo nad 500 tisoč rublov, plačati 90 odst. davek. Ta zakon dokazuje, da »nova gospodarska politika« boljševikov stalno opušča svojo nekdanjo radikalno komunistično teorijo, da je v sovjetski Rusiji z zakonom zopet priznana privatna lastnina, in končne, da ima tudi sovjetska Rusija svoje milijonarje.
Odlikovana zaradi metle. Za časa vojne se je zgodilo, da se je moral bivši nemški cesar Viljem II., peljati skozi mesto Metz. Oblasti so ukazale, da morajo biti vse ulice, skozi katere se bo vozil cesar, čiste. Po tem nalogu je prišel stražnik tudi k neki Justini Hofmann in ji ukazal, naj pomete hodnik pred svojo hišo. Žena pa ga je odgnala z besedami: — »Tisti vaš cesar še toliko ni vreden kakor moja metla!« — Ženska je bila zaradi teh besed obsojena na šest mesecev ječe, ki jih je tudi odsedela. Sedanja francoska vlada pa je Justini prisodila visoko odlikovanje.
Čarovniški proces. Pred porotnim sodiščem v Strasburgu se ie vršil proces, na katerem so se bavi-li s skoro neverjetnim slučajem praznoverja, s čarovniško dosrod-bo. ki ima žalosten konec. Pred porotniki ie stal 48-letni ,T. Sur. ki je ustrelil 23-letnega Marbacha, ker ga je smatral za čarovnika in je povzročil njegovi družini veliko gorja. Obtoženec ni bil nikoli kaznovan in sodni zdravnik je izjavil, da je Sur sicer nekoliko omejen človek, toda za svoje dejanje po-nclnoma odgovoren. — Surova družina je razširjala med sovaščani trditev, da sta družini Marbach in Boespflug čarovniški. Trdil je, da je bila njegova hiša začarana. Vsako noč so čuli od daleč ropot in pes ie lajal na dvorišču. Zaslišali so se koraki raznih živali in otroci so videli pozneje mačke, kunce, pse in druge živali, ki so skakale okoli po sobah in sedale na prsa spečih ter iih ovirale v dihanju. Otroci so trdili, da so spoznali med temi živalmi Marbacha in Boespfluga. Surova družina se ie zatekla k molitvi in iskala je tudi pri raznih »domačih zdravnikih« zdravilna sredstva in recepte, da bi odgnala iz hiše čarovnike. Državni pravdnik je vprašal Sura, ali še vedno veruje v čarovnike. Sur je to potrdil in se skliceval tudi na trditve svoje žene in svojih sinov, ki so pred sodiščem
po vrsti pripovedovali čarovniške dogodke. Eden cd,sinov je trdil, da so se neko noč odprla vrata in skočil je v sobo rumen kunček, ki je splezal njegovi sestri na prsi. Tudi neka mačka in pes sta plezala po spečih in jih hotela udušiti. Take in enake čenčarije so pripovedovali Surovi pred sodiščem na dolgo in široko. Pa tudi druge priče so pripovedovale enake reči. Surova sinova Martin in Alfonz sta bila baje v neki krčmi zasmehovana od čarovnikov Marbacha in Boespfluga. Oče Sur je bil vedno bolj jezen na čarovnike in končno si je izposodil pri nekem lovcu puško z dvema pa-tronama. Ko je zagledal Marbacha, je ustrelil nanj in ga zadel. Potem je hotel streljati še na Boespfluga, toda drugi strel se je izjalovil. Stari Sur je šel potem mirno domov in je sladko spal, dokler ga niso orožniki zbudili. 'Državni pravdnik je zahteval ostro obsodbo, branitelj je kajpada menil, da so nadnaravni dogodki morda vendarle mogoči. Porotniki so spoznali obtoženca krivega navadnega umora. Obsojen je bil na dve leti ječe.
Kako je prebrisan kmet ?osi delil. Reven ruski kmet ni imel kruha; namenil se je iti h gospodu kruha prosit. A da ne bi šel prazen h gospodu, zakolje gos, jo speče in mu jo ponudi. Gospod spfejme gos in reče seljaku: »Bog ti povrni, mu-žik, za gos! Samo ne vem, kako naj si tvojo gos razdelimo; imam namreč ženo, dva sina in dve hčeri. Kako naj si jo delimo, ne da bi koga oškodovali?« Mužik pravi: »Jaz jo razdelim:« Prime nož, odrobi gosi glavo in reče gospodu: »Ti si glava vsemu domu; tebi gre glava.« Potem odreže zadek in ga poda gospodinji, rekoč: »Tebi je doma sedeti in gospodinistvo nadzirati; tebi gre zadek,« Nato odreže nogi in ju poda sinoma: »Vama je treba okoli hoditi po očetovem gospodarstvu: vama torej bedri.« A hčerama je dal kreljuti, rekoč: »Vidve poletite kmalu z očetovega doma; zato vama kreljuti! Ostanek pa vzamem zase!« In vzel ie gos. Gospod se je temu smejal in ie dal mužiku kruha in denarja. Zvedel pa je bosrat seljak, kako se je gospod oddolžil revnemu kočarju za goš s kruhom in denarjem. Speče pet gosi in jih ponese h gospodu. Gospod deje: »Bog vam poplačaj za gosi! Toda imam ženo, dva sina in dve hčeri; vseh nas je šestero. Kako naj si enako razdelimo tvoje gosi?« Bogati seljak se zamisli, ali nič si ne izmisli. Tedaj pošlje gospod po revnega mužika in mu ukaže deliti. Revni kmet vzame gos, jo izroči gospodu z gospo, rekoč: »Tako; vas je z gosjo vred troje.« Drugo da sinoma: »I vas je,« reče, »troje.« Tretjo da hčerama: »I vas je troje.« Zase pa vzame dve gosi in reče: »Evo, tudi nas je troje z gosema. Tako je vse po pravici razdeljeno.« Gospod se zasmeje,
TEDENSKI KOLEDAR.
Dnevi:
7.	februar: nedelja: Romuald.
8.	februar: pondeljek: Ivan M.
9.	februar: torek: Apoloni ja.
10.	februar: sreda: ŠoJastika.
11.	februar: četrtek: Deziderij.
12.	februar: petek: Evlalija.
13.	februar: sobota: Katarina.
14.	februar: nedelja: Valentin (pustna nedelja).
Sejmi:
7. februar: Gornji Logatec.
9. februar: Metlika, Zagorje ob Savi, Mengeš, Pilštanj, Konjice.
10.	februar: Št. Jur ob juž. žel.
11.	februar: Št. Jernej na Dolenjskem, Šoštanj.
12.	februarja: Motnik.
14. februarja: Dob, Dobrava, Št. Lambert, Žirovnica, Semič, Brežice, Ponikva, Središče, Žalec, Sevnica ob Savi.
navrže revnemu mužiku še kruha in denarja, bogatega seljaka pa nažene.
Reforma mode v Rusiji. Boljševi-ški sovjeti so poslali svojim diplomatskim zastopnikom naredbo, da se morajo vsi pri uradnih nastopih posluževati vladujoče mode. Za pokrivalo glave predpisujejo cilinder. Frak je predpisan vsem članom zunanjega urada (ministrstva) in vsem diplomatskim zastopnikom kot »gala-obleka. Leninova bluza, nazvana »Rubak«, ki je veljala do-sedaj za gala-obleko, bo v enem izvodu vložena v revolucijski muzej.
Kal miki postanejo kmetje. Pastirski narod Kalmikov je sklenil, da se naseli v stalnih bivališčih in se posveti kmetijstvu. Poljedelska banka je določila znesek 375.000 rublov za pripravo zemlje za Kal-mike. Za to svoto bo pripravljenih 2000 kmetij.
114 oseb — žrtev enega samega leoparda. Iz Londona poročajo, da vlada v provinciji Radrapruvay v Indiji med prebivalstvom veliko razburjenje, ker so ostali vsi napori, pokončati leoparda, ki je raztrgal že 114 ljudi, brezuspešni. Ljudstvo je začelo zato postajati že babjeverno. Oblasti so napele vse sile, da tega krvoločneža dosežejo.
Kdo je iznajdel šampanjec? Velika gospoda po mestih, ki gleda na nas kmete kakor včasih turški paša na svojo ubogo rajo, si kaj rada privošči šumečega šampanjca. Zato bo morda koga zanimalo, kdo je to pijačo pogruntal. Bil je to benediktinski menih Don Pierre Perignon, upravitelj kleti v hautvillerskem samostanu. Rodil se ie leta 1640 in umrl leta 1714. Kakor beremo v raznih zapiskih, je bil izboren poznavalec vin, ki je znal z mešanjem zboljšati okus, in z raznimi
Pridobivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!

dodatki obogateti vino z novimi po sebnostmi, tako n. pr. šampanjsko vino z značilnim šumenjem in ki-penjem. Bil je navdušen vinogradnik, ki je skrbel za splošno povzdi-go vinoreje. Da ne bi njegova izkustva zapadla pozabljivosti, je spisal spis z naslovom: »Poročila o načinu, kako je treba izbirati vinske trte, pripravne za zemljo, kje naj se jih goji, o načinu njihovega po-plemenitenja, obrezovanja, mešanju grozdia, o trgatvi in o tem, kako mora biti vino spravljeno.« — Malo je vinogradnikov, ki bi bili tako svetovno znani, kakor Don Pierre Perignon.
Nekaj o kajenju. Vprašanje, ako je kajenje koristno ali škodljivo, ie skušal rešiti tudi slavni angleški zdravnik dr. Huxley, če-gar stoletnico rojstva so pred kratkim obhajali. O tem vprašanju je razpravljal v nekem govoru družbe za povzdligo znanosti. »Štirideset let mojega življenja,« je govoril dr. Huxley, »je bil tobak zame strašen strup. V moji mladosti, ko sem se učil zdravilstva, sem skušala kaditi. Zastonj sem poskušal. kajti vsakikrat me je moj sovražnik zmagal in spravil na tla. Postal sem mornariški zdravnik:
zopet sem poskušal kaditi in zopet. in videli bodete, da so tam kjer so, Kamor je gost pogledal povsodi ie msfim I mol n«nob,n	kmetje. Po ogromni večini si niti i videl samo eleganco, lepoto raz-
najskromnejše predpustne zabave j košje. — Gospoda se je nepresta-
nisem imel uspeha. Zato sem se navzel smrtnega sovraštva do tobaka in mislil sem, da ni nobenega dovolj strogega predpisa proti tobaku in proti kadilcem. Pred več leti sem bil z več prijatelji na. potovanju po Franciji. Nekega dne, ko je lilo, smo sedeli v neki revni vaški gostilni in vse je kazalo, da bomo morali še dolgo ostati, ker prevedriti kar ni hotelo. Moji prijatelji so si nažgali cigarete in cigare in ni se jim videlo, da bi bili zaradi brezupnega položaja kaj v skrbeh. S svojo usodo so bili popolnoma zadovoljni. Končno tudi jaz napravim, kar drugi! Vzel sem cigaro, jo nažgal in okus se mi je zdel nad vse prijeten. Od tega dneva sem bil spreobrnjen k tobaku in zato rečem, da je kajenje zelo prijetno in ako je zmerno, tudi ni škodljivo. Cigara ni nič bolj škodljiva kot časica čaja. Morete se zastrupi »i, ako pijete preveč čaja in umreti morete, ako uživate preveč pečenke. Tako tudi človek lahko zboli, ako preveč kadi. Toda tobak, ako ga uživate zmerno, vpliva pomirjevalno na vaše živce, kar je za nervozne in razburljive tudi velikega pomena,«
ne morejo vec privoščiti
* * *
Uradnik, državni uslužbenec pa je vsa ta leta bil na najslabšem. Končno so se začele njegove razmere nekoliko izboljševati, ampak začelo se je tako, da višja gospoda od izboljševanja že nekaj ima, med tem ko nižji uslužbenci, ki predstavljajo ogromno večino, naravnost stradajo, če hočejo živeti le od svoje plače. Ali se bodo ti reveži spuščali v predpustne zabave? Če si bo mogel privoščiti vrček piva ali pa četrt cvička, pa bo ves blažen!
* * *
In vendar se govori o sijajnih predpustnih zabavah v Jugoslaviji. 0, vkljub vsemu uboštvu kmetov, obrtnikov, delavcev in nižjih državnih uslužbencev naletimo v časopisih na poročila o sijajnih predpustnih prireditvah. Kajpada gospoda se zabavlja. Od kod gospodi denar? Kdo vpraša? Ima ga pa se zabava. Nekdo dela in strada, a nekdo ne dela in se sijajno zabava. In tako je možno, da čitamo v »Na-
Pust 1926
Kdor vsaj malo pozna kmečko	gih. »Kmetje nimajo denarja, zato
življenje, ta ve, da so predpustni	ni .kupčije in dela!« Tako tarnajo
dnevi skorajda edini v letu, ki tudi	obrtniki, trgovci, rokodelci. Nekaj
kmeta pripravijo do zabave: Vsede	časa delajo in delajo na up, toda to
se s svojimi tovariši v gostilno,	ima svoje meje. Končno se ustavi
razgovarja se, posluša harmoniko,	stroj tudi obrtniku, pije kozarec vina in gleda, kako se In se je ustavil. Kakor so po-
fantje in dekleta zasučejo v plesu,	prej vedno radi podpirali dobrodel-
Če postane posebno dobre volje,	na in sploh koristna društva, tako
celo zapoje ali morda nazadnje še	jim je to sedaj skorajda nemogoče,
sam stopi med plesalce ter se za-	Ni denarja! Kmetje ga nimajo, pa vrti pri polki. ! ga potemtakem tudi obrtnik ne do-
Letos, žalibcg, si ogromna večina	bi. A ne le, da nimajo denarja za
kmetov tudi te skromne zabave ne	podpiranje koristnih društev in
more privoščiti. Sedemletna go-	drugli naprav, nego tudi svojo ude-
spodska politika je privedla državo	ležbo pri zabavah mora obrtnik v
guje pod davčnimi bremeni, med V predpustni dobi se more to po tem ko mu je vedno težje spraviti; vsod tečno opazovati, pridelke v denar. Z dohodki je j	* * *
vedno slabša, bremena pa so vse J Tn delavec? Tudi on je prva po-do Radičevega vstopa v vlado stal- 'vojna leta dosti dobro izhajal. 5, 6 no rastla. Ta razvoj na škodo kme-. let je delo stalo radi vojne. Pre-ta je po zaslugi gospodske politike ipncgih predmetov je zmanjkalo, šel nenavadno naglo. Prva leta po j Ko se je vojna končala, so vsa pod-vojni ie izgledalo, kakor da kmet jetja s polno paro šla na izdelova-gospedarsko stoji najbolje. Danes, j nje novih predmetov in delavstvo po sedmih letih, se nobeden stan je našlo kjerkoli dosti dobro za-v Jugoslaviji ne zadolžuje tako, j posljencst. Ampak ta srečna doba kakor kmetski stan. Zadolževanje ni trajala dolgo. Gospoda se je ta-našega kmeta je v tej kratki dobi krat z vso paro vrgla na ustanav-doseglo že isto stopnjo, na kateri ljanje najraznovrstnejših podjetij, je bilo zadnja leta pred vojno, ko Ustanavljalo se je marsičesa preje boben stalno pel po vaseh in več in marsikaj je bilo nepotrebno, končno prestrašil tudi gospodo, da Posledice so se kmalu pokazale,, je začela premišljevati, kako bi se kajti hitro je prišel čas, ko za ne-dalo kmetu pomagati.	ipretrebno blago ni bilo več odje-
Tako je sedanje stanje našega malcev. Podjetja so začela obrate slovenskega kmeta. Razumljivo je, j krčiti in ustavljati in delavci so bili da se bo kmet vsled tega vdeleže- brez deia. Brezposelnost se je za
no pozdravljala med seboj.
To je trajalo skoro dve uri. Dvorana se je med tem napolnila in vsi pogledi so se jeli nestrpno obračati proti mali dvorani, od koder je imel priti kralj s svito. Razgovori so postajali živahnejši. Moška in ženska fronta sta se jela druga drugi približevati, kot da hočejo gosti začeti plesati brez kralja. Tedaj pa je dal dvorni maršal z roko znamenje in gospodje so stopili v svojo vrsto, dame pa v svojo.
Točno ob 11. je dal dvorni maršal tri znamenja s sabljo ter naznanil prihod kraljeve dvojice z besedami: »Njihova veličanstva«. V dvorani je nastala tišina. Vsi pogledi so se obrnili proti mali dvorani in v trenutku sta se prikazala kralj in kraljica. Kralj je bil oblečen v generalsko galauniformo, kraljica pa je imela na sebi krasno toaleto od zlatega brokata, v laseh diadem od briljantov in smaragdov, okrog vratu pa velik kolje od briljantov, ki ga je dobila od kralja kot poročno darilo. V njenem
rodnem BnSaS po^	Z
lo o dvorskem plesu v Beogradu: »Nobeden od vseh plesov, kolikor jih je bilo prirejenih v tej sezo-
ni v Beogradu, se ne da niti oddaleč primerjati glede elegance in razkošja z velikim dvornim plesom, ki se je vršil v soboto v kraljevskem dvoru.
Na ples je bilo povabljenih nad 1300 oseb. Vabilo na dvorni ples pa ni čast, ki doleti lahko vsakogar. Zato pomeni ta prireditev za člane beograjske elite dogodek prve vrste.
Kljub temu so bili zastopani na dvornem plesu raznovrstni krogi. Povabljeni so bili razven diplomatov, ministrov in drugih uradnih dostojanstvenikov politiki, učenja ki, umetniki, visoki uradniki, ofi-
uniformi gardnega kapetana in princezinja Olga v beli svileni obleki. Za njima je korakal kraljev adjutant s soprogo, ministri in inozemski poslaniki, vsi s soprogami.
Ob kraljevem prihodu so se vsi prisotni globoko priklonili, orkester pa je zaigral SHS himno. Ko ie bila himna končana, je zaigral orkester srbijanko ... Kralj in kraljica, princ Pavle tri pr-meozinja Olga ter zastopnik predsednika vlade so zaplesali kolo, ki so se mu pridružili diplomati, ministri in gosti. Nato so se plesali moderni plesi.
Ob polnoči je bil otvorjen bufet. Bufeta sta bila pa pravzaprav dva: Eden za kraljevsko dvojico, njeno . svito ter za ministre, diplomate in
tako daleč, da kmet v resnici oma- teh razmerah omejiti do skrajnosti, cirji, dijaki, industrijalci, trgovci in	soproge, dragi pa za goste.
oiiiA nori rlavpnimi hrompni mpd V nrprlr>n«tni rlnhi sp mnrr> to no- Ugledni reprezentanci Hnicrih sta-
nov in poklicev.
val predpustnih zabav le v naj-skromneiši meri, ako bo na zabavo vobče mislil.
* * *
čela, a to ima med dragim za posledico tudi vedno večjo borbo za delo, za kruh. Konkurenca med delavci pa pritiska na plače, mezde. Podeželskemu obrtniku ni mnogo To se danes med našim delavstvom bolje. Ker kmet nima denarja, ga že dobro občuti, tudi podeželski obrtnik nima, ozi- Reklo se je pred leti, da zraven
roma ga nimajo vsi isti obrtniki, ki žive od kmeta. A takih obrtnikov je polno tudi po mestih in tr-
kmetov najbolje žive delavci in si privoščijo tudi največ zabav. Po-
Gosti so jeli prihajati ob 9. zvečer. Pred kraljevskim dvorcem se je ustavljal avtomobil za avtomobilom, ekvipaža za ekvipažo, fijaker za fijakerjem. Če bi se bili postavili vsi ti vehikli drug za drugega, bi bila vrsta dolga nad 2 kilometra.
V	vestibulu prvega nadstropja je zagledal gost vse polno gala uniform. Stal je pa tam tudi policijski šef, ki je revidiral z eleganco, tako, da tega niti opaziti ni bilo, vstopnice ter pošiljal goste najprej v garderobo na desno, nato pa v dvorano na levo. V enem izmed kotov vestibula je stala lepa miza, krog nje pa mladi oficirji od kraljeve garde, ki so izročali z gracioznostjo damam plesne rede ter jih vodili v veliko dvorano.
V	dvorani se je nudil gledalcu fascinujoč pogled. Na eni strani so stale dame, vse v svili, biserih, zlatih čreveljčkih, na prstih, rokah in okrog vratu dragocen nakit in vse bolj ali manje dekoltirane, na drugi strani pa so stali gospodje v frakih z belimi naprsniki, malimi belimi kravatami, modernimi lakasti-mi čevlji, mnogi prsa polna dekora-
glejte reveže v predpustu 1. 1926 I cij, mnogi so imeli tudi monoklje.
je bil razkošen. Bilo je vseh najfinejših stvari toliko, da bi bilo zadostovalo še za 1300 gostov. Vsa posoda je bila v dvornem bufetu pozlačena, v bufetu za goste pa po-srebrena. Vsak predmet nosi kraljev monogram. V bufetu ostane vsak lahko kolikor časa hoče, ofici-jelno traja eno uro, nakar se prične zopet ples. Nekateri so ostali rajši še po eno uro, dve, ali pa sploh do konca v bufetu. Največji je bil naval na cigarete, kajti na dvornem plesu se pušijo dvorne cigarete s kraljevimi inicialkami. Bili so gosti, ki se niso zadovoljili samo s tolikimi svalčicami, kakor so jih mogli popušiti, temveč, so se preskrbeli z njimi še za dragi dan, ali pa so jih vzeli, da so jih podarili drugi dan znancem in prijateljem, ki niso
bili na dvornem plesu. •
Ob 2. je kraljeva dvojica odšla. Tedaj se je razvila med gosti intimnost. Ministri in diplomati so prišli v veliko dvorano, dragi gosti in njihove dame pa so hodile v malo.
Dasi so jeli gosti odhajati polagoma že po odhodu kraljevske dvojice, so ostali zadnji gosti do 5. zjutraj.«
Tu se špeglaj brumna duša, kadar tebe tajfel skuša!
7
vmsubmm	m*.
I m u u u m M HJL HJLi ging*
j^Kras-taasB
Narodni
i. w u*t'U ir*
gospodar.
Javno vprašanje na delegacijo ministrstva financ. Ob priliki žigosanja bivših avstrijskih bankovcev se je večim denar zaplenil, ker ni bil že preje pravilno žigosan ali pa se je samo sumilo, da ni žigosan. Vsem, ki se je denar odvzel, so se dala neka potrdila. Vprašamo, ali so onim, ki so jim bili bankovci zaplenjeni, dali kako odškodnino, ako ne, ali je mogoče, da se jim škoda povrne?
0 krošnjarstvu. (Dopis.) Pred nekaj dnevi so prinesli takozvani demokratski listi članek o krošnjarstvu, kjer je bilo na zadnje omenjeno, da bi bilo treba kros-njarstvo sploh odpraviti. Tu se zopet vidi demokratičnost naših demokratov, ki bi, če bi imeli moč, na mah uničili na tisoče eksistenc. Ni še dovolj socijalne bede in brezposelnosti. Koliko je tudi po mestih trgovcev, ki imajo po več so-trudnikov ravno vsled prodaje krošnjarjem in tudi ti, kakor do-tični trgovci, bi prišli ob zaslužek. Sejmarji so tudi ene vrste kroš-njarji. Ali naj bi tudi te odpravili? Ali ni vsak človek rojen za to, da se pošteno in kakor zna in ve preživi? Kje pa naj najdejo n. pr. Dalmatin-ci kos kruha, če se jim krošnjare-nje prepove? Njihova zemlja ne more vseh rediti. Amerika je zaprta. Bolj gostoljubna od naših demokratov je Francija in celo Nemčija, kjer smejo krošnjariti; a pri nas naj bi ne smeli? Res je med njimi, kot se tudi med trgovci dobi, izrodkov, a te naj čuva in nadzira oblast, saj je za to tu. Posebno na deželi Dalmatinci trgovcem ne delajo nikake škode, saj prodajajo drobnarije, ki jih trgovci večinoma niti nimajo, ker se v glavnem ba-vijo z špecerijo. Gospoda demokrati! Ali bi Vi bili tako demokratični in vsem uničenim eksistencam preskrbeli drug zaslužek? Nekdo!
0 pobiranju davkov. Če primerjamo številke, nam v državnem proračunu predpisanega davka s številkami, ki jih naša davčna uprava v resnici od nas izterja, vidimo, da naša davčna uprava od nas mnogo več, celo po dvakrat več izterja, kakor to določa državni proračun. Zato ni prav, če se jezimo na državno upravo in na Srbe, ki nas hočejo izmozgati, ampak krivci za neznosno izterjavanje davkov sede vsepovsod pri nas doma, ne pa v Beogradu. Če bi pri nas izterjali samo to, kar določa državni proračun, bi bili Slovenci lahko čisto zadovoljni.
Boj zoper analfabetizem (nepismenost) v naši državi je pričel naš prosvetni minister Radič, za kar mora biti hvaležen vsakdo, komur je blaginja ljudstva pri srcu. Doseglo pa se ne bo tako dolgo ničesar, dokler se ne bo izvrševala šo-loobveznost v vsej državi strogo. Število naših analfabetov ne odgovarja namreč pomanjkanju šol v naši državi, nego je večje, ker ne marajo pošiljati zlasti v južnih de-
lih naše zemlje svoje dece starši v šolo, ampak se odkupujejo rajši v nesrečo svojih otrok z goskami, jajci in podobnim. Med bojevnike zoper analfabete bi se moralo pritegniti pri nas na vsak način tudi vojaške oblasti, ki bi morale vpeljati pri vseh svojih edinicah anal-fabetske tečaje. Od vojakov bi se ne smel vrniti domov nikdo nepismen. Kdor pa je za pismenost preveč zaostal, ta tudi ne more biti dober za vojaka. Nikakor bi se ne smeli uporabljati pri vojakih nepismeni ljudje za dela najnižje vrste ter odločevati od vsake, deloma tudi vojaške izobrazbe. Tako je delala Avstrija, a ne sme Jugoslavija. Na jasnem si tudi moramo biti, da ni še dovolj, ako naučimo koga pisati in čitati. Vsakdo, kdor zna či-tati, mora v resnici tudi čitati dobre knjige in si nabirati iz njih znanja in dobrih naukov za življenje. Ljudi je treba torej navajati k eita-nju, kar naj bi delale naše kulturne in politične organizacije, ki naj bi imele v svojem programu vedno tudi prosvetno nalogo. Kaj pomeni prosvetljenost naroda, so nam med Slovani najboljši zgled Čehi, ki so najbolj prosvetljeni, zato pa tudi najpremožnejši slovanski narod.
Stroj za čiščenje detelje je pretečem teden začel poslovati na kmetijski kontrolni in poskusni stanici v Mariboru, Vrbanova ulica. Stroj je sistema Rober v Wuthi in očisti na uro približno 50 kg de-teljnega semena. Za Maribor je to lepa pridobitev, ki bo koristila kmetu in semenskemu trgovcu. Znano je, da se najboljše detel jn o seme prideluje v območju Pohorja, vsled česar se priporoča, da se kmetovalci slovenjgraškega in pre-valjskega okraja poprimejo v večji meri pridelovanja deteljnega semena!
Liceneovanje bikov v mariborski oblasti se letošnjo pomlad vrši že prav vzgodaj in sicer od 10. februarja do 1. aprila t. 1. Bikorejci in občine naj se zavedajo, da je to najvažnejše sredstvo za trajno izboljšanje govedoreje v naših krajih in naj skrbijo za to, da bodo prignani vsi biki, ki se nameravajo rabiti za pleme, pred komisijo, ki bo dobrim živalim dajala dovoljenje za pripuščanje, slabe bo pa odklanjala.
Premovanje plemenske živine pomurske pasme se vrši dne 18. februarja t. 1. v Špitaliču pri Konjicah. Dosedanje skušnje uče, da je v tem goratem kraju najlepša živina konjiškega okraja. Vsled tega postoji namen, da se najboljša živina pregleda in popiše ter da se bodo stalno vodili zapisniki o has-novitosti živine, osobito v pogledu mlečnosti krav. Le od najboljših krav se bo zarod rabil za nadalj nji razplod. — Ob tej priliki se ustanovi stalni krajevni živinorejski odsek kmetijske podružnice v Konjicah, ki bo imel nalogo ukreniti vse potrebno, da se dragoceni
živinski materijal stalno zboljšuje in da se najboljša kri kolikor mogoče hitro širi med narodom. Za prireditev vlada veliko zanimanje v okolici, kar lahko sklepamo s tega, da so votirale okoliške občine lepe zneske v obdarovalne namene. Premovanje se vrši za občine Tolsti vrh, Bezovica, Žiče, Loče, Laže in Šentjernej. Ta prireditev nam je lep vzgled, kako se z dobro voljo krajevnih faktorjev da mnogo dobrega storiti za napredek kmetijstva. Prireditvi želimo obilo uspeha!
Poštne zveze v Sloveniji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja trgovska, industrijska in obrtna podjetja na seznam poštnim zvez cele Slovenije, ki ga je izdala v obliki brošure Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. Iz te brošure so razvidne razdalje med posameznimi kraji, obenem pa je v njej povedano, med katerimi kraji se vzdržuje redna poštna vožnja. Knjižici, ki stane 20 Din, je priložen pregleden prometni zemljevid Slovenije. Naroča se pri Narodni in Jugoslovanski knjigarni, kupi pa tudi lahko pri ekonomatu poštne direkcije in pri poštnih uradih.
Tržne cene v Ljubljani. 1 kg govejega mesa Din 15 do 19, jezika, jeter, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 13, teletine 17 do 20, jeter
25	do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 20 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 22.50 do 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 5.70, slanine 19 do 22, masti 26 do 27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29 do 32, preka-jenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 6 do 8, krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 32 do 40, pol pre-kajenih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30. Kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 20 do 30, domač zajec 8 do 25. 1 kg krapa
26	do 32.50, linja in ščuke 25 do 30, sulca 50, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 2 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 35, sirčka 9 do 10, par jajčkov 2.50 do 3.25. 1 leg belega kruha 6, črnega in rženega 5. 1 kg jabolk 4 do 8, eno poma ranča 1.50 do 2, limona 0.75, 1 kg rožičev 10, fig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, luščenih orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16. 1 kg kave 40 do 76, pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.75, sladkorja rv kockah 15.25, kavine primesi 20, riža 10 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega • 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, 1 kg soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike 120 do 56, testenin 9 do 12, pralnega iluga 3.75, čaja 75, 1 kg pšenične
moke št. 0 5.75, št. 1 5.25, št. 3 4.50, št. 5 3.75, št. 6 3, kaše 6 do 7, ješ-prenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5. 1 q pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 215 do 225, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 500, leče 600. 1 q premoga 40 do 46, 1 kub. meter trdih drv "160 do 180, mehkih 100. 1 q sladkega sena 75 do 80, polsladkega 60, kislega 50, slame 59. 1 kg endivije 20 do 25, motovil-ca 22 do 28, radiča 12 do 18, poznega zelja 2 do 2.50, rdečega zelja 4 do 6, kislega zelja 2.50„do 3, oh-rovta 3, karfijol 7 do 9, kolerab 8. kolerab podzemljic 0.75 do 1, špi-nače 15 <±o 20, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe 0.50 do 1, kisle repe 2 do 2.50, korenja 0.75 do 4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8.
Mariborski tržni dan dne 23. januarja 1926. Slaninarjev je bilo lepot 77 in to je bil vzrok, da so cene slanini padle in sicer se je meso prodajalo po 20 do 30 dinarjev, toda slanino so prodajali po 20 do 22, popoldne še celo po 17 do 17.50 Din in v večjih količinah še ceneje. To je vplivalo tudi na domače mesarje, kateri so cene kolikor toliko znižali, dva mesarja sta celo prodajala govedino po 9, teletino pa po 12.50 do 15 Din za 1 kg. Perutnine je bilo okoli 200 komadov, katera se je prodajala povprečno po 30 d • 120 Din komad. — Domači zajci IE do 50 Din komad. Divjih zajcev ni bilo. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Krompir 8 do 8.50 Din mernik (7 in pol kg), glavnata solata, zeljnate glave 3 do 5 Din. Kar-fijola 3 do 14 Din komad, kislo lje 3.50 (v trgovini 2.50), kisla repa 2 Din 1 kg, čebula 1.50 do 6.50 česen 13 do 14 Din venec, jajca 2.25 do 2.50 (kmetice jih prinašaj, v mesto, kjer zahtevajo 1.50 Din z komad), sirček 1 do 10 Din hleb ček, mleko 3 do 3.50, smetana 1 do 16, oljčno olje 30 do 50, bučno olje 26 do 28 Din liter, maslo 43 do 50, kuhano 50 do 60 Din 1 kr. Jabolka 5 do 10 Din 1 kg, med 25 Din 1 kg, datelji 25 do 50 Din 1 kg limone 0.75 do 1.50, pomaranče 1 do 2.50 Din komad. Lončena in lesena roba: 1 do 1.50, tesane sank o 1100 do 220 Din, brezove metle 2.75 j do 5.50 Din komad. Največ je bil > lesenih škafov, jerbasov in brezovih metel, kakor tudi več iz slamo izdelanih podnožnih slamnic.
Vrednost denarja. Plača se z" 100 lir 228.50 Din; za 100 avstr. si-* lingov 800.— Din; za 1 dolar 56.C J Din; za 100 čeških kron 168.— Din; za 100 francoskih franke . 214.— Din; za 100 švicarskih fra ■ kov 1094.— Din; za 1 nemško zlato marko 13.50 Din.
Poravnaj naročnino za »GRUDO« i

yf. •: •• ••
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem obrestovanju. — KREDITI v tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO.. Račun poštna hranilnice št. 14257. — Brzojavke ..ISMETSKIOOM".
rpglstrovana zadruga z neomejena zavezo
V LJUBLJANI
Taučarjeua (Sodna) ulica 1, pritličje
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — ČEKOVNI PROMET. - NAKAZILA.
POttCVNS URE: od 8,—121/, dopuldne in od 3.—4V, popoldne.
1I11I itlt£lil II IClIf Ji akf jJKStl	SElTTi^TIViE jTTiSTl^l^l
Miklošičeva cesta 13
preje	J
Vjdic-Krieas
tovarne na Viču in Brdu
nudij*o v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
Stekleni strešnik vedno v zalogi.
£dino na^bol'$i šivalni stroji in kolesa
ie Josip Petelinc-a
so
Telefon 913
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke filter, PhoniK in Adlerl
za rodbinsko, obrtno In Industrijsko rabo. Pouk v vezenju In krpanju brezplačen]
Večletna garancija - - Delavnica na razpolag«
•Sli
VRT
f Največje vrtnarsko v podjetje v Jugoslaviji
Džamonja in drugovi, dr. z o. zav., Maribor
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto.
Zahtevajte cenik«.
IVAN JAX IN SIN
Ij bliana, Gosposvetska c. 2
Najboljši šivalni in pletilni Stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. PISALNI STROJI
»»
,Adter
w
in
.Urania'
Kolesa iz prvih tovarn „OflRKOPP", „STYRIA", ,WAFFENRAD', ,KAYSER'
Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri
pletenine, majce.voino, žepne robce, kravate,
palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo!
KUPUJEMO
zlato, srebro, platin, srebrni denar, staro zobovje i. t. d.
TOVARNA ZA LOČENJE j DRAGIH KOVIN
Ljubljana, Sp. Šiška Sv. Jerneja cesta štev. 8.
ZAHVALA.
Za nebrojne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob priliki prebridke izgube naše iskreno ljubljene hčerke in sestrice
dijakinje ženskega učiteljišča v Mariboru
se vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, najprisrčneje zahvaljujemo. Ponovna zahvala čč. duhovščini, cenj. učiteljstvu ter šolski mladini, g. ing. Lupši za ganljiv govor in domačim pevcem za žalostinko.
Mala Nedelja pri Ljutomeru, 1. februaria 1926.
Žalujoča rodbina Miholič.


Hsilljši švicarski ple-lilni sirili u svetu
znamke DUBIED
za obrt in Industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo.
fosip I»etel«*n>c
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika.
....................minimumi
TRTE
cepljene na podlagi rip-portalis, kakor: veliki rizling, ranfol in tronta, nudi po zelo ugodni ceni 1 Din za komad.
KOMKUMiitipriPlDiu.
iMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
Krojači, šivilje in nešivll|< t 1. februarjem priietekl
krojnih tečajej
Razpošiljanje in izdelo vanje krojev po meralj Krojni pouk s pošto pcotom učnih risb.
Dipl. krojna šola, Sta trg št. 19/1., Ljubljana!

S H
j izdelujejo: j
tu blne, centrifugalne in bina sesalke (Garwens sesalke), stroje za obdelavanje lasa kakor jarmenike, cirkularna žaga, skobelne stroje itd., kompletna naprave za mizarske delavnica in razne specijalne stroje, mlinska naprave, vinske stiskalnica, transiisije, zvonove, vodne in parne armature, ognjegasne brizgafnica.
m

Odgovorni uradnik: MILAN MRAVLJE. —
Za Konzorcij >Kmet*k©ga Ii»ta<: IVAN PUCELJ, narodni poslane«. —
Za ti*karno >M»rkur<: ANDREJ SEVER.
i
000214020001270201020248014800530100020102010223480100010248234848232323534853532348