Narašča število novih drog Trst bo razpolagal z novim ljudskim vrtom Tudi v Trstu in Gorici včeraj drugi dan državnega izpita Primorski Št. 144(20.772) leto LXIX. Bersani, Renzi in vsi proti vsem SandorTence Primarne volitve odprte vsem volivcem; ne, volitve le za člane; zmagovalec naj vodi stranko oziroma bi bilo boljše, ko bi kandidiral za predsednika vlade. In kaj če bi zmagovalec notranjih volitev kandidiral za obe funkciji? Nekaj dni po zmagi na upravnih volitvah so v Demokratski stranki znova priča »soočenju«, ki zanima le peščico ljudi. Na prizorišču se vrstijo poraženci (Pier Luigi Bersa-ni) in morebitni bodoči zmagovalci (Matteo Renzi), da ne govorimo o Massimu D'Alemi in Walterju Veltroniju, za katerega nikoli ne veš, če sodita med poražence ali zmagovalce. Najbrž sta eno in drugo, gotovo pa sta vedno tam. Upravne volitve so dokazale, da je DS edina, ki je homogeno zasidrana po vsej Italiji in ki ima sposobne ter verodostojne lokalne upravitelje. Nima pa močnega državnega vodilnega kadra, kot dokazujejo njegove neverjetne napake v obdobju od februarskih volitev do ponovne izvolitve Giorgia Napolitana za predsednika republike. V drugih državah se politični poraženci v glavnem umaknejo s politične scene, v Italiji se po krajšem zatišju spet pojavijo in »učijo« druge, kaj je treba vsega početi in narediti. Takšen je primer Bersanija, ki sicer velja za resnega politika, sedaj pa hoče za vsako ceno preprečiti vzpon Renzija na vrh stranke, jutri morda tudi na vrh vlade. Izidi upravnih volitev govorijo o tem, da so demokrati kolikor toliko enotni na občinski, pokrajinski in deželni ravni, ne pa v Rimu. V lokalnih upravah štejejo priljubljenost med ljudmi, sposobnosti in posluh za teritorij, na državni ravni pa prevladujejo osebne ambicije in zlasti pripadnosti notranjim frakcijam. »Nekdanja Krščanska demokracije je imela struje. Mi nimamo niti teh, imamo samo veliko zmedo,« je pred dnevi cinično, a realistično stanje v stranki opisal D'Alema, včeraj Bersanijev, danes Renzijev pristaš. Dogajanja med demokrati predstavljajo šolski primer, kako so člani in volivci pametnejši od svojih državnih voditeljev. Dogaja se paradoks, da imamo med članstvom eno stranko, v Rimu pa bivše demokristjane in bivše komuniste, po novem pa še pristaše in prijatelje tega in onega voditelja. Skratka velika zmeda ter ena in ista klavrna zgodba. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 21. JUNIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , london - Napoved predsednika ameriške centralne banke prestrašila vlagatelje Bernanke in Kitajska pahnila borze v rdeče Alarmni zvonec tudi podatki o zastoju kitajskega gospodarstva 25. junij Slovensko odlikovanje Glasbeni matici LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor bo v torek, 25. junija ob priložnosti slovenskega državnega praznika podelil najvišja odlikovanja Republike Slovenije. Zlati red za zasluge bo prejela mednarodno uspešna smučarka Tina Maze. Pahor bo z Redom za zasluge odlikoval Glasbeno matico iz Furlanije-Julijske krajine za njeno delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Z enako utemeljitvijo za delovanje v korist Slovencev v Avstriji bo predsednik republike odlikoval tudi zvezno gimnazijo in zvezno realno gimnazijo v Celovcu. Med ustanovami v Sloveniji si je Red za zasluge prislužilo Planinsko društvo Ljubljana Matica. Pahor bo odlikoval tudi Mileta in Nevo Trampuš za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti. Na 3. strani fjk - Črna kronika kultura - Poziv SKGZ »Kupujte knjige v Tržaški knjigarni« TRST - Predsednik Slovensko kulturne-gospodarske zveze Rudi Pavšič poziva ljudi, naj težak položaj Tržaške knjigarne pomagajo premagati z nakupom knjig. »Tržaški knjigarni bi veliko pomagali že s solidarnostnim nakupom knjig. Poziv velja tudi vsem tistim, ki si prizadevajo za obstoj in razvoj edine slovenske knjigarne v mestu,« meni Pavšič. Negotova usoda Tržaške knjigarne skrbi tudi slovensko kulturno ministrstvo. Na 4. strani LONDON - Napoved predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Bena Bernankeja, da se bo program odkupovanja obveznic in vrednostnih papirjev lahko končal že sredi leta 2014, je pretresla vlagatelje. Drugi dejavnik, ki je včeraj svetovne borze pahnil v rdeče, so informacije o stagnaciji gospodarskega razvoja na Kitajskem. Na vrednosti izgubljajo tudi žlahtne kovine, cena zlata pa je včeraj že padla na skoraj najnižjo vrednost v zadnjih treh letih. Na borzi v Londonu se je cena 31,1-gram-ske unče zlata znižala na 1287,91 dolarja, kar je blizu vrednosti zlata iz septembra 2010, poroča francoska tiskovna agencija AFF. Rekordno visoko vrednost je sicer zlato doseglo avgusta 2011, ko se je zaradi velike negotovosti na finančnih trgih zaradi krize v evrskem območju povzpelo na vrednost 1888 dolarjev. Na 11. strani Mleko s toksini in kancerogenimi snovmi Na 3. strani Na rajonskem svetu o vrtcu v Bazovici Na 5. strani Davek Tares v Gorici ne prinaša podražitev Na 12. strani Po zasledovanju tatova čez mejo Na 12. strani Loris Mania še dve leti v odbojkarski A1 -ligi Na 16. strani Smrtni nesreči v Trstu in Gradišču ob Soči k^M'H'UlliUM. Aerodrom Ljubljana A STAR ALLIANCE MEMBER v¿>~ 9771124666007 2 Četrtek, 20. junija 2013 ALPE-JADRAN / evropska unija - Slovenski minister Čufer s komisarjem Almunio O pospešitvi prenosa terjatev na slabo banko BRUSELJ/LUXEMBOURG -Slovenski finančni minister Uroš Čufer se je včeraj v Bruslju z evropskim komisarjem za konkurenco Joa-quinom Almunio pogovarjal o tem, kako pospešiti prenos slabih terjatev na slabo banko. Prvi sveženj, ki se bo izvedel pod tržnimi pogoji, je mogoče prenesti do konca junija, za preostalo pa bo treba počakati na zeleno luč Bruslja, je pojasnil minister. »Pogovarjali smo se o tem, kako je mogoče zadeve pospešiti in kako priti čim prej do skupne rešitve, kako čim prej prenesti slabe terjatve na slabo banko,« je povedal minister po pogovoru z Almunio. O podrobnostih ni želel govoriti. Ponovil je le, da je prvi sveženj terjatev definitivno mogoče prenesti do konca prihodnjega tedna, za naprej pa je treba najti skupno rešitev z Evropsko komisijo. »Določen del terjatev, ki gredo pod tržnimi pogoji in v okviru kapitalskih ustreznosti bank, lahko prenesemo do konca junija, za ostalo pa je treba dobiti dovoljenje komisije,« je še pojasnil minister. Pred tem želi komisija izid pregleda kakovosti aktive slovenskih bank in stresnih testov. Mnenja Bruslja o tem, ali je prenos preostalih terjatev skladen z evropskimi pravili državnih pomoči, tako ne bo do konca prihodnjega tedna, je še povedal Čufer.Minister je ob tem potrdil doslej neuradne informacije, da se pregled stanja slovenskih bank že izvaja in da del tega pregleda opravlja revizijsko-svetovalna družba Deloitte. Tuji novinarji pa so slovenskega ministra včeraj v Luksemburgu vprašali, kako ocenjuje vpliv sredine napovedi ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) na možnosti Slovenije za financiranje na trgih.Pred- sednik Feda Ben Bernanke je namreč napovedal, da bi lahko že letos zmanjšal program odkupovanja obveznic in vrednostnih papirjev, končal pa bi ga lahko že sredi leta 2014. Napoved je močno vznemirila evropske trge in znižala cene zlata. »Odločitev Feda nekoliko zapleta stvari za vsakogar ... A po mojem razumevanju se bodo v prihodnjih tednih in mesecih stvari umirile, kot običajno,« je odgovoril Čufer. Minister se je z Almunio sestal včeraj dopoldne v Bruslju, nato pa je odpotoval na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra v Luksemburgu. V Bruslju o temah pogovorov ne želijo govoriti, tudi minister ni želel razkriti podrobnosti, a verjetno sta se dotaknila več aktualnih primerov državnih pomoči v Sloveniji, kot so NLB, NKMB, Cimos, Elan in Adria. Joaquin Almunia ansa Uroš Čufer arhiv gledališče ulysses - Brioni Letos ena premiera in nekaj repriz uspešnih predstav PULJ - Gledališče Ulysses bo novo, 13. sezono na Brionih 6. julija uvedlo s koncertom Salsa Filharmonice v izvedbi Zagrebške filharmonije. Sezona prinaša zgolj eno premiero, in sicer dramo Shakespeare v Kremlju avtorja Iva Štivičica v režiji Lenke Udovički, ki bo na sporedu 2. avgusta. Gre za koprodukcijo gledališča Ulysses, ki sta ga ustanovila Borislav Vujčic in Rade Šerbedžija, ter Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Režiserka Lenka Udovički, Šerbedžijeva soproga in umetniška vodja gledališča, v predstavi obravnava poslednje dneve Stalinove vladavine. Drama govori o hrepenenju po oblasti in potrebi po poniževanju drugih v enem od svetovnih središčih politične moči. V sklopu letošnje poletne sezone bodo še uprizorili eno od festivalskih uspešnic, Shakespearovega Kralja Leara, ki ga je tudi reži-rala Udovičkijeva, glavno vlogo britanskega kralja pa zaseda njen soprog. Znova bodo igrali tudi Odiseja Gorana Stefanovskega v režiji Aleksandra Popovskega, pri kateri kot koproducent sodeluje Slovensko narodno gledališče Maribor. Na sporedu bo še repriza predstave Pokojnik Branislava Nušica, sezono pa bo 25. avgusta sklenil Brechtov Ustavljivi vzpon Arturja Uija, obe predstavi v režiji Lenke slovenija - Raziskava Politbarometer Podpora vladi od zadnjega merjenja precej narasla LJUBLJANA - Vlado Alenke Bratušek po zadnji raziskavi Politbarometer podpira 40 odstotkov vprašanih, 42 odstotkov pa je ne podpira. Po pisanju spletnega Dela, gre za veliko spremembo, saj je vlada pridobila na podpori za dvakrat in več glede na deleže podpor, ki sta jih bili deležni vlada Boruta Pahorja v zaključnem obdobju in vlada Janeza Janše v enoletnem mandatu. V zadnji meritvi se je podpora vladi povzpela s 16 odstotkov na 40 odstotkov, nepodpora pa je padla s 77 odstotkov na 42 odstotkov. Sicer pa med strankami še vedno vodi SD, ki jo podpira 15 odstotkov vprašanih, z 11 odstotki ji sledi SDS, stranko PS pa podpira šest odstotkov vprašanih. Na četrtem mestu je Desus (4 odstotki), na petem DL (3 odstotki), sledita SLS in NSi (obe 2 odstotka). Obenem več kot polovica vprašanih (54 odstotkov) nakazuje možnost podpore stranki, ki bi nastala iz vstajniškega gibanja in se pojavila z jasno opredelitvijo za solidarno družbo in socialno državo. Podpora vstajniškemu gibanju je po podatkih raziskave si- cer v primerjavi z januarjem, ko jo je podpiralo 76 odstotkov, nekoliko upadla. To pa kaže na prevladujoče nezaupanje v tradicionalne, v parlament vključene politične stranke, zavzemanje za globoke strukturne reforme in pristen odnos do vstajniškega gibanja, ugotavljajo v raziskavi, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja. . V raziskavi so sodelujoče vprašali tudi, ali odobravajo odločitev sodišča v primeru Patria. Pritrdilno je odgovorilo 65 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 20 odstotkov odločitve sodišče ne odobrava. Med nepodporniki odločitve sodišča so predvsem desno opredeljeni in preferenti NSi in SDS. Vprašani tudi podpirajo referendumske spremembe in vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, med tem ko ustanovitev državnega holdinga, slabe banke in odprodaje državnega premoženja, vprašani večinsko ne podpirajo. Tokratni Politbarometer je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij izvedel med 10. in 12. junijem, v njej je sodelovala 801 oseba. Jutri Poletna vinska razvajanja v stari Ljubljani LJUBLJANA - V slovenski prstol-nici bo jutri zaživela letošnja sezona Ljubljanske vinske poti, ki bo potekala pod naslovom Poletna vinska razvajanja. Med 12. in 21. uro se bo mogoče sprehoditi med več kot 90 stojnicami z vinsko-ku-linarično ponudbo, med 12. in 15. uro pa bo v atriju Mestne hiše moč poizkusiti in kupiti peneča vina in penine dvanajstih slovenskih vinarjev. Letos so pripravili tudi zanimivo novost - obuditev tekme čolnarjev na Ljubljanici. Iz Valvasorjevega berila je namreč moč razbrati, da je ljubljanski mestni svet že leta 1092 razpisal tri nagrade za čolnarje: sod vipavca, kot glavno nagrado ter sukno in par nogavic. Ker vino vipavec prihaja iz Vipavske doline in ker od tam prihaja tudi največje število udeležencev, bo celotna otvoritev prireditve obarvana vipavsko. Ljubljanske vinske poti z nazivom Vinsko-kulinarični sprehod pa bo letos na sporedu tudi med Eurobasketom 2013, ki bo potekal med 14. In 21. septembrom. Cene za prevoz z žičnico na Višarje in druga planinska središča nespremenjene TRBIŽ - Prevoz s kabinsko žičnico na Višarje bo v letošnji poletni sezoni stal toliko kot lani. Nižje pa bodo tudi družinske, skupinske, mladinske in »senior« vozovnice, medtem ko je prevoz za otroke do 8 let brezplačen. Prav tako oso nespremenjene cene žičniških prevozov v ostalih planinskih središčih, kjer naprave upravlja Promo-tur. Družine bodo imele popust pri nakupu povratnih vozovnic, za organizirane skupine (najmanj 15 potnikov, na Višarjah 25) pa bo cena enaka družinski. Na razpolago je tudi tako imenovana FVG Card, ki velja lahko 48 (15 evrov) ali 72 ur (20 evrov) oziroma en teden (29 evrov). Imetniki imajo razne popuste, brezplačen je prevoz z žičnico v vseh polih FJK, pa tudi ogled nekaterih muzejev, spomenikov in zgodovinskih nahajališč je brezplačen. Omogoča tudi vodene izlete v gore, najem avdio vodičev in proste vožnje s sredstvi javnega prevoza v Vidmu in Trstu. slovenski klub Jutri zvečer »gostovanje« v Pliskovici TRST - Slovenski klub bo sezono sklenil »na gostovanju«. Tržaško mestno središče, kjer običajno potekajo dogodki v njegovi režiji, bo namreč zamenjal Kras. Jutri bo v Pliskovici potekal pesniški recital Zlato je gnoj, gnoj je zlato, ki ga Slovenski klub prireja v sodelovanju s spletno skupnostjo Čibo.si (ta v Pliskovici že nekaj let prireja tečaje kmetijstva in čebelarstva). Dogodek bo potekal ob 20. uri na domačiji Jeričevi (Pliskovica 39). Pesmi, ki so jih Srečko Kosovel, Miroslav Košuta, Marko Kravos in drugi avtorji posvetili Krasu, bosta v slovenskih izvirnikih in italijanskih prevodih brala Eva Kranjac in Ilija Ota. Poskrbljeno bo tudi za glasbo (ciganski orkester Berkj) in družabnost. Več o sobotnem recitalu, ki je del večjega dogodka, na povezavi www.cibo.si slovenija - Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Narašča število novih drog Nove psihoaktivne snovi se prodajajo v obliki kapsul, tablet, tekočine, praškov ali zelišč - Uporaba kokaina in heroina v EU pada LJUBLJANA - V zadnjih letih na območju EU beležijo porast števila novih drog, vse več pa jih je tudi v Sloveniji, je na novinarski konferenci povedala Andreja Drev z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). Te droge so lahko dostopne in relativno poceni, ker pa gre za neraziskane snovi, lahko za uporabnika predstavljajo veliko tveganje, je dejala Drevova. Informacije o učinkih večinoma niso znane, pogosto pa imajo te psihoa-ktivne snovi zdravju škodljive učinke. Ker nove droge še niso prepovedane, dajejo po besedah Drevove uporabniku občutek varnosti. Te nove snovi so sicer večinoma sintetizirane na Kitajskem in v Indiji. Iz ankete IVZ o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog je razvidno, da je 1,8 odstotka mladih v Sloveniji v starosti od 15 do 24 let že kdaj uporabilo nove droge. Nove psihoaktivne snovi se prodajajo v obliki kapsul, tablet, tekočine, praškov ali zelišč. Uporabniki jih lahko dobijo v posebnih trgovinah, na spletu in pri uličnih preprodajalcih. V Sloveniji je, kot V zadnjih letih se pojavlja vse več novih drog arhiv je poudarila, trenutno devet spletnih trgovin, ki ponujajo nove psihoaktivne snovi. Mina Paš z Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škode na področju uporabe drog in alkohola, je pojasnila, da so ugotovili, da so od leta 2009 med uporabniki najbolj popular- ne nove sintetične droge. Začelo se je tega istega leta z mefadronom, ki je sicer s prepovedjo izginil. Sedaj pa ga po njenih besedah nadomeščajo nove psihoa-ktivne snovi. Kot ugotavljajo na terenu, po teh novih sintetičnih drogah v velikem številu posegajo mladi, izključeni iz šolskega si- stema. Paševa pri teh novih sintetičnih drogah vidi težavo predvsem v tem, da težko vpeljejo ukrepe za zmanjševanje škode, saj gre za neraziskane snovi. V terapevtski program DrogArta sta trenutno vključena dva uporabnika, ki sta bila sprva občasna odjemalca psi-hoaktivnih snovi, na koncu pa sta pristala na uporabi trdih drog. Pri tem je Paše-va opozorila, da je značilnost sintetičnih drog, da hitro pride do telesne tolerance teh snovi, zato potrebujejo vedno večje količine teh drog in kasneje preidejo na trde droge. Eoghan Quigley z Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami pa je pojasnil, da se je uporaba kokaina in heroina na račun novih drog v zadnjih letih zmanjšala. Leta 2012 je bilo preko evropskega sistema za zgodnje opozarjanje v Evropi zabeleženih 73, v Sloveniji pa 17 novih psihoaktivnih snovi, ki se uvrščajo med nove droge. Kot je še dodal, pa so v njihovem centru zabeležili tri milijone dnevnih uporabnikov raznih oblik konoplje. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 21. junija 2013 3 slovenija - V torek podelitve v Ljubljani Glasbeni matici red za zasluge, Tina Maze »zlata« odlikovanka LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor bo v torek ob slovenskem državnem prazniku podelil najvišja odlikovanja Republike Slovenije. Zlati red za zasluge, ki je najvišje slovensko državno priznanje, bo prejela lani najboljša smučarka na svetu Tina Maze za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem, piše v utemeljitvi odlikovanja. Pahor bo z redom za zasluge odlikoval Glasbeno matico iz Furlanije-Julij-ske krajine za njeno delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji (na sliki posnetek z letošnjega zaključnega koncerta v baziliki sv. Silvestra v Trstu). Z enako utemeljitvijo za delovanje v korist Slovencev v Avstriji bo predsednik republike odlikoval tudi zvezno gimnazijo in zvezno realno gimnazijo v Celovcu. Med ustanovami v Sloveniji si je red za zasluge prislužilo Planinsko društvo Ljubljana Matica za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120-letnici društvenega delovanja. Pahor bo odlikoval tudi Mileta in Nevo Trampuš za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine. Odlikovanja bo predsednik Pahor vročil na posebni slovesnosti v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani. natečaj - Prijave do 20. septembra V Cagliariju letos tretji festival filmov jezikovnih manjšin TRST - Snemalci dokumentarcev, kratkometražnih in dolgo-metražnih filmov pozor. Na Sardiniji, v Cagliariju, se bo letos odvijala tretja izvedba mednarodnega natečaja Babel Film Festival, ki je izključno namenjen kinematografskim produkcijam jezikovnih manjšin, v katerih potekajo pogovori med nastopajočimi in so besedila napisana v manjšinskem jeziku, narečju, žargonu, mrtvem jeziku, v znamenjih za sporazumevanje ali v kateremkoli drugem ne uradnem jeziku. Organizatorji festivala želijo z natečajem ovrednotiti in spodbujati kinematografske produkcije, ki so odraz jezikovnih manjšin in enkratnosti njihovih zgodovin, kultur ter jezikov, omogočiti soočenje in kulturno izmenjavo med skupnostmi, ki se prepoznavajo v neki jezikovni manjšini in širiti poznavanje filmskih del v manjšinskih jezikih. Festival predstavlja novost na svetovnem kinematografskem prizorišču, v katerem velike produkcije vztrajajo pri uporabi standardnih in univerzalnih jezikov, ki ne dopuščajo vseh človekovih izraznih možnosti. Manjšinski jezik živi od svoje različnosti in od bogastva, ki ga ustvarja. V svet filma, ki v preteklosti ni ovrednotil krajevnih govoric, razen v primeru, ko jih je preučeval s sociološkega ali antropološkega vidika, že nekaj let prihajajo filmska dela v jezikih, ki se ohranjajo pri življenju na večkrat perifernih svetovnih območjih. Skupnosti so tako ponovno odkrile zavest o svoji identiteti tudi na osnovi jezika, ki je v preteklosti določal obstoj skupine in je pozneje v letih napredka, ki je poveličeval tehnološke in druge inovacije, v določeni meri zamrl. Kriza univerzalnih in vse obsegajočih svetovnih nazorov je številne skupnosti privedla k vnovičnemu odkrivanju čuta pripadnosti tudi po zaslugi jezika, ki se je skromno ohranjal v družinskem in prijateljskem krogu. Babel Film Festival je namenjen celovečernim, dokumentarnim in kratkometražnim filmom. Natečaja se lahko udeležijo vsi. Edini pogoj predstavlja jezik, ki mora biti odraz jezikovne, kulturne ali socialne manjšine v vsaj 60 % dialogov in besedil določenega filmskega traku. Dela morajo biti opremljena z italijanskimi ali vsaj z angleškimi podnapisi. Rok za predstavitev filmskih del zapade 20. septembra. Dodatne informacije o natečaju, razpisu in udeležbi so na voljo na spletni strani www.babel-filmfestival.com. (ARC/MCH) fjk - Iz njega izdelovali tudi sir montasio Prodajali mleko s toksini in kancerogenimi snovmi Za zapahi vodja konzorcija Cospalat Renato Zampa VIDEM - Videmski karabinjerji so v okviru obsežne preiskave o prodaji in predelavi mleka, ki je vsebovalo toksine in kan-cerogene snovi, aretirali vodjo konzorcija živinorejcev Cospalat v Furalniji- Julijski krajini Renata Zampo. Ob tem so preiskovalci izdali še pet nalogov za hišni pripor, ena od preiskovanih oseb pa se ne sme oddaljiti iz kraja stalnega prebivališča. Vseh sedem je osumljenih združevanja v kriminalne namene, goljufanja v trgovini in trgovine z za zdravje nevarnimi živilskimi proizvodi. Eden od njih je 30-letni srbski državljan Dragan Stepanovič s stalnim bivališčem v Ta-vagnacu, ostali pa so Stefania Botto iz Ta-vagnacca, Paola Binutti (Ahten), Gabriella Mainardis (Tolmeč), Cinzia Bulfon (Amaro) in Roberto Alaimo (Arezzo). Analize mleka je zanje opravljal »prijateljski« laboratorij, prisotnost škodljivih snovi pa so »razredčili« z dodajanjem neoporečnega mleka. Poleg tega so iz mleka, ki je prihajalo iz nepooblaščenih živinorejskih farm, nezakonito pridelovali tudi znani sir montasio DOP. Skupno je preiskovanih 24 ljudi, od tega 17 živinorejcev (od približno sto članov Cospalata). Kot so ugotovili videmski karabinjer-ji, so strupeno mleko iz Furlanije nato prodajali raznim proizvajalcem sira v Venetu, Toskani, Umbriji, Kampanji in Apuliji, poleg tega pa so ga v teh deželah pod znamko Cospalat prodajali kot sveže mleko. Montasio DOP so tako na primer iz neustreznega mleka, ki je prihajalo od videmskih članov Cospalata, izdelovali v sirarnah v Selvi del Montello (Treviso), Sacileju (Pordenon) in Felettu Umbertu (Videm). Kot je povedal kapetan oddelka NAS videmskih karabinjerjev Antonio Pisapia, mleko za proizvodnjo montasia ni vsebovalo kancerogenega aflatoksina, medtem ko so mleko z aflatoksinom uporabljali pri predelavi za druge sire. Med majem in decembrom 2012 so karabinjerji zaplenili tudi 1063 kolobarjev sira, ki je bil narejen iz strupenega mleka. Ob tem so še ugotovili, da je bilo mleko, ki naj bi vsebovalo omega3, razredčeno z vodo. Prav tako so v okviru preiskave odkrili »čudne« mlečne poti, saj je na primer mleko iz Vidma potovalo najprej do Brin-disija, nato pa se je vrnilo v Arezzo. Prepir je dogodek, pobotanje izbira. i/» Pokliči Prontoconciliazione 338 9371 178-040 6701 275 www.ts.camcom.it Camera di Commercio Trieste NAKUPOVALNE TORBICE PORAVNAVE Jutri, v soboto, 22. junija, bodo prvem nadstropju nakupovalnega centra "Torri d'Europa" brezplačno razdeljene bombažne nakupovalne torbice storitve Prontoconciliazione, ki jo nudi Trgovinska zbornica. 4 Torek, 18- juniJa 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kultura - Poziv Slovenske kulturno-gospodarske zveze »Kupujte knjige v Tržaški knjigarni« Predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Rudi Pavšič je prepričan, da se bo lahko s skupnimi močmi premostilo krizo, v kateri se je znašla Tržaška knjigarna. Za njeno rešitev pa si morajo prizadevati vsi, saj gre za pomembno kulturno središče sredi mesta, ki je prav v zadnjih letih pokazalo, katere so lahko njegove razvojne perspektive, je v izjavi za javnost zapisal Pavšič. S tem v zvezi se je SKGZ aktivno vključila v prizadevanja pri iskanju rešitve za Tržaško knjigarno. »Pomemben je bil tudi literarni maraton, ki so ga priredili v TK in na katerem je izrazilo podporo res veliko kulturnikov in družbenopolitičnih osebnosti iz širšega obmejnega prostora.« SKGZ ceni odločitev lastnice knjigarne - Jadranske finančne družbe - ki je kot konkretno pomoč temu kulturnemu središču v stiski odpisala terjatve neizplačanih najemnin zadnjih treh let v višini 80 tisoč evrov in s tem izničila določene namige in kritike. Tržaški knjigarni bi veliko pomagali že s solidarnostnim nakupom knjig. V tem smislu Pavšič poziva vse članice in člane SKGZ, da v prihodnje kupijo čim več knjig. Pavšičev poziv je namenjen tudi vsem tistim, ki si prizadevajo za obstoj in razvoj edine slovenske knjigarne v mestu. Tržaška knjigarna potrebuje sistemsko rešitev, ki zadeva tako finančni kot prostorski aspekt in vsebinsko ponudbo. Doslej je SKGZ poziva k solidarnostnim nakupom v Tržaški knjigarni kroma knjigarna delovala izključno na tržni podlagi in ni bila deležna javnih podpor, kot jih dobivajo številne druge kulturne ustanove. Splošna gospodarska kriza in posledični padec prodaje knjig postavljata v resno nevarnost nadaljnji obstoj knjigarne. Potrebno bo najti primerno rešitev, ki gre v smer javne finančne podpore predvsem za vse tiste dejavnosti, ki se dogajajo v knjigarni in niso izrazito dobičkonosnega značaja, dodaja vodja SKGZ. Vse bolj jasno je po njegovem tudi, da lokacija knjigarne ni več idealna, saj se je "tržnost" mesta preselila južno od tega območja. Poiskati bo treba ustreznejši kraj, pri čemer bi bilo lepo, če bi nam v teh naporih priskočile na pomoč tudi javne uprave. »Novi časi in nove tržne dinamike zahtevajo namreč tudi od manjših knjigarn, kot je TK, da širijo ponudbo, zato da so lahko vedno bolj zanimive in privlačne za obiskovalce-kupce,« je v sporočilu zapisal še Pavšič. knjigarna - Ministrstvo Tudi v Ljubljani so zaskrbljeni Na slovenskem ministrstvu za kulturo, ki ga v vladi Alenke Bratušek vodi minister Uroš Grilc, so za Slovensko tiskovno agencijo dejali, da težave Trža- Minister Uroš Grilc ške knjigarne upravičeno zbujajo skrb, saj bi njeno morebitno zaprtje zmanjšalo ponudbo in predstavnost slovenske literature tržaškim Slovencem kot tudi širšemu tržaškemu ter italijanskemu okolju. »Tržaška knjigarna je poleg prodajalne knjig za slovensko skupnost in njeno umestitev v tržaško okolje in kulturo tudi pomembno stičišče slovenske besede in literature,« poudarjajo na ministrstvu. Morebitno zaprtje knjigarne po presoji kulturnega ministrstva utegne pod vprašaj postaviti tudi javni interes na področju knjige glede kakovosti ponudbe in dostopnosti slovenske knjige. »Žal pa po zakonu o gospodarskih družbah v Sloveniji ni inštrumenta, da bi vplivali na poslovne odločitve gospodarskih družb,« so dodali še v Ljubljani. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo sicer danes v uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za sofinanciranje in podporo delovanja knjigarn. Na razpis, ki ga navaja kulturno ministrstvo, se lahko prijavi tudi Tržaška knjigarna, ki je na njem v preteklosti že uspešno kandidirala. Dogajanja v zvezi z negotovo usodo knjigarne v Ul. Sv. Frančiška od blizu spremlja tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. občina trst Razprava o prometnem načrtu V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o novem prometnem načrtu. Na podvečer se je pred občinsko palačo zbrala množica občanov, ki je - na pobudo desnosredinske opozicije - protestirala proti uvedbi novih parkirnih prostorov proti plačilu. Stanovalci in trgovci so zbrali več kot 2500 podpisov, da bi prepričali upravitelje, naj ne spreminjajo sedanjega režima prostega parkiranja po ulicah. Desna sredina je izkoristila njihovo nasprotovanje, da bi ga »unovčila« v svoje politične namene in podžgala polemiko proti novemu prometnemu načrtu. Občinski svetniki so se sinoči ukvarjali predvsem z ugovori in pripombami, ki so jih k novemu prometnemu načrtu predložili zasebniki in organizacije. Občinski uradi so vsakega od ugovorov in pripomb preverili in ocenili, ali ga gre sprejeti ali zavrniti. Mestna skupščina je morala o vsakem ugovoru posebej razpravljati in glasovati, zaradi česar se je razprava o ugovorih in pripombah zavlekla v noč. Razprava se bo nadaljevala danes z obravnavo predloženih amandmajev. Le-teh je kar 351. Velikansko večino jih je predstavilo Ljudstvo svobode, nekaj tudi Gibanje petih zvezd. Občinski svet se bo moral izreči o vsakem amandmaju, zaradi česar je predvideti, da se bo razprava zavlekla pozno v noč, ni pa izključeno, da bodo razpravo prekinili in nadaljevali prihodnji teden, če bo desnosredin-ska opozicija začela z obstrukcijo. M.K. črna kronika - NESREČA Rojan: motociklist ■ • v« • se bori za življenje Nepazljivost menda priletnega voznika je botrovala prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne nekaj po 15.uri v Rojanu. Žrtev je 28-letni A.M., ki se v katinarski bolnišnici bori za življenje. Mlajši moški se je z motorjem Kymco 500 po Miramarskem drevoredu peljal proti Barkovljam, ko mu je pri bencinskem servisu Agip prekrižal pot fiat punto classic. Kot so ugotovili mestni redarji je voznik neprevidno in nepazljivo pripeljal s servisa, zavil proti mestnemu središču ter povzročil trk z motorjem, ki - kot so ugotovili redarji - ni vozil hitro. Nesrečnega motociklista je odbilo nekaj metrov stran od motorja. Rešilci službe 118 so ga na Katinaro pripeljali s t.i. rdečim kodeksom, kar pomeni, da so njegove poškodbe hude. V nesreči se je lažje ranil tudi nepazljivi voznik. črna kronika - Žrtev je Sergio Ambrosi 78-letni pešec ni preživel nesreče na Ul. Commerciale Takojšen poseg zdravstvenega osebja službe 118 žal ni rešil življenja nesrečnega pešca kroma Moški, ki ga je nekaj po osmi uri zjutraj povozil avto v gornjem delu Ul. Commerciale, je včeraj popoldne podlegel hudim poškodbam. Žrtev prometne nesreče je 78-letni Sergio Ambrosi, lastnik kavarne Felice v Ul. Macc-hiavelli. Nesrečnik je prečkal ulico na prehodu za pešce, ko ga je povozil avto Yaris, za volanom katerega je bila 70-letna voznica. Avto je vozil navzgor proti Opčinam. Kot so ugotovili mestni redarji, ki vodijo preiskavo o nesreči, je Ambrosi nenadoma prečkal ulico, potem ko ga je zbil avto je padel in z glavo močno udaril v pločnik. Prva mu je priskočila na pomoč voznica, na kar so ga z rešilcem službe 118 pripeljali v bolnišnico na Katinaro. Sprva je kazalo, da ne gre za zelo hudo poškodbo, v resnici pa žal ni bilo tako. Kljub hitri zdravniški pomoči je Ambrosi v zgodnjih popoldanskih urah podlegel ranam. Ambrosi je bil, kot rečeno, lastnik bara v središču Trsta. Njegova nenadna smrt je boleče odjeknila med klienti. Karambol na hitri cesti V bližini predora pri Sveti Ani-Valmauri se je včeraj zjutraj na hitri cesti pripetila prometna nesreča, na srečo brez posledic za ljudi. Manjše terensko vozilo je trčilo v obcestno ograjo ter se prevrnilo. Nobenih posledic za voznika, a le precejšnja gmotna škoda na vozilu. Promet proti Krasu je bil približno tri četrt ure popolnoma ohromljen. / TRST Četrtek, 20. junija 2013 5 državni izpit - Na slovenskih višjih srednjih šolah včeraj druga pisna naloga s specifičnimi predmeti za učne smeri Od Kvintilijana do gospodarske krize, naloge v glavnem dostopne za dijake Prevod Kvintilijanovega teksta o govorništvu, razlike med otrokom in odraslim, globalizacija in gospodarska kriza, načrtovanje struktur v tematskem parku in razumevanje teksta iz Velikega Gatsbyja Francisa Scotta Fitzgeralda so bile nekatere teme drugega dne državnega izpita, na katerem so se včeraj preizkusili maturanti in maturantke na slovenskih višjih srednjih šolah. Po prvem dnevu je bila namreč včeraj na vrsti druga pisna naloga, ki je zadevala specifične predmete za posamezne učne smeri. Na Liceju Franceta Prešerna so se tako na znanstvenih smereh ukvarjali z nalogo iz matematike, na klasični je bila na vrsti latinščina, na jezikovni smeri tuji jeziki. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana so se kandidati elektronske smeri soočali z elektroniko, na mehanski smeri pa so pisali nalogo iz strojeslovja. Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so na pedagoški smeri pisali nalogo iz pedagogike in na družboslovni iz družbenih ved. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa je kandidate pravno podjetniške smeri ne nazadnje čakala naloga iz gospodarskega poslovanja, medtem ko so se morali kandidati geometrske smeri ukvarjati z gradbeno tehnologijo in izbirati (ter razviti) med štirimi načrti za ovrednotenje tematskega parka velikih razsežnosti, ki bi ga lahko označili kot »dolino rož« ali »vrt vonjav«. Ko smo včeraj obiskali slovenske šole, je bil državni izpit še v polnem teku. Slišali smo, da so bile naloge vsekakor v glavnem dostopne za dijake in v skladu z opravljenim delom, čeprav so nekatere zahtevale večjo pozornost. To je bil primer Kvinti- lijana oz. prevoda teksta z naslovom Homer učitelj govorništva, podrobnejšo analizo pa so morali opraviti tudi dijaki elektronske smeri na zavodu Stefan. Po oceni predmetnih profesorjev je bila vsekakor ta naloga »večinoma dostopna«. Na znanstvenih smereh liceja Prešeren so pisali, kot rečeno, nalogo iz matematike. Kot smo izvedeli, ni bila naloga pretirano težka. Dijaki so imeli dve vaji na izbiro in je vsaka vaja predvidevala 10 vprašanj. Kandidat je moral rešiti pet vprašanj. V glavnem je šlo za snov iz 5. razreda, od integra- Maturanti in maturantke na liceju Antona Martina Slomška (desno) in priprave na zavodu Žige Zoisa kroma lov do kombinatorike in verjetnostnih računov ter dveh vaj iz geometrije, ki pa je bila snov iz prejšnjih let. Na klasični je bil na vrsti že omenjeni Kvintilijan, na jezikovni smeri pa so lahko dijaki izbirali med angleščino, nemščino in ruščino. Velika večina se je opredelila za angleščino, medtem ko ni nihče izbral ruščine. Maturanti so lahko izbirali med analizo literarnega teksta in prostim spisom (naslovi so bili isti za vse jezike) in je bilo na voljo več tem, od digitalne knjige do globalizacije ali poezije. Na zavodu Stefan so kandidati mehanske smeri obravnavali parne turbine, ki delujejo v sklopu termoelektrarne, in sistem, vezan na proizvodnjo in izkoriščanje pare. Kandidate elektronske smeri so čakale štiri vaje; v prvi so morali izdelati sistem za modulacijo signalov s tehniko t.i. PAM, v drugi so morali predvideti oddajanje dveh signalov v tehniki TDM. Nalogo sta dopolnjevali vprašanji, vezani na kvantizacijo signalov in širino prenosnega kanala. Na liceju Slomšek so bile na voljo štiri teme, od katerih je bilo potrebno izbrati in razviti dve. Na pedagoški smeri so lahko med drugim poglabljali razlike med otrokom in odraslim ali vzgojo kot temeljnim predpogojem za posredovanje vrednosti kulture miru, medtem ko so lahko na družboslovni smeri razglabljali o globalizaciji, pro-fitu, družbeni vlogi vzgoje, potrošnji, kapi- bazovica - Vzhodnokraški rajonski svet razpravljal o vrtcu v Bazovici Rojen pod nesrečno zvezdo? V montažnem poslopju, zgrajenem pred 31 leti, se kažejo razpoke in voda pronica - Kaj pa novo šolsko poslopje? Ko je predsednik Marko Milkovič med zadnjo sejo vzhodnokraškega rajonskega sveta projiciral na platno fotografije o stanju v poslopju otroškega vrtca v Bazovici, so se rajonski svetniki zdrznili. Milkovič je poročal o vrtcu, ker se je pred tedni v razredu italijanske sekcije s stropa okrušil kos betona. Občinski delavci so sicer takoj zasilno zavarovali tisti del stropa, da je razred varen, slike posnete v drugih prostorih pa kažejo, da bi bilo poslopje potrebno korenitega vzdrževanja. Na več stenah je opaziti razpoke, ki se vlečejo s stropa proti tlom. Tudi ploščice v stranišču so ponekod razpokane. Pod okenskimi policami so vidni znaki pronicanja vode in vlage. Tudi s stropa ob deževju na več mestih pronica voda. Mil-kovič, vešč gradbenih del, je takoj ocenil: poslopje je bilo slabo grajeno. Da se je vrtec rodil pod nesrečno zvezdo, pove dogodek iz osemdesetih let preteklega stoletja. Bazovski starši so si polnih enajst let prizadevali, da bi Občina Trst zadostila njihovi zahtevi po vrtcu v vasi. Dvakrat so celo protestno zasedli dvorano občinskega sveta, se je ob odprtju novega vrtca 5. februarja 1982 spomnila predstavnica združenja staršev ba-zovske šole Primoža Trubarja in otroškega vrtca Pierina Furlan Kralj. Pet dni pozneje, ob prvem deževju, je začela s terasaste strehe pronicati v kuhinjo voda ... Gradnja montažnega poslopja je bila - milo rečeno - vprašljiva. Gradbeno podjetje, ki je imelo delo v zakupu, je prekrilo terasasto streho z velikimi cementnimi ploskvami. Teža je postorila svoje, tako so jih morali po letih odstraniti s strehe: sedaj služijo za tlak, ki vodi od Montažno poslopje vrtca v Bazovici vhodnih vrat do vhoda v vrtec in obkroža poslopje. Beton se je odkrušil v razredu italijanske sekcije. Tisti prostor je po svoje še najbolj »nesrečen«. Vse poslopje ima zelo slabo izolacijo, italijanski razred še posebej. V mrzlih zimskih mesecih temperatura v razredu ne presega 15 stopinj, zato so otroci nameščeni na sicer prostornem hodniku, ki služi tudi za igralnico. Italijanska didaktična ravnateljica je na lastno pest dobavila sekciji električni grelec, ki pa ne more segreti celega prostora. kroma Slaba izolacija ima dvojni nezaželen učinek. Ob mrzlih zimskih dneh je v poslopju hladno (še dobro, da je občinska uprava dala na hodniku in v nekaterih drugih prostorih namestiti zračne grelce), ob toplih poletnih dneh pa je vroče. Zato ni čudno, da prebijejo otroci v tem času toplote večji del dneva na prostem, na res lepem in opremljenem dvorišču, v senci košate češnje. Poslopje vrtca bi morali - po tem, kar je bilo slišati na seji vzhodnokraške-ga rajonskega sveta - korenito obnoviti. Morda pa ne bi bilo napak, ko bi na trža- Razpoka na zidu mm ški občini potegnili iz predala načrt o novem šolskem središču v Bazovici, pripravljenem po načelu bioarhitekture. Dala ga je izdelati že Illyjeva občinska uprava konec devetdesetih let preteklega stoletja in vključila poseg, vreden 2 milijona 325 tisoč evrov, v triletni načrt javnih del. S prihodom Dipiazze se je začelo prelaganje posega iz leta v leto, dokler ni leta 2009 »izginil« iz načrta predvidenih javnih del. Leto prej je bilo za gradnjo predvidenih »le« milijon 900 tisoč evrov ... M.K. talizmu ali pojavu množične migracije in politik sprejemanja. Na zavodu Zois so morali bodoči geometri izdelati načrt za gradnjo objekta v tematskem parku, kandidati pa so lahko izbirali med štirimi strukturami, od didaktičnega muzeja do modularnih struktur za razstavo lokalnih izdelkov z možnostjo de-gustacije. Kaže, da so bile štiri vaje različne stopnje kompleksnosti, dve vaji pa sta bili bolj dosegljivi. Kandidati pravno podjetniške smeri so morali opisati strategije in načrtovanje nekega podjetja glede na rezultate v poslovnih letih 2011 in 2012 ter predstaviti bilanco in poročilo o ekonomskem stanju podjetja, opremljeno z ustreznimi indeksi. Kandidati so bili v glavnem zadovoljni, saj so naleteli na snov, ki so jo med šolskim letom že »obravnavali«. A.G. Diplome Ad formanduma Na poklicni šoli Ad formanduma bo v petek, 21. junija 2013, slavnostna podelitev diplom ob zaključku triletnega šolanja na poklicni šoli. Prireditev, ki bo odprta za javnost, bo na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica št. 72) ob 19. uri. Dijaki tretjega letnika bodo prejeli diplomo ob zaključku šolanja na programu poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, med večerom pa bodo nagrajeni tudi zmagovalci natečaja Finger food. Prenočevala sta V V I • v zapuščenem poslopju Telefonski klic je v četrtek zjutraj priklical mestne redarje v zapuščeno poslopje v Ul. Slataper. Ob prihodu so opazili, da je bila šipa na vhodnih vratih razbita, kar je omogočilo dostop v poslopje. Čim so vstopili, so zavohali, da v poslopju vonja po sladkem. V enem od prostorov so odkrili 23-letno Tržačanko L.A., ki so jo poznali kot uživalko mamil. Povedala jim je, da se občasno prenoči v poslopju skupaj s prijateljem. Ta, 31-le-tni L.V., je prispel malo pozneje in potrdil dekletove izjave. Pri dekletu so našli stekleničko. Analiza bo pokazala, ali je vsebovala metadon. Oba so prijavili sodnim oblastem zaradi nezakonite zasedbe zasebnega poslopja. Prišla sta iz Sudana Izvidnica miljskih karabinjerjev je v sredo opazila na nekdanji Trbiški cesti temnopolta moška. Legitimirali so ju in ugotovili, da 29-letni M.J. in 38-letni A.A.A., po rodu iz Sudana, nista imela pri sebi dokumentov za bivanje v Italiji. Na tržaški kvesturi so jima izdali nalog o izgonu iz države. 6 Petek, 21. junija 2013 padriče - KD Slovan ob sv. Ivanu Niz prireditev bo dosegel vrh z nedeljskim kresom Z današnjim nočnim orientacijskim pohodom, 13. Lovom na mrjas-ca, se bo na Padričah začel tridnevni športno-kulturni program ob letošnjem kresovanju, tradiciji, ki je v tej vasici na vzhodnem delu Krasa precej občutena. Kresovanje, ki ga organizira domače kulturno društvo Slovan, bo višek doseglo v nedeljo (začetek ob 21.00), ko bodo vaški otroci pod lipo v K'ptano-vem vrtu Zad za njivo Zad za kalom (ob vhodu v domu za ostarele Livia Ieral-la) uprizorili otroško igrico Kresna noč, ki sta jo zrežirala Andrej Rismon-do in Andraž Mermolja. Pravzaprav gre za ponovitev igrice, ki so jo Padričarji in Padričarke prvič igrali v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Igrica je takrat nastala izpod peresa novinarja in književnika, domačina Aceta Mermolje. Pred tem bodo organizatorji nagradili najlepše venč-ke, ki jih vaščani na predvečer svetega Ivana obesijo na vhodna vrata, ter zmagovalce nočnega orientacijskega pohoda. Po 22. uri bodo še prižgali kres, ki ga bo za dokumentarni film o kresovanju snemala ekipa RTV Slovenija (režiser Jadran Sterle). Jutrišnji, sobotni večer bo namenjen ljubiteljem zborovskega petja. Pod Plakat Magde Starec Tavčar K'ptanovo lipo bosta ob 20.45 nastopila mešani pevski zbor Rečan iz Beneške Slovenije (pod taktirko Stefanie Ruc-li) in domači mešani pevski zbor Slovan Skala, ki ga letos vodi Jari Jarc. Pred tem (ob 20.30) bodo člani domačega društva in padriški jusarji prerezali trak parka Zad za kalom, ki so ga uredili spomladi. Na območju, kjer je bil do polovice prejšnjega stoletja kal za napajanje živine, so posadili šest lip, češnjo in ruj. V prihodnje pa je v načrtu postavitev klopi in igral za otroke. (jng) / SKD VESNA v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV PO KRIŽU Pohod po ledinskih krajih __ Od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. nedelja, 23. junij - zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30 v sodelovanju s S. D. Mladina V primeru slabega vremena pohod odpade. KRESNA N0C Ciganska glasba: duo Kozina ■ Karalic nedelja, 23. junij - pri Procesji ob 21.30, sledi SVET0IVANSKI KRES V primeru slabega vremena prireditev odpade. ZKB "903=3=— Srenja - Jus Križ Včeraj danes Danes, PETEK, 21. junija 2013 ALOJZ, ZAČETEK POLETJA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44 - Luna vzide ob 18.45 in zatone ob 3.21 Jutri, SOBOTA, 22. junija 2013 AHAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,7 stopinje C, zračni tlak 1014,1 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 27 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 22. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »To be or not to be«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »La leggenda di Kaspar Hauser«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Into the Darkness - Star Trek«; 20.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 16.30 »Monsters & Co. 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dream Team«; 16.00, 18.50, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 17.30, 20.40 »L'uomo d'ac-ciaio 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Cha Cha Cha«. FELLINI - 18.20 »Paulette«; 19.50 »Tut-ti pazzi per Rose«; 21.40 »Niente puo fermarci«; 16.45 »Epic«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stoker«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Passioni e desideri«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Čas po zemlji«; 16.05 »Izhod«; 16.15, 20.40, 22.45 »Jekleni mož«; 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 18.00, 20.20 »Mojstri iluzij«; 18.20 »Pošasti z univerze«; 15.20, 16.10, 17.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15, 23.20 »Prekrokana noč 3«; 16.30 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 16.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 19.00, 21.25 »Svetovna vojna Z«; 20.30, 23.05 »Svetovna vojna Z 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »La regola del si-lenzio«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cha Cha Cha«; Dvorana 4: 16.30, 20.10 »Il fon-damentalista riluttante«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 2: 18.10, 21.30 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Passioni e de-sideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 19.45, 22.10 »Star Trek - Into the TRST Darkness«; 17.30 »Monsters & Co. 3D«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Cha Cha Cha«. 0 Prireditve SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju z MPZ Tabor, SKD Tabor, tržaškimi skavti in taborniki RMV vabi na Kres v nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na openski Pikelc, nasproti strelišča. V KOSOVELOVEM KULTURNEM DOMU Baletno društvo Sežana in ŠKUD 15. februar iz Komna organizirata otroške in mladinske baletno-plesne delavnice od 25. do 29. junija pod mentorstvom Marjetke Kosovac, Eugena Todor, Žive Cvar in Mateje Terčon z vajami plesnih tehnik: klasični balet, hiphop, zumba, baletna gimnastika, floor barre, plesna improvizacija in modern jazz na različnih prilagojenih nivojih znanja in starosti. Varstvo otrok je zagotovljeno od 7.00 do 15.30. Lahko se nam pridružite na eni vaji, za en dan ali pa cel teden. Za vse dodatne informacije kličite na telefonsko številko 0038640900091. Vabljeni! ARTEDEN/13 Predstavitev 11. izvedbe mednarodne umetnostne delavnice Arteden bo danes, 21. junija, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjer-ju. V sodelovanju z Društvom za umetnost Kons bo potekalo tudi odprtje razstave »Prostor«. Razstava bo na ogled tudi 22. in 23. ter 29. in 30. junija od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni! PREŠERNO 110 LET: SKD F. Prešeren Boljunec vabi na niz prireditev ob praznovanju obletnice društva: Danes, 21. junija, od 20. ure dalje na dvorišču društvenega bara na G'rici, koncert mladih ustvarjalcev in žur s skupinama Coloured Sweat in Black Mamba Rockexplosion; v soboto, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gledališka predstava Grand pok! v izvedbi treh virtuoznih ustvarjalcev iz Slovenije in v režiji Marka Bratuša, sledi glasbena zabava v živo s skupino Klapa iz Brega; v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri društvene igre na jami: športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tem-pore, nastop harmonikarja Marka Hat-laka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja, sledi prižig tradicionalnega svetoivanskega kresa na Jami. SKD GRAD OD BANOV vabi danes, 21. junija, ob 20.30 na »Svetoivanski večer pod zvezdami« s Tamburaškim Ansamblom SKD France Prešeren iz Bo-ljunca. Večer bo popestrila Ingrid Verk. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo »Country night Trebče pod zvezdami« danes, 21. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah z nastopom plesne skupine društva American Country Dance Trieste. SKD V. VODNIK vabi danes, 21. junija, ob 21.00 na K'lužo na tretji Junijski večer. Na vrsti je glasbeno-literarni večer pesmi skupine Mi2: Tone Kregar, Jernej Dirnbek. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v sklopu praznovanj župnijskega zavetnika sv. Ivana na celovečerni koncert APZ Tone Tomšič. Zbor vodi Sebastjan Vrhov-nik. V soboto, 22. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi skupaj z župnijo v soboto, 22. junija, ob 20. uri na predstavo Krojač za dame, v izvedbi Gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Igra bo v dvorani Mladinskega doma in sodi v okvir praznovanja župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. ZLATO JE GNOJ, GNOJ JE ZLATO - Slovenski klub in Čibo.si vabita v soboto, 22. junija, ob 20. uri na pesniški recital v Pliskovico (domačija Jeričevi - Pli-skovica 39). Slovenske pesmi, posvečene Krasu, bosta v izvirniku in italijanskem prevodu brala Eva Kranjac in Ilija Ota. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in družabnost. FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premiero igre 11. SKD PRIMOREC - TREBČE VABI OB ZAKLJUČKU SEZONE NA POBUDO COUNTRY NIGHT Trebče POD ZVEZDAMI NASTOPA PLESNA SKUPINA DRUŠTVA »AMERICAN COUNTRY DANCE TRIESTE« DANES, 21. JUNIJA 2013, OB 21. URI, NA VRTU LJUDSKEGA DOMAVTREBČAH \_I_/ a.m.: Brunch pri nas. Izvaja odrasla dramska skupina MOSP-a. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 23. junija ob 20. uri. KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, na pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija -Toccata&fuga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. Informacije za vstop na tel. št.: 3387845845 ali 040-415797. SKD PRIMORSKO - MAČKOLJE, Turistično društvo Porton iz Zazida in VZPI-ANPI, Sekcija Dolina, Mačkolje in Prebeneg vabijo na prireditev ob 70-letnici usmrtitve desetih Mačkoljanov na Lipniku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zazidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik. Prireditev bo v nedeljo, 23. junija. Zbor pohodnikov ob 8.00 uri v Zazidu. Ob 11.00 krajša slovesnost na Lipniku. Osrednja proslava bo ob 17.00 uri v Zazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida (S. Rajh), Nonet Primorsko (A. Pertot) in Godba na pihala Breg (E. Križmančič). Slavnostni govornik dr. Borut Klabjan. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na Kres pri Sv. Ivanu. V družbi šolskih otrok, mladih plesalcev in otroške gledališke skupine ter ob zvokih harmonike se bomo pripravljali na prižig kresa na Stadionu 1. maj v nedeljo 23. junija, od 21. dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. junija, na srečanje z Vilmo Purič, avtorico romana Brez zime (Mladika, 2012). Pisateljico in njeno delo bosta predstavili Marija Cenda in Majda Artač Stur-man. Glasbeni utrinek bo ponudil duo flavt Valentina Jogan in Nausikaa Con-cina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. Srečanje bo potekalo v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Začetek ob 20.30. VERNIKI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMARJA vabijo na praznovanje sv. Ivana v ponedeljek, 24. junija. Sveta maša bo ob 20.uri pred cerkvijo. Mašo bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran ob somaševanju novomašnika Klemena Zalarja in duhovnikov iz sosednjih župnij. Pri maši bo pela MoVS sv. Jernej z Opčin pod vodstvom dirigenta Janka Bana. Sledila bo družabnost pred cerkvijo. SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v torek, 25. junija, na Pozdrav počitnicam. Nastopili bodo mladinci Glasbene Kambrce, ki jih vodi Aleksandra Pertot, ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Začetek ob 20. uri. KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na praz- novanje kriških zavetnikov. V sredo, 26. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave »Kriški tbeti - kriška noša včeraj in danes« - kurator ga. Marta Košuta (urnik: od 27. do 30. junija 17.30-19.30; 30. junija tudi po procesiji). V soboto, 29. junija (slovesnost sv. Petra in Pavla), ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija; slovesno so-maševanje vodi msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof. V nedeljo, 30. junija (zunanja slovesnost kriških zavetnikov), ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharisti-ja; sledi procesija po vaških ulicah (odpade v slučaju neprimernega vremena) in družabnost v Slomškovem domu. Slovesnost vodi g. Anton Bedenčič SDB, škofov vikar za Slovence, ki letos praznuje 40. obletnico mašništva. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent -Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaret-ske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. K/D RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v petek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi člane in stranke na predavanje »Lymska borelioza«, v sodelovanju s Centrom za Lymsko boreliozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 28. junija, ob 20. uri na odprtje fotografske razstave »Vidiki« goriške fotografinje Loredane Prinčič. Avtorico in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Lorella Klun. Za glasbeni intermezzo bo poskrbela gojenka GM Paola Gregoric na harfo. Prisrčno vabljeni! GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Treb-čah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. / TRST Četrtek, 20. junija 2013 363 ggp SKD V. Vodnik vabi danes, 21. junija, ob 21.00 na Klužo na glasbeno-literarni Junijski večer pesmi skupine Mi2 Nastopila bosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek AR^DEN v organizaciji SKD Lonjer-Katinara "N predstavitev pobude in otvoritev razstave Društva za umetnost Kons »Prostor« danes, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju EK Turističnekmetije H Osmice OSMICA KOSMINA Brje pri Komnu odprta od 21.6. do 30.6.2013 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. 44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb, odlično ohranjeno, prodam Tel. št.: 389-9651104. IŠČEM ZAPOSLITEV kot hišna pomočnica ali za nego, pomoč in varstvo starejših oseb z izšolanim znanjem (medicinska sestra). Tel. št.: 00386-51-342078. PODARIMO mucke. Tel. št. 040213701. PRODAM mitsubishi L200 double cab, letnik 2003, 100.000 prevoženih km. Tel. št.: 040-208271. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791. SKUTER MALAGUTI f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete, nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 340-9732328. Loterija 20. junija 201 Bari 54 36 1 11 28 Cagliari 12 30 58 10 64 Firence 30 44 52 19 11 Genova 19 83 10 36 89 Milan 15 61 48 9 12 Neapelj 42 6 50 58 18 Palermo 42 18 65 62 26 Rim 26 30 45 15 83 Turin 32 65 14 80 43 Benetke 26 40 84 1 18 Nazionale 31 80 19 11 42 Super Enalotto Št. 74 15 24 32 52 68 71 jolly75 Nagradni sklad 39.828.707,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 27.281,61 € 680 dobitnikov s 4 točkami 364,82 € 24.298 dobitnikov s 3 točkami 20,31 € Superstar 26 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 36.482,00 € 117 dobitnikov s 3 točkami 2.031,00 € 1.890 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.229 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.553 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € M Izleti OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Anagrafskem uradu do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA in Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca organizirata v soboto, 6. julija, voden izlet po Istri z ogledom treh znanih kleti v Groznjanu in Momjanu. Informacije na tel. 334-8228994 (Boris) in 346-3012323 (Aleksija). OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BANDI DAVORIN je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 0402296038. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dija-ski.it). VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo potekal dan odprtih vrat za otroke 1. leta vrtca v š.l. 2013/14 v sledečih dneh: vrtec Ubald Vrabec-Bazovica: po želji staršev od ponedeljka do petka, od 10.00 do 11.30; vrtec Andrej Čok -Opčine: v ponedeljek, 24. junija, od 10.00 do 11.00; vrtec Elvira Kralj -Trebče: v torek, 25. junija, od 10.00 do 11.30; vrtec Marjan Štoka - Pro-sek: v sredo, 26. junija, od 10.30 do 11.30. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). Srečno Jasna! Naj te prestižna nagrada "Zlato zrno", ki si jo prejela v domačem kraju, podpira in spodbuja na tvoji nadaljnji glasbeno-umetniški poti. Ponosni vsi tvoji najdražji I!3 Obvestila DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave: Dušan 00386-70407923 ali elektronska pošta: du-san.pavlica@siol.net. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. KD SLOVAN vabi na Kresovanje 2013, ki bo Zad za kalom na Padričah. Danes, 21. junija, ob 21.45 13. nočni orientacijski tek Lov na mrjasca. Letošnja novost je lažja družinska proga. Obvezna je predprijava po e-po-šti: kdslovan@gmail.com, info: 3497386823. V soboto, 22. junija, koncert pevskih zborov Rečan iz Beneške Slovenije in Slovan-Skala s Pa-drič in iz Gropade. V nedeljo, 23. junija, ob 10.00 ex tempore za otroke. Ob 19.00 razstava svetoivanskih venčkov. Ob 21.00 nagrajevanje nočnega orientacijskega pohoda in igrica »Kresna noč« v izvedbi vaških otrok (režija Andrej Rismondo in Andraž Mermolja). ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane na redni občni zbor danes, 21. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani banke ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio št. 2. BARKOVLJE - v kulturnem društvu v Ul. Bonafata 6, bomo izdelovale venčke sv. Ivana v soboto, 22. junija, od 9. ure dalje. Kdor se srečanja udeleži naj prinese škarje in primerno cvetje. SKD GRAD OD BANOV vabi na nabiranje poljskega cvetja. Zbirališče v Stajah v soboto, 22. junija, ob 8. uri ter ob 16. uri v društvenih prostorih za pletenje svetoivanskih venčkov. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje. V NEDELJO, 23. JUNIJA, zvečer organizira Sklad Mitja Čuk na Opčinah (Pik'lc) tradicionalno kresovanje. Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v ponedeljek, 24. junija, k slovesni sv. maši ob 20. uri. Sv. mašo bo daroval upokojeni škof, msgr. Evgen Ravignani. FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 3477937748 (Mirna). Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.0017.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bodo likovne delavnice za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami« z umetnikom Leonar-dom Calvom in Alenko Deklic potekale: od 25. do 28. junija, 9.00-11.30 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo; od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040-774586, 3383476253, 333-4784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonar-dom Calvom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040774586 ali 333-4784293. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 25. junija, ob 20.45 v sedežu na Padričah redna pevska vaja, v petek, 28. junija, od 20.30 pa bo v Križu, v bivšem ljudskem domu, to-variško srečanje ob zaključku sezone. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (KB center). Dnevni red: predsedniško poročilo o delovanju v l. 2012; predstavitev načrtov za l. 2013; predstavitev dejavnosti po oddelkih; predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013; poročilo nadzornega odbora; odobritev načrtov, obračuna in proračuna; razprava in razno. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-solstvo@sandor-ligo-dolina.it. SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. AŠD POLET Vas vljudno vabi na 45. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repenta-borska ulica na Opčinah. Sledila bo skromna zakuska. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo. ZKB - ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke na predavanje »Lymska borelioza« v sodelovanju s Centrom za Lymsko bore-liozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro. Vabljeni! KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij« v soboto, 29. junija, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutka dr. Lucia Loren-zi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 3474437922 ali 334-7520208. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. junija, ob 18. uri na srečanje in družabnost z zlato-mašnikom Francem Vončino. Srečanje bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo Nazaj ... v taborniški raj podaljšan do nedelje, 30. junija. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu taborniski-raj@gmail.com ali telefonsko na 3394120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). ARTEDEN JUNIOR - Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lonjer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na emmalina.marinelli@yahoo.it. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.0018.00: 1.-5. julij; 15.-19. julij; 29. ju-nij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.0013.00, sob. 16.00-18.00 v sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu dne 1. julija, ob 19. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, info@accademiali-ricasantacroce.com. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. Prispevki V spomin na teto Irene Vižentin darujejo nečaki 100,00 evrov za AŠD Mladina. 8 Četrtek, 20. junija 2013 TRST sv. vid - Občina ga je prevzela za 15 let v upravljanje od Astronomskega observatorija Park Bazzoni kmalu odprt Pešcem prijaznejše mesto in več zelenih površin sta prioriteti, na katerih že nekaj časa dela občinska uprava. Prometni plan je na dobri poti, da bo realiziran, vprašanja zelenih površin pa se Občina Trst tudi loteva resno in učinkovito. Včeraj je Občina Trst podpisala sporazum z Nacionalnim inštitutom za astrofiziko, v katerem domuje Astronomski observatorij. Sporazum med tema dvema ustanovama predvideva prevzem upravljanja parka, ki je del vile Bazzoni, v kateri se od leta 1998 nahaja observatorij. Sporazum o prevzemu vilinega parka so podpisali direktor observatorija Stefano Borgani, občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto in občinska tajnica Filomena Falabella. Slišali smo, da podpisana pogodba ureja sodelovanje med Občino in Astronomskim observatorijem, to sodelovanje pa se nanaša izključno na park, ki ga bo Občina upravljala 15 let. Nekaj več kot 5 tisoč kvadratnih metrov površine bo sicer Občina morala najprej obnoviti in očistiti, nakar bodo park lahko predali namenu. Kot je dejal odbornik Dapretto, bo park vile Baz-zoni lepo zapolnil pomanjkanje zelenic v tem predelu mesta, ob tem pa je še dodal, da se bo morala občinska uprava, še predno bo stekla obnova, posvetovati z deželnim nadzorništvom za kulturne dobrine in krajino. V tej drugi fazi bi našli najbolj ugodnega koncesionarja, nakar bi lahko stekla obnova historičnega parka, čiščenje zaraslih površin ter ob- ■, i 'i t atôfc Park vile Bazzoni bo morala Občina Trst pred predajo novemu namenu temeljito očistiti in obnoviti kroma nova sprehajalnih stez, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so tudi ocenili, da naj bi se obnova in dela v parku predvidoma zaključila -seveda če ne bo prišlo do zapletov - jeseni 2014. Vrednost naložbe za revita-liazacijo parka se giblje okrog 250 tisoč evrov, ki so že zagotovljeni, letno vzdrževanje parka pa bo Občino stalo 20 tisoč evrov. Odbornik Dapretto je ob tem spomnil, da bi realizacijo projekta lahko upočasnil le stabilnostni pakt, ki velja za občinske uprave po vsej Italiji, v isti sapi pa je tudi dejal, da se bo v prihodnjih mesecih na tem področju nekaj moralo premakniti, saj v nasprotnem primeru tvegamo, kot meni Dapretto, da se ustavijo vsa javna dela. Vila Bazzoni je bila zgrajena v mestni četrti Sv. Vid med letoma 1837 in 1838 po načrtih čedajskega arhitekta Giovannija Battista de Puppija. Naročnik Gracco Bazzoni je bil trgovec, ki se je z jezera Como preselil v Trst, ki je v tistem obdobju ponujal veliko trgovskih priložnosti. Dinastija Bazzoni je lepo skrbela za svojo vilo, ki so jo tekom let dopolnili s številnimi umetniškimi detajli. Leta 1998 je vilo s parkom s pomočjo sredstev, ki so prihajala iz Fonda za Trst, kupil Astronomskl observatorij, ki pa je že od vsega začetka razmišljal v smeri, da bi park predal občanom. Željo observatorija je končno uresničil zdajšnji direktor Stefano Bor-gani, ki je ob včerajšnjem podpisu sporazuma tudi dejal, da želijo s tem dejanjem širši javnosti približati tudi dejavnost astronomskega observatorija. (sč) / Trieste maremorje vitovska Simpozij na temo Mladi in vitovska, varuhi narave v Trstu bo danes odprl dvodnevno prireditev Trieste maremorje vitovska, ki se je letos z Devinskega gradu preselila na tržaško nabrežje. Simpozij prireja Društvo vinogradnikov s Krasa in bo v hotelu Savoia Excelsior ob 15. uri. Po pozdravih predsednika Društva vinogradnikov s Krasa Edija Kanteta, pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat, tržaškega župana Roberta Cosolinija in podpredsednika deželnega odbora Sergia Bolzonella bo posegel generalni direktor ministrstva za kmetijstvo Stefano Vacca-ri; zgodovinar Fulvio Colombo bo govoril o zgodovini vinogradništva tržaškega Krasa, direktor kmetijskega in gozdarskega nadzorništva iz Gorice in Trsta Aldo Cavani pa bo nakazal rešitve in razvoj sodobnega vinogradništva na tržaškem Krasu. Po zasedanju se bodo udeleženci preselili v prostore nekdanje ribarnice, kjer bodo nazdravili z vitovsko. V razstavni dvorani bodo tržaški vinogradniki ponujali svoje vzorce vitovske, gostinci pa svoje specialitete. Vitovska in specialitete bodo vabile na pokušino tudi jutri. Junijski večer v Dolini Danes bo v Dolini drugi Junijski večer s skupino Mi2. Na sugestivni »Kaluži« bo ob 21. uri glasbeno-literarni večer s Tonetom Kregarjem in Jernejem Dirnbekom in se obeta neobičajna zmes glasbe in literature, kar bo za dolinsko publiko zanimiva novost. Zadnji Junijski večer bo izjemoma v soboto, 29. junija, na vaškem trgu in bo posvečen narodnozabavni glasbi. Pred koncertom bo v neposredni bližini domačije Gropajc pod Krogljami odprtje restavriranega tipičnega kotička, s koritom in studencem, ki mu domačini pravijo »Sačka«. (beto) V Trebčah drevi country plesi Trebensko Slovensko kulturno društvo Primorec prireja vsako leto že tradicionalno pobudo na odprtem Trebče pod zvezdami. Nocoj bo ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah skupina tržaškega društva American Country Dance Trieste s tipičnimi country plesi zapeljala občinstvo na divji zahod. Plesno skupino American Country Dance Trieste sestavljajo plesalci vseh starosti, ki jih združuje country dance, nova zvrst plesa, ki se iz leta v leto širi po celem svetu in tudi po Italiji. Plesalci bodo tudi predstavili nekaj klasičnih country plesov v vrstah in v parih in nekaj irskih plesov. Slike sindikalista Demunda V umetniški galeriji Arturo Fitke na Trgu Piccola št. 3 bodo danes ob 19. uri odprli razstavo slik Francesca Demunda, sicer sindikalista CGIL, ki se v prostem času ukvarja s slikarstvom. Napisi pod slikami so v italijanščini, angleščini in slovenščini, pripravili pa so tudi posebne podnapise za slabovidne. Razstavo bo odprl kritik Enzo Santese in bo odprta do 14. julija vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Poletne rezidence 2013 V Zavodu združenega sveta v Devinu se danes nadaljuje 14. delavnica Poletne rezidence 2013. Od 15.30 do 17.30 bo na travniku zavoda pobuda Kave in knjige na travniku, ob 19.30 pa bo v Trstu na Trgu Barbacan branje poezij. Projekt Arteden V Športno kulturnem centru v Lonjerju bodo danes ob 20. uri predstavili program 11. mednarodnega projekta Arteden, tj. delavnice za umetnike iz najrazličnejših evropskih krajev. Mednarodni umetniški teden se bo začel v ponedeljek, 1. julija, in ga prireja Slovensko kulturno društvo Lo-njer-Katinara v sodelovanju z raznimi združenji, med katerimi sta KD za umetnost KONS in Fotovideo Trst 80. V okviru predstavitve bodo tudi odprli razstavo Prostor-Spazio umetnikov, ki so člani KD za umetnost KONS in ki jih bo predstavila prof. Jasna Merku. miramar - Operna akademija Križ Danes zaključni koncert glasbenega centra za otroke Mednarodna operna akademija Križ pri Trstu tudi v poletnem času ne počiva. Potem ko so pod streho spravili 34 ponovitev Rossinijevega Sevilj-skega brivca, na katerih je nastopalo preko 4200 šolarjev in s katerim se je zaključila že tretja izdaja projekta Ra-gazzi ... all'opera! (Mladi na oder), se je maestro Aleksander Švab s svojim sodelavci preselil v »poletno rezidenco« - Miramarski grad, kjer v prostorih nekdanje grajske kuhinje poteka glasbeni poletni center za otroke od 6. do 14. leta. S tem Akademija nadaljuje poslanstvo omenjenega projekta, katerega glavni cilj je otrokom približati operno ustvarjanje v obliki glasbeno-gledaliških delavnic, na katerih otroci, skupaj s profesionalnimi opernimi pevci, aktivno sodelujejo v procesu nastajanja odrskega dela. Otroci, ki obiskujejo kampus, si prve oz. nove glasbene izkušnje pridobivajo pod vodstvom maestra Šva-ba in njegovih sodelavcev: pianistke in korepetitorke Desiree, sicer koordinatorice projekta Ragazzi all'opera, bari-tonista Pierpaola, Massimiliana, Jasmin in Mojce ter dijakinj pedagoškega liceja Slomšek. Prvi teden glasbenega kampusa se je v petek, 14. junija, zaključil z ina-uguracijskim koncertom v prestolni dvorani miramarskega gradu, ki so ga skupaj pripravili udeleženci glasbenega kampusa in OPZ Fran Venturini od Domja, ki že nekaj let uspešno sodeluje z Akademijo. V prvem delu koncerta se je predstavil ad hoc zborček poletnega centra, kateremu se je v nadaljevanju pridružil OPZ Fran Venturini pod vodstvom Suzane Žerjal. Skupaj so zapeli Ti regalero' un sogno, v kateri se je solistkam Loi-ri Janjatovic in Giadi Valenti pridružil sam maestro Švab, Supercalifragilistic-hespiralidoso v italijanski in slovenski inačici ter druge skladbe. Udeleženci kampusa so se enakovredno kosali z bolj "izkušenimi" pevskimi kolegi in pokazali, da se tudi v kratkem času, z veliko dobre volje in truda ter s potrpežljivim pedagoškim delom in ljubeznijo lahko dosežejo hvalevredni rezultati. V svojem izjemno čustveno obarvanem pozdravnem govoru se je maestro Švab spomnil svojih pevskih začetkov, ki so vezani prav na Miramarski grad, kjer je leta 1985 debitiral v operi Mozart in Salieri Rimski-Korsakovega. Zahvalil se je tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine FJK, ki je omogočil delovanje kampusa znotraj samega gradu, kjer imajo otroci priložnost ustvarjati v sugestivnem umetniško-zgodo-vinskem okolju in se igrati v čudovitem grajskem parku. V imenu Zavoda je spregovoril superintendant Luca Ca-burlotto, ki je poudaril, da je delovanje glasbenega kampusa v okrilju mira-marskega gradu dodana vrednost že tako izjemnega kulturnega spomenika. Zahvala gre tudi Zadružni kraški banki, ki je Akademiji podarila klavi-novo. V njem imenu je prisotne pozdravil podpredsednik Adriano Kovačič. Poseben pozdrav je maestro Švab namenil rektorici moskovske Državne klasične akademije Maimonide, s katero Akademija sodeluje, profesorici Iri-ni Janeliki Suškovi, ki bo skozi celo leto sledila projektom in programom kriške akademije ter ravnateljici OŠ Mi-lojka Štrukelj iz Nove Gorice, prof. Tatjani Krapše, ki se je odzvala povabilu za sodelovanje v projektu Mladi na oder. Z današnjim priložnostnim koncertom, ki bo ob 17. uri v prestolni grajski dvorani, se zaključuje drugi teden glasbenega poletnega centra. Temu bosta sledila še dva glasbeno-ustvar-jalna tedna, v katere se je še vedno možno vpisati, kampus pa bo vrata grajske kuhinje zaprl 5. julija. skd vesna - Fotograf Lorenzo Bogatez »Moj vzornik je vedno nepozabni Magajna« Lorenzo Bogatez, Sandor Tence in Matija Sirk na prireditvi v Križu (kroma) V sklopu Kriškega tedna je SKD Vesna predstavilo Križanom fotografskega amaterja Lorenza Bogatza, ki je poslikal približno dvajset let vaškega družbenega življenja. Bogatec ali Bruži, kot mu pravijo Križani, se je fotografskih veščin naučil na tečaju fotografiranja, ki ga je v sklopu nekdanjega mladinskega odseka Vesne vodil Sergio Ferrari. Bogatez (njegov vzornik je bil Mario Magajna) je fotografiral v Sirkovem domu, na nogometnem igrišču in v Ljudskem domu, a tudi v portiču Na Mulu, vinogradih med trgatvijo ter na raznih prireditvah v Italiji in Jugoslaviji. Bil je edini fotograf, ki mu je stoga varnostna služba KPI leta 1982 dovolila fotografirati Enrica Berlinguerja med večerjo v ribji re- stavraciji Lampara. Berlinguer je v restavraciji prisluhnil dekliškemu zboru Vesna, ki ga je takrat vodila Pia Cah. Novinar Sandor Tence je izpostavil fotografovo pozornost do ljudi, njegove fotografije gre tolmačiti kot pričevanja iz časov, ki so za nami. Značilna je fotografija kriških žensk, ki so v povorki po vaških ulicah praznovale 8. marec, Bogatez je tudi ovekovečil prvi obisk pokojnega župnika Jožeta Kunčiča v Domu Alberta Sirka. Kmalu zatem je obiskal Križ škof Lorenzo Bellomi, ki se je s svojimi gostitelji pogovarjal v slovenščini. Razstavo je uvedel predsednik SKD Vesna Matija Sirk. Sledila je pokušnja vin domačih vinogradnikov. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 21. junija 2013 9 ŽARIŠČE Avtonomija temelj za manjšinski razvoj Julijan čavdek d^k Poletni praznik, ki se je odvijal v drugem delu nedeljskega programa letošnjih Junijskih večerov v Sovodnjah, je gotovo poskrbel, da se je marsikomu omilila zaskrbljenost, ki je nastala ob poslušanju govora županje Alenke Florenin, na slavnostni seji Občinskega sveta v sovodenjskem Kulturnem domu, ob priliki vsakoletnega praznovanja obnove občinske avtonomije. Poseg sovodenjske županje je bil trezen in realističen ter v skladu s sedanjim težkim javno-finančnim stanjem, ki hudo omejuje izvajanje občinskih programov glede uresničevanja javnih del in nudenja javnih storitev. Sicer bi lahko bilo tudi omenjeno, da so Sovodnje ob Soči prvič pridobile občinsko avtonomijo že leta 1866, ki je trajala vse do ukinitve s strani fašističnega režima, ko je bila sovodenjska občina priključena občini Miren. Vsekakor pa, glede na podano sliko, je posledično težko in zahtevno oblikovati katerakoli vizijo za prihodnost, ki pa bi jo danes, tudi na področju javnih uprav, še kako potrebovali. Zgoraj omenjeno dejstvo je pomembno, ker je življenje narodne manjšine v tesni povezavi s krajevno javno upravo, od dežele, pokrajine, občine, rajonskih svetov in gorskih skupnosti. Vse omenjene in tudi druge oblike upravljanja teritorija in javnih storitev pripomorejo, da lahko Slovenci, v treh pokrajinah naše dežele, sodelujemo pri pomembnih odločitvah, ki zadevajo raven našega življenjskega standarda in izvajanja ter koriščenja naših pravic. Gre za pomembno avtonomijo, ki jo ima dežela Furlanija Julijska krajina kot zakonodajalec in se potem izvaja na nižjih nivojih pokrajinske in občinske javne uprave. Biti deležni te avtonomije in biti subjekt njenega izvajanja predstavlja enega ključnih temeljev za razvoj manjšine v prihodnosti. Avtonomija v politiki in v javnem upravljanju je zelo prisoten argu- ment pri vseh razpravah v sklopu Evropske svobodne zveze (EFA - European Free Alliance), katere polnopravna članica je tudi stranka Slovenska skupnost. Slediti tej razpravi je precej zanimivo, saj se lahko soočiš z različnimi situacijami, od Škotov in Kata-loncev, ki jih je njihovo samostojno politično udejstvovanje pripeljalo skoraj do osamosvojitve od Velike Britanije oziroma Španije, pa do manjših narodnih skupnosti, ki se borijo za priznanje in uporabo njihovega jezika. Kakorkoli že, manjšinske stranke in avtonomistična gibanja polagajo veliko truda v pridobivanje avtonomije, kajti samo na tak način bodo lahko pri upravljanju teritorija in pri nudenju potrebnih javnih storitev upoštevane potrebe njihovih skupnosti. Isto zavzetost, ki bi jo lahko primerjali s pozitivno ljubosumnostjo, imajo tudi v dolini Aosta ter v avtonomnih pokrajinah Tridentinska in Južna Tirolska. Na vseh teh treh področjih obstaja več manjšinskih političnih strank in gibanj. Najbolj prepoznavne so seveda SVP (Südtiroler Volsk Partei), Südtiroler Freiheit, Par-tito Autonomista Trentino-Tirolese, Union Valdotain in Alpe (Autonomie-Liberté-Participation-Écologie). Pri vseh je upravna avtonomija temelj, brez katerega ne vidijo resnega razvoja narodnih in jezikovnih manjšin, ki živijo v tistih krajih, pa tudi teritorija in družbe. Prepričanje v potrebo po avtonomiji pa ni samo njihova stvar, postala je del politične kulture ljudi, kar se potem pozna tako pri volilni udeležbi kot pri sestavi izvoljenih organov javne uprave. Vsedržavne stranke na teh treh področjih imajo tako bistveno manjši vpliv in se morajo soočiti z zahtevo po upravni avtonomiji. V Furlaniji Julijski krajini so stvari drugačne in drugačen je, po mojem mnenju, tudi koncept avtonomije. Stranka Slovenske skupnosti je v svoji skoraj štiridesetletni politični zgodovini še najbolj osvojila pristop, ki ga poznajo v zgoraj omenjenih deželah in pokrajinah ter delno tudi na Sardiniji. Žal furlanski skupnosti ni uspelo, da bi si zagotovila nekega stalnega političnega subjekta. Ideološki naboj, ki je v vseh teh povojnih letih pogojeval deželno politično-upra-vno dogajanje in delo, pa je občanke in občane bolj usmerjal v vsedržavne stranke. Pri tem Slovenci nismo bili izvzeti, kar je seveda imelo in še ima znane posledice. Globalizacijski procesi, finančna kriza in težave z državnimi proračuni, ki so prizadeli družbo, so dosegli tudi naše kraje. Danes okušamo posledice propada podjetij, pomanjkanje investicij, močno brezposelnost. Na udaru so tudi krajevne javne uprave in z njimi vprašanje avtonomije, zaradi tega ni mogoče iti mimo dejstev, ki jih je sovodenjska županja Alenka Florenin navedla v svojem govoru. Pri tem ne gre pozabiti, da nam je bila pred leti ukinjena kraška gorska skupnost, briško-beneška pa je pod komisarsko upravo močno izgubila na svoji vlogi. V Gorici so bili ukinjeni rajonski sveti in nova združenja ne dosegajo njihove politično-upravne teže napram občini. Na udaru so pokrajine in, kot smo slišali, tudi manjše občine. Vse to bo na en ali drugi način vplivalo na našo narodno skupnost v Italiji, na njeno predstavniško raven in moč, da karkoli doseže na področju javnega upravljanja. Seveda bi bilo potrebno, da si Slovenci izoblikujemo skupno stališče in točke za uveljavljanje naših pravic, ki jih reorganizacija javne uprave ne sme ali ne bi smela okrniti. Vprašanje je, če bomo to zmogli. Nadejam si, da ja, ker želim imeti pozitiven pogled vnaprej, pri tem pa se moramo strniti okoli načela, da si zagotovimo potrebno avtonomijo in bomo ključni dejavnik pri upravljanju teritorija in nudenju javnih storitev. ljubljana - Slovenska kinoteka Bliža se 50. obletnica prve kinotečne projekcije Slovenska kinoteka bo 1. julija obeležila 50 let od prve kinotečne projekcije v prostorih na Miklošičevi. Ob obletnici v kinoteki pripravljajo Festival 35-mm filma, ki bo postregel s 37 filmi, nastalimi od leta 1902 do danes. Pri kinoteki je nedavno v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo izšla tudi knjiga Zadeva Lubitsch. Dvorano, v kateri danes deluje Slovenska kinoteka, so leta 1963 odprli pod imenom Dvorana Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani. Odprtje je zaznamovala projekcija omnibusa Pozno ponoči iz leta 1945. Potem ko je Jugoslovanska kinoteka leta 1977 prešla pod okrilje Srbije, je iz ustanove prišla pobuda, da bi se dvorana v Ljubljani osamosvojila. Tako je leta 1981 prešla pod okrilje Ljubljanskih kinematografov in je uvodoma dobro delovala. Pod vodstvom Melite Novljan (1986-1989) pa so se zadeve zaostrile, med drugim je dvorana delovala z izgubo. Leta 1990je Silvan Furlan podal predlog, da bi dvorano priključili Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju, kar se je zgodilo leta 1993. Furlan je prevzel vodstvo ustanove, ki je pod imenom Slovenska kinoteka začela delovati 1. avgusta 1996. Med filmi, ki bodo 28. junija uvedli praznovanje 50-letnice kinotečnega prikazovanja v Ljubljani, bo restavrirana, to-nirana verzija filma Lutka nemško-ameri- škega režiserja Ernsta Lubitscha, ki jo bo v živo spremljal harfist. Pri kinoteki so namreč v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo nedavno izdali zbornik besedil, ki so bila lani predstavljena v sklopu kinotečne Jesenske filmske šole. Pobudnik za to, da je bila šola posvečena Lu-bitschu, je bil filozof Mladen Dolar, velik oboževalec njegovega dela. Poleg Dolarja, ki bo z uvodom pospremil film Lutke, bo predstavitev zbornika v sklopu Festival 35-mm filma po projekciji filma Strella v režiji Panosa H. Koutrasa s predavanjem zaokrožil filozof Slavoj Žižek. Ta je Koutrasovo delo označil za "Lubitscha za današnji čas". Prvi festivalski dan bosta sklenili projekciji filmov Perverznežev vodnik po ideologiji in perverznežev vodnik po fil- ulično gledališče - Start 27. junija v Izoli Ana Desetnica letos v devetih mestih Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica bo v 16. izdaji potekal v devetih mestih. Karavana ne bo potovala iz enega v drugo mesto, temveč bodo dogodki ponekod potekali vzporedno, je povedal vodja festivala Goro Osojnik. Letošnja Ana Desetnica se bo na ulice podala 27. junija v Izoli. V vsakem mestu je drugačna, je dodal. V Sežani bo denimo potekala tudi pod drugačnim naslovom -KULTulice. Letošnji program je po Osojnikovih besedah zelo raznovrsten in uvaja nekaj novih žanrov. Tako bosta denimo na ulicah Ljubljane in Maribora javni red in mir motila klovna Murmuyo in Metrayeta, letošnja izdaja pa bo ponudila tudi dve večji predstavi. To bosta ognjeni spektakel belgijske Kompanie Ofwell v Mariboru in Ljubljani ter spektakularni vertikalni ples s projekcijo italijanskega dvojca eVenti Verticali, ki ga bo mogoče videti v Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani. Poleg tega so na program festivala umestili ulični spektakel Mati Korajža, ki je lani nastal v sklopu Evropske prestolnice kulture v Mariboru in naletel na zelo dober odziv. Mati Korajža bo vandrala po Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici, Izoli, Kranju in Kamniku. Novost letošnje izdaje je, da se bo v Ljubljani festival iz mestnega središča pre- selil v Moste in bo tokrat potekal od srede, 3. julija, do sobote, 6. julija. Sobota je rezervirana za piknik, gostijo kultur in plesno noč, vse pa bo potekalo na trikotniku med Španskimi borci, Etno klubom Zlati zob in otroškim igriščem v Mostah. V Ljubljani bosta tudi mednarodni simpozij na temo Ulično gledališče kot urbana zvrst prihodnosti in okrogla miza na temo Vloga uličnega gledališča v množičnih protestih. Po besedah filozofa Gregorja Modra so namreč izkušnje letošnje zime v Sloveniji pokazale, da je bil močan del množičnih protestov njihov ustvarjalni del, saj so si ljudje sami izdelali maske in kostume in šli z njimi na ulice, sčasoma pa se je izoblikoval tudi Protestival. Zato bodo na sobotno okroglo mizo povabili vidnejše soustvarjalce tega politično-umetniškega dogajanja in odprli razpravo o njegovi prihodnosti. Gostje okrogli mize v četrtek, 4. julija, pa bodo poleg Modra še filozof in stripar Izar Lunaček, direktor FAI AR', prve popotne akademije uličnega gledališča v Evropi Dominique Trichet in Olu Taiwo z Univerze v Winchestru. Festival Ana Desetnica bo letos poleg Ljubljane in Maribora potekal še v Izoli, Sežani, Novi Gorici, Rušah, Kamniku, Šoštanju in Kranju. Od občinstva se bo poslovil s predstavo Mati Korajža 12. julija v Kamniku. (STA) TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI mu, v katerih Žižek nastopa, režirala pa ju je Sophie Fiennes. Zbornik Zadeva Lubitsch sta uredili Ivana Novak in Jela Krečič. Novakova je na predstavitvi povedala, da se zbornik "poleg tega, da promovira Lubitschev neumorni duh, zavzema tudi za pojem komične ljubezni in za obnovo komedije kot najboljšega žanra za obravnavo najhujših človeških oziroma političnih kriz". Po Dolarjevem mnenju zbornik sodi med najboljše publikacije na temo režiserjevega ustvarjanja. Program festivala sicer po besedah programskega vodje Slovenske kinoteke Jurija Medena "na velikopotezen, pester način in predstavlja enega od neštetih možnih sprehodov skozi mnoštvo filmskih zgodovin". Najstarejši prikazan film je iz leta 1902, najnovejši pa nosi letnico 2013. "S tem želimo poudariti, da je film vendarle mlada umetnost, mlad medij in da se filmska zgodovina zaključuje vsak dan znova," je dejal Meden. Festival bo na dan obletnice 1. julija sklenil prav omnibus Pozno ponoči, prvi v kinotečnih prostorih prikazan film. Sicer pa kinoteka tudi letos pripravlja poletni program, ki bo med 5. julijem in 30. avgustom potekal v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Letošnji nabor prinaša sedem slovenskih mladinskih klasik ter kratkih filmov z mladinsko tematiko. Tudi pred sto leti je finančna kriza za sabo puščala veliko brezposelnih ...in tudi nekaj nestrpnosti. »Lansko leto je bilo v sedanjem času zaposlenih v Trstu nad pet tisoč zidarjev, dočim je letos padlo to število na približno tri tisoč. Vsled tega je seveda narastla brezposelnost zidarjev. Kjer pa je brezposelnost, tam sta tudi beda in revščina. Če iščemo vzroke tem obupnim razmeram, jih najdemo v denarni krizi, ki je zavladala v zadnjem času. Vsled te krize se zidanje stavb ne vrši, stavbinski podjetniki so brez dela, in tako neprestano narašča brezposelnost zidarjev. Zidarji so pričakovali, da dobe letos dovolj zaslužka, ker se je nameravalo v letošnjem letu graditi več velikih zgradb, kar pa se je - menda iz zgoraj navedenega vzroka - opustilo, in nade zidarjev so lepo splavale po vodi. Marsikdo upa na zaslužek, ko prične redno delo pri vojašnici in justični palači. Toda, kako dolgo bo trajalo to sitno čakanje, nam ni znano. Dolžnost vlade je, da stvar pospeši, da pridejo naši delavci do zaslužka. V tem pogledu naša vlada premalo izpolnjuje svojo dolžnost napram državljanom. Treba bo pritisniti, da ukrene vlada na ta ali oni način, samo, da pridejo naši ljudje do kruha. Če ne najde drugega izhoda, pa naj zapodi one tisoče regnikolov, od koder so prišli! Če bi bila naša vlada vestna in naklonjena našim ljudem, bi morala v slučaju, da so našinci brezposelni, izgnati vse neavstrijske državljane! To bi bilo pošteno delo in kaj takega mi tudi lahko zahtevamo. Mislimo namreč, da gre pravica do zaslužka v Avstriji predvsemi avtrijskim državljanom, ki morajo napram tej državi izpolnjevati svojo dolžnost s tem, da plačujejo davke - direktne, ali pa indirektne - in da morajo iti, če treba, tudi kri prelivat za njo. Vsakemu človeku se bo zdelo naravno, da bi morala država najpoprej skrbeti za svoje ljudi, potem šele za tujce, toda pri nas v Avstriji so razmere zelo čudne. To ni nobena pravica!« TA TEDEN A PHIMOBSf DHEVHIK t ■■... in jLiL . ¡i ■ m ■ i k i i ■ ■. i ¡ -'■■-■ i i ■ i inj.d PRED 50 LETI V Trstu se je v teh dneh odvijal prvi Festival slovenske popevke. »Marsikaj smo že imeli v Avditoriju, od gledališča do opere in operete, od pevskih zborov do zabavnih orkestrov, nekaj z lastnimi močmi, nekaj z gostovanji. Na vsa področja odrske dejavnosti smo že posegli, manjkala nam je samo še izvirna, prav naša tržaška slovenska popevka, ki bi nam jo ustvarili naši domači komponisti, zaigrali naši domači orkestraši, dirigirali domači dirigenti in zapeli naši domači pevci. No, sedaj imamo tudi to in z občutkom iskrenega zadovoljstva, lahko priznamo, da je ta večer, večer prvega Festivala slovenske popevke na Tržaškem pomenil ne samo prijetno, temveč res veliko presenečenje za nas in verjetno za veliko večino poslušalcev. Zato bi bilo celo odveč govoriti o tem festivalu kot se običajno govori o vsakem začetku, pri čemer se navajajo razne težave, pomanjkanje izkušenosti, pomanjkanje ljudi, pa tradicije in še to in ono. Vse to sicer velja v polni meri tudi za ta festival, ki pa je kljub temu pomenil ne nekak plah in tipajoči uvod, pač pa naravnost skok v vrtinec zvokov in ritmov lahke glasbe, ki nas je do danes poplavljala v tujih jezikih in v tujem, često našemu človeku, tudi mlajšemu, tako odmaknjenem duhu. In če pustimo vse drugo v tem trenutku ob strani, potem je že samo to dovolj, da vsem nastopajočim in vsem izvajalcem izrečemo priznanje in čestitke. Program festivala je štel kar triindvajset popevk. Posebno se je izkazal orkester Miramar, ki je tako po svoji številčnosti, kot po instrumentalni zasedbi ter zvočni in ritmični izdelanosti pomenil skoraj odkritje. Posebej se moramo ustaviti pri orkestralni izvedbi oziroma aranžmaju skladb, pa pri posameznih pevcih in pevkah, izključno amaterjih, ki so v glavnem več kot odlično podali, nekateri celo kar z verziranostjo rutinirainh pevcev, večino skladb na programu. Isto velja tudi za vse tri dirigente, Sancina, Bogatca in Žerjala, ki so izmenoma vodili orkester!« 10 Četrtek, 20. junija 2013 KULTURA / repen - Hommage Marku Kravosu ob pesnikovi sedemdesetletnici Palčičev Veter v školjki Se v nedeljo si lahko v galeriji Kraške hiše v Repnu ogledamo razstavo novejših slik in bronastih malih plastik Klavdija Palčiča. Naslov »Veter v školjki« je povzet po verzih pesnika Marka Kravosa, saj sta umetnika dolgoletna prijatelja, doraščala sta pri Sv. Ivanu v živahnem kulturnem okolju in sodelovala pri mnogih založniških načrtih. Klavdij Palčič je ilustriral številne knjige Marka Kravosa: od pravljic za otroke do poezije in proze za odrasle, oba sta med drugim sodelavca mladinske revije Galeb. Razstava Klavdija Palčiča želi biti hommage Marku Kravosu ob pesnikovi sedemdesetletnici, pri vhodu v galerijo srečamo slikarsko delo, ki je nastalo kot ilustracija Kravosove pesmi. Na njej je upodobljen sključen človek z rogovi, ki so z razliko od ostalih črnih, sivih in belih elementov pisano obarvani. Osrednji protagonist ostaja v Palčičevem opusu človek, ki na ekspresiven in dinamično prikazan način kljubuje eksistencialnim težavam. Močno napetost znotraj slikarskega polja ustvarja kontrast med bliskovitim izrisom figure, ki jo umetnik mojstrsko obvlada in abstraktnimi prvinami, materičnimi nanosi ter izpraskanimi šrafurami, prek katerih občutimo notranji nemir in nelagodje. Klavdij Palčič je mnogostranska likovna osebnost, ki ima zasluge tako na področju uporabne umetnosti, predvsem grafičnega oblikovanja, kot tudi na umetniško izpovednem. Cenjen je kot kostu-mograf in ilustrator, najbolj občuteno pa je predan slikarstvu, v katerega vnaša svoje bogate izkušnje tako s področja grafike kot kiparstva. Na razstavi v Repnu je kontaminacija med zvrstmi toliko bolj očitna, saj opažamo na večjih platnih obenem reliefno poudarjene materične nanose, podobno opažamo, kako bronasti kipi zaživijo tudi zavoljo mojstrske kombinacije različno po-lirane površine, ki prehaja od zelenkastih odtenkov do svetlejših površin rjavih njans, V Kraški hiši v Repnu so na ogled Palčičeve novejše slike in bronaste male plastike kroma ki se postopoma nagibljejo k zlatim odbleskom pri najsvetlejših predelih. Tudi v novejših delih Palčič razvija značilne tematike mitoloških likov, nenehno dograjuje in obnavlja tehnične različice, njegova domiselnost se tako kaže v samem eksperimentiranju raznoterih oblikovnih kombinacij, ki hranijo obenem njegovo stilno prepoznavnost in izrazito iz-povednost. Moč Palčičeve likovne pripovedi je tudi v bogastvu površinske obdelave tako v slikarstvu kot tudi v kiparskem obdelovanju. Novejše plastike označujejo npr. obrisi valovite lepenke in vtisi tipografskih črk. Pobudo v organizaciji Zadruge Naš Kras so podprli Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Občina Repentabor. Ogled je možen od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure. Jasna Merku Tizianova slika razstavljena v njegovem rojstnem mestu V Palači Cosmo v Tizianovem rojstnem kraju Pieve di Cadore bo od 29. junija na ogled znamenita, nedavno re-stavrirana umetnikova slika "Il vesco-vo Jacopo Pesaro e papa Alessandro VI davanti a San Pietro" (Škof Jakob Pesaro in papež Aleksander VI pred Svetim Petrom). Delo, ki ga je Tizian ustvaril v mladosti, bo razstavljeno poleg številnih dokumentov, drugih del, draguljev in denarja iz tistega obdobja. Postavitev bo na ogled do 6. oktobra. Tizian (1488 ali 1490-1576) je od mladih let živel v Benetkah. Bil je učenec Giovannija Bellinija, nanj je v prvem obdobju močno vplival tudi Giorgio-ne. Bil je najpomembnejši predstavnik visokorenesančnega beneškega slikarstva in eden najboljših koloristov v evropskem slikarstvu. Izvrševal je naročila mnogih evropskih vladarjev in mogočnikov. Z dramatiko in razkošnimi barvami je napovedal barok. Bil je tudi psihološko poglobljen realistični portretist. V zadnjem obdobju je razvil impresionistično tehniko slikanja z barvnimi lisami. Na Jukatanu odkrili ruševine starodavnega mesta Arheologi so na polotoku Jukatan odkrili ruševine starodavnega mesta. S površino več kot 22 hektarjev in ostanki številnih stavb je to najobsežnejša doslej poznana majevska naselbina na tem območju, so po pisanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili z Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino. Ekipa arheologov je v gosti džungli zvezne države Campeche odkrila ostanke piramid in palač, stanovanjskih hiš in igrišč za tradicionalno igro pelota, je povedal strokovnjak za ma-jevsko arheologijo Ivan Šprajc. S pomočjo napisov na 19 prostostoječih stelah so strokovnjaki razcvet mesta datirali med leti 600 in 900 našega štetja. (STA() ljubljana - Od 2. do 6. julija bo na sporedu 54. izvedba Jazz festival z osrednjim gostom Petrom Brötzmannom V poletnih mesecih Ljubljana ponuja veliko dogajanja, med boljše dogodke pa se uvršča Jazz festival Ljubljana, ki bo letos doživel 54. izdajo. Enega najstarejših džezovskih festivalov v Evropi, ki je od leta 1960 z imenom Jugoslovanski jazz festival potekal na Bledu, leta 1982 pa ga je pod okrilje vzel Cankarjev dom, so predstavili tudi v Trstu. Na sredini novinarski konferenci v Domu glasbe (Casa della Musica) sta direktor in umetniški vodja festivala Bogdan Beniger in solastnik džezovske založbe Clean Feed Pedro Costa napovedala, da bo med 2. in 6. julijem v Ljubljani mogoče prisluhniti tako obetavnim mladim evropskim glasbenikom kot tudi glasbenikom večjega formata, ki so se že uveljavili na jazz sceni. Med te se nedvomno uvršča Macy Gray, ki bo zaslužna za enega izmed vrhuncev festivala. Občinstvo bo navduševala v družbi David Murray Infinity Quarteta, njen nastop pa bo v Križankah (ob 22. uri) na sporedu zadnji dan festivala, in sicer v soboto, 6. julija. Na predstavitvi smo slišali, da bo osrednji del festivala letos posvečen vsestranskemu umetniku in izjemnemu nemškemu pihalcu Petru Brötzmannu, kateremu so organizatorji festivala posvetili kar dve razstavi: razstavo z naslovom Peter Brötz-mann: Dela 1959-2013 (na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v parku Tivoli) in fotografsko razstavo To je naša muska! Peter Brötzmann v obje- glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS !E I Osrednji del festivala je letos posvečen vsestranskemu umetniku in izjemnemu nemškemu pihalcu Petru Brötzmannu ktivu fotografov (v Mali galeriji Cankarjevega doma). Svetovno premiero bo na letošnjem festivalu doživel koncert, poimenovan Sax and Drums feat. Peter Brötzmann, Ken Vandermark, Hamid Drake & Chad Taylor, ki bo na sporedu 3. julija v Klubu CD. Brötzmannu se bosta 4. julija prav tako v Klubu CD pridružila Mokhtar Ga-nia in Hamid Drake, 5. julija pa bo v Šti-hovi dvorani CD nastopil skupaj z vibra-fonistom Jasonom Adasiewiczem. Brötzmann bo 6. julija v Križankah nastopil še s kontrabasistom Johnom Edwardsom in bobnarjem Stevom Noblom. Ta sestav je, kot piše v programski knižici, morda še najbližje Brotzmannovemu pojmovanju free jazza. Zvedeli smo, da bo mogoče slišati pesmi od intimnih zasedb do zelo velikih sestavov, kot je European Saxophone Ensamble, v katerem bo sodeloval tudi tržaški Dom glasbe. Saksofonski big band bo 6. julija pospešil mestni utrip na ljubljanski tržnici. Ob koncu pa naj še povemo, da v Trstu za predprodajo vstopnic skrbi Ra-dioattività, ki ponuja tudi organizirani prevoz. Več o programu Jazz festivala Ljubljana pa na www.ljubljanajazz.si. (sč) ...Like Clockwork Queens of the Stone Age Alternative rock Matador Records /Rekords Rekords, 2013 Ocena ★★★★★★★★ Queens of the Stone Age are back! Točno tako, nekateri so sicer že skoraj obupali, zadnjo ploščo je namreč ameriški bend izdal daljnega leta 2007 ... danes pa imamo končno pred sabo nov glasbeni izdelek ene izmed najboljših skupin novega tisočletja. ...Like Clockwork je torej ime šestemu albumu benda, doma iz Kalifornije. O plošči so v zadnjem letu veliko pisali, pričakovanja so bila res velika: kakšen bo sound benda po šestih letih? Kdo bo sodeloval pri snemanju plošče? Bo to novi Songs for the Deaf (najboljša ben-dova plošča iz leta 2002)? To zadnje vprašanje je sicer po mojem mnenju neumestno: primerjati album ...Like Clockwork z eno najboljših plošč zadnjega desetletja nima smisla in to iz enostavnega razloga, ker je bila Songs for the Deaf v bistvu »perfektna plošča«, tak album je pa enostavno nemogoče ponoviti, lahko se mu le poskusiš približati. Isto bi bilo, ko bi od Pink Floydov zahtevali, da ponovijo glasbeno simfonijo s plošče Dark Side of the Moon. Waters in njegovi so v svoji karieri izdali veliko dobrih plošč, a Dark Side of the Moon ostaja Dark Side of the Moon in pika. Po tem (pre)dolgem uvodu lahko stopimo v živo plošče ...Like Clockwork, na kateri prisluhnemo desetim komadom za nekaj več kot petinštirideset minut glasbe. Pri snemanju, ki je trajalo dobrih sedem mesecev, je sodelovalo veliko glasbenikov, npr. stara bendova znanca Dave Grohl in Mark Lanegan, Trent Reznor, Alex Turner in celo Sir Elton John! Začetek ni ravno obetaven, Keep Your Eyes Peeled je skoraj industrial komad, takoj za njim pa je na vrsti posrečena I Sat by the Ocean ... in stopala niso več pod kontrolo. Žalosten klavir in ganljiv Hommeov vokal sta uvod v naslednjo The Vampyre of Time and Memory in že smo pri singlu My God is the Sun, tipična Queens uspešnica. Kalopsia je svojevrsten komad, v katerem se ritmi pogosto prepletajo, medtem ko je pesem Smooth Smailing res presenetljiva, upal bi si zapisati skoraj funky! Eden izmed najboljših izdelkov albuma je naslednja, šestminutna I Appear Missing, zagotovljen hit. Homme in njegovi nas nato zapuščajo z umirjeno skladbo, ki daje plošči ime ...Like Clockwork, upamo ne za novih šest let ... / ITALIJA, SVET Petek, 21. junija 2013 1 1 london - Domala vsi finančni trgi včeraj poslovali v rdečem Izjave Bernankeja (Fed) povročile občuten padec na svetovnih borzah LONDON - Napoved predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Bena Bernankeja, da se bo program odkupovanja obveznic in vrednostnih papirjev lahko končal že sredi leta 2014, je pretresla vlagatelje. Drugi dejavnik, ki je včeraj svetovne borze pahnil v rdeče, so informacije o stagnaciji gospodarskega razvoja na Kitajskem. Na vrednosti izgubljajo tudi žlahtne kovine, cena zlata pa je včeraj že padla na skoraj najnižjo vrednost v zadnjih treh letih. Na borzi v Londonu se je cena 31,1-gramske unče zlata znižala na 1287,91 dolarja, kar je blizu vrednosti zlata iz septembra 2010, poroča francoska tiskovna agencija AFF. Rekordno visoko vrednost je sicer zlato doseglo avgusta 2011, ko se je zaradi velike negotovosti na finančnih trgih zaradi krize v evrskem območju povzpelo na vrednost 1888 dolarjev. Na vrednosti je včeraj izgubil tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je bil okoli 13. ure vreden 1,3205 dolarja, kar je 0,69 odstotka manj od sredine zaključne vrednosti. Prav program t.i. kvantitativnega sproščanja, s katerim je Fed povečevala količino denarja v obtoku, je bil glavno gonilo izjemne rasti borznih tečajev v zadnjih mesecih. Vlagatelje so zato Bernankejeve besede pahnile v negotovost, saj so realni gospodarski temelji za nadaljevanje borznega razcveta še vedno zelo šibki. Evropske borze so dan zaključile-le z močnimi padci tečajev. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je doslej znižal za 1,80 odstotka in je pri 2636 točkah. V Parizu je indeks CAC 40 ob 1,78-odstotnem padcu pri 3771 točkah, indeks borze v Londonu FTSE 100 se je doslej znižal za 1,53 odstotka na okoli 6252 točk, indeks frankfurtske borze DAX pa je izgubil 2,09 odstotka in je pri 8026 točkah. Večina azijskih borz je včerajšnje trgovanje prav tako končala z globokim padcem. Na tokijski borzi se je indeks Nikkei znižal za 1,74 odstotka. Borza v Hongkongu je beležila 2,88-odstotni padec, v Šanghaju 2,77-odstotnega, v Singapurju 1,99-odstot-nega, indeks borze v Seulu pa se je znižal za dva odstotka. Rast indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev newyorškega Conference Boarda se je medtem nadaljevala tudi v maju. Potem ko se je indeks aprila na mesečni ravni zvišal za 0,8 odstotka, se je maja v primerjavi z aprilom zvišal za 0,1 odstotka. To je sicer nekoliko razočaralo analitike, ki so pričakovali hitrejšo rast.K rasti indeksa na 95,2 točke v maju so najbolj pripomogli podatki o delniških indeksih, posojilih in obrestih. Poseben kazalec trenutnih gospodarskih pogojev, ki se osredoto-ča na delovna mesta, plače, prodajo in proizvodnjo, je maja napredoval za 0,2 odstotka. (STA) Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Ben Bernanke ansa rim - Premier na tiskovni konferenci s tujimi novinarji Letta: »Vlada je stabilna« »Vlada je koncentrirana na svoje naloge in sodne odločitve na to ne bodo vplivale«- Program reform v roku 18 mesecev RIM - Predsednik vlade Enrico Letta je včeraj na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja tujih dopisnikov v Italiji. Dotaknil se je skoraj vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu njegove vlade. Uvodoma je dejal, da ima po petdesetih dneh vlade dober občutek, kajti obstajajo pogoji, da se izpelje program, za katerega je vlada v parlamentu prejela zaupnico. Glede na pričakovana vprašanja o tem, kakšne bodo posledice za vlado po za Berlusconija neugodni razs-zodbi ustavnega sodišča je premier povedal, da obstoj vlade ni pod vprašajem. Vlada je koncentrirana na svoje naloge in sodne odločitve na to ne bodo vplivale. Kar zadeva vprašanje ali je lahko Berlusconi sploh iz- Enrico Letta ansa voljen, je Letta dejal, da ta razprava zadeva parlament in vlada nima s tem nobene zveze, on sam pa zadevi ne pripisuje velike važnosti. Letta je potrdil, da bo vlada v dogovorjenem roku osemnajstih mesecev izpeljala reforme za preustroj države, začenši z novim volilnim zakonom. Kajti, če bi spet glasovali z dosedanjim, bi se vrnili na izhodiščno točko kot pri gosji igri. On vsekakor ne vidi možnosti predčasnih volitev v kratkem roku. Povedal je, da nima rad »umetnih ognjev«. Reforme je treba napovedati, potem pa tudi zares izpeljati, kar je bistveno. Letta je na vprašanja novinarjev govoril tudi o Evropi. Dejal je, da Evropa ni problem, temveč je to zgodba o uspehu, ki pa jo je treba pripovedovati na pravi način. Danes se sicer večinoma o Evropi govori v negativnih tonih, je dejal premier, seveda je treba preseči težave, ki ob- bruselj - Zaradi ravnanja z odpadki Italija bo morala plačati globo EU BRUSELJ - Evropska komisija je Sodišču Evropske unije predlagala, naj Italiji naloži plačilo 256.819 evrov kazni za vsak dan, ko ni izpolnjevala določil evropske zakonodaje glede ravnanja z odpadki. Dežela Kampanija se že dolgo spopada z neurejenim sistemom ravnanja z odpadki, vlogo pri tem pa ima tudi lokalna veja mafije, imenovana Camorra. Sodišče je leta 2010 odločilo, da je italijanska vlada leta 2007 ob izbruhu krize z odpadki v Neaplju in okolici ravnala neprimerno. Po oceni Evropske komisije je imel Rim več kot dovolj časa, da uresniči priporočila, ki jih je sodišče izreklo leta 2010. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je zato Sodišče EU pozval, naj Italiji naloži plačilo finančne kazni. Rim naj bi za vsak dan med dnevom, ko je sodišče izreklo sodbo in dnevom, ko bo dejansko začel izvajati ukrepe, plačal denarno kazen v višini 256.819 evrov. Bruselj je bil po sodbi leta 2010 vseskozi na zvezi z Rimom glede uresničevanja zapovedanih ukrepov. »Nismo našli rešitve,« je dejala tiskovna predstavnika komisije Marlene Holzner. »Tri leta je dolgo obdobje in zdaj bomo sodišču predlagali, da Rimu naloži finančno kazen,« je dodala. V Italiji je bil sicer od poletja leta 2011 dosežen določen napredek, ocenjujejo v komisiji, a ob tem izražajo zaskrbljenost, da so zamude pri izvrševanju ukrepov ustavile gradnjo večine načrtovanih tovarn za predelavo organskih odpadkov, sežigalnic in odlagališč. Dodaten vzrok za zaskrbljenost predstavlja tudi šest milijonov ton odpadkov po vsej regiji, ki čakajo na izgradnjo sežigalnice, še dodajajo v komisiji. Ob tem ne izključujejo nove krize z odvozom odpadkov, saj italijanske oblasti še vedno niso vzpostavile sistemske rešitve ravnanja s smetmi. Na vprašanje, kakšno vlogo imajo pri tem organizirane zločinske združbe, je Holznerjeva odgovorila, da italijanske oblasti krivdo za njihovo vpletenost prelagajo druga na drugo. »V Evropski komisiji težko rečemo, kdo je kriv, a na določeni točki je potrebno najti skupno rešitev,« je še dodala Holznerjeva. V ločenem primeru je oktobra lani komisija Rimu zagrozila s podobno kaznijo, ker ni počistil nezakonitih odlagališč in zaradi nekontroliranega odlaganja odpadkov povsod po državi. Postopek zdaj obravnava Sodišče EU. (STA) washington - Po odločitvi grške vlade Mednarodni denarni sklad (IMF): »Nismo mi predlagali zaprtja grške nacionalne televizije ERT« WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je včeraj sporočil, da pri njih niso predlagali zaprtja grške nacionalne radiotelevizije ERT. »Nedavne odločitve v zvezi z državno televizijo so bile sprejete v (grški) vladi,« je poudaril tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice. Program reševanja Grčije je podprt s posojili IMF in vključuje reformo javne uprave. »A ta program ne vsebuje specifičnih priporočil o odločitvah, ki vključujejo državna podjetja,« izjavo IMF povzema francoska tiskovna agencija AFP. Grška vlada je 11. junija šokirala z novico, da zapira ERT. Na odločitev so se besno odzvali tako v Grčiji kot tudi v tujini. V Atenah so sicer poudarili, da morajo v zameno za 240 milijard evrov težak rešilni program trojke do konca leta odpustiti 4000 javnih uslužbencev. Z zaprtjem ERT bi jih delo izgubilo 2700. Vlada je sicer kasneje pojasnjevala, da bi bilo zaprtje začasno in da bi po korenitem prestrukturiranju radiotelevizijo znova odprli. Odločitev je zamajala grško koalicijo, saj Pasok in Demokratična levica ostro nasprotujeta nepričakovani odločitvi premiera Antonisa Samarasa o ukinitvi ERT. Samaras je pred pogovori znova poudaril, da Grčija nujno potrebuje enotno vlado. »To je težko obdobje za Grčijo. Zahteva močan, rekel bi tudi širok družben in politični konsenz,« je dejal na Dunaju, kjer se je udeležil vrha Evropske ljudske stranke. stajajo. A prav v teh dneh Latvija prevzema evro, Hrvaška vstopa v EU in Italija bo pomagala pospešiti pridruževanje Srbije. To so dokazi o uspehu evra in Evrope, je poudaril Letta. Dadal je, da je velikega pomena, da tudi Velika Britanija ostane v Evropi, za kar se bo tudi sam posebej potrudil. Glede Italije pa si premier želi, da bi postala nabolj evropeisti-čna med vsemi evropskimi državami. Letta se je poleg tega zavzel za stabilno evropsko bančno skupnost, a glede tega je Nemčija v zamudi. V ospredje je premier postavil mladinsko nezaposlenot kot enega prioritetnih problemov, ki zadeva vso Evropo in bo na to temo morala sprejeti konkretne ovbeze na prihodnjem vrhu. Letta je tudi potrdil namero vlade, da reši kočljivo vprašanje številnih (»esodati«), ki so po pomoti ostali brez dela in pokojnine. Prvo potovanje izven Evrope bo Letta opravil prve dni julija v Izraelu in Palestini, obenem pa je izrazil upanje, da dogajanje v Turčiji ne bo zaustavilo njenega približevanja Evropi. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.093,29€ -1773,08 SOD NAFTE (159 litrov) 106,12 $ +0,12 Poslopje grške televizije I I ■ EVRO 1,3200 $ -1,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. junija 2013 ansa Prvič je sicer koalicija izhod iz slepe ulice iskala v ponedeljek, v sredo pa je po skoraj treh urah in pol dosegla dogovor o novem začetku, ni pa našla skupnega jezika o prihodnosti radiotelevizije. Po besedah voditelja Pasoka Evangelosa Veni-zelosa so pogovori, ki jih je imela koalicija v sredo in jih bo nadaljevala danes, »zelo težki«. Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek odločilo, da mora vlada zagotoviti javno oddajanje, ni pa navedlo, ali mora naj njim bdeti ERT. Sodišče naj bi se znova sestalo in razjasnilo podrobnosti ponedeljkove odločitve, saj vlada vztraja, da je ERT mrtva entiteta. (STA) valute evro (povprečni tečaj) 20.6. 19.6. ameriški dolar 1,3200 1,3406 japonski jen 129,26 127,44 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,806 25,686 danska krona 7,4588 7,4596 britanski funt 0,85450 0,85580 madžarski forint 298,80 293,99 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7014 0,7016 poljski zlot 4,3183 4,2598 romunski lev 4,5260 4,4978 švedska krona 8,6724 8,5750 švicarski frank 1,2319 1,2326 norveška krona 7,8500 7,6765 hrvaška kuna 7,4860 7,4805 ruski rubel 42,9600 43,1 798 turška lira 2,5324 2,5238 avstralski dolar 1,4323 1,4105 braziljski real 2,9514 2,9208 kanadski dolar 1,3651 1,3673 kitajski juan 8,0895 8,2139 indijska rupija 78,7840 78,8210 južnoafriški rand 13,4884 13,3336 1 2 Petek, 21. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Občina o stroških za ravnanje z odpadki in usodi ekoloških otokov Novi davek Tares ne prinaša podražitev Stroški za ravnanje z odpadki so se v goriški občini zmanjšali za 2,77 odstotka v enem letu ter za 5,22 odstotka (333.000 evrov) v zadnjih štirih letih, potem ko so leta 2010 dosegli vrh. V go-spodarsko-finančnem načrtu za ravnanje z odpadki, ki ga je včeraj predstavil pristojni občinski odbornik Francesco Del Sordi, znašajo skupni stroški v bilanci dobrih šest milijonov evrov (6.058.046 evrov). Del Sordi je poudaril, da so stroški pač skladni s številnimi storitvami, ki jih Občina Gorica nudi občanom - začenši s sistemom ekoloških otokov, ki je v bistvu edinstveni primer v Furlaniji-Ju-lijski krajini in eden redkih primerov v Italiji. Davek Tares pa ne bo prinesel podražitev, po napovedih naj bi bile tarife v prihodnje za odtenek nižje. Odbornik je opozoril, da Občine Gorica in njenih stroškov ne moremo primerjati z manjšimi podeželskimi občinami: »Tu imamo bolnišnice, veliko šol, vojašnice, sedeže raznih ustanov in podjetij. Vsi ti ustvarjajo odpadke, storitve pa plačuje celotna skupnost.« Goričani pa imajo na voljo storitve, ki jih prebivalci drugih občin v deželi v glavnem nimajo. Na občinskem območju je 19.637 vpisanih uporabnikov, med temi je 17.535 gospodinjstev in 2102 drugih uporabnikov (podjetja idr). »Mi nudimo skoraj tri tisoč rumenih zabojnikov za plenice in podobne smeti; 316 zabojnikov za steklo v gostinskih lokalih; zelene vreče za priletne osebe; ločeno zbiranje od vrat do vrat; odvažanje odpadkov ob torkih in sredah samo za potrebe trgovin; ekološke otoke. Vse to predpostavlja nek strošek, ki ga plačuje vsa skupnost, čeprav niso vse storitve namenjen vsem,« je izpostavil Del Sordi. Kljub temu, da so cena goriva in stroški za osebje iz leta v leto višji, pa se stroški za ravnanje z odpadki znatno nižajo. Trije ekološki otoki zaenkrat ostajajo, čeprav jih je hotela Občina odpraviti. »Ni res, da ne upoštevamo stališč občanov. Na znanje smo vzeli peticijo s 4500 podpisi, ekoloških otokov pa nočemo ukiniti. Prav pa je, da razmislimo, kako naprej. Ekološki otoki so dodatna storitev, ki je v Vidmu in drugih občinah v deželi ne nudijo. Stroške pa krijejo vsi, tudi tisti, ki otokov ne uporabljajo,« je bil jasen odbornik. Med stroške, ki ne prinašajo nobene koristi, pa prišteva Del Sordi 273.000 evrov dodatka na davek na odpadke: »Ta znesek se izteka v blagajno Pokrajine Gorica, v zameno pa ni nobene storitve.« Odbornik je že večkrat izjavil, da bi morala Pokrajina po zgledu nekaterih drugih pokrajinskih uprav ukiniti »davek na davek«. Občina Gorica obenem še vedno plačuje 65.000 evrov na leto za poravnavo stroškov za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov. Ti stroški, ki prihajajo »iz zgodovine«, bodo v bilanci do leta 2016. Rezultati so vsekakor dobri: v letu 2005 so ločeni odpadki predstavljali 47 odstotkov vseh odpadkov, v letu 2012 pa 56,5 odstotka. Občinska uprava predvideva, da bodo Goričani po uvedbi davka Tares plačevali približno enake vsote kot doslej oziroma za kanček nižje. Za gospodinjstva naj si se stroški zmanjšali za 0,35 do 0,61 odstotka, za podjetja in druge uporabnike pa za 0,02 do 0,47 odstotka. (af) gradišče - Žrtev je tridesetletni karabinjer Patrich Brogna Z motorjem v smrt Tridesetleten karabinjer se je včeraj pod večer pri Gradišču smrtno ponesrečil na motorju. Še pred reševalci sta se na kraju ustavila zdravnik in zdravnica, ki sta pravkar privozila mimo. Prva sta mu priskočila na pomoč. Za njima ga je dobre pol ure skušalo oživljati tudi osebje službe 118. Zaman. Moški je ob 19.10 izdihnil na zelenici sredi križišča. Tako je tragično umrl Patrich Brogna, ki bi 11. julija dopolnil trideset let. Bivališče je imel v Moraru, kjer je imel starša, ni bil poročen. Pred približno šestimi meseci je bil dodeljen karabinjerskemu poveljstvu v Gradišču. Na kraju nesreče so včeraj bili poleg policistov tudi njegovi kolegi, urejali so promet, njihov molk pa je razodeval ganjenost. Povedali so le, da je bil »dober fant«. Okoliščine nesreče še preiskujejo. Po prvi rekonstrukciji, h kateri je prispeval voznik avtomobila Lancia lybra, sta včeraj okrog 18.40 oba vozila iz Vileša proti Gradišču. V bližini križišča, od koder nova cesta vodi v Romans, je voznik avta začel zavirati in zavijati v levo, v kolikor je bil namenjen v Romans. V tistem trenutku se je na svoji modri Yamahi pripeljal Patrich Brogna. Prehiteval je, prepozno pa je ugotovil, da avto zavija v levo. Pritisnil je na zavoro, ki je na cesti pustila dolgo črno sled, a se lybri ni uspel izogniti. Silovito je trčil v levi bok avta, v voznikova vrata. Motor je zdrsel v eno smer, motorista pa je trk odbil kakih petnajst metrov stran. Po vsej verjetnosti je udaril z glavo ob kamniti rob in obležal je na zelenici sredi križišča. Pripeljala sta se helikopter službe 118 in rešilno vozilo. S kraja sta odšla brez njega. Kraj nesreče pri Gradišču in tragično umrli Patrich Brogna bumbaca gorica Zapustila plen in pobegnila čez mejo Ponoči sta na sedežu nekega podjetja v Ulici Fermi v Gorici ukradla razno mehansko opremo v skupni vrednosti 30.000 evrov. Kraja bi se uspešno iztekla, ko ne bi zlikovcev opazila patrulja karabinjerjev, ki je sredi noči nadzirala območje in se pognala za njima. Beg jima je sicer uspel, toda peš in brez plena. Zgodilo se je v sredo ob 3. uri. Tatova sta se sedela vsak v svojem avtomobilu znamke Volkswagen caddy, oba z moldavsko registrsko tablico. Volks-wagna sta peljala skozi štandreško kro-žišče, kjer sta ju opazila karabinjerja, ki sta nadzirala redek nočni promet. Ka-rabinjer je neznancema ukazal, naj se ustavita, onadva pa sta pritisnila na plin in pobegnila. Voznika sta se z drzno vožnjo pripeljala do Ulice Terza Armata, s prižgano sireno ju je zasledoval avtomobil karabinjerjev. V Ulici Vittorio Veneto sta zasledovalca dohitela obe vozili, ki sta se na vrat na nos - s skrajno nevarno potezo - ustavili. Karabinjer, ki je bil za volanom, se je spretno izognil trčenju, medtem pa sta tatova stopila iz avtomobilov in peš zbežala čez državno mejo proti Šempetru. Za njima se je izgubila vsakršna sled. Karabinjerja sta vsekakor preprečila, da bi zlikovca odpeljala plen v tujino in ga prodala na črnem trgu. Oba Volkswagna so zasegli, v prtljažnikih so bili razni stroji za skupno vrednost 30.000 evrov. Del plena so karabinjerji že vrnili lastniku. Državno tožilstvo je v sodelovanju z goriškim pokrajinskim poveljstvom karabinjerjev uvedlo preiskavo. Cilj je ugotoviti istovetnost storilcev, najprej so preiskovalci pregledali podatke o lastnikih obeh zaseženih vozil. Njiju bodo poklicali na zaslišanje. Preiskava poteka na podlagi utemeljenega suma prikrivanja ukradenega blaga, neupoštevanj a ukaza karabinjerjev in številnih prometnih prekrškov, do katerih je prišlo med burnim nočnim zasledovanjem. gorica - V občinskem uradu S »treningom« do hitre birokracije Za 60 odstotkov zmanjšali čas obravnave vloženih prošenj »V Furlaniji-Julijski krajini imamo občino, ki je - kljub osipu tretjine osebja in ne da bi investirala niti en evro - za celih 60 odstotkov zmanjšala čas, ki je potreben za obravnavo vloženih prošenj. To je Gorica.« To je včeraj izjavil Paolo Candotti, generalni direktor zveze in-dustrialcev Unindustria v Pordenonu. V tem mestu so predstavili rezultate načrta Lean Experience factory, v katerem so sodelovali Unindustria, Občina Gorica in Lean Experience Factory s sedežem v San Vitu. Candotti je razložil, da so na goriški občini dosegli odlične rezultate z učinkovitejšim podjetniškim sistemom, predvsem pa s spreminjanjem miselnosti in navad občinskega osebja, ki se je udeležilo posebnega teča-ja-treninga. Tehnike Lean Manage-menta so prilagodili potrebam javne uprave, poskusna faza je zadevala osebje občinskega urada, ki se ukvarja z dokumenti novoustanovljenih podjetij: ob pomoči izvedencev je osebje hitro zmanjšalo število zaostalih birokratskih postopkov, za vsako prošnjo pa porabi v povprečju 110 minut (do pred kratkim 269 minut). Pobudo bodo v ponedeljek predstavili še na goriški občini. tržič - Pokrajinski svetniki SEL in Progresso Isontino Premog jim ne diši »Sodobni energetski načrti morajo Novi načrt družbe A2A, ki bi v trži-ški termoelektrarni v prihodnje sežigala premog, je ta čas v ospredju. Pokrajina Gorica je sestavila strokovno komisijo, ki bo proučila omenjeni načrt, deset senatorjev Gibanja petih zvezd pa je v Rimu vložilo parlamentarno vprašanje. Stališče so zavzeli tudi pokrajinski svetniki stranke Svoboda, ekologija, levica (SEL) in svetniške skupine Progresso Isontino (PI). Mario La-vrenčič (SEL), Patrizia Mauri (SEL), Andrea Ferletic (PI) in Enrico Bullian (PI) se po eni strani strinjajo, da je ustanovitev strokovne komisije pravilna poteza, po drugi pa opozarjajo, da premog ne sodi v sodoben model energetskega razvoja, elektrarna na premog pa je toliko bolj neprimerna na go- biti v skladu z okoljem, zdravje občanov mora biti na prvem mestu« sto obljudenem območju, kakršen je Tržič. Pokrajinski svetniki ločujejo upravno in politično raven. Z upravnega vidika mora Pokrajina pripraviti mnenje o novem načrtu družbe A2A, ki pravzaprav še ni bil predložen. Prav je, da se s tem vprašanjem ukvarja komisija strokovnjakov, v proučevanje načrta pa naj se vključijo Dežela FJK, deželna okoljska agencija Arpa in zdravstvena podjetja. Prebivalci Tržiča in okolice potrebujejo namreč jasne podatke o morebitnih negativnih zdravstvenih posledicah izpustov termoelektrarne. Politična ocena načrta je izrazito negativna. Četverica pokrajinskih svetnikov opozarja, da sodobni energetski načrti morajo biti v skladu z okoljem, zdravje obča- nov mora biti na prvem mestu. Premoga v tem okviru ne more biti, predvsem ko gre za gosto obljudena območja, kakršen je Tržič z okolico. Tržič potrebuje drugačne odločitve, probleme tega območja pa bi morali priznati na državni ravni, piše v sporočilu. V volilnem programu leve sredine in zmagovalke na deželnih volitvah Debore Serracchiani je tudi omejevanje premoga (v prid plinu) z možnostjo uvedbe davka na premog, pa tudi potreba po preureditvi tržiške termoelektrarne z zmanjšanjem izpustov, hrupa in transportnih dejavnosti. Svetniki zatorej opozarjajo, da bodo podprli morebitne ukrepe za preureditev elektrarne, da bo manj onesnaževanja, ne pa elektrarno na premog. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. junija 2013 13 gorica - Po drugi preizkušnji tri dni počitka za maturante V Kvintilijanu »pasti«, v navodilih nejasnosti bumbaca gorica - O ljubezni in spolnosti Zadrega? »Freud je prazgodovina, primerna za ljudske množice« Ljudje smo s podmenami in v ležernem slogu pogosto pripravljeni govoriti o ljubezni in spolnosti, če pa gre za razpravljanje ali celo za predstavitev knjige s takšno vsebino, se radi v zadregi izmikamo in umaknemo. Torkovo skromno prisotnost na predstavitvi knjige z naslovom »Vse, kar hočem vedeti o tebi: psihologija ljubezni in spolnega življenja« v mali dvorani goriškega Kulturnega doma smemo brati deloma tudi v smislu uvodnega stavka. Ne gre za domneve, temveč za izjave in glasove, ki so krožili med običajnimi obiskovalci predstavitev knjig. Vsekakor je petnajst poslušalcev pazljivo sledilo izvajanjem avtorja Luigija Varanellija in predstavnice založbe, ki se je z njim pogovarjala. Tudi posegov in vprašanj je na koncu bilo več kot običajno. Večer je uvedel Marino Marsič, ki je podobno predstavitev izpeljal tudi v Trstu. Predstavil je pisca, sicer pravnika in psihologa, ki živi v Ljubljani, izvorno pa je iz mešanega slovensko-italijanske-ga zakona, kot dokazuje tudi njegov priimek. Med odgovori na vprašanja je razvil nekaj tez o značilnostih zaljubljenosti, med katerimi je navedel morda prekratko obdobje štirih, petih tednov, nakar običajno sledi ljubezen ali pa razhod, če se vrsta parametrov, ki so značilni pri obeh partnerjih, ne ujemajo. Akutno fazo zaljubljenosti lahko primerjamo duševni bolezni, saj je tedaj podobno kot pri uživanju kokaina ali anfetaminov: vse je mavrično in nabito z energijo. Potem se živčni sistem prilagodi neobičajnim dozam »hormonov sreče« in navdušenost začne upadati. Razlaga je nato nekoliko zašla na vidike privlačnosti in osvajanja; prevladal je estetski pristop ob dejstvu, da pri telesni »lepoti« niso pomembni deli, temveč celota. To glede žensk. Glede moških pa gre bolj za sposobnost komuniciranja, za duhovitost, za sposobnost nastopanja. Tu je še prepričanje, da gre ljubezen »skozi nos«, za feromone ... Govor je potekal tudi o ljubosumnosti, njenih vzrokih, patoloških skrajnostih, ki se največkrat povezujejo z alkoholizmom: alkohol manjša spolno slo in moški, ki to začutijo, se bojijo, da jim bo partnerka zaradi tega »ušla«: začaran krog impotence privede tudi do zločinov. Sledilo je poglavje o varanju in njegovih vzrokih, če je le-te mogoče sploh postaviti v predalčke, kajti veliko jih je. Nekaj jih je naštel sam avtor, nekaj jih je dodala publika. Vse pa je napisano v knjigi. Precej je bilo povedanega s primeri iz znanih razmerij odmevnih ljudi, kot so bili Kennedy, Callasova, Mao, ali pa iz slovstva, kot je bil na primer Martin Kačur. Ostro pa je avtor knjige zavrnil Freudova izhodišča o iskanju regresije in materinega gnezda (ljubezen bi v tem primeru pomenila nadomestilo za izgubljeno zatočišče maternice) ter jih opredelil za prazgodovino, ki je primerna za ljudske množice, ne pa sodobno znanstveno obravnavo. (ar) Kvintilijan in Homer, globalizacija, potrošništvo, kapitalizem, matematika, programska oprema za letalske družbe, gospodarsko poslovanje in novi izzivi za turistična podjetja. To so teme, s katerimi so se včeraj spopadli maturanti v slovenskem višješolskem centru. Tudi druga pisna preizkušnja je mimo, petdeseterico dijakov čaka zdaj mirnejši konec tedna pred ponedeljkovo tretjo pisno nalogo, ko bodo na vrsti naloge iz več predmetov. Včeraj so dijaki klasičnega liceja Primoža Trubarja iz latinščine prevajali odlomek iz Kvintilijanove »Institutio oratoria«. Rimski retorik je v tem odlomku obravnaval lik Homerja, začetnika govorniške umetnosti, je povedala profesorica Barbara Zlobec. Med prvimi sta učilnico zapustili dijakinji Nastja in Tina, ki sta se strinjali, da je bilo v besedilu več pasti. »Nekatere besede so lahko dvoumne, saj jih lahko prevedeš na dva različna načina,« je razložila Tina. Na vprašanje, ali je bil njen prevod uspešen, Nastja ni hotela odgovoriti: »Pravkar sva stopili iz učilnice in sva še pod stresom ... Raje molčim, ker predčasno praznovanje prinaša nesrečo.« Na znanstveno-tehnološkem liceju Simona Gregorčiča so si maturantje razbijali glave z matematiko. Po vaji s funkcijami so morali odgovoriti na pet od desetih vprašanj iz matematike in geometrije. Predsednica maturitetne komisije Cinzia Ostrouška nam med samim potekom pisne naloge seveda ni mogla povedati, ali so dijaki uspešni, »kandidati vsekakor pišejo in mislim, da je vse v redu«. Dijaki družboslovne smeri liceja Simona Gregorčiča so imeli na voljo štiri teme, vsak je izbral dve. V prvem izhodišču so bi- li pojmi globalizacije, dobička in družbene vloge vzgoje; drugi naslov je spodbujal razmišljanje o ugodnostih in neugodnostih potrošniške družbe; tretji je omenjal družbeno strukturo, razrede, sloje in razvoj kapitalizma; četrta tema je bila multikulturna družba. Na tehniškem zavodu za informatiko Jurija Vege je bilo precej težav z navodili, ki menda niso bila povsem jasna, zaradi česar so profesorji podrobno primerjali slovenski prevod z italijanskim izvirnim tekstom. V italijanskem tekstu je bilo med drugim navedeno, da morajo kandidati napisati nalogo v šestih urah, v slovenskem prevodu pa v osmih. Po začetnih zapletih je delo končno steklo: dijaki so morali zasnovati programsko opremo za vodenje nadzorstva nad potniki in blagom na letalu. »Tak program terja menda nekaj mesecev dela, oni so morali danes pripraviti neki osnutek,« je razložila predsednica komisije Loredana Guštin. Ob izhodu je dijak Jakob priznal, da je bilo delo zahtevno, vendar v skladu s pričakovanji. »Morali smo sestaviti podatkovno bazo za pregled potnikov in njihove prtljage,« je pojasnil. Na trgovskem tehniškem zavodu Žige Zoisa so se maturantje ukvarjali z gospodarskim poslovanjem - z načrtovanjem dejavnosti, budžetom, bilanco in analizo bilance s kazalniki. Prof. Marko Oblak je povedal, da je naloga v skladu z vzorcem iz prejšnjih let. Na turističnem zavodu Ivana Cankarja pa so dijaki obravnavali probleme majhnih in srednje velikih turističnih podjetij, ki se morajo prilagajati zahtevam tržišča in premagovati konkurenco velikih turističnih kon-cernov. (af) gorica Koncert orkestra in solistov dar mestu Letošnja Snovanja bo center za glasbeno vzgojo Emil Komel zaključil s prvovrstnim dogodkom, ki bo imel izrazit spominski značaj. Kot že nedavni recital pianista Mirana Devetaka bo tudi ponedeljkov koncert posvečen spominu pokojnega ravnatelja Silvana Kerševana ob prvi obletnici smrti. Protagonist večera bo mladinski orkester Arsatelier, ki se po novem imenuje Orkester Silvan Kerševan; ravnateljev profil so vrisali tudi v orkestrov logotip. Kot solista pa bosta nastopila Kerševanova prijatelja - uveljavljeni violinist Črtomir Šiškovič ter mladi in perspektivni pianist Giuseppe Guarrera. Zaključni dogodek Snovanj bo v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici. Ob tej priložnosti bodo podelili štirinajst štipendij mladim orkestrašem; v sklad za štipendije je prispevala Fundacija Goriške hranilnice. Prejemniki so Matteo Ghione in Emanue-la Colagrossi iz Trsta (violina), Noemi Cri-stiani iz Gorice (violina), Aleš Lavrenčič iz Doberdoba (violina), Tina Grego iz Tolmina (violina), Barbara Grahor iz Ajdovščine (viola), Marcello Cassese iz Gorice (violončelo), Carla Scandura iz Škocjana ob Soči (violončelo), Francesco Pinosa iz Vidma (violončelo), Polona Soban iz Lo-kavca (violončelo), Ana Leban iz Tolmina (oboa), Elisa Gerolimetto iz Gorice (trobenta) ter Stefano Brusini in Francesco Veronese iz Vidma (rog). Štipendija je štirinajstim imenovanim dobitnikom omogočila, da so sledili orkestrskim vajam pod vodstvom dirigenta Marca Feruglia. V programu ponedeljkovega večera sta Bruchov koncert za violino solo in orkester ter Chopinov koncert za klavir in orkester. »Koncert bo poseben dar centra Ko-mel našemu mestu,« je na včerajšnji predstavitvi povedala ravnateljica šole Alessandra Schettino, ki je o orkestru še dejala, da pomeni uresničitev Kerševanovih prizadevanj v korist mladih glasbenikov. Napovedala je obnovitev odbora združenja Arsa-telier, ki je tudi nastalo na Kerševanovo pobudo, in vse bolj tesno sodelovanje z novo-goriškim Kulturnim domom ter nazadnje izrazila željo, da bi orkester - sestavlja ga 48 glasbenikov med 15. in 26. letom - imel v čezmejnem prostoru čim več priložnosti za nastopanje. Udeležba na koncertu je brezplačna, na centru Komel vseeno priporočajo predhodno najavo na tel. 0481-532163. Logotip orkestra gorica - Znajdejo se tudi v mestu Kune so se vselile v nenaseljeno hišo Dom kunje družine foto v k. Znano je, da se nekatere vrste divjih živali zlahka prilagodijo življenju v mestih ali primestnih okoljih. Že leta se stanovalci predmestnih območij Gorice pritožujejo nad škodo, ki jo povzročajo divji prašiči, namnožile so se srne, ki zelo rade obiskujejo vrtove, največ škode pa povzročajo na mladem sadnem drevju, posebej v neograjenih oljčnikih. Doslej je veljalo, da se kune rade naselijo v bližini kmečkih domov, odlično pa se kot se zdi znajdejo tudi v mestnem okolju. Kunja družina se je pred meseci »vselila« v vilo na Drevoredu 20. septembra, nedaleč od Kulturnega centra Lojze Bratuž. Hišo, ki je sicer že nekaj let prazna, obdajata lep vrt in park. Primerno okolje tudi za nove stanovalce, ki jih nihče ne moti, v okolici pa je tudi dovolj hrane. Med aprilom in majem se je kunja družina, ki si je, kot kaže, uredila dom v podstrešnih prostorih vile, pomnožila. V večernih urah so sosedje večkrat opazovali mladiče, ki so precej nerodno plezali po ostrešku. Živali se v glavnem gibljejo ponoči. Zdi se tudi, da je ku-nja družina pred nekaj tedni izgubila enega člana. Žival je zadel avtomobil. Bralca bo gotovo zanimalo, zakaj vest objavljamo šele zdaj. Preprosto: nove stanovalce v hiši št. 103 smo želeli zaščititi pred radovedneži. (vk) 14 Č etrtek, 20. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / ronke - Župan odgovarja na pismo staršev »Šolabusa za Doberdob ne bo, družine se morajo sprijazniti z dejstvom« Župan Roberto Fontanot (levo) in ronški šolabus v Doberdobu (zgoraj) Novosti ni, vsaj takšnih ne, ki bi bile dobrodošle, pravijo na ronški občini glede zahteve staršev, da naj se tudi v prihodnjem letu zagotovi občinski šolabus za prevoz otrok v slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Uporabljali so ga šolarji iz Ronk in iz Tržiča, a ga občina s prihodnjim šolskim letom ukinja, ker morajo v času suhih krav preusmeriti javni denar drugam. Na takšno odločitev uprave je kakih štirideset družin reagiralo s pismom za župana, občinski odbor in pristojnega funkcionarja Franca Iurlara. »Prej moramo odobriti občinsko bilanco, po vsej verjetnosti v prihodnjem mesecu, nakar bomo presodili, kaj lahko storimo,« je včeraj izjavil župan Roberto Fontanot in dodal: »Videl sem pismo staršev, ki pa se morajo sprijazniti s stanjem: bremenita nas dva milijona evrov za javna dela. Tvegamo, da jim ne bomo kos. Želeli smo narediti pomembna dela za celotno naše mesto. To je treba povedati in razumeti.« Fontanot je potrdil, da učenci, ki bodo obiskovali nižjo srednjo šolo v Doberdobu, ne bodo več mogli računati na šolabus, posluževali pa se bodo lahko avtobusa podjetja APT na progi 8, ki je namenjen v Gorico. Iz Ronk odide ob 7.10, v Doberdob pa se pripelje ob 7.21; v primerjavi s šolabusom bo imel le eno postajo več. Družine zato ne bodo več plačevale šolabusa, temveč bodo morale poskrbeti za vpis abonmaja na podjetju APT, s katerim je ronška občina preverjala najboljšo rešitev glede na dejstvo, da bo šo-labus ukinjen. Kot smo že zapisali, starši zavrača- jo odločitev občine in so s pismom zahtevali alternativno rešitev. Zahtevo so seveda utemeljili. Otroke bo redni avtobus pripeljal v Doberdob ob 7.21, pouk pa se začenja ob 7.45, kar pomeni, da bodo morali čakati pred šolo 20 minut ob vsakem vremenu in brez varstva. Čeprav so na progi dodali eno postajo, ne bo zadovoljevala potreb teritorija. Otroci od enaj- stega do štirinajstega leta se bodo morali peljati na avtobusu, ki ni namenjen izključno njim in ga bodo delili s študenti in delavci. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da se bo strošek za prevoz povečal: družine so v minulem šolskem letu za šola-bus odštele 155 evrov, abonma podjetja APT pa jih bo stal 242,95 evrov: 90 evrov več za rešitev, ki nikogar ne zadovoljuje. nova gorica - Potrebe velike, cene nepremičnin pa nespremenjene Manjka sto stanovanj Dobra polovica Novogoričanov, starih med 26. in 30. letom, še živi pri starših, ugotavlja raziskava, ki so jo pred kratkim opravili na Univerzi v Novi Gorici. Polovica vprašanih bi si rada iskala stanovanje na območju novogoriške občine. Toda nepremičninski trg po besedah direktorice novogoriškega Stanovanjskega sklada, Nataše Leban, ne deluje: »Mislim, da je nepremičninski trg zaspal in da so cene stanovanj enake, kot so bile pred leti.« Kar pa ne sovpada s trenutno ekonomsko situacijo, ko kupna moč ljudi pada in je vse več brezposelnih, država napoveduje nove davke, cene osnovnih življenjskih potrebščin pa se višajo. »Lani so lastniki nepremičnin te še ponujali po visokih cenah, zato lani večjih nakupov nismo uspeli uresničiti, letos pa smo za stara stanovanja vendarle uspeli doseči ceno 1.100 evrov na kvadratni meter, tako da smo do konca aprila kupili šest stanovanj. Za nas je to velik dosežek. Zasebniki še držijo visoke cene,« pojasnjuje Lebanova, ki se veseli tudi obetov v Grgarju: tam bodo v sodelovanju z zasebnim partnerjem prišli do štirinajstih stanovanj, v naslednjem tednu pa naj bi dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo šestih stanovanj v Prvačini. »Povpraševanje še vedno presega ponudbo. Nova Gorica potrebuje najmanj še sto stanovanj, če bi želela stanovanjsko politiko neprofitnega najema izvajati normalno. Vsaka ponudba bodisi občine bodisi zasebnikov je dobrodošla,« pravi direktorica. Na čakalni listi za neprofitna stanovanja imajo okoli 130 prosilcev. Zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj je izšel leta 2010. Odtlej so do stanovanj pomagali 65 osebam, ponovno ga bodo objavili septembra in oktobra letos. Lebanova pričakuje, da bo odziv nanj velik. Kljub temu, da neprofitna najemnina znaša dvakrat ali celo trikrat manj kot tržna, pa se mnogi znajdejo v takšni finančni stiski, da niti tega ne morejo več plačevati, prav tako ne stroškov elektrike, vode ... Stanovanjski sklad ima trenutno odprtih za 100.000 evrov obveznosti - toliko jim dolgujejo najemniki. V skrajnem primeru pride tudi do odpovedi pogodb in prisilnih izselitev. Letos sicer na skladu še niso imeli nobene deložacije, do konca leta so sicer napovedane tri, a Lebanova upa, da bo- štandrež - V nedeljo Nataša Leban foto k.m. do z najemniki uspeli na kakšen način najti rešitev. Kaj nato še preostane tistim, ki se vendarle znajdejo na cesti? »Tu smo pa v začaranem krogu. Ti isti se potem preko Centra za socialno delo zopet pojavijo pri nas kot prosilci za izredno dodelitev stanovanja .« Na naslov omenjenega sklada je letos prišlo že sedem takšnih prošenj. Direktorica za te primere vidi rešitev po zgledu večjih mest, denimo Ljubljane, kjer so v ta namen ustanovili društvo - to se ukvarja z zagotavljanjem bivališča in ohranjanjem le-tega. »Tudi v Novi Gorici bi glede problematike brezdomcev predlagala, da bi se preko določenega društva, ki bi se ukvarjalo z zagotavljanjem bivališča povezali mi, dajalci stanovanja, občina, Center za socialno delo ter društvo, ki bi prevzelo iniciativo pri vseljevanju in ohranitvi nastanitve v bivalnih enotah.« Sicer pa je, kot ugotavlja omenjena raziskava, na katero je odgovorilo 282 vprašanih, kar 69 odstotkov iskalcev stanovanj v Novi Gorici slabo informiranih o razpoložljivih stanovanjskih kapacitetah. 42 odstotkov še nima rešenega stanovanjskega problema. Polovica vprašanih namerava stanovanjski problem rešiti z nakupom nepremičnine. »Mi se lahko trudimo doseči najemni nepremičninski trg, a ga še nekaj časa ne bo. Zato mora Stanovanjski sklad poleg tega, da zagotavlja nepro-fitna najemna stanovanja, tudi zagotavljati določen delež stanovanj, ki bi se lahko prodala mladim družinam,« še dodaja Lebanova. Eden takih projektov bo ravno v Prvačini, kjer bodo zgradili dve hiši, v vsaki bodo po tri stanovanja. Mlade družine jih bodo lahko pridobile po sistemu najem za nakup - ob vselitvi bodo plačale določen znesek, preostanek pa bodo odplačale v obliki najemnine v obdobju petnajstih do dvajsetih let. Katja Munih Igre rajonov Pomerile se bodo ekipe Pilošča, »Kakor se občasno srečujejo družine, tako želimo, da se med sabo sproščeno srečajo tudi Štandrežci,« pravi predsednica kulturnega društva Oton Župančič, Nataša Paulin, o prvi izvedbi »Iger rajonov 2013«. Potekale bodo v nedeljo od jutra do večera na cementnem dvorišču kulturnega doma Andrej Budal na Piloš-ču. »Od nekdaj je tudi v Štandrežu neka tekmovalnost med vaškimi rajoni. V nedeljo ji bodo domačini lahko dali duška, med sabo se bodo pomerili in se pri tem pošteno pozabavali. To bo seveda predvsem priložnost za druženje,« razlaga Paulinova in dodaja, da igre prirejajo ob moškem in ženskem nogometnem turnirju »Štabeach 2013«, ki poteka na istem prizorišču do 29. junija med 19. in 23. uro. Turnir je odprt tudi zunanjim ekipam, igre rajonov pa samo Štandrežcem, vendar tudi tistim, ki ne živijo več v vasi. Na igriš- Klancev, Rojc, Jeremitišča in Placa ču se bodo torej pomerile ekipe Pilošča, Klancev, Rojc, Jeremitišča in Placa; k množičnemu sodelovanju vabijo aktivne športnike, športne navdušence in sploh vse krajane. Od 9. ure dalje bodo odrasli tekmovali v ženskem in moškem malem nogometu, namiznem nogometu, igri »brac-cio di ferro«, vlečenju vrvi, metu na koš, pohodu po štandreških mejah, briškoli, pripravi najboljše sladice, karaokeju, kvizu »quizzone« in za pokal šanka, za otroke do 14. leta starosti pa bodo organizirali met na koš, metanje kamenčka in zbijanje predmetov na točke, risanje in kviz »quizzone«. »Štabeach« ni samo nogometni turnir, saj ponuja tudi družabne dogodke ob glasbi in kioskih z jedmi na žaru in pijačami. Nocoj ob 22. uri bo na prizorišču koncert skupine Radiowave, finalni del turnirja bo v soboto, 29. junija, od 22. ure dalje pa bo za veselo razpoloženje skrbel DJ Ivan. tržič - Županja podelila izkaznico Tržiški otroci so pravi Bezjaki Podeljevanje izkaznic Tržiška županja Silvia Altran je dvajsetim otrokom vrtcev Scara-bocchio in Il Germoglio izročila bez-jaške osebne izkaznice. Otroci so se v vrtcu udeležili tečaja tržiškega narečja, ob koncu pa jih je županja proglasila za »bezjaške občane«. Cilj te pobude je gojiti lastne korenine, spoznavati narečje in tradicije, s pomočjo katerih lahko vsakdo bolje spoznava tudi druge kulture. Na bez-jaško osebno izkaznico so otroci narisali sebe in svoj dom, dokument pa je z žigom in podpisom overovila županja ob spremstvu občinskega odbornika Gualtiera Pina. Mlade bodo plačali z boni Tržiška občina bo začasno zaposlila sedem mladih - študentov in brezposelnih - pod 25. letom starosti. V zameno za opravljeno delo bodo prejeli za vsako delovno uro po en bon, vreden deset evrov, ki ga izdaja pokojninski zavod INPS. Trideset odstotkov (se pravi trije evri na uro) bo šlo v prispevke za zavoda INPS in INAIL, preostalo (sedem evrov na uro) pa bo predstavljalo neto plačo. Interesenti morajo biti stari od 16 do 25 let in imeti stalno bivališče v občini Tržič. V okviru prvega načrta (od 1. septembra do 31. decembra 2013) bodo sodelovali pri gledališki sezoni 2013-14 in dogodkov v galeriji sodobne umetnosti. Drugi načrt predvideva čiščenje zelenih površin in vrtnarjenje (1. julij-14. avgust), v tretjem pa bodo sodelovali z vzgojitelji poletnih centrov (od 1. do 26. julija). Prošnje zbirajo do 26. junija. Pet dekanij namesto desetih Po novem bo na Goriškem pet dekanij namesto dosedanjih desetih. Ohranjeni bosta goriška in štandreška dekanija (slednja je pristojna za slovenske župnije), Krmin bo spojen z Gradiščem, Čer-vinjan bo prevzel Visco in Oglej, Tržič bo pristojen za Ronke in Devin. Odločitev je padla med tridnevnim nadškofijskim zasedanjem v Romansu, kjer je nadškof Carlo Redaelli napovedal tudi ustanovitev sveta vikarjev: sestavljali ga bodo trije nadškofijski vikarji (Sinuhe Marotta, Franco Gismano in Stefano Goina) ter generalni vikar Adelchi Ca-bass, ki je potrjen za prihodnjih let let. Koncert za dan državnosti Kulturno društvo Sanje Nova Gorica prireja drevi ob 20. uri koncert v počastitev dneva državnosti. Dogodek z naslovom »Slovenija, od kod lepote tvoje ...« bo v veliki dvorani novogoriške občine. Program bodo oblikovali ženski pevski zbor Sanje Nova Gorica, mešani pevski zbor Igo Gruden Nabrežina, dekliški pevski zbor Kraški slavček Kra-sje Nabrežina, sopranistka Polona Kante, harmonikar Boštjan Zavnik in Matjaž Vidmar s poezijo; vstop bo prost. (km) V knjigarni o sončnih urah V knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici bo danes prvo srečanje iz niza štirih pod naslovom »Oggi si legge«. Ob 18. uri bo Aurelio Pantanali predstavil svojo knjigo »Le ore del sole - Meridiane del Friuli e della Venezia Giulia«, z avtorjem se bo pogovarjal izvedenec Renato Devetak. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. junija 2013 15 gorica - Slovenski doprinos k poletni kulturni sceni V preteklosti grajski šotor, danes pa Coroninijev park Slovenske kulturne organizacije in ustanove iz Gorice so v zadnjih petindvajsetih letih velikokrat zaznamovale mestno poletno sceno s skupnimi pobudami. Ravno letos obhajamo 25-le-tnico prvega nastopa na goriškem gradu, kjer sta potekala dva nepozabna koncerta. Prvega je ponudila skupina Agropop iz Ljubljane (29. junija 1988), doživeli pa smo še »koncert pod neurjem« z New Swing Quartetom. Vse se je torej začelo leta 1988 z jasnimi vsebinskimi izhodišči. Želeli smo, da slovenske organizacije (ZSKP, ZSKD, Kulturni dom, Kulturni center Lojze Bra-tuž, Glasbena matica, center Emil Ko-mel itd.) »podarijo« mestu kvaliteten kulturni dogodek. Obenem je to bila »revolucionarna« poteza, saj se je italijanskemu in furlanskemu okolju predstavljala glasbena ustvarjalnost iz Slovenije. V naslednjih letih so pod šotorom goriškega gradu potekale še predstave Slovenskega stalnega gledališča, nastop plesne šole Kazina iz Ljubljane, koncerti skupin Parni valjak, Plava trava zabo-rava, Vlada Kreslina z Beltinško bando, dalmatinskega romantika Oliverja Dra-gojevica ... Posebno omembo zasluži »koncert za mir« oz. proti vojni v Sloveniji (julija 1991), na katerem je poleg skupine Agropop nastopil še Aldo Ta-gliapietra iz Benetk, član skupine Le Orme. Serija grajskih koncertov se je zaključila leta 2004, na vrsti je bilo šest množičnih »koncertov na meji«, njihovo prizorišče pa je bil trg dveh Goric (Transalpina - Trg Evrope). Meje sicer tam ni več, toda »skupni trg« je žal pre-grajen s cvetličnimi koriti. Niz »koncertov na meji« je uvedel Goran Bre-govič (prvega maja 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo), sledili so mu Elisa, Tinkara, Lauzi in Kreslin leta 2005, pa še Mercadonegro (2006), Alice, Zoran Predin in Oliver Dragojevic (2007), I Nomadi (2008) in, za konec, »kraljica salse« Benicia Cardenas (2009). Novo prizorišče odmevnega glasbenega dogodka je v lanskem letu bil park Dvora v Števerjanu, kjer se nam je Prvi koncert na goriškem gradu: skupina Agropop 29. junija 1988 predstavil orkester Mladinske filharmonije Nova iz Nove Gorice s koncertom »The Queen Symphony«. In ravno na osnovi števerjanske izkušnje se je porodila zamisel, da bi »dobrodošlico poletju« ponovili in za to izrabili še druge lokacije našega prostora. Letošnje prizorišče bo park dvorca Coronini Cron-berg na Drevoredu 20. septembra, eden izmed goriških biserov. Tu bo nocoj ob 21. uri nastopila mednarodno uveljavljena vokalna skupina Perpetuum Jaz-zile iz Ljubljane. V bohotnem mestnem parku se že vrsto let v juliju odvija filmski festival za nagrado Sergio Amidei, občasno prirejajo v njem gledališke in glasbene dogodke. Z današnjim koncertom skupine Perpetuum Jazzile se torej začenja novo poglavje na goriški kulturni sceni, na kateri želijo biti slovenske organizacije med poglavitnimi akterji. Po zaslugi vinogradnikov z Oslavja in izbranih gostincev bo to obenem priložnost, da na najboljši način nazdravimo poletju. Igor Komel [I] Lekarne fi Razstave U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled an-tološka razstava Ade Marine Candussi z naslovom »Percorsi: una ricerca«; do 22. junija od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. V torek, 25. junija, ob 18. uri bo odprtje razstave akvarelov Andreja Ko-siča. Umetnika bo predstavil direktor knjižnice Marco Menato. Ü3 Obvestila Koncerti V VILI RUSSIZ (Ul. Russiz, 4/6) v Ko-privnem bo danes, 21. junija, ob 21. uri koncert z naslovom »Sogni divini«. Nastopila bo ženska vokalna skupina ArteVoce Ensemble. GLASBENO ZDRUŽENJE ARCADIA prireja danes, 21. junija, ob 4. uri v Gradežu ob morju koncert z naslovom »Emozioni sonore nei primi raggi di sole del solstizio d'estate« in ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu koncert za UNICEV, igrajo har-fistka Ester Pavlic, trobentač Giuseppe Minin, kitarist Ivan Semenzato, pela bo Maria Grazia Marcon. SKD HRAST iz Doberdoba prireja ob 45. obletnici delovanja v sodelovanju z župnijsko skupnostjo Doberdob in s SCGV Emil Komel v soboto, 22. junija, ob 20.30 zborovski večer na odprtem pred župnijsko dvorano v Doberdobu, na katerem bodo nastopali otroška zborčka Mali veseljaki in Veseljaki, MEPZ Hrast in ZPS Jezero. ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo v soboto, 22. junija, družabno srečanje, in sicer ob 20. uri na turistični kmetiji Jordana Pod-veršiča v Ulici Scogli v Gorici. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. AŠKD KREMENJAK organizira košarkarski turnir 4. memorial Martin Se-molič v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri na igrišču večnamenskega centra v Jamljah, Prvomajska ulica, 20. Nagrajevanju bo sledil svetoivanski kres pri Bufetu, ob približno 22. uri. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvoranI društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu. TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo »Nazaj... v taborniški raj« na elektronski naslov ta-borniskiraj@gmail.com ali po tel. 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel) podaljšan do nedelje, 30. junija. venščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.«; 20.00 »Paulette«; 22.00 »L'uomo d'ac-ciaio«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-to Darkness - Star Trek« (digital 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 18.10 - 21.30 »L'uomo d'acciaio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 4: 17.30 »Monsters & Co.« (digital 3D); 19.45 - 22.10 »Into Darkness - Star Trek«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cha cha cha«. H Šolske vesti SLOVI K obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in info@slovik.org. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 3402477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slo- DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE obvešča, da bo adhod avtobusa za izlet v Gardaland v soboto, 22. junija, ob 7. uri pred cerkvijo v So-vodnjah; informacije po tel. 3403423087. 9. NOČNI POHOD NA LAZNO se bo začel v soboto, 29. junija, ob 22. uri pred nekdanjo osnovno šolo na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Med potjo bodo pohodniki v kraju Kafehaus deležni dobre kave in zeliščnega čaja. Na Lazni bo krajša slovesnost in počitek, nato pa se pohodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Zbirališče pol ure pred pohodom. SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA IN OBČINA SOVODNJE prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bodo pričakovali udeležence spominskega pohoda na Triglav. Po kulturnem programu bo postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovod-nje, Štandrež, Podgoro in dalje. Vpisujejo Damjan Vižintin (tel. 3498249237), Gianluca Berlot (tel. 335-661746o) in Saverij Rožič (tel. 0481390688) do nedelje, 30. junija. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. 0 Prireditve »HERITASTE« - POTI OKUSOV IN DOŽIVETIJ bodo potekale v četrtek, 27. junija, ob 18. uri v hotelu Gredič, Ceglo 9, na Dobrovem v Brdih. Na programu recitiranje Ungarettijevih poezij ob degustaciji vina in tipičnih izdelkov teritorija, voden ogled kleti, kjer bo na ogled fotografska razstava o Veliki vojni; udeležba je brazplačna, obvezna je predhodna prijava po tel. 322-600007 ali na naslov herita-ste@italiagastronomica.com samo še danes, 21. junija. GORIŠKE POLETNE PRIREDITVE »GORIZIA! ARIA D'ESTATE«: danes, 21. junija, ob 19.30 v gledališču Verdi zaključna prireditev plesne šole Giselle, ob 20.30 v župnijski dvorani v Podturnu »Festa Europea della Musi-ca« in ob 21. uri v deželnem avditoriju 40. mestni koncert pevskega zbora Monte Sabotino; do ponedeljka, 24. junija, poteka pri Rdeči hiši Motor Show. V soboto, 22. junija, tržnica na Travniku, ob 19.30 v gledališču Verdi zaključna prireditev plesne šole Giselle. V nedeljo, 23. julija, tržnica v Spominskem parku. Od sobote, 29. junija, do sobote, 6. julija, ob 20. uri na Trgu Cesare Battisti košarkarski turnir Dudi Krainer. Od torka, 2. ju- lija, popusti, animacija, happy hour po mestnih ulicah, v petek, 5. julija, od 10. ure dalje v Jungle Village brazpla-čni vstop za otroke v jutranjih urah. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno kresovanje v Selcah danes, 21. junija, od 20.30 dalje. Ob prireditvi bo tudi nagrajevanje najlepših svetoivanskih vencev. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo niz štirih srečanj z naslovom »Oggi si legge« ob 18. uri: danes, 21. junija, bo Aurelio Pantanali predstavil svojo knjigo »Le ore del sole - Meridiane del Friuli e della Ve-nezia Giulia«, z avtorjem se bo pogovarjal izvedenec Renato Devetak. V ponedeljek, 24. junija, bo gost Sergio Campailla s svojim romanom »Divo-rati dal dragone«. V četrtek, 27. junija, bo predstavitev publikacije »Pier Paolo Pasolini - L'opera poetica, narrativa, cinematografica, teatrale e saggistica« Guida Santata. V četrtek, 4. julija, bo Marina Silvestri predstavila svojo knjigo »Ambraverde«; več na www.leg.it, vstop prost. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja v soboto, 22. junija, ob 21. uri v kmečkem turizmu Al diaul v Moraru srečanje s Claudiom Dorni-kom, ki bo predstavil Verdijevo opero »Attila« (na programu v gledališču Verdi v Trstu). OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri: v soboto, 22. junija, ob 20. uri bo v kleti Rubijskega gradu na Vrhu koncert v sklopu niza »Musiche in trincea«; v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 bo kresovanje na Largi na Vrhu in prikaz dejavnosti »Movie teden«. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME iz Gorice prireja v nedeljo, 23. junija, med 9.30 in 12.30 v spominskem parku v Gorici solidarnostno šahovsko tekmovanje; organizatorji vabijo udeležence, naj s seboj prinesejo doma izdelane šahovske figure. V ŠTANDREŽU bo v ponedeljek, 24. junija, ob 21.30 že tradicionalno kreso-vanje ob godu sv. Ivana. Kdor želi lahko odnese vejevje, les in drug naravni material, ki ne sme biti barvan ali lakiran, na običajno mesto, na konec Ul. Ticino. AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglo-ve knjižnice v Gorici (KB center), s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo o delovanju v letu 2012, predstavitev načrtov za leto 2013, predstavitev dejavnosti po oddelkih, predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013, poročilo nadzornega odbora, odobritev načrtov, obračuna in proračuna, razprava in razno. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi na 22. moški in ženski nogometni turnir »Štabeach 2013«, ki poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu do 29. junija med 19. in 23. uro; danes, 21. junija, ob 22. uri koncert skupine Radio-wave, v nedeljo, 29. junija, finalni del turnirja in ob 22. uri DJ Ivan. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 12.00, Dorina Tel por. Zearo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upe-pelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Modestino Argenziano (s pokopališča v Tren-tu) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Petek, 21. junija 2013 APrimorski r dnevnik FIFA načrtuje novo pravilo FRANKFURT - Mednarodna nogometna zveza načrtuje odpravo pasivnega «ofsajda». Poslej bodo nogometni sodniki piskali «ofsajd» tudi kadar bo napadalec, ki je bližje golu, prišel do žoge po nadzorovani obrambni akciji nasprotnika. Doslej je primer veljal za pasivni prepovedani položaj. Ta je doslej napadalcem omogočal strel na gol, sodniki pa bodo po novem piskali prepovedani položaj, izjema bo le, ko bo nasprotna ekipa začela graditi svoj napad, pri tem pa bo prišlo do napačne podaje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ali Milan res snubi Di Nataleja? MILAN - Dnevnik Gazzetta dello sport že dva dni poroča o možnosti, da bi prva violina Udineseja Toto' Di Natale prestopil k Milanu. Kljub častitljivi igralski starosti (oktobra bo dopolnil 36 let) naj bi mu Berlusconijev klub ponudil triletno pogodbo, dogovor z Udinesejem pa zapade konec prihodnje sezone. Di Natale se je v preteklih sezonah odpovedal več mamljivim ponudbam, snubil ga je tudi Juventus, zato je vprašanje, kako se bo odločil tokrat. odbojka - Števerjanec Loris Mania podaljšal pogodbo z Modeno Osmo leto v A1 -ligi MODENA, BERGAMO - Naša poklicna odbojkarja, Števerjanec Loris Mania in Nabrežinec Damir Kosmina, imata novo pogodbo. Loris jo je podaljšal s prvoligašem iz Modene, novi Damirjev delodajalec pa je moštvo Ca-loni Agnelli Bergamo iz B1-lige. Mania (letnik 1979) bo začel konec poletja svojo peto sezono v dresu Modene, enem najtrofejnejših klubov v zgodovini italijanske odbojke, pri katerem je bil v minuli sezoni tudi kape-tan. Obenem bo za Lorisa to že osma sezona v najvišji italijanski ligi, saj je prej igral tudi za Piacenzo (eno leto) in za Gabeco iz Montichiarija (dve leti). Pravzaprav je libero iz Števerjana pogodbo obnovil za dve leti in se pri tem sicer sprijaznil z redukcijo dosedanje plače, kar je rezultat finančnih težav, ki dušijo vsa društva. Poleg njega je pogodbo z Modeno obnovil tudi center Andrea Sala. Slovenskega odbojkarja zelo veseli še naprej trenirati pod vodstvom trenerja Lorenzettija in v ekipi, ki je mlada in motivirana. Z navijači iz Modene pa ima borbeni Loris, nekdanji odbojkar Olympie in Vala, tako in tako poseben odnos medsebojne naklonjenosti. Kosmina v B1 -ligi Zelo zadovoljen je z novim klubom tudi Damir Kosmina, ki je pogodbo v Bergamu podpisal sinoči, tam pa opravil tudi zdravniški pregled. Po treh sezonah sedenja na klopi v A1-ligi z Verono bo imel Kosmina (letnik 1984) spet priložnost, da igra, saj bo v Bergamu standardni korektor. Že lani Andrea Sala in Loris Mania po podpisu pogodbe v Modeni zelo močna ekipa, ki pa ji je v napadu vendarle primanjkoval zvezdnik (to naj bi bil na tej ravni v prihodnji sezoni prav Kosmina, napovedujejo krajevni mediji), ne skriva namena, da bi napredovalo v A2-ligo. Damir je glede napredovanj kar dober specialist, saj je leta 2008 z Oderzom napredoval v A2-ligo, v sezoni 2009 pa je z Loretom celo napredoval v A1-ligo. »V zadnjih treh sezonah sem igral malo, še manj zmagoval. Bergamo je lani odigral dobro prvenstvo, vsi hvalijo klub in trenerja. Želim biti uspešen in doseči s klubom napredovanje,« je za spetno stran dnevnika Giornale di Bergamo dejal nabrežinski dvometraš, ki je svojo odbojkarsko pot začel pri Slogi. pallavolomodena par.'j v. Mmi SMI košarka Zmagoviti trener Banchi je bil tudi v Trstu RIM - Siena, težavam grupe Montepaschi navkljub, v italijanski košarki še ni razobesila bele zastave. Luca Banchi, 48-let-nik iz Grosseta, ki se je kot trener med letoma 199 in 2001 preizkušal tudi v Trstu, je v začetku sezone prevzel mesto Simo-neja Pianigianija (prej je bil šest let njegov pomočnik), vendar je bil na čelu ekipe, ki je po plačah in posledično po (prenovljenem) igralskem kadru precej zaostajala za prejšnjimi, kljub temu pa se je v sredo, v peti tekmi finala končnice, z zmago proti Acei Roma, sedmič zapored zavihtela na košarkarski prestol. »Preobrat je pomenila izločitev iz evrolige. Ko sem sprejel mesto trenerja, so mnogi menili, da sem nor. No, črnega Petra sem vtaknil nazaj v kup kart. Zahvaliti se moram tudi Pianigianiju. Šest let je bil zame vir znanja,« je povedal Banchi, ki pa klub zapušča in grer verjetno v Milan. Grupa Monte-paschi pa je že sporočila, da po juniju 2014 ne bo več finančno podprla kluba. Damir Kosmina še v dresu Verone nogomet Lazarevic, Kurtic in Koprivica v novem klubu RIM - Slovenski nogometaši na delu v Italiji so imeli včeraj pester delovnik. Dejan Lazarevic je zamenjal klub, iz Genoe se je preselil v Verono h Chievu. Udinese je vse pravice za vratarja Jana Koprivca, doslej si jih je delil s Perugio, prenesel na ta klub. Jasmin Kurtic pa se v prihodnjih dneh iz Palerma seli k no-vopečenemu prvoligašu Sassuolu. Chie-vo bosta bržčas zapustila Bojan Jokic in Boštjan Cesar, Inter je v solastništvu še naprej prepustil Rene Krhina Bologni. PRIVLAČNE - Direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar je med podpisom pogodbe o pokroviteljstvu s Telekomom Slovenije pokazal prvo uradno vstopnico za septembrsko EP prvenstvo v Sloveniji. Eventimova vstopnica je nekaj posebnega, po besedah Križnarja "ne gre zgolj za papirček, ki ga po tekmi zavržeš". Vstopnica je oblikovana v skladu s celotno grafično obliko prvenstva na posebnem papuju. Vsebuje elemente EuroBasketa 2013, med drugim tudi relief Slovenije. Vstopnice bodo naprodaj v posebno oblikovanem zavihku, na katerem bo tudi razpored tekem prvenstva. HIŠA SLAVNIH - V košarkarsko hišo slavnih je mednarodfna zveza FIBA uvrstila tudi nekdanjega repre-zentanta Jugoslavije Zorana Slavnica. Že leta 1991 je prišel v Fibin izbor 50 najboljših igralcev v zgodovini košarke. KOPER - Nogometna zveza Slovenije je v 1. ligo 2013/2014 uvrstila tudi FC Koper, čigar nastop je bil sprva pod vprašajem. PROTI OI - Skoraj polovica prebivalcev norveškega Osla se je v telefonski anketi izrazila negativno glede kandidature mesta za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2022. 48,4 odstotka prebivalcev se je odločilo proti kandidaturi, 42,8 odstotka ni imelo mnenja. ROCCO - Zdaj je tudi uradno. Cagliari je za domače igrišče za A-ligo 2013/2014 navedle tržaški stadion Roc-co. V trstu naj bi igral le, če ne bodo pravočasno usposobili sardinski Quartu. Italija - Japonska, napetost do vrelišča FORTALEZA - Nogometni reprezentanci Brazilije in Italije sta prvi pol-finalistki pokala konfederacij. Potem ko je Brazilija z 2:0 premagala Mehiko, je Italija v tekmi 2. kroga skupine A v napetem dvoboju ugnala Japonce s 4:3 (1:2). Japonci so povedli po golu Keisukeja Honde v 21. minuti, nato je na 2:0 povišal še zvezdnik Manchester Uniteda Šindži Kagava. Nato so se Italijani le prebudili. Prvič je zadel Daniele De Rossi, Atsuto Učida je prispeval avtogol, Mario Ba-lotelli pa je Italijane popeljal v vodstvo s 3:2. V 69. minuti je izid poravnal Šind-ži Okazaki, zgolj štiri minute pred koncem pa je Italijane v vodstvo in s tem do zmage popeljal še Sebastian Giovinco. Japonci, bili so boljši, je tudi tadela prečko in vratnico v isti akciji. Brazilija in Italija se bosta zdaj v nadaljevanju udarili le še za vodstvo v skupini A, tekma bo jutri ob 21. uri v Salvadorju. Sinoči, skupina B: Španija - Tahiti 10:0 tenis - Od 2. do 7. julija poslastica v Portorožu Žemlja prvi nosilec PORTOROŽ - Nezadržno se približuje največji teniški dogodek tega leta v Sloveniji, prvi turnir serije challenger Tilia Slovenia Open v Portorožu. Od 2. do 7. julija bodo na slovenski obali tudi vsi štirje najboljši slovenski igralci.Turnir z nagradnim skladom 30.000 evrov in gostoljubjem je sicer po nivoju celo prenizek za tri najboljše slovenske tenisače, vendar tako Grega Žemlja kot Aljaž Bedene in Blaž Kavčič se ga bodo udeležili z veseljem. Kot je v njihovem imenu na novinarski konferenci povedal četrti najboljši slovenski igralec Blaž Rola, ki bo nastopil s povabilom organizatorja, «je nastop v Portorožu kot enem najlepših mest v Sloveniji sredi vročega poletja in pred domačimi gledalci prevelik magnet, da bi se mu lahko odrekli.» Grega Žemlja bo tako prvi nosilec turnirja, drugi je Rus Jev-genij Donskoj, tretji Aljaž Bedene in četrti Blaž Kavčič. Ostali udeleženci glavnega turnirja so uvrščeni do 270. mesta, poleg omenjenih Slovencev pa bodo s povabilom nastopili še trije. Zagotovo Marko Lazič, verjetno Tomislav Ternar in še en po izboru ka-petana slovenske reprezentance v Davisovem pokalu Blaža Tru-peja oziroma organizatorja turnirja Teniške zveze Slovenije. Za nastop vseh treh slovenskih igralcev obstaja manjši pred- Grega Žemlja pogoj; da bodo na tretjem turnirju za grand slam v Wimbledonu izpadli pred četrtfi-nalom. «Jasno, da bi jih v raje gledali v Wim-bledonu po televiziji, po drugi strani pa smo zelo veseli, da bodo lahko vsi trije nastopili v Portorožu. Tako bo turnir izjemen spektakel in posledično si zato obetamo tudi velik obisk gledalcev,» pravi direktor TZS Gregor Krušič. Ti bodo v Portorožu poleg teniškega dogajanja deležni tudi obilice zabave, povsem v stilu slogana turnirja - «morje, sonce, tenis, zabava.» Obiskovalec bo z dnevno vstopnico (3 evre za prve tri dni in 5 evrov od petka do nedelje) deležen brezplačnega vstopa v klub Alaya ob teniških igriščih, kjer bo vsak večer potekal zabavno-glasbeni program. «Tenis je skupna platforma, ostale besede pa vabijo ljudi na zabavo, morje in sonce. Delile in prodajale se bodo jagode, jedel sladoled, skratka vzdušje bo primerno vrhunskemu teniškemu dogajanju. Hkrati bodo na sosednjih teniških igriščih potekale predstave v različnih starostnih kategorijah, priložnost bodo dobili tudi invalidi na vozičkih, tako da bo prvi teden v juliju v Portorožu brez dvoma v znamenju teniškega festivala,» dodaja Krušič. (STA) ansa / ŠPORT Četrtek, 20. junija 2013 17 odbojka - Združena ekipa Zalet s pomlajeno ekipo Ogrodje in mladinke Združena ekipa Zalet C se bo v novo sezono podala s še pomlajeno ekipo in z željo, da ovrednoti predvsem mlajši kader, ki ga društva, sodelujoča v projektu (Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol), sama vzgajajo. Že pred časom smo zapisali, da v članski ekipi, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v deželni C-ligi, ne bo več veterank Sabrine Bukavec in Fanike Starec. Že je jasno tudi, da slovenskih igralk, ki nastopajo na višji ravni v drugih društvih, ne bodo privabili medse. Glavnina izmed njih želi še naprej igrati v državnih ligah, nekatere med drugim niti niso lastnice svoje izpisnice, kar pomeni, da bi bilo treba zanje plačati odškodnino lastninskemu klubu. Izjemo predstavlja Nina Vattovaz, ki je v Trentu igrala kot izposojena igralka Kontovela, želi pa tam ostati kot tudi Pučnikova in Cellova. Mateja Petejan bo v prihodnji sezoni pri Ato-matu v B1-ligi, kot kaže, igrala kot standardna podajalka. Potem ko je bila lani rezerva, bi ji to ustrezalo. Mateja Zavadlav (njeno izpisnico ima Chions) pa bi iz študijskih razlogov najraje igrala kje na Vi-demskem. Chiara Fazarinc, ki je pri nas igrala tako pri Slogi kot pri Kontovelu, bi se v Trstu vrnila le če bi dobila službo. Ne glede na to, uprava Zaleta za vključitev teh igralk si niti ni kdove kako prizadevala (»Nihče me ni poklical, poklical pa me je tržaški Libertas,« nam je na primer povedala Zavadlavova), ker je prevladala želja, da bi možnost igranja ponudili mladim igralkak projekta, ki stopa v svoje tretje leto. Tako bodo jedro devetih igralk, ki so bile v ekipi že lani (Babudri, Balza- no, Crissani, Cvelbar, Anja in Petra Grgič, Gridelli, Štoka, Spanio), dopolnjevale mladinke, ki bodo istočasno nastopale v 1. diviziji in prvenstvu under 18 ter izkoristile pravilo, po katerem smejo igrati do 15 tekem v C-ligi, ne da bi zaradi tega ne mogle še naprej igrati tudi v nižji ligi. »Meni takšna rešitev ustreza. Če ima kdo možnost, da igra v B1 ali B2 ligi, je tudi prav, da se odloči za to. Drugače bi bilo, če bi se katera igralka odločila za isto ligo, v kateri nastopamo tudi mi, čeprav je treba tudi tukaj upoštevati, da nekateri klubi pač igralkam tudi obljubijo nekaj denarja. In če si študentka, ti lahko to pride tudi prav,« pravi trener Edi Božič. Pomladitev torej! Ker v ekipi ne bo Bukavčeve in Starčeve razmišlja Božič o določenih spremembah. »Mislim, da mora prihodnjo sezono svojo priložnost dobiti Petra Grgič kot sprejemalka. Na položaj libera bom preusmeril Vero Balza-no. Z njo sem že govoril. Lahko postane eden boljših liberov v ligi. V tej vlogi je lani igrala Staška Cvelbar, ki bo letos na razpolago ekipi manj kot lani in tudi zelo nesebično noče jemati mesta v postavi mlajšim igralkam, ki jih bomo postopno vključevali v ekipo.« Naslednja sezona bo precej drugačna od minule, saj se obeta prvenstvo z eno samo skupino in kar 16 ekipami. Kateri je lahko domet Zaleta, ki je lani zaradi slabega začetka zdrknil v skupino za obstanek, v kateri pa je igral nato res dobro? »Od decembra dalje je igrala ekipa res kot prerojena, z voljo, živahnost- Dušan Mihalka slosport.org namizni tenis - Pri ŠK Kras Konec kitajske »prevlade«, zdaj je trener Slovak Od danes v Rivi del Garda nastopi krasovcev na DP Z državnim prvenstvom v kraju Riva del Garda, začelo se bo danes in v različnih kategorijah trajalo do konca meseca, se bo tudi za namiz-noteniški odsek Športnega krožka Kras končala letošnja sezona, vendar imajo v društvu iz zgoniške občine bolj ali manj definirano vse tudi za naslednjo sezono. Najbrž največja novost je v tem, da bosta po devetih letih klub dokončno zapustila Kitajca, trener Liang Feng in igralka Yuan Yuan. Oba sta bila v zadnji sezoni pri Krasu bolj v »part-time« vlogi, zdaj pa se Liang vrača na Kitajsko, njegova žena Yuan pa bo verjetno v prihodnji sezoni igrala za novinca v najvišji ligi Bagnoleseja ali pa za Norbello. Kitajskega trenerja so imeli pri Krasu, razen kratkega obdobja Anite Tomašič, celih 19 let. Pred Liang Fengom je bil to Ge Ke. Pri Krasu so sicer že našli ustrezno zamenjavo, spet pa so pogled usmerili v tujino. Trener ekip ŠK Kras bo namreč v novi sezoni 41-letni Slovak Dušan Mihalka, nekdanji igralec v Nemčiji in nekdanji trener državne mladinske slovaške reprezentance, ki je v minuli sezoni na Češkem treniral v ženski A-ligi. Mi-halka pri Krasu poznajo že dolgo let, med drugim je večkrat nastopal na mednarodnem Kraškem pokalu v Zgoniku. Mihalka bo k nam prišel 16. avgusta, ko se bodo pri Krasu začele priprave na novo sezono, v kateri bo naše društvo, tako kot lani, nastopilo v ženski A2 in B-ligi ter v mnogih deželnih prvenstvih. V najvišji ligi bodo barve Krasa, tako kot lani, braile se-strični Katja in Martina Milič, Irena Rustja in Claudia Micolaucich. «Posebno od Claudie pričakujemo še dodaten napredek, sasj postaja vse bolj solidna. Če je včasih proti enakovrednim nasprotnicam pogostokrat izgubljala, jih zdaj pretežno premaguje,« je povedala športni vodja Sonja Milič. Kot rečeno se bo danes ob Gard-skem jezeru začelo državno prvenstvo. Že na začetku bodo nastopali drugo-kategorniki. Za Kras bodo na najvišji ravni tekmovale Katja Milič ter Elisa Rotella in Claudia Micolaucich. Nastop slednje je sicer pod vprašajem, saj si je v nedeljo poškodovala tri prste na desni roki, kar ji povzroča ne malo težav. Če bo vendarle nared za igro, bo s Katjo nastopila tudi v dvojicah, s Tržača-nom Viginijem pa v mešanih dvojicah. Konec tedna se bodo začeli boji tudi v 3. kategoriji. Barve ŠK Kras bosta spet branili Elisa in Claudia (v 2. kat. nastopata kot kvalifikantki na selekcijah), poleg njiju pa tudi Katarina Milič. V 4. kategoriji bodo, poleg Katarine, nastopili tudi Monica Mosetti in Gianni Rotella, v novo ustanovljeni 5. kategoriji pa Ettore Malorgio. Najboljše rezultate pričakujjeo z nastopov v 3. in 4. kategoriji. Veterani bodo z nastopili začeli v petek, 28. junija. Prvič od leta 1995 ne bo tekmovala Sonja Milič. Kot profesor je zasedena z maturo. (ak) Trener Bozič (zgoraj) meni, da mora Petra Grgič (desno) prihodnje leto več igrati kroma jo, pravim pristopom. Če bo tako tudi v novi sezoni, se gotovo lahko uvrstimo na sredino lestvice, morda celo kaj više. Seveda bo dosti odvisno tudi od moči nasprotnic. Te moči zdaj ne poznamo. Zelo važno bo, da začnemo dobro. Nova formula nas ne sme zavesti, da je dovolj časa, da nadoknadiš slab začetek. Tudi zato, ker ne bi bilo slabo, ko bi si čimprej zagotovili obstanek, da lahko uvrstim na igrišče tudi mladinke,« je dodal Božič. Mladinke je Božič v minulih tednih preizkušal na skupnih treningih. »Vse, ki so hodile na trening, so pokazale željo in voljo delat. Pozna se, da niso vajene trenirati na višji ravni, zato so bili treningi zelo koristni. Po tem, kar sem videl, bomo imeli zelo dobro 1. divizijo in tudi dobro ekipo mladink. Potencial ni slab. Deklet je približno dvajset. Ne vem, če jih drugi tržaški klubi, ki nastopajo v naši ligi, premorejo zdaj toliko. Pet, šest mladink lahko dobi svojo priložnost že v prihodnji sezoni. Pomanjkljivi smo le kar zadeva podajalk. Za Crissanijevo v tem trenutku ni ustrezne zamenjave. Med njo in mlajšo igralko, ki bi se lahko v prihodnosti razvila v perspektivno podajalko, je 14 let razlike,« je sklenil misli trener združene ekipe. A. Koren zadnja vest Uprava Jadrana še ni vrgla puške v koruzo Vprašanje financiranja članske ekipe ŠZ Jadran ostaja odprto, toda uprava našega vodilnega košarkarskega kluba še ni vrgla puške v koruzo. »Na podlagi novih informacij o možnosti pridobitve novih sponzorjev, smo se odločili, da bomo odločitev o vpisu ekipe podaljšali do zadnjega možnega dne, to je 9. julija,« je na sinočnjem občnem zboru kluba na Opčinah sporočil predsednik Adriano Sossi. V ta namen je skupščina tudi podaljšala mandat sedanjemu odboru, kljub temu, da so bile na dnevnem redu tudi volitve, saj ne bi bilo korektno, da sedanji odborniki novim prepustijo vroč krompir o nadaljnjem obstoju ekipe v državni C-ligi. Več v jutrišnji številki. nogomet Milaniču bo pomagal nekdanji trener Vesne Nekdanji trener Maribora, Izolan Darko Milanič, si je pri Sturmu iz Gradca izbral novega pomočnika. V prvi avstrijski ligi mu bo pomagal Sežančan Novica Nikčevič, ki je v sezoni 2010/11 nekaj mesecev treniral kriško Vesno v promocijski ligi. Danes 24 ur odbojke, ... nekaj manj košarke Na odprtem igrišču v Nabrežini se danes obeta dolga noč. Pod pokroviteljstvom ŠD Sokol in v organizaciji Marka Hemljaka, Sare Radislovich, Mirka Kanteta in Nicholasa Privileggija bo na sporedu 24 ur trajajoči odbojkarski turnir na mivki, na katerem bo sodelovalo 24 mešanih ekip 3:3. Istočasno bo potekal tudi košarkarski turnir, ki pa bo zaradi nastopa »le« osmih ekip najbrž nekoliko krajši. Skupno naj bi se na obeh igriščih pomerilo okrog 150 športnikov in športnic. Za udeležence in radovedneže bo na voljo pijača in topla jedača. Začetek dre-vi ob 20. uri, konec jutri ob isti uri. Lachi: končan 1. krog V sredo zvečer so nogometnem na memorialu Lachi v Križu v organizaiii Sklada Matej Onlus in ob sodelovanju AŠD Vesna, AŠD Mladina, SKD Vesna in BFC Plavi odigrali tkeme 1. kroga v skupini B. izidi: Gorajansko - Repen 5:2, Plavi -Opčine 3:2. Sinoči je bil 2. krog v skupini A, drevi pa bosta tekmi skupine B Gorajsnko - Plavi (20.009 in Opčine -Repen (21.00). □ Obvestila ŠD VESNA organizira v sodelovanju s trenerjem mladinskih ekip AC Milan Mircom Gubellinijem nogometni »Kamp Mirca Gubellinija« za otroke od 8. do 15.leta starosti, od ponedeljka, 24., do sobote, 29. junija na nogometnem igrišču v Križu. Za informacije pokličite na 3355950435. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija ob 20.30 na sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. julija do vključno sobote 6. julija od 8. do 13. ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 3402477933 (prof.D.Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it skiroll - Na državnem prvenstvu v sprintu v Pinzolu »Hitra« Mladina Konec tedna so rolkarji kriškega društva tekmovali v kraju Pinzolo blizu Trenta. Tekmi v priredbi domačega društva sta zajemali sobotni šprint dolg 150 metrov in nedeljsko tekmo v reber. Šprint je veljal za italijansko prvenstvo in je bil odlično organiziran. Največ možnosti za dober rezultat so imeli Sara Tenze, Nik Košuta in Niki Hrovatin in res so se izkazali. Sara Tenze je za las izgubila prvo mesto in se morala zadovoljiti z nič manj vrednim drugim mestom, čeprav je že večkrat premagala prvouvrščeno Sabrino Boretaz. V isti kategoriji med moškimi je Nik Košuta žal padel v finalnemu dvoboju, zlomi palico a nadaljeval samo z nogami in skoraj premagal prvo uvrščenega. Niki Hrovatin je še enkrat dokazal, da je med najboljšimi šprinterji v Italiji, zasedel je namreč drugo mesto kategorije in šesto absolutno mesto. Tudi ostali rolkarji so se dobro odrezali pomisliti je treba, da je večina naših tekmovalcev prestopilo v višjo kategorijo in tekmujejo proti starejšim tekmovalcem. AŠD Mladina je v soboto zasedla odlično tretje mesto. V nedeljo je bil na vrsti reber, kjer so naši rolkarji nekoliko oškodovani, v kolikor v naših krajih nimamo dovolj dobrih pogojev za treninge v tej disciplini. Kljub temu je Dean Tence osvojil prvo mesto med mlajšimi začetniki. V kategoriji začetnic je Nikita Fermo zasedla četrto mesto. V kategoriji začetnikov je Nik Košuta zasedel četrto mesto, Jernej Antonič peto in Luka Sedmak kljub slabemu počutju sedmo mesto. V kategoriji deklic sta Tayrin Tence in Petra Prašelj zasedli četrto in peto mesto. V isti kategoriji med moškimi je Jan Sedmak zasedel šesto mesto. V kategoriji dame over 50 sta Patrizia Turc-het in Chiara di Lenardo dobro speljali tekmo in dospeli na četrto in peto mesto. En-zo Cossaro v kategoriji over 60 osvojil drugo mesto in spet dokazal, da je atlet brez časa. Mladina je v nedeljski tekmi zasedla šesto mesto med društvi. Reber je bil zelo zahteven z naklonom, ki je omogočal samo klasično tehniko rolkanja. Najstarejši člani in senjorji so morali preteči 10 kilometrov medtem ko so imele ženske 7 kilometrov dolgo progo. Cilj pa se je za vse kategorije končal na višini 970 metrov nadmorske višine. Petek, 21. junija 2013 Št. 25 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Mafija? Ne hvala! Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Ma ku lepu, ki vas je vit ... več kot pišete vi, manj pisem° mi.« (Marjan Kemperle; ko se Šumovo uredništvo sreča z uredništvom Primorskega dnevnika) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Giovanni Falcone in Paolo Borsellino: tožilca, ki sta se kot neomajna borca proti mafiji globoko zapisala v italijansko kolektivno zavest. Zagnano in trdno sta verjela, da se mafijo postopoma le da izkoreniniti. V 80. letih sta bila med ustanovitelji organizirane skupine za boj proti mafiji (t.i. pool antimafia). S trdim delom in vztrajnostjo so uspeli izpeljati največji sodni proces proti mafijskim voditeljem, ki je kdajkoli potekal na italijanskih tleh. Kaj takega pa je bilo za mafijsko združenje Cosa nostra nepojmljivo. 23. maja 1992 je po celi državi odjeknila krvava vest, da je Falcone skupaj z ženo in tremi člani oboroženega spremstva na avtocestnem odseku pri kraju Capaci (nekaj kilometrov od Palerma) v krutem atentatu izgubil življenje. Že samo dejstvo, da so mafijci na avtocestni odsek postavili kar 400 kilogramov eksploziva trotil (TNT) srhljivo priča o načrtu, ki ni dopuščal niti najmanjše možnosti neuspeha. Niti dva meseca kasneje, 19. julija, so mafijci obračunali še z Borsellinom in njegovo osebno stražo: na ulici D'Amelio so v nek avtomobil blizu hiše, kjer je živela njegova mati, postavili več kilogramov eksploziva. 23. maj je v teku let postal pomemben simboličen datum. Dan namenjen spominu, a tudi posvečen osveščanju in kulturi legalnosti. Od leta 2002 Združenje Giovanni in Francesca Falcone s podporo italijan- - -L ¿¿m h. J € •J skega ministrstva za šolstvo organizira pobudo z naslovom Nave della Iegalita (Ladja legalnosti), pri kateri sodeluje več kot 20.000 dijakov iz cele Italije. Lani se je projekta udeležila tudi Jessica Frandolic, dijakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna. Odkrila nam je marsikatero plat tega edinstvenega potovanja. Razumeli pa smo tudi, da mafija ni nekaj omejenega zgolj na južno Italijo. To je fenomen, ki zadeva vse nas in kateremu se mora vsak izmed nas zoperstaviti. Nobena država se ne more imeti za napredno in civilizirano, če v njej organizirane skupine z nasiljem in nepravičnostjo razpolagajo z življenji »šibkejših«. -f -v Ime: Jessica Priimek: Frandolic Vzdevek: Jessy Datum rojstva: 21.12.1995 Konjički: petje Življenjski moto: Carpe diem Kako je prišlo do odločitve, da si se tudi sama udeležila projekta »Nave della legalita« (Ladja legalnosti)? V lanskem šolskem letu sem bila podpredsednica tržaške pokrajinske dijaške konzulte. Projekta se vsako leto udeležijo predstavniki članov dijaške konzulte vseh italijanskih pokrajin. Naš predsednik zaradi drugih obveznosti ni mogel sodelovati in sem ga tako nadomeščala. Do Palerma ste pripluli na ladjah, ki imata velik simboličen pomen... Ladji sta se imenovali SNAV Napoli in SNAV Tos-cana, s katero sem potovala jaz. Lani je minilo natanko dvajset let od umorov Falconeja in Borsellina. Na obeh ladjah sta tako viseli njuni sliki. Od-pluli smo iz Rima, z nami so bili tudi nekateri osnovnošolci. Nekaj po odhodu smo imeli srečanje z ravnateljem in nekaterimi dijaki iz šole Melisse Bassi t. j. dekleta, ki je ravno nekaj dni prej umrlo v atentatu pred šolo v Brindisiju. Okoliščine umora takrat še niso bile znane. S strani ravnatelja smo lahko tako zvedeli marsikaj. Imeli smo tudi večerjo, ki sta se je udeležila mdr. bivši minister za šolstvo Francesco Profumo in sedanji predsednik se- nata Pietro Grasso. Z njima smo se potem pogovarjali o stanju šolstva v državi. Kako so potekale dejavnosti, potem ko ste se izkrcali na Siciliji? Izročili so nam najrazličnejše gradivo in nas razdelili v skupine. Moja skupina je imela na nekem trgu predavanje o mafiji in državi. Drugi pa so se udeležili srečanja v t.i. »avli bunker« (op.ur. sodna dvorana, kjer so potekali številni procesi proti mafijskim voditeljem). Na njem so sodelovali tudi pomembni italijanski politiki. Je po tvojem mnenju v Italiji kultura legalnosti dovolj razširjena ali bi se lahko v tej smeri naredilo več? V Italiji kultura legalnosti sploh ni razširjena. Dovolj je, da odpremo katerikoli dnevnik in takoj dobimo članek o nelegalnih dejavnostih. Po mojem mnenju bi morali v šolah storiti veliko več, ker je legalnost dolžnost državljanov. Pravice in dolžnosti pa so del civilne ter državljanske vzgoje, ki jo šola mora posredovati učencem oz. dijakom. Kako ti gledaš na lika Falconeja in Borsellina? Preden sem sodelovala pri projektu Ladja legalnosti, sem ju po pravici povedano poznala le imensko. Nisem imela točnejših informacij. Po tej izkušnji pa se je moj pogled na njiju popolnoma spremenil. Razumela sem, kaj vse sta naredila in tudi jaz bi želela v bodočnosti imeti vso tisto moč, ki sta jo imela onadva: vedela sta, da jima nad glavo visi Damoklejev meč, ampak sta kljub temu nadaljevala s svojim delom. Kaj lahko po tvojem mnenju stori vsak izmed nas, da se zoperstavi mafiji? Mafiji se je težko zoperstaviti. Če pa vsakdo izmed nas deluje v imenu pravice in legalnosti, lahko pripomore k zmagi nad mafijo. Če upoštevamo slovenski rek »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača,« bo vsako najmanjše dejanje v bodočnosti pripomoglo, da mafije prej ali slej ne bo več. Potrebno pa je nekaj časa. Pri Ladji legalnosti so na dan prišli marsikateri vidiki človeškega delovanja. Kaj bi nam povedala o družabni plati? Navezala sem veliko stikov, ker smo imeli veliko predavanj, razgovorov in sestankov. Dijaki iz celotne Italije smo se medsebojno spoznali. Z nekaterimi sem še vedno v stiku in smo se srečali tudi po potovanju. Kaj ti je od projekta predvsem ostalo v spominu? Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo vsi dijaki, ki smo pripluli v Palermo skupaj z dijaki iz Sicilije imeli shod po mestu. Na koncu smo se ustavili pod drevesom, ki je bilo posajeno v spomin Giovanniju in Paolu. Nagovorili so nas nekateri dijaki in politiki. Ob 17.58 pa je bil na vrsti enominutni molk. V večernih urah smo si ogledali tudi dobrodelno nogometno tekmo Partita del Cuore. Proti ekipi pevcev je igrala ekipa sodnikov. Bi izkušnjo priporočala tudi drugim dijakom? Seveda. Ta izkušnja je radikalno spremenila moj pogled na mafijo in legalnost. Močno se mi je vtisnila v spomin. Priporočala bi jo vsem, saj so v Pa-lermu pri shodu sodelovali tudi sami prebivalci mesta ali pa so na okna in balkone razobesili bele rjuhe v znak miru. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Če smo se v prejšnji številki posvetili letošnjim maturantom, tokrat ne moremo mimo nas samih. Koga ali kaj imamo natančneje v mislih? Seveda ne mislimo samo na šumovce, temveč na vse univerzitetne študente, ki so trenutno popolnoma zasedeni s poletnim izpitnim obdobjem. Šumovci smo se tokrat spraševali, kateri so najpogostejši razlogi, ki nam v teh vročih poletnih dneh onemogočajo učenje. Vročina - zaradi previsokih temperatur se nam koncentracija enostavno niža. Pozimi nas je zeblo, poleti nam je prevroče... Ampak bodimo realni -kakšne so sploh vremenske razmere, ki bi v nas vzbudile neizmerno željo po sedenju za knjigami? Sonce - ali vas prvi jutranji sončni žarki ne preplavijo z željo po tem, da bi knjige enostavno potisnili v kot ter pod pripekajočim soncem skočili v morje? Spletna socialna omrežja - najbrž ste opazili, da še posebej v času izpitov izgubljamo čas na Fa-cebooku, Twitterju, Tumblerju in četici ostalih druž- benih omrežij. (Iz osebne izkušnje lahko povemo, da še posebno v času izpitnega obdobja, vsakodnevno spremljamo koliko kepic sladoleda ste sposobni pojesti ali kaj boste imeli za kosilo. V imenu vseh šu-movcev pa bi se iskreno radi zahvalili vsem tistim, ki dnevno objavljate slike svojih zagorelih teles, medtem, ko bomo sami ob koncu poletja najbrž še vedno »obarvani« v odtenek mozzarelle). V poletnih mesecih nas čaka kar lepa zbirka koncertov in raznih festivalov. (Naj omenimo samo, da se bo z današnjim dnem začel odvijati Triskell -mednarodni festival keltske glasbe in kulture; za ljubitelje le-te je UDELEŽBA OBVEZNA!) Večerni izhodi - najbrž imamo vsi v našem prijateljskem krogu tistega »simpaticona«, ki nas okoli 22. - 23. ure pokliče z izgovorom »Ma daj, ki gremo samo na eno bjr'co, bomo zguda' doma...« Seveda je težko odkloniti povabilo prijatelja... In tako se večer ne ustavi pri tisti prvi bjr'ci, niti pri drugi, drugi seveda mora slediti še tretja... Dokler do zgod- njih jutranjih ur ne debatiraš na veliko o smislu življenja z natakarjem, ki te sedaj posluša le še iz vljudnosti, medtem, ko si že z zobotrebci drži odprte oči. V tem primeru ti je jasno, da boš dan pre-ležal, namesto knjige, pa bo tvoja najboljša prijateljica voda. Nostalgija po otroštvu - v trenutkih obupa, ko bi najraje raztrgali vse zapiske, se nam misli pogosto vračajo v otroška leta. Večina si najbrž kar pogosto ponavlja mantro »Kako je bilo lepo, ko smo bili otroci. Kaj bi vse dal, da bi se lahko cele dneve samo igral... « Trenutno se nam še reklame zdijo zanimivejše in bi nam z večjo lahkoto ostala v glavi ugodna cena kile ražnjičev ali katero čistilo odstrani največ procentov maščobe kot, da bi si zapomnili definicijo, po kateri bomo gotovo vprašani na izpitu. Želeli bi tudi omeniti, kako neverjetno zanimiva je v tem obdobju postala nadaljevanka »Beau-tiful«, ali se vam ne zdi? Še vsi ljubezenski tri, pet ali šestkotniki niso tako zapleteni kot snov, ki bi nam že pred meseci morala biti jasna. Računalniške ali telefonske igrice!! Če želite opraviti določen izpit, si nikoli in pod nobenim pogojem ne prenesite najnovejših igric iz spleta... V kratkem boste namreč začeli delovati kot najhujši odvisniki... (PREIZKUŠENO)! 10. »Saj imam še dovolj časa...« - Mislimo, da ni potrebno dodati nič drugega. Stavek je namreč vsem dobro znan, kajne? / RADIO IN TV SPORED Petek, 21. junija 2013 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Koncert: Klapa Maslina, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre O Italia 1 Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Risanka: Simpsono-vi 14.30 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.10 Road Italy - Day by day 11.20 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.10 Film: Un vero amore per Leah 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in di-retta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivi-sta 21.20 Film: Il pranzo della domenica 23.20 Aspettando Rio 15.30 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.45 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Submerged - Allarme negli abissi 23.10 Nad.: Person of interest La 7 7.30 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.25 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue Bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia Costiera 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 22.55 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nad.: Crossing lines 23.10 Fascino a Est LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in fa-miglia 16.30 Nan: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.05 Dnevnik: Tg3 Minuti 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktula-no: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: Cassandra Crossing 17.55 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: La guerra dei mondi 23.15 Reportaža: Radici - L'altra faccia dell'immagina- u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My Life 16.00 Film: Vite sospese 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Alive - Storie di so-pravvissuti 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuo-re 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Inga Lindstrom - Un giorno al lago 23.10 Dnevnik 21.10 Crozza a coIori 22.20 Recital 2 23.55 Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 16.15 Nad.: Poliziotti con il cuore 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi sta-dio News 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nan. in odd. 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 16.00 Nan.: Taborniki in skavti 16.20 Nad.: Mladi Leonardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Moč bonitetnih agencij 18.05 Nad.: Strasti 18.55 0.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 1. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Poletna scena 23.25 Polnočni klub {T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro 14.15 Koncert: Najboljši iz Zagorja 15.25 Sledi 15.45 Alpe-Donava-Jadran 16.15 Dok. odd.: Strah pred svetovno tovarno Kitajsko 17.10 Žogarija 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 23.55 Točka 20.00 Dok. odd.: Nigerijska kri 20.55 Nan.: Stara nergača 21.30 Nad.: Restavracija Raw 22.25 Nan.: Vares {T Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kro- nika 7.25 9.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 9.30, 17.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Besede volilcev 9.40 Kronika 10.00 15. redna seja Državnega zbora, prenos 17.50 19.30, 19.40, 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Od- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Il vostro superagente Flit 16.00 Dok.: K2 16.30 Buon vento 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ljudske zgodbe s Krasa 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Juior 20.00 Potopisi 20.30 La colpa de inveciar 21.45 Avtomobilizem 22.15 Folkest 2010 23.15 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Na kavi z Giannijem 18.00 Žo-garija v Dravogradu 20.00 Na Postojnskem 20.30 Pregled leta - Junij 2012 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.00 Nad.: Biser 8.40 Nad.: Pod eno streho 9.3510.40, 11.50 Tv prodaja 9.50 Serija: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Beverly Hills 90210 1 4.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 18.00 Serija: Lepo je biti sosed 18.55 24UR - vreme 19.00 22.15 24UR - novice 20.00 Film: Indiana Jones 4 (pust., ZDA, '08, i. H. Ford) 22.45 Film: Odbite zabave divjega Vana 23.10 Eurojackpot Kanal A 6.55 Risane serije 8.3013.45 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.2516.35 Serija: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Svetlolaskine ambicije (kom.) 16.30 18.00, 19.45 Svet, Novice 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Prave barve 22.40 Film: Jackass 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (V studiu Betty Tomsič in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 16. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio or- Petek, 21. junija Raimovie, ob 23. uri VREDNO OGLEDA La battaglia di Algeri Alžirija, Italija, 1966 Režija: Gillo Pontecorvo Igrajo: Brahim Haggiag Jean Martin, Ya-cef Saadi in Tommaso Neri Črno-beli film in snemalna tehnika, se skuša čimbolj približati dokumentarnemu poročilu. Gillo Pontecorvo je pri realizaciji Bitke za Alžir želel rekonstruirati dogodke v letih 1956-57, ki so posledično pripeljali do tega, da se je Alžirija leta 1962 osvobodila izpod francoskega jarma. Film je takrat financiralo in produciralo odporniško gibanje in tudi zaradi tega so v določenih pogledih teroristi včasih upodobljeni precej bolj humano kot njihovi nasprotniki, Francozi. Bitka za Alžir predstavlja enega prvih italijanskih filmov nove smeri z začetka šestdesetih let, ki si je prizadevala za večji realizem. Pontecorvo se je pri režiji večkrat zgledoval po ruskih revolucionarnih delih, predvsem z likom heroja ljudskih množic. Film je dobil zlatega leva v Benetkah leta 1967 ter pobral tri nominacije za nagrado oskar. Med drugim tudi za najboljšo fotografijo. to; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Poletni mix; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 15.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... statte freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nok-turno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 23. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 990 ■k Nad zahodno Evropo je ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom pa je šibko območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda doteka k nam zelo topel in suh zrak. Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; več oblačnosti bo v hribovitem svetu, kjer se bodo čez dan lahko pojavljale krajevne nevihte. Kakšna posamezna nevihta bo možna tudi v nižinskem pasu. Ob morju bo pihal zmeren južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo nekoliko nižje. Danes bo pretežno jasno. Le na območju Julijskih Alp lahko popoldne ali zvečer nastane kakšna nevihta. Čez dan bo ponekod pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 22, v alpskih dolinah okoli 14, najvišje dnevne od 28 do 32, na vzhodu še do 34 stopinj C. Jutri bo jasno do zmerno oblačno vreme. Verjetnost za kakšno ploho ali nevihto v hribih bo nizka. Maksimalne dnevne temperature v nižinskem pasu bodo okrog 30 stopinj. Jutri bo večinoma sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Proti večeru so na severu države možne prve nevihte. Leta 1961 se je v notranjosti države prehodno ohladilo, na obali in v _ Goriških brdih pa je bilo ob šibki burji za o junij nenavadno vroče. V Dragonji je bila naj-< višja temperatura 32,1 °C, v Kopru se je segrelo do 32,0 °C. Danes: ob 3.51 najnižje -67 cm, ob 10.41 najvišje 27 cm, ob 15.33 najnižje -7 cm, ob 21.26 najvišje 54 cm. Jutri: ob 4.31 najnižje -71 cm, ob 11.27 najvišje 30 cm, ob 16.27 najnižje -5 cm, ob 22.09 najvišje 53 cm. Morje je umirjeno, temperatura morja 27 stopinj C. ¡o 500 m............29 1000 m ..........25 1500 m...........17 2000 m ..........14 2500 m...........10 2864 m ...........6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10,5. Konjske dirke v Ascotu parada klobukov za dame ASCOT - Od nekdaj so letne konjske dirke v Ascotu, na jugovzhodu Anglije, kot magnet privlačile petično gospodo in plemstvo od vsepovsod. Ascot je dogodek, ki ga aristokracija pač ne more zamuditi. Tudi letos je bila na včerajšnjem srečanju vrsta kronanih glav, začenši z angleško kraljico Elizabeto in širšega kroga članov njene družine. V Ascotu je stara tradicija, da dame razkazujejo svoje ekskluzivne toalete, predvsem pa različna pokrivala. Tako postane Ascot pravo tekmovanje, katera dama bo nosila bolj čuden klobuk, takšen, da ga še nikoli nikjer ni bilo videti. Slamniki, rože, perje, pa tudi skulpture znanih kreatorjev. Moški spremljevalci so bilj umirjeni in se zadovoljijo s klasičnimi sivimi cilindri. Na Alaski so zabeležili rekordnih 35 stopinj celzija ANCHORAGE- Običajno hladen sever ZDA doživlja v teh dneh vročinski val. Na Aljaski, ki je najsevernejša ameriška zvezna država, so tako izmerili rekordne temperature. V prestolnici Anchorage se je živo srebro v sredo povzpelo vse do 28 stopinj Celzija, s čimer so presegli dosedanji rekord na ta dan iz leta 1926, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Najvišja temperatura, ki so jo sicer kdaj koli namerili v prestolnici, je bila 25. junija 1953, ko je bilo 30 stopinj Celzija. V obalnem mestu Unalakleet ob Beringovem morju so v teh dneh namerili neobičajnih 32 stopinj Celzija, rekord tedna pa gre kraju Talkeetna v bližini gore McKinley, kjer se je živo srebro povzpelo na 35 stopinj Celzija. Običajne temperature za ta letni čas so sicer 17 stopinj Celzija. Koncentracijsko taborišče na Rabu Poleg dveh serij novih znamk je v petek, 24. maja Pošta Slovenije izdala tudi tri razglednične dopisnice. To so poštne dopisnice, ki so podobne razglednicam, ker imajo na prvi strani ilustracijo, na drugi pa prostor za naslov in kratek dopis. Ena od novih razgledničnih dopisnic je posvečena 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. Ker predstavlja to taborišče eno izmed najbolj tragičnih strani v drugi svetovni vojni na Balkanu, bomo današnji uvodni zapis posvetili prav temu taborišču. V začetku poletja 1942 so italijanske * f'^ S;, / /rr i V 7 oWrfnin? osvabwOtw iMtypnitPfli: RnncentractjLkeqa rfboWie Jiflffipof AS fiata okupacijske oblasti začele široko ofenzivo proti osvobodilnemu boju slovenskega naroda po vsej tedanji Ljubljanski pokrajini. Zato so morali v kratkem času urediti tudi koncentracijska taborišča za zajete partizane in za civilno prebivalstvo iz izpraznjenih in požganih vasi. General Mario Roatta je na seji vodstva II. armade v Ljubljani dne 7. julija sporočil, da so na Rabu (otok v severnem Kvar-nerju) postavili koncentracijsko taborišče s šotori za približno 6.000 ljudi. Povedal pa je tudi, da bodo v dveh mesecih prostor razširili za skupno 16.000 jetnikov oz. inter-nirancev. Taborišče je ležalo ob vasi Kam-por na jugovzhodnem delu otoka kakih 6 km od mesta Rab. Razmere v tem taborišču, ki je delovalo do vdaje Italije septembra 1943, so bile iz vseh zornih kotov nemogoče. Ljudje po šotorih so spali na slami, poleti v veliki vročini in pozimi v ledenem mrazu. Moške so ločili od žensk in otrok. Taborišče je bilo obdano z bodečo žico in pazilo ga je 2.000 vojakov in orožnikov. Ječarji so zelo pogosto mučili in pretepali predvsem nove prišlece. Prehrana je bila slaba in nezadostna, zdravstvene oskrbe ni bilo. Zato je v dobrem letu umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni okrog 4.600 jetnikov (deset na dan), večinoma Slovencev. Nekateri zgodovinarji uporabljajo za italijansko taborišče na Rabu izraz »uničevalno taborišče«. Po vojni ni nihče odgovarjal za te zločine, le Filatelija in šola (2 % ->V " komandat taborišča podpolkovnik orožnikov Vincenzo Cuiuli je potem, ko so ga ujeli, naredil samomor. Proti koncu delovanja taborišča so zaradi prevelikega števila jetnikov italijanske oblasti del internirancev prepeljali v Gonars in v Monigo, Nemci pa v Rižarno in v Auschwitz. Januarja 1943 so v moškem delu taborišča tajno ustanovili udarni bataljon Osvobodilne fronte. Po podpisu premirja z Italijo, septembra 1943, je bataljonu, ki mu je poveljeval Franc Potočnik, uspelo razorožiti italijanske vojake, 13. septembra pa so osvobodili še bližnji otok Cres. Brigada je odšla na Mašun, kjer je pred razpelom in slovensko zastavo slovesno prisegla. Leta 1953 je Slovenija ob sodelovanju Hrvaške po načrtih arhitekta Eda Ravnikarja dostojno uredila pokopališče številnih žrtev. V spomin na to tragično obdobje je, kot rečeno, ob 70. obletnici osvoboditve taborišča na Rabu Pošta Slovenije izdala raz-glednično dopisnico, ki jo je oblikoval znani ilustrator Matjaž Učakar v nakladi 3.300 kosov. Slika prikazuje pretrgano bodečo žico z barvami italijanske zastave in golobom s slovenskimi barvami. V podlagi je tloris taborišča. Razglednico, ki ima nominalno vrednost A (za notranji promet v Sloveniji), je možno dobiti pri članih društva »Košir«. (Slika 1) službe in jih opozarjajo na možnost tematske filatelije. Že lani in letos so osredotočili pozornost učencev na otrokove pravice. V sodelovanju s prostovoljci združenja Arcoiris Onlus iz Tridenta, ki ima svoje predstavnike tudi v Trstu (Chiara Del-ben in Sara Kapelj), so letos izbrali Osnovno šolo Ivan Grbec in Marica Gregorič Stepančič iz Škednja in prosili učiteljice, da bi otroci narisali vsak po eno razglednico na temo Otrokove pravice, po pravilniku Združenih narodov. Učenci so z navdušenjem sprejeli ta predlog in narisali vrsto razglednic, kjer je na prvi strani v obliki znamke prikazana risba, na drugi strani pa so napisali enega izmed členov pravilnika in pošto naslovili na vidne predstavnike cerkvenih in političnih oblasti. Razstavo so ob prisotnosti otrok slovenske šole, ki so tudi prebrali svoje misli v slovenščini in italijanščini, odprli v sredo, 5. junija popoldne in bo na ogled v prostorih poštnega muzeja (pritličje glavne pošte) do 6. julija od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob četrtkih tudi popoldne. (Slika 2) Člani Tržaškega poštnega muzeja, ki ga vodi Chiara Simon, že nekaj let obiskujejo slovenske in italijanske osnovne šole, da učencem prikažejo delovanje poštne Nove italijanske znamke Nekatere nove italijanske znamke, ki so izšle meseca maja, smo našteli že v naši prejšnji rubriki. Tu bi dopolnili informacijo, da je znamka v čast novega papeža Frančiška izšla 2. maja istočasno v Italiji (0,70 €), v Vatikanu (0,85 €) in v Argentini (10 pesosov). Vse tri izdaje prikazujejo sliko papeža v prvem planu. V petek, 7. junija pa je italijanska pošta izdala blok s štirimi spominskimi znamkami ob 550. obletnici določitve meja Republike San Marino. Tudi v tem primeru gre za skupno izdajo z Republiko San Marino. Blok prikazuje topografsko karto tistega časa. Na njej so označeni štirje gradovi, ki jih je leta 1463 papež Pij II. s pogodbo v kraju Fossombrone dodelil mali republiki. Na bloku je napačno napisano, da gre za mejo med San Marinom in Italijo. Italija takrat še ni obstajala. V resnici je šlo za dogovor med papeško državo in San Ma-rinom. Papež Pij II (Enej Silvio Piccolomi-ni (1405-1464), tržaški škof od 1447 do 1450), je s svojo bulo dodelil mali državici še štiri gradove s pripadajočo zemljo (na sliki je meja označena z rdečo barvo) in tako podvojil njeno ozemlje, ki je do danes ostalo nespremenjeno. (Slika 3) V začetku junija je Italija izdala dve znamki: 3. junija znamko za 0,70 € iz serije Inštitucije posvečeno italijanski agenciji za zdravila in 5. junija znamko v spomin na pisatelja Giovannija Boccaccia ob 700. obletnici njegovega rojstva. Boccaccio (1313-1375) je bil italijanski renesančni humanist, pesnik in pisatelj. Najbolj znano njegovo delo je Dekameron, zbirka 100 novel, s katerimi je uveljavil to literarno zvrst. I.T.