Poštnina plačana v gotovini. Glasilo jugoslovenske napredne omladine LETO IV. ŠTEV. 5 do lo. VSEBINA: B. B.: Sest let Jadranovega dela. — W.: VII. Kongres saveza jugoslovanskih srednje* šolskih udruženj. — C. S.: Prosvetne naloge dijaštva. (Konec.) '— D. S.: Mednarodni štu* dentski pokret. — S. B.: Vprašanje naše nacijonalne študentske zveze. — br.: Štu* dentovska kolonija v Parizu. — Vestnik C. T. — Jugoslovensko dijaštvo. — Slovan« sko dijaštvo. — Dijaštvo drugje. — Razno. Ponatis dovoljen le z navedbo vira. «Vidovdan» izhaja vsakega 15., razen julija in avgusta; eelolctno stane 40 Din, za dijake 30 Din, polletno 20 Din, oziroma 15 Din, posamezna številka 4 Din, za dijake 3 Din. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tomanova ulica št. 3. — Izdaja Centralno tajništvo jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije v Ljubljani. .Odgovarjajo: za konzorcij Vidovdana Jan T o n j a, za uredništvo Dolfe Schauer, za Delniško tiskarno, d. d. Miroslav Ambrožič. Vsi v Ljubljani, Natečaj za naše srednješolce l '• Uredništvo «Vidovdana» razpisuje za čitatelje svojega lista, ki so člani v C. T. včlanjenih srednješolskih društev, natečaj za tri najboljše izdelke sledečih tem: 1. Zakaj mi je potrebno dijaško društvo? V tem sestavku naj tckmovalec razvije svoje nazore o potrebnosti takih društev ter predlaga- kako naj bo društvo organizirano, da bo odgovarjalo stavljenim zahtevam. 2. O pomenu športa za mladino. Tekmovalec naj dokaže pomen športa vseh najvažnejših panog in predlaga način gojitve. > „ ^ 3. Iz dijaškega življenja. Tu naj tekmovalec v obliki leposlovne črtice očrta kak značilen in zanimiv do= godek ali daljšo dobo iz svojega dijaškega življenja. U. Za vsak gornji tema se bosta po zapovrstni kakovosti vposlanih izdelkov, ki jih bo presojala nalašč v to svrho sestavljena komisija, podeljevali dve nagradi, in sicer: K l.a) Narodna galerija in naročnina «Vidovdana» za leto 1925./26., b) Župančič, Veronika Deseniška in Rostand, Cyrano de Bergerac; k 2. a) Nogometna žoga, b) Pet knjig o športu; k 3. a) Tavčar, Cvetje v jeseni, Visoška kronika in Izza kongresa, b) Cankar, Podobe iz sanj in Cankarjev zbornik. Tako nagrajeni spisi se bodo po možnosti tudi objavili v naslednjih številkah «Vidovdana». III Vse sestavke je treba poslati najkesneje do 5. novembra 1925. (podaljšano mesto prvotno določenega 5. maja t. 1. na uredništvo «Vidovdana», Ljubljana, Tomanova " ulica 3, in morajo nositi geslo, ki naj bo v priloženi zaprti kuverti, opremljeno s točnim naslovom tekmovalca. Dela naj bodo jedrnata in kratka, vendar ne prekratka v škodo obravnavanega predmeta, ki ga je osvetliti po sedanjem stanju in z vidika vseh doglednih razvojnih možnosti. Pričakujemo mnogoštevilnega odziva s strani naših srednješolcev ter smo uverjeni-da smo branili pravično stvar, ko smo v prejšnjih številkah zavračali 6čitke o brez* brižnosti in nedelavnosti današnje mladine. Centralno tajništvo Ljubljana, Tomanova ulica 3, ima naprodaj sledeče brošure: „Mladim akademikom", Din 3’— „Iz naroda za narod", Din 5’— „Moderna družba in cerkev", Din 4*— Spomenica ,»Slovenija" Din I0‘— B. B.: Šest let ]adranovega dela. Nekaj podatkov in statistike s 3 tabelami, 4 diagrami in 4 slikami. UVOD. Šest let, dvanajst semestrov deluje «Jadran» med napredno omladino. Številka pove, da ni obletnica, ki bi dala povod kakemu priložnostnemu slavospevu. Nasprotno! Objaviti hočemo samo nekaj zanimivih statističnih podatkov iz prvih šestih let Jadranovega živ? ljenja, važnih ne samo za društvo samo, nego tudi za poznavanje naprednega pokreta med jugoslovansko omladino. Številke, pregledi, tabele in slike, ki jih objavljamo, so sestavljene v stremljenju, podati čim točnejšo sliko, društveno zgodovino v vseh ugodnih in neugodnih časih. Pričajo naj o resnem in smotrenem delu naše omladine: dejstva naj govcre našim prijateljem, da smo vredni prijateljstva in zaupanja, ki ga nam nudijo, nasprotnikom pa naj dopovedo, kako smešna so obrekovanja, ki jih z neobičajno vztrajnostjo grmadijo na društvo. ČLANSTVO. a) Članstvo vobče. Najjačje društvo v Jugoslaviji. 300 članov! — Odpadanje «gosposkih» študentov in komunistov. Članstvo pada. — Ustanovitev «Triglava». Njene posledice na «Jadranu». — Najnižje stanje. — Preobrat. — Porast srbohrvatskega elementa. — Tabela in diagram. Jugoslovansko napredno akademsko društvo «Jadran» zavzema po številu svojega članstva prvo mesto med ljubljanskimi akademskimi društvi in je obenem najjačje kulturno, politično neodvisno akademsko društvo v vsej Jugoslaviji. Že takoj s početka, ko je bila ustanovljena ljubljanska univerza, so se napredni, jugoslovansko orijentirani štu* denti trumoma jeli priglašati tajniku pripravljalnega odbora, in ob ustanovnem občnem zboru je štel iz «Slovenije» prerojeni «Jadran» preko 300 članov. Impozantno število, če primerjamo, da je takrat štela naša univerza jedva kakih 750 slušateljev. V «Jadran» so se vpis sovali vsi napredni študentje vprek; zato se ne smemo čuditi, da so marsikateri razočarani kmalu odšli. Med ležerni je bil primeroma visok procent iz ljubljanske takozvane «haute vclee» rekrutujočih se zastopa nikov slovenske aristokracije. Ti se povsem naravno niso mogli uživeti in asimilirati duhu demokratizma, ki je preveval «Jadran« od vsega početka njegovega obstoja. Odšli so tudi oni, ki so menili, da jim bo dal «Jadran» kot napredno društvo širokega razmaha v razvijanju in propagiranju «najnaprednejših», komunističnih nazorov. In končno so se umaknili iz društva tisti, ki so si o sebi stvorili mnenje, da so nekaj o 00 00 O o o o o o o 00 05 CO CN CN 00 CN a. o a. (N XJ 00 o 00 LO CO 05 CO co o 00 M 00 05 Tf co LO co CO LO o 'r* co Ch CO 00 M M 00 oo 00 co co O. 00 O CO 00 CO > oo oo O o o o o co 00 CO CO co CN o CN co o (M O o O a +-> 05 CO 00 O >U 00 00 co co co co co co co CN 05 co CN CN 05 co CN 05 05 CO CN co CN 05 O CN 05 co oo CO CN CO 00 o o co o iO CD O oo o> o o CN co co CN O CN co 00 00 co 00 CN co O) co co co 00 O CN CO CN CO CN O CN CN co iO CO O) CN CN CN co cr> CN co CN co c. 00 co co co o co co CN CN CO CO CO CO co CO CT> CO 00 co 00 00 CO 00 00 O CD cr> CN CN O co CD C0 co o o o o o o CD CN co co co d, CN CN VO CN 00 O o o o o 00 CN >o co CN CN CO o o o o >u co co co Stran 68. VIDOVD AN Letnik IV. posebnega in določeni, da igrajo prvo vlogo. Merjenje sil v društvu pa je pokazalo, da ne morejo zdržati koraka niti s povprečnostjo, zato 137b K iJOO ■200 1100 <000 1)00 Soo 700 6oo 500 400 jOO 100 <00 ° 1919/20 H)20/21 1421/21 1912/2) 11)21/211 1924/i} Primerjalni diagram Univerza — Jadran od ustanovitve univerze do poletnega semestra 1924./25. ...................... slušateljstvo univerze -----------------------članstvo «Jadrana» Opaža se več ali manj kontinirana linija gibanja Jadranovega članstva; večja izprememba je vidna v poletnem semestru 1921./22. ob ustanovitvi «Triglava». Linija gibanja univerzitetnega slušateljstva pada dosledno vsak poletni semester (izvzemši poletni semester 1919./20.), ker je razumljivo, če pomislimo, da mnogo štur dentov popusti v drugem semestru študij, bodisi vsled pomanjkanja sredstev, bodisi vsled prenapornosti študija. V splošnem pa se opaža naraščanje slušateljstva od leta do leta, v prvih semestrih strmejše, pozneje položnejše. so si rajši rešili sainoustvarjeno glorijolo na ta način, da so se osamo* svojili, in tako jih še danes zasledimo na čelu tega ali onega pokreta, naperjenega dosledno proti «Jadranu», ki dobi že vsled tega pečat neresnosti in frazerskega diletantizma. Ostali pa so v društvu demo* ( \ \ / / s \ / / / / N N / / / / / / \ s / \ / \ 1 1 1 1 1 1 1 . Letnik IV. VIDOVD AN Stran 69. kratično čuteči iskreni in svobodomiselni Jugoslovani. Ob prvem občnem zboru začetkom poletnega semestra 1919./1920. je štel «Jadran» 173 članov. Proces vrenja in čiščenja je sicer že dosegel kritično stopnjo, vendar pa se je nadaljeval — čeprav v dosti manjši meri -— še ves poletni semester 1919./20., in tako se je stanje članstva znižalo na II. rednem občnem zboru na 156 — najnižje število v historiji «Jadrana», če izvzamemo prve štiri semestre po ustanovitvi «Triglava», ki se je v početku rekrutiral domala zgolj iz bivših Jadranašev. V naslednjih semestrih je «,Tadran» dosegel zopet svojo prvotno višino in jo celo v poletnem semestru 1921./22. znatno nadkrilil (187). Zanimivo je dejstvo, da je v tem času mogočno prevladoval slovenski element, ki je ob svcjem najnižjem stanju (VI. semester) beležil 7594 %, ob naj* višjem pa dosegel celo 9653% celotnega članstva. To razmerje se je bistveno izpremenilo, ko je vsled ustanovitve «Triglava» spomladi 1922. padlo število članstva na 139 (VII. semester), kar je umevno, ker so prestopili v «Triglav» zgclj Slovenci. Številčne posledice ustanovitve novega naprednega akademskega društva na ljubljanski univerzi so bile na «Jadranu» vidne jedva #dva semestra (v poletnem semestru 1922./23. je štel «Jadran» 138 članov — najmanjše število tekom prvih dvanajst semestrov): že v zimskem semestru 1923./24. se začne gra« fična linija njegovega članstva dvigati, sprva počasi, v naslednjih semestrih pa vedno strmeje ter doseže svoj absolutni višek v poletnem semestru 1924./25. (189). Toda dcčim je, kakor omenjeno, v prvih semestrih sestojal gre s društva iz Slovencev, opazimo takoj po od« cepitvi poznejših «Triglavanov» relativni in absolutni padec članov iz Slovenije ter simptomatičen porast ostalih Jugoslovanov. Novo razmerje se je takoj ustalilo: v poslednjih petih semestrih se je od« stotek Jadranašev iz Slovenije stalno gibal med ozkima mejama 62 in 67 %. Ustanovitev «Triglava» je torej «Jadran«, da se tako izrazimo, izkristalizirala v smeri jugoslovanstva. Smelo si laskamo, da niso v nobenem kulturnem akademskem društvu v vsej Jugoslaviji zastopana vsa tri jugoslovanska plemena v tako izenačenem razmerju, kakor baš v «Jadranu». b) „Jadranaši“ po fakultetah. Prevalenca tehnikov. Njih zmisel za organizacijo. — «Triglav» in juristi. — Padanje medicincev. Vpliv proti «Jadranu» naperjene agitacije. — Rapidno nazadovanje filozofov. Vedno manj naprednih študentov na filozofski fakulteti. Nezmožnost filozofov za organi* zacijo. — Diagrami in tabela. Z najvišjim odstotkom je zastopana v «Jadranu» že takoj od usta« novitve društva tehniška fakulteta. Tehniki rastejo v «Jadranu» razmeroma celo bolj kakor na univerzi. Vzrokov temu pojavu je več. Redno in izredno članstvo .Jadrana" v letih 1919. do 1925. O M 3 0 1 1 1 1 1-78 09-1 216 t"- r1 CS 1 1 LO CN CN CN CN Q £3 1 1 1 1 « co 1 1 '!^P < i H « c c 0 1 41-04 % 36-84 37-85 43-79 43-85 53-95 50 00 58-63 ,59-60 ? i CO CO Oi CN CO i W u ■3 0 ; 0 16 77 6S-81 127-49 30-51 26-03 09-frS CO 00 10 21-74 23-45 23-18 1 99-61 20-11 CZ KJ CJ 0, s *co 29 C\, 47 54 'SP 46 22 30 34 35 35 38 2 :E 2. 0 C 1 £ O OO CO CN 00 S lO LO Gi CS co CO 03 00 CN CO O h- c ^ > N iZ 0 © CJi CN 00 lO co LO CN CN 00 CO co ir i •* CO c^i < c« 0 | | 1 00 lO 13 00 00 lO Tt* O 00 0 CO 00 co O LO N to •e •■o O — — lO LO co rp z £ = KJ <0 ! 1 1 CN CN IX Vi 00 u* — c i I i 10 r^- O t"- t'~- 03 t"- CO 03 CN Tf LO CO t"- cs CO co TP CO co Jzr 3 O g«S 0' 1 l CN CN 03 03 03 CN 22, < 0 > 0 0 1 1 0-58 r- 10 b OO 2-23 Tp O ib 5 08 7-58 lO 03 10-11 CN lO 03 ec >CJ CJ a ~ — ‘0 3- CD> <0 1 1 -"1 CN ^P 12 00 18 X O S E 0 96-53 95-51 co 00 00 89 82 83-43 75 94 59-71 63-76 65-52 68-99 61-24 06-19 :=* E S <3 -5 y 1 P -C »Co 167 1 \6Pl 151 159 142 55 OO 00 95 101 § CN r- Od teh članic 0 7-51 8-33 00 co Tp 4-52 6 51 03 ^P h- 09-e 5-08 4-83 4-65 O LO TP Tp cs tp ^3 13 13 00 OO 14 vi 00 00 (■pajzj ui 'paj) j DJUBJD Ul A0UCJ3 co 156 177 169 187 139 00 co 145 151 178 189 O CC ! 0 1 CN O CN CN CN CS CN CN CN co CN co CN CN Tp CN LO CN LO CN g -5 Ui O i (Ji O CN O CN CN CN CN CN CN CN CO CN co CN ^P CN TP CN Sl (2 (/) O E a c/3 S E : M C a> O Oh S Vi E N C 35 O a, 2 0 Cu : ^ CN co Tp lO CO r-~ 00 Oi 0 = CN Letnik IV. VIDOVDAN Stran 71. Predvsem prispevajo k visokemu procentu člani iz južnih krajev naše države, ki prihajajo v Ljubljano skoraj izključno študirat tehniko. Drugi vzrok je v tem, da je ljubljanska tehniška fakulteta po pre« težnem delu orijentirana v naprednem in jugoslovanskem pravcu. fo Sc JO 6c S° 1.20 ota le približna Razen «Gospodarske zadruge« ima napredna akademska omladina še drugo podporno inštitucijo, «Centralno akademsko podporno dru= štvo» (C. A. P. 'D.). Le=to je bilo istctako ustanovljeno na pobudo «Jadrana». V njegov delokrog spada predvsem podeljevanje podpor in brezobrestnih posojil. UPRAVA JADRANA". Pomanjkljiv upravni aparat v prvih semestrih. — Delitev dela. — Raz= širjenje centralnega odbora, osnovanje odsekov. — Nad ena tretjina članov aktivno zaposlenih. — 22 občnih zborov, 259 sej. H koncu menda ne bo odveč, če izpregovorimo par splošnih besedi o Jadranovi upravi. V prvih početkih je bil «Jadran», čeprav je bil že takrat po številu članstva največje društvo na ljubljanski univerzi, upravno na zelo šibkih nogah. Vsa peza društvenih poslov je ležala na ramenih odbora desetorice članov, ki so ogromno delo, kakor ga zahteva tako veliko društvo, le z veliko požrtvovalnostjo zmagovali. Zato ni čuda, da je preobloženi aparat včasih tudi odpovedal. Toda od semestra do seme« stra, cd leta do leta se je stanje boljšalo. Uveljavljal se je vedno bolj princip delitve dela, ki je imel še to prednost, da se je članstvo v čim* dalje razveseljivejšem številu uvajalo v aktivno društveno delovanje ter se na ta način vživljalo v društvo. Centralni odbor se je tekom semestrov pomnožil za dva člana: II. podpredsednika in zapisnikarja (kot III. tajnika). Ustanavljale so se sekcije, ki so jih vodili na občnih zborih izvoljeni načelniki s kooptiranimi odborniki. Tako je polagoma naraslo število Jadranovih upravnih in sekcijskih odborniških mest na tako impozantno armado, kakor jo ima težko še katero drugo aka; demsko društvo v Jugoslaviji. Naj jih naštejemo: 1. predsednik; 2. I. podpredsednik,^ 3. II. podpredsednik; 4. I. tajnik; 5. II. tajnik; 6. blagajnik; 7. I. knjižničar; 8. II. knjižničar; 9. čitalničar; 10. gospodar; 11. zapisnikar; 12. arhivar; 13,—19. sekcije: kulturno* znanstvena, dramska, glasbena, sokolska, šahovska, tiskovna, zabavna in sekcija za vnanje zadeve (njen načelnik je vsakokratni I. podpred* sednik); 20.—24. peteročlansko društveno razsodišče; 25. društveni tožitelj; 26.—28. tročlanski revizijonalni cdbor. Ako prištejemo k temu še po 3 do 4 odbornike posameznih sekcij in 4 na občnem zboru izvoljene namestnike upravnih odbornikov, vidimo, da je v «Jadranu» aktivno udeleženih okrog 60 članov — ena tretjina društva! V e* čina ljubljanskih akademskih društev nima niti toliko članov, kolikor je v «Jadranu» samo odbornikov! Pri tem niti nismo omenili neštetih delegatov, ki jih «Jadran» vsako leto odpošilja v razna druga društva kakor «Centralno tajništvo«, «Gospodarsko zadrugo», «Centralno aka= demsko podporno društvo« (C. A. P. D.) itd. Z lestemi se število aktivno zaposlenih Jadranovih članov zviša na najmanj 80. — «Jadran» vrši tudi v tem pogledu veliko delo med svojim članstvom: saj vzgaja letno okrog 80 članov v organizatoričnem delovanju, jih uči javnega nastopanja in jih tako pripravlja za bodoče javno udejstvovanje. Za zaključek še par številk o društvenih občnih zborih in sejah. Ustanovni občni zbor «Jadrana», ki je zamenjal prejšnje ime «Slovenija», se je vršil dne 22. januarja 1920. Od takrat pa do danes se je vršilo 11 rednih in 11 izrednih občnih zborov. Sej je bilo pred usta; novnim občnim zborom 17, c d teh 16 rednih in 1 izredna. Po ustanovnem občnem zboru so seje po semestrih razdeljene takole: rednih izrednih zimski semester 1919./1920. 16 2 poletni semester 1919./1920. 6 2 zimski semester 1920./1921. 14 2 pcletni semester 1920./1921. 16 2 zimski semester 1921./1922. 15 8 poletni semester 1921./1922. 20 4 zimski semester 1922./1923. 17 4 poletni semester 1922./1923. 24 3 zimski semester 1923./1924. 18 3 poletni semester 1923./1924. 26 1 zimski semester 1924./1925. .18 4 poletni semester 1924./1925. (do 17. septembra t. 1.) 16 1 1919. do 1925. 206 36 Če k temu prištejemo še 16 rednih in 1 izredno sej'o, ki so se vršile pred ustanovnim občnim zborom, dobimo skupno 222 rednih, 37 iz= rednih, to je skupno 259 sej. SKLEP. Statistika o društvenem delu, ki smo jo na kratko očrtali v gornjih člankih in člančičih, ne more nuditi popolnega vpogleda v celotno društveno delovanje. Zakaj vsi ti podatki, vse številke in tabele so le indici, so le vnanji znaki pravega uspeha našega društva: vzgoje članov v zmislu društvenega programa. Statistika tega, notranjega dela je danes nemogoča. Podala nam jo bo šele bodočnost. In ta bo pokazala, da je «Jadran» ustvaril generacijo pravih, delavnih Jugoslovanov, ki se bodo zavedali, da je poleg izvrševanja življenjskega poklica njihova najsvetejša dolžnost služiti državi in narodu. Bodočnost bo našo vero potrdila. Človeško srce je nemirno in bo nemirno, dokler se ne zedini z Večnim ciljem. A ta nemir je oče dela in dejanj, to hrepenenje je grm, iz katerega reže usoda šibe za vsakega. Kdor hoče skozi življenje tako, da bo rodil sad, ta bo bičan. Cvet, ki se smeje v sami pomladi — s prvim vetrom odpade — ni še nikoli rodil sadu. Kdor se boji vročega solnca in treska, ni živel. Dnevi brez viharja, brez koprnenja, brez ran in krvi — nanizani drug na drugega, niso življenje — ampak koledar, pratika. Ko mine leto, se vržejo v koš, da se z njimi zakuri. Pa ogrel se ob tem ognju ne bo nihče ... Kogar pa zgrabi usoda in ga prikrivi — ne enkrat — k tlom, pa se v trenutku, ko bi imelo počiti v križu, dvigne s silno močjo ter hodi pot naprej — ta živi življenja vredno življenje. Fr. S. Finžgar. W.: VII. Kongres Saveza jugoslovanskih srednješolskih udruženj. Začetkom letošnjih šolskih počitnic se je vršil v Beogradu kongres S. J. S. U., ki zastopa med srednješolci idejo popolnega narodnega in državnega edinstva. Od svoje ustanovitve, od I. kongresa, ki se je vršil leta 1919. v Celju, je savez neomajno in uspešno širil skozi nekaj let svoj nacijonalni in kulturni program ter si je zlasti v južnih krajih s svojim poslanstvom pridobil mnogo zaslug in simpatij. Kmalu je večina organizacij v državi priznavala njegov program. Radi preobsež= nosti je nato nastal zastoj, ki ga ni mogla odpraviti nobena preureditev. Kongresi koncem prvih treh šolskih let so pa kljub temu bili složna in sijajna manifestacija srednješolske omladine za nacijonalno, kulturno in napredno misel. Na četrtem kongresu leta 1922. so pa separatistična gibanja v naši državi našla odmev tudi med dijaštvom. Prejšnjih organizatorjev in delavcev ni bilo več v srednješolskih vrstah, kar sp je povsodi globoko opažalo. V društva in upravo so se vrinili dijaki, ki se niso strinjali s programom Nastala so prerekanja in notranja borba o narodnosti, jeziku in pisavi. Savez je vidno propadal. Borba je dosegla svoj višek na četrtem in na petem kongresu je nastal celo prelom. Nastala sta dva saveza, ki sta se pa združila zopet na šestem kongresu, zlasti s pomočjo slovenskih delegatov, ki so vztrajali in vodili borbo na stališču čiste jugoslovanske ideje. • Postavljen je bil nov temelj savezu, ki mu je bil prerokovan pogin, oživela so udruženja in vzpostavljeno je bilo glasilo. Najmočnejše gibanje so razvila društva v Sloveniji in si ustanovila močno organi* zacijo Župo S. J. S. U. za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Župna Organizacija je pokazala svojo moč o Binkoštih, ko se je ob mnogo« brojni udeležbi članstva in delegatov vršil prvi njen občni zbor. Tedaj so tudi delegati sklenili, da se zopet k stari sili dvigne savez, ki kljub pomlajenju društev ni razvil nobenega delovanja. Kot je bil savez zasnovan iz Slovenije, tako naj tudi sedaj naša društva postavijo savez na noge. S tem sklepom je odšla 20članska delegacija v Beograd na VII. kongres S. J. S. U. in je vsak delegat zastopal 82 v župi organi* ziranih članov. Kongres se je začel 6. julija v dvorani nove univerze v Beogradu. Navzočih je bilo ob otvoritvi 41 delegatov, a niti eden iz Hrvatske, čeprav so bila društva vabljena. V prostorni dvorani je bilo tudi nekaj beograjskega dijaštva. Delegati so se takoj med seboj pomešali in nastala je splošna živahnost. Zasedanje se je zakasnilo, ker so še vedno prihajali delegati in kritizirali C. U., ker ni poslala pravočasno naznanil o kongresu; zato da je tudi tako slaba udeležba. In res so še drugi dan prihajale brzojavke in pisma, v katerih društva pozdrav* 1 j a j o zborujoče in obžalujejo, da se kcngresa ne morejo udeležiti', ker jim sploh ni bil javljen. Ravno tako so med zborovanjem prihajali delegati, tako da je bilo končno navzočih 67 delegatov, pcleg ostalega članstva. Predsednik S. J. S. U. Miodrag Stajic je otvoril kongres v lepem govoru in je po formalnostih proglasil dnevni red. V imenu verifikacij* skega odbora je tovariš Dimitrijevič podal poročilo, nakar je bilo nekaj mandatov po burni debati razveljavljenih. Že tu so padali očitki proti upravi, češ, da je ona kriva vsega nereda, da ni pokazala nikakega uspeha, čeprav so društva dobro delovala. Predsednik Stajic se je težko branil mnogoštevilnih očitanj1 in napadov in vodil kongres, kar mu je članstvo poverilo. Ogorčenje je še naraslo, ko je govoril o omladini SHS tako, da je ko!maj megel podati v miru poročilo C. U., ki je pokazalo trnjevo pet odbora, v kolikor je sploh ta delal. Njegova izvajanja so bila sledeča: Centralna uprava je morala začeti vse izneva in bi še šlo1, če bi savez ne izgubil toliko na ugledu. Nikdo ni verjel več v njegov obstoj, pravila niso bila potrjena prej, dokler ni za dr. Korošcem postal prosvetni minister g. Pribičevič, kar se je pa zgodilo šele sredi drugega semestra. Savez ni imel niti svojih pro* storcv in so odborniki delali vse doma. Velike težkoče so povzročale finance. Denarja ni bilo in če ne bi pomagala družina «Vuk Karadžič», bi savezno glasilo sploh ne izšlo. Nato je poročal o glasilu in se je za trud zahvalil uredniku Dimitrijeviču. Na 95 udruženj je razposlal pozive za vpis v savez in razgovore je vcdil s klubotn «Janušič» radi pristopa. «Janušič» je odgovoril, da imajo društva v tem oziru proste roke, a se nikako udruženje ni prijavilo. Radi korespondence omenja, da jo je vodil sam in da je bil v stalnih stikih samo z «Janušičem» in s tov. Iskro, predsednikom župne uprave v Ljubljani. Tu je stavil organizacijo za vzgled drugim čliuštvom. Nato je poročal o delovanju posameznih odbornikov in je končno pozval vse k nadaljnemu delu in pripomoči, da bo savez tudi na zunaj predstavljal ono moč, ki bi jo lahko po svojih zelo agilnih društvih. Po poročilu se je vnela vsestranska debata, ki je postala mestoma zelo burna. Natančno je bilo poročilo prerešetano in vsi debaterji so se strinjali v tem, da bi savez stal na višji stopnji, če bi uprava le količkaj delala. Govorniki so priznavali vse težave, ki jih je imela, a a bi jih lahko premagala. Zasedanje je bilo nato prekinjeno in preloženo na popoldne. Medtem so se vršili razni sestanki, kjer se je debata nadaljevala. Popoldne se je hrupna razprava nadaljevala in končno je bil absolutorij s štiripetinsko večino odklonjen. Za predsednika kongresa je bil nato soglasno izvoljen Iskra Vekoslav, ki je po kratki zahvali prešel na dnevni red, pomiril članstvo. Zopet so bili nekateri došli delegati veri* ficirani, nakar je kongres predlagal in z navdušenjem sprejel, da se pošljeta pozdravni brzojavki Nj. vel. kralju in ministru Pribičeviču. Kongres je nato razpravljal o poslovniku, po katerem naj bi se savezna uprava ravnala. Za stvorjenje poslovnika je bil izbran poseben odbor, ravno tako za resolucijo. Delegati so se nato v pomešanih skupinah razkropili po mestu in mnogi so med seboj sklenili trajna prijateljstva. Zagotavljali so si medsebojno pomoč pri izvedbi programa S. J. S. U., da bo prihodnji kongres mnogo boljši. Drugega dne sta odbora izvršila svoje delo. Tovariš Iskra je nato podal poročilo o novem poslovniku, nakar je bil ta v posameznostih in v celoti sprejet. S poslovnikom je določen delokrog uprave in njeno notranje poslovanje. Zanimiva je točka, ki določa poleg stalnih revizorjev za revizorje tudi predsednika župnih uprav. Tekom zboro* vanja so še vedno prihajali novi delegati, ki pa niso bili verificirani, ker ni bilo nikakih sporov več in se je vse soglasno sklepalo. Pri debati o nadaljnem delu saveza je bilo sprejeto mnogo pred= logov, zlasti je bilo govora o hrvatskih društvih in o župnih upravah, ki bodo vse organizirane po istem načelu kot ljubljanska. Ddbro za= snovan govor je imel tov. Dimitrijevič, ki je govoril o orijentaciji mladine, bodočnosti saveza in listu «Preporodu». Pri debati, ki je sledila, je bilo sklenjeno, da list izide vsaki mesec in tiskan tako, kot bo predložen v redakcijo. Naslov pa bo enkrat v cirilici, enkrat v latinici. Tovariš Maksimovič iz Kragujevca je pa podal v daljšem govoru svoje mnenje o literarnih društvih, ki nimajo uspeha, se naj razširijo na druga področja, nakar j!e govoril o novih literarnih smereh. Popoldne so še vršile volitve nove uprave in je bil soglasno izvoljen za počastnega predsednika akad. Jovan Dimitrijevič in za predsednika z omejenim delokrogom Zvezdan Vujadinovič. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: VII. kongres Saveza jugoslovanskih srcdnjcškolskih udruženja jednodušno je osudio nerad bivše uprave, jer nije održavala bližu vezu sa udruženjima, kao i iz drugih razloga. Svi su se govornici izjasnili za snažno delanje na zbližavanju srednješkolskih udruženja u odlučnu borbu za jugoslavensku misao. Kongres i nova uprava stoje na sta* novištu socijalnih pokreta, ko ji su u skladu sa potpunim državnim i nacijonalnim jedinstvom, a osudjuje svaki separatistički rad. Stoga pozivaju svakoga omladinca i svako srcdnješkolsku udruženje da stupi u savez i da združeni i zbratimljeni rade na opštem cilju, kako bi se i praktičkim i realnim putem došlo do vere, da smo mi jedan narod i da medju nama nema nikakvih rasnih razlika. Omladina ne zaboravlja ni svcju porobljenu braču i sprovodeč svoj program zbližava i sa njima, i želi, da ih uskoiro vidi u zajedničkom radu na programu saveza. Predsednik kongresa Iskra je nato zaključil kongres, pozivajoč dej legate,k izpolnitvi obljub, da bo savez res nekaj veljal. Proti večeru so udeleženci med prisrčnimi govori in petjem odšli na Topčider, od koder so odšli v mesto na prijateljski poslovilni večer, ki jte medsebojne vezi še bolj utrdil. Drugi dan sta bila predsednik saveza in predsednik kongresa pri gospodu prosvetnemu ministru, mu predala r.esolucijo in ga naprosila še za nadaljno naklonjenost. • Kongres je bil nekak mejnik propadanju naše srednješolske na= cijonalne organizacije. Savez bo zopet napredoval, za kar je porok navdušenje in enodušnost navzočih delegatov, ki so med seboj v stalni korespondenci in se vzajemno podpirajo. Ako bo delo tako napredo« valo, kot je dosedaj v tem kratkem času, bo prihodnji kongres v Skoplju ali v Ljubljani res reprezentant jugoslovanske srednješolske omladine in njenih posvečenih idej. C. S.: Prosvetne naloge dijaštva. (Konec.)' Povsem drugačen pa se mi zdi položaj dijaštva v počitnicah. Tedaj se razkropi mladina iz svojih šolskih središč po naših malih mestih in vaseh. Svoje počitnice preživi večina v domačem, rojstnem kraju. Iz mladega so mu znane že te krajevne razmere in lahko mu je neposredno občevati z ljudmi. Navadno pa se dogaja, da se študent za svojo okolico ne briga, marveč se drži odtujeno in malomarno. Pogosto se ravno oni, ki so se iz širokih plasti povzpeli do večje izobrazbe, najs manj užive v dušo narodovo, ker so pač prevzeli le racionalistično vsebino, formalne prvine kulturnega življenja. Široke plasti so tvorba s svojo posebno zakonitostjo. S hladnim razumom se jim ne da približati, nego treba- najti sozvočja in sorodnosti z njihovo dušev* nostjo. Tako intimno se poglablja v svoj narod danski študent. Svoje počitnice preživlja zunaj na deželi ob trdem žuljavem delu — enak med enakimi. Popolnoma se prilagodi razmeram in ljudem. Z ljud^ stvom občuje neprisiljeno in vpliva s svojo osebnostjo, ne da bi okolica čutila kako tendenco. To delo izvira res iz čistega idealizma in ne more zgrešiti cilja, četudi se uspehi ne pokažejo takoj! Enak globoki zmisel in aktivna ljubezen za delo med narodom mora prcnikniti tudi v našo omladino. Študent v svojem domačem kraju je pijonir za našo stvar in pri svojem prosvetnem delu moramo računati v prvi vrsti nanj. Izkušnja je namreč pokazala, da se prosvetno delo nikakor ne da dirigirati iz kakšnih središč in spojiti v roki ene same organizacije, nego ga je treba razdeliti na ozke kroge ljudi, ki delajo v svojem neposrednem okolišu in se ravnajo po svojih izkustvih. To izkušnjo je prestalo tudi Centralno tajništvo. Njegovi ustanovitelji so si zamislili, odsek «Prosveto» tako, da organizira in vodi vse pro= svetno gibanje napredne omladine v Sloveniji. Izkazalo pa se je, da tudi najsposobnejši načelniki tega načrta niso mogli uresničiti, temveč so zagrabili prosvetno delo pri temelju, t. j. delali so osebno tam, kjer so poznali razmere in ljudi. Zato se je opustil odsek «Prosveta». Mesto njega se je uvedel poseben prosvetni referent, ki pa je le nekak statistično^evidenčni organ, dočim se pobuda za prosvetno delo pr e* pušča posameznim društvom. Hišo moramo torej zgraditi pri temelju, ne pa začeti pri strehi. Kako pridemo do cilja? Iz naših dosedanjih izvajanj sledi, da moramo prenesti težišče našega gibanja na posameznike, oziroma ozke kroge ljudi. Prednost bomo dajali tudi tu organizaciji. Kjerkoli je v kakem kraju več dijakov, bodisi srednješolcev ali visokošolcev, naj se strnejo v lokalni krožek in si izdelajo krajevnim razmeram primeren načrt. Pripravljalna dela se naj vrše že med šolsko dobo, tako da je stvar na početku počitnic že dozorela in treba pristopiti le še k uresničenju. Če se bodo taki krožki stalno vzdržali, bodo šele postavljeni resnični temelji našega ljudskoizobraževalnega dela, in ko bomo vso Slovenijo prepregli z nizom takih majhnih udruženj, bomo šele lahko govorili o centralizaciji prosvetnega gibanja. Združujemo pač nekaj že obsto? ječega, ne pa kakih imaginarnih, še v zraku visečih stvari. Kakšne naloge naj vršijo ti krožki? To je presojati vselej indivi* dualno, po razpoložljivih sredstvih in krajevnih okoliščinah. Po* sameznik lahko predava, če je glasbenik naj podučuje petje ali godbo, dekleta naj uče ženska ročna dela ali gospodinjske posle. Opozarjam zlasti našo žensko mladino na lep vzgled mladih Hrvatic*Primork, ki so za časa vojne hodile po siromašnih vaških hišah in učile narod o higijeni stanovanja, o vzgoji dece, o negovanju bolnikov itd. Kjerkoli so našle nesnago, so očistile hišo, oprale perilo, umile deco. S svojim ljubeznivim postopanjem so utrjevale čvrste vezi med preprostim narodom in izobraženci. Poudarjam to zato, da izpodmaknem tla raznim predsodkom, ki vladajo pri naših dekletih. Resnična emanci; pacija nalaga tudi dolžnosti. Dijaškim društvom pripada odlična naloga, da tudi našo ženo pritegnejo k socijalnemu delu. Ni potrebno, da naši krožki izvrše vse delo sami: Često bo dovolj, da dajo samo inicijativo in pobude za kako nalogo že obstoječe kras jevne ali druge organizacije, oziroma pritegnejo primerne ljudi izven svojega kroga. Ni dvoma, da bi marsikatera dobra misel, ki bi jo zanetili naši študentje, našla ugodnih tal. Vselej pa naj dela študent roko v roki z učiteljem. Za nas ostane učitelj omladinec tudi potem, ko zapusti šolsko klcp. V njem bomo iskali oporo, da zasidramo svoje delo trajno, kakor iščejo naši nasprotniki zaslombe v duhovnikih. Naš učitelj pa naj ne izgubi izpred oči velikega vzgleda danskega učiteljstva, ki je pred dobrim polstoletjem ustvarilo divno organizacijo danske ljudske prosvete. Kot temeljno načelo je treba postaviti, da je prva naloga vsake take akcije ustanovitev javne ljudske knjižnice, kjer taka še ne obstoja. Vsak večji kraj mora imeti svojo knjižnico, ki naj bo stalno oporišče, okoli katerega naj se osredotoči vse ostalo izobraževalno delo. Ista misel je vodila tudi češkoslovaško republiko, ko je takoj po osvobojenju pričela obsežno akcijo za ljudsko prosveto. Minister Habermann je izdelal zakon, katerega prvi člen se glasi: Da se izpopolni in poglobi izobraženost vseh vrst prebivalstva, se morajo v vsaki občini osnovati javne knjižnice z vzgojnimi, poučnimi in zabavnimi deli, ki imajo pravo notranjo' vrednost. Zakon je sprejel parlament 22. julija 1919. in je danes že skoraj povsod uresničen. Tako pojmuje važnost ljudskih knjižnic mož, ki se je povzpel od preprostega delavca do najvišjega položaja v državi! Pri nas, žal, država ne vrši takih prosvetnih nalog, dasi je potreba brez dvoma večja nego pri Čehih. Ostanemo še za enkrat pri zasebni inicijativi. Prva naša skrb bodi tedaj ustanavljanje ljudskih knjižnic. V ta namen treba vložiti vsa sredstva in sile ter pridobiti vseobčo pažnjo, potem šele pride na vrsto dramatično, pevsko, glasbeno društvo, Sokol itd. K sklepu hočem še enkrat poudariti glavno misel: kaj je prosvetna naloga našega dijaka. V našem ljudskem vzgojstvu pogrešamo često jasnosti in smotre« nosti, ker si njegovi organizatorji niso postavili jasnih ciljev in brez njih seveda niso mogli poiskati najboljših potov. Vobče velja molče priznano geslo: delo radi dela samega in zaradi lastnega ugodja, ne pa stremljenje h končnim visokim ciljem. Nam pa ni izobrazba sama sebi namen, t. j. nam ne gre le za to, da povzdignemo vsakega po« sameznika na stopnjo, ki je sploh dosegljiva, nego zavedamo' se korist« nih posledic, ki jih ima stopnjevanje ljudske prosvete za celokupno življenje naroda in družbe sploh, in hočemo to prepričanje vcepiti najširšim krogom. Da govorim z besedami Žgečevimi, mora biti naš končni cilj vsota posameznikov, ki bodo povsem samostojno in avto« nomno mislili in razsojali, ki bodo telesno in duševno sposobni za samostojno ustvarjanje na svojem področju, ki priznavajo najvišja etična načela in razvijajo vedno večjo ljubezen do bližnjega. To znači duhovni preporod družbe. Zakon duha pa je zakon svobode. Svoboden človek odklanja slepo vero in tuje skrbništvo nad seboj, on hoče za« vestno in misli, pravično, a regulativ mu je duh, ki je proniknil v vrednote življenja in jih osvestil v svoji notranjosti. Svoboda duha je podlaga vsaki drugi svobodi — moralni, politični ali katerikoli sploh. Zato je poslednji cilj ljudskoprosvetnega dela, da se probude latentne, speče sile iz splošnega mrtvila in pokličejo k samostojnemu življenju. Iz brezlike mase naj se končno dvigne človek. (Opomba: Gornji sestavek je predaval pisec na zadnjem srednje* šolskem tečaju C. T.) D. S.: Mednarodni študentski pokret. Za mednarodna študentska vprašanja se do nedavna nismo za* nimali; zlasti slovenski del jugoslovanskega študentstva je bil — in je /al še vedno, vsaj po večini — napram njim popolnoma apatičen. Pred prevratom je naša akademska omladina gojila stike s Srbi in Hrvati, če se sploh sme to v tej zvezi omeniti, zlasti pa s Čehi (vpliv narodnc*radikalne struje v slovenskem študentstvu!) in morda še s Poljaki in Rusi, torej s slovanskimi brati. O stikih z drugimi, neslovan* skimi narodi, n. pr. s Francozi, Angleži itd. pa sploh govora ni bilo. Saj tako so zahtevale razmere, ki so potisnile slovenskega študenta v zadnje vrste, med neme gledalce. To razmerje se je po prevratu temeljito izpremenilo. Slovenski študent je postal sestavni del jugoslovanskega študentstva, ki mu že po naravi pritiče odlično mesto v krogu mednarodne akademske omla* dine. S tem pa je nastala za nas nova dolžnost, aktivno udejstvovanje tudi izven meja naše domovine, v mednarodnem študentskem življenju. Te svoje dolžnosti se pa žal nismo zavedali. Nismo se zavedali, da ravno z intenzivnim delom v mednarodnem pokretu lahko mnogo, mnogo koristimo svoji državi. O vzrokih naše neagilnosti bi lahko obširno govorili, vendar tu na tem mestu naj navedemo samo enega, slabo poznanje dejanskega stanja. In naloga naslednjih vrstic je ravno prispevati k boljšemu razumevanju sedanjega položaja v mednarodnem študentskem pokretu. I. Prvi početki mednarodnega študentskega pokreta segajo v sredino prejšnjega stoletja. Leta 1842. so se prvič zbrali danski, norveški in švedski študenti v Lundu in s tem je bil storjen prvi korak v med* narodnem študentskem gibanju. Skandinavskim deželam je sledila Nemčija, toda do nameravanega sestanka ni prišla, ker je porajujočo se idejo v kali zadušila reakcija leta 1848. Nanovo se je ideja poživela leta 1884. z bruseljsko internacionalno študentsko konferenco; njej so sledile one v Bologni, Montpellieru, Lausanni in Madridu. S tem je dobil pokret tla tudi v Franciji, Švici, Španiji in Italiji. Dočim so dosedaj obči študentski interesi narekovali mednarodne konference, so leta 1895. v Vadsteni na Švedskem prvič zborovali štu« denti na verski, krščanski podlagi. Pred svetovno vojno je bila najbolj razširjena študentska inter* nacijonala «Corda fratres», organizacija, ki jo je ustanovi) Italijan dr. Efisio Giglio Tos (24. novembra 1898.). Namen te zveze naj bi bil -— po zamisleku ustanovitelja — zanesti med študentstvo vsega sveta ideje miru, spravljivosti, bratskega, vse obsegajočega prijateljstva. Dr. Tos ni zaman apeliral na lahko vzplamteča srca prebivalcev juga. Z navdušenjem je italijansko študentstvo sprejelo novo idejo. Ideja je polagoma pridobivala pristaše tudi v Franciji, Belgiji, Rumuniji, Ogrski, Holandski in Švici, vendar je bil do 1. 1908. pokret, ki nosi tipične znake hipnega navdušenja, omejen več ali manj na študentstvo romanskih narodov. Šele pristop ameriške zveze «Association of Cosmopolitan Clubs))1 je postavil organizacijo na realnejše temelje in ji dal novega poleta ter sveže energije, zlasti v organizatoričnem pogledu. In ravno vplivu Amerikancev je pripisovati, da se je socijološki strani inter* nacijonalnega problema posvečala vedno večja pažnja. Na osmem med* narodnem študentskem kongresu (leta 1913.) v Ithaki (Amerika) je prišla ta bolj intelektualistično in manj čuvstveno orijentirana smer do popolne veljave. «Corda fratres» se je postavila na kulturnopolitična tla. Poudarjalo se je, da je treba proučavati študentske probleme in med študenti ustvariti zmisel za tesne mednarodne odnošaje in med* sebojno razumevanje. Spoznali so velikanski pomen študija v inozem= stvu in sklenili, da ga omogočijo in čim bolj olajšajo. V svrho praktične izvedbe tega programa je kongres sklenil ustanovitev mednarodne študentske pisarne in mednarodnega študentskega časopisa. Nadalje je kongres sprejel predlog o pospeševanju izmenjave profesorjev in študentov. Časopis naj s sodelovanjem pisarne zastopa in širi te ideje ter dela na spopolnitvi organizacije in poglobitvi dela. Kongres v Ithaki pomeni pravi mejnik v predvojnem mednarodnem študentskem pokretu. Program organizacije se je izkristaliziral; mesto lepodonečih besed o pobratimstvu vseh narodov je stopilo resno delo, stremeče za tem, da se na podlagi intenzivnega spoznavanja lastnosti posameznih narodov ustvarijo pogoji za njih mirno sožitje. S tem je bil storjen velik korak. Zanimivo je stališče, ki ga je zavzelo nemško študentstvo napram mednarodni združitvi akademske omladine. Nemci niso hoteli stopiti v krog ostalega študentstva in delati z njimi ramo ob rami v prid celo* kupnega človeštva. Smatrali so program mednarodne študentske orga* nizacije za utopijo, ki ne dovede do nobenega pravega rezultata. Od* 1 Še danes ameriško dijaštvo nima svoje naeijonalne zveze, temveč je C. I. E. spre--jela Corda fratres, ki ima v svojih 52 podružnicah 5000 članov, kot izrednega člana (membre l'bre). klanjali so vstop v to zvezo najbrž iz bojazni, da bo pri tem trpela njihova narodna individualnost, ker bi se morali podvreči skupnim, višjim ciljem. Pravilno pojmovana mednarodnost pa ne zahteva žrtvo* vanja narodnosti. Lepo je izrazil to misel univ. prof. dr. F. Krejči v Pragi ob priliki mednarodnega kongresa univerzitetnih udruženj za Društvo Narodov.2 «S pravega vidika pojmovana mednarodnost pomenja splošni pro= gram vseh kulturnih stremljenj sedanjosti in daljne bodočnosti... Seveda moramo pri mednarodnosti imeti v mislih idejo in je ne smemo morda postavljati v nasprotje k narodnosti. Internacijonala ni tu, da bi narodnost zatrla; napredek ne vodi preko narodov do kakšne anacijonalncsti. Internacijonala predpostavlja narode, jih ne uničuje, nasprotno potencira njih narodno posebnost, plemeniti in dviga narodno individualnost ter jači narodno zavest. Kajti ideja je ono v internacijonali, kar združuje, ujedinja in veže. Namen internacijonale je, da skupno mislimo, skupno čutimo in na podlagi tega skupno delujemo; do tega pa pridejo lahko človeški individuji brez žrtvovanja narodnega prepričanja, brez eksstirpacije, ki tvori iz naravne nujnosti nravnega ozdravljenja bistveno komponento človeškega bistva. Ravno narodne zavesti je treba, da izpolni internacijonala svoje poslanstvo v kulturnem razvoju. Ako pa hoče mednarodnost služiti temu razvoju, tedaj mora biti v skladu z njeno zakonitostjo in mi jo moramo smatrati za sredstvo v svrho uresničenja takih idej, ki izhajajoč iz te zakonitosti imajo nravno sankcijo in ki služijo napredku i individuu i celokupnosti.« Tako češki univ. prof. dr. Krejči. Nalašč smo citirali obširneje njegov govor, ker se tudi pri nas češče pozablja bistvo internacijonale in stavi v nasprotje z narodnostjo. «Corda fratres» je po omenjenem kongresu hitro napredovala kljub odklonilnemu stališču nemškega študentstva. Kmalu bi se poznali obilni sadovi intenzivnega dela, da ni izbruhnil svetovni požar, ki je uničil lepo se razvijajočo mlado stavbo — zvezo svetovnega študentstva. II. Bolj ko kdaj prej se je danes po svetovni vojni razvila tendenca po organiziranju v mednarodne zveze. Združujejo se posamezni stanovi, posamezni poklici v mečne celote, razširjene širom sveta, in dosezajo za to tudi častne rezultate. Jasno je, tudi omladina ne more in ne sme zaostajati za drugimi. In ni zaostala! Med prvimi je bila, ki so spoznali vrednost sile, zakopane v splošnem delu za skupne cilje. Na novo se je rodila ideja po osnovanju mednarodne zveze vseh študentov* Do njene realizacije je kmalu prišlo. 20. novembra 1919. — na dan s Celoten govor je priobčil tudi «Vidovdan», III. letnik, št. 7-/8. pod naslovom «Nova omladina«. obletnice vkorakanja francoskih čet v Strasbourg — se je lentam vršil mednarodni študentski kongres, prvi po svetovni vojni. Sedem* najst narodov je bilo zastopanih, med njimi tudi Jugoslavija, ki je s tem prvič stopila aktivno v študentsko internacijonalno areno. Šest dni so se vršila posvetovanja in njih sad je bila ustanovitev mednarodne študentske zveze: Confederationlnternationale desEtu< d i a n t s (C. I. E.) Sprejeta so bila pravila, ki so dala novi organizaciji pravno podlago. Ker so ta pravila ostala v bistvu neizpremenjena do današnjega dne, se pečamo z njimi podrobneje. O namenu CIE. govori prvi člen, ki pravi, da je cilj navezati stike spoštovanja med študenti in intelektualci pristopivših dežel in vzpo* staviti med njimi dobro razumevanje, organizirati trajno zvezo med študentskimi zvezami posameznih dežel; voditi duševno delovanje, študirati internacijonalna vprašanja visokih šol ter vprašanja, tičoča se duševnega in materijalnega življenja študentov, in slednjič skrbeti za razširjenje kulture. Iz tega vidimo, da je CIE. stanovska kulturna organizacija brez politične in verske tendence, kar se poleg tega izrecno poudarja v pravilih. Sedež federacije se nahaja v Bruslju. Predmet dolgotrajnih debat je bilo vprašanje članstva. Francozi, Belgijci in njih zavezniki so zahtevali izključitev Nemcev in njih vojnih prijateljev, takezvani nevtralci pa so bili mnenja, da mora biti kon* federacija pristopna vsakemu narodu. To pereče vprašanje, ki je grozilo, da sploh onemogoči ustanovitev CIE., je bilo rešeno kompromisnim potom. Člen 2. namreč pravi, da se bo razpravljalo o dopustitvi vstopa centralnih držav in njih zaveznikov šele tedaj, ko bodo te sile sprejete v Društvo Narodov. S tem seveda vprašanje ni bilo definitivno rešeno, ampak samo odloženo na poznejši čas. Člani so študentske zveze posameznih držav. Predpogoj je torej, da vsaka država, ki hoče pristopiti konfederaciji, ima svojo državno študentsko reprezentanco. In tu je kamen spotike za nas Jugoslovane, ki nimamo svojega akademskega saveza. Zato tudi nismo bili sprejeti v Strasbourgu med redne, ampak samo med izredne člane (membre libre) s posvetovalnim glasom. Ista usoda je zadela Angleško, Dansko, Ameriko, Grčijo, Holandsko, Italijo, Norveško, Švedsko in Švico. Ostale na kongresu zastopane države (Belgija, Francija, Španija, Češko* slovaška, Poljska, Rumunija in Luksemburška) so bile sprejete kot redni člani-ustanovitelji CIE. Uprava konfederacije je enostavna. Vrhovno oblast ima občni zbor delegatov vseh nacijcnalnih študentskih zvez in se shaja vsako tretje leto pod imenom «mednarodni študentski kongres». V izrednih pri* merili sme vodstvo (Conseil) ali pa polovica rednih članov sklicati iz* redni kongres. Vsaka država ima število glasov, ki je proporcijonalno z duševno agilnostjo njenih državljanov. Ključ za določitev glasov je precej nenavaden. Število študentov, ki so člani nacijonalnega saveza, se pomnoži s številom imatrikuliranih študentov vse države, rezultat pa se deli s številom prebivalcev dotične države. Na ta način dobljeno število pa se podredi sledeči skali: od 0 do 1 en glas, 1 do 10 dva glasova, 10 do 50 tri glasovi, preko 50 štiri glasovi. Uradno poročilo o poteku kongresa pravi, da je ta način srečno izbran, ker doprinaša i k duševni povzdigi vsake države i k procvitu vsake narodne študentske zveze. Na drugi strani pa čuva c d belgijske delegacije predlagani ključ interese malih narodov, da veliki ne morejo imeti več kot štiri glasove. Občni zbor je suveren; on določa delovni program konfederacije. Končnoveljavna redakcija programa jc pa naloga vcdstva (Conseil), kamor pošlje vsak nacijonalni študentski savez po pet zastopnikov. Vodstvo nadzira delovanje eksekutivnega komiteja, daje nove smer« nice, odobruje načrte, ki naj se predložijo kongresu itd. Sestaja se najmanj enkrat letno. Glavno ogrodje, srce in možgani konfederacije, kakor naziva uradno poročilo, je eksekutivni kcmite, ki ga tvorijo predsednik, štirje pod* predsedniki, glavni tajnik in blagajnik. Njegova naloga je, da izvede program, ki ga je izdelal občni zbor in potrdilo vodstvo. Organizirati mora stike med študenti posameznih držav, poskušati, da zboljša duševno in materijalno življenje študentov vsakega naroda, skratka spada v delokrog komiteja vse, kar ni izrecno pridržano vodstvu, ozi* roma občnemu zboru. To je v glavnih potezah ustroj konfederacije. Z izvolitvijo začas* nega eksekutivnega komiteja se je zaključil ustanovni mednarodni študentski kongres. S B; Vprašanje naše nacionalne študentske zveze. Youjioslavic — Union Nationale tles Etudiants du Royaume dcs Serbes, Croatcs ct Slovcnes. A d r e s s e: Association Pobratimstvo, Universite de Belgrade. Delegue International et D e 1 e g u e a 1’ O f f i c e Central: M. Givantchcvitch, Alexandrova ulica 16, Belgrade. Nombre de Membres: 5,000. Taka je slika jugoslovanskega študentstva, ki jo podaja g. Živan« čevič v Annuaire CIE. za leto 1925. Morda more ta Potemkinova vas zadovoljiti površnega čitatelja, ki lista zanimivi almanah, na nas pa napravi zelo mučen vtis. Skoraj čudno se nam zdi, da moramo na tem mestu ugotoviti, da nimamo svoje nacijonale študentske zveze, ki jo g. Živančevič tako ponosno prezentira mednarodni javnosti. Tega ne more zabrisati niti naslov za pisma, kot kar menda fungira beograjsko «Pobratimstvo», niti navedenih 5000 članov, pri katerih nas zelo zanima, kako jih je g. Zivančevič naštel. Očividno je šlo po domače: E, pa piši 5000! Nočemo dalje rekriminirati. Ni nam do tega! Nam je na tem, da končno uredimo to pereče vprašanje. Za to ne zadostujejo fiktivni po* datki v oficijelni publikaciji CIE. Jasno je, da nam je, predno nimamo svoje nacijonalne študentske zveze, vsako realno udejstvovanje v CIE. nemogoče, prav za prav nam je celo nemogoče biti redni član. Do sedaj niti poskusili nismo, usta* noviti čl. 5. pravil CIE. odgovarjajočo organizacijo. Nam se zdi, da je to nalogo prevzel eo ipso tisti, ki se smatra poklicanim, da nas stalno zastopa v CIE. Te doslednosti nismo našli. Naš mednarodni delegat je ostal na pol pota ... To nas ne ovira, da pomislimo o ustanovitvi jugoslovanske štu* dentske zveze. 2e mednarodni položaj v CIE. nas sili v to. Izstop, ki ga je izjavil g. Živančevič v Varšavi, nas ne more vezati, da ne bi se še vedno smatrali za člane CIE.^— če že nočemo izvajati konsekvenc iz pomanjkanja pogojev čl. 5. pravil CIE. Jugoslovani smo bili sprejeti na praškem kongresu, kjer so nas zastopali pravilno izvoljeni zastopniki vseh naših univerz. Tega dejstva gesta g. Zivančeviča, ki ga je po* oblastil bogvekdo, najmanj pa «nacijonalna zveza dijaštva kraljevine SHS», ki je ni, da nas zastopa, na tem stanju ne more izpremeniti ničesar: naše članstvo v CIE. ostane neizpremenjeno, ker od nas nepooblaščeni «delegat» ne more izjaviti, kar bi bilo obvezno za nas, ali za CIE. ■Zato smatramo, da naše članstvo v CIE. ni prenehalo. Na nas je sedaj, da tekom let zavoženo in pozabljeno delo izvršimo in s tem damo našemu članstvu v CIE. realno podlago. Treba je misliti na našo nacijo* nalno študentsko zvezo, ki bo poleg mednarodnih nalog vfšila tudi eminentno važno nalogo zastopati študentske interese v državi, kar nam danes še ni mogoče. Skrajni čas je, da se jugoslovansko študentstvo enotno organizira. Obstoji edino vprašanje, kako. Pri tem bo treba seveda računati z našimi razdrapanimi, deloma od političnega življenja razkrojenimi študentskimi prilikami, pretiranimi ambicijami. Dobra volja in raz* umevanje za stvar mera premagati vse. In zato smo trdno prepričani, da bo mogoče naše nezdrave prilike, katerih prepričevalni dokument je gorenji odlomek iz letopisa CIE., kmalu likvidirati, da bo stopilo jugoslovansko dijaštvo na pot realnega organizacijskega dela, pri katerem mu ne bo smelo manjkati razume* vanja, požrtvovalnosti in čuta kolegijalnosti. Sicer ne bo uspeha, katerega vsi iskreno želimo. V Študentovska kolonija v Parizu. (Z dvema slikama.1) Težavni časi so napočili po svetovni vojni za študentstvo. Ne samo pri nas Jugoslovanih, ampak tudi pri velikih narodih. Od vojne vihre razrvane razmere so težko bremenile duha in telo neštetih ukaželjnih mladih ljudi, ki jih je nenaklonjena Fortuna pri razdeljevanju svojih darov nemilosrčno prezrla. Beden študent, ki ga je strast po učenosti gnala prva leta po vojni na univerzo, je bil navezan le nase. Mcral si je sam služiti svoj kruh, sam si nabavljati knjige, in težko prislužene denarje je le z največjimi napori v strupu povojnega miljeja omagujoče volje pretapljal v zlato visoke učenosti. Štipendije so debivali le izvoljenci, ne samo pri nas, tudi drugod.. . Francoska študentovska kolonija. Pred dobrima dvema letoma so listi suhoparno zabeležili vest, da se bo v osrčju Pariza začelo graditi študentovsko mesto. Kakor utopija se nam je zdela ta vest in nismo ji mogli prav verjeti. K'do bo finansiral to ogromno podjetje? Država? Občina? Ne! Našel se je velikodušen mecen dotlej skoraj nepoznanega imena. Danes pozna sleherni fran* coski študent ime Emil Deutsch de la Meurthe, in v nekaj letih ga bodo s hvaležnostjo in ljubeznijo izgovarjali nešteti študenti iz Anglije, Italije, Unije, Švedske ... in morda tudi Jugoslavije. Emil Deutsch je daroval pariški univerzi 10 milijonov frankov. S vem denarjem naj univerza zgradi v Parizu kolonijo študentovskih domov, prostornih, higijensko urejenih, preprostih hiš sredi zelenja. Plemenitega dobrotnika je vedila skrb za bedno učečo se mladino, ki vsled draginje in pomanjkljivih sredstev ne more nadaljevati študij na visokih šolah; na drugi strani pa ga je bolelo, da se študentje evropskih držav odvračajo od njegove domovine in pesebej od Pariza 1 Oba klišeja nam je uslužno prepustilo v porabo uredništvo «Jutra», za kar se mu i na tem mestu najlepše zahvaljujemo. — Uredništvo. ter se trumoma podajajo v obubožano in valutarno propadajočo Nem= čijo, kjer je bilo takrat življenje neprimerno cenejše kakor v Franciji. V vrhovno upravo ustanove so bili po izrecni Deutschevi želji izbrani člani profesorskega zbora, dalje nekateri višji uradniki in — kar jd treba pri nas posebej poudariti — zastopniki študentstva. . Gospod Appell, tedanji rektor pariške univerze, ni odlašal z izvedbo načrta, in tako so se kmalu pojavile prve konture bodočega doma za francoske študente. Toda g. Deutsch ni imel v načrtu samo doma za Francoze; le*ta bi naj bil — po vzgledu oxfordske in cambridgeske študentovske kolonije — le jedro, okrog katerega naj bi tekem časa vzrasli domovi za študente vseh držav, ki pošiljajo svoje sinove izobra* ževat se v Mesto Luči. Za izvedbo tega velikopoteznega načrta je bila Soba v francoskem domu. seve tudi velika Deutscheva ustanova daleko premajhna. Zato se je rektor Sorbonne obrnil na francosko vlado, da prispeva tudi ona po svojih močeh. Prošnja ni bila zavrnjena; vlada je dala univerzi brez? plačno na razpolago obširno zemljišče, obsegajoče 30 hektarjev, ki leži nasproti parka Montsouris, onstran Jourdanskega bulvara. Na tem zemljišču bo torej v par letih vzraslo veliko študentovsko mesto, ki bo dovolj razsežno, da bodo v njem našli prostora študentje vseh narodov, brancoska vlada se dobro zaveda nepreglednih koristi, ki jih bo, deležen Pariz in z njim vsa Francija, če se Deutscheva ideja čim prej in čim popolneje uresniči. Zato da vsaki državi, ki se obveže, da bo zgradila dom za svoje študente, potrebno zemljišče brez odškodnine v uporabo. Do sedaj je dograjen šele francoski dom; kanadski je v trenutku, ko to pišemo, najbrž tudi že pod streho, belgijski je do* gotovljen v temeljih, italijanskega in argentinskega pa začno, kakor čitamo v francoskih listih, graditi v jeseni. Zednjene države za enkrat še ne mislijo postaviti doma za svoje študente, ki se izobražujejo v Parizu; baje se jim zde gradbeni stroški previsoki. Po našem mnenju ta izgovor šepa na obeh nogah. Kdo bo verjel, da bogata Unija ne zmore par dolarskih tisočakov za svoje študente? Washington je pač ljubosumen na Pariz. O Jugoslaviji, žal, še nismo culi niti izgovora, da se ji zdi zgradba predraga. Nam se močno, močno zdi, da naši merodajni krogi o stvari splch še razmišljali • niso. Tako bomo mi zopet pcslednji, ali pa utegnemo celo zamuditi. Bilo bi škoda!2 trancoska kolonija ima 350 sob. Leži sredi parka Montscuris, za katerega vzdrževanje je prevzela vso skrb pariška občina. Posebnost, ki jo takoj opazimo na tem domu, so majhna, angleška okna, ki se odpirajo navzven. Vsaka soba je opremljena z najpotrebnejšim, pre* prostim sicer, vendar okusnim pohištvom: pisalna miza, etažera za knjige, dva stola in divan, ki služi ponoči za posteljo. Po prvotnem načrtu so nameravali postaviti v vsako sobo še po en fotelj; ker pa bi se s tem stroški povečali za 105.000 frankov, so misel opustili. V nobeni sobi seveda ne manjka umivalnik z vodovodom in na vsakih sedem do osem sob pride po ena kopalnica s prhami. Večje kopalnice pa se nahajajo v suterenu. Sobe za študentke so še udobnejše; v njih se nahaja majhna alkova, ki nadomestuje tcaletni kabinet; zagrnjen je z zavesami. Vodo imajo študentke na razpolago toplo in mrzlo, kopalnice so nameščene v vsaki etaži. Osrednje poslopje s stolpom je namenjeno za zbirališče in za se= stanke. Tu se lahko shajajo študenti in študentke, medsebojni obiski v sobah so jim namreč zabranjeni (to pa v glavnem zato, da lahko vsakdo neovirano študira). V tem traktu se nahaja slavnostna dvorana, ki ima prostora za 600 do 700 oseb. A dvorana ni le za slavnostne prilike; v njej se vrše vsakovrstne zabave, plesi itd. — V celoti ustvarja dom francoskih študentov kaj ljubek in familijaren vtis. Cene posameznim sobam so razmeroma nizke in dostopne tudi slabše situiranim študentom. Po prvotnem projektu bi znašala mesečna pristojbina za sobo 90 frankov; ker pa je od takrat frank padel in se je življenje podražilo, so jo morali zvišati na 150 frankov (dobrih 390 dinarjev): V tej ceni je všteta hrana, kurjava, razsvetljava, postrežba in prhe. Zajtrk se servira v sobah. Disciplina v domu bo kar mogoče liberalna (Prid’, Slovenc, se les učit!), ker dom ni zamišljen kot internat ali kolegij za srednješolce. Res je sicer, da so obiski med študenti in študentkami v sobah prepos vedani, zato pa je obema spoloma dana dovoljna prilika, da se shajata in med seboj spoznavata v jedilnici in pa v dvorani v osrednjem traktu. Ponočnjaki se bodo seve čutili nekoliko prikrajšane, zakaj dom bo cdprt le do 1. ure zjutraj, oziroma do takrat, ko pripelje poslednji 2 Naši tovariši v Parizu so sicer poizkusili zainteresirati našo javnost in merodajne faktorje za to idejo, a se jim, žal, ni posrečilo. — Opomba ured. tramvaj. Po eni uri ne more nihče več v dom. Vsakdo pa lahko iz* ostane vso noč in se mu zato ni treba bati, da bi ga drugo jutro vrgli iz doma. Stvar vljudnosti in takta je, da poprej obvesti vodstvo doma, naloga ravnatelja pa, da vzame obvestilo zgolj na znanje. Vestnik centralnega tajništva jugosl. napredne omladine iz Slovenije. STOJAN BAJIČ — DOCTOR IURIS! Eden izmed najbolj znanih in najbolj zmožnih ljubljanskih naprednih akademikov je brez dvoma Stojan Bajič, ki je bil pred kratkim promoviran za doktorja prava. Ni namen teh vrstic naštevati njegove zasluge v posameznih funkcijah, ki jih je opravljal z vso njemu lastno vestnostjo tekom svojega akademskega študija. Omenjeno naj bo samo, da se je aktivno udejstvoval že kot srednješolec v »Preporodu«. Požrtvovalno je deloval v «Ferijalnem Savczu», ki ga je na zadnjem svojem kongresu odlikoval s tem, da ga je imenoval za svojega starešino. Bil je vzoren Jadranaš in kot tak je pridobil mnogo zaslug za velik ugled, ki ga uživa «Jadran». Kot prvi načelnik »Prosvete« C. T. je znova obudil dijaško prosvetno delovanje'med ljudstvom ter kmalu zaslovel kot izvrsten predavatelj. Tudi našemu «Vidovdanu» je bil od vsega postanka vnet in odličen sotrudnik ter zadnje čase tudi njegov urednik. Jasen dokaz, da napredna akademska omladina zna ceniti zasluge svojih članov, je bil zabavni večer, ki ga je priredil «Jadran» svojemu članu tovarišu Bajiču na čast ob priliki njegove promocije. Na skromen način se je društvo zahvalilo slav* ljencu za njegovo dolgotrajno uspešno udejstvovanje. Preprost je bil večer, a prisrčen! Tovarišu Bajiču se zahvaljujemo za njegovo dosedanje delovanje ter ga prosimo, da ostane tudi v nadalje naklonjen našemu pokretu. D. S. Kulturnoznanstveni odsek j. n. a. d. Jadrana. Čeprav letni semester ni ugoden za to panogo društvenega delovanja, je priredil kulturnoznanstveni odsek več zelo dobro obiskanih predavanj. Tov. Grahor je predaval o svojih doživljajih in vtisih v sovjetski Rusiji. Starešina S. Bajič je predaval o državi in gospodarstvu v SSSR. Dekan tehniške fakultete prof. dr. Kral je govoril o hidroelektričnih napravah v severni Italiji in svoje zanimivo predavanje pojasnjeval s številnimi skicami, diagrami in zemljevidi. Sezono je zaključil prof. ing. Osana s predavanjem o radiotelefoniji. Po teoretičnem uvodu je z eksperimenti objasnil pojave električnih valov in nato pred* vajal — prvič v javnosti — ljubljanski radiokoncert, ki ga je izvajal orkester Šentjakob: skega naprednega društva. Nato je sledil koncert nekaterih evropskih postaj. Pozno zvečer so se razhajali številni poslušalci, ki so napolnili veliko dvorano dijaškega doma. Akademija Preporodovega socijalnospolitičnega seminarja. Preporodov socijalno* politični seminar je zaključil svoje delo z akademijo, ki se je vršila dne 20. junija 1.1. v Jadranovi čitalnici ob številni udeležbi članov «Preporoda» in »Jadrana«. Akade* mijo je otvoril s kratkim nagovorom načelnik seminarja tov. Počkar. Nato je pre* daval tov. Vehovar o angleškem ustavnem položaju v prvi polovici 19. stoletja. Preda* vatelj je očrtal v kratkem ustavno zgodovino od magne charte, obširneje se je pa pečal z reformami, ki jih je prineslo 19. stoletje. Za njim je govoril tov. Sodja o ustavi severoameriških Zedinjenih držav. Pri tem je opisal njih zgodovino in politično stanje, zakonodajo, upravo in sodstvo ter živo silo najstarejše veljavne ustave. O naši samo* upravi je predaval tov. Gregorič. Najprej je označil pojem samouprave in nato opisal našo samoupravo, nje naloge in organizacijo. Končno je poročal tov. Počkar o rapalski pogodbi. Opisal je boje za Jadransko morje in Primorje na pariški mirovni konfe* renči, pogajanja med Jugoslavijo in Italijo in nato podal vsebino pogodbe in nje pomen. Obširno se je pečal z mejo napram Italiji, Reko in gospodarskimi konce* sijami. Poudaril je tudi vzroke naših neuspehov, med katerimi je navedel našo nemoč, izvirajočo iz notranje nesloge. Zato nam je v slogi rešitev. ■— Vsi predavatelji so govorili prosto, jasno in so s svojim sigurnim nastopom presenetili poslušalce, ki so jim zvesto sledili, in vsakega nagradili z živahno pohvalo. Ob sklepu je govoril še dr. Stojan Bajič, ki je bodril k nadaljnemu delu. K lepemu uspehu sta »Preporodu« častitala zastopnik j. n. a. d. «Jadrana», tov. podpredsednik Zajc, in predsednik C. T. tov. Tonja, na kar je tov. Počkar zaključil akademijo. Predavanja v J. A. D. «Triglav» v letnem semestru 1925. Poleg plenarnih sestankov, ki so se vršili v društvu skoraj redno vsak teden in na katerih je razpravljalo članstvo o organizatoričnih ter sploh notranjih društvenih zedevah, je imelo društvo še sledeča predavanja po zunanjih predavateljih: Fil. Ivan Grahor: O naeijonalizmu. — G. A. Cerkvenik: V vrtincu (recitacija). — Univ. prof. Dr. M. Dolenc: Naše vinogradništvo v luči pravne zgodovine. — Univ. prof. Fr. Veber: O teoretičnih temeljih Masarvkove filozofije (Masarykov večer), •— Ker je bilo društvo do zadnjega časa brez lastne sobe, so se vršila predavanja kakor tudi drugi sestanki članstva navadno v dvorani Akademskega kolegija. «Preporod» v Ljubljani. Delo v našem društvu je bilo v preteklem šolskem letu živahnoi. Takoj v začetku leta se je vpisalo v društvo jako veliko število članstva, ki je tekom leta še stalno naraščalo. Na rednem občnem zboru dne 29. septembra 1924. jc bil izvoljen nov odbor, ki je bil v začetku jako delaven, pozneje pa je radi od* stopa tov. predsednika in drugih težkoč svoje delo precej opustil in zanemaril. Drugi redni občni zbor se je vršil dne 29. januarja 1925., na katerem je bil izvoljen zopet skoro popolnoma nov odbor, ki se je pa doslej precej izpremenil in sestoji sedaj iz sledečih tovarišev: Ilešič Svetozar, predsednik; Ozvald Stane, I. podpredsednik; Ozvald Marija, II. podpredsednica; I. tajnik: Šivic Silvester; II. tajnik: Arhar; blagajnik: Vol* kar Lojze; gospodar: Ham Božo; knjižničar: Gnjezda Fran; čitalničar: Bohinc Miro; poleg tega sta se vršila tekom tega časa dva izredna občna zbora; prvega je bil pri* siljen odbor sklicati dne 28. februarja v svrho potrditve spremenjenih društvenih pravil, katera smo morali spremeniti na podlagi disciplinarnega reda; odbor jc ukrenil vse potrebno v tej zadevi in obstoja mnogo upanja, da bodo nova pravila potrjena. Drugi izredni občni zbor se je pa vršil dne 25. aprila; na njem se je sklepalo o pri* tožbi nekega izključenega člana, ki je deloval proti programu društva; občni zbor je njegovo izključitev soglasno potrdil. Redni občni zbor društva se bo vršil zopet koncem maja ali začetkom junija; na njem bo prepuščeno vodstvo društva v prvi vrsti mlajšim močem. Delo obeh društvenih odborov je obstojalo največ v uprav* ljanju tekočih zadev. Ožji odbor je imel do občnega zbora dne 28. januarja 12 rednih in 3 izredne seje, a po občnem zboru 10 rednih in 3 izredne seje. širši odbor, katerega tvorijo razen ožjega odbora vsi načelniki sekcij in načelniki zavodov, je imel v celoti deset sej. širša plast društvenega članstva se je udejstvovala v precejšnjem številu odsekov. Obstojali so kulturnoznanstveni, dramski, tamburaški, orkestralni, pevski, šahovski, športni in filatelistični odsek; v aprilu se je ustanovil še sokolski odsek, ki jc sedaj sredi najživahnejšega delovanja. Kulturnoznanstveni odsek je pričel v začetku leta jako živahno delovati, a po božičnih praznikih je jel vsled odstopa tov. načelnika nazadovati. Sprva je obstojal iz več pododsekov (literarni, retorični, de* klamatorski), ki so pozneje prenehali, le socialno*politični seminar se jes obdržal kot samostojna sekcija ter je priredil dobro uspelo akademijo. — Kulturno* znanstveni odsek je prirejal v zimskih mesecih ob sobotah redna predavanja, ki so morala pozneje vsled nepremostljivih ovir izostati; pač pa se je v nedavnem času vršilo še nekaj zanimivih predavanj. Predavali so nam v prvi vrsti gg. prof. Lah, dr. Kropivnik, Jeran, Dolžan, Sila in tov. Bajič. Jako živahno so delovali glasbeni odseki. Tamburaški zbor, pod vodstvom tov. Šegule, je imel tedensko dvakrat ali trikrat redne vaje; zbor, broječ do 20 članov, je nastopil na proslavi ujedinjenja dne 1. decembra, na društveni akademiji in na treznostnih srednješolskih proslavah v oper« nem gledališču dne 9. maja. Orkestralni odsek, ki je nastopil na istih prireditvah kot tamburaški zbor, se še vedno pod vodstvom tov. Lipovška uspešno razvija. Pevski /bor pod vodstvom g. prof. Brnobiča ima redne tedenske vaje. Med tem ko športni, dramski in filatelistični odsek radi pomanjkanja denarnih sredstev in nezanimanja članstva ne morejo uspevati, jako dobro deluje šahovski odsek. Prireja redne tedenske brzoturnirje, simultanke in turnirje z drugimi šahisti, predvsem tovariši akademiki. V najnovejšem času deluje živahno sokolski odsek; bavi se s širjenjem sokolske ideje in z ustanavljanjem tovrstne knjižnice.' V kratkem priredi tudi več predavanj. Društvena knjižnica se pod vodstvom knjižničarja tov. Gnjezde vedno bolj množi. Nakupilo se je mnogo knjig; z veseljem pa je opaziti, da člani v velikem številu darujejo društveni knjižnici knjige. — Društvena čitalnica nudi članom raznovrstne slovenske in srbohrvatske dnevnike, tednike in revije. Od društvenih prireditev je omeniti poleg predavanj iz Meškove proslave (28. oktobra) sijajno uspelo akademijo dne 28. marca. Poleg tega se je udeležilo društvo z velikim številom delegatov na srednješolskem tečaju C. T., sodelovalo pri proslavi Ujedinjenja, ki jo je priredila Župa S. J. S. U. dne 1. decembra, pri srednješolskih treznostnih proslavah dne 9. maja in na kongresu Župe S. J. S. U. XI. Občni zbor dijaške organizacije «Prosvete» v Novem mestu. Napredna dijaška organizacija «Prosveta» je bila ustanovljena leta 1919. in je gojila med članstvom nacijonalne ideje. Za svoj trud je žela obilo uspeha in tako je vzgojila velik del dijaštva v nacijonalnem duhu. V teku šestih let je zelo napredovala, tako da ima za seboj že več kot polovico dijaštva. Na občnem zboru 13. septembra 1925, je pokazala zopet velik napredek. Občni zbor se je pričel ob 10. uri dopoldne, navzoč je bil ravnatelj gospod Škerlj, brat Matko, zastopnik novomeškega Sokola in tovariš Iskra, zastopnik centralnega tajništva. Predsednik tov. Gorkič je otvoril občni zbor ob navzočnosti 80 članov. Najprej je pozdravil navzoče in nato v kratkem govoru opisal delovanje organizacije, nakar je prebral tajnik tov. Mervar zapisnik zadnjega ohčnega zbora, ki je bil soglasno sprejet. Nato je govoril tov. Iskra o delovanju v Srbiji in o tamošnjem dijaškem življenju. Govoril je o ustanavljanju organizacij tam in pri nas. Nato nas je poučil o delovanju župe in centralnega tajništva, nakar je zaključil svoj govor. Tov. Gorkič se mu je zahvalil za njegove besede. Temu je sledila druga točka: »Poročilo o župnem in saveznem kongresu.« Poročilo je podal tajnik. O župnem kon* gresu, dne 31. maja do 1. junija je poročal precej obširno. Udeležilo se ga je deset de* legatov in 15 članov, saveznega kongresa v Beogradu, ki se je vršil dne 5. do 9. julija, se je udeleži samo tajnik tov. Mervar. Nato je sledila tretja točka: «Poročila funk; eijonarjev«. Tajnik je podal natančno poročilo o delovanju v preteklem letu. Organi; zacija je bila v stikih z župo in centralnim tajništvom. Nato je končal tajnik in bla; gajnik, tov. Pfaff je podal svoje poročilo od leta 1919. dalje. Revizor tov. Pečenko je podal poročilo o reviziji in predlaga absolutorij, kar se je sprejelo. Nato je sledilo poročilo «Znanstveno literarnega odseka», o katerem je podal poročilo načelnik tovariš Globevnik. Vršilo se je deset predavanj, katerih se je udeležilo 40 do 60 članov. Nato je podal poročilo tov. Grm, o mladinskem odseku, kjer se je vršilo osem predavani ob prisotnosti 30 do 40 članov. Nato je sledilo poročilo čitalničarja Pfaffa, ki je poročal, da prejemamo dosti časopisov. Knjižničar tov. Globevnik je podal poročilo in revizor je predlagal absolutorij. Sedaj je sledilo poročilo sokolskega odseka, tovariša Jarca, ki je poročal, da obiskuje telovadbo 40 telovadcev. Nato je poročal tov. Saje o športnem odseku. Športni odsek je priredil «Sportni dan», kjer je nastopila v nogo; metu S. K. Prosveta proti S. K. Zora. Prireditev je uspela zelo dobro. Nato se je prešlo na četrto točko «Volitev odbora«. Odbor je bil sesetavljen iz sledečih članov: pred; sednik Mervar Marjan, tajnik Globevnik Jože, blagajnik Pfaff Alojz, načelnik znan* stveno literarnega odseka tov. Jenko, mladinski odsek tov. Korošec, čitalničar tovariš Ffaff, knjižničar tov. Vogrinc, sokolska sekcija tov. Jarc, športni odsek tov. Križnič. Za revizorja tov. Gorhič in tov. Špcndal. Nato je sledila peta točka: »Slučajnosti*. Tu se je obravnavalo več manjših slučajev, nakar je predsednik tov. Mervar zaključil občni zbor. Organizacija «Prosveta», Novo mesto. «Prosveta» v Novem mestu. Ne vem, kje naj iščem vzrok, da globoko nazaj ne zasledim nobenega poročila o »Prosveti«. Mogoče so naši predhodniki hoteli, naj sc raje uveljavlja pregovor «Tiha voda globoko dere«, kakor pa, da bi mnogo govorili o naši organizaciji, delali pa ničesar. Mogoče je tudi, da so bili prejšnji odbori proti C. T. v nekaki opoziciji. Toda naj bo kakor hoče, dejstvo je, da je bila novomeška «Prosvcta» za širšo jugoslovensko javnost mrtva. Zato ni čuda, da so se dne 30. no* vembra 1924. zbrani delegati jugoslovenskih društev razveselili našega delegata tov. Gorkiča in to tem bolj, ker so se prepričali, da je organizacija dobro delovala. Vendar ne bom poročal o delovanju organizacije od njene ustanovitve, omejil se bom samo na to poslovno dobo. Odbor sestoji iz sledečih članov: Predsednik: tov. Gorkič Dušan, VI.; tajnik tov. Mervar Marjan, V.; blagajnik in čitalničar tov. Pfaff Alojz, VI.; knjižničar in načelnik znanstvenoslitcrarnega odseka: tov. Glos bevnik Joža, VII.; načelnik dramske in športne sekcije: tov. Perkinek Rudi, VI.; nas čclnik omladinskega odeka: tov. Germ Joža, IV.; načelnik sokolskega odseka: tov. Jarc Andrej, VIL, in tajnica mladinskega odseka: tov. Kozina Vida, IV. 1. Stanje blagajne je sedaj približno Din 800'— aktiva. Knjižnica je izvrstna in šteje 700 knjig, večinoma beletristika. Zadnji redni občni zbor je knjižnici odobril Din 700-—, za renoviranje knjižnice in nakup novih knjig. Ta vsota je sedaj skoro izčrpana. Čitalnica je dosegla svoj rekord. Lansko leto je štela 5 časopisov, sedaj pa 32, med temi 5 dnev* nikov (2 srbska, 1 hrvatski in 2 slovenska) ter 2 humoristična lista. Literarno*znan* stvena sekcija ima vsako soboto sestanek s predavanjem. Predavajo nam večinoma nedijaki, novomeška inteligenca, strokovnjaki o svojih stvareh. Ta sekcija jc višje« šolska. V sedanji poslovni dobi smo imeli 10 sestankov s sledečimi referati: I. G. Fran Zvittcr, stud. phil.: Jugoslovensko vprašanje. 2.—3. G. Kuder Anton, sodni svetnik: O razvoju denarstva. 4.—6. G. Ivanetič, učitelj: Iz ujetništva v Rusiji. 7. G. Zvvitter Fran, stud. phil.: Socijalne razmere v Jugoslaviji. 8. G. Škerlj Anton, gimn. direktor: Aristokratizem in demokratizem. G. Stojan Bajič, abs. jur.: Psihologija mas. 10. G. dr. Mejak Ervin, avskultant na sodišču: Zgodovina jugoslovensko ustave. Zanimanje za predavanja je med dijaštvom veliko. K nekaterim predavanjem smo tudi pripustili nasprotno dijaštvo. Nižja šola deluje pri mladinskem odseku. Redna predavanja se vršijo vsako soboto ali nedeljo. Predavajo višješolci in nižješolcii. Predavajo sc lažje stvari in je to nekak retorični odsek. Dramska sekcija goji reci« tacijo, deklamacijo in posebno dramo. Toda radi sklepa profesorskega zbora ne smemo javno nastopati. Sokolska sekcija skrbi za dobro zvezo med našo organizacijo in novomeškim sokolskim društvom, agitira za telovadbo in sokolsko idejo. Dijaku člani imajo posebne telovadne ure. Športna sekcija goji nogomet. Sedaj imamo tri čete. Ker se je ta sekcija ustanovila šele to poslovno dobo, nismo imeli še nikake tekme. Vendar se sekcija razveseljivo razvija, za kar gre največja zasluga disciplinira« nosti članstva. Organizacija nima svojega glasbenega odseka. Dijaki sodelujejo pri «Dijaškem orkestru«. Društvo sedaj beleži svoje najsijajnejše delovanje. Število članstva je od zadnjega občnega zbora poskočilo za 30, tako, da sedaj društvo šteje 120 članov. Društvo jc v Novem mestu na dobrem glasu in odprta mu je lepa bodočnost. Dušan G o r k ič. '«Triglav» v lastnih društvenih prostorih. Ljubljanski »Triglav« jc bil edini izmed vseh večjih akademskih društev v Ljubljani, ki dozdaj še ni imel svojih društvenih prostorov. Tri leta je bilo njegovo članstvo navezano na gostoljubnost te ali one restavracije in na ravnateljstvo kolegija. V takih prilikah je več kot naravno, da društvo ni moglo prospevati kakor bi lahko, čc bi imelo svoje lastne lokale. Te dni pa sc je, kakor čujcmo, «Triglavu» posrečilo dobiti v najem dve sobi v Narodnem domu. Veseli nas, da moremo bratskemu društvu na tem častitati i mi! Ljudsko prosvetno delo naših društev. Celjska «S 1 o g a» je ustanovila v Kri« ževcih v Prekmurju ljudsko knjižnico, ki šteje okoli 150 knjig. Gotovo bo vršila v zanemarjenem Prekmurju važno narodno delo. Knjižnica «Prosvete» C. T. v Dragi pri Loškem potoku. «Prosveta» je v tem kočevskem kraju osnovala knjižnico, ki je poslovala od novembra 1923. do marca 1925 in si je v tem času 52 čitateljev izposodilo 688 knjig. J. n. a. d. «J a d r a n» bo ustanovil ljudsko knjižnico v Mlaki pri Kamniku. Knjiži nica bo štela 100 izbranih knjig iz leposlovja in poljudnega znanstva v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Upravni odbor J. A. D. «Triglav» v Ljubljani je bil v poletnem semestru 1925. sestavljen sledeče: predsednik: Ciril Golouh, iur.; podpredsednik: Ljubo Tiplič, iur; tajnik: Zvonko Cvetko, iur.; blagajnik: Milan Šijanec, iur.; knjižničar Joško Trampuš, tehn.; gospodar: Janko Petriček, tehn.; arhivar: Boris Kuharič, tehn.; namestnik: Branko Cvetko, iur.; preglednika: Mirko Lovrec, iur. in Odon Planinšek, iur. Počitniški odbor 1925. J. A. D. «Triglav». Na IX. rednem občnem zboru »Triglava» dne 20. junija 1925. je bil ponovno izvoljen za predsednika jurist Ciril Golouh. Od* borniki so sledeči: iur. Ljubo Tiplič, iur. Ciril Špindler, iur. Klara Senčar, iur. Zvonko Cvetko, iur. Ivo Dougan, iur. Cvetko Šribar in iur. Otmar Cvirn (pozneje tehn. Roman Poniž). ^£0 C A.5/v * Diagram članstva ljubljanskih kulturnih društev. svrho smo še pismeno obrnili na društva «Triglav», »Slovenski Jug»>, «Njivo» in na “Akademsko zvezo», v kateri so včlanjena katoliška društva «Zarja» «Danica» «Borba», «Cirilsko društvo« in «Društvo sv. Bonaventuro. Zal smo dobili odgovore le od »Triglava« in od «Akademske zveze., - katerima sc na; tem mestu za njuno usluznost najlepše zahvaljujemo - in pa seveda od «Jadrana». «Slovenski Jug« in Jucjoslovcnsko dijaštvo. Kako je ljubljansko študentstvo organizirano. Na inicijativo «Jadrana» je sklenilo uredništvo našega lista napraviti točno statistiko ljubljanske akademske omladine v poletnem semestru t. 1. z ozirom na kulturna društva, v katerih je včlanjena. V to «Njiva» nam do danes še nista odgovorila. Iz dobljenih podatkov smo sestavili dia* gram, ki ga zgoraj priobčujemo. Kot bazo za celotno slušateljstvo ljubljanske univerze smo vzeli število 1200. Številke v diagramu so absolutno točne le v toliko, kolikor se tičejo «Jadrana», «Triglava», «Zarje», «Danice», «Borbe», »Cirilskega društva» in «Društva sv. Bonaventure«. Podatke za «Slovenski Jug« in «Njivo» smo skušali dobiti vsaj neslužbenim potom, ker službenim ni šlo, vendar pa po našem mnenju ne morejo mnogo divergirati 'od dejanskega stanja. Na «Akademsko Orjuno» sc izrecno nismo hoteli obrniti, ker je, kakor znano, precejšen del njenih članov istočasno včlanjen tudi v «Jadranu» ali «Triglavu» in drugih naprednih društvih, vsled česar bi njih uvrstitev v diagram kvarila točnost slike. O «Klubu levih« nam še do danes ni znano, da=li sploh eksistira in v katero vrsto društev se šteje. Zato smo evtl. njegove člane mirne vesti šteli med ncorganizirance. Upamo, da nam tega ne bodo šteli v zlo, saj so se svoje* časno, ko so se hoteli organizirati, ponos.no sami zvali «organizirane neorganizi* rane e«. — Glede društev, ki so včlanjena v «Akademski zvezi«, smo bili sicer mnenja, da «Cirilsko društvo« in «Društvo sv. Bonaventure« zbog prevladujočega stanovskega karakterja ne spadata med čista kulturna društva, toda da ne storimo nikomur niti najmanjše krivice, smo ju lojalno uvrstili v diagram. — Komentar k diagramu je menda nepotreben. Vprašamo le eno: Komu je v čast in komu v sramoto, da zeva tolikšna praznina neorganizirancev? Ljubljanski univerzi, kulturnim društvom ali njim samim? br. Slušateljstvo zagrebške univerze. Prejeli smo «Red predavanja u kr. sveučilištu Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu u zimskom polječu 1925./26.« Iz pregleda sluša* tel jev poletnega semestra šolskega leta 1924./25., ki ga priobčuje seznam, posnemamo: Zagrebška univerza je štela v poletnem semestru 1924./25. skupno 2671 slušateljev, od teh 2600 rednih in 71 izrednih. Na posameznih fakultetah je bilo vpisanih: na juridični 870 (860 rednih in 10 izrednih); na filozofski 585 (540+45); na medicinski 664 (658+6); na gospodarsko*šumarski 254 (252+2), od teh na gospodarski 125 (125) in na šumarski 129 (127+2); na veterinarski 122 (116+6); na bogoslovni 35 (34+1) in v farmacevtskem tečaju 141 (140+1). — Po pokrajinah se je slušateljstvo delilo takole: iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja jih je bilo 1233, iz Slovenije 102, iz Istre 18, iz Dal* macije 303, iz Bosne in Hercegovine 323, iz Srbije 103, iz Črne gore 24, iz Vojvodine 146, iz Makedonije 6. Skupno iz Jugoslavije 2258. Iz inozemstva jih je bilo: iz Če šk o* slovaške 11, s Poljskega 18, iz Rusije 214, iz Ukrajine 9, iz Bolgarske 17, iz Avstrije 24, iz Ogrske 23, iz Rum unij e 12, iz Italije 73, z C! r* škega 2, iz Nemčije 1, s Turškega 3, iz Amerike 4, iz Argentinije 2. Skupno 413. — Zanimiva je tudi opredelitev slušateljev po pokrajinah z ozirom na fakultete, na katerih so bili vpisani. Tako so bili vpisani Hrvati (Slavonci in Medji* murci): 462 na juridični fakulteti, 303 na filozofski, 262 na medicinski, 20 je bilo go* spodarjev, 50 šumarjev, 68 veterinarjev, 24 bogoslovcev, 44 v farmacevtskem tečaju. — Slovenci: 17 juristov, 4 filozofi, 46 medicincev, 9 gospodarjev, 9 šumarjev, 12 ve* terinarjev, 2 bogoslovca in 3 farmacevti. — Istrani: 6 juristov, 4 filozofi, 6 medi* cincev, 1 gospodar in 1 bogoslovec. — Dalmatinci: 130 juristov, 86 filozofov, 60 medicincev, 8 gospodarjev, 1 šumar, 9, veterinarjev, 4 bogoslovci in 5 farmacevtov. — Bosanci in Hercegovci: 136 juristov, 71 filozofov, 66 medicincev, 7 gospo* darjev, 22 šumarjev, 12 veterinarjev in 9 farmacevtov. — Srbija n ci: 12 juristov, 7 filozofov, 34 medicincev, 5 gospodarjev, 2 šumarja, 6 veterinarjev in 37 farmacevtov. — Črnogorci: 8 juristov, 1 filozof, 5 medicincev, 5 gospodarjev, 4 šumarji, 1 far* macevt. — Vojvodinci: 52 juristov, 12 filozofov, 57 medicincev, 2 gospodarja, 5 šumarjev, 5 veterinarjev, 2 bogoslovca in 11 farmacevtov. — Makedonci: 3 me* dicinci, 2 veterinarja in 1 farmacevt. — Inozemci pa so bili razdeljeni takole: Čehi : 1 jurist, 6 filozofov, 3 medicinci, 1 veterinar. — Poljaki: 1 jurist, 6 filozofov, 9 me* dicineev, 1 veterinar in 1 farmacevt. — Rusi: 11 juristov, 46 filozofov, 63 medicinccv, 60 gospodarjev, 28 šumarjev, 2 veterinarja, 1 bogoslovec in 3 farmacevti. — U k r a; j i n c i : 1 filozof, 4 medicinci, 2 gospodarja in 2 šumarja. — B o 1 g a r i : 2 gospodarja in 15 farmacevtov. — Avstrijci: 6 juristov, 9 filozofov, 6 medicincev, 1 gospodar. 1 bogoslovec in 1 farmacevt. — Ogri: 4 juristi, 5 filozofov, 6 medicincev, 2 gospo* darja in 6 farmacevtov. — Rumuni: 6 juristov, 1 filozof, 4 medicinci in 1 farma* cevt. — Italijani: 16 juristov, 19 filozofov, 27 medicincev, 1 gospodar, 5 šumarjev, 3 veterinarji in 2 farmacevta. — Grki: 1 filozof in 1 šumar. — Nemci: 1 veterinar. — Turki: 1 filozof, 1 medicinec in 1 farmacevt. — Američani: 1 jurist, 2 filo* zofa in 1 medicinec. — Argentinci: 1 jurist in 1 medicinec. Kongres Ferijalnega Saveza v Ljubljani. V dneh 16. do 18. avgusta tega leta se je vršil v Ljubljani kongres Ferijalnega Sav(eza. Uprava je hote izbrala kot mesto petega —jubilejnega — kongresa Ljubljano, saj se je ravno tu pri nas rodila ideja po ustvaritvi organizacije, ki naj omogoča našemu dijaštvu potovanja širom naše lepe domovine. V Ljubljani je peščica delavnih ljudi uresničila to idejo ter jo razširila po vsej naši državi, tako da tvori danes Ferijalni Savez najmočnejše jugoslovansko dijaško udruženje. Svečano sejo kongresa je otvoril tov. Miodrag N i k o 1 i š z govorom, v katerem je poudarjal važnost Ferijalnega Savega ter njegovo petletno delovanje. Po pozdravnih govorih navzočih zastopnikov oblastev in društev je tov. Vikt. Maček kot slavnostni govornik iznesel historijat Ferijalnega Saveza. V svojem lepo zasnovanem govoru je očrtal razvoj ideje od prvega početka do današnjih dni. Pred dvajsetimi leti so osnovali slovenski dijaki «Počitniško zvezo*. Njen delokrog je bil spočetka majhen, omejen na slovenske kraje. Kmalu pa je ideja dobila pristaše tudi v Hrvatski in Srbiji. Pokret je dobil jugoslovanski značaj in s tem je seveda postal državi (sc. A v* stri ji) nevaren. Začela je doba političnih persekucij mladih pobornikov, a omladina je odgovorila še z intenzivnejšim delom za cilje mlade, revolucijonarne organizacije. Prišlo je leto 1914., veleizdajniški proces slovenskih dijakov ter svetovna vojna. Pokret je zastal. Po ujedinjenju je pa ideja na novo vzplamtela. Zopet se je na isti način širila organizacija, ki je dobila ime Ferijalni Savez; najprej Slovenija, nato ostale pokrajine. Vendar neprimerno hitrejši je bil razvoj; razlogi so jasni. Okrog voditeljev Janžeta Novaka in Leona Kavčnika so se trumoma zbirali novi delavci. Število članov je hitro rastlo, država in razne druge institucije so bile novemu društvu zelo naklonjene. In danes je Ferijalni Savez največja jugoslovanska dijaška organizacija! Navdušeno ploskanje je sledilu izvajanju tov. Mačka. Nato so bili izvoljeni prvi starešine F. S. Ta institucija je čisto nova. Z imenovanjem za starešino se F. S. oddolži svojim požrtvovalnim delavcem. Poleg tega častnega značaja ima starešinstvo tudi praktičen namen. Nekdanjim ferijalcem se da možnost udejstvovanja za cilje F. S. S tem se tudi ustvarja za vsako društvo tako potrebna kontinuiteta. Jubilejni kongres je izvolil prvo kolo starešin — sedemnajst po številu. Če po* mislimo, da je Ferijalnemu Savezu tekla v Sloveniji zibelka, je čisto razumljiva večina, ki jo imajo Slovenci v starešinstvu. In sicer so izvoljeni: dr. Janže Novak, ing. Leo Kavčnik, dr. Josip Pretnar, dr. Stojan Bajič, Dolfe Schauer, Viktor Maček, Jože Kregar, Josip K a n k e 1 j in Janko Pfeifer. (Interesanten pojav je, da so vsi našteti naprednjaki, dasi je Ferijalni Savez strogo nadstrankarska organi* zacija. Op. ured.) Drugo kolo, sestoječe iz deset članov, izvolijo starešine čez pet let. Vsakih pet let se dopolnjuje število starešinstva. Ostali čas se jc kongres bavil z organizacijskimi zadevami, ter je potekel — če izvzamemo eksodus nekaterih srbskih delegatov — v najlepšem redu. Novoizvoljenemu upravnemu odboru .pod vodstvom g. prof. J. Kušana želimo v delu za cilje Ferijalnega Saveza obilo uspeha. Mi pa bomo kot doslej po svojih močeh težnje Ferijalnega Saveza vedno in povsod radevoljno podpirali. D. C. I. E. in jugoslovansko dijaštvo. Na drugpm mestu poročamo o živahnem delo* vanju mednarodne dijaške zveze. Mi Jugoslovani smo v njej pokazali svoje najslabše strani: na praškem kongresu, kjer smo bili sprejeti kot redni član, je bil izvoljen Jugo* slovan za tajnika C. I. E. Ta mož nas je v C. I. E. temeljito diskreditiral: po stari navadi sploh ni niti — odgovarjal na dopise, ki so prihajali na tega našega funkcijo* narja, kar so nam v zlo šteli posebno Angleži, ki so natančni tudi v lem pogledu. Na varšavskem kongresu sta dva beograjska študenta, ki do danes še nista pojasnila, kako sta «izključila» Zagreb in Ljubljano od zastopstva v delegaciji, kar na lepem izjavila, da izstopajo Jugoslovani iz C. I. E. in g. Živančevič je to javil C. T. z zelo dvomljivo argumentacijo, ki smo jo objavili v prejšnji številki. To igračkanje in neresno postopanje dveh beograjskih študentov je vrglo na nas zelo slabo luč; drugi narodi se zato izprašujejo, kako je mogoča tako vihrava politika, kako je mogoče, da pošlje Jugoslavija take delegate. Po poročilih vodilnih funkcijonarjev C. I. E., s katerimi so se razgovarjali pred kratkim zastopniki C. T. in pa j. n. a. d. «Jadrana», je razvidno, da je naš položaj in pa položaj Slovanov v C. I. E. zelo težak in da je vrzel, ki jo je zapustilo za seboj jugoslovansko dijaštvo, težka izguba za slovansko dijaštvo. Ljubljanska akademska omladina je bila zastopana samo na praškem kongresu 1. 1921. Pozneje ni imela svojih delegatov niti na oxfordski konferenci niti v Varšavi. Kot naši zastopniki so šli v C. I. E. študentje, ki jih sploh ni pooblastil nikdo, razen njih po* litični klub. Zato tudi teh delegatov ne priznamo, niti ne moremo priznati tega, kar so oni izjavili v imenu jugoslovanskega dijaštva, ker v tem imenu govoriti niso bili upravičeni. Zato smatramo, da oni niso mogli izjaviti izstopa jugoslovanskega dijaštva iz C. I. E., v katero so izposlovali vstop pooblaščeni zastopniki omladine vseh naših univerz. — Delegati, ki so hodili na zadnje prireditve C. I. E. in nas tam zastopali in izstopali na svojo roko, se niso še do sedaj potrudili zvedeti mnenje zagrebške in ljubljanske akademske omladine o svojem zastopanju in s tem si dobiti zaupnico, temveč so lepo ostali doma in menda samo čakajo na — bodoči kongres. Če sc smatrajo za poklicane, da nas z as stopajo v inozemstvu, so prevzeli s tem obveznost osnovati nacijonalno zvezo jugoslovanskega dijaštva, ki je predpogoj realnega udejstvovanja v C. I. E. To jim menda ni prišlo niti na misel. — Da nas morejo zastopati taki delegati, je deloma krivda nas samih, ki do sedaj še nismo mogli ustvariti enotne dijaške organizacije. Če drugo ne, nas sili mednarodni položaj k temu, da se organiziramo in poleg drugih prednosti, ki jih more nuditi taka organizacija, vpostavimo naš ugled pri dijaštvu drugih narodov, ki si nedelavs nosti in organizatorične nesposobnosti jugoslovanskega dijaštva kar ne more raz? li'gati. Mi imamo svojo nacijonalno zvezo že organizirano, imamo C. T., ki se more primerjati s čsl. Svazom. Zagreb in Beograd nista niti začela. Na njih je torej sedaj vrsta, pred vsem na Beogradu, da 'ne hodi samo v inozemstvo nas zastopat, ampak, da se organizira vsaj sam doma. Ali pa morda čakajo, da pride organizacija od nas, kakor je prišla pri srednješolskem savezu, ferijalnem savezu, Ekonomskem savezu i. t. d.? Da bi si torej delili delo: eni bi zastopali in govorili, drugi pa delali? Morda jc to edina pot? (Glej Listnico uredništva. — Opomba ured.) Petletnica Laska. Agilni ljubljanski akademski športni klub jc praznoval dne 10. maja petletnico svojega obstoja. Ta obletnica ni samo važna s športnega stališča, ampak tudi radi tega, ker je obenem obletnica naše univerze, jubilej naše osvoboditve. Takoj, ko se je začelo predavati na ljubljanski univerzi, so tovariši sportašj zasnovali idejo združitve vseh športnikov po vzorcu Oxforda in drugih. Ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil dne 2. maja 1920. v napr. dijaškem domu, se je res udeležilo veliko število športnikov, a pokazalo se je, da so bile naše nade, da dobimo takoj prvovrstni športni klub, preuranjene. Zasnovala se je ustanovitev mnogobrojnih sekcij, katere so pa v teku časa počasi prenehale poslovati, na pr. plavalna, veslaška, strelska, sabljaška in boks. Najinteresantnejše pa je, da se ni ustanovila ona sekcija, katere tipični reprezentant je ravno akademik, namreč lahkoatletika. Toda prišla je iztreznitev, ko se je poleglo prvo navdušenje: zaspale so vse sekcije, razven nogometne. Ta edina je delovala in si celo sama nabavila potrebno športno opremo. V tem času se je ustanovil v Ljubljani nogometni podsavez, ki je po pravilih zahteval, da se tudi akademski športni klub udeleži tekem za prvenstvo. Ker pa klub še ni bil notranje utrjen, in ne bi mogel častno zastopati svojih barv, ga je podsavez začasno oprostil obveznih tekem. Prva javna nogometna tekma se je odigrala s S. K. Sparto. Število članstva je konstantno padalo. To je bila klubova doba detinstva, ko se je boril za svoj obstanek. Člani so končno uvideli, da tako ne gre dalje. Izvolili so nov odbor in ta se je z vso vnemo lotil dela. Ustanovila se je lahkoatletska sekcija in ta se je res obnesla, čeprav šele po preteku dveh let. Klub v tej dobi ni javno nastopal, sckcije so delovale interno. Na tihem se je članstvo pripravljalo na javne športne boje in tudi finančna stran kluba se je toliko poboljšala, da si je lahko nabavil najpotrebnejše športne predmete za sekcije. S propagiranjem športne ideje se je dvigalo počasi šte* vilo članstva. L. 1922. po II. rednem občnem zboru je klub poslal tudi svojega zastop* riika v nogometni podsavez, da si pridobi sportno*administrativnih in tehničnih zmožnosti. Do III. občnega zbora junija 1922. je klub deloval interno brez tekmovanj. Lahka atletika in nogomet sta vidno napredovala. Zimska sekcija pa je bila 'celo tako dobra, da je javno tekmovala in si priborila povoljen uspeh. Tudi lahka atletika se je začela javno udejstvovati, ko je prvič nastopila pri štafeti skozi Ljubljano. Sekcije so pridno trenirale. Nogometna sekcija si je s sistematičnimi treningi pridobila toliko tehnike, da se je prvo moštvo plasiralo na III. mesto II. razreda, lahkoatletska sekcija pa si je v akademskem petoboju priborila pokal. Odbor je med tem z vso vnemo deloval na financijalnem izboljšanju kluba, kajti brez zadostne športne opreme je bil vsak napredek nemogoč. Razvila se je velika agitacija med akademiki za vstop v Laskove vrste in uspeh ni izostal. Posebno v vrstah lahkoatletov se je opažalo veliko gibanje. Akademiki so se začeli zavedati, da znajo tudi drugi ceniti tradicijo« nalni favorizem akademikov v lahki atletiki, in so z vsemi silami stremeli za tem, da se izpopolnijo tehnično v vseh disciplinah. Žal se je s tem korakom začel specijalizem tako, da danes ni niti enega tipičnega tekmovalca za petoboj. L. 1924. si je lahka atletika priborila v propagandnem štafetnem teku skozi Ljubljano II. mesto. Šele sedaj so začeli smatrati drugi klubi La^k za enakovreden; še več, bali' so se naše konkurence in ne neupravičeno. Pri tekmi za prvenstvo v Sloveniji je kljub temu, da je večina tekmovalcev odšla domov, dosegel 4. mesto. Še isti mesec je S. K. Jadran razpisal pokal g. Bara za štafetni tek Kranj—Ljubljana, kjer je Lask dosegel drugo mesto. V novembru je klub priredil prvi samostojni turnir proti S. K. Jadranu. Tekmovalo se je v 11 disciplinah in je klub premagal S. K. Jadran s 5 točkami. Na tem mitingu je Lask razvil vse svoje moči in pokazal javnosti, da se cja doseči z vztrajnostjo in požrtvo* valnostjo marsikak uspeh. Tudi nogomet ni zaostajal za formo prejšnje dobe. Zimska sekcija se je udeležila tekme za smuško prvenstvo in je naš član odnesel prvo mesto. Tudi plavalna sekcija se je z uspehom udeleževala tekem. Število članstva pa se je pomnožilo za 500 %. S tem je bila dana možnost večje izbire med tekmovalci in odbor se je lahko posvetil tehničnim vprašanjem. V najnovejšem času je klub ustanovil hazenossckcijo in s tem pokazal razumevanje za ženski šport. Glavni vzrok, da Lask v prvenstveni tabeli ne zavzema tistega mesta, ki mu gre, je ta, da se vedno menjajo postave moštev in tekmovalcev. Akademik pride in zopet gre. Najstarejši igralci pri Lasku igrajo le kvečjemu pet let, dokler traja doba njihovega študija. Temu hoče Lask odpomoči z mladinsko sckcijo, ki bo klubu dajala materijal za prvo moštvo. Lask jc svojo petletnico proslavil na prav dostojen način. Dopoldne se je kljub slabemu vremenu vršil štafetni tek za Laskov pokal, krasno statueto tekača, kj, si ga je pri* borila štafeta S. K. Primorja. Nato se je vršil na univerzi slavnostni občni zbor, ki se ga je udeležilo vse članstvo in mnogo zastopnikov drugih klubov, ki so izrekli svoje častitke. Popoldne se je vršila prijateljska tekma s S. K. Celjem, v kateri je Lask zmagal. Zvečer pa se je vršil v naprednem djaškem domu animiran družabni večer, ki je prinesel obilo zabave. — (Poročilo o petletnici «Laska» je bilo namenjeno za majsko številko «Vidovdana», ki pa se je — ne po naši krivdi — zakasnila. — Opomba uredništva.) Fuzija «Laska» s «Primorjem». Julija meseca 1.1. sc je združil «Lask» s «Primorjcm» in občna zbora obeh društev sta sklepe potrdila. Novi akademski športni klub «Pri« morje® bo dal naši univerzi, ki je doslej zanemarjala telesno vzgojo svojih slušateljev, priliko, da na lepem športnem prostoru in s prvovrstnim športnim osobjem vzgaja svoj akademski naraščaj, da dvigne nivo našega športa in zanese v njega tisti pravi športni duh, katerega predstavitelj je bil vedno akademik. S športnega kakor tudi z akademskega stališča moramo korak obeh športnih klubov najtopleje pozdraviti: z njim se družijo v našem športu preveč razcepljene sile, z njim pridobi naša univerza drugo enako važno podlago za vzgojo svojih slušateljev: priliko za razvoj njih sile in zdravja, ki je vzgoji duha enakovredna. O ekskurziji kemikov v Francijo in kar je ž njo v zvezi. V Ljubljani se že nekaj časa šepečejo čudne stvari, ki so si celo našle pot v dnevno časopisje. Objekt tem vestem so ljubljanski kemiki, oziroma njihova ekskurzija v Francijo, ki so je prirc* dili letošnje poletje. Na slehernem oglu naletiš na prijatelja, na vsakem koraku srečaš znanca, ki s skrivnostnim obrazom povprašata: Ali že veš, kaj se govori? In ti ne veš nič, oziroma veš le, kar čuješ takole mimogrede. A to je več kot dovolj. — Hoteli smo o stvari pisati na podlagi nepristranskega in stvarnega poročila o dejanskem stanju. Zato se je naš urednik podal na rektorat. Dobil je lakoničen od« govor: «0 tem ne govorimo. Stvar je v tcku.» Niti bescdice več. Tako smo doccla navezani na več ali manj avtentične podatke, ki jih ujamemo zdaj tu zdaj tam. Ne vemo, komu to koristi..Če kdo misli, da bomo zato molčali, se pač moti. Naša dolžnost je, da n e molčimo, tembolj, ker je stvar danes že javna. In zato nam jc žal, ker ne moremo pisati tako, kakor bi lahko, če bi nam najavtentičnejše mesto dalo vsaj naj* potrebnejša pojasnila. Ljubljanski kemiki so priredili ob koncu semestra znanstveno ekskurzijo v Fran* cijo pod vodstvom dveh profesorjev, uglednih članov ljubljanske univerze. To nas ne tangira. Toda kmalu potem, ko so se kemiki vrnili domov, je prispel v Beograd akt francoskega zunanjega ministrstva, iz Beograda pa na ljubljansko univerzo. To nas pa vsekakor močno tangira, zakaj podučeni krogi z vso gotovostjo trde, da je akt v tesni zvezi z načinom in metodami življenja ljubljanskih kemikov v Franciji. Pa tudi to bi se nas končno ne tikalo, ali taisti krogi nas zagotavljajo, da so omenjene metode in način življenja vse prej kakor častne i za ljubljansko študentstvo i za našo univerzo in — least not least — za našo državo. In to je, kar nas reže v meso. V Ljubljani sc povsem določno in konkretno imenujejo dejanja, ki so jih baje zagrešili ljubljanski študentje. Na tem mestu jih danes ne bomo omenili, ker nočemo ustvarjati razpolo« ženja, dokler ne dobimo absolutno točnih podatkov. Povemo le: kakor hitro bo stvar razjasnjena, ne bomo poznali nobenega obzira nc na levo ne na desno. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da preiščejo stvar z vso rigoroznostjo, eventualnim krivcem pa pravimo žc danes: za vas ni več mesta med nami! Toliko za enkrat. Hoteli smo dati našim besedam jasnejši in močnejši povdarck. Ni naša krivda, da nismo mogli. Uverjeni smo ipak, da smo govorili dovolj jasno in dovolj odkrito. Kadar pride čas, pa bomo bolj jasni in bolj odkriti. Akademski klub za Društvo Narodov v Ljubljani. Že v zadnji številki «Vidovdana» smo javili izvolitev pripravljalnega odbora za ustanovitev akademskega kluba, ki bo proučeval in širil ideje Društva Narodov. Imenovani odbor je izdelal pravila ter povzel? razne druge potrebne korake, tako da bo že v zimskem semestru omogočeno redno klubovo delovanje. Slovansko dijaštvo. Reforma češke srednje šole. Aprila 1. 1923. je naučni minister češki javnosti pred* ložil načrt organizacije srednje in meščanske šole v debato. Posrečilo se mu je vzbu* diti zanimanje cele češke javnosti, ki je reagirala na tak način in v tolikem obsegu, da se je izkazalo, da je načrt v bistvu pravilen. Celo diskusijo, izdelavo detajlov, stiliziranje zakona in njegovih motivov je prevzela posebna komisija pod vodstvom univerzitetnega profesorja dr. Bydžovskega, sestavljena iz strokovnjakov na učnem polju. Javnost je bila o delu komisije stalno informirana. Iz teh informacij je bilo razvidno, da se je delo komisije gibalo v treh smereh: o principijelnih vprašanjih srednje šole, o paralelni reformi meščanskih šol in o reformi izobraženja ljudskošolskih učiteljev. Največ dela je rabila prva točka, kar je pri kompliciranosti srednje« šolskega problema razumljivo, kajti razven vprašanj, ki so bila predložena javnosti (idejna podlaga srednje šole, njeno razmerje napram meščanski, ureditev jezikovnega pouka, organizacija srednje šole, sprejem učencev, napredovanje, izpiti in ureditev dekliških šol), so bila potrebna še posvetovanja o celi vrsti drugih vprašanj. Komis sija je bila namreč mnenja, da se mora vsaka določba zakona opirati na detajlirane premisleke, ne samo z ozirom na intelektualno bazo, ampak tudi z ozirom na iz* vedljivost in praktične posledice. Komisija je radi tega absolvirala celo vrsto posvetom vanj, n. pr. o telesni in nravstveni vzgoji, o razdelitvi urnika in učnih predmetov, o osnutkih in metodah posameznih predmetov. Nadalje so se vršila tudi posvetovanja o administrativnih vprašanjih in o popolnoma tehničnih problemih. Komisija je predelovala statistične podatke itd. Vsaka malenkost tega zakona se opira na rezultate teh konferenc. Pred kratkim je delovna komisija predala ministrstvu prvi defini* tivni rezultat svojega dela, osnutek zakona o srednjih šolah z motivi. Ministrstvo je podvrglo osnutek še interni diskusiji in ureditvi v formalnem oziru. Sedaj ga pa predaja v presojo strokovnjakom, še predno ga dobe zakonodajni faktorji v roke. Reforma srednje šole ni samo vprašanje šolske tehnike in administracije, sploh ni samo interno šolsko vprašanje, ampak jo moramo smatrati za kulturen in socialen čin najdalekosežnejših posledic, kot delo, ki bo globoko vplivalo na nadaljnji razvoj države z ozirom na prosveto in gospodarstvo. Z njeno pomočjo se hoče država pri< lagoditi izpremenjenim političnim okoliščinam, reforma naj bode izraz za to, kako hoče država izraziti kulturno izpremembo starega avtokratičnega reda in kako pojmuje devizo o demokratizaciji prosvete. — Vprašanje šolske reforme pretresa ves svet. Njene osnovne tendence so povsod, z malimi izjemami, stremljenje po življenski zmožnosti šole, po demokratizaciji šole in stremljenje za tem, da naj bo prosveta dostopna vsem slojem brez ozira na njih socijalni in gospodarski položaj. — Osnovna misel nove organizacije srednje šole je približati se v okviru možnosti in pedagoške dopustnosti enotni srednji šoli. Radi tega naj ima nova srednja šola štiriletno, enotno bazo na podlagi domoznanstva in gojenja živih jezikov. Absolviranje sedmih raz« redov naj osigura tisto splošno omiko, ki se zahteva od današnje inteligence in ki naj tudi zadostuje za sprejem v državno službo. Kdor hoče obiskovati še visoko šolo, mora absolvirati še osmi razred, katere učni načrt nadaljuje splošno izobrazbo v specijalnih skupinah posameznih predmetov, in ki pripravi dijaka na visoko šolo z ozirom na delovne metode. To so osnovni principi normalnega tipa srednje šole. Z ozirom na tradicijo in na posebne zahteve kulture in prakse pa predlaga poleg normalnega tipa še izjemni klasični tip, kjer bi se poučevala razven latinščine tudi grščina, in slovanski tip, ki naj bi služil globljemu študiju slovanskih je* zikov in kulture. Ti posebni tipi bi se uvedli samo tam, kjer že obstoje srednje šole normalnega tipa. — Osnutek polaga veliko važnost na telesno in nravstveno vzgojo in na dijakovo samostojnost. Osnutek poudarja tudi nove podlage dekliškega šolstva Določila o sprejemu dijakov in njih napredovanju se ravnajo po osnovnem stavku, da se k študiju na srednji šoli pripuste le zmožni učenci, da pa ne sme biti srednja šola na nobeni stopnji zaprta nadarjenim učencem in da nikdar ne sme omejevati študijsko svobodo mladine preko potrebne mere. V tej zvezi zanima javnost posebno možnost lažjega prestopa iz meščanske na srednjo šolo. Pojavlja se mišljenje, da bi se osnutki o obeh šolskih sistemih v paralelnih razredih tako približali, da bi mogel nadarjen učenec meščanske šole po možnosti prestopiti v odgovarjajoči razs red srednje šole brez izpitov, oziroma le z izpitom iz tistega predmeta, katerega se v meščanski šoli ni učil. Večinoma bo mogoče meščansko šolo na tak način prilagoditi srednji, da sc bo izvršil prestop za nadarjenega učenca popolnoma gladko, in brez težav, ki obstoje še danes. Olajšanje prestopa in preložitev učenčeve odločitve o na* daljnem študiju do 5. razreda, torej do 15. leta starosti, pomeni s socijalnega stališča najvažnejše v osnutku predlagane izpremembe. Te izpremembe so največjega pomena za prebivalstvo malih mest in province, kajti učencu v krajih brez srednje šole ne bo treba že od prvega razreda dalje prebivati izven doma ali pa se voziti v šolo (v ČSR se vozi 30 % provincijalnih srednješolcev). V krajih, kjer je danes srednja šola, bo v bodoče možna popolna svoboda študija vsaj do četrtega razreda, v večini slučajev pa tudi do sedmega. Kulturno je na osnutku važna pred vsem ta določba, da sloni izobrazba v nižji srednji šoli na podlagi domoznanstva. S tem se zopet zbliža srednja in ljudska šola in se pospešuje enotna izobrazba celega prebivalstva v smislu demokratičnega principa. V zvezi s tem se pojavljajo težnje, da bi se izobrazba karakterizirala bolj praktično in času primerno. Večje poudarjanje posameznih pred« metov napram današnjemu stanju, obligatorna uvedba ročnih del, državljanske zna= nosti, zdravstva, petja, živih jezikov, posebno slovanskih, premaknitev klasičnih je= zikov v višje razrede. Metodično naj meri na to gojenje dijakove samostojnosti in delavnosti. Avtorji osnutka so pretehtali tudi finančno stran osnutka in so pokazali na motivnem poročilu, da predlagane organizacijske izpremembe nimajo za šolsko kategorijo večjih izdatkov. Čeprav sc morajo izdatki za kulturne namene smatrati za produktivne in se večji izdatki za šolsko reformo ne bi smeli obžalovati, v kolikor bi se današnje stanje šolstva bistveno izboljšalo, je v času varčevalne državne politike vendar važno, da sc državni izdatki vsled reforme srednjih šol ne obtežujejo. Važna je tudi zahteva, ki je v osnutku le nakazana, ki jo bo pa zakon sam težko oživil: je to namreč notranja reforma, reforma srednješolskega duha. Šolska uprava se zaveda težkih nalog, ki jih ji nalaga reforma. Zaveda se tudi, da morejo to notranjo reformo izvršiti le učitelji, ki so sami prežeti novega duha in ljubezni do šole. Pomen srednje šole kot splošnega zavoda za izobrazbo stalno raste. Tudi v naši državi bi bil že skrajni čas, da bi se rešitev vprašanja naše srednje šole pospešilo. Enotnost naše srednje šole bo imela za posledico tudi našo nacijonalno homogenost. Strokovne šole v ČSR. V začetku šolskega leta 1924./1925. je obstojalo v ČSR. 2364 strokovnih šol z 238.855 slušatelji. Večina šol (1862) je odpadla na obrtne na* daljevalne šole s 167.316 slušatelji. Razven tega je bilo 34 trgovskih akademij s 7919 slušatelji, 31 državnih obrtnih šol z 11.348 slušatelji, 55 državnih strokovnih šol s 6852 slušatelji in 43 državnih učiteljišč za domačo industrijo z 2035 slušatelji. Rod* binskih šol in strokovnih šol za gospodarske ženske poklice je bilo 98 z 19.009 slu* šateljicami. Obrtno=nadaljevalne šole v ČSR. V začetku šolskega leta 1924./25. je bilo v ČSR 1862 obrtnosnadaljevalnih šol s 167.316 slušatelji, med temi 1391 šol s češkim ali slovaškim učnim jezikom, ki jih obiskuje 124.685 učencev, 420 šol z nemškim učnim jezikom in 37.719 učenci, 23 šol z madžarskim učnim jezikom in 3335 učenci, 17 šol z rutenskim učnim jezikom in 913 učenci in 11 šol s poljskim učnim jezikom ter 664 učenci. Te številke kažejo jasno napredek tega šolstva v ČSR, kajti pod staro Avstrijo 1. 1914. so imeli na teritoriju sedanje ČSR le 1538 obrtnosnadaljevalnih šol s 142.923 učenci. Prva ženska docentka v ČSR. Dne 13. maja je imela dr. Milada Pavlova, ki je pred kratkim izdala veliko delo «Jugoslovenski odbor», v veliki predavalnici filozofske fakultete v Pragi svoje habilitacijsko predavanje o »Postanku srbske države«. (1804— 1812.) Poljski dijaki v Parizu. V teku 1. 1924. se je število v Parizu študirajočih Poljakov napram 1. 1923. potrojilo. Ti študenti se sestavljajo iz najrazličnejših elementov. Po gospodarski situaciji jih je nekaj takih, ki dobijo od doma zadosti eksistenčnih sredstev, precej je takih, ki si sami težko sproti zaslužijo sredstva, in nekaj jih je, ki dobivajo francosko državno štipendijo. V poslednjem času debatirajo mnogo o stanovanjskem vprašanju., Numerus clausus v Poljski. Na splošnem kongresu poljske akademske omladine v Wilni je bila sprejeta resolucija, v kateri se poživlja vlada, da predloži sejmu osnutek zakona o vpeljavi «numerus clausus»*a za židovske študente na poljskih šolah. Univerza v Kovnu. Litvanski sejem je sprejel zakon, ki ustanavlja evangelsko teološko fakulteto na univerzi v Kovnu. Kongres ukrajinskega dijaštva. Začetkom julija 1.1. se je vršil v Podjebradu (ČSR) drugi kongres centralne zveze ukrajinskega dijaštva (C. E. S. U. S.), ki se ga je udeležilo 74 delegatov, zastopajočih 20 udruženj s 3846 člani. Častnim predsednikom je bil izvoljen profesor dr. I. Schowhenis, rektor ukrajinske poljedelske visoke šole v Podjebradu. Kongres so pozdravila udruženja angleškega, belgijskega, italijanskega, francoskega, čehoslovaškega, nemškega, švicarskega in švedskega dijaštva kakor tudi C. I. E. Kongres je razpravljal o organizatornih vprašanjih, posebno o pritegnitvi izven zveze stoječih ukrajinskih dijaških društev ter pri tem poudarjal svoj ne* politični značaj. Kongres je nato obširno razpravljal o položaju Ukrajincev v poljski državi. Govorniki so poudarjali težak položaj ukrajinskega šolstva. Ukrajinske uni= verze v Lvovu poljska vlada noče niti priznati niti dovoliti. Vkljub temu je ta ukrajinska institucija pokazala veliko uspehov in s tem eksistenčno pravico. Kongres je dalje protestiral tudi proti neupravičeni ukinitvi ukrajinske stolice na černoviški univerzi. Kongres je zahteval ustanovitev «sveta ukrajinskega visokošolstva», ki naj bi ga tvorili zastopniki profesorjev na ukrajinskih univerzah, zastopniki važnih kultur; nih zavodov in zastopniki ukrajinskega dijaštva. Končno je kongres obravnaval gospo* darski položaj dijaštva in ukrajinske univerze. Seja predsedstva C. I. E. v Londonu. Od 6. do 10. januarja 1.1. se je vršila v Londonu seja predsedstva C. I. E., katere so.se udeležili vsi člani razen francoskega delegata. Poleg njih je bilo zastopano nemško dijaštvo (Deutsche Studentenschaft), ki od varšavskega kongresa sodeluje kot nečlan v C. I. E., dalje tudi zastopnik arne* riškega dijaštva, ki sicer nima skupne organizacije, pa jo namerava ustvariti. Na • dnevnem redu so bile važne stvari: delovanje urada za širjenje in uporabo znanstvenih filmov, nabava cenenih knjig za dijake, olimpijada za šport, umetnost in znanost v Rimu, vzgojna vprašanja, akademski šport, mednarodne ferijalne kolonije, izmenjava dijakov, auspairsbivanje v inozemstvu, ustanovitev glasila C. I. E., mednarodno do* pisovanje, ustanovitev mednarodnega informacijskega urada, sodelovanje z evropsko dijaško pomočjo. O vseh teh točkah se je vršila izčrpna debata. Nje praktični uspehi Dijašlvo drugje. so tisle: Ustanovitev urada za širjenje in uporabo znanstvenih filmov je sklenil var; savski kongres C. I. E. V vsaki državi naj bi sc ustanovil filmski urad, ki bi stal pod vrhovnim vodstvom švicarske dijaške zveze kot centralnim uradom. Najprej naj bi se sestavil mednarodni seznam vseh znanstvenih filmov. V svrho kritja stroškov se bi dijaška zveza vsake države zavezala, da bi prispevala od prireditev z znanstvenimi filmi tretjino čistega dobička v centralni urad. Centralni urad v Švici je že ustanovljen. Podružnice poslujejo v Madžarski, Češkoslovaški in Danski. O priliki te razprave so zastopniki ostalih držav poudarjali, da to delovanje ne spada več v C. I. E. Končno se je sklenilo, da naj bi komisija za mednarodno intelektualno sodelovanje pri Zvezi Narodov prevzela izvršitev sklepov varšavskega kongresa. — Glede dobavljanja cenenih knjig je sklenil varšavski kongres, da se naj ustanovi mednarodni knjižni urad, ki naj se bavi z dobavljanjem in izmenjavo knjig. Urad je prevzelo poljsko dijaštvo in ga upravlja pod nadzorstvom C. I. E. Ta mednarodni knjižni urad naj sestavi listo organizacij, ki dajejo dijakom popuste pri knjigah. Italijanski dijaki so pročali, da imajo oni 30 % popusta. Angleški in škotski dijaki so ustanovili posebne knjigarne, ker zasebne tvrdke ne morejo dovoljevati popusta. Nemško dijaštvo more izjemoma izposlovati 10 do 15 % popust. Zastopniki italijanskega dijaštva so javili, da sc bo vršila 1. 1926. v Rimu olimpijada za šport, umetnost in znanost. Predsed* stvo C. I. E. se ni moglo ogreti za ta predlog in je opozorilo italijansko dijaštvo na velikanske težkoče, ki so zvezane z izvršitvijo tega načrta. — O svobodi visoko* šolske vzgoje je predsedstvo C. I. E. obširno razpravljalo. Povod temu je dalo poseganje vlad raznih držav v akademsko svobodo. Predsedstvo C. I. E. je sklenilo poslati vladam prošnjo, naj se visokošolska vzgoja popolnoma osamosvoji od politike. Glede dijaških olimpijskih iger se sklene, da naj se skuša v delegacije, ki pripravljajo olimpijado v Amsterdamu, poslati tudi zastopnika dijaštva. Nato je predsedstvo C. I. E. razpravljajo o organizaciij mednarodnih dijaških sestankov, ki naj bi zbliže« vali mladino različnih narodov in s tem prispevali k medsebojnemu spoznavanju in prijateljstvu. Prvi sestanek se bo vršil avgusta 1. 1925. v Nyborgu na Danskem in bo trajal 2 tedna. Vsaka narodna zveza dijaštva mora izpolniti program za en dan. Udeležnikov bo 200 in sicer: Belgija 5, Danska 20, Nemčija 20, Anglija 10, Eston* ska 10, Francija 20, Finska 5, Italija 10, J u g o s 1 a v i j a 5, Luksemburg 5, Letonska 10, Poljska 15, Škotska 10, Švica 10, Češkoslovaška 20, Turčija 5, Madžarska 20. Poznejši sestanki bodo trajali 1 do 2 meseca. — Izmenjavo dijakov je prevzelo angleško dijaštvo v Londonu. V posameznih državah naj dijaštvo ustanovi podružnice. Ob tej priliki je predsedstvo razpravljalo o odpravi vizov, popustih na železnicah, eventu* alni uvedbi mednarodnih dijaških vozovnic itd. — Glasilo C. I. E. «Le monde unis versitaire« je prenehalo izhajati. Vendar si predsedstvo ne upa izdajati novo glasilo! Nekatera zastopstva so predlagala, naj sc v njh načijonalna glasila uvede službena priloga C. I. E. Predlog je bil zavrnjen. Sklenilo se je samo, naj dijaška glasila vseh držav vrše propagando za C. I. E. — Glede medsebojnega dopisovanja dijakov, ki naj doprinaša k zbližanju narodov, je sklenilo predsedstvo, temu posvetiti v bodoče veliko pažnjo. — Glede mednarodnega dijaškega informacijskega biroja se je prcd= sedstvo vsled skromnih denarnih sredstev, ki so C. I. E. na razpolago, obrnilo na komisijo za mednarodno intelektualno sodelovanje pri Zvezi Narodov, ki je nato sklenila, da otvori tak biro v Parizu. — C. I. E. se je lotila raznih dijaških vprašanj in le obžalovati je, da igramo mi Jugoslovani v tej mednarodni organizaciji tako klavrno ulogo. — (Članek je bi napisan za majsko številko «Vidovdana». Vsled nepredvidenih, ovir se je tisk zavlekel, vsled česar so nastali nekateri kronološki anahronizmi v gornjem poročilu. Prinašamo ga vkljub temu, ker je v glavnem še vedno aktualen. — Opomba ure d.) Annuaire publie par 1’Office Central de la C. I. E. 1924. Tretje letno poročilo, ki ga izdaja centralni urad C. I. E., prinaša več zanimivih člankov o organizaciji C. I. E. (M. H. Van Laer), o organizaciji informacijske službe (Andre Delvaux), o izmenjavi dijakov (R. Lombaers), o univerzitetskem športu (Jean Petitjean) itd. Med člani smo še navedeni Jugoslovani: «Union Nationale des Etudiants du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes«, ki je pa mi ne poznamo, in poleg nje »Pobratimstvo«, Beograd, ki se smatra očividno za reprezentanta jugoslovanskega študenstva. Te podatke je dal g. Zivančevič. V seznamu študentskih revij ne moremo Jugoslovani pokazati — niti ene revije. Po čigavi zaslugi? Potne olajšave za dijake. Anglija ne dovoli ničesar, enako ne Nemčija, Kanada, Danska, Škotska, Estonska, USA, Finska, Norveška, Nizozemska, Poljska, Švedska, Ukrajina. Bolj naklonjena je dijaštvu Belgija, kjer dobi skupina 12 dijakov 50%ni po* pust na železnicah. Pred kratkim je izdala država krožne vozovnice, ki veljajo 5 do 15 dni za poljubne vožnje in stanejo za pet dni 3. razred 80 fr. Francija dovoli skupinam najmanj 10 dijakov 50%ni pop^ust. Italija daje dve tretjini popusta. V Švici uživajo študentje vozne ugodnosti, če potujejo v skupinah vsaj po 12 pod profesorjevim vodstvom. Te olajšave pa veljajo le od slučaja do slučaja. Češkoslovaška dovoli 50 % popusta. Naša Jugoslavija ima v tem oziru prvenstvo pred vsemi: dovoli 75%ni popust skupinam 3 dijakov. — Ko je bila notica že postavljena, smo zvedeli o naredbi pro* metnega ministra, ki je ukinil vse vozne olajšave, izvzemši ferijalcem. Po 15. septembru pa so odpravljene sploh vse ugodnosti. Brez komentarja! Francosko dijaštvo. Od 14. do 16. aprila 1.1. se je vršil v Lillu 14. francoski dijaški kongres. — Muslimanska dijaška zveza v Alžiru se je združila z Alžirsko gene* ralno dijaško zvezo, ki je član centralne organizacije francoskega dijaštva. Poletni jezikovni kurzi na pariški univerzi. Na pariški univerzi se otvori v letoš* njih počitnicah prvič kurz za študij francoskega jezika. Kurz se vrši v dveh oddel* kih in sicer od 11. julija do 9. avgusta kot pripravljalni kurz in od 9. do 23. avgusta kot višji kurz, obstoječ iz 36 predavanj. Pripravljalni kurz traja štiri tedne in ob* sega dopoldne po eno uro pouka v izgovarjavi, dve uri praktičnega uka francoskega jezika (čitanje, gramatika, konverzacija, naloge) v manjših skupinah in popoldne izmenoma francoska zgodovina in ogled mesta. Višji kurz vodijo najboljši profesorji univerze in naj da frekventantom možnost spoznati v 36 predavanjih sedanjo, po= vojno francosko literaturo, politiko, umetnost, in narodno gospodarstvo. Ta pre* davanja se vrše dopoldne, popoldne pa se nadaljuje ogled mesta. Za Casa 6 tednov, v katerih traja kurz, se vrše vsako soboto ekskurzije, vsako nedeljo pa izleti v slavna mesta. V času od 23. do 31. avgusta bodo frekventanti pod vodstvom univerzi* tetnih profesorjev potovali po svoji volji na vse strani Francije. Direktor kurza je uradnik pariške univerze g. Henry Gov, Sorbonne*Paris, ki daje tudi natančnejše informacije. — (Glej opombo na koncu članka «Seja predsedstva C. I. E. v Londonu«. — Opomba uredništva.) Nemško dijaštvo in C. I. E. Na varšavskem kongresu C. I. E. ni bilo sicer nemško dijaštvo sprejeto kot redni član, pač pa samo «sodeluje» v C. I. E. Nemško dijaštvo noče popustiti od svojega stališča, da je poklicano zastopati tudi nemške dijake izven mej države, posebno iz Avstrije, Češkoslovaške in Gdanske, kar so dijaki iz antantnih držav označili kot «duhovno obstrukcijo« proti mirovnim pogodbam! Nemško di* jaštvo vstraja na svojem stališču in proglaša, da je C. I. E. brez njih samo fragment. Izjavlja, da kulturna vrednost nemškega dijaštva ni odvisna od članstva v C. I. E. Smatrajo pa, da pomeni londonska konferenca, ki se je je udeležil tudi zastopnik nemškega dijaštva, razveseljiv korak naprej. Inozemci na nemških visokih šolah. V zimskem semestru 1924./25. jc bilo glasom službenih podatkov na nemških visokih šolah vpisanih 9685 inozemskih študentov. Najštevilnejši med njimi so bili Bolgari, ki jih jc bilo 1924. Za njimi je bilo največ Rumunov, Čehov in Rusov. V splošnem so med inozemci zaznamovali navečji odstotek študentje iz iztočnih držav. Število akademikov v Nemčiji od zimskega semestra 1922./23. stalno pada. Po* sebno se to opaža pri zobozdravništvu, veterini, protestantski teologiji in arhitekturi. Medieincev je kar za 49 % manj kakor 1. 1914. Število inozemskih slušateljev je padlo od 15.515 v poletnem semestru 1923. na 10.879. Dijaške podpore v Nemčiji. «Gospodarska pomoč nemškega dijaštva« je na* menila 200 do 300 abiturijentom, ki obetajo posebno veliko, izdatne ustanove, da jim na ta način omogoči študij. Vzpostavitev bakalaureata v Romuniji. V zvezi s sanacijo romunske vispke šole je romunsko prosvetno ministrstvo sklenilo zopet uvesti bakalaureat, ki je bil od» pravljen 1. 1898. Učenci 4. razreda gimnazij, licejev in realnih gimnazij sc kvalificirajo kot absolventi nižje gimnazije in morajo položiti poffeben selekcijski izpit, da smejo študirati nadalje. Absolventi višjega oddelka polože bakalaurcatski izpit pred ko* legijem srednješolskih profesorjev, enega univerzitetnega profesorja in komisarja prosvetnega ministrstva. Atesti absolventov inozemskih srednjih šol morajo biti ekvivalirani od iste strokovne komisije ali pa morajo njih imetniki položiti znova izpit v celem obsegu. Nordijski dijaški kongres. V Oslu sc je vršil od 20.*do 24. junija 1.1. nordijski dijaški kongres* ki se je pečal s sledečimi vprašanji: Sever in severni narodi, raz* orožitev, dijaško in delavsko gibanje, verska obnova. Dijaški tisk. Nemško dijaštvo ima 12 revij (Hochschulgcmeinschaft, Rundschau, Deutsche Hochschulzeitung, Die Studentin, Der Študent, Baverische Hochschulzeitung, Berliner Hochschulnachrichten, Breslauer Hochschulrundschau, Hamburger Universitats-zeitung, Kolner Universitatszeitung, Hallische Universitatszeitung), dalje 6 almanahov in koledarjev (med njimi Allgemein. Hochschultaschcnbueh). Angleži izkazujejo 30 revij, izmed katerih jih izhaja v Londonu 13. Belgijci izdajajo 13 revij, Danci 6, Škoti 5, USA 2, Estonci 1, Finci 2, Francozi 21 revij (med njimi L’ Universitaire de France, L’ Universi* taire de Pariš, Le monome), Madžari 1, Italijani 3 (med njimi Gazcttino Universitario), Letonci 1, Luksemburžani 2, Novozelandci 4, Nizozemci 7, Poljaki 5 (med njimi \Viadomosei Akademickic), Rusi 11 (med njimi Studenceskije Godi, Praga), Švedi 2, Švicarji 3 (med njimi Bulletin Universitaire), Čehoslovaki 13 revij (Studentskv Vestnik, Študentska Revue, Mlade Slovensko, Volnost, Studentskv Obzor, Jitro, Život, Stu* dentsky časopis, Pece o studentstvo, Vse hrd, Vir, Povasky študent, Vykrik) in Ukrajinci 9 revij (med njimi Studentskyj Vstnvk). Ženski študij v Španiji. Leta 1923. je bilo na madridski univerzi vpisanih 363 dijakinj napram 60 v letu 1917. Poročajo, da so njih študijski uspehi v splošnem boljši kot oni njih tovarišev, ker se posvečajo študiju z večjo marljivostjo. Študentske vojske. Na madridski univerzi jc priredilo dijaštvo velikanski shod proti diktatorski vladi. Ker generala, ki jo je hotel z daljšim govorom braniti, niso dijaki pustili do besede, je policija s silo razpršila dijaštvo. — Flamski dijaki na belgij* skih univerzah štrajkajo in protestirajo često zaradi preganjanja flamsko*zavednih dijakov. — Na napoljski univerzi so se stepli fašistovski in protifašistovski dijaki. Zato so univerzo zaprli ter zasedli z vojaštvom. — Jugoslovani smo se izkazali z žalostnimi dogodki na beograjski univerzi. Gojitev dramske umetnosti na ameriških univerzah. V Angliji je že stara navada, da prireja visokošolsko dijaštvo dramske prireditve. V Oxfordu se je ohranil star običaj, da priredijo dijaki vsako leto kako antično dramo v izvirniku. Moderno dramo goje dramski krožki, n. pr. oxfordski «.Oxford Universitv Dramatic Societv* (O. U. D. S.), ki je letos predvajal «Peer Gynta». V Ameriki je nadelavnejša «Dras matic Association« na univerzi v Yalc, ki prireja igre, ki jih sicer ne bi videlo ames riško občinstvo. Tudi mnogo «evropskih» premijer gre na njen račun, n. pr. Gogoljev «Revizor» in Čapkov «RUR». Tudi klasična dela so na njenem repertoarju. Čisto po klasičnem načinu igrajo vse ženske vloge moški. Univerzitetne oblasti s tem niso bile preveč zadovoljne, češ, da to zavaja v mehkužnost, čemur so ugovarjali dijaki* režiserji, da rabijo ravno dijakesatlete za ženske vloge. Zaenkrat je dovoljeno, da sme vsak dijak enkrat tekom svojih študij prevzeti — žensko vlogo. — Ameriški dijaki se pa ne bavijo samo s prirejanjem iger, temveč se vadijo tudi v dramskem pisateljevanju. Značilno je za praktične Američane, da imajo tudi za to stroko pros fesorje, ki prirejajo redne tečaje in učijo svoje učence, kako naj pišejo drame ... V javnosti se je razvila živahna debata, da li ima ta pouk kak zmisel ali ne in profesor za «dramsko pisateljevanje« g. G. P. Baker je hrabro zavihtel pero v svojo obrambo. — Na univerzi v Yale so 1. 1922. ustanovili dijaki krožek, v katerem se bavijo s pisanjem dram, ki jih potem ocenjujejo sami in prirejajo pred svojimi tovariši. Tako so 1. 1923. uprizorili na lastnem odru 17 enodejank lastne produkcije. — Posebno nalogo si je stavil profesor za dramsko literaturo na državni univerzi North Carolina, Fr. H. Koch. On propagira kritični študij važnih dramskih umetnin in proučevanje odrske tehnike, poleg tega zbiranje narodnih povesti in zgodb ter navad svoje ožje domovine. Osnus tek predlaga dijak v seminarju ter pozneje izdela. Po nekaj mesecih izdelek v semiš narju prečita in tri najboljša dela nagradijo na ta način, da jih uprizorijo na svojem dijaškem odru. Pozneje gostujejo ^dijaki z njimi po deželi, posebno v bolj oddaljenih krajih, kamor redko zaide — umetnost. Temu vzgledu je sledila tudi državna univerza v \Vvomingu. Dijaštvo se posveča temu študiju z veliko vnemo in ameriškim gledališčem so zasigurani dobri ravnatelji, režiserji in — avtorji. Univerza na ladji. Newyorška univerza jc kupila 18.000 tonsko ladjo, na kateri bodo dijaki potovali po svetu in obenem nadaljevali svoje študije. Ladja, krščena «University», ima prostora za 450 dijakov in profesorjev ter nastopi svoje potos vanje okoli sveta 25. septembra 1.1. Razno. «Fiir Jugoslavien.» Nekatere avstrijske univerze, predvsem graška, posebno oči« vidno favorizirajo naše Nemce, ki se zatekajo v njih okrilje. Da vsi z največjo lahkoto naredijo izpite in rigoroze, nas ne sme presenetiti. In tako dijaki, ki so komaj zlezli skozi gimnazijo ali realko, promptno v štirih letih absolvirajo svoj pravni študij in se vrnejo kot akademsko izobraženi v našo državo. S tem hoče graška univerza nas daljevati gradnjo precej podrtega germanskega mostu na Adrijo in pošilja na brzo roko fabriciranc pijonirje naprej. Na te mahinacije opozarjamo vse merodajne čini* telje, pridržujoč si, da bomo v kratkem iznesli obširnejši materijal. Zahtevamo, da se v interesu zaščite države in našega inteligenčnega naraščaja ta umetni import ukine. Visokošolski študij v inozemstvu naj se dovoljuje samo za one stroke, ki niso zas stopane na naših univerzah in pa v svrho izpopolnitve po dokončanih študijah na domačih univerzah. Posebno pa zahtevamo glede pravnega študija, da se prizna pravni študij edino na domačih univerzah, ne pa na tujih, posebno ne na avstrijskih, s kas terih se stari avstrijski duh, pangermanske težnje in burševstvo zanaša na mesta v naši upravi, sodstvu in odvetništvu, kjer je mesto edino absolventom naših jugos slovanskih univerz, ki morejo nuditi pravo, času in razmeram primerno pravno znanje. — C. T. bo v posebni spomenici opozorilo merodajne kroge na to pereče vprašanje. 43951 Stran 132. V I D O V D A N Letnik IV. Gospodu —čsju v album! 15. maja 1.1. jc prvikrat nastopil g. Milan Jug kot Silvio v «Glumačih». Dasi novinec na gledaliških deskah, je absolviral svojo vlogo v obče zadovoljstvo občinstva, ki se mu je tudi primerno z aplavzom oddolžilo. Omenimo pa v tej zvezi, kako sprejema domačega pevca novinca naša kritika. O Jugovem prvem nastopu je namreč izšla izpod peresa g.—č v «Slovenskem Narodu« ocena, ki jo radi kurijoznosti v celoti navajamo: Opera. G. Jug, naš domači baritonist, je včeraj kot Silvio v «Glumačih» prvikrat nastopil. Smatram g. Juga za ljubitelja=pevca, ki hoče le semintam zadostiti svoji želji po javnem nastopu. Gotovo si. je poiskal za svoje življenje varnejše zavetje, kot so operne deske. Njegov glas je precej šibak, v raznih legah še neizravnan visoki bariton, prav pestro namešan z odprtimi in odkritimi toni, ponekod spominjajoč na sentimentalno ginjenost glasu g. Debevca v zadnji sliki «Traviate». Mislim, da g. Jug tudi s še bolj rigorozno šolo iz sebe ne bo mogel narediti kaj več, kakor je že. Ganljivo je gledati, kako skrbno love njegove oči dirigentovo taktirko, ne meneč se pri tem za igro, ki pa, čc sc ne motim, ne ho tako slaba, kadar se bo osvobodil treme in znal. svojo pevsko partijo sigurno. Kakor pa že rečeno, g. Jug najbrže ne misli na operno karijero in mu k tej zelo pametni misli čestitam. (Pod* črtali mi.) Tako kritika. Kaj naj še pristavimo? Bolj raztrgati nesrečnega Juga kot ga je; g. —č menda sploh ni mogoče. Tako je torej treba! Lop z batom po glavi na mlado domačo moč, in bog ne daj dobrohotnega pouka, prijaznega nasveta in bodrilne besede. Kaj ne, gospodje pedagogi (in kritiki)? Saj tujina tudi potrebuje naših moči! Da, da, difficile est satiram non seribere. V pižami na predavanje. Neka ameriška univerza jc izključila študentko, ker jc prišla v pižami na predavanje. Ker pa je bilo dekle lepo in je imelo mnogo obože* vateljev, so vsi njeni kolegi moškega spola sklenili izsiliti njen zopetni sprejem. Nekega lepega jutra je bila predavalnica podobna — spalnici! Vsi slušatelji so bili oblečeni v svoje najintimnejše toalete in so promenirali na največje veselje ne* udeležencev po vrtu in hodnikih univerze. Sestal se je profesorski kolegij, ki se pa ni mogel zediniti o nadaljnih ukrepih. Končno je stopila v posvetovalnico deputacija študentov v pižama 5 paradi, ki je po daljši debati dosegla zopetni sprejem svoje objestne tovarišice. Idejni predhodniki današnjega socijalizma in komunizma. V Zadružni založbi v Ljubljani je izšel pravkar I. zvezek socijalno^politične knjižnice, ki je namenjena širokemu občinstvu in katere naloga naj bo, v poljudno znanstveni obliki podajati zgodovino in gibanje ter probleme modernega socijalnega gibanja. Predimenovani spis nam opisuje nekatere najmarkantnejše predstavnike socijalizma in komunizma v pred marxistični dobi. Kdor hoče poznati današnje socijalne probleme se mora poprej seznaniti z raznimi socijalnimi utopisti, da vidi. kakšne probleme so reševali ti in pa kako. V tej knjigi nam znani književnik Abditus v lepi besedi in zelo zanimivo opisuje angleškega komunista Roberta Owena, Francoze St. Simona in njegove učenec, K.arla Fouriera, Bucheza, Blanca, Proudhona, Nemca Rodbertusa in VVcitlinga, razne angleške, ameriške in nemške agrarne socijalistc ter končno miselnega predhodnika ruskega boljševizma, Bakunina. Je to za nas Slovence izreden spis, po katerem bodo gotovo vsi, ki se pečajo s socijalnimi vprašanji in problemi, segli ter ga s pridom čitali. — Knjiga velja, na izredno finem papirju tiskana, 30 Din, na navadnem knjižnem papirju pa 25 Din. Naroča se pri »Zadružni založbi« v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5; dobi pa se seveda tudi v vseh knjigarnah. Delniška liskama, d. d. v Ljubljani. \v UUE' 1 Listnica urednišlva. Ob obletnici shoda narodnosradikalnega dijaštva. 5. septembra je poteklo dvajset let, odkar je z vso njemu lastno gostoljubnostjo sprejel nas Trst cvet slovenskega študcntstva udeležence prvega shoda narodnosradikalnega dijaštva. Obširnejšo raz« pravo o poteku in pomenu tega za naš dijaški pokret velevažnega sestanka smo morali radi obilice gradiva odložiti za prihodnjo številko. Obilo gradiva, ki so nam ga poslali sotrudniki, smo morali odložiti za prihodnjo številko. Zato bo nadaljevanje «Socijalistične teorije o državi® izšlo šele v prihodnjem letniku. Prva številka V. letnika bo posvečena C. I. E, in vprašanjem, ki so z njo v zvezi. S člankom «Mednarodni študentski pokret», ki se bo v prihodnjem letniku nadaljeval, načenjamo to vrlo aktualno, do sedaj zanemarjeno vprašanje. Že danes pa opozarjamo, da bomo brezobzirno pogledali za kulise. — Velik del uredniškega dela je vsled urednikovega odpotovanja opravil tov. Dolfe Schauer, za kar mu naj bo i/» rečena zahvala tudi na tem mestu. Prihodnji letnik bo nadaljeval delo, ki ga začenja ta številka. Prepričani smo, da nas bodo vsi prijatelji pri našem delu z vsemi močmi podpirali. Edino tako je omogočeno naše delo. Dr. Stojan Bajič. Ko sem po odhodu tov. Bajiča prevzel uredništvo našega «Vidovdana», pač nisem mislil, da se bo številka tako zakasnila. Naročnike in prijatelje prosim zato oproščenja. V svojo obrambo naj navedem le, da leži krivda na dosedanjem nerednem izhajanju «Vidovdana» v težkem materijalnem stanju lista. Obenem pa zagotavljam, da so za vbodoče odstranjene vse ovire, ki bi onemogočale redno izhajanje «Vidovdana». Prva številka novega letnika izide vpočetku novembra, potem pa bo list izhajal redno vsak mesec. Dolfe Schauer. Našim sotruduikom in dopisnikom. Miro: Tudi mi opažamo nedostatke, ki jih nam očitaš, ter jih skušamo po svojih močeh odpraviti. Vendar uspeh ne zavisi samo od nas, od uredništva, ampak v prc« ccjšnji meri od Vas, sotrudnikov in čitateljev našega lista. Vaša naloga je, da opo» zarjatc uredništvo na morebitne želje in težnje srednješolcev. Bodi uverjen, da bodete našli pri nas polno razumevanje. Hvaležni smo Ti za poslane nasvete in Te prosimo, da se v prihodnjem letniku češče oglašaš. Milena: Odgovoriti do zdaj vsled velikega zaposlenja nismo utegnili. Storili pa bomo to eimpreje. Jože: ln Ti? Mar si na nas popolnoma pozabil? 1 akih ljudi, ki znajo tako spretno sukati pero kot Ti, vedno potrebujemo. (5d samih obljub pa se mi ne bomo zredili. Torej! —mir: Tudi Tebe — žal — pogrešamo zadnje čase v našem krogu. Kako to? Vemo, da si zelo obložen z delom, vendar bi se tu pa tam našel lc kak trenutek za naš Vidovdan. Prosimol Žarko: Vsled pomanjkanja prostora smo odložili na drugič. Oprostil O. R.: Hvala! Poslane informacije nam dobro služijo. S. č. Tudi Tebe prosimo, da potrpiš. Miloš: Vemo, da si s študijem preobložen. A kljub temu si sem pa tja utrgaš urico in napišeš to ali'ono za dnevnik. Zakaj se ne bi spomnil i nas? Takih peres se nihče ne brani! Listnica upravništva Z naslednjo številko uvedemo «Matc oglase*, ki bodo 'š svojimi nizkimi, vsemu dijaštvu dostopnimi tarifami omogočafi insefiranje slehernemu študentu. «Mali oglasi« bodo posredovali nukup in prodajo šolskih ih drugih knjig, učnih potrebščin, nabavo dijaških stanovanj itd. Dolžnost, vsakega naprednega dijaka, ki kaj kupuje ali prodaja, je, da se posluži naših «Malih oglasov»! Cena je predvidena na 2$ par /a besedo. Spominska knjiga J. A. D. «Triglav». —. Starešinska zveza bivših članov jugoslo--vanskega akademskega društva «Triglav» v Mariboru nam je poslala v objavo poziv svojini članom, ki ga v naslednjem priobčujemo: Ysled velikega gmotnega in moralnega uspeha proslave petdesetletnice jugoslovanskih akademskih društev »Triglav* v Ma> riboru dne 7. marca 1925., ki je dokazal, da se ne*lc mladi člani, temveč tudi starešine živahno zanimajo za napredek teh društev, se je podpisana starešinska zveza v Mariboru odločila,, da izda spominsko knjigo z naslovom: »Jugoslovansko akademsko društvo »Triglav« ob svoji petdesetletnici«. Knjiga bo imela približno isti obseg kakor ona, ki je izšla oh priliki tridesetletnice. Vsebovala ho kratek pTogled o delovanju v prvih tridesetih letih in nato dčtajlir«no poročilo o delovanju jugoslovanskih akademskih društev «Triglav» v Zagrebu, Ljubljani in na Dunaju ter Starešinske zveze v Mariboru v zadnjih 20 letih po načinu, kakor vsebuje to knjiga, izdana ob priliki tridesetletnice. — Knjižica bo stala okoli Din 30.—:. Starešinska zveza jo lahko da v tisk samo tedaj, čc se naroči knjižic vnaprej najmanj 500 komadov. Prosimo zato vse interesente, da se poslužijo naročilnic, ki so na razpolago v J. A. D. «Triglav», Ljubljana, Narodni dom L, pa ne le za en komad, temveč za več izvodov, ki jih vsakdo blagovoli subskribivati pri svojili prijateljih in znancih. Starešinska zveza, ki je videla ob priliki petdesetletnice zbranih okoli zastave «Triglava» toliko stotin starih in mladih Triglavanov, ki so prišli od blizu in daleč in se vračali z najlepšimi utisi, je prepričana, da ta njen poziv na članstvo ne bo ostal brez odziva. — Starešinska zveza bivših članov jugoslovanskega akademskega društva «T riglav« v Mariboru. Vse šolske in pisarniške potrebščine priporoča po najnižjih cenah trgovina I. BONAČ v LJubUani Velika izbera pisemskega papirja v inapah in kasetah, kuvert s tiskom in brez tiska, vizitk, preprostih in luksuznih pisalnih garnitur, podložnih map, polnilnih peres, albumov, meril, risalnih garnitur, risalnih desk, ravnil, navadnih in priložnih trikotnikov tušev vseh barv, risalnega papitja, barvic, pastelov, risalnih peres itd. Schoellershammer Amb s Staš