Živinorejski
praznii{ v Ptuju
v petek je bila na sejmišču v Ptuju jubilejna živinorejska raz-
stava, posvečena 40-letnici osemenjevanja. Ptuj je slovensko sre-
dišče selekcije na področju lisastega goveda, ki je prevladujoča
pasma v slovenski živinoreji. Takšen razvoj je ta pasma živine
doživela zaradi kombiniranih dobrih lastnosti v prireji mleka in
mesa. Poleg krav lisaste pasme so rejci predstavili še črno-bele
krave, konje, prašiče, koze in male živali. V petek so odprli tudi
nove hleve in tako pridobili prostore za še boljše selekcijsko in
osemenjevalno delo. Več na 2. strani.	jg
Gene grozdja Še nedorečene
Uradni začetek trgatve za laški
rizling in mešano grozdje bo s 27.
septembrom, za šipon pa s 1. ok-
tobrom. Tega grozdja je v zaseb-
nih vinogradih največ, največ lju-
di torej zanimajo odkupne cene.
Kot smo izvedeli na KZ Ptuj, pa
cene še niso povsem dorečene, saj
o njih razpravljajo prav danes.
Neuradne odkupne cene znašajo
za kilogram grozdja laški rizling
52, za šipon 50 in za mešano
grozdje 48 tolarjev.
Povprečna stopnja sladkorja
bo določena po končani trgatvi;
za odstopanja navzgor oziroma
navzdol bodo torej dodatki ozi-
roma odbitki. Vse oddano
grozdje bo po teh cenah plačano
do decembra. Kot že rečeno, pa
je možno, da bodo odkupne ce-
ne po današnjem pogovoru pri-
delovalcev in kletarjev delno
spremenjene — pridelovalci se-
veda upajo, da navzgor. Dru-
gačne pa bi bile odkupne cene v
primeru, da bi bilo izplačilo v
več obrokih, razdeljeno na ne-
kajmesečno obdobje. V tem pri-
meru bi bila osnovna odkupna
cena nad 70 tolarjev.	jg
Tri najbolje ocenjene krave lisaste pasme (od leve): Simon Kožar s kravo Slmbo, Franc Lobnlk s Senco in Jože HedI s Fllnko
Slika z glavnega oltarja grajske kapele dobila noge
Grad Bori, v katerem potekajo sana-
cijska in obnovitvena dela že od leta
1981 in za katerega že nekaj let iščejo
premožneža, da bi mu "dal življenje",
pa kai koli bi se tam dogajalo, ostaja .še
naprej zapuščen, ne pa nezanimiv za
tatove kultume dediščine.
Sanacijska dela na gradu Bori so
se pričela leta 1981, ko je občina
prenesla grad v upravljanje Zavoda
za naravno in kulturno dediščino
Maribor. Kar nekaj občinskih vlad
ga je poskušalo prodati, dati v na-
jem ali kako drugače najti zanj fun-
kcijo, ki bi mu zagotovila obstoj in
ga rešila propadanja. Pred leti so
uspešno končali obnovo graj.ske ka-
pele, kije gostila tudi že nekaj nekaj
kulturnih prireditev. Žal pa se v zad-
njih letih tam ne zbirajo samo grad-
beni delavci, obiskovalci kulturnih
prireditev in umetniki, ampak tudi
nepridipravi.
Leta 1991, v času kratke osamo-
svojitvene vojne, je bila kapelica
barbarsko uničena: kipi so ostali
brez glav, prstov, ukradena je bila
slika s stranskega oltarja, tista na
glavnem pa je bila poškodovana.
Lani je ptujski muzej dobil obve-
stilo kustosa Narodne galerije iz
Ljubljane, da se v preprodajalskih
krogih šušlja, da se pripravlja rop na
gradu Bori. Muzej je o tem obvestil
policijo in občinski izvršni svet ter
ob tem predlagal, da se vse, kar je v
kapeli gradu Bori, prepelje v depoje
muzeja; zagotovil je delavce in to-
vornjak. Ker objekt ni njegov, pa tu-
di upravlja ne z njim, je prosil
občino, ki je lastnik gradu, da bi jim
to dovolili. Članica izvršnega sveta,
odgovorna za kulturo, Kristina Šam-
perl Purg je takrat menila, da to ni
potrebno oziroma da je treba najprej
vprašati za mnenje Zavod za narav-
no in kulturno dediščino. In pri je
tudi ostalo ...
Pregovor, da je tam, kjer je dim,
tudi ogenj, pa se je uresničil: slike z
glavnega oltarja iz 17. stoletja, na ka-
teri sta upodobljena grofica in grof
Sauer ter grad Bori iz tistega obdobja,
ni več. Da je ni več, so odkrili po na-
ključju, ko se je kustodinja muzeja
Marjeta Ciglenečki odpravila na
ogled prostorov, kjer na bi bil prihod-
nji mesec koncert Mihe Pogačnika.
Kdaj točno je bila slika ukradena, se
še ne ve, ve se le, da je bila maja še
tam, saj jo je videla srednješolka, ki
je delala raziskovalno nalogo.
Ravnatelj Zavoda za naravno in
kulturno dediščino Maribor Janez Mi-
kuž — z njim smo se pogovarjali v
torek, ko se je odpravljal na Bori, da
si ogleda in oceni škodo — nam je na
vprašanje, kaj meni o tatvini, saj je
zavod upravljalec gradu, odgovoril,
da zavod to ni, da pa skrbi za grad
Bori tako kot za vse druge kulturne
spomenike, možnosti za zavarovanje
pa so omejene kot pri drugih spome-
nikih. Potrdil je, da so bili lani ob-
veščeni o govoricah, da naj bi grad
Bori okradli, vendar so dvomili, ali je
smiselno vse prenesti v deptije (ne sa-
mo z gradu Bori), saj potem na terenu
ne bo nič več ostalo. Povedal pa je še,
da ni pričakoval, da bi lahko tako ve-
liko sliko zares ukradli.
Preiskava teče. Nataša Vodušek
Tu je bila pred kratkim še slika ...
V zgornjem delu gradu lesna in zidna goba
v okviru praznovanja 100-letnice
Muzejskega društva Ptuj naj bi v
tem mesecu v novih prostorih odprli
prenovljeno glasbeno zbirko. Pa s
tem ne bo nič, saj je les in zidove
jugovzhodnega dela gradu na pod-
strešju in v drugem nadstropju napa-
dla goba.
Konec lanskega leta so na gradu
opazili, da stropovi v drugem nad-
stropju jogovzhodnega dela pokajo,
letos pa so že začeli padati. Kot so
ugotovili predstavniki Biotehnične
fakultete iz Ljubljane, Zavoda za
naravno in kulturno dediščino Mari-
bor in Restavratorskega centra Slo-
venije ob sanacijskih delih, gre za
hišno gobo. Ta je napadla tako lese-
ne dele kot zidove in se širi, kar po-
meni, da bo treba strop v drugem
nadstropju sneti, ga nadomestiti z
betonsko ploščo in sanirati tudi
ostrešje. Kompleten projekt pripra-
vlja -Stojan Ribnikar iz Ljubljane,
statik in znan strokovnjak za kultur-
ne spomenike. Sanacijska dela že
tečejo: zaprt je jugovzhodni del dru-
gega nadstropja gradu, kar pa ne
ogroža dejavnosti muzeja v prvem
nadstropju in v pritličju.
Po do sedaj znanih grobih ocenah
bo sanacija gradu stala 40 milijonov
lolurjev. Za letos že začeta dela bo
muzej potreboval 20 milijonov to-
larjev. O tem so obvestili tudi repu-
bliškega ministra za kulturo Sergija
Pelhana, ki je obljubil, da bo repu-
blika že letos zagotovila 10 miljino-
vo tolarjev, seveda ob enakem de-
ležu občine. Sanacija stropov bo do-
končno rešila problem statike graj-
skega objekta. Nataša Vodušek
2 ^ DOMA IN PO SVETU
23. SEPTEMBER 1993 — TEDMIR
Prikaz živinorejskih dosežkov, novi iilev
Direktor Obdravskega zavoda za
veterinarstvo in živinorejo Ptuj dr.
Jože Bešvir je govoril o razvoju
osemnjevalne dejavnosti v Ptuju
Darilo Sekretariata za kmetijstvo in IS občine Ptuj ob prazniku: skul-
ptura bika in milijon tolarjev.
Dr. Jože Osterc pripenja zvonec najbolje ocenjeni kravi
Najboljše predstavnice črno-bele pasme
Slovenski kmetijski minister dr.
Jože Osterc: "Takšne krave lahko
postavite na razstave kjerkoli v
Evropi!"
Jutranje deževje v petek ni
skazilo pomembnega praznika
slovenske živinoreje. Morda se
je na ptujskem sejmišču ob Or-
moški cesti zbralo nekaj manj
obiskovalcev, prišel pa je vrh
slovenske živinorejske stroke s
kmetijskim ministrom dr. Jože-
tom Ostercem na čelu.
Začetke umetnega osemnje-
vanja pred štirimi desetletji je
vzpodbudila močno razširjena
spolna bolezen pri govedu. Po
težavnem začetku pa so stro-
kovnjaki in v začetku nezauplji-
vi kmetovalci spoznali predno-
sti takega osemnjevanja. Prve
osemenitve so v Ptuju opravili s
tekočim semenom, pripeljanim
iz Ljubljane, saj takrat še niso
poznali globokega zamrzovanja
semena. Težave z vsakodnev-
nim transportom in vse večje
zanimanje zivmorejcev je prisi-
lilo veterinarje v Ptuju k nabavi
bikov, odvzemu in pripravi se-
mena. Umetno oemnjevanje se
je začelo nezadržno širiti.
Vse več osemenjenih krav je
narekovalo točno evidenco, da
ne bi prišlo do parjenja v sorod-
stvu, pokazala se je potreba po
večjem številu bikov, sprem-
ljanju njihovega zdravstvenega
stanja in proizvodnih lastnosti.
V sedanjem Obdravskem zavo-
du za veterinarstvo so s širjen-
jem osemnjevanja nastajale no-
ve selekcijske dejavnosti. Z
uvozom kvalitetnih plemenja-
kov in poznejšo vzrejo lastnih
je nastajala nova, boljša čreda
lisastega goveda z dobrimi la-
stnostmi v prireji mleka in me-
sa. Vse to je zahtevalo boljšo
krmo, boljšo zdravstveno zašči-
to živali, večjo usposobljenost
rejcev. Prišlo je torej do razvoja
svetovalne in veterinarske de-
javnosti, torej do rasti Zavoda
in njegovih služb, ki opravljajo
danes zahtevno poslanstvo re-
produkcije, kontrole, selekcije,
svetovanja in zdravstvenega
varstva živali na svojem ob-
močju, skrbijo pa tudi za proiz-
vodnjo semena za osemenjevan-
je lisaste pasme krav v vsej Slo-
veniji. (Iz biltena, izdanega ob
40-]etnici osemenjevanja.)
Živinorejska razstava, pripra-
vljena v sodelovanju Obdrav-
skega zavoda in rejskih društev,
je predstavila vse bogastvo te
dejavnosti. Sam kmetijski mini-
ster dr. Osterc je bila navdušen
nad živinorejskimi dosežki. Po-
leg krav lisaste pasme so pred-
stavili tudi najboljše predstavni-
ce črno-bele pasme, svoje živali
so predstavili konjerejci, pra-
šičerejci, kozjerejci in gojitelji
malih živali. Strokovne komisi-
je so predstavljene živali tudi
ocenile, najboljši rejci so prejeli
priznanja in nagrade. Denarne
vzpodbude v višini 100 in 140
tisoč tolarjev je Sekretariat za
kmetijstvo občine Ptuj namenil
petim perspektivnim kmetijam,
izbrala pa jih je Kmetijska sve-
tovalna služba. Sekretariat za
kmetijstvo in izvršni svet pa sta
namenila posebno nagrado ob
jubileju tudi Obdravskemu za-
vodu za veterinarstvo in živino-
rejo: skulpturo bika in kuverto z
milijonom tolarjev.
S semenom bikov ptujskega
Zavoda letno osemenijo v
Sloveniji nad sto tisoč krav.
V zadnjih desetih letih (od
leta 1983) je bilo opravlje-
nih 1.208.371 osemenitev,
največ leta 1984, in sicer
126.714 osemenitev.
V petkovo praznovanje je so-
dilo še odprtje novega hleva,
zgrajenega na dvorišču Zavoda
ob dosedanjih hlevih. Investici-
ja je bila načtrovana že od leta
1988, za dejavnost osemenje-
valne službe pa je novi hlev ve-
likega; pomena. Namenjen je
predvsem mladim bikom, ki
pridejo iz vzrejališča v Murski
Soboti in so vključeni v osem-
njevanje in postopek zahtevne-
ga in dolgotrajnega zbiranja
podatkov o lastnostih, ki jih
prenašajo na potomce. V tem
delu Zavodove dejavnosti so se
z novim hlevom rešili velike
prostorske stiske in prej mno-
gokrat potrebnih improvizacij.
J. Bračič
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan, telefon 776 335.
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte-
vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in-
formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega
se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože
Osterc v slavnostnem govoru: "Na to, kar smo danes videli
na tej razstavi, ste lahko resnično ponosni. Krave, ki so spo-
sobne dati sedem, osem, devet in več tisoč litrov mleka s štiri
in več odstotki mlečne masti, 3,5 in več odstotki beljakovin —
takšne bi lahko brez sramu postavili na katerokoli razstavo v
Evropi. Ko ste pred 40 leti začeli, ste predvsem želeli pre-
prečiti spolne bolezni pri živini. Kmalu pa se je izkazalo, da
je mogoče z umetnim osemnjevanjem vplivati na prirejo mle-
ka in mesa. Izbrati je mogoče manjše število res kakovostnih
Živali kot očete in matere bodoče generacije. Prišlo je do
spoznanja, da je nemogoče razdrobljeno peljati pametno rej-
sko politiko. Zato se je formirala enotna čreda lisastih bikov
Z dvema lokacijama — v Murski Soboti in Ptuju, kot je še da-
nes. Izboljševalo se je delo na področju reprodukcije, kmalu
se je izkazalo, da je potrebno dograditi tudi prostore. Končno
smo se odločili, da jih zgradimo s skupnimi močmi in s tem
povečamo možnosti za Še kakovostnejše delo, za še kakovo-
stnejše seme, ki nam bo omogočilo tudi povezovanje s podob-
nimi službami izven države Slovenije. Naša čreda lisastih
krav je na prvi pogled velika, saj je lisastih krav največ v Slo-
veniji. Kadar pa se res strokovno in odgovorno pogovarjamo,
ugotavljamo, da postaja premajhna za dovolj učinkovito se-
lekcijsko delo. V prihodnjih letim moramo zato nujno poglo-
biti sodelovanje s podobnimi populacijami lisaste pasme v so-
sednjih deželah. To bo mogoče, če bo naše delo še kakovo-
stnejše kot doslej."
Predstavili so najboljše dosežke konjereje
Najbolje ocenjene živali:
STAREJŠE KRAVE LISASTE PASME:
1.	krava Simba, rejec Simon Kožar, Bohova 34, KZ Hoče
2.	krava Senca, rejec Franc Lobnik, Orehova vas 7, KZ Rače
3.	krava Flinka, rejec Jože HedI, Vižinga 14, KZ Vuzenica
MLAJŠE KRAVE LISASTE PASME:
1.	krava Srna, rejec Franc Sužnik, Selce 50, KZ Lenart
2.	krava Bistra, rejec Štefan Kline, Bohova 29, KZ Hoče
3.	krava Utva, rejec Franc Leber, Jedlovnik 28, KZ Pesnica
Najboljša telica lisaste pasme je bila Lampa, rejec
Jože Bandur, Orehova vas 22, KZ Rače.
KRAVE ČRNO-BELE PASME:
1.	krava Sola, rejec Simon Kožar, Bohova 34, KZ Hoče
2.	krava Drina, rejec Ivan Pintarič, Zamušani 76, KZ Ptuj
3.	krava Sara, rejec Janez Zupanič, Drstelja 11, KZ Ptuj
Najbolje ocenjena telica črno-bele pasme Je bila Pica,
rejec Peter Kranvogel, Dragučova 10, KZ Pesnica.
Tudi pomen kozjereje raste — do konca leta že okoli 130 tisoč litrov
kozjega mleka.
Novi hlev je namenjen predvsem mladim bikom.
KEOGKAD: Radovan Kara-
džič je zahteval aretacijo upor-
niških oficirjev, ki so vztrajali
pri zamenjavi oblasti v Republi-
ki Srbski. V Beogradu so ko-
mentirali, da je bilo aretiranih
pet upornikov, ki so hoteli so-
cialne zahteve izrabiti za poli-
tične cilje. Po besedah Radova-
na Karadžica je akcija uporni-
kov grozila z uničenjem srbske
države v Bosni. "Srbijo bi zre-
ducirali na beograjski pašaluk."
Vodja Srbov v Bosni je pre-
pričan, da so preprečili katastro-
fo, in dejal, da so se zaradi ban-
jaluškega primera zganile vse
tajne službe po svetu.
SPLIT, MOSTAR, VITEZ:
Če sta bila posrednika lord
Owen in Stoltenberg v Splitu po
pogovorih s hrvaškim predsed-
nikom Tudmanom in vodjo bo-
sanskih Hrvatov Bobanom gle-
de podpisa mirovnega sporazu-
ma, ki naj bi ga sprte strani v
BIH podpisale v torek v Sareje-
vu, še optimista, to v nedeljo ni-
sta bila več. Izetbegovič je nam-
reč odločno dejal, da musliman-
ska stran sporazuma ne bo pod-
pisala, če srbska in hrvaška
stran ne bosta ugodili musli-
manskim ozemeljskim zahte-
vam. Muslimani še naprej zah-
tevajo 30 odstotkov ozemlja ter
dostop do vseh pomembnejših
rek in do morja pri Neumu.
Predsednik parlamenta Republi-
ke srbske Krajišnik pa je dejal,
da Izetbegoviceve zahteve moč-
no ovirajo pot do sporazuma. V
osrednji Bosni so muslimanske
sile še siloviteje napadle po-
ložaje Hrvatov. V soboto so mu-
slimanski vojaki napadli ob-
močje doline reke Lašve. Pri-
padniki britanskih modrih čelad
trdijo, da so bili na tem ob-
močju tako siloviti spodadi na-
zadnje aprila. Precej žrtev je bi-'
lo med civilnim prebivalstvom.
V soboto je gorel Mostar, ko je
bilo v hrvaškem obstreljevanju
dela mesta, ki ga nadzorujejo
Muslimani, ubitih najmanj 15
ljudi, več kot 40 pa ranjenih.
POLJSKA: V nedeljo so so-
razmerno mirno in brez večjih
zapletov potekale parlamentar-
ne volitve, ki jih je bil predsed-
nik Lech Walensa prisiljen raz-
pisati že maja, ko se je pričela
vladna kriza. Na nedeljskih vo-
litvah se je za 460 poslanskih
mest v spodnjem domu poljske-
ga parlamenta potegovalo sko-
raj 8000 kandidatov, medtem ko
je za 100 senatorskih mest kan-
didiralo 684 predstavnikov
strank in nestrankarskih kandi-
datov. Uradni rezultati volitev
bodo znani konec tedna. Med
tamkajšnjimi političnimi opazo-
valci vlada prepričanje, da bodo
nekatere od dosedanjih koalicij-
skih strank doživele katastrofa-
len poraz. Napovedujejo tudi,
da so volivci največ glasov pri-
sodili levici.
Čeprav na Poljskem še vedno
narašča število nezaposlenih,
ljudje so nezadovoljni, ker mora-
jo plačevati visoke dajatve, plače
pa so realno nižje kot pred dvema
letoma, je Poljska letos prvič do-
segla gospodarsko rast.
BLIŽNJI VZHOD: V egip-
tovski prestolnici so se na redni
konferenci sestali zunanji mini-
stri držav članic Arabske lige.
Osrednja tema srečanja je bil
izraelsko-palestinski mirovni
sporazum. Sestanka se je ude-
ležil tudi vodja PLO Jaser Ara-
fat in ministre seznanil z razvo-
jem palestinskega vprašanja v
luči sporazuma. Dejal je, da je
sporazum o palestinski avtono-
miji le začetek dolgoletnih na-
porov PLO za osvoboditev vseh
zasedenih ozemelj in ustanovit-
ve neodvisne palestinske države
z glavnim mestom Jeruzale-
mom. PLO bo tudi zaprosil Sve-
tovno banko za dodatne tri mili-
jarde dolarjev gspodarske po-
moči za obnovo zahodnega bre-
ga Jordana in območja Gaze.
Iz Libanona pa poročajo, da je
vodja proiranskega Hezbolaha
šejk Hasan Nasrallah okrog 8000
svojih privržencev pozval k na-
daljnjemu boju proti Izraelu.
FLORIDA: V zadnjem letu
so neznanci na Floridi ubili že
deset tujcev, predvsem turistov,
in jih tudi oropali. Policija mo-
rilcev običajno ne odkrije. Tudi
v soboto zvečer so našli truplo
umorjenega 17-letnega turškega
študenta, ki je za nemškim in
britanskim turistom že tretja tu-
ja žrtev na Floridi v zadnjih
dveh tednih. Pripravila: MS
TEDNIK — SEPTEMBER 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Govori se...
... DA po zadnjem deževju rastejo gobe kot — gobe po dežju.
Tudi v drugem nadstropju ptujskega gradu. Menda so te celo spo-
meniško zaščitene.
... DA v kraju pomembne šolske novogradnje iščejo človeške ko-
sti in jih na ukradeno mesto uniformirani ljudje prinašajo v
vrečkah. Škoda, da duh lastnika najdenih kosti tatov ne more
strašiti, saj gre za ostanke učnega šolskega skeleta. Morda pa je
šola storilce v preteklem času že vnaprej in dovolj strašila?
... DA sta ptujski občinski in izvršni predsednik pisno obvestila
uporabnike, da bo Prešernova v letu 1993 dokončno urejena, da naj
jo namensko in zadovoljni uporabljajo. Pozabila sta napisati le to,
kdaj je, glede na dosedanje izkušnje, predviden njen novi prekop.
... DA so mnogi Ptujčani ogorčeni, ker ne morejo dobiti v last
nobenega od angleških ali nemških gradov. Angleško ali nemško
zna marsikdo bolje kot slovensko tisti, ki bi radi nazaj ptujsko gra-
25 MILIJONOV ZA PTUJSKO BOLNIŠNICO?
Predlog zakona o skladu za invcsticijc v zdravstvu vsebuje rešitve, s
pomočjo katerih naj bi rešili problem nedokončanih investicij v zdrav-
stvu, preprečili povečevanje stroškov investicij v teku in s tem nastajan-
je škode na javnem premoženju. Vlada predlaga, da bi zakon sprejeli po
hitrem postopku. Ptujska bolnišnica naj bi letos dobila 25 milijonov to-
larjev za ureditev otroškega oddelka, čeprav so na ministrstvo za zdrav-
stvo poslali vlogo za 60 milijonov. Nov zakon, čeprav je dobrodošel,
odpira veliko dilem. Največ jih je okrog virov za polnjenje sklada (zlasti
še presežka zavrovalnice) ter kako in za katere namene se bo denar po-
rabljal v naslednjih letih. Ptuj.ske bolnišnice o tem, kakšni so njeni inve-
sticijski načrti v prihodnjih letih, nihče ni vprašal, češrav naj bi sklad
pokrival investicije v zdravstvu do leta 1997.
ŠOLO
Na Višji zdravstveni šoli Maribor bo študiralo 94 študentov. Šest jih
bo štipendirala tudi ptujska bolnišnica, eno vlogo pa še rešujejo.
PREDLOG ZA USTANOVITEV PODJETJA ZA RAZVOJ^^
Na oktobrskem zasedanju zborov ptujske občinske skupščine bodo
predvidoma razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev podjetja za raz-
voj Ptuja, ustanovila naj bi ga Skupščina občine Ptuj in Studio Marke-
ting Ljubljana.
V AGROTRANSPORTU BREZ VIZIJE
Razmere v tem ptujskem prevoznem podjetju se vse bolj zaostrujejo.
Zaposlujejo še 58 delavcev, od teh pa jih bo osem konec meseca prešlo
na Zavod za zaposlovanje. Dejansko jih bo po tem datumu 50, od tega
11 invalidov. Od več deset avtomobilov, kolikor so jih imeli nekoč, jih
je ostalo le še sedem, vozijo pa s petimi, ob tem da imajo zaposlenih
šestnajst šoferjev. Dela imajo zelo malo, vizije o bodočnosti pa nobene.
Letos so samo v štirih mesecih pokrili bruto plače, drugih stroškov pa
ne plačujejo. Delavci so se, zaskrbljeni za svojo bodočnost, znova obrni-
li po pomoč na občinski izvršni svet.
B^ANZDEŠ^^OVI^^
Bogdan Zdešar je novi vodja obrata malih motorjev Elektrokovine v
Ptuju, ki mu tudi delavci zaupajo. Do včeraj je moral pripraviti razvojni
' program in predstavil gaje tudi banki. Ker imajo vizijo, lahko upajo, da
bodo v prizadevanjih za ohranitev zdravega jedra uspeli.
^LAS^M UST^OV^ITg^ JALIDSKEGA PODJETJA
Ptujski izvršni svet je dal že tretje soglasje za ustanovitev invalidskega
podjetja: po podjetju, ki ga je ustanovilo Medobčinsko društvo slepih in
slebovidnih, in Praliku, podjetju za pranje, likanje in šivanje, v katerem se
bo zaposlilo sedem ljudi, tudi VARGAS-AL-u, kjer se bo zaposlilo 38 pre-
sežnih delavcev Taluma, od tega 21 invalidov. Podjetje se bo ukvarjalo s
protipožarnim varstvom ter tehničnim in fizičnim varovanjem.
24 PREDLOGOV ZA STEČAJ FIRM Z ZASEBNIM KAPITALOM
Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj je od začetka le-
ta do danes za stečaj predlagala 24 firm izključno z zasebnim kapitalom,
v katerih je zaposlenih lil ljudi. Gre za podjetja, ki izpolnjuje pogoje
po 22. členu Zakona o finančnem poslovanju.
PISMO STANOVALCEM PREŠERNOVE
Predsednik SO Vojteh Rajher in preUsccInik. Izvršnega sveta Ptuj Branko
Brunien sta napisala stanovalcem f'rescrnove ulice in drugim Ptujčanom pri-
jazno pismo, v katerem jih vabita, da Prešernovo ulico, v urejanje katere je
bilo vloženih veliko družbenih sredstev, varujejo in uporabljajo glede na na-
men. Kot je videti te dni, pa uporabniki njunega dobrega namena ne poznajo
ali pa se z njim še niso seznanili, saj na pločnikih veselo parkirajo.
DIABETIKI NA AVSTRIJSKO KOROŠKO
Jesenske aktivnosti bodo ptujski diabetiki pričeli z izletom na avstrij-
sko Koroško, ki bo 9. oktobra. Prijave sprejemajo vsak dan v diabeto-
loški ambulanti ter 29. septembra in 6. oktobra od 8. do 10. ure na se-
dežu društva. Cena izleta je 1500 tolarjev na osebo.
25. SEPTEMBRA NA PTUJSKEM KANALU
Štirinajstdnevni utrip ptujske televizije bo tudi to soboto izredno zani-
miv. Prinaša prispevke o Panevropskem gibanju, ki je tri dni zasedalo v
Ptuju, o obrtnem sejmu v Celju, kjer so ptujski obrtniki doslej dosegli
največji uspeh (tri sejemske bronaste cehe), o 40-letnici osemenjevanja
v Obdravskem zavodu za veterinarsko in živinorejo Ptuj ter nekaj drugih
zapisov. Oddaja ptujske televizije bo na programu ob 21. uri, ponovili
pa jo bodo ob K), uri v nedeljo.	Pripravila: MG
dovsko bogastvo. Ustreznega državljanstva pa tako nimajo ne eni
ne drugi.
... DA se bo večje število občanov ptujske občine preimenovalo.
Če so sedaj na primer Jože Košak, Cilka Hren ipd., bodo odslej
Franc Košak in Marija Hren. S tem se bodo izognili določenim ob-
veznostim, na primer plačilu razlike dohodnine. Navdih za to so
dobili pri podjetnih ptujskih podjetnikih. Kar 24 teh je namreč zre-
lih za stečaj, ker pa so ustanovili nove firnme, delajo naprej. Naj
živijo podjetni!
... DA ima eden ptujskih hotelirjev novega mercedesa. Ker je ka-
briolet, torej brez strehe, nekateri mislijo, da gaje kupil v Sarajevu
kot žrtev nizkoleteče granate.
4 — PO NAŠIH KRAJIH
23. SEPTEMBER 1993 — TEDNIK
Dva komorna koncerta
v počastitev stoletnice Muzejskega društva Ptuj sta bila v ponedeljeii, 17. septembra, v
roinanskeni palaciju ptujskega gradu iii v sredo, 15. septembra, v lepem refektoriju nii-
noritskega samostana umetniško /elo uspela večara komorne glasbe, ki ju je omogočil
IS Skupščine občine Ptuj.
Na prvem koncertu sc nam je
predstavil pianist VVolfgaiig
Brunner iz Salzburga, ki je svoj
celovečerni koncert izvedel na
Hammer-klavirju (klavirju s kla-
divci) iz zadnje četrtine 18. sto-
letja, dobe, ko je W. A. Mozart, ki
mu je bil večer posvečen, ustvaril
najboljše klavirske sonate.
Že sam pristop umetnika k
instrumentu nas je prepričal o
tem, da njegove najvišje nagra-
de na raznih tekmovanjih niso
bile le naključne; sedeč za kla-
virjem se je pred vsako točko
psihično poglabljal nekaj se-
kund in s tem dosegel ne le po-
polno osebno koncentracijo,
ampak pripravil tudi številno
občinstvo, da je vedno znova
sprejemalo in uživalo ob vsaki
zaigrani frazi, ob dosledno arti-
kuliranih tonih, podanih v
ustreznem dinamičnem loku,
prenosih posameznih melo-
dičnih linij z desne roke na levo
itd. Pod umetniško roko gospo-
da W. Brunnerja je klavir iz 18.
stoletja zvenel bogato in razno-
liko, v pianissimih enako pre-
pričevalno kakor v dinamičnih
vzponih. Poleg dobrega instru-
menta je k uspehu prispevala tu-
di akustična dvorana romanske-
ga palacija, ki je za komorne
koncerte izredno primerna. Pro-
gram je obsegal razen Haydno-
ve Sonate v D-duru sama dela
Mozarta. Prav sonata v D-duru
spada med najbojše Haydnove
sonate, ki seje v začetku svoje-
ga razvoja zelo opiral na Ema-
nuela Bacha. Poznejše mojstro-
vine, med katere spadajo sonate
C, D in F-duru presenečajo s
svojo urejenostjo, pravilnostjo,
gladkim tokom, harmonijo in
zaokroženostjo, trdi S. C. Had-
den. Z izvedbo Haydna se je
umetnik izkazal kot prefinjen
poznavalec stila, saj je Haydnov
čisti klasicizem med samimi
Mozarti prišel do polne veljave.
Preveč bi bilo opisovati posa-
mezne izvedbe, zato naj ome-
nim le muzikalno in tehnično
dovršene izvedbe, ki krasijo
široke pevne linije v adaggiih,
kristalno čisti toni v bravuroz-
nih tempih in prozorni jasno
zveneči arpeggii — vsi ti ele-
menti so bogata tehnična osno-
va, ki nudi koncertantu neome-
jeno možnost umetniškega pole-
ta, ki ga je koncertant izkoristil
do tiste stopnje, ko hvaležno
občinstvo po zadnji točki obse-
di na svoji sedežih in prosi za
dodatke še in še. Tem željam in
ovijacijam je umetnik kar tri-
krat ustregel. Bilo je res doži-
vetje. Iskrene čestitke pa si za-
sluši tudi ptujsko občinstvo.
l)RU(;i KONCKRT je bil
posvečen 350. obletnici rojstva
koprskega skladatelja Antona
Tarsie (1643-1722) in promociji
laserske plošče "GLASBENA
DEDIŠČINA SLOVENIJE V",
ki jo je izdala firma Bizjak.
Na koncertu so sodelovali:
Sabira Hajdarevič — sopran,
alt, Tomaž Lorenc in Igor
Grasselli — violini, Igor Mi-
trovič — violončelo in Mirko
Hi/jak — špinet.
Umetniki so predstavili šest
sakralnih skladb A. Tarsia, ko-
prskega organista in Concerto
ex C za dve violini, čelo in špi-
net v treh stavkih skladatelja W.
R. Bircka(17l8 — 1763).
Skladatelj A. Torsia, ki smo
ga imeli priliko prvič slišati, je
v svojih delih pokazal izredno
poznavanje človeškega glasu,
njegovo zvočno odzivnost od
pretežno prsnega vse do pretež-
no lobanjskega (glavinega) to-
na. Morda je tega ali onega po-
slušalca motil najavljen glas so-
pran ali alt in je zato pričakoval
sveteljši, sopranski timber gla-
su, oglasil pa se je čudovit mez-
zosopran. Prav je, če vemo, da
do leta 1885 (pariški kongres)
in leta 1889 (dunajski kongres)
še niso poznali absolutne into-
nacije. V dobi Tarsia je bila
uglasitev relativna, odvisna od
obsega glasu pevca ali pevke;
tako nam postane oznaka so-
pran ali alt bolj razumljiva.
Gospa Sabira Hajdarevič je
pevka izrednih kvalitet. Odliku-
je jo temen, božajoč in volumi-
nozen glas s širokim, toplim
žametnim tibrom in velikim, v
vseh legah izenačenim glasov-
nim obsegom. Te glasovne odli-
ke so dragocen dar narave, za
katero pa vemo, da z darovi ni
posebno radodarna, in če k te-
mu dodamo še to, kar si je pev-
ka pridobila z lastnim trudom
— brezhiben dih in s tem ize-
načenost pevskih registrov
(FreilauO, visoko stopnjo nuizi-
kalnosti, smisel za lepo kantile-
no, jasno in perfektno izvedbo
koloraturnih vložkov v posa-
meznih skladbah, čisto intonaci-
jo in precizen nastavek za meh-
ko artikulacijo pevne linije —,
smo imeli priliko slišati prelep
glas z odlično pevskotehnično
in muzikalno dovršenostjo!
Kvartet dveh violin, violončela
in špineta je imel v glavnem po-
drejeno vlogo, le na koncu posa-
meznih pevskih fraz ali misli je
bil instrumentalni del bogatejši. Z
okusom in pravo mero za enovito
zvočno sliko so nastopajoči
ustvarili smiselno celoto posa-
meznih umetnin.
Instrumentalni kvartet je zai-
gral še Birckov koncert v C. Re-
fektorij v minoritskem samostanu
je izredno akustičen, znano pa je,
da v takih prostorih izreno "nese"
ton godal, ki so bila poleg tega še
dvignjena, špinet pa je ostal v ko-
tu dvorane na tleh; s tem se je
njegov prefinjeni in intimni zvok
še bolj izpubljal. Kljub dobri iz-
vedbi izvajalcev smo bili zaradi
takšne postavitve poslušalci pri-
krajšani za popolno slušno podo-
bo umetnine, zato si bom kot sta-
ri pratkik dovolil skromen nasvet.
Po mojem občutku bi morali biti
vsi izvajalci dvignjeni v postavi:
obe violini, špinet, violončelo,
pred špinetom pa solistka.
P. S. Pohvaliti moram uvedbo
koncertnih listov, ki jih smiselno
urejuje gospa prof. Darja Kater.
Pianist Wolfgang Brunner iz Salzburga se je predstavil na gradu. Foto:
Langerholc
Organizator liulturnili prireditev je ialiico vsaii
Brez dvoma: kulturnega dolg-
časa v Ptuju že dolgo ni več.
Res, da nekaterih prireditev, kot
sta gledališki abonma za odra-
sle ali kulturnih srečanj, ni več,
pa je zato drugih dovolj, čeprav
jih ne morejo nadomestiti. Da
se le kaj dogaja, pravijo ljudje
— tisti, ki so odgovorni in orga-
nizatorji prireditev, in oni, ki so
njih potrošniki.
Toda naj ta 'da se le kaj doga-
ja' prevlada?
Danes organizirajo prireditve
Zveza kulturnih organizacij,
muzej, arhiv, knjižnica, ljubitel-
jska kulturna društva, alterna-
tivne in druge skupine, Turi-
stičnoinformativni center, in kar
najbolj preseneča, tudi občina
ali vsaj njen Sekretariat za
družbene dejavnosti — tisti del,
ki je odgovoren za kulturo.
Če je za vse druge organizaci-
ja prireditev s področja njihovih
dejavnosti nekaj povsem nor-
malnega, pa v vrsto organizator-
jev prav gotvo ne sodi občina.
Zakaj to vseeno počne? Raz-
mišljanja v tej smeri ponujajo
več odgovorov: ali drugim orga-
nizatorjem ne zaupa, ali je Turi-
stičnoinformativni center (insti-
tucija, ki dela pod patronatom
občine, pa tudi del denarja do-
biva iz proračuna) nesposoben
za kaj takega, lahko pa občinski
organ na tak način upravičuje
svoj obstoj, saj gotovo ni nalo-
ga kakšnega upravnega organa
sama organizacija prireditev,
ampak vse kaj drugega.
Tako vlada v Ptuju na področ-
ju organizacije kulturnih prire-
ditev kaos: nihče ne ve, kdo pi-
je, kdo plača, saj ma vabilu za
zadnja dva koncerta, na primer,
ni bilo napisano, kdo vabi, neu-
radno pa se ve, da sta koncerta
bila na pobudo občinske mini-
strice za kulturo organizirana v
okviru praznovanj stoletnice
Muzejskega društva Ptuj. Zgodi
pa se tudi, kot se je prejšnji po-
nedeljek, da so plakate za
večerni koncert pianista Wol-
fganga Brunnerja iz Salzburga
lepili na dan koncerta dopoldne.
Ne gre za to, da so bili obisko-
valci koncerta obveščeni šele
zadnji hip, če pustimo vnemar
druge oblike obveščanja o prire-
ditvah, ampak gre za odnos do
nastopajočih. Ta se ne kaže sa-
mo v polni dvorani in aplavzu,
ampak se začne že pri propagi-
ranju njihovih nastopov.
Konec dober — vse dobro;
vendar je vprašanje, ali smo in
hočemo biti s tem zadovoljni?
Da je več prireditev v enem
dnevu (zgodi se tudi ob isti uri).
pravzaprav sploh ni pomembno.
Gre za profesionalen odnos do
obiskovalcev in gostujočih
umetnikov, za predstavitev na-
stopa ne samo z informacijo
kdo, kje, kdaj in kaj, ampak ve-
liko več. To 'veliko več' pa zah-
teva profesionalizacijo organi-
zacije; posebej velja to za kon-
certno dejavnost, ne pa da stro-
kovnjaki posameznih kulturnih
instucij nastopajo v zadnjem
trenutku kot 'gasilci', pa mora-
jo poleg strokovnih zadev po-
skrbeti tudi za plakate, vabila in
še kaj — pa ne za prireditve, ki
jih sami pripravljajo, ampak za
tiste, ki prihajajo izpod dežnika
upravnega organa, odgovornega
za kulturo, in Turističnoinfor-
mativnega centra.
Kot kaže, je članici izvršnega
sveta, odgovorni za kulturo, Kri-
stini Šamperl Purg organizacija
prireditev bliže kot delo resorja,
za katerega odgovarja. Nalaga si
nainreč vse več nalog, ki sodijo
med tako imenovane izvajalske.
Tako je tudi Gledališče Zato pri
projektu Zaprta vrata poslovalo
prek žiro računa Zgodovinskega
društva, kjer je eden od podpisni-
kov — glej naključje — tudi
občinska ministrica za kulturo.
Res zgolj naključje?
Nataša Vodušek
Na svoje mesto smo ponosni,
toda ali o njem Icaj vemo?
o stvareh se je mogoče pogovarjati na več načinov, eden izmed njih je ponos. S tem misli-
mo to, da smo na nekaj ponosni in o tem tudi tako govorimo. Ptujčani smo zelo ponosni na
svoje mesto, ki je: najlepše, najstarejše ... Seveda je to hvalevredno, če se ne izkaže, da je ta
ponos v sredini votel, okrog ga pa nič ni. Ne pretiravamo, samo opozorili bi radi, da ponos
je nekaj, vendar dosti premalo, saj mora temeljiti na poznavanju in vedenju o svojem me-
stu. Šele tako lahko prijatelju ali naključnemu obiskovalcu, ki nas ustavi na ulici, povemo
kaj več kot tisto, da je Ptuj zelo star in ima grad. Pa ne gre samo za razmerje do drugih,
ampak predvsem do samega sebe. Vedno znova se moramo vprašati: "Kako lahko živim v
mestu, ki je zelo staro in na katerega sem ponosen, pa o njem nič ne vem." Zadnja trditev
"o njem nič ne vem" ni pretirana in tudi ne za lase privlečena.
Pedagoški oddelek Pokrajin-
skega muzeja Ptuj je s pomočjo
dijakov Srednješolskega centra
letos izvedel .štiri zelo obsežne
ankete, v katerih sta nas zani-
mali predvsem dve stvari:
—	so Ptujčani prijazni in vljud-
ni do naključnega obiskovalca in
ali so mu pripravljeni pomagati,
—	koliko Ptujčani sami poznajo
svoje mesto in njegove kulturnoz-
godovinske spomenike.
Anketiranje smo izvajali na uli-
cah in v lokalih, spraševali smo
tako mimoidoče in goste kot zapo-
slene. Rezultati anket so nas pre-
senetili in razočarali. Pokazali so,
da poznajo prebivalci Ptuja svoje
mesto nadpovprečno slabo (anke-
tirani so bili samo domačini).
Se huje pa je bilo to, da v veliki
meri sploh niso želeli odgovarjati.
Veliko jih je bilo neprijaznih, ne-
kateri so bili celo nesramni in na-
silni. To, da so anketo izvajali di-
jaki iz domačih šol in ne kakšna
zveneča agencija, ne odvezuje ni-
kogar. Kultura zahteva, da smo
vljudni do vsakega, naj bo star ali
mlad, tujec ali domačin, in da
skušamo pomagati vsakemu, ki
nas za pomoč prosi, čeprav je po-
trebno odgovoriti samo na nekaj
vprašanj ali pokazati pot, po kateri
se pride do muzeja.
Vseh anketirancev je bilo 321.
Korektno jih je v anketi sodelovalo
30%, približno enak odstotek jih ni
želel odgovarjati (kar je seveda pra-
vica vsakega, vendar moti način, s
katerim so sodelovanje odklonili),
ostali so pristali na sodelovanje "s
težkim srcem", dosti jih je odneha-
lo sredi anketiranja "zaradi stiske s
časom". V ilustracijo povejmo, da
je posamezno anketiranje trajalo
povprečno 3-4 minute.
Oglejmo si povzetek anket. Naj-
pogosteje bi Ptujčani obiskovalca
napotili v muzej. Pri tem se že za-
takne, ker Ptujčani svojega muzeja
sploh ne poznajo. Razen da vedo,
da ga imajo in da domuje v gradu,
ve večina o njem oziroma o njego-
vih zbirkah zelo malo (skoraj nič).
Tudi grad sam je že preveč kom-
pleksna zadeva, vse vedenje o
njem je ugibanje.
Za arheološki muzej (v bivšem
dominikanskem samostanu) ne ve
70% vprašanih, 80% jih ne ve za
Povodnov muzej, ki je že dobro
stoletje in pol na ogled ob me-
stnem stolpu. Za 60% vprašanih je
skrivnost, da izvira Orfejev spo-
menik iz obdobja antike (kaj bolj
konkretnega bi bilo že preveč).
Po drugi strani pa močno pre-
tirajo starost mestnega stolpa,
ki je kljub svojim 437 letom
pravi mladenič v primerjavi s
spomeniki, ki ga obdajajo (ne-
kateri so mu prisodili tudi ti-
sočletje in pol). Rimska opekar-
ska peč je v 40% odgovorov iz
14. do 17. st., v antiko pa sodi
Florjanov spomenik (sedaj stoji
tam kopija) na Mestnem trgu.
Med najpomembnejše arheo-
loške najdbe v Ptuju sodijo prav
gotovo mitreji; 5% vprašanih ve
za vse do sedaj odkrite (5), 70%
ve za 2-3, ostali jih poznajo 8-
10 (če bi jih le bilo toliko!).
O proštijski cerkvi razen da je
njen patron sv. Jurij kaj več vpra-
šani niso vedeli povedati. 99% an-
ketiranih je prvič slišalo za parler-
janske maske, čeprav so stali pod
eno izmed njih. V mestu povsod
srečujemo mestni grb, razlage v zve-
zi z njim pa so prav fascinantne
(prostor ne dovoljuje, da bi jih nava-
jali), vendar povsem zgrešene. Naj
bo to zadosti za ilustracijo.
Smisel tega pisanja je tudi kriti-
ka, vendar ta ni najpomembnejša.
Na prvem mestu je želja takšno
stanje spremeniti, posredovati lju-
dem tisto znanje, ki ga zaposleni v
Pokrajinskem muzeju imamo,
ostane pa vse prepogosto last nas
samih. Zato ponovo organiziramo
tečaj za vodnike po muzejskih
zbirkah, na tečaj pa vabimo tudi
vse tiste, ki se z vodenjem ne na-
meravajo ukvarjati. Spoznali bodo
svoj muzej in mesto in bodo lahko
ponosni še bolj upravičeno, ven-
dar z zavestjo in prepričanjem, da
vedo o njem dosti več. Tečaj se
prične 27. septembra 1993 ob 16.
uri v upravi muzeja na Muzejskem
trgu (Sončni park).
Martin Šteiner
Ali poznate Povodnov muzej?
Rogisti (hornisti) Jožeta Grleca v Ptuju
v soboto, 11. septembra, seje ob 10. uri pred Mercatorjem v Ptuju predstavil združeni
orkester rogistov iz Ptuja in Murske Sobote. Pobudnik tovrstnih lovskih združenj v Slo-
veniji, na Madžarskem in drugod je mojster Jože Grlec iz Murske Sobote.
Rog, najplemenitejše trobilo med trobili, zahteva
zaradi lijastega ustnika prav posebno afiniteto z igro
ustnic (nastavek — Ansatz) za dosego lepega, jasne-
ga in širokega — toplega tona, saj so prav te odlike
posebnost roga (prej Waldhorn — gozdni rog) v pri-
merjavi z drugimi trobilnimi instrumenti (krilovke,
trobente in pozavne), ki jih odlikuje ožji, zato
ostrejši, čeprav lep zvok. Rog ima važno vlogo v pi-
halnem orkestru, še po.sebno v simfonijskem orke-
strskem sestavu, v katerem se pogosto pojavlja tudi
kot solo instrument; poznamo tudi mnogo koncetrov
za rog in orkester, brez roga si ne moremo predsta-
vljati pihalnega kvinteta itd. Posebno v alpskih
deželah, ob solnograških jezerih v Avstriji, v Švici in
severni Italiji, zelo gojijo orkestre samih rogov in so
njihovi nastopi prava poslastica za poslušalce.
Gospod Grlec se je pokazal kot odličen instrumen-
tator (aranžer) pri skladbah Ceccutija in Stiefa, kot
skladatelj pa je predstavil vrsto dobro zamišljenih in
instrumentalno dobro izvedenih skladb. Koncert, kije
trajal s komentarjem skoraj poldrugo uro, je bil za iz-
vajalce zelo zahteven, saj dela nastavek (Ansatz) pri
daljšem igranju težave tudi poklicnemu hornistu, ki
igra dnevno po štiri do pet ur, posebno pri vi.sokih to-
nih, zato ni čudno, če so se tudi na sobotnem koncer-
tu tuintam pokazale manjše intonančne in ritmične
netočnosti, ki pa celotnega vtisa niso pokvarile.
Pri organizaciji sem žal opazil nekaj hudih spo-
drsljajev. Oder, ki je bil sicer akustično dobro posta-
vljen, je bil za odrasel orkester mnogo premajhen!
Ptujski lovci se pri organizaciji koncerta niso poseb-
no izkazali, čeprav je to njihov lovski orkester; lahko
bi bili povabili tudi bližnje lovske družine, če pa bi
prišli na koncert še v lovskih uniformah, bi mu dali
svečan odmev in s tem izrazili svojo lovsko pripad-
nost. Reklama pa je bila komaj opazna! Napovedo-
valca gospoda Brunca že dolgo poznam in ga imam
glede na njegovo duhovitost v čislih, tokrat pa je svo-
jo nalogo močno zgrešil s šalami, ki nikakor ne sodi-
jo na koncert. Koncert naj ostane koncert.
Veliko zanimanje za učenje tujih jezikov
Ob tujih jezikih je v novem šolskem letu novost 6(M)-urni program za pomožne šivilje, namen-
jen predvsem nezaposlenim odraslim. Nudijo tudi strokovno pomoč pri samoizobraževanju.
Že sam podatek, da je v lan-
skem šolskem letu več kot 750
ljudi vseh starosti uspešno
končalo enega izmed tečajev tu-
jih jezikov, ki jih pri Ljudski
univerzi Slovenska Bistrica po-
nujajo občanom, pove, da je
zadnja leta za to izobraževanje
veliko zanimanja. Ravnateljica
Vida Lepoglav je ob tem še do-
dala, daje 13 učiteljev pri učen-
ju tujih jezikov (gre za nemški,
angleški in italijanski jezik) že
sedaj preobremenjenih, zato va-
bijo k sodelovanju nove.
Tudi v novem šolskem letu, ki
se pri njih prične z oktobrom.
imajo v programu osnovno šolo
za odrasle, s septembrom pa so
pričeli redno srednjo šolo in
dvoletni programom poinožne
šivilje, za kar so dobili koncesi-
jo od Ministrstva za šolstvo in
šport. Nadaljujejo program pete
stopnje izobraževanja za stroj-
nega in ekonomskega tehnika,
razpisali so ponudbo za poslo-
vodsko šolo, imajo pa še vrsto
raznih tečajev in seminarjev, ki
jih zaposleni v raznih podjetjih
po zakonskih določilih morajo
opraviti.
Pripravljajo tudi druge tečaje:
kuhanja, krojenja, šivanja, raznih
ročnih del, za ohranitev zdravja
in mladostnega videza, ciklus
predavanj o urejanju okolja, za
družino, šolo in starše in gla-
sbeni živžav za otroke, stare 5
in 6 let, kjer se ob igri spoznajo
s svetom glasbe. Nudijo tudi
pomoč pri učenju med šolskim
letom, ob raznih izpitih, tipkan-
je in razmnoževanje različnih
testov. Po besedah Vide Lepo-
glav je glavni smoter njihovega
delovanja zagotoviti mladim in
odraslim podlago za razume-
vanje tradicij in idej, ki vplivajo
na družbo, v kateri živijo.
Vida Topolovec
TEDNIK ~ i^EPTEMBER 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
ZGODOVINA REUGIJE ZA MLADE
Prepričana sem, da se ti zdi Platonova
teorija OK, toda vprašal boš: Kako pa naj
spoznamo pravi svet — svet idej, saj je Pla-
ton trdil, da je zunanji svet, ki ga sprejema-
ino prek čutil (čutni svet), le privid. Tudi na
to itna Platon odgovor: Pravi svet, pravo
stvarnost lahko človek spozna z razumom.
In kakšen je svet idej? V svetu idej ali
form ni ne barv ne oblik, nič ne vidiš in nič
ne otipaš, tu je svet, ki se ne spreminja, je
večen, je resničen in resnica v njem je ena
sama. Platon pripoveduje svojim učencem o
enem božanskem stvarniku, kije ustvaril te-
lo sveta in mu vdihnil dušo. Stvarnik je do-
ber in ustvaril je ta čudoviti svet.
No, boš zopet ugovarjal, če je tako čudo-
vit, zakaj, dragi gospod Platon, je potlej na
svetu toliko gorja? Zato, bi odgovoril Pla-
ton, ker je svet, ki ga vidite, le privid tistega
pravega sveta. Duše, ki žive pravično
življenje, pa pridejo v nebo in tam prejmejo
plačilo. Platon svetuje ljudem, naj si priza-
devajo živeti umno in čednostno, saj bodo
zato nagrajeni po smrti.
Ali se spominjaš Talesa in njegove teori-
je? Kaj je že trdil ta tip? Aha, da je vse na-
stalo iz snovi — materije in da moramo bi-
stvo pojava iskati v pojavu samem. Ta Ta-
lesova teorija, ki sojo drugi filozofi razvija-
li še naprej, torej izhaja iz snovi oz. materi-
je in se zalo imenuje MATERIALIZEM.
Platon pa je trdil nasprotno: da je bistvo
pojava zunaj pojava samega, da je bistvo
vsega, kar obstaja, ideja in zato njegovo
teorijo imenujemo IDEALIZEM.
Prav od Platonovega časa se začenja v
modroslovju (filozofiji) in znanosti boj med
idealizmom in materializmom in ta boj idej
(ideologij) sega tudi v današnje dni.
Sem te napeljala na razmišljanje? Ali raz-
mišljaš o tem, kje je bistvo pojava — zunaj
ali v pojavu samem. Razmišljaš, ali je resni-
ca ena sama ali jih je več ... Tako je prav,
morda pa boš prav ti tisti, ki bo razrešil to
dilemo. Če pa ne, se ne vznemirjaj: rešitve teh
vprašanj ni uspelo dokazati še nikomur. Na
tebi je, da se odločiš za eno, drugo ali nobe-
no varianto (oprosti — ideologijo). Moj na-
men pa je bil povedati ti zasnovi obeh sme-
ri. Prepričana sem, da si spoznal, da ni no-
bena "butasta" in da sta vredni spoštovanja,
ne glede na to, na kateri strani stojiš.
in končno, da ne boš rekel, da sem te
speljala iz najine snovi. Kje pa, še vedno
vodim "rdečo nit", saj so prav Platonov
idealizem, ideja o plačilu na drugem sve-
tu in ideja o enem samem božanstvu, stvar-
niku, postala filozofska osnova religije, ki
jo gotovo dobro poznaš — seveda, to je
krščanstvo.
ZAKLJUČEK_
Stare Grke sta zanimali predvsem dve stva-
ri, lepota in resnica, in obe sta doživeli svoj
razcvet. Iz prve se je razvila čudovita lepa
umetnost, iz druge pa znanost in filozofija.
Pot skozi obdobje antične Grčije je bila
dolga, upam pa, da ne dolgočasna. Kakor
da bi te peljala skozi čudovito lep park, kjer
je veliko prelepih rož, tudi takih, ki so jih
Grki čisto na novo vzgojili. Srečala sva
atensko demokracijo, sračala sva denar,
banke in borze, sračala sva gimnaziume,
šole in drugačen odnos do njih. Srečala sva
novo, krasno umetnost in umetnike, ki so
imeli imena. Srečala sva religijo, kije imela
pomembno vlogo v državi, sicer pa je bil
odnos do nje dokaj svoboden. Bogovi niso
bili vsemogočni, bili so enaki ljudem. Ljud-
je so jih cenili, ne pa tudi poveličevali, saj
so imeli njihovi bogovi enake značilnosti
kakor ljudje in so jim bili tudi popolnoma
podobni. Srečala sva eno najlepših in najbo-
gatejših mitologij sveta. Končno sva videla
rojstvo znanosti in filozofije.
Upam, da ti je bil sprehod po parku všeč,
zlasti še, če sem te navedla, da boš šel na
sprehod tudi sam in si še podrobneje ogle-
dal kakšen grm ali cvet. Ako pa te področje
takšne "botanike" ne zanima bolj, kakor je
potrebno za splošno izobrazbo, bom vesela,
če ti bo sprehod po rožnatem gaju ostal v
lepem spominu.
Sedaj, ko sva prišla do konca, mi po pra-
vici povej, ali se ti je kdaj pri branju po-
glavja o Grkih (Egipčanih, Sumercih) zdelo
njihovo pojmovanje sveta, religije, znano-
sti, filozofije ... preveč preprosto, skoraj
naivno, kakor da tavajo v temi? Ali si pomi-
slil tudi, kako pametni smo mi danes, kaj
vse vemo in do kakšnih fantastičnih znanj
smo se prikopali? Kako bi danes antični
Grki pogledali, ki bo videli, da ljudje re-
snično "letajo" po zraku, celo nad Olim-
pom, s podmornicami plavajo po kraljestvu
Pozejdona, kopljejo globoke luknje (nafta,
premog) in se ne boje dvoglavih psov in
Hada ... Danes demokracijo pojmujemo
drugače, imamo drugačen odnos do ženske,
religije. Šport in gledališča sta šla svojo
razvojno pot. Znanost in filozofija sta po-
stali tako zahtevni, da je zanju potreben
dolg, temeljit študij ...
Toda ne glede na razvoj je zgodovina zme-
raj sklop dogodkov v nekem času in prostoru
in v njej so zmeraj tavanja, iskanje poti znan-
ja, da bi prišli do znanosti oz. resnice.
In ali si, dragi bralec, kdaj pomislil tudi
to, kaj bodo rekli naši zanamci čez 500,
1000 ali celo 2500 let? Kaj in kakšna se jim
bo zdela stopanja znanja, ki jo imamo da-
nes? Nič drugače ne bo. Zdela se jim bo ka-
kor le ena od stopnic v razvoju znanosti
(religije, filozofije ...), kakor tavanje v temi
pri iskanju resnice.
Da pa ni tudi tavanje v temi kar tako in je
potrebno, ker vodi k cilju, je dokaz prav
kultura starih Grkov, saj velja za zibelko
naše evropske, s tem pa tudi svetovne kul-
ture — in to vedo skoraj vsi. Malokdo pa
ve (to veš tudi ti), da so prav mišljenja
grških filozofov osnova današnjemu raz-
mišljanju in razumevanju tega sveta.
Ob Potrčevi pokr^lni In ljudeh
o POIMENOVANJU
PTUJSKE LJUDSKE IN
ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
PO IVANU POTRČU
V lokalnem listu Tednik in v
Delu sem prebral vest o poime-
novanju ptujske Ljudske in štu-
dijske knjižnice, ki letos praznu-
je 200-letnico ptujskega knjiž-
ničarstva, po letos umrlem pisa-
telju Ivanu Potrču. Kljub temu
da sem pokojnika spoštoval, še
bolj pa njegovo ženo gospo
Branko Jurca, me poimenovanje
moti zaradi osebne drže, ki jo
čutim do te knjižnice, v kateri
delam že čez četrt stoletja, pa
tudi strokovnega mnenja, ki ga
upam v tej smeri zagovarjati.
Najprej me namreč moti ta ma-
nija poimenovanj, ki je tipičen
primer iz socrealističnega obdob-
ja. Drugič je ptujski izvršni svet
sklepal o stvari brez širše stro-
kovne razprave in poznavanja
pomena in zgodovine knjižnice,
čeprav moram priznati, da je ob-
čina ustanovitelj prve združene
ljudske in študijske knjižnice
Ptuj. Poleg tega je osnova drago-
cenega fonda sedanje knjižnice
nekdanja Ferkova knjižnica, ki je
nosila ime po svojem ustanovitel-
ju in velikem ptujskem mecenu
Francu Ferku, oziroma knjižnica
Muzejskega društ\'a, ki se je že
pred vojno razvila v resno znan-
stveno knjižnico, a se je po vojni
njen pomen izgubil s propagiran-
jem enotne knjižnice oziroma da-
nes tipa splošnoizobraževalnih
knjižnic — izraz, ki ti lahko pove
dosti ali pa nič. Če letos praznu-
jemo obenem lOO-letnico Muzej-
skega društva Ptuj, ki je dalo
osnovo prav za fond današnje
knjižnice, muzeja in arhiva, a kot
sem omenil, je hil darovalec
prvega fonda prav Franz Ferk, hi
bila velika krivica, da se popol-
noma zanemari njegovo ime ter
se da drugo, ki nima v bistvu ra-
zen literarnih večerov nobenega
pomena za knjižnico. Ena stvar
je, da se imenuje po Potrču kakš- j
na soba, drugo pa ime knjižnice. \
Pri Potrču ne moremo mimo
dejstva, kakorkoli stvari obra-
čamo, da je bil vseskozi zago-
vornik komunističnega režima.
Ne dvomim, da je vanj iskreno
veroval,
in me to tudi ne moti,
pač pa njegovo literarno delo.
kjer obdeluje dogodke in ljudi
Ptuja, Haloz in Slovenskih go-
ric preveč pavšalno, enostran-
sko, o čemer sem sicer delno že
objavil v ptujskem Tedniku ob
njegovi smrti ter nameraval že
pred 11 leti, to je ob njegovi 70-
letnici, v članku Ob Potrčevi
pokrajini in ljudeh, vendar so
objavo odklonili, ker pač ni sla
v tedanji ideološki in slavilni
kalup. Zato ga želim objaviti se-
daj v vašem listu, ker sestavek v
enem desetletju ni nič izgubil
na moji oceni Potrča ter to-
vrstnega pisanje.
OB POTRČEVI
POKRAJINI IN LJUDEH
Ptuj je mesto spomenik, kot ga
radi imenujejo sami domačini,
čeprav dajejo za njegovo ohranitev
bore malo, ali kot je zapisal pokojni
Tone Sifrer, nekdanji ptujski gim-
nazijski profesor, v nedokončanem
romanu o Ptuju "Vrnitev meščana",
da kadarkoli slišijo tukajšnji Ptuj-
čani o kulturi, vzdignejo glave in
potem — pijejo. Mesto je bilo že
od pamtiveka križišče vzhoda in
zahoda, severa in juga, kraj, kjer so
postavljali in odstavljali rimske ce-
sarje, mesto, ki je dalo mater po-
slednjemu rimskemu vladarju Ro-
mulu Avgustulu. Tako je ostalo
znano po številnih arheoloških
najdbah, prvem komentatorju sve-
tega pisma sv. Viktorinu Ptujskem,
delno mesto kneza Koclja, trgovski
center raznih bogataških družin v
srednjem veku, ki so obvladovale
precejšen del evropske trgovine,
mesto, ki je doživelo zaradi veliko-
nemškega nacionalnega oziroma
raznarodovalnega načrta v 19. in v
začetku 20. stol. svojevrstrno usodo
nemškutarskega žandarja ter zatira-
lo slovenstvo v Slovenskih goricah
in Halozah. Končno mesto, ki je bi-
lo priča zasramovanju, kamenjanju
in mučenju narodnega duhovnika g.
Žirovnika v začetku 1. svetovne
vojne ter dobrih 20 let pozneje ena-
ko mučenje in uboj narodnega he-
roja, kmeta in domačina Jožeta
Lacka. Vsega tega v Potrčevi delih
ni. Pač! Samo mimogrede gaje pri-
kazal v svojih spominskih novelah
ter drami "Lacko in Krefli". Pri
njem se vse začenja in konča ob
Grajeni — v okolišu rodnih Štukov,
na obrobju Slovenskih goric, neda-
leč od Drave, a mesto kot tako je le
fasada, daljni in požrešni moloh, ki
ubija in požira ves ta kmečki prole-
tarski svet.
Ko hodim po pot od Ptuja do
Grajene, po kateri je ničkolikokrat
stopal tudi pisatelj Ivan Potrč, se
mu utrne vrsta vprašanj, dvomov,
od hvale do graje. Podoba pokraji-
ne se je sem od predvojnih časov
močno spremenilo. Vse, tudi
Potrčeva domačija je drugačna. Le
povrhnja podoba pokrajine spo-
minja na predvojne fotografije,
vedute, le mestni stolp in ptujski
grad dajeta od daleč občutek
časovne stalnosti, le Orfejev spo-
menik zbuja slutnjo nekega pra-
davnega življenja, le spomeniki,
ki jih je vzidal Povoden v mestni
cerkveni stolp, so neme priče pre-
teklosti in porog sedanjosti, češ
tudi ti boš preminila. Nekoč
prašna cesta proti Vurberku je se-
daj asfaltirana, nekdanje tipično
podeželske stavbe izginjajo, poleg
tega pa se vmes vrivajo premno-
gotere lične, neredko pa neokusne
ali bahate hiše in skoraj palače, a
poznavalec bi jih zlahka uvrstil
med poslopja obrtnikov, zdravni-
kov, politikov ali običajnih ljudi.
Res je, da sedaj ni več kočarjev in
viničarjev, zato pa se po vrhovih
in hramih nekdanje ptujske gospo-
de, ki so sedaj v glavnem last
državnih posestev, stiskajo kmetij-
ski delavci, vmes pa se na na-
jlepših mestih svetijo vikendi —
videti jih je od Mestnega Vrha,
Grajene, Grajenščaka, pa po vrho-
vih prek Drave skozi vse Haloze,
kot smo tega že navajeni tudi po
drugi krajih naše domovine.
Kje je tisto "nesmilečno" živ-
ljenje, kjer so tisti potrčevski
ljudje; ali je vse izginilo? So bi-
le njegove osebe ali prizori iz
morečih sanj, prenapete fantazi-
je ravolucionarno navdahnjene-
ga aktivista, nihilističnega san-
jača, črnobelega slikarja, ali so
bile te podobe zajete iz tega su-
rovega predvojnega sveta gnile
stare Jugoslavije (fraza, ki nam
je kar hitro pri roki) s privilegiji
nekaterih?
I Kdor dobro pozna domačo
j govorico ptujske okolice, bo pi-
I satelju priznal dober posluh, le
I da se nam zdi, da pretirava v
; uporabi posameznih izrazov,
I njegovi junaki nekatere domače
; besede kar venomer meljejo po
ustih kot kakšne branjevke na
I trgu, ki nimajo drugega dela.
Zraven tega bi se lahko vpra-
I šali, ali niso narečne beseda
večkrat popačeni germanizmi
' ali hrvatizmi ...
I Značaj njegovih junakov je
' svojevrsten. Ali ustreza podobi
Slovenskogoričanov, Prlekov,
kot jih je obdelal bližnji do-
mačin in psiholog dr. Anton
Trstenjak? Je njegova označitev
Haložana resnično pravilna ali
pa jih gleda še vedno z gruntar-
skimi očmi?
Romantika, realizem in natura-
lizem kaj radi uporabljajo opise
neke pokrajine in njenih ljudi.
Pred vojno so izhajali v Slo-
venčevi knjižnici prevodi iz sve-
tovne, posebno nordijske rurali-
stične literature, po vojni pa
predvsem v Ljudski knjigi, danes
tudi v Kmečki knjigi izvirne po-
vesti, katerih bolj ali manj kmeč-
ka tematika je kljub svoji večkrat
izumetničeni idiličnosti vendar
prikazovala podobo kmečkega
življenja, njegovo borbo z naravo
in mestom. Slovenske gorice in
Haloze pa so za razliko od drugih
slovenskih pokrajin dobile svoje
upodobitve šele v novejšem času
(seveda če odštejemo nemške av-
torje in njihov način prikazovanja
pokrajine in ljudi). Poleg sta-
rejšega Meška so se v kmečki te-
matiki poskusili predvsem po 30.
letu tega stoletja pisatelji in pri-
povedniki, ki so z različnimi sve-
tovnonazorskimi pogledi in pisa-
teljskimi prijemi prinašali podo-
bo slovensicogoriškega in ha-
loškega človeka. Številne upo-
dobitve Antona Ingoliča v duhu
tako imenovanega socialističnega
ali socialnega realizma, črtice in
drame o "prekletstvu zemlje"
umrlega učitelja pri Sv. Bolfenku
v Slovenskih goricah Zmaga
Švajgerja, "najbolj idilično slo-
vensko delo" (A. Slodnjak) Stan-
ka Kocipra, mehkobne črtice
Stanka Janežiča, haloškega pesni-
ka in pisatelja Jožeta Krivca, ki
zna, pa še kako dobro, pokazati
socialno bedo, pred kratkim um-
rlega Ignaca Koprivca, ki opisuje
slovenskogoriške kraje okrog
Biša in Vitomarcev, levičarskega
profesorja Jožeta Kcrenčiča ter
mladega komunista Toneta Žni-
dariča in še drugih, da ne govori-
mo o pesnikih in sociologih, ki
kažejo, da so se pisatelji kljub ra-
zličnim literamoteoretskim po-
gledom in ciljem zavedali proble-
matike pokrajine in v še tako idi-
ličnem romanu ali povesti lahko
zaslutimo trpko realno podobo, v
še tako naturalističnem delcu zaz-
vene optimistične note
Konec prihodnjič
Ko je bilo povabilo na
ples pes dogodek...
Kot smo omenili v prvem nadaljevanju, bomo pisali
predvsem o družabnem plesu. Tokrat nekaj iz njegove
zgodovine. Pri tem si bomo pomagali s knjigo Ivana Pod-
gorelca Zaplešinio družabno.
PLEMSTVO JE RADO
PLESALO
Kot zibelko družabnega plesa
večina avtorjev navaja srednje-
veški evropski dvor v 12. stolet-
ju. Za takratno življenje sta
značilni dve posebnosti — vi-
teštvo in trubadurstvo. Plesi, ki
so jih vitezi in trubadurji rajali s
svojimi damami, pravzaprav iz-
virajo iz zakladnice plesov
kmečkega ljudstva. Prvi družab-
ni ples, ki je bil sklenjen v vrsti
in v kateri je vsak plesalec držal
za roko naslednjega, se je ime-
noval farandola. Druga oblika
takratnega rajanja pa je bila
znana pod imenom branle. Ple-
sali so v polkrogu ob spremljavi
petja in pod vodstvom prvega
plesalca. Plesali so v prostem
ritmu v levi ali desni polkrog.
Ples kavalirja z dvema dama-
ma pa se je imenoval estampe.
Je umirjen ples in pomeni višjo
stopnjo družabnih plesov in
hkrati prehod na mešani plesni
par. Ples estampe so povečini
lahko plesali samo pripadniki
plemiškega stanu.
Čas renesanse, čas sprosUtve
človeka in lepote življenja, se ni
izrazil samo v slikarstvu in arhi-
tekturi, temveč tudi v družab-
nem življenju in plesih. Po-
membnejši plesi tega obdobja
so saltarello, podeželski ples
piva, allemanda ali staro-
nemški ples in kralj med plesi
basse danse, ki je nastal na ju-
gu Italije. Sodil je med nizke
plese, saj so jih plesali z umirje-
nim korakom in brez poskokov.
Basse danse je bil uvodni dvor-
ni ples na družabnih prireditvah
celotno petnajsto stoletje; takrat
je bila moderna tudi skupina
plesov balli, ki izvirajo iz se-
verne Italije, vendar pa niso
imeli posebne oblike. Sproti so
pripravljali glasbo in koreogra-
fijo in tako so to pravzaprav
prve gledališke plesne priredit-
ve. Posebej so ballije uprizarjali
ob priložnostih rojstva ali poro-
ke. Iz njih so se v 16. stoletju
razvili prvi profesionalni plesi
pod imenom balletti, ki veljajo
za začetek baleta.
ŽIVAHNOST
ŠPANSKIH PLESOV
Konec renesanse prinese no-
ve siTieri družabnih plesov.
Prevladuje nagnjenost k skraj-
nosti, absurdnosti in željam
po demonskih igrah. ljudi
začnejo zanimati drugačni,
bolj divji in elementarni ljud-
ski plesi. Veliki plesi renesan-
se zamrejo in pojavijo se novi
plesi med renesanso in baro-
kom, ki pa so španskega izvo-
ra in se imenujejo pavana,
gaillarde in volta. To si bili
plesi, pri katerih je plesalec
prijel partnerko za život, jo
dvignil kakor lonec na lončar-
skem torilu in jo vrtel naokoli.
Od 1660 do 1770 sledi ob-
dobje rokokoja, doba lahkotnih,
svobodnejših in gracioznih ple-
sov. Leta 1661 je bila v Parizu
ustanovljena Plesna akademi-
ja, ki ima zasluge za razvoj ba-
leta in z njo se je ta končno
ločil od družabnega plsa. Na
novo seje med družabnimi plesi
v tej dobi razvil le en bolj znan
ples, to je nienuet, ki je kralje-
val kar 100 let. Imel je več
oblik; plesni pari so navadno
označevali osmico, dvojko ali
črko Z. Menuet sicer res pleše
mešan par, vendar se partnerja
nikoli nista dotikala, plesala sta
vsak zase, eden nasproti druge-
mu ali in okoli ter mimo drug
drugega.
Način plesanja in oblačen-
ja sta zelo vplivala drug na
drugega. Oblačila so imela
v nekaterih obdobjih večji
vpliv na način plesanja kot
sama glasba. To je razum-
ljivo, saj so na primer dol-
ga, težka srednjeveška ob-
lačila ter različni okraski
zahtevali počasno in umir-
jeno plesanje in niso dovol-
jevali pretiranih poskokov
in obratov.
Pomembno vlogo pri plesih
so si izborili španski plesi,
predvsem flamenco in plesi iz
Andaluzije. Evropski plesi gra-
dijo na duetu plesalca in plesal-
ke, španski pa so bistveno dru-
gačni. Njihov čar se skriva v te-
lesnem izražanju nekega občut-
ka, kar je posledica afriškega
oziroma mavrskega plesnega
vpliva. Taki plesi so saraban-
da, ki predstavlja ljubezensko
igro, chacono, prirejen ples ko-
lonialnega izvora, ter najživah-
nejši ples toglia, ki so ga Fran-
cozi poimenovali kar španska
norost.
VPLIV
SLOVANSKIH PLESOV
Pomembno so v plesno dedi-
ščino ob koncu 17. stoletja pri-
spevali Angleži s plesi country
dances, v katere so nato Franco-
zi vnesli salonski priokus, svoj
delež pa so prispevali tudi slo-
vanski narodi, predvsem plesi
poljskega in češkega izvora. Že
ime poloneza pove, da ta ples
izvira iz Poljske, natančneje s
poljskega kraljevega dvora v le-
tih 1697 in 1733. Z njo so se do
nedavnega pričenjale vse elitne
prireditve. Njen sklepni del kra-
ko\viak se je nato celo osamo-
svojil. Po letu 1825 pa seje sko-
raj vsaka plesna prireditev
končala z galopom, plesom v
dvočetrtinskem taktu, katerega
kasnejša oblika je polka. Tudi
poljski ples mazurka je bil naj-
prej skupinski ples, nato pa seje
razvil v ples posameznih parov.
Omenili smo samo nekaj ple-
sov, ki so se razvili na družab-
nih dvornih prireditvah evrop-
skih dinastij. Plesi so dvorno
družbo postavljali v poseben
položaj, z njimi so bili vse od
začetka v tesni povezavi moda v
oblačenju, glasba, oprema ple-
snega prostora in tudi pravila
lepega vedenja.	DLŽ
Prihodnjič:
SODOBNI DRUŽABNI PLESI
Menuet — najpriljubljenejši ples 18. stoletja
NASI KRAJI IN LJUDJE
23. SEPTEMBER 1993 — TEDNIK
Razstava Ariieoiogia Poetovienensis
Ob lOU-letnici Muzejskega društva poteka letos v ptujski
občini vrsta prireditev. Uresničeni bosta dve tretjini od
načrtovanih 33.
Praznovanje visokega jubileja
seje pričelo s kulturnim prazni-
kom, ko je izšla tudi posebna
številka Kronike, časopisa za
krajevno zgodovino, ki je bil
posvečen Ptuju in Muzejskemu
društvu. V februarju je bila raz-
stava Šemljenje v Porabju, ki jo
je v sodelovanju s ptujskim tnu-
zejetn pripravil muzej iz Szom-
bathelya. Marca je etnološki od-
delek ptujskega muzeja pripra-
vil razstavo Maske v Savaria
muzeju v Szombathelyu. Isti
mesec je Zgodovinski arhiv
predstavil nove prostore čitalni-
ce in obnovljene skladiščne pro-
store ter razstavo Arhivsko gra-
divo gospoščine Hrastovec, iz-
šla sta tudi inventarja Hra-
stovški urbarji 1583-1848.
Aprila smo si lahko v Mihe-
ličevi galeriji ogledali restro-
spektivno razstavo akademske-
ga slikarja Franceta Miheličeva.
Tudi ogled filma Svet na Kaj-
žarju po scenariju pisatelja, ro-
jaka in častnega občana občine
Ptuj Ivana Potrča v Tržcu je bil
v okviru praznovanj 100-letnice
Muzejskega društva. Enako je z
razstavo Ljudske in študijske
knjižnice Pisana črka ostane, ki
jo bodo odprli danes ob dvesto-
letnici knjižničarstva in tiskar-
stva na Ptuju.
Oktobra bo muzej odprl raz-
stavo Arheologia Poetovienen-
sis, ki jo bo spremljal katalog,
arheologi pa bodo imeli še
skupščino svojega društva.
Tudi koncerti stare glasbe
(dva sta že bila, eden bo jutri in
eden v oktobru) so v okviru
praznovanja visokega jubileja
Muzejskega društva, pa ponatis
Vodnika po Ptuju in okolici ma-
ja, načrtovana izdaja Arheo-
loškega zbornika, publikacije
Nekropola mi ptujskem gradu in
Vodnika po Štunnovcu. V okvi-
ru samega Zgodovinskega
I društva pa tečejo aktivnosti za
I izdajo starih razglednic Ptuja.
Konec oktobra ali v začetku
novembra naj bi bilo na Ptuju
srečanje konservatorjev., ko naj
bi Zavod za naravno in kulturno
dediščino Maribor pripravil raz-
stavo strokovnih osnov za revi-
talizacijo starega mestnega je-
dra in posvet o ohranjanju spo-
menikov na prostem.
"Med našimi gopicami
pogrešam ijudi in petje"
Ob predstavitvi knjige Goričanec dr. Stanka Kocipra, ki jo
je letos ponatisnila založba Obzorja iz Maribora, je minuli
petek v ormoški knjižnici nastal prijeten kulturni dogodek.
Odlomke iz Goričanca sta
brala Peter Kirič in Nevenka
Čurin, učenci osnovne šole pa
so predstavili Kociprov živ-
ljenjepis. Dr. Stanko Janežič je
podal uvod v njegovo knjigo,
govoril pa je tudi o Kociprovem
litararnem snovanju. Vzdušje so
še popestrili pevci ormoškega
okteta in Maja Frangež, ki je
igrala na citre.
Seveda pa večer ni minil brez
vprašanj. Tako so dr. Kocipra med
drugim vprašali, kako se po toliko
letih odsotnosti iz domovine
počuti v domačih krajih. Povedal
je, da je pred vojno prehodil vso
Prlekijo, prav tako pa tudi sedaj,
po vrnitvi. Opazil je, da je sreče-
val malo ljudi, posebej otrok. Ža-
losten je bil, ker se predvsem v
času trgatve v vinogradih ne sliši
več toliko petja, kot je bilo svoj
čas. Pa tudi sicer so v teh krajih
nekoč veliko več prepevali.
Roman Goričanec je ob njego-
vih drugih literarnih delih najbolj
značilno leposlovno delo. Kot
pravi avtor, gre v njem za podobo
Prlekije, ki jo je želel prikazati v
sozvočju zvestobe zemlji in ma-
teri. Tako je v ospredju obravna-
ve družina prleškega viničarja —
goričanca, ki ostaja skozi rodove
zvesta sebi in tradiciji. Lakičeva
družina doživlja pod Vinskim
Vrhom težave in usodne obrate,
ki so neizogibne posledice oseb-
nih in zunanjih okoliščin, vendar
pa ne klone, ker je trdno zasidra-
na v treh temeljih: zemlji, družini
in bogu.	Vida Topolovec
17. praznik KS Juršinci
v Juršnicih so proslavljali 17.
krajevni praznik. V okviru tega
je bilo v Juršnicih in okoliških
krajih več športnih prireditev, v
nedeljo pa je bila pred gasil-
skim domom v Gabrniku sklep-
na prireditev, na kateri so pode-
lili tudi več priznanj in pokalov.
Predsednik krajevne skupno-
sti Alojz Kaučič je v slavno-
stnem govoru poudaril, da so
sredstva iz sklada za demograf-
sko ogroženih bila doslej za nji-
hove kraje mačehovsko dodelje-
na. Gospodinjstva v vasi Zagor-
el, Bodkovci, Senčak so še ved-
no brez vodovoda. Tudi letošnje
poletje so v te vasi morali do-
važati pitno vodo. Krajani bi ra-
di zgradili tudi prepotrebno šol-
sko telovadnico, po obnovi
kliče zdravstveni dom ... Zave-
dajo se, da bodo mlade obdržali
v kraju le, če bodo imeli ureje-
ne ceste in drugo infrastrukturo.
Tu so tudi odlični pogoji za
trstničarstvo, gojenje povrtnin,
namiznega sadja, pridelajo tudi
odlična vina. Zavedajo pa se, da
morajo ohraniti ekološko čisto
pokrajino, ki jo bodo lahko po-
nudili turistom. Juršinčarji upa-
jo, da se bo stanje izboljšalo z
novo lokalno samoupravo, ko bi
postali samostojna občina.
Na slovestnosti so nekaterim
predsednikom gradbenih odbo-
rov, ki so vodili gradnjo cest, in
športnemu društvu Slovenske
gorice podelili bronaste plakete
krajevne skupnosti.
Tekst in foto: M. Slodnjak
Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Franc Premužič je odprl 6 km
nove ceste. 40 odstotkov denarja so zbrali vaščani sami, nekaj ga je iz
samoprispevka, nekaj pa je primaknila občina.
Za gospodarsko, poliličoo in kolturno enotno Evropo
Ptuj je bil konec minulega tedna Evropa v malem, saj je bil prizorišče konference panevropskega gibanja za dežele n
regije Alpe — Jadran. Med 120 pomembnimi predstavniki iz Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Češke, Hrvaške in
Slovenije sta se konference udeležila tudi predsednik tega gibanja gospod Kari von Habsburg-Lotringen, ki je zatrdil,
da je Slovenija primer urejenosti narodnostnih vprašanj in kulturnega sodelovanja ter hkrati dober zgled urejenosti
tovrstnih vprašanj v bodoči združeni Evropi, ter predsednik Panevropskega gibanja za Slovenijo dr. France Bučar, ki
je prepričan, da je s tem konec golih, manifestativnih govoric o željah Slovenije po vstopu v Evropo in pričetek kon-
kretnih akcij.
Visoke goste iz Panevropske
unije je za prijetnejšo dobrodoš-
lico v petek, 17. septembra,
zvečer v Mestni hiši sprejel
ptujski župan Vojteh Rajher in
se z njimi zadržal v prijatel-
jskem pogovoru. Prvi delovni
dan konference so v soboto do-
poldne v palaciju ptujskega gra-
du uvodoma poslušali ekspoze-
ju dr. Petra Jambreka, pred-
sednika ustavnega sodišča Slo-
venije in podpredsednika slo-
venskega Panevropskega giban-
ja, ki je razčlenjeval Slovenijo
danes ter njen prehod v tržno
gospodarstvo in ustavno demo-
kracijo. Predsednik ptujske ob-
činske vlade in predsednik Pa-
nevropskega gibanja za ptujsko
območje Branko Brumen je v
svoji razpravi razmišljal predv-
sem o širokih možnostih in vlo-
gi zgodovinsko pomembnega
Ptuja v prostoru Alpe—Jadran
—Panonija.
Dr. France Bučar je razpra-
vljal o zgodovinskih koreninah
sodobne obnove socialnega,
kulturnega, gospodarskega in
političnega delovanja Srednje
Evrope ter nakazal možnosti
Slovenije in njenega uvelja-
vljanja v tem prostoru. Na po-
poldanskem plenarnem zase-
danju so sprejeli sklepno bese-
dilo oziroma uradno sporočilo
ptujske konference, katere bist-
vo je, daje v evropskem prosto-
ru poleg gospodarskega in poli-
tičnega nujno vzpostaviti tudi
kulturno ravnovesje s sodelo-
vanjem v okviru evropske unije.
Med svojim tridnevnim bi-
vanjem v Ptuju so si udeleženci
konference ogledali nekatere
kulturne in zgodovinske zname-
nitosti Ptuja in okolice in bili
nad njimi izredno prijetno pre-
senečeni. Zadnji dan — v ne-
deljo dopoldne — so se ude-
ležili tudi svete maše na Ptujski
Gori, ki jo je vodil mariborski
pomožni škof Jože Sinej. V pri-
digi je tudi on izrazil upanje, da
bo Panevropsko gibanje, ki te-
melji na krščanskih osnovah,
uspelo pri širitvi misli o miru in
kulturnem povezovanju narodov
v Evropi.
DA JE BILA KONFERENCA
Zagotovo ni naključje, da je
bil za prizorišče letošnje konfe-
rence izbran prav Ptuj. O tem je
predsednik Panevropskega gi-
banja gospod Kari von Hab-
sburg-Lotringen za Tednik po-
vedal:
"Resnično ni bilo nobeno na-
ključje. Ptuj, to čudovito sred-
njeveško zgodovinsko mesto,
smo izbrali namenoma, saj je po
našem mnenju pomembno, da
se Evropsko gibanje s svojim
vplivom razširi tudi v regije, ki
so šele v razvoju. Slovenija je
kot bivša jugoslovanska repu-
blika po osamosvojitviji prva
pokazala željo po evropeizaciji,
zato smo sedaj tukaj. Resnično
smo impresionirani nad lepoto
vaše pokrajine in toploto prijaz-
nih ljudi."
Kakšno je vaše sporočilo
s konference v Ptuju?
"Zelo enostavno in kratko: da
se lahko le z Evropsko unijo, to-
rej z združevanjem in sodelovan-
jem narodov v tem prostoru, re-
snično vzpostavi gospodarsko in
kulturno ravnovesje v Evropi."
In s kakšnimi vtisi odha-
jate?
"Odhajam zelo nerad, kajti
resnično dobro se počutim tu-
kaj. Upam, da se bom lahko
kmalu spet vrnil, saj sem pre-
pričan, da sta tudi lep kraj in
pokrajina prispevala k uspehu
naše konference. Predvsem pa
hvala sijajnim organizatorjem
in seveda doktorju Bučarju, ki
je dokazal, da zna dobro izbirati
in organizirati."
EVROPA, PREŽETA S
KULTURO NARODOV
Dr. France Bučar, predsed-
nik Panevropskega gibanja za
Slovenijo, je o konferenci v
Ptuju izjavil:
"Prepričan sem, da smo imeli
veliko sreče, ko smo za to
srečanje izbrali Ptuj. Gostje iz
Evrope so zelo navdušeni nad
čudovitim mestom in nad go-
stoljubnostjo; in verjemite, ko
smo se pogovarjali, so mnogi
menili, daje kljub slabemu vre-
menu in dežju vaš kraj z vsemi
lepotami in bogastvi vred nare-
dil svoje.
Sicer pa v slovenskem Pane-
vropskem gibanju želimo pou-
dariti predvsem delovni značaj
konference, zato menim, da mo-
ra biti konec manifestativnim
izjavam o željah po vstopu v
Evropo. Mi smo za Evropo v
obeh pomenih te povedi. Ostaja
samo še vprašanje, kako. To pa
je resnično odvisno le od nas.
Zagovarjamo stališče, da bo-
doča Evropa ne more biti brez
sestavin tega, kar je prinesla
Srednja Evropa. To pomeni so-
žitje cele vrste narodov, njiho-
vih kulturnih izročil, jezikov.
navad in tako naprej v enotno,
harmonično celoto. To je prob-
lem Evrope.
Poudarjamo predvsem tole
ugotovitev: če je Evropa sposob-
na skupnega življenja, potem to
ne more biti samo razširitev ideje
nacionalne države na višjo evrop-
sko raven, ampak mora biti nekaj
bistveno drugačnega, prežetega s
kulturo narodov."
V čem je torej bistvo Pa-
nevropskega gibanja v pri-
merjavi z Evropsko skup-
nostjo?
"Vsi vemo, da je ideja za Ev-
ropsko skupnost nastala iz go-
spodarskih potreb in tako ostaja
še naprej. Naloga Panevropske-
ga gibanja pa je narediti iz
Evrope kulturno in politično ce-
loto, kar sedaj še ni. Zato obsta-
jamo in za to si prizadevamo."
In kakšne so pri tem
možnosti Slovenije?
"Nam v Sloveniji ne gre le za
to, da nas Evropa sprejme, ne
želimo biti le pasivni spremlje-
valci dogajanja v Evropi. Želi-
mo predvsem, da to Evropo
soustvarjamo in seveda tudi
prevzemamo odgovornost zan-
jo. Tako lahko dosežemo popol-
noma drugačen status. Vse to pa
nam ne bo podarjeno, za dosego
teh ciljev moramo nekaj storiti.
In veliko je tega. Zato je konfe-
renca v Ptuju izredno pomem-
ben dogodek tudi za Slovenijo.
Navsezadnje so porok za to tudi
velika imena Evrope, ki smo jih
uspeli pripeljati v Ptuj, v Slove-
nijo kot del Evrope. Ti poslov-
neži, grofje in plemenitaši so
zagotovo najboljši ambasadorji
Slovenije v Evropi, saj jo lahko
s svojimi vtisi najbolj pristno
propagirajo. Prepričan sem, da
smo tako pridobili več pozicij,
kot bi jih lahko s formalno di-
plomacijo."
VRNIMO PTUJU PTUJ
Za to, da je konferenca po-
tekala v Ptuju, ima veliko za-
slug tudi predsednik ptujske
vlade Branko Brumen, sicer
predsednik Panevropskega gi-
banja za ptujsko območje, ki
je za Tednik povedal:
"Nič nam ni bilo podarjeno.
Tudi to ne, da je tako pomem-
bna konferenca Panevropske-
ga gibanja prav na Ptuju. To
nam je uspelo tudi zaradi ne-
sporno pomembne vloge ptuj-
skega območja v prostoru Al-
pe—Jadran—Panonija vso
zgodovino.
To zame osebno pomeni, da
je danes Evropa v Ptuju in da
je Ptuj v Evropi. Ptuj smo
opredelili kot evropsko, kot
odprto mesto in mislim, da
smo s tem dejanjem naredili
spet korak naprej do tega cil-
ja. Dal sem pobudo, da bi bila
v Ptuju misija Panevropskega
gibanja za prostor Alpe—Ja-
dran—Panonija. Odločitev o
tem bo padla v kratkem. Tudi
to nesporno utrjuje vse po-
membnejšo vlogo Ptuja v ev-
ropskem prostoru v skladu z
našim sloganom VRNIMO
PTUJU PTUJ!" M. Ozmec
Kari von Habsburg-Lothringen,
predsednik Panevropskega gi-
banja.
Evropa v Ptuju: konferenca je potekala v viteški dvorani na ptujskem
gradu.
dr. France Bučar
Branko Brumen
Udeleženci konference so si ogledali tudi najpomembnejše kulturne in zgodovinske spomenike Ptuja. Po
maši na Ptujski Gori so jih za spomin tudi fotografirali (žal so nekateri že odpotovali).
TEDMIK — SEPTEMBER 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
Srečanje muzejskih dokumentalistov
v Ljubljani je v Cankarjevem domu od
10. do 16. septembra potekala svetovna let-
na konferenca muzejskih dokumentalistov.
Ki so združeni v organizaciji CIDOC. Ta de-
luje kot ena od služb ICOM-a, ki je pod po-
kroviteljstvom UNESCA.
Na zasedanju je sodelovalo več kot 220
udeležencev iz 30 držav Evrope in Amerike.
Prvič so bili prisotni dokumentalisti iz nekate-
rih vzhodnoevropskih držav IN se aktivno
vključili v delovanje raznih delovnih skupin.
Po uvodnem referatu dr. Dimitrija Rupla
smo pričeli delo s plenarnim zasedanjem, ki
je bilo namenjeno mednarodnemu sodelo-
vanju. Referenti so poročali o raznih skup-
nih bilateralnih projektih, o rezultatih^ivoje-
ga dela in o problemih, ki se pojavljajo pri
realizaciji le-teh. Nekoliko je po svoji kvali-
teti izstopal referat kolegov iz Kanade in
Francije. Skupno delajo na francosko-an-
gleški terminologiji sakralne umetnosti in
analizi dokumenatcije. Terminološki slovar
zajema 600 osnovnih kodiranih zapisov z
nekaj deset tisoč izrazi. Pred pričetkom dela
so se skupno dogovorili o minimumu zapisa
in nato izdelali formular in slovar izrazov.
Za vključitev v ta projekt se zani.omajo že
tudi Mehičani, vendar je nemajhna ovira za
njihovo sodelovanje pomanjkanje financ,
saj delo pri projektu vključuje večje število
ustrezno usposobljenih ljudi.
Plenarno zasedanje se je nadaljevalo s te-
mo Sodelovanje na regionalni in nacionalni
ravni. Udeleženci iz različnih držav so
predstavili svoje nacionalne registre, baze
podatkov kulturne dediščine, vodenje na-
cionalnega in regionalnega inventarja itd.
Naj omenim samo referat Catrin Arminjon
iz Fancije: opisala je delo na splošnem in-
ventarju kulturne dediščine Francije (njiho-
vo delo vključuje dediščino, ki ni shranjena
v francoskih muzejih); do danes so obdelali
120.000 inventarnih enot, ki vsebujejo
155.000 dokumentov. Razen tega obdelajo
tudi 40.000 dokumentov arhitekturnega
značaja. To delo opravlja 600 zaposlenih
strokovnjakov vseh profilov, ki lahko s svo-
jim znanjem kakorkoli pripomorejo pri iz-
vajanju tega projekta.
Prvi dan smo sklenili z referati, ki so
predstavili uporabo dokumentacije pri varo-
vanju kulturne dediščine pred krajo. V sve-
tu obstaja minimalna standardizacija podat-
kov, ki so potrebni in jih zahteva mednarod-
na policijska organizacija, da evidentira
krajo kulturne dediščine in v primeru, ko
ukradene predmete najdejo, te oškodovani
državi vrnejo ravno na podlagi zahtevane
dokumentacije.
Udeležil sem se predstavitve Cidocove de-
lovne skupine, ki je obravnavala arheološka
najdišča in izdelavo vizualne dokumentacije.
Ta zajema fotografijo, rekonstrukcijo in vso
podatkovno bazo arheološkega najdišča. Ker
je vse to računalniško vodeno s programi na
različnih nivojih, je bil efekt prav impresivan.
Občutek tridimenzionalne slike mora doživeti
vsak posamezno.
Torek in sreda sta bila v celoti namenjena
raznim delovnim skupinam, ki so predstavi-
le delo v teh skupinah ter podale poročilo
na plenarnem zasedanju.
Četrtek je bil namenjen arheološki doku-
mentaciji oz. dokumentaciji v muzejskih
knjižnicah in galerijah. Tudi ta zadnji dan
srečanja je nakazal podobne probleme in
rešitve, ki se pojavljajo v muzejski doku-
mentalistični službi. Velik problem sta
standardizacija in terminologija. Postavlja
se tudi vprašanje zadostne finančne podpo-
re, saj z izpadom le-te ne moremo zadovol-
jivo izvajati ene naših primarnih dejavnosti.
Kakšno pa je stanje v Sloveniji?
Problemi in težave niso nič manjši kot v
drugih deželah razvitega sveta. V uporabi
so različni programi, ki jih muzeji svobod-
no oblikujejo glede na svoje potrebe. Res
je, da je bil na konferenci govor o progra-
mu MODES kot edinem, ki ga v slovenskih
muzejih uporabljamo, kar pa je še daleč od
resnice. V Pokrajinskem muzeju Ptuj upo-
rabljamo Cliper 5,01, v Narodnem muzeju
ima Numizmatični kabinet svoj program, ki
je celo tržno zanimiv Evropi, arheološki
oddelek razvija program v dBase III-l-, lju-
bljanski mestni muzej pa program v dBase
IV. Že ta pregled nam pokaže bežno sliko,
da trije največji muzeji v Sloveniji razvijejo
svojo programsko shemo, ki pač ustreza
njihovim potrebam. Ker so rezultati prese-
gli naša pričakovanja, nam niti na misel ne
pride, da bi začeli uvajati MODES kot edini
program v muzejski dejavnosti, lahko pa ga
uporabljajo tisti, ki so se postavili za edine
poklicane, da dajejo "korektne" ocene.
Ivan Žižek
Trije bronasti cehi, številni poslovni dogovori
čeprav se je v paviljonu Obrtne zbornice na 26. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavilo le šestnajst od 1100
ptujskih obrtnikov, so bili kar trije nagrajeni a priznanjem Obrtne zbornice Slovenije — bronastim cehom. Prejeli so ga li-
varna Mirka Donaja za livarske izdelke, pletarstvo Marjana Rogine in kovinostrugarstvo Dušana in Ljuba Gabrovca.
Gre za izjemen uspeh ptujske
obrti, ki ga priznavajo tudi v
državi. Ptujska obrt je v ospred-
ju po številu obratovalnic na ti-
soč prebivalcev, po številu za-
poslenih (republiško povprečje
je 0,8 delavca na obratovalnico,
v ptujski občini ima vsaka obra-
tovalnica najmanj enega delav-
ca), v Sloveniji je bilo v zadnjih
dveh letih v obrti odprtih 4692
novih delovnih mest, v ptujski
občini pa so tudi po zaslugi
občinskih razvojnih sredstev
spodbudili nastanek 700 novih
delovnih mest.
Ptujčani so sejemske dneve do-
bro izkoristili. Ko so jih v Celju
obiskali predsednik Skupščine
občine Vojteh Rajher, pred-
sednik izvršnega sveta Branko
Brumen in drugi člani vlade, so
organizirali tiskovno konferen-
co, na kateri so predstavnikom
Obrtne zbornice Slovenije pred-
stavili prizadevanja za razvoj
obrti in drobnega gospodarstva
v ptujski občini. Stanislav
Kramberger, predsednik po-
slovnega odbora 26. mednarod-
nega obrtnega sejma in pod-
predsednik Obrtne zbronice
Slovenije je ob tej priložnosti še
posebej opozoril na neuresni-
čene zahteve slovenske obrti, ki
so jih vladi in parlamentu zasta-
vili pred dvema letoma. Okrog
70 odstotkov jih je sicer že ure-
sničenih, ne pa tudi vitalnih.
Med te obrtniki na prvo mesto
postavljajo plačilni promet. Na-
povedal pa je tudi obiske v po-
sameznih obrtnih zbornicah in
občinah, da bi pridobili podpo-
ro v prizadevanjih za smelejši
razvoj obrti in drobnega podjet-
ništva, od katerega je v veliki
meri odvisna slovenska prihod-
nost. Nekateri novi vladni pred-
pisi namreč razvoju obrti niso
naklonjeni in predvsem onemo-
gočajo, da bi obrt zaposlovala
nove delavce. Če bi vlada in
parlament pred dvema letoma
prisluhnila zahtevam slovenske
obrti, bi danes lahko govorili o
spodbudnejših rezultatih pri za-
poslovanju, ne pa samo o 4692
novih delovnih mestih.
Tudi na letošnjem sejmu so
odgovorni vladni možje veliko
govorili o podpori tej dejavno-
sti. Glede na kritične gospodar-
ske razmere je pričakovati, da
bodo le pričeli hitreje ukrepati.
To upravičeno pričakujejo ne
samo letošnji razstavljalci, tem-
več vsi slovenski obrtniki, ki
skupaj s svojimi zaposlenimi
predstavljajo pomemben gospo-
darski potencial mlade države.
Ptujske obrtnike, ki so prejeli
priznanja na letošnjem obrtnem
sejmu v Celju, bomo predstavili
v prihodnji številki Tednika.
MG
Iz tabora Krščanskih demoicratov Ptuj
Minuli teden je bil na Ptuju bogat z dogodki.
Med drugimi je Ptuj obiskal minister za notran-
je zadeve Republike Slovegnije g. Ivo Bizjak.
Po uradnem delu obiska smo se z g. Bizjakom
srečali tudi Krščanski demokrati. Na pogovoru
smo izpostavili vrsto vprašanj, ki so v pristoj-
nosti notranjega ministrstva in so hkrati po-
membne tudi za širše območje Ptuja. Obnovili
smo zahtevo, da se na Ptuju ustanovi Uprava
za notranje zadeve, in izrazili željo po regi-
strskem območju Ptuj. Navedli smo vrsto ute-
meljitev, ki so širši javnosti dovolj poznana. G.
Bizjak je pazljivo prisluhnil utemeljitvam in
obljubil, da bo o Notranji upravi in možnosti
posebnega registrskega območja razmišljal pri
postavitvi državne uprave v Sloveniji.
G. Bizjaka smo seznanili tudi s problemi, ki
jih imajo prebivalci ob hrvaški meji zaradi ne-
dostopnosti in pomanjkanja telefonskih napel-
jav v obmejno območje. Oboje otežuje tudi de-
lo obmejne policije in to povzroča veliko težav
pri varovanju meje v Halozah.
Prepričani smo, da so tudi na uradnem delu
pogovorov ministru predočili podobna vpra-
šanja, in zato pričakujemo, da bo obisk na Ptu-
ju prinesel nekaj koristi.
V petek, 17. septembra, je bil na Ptuju minister
za kmetijstvo prof. dr. Jože Osterc. Tudi njegov
obisk smo izkoristili za daljši pogovor o proble-
mih v kmetijstvu. Na pogovom ,so s(xielovali tudi
predstavniki Slovenske ljudske stranke in sekret<ir
za kmetijstvo g. Bezjak. Pretresli smo vprašanja
glede načina sanacije škode po suši, priprave
— izdelave državnega projekta za namakanje,
uporabe zemljišč iz državnega sklada za vrača-
nje po zakonu o denacionalizaciji in vrsto dru-
gih aktualnih tem. G. minister nas je seznanil,
da bo v oktobm 1993 opravljen javni razpis za
najem zemljišč iz kmetijskega sklada Sloveni-
je. Ta informacija je razumljivo spodbudila ve-
liko zanimanja med prisotnimi in o njej bo v
bodočnosti prav gotovo še veliko govora.
Tudi v bodoče bomo Krščanski demokrati
Ptuja izkoristili vsako možnost za podobna
srečanja. Prepričani smo, da na takih pogovo-
rih lažje uveljavljamo potrebe in želje pri naj-
bolj odgovornih v naši državi.
za SKD Ptuj: Ivan Jukrovič, dr. vet. med.
Zakaj je ptujsko področje postalo provinca provinc
Slovenska Štajerska stranka —
ZVEZA 21, ki si je pred kratkim
postavila nove temelje, se oglaša v
zvezi z zadevama, ki sta za naše
področje zelo pomembni: 1. raz-
glasitev Ptuja kot upravnega okra-
ja, 2. napeljava mednarodnih pro-
metnih tokov skozi naše področje.
Po vsem, kar se v zadnjem času
dogaja v zvezi z zaostajanjem
ptujskega za slovenskim gospo-
darskim in političnimi tokovi, bi
lahko sklepali, da našega področja
žal v Ljubljani ne zastopajo ljudje,
ki bi bili za to dovolj motivirani in
ki bi znali za uveljavitev našega
področja najti dovolj močne argu-
mente. Sem spada vzpostavitev
Ptuja kot upravnega okraja in
speljava mednarodnih prometnih
tokov skozi našo regijo. Če je Ptuj
lahko uspešno opravil vlogo se-
deža osme volilne enote v prete-
klih volitvah, je lahko prav tako
Uspešno sedež upravnega okraja.
Ptuj je imel v zgodovini po-
membno vlogo, saj je bil središče
mnogo širšega področja, kot ga
pokriva ptujska občina danes. O
nekdanji pomembnosti Ptuja kot
središča se lahko prepričamo, če
vzamemo v roke avtomobilsko
karto. Ceste namreč pritekajo v
mesto z vseh stani enakomerno. S
tako pestro cestno povezavo se na
primer ne more pohvaliti mnogo
večji, vendar mlajši Maribor.
Ptuj je začel v prejšnjem stoletju
zaostajati za Mariborom predvsem
zaradi dveh dogodkov: 1. Lavantin-
ska škofija se je ustoličila v Maribo-
ru, čeprav je bil prvotno namenjen
za njen sedež tudi Ptuj. 2. železnica
Dunaj — Trst je bila speljana skozi
Maribor in ne skozi Ptuj. Zaradi
obeh dogodkov je Maribor v zadnjih
150 letih skoraj na vseh področjih
tako zelo prehitel Ptuj. Nekaj po-
dobnega se obeta Ptuju dandanes v
primerjavi z drugimi slovenskimi,
doslej manj pomembnimi mesti, če
bo Ptuj izgubil možnost biti središče
upravnega okraja ter če bosta spelja-
ni avtocesti Šentilj — Zagreb in
Madžarska — Italija mimo Ptuja.
Kako radi uporabljajo v centru —
Ljubljani rimsko načelo "deli in vla-
daj", je razvidno tudi iz problemati-
ke avtomobilske cestne povezave
med Madžarsko in Italijo. Prvotni
cestni povezavi, ki naj bi potekala
skozi Slovensko Bistrico, Ptuj in
Ormož, seje zdaj pridružila varianta
skozi Maribor. Lenart in Mursko
Soboto. Čeprav je prva varianta na-
ravna in vsaj za deset kilometrov
krajša, se je pojavila v slovenskem
parlamentu tudi druga varianta z na-
menom, da bi severne Štajerce raz-
bili na dve nasprotujoči si skupini,
jim zavladali in porabili denar za
ljubljanske centralistične težnje.
V interesu Ljubljane je tudi, daje
na Štajarskem več pokrajinskih
strank, ki se med seboj borijo za
oblast, kar je v skladu z načelom
"divide et impera" (deli in vladaj).
Tako obstajajo tri štajerske .stranke:
Štajerska krščansko demokratska
stranka. Štajerska domovinska zve-
za (obe imata sedeža v Mariboru) in
Slovenska Štajerska stranka s se-
dežem na Ptuju. Ker je bila slednja
ča.sovno prva, sumimo, da sta bili
prej omenjeni stranki ustanovljeni z
namenom, da bi bila razbita poli-
tična enotnost Štajercev. Komu je to
v interesu, je jasno.
Politiki, ki so na oblasti danda-
nes, potiskajo štajersko področje v
provinco Ljubljane, ptujsko po-
dročje pa v provinco Štajerske,
kar pomeni, daje ptujsko področje
v slovenskem merilu provinca
province. Naša stranka si prizade-
va, da se kaj podobnega ne bo do-
gajalo tudi v prihodnje.
Zato postavljam Ptujčanom, ki
se poklicno ukvarjajo z omenjeno
problematiko, tile vprašanji:
1. Kakšno je današnje stanje pri
uresničitvi ideje, da bi bil Ptuj
upravni okraj in da bi šli avtocesti
Madžarska—Italija ter Šentilj—
Zagreb skozi Ptuj?
I 2. Kaj je bilo do danes storjeno,
, da bi bilo prvo vprašanje ure-
I .sničeno?
i Slovenska Štajerska stranka —
ZVEZA 21
Naša jubileja
RADIO ŠIRI SVOJ PROGRAM
že v septembru
1963 je Radio
Ptuj razširil svoj
program za eno-
umo "mladinsko
oddajo" ob če-
trtkih popoldne.
V teh oddajah
so posebno pri-
zadevno sodelo-
vali cicibani iz otroških vrtcev.
S 1. februaijem so na delo pri
radiu sprejeli še Romana Vnuka
za delo novinarja in Cirila Jurko-
viča za tonskega tehnika, ker
Herman Škrinjar zaradi študija v
Ljubljani ni mogel redno sodelo-
vati. Ta kadrovska okrepitev je
omogočila kakovostejši program,
čeprav je še vedno bilo precej
tehničnih kiksov, za politike pa
tudi vsebinskih, omogočila pa je
tudi, da je radio razširil program
še na dveurni spored ob torkih
popoldne.
S L aprilom 1964 je bil odgo-
vorni urednik radia Stane Kanduč
kot javni tožilec premeščen v Ko-
per. Franc Tetičkovič, sekretar
SZDL, se je pripravljal za študij
na takratni višji politični šoli v
Ljubljani, zato je bilo treba na hi-
tro najti novega odgovornega
urednika radia. Ce so s kom raz-
pravljali že prej, ne vem, vem le,
da so me poklicali na SZDL na
razgovor. Pristal sem, da začasno
prevzemam to dolžnost, in občin-
ski odbor SZDL me je imenoval
za odgovornega urednika. Neka-
tere ljudje v občini je to presene-
tilo, tudi samega upravnika Fran-
ca Plohla, ki mi je dejal, da se mu
zdi za malo predvsem to, ker
nihče ni prej tega niti omenil, kaj
šele da bi ga vprašal za mnenje.
Dvomil je tudi, da bom to nalogo
zmogel, saj je vedel, da sem na-
vadno celodnevno obremenjen s
pisarniškim delom.
Potolažil sem ga, da je to samo
začasna rešitev, dokler ne najdejo
ustreznejšega človeka. O tem sem
bil tudi prepričan, ko sem pristal
na prevzem dolžnosti. Sklepal
sem, da bo odgovorni urednik
postal Franc Tetičkovič, ko se
vrne s študija v Ljubljani. Pozne-
je se je začelo sukati drugače in
odgovorni urednik sem ostal pol-
nih dvajset let.
Po enem mesecu sva se s Plo-
hlom pri delu že dobro utekla in
pozneje nikoli ni izražal dvoma,
da naloge ne bi zmogel. Bil je
dober in iznajdljiv organizator.
Sam sem skrbel le za vsebino
programa, bil odgovoren za vse
besedila tako informativnega
kot reklamnega programa, tudi
vsebino čestitk: ni bilo namreč
dovoljeno nekomu čestitati za
god, izhod smo iskali v "dvoj-
nem prazniku", pomenilo pa je
— za rojstni dan in god.
Dobro sem se razumel tudi z
drugimi sodelavci, zlasti še s
prvim novinarjem pri radiu, Ro-
manom Vnukom, ki je bil dela-
ven, poln idej in zamisli, man-
jkala mu je le vztrajnost pri ure-
sničevanju idej. Položaj novi-
narja lokalne radijske postaje je
bil zanj premalo. Novembra
1964 je odšel v Ljubljano, pred
njim pa je bila še obveznost od-
služitve vojaškega roka. Z 2.
septembrom 1964 je bil sprejet
v redno^ delovno razmerje še
Marjan Šneberger kot napove-
dovalec in programski delavec.
Namesto Romana Vnuka pa je
bil z 20. 12. 1964 sprejet na de-
lovno mesto novinarja Franci
Golob in je to delo nadvse
uspešno opravljal polnih 10 let,
potem pa je nadaljeval delo pri
RTV in je novinar pri Radiu
Slovenija še danes. Prvi dnevi
njegovega dela pri radiu Ptuj pa
ni bilo novinarstvo, temveč zbi-
ranje prispevkov za novo leto.
Blagajna je bila namreč povsem
prazna, kolektiv bi za novo leto
ostal brez plač. Urpavnik Plohi
je dejal, da ne bo vedno sam
"beračil za denar" po podjetjih,
zato je poslal v "ogenj" še no-
vega programskega delavca, ki
upravnika ni razočaral, saj je
zbral precej denarja. V podob-
nem položaju je bil mali kolek-
tiv radia večkrat.
Po nekajletnem poskusnem
oddajanju programa sem v go-
voru ob odprtju studia na gradu
ob prazniku občine Ptuj avgusta
1967 takole ocenil začetno de-
lo: "Praktično smo začeli brez
izkušenj, često tudi brez potreb-
nega strokovnega znanja in de-
lovnih navad. Zato je bilo v na-
šem programu tudi precej otro-
ških nerodnosti, včasi!'
pubertetniški izpau. luua v^i.
so zakonitosti rasti in razvoja."
Tako bolj kritično oceno sem
navedel predvsem zaradi neka-
terih vplivnih ljudi v občini
ne le v kulturi, šolstvu in na
drugih področjih, ki so na delo
mladih navdušencev pri radiu
gledali "s pozicij starih gle-
danj"; pod tem sem mislil gle
danja komaj presežnega obdol.
ja administrativnega socializma,
ustava pa je uveljavljala samou
pravni socializem. To frazo j
pozneje popravili v "sociali-
stično samoupravljanje".
Mali kolektiv radia Pi;..
v letu 1964 postal organii^ .
raznih javnih prireditev v dvo-
rani mestnega kina, v gledališču
in tudi na odprtih prostorih Po-
budnik in organizator vsc^," ,
bil upravnik Plohi, sam sem bii
avtor veznih besedil za nano^'■->
dovalce in nekatere na'i
joče. To so bile prireditve
lu "Pokaži, kaj znaš", javiic
bune z zabavnim dodatnim pr
gramom, letna prireditev
rimo najboljšega športnika". Ki
je edina postala tradicionaln:i
V nedeljski radijski spored
smo uvedli novi rubriki "Ti.,
na poslušalcev", v kateri jc b
letno objavljenih več sto pisen,
poslušalcev, večinoma s kri-
tično vsebino, ter "Srečanje hu-
moristov". Zaradi teh dveh ru-
brik sem imel pogosto opravek
pri odvetnikih, kjer smo se po-
ravnali, objavili popravek, zato
mi ni bilo treba stopiti pred sod-
nika. Imena pisca prviloma ni-
sem izdal, raje sem se kot odgo-
vorni urednik prizadetemu jav-
no opravičil. Kako je to lahko
človeku v osebno zadoščanje,
sem se prepričal čez nekaj let,
ko sem zaradi prometne nesreče
ležal nepokreten na kirurškem
oddelku ptujske bolnišnice. Dva
izmed srednjega medicinskega
osebja sta bila pisca enega takih
kritičnih pisem. Njunih imen ni-
sem hotel povedati. Nisem ju
osebno poznal, po štirih letih pa
sem spoznal, da sta si me dobro
zapomila. V znak hvaležnosti
sem bil kot bolnik deležen še
posebne pozornosti in nege.
Idejo za tako imenovano "Sre-
čanje humoristov" je dal Franc
Plohi, ki je tudi pridobil sodelav-
ce, sam pa sem pisal scenarije za
njihova "srečanja". Začeli smo s
Franjem Gunžatjem, ki je govoril
po ptujsko, in Mirko Selinškom,
ki je govoril kot človek z Drav-
skega polja. Kmalu smo krog so-
delavcev razžirili že z Dragico
Verbega, ki je s svojim prleško-
lukarskim narečjem program po-
sebno poživila. Krog smo sklenili
še z Ivanom Krajncem, ki je svoj
delež prispeval v govorici z ob-
močja spodnjih Haloz. Ta "sre-
čanja" v radijskem studiu so v le-
tu 1968 utišale višje politične sile.
Na pobudo Franca Plohla in
ob zavzetem sodelovanju Ro-
mana Vnuka je bil v letu 1964
ustanovljen "ansambel radia
Ptuj", ki gaje vodil neprofesio-
nalno Tone Kmetec (takrat je bil
zaposlen še nekje v Mariboru).
Javne prireditve je krepko pope-
stril tudi ta ansambel. Pozneje
je prišlo med člani ansambla do
razcepa; nekaj glasbenikov je
odšlo v tujino, kjer so dosegali
uspehe. Tone Kmetec pa je usta-
novil svoj ansambel, ki je kma-
lu postal eden popularnejših na
področju domače zabavne gla-
sbe v Sloveniji.
Roman Vnuk je prišel pred
ptujske gospodarstvenike tudi z
idejo, da bi v Ptuju začeli proiz-
vodnjo gramofonskih plošč, kar
je bilo tedaj upravičeno, saj je
bila v celoti Jugoslaviji takrat
samo eno tako podjetje. Skupaj
s Plohlom sta obiskala več di-
rektorjev in jih prepričevala o
koristnosti take naložbe. Razu-
mel ju je samo direktor ptujske
banke Viktor Cvirn, drugi niso
videli v tem nobene resne go-
spodarske možnosti, zato je ide-
ja propadla. Čez nekaj mesecev
so tako tovarno odprli v Srbiji,
v Sloveniji pa so ustanovili Ka-
setno produkcijo RTV Ljublja-
na. Škoda za Ptuj.
OD TOD IN TAM
23. SEPTEMBER 1993 — TEDMIK
Manj kopalcev, več nočitev
V ptujskih Termah z rezultati letošnje poletne kopalne sezone niso zadovoljni. Zaradi
občutno manjšega številna kopalnih dni — lani jih je bilo 75, letos le 30 — niso dosegli
pričakovanega prihodka. Poletna kopalna sezona je namreč eden njihovih najpomem-
bnejših virov prihodka. V zunanjih bazenih so imeli 70 tisoč kopalcev (lani jih je bilo že
skoraj sto tisoč), v notranjih pa 54 tisoč.
Veliko bolj pa so zadovoljni z
dosežki pri nočitvah. V bunga-
lovih jih je bilo za 16 odstotkov
več, v avtokampu pa za 17. Di-
rektorica Slavka (ilojčič pravi, da
so bili kopalci letos bolj zadovoljni
že zaradi tega, ker ni bilo pretirane
gneče, poleg tega pa ni trpela kako-
vost vode. To se je kazalo tudi v re-
zultatih tekmovanja v okviru Turi-
stične zveze Slovenije in Območne
gospodarske zbornice, ki sta tudi
letos ocenjevala slovenska ko-
pališča. Lani so bile Terme pred-
zadnje, letos pa bodo, tako vsaj
kažejo prve ocene, blizu vrha.
Z dobrim obiskom se lahko
pohvali tudi fizioterapija. Po-
večan obisk pa vpliva na čakal-
no dobo, ki je občutno predol-
ga. Tudi zato je potrebno čim
prej zgraditi novo fizoterapijo.
Slavka Gojčič je povedala, da si
prizadevajo, da bi temeljni ka-
men zanjo položili ob odprtju
novih objektov turističnega na-
selja, ki bo predvidoma konec
oktobra oziroma v začetku no-
vembra. S tem bo turistična po-
nudba Ptuja bogatejša za 170 le-
žišč v apartmajskih stanovanjih,
za trideset lokalov in recepcijsko
zgradbo, v kateri bodo tudi štiri
specialistične ambulante.
Terme se poskušajo čim bolj
racionalizirati. Tudi stališče
skupščine podjetja je, da čim-
bolj profitno poslujejo. Zato so
dali v najem nekatere druge de-
javnosti, ne samo gostinsko. S
tem so zmanjšali število zapo-
slenih - sedaj jih je 34. Da bi bi-
li s svojo ponudbo čim bolj pre-
poznavni, so se odločili za novo
celostno podobo. Razpisali so
natečaj in med 43 predlogi iz-
brali predlog arhitekta Matjaža
Šeška, ki je po oceni strokov-
njakov tudi najbolj izpoveden.
V TERMAH SE
IZOGIBAJO GOSTOV?
V začetku septembra so imeli v
avtokampu veliko gostov. Ker je
bil prepoln in so bili gostje neza-
dovoljni, so začasno ustavili pol-
njenje. Tega pa nekateri gostje ni-
so želeli ali hoteli razumeti. Naj-
več negodovanja je takšna odlo-
čitev povzročila pri nizozemskih
gostih, ki jih je bilo v tistem času
največ. Na to nas je opozorila tudi
Ptujčanka Danica Vičar, ki je pre-
pričana, da tako ne bi smeli ravna-
ti. Vsak gost je dragocen in jih ne
bi smeli zavračati. Sama je bila
priča, da dežurni v avtokampu ni
želel sprejeti nizozemskih gostov,
ki so prišli zvečer, ker so se tako
dogovorili s svojimi prijatelji,
ki so že bili v avtokampu. Na
vprašanje, zakaj tako, jim je de-
žurni povedal, da je tako navo-
dilo prejel od direktorice. Dani-
ca Vičar je tudi povedala, da je
takšno ravnanje povzročilo ne-
zadovoljstvo pri nekaterih go-
stih, zato so kamp zapustili.
Direktorica Slavka Gojčič ta-
kole pojasnjuje: "V avtokampu je
bilo v začetku septembra veliko
nizozemskih gostov. Ker so v
glavnem prihajali ponoči, je to
moteče delovalo na druge obisko-
valce, ki so se zaradi hrupa pri-
toževali. Štiri družine nemških
gostov, ki so sicer naši stalni obi-
skovalci, so kamp zapustile. Zato
smo se odločili, da začasno ne
bomo sprejemali novih gostov.
Kolikor nizozemskih gostov bo
odšlo, toliko jih bomo na novo
sprejeli. Takšna navodila je imela
tudi naša recepcija. Ponoči po 23.
uri gostov nismo več sprejemali.
Gostov se nismo otepali; takšno
odločitev smo sprejeli zato, ker je
bil avtokamp prepoln, kar je vpli-
valo tudi na kakovost bivanja go-
stov. Povedali smo jim, da se lah-
ko oglasijo naslednji dan. Ker pa
smo v kampu opazili tudi pojave
preprodaje, smo na to opozorili
policijsko postajo v Ptuju."
MG
Pozitivni premiici
čeprav vseh podatkov ni na voljo tudi zato, ker jih neka-
teri enostavno ne dajejo ali pa so pomanjkljivi, so podat-
ki o turističnem obisku in prometu v ptujski občini v
prvih šestih mesecih in več zelo spodbudni.
Po podatkih občinske statistike
je bilo v sedmih mesecih v ptuj-
ski občini 16082 nočitev. 5670
obiskovalcev je v povprečju biva-
lo v Ptuju skoraj cele tri dni.
Povprečna doba bivanja turi-
stov v ptujski občini se iz leta v
leto daljša, kar je gotovo eden
najpomembnejših kazalcev, ki
govorijo o tem, da postaja Ptuj s
svojo ponudbo vse bolj zanimiv
za turiste. Domačih gostov je
bilo 2920 (za šest odstotkov več
kot v enakem obdobju leta
1992), tujih 2750 (za 9,4 od-
stotka več). Podatki zajemajo
nočitve v hotelu Mitra, motelu
Podlehnik, Termah (avtokamp
in bungalovi) in hotelu Super
Li, nočitvene zmogljivosti pa
imajo v ptujski občini še neka-
teri drugi.
Ptujski grad je v sedmih me-
secih obiskalo 33.054 gostov,
kar je manj kot v enakem ob-
dobju prejšnjega leta. Spodbud-
no pa je, da je bilo kar za 58,9
odstotka več tujih gostov. Po-
večan obisk se kaže tudi pri po-
brani turistični taksi. Po zakonu
o turistični taksi gostje plačuje-
jo nočitveno in krajevno takso.
Nočitvena je določena že z za-
konom in znaša 17 tolarjev, kra-
jevno pa določi kraj ali občina z
odlokom. Ptujski določa štiri ra-
zlične vrednosti glede na ob-
močje in čas (sezono). Za polet-
no sezono je krajevna turistična
taksa za Ptuj in za območje ob
magistralni cesti Ptuj — Macelj
76,5 tolarja na dan, za druga
območja pa 34 tolarjev. Jesen-
sko-zimska znaša 59,5 tolarja,
za druga območja 25,5. Gostin-
ci morajo turistično takso odva-
jati na poseben račun pri SDK
do 20. v mesecu za prejšnji me-
sec. Tako zbrana sredstva se po-
rabljajo za razvoj turizma v kra-
ju in v Sloveniji. Ptujski mini-
ster za turizem Peter Vesenjak
pravi, da se v občini Ptuj turi-
stična taksa skoraj v celoti upo-
rablja za financiranje dejavnosti
posameznih turističnih društev
in Občinske turistične zveze. O
uporabi krajevne turistične tak-
se odloča pristojni občinski se-
kretariat oziroma občinski iz-
vršni svet.
Peter Vesenjak še posebej opo-
zatja, da od gostinstva ne more
dobiti pravih podatkov, realna so
poročila le iz družbenega sektor-
ja, ki pa je močno okrnjen. Na
osnovi podatkov o prometu in
nočitvah v motelu Podlehnik,
Termah in v restavraciji Ribič ta
vrednostno narašča.
Turističnoinformativni center
je od aprila do konca avgusta,
ko so začeli beležiti obisk, obi-
skalo več tisoč obiskovalcev iz
24 držav. Spodbudni so tudi po-
datki o prodaji drobnih turi-
stičnih spominkov (brez izdel-
kov Ptuja, ki poteka v okviru
akcije "Pomagam turizmu —
nosim Ptuj"). Maja so prodali
za več kot 46 tisoč tolarjev
drobnih spominkov, junija za
skoraj 52, avgusta pa že za
okrog 350 tisoč tolarjev. "In-
deksi so ugodni in kažejo na
rast turizma. Vsak pozitiven
premik je nekaj vreden," je pou-
daril občinski minister za turi-
zem Peter Vesenjak.	]yjQ
Nov lupislični prospekt sloveojeliistpiške občioe
Ob koncu letošnjega desetega, jubilejnega bistriškega
tedna so domači turistični delavci predstavili nov turi-
stični prospekt, ki ga je založila občina Slovenska Bistri-
ca, izdali pa so ga v 3000 izvodih. Največje delo, izbor fo-
tografij, ki sta jih prispevala Danilo Tič in Mladen Čerič,
in oblikovanje je opravil Zvone Potočnik.
Prospekt predstavlja 15 krajev
med Bočem in Pohorjem s
krajšim spremnim tekstom, ki ga
je pripravil Stane Šega. Na zad-
nji strani zloženke je zemljevid
Slovenske Bistrice z imeni ulic.
Prospekta se ne bi sramovala
tudi kakšna turistično bolj "raz-
vita" občina kot je bistriška.
Mogoče bi mu lahko dodali
krajšo osebno izkaznico občine,
sicer pa kraji, ki jih je oblikova-
lec izbral s posebnim občut-
kom, govorijo sami zase dovolj.
Lepota krajev, prijazni ljudje,
domače dobrote, med katere so-
di tudi znana pohorska bunka,
dobra vina (ki pa mogoče zaradi
poloma Ritoznoja nekoliko iz-
gubljajo na dobrem glasu) so ti-
sto, kar ljudje znajo že lep čas
ponujati. Slovenjebistričanom
pa je že dolgo časa povsem ja-
sno, da bodo morali nekaj stori-
ti tudi pri stacionarnem turiz-
mu, saj v občini razen nekaj
malega pri nekaterih zasebnih
gostincih v Oplotnici ali na
Zgornji Ložnici in deloma pri
Treh krajih na Pohorju, ne pre-
morejo primernih sob za spre-
jem gostov, pa če jim to pripo-
vedujejo svetovalci za turizem,
ki jim plačujejo drage denarce,
ali ne. Ravno okoli svetovanja,
ki bo v končni fazi brez poseb-
nega haska, kot so vsa takšna,
ljudje menijo, da naj bi raje de-
nar, ki ga dajejo v te namene
(mečejo skozi okno), obrnili pri
ureditvi nočitvenih zmogljivo-
stih. Tako bodo gostje vse lepe
kraje in pokrajino, ki jih prika-
zuje turistični prospekt "Med
Pohorjem in Bočem", in še ka-
tere druge bolje spoznali.
Vida Topolovec
}IED
POHORJE)!
m
BOtel
Naslovnica prospekta prikazuje veliko-
nočnico, katere lepoto lahko obiskovalci
občudujejo na majhnem rastišču na
Boču med marcem in majem.
Okolica lagun naj bo naravni filter
Ljudje velikokrat zmotno mislijo, da je v lagunah ormoške sladkorke odlagališče stru-
pov. Namen tovarne je, da njihovo okolico čim prej pogozdi. Kar pripeljejo iz narave,
naj bi se vanjo v čim bolj naravni obliki vrnilo, menijo v ormoški tovarni sladkorja.
Po poginu divjih rac konec
letošnjega avgusta se je zani-
manje javnosti za lagune po-
večalo.
Napotili smo se v ta divji
svet ob Dravi, ki je izredno
zanimiv. V lagunah smo sre-
čevali veliko delavcev tovarne
sladkorja, ki urejajo tretjo in
četrto vodno laguno, in tudi ti-
ste, ki redno delajo pri čistilni
napravi. Na terenu pa je bilo
tudi veliko delovnih strojev.
V grmovju in šopih trave v
prvi in drugi laguni je bilo
nadvse živahno. Slišali so se
glasovi in prhutanje kril nešte-
tih drobnih prebivalcev tega ob-
močja. Okoli 250 vrst jih je, pa
se zaradi velikosti lagun, ki ob-
segajo več kot 40 hektarjev, kar
izgubijo. Tudi čebel, ki jih eden
izmed ormoških čebelarjev pri-
peljal na pašo, v tej širjavi nisi
opazil. Pozoren postaneš šele
ob nekoliko močnejših glasovih
ptičev, ki domujejo precej dalje,
že čisto ob Dravi, in na škro-
pljenje čistilne naprave, ki čisti
odpadno vodo. Srečali smo tudi
dva domačina iz Pušencev, ki
sta prišla v lagune po ločje.
Če ta dan ne bi pihal veter, ki
je v tem nižinskem območju sila
neprijeten, bi mislili, da smo nek-
je v povsem drugem, mimem
svetu, daleč od hrupa in vsega,
kar človeku greni življenje.
Terensko vozilo, ki lahko pel-
je po vseh teh poteh, je zapelja-
lo v zemeljsko laguno, ki pa je
bila že precej razrita. Opaziti je
bilo debele plasti zemlje, ki so
jo sprali s pese in se je v dolgih
letih obratovanja ormoške to-
varne nalagala na tem prostoru.
"Ljudje zmotno mislijo, da v
lagunah odlagamo neke strupe.
V bistvu pa gre za mehansko
pranje pese: vso zemljo, ki pri-
de s peso v tovarno, speremo in
po ceveh pošiljamo v zemeljski
laguni. Letos smo na bližnjo lo-
kacijo odpeljali okoli 50 tisoč
kubikov zemlje in jo razprostrli
na nekoč gramozne terene, kjer
naj bi v prihodnje zasadili gozd
in ta naj bi sčasoma zrastel v
normalen, visok gozd, da bi lah-
ko služil tudi kot naravni filter
za čiščenje zraka proti vasem
Frankovci in Loperšice. Tako bi
bil neprijeten vonj iz lagun
prečiščen z naravnim filtrom.
Trudimo pa se tudi za čim več
podrasti, kjer bodo našle svoja
domovanja razne ptičje vrste in
druge živali," smo izvedeli od
Francija Poliča, ki v tovarni
sladkorja vodi splošni sektor.
Intenzivna dela potekajo v
tretji in četrti vodni laguni,
čistijo pa tudi njihova na-
brežja, tako da bo nekaj časa
moteno življenje nekaterih
ptičjih vrst, te pa bodo sčaso-
ma našle sožitje z naravnim
okoljem v neposredni okolici.
Urejanje okolja in ekologija
veliko staneta. Tega se v to-
varni zavedajo že od vsega
začetka. Opustili so že prvo
zemeljsko laguno, kjer so
imeli prej karbonatni tnulj, saj
ga danes sušijo in vozijo na
njive kot umetno gnojilo.
Zemlja, ki se nalaga v drugi
zemeljski laguni, se bo dala
koristno uporabiti za površine,
ki jih bodo urejali kjerkoli na
območju občine.
Nazaj grede se ustavimo na
deponiji, ki je že skoraj v ne-
posredni bližini tovarne in kjer
imajo na betonski podlagi
spravljen humus. "Iz organske-
ga odpada, ki ga skupaj s peso
pripeljemo v tovarno, iz re-
pičev pese in koščkov listja, ki
prav tako pridejo z njive, izde-
lujemo kvaliteten humus in ga
kasneje prodajamo vinogradni-
kom ali sadjarjem. Skratka
vse, kar se pripelje iz narave,
naj bi se v naravni obliki v na-
ravo vrnilo in ob tem pov-
zročalo čim manj težav", do-
daja naš spremljevalec.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Več kot 50 tisoč kubikov zemlje iz prve lagune so namenili za podlago
bodočega gozda. V ozadju lovska preža.
Med najuspešnejšimi v Sioveniji
Do konca letošnjega avgusta je občinska denacionalizacijska komisija prejela 585 zah-
tevkov za vrnitev po drugi vojni odvzetega premoženja. Od tega je bilo 322 zahtevkov
popolnih, vseh izdanih odločb o denacionalizaciji pa je že okoli 310.
Lidija Stebernak, predsednica občinske de-
nacionalizacijske komisije, je pojasnila, da so
vsi trije občinski sekretariati — za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, varstvo okolja in ure-
janje prostora ter za gospodarski razvoj in fi-
nance — do sedaj izdali že 251 pozitivnih
odločb, zavrnjenih je bilo šest zahtevkov,
zavrženih pa petdeset.
Od vrnjenih nepremičnin je 1060 ha gozdov
in 214 ha kmetijskih površin, 22621 kvadratnih
metrov stavbnih zemljišč, 27 raznih poslovnih
prostorov, od tega 10 trgovin in po ena pisarna,
bivša oljarna, gostilna, delavnica, mesnica ter
še 12 lokalov raznih drugih dejavnosti. Vrnje-
nih je 12 stanovanj, ena stanovanjska hiša ter
sedem podjetij oziroma obrtnih delavnic.
"Kljub velikemu številu rešenih zahtevkov
pa se pri izvajanju zakona pojavljajo različni
drugi problemi. Dokumentacije o podržavljan-
ju premoženja in o načinu njihovega podržav-
ljanja v mnogih primerih ni ali pa je poman-
jkljiva. Ravno to je razlog, da je od vseh vlo-
ženih zahtevkov toliko nepopolnih. Številne
stranke namreč ne razpolagajo z nobenim do-
kumentom o podržavljanju, prav tako pa jim
manjkajo tudi drugi dokumenti, ki so potrebni
pri odločanju o postopku. Ugotavljanje obse-
ga, oblike in vrednosti podržavljenih nepre-
mičnin se ob pomanjkljivih podatkih dodatno
zapleta še zaradi kasnejših sprememb na nepre-
mičninah," je dodala predsednica občinske de-
nacionalizacijske komisije.
Ob izvajanju zakona o denacionalizaciji so
razne podzakonske akte sprejemali naknadno,
kar v postopku povzroča zaplete. Takšen pri-
mer je zakon o lastninskem preoblikovanju
podjetij, s katerim so podržavljena vsa kmetij-
ska zremljišča in gozdovi, ki so v družbeni la-
sti. Tako je denacionalizacijska komisija dobila
še dodatnega zavezanca — Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
"Kljub vsem izdanim predpisom se še vedno
pojavlja, da za ugotavljanje realne vrednosti
odškodnine za podržavljeno premoženje nima-
mo meril, ker še ni določena v nobenem podza-
konskem aktu," je ob koncu povedala Lidija
Stebernak.	, t- ,
Vida Topolovec
Nekateri imamo po službi radi mir
že tretjič je bil v Tedniku
objavljen članek, ki ga je po-
slal užaljeni magister Muzek,
ker ni dobil strehe za svoje
podjetje ročka.
Prosi, da ob zadnjih prire-
ditvah ni bilo pritožbe. Naj bi
samo šel do bolnišnice ob 20.
uri ali do mestnega pokopa-
lišča in ujel zvoke v svoja
ušesa. Ljudje so mislili, da
rjove avion, a ko smo prišli do
vojašnice, smo imeli kaj sli-
šati. Kaj pa po rocku? Okrog
vojašnice je prava paša za pa-
re, saj so videli mimoidoče iz
kina, da je bila predstava na-
daljevanja ročka v vsakemu
grmu.
Upokojenci, stanovalci iz
okoliških blokov iz Potrčeve
ulice smo iz srca hvaležni, da
so nam prisluhnili naši naj-
višji občinski predstavniki in
ustanovili divjad, ki spada v
goščavo in ne med delovno
ljudstvo.
Muzek obljublja in kritizira,
češ prišel bo čas, ko ne boste
več izvoljeni na položaje. Sto-
krat ne devolimo, da kritizira
naše pošteno ptujsko vodstvo.
Zato se Vam, g. župan, g.
Brumnu, načelniku za notran-
je zadeve g. Grahu in drugim
prisrčno zahvaljujem za po-
šten odnos, da ste preprečili
hrup ročka sredi mesta. Se en-
krat hvala.
Naj gredo na Bori — Muzek
pa naj naroči brezplačni dovoz
na svoje stroške.
V imenu vseh, ki imamo radi
po službi mir: Ivanka Bezjak
TEDMIK — SEPTEMBER 1993
OD TOD IN TAM
10 — OD TOD IN TAM
23. SEPTEMBER 1993 — TEDNIK
Ali je nadzidava potrebna?
O nadzidavi športne dvorane Mladika je Tednik pred mesecem že pisal. Tokrat so zbra-
na še nekatera mnenja o tem projektu.
V	obstoječih športnih dvora-
nah, ki jih za svoje potrebe upo-
rablja ptujski šport, se drenja 15
športnih panog in še precej več
klubov. V tej luči se pojavlja
nadgradnja Mladike kot ta-
kojšnja rešitev, vendar samo za
nekatere športne panoge, poja-
vlja pa se tudi vprašanje dolgo-
ročnosti tega projekta.
V	težavah pa niso samo špor-
tne panoge, ki so odvisne od
pokritih vadbenih površin. Z
njimi se srečujejo tudi v ptuj-
skem atletskem klubu, ki prav
tako dela v nemogočih razme-
rah in kjer bi nujno potrebovali
novo atletsko stezo z umetno
maso.
Kaj bi pridobili z nadzidavo?
Projekt predvideva nadzidavo
in predelavo sedanjega strelišča.
S tem dobimo štiri vadbene
enote:
a)	strelišče v delu pritličja
(polovica) z 10 strelnimi mesti,
klubskimi prostori ter skla-
diščem za orožje in sanitarijami
b)	prostor za vadbo namiz-
nega tenisa v drugi polovici
pritličja z vsemi potrebnimi
programi (programa A in B sta
izvedljiva z manjšo adaptacijo
pritličja)
c)	v etaži okrog 400 m^ pro-
storov za boks in karate ter ju-
do (oboje z garderobami in
klubskimi prostori).
Na drugi strani dvorane Mla-
dika je prav tako predviden pri-
zidek, ki bo rezerviran v glav-
nem za komercialni program, pa
tudi za .pisarne športnih društev,
prostore za sodnike in vodstvo
tekmovanj.
V	pritličju vzhodnega prizid-
ka pa bo prostor za fitness in za
ogrevanje dvorane.
Idejni in izvedbeni projekt je
izdelal PROJEKTA INŽENI-
RING PTUJ, predstavil pa nam
ga je dipl. inž. arh. Gregor Kra-
ševec.
STALIŠČE NEKATERIH
ŠPORTNIH DELAVCEV
IN ŠPORTNIKOV
Ljubo Čuček, trener v AK
Ptuj: Sem za gradnjo atletske
steze, vendar se bojim, da tre-
nutno ni realnih pogojev za iz-
vedbo tega projekta. Glede na
rezultate ptujske atletike in na
razmere, v katerih trenirajo, je
nova atletska steza vsekakor po-
trebna. Že od leta 1976, ko je
bila zadnja posodobitev atlet-
skih .naprav, nismo na tam po-
dročju storili praktično nič. Z
nadzidavo dvorane Mladika se
ne strinjam, saj menim, da to ni
dolgoročna rešitev. Obstoječa
sredstva bi morali vložiti v sa-
nacijo atletskih naprav.
Miki Prstec, bivši atlet, se-
daj trener v AK Ptuj: Kljub
obstoječim razmeram, ki se zelo
slabe, imamo v slovenski atleti-
ki vidno vlogo. Naši mladinci
dosegajo zelo dobre rezultate.
Dejstvo je, da imajo vsi sloven-
ski atletski centri boljše pogoje
za delo. Obenem bi bila gradnja
atletkse steze dolgoročna
rešitev tako za atlete kot tudi za
potrebe šolske športne vzgoje.
Seveda pa je tudi za promocijo
Ptuja ta projekt potrebno izpel-
jati čimprej.
Vlado Sitar, bivši tekmova-
lec, trener borilnih veščin:
Naš klub je bil leta prizadet za-
radi nepriznavanja. V letu 1991
je bil sprejet v Športno zvezo
Ptuj in tedaj se je že rodila ide-
ja, kako priti do primernega
prostora za vadbo. V naših
vrstah je kar nekaj državnih re-
prezentantov in v bistvu je se-
danji način treninga v telovad-
nici osnovne šole Olge Meglič
popolnoma * neprimeren. Zato
zagovarjam nadgradnjo Mladi-
ke, saj je trenutno edina dolgo-
ročna rešitev za nas in za vse
klube, ki bi v Mladiki delovali.
Janko Gabrovec, predsed-
nik Boksarskega kluba Ptuj:
Če hočemo dosegati boljše re-
zultate, jc nadgradnja dvorane
Mladika nujno potrebna, saj v
trenutnih razmerah ni možno
dosegati dobrih rezultatov, rek-
vizite moramo vsak dan seliti in
s tem se seveda uničujejo. Z
nadgradnjo Mladike bi v celoti
rešili probleme vseh borilnih
športov, saj bi iste rekvizite in
ring lako uporabljala vsaj dva
kluba. Boksarski klub in drugi
klubi, ki so zainteresirani za
nadgradnjo, smo pripravljeni tu-
di prispevati sredstva za notran-
jo opremo.
Filip Leščak, Judo klub
Drava: Judo klub Drava organi-
zirano deluje že 33 let in spada
med najstarejše ptujske športne
kolektive. Pohvali se lahko z
dobrimi rezultati, saj v točko-
vanju za slovenski pokal sodi-
mo med tri najuspešnejše klube
v Sloveniji, ima četrto mesto v
državni ligi, sedmo mesto v In-
terligi, dosega medalje na
uglednih mednarodnih tekmo-
vanjih, smo pa tudi organizator-
ji uspešnih državnih in medna-
rodnih tekmovanj. Če hočemo
obdržati rezultate na dosedanji
kakovostni ravni, je nadgradnja
športne dvorane Mladika po-
trebna. Treniramo trikrat na te-
den, pionirji in člani imamo iste
termine v istem prostoru, so-
časno z našimi treningi v dvora-
ni trenirajo tudi športniki dru-
gih panog, kar je seveda nepri-
merno. V primeru kakšne prire-
ditve trening seveda odpade.
Vprašljivo pa je tudi ogrevanje
dvorane za to vrsto športa. Ima-
mo tekmovalce, ki nastopajo v
mednarodni konkurenci, kar se-
veda pomeni še več treninga, ta
pa v sedanjih razmerah ni mo-
goč. Svoje probleme smo sku-
šali rešiti z iskanjem telovadnic
v osnovnih šolah, vendar je
problem v tem, da so zasedene,
težave pa so tudi z njihovo
opremljenostjo.
Žarko Markovič, sekretar
Sekretariata za družbene de-
javnosti in sekretar Atletskega
kluba Ptuj: Atletska steza je
nujni infrastrukturni objekt vsa-
kega mesta. V Sloveniji imamo
dvanajst atletskih stez z umetno
maso. Na sedanji stezi ne more-
mo izpeljati nobenega tekmo-
vanja, trening pa je mogoč sa-
mo v optimalnih vremenskih
razmerah. Tako smo v zimskem
času prisiljeni trenirati v Mari-
boru in Celju ali pa celo na Du-
naju in v Budimpešti. Slaba
atletska steza je tudi vzrok za
številne poškodbe naših tekmo-
valcev. Stezo za svoje treninge
poleg atletov uporabljajo še tri
osnovne šole. Vse našteto jasno
kaže, da je gradnja atletske ste-
ze nujno potrebna. Ob nujnem
večinskem deležu proračuna je
eden možnih virov za pridobi-
tev sredstev tudi loterijski za-
vod v okviru financiranja objek-
tov nacionalnega pomena.
Mirko Vindiš, maratonec,
olimpijec: Zavzemam se za
gradnjo atletske steze oziroma
za gradnjo nove športne dvora-
ne. Nadzidava športne dvorane
Mladika namreč ni dolgoročna
rešitev, s tem tudi ne rešimo ce-
lotnega problema, ampak le ne-
katere športne panoge. Mnenja
rrekaterih, da izgradnja atletske
steze s finančnega vidika ni iz-
vedljiva, ne podpiram. Trdno
namreč verjamem, da bi nam z
dodatnimi napori uspelo prido-
biti manjkajoča sredstva — ne-
kaj z dodatno pomočjo občine
in odškodnine za podvoz, pa tu-
di republiško ministrstvo za šol-
stvo bi po mojem kaj primakni-
lo, saj je projekt gradnje atlet-
ske steze zelo pomemben ne sa-
mo za športnike, ampak tudi za
šole.
Vlado Čuš, predsednik ko-
misije za selekcijsko-vrhunski
šport: Ptujski športniki dosega-
jo izjemne uspehe na državnih
in mednarodnih tekmovališčih,
kot ena redkih slovenskih občin
imamo v svojih vrstah tudi
olimpijca. Ob analizi vadbenih
pogojev, v katerih deluje ptujski
šport, smo ugotovili, da pri po-
kritih vadbenih površinah kar za
polovico zaostajamo za sloven-
skimi povprečjem. Iz tega razlo-
ga smo med prioritetne projekte
na področju športne dejavnosti
uvrstili nadzidavo športne dvo-
rane Mladika. To je verificirano
v sklepih skupščine Športne
zveze in občinske skupščine. V
zadnjih dveh letih dodatno izgu-
bljamo pokrite vadbene
površine v športni dvorani Cen-
ter na račun šolske športne
vzgoje, kar je dodaten argument
za takojšnje reševanje prostor-
skih težav športnih panog, ki so
odvisne od pokritih vadbenih
površin. Za šport v občini daje-
mo iz proračuna relativno malo
denarja, če gledamo na obseg in
pomen te dejavnosti. Dejstvo je,
da v zadnjih osemnajstih letih
nismo izpeljali nobene športne
investicije v objekte iz pro-
računskih sredstev.
S sredstvi, ki so v letošnjem
proračunu na razpolago, bi nad-
gradnjo Mladike, za katero je
vse pripravljeno, financirali do
četrte gradbene faze. Hkrati s
tremi manjšimi telovadnicami
bi pridobili tribune, ki jih v tej
dvorani ni, in poslovne prosto-
re, ki bi bili dodatna ponudba
športne dvorane. Seveda pa so-
časno sproščamo dve veliki
športni dvorani, ki ostajata v ce-
loti za potrebe iger z žogo.
Osebno menim, da na Ptuju po-
trebujemo vse objekte, ki smo
jih uvrstili v srednjeročni pro-
gram. Kakor podpiram omenje-
no nadgradnjo, sem mnenja, da
je potrebno v najkrajšem času
realizirati tudi druge projekte.
Za nadgradnjo smo se odločili,
ker je glede na potrebna finanč-
na sredstva realno izvedljiva že
od naslednjega leta naprej.
Zvone Zinrajh, predsednik
zveze kontaktnih borilnih
športov Slovenije, član pred-
sedstva Športne zveze Ptuj: V
Športni zvezi Ptuj smo storili
vse potrebno, da se v srednje-
ročnem obdobju izpeljejo vsi
prioritetni projekti: nadzidava
Mladike, atletska steza ter ogre-
vanje Mladike in tribune. Mla-
dika kot najbolj optimalni pro-
jekt v tem času sploh ne bi smel
biti sporen. Ta projekt bi znašal
predvidoma devet mio SIT.
Sredstva so v proračunu Izvrš-
nega sveta že odobrena, vendar
z Izvršnim svetom ne najdemo
skupnega jezika za realizacijo
projekta. Z nadgradnjo Mladike
bi trajno nadomestili izgubljene
termine iz dvorane Center. Kar
se tiče atletske steze s spremlja-
jočimi objekti, je očitno, da
sredstva, ki bi jih Športna zveza
morebiti dobila kot nadomestila
za izgubljene površine ob Or-
moški cesti, niti približno ne bi
zadostovala za izvedbo tega
projekta. Projekta ni mogoče
deliti na faze, ki bi imele več
časovnega presledka, zato je po-
trebno zagotoviti predračunska
sredstva, saj načrti enako kot za
nadzidavo Mladike že obstajajo
in so finančno tudi pokriti. V
Športni zvezi Ptuj se zavedamo,
da je tak projekt za razvoj atle-
tike v občini Ptuj nujno potre-
ben, vendar trenutno nekih opti-
malnih rešitev žal ne vidimo.
Tretja prioriteta je gradnja
ogrevanja. Nesmotrno bi bilo
sredstva vlagati v nedorečene
projekte. Ta gradnja bi bila
sprejemljiva le v primeru, če bi
se reševala skupaj z gradnjo
atletskega stadiona. Mnenja
sem, da je potrebno že opredel-
jena sredstva zaradi navedenih
argumentov čimprej vložiti v
nadzidavo Mladike, saj se bodo
le na ta način oplemenitila.
Obstaja tudi razmišljanje o
gradnji nove športne dvorane.
Tega projekta v tem trenutku
ne podpiram, ker menim, da
bi v tem primeru izvisela dvo-
rana Center. Kot dolgoročna
rešitev bi taka dvorana bila
dobrodošla, trenutno pa se bo-
jim, da ptujsko gospodarstvo
tako velikega zalogaja ne
zmore kljub zasebni iniciativi.
Janko Bezjak
Pogled na nadzidavo Mladike s
strani zainteresiranega — replika
Ob prikazu svojih pogledov in predočitvi argumen-
tov za nadzidavo Mladike seveda dopuščam drugačna
mnenja in mišljenja, saj mora izmenjava le-teh prine-
sti novo kvaliteto in pravilen pogled —osvetlitev
umestnosti nadzidave ali pa ne. V svojem prispevku
nisem nikogar žalil ali obrekoval, kot to počnete vi,
gospod Doki. Predstavil sem argumente, ki jih pona-
vljam, nisem pa želel vaše izpovedi, življenjepisa, ni-
ti opi.sa vaše "trnove" poti. Želel sem podati argu-
mente in dejstva. Vsekakor pa ste vi, gospod Doki,
cenjen in priznan strokovnjak v boksu, saj to dokazu-
jeta dva boks kluba v Ptuju, pa še v predsedstvu ali
celo predsednik Boksarske zveze Slovenije ste. Ob
vašem poročilu klubu (ki sem ga prebral) se čudim,
ko navajate, da fantje na evropskem prvenstvu niso
imeli majic za tekmovanje (ste si jih izpo.sodili?), pa
emblemov in ne vem ša česa. Da gredo reprezentantje
neke panoge na tekmovanje opremljeni, kot je potreb-
no, menim, da je stvar predsedstva ali predsednika
panožne zveze; pa saj v Boksarski zvezi ste vi član
teh teles, mar ne?
Ponovno poudarjam, da se si vzeli pravico govoriti
v imenu Bok.sar,skega kluba (katerega član upravnega
odbora ste), ko ste izjavili, daje UO proti nadgradnji
(ne vem, v čigavem UO ste zastopali te interese —
morda Sv. Trojice?); to pa ne drži in ni res. Bralci
bodo lahko prebrali uradno izjavo predsednika in tre-
nerja — legende ptujskega boksa gospoda Merca, ki
pa je v popolnem nasprotju z vašo trditvijo. Daje za
časa vašega "vladanja" treniralo malo boksarjev, je
res, saj sem to sam videl, ker smo imeli skupne tre-
ninge dva- do trikrat na teden. Da jih sedaj trenira
mnogo več, je pa tudi res. Vas bi moralo to veseliti,
ne da se čutite užaljenega!
Kar se tiče balkanskih, državnih in republiških
prvakov, vam sploh nisem in vam ne oporekam. Za-
ključek, ki ste ga navedli, popolnoma drži, čeravno se
z nekaterimi naslovi državnih prvakov in nosilci Zla-
te rokavice ne bi preveč ponašal (vsaj v novejši zgo-
dovini ne). V nekaterih kategorijah sploh ni bilo na-
sprotnikov ali pa sta bila samo dva tekmovalca (po-
deljujejo se štiri medalje). Torej ni bilo niti toliko
tekmovalcev, kot se podeljuje medalj!
Ne strinjam se z vašim podtikanjem in zavajanjem
javnosti glede prezentacije ptujskega športa; boljše pre-
berite moj prispevek (ali slabo vidite ali ste pomešali
črke), z^iradi orientacije, da vam bo lažje in da boste
videli, kje kaj piše, vam navajam: v mojem prispevku v
tretjem stolpcu v enajsti vrstici dobesedno piše: "Naj se
ve, da so namizni tenis, judo, karate, BOKS —POSA-
MEZNIKI ... najbolje prezentirali šport Ptuja!" Torej
vidite, da ne osporavam nobenih rezultatov.
Ker ste me "prostili" za nekaj podatkov, vam rade
volje ustrežem. Načelnik TVD Partizan v Rogaški
Slatini sem postal 1963. leta in takrat tudi vodja na-
miznoteniške sekcije, kasneje sem ustanovil NTK
Steklar. Deloval sem od Rogatca, Kristan Vrha,
Šmarja pa vse do Kozjega. V vsaki šoli sem ustanovil
krožek namiznega tenisa ter vpeljal občinsko ligo v
namiznen tenisu. Vse to pa brez plačila enega litra
bencina, torej sem tudi sam opravil nekaj volonter-
sko, ne samo vi, gospod Doki. Menim, da sem do se-
daj u.spešno delal in delam naprej, saj sem dal tri re-
prezentante v bivši Jugoslaviji in enega sedaj, v sa-
mostojni Sloveniji. Tri leta sem bil pomočnik trener-
ja jugoslovanske reprezentance za pionirje in mladin-
ce, vadil sem jih na pripravah in vodil na treh evrop-
skih prvenstvih.
Zadnja leta sem bil tudi v slovenski reprezentanci.
Treniral in vodil sem na EP veličine, kot so Lupule-
sku, Primorac, Maras, Tancer, pa tudi Strašek je na
tej poti. Z vaše strani toliko hvaljenih balkanskih
prvenstev smo redno prinašali zlate medalje, vendar
jih toliko ne poudarjam kot EP, kjer smo osvajali me-
dalje in katere so dosti več vredne. Tudi sam sem
vzgojil več državnih prvakov; pa kaj potem, saj to je
cilj vsakega trenerja, mar ne?
Res je in verjetno javnost ve, da sem od 1987. leta
profesionalni trener kuba, kako dolgo pa, to je vsem,
razen vam, jasno: dokler bodo rezultati. Rezultati pa
so. Dekleta so v prvi državni ligi, fantje (najmlajša eki-
pa) pa v drugi državni ligi, da ne omenjam posameznic
in posameznikov, ki so v vrhu namiznega tenisa, pose-
bej če vemo, da v eni kategoriji, na primer mlajši pio-
nirji, nastopa več kot 160 tekmovalcev. Menim torej,
da sem uspešen. Sedaj pa vzemite v roke kalkulatorček
in vzemite letnice 1963—1993, pa boste videli, koliko
let že jaz delam v športu in tega ne obešam na veliki
zvon. Žato pa, če ste prav izračunali, nimate pravice —
vsaj vi ne — mene učiti in mi podtikati.
Kolik je moj osebni dohodek in koliko imam dopu-
sta (za 30 let delovne dobe), gospod Doki, lahko do-
bite podatek na Sekretariatu za družbene dejavnosti.
Z vso odgovornostjo lahko trdim, da nimam drugih
dodatkov.
"... /Ka/j vam sledi, če ne bo več tako, kot je bilo?"
Gospod Doki, za dobre rezultate sledi nagrade, rezul-
tati pa so plod dela, mar ne? To bi že morali vedeti.
Če ni priznanja in nagrade za uspešno delo v mojem
Ptuju, bo pa kje drugje, saj sem, verjemite mi, kot
trener nemiznega tenisa cenjen tudi drugje. Mislim
pa, da tudi vi.
Postregel sem vam z nekaterimi podatki, za katere
ste me "prosili". Tisti lepi Prešernov pregovor "LE
ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR" pa si vzemite k
srcu, saj bolj velja za vas kot zame.
Z argumentiranim apelom za nadzidavo Mladike
želim med drugim tudi Boksarskemu klub, čeravno
nisem član njihovega UO, boljše pogoje, prav tako
vsem "brezdomcem" in s tem tudi namiznemu tenisu.
"Boljše, višje, lepše" je človeško, saj vsak športnik in
športni delavec teži k temu. Gospod Doki, zato želim
to nadzidavo. V interesu vseh naj bi bila, tako indivi-
dualnih kot kolektivnih športnih panog.
Športni pozdrav! Ivan PŠAJD
Časopis n^ bo za promoclio športa
V zvezi z razmišljanjem (beri:
žalitvami) g. Ivana Pšajda v Tedniku
dne 9. 9. 1993 pod naslovom "Pogled
na nadzidavo Mladike s strani zainte-
resiranega", želim g. Pšajdu odgovo-
rih, ampak brez nadaljnjega polemi-
ziranja po časopisu. Odgovor je
predvsem v zvezi z mojo izjavo in
reagiranje g. Pšajda na to izjavo.
1. Zaradi nesporazuma je avtorica
prispevka napačno interpretirala mojo
izjavo o nastopanju "tujcev" v ptujskih
ekipah, pa je reakcija g. Pšajda popol-
noma upravičena. Verjetno bi na tako
izjavo drugih sam enako reagiral.
Ne, g. Pšajd, nisem proti nastopu
kvalitetnih "tujcev" v ptujskih eki-
pah, ravno nasprotno. Vedno sem
zagovarjal tezo (tudi takrat, ko sem
bil aktiven tekmovalec, in pozneje
kot trener NK Aluminij in NK Dra-
va), da je ekipe nujno potrebno
osvežiti in okrepiti s kvalitetnimi
"tujci". To tezo bom še naprej vneto
zagovarjal. Gre za nekaj drugega:
nisem za to, da ptujsko ekipo s tremi
člani v celoti zastopajo tekmoval-
ci/ke, ki živijo zunaj občine in so
tekmovalci za eno sezono. Po mnen-
ju nekaterih športnih delavcev dru-
gih klubov gre za načrtno špekulaci-
jo z namenom, da se po veljavnem
pravilniku iz skupne blagajne "iztr-
ži" čimveč denarja (nekateri so mi
prosili, da to objavim v časopisu).
2.	Enako kot g. Pšajd in njegovi za-
govorniki si tudi jaz želim čimveč
športnih objektov v Ptuju. Prav tako si
želim novo kinodvorano, gledališče,
križišča, urejena s semaforji, in podob-
no, druga stvar pa je, ali je to v tem tre-
nutku realno izvedljivo. Mogoče bi bi-
lo zanimivo narediti anketo med brez-
po.selnimi, kak.šno investicijo si v tem
trenutku oni najbolj želijo. Za božjo
voljo, g. Pšajd, spustite se na realna tla.
Izkoristimo obstoječe objekte v naj-
večji meri in počakajmo na boljše čase
za t.i. "neproizvodne investicije".
3.	Očitate mi, da s svojo izjavo
"brcam v meglo". Verjemite mi, g.
Pšajd, da je to manjši greh kot že
nekaj časa v ptujskem športu profe-
sionalno "prodajali meglo". Ali si
lahko predstavljate profesionalnega
trenerja, ki nikoli ni bil aktiven
športnik? Da, v ptujskem športu
imamo tudi takšne fenomene, ki mi-
slijo, da se je era ptujskega športa
začela z njihovim prihodom.
4.	Gospod Pšajd žali novinarko,
graja in izničuje delo bivših športnih
delavcev, ki ne mislijo enako kot on
in ki trenutno aktivno ne delajo v
ptujskem športu. Kot veliki športni
poznavalec in "zaslužnik" ocenjuje
in zaničuje njihovo delo. Dema-
goško pa hvali športne delavce, ki
so "na oblasti", ko pa bodo odšli, bo
verjetno enako ocenjeval tudi njiho-
vo delo, hvalil pa "novo oblast".
Naj sklenem:
—	g. Pšajd se oglaša skoraj v vsa-
ki številki Tednika, razen seveda ka-
dar je na dopustu;
—	svojo osebno promocijo išče v
časopisu, ne na športnem terenu;
—	on ni noben športni delavec
Ptuja (nikoli ni bil), ampak plačani
profesionalni trener, ki v glavnem
vodi športno politiko Ptuja, zane-
marja pa svojo osnovno nalogo, za
kar je plačan iz skupne blagajne za
financiranje športa v občini.
Pa brez zamere, g. Pšajd. Za zdaj
je dovolj, če pa želite polemizirati,
sem vam vedno na razpolago, ven-
dar ne po časopisu. Dragoceni pro-
stor na športni strani Tednika prepu-
stite aktivnim športnikom, ki si to
zaslužijo, vi pa si osebno promocijo
poiščite na drugem mestu.
Ivan Krnjič
Rokometašice Drave pred težkimi preizkušnjami
Ptuj postaja vse bolj rokometno
mesto. Pred kratkim ste v športni ru-
briki Tednika zapisali o težavah ro-
kometašic. Ambicije ptujskega klu-
ba so postale prvoligaške. To je bilo
uresničeno letos z izjemnimi nastopi
v drugi SRL, kjer so igralke zane-
sljivo osvojile prvo mesto.
Z vztrajnim delom vsake posa-
meznice ter predvsem s strokovnim
in sodobnim delom trenerja Milana
Baklana so se uresničile dolgoletne
želje — zaigrati v najvi.šji ligi naše-
ga prvenstva. Milan Baklan ocenju-
je, da imajo največ zaslug za osvo-
jeno prvo mesto igralke, ki so se iz-
kazovale iz tekme v tekmo in potrje-
vale svojo kvaliteto. Plod takega de-
la je bila dobra igra ves čas prven-
stva. Ob standardnih igralkah so se
v koncept zelo dobro vključile mlaj-
še članice kluba in že zaigrale v ne-
katerih manj formalnih tekmah.
Toda pred novim prvenstvom so
se razmere v klubu precej spremeni-
le. To ne velja za igralski kader, ki
je izključno sestavljen iz domačih
igralk, nasprotno pa so se drugi slo-
venski klubi dokaj okrepili, kar zla-
sti velja za Burjo in Branik. V klubu
ugotavljajo, da sedanji kader naj ne
bi zadoščal za uspešno igranje v
prvi ligi, vendar menim, da kljub te-
mu kaže poizkusiti. Moramo biti re-
alni! Samo primerjate starost drugih
in naših. Razlika je ogromna. Tudi
izkušnje povedo svoje.
Ali se bodo Ptujčanke sploh pred-
stavile svojim tekmicam in zvestim
gledalcem v 1. republiški rokometni
ligi, smo povprašali v klubskem
strokovnem vodstvu.
"Težak finančni položaj in popol-
noma odklonilen odnos "predsed-
stva" kluba so nas prisilili, da se na-
slonimo na svoje sile in zato si ni-
smo mogli privoščiti okrepitev. Po-
trebovali bi profesionalno organizi-
ranost, a so za to potrebna prevelika
denarna sredstva. Morali bi nas pod-
preti sponzorji, da bi lahko v celoti
izpeljali program vseh naših selek-
cij. Najvažnejše je organizirati stro-
kovno delo v klubu! Največ bi bilo
potrebno vlagati v stroko, ki bo dala
priložnost domačim rokometašicam,
da bi te prerasle v vrhunske igralke.
Posebej se bo treba truditi za boljše
delo vodstva kluba, saj je ugotovlje-
nih mnogo nepravilnosti. S tem bi
zadržali pozicije, ki smo si jih težko
pridobili na igriščih šriom republike
Slovenije," so zaskrbljeno, a optimi-
stično sklenili naši sogovomiki.
Vnaprej napovedovati uvrstitve je
nehvaležno. Privrženci moramo
strpno spremlajati nastope v kakovo-
stni ligi, kjer .so ekipe veliko bolj iz-
ku.šene od naših deklet, kajti le-te bi
si v primem nastopanja izkušnje šele
nabirale. Najhujša je evoforija — mi-
slim na tisto zgomjo in sjxxlnjo. Prva
liga in velika tekmovanja so speci-
fični. Samo velika moštva lahko
vzdržijo stalno formo, mlada ekipa
tega ne more ... Upajmo, da bo U-ener
Milan Baklan spet prijel za "nehva-
ležno" krmilo, to pa je jamstvo, da
dekleta uspejo. Cilji so znani!
Športni pedagog Ivan Komik
TEDMIK ^ SEPTEMBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 11
3. slovenska
nogometna liga vzhod
^ REZULTATI TEKEM 4. KOLA: Impol — Caissa Aluminij 4:1,
Žalec — Svoboda 1:1, Slovenj Gradec — Pobrežje 4:1, Dravograd —
SKS Dover Rače 1:1, Ižakovci — Kovinar 1:2, Pohorje — KOB Ford
Kungota 2:1, Drava — Papirničar 2:1.
L Sl.OVENJ GRADEC....... 4 2 2 O 10: 5 6
2.	IMPOI.................... 4 2 2 O 7: 3 6
3.	KOVINAR ................ 4 2 2 O 5: 3 6
4.	DRAVA ................... 4 2 1 1 9: 6 5
5.	ŽALEC................... 4 1 3 O 4: 1 5
6.	PAPIRNIČAR ............. 4 1 2 1 7: 5 4
7.	CAISSA ALUMINIJ ....... 4 2 O 2 10:10 4
8.	DRAVOGRAD............. 4 1 2 1 6: 6 4
9.	POHORJE MEGRAS ...... 4 1 2 1 7: 9 4
10.	KOB EORD ............... 4 1 1 2 6: 7 3
11.	SKS DOVER .............. 4 1 1 2 5: 8 3
12.	POBREŽJE ............... 4 1 1 2 4: 8 3
13.	SVOBODA................ 4 O 2 2 4: 8 2
14.	IŽAKOVCI................ 4 O 1 3 3: 8 1
PARI 5. KOLA: sobota, 25. septembra, ob 15.: Papirničar — Impol,
KOB Market — Drava, Kovinar — Pohorje Megras, SKS Dover —
Ižakovci, Pobrežje -— Dravograd, Svoboda — Slovenj Gradec, Caissa
Aluminij — Žalec.
1.	MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
REZULTATI TEKEM 4. KOLA: Hajdina — Dornava 1:1^ Markov-
ci — Pragersko 2:2, Središče — Skorba 5:1, Slovenja vas — Žoga Stoj-
nci 0:4, Rogoznica — Gorišnica 1:1, Gerečja vas — Videm 2:0.
1.	ŽOGA STOJNCI .......... 4 3 1 O 10: 2 7
2.	SKORBA.................. 4 3 O 1 10: 6 6
3.	GEREČJA VAS............ 4 2 2 O 9: 5 6
4.	SREDIŠČE................ 4 2 1 1 17: 6 5
5.	HAJDINA................. 4 1 3 O 7: 5 5
6.	ROGOZNICA ............. 4 1 3 O 6: 5 5
7.	DORNAVA ................ 4 1 2 1 5: 7 4
8.	MARKOVCI .............. 4 1 1 2 5:9 3
9.	GORIŠNICA.............. 4 1 1 2 5:14 3
10.	SLOVENJA VAS........... 4 1 0 3 7:10 2
11.	PRAGERSKO ............. 4 O 1 3 4: 9 1
12.	VIDEM ................... 4 O 1 3 3:10 1
PARI 5. KOLA: NEDELJA, 26. SEPTEMBRA, OB 10.30: Videm
—	Hajdina, Dornava — Markovci, Gorišnica — Gerečja vas; nedelja,
26. septembra, ob 15.00: Pragersko — Središče, Žoga Stojnci — Rogoz-
nica, Skorba — Slovenja vas.
2.	MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ_
REZULTATI TEKEM 3. KOLA: Podvinci — Apače 2:3, Hajdoše
—	Grajena 4:1, Tržeč — Boč 2:2, Sp. Polskava — Mladinec 1:2, Bu-
kovci — Pago Leskovec 2:1.
1.	BOČ..............................3	2	1	O	12: 6	5
2.	MLADINEC............... 3	2	1	O	7: 4	5
3.	BUKOVCI ................................3	2	1	O	7: 5	5
4.	TRŽEČ ................... 3	1	1	1	7: 7	3
5.	APAČE ................... 3	1	1	1	5: 5	3
6.	HAJDOŠE ................................3	1	1	1	5: 7	3
7.	PAGO LESKOVEC ................3	1	O	2	4: 6	2
8.	GRAJENA ...............................3	O	2	1	4: 7	2
9.	PODVINCI................................3	O	1	2	8:10	1
10. SP. POLSKAVA........................3	0	1	2	5: 7	1
PARI 4. KOLA: SOBOTA, 25. SEPTEMBRA: Boč — Sp. Polska-
va; nedelja, 26. septembra, ob 10.30: Apače — Pago Leskovec, Mladi-
nec — Bukovci; nedelja, 26. septembra, ob 15.00: Grajena — Tržeč,
Podvinci — Hajdoše.
MLADINSKA NOGOMETNA LIGA MNZ PTUJ_
REZULTATI TEKEM 5. KOLA:	Dornava — Skorba 6:0, Žoga
Stojnci — Gorišnica 1:0, Markovci — Gerečja vas	2:5, Rogoznica —
Videm 2:3, Impol — Slovenja vas 1:0, Hajdina — Pragersko 7:2, Bu-
kovci — Sp. Polskava 1:2.
1.	DORNAVA ............... 5	5 O	O 26: 3 10
2.	SP. POLSKAVA........... 5	5 O	O 20: 8 10
3.	ŽOGA STOJNCI ......... 5	4 1	O 9: 3 9
4.	GEREČJA VAS........... 5	2 2	1 17:12 6
5.	ROGOZNICA ............ 5	3 O	2 9: 9 6
6.	GORIŠNICA ............. 5	2 1	2 7: 5 5
7.	HAJDINA................ 5	2 O	3 15:14 4
8.	BUKOVCI ............... 5	2 O	3 9: 9 4
9.	VIDEM.................. 5	2 O	3 13:15 4
10.	PRAGERSKO ............ 5 2 O 3 10:13 4
11.	IMPOL .................. 5 2 O 3 6:10 4
12.	SLOVENJA VAS.......... 5 1 0 4 5:12 2
13.	SKORBA................. 5 1 0 4 5:21 2
14.	MARKOVCI ............. 5 O O 5 8:25 O
PARI 6. KOLA: SOBOTA, 25. SEPTEMBRA, OB 16.00: Skorba
—	Sp. Polskava, Pragersko — Bukovci, Slovenja vas — Hajdina, Vi-
dem — Impol, Gerečja vas — Rogoznica, Gorišnica — Markovci, Dor-
nava — Žoga Stojnci.	Branko Lešnik
Drava - Papirničar 2:1
v srečanju 4. kolo III. sloven-
ske nogometne lige je domača
Drava premagala Papirničar iz Ra-
deč, vse pa bi lahko bilo drugače,
saj so gostje iz edinega udarca na
gol Drave dosegli zadetek in vodi-
li vse do 60. minute, ko je Drava
izenačila iz enajstmetrovke. Stre-
lec zadetka je bil Vrbanec.
Z vstopom mladega Kralja, kije
lepo preigraval po desni strani in
pripravljal priložnosti za zadetke,
je postala igra zanimivejša in gol
Papirničarja se je spet zatresel, ko
je Robert Krajnc z lepim strelom z
glavo premagal dobrega gostu-
jočega vratarja. Težko zaslužena
zmaga NK DRAVE. (—FrK)
I. SLOVENSKA MLADINSKA
LIGA: Drava — Koper 5:2
I. SLOVENSKA KADETSKA
LIGA: Drava —Koper 0:1
Kolesarji spet slavili
Ob kocu tedna so se kolesarji
kolesarskega kluba Perutnina
Ptuj udeležili dveh mednarod-
nih mladinskih dirk, in sicer v
soboto, 18. septembra, v Rado-
vljici, naslednjega dne pa dirke
v Opčinah pri Trustu.
V Radovljici sta se najbolje
odrezala Boštjan Pihler in
Uroš Grame, ki sta osvojila 4.
in 7. mesto, medtem ko je Mi-
ran Kelner zaradi okvare kole-
sa 2 km pred ciljem moral od-
stopiti v trenutku, ko je imel
zmago že v žepu — imel je
namreč 2 minuti prednosti pred
skupino.
Naslednjega dne pa se je sre-
ča vendarle nasmehnila Miranu
Kelnerju, ki je suvereno opra-
vil s tekmeci in zmagal. Dobro
sta vozila tudi Boštjan Pihler
in Peter Purg in na koncu zase-
dla 6. in 7. mesta.	s. p.
Se o nadzidavi Mladike
Prejšnji teden so na delovnem se-
stanku, ki so ga sklicali predstavniki
ptujskega IS, predstavniki ptujskega
športnega življenja razpravljali o po-
trebnosti nadgradnje športne dvorane
Mladika. Članica IS, odgovorna za
kulturo, šolstvo in šport, Kristina
Šamperl Purg je povedala, da je
končni sklep večume razprave ven-
darle podpora nadgradnji. Čeprav je to
začasna rešitev. Tako bo IS na eni iz-
med prihodnjih sej ponovno obravna-
val investicijo, vredno približno 60
milijonov tolarjev (faza A) oziroma
103 milijone tolarjev (še s tribunami
in poslovnimi prostori). Sedaj znani
predlog finančne konstrukcije predvi-
deva dobrih 9 milijonov tolarjev v
letu 1993 iz proračunskih sredstev
za šport (sredstva za razširitev špor-
tnih objektov, za ogrevanje Mladi-
ke, za oblikovanje občinskega priz-
nanja za šport in za sofinanciranje
mednarodnih nastopov), enaka zne-
ska pa naj bi iz teh sredstev prispe-
val proračun tudi v letih 1994 in
1995, preostala sredstva za dogradi-
tev faze A pa naj bi zagotovila
Športna zveza iz svojih virov.
O nadgradnji bodo na koncu raz-
pravljali seveda tudi poslanci v
občinski skupščini, že v oktobru pa
jih čaka tudi odločanje o ustanovitvi
Zavoda za šport.	McZ
Znova za TOP 12
v Novi Gorici je bilo prvo
tekmovanje v namiznem tenisu
za letošnji TOP 12. Članici Pe-
tovije Tanja in Alenka Nišavič
sta osvojili osmo oziroma se-
demnajsto mesto.	Lk.
Drava zmagala v pokalu Crodel
v prejšnjem tednu sta bili zad-
nji dve koli v meddržavnem poka-
lu Crodel. Drava je najprej v sredo
v kakovostni tekmi z 20:19 pre-
magala Varteks iz Varaždina in
prevzela vodstvo, naslednji dan pa
v Čakovcu z 20:18 še tamkajšnji
Zrinski. Tako je z enim porazom
(v Varaždinu z Varteksom) in pe-
timi zmagami osvojila pokal, v
katerem so nastopili še Varteks
(hrvaška 1. A liga), Zrinski (1. B)
in Crodel (2. liga).
Prvo kolo novega prvenstva v
prvi slovenski moški rokometni li-
gi bo v soboto, 2. oktobra, Drava
se bo v Ptuju pomerila z Rudarjem
iz Trbovelj. Do tajtfat bo odigrala
še dve tekmi z drugoligašem
Ormožem, sicer pa zbrusila tak-
tične variante in se pripravila na
prvo tekmo.
Isti dan bo tudi prvo kolo v prvi
ženski ligi, ki je razdeljena v dve ka-
kovostni skupini. Drava, ki se ji bo
močno poznalo pomanjkanje trenin-
gov zaradi neurejenih zadev znotraj
in okrog ekipe, bo nastopala v dmgi
skupini, v prvem kolu pa se bo v
Ptuju pomerila s Kranjem. I.k.
Neodločeno v Moškanjcih,
zmagavPtidu
v III. državni ligi za rokome-
taše je bilo odigrano drugo ko-
lo. Ekipa RK PVRAMIDIA iz
Moškanjcev se je v soboto na
domačem igrišču v Gorišnici
pomerila z Mladincem. Tekma
je bila dokaj nervozna in raz-
trgana, sicer pa izenačena, kar
potrjuje tako gibanje rezultata
med tekmo kot tudi končni izid
— 20:20. Ostaja tudi vtis, da
ima PVRAMIDIA v svoji igri
še precejšnje rezerve.
Strelci golov pri Pyramidii: M.
Šandor 4, Boštjan Kostanjevec 6,
F. Šandor 6, Ranfl 4.	M. B.
DRAVA II — ORMOŽ II
22:13 (11:8)_
Druga ekipa Drave se je pre-
cejšnji del prvega polčasa mučila
z mladimi Ormožani, v nadalje-
vanju pa si priigrala pričakovano
razliko in zanesljivo zmago v
vzhodni skupini tretje moške lige.
I.k.
OBČINA PTUJ — SEKRETARIAT
ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
RAZPIS ZA IMENOVANJE VRŠILCA DOLŽNOSTI
DIREKTORJA ŠPORTNEGA ZAVODA PTUJ
Do imenovanja direktorja Športnega zavoda v skladu z zakonom
in odlokom o ustanovitvi Športnega zavoda bo naloge opravljal
vršilec dolžnosti direktorja, ki bo predlagan na osnovi tega razpi-
sa. Vršilca dolžnosti direktorja Športnega zavoda bo imenovala
Skupščina občine za obdobje 6 mesecev.
Vršilec dolžnosti mora v svojem mandatu pripraviti:
—	statut zavoda;
—	akt o sistemizaciji delovnih mest v soglasju z ustrez-
nim upravnim organom ustanovitelja zavoda.
Pogoji za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja
Športnega zavoda Ptuj:
—	visokošolska izobrazba;
—	najmanj 3-letne delovne izkušnje;
—	dobro poznavanje športa;
—	delovanje na področju športa vsaj 5 let;
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti;
—	da predloži program razvoja športa v okviru Športnega
zavoda Ptuj, ki naj vsebuje vizijo, smotre in cilje na po-
dročju športa.
Vršilec dolžnosti se bo lahko prijavil na razpis za imenovanje
direktorja.
športni zavod Ptuj bo opravljal predvsem naslednje naloge:
—	izdelava strokovnih osnov za oblikovanje, vodenje in
izvajanje politike športa v občini Ptuj;
—	povezovanje vseh strokovnih področij, vključenih v
športno kulturo (množični šport, vrhunski šport, športna
vzgoja, mejna področja);
—	nudenje organizacijske in strokovne pomoči športnim
društvom in posameznikom pri izvajanju športne dejavno-
sti v smislu izboljšanja stanja;
—	sodelovanje s šolami, športnimi društvi in posamezniki
pri izvedbi šolskih in množičnih športnih tekmovanj;
—	gospodarjenje s športnimi objekti v lasti občine;
—	izdelava in vodenje računalniško podprtnega informa-
cijskega sistema za področje športa v občini Ptuj;
—	prodaja blaga in storitev.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v ro-
ku 10 dni od objave tega razpisa na gornji naslov.
O izbiri kandidata bo odločala 5-članska komisija, sestavlje-
na iz predstavnikov stroke in občine.
Vse podrobnejše informacije dobite na
Sekretariatu za družbene dejavnosti, Mestni trg 1,
pri ge. Kristini Šamperl Purg na ^ 771—131.
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
OBČINE PTUJ
3. mesto šahistov Lipe - velik uspeli
Pravkar končano ekipno državno prvenstvo, ki je potekalo v
Postojni, je prineslo šahistom Lipe velik uspeh. Lansko 4. mesto
so izboljšali in dejansko je letošnje 3. realna sposobnost. Če pa
podrobneje analiziramo potek prvenstva, potem bi se kaj lahko
zgodilo, da bi se Ptujčani vrnili kot državni prvaki.
V	I. kolu so nepričakovano
izgubili z Murko iz Lesc 6:4,
čeprav je ob časovni kontroli
kazalo na 100-odstotno zmago.
V 2. kolu so napako iz prvega
popravili z zmago nad kasnej-
šim zmagovalcem Metalno iz
Maribora (to je bil edini poraz
Mariborčanov). Tudi nedoločen
rezultat v 3. kolu proti ekipi To-
mo Zupan iz Kranja ni bil rea-
len glede na pozicije. Sledila je
zmaga proti Celju v 4. kolu, pa
spet nepotreben poraz v 5. kolu
proti Iskri. Žal so iz dveh 100-
odstotno dobljenih partij iztržili
0. Zmaga proti Vrhniki s 5,5:4,5
v šestem kolu je Ptujčanom še
dajala možnost za osvojitev 3.
mesta, saj so imeli tako kot na-
jresnejši zasledovalec Murka iz
Lesc 7 meč točk, le daje "Lipa"
vodila za 0,5 šahovske točke.
V	zadnjem kolu je bila ekipa
Murke v prednosti, saj je brez
borbe povedla z 1:0 (Rižnarjeva
je morala prvenstvo iz objektiv-
nih razlogov predčasno zapusti-
ti), na ženskih deskah pa je
Murka dobila obe srečanji brez
borbe. Pri "Lipi" so tokrat od-
lično zaigrali člani, saj so zma-
gali Mihalčišin, Polajžer, Su-
pančič in Brglez, Plesec je re-
miziral, zmagala pa je tudi Ani-
ta Ličina.
Odločitev o zmagovalcu s po-
trebnih 7:3 v srečanju "Lipa" —
Domžalam je tako ostala v ro-
kah mladincev. Gregor Podkriž-
nik je po 5,5 urah igre remiziral
in šele zmaga Roberta Roškarja
je zadostovala za osvojitev 3.
mesta.
Največ točk za "Lipo" Ptuj je
dosegel Darko Supančič 5 (iz 7)
pri članih ter Anita Ličina pri
članicah — prav tako 5 (7); sle-
dita Rado Brglez in mladinec
Robert Roškar 4,5 (7), Helena
Rižnar 4 (6), Mihaljčišin 4 (7),
Jerič 3,5 (7), Polajžer 2,5 (6),
Plesec 2,5 (7), Podkrižnik 2 (6)
ter Bohak in Plajnšek 0(1).
Vrstni red: 1. Metalna Mari-
bor 12 (49), 2. Iskra 12 (49), 3.
"Lipa" Ptuj 9 (37,5), 4. Murka
9 (37) itd.
Uspeh ptujskih šahistov gre
pripisati načrtnemu trenerskemu
delu Danila Polajžerja (ženske)
in Darka Supančiča (mladinci),
ne nazadnje pa tudi sponzorju,
trgovskemu podjetju "Lipa"
Ptuj, saj so se z njegovo pomoč-
jo člani ekipe lahko udeležili
številnih tekmovanj in turnirjev
ter na ta način utrdili igro posa-
meznikov.	Silva Razlag
Kolesarski Idub Styrian
Začetki kolesarskega športa v Le-
nartu segajo v leto 1990. Najprej je
dvajset članov treniralo v športnem
društvu Partizan, ker pa so se tam
počutili odrinjene, so se odločili za
svoj klub.
Privatno podjetje Styrian iz Le-
narta sedaj sponzorira klub, ki ima
štirideset članov. Pomagalo jim je
tudi pri nakupu kombija, ki je nujno
potreben za spremstvo na treningih
in dirkah. Med trinajstimi tekmoval-
ci tekmujeta dva za dečke A, dva za
dečke B, trije za mlajše mladince,
ostali pa za mladince. "Med mladi-
mi je kar veliko zanimanje za kole-
sarski šport, zato upamo, da bomo v
novi telovadnici dobili svoj pro-
stor," je povedal trener Peter Kram-
berger in dodal, da kljub velikemu
interesu med mladimi vsi nimajo
materialnih pogojev za treninge. Le-
narški kolesarski klub namreč nima
rezervnih koles, na katerih bi lahko
trenirali.
Kljub finančnim, prostorskim in
drugim problemom dosegajo tekmo-
valci dobre rezultate. Med dečki A
je Boštjan Krevs tudi državni prvak.
V Lenartu so letos pripravili dir-
ko, ki je uspela, zato so se odločli,
da bodo drugo leto pripravili držav-
no prvenstvo za mlajše mladince in
mladince ter člane. M. Slodnjak
Člani kolesarskega kluba Styrian (z desne): Simon Hamonajec, Uroš
Kramberger, Matej Banlč, Lovro Žiberna.Desno zgoraj trener Peter
Kramberrger, David Maguša, Marjan Damiš, Boštjan Krevs (državni
prvak), Mitja Humer, Marko KegI In trener Sebastjan Breznik.
Dva naslova v Gorišnico
v Lendavi je bilo mladinsko
državno prvenstvo v judu. Judo
klub Gorišnica je bogatejši za dva
naslova, ki sta jih osvojila Petek
in Bezjakova. Srebro je osvojila
Zajčeva iz JK Drava, bron pa Pe-
tek in Plošinjak iz Gorišnice ter
Dobovišek iz Drave.	j ^
Odlioil slovenske agillty ekipe na EP v Lini
Ptujčani se prav gotovo še spominjajo letošnje državne tekme
psov v agilityju, ki je bila 19. junija na Ptuju v organizaciji Kino-
loškega društva Ptuj. Tedaj je 18 vodnikov s svojimi psi tekmovalo
za prvenstvo Slovenije.
Prvih pet tekmovalcev potuje se-
daj na evropsko prvenstvo v agility-
ju, ki bo od 24. do 27. septembra v
Linzu v Avstriji. Na pot se odpra-
vljajo Avgust Dobovišek in škotski
ovčar GAL ter Silvo Škerget z
nemško ovčarko MACO, oba iz Ptu-
ja; Cvetka Gorjan in dalmatinec
MIG iz Ajdovščine; Marinka Ben-
kovič z nemško ovčarko LORO iz
Ljubljane ter Mira Rugelj in nemški
ovčar LUKI iz Murske Sobote. Gle-
de na to da so člani državne repre-
zentance iz vseh koncev Slovenije,
so bili skupni treningi prav tako raz-
drobljeni: v Lipici, Murski Soboti,
na Ptuju in v Lendavi.
Ekipa Slovenije se je udeležila že
lanskega evropskega prvenstva, ki je
bilo v mestecu Saint Vulbas v Fran-
ciji. Glede na to da je agility pri nas
še precej nova in neznana športna
disciplina, je bil lanski uspeh ekipe
odličen. Med več kot 60 tekmovalci
iz celotne Evrope so bili 33. mesto
Škergeta in MACE, 34. mesto Tjaše
Gregorič in dobrmana LUXA, 48.
mesto LORE in Marinke ter 56. me-
sto Cvetke in MIGA odličen. Ekipni
rezultati: 12. mesto. Želimo jim, da
bi uspeh slovenske ekipe letos še iz-
boljšali, držimo pa se olimpijskega
gesla: Važno je sodelovati.
Za KD Ptuj L. Ozimek
12 — REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI
23. SEPTEMBER 1993 — TEDNIK
Javno pismo predsedniliu Republilce
Slovenije gospodu Milanu Kučanu
Med afere na Slovenskem lahko
utemeljeno prištejemo tudi izva-
janje zakona o denacionalizaciji,
sprejetega že pred dvema letoma.
Zakonito sprejeti zakon — spreje-
la ga je Skupščina Slovenije — že
dve leti spreminjajo z novimi čle-
ni in dodatki tako, da razlaščen-
cem njihovega premoženja ne bi
bilo treba vrniti. Redke izjeme, ki
jim je bilo odvzeto premoženje
vrnjeno, le potrjujejo to dejstvo.
Zakaj je bil potem zakon sprejet?
Ali se zakonodajalec le igra z de-
mokracijo? V resnici pa smo tam,
kjer smo bili dolga desetletja. Še
huje: dotlej podržavljeno imovino
si bodo lastninili dosedanji obla-
stniki. Zato je pravi posmeh de-
mokraciji govoriti, da bi se z vra-
čanjem odvzete lastnine naredile
nove krivice. Komu? Ali tistim, ki
so brez plačila prišli do nje?
Novi lastniki podržavljenega
premoženja ne žele obdržati samo
poslovnih in stanovanjskih
zgradb, ampak hočejo imeti v po-
sesti tudi odvzeta kmetijska zem-
ljišča, češ da bi bila z vračanjem
teh prizadeta tako imenovana
kmetijska podjetja.
Da zemlje ne bi bilo treba vračati
pravim lastnikom, je bila izdelana
študija, ki so jo naročili državni or-
gani, pristojni za kmetijstvo. Ta
študija naj bi predvsem dokazala,
kakšna škoda bi bila povzročena
kmetijskim organizacijam z vračan-
jem zemlje lastnikom. Mnogo misli
v njej je nejasnih, neprepričljivih.
Kaj se skriva za papirnatimi bese-
dami te študije (citiramo): "S tem
se bo predvem porušila premožen-
jska bilanca, poslovanje ter fun-
kcionalnost poslovnih sredstev in
zgrajenih polovnih funkcij kmetij-
skih organizacij"?
Če skušamo to "učeno" formu-
lacijo razumeti, tu ne gre za drugo
kot za interes upravljalcev držav-
nih podjetij, da jim "podarjenega"
ne bi bilo treba vrniti. Nadalje go-
vori študija o izgubah, ki bi jih
imela ta podjetja v primeru vra-
čanja zemljišč. Kot da teh ne bi
imela tudi sicer. Znana so naje-
manja posojil teh podjetij ob setvi
ali žetvi. Nadalje naj bi tem pod-
jetjem, povzeto po študiji, grozil
stečaj. Koliko družbenih podjetij
je že šlo v stečaj, pa ne zaradi de-
nacionalizacije, ampak zaradi na-
mernega in nesposobnega voden-
ja, njihovi delavci pa brez odprav-
nin, ki jih tudi omenja študija, na
cesto! Kdo v tej naši deželi pa še
upošteva brezpravnega delavca?
Nanj so se sklicevali komunisti,
da so po njegovih hrbtih splezali
na oblast. Stečaji vendar vodijo do
poceni lastninjenja, kar je vodil-
nim strukturam pisano na kožo.
Sestavljalce naročene študije
skrbi nadaljnji razvoj vseh panog
kmetijskih dejavnosti. V kakšni
zvezi je to z željo po privatizaciji
vsega gospodarstva? Bati se je, da
bi sedanji "lastniki" po privatiza-
ciji začeli kmečko zemljo razpro-
dajati, saj kot privatniki ne bi do-
bivali posojil, ki se niso vračala.
In kako je znal kmet dolga stoletja
gospodariti na svoji zemlji, zdaj
pa, ko mu je bila zemlja ukradena,
pa naj bi mu bila s tem odvzeta tu-
di sposobnost gospodarjenja?
Kdor ni znal gospodariti, je prišel
na boben, kar v pravnih državah
še vedno velja. Pri nas pa vodilne
strukture samo menjajo stolčke,
njihovo slabo gospodarjenje pa ta-
ko nosijo na svojih plečih dr-
žavljani.
Kako enostransko zveni misel te
"študije", da "je najbolj boleč vi-
dik prizadetih kmetijskih podje-
tij". Slovenski kmet pa je moral
prenesti psihični in gospodarski
udarec, ko so mu odvzeli zemljo,
prepojeno z njegovim znojem, s
kosom papirja z značilnim za-
ključkom: "Smrt fašizmu — svo-
boda narodu!"
Komaj rojeno upanje o popra-
vljanju krivic zdaj ubijajo s takimi
"prozornimi študijami". Za denar
se napiše karkoU. Studijo je pisalo
privatno podjetje "ZOP, d.o.o.".
In pisanje naročenih študij je nji-
hov kruh. Napiše se v interesu ti-
stega, ki je izdelavo naročil in
plačal.
Med pravnimi vidiki študija
našteva posledice, češ da bi bila
pri vračanju kmetijskih zemljišč
"ogrožena ustavna varnost, kar si
zakoni ne bi smeli privoščiti." Po-
tem bo najbolje, da zakon o dena-
cionalizaciji vlada prekliče in
prižge zeleno luč divjemu lastnin-
jenju tudi na tem področju. Kdor
bi to storil, je sovražnik sloven-
stva. Le-tega je skozi stoletja
ohranjal slovenski kmet, ker je bil
eno z zemljo, na kateri in s katero
je živel.
Še to: Kako skrbe toliko zagovar-
jane kmetijske organizacije za gozd,
smo priča prav v sedanjem času. V
"državnih" gozdovih se brezglavo
seka pod pretvezo, da sekajo od lu-
badarja napadene smreke, v resnici
pa padajo zdrave. Kmet pa je hranil
gozd kot svoje največje bogastvo.
In kako ironično zveni v študiji
navedba, da bi bilo z vračilom zem-
lje čez 10.000^ kmetijskih delavcev
brezposelnih. Že sedaj pa je v indu-
striji, ki je v državnih rokah,
lOO.OOO brezposelnih.
Koliko časa bomo Slovenci še bu-
dili spečega kralja Matjaža, se pravi
iskali pravično oblast in pravične
zakone?
Študija onijjnja velike komplekse.
Nič pa ne omenja obrobnih. Veliko
je znanih primerov kmetov, ki Sb jim
odvzeli zemljo tako rekoč do hišnega
praga, pa je še do danes niso dobili
vrnjene. Ali si lahko predstavljete to-
vrstne krivice? Največ, kar so to-
vrstni razlaščenci dosegli, je, da so
dobili svojo zemljo v najem od držav-
nega posestva. Ti obrobni kompleksi
so bili nekaterim kmetom odvzeti z
najemno pogodbo za dobo 30 let. To-
da po preteku te dobe državno pose-
stvo pogodbe ni upoštevalo in zemlje
ni vrnilo lastniku! Tako je ta zemlja
še danes državna.
Da je zakon o denacionalizaciji
v največjem primeru le na papirju,
naj potrdi še dejstvo, da družbena
podjetja spreminjajo svoje la-
stništvo v delniško oziroma me-
šano še kar naprej. S tem pa si za-
gotavljajo, da jim podržavljenega
premoženja ne bo treba vračati. In
to kljub temu da je bil zakon o go-
spodarskih družbah sprejet šele
eno leto po sprejetju zakona o de-
nacionalizaciji. Ni važbo, do kakš-
nega deleža je podjetje delniško,
zadostujeta že 2 odstotka. Ali ni
popolnoma jasno, da je zakonoda-
jalec proti lastnemu zakonu, torej
proti pravim lastnikom?
PODRUŽNICA ZLRP PTUJ —
predsednik Mirko Korošec
So upokojenci v Ralico res letovali po najnižjili cenali?
o letovanju nas upokojencev v Rabcu sem nameraval
pisati v drugačni vsebini, če ne bi bil v Tedniku, ki je
izšel v času, ko smo bili v Rabcu, zasledil prispevka
neznanega avtorja, ki je med drugim zapisal, da upoko-
jenci letujejo v Rabcu po najnižjih možnih cenah. To žal
povsem ne ustreza resnici.
Naj zapišem nekaj znanih podatkov. Na oglasni deski
na sedežu upokojencev je bilo zapisano, da stane letovanja
18.000 SIT. Plačati je bilo treba 18.500 SIT. Letovanje je
gospa Korparjeva organizirala v sodelovanju z agencijo
BO-BO TOURIST iz Slovenske Bistrice, čeprav imamo
tovrstno agencijo kar v zgradbi Društva upokojencev in ta
bi nam, mimogrede povedano, omogočila letovanje na
kredit — na trimesečno odplačilo. (Opomba: Podpisani
sem se res dogovoril, da bom letovanje plačal ob povratku,
ker sem se lahko za letovanje odločil šele zadnji dan (v ne-
deljo) pred odhodom. Naslednji dan po vrnitvi sem dolžni
znesek v celoti poravnal.)
V hotelu v Rabcu, kjer smo stanovali, sem ugotovil,
da velja cena s polnim penzionom, vštevši turistično tak-
so, 208 DEM, kar znese 14.560 SIT; k temu je treba
prišteti še 2.000 SIT za plačilo prevoza, skupaj torej
16.560 SIT. Razlika je kar za 1.960 SIT (DEM sem
računal po 70 SIT). V hotelu so mi tudi povedali, da ima
pri skupini več kot 25 ljudi ena oseba bivanje v hotelu
brezplačno. Prav tako pa sem — sicer tudi neuradno —
izvedel, da dobi agencija, ki organizira letovanje, 10%
od skupnega zneska za svoje stroške.
Sedaj pa naj postrežem še s podatki, koliko stane reci-
mo polni penzion v hotelu Delfin v Izoli. Po podatkih.
povzetih po Vzajemnosti, velja v hotelu meseca septem-
bra v dvoposteljni sobi le 2.100 SIT. Nas je veljala v
Rabcu 2.365 SIT, Tu je že odbit znesek za prevoz. Torej
je bil dnevni penzion za 265 SIT dražji kot v Izoli. Pa še
drugi primer. Moj sin je ravno v tem času letoval v
Umagu, kjer je plačal za polni peznion na osebo vsega
14.420 SIT. Za otroka, starega 3 leta, ni plačil nič. Tudi
sin je letoval ceneje, kot pa smo upokojenci, ki sicer
imamo v nekaterih hotelih še poseben popust. Tudi v
Rabcu smo imeli popust, kar sem v izračunu že upošte-
val. Verjetno bi lahko postregel še z več primeri vendar
menim, daje to dovolj.
Iz vsega zapisanega sledi, da smo upokojenci v Rabcu
letovali po cenah neke čudne matematike in da torej čla-
nek, objavljen v Tedniku, ne ustreza resnici o cenah le-
tovanja. Resnica je tudi, da se upokojenci nismo spreha-
jali med oljčnimi nasadi. Moram pa zapisati, da pa smo
se v Rabcu dobro počutili. Hrana je bila dobra, pa tudi
vreme nam je bilo naklonjeno, če pri tem odmislimo, da
je tudi v Istri, kjer je Rabac, zemlja vse poletje klicala
po dežju, dopustniki pa si želimo v času dopusta lepo
sončno vreme, da bi čimbolj porjaveli.
Franjo Hovnik
Pripis: Ko je prispevek že bi oddan i' tiskarno, sem
zvedel, da agencija BO-BO Tourist iz Slovenske Bi-
strice skupaj z gospo Korparjevo vrača po 300 SIT
na udeleženca, vendar še vedno ostaja odprto
vprašanje glede preveč plačanih nekaj nad 1600 SIT!
Ptujstock — kam z ročk koncerti?
Ročk koncert, imenovan Ptujstock,
ki je lansko leto solidno uspel, je to
poletje splaval po vodi, z njim pa ver-
jetno tudi vsi drugi napovedani kon-
certi. Zgodba je že znana: pritožbe
zaradi hrupa, dovoljenja raznih
inšpekcij, pa izvršnega sveta itd.
V.se je kazalo, da bo stvar končno
stekla, pa je v zadnjem trenutku svoj
piskrček pristavilo še obrambno mini-
strstvo, ki je za najemnino nekdanje-
ga vojaškega skladišča, v katerem naj
bi se koncerti (xlvijali, zahtevalo oko-
li 2(X)0 DEM mesečno. Morda za ne-
koga nič posebnega, vendar naj poja-
snim nekaj dejstev. Za štiri gole stene
prekrite s streho, je to vsekakor mno-
go preveč. In drugič: KID (Komuna
interesnih dejavnosti), ki te koncerte
organizira, prav gotovo tega denarja
ne zmore, saj tovrstne dejavnosti ne
bi mogel označiti kot dobičkonosne,
šefa KID-a Vilija Muzeka pa bi de-
jansko lahko označili, če sem nekoli-
ko pesimističen, kot zadnjega ptuj-
skega entuziasta.
In kaj so storili občinski možje?
Nič! Nobene moralne podpore, kaj
šele finančne! .Normalno, saj so jim
ročk koncerti na Ptuju že nekaj časa
tm v peti in verjetno so obrambne-
mu ministrstvu celo na tihem zaplo-
skali.
Ampak ker je za svojo lastno mla-
dino le treba poskrbeti, se je našla
rešitev. Prav tako zgradba, ki je ne-
koč pripadala JLA, tri kilometre iz-
ven Ptuja. Ker ima mladina zdrave
noge, razdalja morda niti ni tako
sporna, problem je edino le v tem,
da je v teh prostorih naša nekdanja
armada gojila svinje, zato o primer-
nosti oz. neprimernosti le-teh verjet-
no ni potrebno izgubljati besed.
In potem sledi vprašanje: Ali svojo
mladino enačite s svinjami? Morda
samo zaradi tega, ker ptislušajo gla-
sbo, ki vam para ušesa, in se oblačijo
v oblačila, ki vas bodejo v oči?
Ali to ne smrdi po neki rdeče
obarvani pravljici, ki se je spomin-
jam še iz časov, ko sem bil majhen?
Pa poglejmo še kakšno drugo
zgodbo. Pred kratkim je v centru
Ptuja potekala veselica. Mipova noč
I se ji je reklo. Glede dovoljenje prav
! gotovo ni bilo težav, oberkrajneiji
i so povzročali hrup krepko čez pol-
noč in to prav gotovo večjega, kot bi
ga lahko povzročil koncert, ki bi bil
v zaprtem prostoru; in pijača, ki se
je točila, ni bila samo radenska. To-
rej če koga skrbi alkoholizem, mo-
ram reči, da se imajo mladi Ptujčani
te dejavnosti resnično kje naučiti,
saj imajo dobre vzornike in učitelje.
Pa da mi Mipovci ne bodo zame-
rili. To je samo primer. Takšnih ve-
selic je še cel kup.
Ob vsem povedanem mi verjetno
nihče ne more zameriti, če naglas
povem, da o poštenosti nekaterih,
vključno s predsednikom ptujskega
izvršnega sveta, zelo dvomim.
Ali ne razumete, da s svojimi de-
janji dobesedno porivate noz v hrbet
svojim lastnim otrokom? Kaj poma-
gajo načrti za razvoj mesta, če pa
vaša zatohla provincialna miselnost
ne presega niti širine Drave? In da
je morda prav ta mladina, ki jo trpa-
te v svinjake, lista, ki lahko to ma-
jhno provincialno središče dvigne
nad ta nivo in mu povrne mesto in
ugled, ki ga je Ptuj imel že pred
skoraj 2000 leti.	prejy ^^Ic
Ruski narod izgublja potrpljenje
Valentina Čičerina, 6'^-letna upokojena ekonomistka iz Irkutska v Sibiriji, je bila v Ptuju
že trikrat. 7000 kilometrov dolgo pot vsakič prepotuje z vlakom v šestih dneh: .štiri dni po-
trebuje od Irkutska do Moskve, dva dni pa od Moskve do Zagreba. Med bivanjem v Ptuju
živi pri hčerki Tatjani, ki se je pred desetletjem in več poročila s Ptujčanom.
Z gostjo iz daljne Sibirije sem
se srečala prve dni septembra,
ko sc je že pripravljala na
odhod. Pogovor nam je prevaja-
la hčerka Tatjana. Ko boste bra-
li pogovor z njo, bo že doma.
Kako živite v Irkutsku?
"Živim v trisobnem stanovan-
ju skupaj^ s sinom, snaho in
vnučko. Življenje je izredno
težko. Prej sem lahko shajala s
pokojnino, danes več ne mo-
rem. Po letu 1991, ko je razpa-
dla Sovjetska zveza, so se raz-
mere dramatično poslabšale.
Pred tem sem dvakrat prišla v
Ptuj brez hčerine pomoči, letos
to ni bilo več mogoče. V Slove-
niji je čudovito, pravljično. Da
si boste lahko predstavljali, ka-
ko živimo, naj povem, da so
naše trgovine tako založene kot
sarajevske."
Kaj lahko kupite v trgovini?
"Brez vrste nobene stvari.
Kruh in testenine je še najeno-
stavneje dobiti, za vse drugo pa
je težko. Klobase občasno sicer
v trgovini so, vendar zelo drage,
mesa pa razen na tržnici skoraj
ni in je prav tako zelo drago, za
upokojence skoraj nedstopno.
Tudi v Rusiji se odpirajo zaseb-
ne trgovine, ki so bolje za-
ložene, vendar te niso za navad-
ne smrtnike."
Kako pa ruski človek v ta-
kih razmerah lahko preživi?
"Vsak se sedaj trudi, da ima
košček njive ali vrta, na kateri
prideluje krompir, korenček,
zelje in rdečo peso. To velja
predvsem za srednji sloj, ki po-
skuša preživeti. Narn upokojen-
cem pa je najtežje. Časi so kru-
ti. Cela Rusija je polna švercer-
jev, največ je mladih. Zdravstvo
je na psu, zdravil ni, brez zvez
do njih ne' moreš priti."
Kako ruski narod vse to
prenaša?
"Narod je jezen, živčno na-
pet, obupan. Ljudje ne vidijo
izhoda. Politične obljube se ne
uresničujejo."
Ali predsedniku Borisu
Jelcinu še zaupate?
"Na začetku smo bili z Jelci-
nom zelo zadovoljni, podpirali
smo ga. Sedaj je navdušenje
splahnelo, obljube se ne ure-
sničujejo. Ljudje želijo videti
konkretne stvari. Vsak dan stati
ure in ure v vrsti za osnovni
življenjski artikel — to postaja
vse boij ponižujoče^ Cene raste-
jo iz dneva v dan. Življenje po-
staja vse bolj utrudljivo, pose-
bej za žensko, ki veliko ur
preživi v vrsti, da lahko družina
preživi. Biti v Rusiji dobra go-
spodinja je prava umetnost."
Delo?
"Število nezaposlenih strmo
narašča. Včasih tega ni bilo,
vsak je imel delo. Ljudje tega
niso vajeni."
Ali vsakodnevne težave
vplivajo na druženje ljudi?
"Ne glede na težave se ljudje
družimo. Če jih obiščete, dajo
na mizo to, kar imajo. Kljub
težkim časom je ruska gostol-
jubnost ostala nedotakljiva. Mo-
ja dobra prijateljica je pred
kratkim praznovala 80. rojstni
dan. Pol leta je hodila po trgovi-
nah in zbirala vse potrebno, da
je lahko organizirala slavje. Si-
cer pa smo ruske gospodinje,
lahko rečem, prave čarovnice —
iz malega naredimo veliko. Iz
krompirja se na primer da veli-
ko narediti, sama pečem torto iz
korenčka in podobno."
Kako ste seznanjeni z do-
godki pri nas?
"Informacij je veliko tako po
radiu kot po televiziji. Dogaja
pa se še, da ne razlikujejo med
Slovenijo, Hrvaško, Bosno."
Kako doživljate Slovenijo?
"Narava je izredna, Slovenija
je čudovita dežela, da ne rečem
pravljična. Slovenci so mi zelo
všeč, vedno so pripravljeni na
pomoč, tako mehki ... Povsod
so trie lepo sprejeli. Ni res, da
ste Slovenci vase zaprti, tega
jaz nisem občutila."
Kaj si najbolj želite?
"Da ne bi bilo vojne, da bi bil
mir, da bi se ljudje ljubili med
seboj. Spomin na drugo svetov-
no vojno je kljub letom še ved-
no živ. Takrat sem živela v Kur-
sku, kjer je bila največja tan-
kovska bitka med drugo svetov-
no vojno. Leto in pol smo živeli
pod nemško upravo. V Irkutsk
pa sem prišla za možem, ki je
bil pilot."
^ Med srečanjem z Valentino
Čičerino smo veliko govorile
tudi o tradicionalni ruski kuhin-
ji. Značilne ruske jedi boršča, to
je zelenjavne juhe s peso, sicer
nisem pokusila, sem pa jedla
čisto sibirsko jed — pelemeni.
To je v tanko testo zavito me-
šano meso (goveje in svinjsko z
dodatkom medvedjega — v Ptu-
ju medvedjega mesa sicer niso
dodali). To se skuha in polije s
kislo smetano. Moram reči, da
je bilo odlično.
Med bivanjem v Ptuju, ki je
trajalo več kot tri mesece, je go-
spa Valentina skuhala veliko ru-
skih jedi. Marsikomu so se po-
cedile sline. Predvsem pa so
njene dobrote nastajale iz ma-
jhnega. Sploh pa ji ni šlo v gla-
vo, da mi dobesedno mečemo v
stran toliko hrane. Pri njih pora-
bijo vse ... Morda pa je v tem
skrivnost ruskega preživetja?
Majda Goznik
Valentina Čičerina
Kratkih 60 let Cirkuiančanov,
rojenih leta 1933
V soboto, 11. septembra, so se zbrali v svojem rojstnem kraju v Cirkulanah šestdesetletni-
ki. Od blizu in daleč so prišli, s spomini in v hrepenenju po snidenju s sošolci in prijatelji.
Najbolj oddaljeni je prišel in
Stuttgarta v Nemčiji. Povedal je:
"Ko sem sprejel vabilo in prebral
vsebino, so se mi zarosile oči. Žena
mi je rekla: Iti moraš, oba bova šla.
Starejši kot sein, bolj me vleče do-
mov." Prišli so iz Ljubljane, Velen-
ja, Celja, Topolšice, Mute, Maribo-
ra, Ptuja, Hajdine, Markovcev in
tudi iz Hrvaške. Samoiniciativni
odbor (Jože Dernikovič, Franjo
Gnilšek, Zalika Pešec in Franc Bra-
tušek) so kot nekdanji sošolci v fari
sv. Barbare prevzeli organizacijo
srečanja v svoje roke. V lepih, s
soncem obsijanih Cirkulanah so se
zbrali ob 10. uri. Občutki ob sti-
sku rok in toplina pozdravov je bi-
lo doživetje, ki ostaja skrivnost in
bogastvo slavljencev.
Progam srečanja je bil vsebin-
sko bogat. Obisk in ogled šole je
iz globin pritegnil spomine, ki so
vreli na plan kot žuboreč stude-
nec. Vsem je bilo v veliko zado-
voljstvo spoznanje, da imajo učen-
ci v šoli v Cirkulanah tako urejene
razmere za učenje, kot jim jih je
predstavil ob ogledu učilnic rav-
natelj šole g. Kekec. Pod njego-
vim vodstvom je sledil sprehod do
novega doma krajanov, ki s svojo
lepo opremljeno športno in hkrati
večnamensko dvorano navduši
obiskovalca.
Cerkev sv. Barbare je gotovo
hram, s katerim je vezano mnogo
spominov slavljencev na vzgojo,
obredna in družinska praznovanja
in osebne življenjske mejnike. V tej
cerkvi je bila za jubilante maša, ki
jo je bral dekan g. Drev. Po maši je
udeležence srečanja seznanil z do-
sedanjimi obnovitvami cerkvenih
spomenikov v fiu-i in nekaterimi
novimi spoznanji o arhitekturi in
posebnostih teh objektov ter njiho-
vem časovnem nastajanju.
Obisk grobov že preminulih
sošolcev na pokopališču v Cirku-
lanah in tam pokopanih učiteljev
je bil sklepno dejanje jubilantov v
Cirkulanah.
V kmečkem gostišču pri Emer-
šiču v Gradiščah je potekalo na-
daljevanje srečanja, vse od zgod-
njega popoldneva pozno v polnoč.
Kvalitetna postrežba pri Ivanu tu-
di tokrat ni odpovedala. Razigra-
nost sošolcev in prijateljev ob
obujanju neštetih spominov pa je
kazala izjemno dobro počutje ne
le slavljencev, tudi njihovih dru-
žinskih članov. Koliko je slavljen-
cem pomenilo to srečanje, izraža
njihov soglasen sklep: "Čas beži,
zato se bomo sestali naslednjič v
septembru prihodnje leto." Do ta-
krat pa vsem srečo in zdravje!
Humski
Cirkulančani, rojeni leta 1933
TEDMIK ^ SEPTEMBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 
15
Sodniška funiccija
VSAK DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM IMA USIAVO
IN ZAKONE PO SVOJI PODOBI • JE NARODNOO-
SVOBODILNI BOJ IN CELOTEN USTAVNI IN PRAV-
NI RED V SLOVENIJI DO DEMOKRATIČNIH VOLI-
TEV L. 1990 NELEGITIMEN? • JE POTREBNO SOD-
NIKE, IZVOLJENE V PREJŠNJEM REŽIMU, RA-
ZREŠITI?
Določbo o neodvisnosti sod-
nikov pri opravljanju sodniške
funkcije in določbo, da so sod-
niki pri sojenju vezani na usta-
vo in zakone, vsebujejo usfave
vseh sodobnih držav. Taki do-
ločbi najdemo tudi pri slovenski
ustavi iz leta 1974 in pri sedanji
ustavi iz leta 1991.
Neodvisnost sodnikov pome-
ni, da se v sodno delo sodnikov,
ko izvršujejo sodno oblast, ne
smejo vmešati n.pr. z ukazi, su-
gestijami itd. niti izvrševalci za-
konodajne niti izvršilne oblasti.
Ker je javnosti diskusija med
obrambnim ministrom in sod-
stvom že dobro znana, nimam
za potrebno, da bi v tem članku
podrobno prikazoval vsebino
kritike obrambnega ministra,
namenjene preiskovalnemu sod-
niku Temeljnega sodišča v Ma-
riboru glede vodenja postopka v
t.i. orožarski zadevi. Omenim
naj le, da imajo mariborski sod-
niki, republiški minister za pra-
vosodje, mnogi ugledni pravni-
ki, med njimi tudi prof. dr. Lju-
bo Bavcon, ministrovo kritikov
za vmešavanje v delo sodnika.
Vezanost na ustavo in zakone
pa pomeni, da morajo sodniki
soditi le po ustavi in zakonu, ne
pa po svojem preudarku. Če bi
dopustili princip sojenja mimo
zakonov in prepustili sodnikom,
da v vsakem posameznem pri-
meru sodijo po svojem ver-
skem, političnem, moralnem
itd. prepričanju in svobodnemu
preudarku, bi kmalu ugotovili,
da ima vsak sodnik svoje pogle-
de, kaj je pravica in pravičnost.
Časi, ko je tudi v naših krajih
sodil grof, vojaški poveljnik itd.
po svojem prepričanju in brez
zakonov, so že davno minili. .
Vsak družbenopolitični si-
stem ima ustavo in zakone
po svoji podobi.
Vsak družbenopolitični si-
stem — fašistični, komunistič-
ni, demokratski itd. — si, ko se
dokoplje do oblasti, uzakoni
svojo ustavo in svoje zakone, ki
ustrezajo na političnem, gospo-
darskem, kulturnem itd. po-
dročju ideologiji in ciljem poli-
tičnega sistema. Take zakone
uporabljajo pri izvrševanju sod-
niške funkcije sodniki, izvoljeni
tako v prejšnjem kot tudi v se-
daj vladajočem režimu. Ker ima
vsak družbenopolitični sistem
sebe za pravičnega in za upra-
vičenega, da obstaja (danes
uporabljamo besedo legitimen),
ima tudi svoje zakone za legi-
timne, in ker jih je sprejel na
osnovi ustave in po predpisa-
nem postopku, jih ima tudi za
zakonite ali legalne. Tisti sod-
niki, ki imajo zakone za kri-
vične (nelegitimne), so pred
tržko odločitvijo, ali soditi po
takih zakonih ali se odpovedati
sodniškemu poklicu.
Po spremembi družbenopoli-
tičnega sistema pride do tega,
da novi vladajoči režim sprejme
svoj ustavni in pravni red, neka-
tere stare legalno sprejete zako-
ne proglasi za nelegitimne itd.
Tako smo n.pr. v Sloveniji vse
zakone, po katerih so sodišča in
drugi organi izvršili nacionali-
zacijo, začeli po spremembi
družbenopolitičnega režima
imeti za nelegitimne in sprejeli
smo zakon o denacionalizaciji.
Ali je v Sloveniji tudi na-
rodnoosvobodilni boj in ce-
loten ustavni in pravni red
vse do demokratičnih volitev
1. 1990 bil nelegitimen?
V Sloveniji smo sedaj priče,
ko nekatere politične stranke,
zlasti njihovi vidnejši člani,
znani sociologi in drugi držav-
ljani javno izražajo svoje mnen-
je o vprašanjih, ali je bil narod-
noosvobodilni boj, jugoslovan-
ska država, slovenska republika,
ustavni in pravni red itd. legiti-
men ali ne. Poudarjam, da pod
pojmom legitimnost razumemo
upravičenost do obstoja, ki se
manifestira v tem, da državljani
sprejmejo n.pr. narodnoosvobo-
dilno borbo, državo, njene orga-
ne, ustanove itd. za svoje.
Zagovornik legitimnosti stare-
ga družbenopolitičnega sistema.
Jugoslavije in njenih organov
ter ustanov je n.pr. znani socio-
log dr. Veljko Rus, ki v svojem
sestavku (sobotna priloga Dela
24/7-1993) med drugim navaja,
da naj bi bili družbenopolitični
sistem bivše Jugoslavije in tudi
država Jugoslavija in njeni or-
gani legitimni zato, ker so jih
priznavale vse države Evrope in
skoraj vse države sveta, ker iz
vseh javnomnenjskih raziskav
sledi, da so ljudje bili veliko
bolj zadovoljni s starim, kot so
zadovoljni s sedanjim režimom,
ker je bila bivša Jugoslavija no-
tranjepolitično stabilna tudi za-
to, ker je družbenopolitični si-
stem temeljil na koaliciji poli-
tične elite in delavstvu, ker so
se bivšemu sistemu upirali zgolj
maloštevilni intelektualci. Sta-
lišče in trditve dr. Rusa je po-
skušalo tudi v rubriki PP —
poštni predal 29 v sobotni prilo-
gi Dela dne 31/7-1993 ovreči
več bralcev s prispevki, ki naj
jih prečitajo tisti, ki se za to
problematiko zanimajo, in naj
sami presodijo, kdo ima prav.
Zelo oster kritik bivšega poli-
tičnega režima je sociolog dr.
Jože Pučnik, bivši predsednik
Demosa in sedaj poslanec So-
cialdemokratske stranke. Ta v
članku "Nehajmo se spreneve-
dati" (sobotna priloga Dela,
28/8-1993) piše o nelegalnosti
bivšega družbenopolitičnega si-
stema in predlaga vrednostno
oceno obdobja komunističnega
vladanja ter zakonsko ureditev
pravnih posledic, ki izhajajo iz
sprejete sedanje politične ocene
tega obdobja. Na omenjeni čla-
nek je odgovoril dr. Veljko Rus
v sobotni prilogi Dela dne 4/9-
1993, ki predlagu dr. Jožeta
Pučnika očita hujskaško termi-
nologije in težnjo po inkvizaciji
ter vseobsežnih čistkah.
Toda dr. Jože Pučnik ostaja
pri svojem stališču in v razgo-
voru z novinarko go. Darko
Zvonar (revija 7D, 8/9-1993) je
poleg drugega rekel: "Po mojem
trdnem prepričanju bi bila po-
trebna ugotovitev slovenskega
parlamenta, da smo imeli po
vojni nekaj časa zločinski si-
stem, izvajale so ga zločinske
organizacije in institucije, med
katere štejem KP, njene likvida-
torske skupine, notranjo polici-
jo, zaščito, njihov sistem sod-
stva, zlasti hitrega, tudi propa-
gandni aparat, skratka vse tiste
organizacije, ki so si zadale
osnovni cilj uveljavitve komu-
nizma v Sloveniji." Po mnenju
dr. Pučnika bi žrtve omenjenega
zločinskega sistema morale do-
biti odškodnino. Iniciatorjem in
zvestim izvajalcem zločinskega
sistema pa je treba za obdobje
njihove dejavnosti v omenje-
nem sistemu korigirati pokoj-
ninsko osnovo.
I Ali je potrebno sodnike, ki
so bili izvoljeni v prejšnjem
I režimu in so sodili po prejš-
njih zakonih, razrešiti?
Kot je povedal dr. Jože Puč-
nik v omenjenem intervjuju, je
' Demosov parlament izvolil za
j porotnika vrhovnega sodišča
j sodnika, ki je njega obsodil, in
da on (Pučnik) proti izvolitvi ni
interveniral. Tu je potrebno
omeniti, da slovenski parla-
ment, v katerem je imel večino
Demos, leta 1991 omenjenega
sodnika ni izvolil za porotnika
vrhovnega sodišča, temveč za
nepoklicnega sodnika sodišča
združenega dela, kot to v svo-
jem sestavku "Politični" sodni-
iii še danes v vrhu pravosodja
ugotavlja novinar g. Braco Za-
vrnik, ki vse take sodnike ime-
noma našteva (sobotna priloga
Dela, 11/9-1993).
Iz omenjene Pučnikove izjave
se da tudi sklepati, da takrat niti
on niti večina Demosa ni imela
želje po čiščenju sodnega kadra.
Danes pa se taka želje poraja. V
omenjenem razgovoru dr. Jože
Pučnik pravi: "Zakaj sodstvo ne
ustanovi študijske skupine, ki bi
pregledala za nazaj delo kolegov
in rekla, ti in ti kolegi so v teh in
teh letih in v teh in teh sodnih
procesih ravnali zoper poklicno
etiko? Nisem za to, da se te ljudi
kaznuje, vrže iz službe, ampak da
jih poklicni kolegi obravnavajo -
ugotovitve lahko ostanejo samo
interne. Gre za notranjo vest po-
klicne skupine in to ne velja sa-
mo za sodnike, ampak tudi za so-
ciologe, politike, novinaije, celo
za naravoslovce."
Nekoliko konkretnejši kot dr.
Jože Pučnik pa je obrambni mi-
nister Janez Janša, ki je v razgo-
voru z novinarjem g. Mirkom
Lorencijem v Večeru 11/9-1993
tudi enako kot Pučnik utemelje-
val potrebo po ocenitvi dela
sodnikov v bivšem režimu in
prišel do sklepa, da mora druž-
ba jasno povedati: "Tisti, ki so
obsojali zaradi političnih kazni-
vih dejanj in verbalnega delikta,
ne morejo več soditi."
Kakšen bo odziv na izrečena
stališča in želje omenjenih poli-
tikov s strani pravosodnega mi-
nistrstva, sodišč, političnih
strank in drugih, bomo verjetno
šele slišali in brali, vsaj takrat,
ko bo o zadevnih zakonskih
predlogih za pravno ocenitev
delovanja organov, ustanov itd.
v bivšem režimu razpravljal
parlament.
Nagradno turistično vprašanje
Po nekaj tednih premora na-
daljujemo akcijo Pokrajinskega
muzeja Ptuj in Tednika. Nazad-
nje smo vprašali, zaščitnik česa
je sveti Jurij. Med več deset
pravilnimi odgovori je Srečko
Lovrenčič izžrebal Franca
Kajšpa z Destrnika 55. Česti-
tamo! Pravilen odgovor je, daje
sveti Jurij bil zaščitnik proštij-
ske cerkve.
Ker se bliža čas trgatve, smo
za danes izbrali vprašanje, ki je
tesno povezano s tern lepim je-
senskim opravilom. Želimo, da
nam odgovorite, čigav zaščitnik
je bil sveti Urban:, vinogradni-
kov ali vinarjev. Nagrada za
pravilen odgovor: muzejske pu-
blikacije, družinska vstopnica
za ogled muzejskih zbirk in
spominek. Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, do sobote, 2.
oktobra.
SVETI URBAN JE ZAŠČITNIK:
A)	VINOGRADNIKOV
B)	VINARJEV
Naslov: ..................................................
V	SADNEM VRTU sredi sep-
tembra že obiramo pozne sorte
jablan in hrušk, zorijo pa tudi že
lešniki in orehi. Da bo obrano
sadje čim dlje vzdržljivo v
shrambi, je odvisno od kakovosti
in zdravstvenega stanja pridelka,
časa obiranje glede na drevesno
in užitno zrelost, načina obiranja
in primerno pripravljenega pro-
stora za hrambo sadja.
V	hrambo vlagamo le provra-
zredna jabolka in hruške. Od
škrlupa okužene polodove, črvi-
ve ali napadene po drugih ško-
dljivcih, mehanično poškodova-
ne ali obtolčene v hrambi napa-
de monilija in že po nekaj dneh
prično gniti. Sadje z napako
predelamo čimprej v sadni sok,
kompot, marmelado ali posuši-
mo v krhlje.
Jabolk za zimsko hrambo ne
oberemo z drevesa vseh hkrati,
temveč to storimo dva ali trikrat
v nekajdnevih presledka, tako
da obiramo najbolj obarvane in
povsem razvite plodove, še ne
povsem zreli in obarvani pa bo-
do na drevesu dozoreli že po
nekaj dneh. Nagnite in gnile
plodove v sadovnjaku sproti po-
biramo in odstranjujemo; naj-
bolje je, da jih izven sadovnjaka
čim globlje zakopljemo.
Pri lupinastem sadju (orehih
in lešnikih) je priporočljivo po-
birati plodove, ki sami odpade-
jo, ker so ti povsem dozoreli.
Klatenje plodov je za drevo
škodljivo, stresanje zlasti sta-
rejših dreves pa lahko nevarno.
Lupinasto sadje pred hrambo
naravno dobro posušimo nasuto
v tankih plasteh na zračnem in
suhem prostoru. Slabo posušeni
polodovi prično plesniti in po-
stanejo žaltavi.
V	OKRASNEM VRTU sredi
septembra pričnemo saditi če-
bulice spomadi cvetočih kroku-
sov, zvončkov, lukov, čebulink,
irisov, hiacint in lilij, konec me-
seca pa sadimo tulipane. Nobe-
na od okrasnih čebulnic ne
uspeva dobro v sveže pognojeni
zemlji, sadimo jih pa le v hu-
mozna tla. Če je zemlja pusta,
jo gnojimo z dobro preperelim
kompostom, navleženo šoto ali
enim od tovarniško pripravlje-
nih organskih gnojil, kot so or-
gano, biopost in podobna, v ko-
ličini, kot je navedeno v navodi-
lih za uporabo. Čebulice pred
sajenjem razkužimo z enim od
pripravljenih pripravkov za raz-
kuževanje semen, če pa teh ni
na voljo, pa čebulice in jamico
poprašimo z enim od kontaktnih
fungicidov (dithanom ali bakre-
nim antracolom); proti škodljiv-
cem, zlasti glodalcem, je pripo-
ročljivo v tla primešati volaton
ali podoben talni insekticid.
Globina sajenja naj bo trikrat-
na debelina čebulic. Najplitveje
sadimo krokuse (8 cm globo-
ko), najgloblje pa carski tulipan
in lilije (do 20 cm). Zgodnje je-
sensko sajenje okrasnih čebul-
nic ima prednost pred poznim,
ker se do zime čebulica že krep-
ko obraste s koreninami in toli-
ko utrdi, da prenaša tudi zelo
nizke temperature.
V ZELENJAVNEM VRTU v
sušnih in vročih poletjih, kot je
bilo letošnje, škodljivec fižolar
fižol napada bolj kot pa v nor-
iTialnih vremenskih razmerah.
Čeprav je fižolar skladiščni
škodljivec, njegova samica po-
laga jajčece ža na prostem v do-
zorevajoče flžolove stroke. Iz
položenih jajčec se pri višjih
dnevnih temperaturah že po ted-
nu dni, pri nižjih pa do meseca,
izležejo ličinke in se zavrtajo v
fižolova zrna. V napadenih zr-
nih opazimo luknjice, ki jih je
lahko v posameznem zrnu ob
zelo močnem napadu tudi do
20, skozi katere ličinke objeda-
jo sredico fižolovega zrna.
Močno okužen fižol je za pre-
hrano neuporaben, pa tudi živi-
na ga zaradi smradu ne mara in
gaje najbolje tako sežgati.
Kako ravnati s pridelkom, pri
katerem smo opazili začetke
okužbe? Zluščena in očiščena
zrna počasi spuščamo v posodo
z vodo: zdrava zrna se potope,
okužena in izdolbena pa plavajo
na površini vode. Zdrava zrna
takoj posušimo in hranimo na
I hladnem, okužena pa sežgemo.
! Škodljivca v fižolu uničimo, če
I fižol segrevamo I do 2 uri raz-
grnjeno v tanki plasti v peči ali
pečici pri 60 do 70°C. Semen-
skega smemc^ segrevati največ
pri 6()°C, da ne bi poškodovali
kaljivosti, nato pa ga hranimo v
hladilniku ali zamrzovalniku.
Zmrzal kaljivosti ne škoduje.
! Razkuževanje in uničevanje
I fižolarja s strupenimi plini pri
i malih količinah pridelka in v go-
I spodinjstvih ne pride v poštev.
I	***
Po hioiioledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 20 do 22. ter 29. in 30. sep-
tembra, zaradi plodov od 22. do
i 25. septembra, korenike od 25.
i do 27. septembra ter cveta in
j zdravilna zelišča 20. in od 27.
\ do 29. septembra.
I	Miran Glušič, ing. agr.
Cisto mesto na podeželju
Nove 240-litrske posode med razvozom v Tibolcih. Foto: M. Ozmec
Konec prejšnjega tedna so v
ptujskem podjetju Čisto mesto
dobili dodatnih 2000 plastičnih
posod s prostornino 240 litrov
za odvoz odpadkov iz programa
B in C, torej iz zunanjih krajev-
nih skupnosti.
V soboto, 11. septembra, so
dopoldne pričeli razvažati poso-
de na območje KS Juršinci, pri
čemer jc presenetljivo, da se je
za redni odvoz odpadkov na
svojo poobudo odločilo tudi 21
gospodinjstev iz Tibolcev, vasi,
ki sicer ni zajeta v rednem pro-
gramu odvoza. Podobno je tudi
v zaselku Čreta na območju kra-
jevne skupnosti Grajena, kjer se
je za odvoz odpadkov odločilo
17 gospodinjstev.
Prejšnji teden so nadaljevali
razvoz posod na območju KS
Juršinci, Polenšak in Lancova
Vas, v prihodnjem tednu pa bo-
do posode namestili še v Haloze
na območju KS Žetale ter do-
polnili še manjkajoče iz že ob-
stoječega programa rednega od-
voza odpadkov. V kratkem se
bodo v Čistem mestu lotili od-
voza bioloških odpadkov iz
ožjega območja mesta Ptuja in
Kidričevega.	_OM
Krvodajalci
7. SEPTEMBRA — Srečko, Letonja, Kicar 97; Drap Kodrič,
Stoperce 12; Martin Vilčnik, Žabjak 53; Alojz Petrovič, Pacinje
20; Dušanka Vukajlovič, Rimska pl. 4, Ptuj; Mirko Kovačič,
Orešje 94, Ptuj; Venčeslav Kacijan, Trubarjeva 7, Ptuj; Franc
Vaupotič, Popovci 15; Vinko Burjan, Skorba 44; Franc Rižnar,
Polenšak 41; Žarko Jovanovič, Kvedrova I, Ptuj; Miran Gojkovič,
Hajdoše 64; Stanko Peteršič, Dornava 72; Roman Dajnko, Dobri-
na I; Andrej Čuš, Kicar 119/a; Peter Markež, Placar 5; Konrad
Visočnik, Placar 54; Zvonko Črešnik, Borovci 23; Anica Horvat,
Kvedrova 4, Ptuj; Danilo Veršič, Rimska pl. 19, Ptuj; Marjan
Brenholc, Mezgovci 70; Jože Belšak, Popovci 5; Ernil Furek, Vi-
dem 59; Anica Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Janez Šeruga, Nova
vas 105; Andrej Vindiš, Markovičeva 9, Maribor; Terezija Majar,
Markovci 40; Janez Zebec, Drstelja 37; Irena Petek, Dornava
88/d; Sergej Cvikl, Stritarjeva pot 10/a; Franc Lah, Spuhlja 46;
Zlatko Novak, Stoperce 67; Milan Železnik, Rimska 11, Ptuj; Ci-
ril Predikaka, Majšperk 51; Leopold Rodošek, Sela 31/a; Marjan
Bezjak, Placerovci 15/a; Boštjan Forstnerič, Turniška 25, Ptuj.
9. SEPTEMBRA — Marjan Hasaj, Dolga Lesa 10, Ormož;
Ana Gomzi, Novinci 56; Franc Vršič, Novinci 5; Ludvik Vidovič,
Videm 58; Marija Čemel, Vitomarci 56; Danica Medved, Za-
grebška C. 106, Ptuj; Franc Hrga, Juršnici 75; Janez Petrovič,
Hvaletinci 9; Maks Kosenburger, Zg. Hajdina 156; Janko Šešerko,
Dornava 56; Boris Polegeg, Svetozarevska 10; Darij Komik,
Dravska 12, Ptuj; Alojz Ploj, Derbetinci 41; Albin Predikaka, Sp.
Gorica 59; Branko Frangež, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Jože Markež,
Placar 5/a; Marjan Vrabec, Donja voča 90; Mirko Vidovič, Zlato-
ličje 77; Pavla Kelc, Vitomarci 48.
Prvič v Sloveniji endosiiopslii poseg na pijučiit
Maribor, 9. septembra • Pred
nekaj dnevi je kirurg torakalec dr.
Jože Antonič v mariborski bol-
nišnici prvič v Sloveniji izvedel
endoskopsko operacijo na pljučih
pri 52-letnem bolniku. To je nova
metoda z uporabo endoskopske
kamere in posebej skonstruiranega
inštmmentarija. "Poseg zahteva le
tri manjše odprtine v prsno votli-
no, skozi katere uvedemo ustrezne
instrumente in kamero, s pomočjo
katerih opravimo operacijo," nam
je v pogovoru razložil dr. Antonič.
Pri posegu je zanimivo, da kirurg
opazuje in spremlja svoje delo na
ekranu in pri tem ne gleda na ro-
ke, s katerimi uravnava in usmerja
posebne inštrumente.
Takšno operacijo so prvič izve-
dli v tujini pred štirimi leti, v pri-
merjavi s klasično pa pomeni
predvsem neprimemo manjšo ob-
remenitev za bolnika. Pri klasični
operaciji je treba bolniku odpirati
prsni koš z večjim rezom in prere-
zati prsne mišice ter razmakniti
rebra. To pa bolniku povzroči dol-
gotrajne in močne bolečine in je
po operaciji vsaj teden dni prive-
zan na posteljo zaradi drenaže. Pri
novi metodi lahko bolnik že dva
do tri dni po operaciji zapusti bol-
nišnico.
Na novost so se na torakal-
nem oddelu mariborske bolniš-
nice pripravljali že od letošnje
pomladi.	^ ^
16 — ZA KRATEK CAS
23. SEPTEMBER 1993 — TEDMIK
INFO — glasbene novice
v tem glasbenem kotičku lahko izveste za najboljše nove
plošče ter zanimivosti iz sveta glasbe!
* * » _ odlična plošča
* * — dobra plošča
* — solidna plošča
Prva plošča, ki vam jo predsta-
vljam, je PEACH *** majhne-
ga, vendar odličnega pevca Prin-
cea, ki pripravlja tudi album z naj-
večjimi uspešnicami.
Pred letom dni je bil v New
Yorku velik koncert, na katerem
je Bob Dylan praznoval 30 let
uspešnega dela v glasbi. Sedaj je
izšla koncertna izvedba Bohove
skladbe MY BACK PAGES. **
Uspešni reggae duet Chaka De-
mus & Pliers je odlično priredil
skladbo SHE DON'T LET NO-
BODY. ***
Kate Bush je posnela novo malo
ploščo RUBBERLAND GIRL, po
treh letih pa je pripravila nov al-
bum THE RED SHOES. **
Odličen soul pevec iz ZDA Lu-
thier Vandross je izdal novo
skladbo HEAVEN KNOWS.
Bivša pevka skupine THE CHI-
MES Pauline Henry je pričela sa-
mostojno pot s komadom TOG
MANVPEOPLE. **
Paul Young se vrača na svetov-
ne lestvice z balado NOW I
KNOW WHAT MADE OTIS
BLUE. ***
Irska skupina U2 je z albuma
ZOOROPA poslala na tržišče že
drugo single ploščo z naslovom
LEMON. ***
Kvartet EN VOGUE je pred
kratkim izdal novo single ploščo
RUNAWAY LOVE. ***
Rapperji DE LA SOUL so se
vrnili s komadom BREAKA-
DOWN in albumom BUHLOONE
MIND STATE.
še eno bivšo pevko skupine
MASSIVE, Sharo Nel.son, bom
omenil s pesmijo ONE GOOD-
BYE IN TEN. * **
Novi rockerji RADIOIIEAD so
zasloveli s skladbo CREAP. * * *
Trio A-HA je z albuma MEMO-
RIAL BEACH izdal drugo malo
ploščo, ANGEL. ***
Rick Astley se po dveh letih
premora vrača na glasbeno sceno s
prijetno balado HOPELESSLY.
*
Plošča, ki me je v tem tednu
najbolj presenetila, je ponovno an-
gleška izdaja skladbe IT MUST
HAVE BEEN LOVE dueta RO-
XETTE. * * *
Billy Joel — z desetega na šesto
mesto
Francoska pevka Vanessa Para-
dis je posnela novo skladbo I'M
ON A NATURALHIGH. **
1.	Dreaomlover — MA-
RIAH CAREY
2.	Mr. Vain — CULTURE
BEAT
3.	Life — HADDAVVAV
4.	Living on my ovvn —
FREDDIE MERCURV
5.	Eaees — 2 UNLIMITED
6.	The River of Dreams —
BILLV JOEL
7.	It Keeps Rainin — BIL-
LV MeLEAN
8.	Higher Ground — UB 40
9.	The Key — the Seeret —
URBAN COOKIE COLLEC-
TIVE
10.	What's up — 4 NON
BLONDES
Lestvico POPULARNIH 10
RADIA PTUJ lahko po-
slušate vsak petek med 20.
in 21. uro!
David Breznik
Neverjetni glas iz skupine 4 Non
Blondes
Haddaway — višje in višje na le-
stvici
Begunci se izobražujejo
Tudi v začasnem zbirnem
centru za begunce v Ptuju,
kjer je trenutno 162 pribežni-
kov iz Bosne in Hercegovine,
se je pričelo šolsko leto. 27
osnovnošolcev, ki hodijo k
pouku v dom krajanov na Tur-
nišču, poučujejo štiri učitelji-
ce in ravnatelj Nikola Mi-
hačinovic. Poleg tega imajo v
tem šolskem letu še 10 sred-
nješolcev, od katerih jih 9 ho-
di v strojno in kmetijsko šolo
Srednješolskega centra Ptuj,
ena učenka pa obiskuje srednjo
medicinsko šolo v Ljubljani.
Ob tem pa uspešno nadalju-
jejo tečaj slovenskega jezika,
ki je prav tako razdeljen v
osnovno- in srednješolsko
skupino, poučuje pa jih nek-
danja Ptujčanka Alenka Zenu-
novič, ki se je pred leti odseli-
la v Sarajevo in se je zaradi
vojne zatekla v domovino. Pri
praktičnem učenju slovenšči-
ne jim je v precejšnjo pomoč
branje slovenskega dnevnega
časopisja. Med drugim prebi-
rajo naš Tednik, še posebej
kadar je v njem zapisano tudi
kaj o življenju iz begunskega
centra.
Tudi ob prebiranju Tednika se begunci učijo slovensko, so zapisali
pod tole fotografijo
Mladi dopisniki ^ Mladi dopiSIliki ^ Mladi doplsillkl
SREČANJE z VLADOM
KRES^^ ^
v četrtek, 9. septembra, smo
se zbrali na dvorišču minorit-
skega samostana prijatelji knjig.
Tam je namreč potekalo za-
ključno žrebanje mednarodnega
kviza Knjige gradijo mostove.
Prireditve smo se udeležili tudi
učenci videmske šole. Bilo nas
je za poln avtobus ljubiteljev
knjig in tekmovalcev.
Prireditev se je začela z žre-
banjem. Žal med izžrebanci ni
bilo niti enega našega učenca.
Vreme nam je nagajalo, a ko
smo z Vladom Kreslinom zapeli
nekaj melodij, se je pokazalo
sonce. Sprva je pevcu pomagalo
le nekaj glasov, kasneje pa smo
prebili led tudi drugi. Peli smo
tako glasno, da so se zidovi sa-
mostana tresli.
Vlada Kreslina sva prvič vi-
deli v živo. Če ga doslej nisva
oboževali, sva odslej njegovi
simpatizerki. Ob koncu nam je
podelil avtograme.
Nama se je prireditev zdela
full the best in upava, da bo ta-
kih koncertov še več. Prireditev
v Ptuju je bila uspešna. Gotovo
je bilo tako povsod, kjer so pri-
redili tak kviz. Najbolj uspešen
pa bo takrat, ko bo rešitev kviza
— razumevanje in sožitje — res
živela med vsemi narodi sveta.
Zvezdana, Minja, 8.a
OŠ Videm
STARŠI so DRŽALI
Ljudje v življenju marsikaj
obljubijo, vendar včasih obljube
ne izpolnijo. Kdor obljube ne
izpolni, mu rečemo, da je figa
mož.
Želel sem si čisto pravega ve-
likega psa. Za to željo so vedeli
tudi starši. Obljubili so mi, da
mi ga bodo kupili ob koncu šol-
skega leta. Ves nestrpen sem
pričakoval ta veliki tenutek.
Vsak dan sem si goreče želel,
da bi bilo že konec šolskega le-
ta. Dnevi so vse prepočasi mi-
nevali. V mislih sem premleval,
kako ime bi bilo primerno za
mojega pasjega prijatelja. Po
vseh preučevanjih in posvetih
sem izbral ime ARO.
Vsak večer preden sem za-
spal, sem si želel, da bi že prišel
tisti pričakovani dan. Nekega
dne, ko sem bil zaposlen z
učenjem in nalogami, pa je
prišlo tisto veselo sporočilo.
Najprej sem mislil, da me
vlečejo za nos, saj je do začetka
počitnic bil še kak mesec. Ko
sem videl, da starša mislita re-
sno, nisem vedel, kaj bi naredil
od veselja. Vzela sta me s sabo,
naj si sam izberem psička. Imel
sem težko nalogo, saj so po pe-
sjaku hodili sami lepi psički.
Naposled sem si izbral psička,
ki je bil najbolj nagajiv. Stisnil
sem ga k sebi in odšel v avto.
Zelo je pogrešal svojo pasjo
družino, vendar se je po nekaj
dneh vživel v novo okolje in se
navadil na nov dom.
Tako se mi je izpolnila velika
želja in tudi obljuba, ki so mi jo
dali starši. Moji starši so bili in
so še danes mož beseda. Nikoli
ne obljubijo, česar mi ne bi mogli
izpolniti. Matej Marin, 7.b
OŠ Olge Meglič
POLETNO SONCE
mMMmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Poletno sonce žge,
v dolini so megle,
ni vetra in dežja,
le vročina se smehlja.
Danes pa morda
z modrega neba
pogleda kak oblak
in nam zopet požene slak.
A dežja ni in ni,
le rosa jutranja se nam iskri,
kmet toži: Kaj le bo
s prelepo zemljo to?
Bo suša vzela vse,
morda pa tudi ne.
'Vse, kar o.stalo bo,
kmet s skrbjo pospravil bo.
Pa pride grozen čas,
ko pride toča v vas,
vinska trta je potrta,
le še grozdek tu in tam,
da ne bo ves trud zaman.^
Marko Žiher, 8.b
OŠ Gorišnica
NA SEJMU OBRTI
V CELJU
V torek, 14. septembra,^ smo
se učenci višje stopnje OŠ Vi-
dem odpravili na sejem obrti v
Celje. Tja smo prispeli okrog
pol desete ure. Sejem je bil zelo
velik in je nudil pestro ponud-
bo. Ogledali smo si mnoge hale.
Ker me zanima rečunalništvo,
sem se največ zadrževala v pro-
storih z razstavljenimi računal-
niki. Ogledali smo si tudi kme-
tijske stroje, prehrano, različne
aparate, nakit in mnogo druge-
ga. No, kakšen sejem pa bi bil,
če ne bi imel zabavišča, kjer se
je zadrževala skoraj vsa sejem-
ska otročad in mladina. Tudi jaz
sem v zabavišču prebila nekaj
časa. Največ otrok se je drenja-
lo pri avtomobilčkih, pa tudi
vrtiljaki niso bili nikoli prazni.
Vse se je odvijalo krasno, do-
kler ni začelo deževati, zato
smo se v Videm vrnili pre-
močeni do kože. Pa nič hudega,
saj smo končno preživeli en šol-
ski dopoldan, kajti pouk imamo
zaradi gradnje šole zmeraj po-
poldan. To je bilo prvo popol-
dne v tem šolskem letu, ki sem
ga preživela s starši.
Nina Voglar, 7. b, OŠ Videm
TEDNIK — SEPTEMBER 1993
ZA RAZVEDRILO — 17
18 — POSLOVNA SPOROČILA
23. SEPTEMBER 1993
TEDNIK
SPOŠTOVANI BRALCI!
Pri našem časopisu smo se odločili, da vam ob prijetnem branju ponudimo tudi ugodnosti pri vsakdanjih nakupih, zato smo povabili k sodelovanju najrazličnejše
proizvajalce in trgovce, da so se vključili v akcijo TEDNIKOVA DRUŽINSKA POPUSTNA KARTICA. Z njo boste deležni popusta pri različnih nakupih in storitvah.
Lastniki naše kartice bodo imeli popust pri tistih naših poslovnih partnerjih, kijih objavljamo na tej strani.
Kartica velja eno leto in jo lahko uporabljata dva družinska člana. Nabavite jih lahko na sedežu našega zavoda ali pri akviziterjih, naročite pa jih lahko tudi pri
sodelujočih podjetjih ali po telefonu 776-207.
To akcijo smo si zamislili za vsestransko pomoč potrošnikom in proizvajalcem oziroma trgovcem glede informiranja in cenovnih ugodnosti
Cena kartice je pravzaprav simbolična glede na možnosti, kijih nudi.
To je eden od naših prispevkov zvestim bralcem, ki nam že 45 let stojijo ob strani.	Glavni urednik_direktor: Franc LAČEN
TEDMIK ^ SEPTEMBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 19
Blagoslovili prvi dom slovensite Karilas
Dosedanja lastnica doma za ostarele ženske v Aškerčevi ulici v Ptuju Marija Vaupotič
— o domu smo v Tedniku že nekajkrat pisali — je septembra lani zgradbo podarila
škofijski Karitas iz Maribora. Ta je kmalu poskrbela za prenovitev in delno razširitev
prostorov, tako da labko dom sprejme 12 varovank (trenutno jih domuje 9).
Ob tako urejenem domu so se
v torek, 14. septembra, zbrali
številni domačini in gostje iz
Maribora in Ljubljane na slove-
snosti ob blagoslovitvi zgradbe,
ki so jo poimenovali Marijin
dom. Zbranim je zaželel dobro-
došlico domači župnik Janez
Kmetec iz župnije svetega Juri-
ja. V imenu slovenske Karitas
jih je pozdravil tajnik Imre Jere-
bic in se toplo zahvalil vsem, ki
so kakorkoli pripomogli k od-
prtju prvega doma Karitas za
ženske v Sloveniji.
O začetkih in zgodovini doma
je nato govoril direktor mari-
borske Karitas Branko Maček.
Med drugim je povedal, da so
prenovitvena dela veljala blizu
3 milijone tolarjev, za pomoč so
hvaležni tudi vernikom iz Av-
strije, ki so prispevali skoraj po-
lovico sredstev. Sicer pa se se-
daj dom vzdržuje iz svojih fi-
nančnih sredstev, saj so vse va-
rovanke oskrbljene s svojimi
pokojninami.
Vodstvo doma so še naprej
zaupali Mariji Vaupotič, ki je na
slovesnosti obujala spomine na
začetke humanega dela pred 12
leti, zbrane pa je iskreno prosi-
la, naj na vsakem koraku poma-
gajo drug drugemu.
Marijin dom je blagoslovil
predsednik slovenske Karitas
mariborski škof dr. Franc;
Kratnberger in ob tem spomnil
na bližnje krščanske praznike.
-OM
Prenovljen Marijin dom v Ptuju med torkovo slovesnostjo. Foto: M. Ozmec
Cene ne dosegajo stroškov
Slovenske bolnišnice so v prvem polletju letos v večini poslovale z izgubo. Ptujska jo je
izkazala v višini štirih milijonov tolarjev. Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja
splošne bolnišnice dr. Lojze Arko, so bilanco sestavili na osnovi opravljenega dela, ne
pa na osnovi priznanih stroškov.
V primerjavi z drugimi bolnišnicami, ki so prav
tako poslovale z izgubo, so poslovali boljše. Lani so
v enakem obdobju imeli 22 milijonov tolarjev izgu-
be. Izkazana izguba je posledica prenizkih cen, pre-
malo ovrednotenega dela, materialni stroški so rasli
hitreje, kot se je povečeval denar zanje. V prvem
polletju letos je imela ptujska bolnišnica 37.129
bolniško oskrbnih dni, v specialističnih ambulantah
in laboratoriju pa 26.050. Lani v enakem obdobju je
bilo bolniškooskrbnih dni 38.395, obiskov v specia-
lističnih ambulantah pa 17.739. V teh rezultatih se
že kažejo prizadevanja bolnišnice, da zmanjša bol-
niškooskrbne dni in da poskuša čim več dela
opraviti v specialističnih ambulantah.
V ptujski bolnišnici se zelo trudijo, da bi pa-
cientom ponudili najboljše. Kupujejo sodobno
opremo in urejajo prostore. Za potrebe otroškega
oddelka so s svojim denarjem in kreditom obno-
vili nekdanji porodni oddelek, kmalu pa bodo
uredili tudi funkcionalne prostore dialize. Prido-
bili bodo nekaj dodatnih prostorov, ki so nujni,
saj se število dializnih bolnikov povečuje. Trenut-
no jih je 31, v kratkem pa se bo število povečalo
še za iri.
Obeta se dober vinski letnik
Kljub težavam v vinarstvu so v
podjetju Vinogradništvo, vinar-
stvo in sadjarstvo Jeruzalem Or-
mož stare dolgove poravnali in
plačali 80 odstotkov lanskega pri-
delka grozdja, ostalo pa bodo vi-
nogradniki prejeli v dveh obrokih
— 1. oktobra in 1. novembra.
Tak.šen način plačevanja, da prej-
me vinogradnik plačilo za prodano
grozdje takrat, ko je vino iz kleti
prodano, je uveljavljen v vseh vi-
nogradniško razvitih državah.
Cena, ki je bila uresničena pri pro-
daji vina minulega letnika, je osnova
za letošnjo akontacijo. Izhodiščna
cena za laški rizling, šipon, ranino,
kemer, rizvanec in mešane sorte je
pri sladkorni stopnji 15,1 odstotka
62 tolarjev za kilogram. Za vsako
stopnjo več ali manj bodo prištevali
ali pa odštevali po tri tolarje, s tem
da se pri stopnji 17,1 odstotek zviša
cena na 72 tolarejv. Če pa bodo pri
omenjenih sortah namerili med 20,1
in 21 odstotki sladkorja, pa bo veljal
kilogram grozdja 89 tolarjev.
Pri sortah beli burgundec, char-
donnay in zeleni silvanec bodo ob
sladkorni stopnji 15,1 odstotka vi-
nogradniki dobili 77 tolarjev za
kilogram, pri sladkorni stopnji 21
odstotkov pa 103 tolarje.
V najvi.šjem kakovostnem razre-
du, sem sodijo sorte renski rizling,
sauvignon, rulandec, traminec,
muškat otonel in rumeni moškat,
bodo ob sladkorni stopnji 15,1 od-
stotek prejeli za kilogram 77, ob
sladkorni stopnji 21 odstokov pa
133 tolarjev. Vida Topolovec
Protestni shod kljub prepovedi
Kljub negativni odložbi, torej brez uradnega dovoljenja, je minuli petek po ptujskih
ulicah in v bivših vojaških skladiščih na Potrčevi cesti v Ptuju potekal protestni shod s
festivalom mladih iz Komune interesnih dejavnosti in drugih, ki so s podpisom peticije
podprli njihova prizadevanja za pridobitev prepotrebnih društvenih prostorov.
Zagotovo ga ni Ptujčana (sploh pa ne očeta in ma-
tere najstnika), ki mladim ne bi privoščil ustreznega
prostora za zbiranje in zabavo. To pomanjkljivost bi
morali čimprej odpraviti, saj so navsezadnje del nas.
Ta dan je bila policijska služba v Ptuju okre-
pljena, kajti kot smo izvedeli, so imeli nalogo
preprečiti zaporo katerekoli od prometnih ulic,
ker so organizatorji napovedali zaporo Osojniko-
ve (glavne) ceste in za to niso pridobili ustreznih
dovoljenj. Ker je protestni shod po ptujskih uli-
cah in festival z nastopom okoli 20 rockovskih
skupin v bivših vojaških skladiščih kljub vsemu
bil, je policija ukrepala. Takole so nam povedali:
Ker sta bila kršena Zakon o javnih shodih in Za-
kon o hrupu v naravnem in bivalnem prostoru, so
zoper organizatorje shoda podali predlog sodniku
za prekrške, posebno poročilo pa so tudi mini-
strstvu za promet in zveze ter občinskim inšpek-
cijskim organom.	-OM
Mednaroilna udeležba, številna strokovna srečanja in posvetovanja
Prihodnji četrtek bodo v Mariboru odprli mednarodni sejem gostinstva in turizma
Gost-Tur, ki bo trajal do 4. oktobra. Na sejmu bo sodelovalo več kot 200 razstavljalcev
iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Madžarske. Poudarek bo na ponudbi
za costinstvo in turizem.
Predstavilo se bo devet slo-
venskih regij, nekatere turi-
stične agencije, obiskovalci pa
si bodo lahko ogledali tudi do-
polnilno turistično ponudbo,
gostinsko opremo ir^drugo, kar
sodi v gostinstvo in turizem.
Sejem Gost-Tur bodo spremlja-
le številne strokovne in druge
prireditve. Na okroglih mizah
bodo govorili o bodočnosti turi-
stične društvene dejavnosti, ure-
sničevanju programa leta turiz-
ma, kakovosti in podjetništvu v
turizmu. Generalni sponzor
mednarodnega sejma gostinstva
in turizma je Gostinsko-turi-
stično podjetje Pohorje iz Mari-
bora, pokroviteljstvo pa je v so-
delovanju s Turistično zvezo
Slovenije prevzela Gospodarska
zbornica Slovenije. V času sej-
ma bo tudi jubilejni 40. gostin-
sko-turistični zbor in generalna
skupščina turistične skupnosti
Niirnberg—Phyrn—Adria. Se-
jem Gost-tur bo odprl predsed-
nik Milan Kučan.
Predstavitev Ptuja na sejmu
bo skromna. Peter Vesenjak pra-
vi, da so pri vseh letošnjih pred-
stavitvah skromnejši, skladno
pač z letošnjimi usmeritvami na
področju razvoja turizma v
občini. Po odmevni promocijski
akciji v prejšnjem letu so le-
tošnje aktivnosti v glavnem na
ponudbeni strani. Gre za to, da
izboljšamo gostinsko in turistič-
no ponudbo na vseh področjih,
te dejavnosti pa se dogajajo
znotraj Ptuja, ne pa na sejmih.
Ptuj bo imel na Gost-turu stoj-
nico. Veliko bolj odmevne bodo
predstavitve nekaterih turistič-
nih društev.	mg
RODILE SO — ČESTITA- maja 5, Ptuj — Vivijo; Irena
MO: Mateja Balta, Ul. 25. Bešvir, Trgovišče 18, Vel. Ne-
Kulturni krlžemkražem
PTUJ * Ljudska in študijska knjižnica odpira danes ob 18.
uri v prostorih minoritskega samostana razstavo LITTERA
SCRIPTA MANET — Napisa črka ostane ob 20()-letnici
knjižničarstva in tiskarstva v Ptuju.
PTUJ ^ V petek, 24. septeinbra, bo ob 20. uri v baročni
dvorani minoritskega samostana koncert. Milko Bizjak
(čembalo) in Igor Grasselli (violina) bosta predstavila dela
skladateljev iz rokopisne glasbene zbirke, ki jo hrani ptujska
knjižnica. Vstopnice po 500 tolarjev lahko kupite v Ticu in v
knjižnici.
LJUBLJANA * V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
bo jutri ob 20. uri koncert pod patronatom Slovenske funda-
cije, neprofitnega, nestrankarskega in nevladnega združenja,
ki želi pomagati ljudem v stiski. Nastopili bodo Ljubljanski
madrigalisti z dirigentom Matjažem Ščekom in Slovenska
filharmonija z dirigentom Markom Letonjem in solistko Ano
Pusar Jerič.
PTUJ * Jutri ob 12. uri bodo v Mestni hiši odprli razstavo
olj in akvarelov Petra Vurcerja.
PTUJ * V ponedeljek, 27. septembra, ob 16. uri se na gradu
v organizaciji muzeja prične tečaj za vodnike po muzejskih
zbirkah in mestu. Tečaj ni namenjen le tistim, ki bodo potem
to delo tudi opravljali, ampak vsem, ki jih zanima kulturna
dediščina mesta, v katerem živijo.
LJUBLJANA * Do sobote, 25. septembra, je še čas za vpis
v Gledališko in lutkovno šolo GILS KODUM pri Zvezi kul-
turnih organizacoij Slovenije. Šola se bo začela 8. oktobra.
PTUJ * V torek, 5. oktobra, bo v telovadnici Osnovne šole
Mladika vpis v tečaj JOGE z uvodnim predavanjem. Tečaj
bo od 17.45 do 19.45 ure.
SLOVENSKA BISTRICA * Občina, Knjižnica dr. Josipa
Vošnjaka in Zveza kulturnih organizacij bodo jutri, 24. sep-
tembra, ob 19. uri v prostorih knjižnične čitalnice predstavi-
le knjigo Ignaca Kamenika JUTRO NOVEGA DNE.
ORMOŽ * Kulturnoalternativni center Ormož pripravlja v
prihodnjih dneh v grajski kleti ormoškega gradu (Unter-
hund) tele prireditve in koncerte: v soboto, 25. septembra,
ob 22. uri bo večer SKA glasbe; v sredo, 29. septembra, ob
21. uri bo koncert skupine GLUE iz Škotske, kot predskupi-
na pa nastopa V OKOVIH iz Maribora; v soboto, 2. okto-
bra, bo tematski večer ročk glasbe po izboru ptujskih ben-
dov; v petek, 8. oktobra, napovedujejo koncert skupine
HOLIY JOE'S iz Londona (angleški novi rok).
ŠTATENBERG * V naslednjih štirinajstih dneh bo v viteški
dvorani dvorca na ogled razstava likovnih del enaindvajsetih
udeležencev druge štatenberške likovne kolonije.
delja — dečka; Biserka Žuran,
Sodnice 4, Ptuj — dečka; Ja-
sna Žerak, Nova vas pri Ptuju
—	Tamaro; Valerija Ambrož,
Kungota 54, Kidričevo — Ja-
na; Marija Prelog, ZagojiČi
22, Gorišnica — deklico; Met-
ka Šegula, Gorišnica 10 —
deklico; Silvestra Peternik,
Trstenjakova 7, Ptuj — Niko;
Suzana Mihaljevič, Franko-
vičeva 7, Ptuj — Jana; Marti-
na Novak, Borovci 35, Dorna
va — deklico; Dragica Kokol,
Zabovci 72, Markovci — An
jo; Nevenka Škrjanec, Ivan
jkovci 2 — Sebastjana; Mat*
ja Fric, Gorišnica 73 — dekli-
co; Tanja Šprah, Hiš ^>8
Trnovska vas — Anjo.
POROKE — PTUJ: Slav
ko Posilovič, Hromeč 61. n.
Milica Krklec, Rogatec '
Stanko Frčeč, Apače
Jožica Polajžer, hi
Matjaž Štruklec, Sesu
in Marja Korpar, Oslušcvci
15; Miran Črnko, Janežovski
Vrh 47, in Marjanca Lazar,
Žabjak 30/a, Ptuj; Silvo Erja-
vec, Maistrova ul. 42, Ptuj, in
Maja Stres, Ul. A. Hlupiča 3
Ptuj.
UMRLI SO: Marija T
zinšek, Markovci 28, ''
—	t 13. septembra 1993; Zv^
nimir Vorsic, Vičava 44, Ptuj,
1907 — t 13. septembra
1993; Amalija Lamberger, Mi
hovce 36, ^r^ 1918 — t 16.
septembra 1993; Kari Merč-
nik, Drvanja 20, ^f^ 1910 — t
17. septembra 1993.
PEŠEC HUDO
POŠKODOVAN
Prejšnjo nedeljo nekaj po 22.
uri je v Moškanjcih hodil ob
magistralni cesti^in ob sebi poti-
skal kolo Ivan Škripec iz Moš-
kanjcev. Iz neznanega vzroka je
padel po cestišču v trenutku, ko
je mimo pripeljal osebni avto I.
M. iz Ljutomera. Z avtom naj bi
bila povozila kolo, ki je ležalo
na cesti ob pešcu, njega samega
pa najine bi zadela. Kljub temu
je bil Škripec hudo poškodovan.
Zaradi tega je UNZ Maribor za-
prosila ljudi, ki so pomagali po-
nesrečencu, in tudi vse druge,
ki so morda videli nezgodo, da
se jim zglasijo in pomagajo raz-
jasniti primer.
Z MOPEDOM
V TOVORNJAK
V torek, 14. septembra, popol-
dne je Srečko Koprivnik iz Re-
snika, občina Slovenske Konjice,
vozil tovornjak po lokalni cesti
skozi naselje Zlakovo, KS Polj-
čane. V križišču enakovrednih
cest je zavil desno v trenutku, ko
je v križišče pripeljal voznik ko-,
lesa z motorjem Pavel Naglič iz
Zlakove. Kljub zaviranju je Na-
glič trčil v tovornjak, padel po ce-
stišču in se hudo ranil.
OSEBNI AVTO TRČIL
V TOVORNJAK
Po regionalni cesto od Hajdi-
ne proti Lancovi vasi je v petek,
17. septembra, ob 4.40 vozil to-
vornjak Rado Gojčič od Marjete
na Dravskem polju. Pred nasel-
jem Draženci je tovornjak usta-
vil in pričel vzvratno obračati.
Tedaj je za njim pripeljal osebni
avto, za krmilom je bil Peter
Vukovič iz Hrvaške. Čeprav je
zaviral in se umikal, je trčil v
tovornjak. Pri tem seje hudo ra-
nila njegova sopotnica Ana
Hrman, državljanka Hrvaške.
Z MOPEDOM NA
BANKINO IN PADEL
V petek, 17. septembra, ob
19.45 se je po lokalni cesti od
Podlehnika proti Kozmincem
peljal na kolesu z motorjem An-
ton Serdinšek z Rodnega Vrha.
V Stanošini je pri hiši št. 6 za-
peljal na desno na neutrjeno
bankino, kjer je padel in se hu-
do ranil.
PREDRZNEŽU JE
SPODLETELO
V prvi polovici julija letos
smo poročali, da je neznanec
obiskal domačijo Zdenka K. v
Savinskem, KS Makole, seveda
v času, ko ni bilo nikogar doma,
prebrskal prostore in odnesel
večji znesek deviz in tolarjev,
povrh pa z dvorišča odpeljal še
osebni avto in tako lastnika
oškodoval za več kot 3 milijone
tolarjev. Domnevni storilec,
33—letni Drago E., sicer že sta-
ri znanec policije, je računal na
naivnost oškodovanca, zato mu
je poskušal ukradeni avto pro-
dati nazaj. Pred kratkim je nam-
reč prišel k oškodovancu in mu
za 7.000 DEM ponujal informa-
cijo o ukradenem avtomobilu.
Zdravko K. ni nasedel, zato je o
tem obvestil policiste in ti so
potem pri Dragu E. res našli
ukradeni avto. Policisti so avto
zasegli, osumljenca pa predali
preiskovalnemu sodniku. Prav
gotovo se bo s kazensko ovadbo
suma velike tatvine znašel pred
sodiščem.
PRIJELI OSUMLJENCE
POŽIGOV
Kriminalisti UNZ Maribor so
prejšnji teden privedli pred prei-
skovalnega sodnika tri moške,
vse tri z območja KS Velika Ne-
delja, občina Ormož, ki jih ute-
meljeno sumijo požigov. To so
bili: Franc Z. iz Šenešcev ter Jo-
žef K. in Roman P., oba iz Vičan-
ccv. Vsi trije so osumljeni, da so
na ormoškem območju od junija
do konca avgusta letos z ognjem
uničili več predvsem manjših go-
spodarskih poslopij. O nekaterih
požarih smo v Tedniku poročali.
Preiskovalni sodnik bo v postop-
ku prav gotovo ugotovil krivdo
posameznikov, in sicer kdo je
ogenj podtaknil, kdo je nagovar-
jal in kdo pomagal.	F. F.