285
Politične stvari.
Ustavaško nemško časnikarstvo na dunajskih
ulicah.
Ščurkoma teče nemška kultura*
Že enekrat smo svojim bralcem opisali obnašanje liberalnih nemških časnikov, kakor so „Neue fr. Presse", „Deutsche Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Tagblatt" in drugi, in smo pri več prilikah pokazali, da značaj teh Časnikov na svetu nima para, — da so jim najsvetejši občutki nenemških narodov nič, in da jih v narodnih, političnih, verskih in socijalnih zadevah vodi sama sebičnost. In kolovodji teh časnikov, kteri bi, ko bi po njih volji šlo, ves svet, ki ne trobi v njihov rog, s petrolejem požgali, se še v nesramnosti svoji s poštenostjo bahajo ter sebe na prestol moralistov povzdigujejo. Ce pa smo se mi ali drugi od judovske drhali nekupljeni, posebno slovenski časniki, postopili, o takih gnjilih prikaznih avstrijskega nemškega časnikarstva odkritosrčno govoriti, brž so nas „Tagblattni" nemčurski dopisuni dunajskih ustavoverskih časnikov ko tropa lovskih psov napadli in po svetu raznažali, da smo mrač-
njaki, divjaki in Bog vedi, kaj še, in da le njih liberalizem je nezmotljiva luč vse svobode in človeške sreče.
Unidan pa so se ti pridigarji „nemške omike" na dunajskih ulicah očitno stepli, in ta pretep dal je povod strašanskemu ravsu med ,,Deutsche Zeitung" — izrečenim organom pruske propagande - in pa med „Tagespresse", ktera pri nobenem koncu ni veliko več vredna od une. Tako strahovito sta si ta dva dunajska časnika v lase skočila, da naš slovenski jezik je pre-čist, predivičen, da bi imel izraze za vse psovke, s kte rimi sta se pred svetom pitala celi teden ta dva lista. Naj tedaj iz te „anthologije" nemških cvetlic podamo bralcem našim izvirne nektere besede, ki smo si jih nabrali iz omenjenih časnikov, ko sta drug druzega — Nemec Nemca — za lase grabila. Nate ta cvet nemške
„omike": „§d)tttifcblattf fredje Itrtte, jpljrpe, fattcrbnbe, er-barmlidjc !iid)te, Ijergelaufcne pmpc, elenbes §eltd)tcr, poli-tifd)c Spifjbuben, e^rlofe Jjallmtken, betutjictifd)e ©atmer, fatt-ksaerratljcr, falfdjtuerbnf, fPcflrtagerer, infame Jpaspilanietu ty6nMfd)e SpetdjelU&er, polUifdie JiuppUr" itd. itd
„L>eutfdje$ §erj! toaš t>er(cmgft 2)u mefyr?" *) In ko sta se ta dva časnika celi teden s takim blatom ometavala, je pisala „Tagespressa" proti „Deutsche Ztg." tako-le: „Ali smomiAvstrijanci že res tako globoko padli, da taki malovredni sleparji, tuji pritepenci, kteri doma na Nemškem nimajo jesti in zdaj naš avstrijski kruh žr6, — da taki ljudje, kteri so morebiti svojo domovino že izdali ali jo očitno prodajajo, smejo na naši zemlji Avstrijo imenovati največo smet na svetu, — da nam taka druhal sme nekaznovana v obraz pljevati" itd. Gori smo omenili pretep med vrednikoma „Deutsche Zeitung" in pa „Tagespresse". Naj na kratko zdaj povemo , kako je bil. — Hude pšice so iz „Tagespresse" letele na „Deutsche Zeitung" , ki so vrednika S t e i n-bacha tako razkačile, da je šel na dom k Gans-u-L u d a š i - u in ga na dvoboj klical. Gans ga je z grdo odpravil. To pa je Steinbach-a še bolj posadilo na konja; previdel se je s palico, ki je na koncu imela debel svinčen butek, z namenom, da klesti Gans-a po glavi, ako ga sreča na ulicah. In kmalu bila mu je za to prilika dana. Iz neke kavarne v ulicah sred mesta (Wollzeile) zagleda Steinbach memogredočega Gans-a; v tem hipu plane iz kavarne na-nj ter ga s palico vdari po glavi, vendar se je ta še toliko zavedel, da iz palice svoje potegne skriti meč, s kterim ga sune proti trebuhu. Se v6 da brž je bilo vse črno ljudi okoli nju, ki so ju mirili, pa priskočili so tudi policaji, ki so ju zajeli in na policijo tirali. Steinbach je obstal, da sije z namenom, Gans-aoklestiti, omislil ono prepovedano palico, Gans pa tudi, da se ni čutil varnega, ako ne bi imel meča v palici. —
To je na kratko popisan veliki škandal na javnih ulicah. Ljubljanski „Tagblatt" in „Laibacherica", ki sta o Jančjem ravsu popisala cele pole papirja, ne besedice ne črhneta o tem krivavem pretepu. Nam je to tudi vse eno, kakor bi nam bilo vse eno bilo ? ako bi se bila Steinbach in Gans do smrti poklala in še več druzih takih „omikanih" mož. Al čudimo se temu in ne moremo se načuditi, da „Laibacherica" — uradni časnik — in pa „Tagblatt", ki ne zabita popisavati vsako stopinjo, ki jo sem ali tje naredita nemški cesar ali nemški cesarjevič, ne blekneta o takem stališču dunajskega časništva, ktero ostro šibati je dolžnost vsakega avstrijskega časnika, kteri ne pritrjuje temu, kar si je iz Dunaja ravnokar drznil nekdo v „Leip-ziger allgemeine Zeitung" pisati tako-le: „@$ tft un$ cje*
*) Ljubljanski „Tagblattt4 in njegovi pisarji v dunajske časnike bi morebiti si mogli iz tega ,besednjaka" še ktero besedo izposoditi za svojo zalogo".
luitgen, ba§ fpejtftfd)e L)ej!erretd)ertfyum fo toett ju ettttourjctn, ba§ in ben beutfd^ett ^romttjen Sftemattb me^r ftdj fitr bett gortbeftanb Defterreidj'3 erfyiLt ober an bettfel&en gtoufct" (to je, „posreči!o se nam je, svojstveno Avstrijstvo izkoreniniti tako, da se v nemških deželah nihče več za obstanek Avstrije ne ugreje ali na njen obstanek veruje").
Komur se o taki odkritosrčnosti oči ne odpr6 kamo da Avstrijo tirajo velikonemški kolovodje, in zakaj da na vse kriplje delajo, da bi zadušili vse, kar ni nemško, — no, ta je slep na obedve očesi!
286