Spremembe brez sprememb
Ob ocenjevanju dosežkov na raznoterih področjih često slišimo: predpisi niso ustrezni in zato ni moč dosegati boljših rezultatov. Kar spomnimo se, kako so približno takšne besede pred časom veljale zu-nanjetrgovinskim predpisom, češ da favorizirajo izvoznike, vsern tistim, ki tudi pripomorejo k izvozu posredno z vgrajenimi sestavnimi deli ali storitvami pa ne zagotavljajo deviz in možnosti uvoza. Posle-dica je bila sprememba zakona o ekonomskih odno-sih s tujino — in kaj se je zgodilo: predpisi spet niso ustrezni, izvoz je celo manjši kot lani, uvoznih pravic je veliko, a spet ni deviz za plačilo v tujini kuplje-nega blaga. Bo za ugodnejše rezultate spet treba menjati predpise?
Ali drug primer s področja upravljanja s cestami. Se še spomnite, kako smo pred leti v naši republiki skrb za večino cest zaupali občinskim interesnim skupnostim za ceste in lokalnim cestnim podjetjem z namenom, da bodo ceste bolje vzdrževane in da bomo hitreje prišli do novogradenj. A zgodilo se je ravno obratno: naše ceste so v tako kritičnem stanju, da jih bo ob sedanjem načinu gospodarjenja in zbi-ranja sredstev zanje nemogoče rešiti pred propa-dom. In rešitev: sprememba predpisov tako, da naj bi za večino cest spet skrbela republiška skupnost za ceste.
Tretji primer: davčna politika. Ničkolikokrat so bile že izrečene besede, da naša davčna politika ni ustrezna, ker znajo nekateri spretno iskati luknje v zakonih in so si nagrabili ogromno bogastvo, zanj pa niso plačali ustreznih davkov. Tudi tu nekateri reši-tev vidijo v spremembi predpisov, kot da bi ti sami po sebi prinesli spremembe, ob tem pa pozabljajo na številne pasti, ki jih vscfka sprememba prinese, kajti tisti, ki so že doslej obšli plačevanje davkov, bodo tudi v prihodnje — seveda, če ne bo izvrševanje predpisov drugačno kot doslej — našli luknje v za-konih in še naprej neupravičeno bogateli. Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da imajo davki pri nas vse premalo namen — naj mi bo dovoljeno to tako imenovati — socialne korekcije, pač pa je osnovni moto polnjenje proračunskih blagajn.
Seveda je najlažje krivca za vse težave poiskati v predpisih, kajti, vsaj tako se zdi, zanje nihče ne od-govarja. Sprejeti so bili v široki demokratični razpravi v delegatski bazi, potem pa naj kdo ugotovi krivca za vse slabosti. Lažje bi bilo seveda pokazati na krivce za neizpolnjevanje sprejetih predpisov, toda tu se običajno najdejo izgovori, češ da je šlo za »koristno poneverbo« v interesu višjih interesov, pa smo spet na začetku. Ob tem pa je morda še najbolj zaskrblju-joče, da nikakor ne spremenimo tistih predpisov, ki so po vsesplošni sodbi res neprimerni. » Vsako četrt-letje moramo izračunati več kot štiristo podatkov ob četrtletni bilanci, pa od njih nič nimamo. Samo še pri nas imamo četrtletne bilance, kajti to je čisti nesmi-sel in tratenjedenarja in časa,« mi je pred kratkim ra-zlagal eden uspešnih šišenskih gospodarstvenikov. Pa mislite, da bomo spremenili tudi te predpise?