Štev. 20. V Mariboru, 25. oktobra 1888. IX. tečaj. List za šolo in dom. izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se jio 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (franki rani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Keiserstrasse S v Maribora, — /a oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. Obrtna strokovna šola v Ljubljani. — Čriček. - Marka Fabija Iivintiljana govorniški pouk. — Jesenski podlesek. — V zadevi „zaveze slovenskih učiteljskih društev". Pravila. — Poročilo o pošiljatvah itd. Ocene. — Književno poročilo. — Dopisi. — Razne stvari. — Inserati. Obrtna strokovna šola v Ljubljani. Kakšnega pomena, kakšne važnosti so obrtne strokovne šole za razvoj obrtov sploh in prospeh obrtnijskega stanu posebej, pri nas iz skušnje ne moremo presoditi, kajti poznamo šole te vrste še vse premalo. I)a pa drugod dobro in blagonosno vpljivajo na vse stroke obrti, to nas uči pogled v Francosko, Belgijo in na Anglejško, kjer so obrtne šole že dalje časa vpeljane in kjer je obrtnija dosegla najvišjo stopinjo razcvita. Da se je torej tudi naša vlada odločila za vpeljevanje te vrste šol, je le umestno. Hvaležni pa moramo biti posebno ministru Gautscli-u, da je nas Slovence obdaril s takim zavodom v Ljubljani. Naj si občinstvo še tudi sedaj z nekimi presodki pozdravlja novo obrtno strokovno šolo, smo vendar prepričani, da bode ona blagonosno vpljivala na razcvit domače obrtnije. Vsaj je uravnana na zdravih pedagogičnih načelih, kar nam priča njen program, kojega tukaj podamo svojim č. p. n. bralcem. „A. Strokovna šola za lesno industrijo. Šola za lesni obrt ima štiri letne tečaje, v katerih se bodo učenci teoretično in praktično poučevali v najvažnejših strokah lesne industrije. V začetku bodo se otvorili naslednji oddelki: Za mizarstvo (umetno in stavbeno mizarstvo), za rezbarstvo (podobarstvo in za struga rs t v o), pozneje se bode pridružilo tesarstvo, kolarstvo, , gradnja žag in mlinov ter pletenje košaric. V prvem letniku imajo vsi oddelki zvečine skupni pouk. pozneje se pa ločijo učenci po navedenih strokah. Poučevalo se bodo v naslednjih predmetih: krščanski nauk, slovenski in nemški jezik, računstvo, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, tehnologija, mehanika, arhitektonsko oblikoslovje, geometrija in geometrijsko ri sanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih projektivno risanj e, modelovanje, lepopisje in pr akti eni pouk. Učenci so redni ali pa izvenredni; prvi obiskujo šolo v vseh predmetih, drugi pa so upisani le v nekaterih strokah. Ustopiti morejo v to šolo le tisti mladenči, ki so dovršili osnovne šole in ki so prekoračili 14. leto. Ker je praktični pouk posebne važnosti ter se morajo učenci v teku štirih let izuriti v svoji stroki, kakor pri najboljšem mojstru, treba je, da so telesno zdravi, Spričevalo o dovršeni šoli daje učencu pravico do samostojnega izvrševanja dotičnega obrta, 20 tedaj je veljavno kot spričevalo za dokaz sposobnosti. Učenci ne plačujejo nobene šolnine ne vsprejemnine. B. Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek ima dva letna tečaja, v katerih se bode poučevalo umetno vezenje (belo in pisano) ter šivanje čipek. Za klekljanje (pletenje) čipek ne bode oddelka. Učenke se bodo priučile vsem važnim strokam umetnega veze nja na podlagi dobrih uzoreev in zakonov umetnosti, Poučevalo se bode v naslednjih predmetih: Slovenščina, nemščina, računstvo, knjigovodstvo, tehnologija vezenja, oblikoslovje umetnega vezenja, elementarno risanje, nauk o ornamentih in o zlogu ter praktični pouk. Učenke so redne in izvenredne slušateljice. Izvenredne učenke morejo obiskovati le nekatere stroke, kakor to določi sporazumno ž njimi vodstvo šole. Redne učenke morajo dovršiti 14. leto in dokončati osnovno šolo. Šolnine ni nobene. Potrebni materija! dobe redne učenke od šolskega vodstva brezplačno, izvenredne slušateljice pa morajo same skrbeti za risarske in druge potrebščine. Učenci in učenke za oba zavoda vsprejemajo se zdaj v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v šolski pisarnici v Virantovi hiši, Zvezdarske ulice. Šoli se otvorita dne 5. novembra t. 1." Ker je vodstvo obrtne strokovne šole ljubljanske izročeno krepkim rokam domačina strokovnjaka, se ne bojimo, da ne bi prospevala. A vendar bode treba, da vodstvo po možnosti podpiramo tudi mi ljudski učitelji, da kjer je treba poučimo občinstvo o namenu in težnjah takih zavodov in tako raztresemo šopirajoče se presodke. Naša skrb bodi nadalje, da slovenski sinovi v obilnem številu obrtno šolo pohajajo in se tako v svoj prid in narodu v čast izobražijo v spretne in poštene obrtnike. V to pomozi Bog! -----»ifr--- Čriček. Spisal prof. J. K opri vn i k. (Dalje.) 4. Kako živi. Čriček se nahaja po vinogradih, po mejah med vinogradi in po parobkih okoli vinogradov. Živi na trsju, brajdah, nizkem grmovju, robidju in vsakovrstnem zeljišču. Ugajajo mu le solnčnata brda, v senčnih krajih ga nikdar ne najdeš. Toraj ga v ravninah ali gozdih ne zaslediš, ako ni ravno slučajno tja zaneščcn. Po vinogradih je češče v zglavju kakor v znožju, v večem številu na šolnčnatih rebrih kakor tam, kjer ima gorica manje solnca. Osobito je rad po mejah med vinogradi in obalih krog goric. Nizko pri zemlji ne biva, pa tudi visoko na grm ali celo na drevo ne gre, le na kakšno brajdo včasih nekoliko riše spleza, če skoči na tla, hiti že po prvem bližnem stebelcu ali debelcu navzgor. Vsaka rastlina mu ni enako všeča. Najbolj priljubljene so mu lepljiva kadulja (Salvia glutinosa), n a v a d n i v r a t e č (Tanacetum vulgare), zdravilna kadulja (Salvia officinalis), divji majeron (Origanum vulgare), mačje zelje (Clinopodium vulgare), rman ali škorocelj (Acliillea Millefolim), navadni in poljski pelin (Artemisia Absvnthium in campestris), črni lučnik (Verbascum uigram), košata loboda (Atriplex patula), vinska trta (Vitis vinifera), ostroga (Rubus fructicosus), in srabot (Clematis Vitalba). Na nobeno rastlino pa toliko ne sili, kakor na lepljivo in zdravilno kaduljo in navadni vrateč; na teli rastlinah najdeš ga včasih kar v kupih, one so mu še bolj priljubljene, kakor vinska trta- Čriček je urna in hitra živalica. Naglo teče, dobro pleza in spretno skače. Če tudi frči, ne morem zagotovo reči. Da bi se prepričal, ali leta, spuščal sem samce in samice v zrak, pa nikdar nisem zapazil, da bi bili zleteli, samo enkrat sem videl spuščeno samico, da je, padajoč na tla, razprla krila in mahala z njimi, frčela — zdelo se mi je — ni. Tako delati sem videl pozneje včasih tudi na prostem samice in samce, ako so splašeni na zemljo skočili. Čriček prav dobro vidi in tanko sliši. Ako se mu bližaš od predi, da te zagleda, vzdigne na mah tipalnici ter odteče in se skrije med listje, ali če se mu zdi nevarnost veča, skoči na drugo vejo ali rastlino. Stopaj proti trsu ali grmu, kjer prepeva, počasi in oprezno kakor hočeš, odrezal ti bo pesem, ko se mu bližaš. Nekoč mi uteče samec iz zabojiča, kjer je bilo veče društvo zaprto in spleza na zagrinjalo pri oknu. Zvečer začne peti, a vsakokrat utihne, ako na vrata potrkam, vrata odprem, po sobi sem ter tja hodim, ali z lučjo v sobo stopim. Da tudi voha, sem se večkrat prepričal. Če se mu z roko bližaš, jo kar potiplje (povoha) s tipalnicama in se ti hitro umakne. Jed vsakokrat potiplje, prej ko jo načne. Okuša tudi, drugače bi ne bil tako izbirljiv pri jedi. Zaprtim sem dajal listje in sočnate ndadike rastlin, na katerih najrajše žive (lepljivo kadulja i. dr.), pa tudi prhka jabolka in grnške, breskve, slive, solato in zelje so radi jedli. Nikdar pa se ni i niso dotaknili vinske trte, če so bili listi in mladike še tako nežni in sočna ti. Vinsko jagodo poskusili so le tedaj, če sem jim jo zmečkal, nenačeto so pustili na miru. Da bi toraj črički grozdje jedli in sladek sok iz jagod pili ter tako tudi škodovali, kakor mislijo ljudje, ni res. Ako je kdo črička videl, da je jagodo jedel, bila je jagoda poprej pokncna ali od kake druge žuželke (ose) načeta, po mojem opazovanju se čriček cele jagode ne loti. Omeniti mi je še ene, baš ne ravno lepe navade drugače ljubkega, nedolžnega in pohlevnega črička, namreč, da je pesjan. Več nego enkrat sem opazoval, da so mrtvece — ne vem poginjene ali v boju premagane — do trdega oklopa, suhih nog in kril — požrli. *) Kadar se čriček naje, obriše in osnaži si grizala, prednji nogi in včasih tudi tipalnice. Grizala s prednjima nogama, noge in tipalnice pa, da je potegne skoz očiščena grizala. Čriček ni prijatelj belemu dnevu, je pravi ponočnjak, in narodna pesem ga je v besedah, »že čriček prepeva, ne more več spat" po vsej pravici kot „ponočnega ptiča" označila. Po dnevu namreč mirno čepi na žedišča pri-huljen — na kakem listu ali veji, navadno z glavo navzdol — dremlje ter se na solncu greje. Samcem se blišče obsevana krila, kakor »mačje srebro." Le kadar sluti nevarnost, skrije se med listje. Malokedaj kateri z rahlim in zamolklim glasom začvrči, največ še tedaj, kadar pride po deževnem vremenu lep solnčen dan, ali pa, če sapa trese vejo ali list, kjer sedi. Čisto drugačen pa je *) Takšno navado imajo locustidi in gryllidi sploh. po noči. Kakor hitro se solnce nagne proti zahodu, še prej ko se začne mračiti, postane živ. Samice, katerih je vedno več kakor samcev*), urno tečejo sem ter tja. navzdol in navzgor, se ljubkujejo s samci, napadajo iz ljubosumnosti druge samice, iščejo primernih stebelc za zalego ali pa ležejo jajčeca **). Ako postanejo lačne, se okrepčajo na kakšnem sočnatem lističu ali poganku. Nekoliko manje živahni so samci. Oni sicer tudi lazijo sem ter tja, iščejo ter snubijo samice, pocukajo včasih srdito za nogo ali tipalnico kakega samca tekmeca, jedo, če so lačni, ali navadno sede dalj časa mirno na kakšnem listu ter na vso moč neutrudno prepevajo, vsak hoče svojega sopevca preglasiti. Najpred se slišijo proti večeru posamni „pevci", bolj pa ko se mrači, bolj narašča število koncertistov; ko noč napoči, se ne dado več razločevati pojedini čri-čri-glasovi, vsi se zlijajo v nepretrgan tužen čri-i-i-i., kateri se razlega po okolici. Včasih melanholičen čri-i-i bolj naraste, včasih po bolj odjenja, kakor ti sapa potegne. Posebno prijetno se sliši domačinu petje v toplih in jasnih nočeh, kadar polna luna sveti. Takšno je življenje črička po noči. Proti jutru pa postajajo pevci in njih neme ženice mirneji. Glas za glasom umolkne, in prej ko še zasvita (okoli 4. ure), je med črički vse zopet tiho in mirno, še bolj, kakor zvečer pred koncertom, kajti nemirno ponočno življenje je živalice skoraj do onemoglosti utrudilo. Tako dela čriček seveda le pri lepem vremenu. Kadar je deževno in hladno, je na pol otrpnen med listjem skrit. V Slov. goricah (sv. Ana na Krembergu — Košar) si obetajo dobro bratev, kadar je mnogo čričkov, a slabo, če jih je malo. (Konec prih.) ------- Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. (Dalje.) Nekateri s tem le ugovarjajo: „Tedaj bo moral govornik v vseh umetnostih izurjen biti, ako hoče o vsaki stvari govoriti." Na ta ugovor bi lahko s Cicero-novimix) besedami odgovoril, pri katerem to le nahajam: „Po mojem mnenju ne more nobeden v vsakem oziru hvale vreden govornik biti, ako si ne pridobi znanosti v vseh važnih stvareh in umetnostih." Pa meni zadostuje, če ni govornik v oni stvari neveden, o kateri ima govoriti. O katerih bo torej govoril"? O tistih, v katerih se je izučil. Jednako naj se pouči o stvareh, o katerih mu bo govoriti, in o katerih se je poučil, naj govori. Ali ne bo tesar o svojem poslu in učitelj glasbe o tej bolje govoril kakor govornik ? če ta o dotični stvari ničesar ne ne ve, potem seveda. Kajti tudi neolikan kmet, če se pravda, bo o svoji stvari bolje govoril kakor govornik, ki o prepirni stvari nič ne ve. Če se pa da po glasbenem učitelju, po tesarju in pravdarju poučiti o dotični stvari, bo *) Vjel sem 20—30 in še več samic, prej ko sem zasledil enega samca. **) Pri spoju (copula) vzdigne samec krilne pokrovke kviško, kakor da bi hotel peti in se vriva, ritanski stopajoč, pod snubljeno, za njim stoječo samico, dočim ona izbranemu ženinu na hrbet stopi. Na popisani način se spojajo grvllidi sploh. *) 0 govorniku I, 6, govornik bolje govoril kakor oni, ki ga je poučil. Govoril bo, pravim, in tesar, kedar bo stavbarstvo razpravljal, in glasbeni učitelj, kedar bo glasbo razpravljal; a govovnik ne bo, ampak se bo le obnašal, kakor govornik, baš tako tudi ne-veščak, če ravno obeže, ne bo zdravnik, ampak se bo le obnašal kot zdravnik. Ali se ne nahajajo take stvari v pohvalnih, posvetovalnih in sodnijskih govorih? Tedaj ne bi bil smel govornik svojega mnenja povedati, ko so se posvetovali o zgradbi Ostijske1) luke „ in vendar je trebalo metode arhitektov. (Je sta rumenkasta barva in oteklina na telesu znamenje neprebavljivosti ali strupa, ne tolmači li to govornik? In vendar se tiče to zdravništva. Ne bode li se tudi z merjenjem in številjenjem pečal? In vendar pripada to geometriji. Jaz menim, da skoraj vsaka stvar lahko po kakem naključju v govornikovo področje pride; če pa ne, potem ne bo imel ž njo nič opraviti. Tedaj je moja trditev opravičena, da spada v govorniško tvarino vsaka star. o katerej se da kaj povedati. To potrjuje tudi občna navada govorjenja. Ce smo kaj izvedeli, o čemur imamo govoriti, priznanjamo dostikrat vže v predgovoru to kot predloženo tvarino. Gorgija je bil tako prepričan, da ima govornik o vsaki stvari govoriti, da se je dal v šolskih dvoranah vprašati2), o kateri stvari koli je kdo hotel. Tudi Hermagora je spravil v področje retorike vse stvari trdeč, da se za njo tvarina nahaja v pravdah in raziskavah. Ako pa meni, da nimajo raziskave z retoriko nič opraviti, potem ni mojega mnenja ; ako jih pa retoriki prišteva, podkrepljuje tudi moje mnenje. Saj ni nobene stvari, ki ne bi spadala v pravdo ali raziskavo. Tudi Aristotel je, razdelivši zgovornost na tri dele, na sodnijsko, posvetovalno in pohvalno, skoraj vse stvari govorniškemu področju odkazal; saj ni nobene stvari, ki ne bi enej teh treh vrst pripadala. Le prav malo jih je popraševalo po orodju. Orodje pa imenujem to, brez katerega se tvarina ne da v to vpodobiti, kar hočemo napraviti. Pa po mojem mnenju ne potrebuje umetnost takega orodja ampak umetnik. Kajti znanost ne poprašuje po orodju, ampak zamore, tudi če ničesar ne izdela, dovršena biti; umetnik pa potrebuje orodja n. pr. rezbar dleta in slikar čopiča. Torej hočem to za 0110 mesto odložiti, na katerem bom o govorniku razpravljal. Deseta knjiga. Poglavje 1. O obilju besedij. Pa kakor so ta govorniška pravila v izoliko neizogibno potrebna, vendar ne vzgajajo zadosti zgovornosti, ako se ne pridruži neka stalna spretnost, katero Grki I£t? imenujejo; pospešuje li se ta bolje s pisanjem ali čitanjem ali govorjenjem, poprašuje se navadno, kakor vem. To vprašanje bi trebalo precej natančno tolmačiti, ako bi mogla samo ena onih vaj zadostiti. A one so vse tako tesno zvezane in nerazdružne, da ves trud ne bi nič koristil v drugih, ako bi se katera izmed njih zanemarila. Kajti zgovornost ne bo niti izvrstna niti krepka postala, ako je ne bo krepila pogostna vaja v zlogu; tako se bo tudi ta vaja brez čitanja sem in tja zibala kakor ladja brez krmarja, in oni ki bo znal, kaj ') Pr. Svetonija v življenju cesarja Klavdija, pngl. 20. 2) Plat. Gorg. pogl. I. in kako je treba o vsaki stvari govoriti, bo tako rekoč na zaklenenib zakladih ležal, ako ne bo imel vstrajne in za vse slučaje pripravljene zgovornosti. Naj se le vidi katera neizogibno potrebna, vendar ne bo v govornikovo dovršenost takoj največje važnosti. Prvo mesto gre pač govorjenju, ker sestaja govornikov posel v govorjenja in iz tega se je tudi, kakor je očividno, moja umetnost razvila: na drugem mestu je potem posnema, in zadnje mesto gre pismenim vajam. Pa kakor je do dovršenosti mogoče priti le iz početkov, tako se vže v teku poučevanja ono kot nevažno pokaže, kar je prvo. A jaz ne razpravljam tukaj, kako naj se govornik poučuje — kajti to se je ali zadosti ali kolikor možno zgodilo — ampak po katerih vajah se ima borec, ki se je od učitelja vseh kretov naučil, za boje pripravljati. Torej hočem onega, ki zna misli najti in razporediti, in ki je spreten postal v izbiranju in nameščenju besedij, poučevati, kako najložje to tudi praktično izvršuje, česar se je naučil. Je-li tedaj dvomno, da si mora nabrati, rekli bi, nekih zakladov, katerih se zna poslužiti, kedar koli bode treba? Ti zakladi sestajajo v obilju mislij in besedij. A misli so pri vsakem predmetu različne, pri malokaterih skupne, besedij si je pa treba nabrati za vse predmete; če bi vsakemu predmetu bila posebna beseda, bi trebalo manj marljivosti; saj bi se ponujale vse besede takoj z dotičnimi predmeti. Ker so pa izrazi za razne stvari ali bolj pristni ali bolj lepotični ali več pomenljivi ali blagoglasneji, morajo govorniku ne le vsi znani ampak tudi lahki in tako rekoč pred očmi biti, da lahko izmed teh najboljše izbere, ko se njegovemu mnenju pokažejo. Vem, da se nekateri sinonimnih izrazov na pamet uče, da jim tem ložje eden izmed premnogih na pamet pride, ali da rabijo, kedar so se jednega poslužili, če se kmalu potem zopet potrebuje, drug sinonimen izraz ogibuje se ponavljanju. Pa tako početje je otročje in trud je brezvspešen, pa tudi malo koristen; kajti na tak način se neka mešanica nakopiči, iz katero se lahko brez razločka vsak izraz porabi. Mi pa imamo premišljeno nabirati obilje besedij, ker težimo za krepko zgovornostjo ne za kričečo mnogobesednostjo. A to dosežemo, čitaje in poslušuje najboljšo tvarino. Kajti tako ne izvemo samo imena stvarij, ampak tudi, kateri izraz je na kakem mestu najbolj prikladen. Saj se skoraj vse besede v govoru rabijo, razve n malo nedostojnih izrazov. Se ve, da se pesniki jambov in stare komedije dostikrat hvalijo tudi zaradi onih izrazov, pa meni zadostuje ozirati se na mojo stroko. Vse besede razven omenjenih so neke na svojem mestu; kajti včasih je treba prostih in navadnih besed, in izrazi, ki nam se na lepših mestih grdi zdijo, so na svojem mestu, kdar predmet zahteva. Da se teh izrazov naučimo in ne le njihov pomen vzpoznamo, ampak tudi njihove oblike in naglase, da pristojajo kjer koli rabljeni, to zamoremo le z marljivim čitanjem in poslušanjem doseči, ker vsak govor vzprejemamo iz prva z ušesi. Iz tega je tudi razvidno, zakaj da so bili na kraljevo povelje otroci od nemih dojnic v samoti vzgojeni, ki vendar niso znali govoriti, če tudi so, kakor pravijo, nekatere ') Kvintilijan menda misli na dogodek, kateri pripoveduje Ilerodot (II, 2), daje dal Egiptovski kralj Psametih hoteč zvedeti, je-li katero ljudstvo starejše od Egipčanov, dvoje otrok vzrediti oddaljenih od človeške družbe. Ker sta ta revčeka frigijskemu jeziku podobno besedo bekos (= kruli, hrana) jecljala, mislilo se je da so Frigi starejše ljudstvo od Egipčanov. besede govorili. Nahajajo se pa nekatere take besede, ki z več glasovi toisto stvar pomenijo, tako da ni v oziru pomena nobenega razločka, katero besedo da rabiš n. pr. „ensis" in „gladius" (sablja in meč); drage pa, katere po pre-nosbi taisti pomen dobijo, če tudi so pravi izrazi za nekatere pojme, n. pr. ferrum in mucro (železo in ost.) (Dalje prih.) -- Jesenski podlesek. llčui poskus za višjo stopnjo večrazretlnic. Sestavil Anton Kosi. Vže se je poslovilo vroče poletje od nas in njegovo mesto prevzela je hladna jesen. Vsa narava postala je nekako jednolična. Travnike, ki so bili prej z mnogobrojnimi cveticami olepšani, pokosila je nemila kosa. Rastlinstvo, kar še ga je ostalo, nastopilo je novo dobo, dobo zrelosti. Rastlinski cvetovi izpremenili so se namreč v plodove, kojih nekateri nam donašajo mnogo koristi, kakor da bi nas hoteli odškodovati za preminule, ljube nam cvetice. — Toda brez vse lepote in brez vsega cvetja jesen vendar ni. Poglejmo še nekoliko tje na pokošene vlažne travnike kjer je zelena trava pomolila zopet bilke iz zemlje; tukaj zapazimo, da sveti travnik nekoliko rudečkasto in to prihaja od poslednje jesenske cvetice, od podleska. Kakor nam je spomladi veselja srce zaigralo, ko smo zagledali v meji prvo spomladansko cvetico, oznanovalko vesele vigredi: dišečo vijolico, tako se nam stori sedaj nekako milo, ko se oziramo po celih trumah bledorudečih cvetic. — Pač prava jesenska cvetica je podlesek! Pouk se prične. — Ker smo spomladi, ljubi otroci, precej natanko pogovorili dišečo vijolico kot prvo pomladansko cvetico, hočemo danes govoriti tudi v zadnjej jesenskej cvetici. Imenuj jo! Da, o podlesku hočemo tedaj danes nekoliko več izpregovoriti. *) Prej pa kot vam o tej cvetici kaj več povem, hočem razdeliti vse te rudečkaste cvetove, kar jih imam tukaj, med vas, da zamorete nekoliko tega, kar bodemo o podlesku rekli, tudi sami opazovati. Kako pravimo tej cvetici? Jesenski podlesek.**) Jeli to, kar tukaj vidite cela rastlina? Koliko delov razločujemo na vsake j rastlini? Kateri deli tičijo v zemlji? Kako pravimo steblu, ki je pod zemljo? Podzemeljsko steblo. Imenuj podzemeljska stebla? Korenika, čebul in gomolj. Katere rastline imajo koreniko, katere čebul in katere gomolj? Jeli opaziš tudi na podlesku tukaj kakšno podzemljsko steblo? Da in sicer gomolj z drobno čebulico na strani. *) Učitelj naj vže prej jednemu ali rečim učencem naroči, da mu podlesek z gomoljem vred v večem številu izklopjejo in v šolo prinesO. **) Gospod Fr. Kocbek, pišoč v 18. štev. letošnj. „Pop ", v Botaničnih listih o podlesku, pravi da so dali tej rastlini Savinjčani dvoje ime cvetu: ušivec, a plodu čeme-rika. Vredno se mi zdi na tem mestu omeniti, da imenujejo jesenski podlesek v Sicdišču in okolici: „hadžiiu", okolo Radgone: Pošl, ko so plodi podobni mošnji pa tudi „divji luk", okolo Ljutomera „cemerika" (ki pomeni prav za prav veratrum) in še podrugih krajih mu pravijo: smetnjak, gotobnjak. Podleskove liste imenujejo po nekaterih krajih „divja turšica" Pis. Podlesek ima tedaj v zemlji gomolj in čebulico, je gomoljasto-čebulasta zastlina. Kakšne podobe je gomolj? (Jajčaste.) Kakšna je čebulica? Majhna, drobna. Kje pa ima podlesek korenine? Na spodnjej strani gomolja in čebulice. Poglej, ter povej, kakšne so te korenine! Vlaknate. Reci lepo: Vlaknate korenine vise na spodnjej strani gomolja in čebulice. Kateri so mi prinesli podleske, naj vzdignejo roke! Ti J! Ki si podlesek odkopoval, povej nam, je-li tičal gomolj s čebulico globoko v zemlji? Da. Ce si gomolj nekoliko natančneje ogledamo, opazimo, da je na jednej strani nekoliko plošnat. Kaj pa opazimo na plošnatej strani? Majhen žlebek. V tem žlebku tiči na dnu drobna čebulica. Gomolj in čebuli in tudi spodnji del cveta obdaja rujava usnjata koža. O katerih delih podleska smo sedaj govorili? Povej vse, kar smo povedali o gomolju, čebulici in koreninah! Podlesek ima globoko v zemlji jajčast na jednej strani plošnat gomolj. Na plošnatej strani gomolja je nek žlebek, v katerem tiči drobna čebulica, noseča na zgornji strani cvet, a na spodnji koreninice. Hočemo sedaj o podleskovih listih govoriti! A kje so? Ali jih nisi tudi utrgal? Seveda jih nisi našel, jaz tudi ne. Ali pa mislite, da ta rastlina nima listja? Ima ga ima, in ravno to je pri podlesku čudovito, da cvete v jeseni, a njegovo steblo in listi prikažejo se še le prihodnjo pomlad. Vem da ga ni med vami, ki bi ne poznal podleskovega stebla in listov, saj ste gotovo že mnogokrat spomladi ruvali iz travnikov takoimenovani volovnik ali „divjo turšico", kakor imenuje prosto ljudstvo po nekaterih krajih podlesek. Kaj mislite, radi česa pravijo tem listom „divja turšica'-? Ker so podobni listom turšice ali koruze. Tukaj vam pokažem podobo podieskoyega stebla in listov! Koliko opazite listov. 3 — 4. So listi kratki ali dolgi? Dolgi. Poglej sem na podobo ter povej o steblu in listih vse, kar opaziš. Steblo je kratko, listi so pa precej dolgi in široki ter so podobni šmarničnim ali pa listom koruze. Kakšno podobo imajo? List je zelen. Pa še nekaj drugega bi opazili na pravem listu, kar vam na podobi ne morem pokazati, kaj neki ? Da je mesnat in da se sveti. Povej vse kar smo povedali o podleskovem steblu in listih! N! L! Kako se imenujejo podleskovo steblo in listi? Volovnik. — Kako jim pravi po nekojih krajih prosto ljudstvo? Zakaj? Sedaj si pa bomo ogledali tiste dele podleska, ki so potrebni vsakej rastlni, da zamore roditi plodove in kaljivo semo ! Kdo ve, kaj imam tukaj v mislih? Cvet, — Da, o podleskovem cvetu se bodemo tedaj razgovarjali. Imenuj dele cveta! — časa, cvetni venec, prašniki in pestič. Oglejmo si najpoprej čašo, oz. čašine liste. Kaj opazimo? Da ima podlesek samo jedno cvetno ogrinjalo. Kako imenujemo cvet, ki ima le jedno cvetno ogrinjalo? Enojni cvetni ovoj ali obodnik (Perigon). Imenuj rastline, ki imajo samo obodnik. Bela lilija, tulipan, itd. — Kakšne podobe more enojno cvetno ogrinjalo biti? More biti podobno ali časi ali pa tudi cvetnemu vencu. Kaj bodeš rekel o cvetu podleska! Da je podoben čaši. Podleskov obodnik obstoji iz 10—12cm dolge, spodaj valjaste, zgoraj pa trorobate cevi, ki je razdeljena zgoraj v šest 2 — 3cm dolgih okroglastih krp. — Iz kolikih delov obstoji cvet? Pokaži cev! Kakšna je taista zgoraj, kakšna spodaj? Ponovi, kar smo povedali o obodniku! Sedaj pa otrgajmo prav previdno vseh šest obodnih listov, jednega za drugim od drugih cvetnibf delov! (Učitelj naj pove in pokaže, da je treba cvetni list navzdol potegnoti, ker drugače se z listi otrgajo tudi prašniki, posebno tisti, ki so na cvetnih listih viši prirasteni.) Ko so otroci odstranili cvetne liste: kaj vidimo sedaj tukaj? Prašnike. Dobro. Koliko jih našteješ L! — Devet. — Jeli L. prav naštel? K! Ne, kajti podlesek ima samo 6 prašnikov. (Konec prih.) V zadevi „zaveze slovenskih učiteljskih društev" Prvo zborovanje „zaveze" se vsled raznih ovir, katere bode osnovalni odbor o svojem času navedel, ni moglo vršiti meseca septembra, kakor je bilo nameravano. Za isto zborovanje določili so se sedaj božični prazniki. Dan in vse drugo objavi se kasneje. * * -X- V „Popot." t. 1. str. 203. prosil je osnovalni odbor „zaveze" vsa slavna učit. društva, naj dopošljejo imenike, pravila in imena delegatov. Zal, da še nekatera č. društva niso tega storila. Ta se tem potom še enkrat vljudno prosijo, naj pošljejo zahtevane stvari. Za prvo glavno zborovanje „zaveze" izvoljeni so nastopni delegati: 1. Celjsko učit. društvo: Brezovnik, Gradišnik, Kocbek in Zupan. 2. Pedagogično društvo v Krškem: Oepuder, Furlan, Gabršek, Kokolj, Lapajne, Leveč, Michel Marija, Pleteršnik prof., Praprotnik A , Ravnikar, Romih, Travnar, Valenta, "VVessner Mar., Žumer A., Pire G., Povše Fr., Roz-mann J.. Valentinčič Ig., dr. Jos. Vošnjak, Zupan T. — — 8. Šmarijsko-rogačko učit. društvo: Blenk in Šetinc. 4. Sežansko učit. društvo: Benigar A., Koršid A , Kante in Bano Ivan. 5. Slov. učit. društvo za Koperski okraj: Bogateč in Finšgar. 6. Ljutomersko učit. društvo: Freuensfeld in Kovačie. 7. Savinjsko učit. društvo: Farčnik in Šorn. 8. Postojinsko učit. društvo: Dimnik, Cešnik, Kostanjevec, Fettich in Punčuh. IE? r a,"^ 11 a, „zaveze slovenskih učiteljskih društev." I. Svrli a zaveze. § 1. Svrha zaveze je združitev vseh na Spodnjem Stajarskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem uže osnovanih in v bodočo se osnujočih učiteljskih društev, da a) pospešuje') duševne in materijalne interese slovenskega učiteljstva, b) v pedagogično-didaktičnem delovanju dosežo jedinost in c) teže za vsem, kar zamore slovensko šolstvo povzdigniti. II. Sredstva. § 2. a) Zavezno zborovanje, katero se vrši vsako leto enkrat v kakem mestu, trgu ali v kakem drugem primernem kraju zgoraj imenovanih dežel, ter razpravlja v vseh zadevah, naznačenih v § 1., b) tesno občenje mej slovenskimi učiteljskimi društvi, c) vzdrževanje in podpiranje jednega pedagogičnega lista, ki služi v obljavljenje ukrepov in delavnosti zaveze. III. Sedež. § 3. Sedež društva je v Ljubljani. IV. Člani. § 4. K zavezi lahko pristopijo vsa učiteljska društva v § 1. imenovanih dežel. Člani teh društev so zajedno člani zaveze. § 5. Častnim članom zaveze postane lahko vsak, ki se je stekel izvanrednih zaslug za slovensko šolstvo in učiteljstvo v obče, ali za zavezo slov. učiteljskih društev. Častne člane predlaga upravni odbor v za veznih zborovanjih. V. Pristop in izstop članov. § 6. 1. Posamezna društva pristopijo k zavezi slov. učit. društev, ako to v svojem zborovanju sklenejo. Ta pristop naznaniti je pismeno upravnemu odboru, kateri o tem sklepa. 2. Pristop k zavezi vrši se lahko o vsakem času, vendar je donesek za celo tekoče društveno leto vplačati. 3. Posamezno učit. društvo izstopi iz zaveze, ako to v svojem zborovanju sklene in upravnemu odboru zaveze pismeno naznani. 4. Pojedina učit. društva smatrajo se izstopivšim, ako letnega doneska po trikratnem opominu ne vplačajo. VI. Dolžnosti in pravice članov. § 1. Vsako k zavezi pristopi vše učit. društvo plača na leto 10 kr. za vsakega pravega člana, za podpornega pa 5 kr. Visokost letnega doneska za pojedine člane lahko delegacija določi od leta do leta. 2. Letne doneske posameznih društev poslati je vsaj do konca julija upravnemu odboru. 3. Kadar katero društvo pristopi k zavezi, ima zajedno na upravni odbor poslati natančen imenik vseh članov s podatki krstnega in rodbinskega imena, bivališče ter prepis svojih pravil. 4. Po vsakem glavnem zboru posameznih društev naznaniti je novo izvoljeni odbor ter vse premembe upravnemu odboru zaveze. 5. Vsako društvo izvoli delegate za zavezno zborovanje in sicer: društvo do 10 članov voli 1 delegata, društvo od 10—20 članov dva, od 20—30 tri itd. 6. Vsak član v zavezi stoječega društva ima pravico v glavnih zborovanjih govoriti, predloge staviti, debate se vdeleževati in goste vpeljati s spora-zumljenjem prvosednikovim. 7. Pri sejah delegatov imajo le delegati pravico svetovanja in glasovanja, pri glavnih zborovanjih pa vsak član. 8. Vse dopise na upravni odbor poslati je franko. (Konec prih.) -4DSt-- Ir* oročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno u čilsko razstavo" Pedagogiškega društva v Krškem. (Dalje.) Ocene. Nemški nadueitelj Sigmund Berger v Novi Rožnici na Moravskem je spisal knjigo „Oesterreichs geschichtliche Jubilauinstage" in den Jahren 1882 und 1883, katere je založil Morie Perles na Dunaju, Stadt, Bauernmarkt II. Pisatelj nam jo je poslal na ogled. — Vsebina prvega dela je: 1. Die Entstehung Oesterreiehs. 2. Das Reich der Babenberger. 3. Das Interregnum in Oesterreieh. 4. Rudolf von Habsburg wird deutscher Kaiser und belehnt seine Sohne mit Oesterreieh, Steiermark, Krain, der vvindisehen Mark und Portenau. 5. Albrecht, der erste habsbur-gisehe Herzog in den osterreiehischen Stammlandern. 6. Das osterreichische Regentenhaus bis zur Gegenvvart. 7. Die 600jiihrige Gedenkfeier dieser Be-lehnung am 27. December 1882. 8. Gedieht: „Belehnung Albrechts mit Oesterreieh, Steiermark, Krain, der vvindisehen Mark und Portenau durch Kaiser Rudolf I." von Joh. Ladislaus Pyrker. Drugi del ima nastopno vsebino: 1. Der Beginn der Habsburger bis zur Theilung in die Albertinische und Leopol-dinisehe Linie. 2. Herzog Leopold III., der Biedere, der Begriinder der Leo-poldinischen Linie. 3. Geschichte Triesfs und dessen Anschluss an Oesterreieh unter Leopold III. 4. Die Topographie Triesfs in der Gegenvvart. 5. Die 500jahrige Gedenkfeier des Anschlusses Triest's an Oesterreieh und seine heurige Ausstellung. 6. Gedieht: „Ein Edelstein in Oesterreiehs Krone" von \V. Wenhard. Vsebina tretjega dela je: 1. Die Turkennoth in Ungarn und in den osterreiehischen Liindern. 2. Die erste Belagerung Wiens durch die Tiirken 1529. 3. Die zweite Belagerung Wiens und dessen Befreiung 1683. 4. Der 20 zboljša?" — govori g. Jos. Supanek jun. 4. Nasveti. K prav mnogobrojni vdeležbi vabi vljudno odbor. Vabilo k zborovanju ptujskega učiteljskega društva dne 8. novembra ob 7*11- uri dopoldne v okoliški šoli, Vzpored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Prostovoljno predavanje. 3. Nasveti. K obilnej vdeležbi vabi odbor. NATE< V.I I~ stv 403 Učiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli na Rečici se umešča definitivno ali tudi provizorieno mesto učitelja z dohodki po IV. plač. razredu. Prosilci ali prositoljice za to mesto naj svoje redno obložene prošnje vložijo potom predpostavljenega okr, šolsk. svčta do 5. novembra 1888 pri krajnem šolsk svetu na Rečici. Znanje slovenskega jezika je neobhodno potrebno. Okr. šolski svet Gor nji g rad, dne 30. septembra 1888. Predsednik: Netoticzha s. r. Stv 355 Podučiteljsko mesto. (Opetni razpis,) Na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Antonu sa umešča podučiteljsko mesto z dohodki III. plač. vrste in prostim stanovanjem (1 izba) definitivno ali tudi provizorično. Redilo obložene prošnje naj se vložijo potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta do 25. novembra 1888 pri krajnem šolsk. svetu pri sv. Antonu, pošta Reiehenburg. Okr. šolski svet Sevnica, dne 15. oktobra 1888. Predsednik: /i)'. 11 «(/if<'/' n. f. žtv 82°- Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli v Podsredi se umešča podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. razredu in prostim stanovanjem (1 izba) ali definitivno ali tudi provizorično. Prosilci za to službo naj svoje redno obloženo prošnje potom predpostavljenega okr. šolsk. svčta vložijo do 15. novembra 1888 pri krajn. šolsk. svetu v Podsredi, (Horberg.) Okr. šolski svet v Kozjem, dne 12. oktobra 1888. Predsednik: Ur. II~