L ©to VI., štev. 181 Ljubljana, četrtek 6. avgusta 1925 Poitniua pavšali rana. C«S3ia 2 Din lilisja cft <■ K|ptr»|. mat gune mesečno Din »S —; sa Ino* jem s1.. o Din 40'— neobvozofe Oglasi po tarifu. firednišivo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon Stev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knafiovi ul, Jt $/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica »t. £*• — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica »t. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. RaCun pri poštnem fek. zavodu: Ljub« ljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180^ Wien'Nr. 105.241. LJubljana, 5. avgusta. Zadnje tedne se neprestano ponavljajo glasovi, napovedujoči skorajšnji padec Cankova, V poslednjih dneh so postale vesti konkretnejše in govorijo o kralju Borisu, ki je baje sam prevzel Jnicijativo v svrho. da se izvrši sprememba režima v Bolgariji, ali še več: da se izvrši sporazum z opozicijonal-nimi skupščinami in da te zamenijo vlado Cankova, V tej obliki najnovejša vest. ki ji moramo pač pripisovati senzacionalen pomen. ni popolnoma nova. Ze pred nekaj več kot pol letom se je poročalo iz Sofije o neki tajni zvezi med oficirji, o nekaki oficirski zaroti, ki se je organizirala na pobudo nekaterih častnikov, ki so fungiralj kot zaupniki kralja Borisa. S pomočjo te oficirske zarote je hotel Boris najti stike in zve ze z opozicijskimi skupinami, tudi z zemljoradni-škimi emigranti, prisiliti ekstremiste s Cankovom k odstopu in inavgurirati v Bolgariji dobo sprave in omiljenja neznosnih političnih odnošajev. Nemogoče je bilo seveda kontrolirati navedeno vest. kaj šele njene podrobnosti. Ali gotovo je značilno, da se je pojavila ista vest sedaj, dasi v nekoliko drugačni obliki. Zopet Da išče kralj Boris stikov z opozicijonalnimi predstavniki. to pot v «legalnejši» obliki. Jasno je. da moramo vse te in slične vesti sprejemati s skrajno skepso. Iz niih bi se dal morda napraviti samo zaključek, da goji kralj Boris simpatije do onih političnih skupin, ki niso na vladi. in da bi želel napraviti konec politiki neprestanega terorja ln persekucij, na kateri slonijo uspehi režima Canko-vega. Toda vse. kar gre preko tega. se pri kritičnejšem razmotrivaniu stvari izkaže kot gola kombinacija. Zakaj predvsem kralj Boris danes ne predstavita nikakega vplivnega činitelja v Bolgariji, pred katerim bi imele stranke resoekt. Drugič mu manjka efektivne sile. Ne sme se nikdar pozabiti, da je bi! prihod Cankova na vlado mogoč edrnole vsled oborožene pomoči, ki so jo nudili zoper Stamboliiskega make-donstvujušči in pa oficirska liga. Res da so makedonstvujušči znatno oslabljeni vsled notranjega spora med obema kriloma, ali predstavljajo še vedno močno notranjepolitično silo v Bolgariji. osobito vsled svoje izrazite bojne organizacije. Prav tako je izven dvoma, da je oficirska liga še vedno po ogromni večini za Cankova, ali če že re za njegovo osebo. Pa gotovo vsaj za naslednika Iste ah slične smeri. Težko je verjeti, da bi bil danes v Bolgariji mogoč prevrat, usmerjen in naperjen mimo teh dveh bojnih organizacij ali celo proti njima. In ker je to toliko kot nemogoče, ni prav nič verjetno, da bi se kralj Boris pečal s takimi projekti. Preostane le še možnost konsultacije z opozicijskimi strankami. Njih cilj bi mogel biti samo pritegnitev opozicije k vladnemu bloku, morda pod vodstvom novih mož. ki bi stopili na mesto Cankova. toda nrinadaiočih istim političnim skupinam. Taka sprememba režima bi se mogla tedaj izvršiti le s oristankom in sodelovanjem samega «Demokrati-Škega zgovora®. ki bi pristal na izmenjavo vodilnih vladnih oseb. V koliko bi to predstavljalo tudi spremembo režima in metod, je seveda drugo vprašanje. odvisno največ od posameznih oseb. ki bi stopile na mesto sedanjega ^Profesorskega« kabineta. Zdi se. da obstoja samo v tem obsegu možnost notranjih sprememb v Bolgariji. Kako da'cč bi moglo segati sprijaznenje z zemljoradniškimi pred-stavitelji. osobito z emigranti, to pa ostane ori vsem tem še odprto: v Bolgariji. deželi eksfremistov in fanatikov, ne odmiščaio radi in dolgo ne pozab-Hab. Optimizem pač ni še na mestu. Mala antania zahteva garancije za vse meje Praga, 5. avgusta, s. Iz me rod a j nih kro-tov poročajo, da bodo zastopniki Male an-ta*ue na seji sveta Zveze narodov podali frjavo o varnostnem paktu v smislu, da smatra Mala antanta varnostni pakt kot sredstvo za konsolidacijo evropskega miru in da bodo Istočasno odklonili predlog, kl "e bi vseboval enakih garancij za vse meje. Beograd. 5. avgusta s. Med zunanjimi ministri Male antante se je dosegel popoten sporazum glede načelnega stališča v varnostnem paktu. Konferenca generalnih štabov Male antante Beograd, 3. avgusta, p. Bukareški »Vito-Mj1t> poroča, da se v kratkem sestanejo v Bukarešti generalni štabi Jugoslavije, Ce. škoslovaške in Rumunije. Na konferenci se W> sklepalo glede ustanovitve skupne vrhov ne komande za slučaj vojne. Govorilo se bo baje tudi o vprašanju enakih uniform v »rmadah vseh treh držav Male antante. Po odgoditvi Narodne skupščine Zaključni seji radikalskega in radičevskega kluba. — Spor za velike župane in državne podtajnike se nadaljuje. — Ministri na potovanjih. Beograd, 5. avgusta, r. Po včerajšnjem burnem dnevu je nastalo danes v Beogradu popolno politično mrtvilo, ker je večina poslancev odpotovala na domove ali na letovišča. Davidovičevci so danes dopoldne dovršili stiiizacijo svojega proglasa na narod. Popoldne sta imela radikalni in radičevski klub seji, na katerih so dobili poslanci navodila za agitacijo v času skupščinskih počitnic. Ob 10. dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o vprašanju velikih županov in državnih podtajnikov. V ministrstvo agrarne reforme pridejo trije radikali, in sicer dr. Andrič, dr. Momčilo Iva-kovič in Bora Milovanovič. V ministrstvo prosvete bo prišel kot državni pod-tajnik Josip Pasarič, a v ministrstvo so-cijalne politike dr. Gjuro Basariček. O nekaterih podtajnikih so bili baje že odposlani na Bled ukazi v podpis. Nocoj je odpotoval na B!ed minister za izenačenje zakonov dr. Srskič, ki bc kralju predložil v podpis tiskovni zakon. Na Bledu se že mude ministri doktor Stoiadinovič. dr. Ninčič in dr. Ni-kič. Trdi se. da bo tudi minister Pavle Radič odpotoval na Bled. Finančni minister je izjavil novinarjem, da je kralj že podpisal ukaz o imenovanju njegovega pomočnika Josipa Stojanoviča. dosedanjega direktorja generalne direkcije neposrednih davkov. Beograd. 5. avgusta, p. Predsednik Narodne skupščine gosp. Marko Trif-kovič je obolel in odnotuie jutri zvečer v Gleichenberg. Tudi gosp. Ljuba Jovanovič je resno bolan. Minister Velja Vukičevič bo spremljal v prihodnjih dneh kralja na lovih v Triglavskem pogorju. Zvečer se je vršila še ena seia poslancev kluba HSS. Takoj po seji se ie odpeljal minister Pavle Radič z večjim delom ostalih Radičevih poslancev v Zagreb, kjer se bo vršila v nedeljo seja širšega e'nvnega odbora in poslaniškega kluba HSS. Zagreb, 5. avgusta, n. Minister za šume in rudrnke dr. Niko Nikič je dospel davi z brzovlakom v Zagreb, kjer je izstopil in nadaljeval pot na Bled z avtomobilom. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič. ki se je pripeljal skupaj z minstrom Nikičem. se je odpeljal z istim brzovlakom proti Bledu. Zagreb. 5. avgusta, n. Minister notranjih del Boža Maksimovič je danes na svojem povratku z Bleda telefonski naročil iz Ljubljane stanovanje v tukajšnjem hotelu Espianade. Minister se pripelje z avtomobilom preko Celja. V hotelu Espianade ga pričakuje namestnik šefa zagrebške policije. Vojvodinski radikali proti radičevcem Spor radi sremskega velikega župana. — Dr. Maček v Beogradu v politični misiji, Beograd, 5. avgusta, p. Danes je prispel semkai podpredsednik HSS dr. Maček. ki je bil ves dan v zvezi z ministri in ostalimi člani vladne večine. Novinar- jem je izjavil, da je cili njegovega prihoda likvidaciia vprašanja občinskih komisarjev na Hrvatskem. Zato namerava v Beogradu počakati povratka notraniega ministra Bože Maksimoviča. Po razgovoru ž niim odpotuje v Baško, kjer bo poroča! Stjepanu Radiču o rezultatu svoje misije. Zarimivo je. da radičevci odkrito priznavajo. da pripravljajo večje pregania-nie samostojnih demokratov. Tudi pri radikalih se opaža zadnje dni odkrito nezadovoljstvo radi postopanja radičevcev, posebno v vprašanru njihove personalne politike. Dr. Ljuba Popov'č, radikalni poslanec iz Srema. ki spada med one, ki so se naiveč bavili z vprašanjem sporazuma, je jako nezadovo- ljen s tem postopanjem radičevcev, nosebno v njegovem srezu. Poslanec Popovič je v tem smislu tekom včerajšnjega dne interveniral pri zastopniku predsednika vlade Marku Giuričiču. Tudi večja grupa radikalov iz Vojvodine je posetila Marka Giuričiča in protestirala proti imenovanju dr. Barca za velikega župana v Sremu. Gosp. Marko Gjuričič je odgovori!, da jim tu ne more ničesar pomagati, ker so bili v tej zadevi radičevci posebno nepopustljivi. Tudi vprašanje ostalih velikih županov je še vedno predmet živahne diskusije med radikalci in radičevci. Ker še ved-roo ni sporazuma med obema grupama, se tudi imenovanje državnih podtajnikov ne izvrši naenkrat, marveč posto-ooma. Nekatere ukaze o imenovanjih ie odnese! nocoj minister dr. Srskič na Bled. da jih predloži kralju v podpis skupno s tiskovnim zakonom. Se?a ministrskega sveta Podpirani® hrvatskih separatističnih Prireditev. — Vladna subvencija hrvatskemu Sokolu. — Nettunske konvencije. Beograd, 5. avgusta, p. Današnja seja ministrskega sveta je trajala od 11. do pol 14. ure. Ker je b:!o prisotnih le malo ministrov, ni bii storjen noben važnejši sklep. Minister dr. Superina je poročni o proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva dne 12., 13. in 14. t. m. in o istočasnem zletu hrvatskega Sokola v Zagrebu. Ministrstvo prometa je odobrilo 50-odst. popust na železnicah' za vse udeležence obeh slavnosti. Dovoljena je bila tudi večja podpora hrvatskemu Sokolu. Minister za trgovino in industrijo dr. Kra-Jač je poročal o svojih razgovorih s poljski m poslanikom Okenskim glede gospodar- skega zbližanja med Jugoslavijo in Poljsko in o pogajanjih z Avstrijo. Avstrijski delegati so v nekaterih točkah popustili, za kar smo mi znižali nekatere carinske postavke. Seji ministrskega sveta Je prisostvoval tudi g. Otakar Rybaf. načelnik naše delegacije za pogajanja z Italijo. Poročal je ministrskemu sveru o doseženem sporazumu glede obmejnega prometa z Zadroni. Njegovo poročilo le ministrski svet odobril. Nettunske konvencije se prevajajo In pripravljajo za odobrenje po ministrskem svetu, ki Jih bo predložil v Jesenskem zasedanju Narodni skupščini. Grška kampanja proti Jugoslaviji Kralj Boris nadaliule akcijo za nov režim Avdijence opozicijonainih voditeljev. — Razdvojenost v vladnem bloku. — Cankov pripravljen odstopiti? — Nevtralnost oiiciriev in makedonstvuiuščih. Bnkarešta, 5. avgusta z. Zadnje vesti iz Sofije poročajo o novi akciji kralja Borisa za sporazum z opozicijo. Kralj je sprejel v avdijenci več uglednih pripadnikov opozicijo tudi zemljedelcev. Njeh imena v javnosti niso znana, ker se bo.ie maščevanja sedanjega režima. Gotovo pa je. da je zastavil kralj ves svoj vpliv, da se likvidira izjemno stanje, v katerem se nahaja Bolgarija že ves čas po strmoglavijenju Stambolijskega. Tudi v vladnem bloku samem stalno narašča struia. ki zagovarja narodno spravo. NJenj pripadniki opozarjajo na to, kako propada pod sedanjimi razmerami vse javno življenje v Bolgariji in kako pod -lirni zlasti trpi gospodarstvo, ki ie že zadnja leta v stalni krizi. Povdarjajo tudi da je vživala Bolgarija še pred leti v svetu najboljši sloves, danes pa je njen ugled padel na ničlo. Država bi nuj"o ranila večje inozemsko pa-so.fllo, a ga pod sedanjimi razmerami ne more nikjer dobiti. Cankov in njegovi ožji somišljeniki se tej spravaški struji z vso silo upirajo, češ da bi se zlasti zemljedelci ne zadovoljili s takim kompromisom, ampak bi poratoM prvo Priliko, da uzurpirajo sami vso oblast. Vendar pa ie bale Cankov pripravljen pro-stovolfcio odstopiti, ako se dobi v Sobranju večina za novi kurz državna DOlitlV«. O stališču lige in makedonstvujuščih se r.e trore doznati ničesar gotovega, njeni člani pa izjavljajo, da sta obe organizaciji nevtralni in rfa basia podpirali vsako vlado, k| b! mogla nuditi garancije za konsolidacijo in okrepitev države. EKSPLOZIJA MUNICIJSKFGA SKI.ADI-DIŠČA PRI PLEVNL Solija, 5. avgusta, a. Glede eksplozije mn-nicijskega skladišča, ki se je dogodila včeraj ponoči v bližini Plevne, se je doznalo, da so eksplozijo povzročil! komunistični atentatorji. To se sklepa zlasti radi tega, ker je prejšnji dan v nekem kraju pleven-skega okrožja izbruhnil velik požar, ki so ga podnetili komunisti. Nov konflikt med francoskimi socijalisti in vlado Pari/ avgusta, z. Imenovanje zbornič« nega podpredsednika, socialističnega po. slane« Aleksandra Varennea za generalnega guvernerja IndosKitajske je povzročilo med socijalisti veliko nezadovoljstvo. Vodstvo socijalistične stranke je r.a posebni seji na. stopilo prnti imenovanju, ker se je izvršilo brez predhodnega sporazuma s stranko. Z zadevo se bo bavil tudi socialistični koc gre«, Grška vlada hoče odvzeti naši državi progo Gjevgjelija-Solun. Novi časopisni napadi na Jugoslavijo. ni odstopila Grčiji trikota Dojran-Gjev-gielija-Strumica. Zato nimajo Srbi nobene pravice do solunske cone. Vprašanje Atene. 5. avgusta, a. V prometnem ministrstvu so se včerai pričela pogajanja med zastopniki grške vlade in orientalskih železnic za nakup železniške proge Gjevgjelija-Solun. to je proge, katero hoče odkupiti Jugoslavija. Beograd. 5. avgusta, r. Atensko in solunsko časopisje izraža veliko nezadovoljstvo z zadnjimi izjavami zunanjega ministra dr. Ninčiča. Listi zahtevajo internacijonalizacijo solunske luke in mednarodno upravo železniške proge Solun-Bukarešta. Listi trdijo, da nima Jugoslavija nobene pravice do solunskega pristanišča. »Politika* piše. da Srbija ni izpolnila svojih obveznosti, ker solunske cone in narodnih manjšin naj bi uredila Zveza narodov. INTERVENCIJA VELESIL V ATENAH? Beograd, 5. avgusta, p. Po informacijah vašega dopisnika, ki jih je prejel v diplomatskih krogih, izgleda, da $0 intervenirale neke velesile pri grški vladi v tem smislu, da bi se nadaljevala pogajanja z našo državo v svrho sklenitve prijateljskega pakta, ki bi bil velesilam zelo simpatičen. Usodne konference v Londonu Sestanek med Briandom in Chamberlainom. — Posvetovanja v angleškem zunanjem uradu. — V septembru pogajanja z Nemčijo. Pariz, 5. avgusta k. Za časa razgovorov Brianda s Chamberlainom se bodo v angleškem zunanjem uradu vršili tudi razgovori med državnim podtajnikom Sir WalKam Tyrrellom In generalnim tajnikom francoskega zunanjega nrada Filipom Berthdotom o Tangerju, Mosulu in Kitajski. Kakor poročajo »Daily News«, se bo razgovora udeležil tudi belgijski minister Vandervveldc, Pri tej priliki se bo razpravljalo o povabilu nemških ministrov v Ženevo. Lončon, 5. avgusta s. Listi soglasno poročajo, da je sestanek med Briandom in Chamberlainom sicer odgoden, vendar pa se bo v najkrajšem času gotovo vršil. »Times« pišejo, da sta se glede varnostnega pakta francosko in angleško stališče tako zbliža!;, da bo konferenca obeh ministrov predvidoma privedla do tega, da bo mogoče pričeti definitivna pogajanja z Nemčijo v septembru v Ženevi Kakor poroča pariški »Soire«, je potovanje Brianda v London določeno za prihodnji pondeljek. Francosko-španski mirovni pogoji Abd el Krimu Priznanje riiske avtonomije s posebno policijo. — Španija zahteva ceutsko in melilsko cono. — Zveza narodov naj bi nadzorovala novo stanje. med avtonomno rifsko državo bi bile določene na zapadu meje po črti, ki gre zapad-no ob železniški progi Tanger - Fez v daljavi 200 km, na Jugu pa bi tvorile mejo teke Uerga in Lukoš; 6.) obalna cona, katero omejuje Atlantski ocean ter na zahodu 20 km oddaljena črta ob železnici Tanger-Fez in 20 km ob reki Lukoš na jugu, bi bila prisojena tangerski coni ali pa bi bila razdeljena na dva dela, od katerih bi severni pripadel tangerski coni, južni pa Franciji. To novo stanje v Maroku bi bilo postav* Ueno pod kontrolo Zveze narodov. Pariz, 5. avgusta, a. v, ker hoče potom posred« nih davkov priti do denarja, ki ga jc ob« ljubila lastnikom rudnikov. Povečanje dav« ka na pivo je upravičeno, ker si razdeljuje, jo pivovarna rji visoke dividendc. Nemiri v Siriji Pariz, s. avgusta, s. »VViolfov urad« javlja o spopadih v Siriji. Kakor javljajo »Times« so se pričele v Druseju vojašk; operacije. Bomfca iz r.ekega letala je ubila 18 upornikov. Uporniki so napadli mesto Su-aido, pri oemur so imeli težke izgube. Nn francoski strani je bilo pet mož lahko r.mlenih. Agencija *Havas« fzjavlja, d a gre v Siriji samo za lokalne dogodke, ki so se odigrali okoli 20. julija. Neka manjša francoska kolona je bila napadena v šotorih in je imela nekaj izgub. Ger.eral SarTafl je poste! oiačeaia. da reši postojanko, Obnovljeni krediti Uprave fondov Beograd, 5. avgusta, r. Izdajanje posojil ra hipoteke, ki jih je Uprava fondov ustavila radi tehničnih razlogov, se bo zopet nadaljevalo v prihodnji polovici tekočega meseca. VShu posojila bo znašala polovico ocenjene vrednosti posesti. Vsota, določena za te kredite znaša 25 milijonov dinarjev. Nove obsodbe v Fusrii Moskva, 5. avgusta, s. Po ISdncvni raz« pravi je vrhovno sodišče v Georgiji izreklo sodbo proti odboru, ki je povzročil upor v avgustu 1. 1924. Predsednik odbora in trije člani so bili obsojeni na smrt, vendar pa je bila njih kazen spremenjena na lOletno jc io. Ostali obtoženci so dobili pet let zapo. ra. Eden je bil oproščen, 30 obsojencev pa je bilo pomiloščenih in izpuščenih. Odplačevanje fr-ncoskih dolgov Angliji London, avgusta, s. Fnmcosko»angleška izvedeniška komisija, ki ima nalog proučiti način odplačevanja francoskih dolgov An« gliji, je pričela z delom. Predmet posveto« vanja tvori tudi vprašanje. aH naj se vrši plačilo v denarju ali pa v blagu. Ako se iz. vrši v denarju, je treba najti način, da pri tem ne trpi francoska valuta, ako pa se iz. vrši v blagu, ne sme pri tem trpeti angleška trgovina. Londonski dopisnik »Matina« pi» še, da bi francoski proračun ne mogel pre. nesti take obremenitve, ako bi zahtevala Anglija plačilo letnih obrokov v znesku po 20 milijonov funtov. Aretirana trgovca z dekleti Reka, 5. avgusta, a. Pri odhodu današnje« ga jutranjega zagrebškega brzovlaka sta bi« la tukaj aretirana neka Cezira Weiss iz Budimpešte in neki Bernard Fcsto iz Velike Kaniže radi prekupčevanja z belimi sužnja, mi. Kakor se domneva, sta aretiranca v zve. Ti s pravkar aretiranimi prekupčevalci de> klet v Zagrebu in Novem Sadu. Maščevalka svoje časti NcpcA. 5. avgusta, a. V vasi Stangolagalli v pokrajini Caserti se ie dogodil umor. ki je silno razburil vso pokrajino. Župnik An« grlo P.innane, je rapeljal lSktno kmetsko ilckl- Rozino Torgenzio. Ker je potem žup« nik dekle kratkomalo zavrnil, je včeraj zju« traj, ko je it-pnik ravno maševal, prišla v cerkcv, skočila po povzdigovanju k oltarju in 7abod'a župnika trikrat z bodalom v pr« sa. Župnika so umirajočega prepeljali v bol« nieo, deklica pa se je sama javila orožni« kom. Naskok zagrebškega židovskega tiska na Slovence «Jutarnji list» nadaljuje boj za Nemce v Sloveniji. — Kdo je kriv zasužnjenja Slovencev in Hrvatov v Avstriji in Italiji? — Židovski tisk in kapital za radičevce in g. Puclja. ZagrebSki »Jutarnji ljst* ne predstav, tja nikogar kot samo svoje lastnike, delničarje »Tipografije«. Za listi te tiskarske družbe ne stoji nobena stranka, pač pa zagrebški židovski kapital. Za- to tudi ni čudno, da služi ta tisk vsakomur. od kogar upa na kak dobiček. Radičevščino v opoziciji je podpiral v boju proti Beogradu radi interesov zagrebškega židovskega kapitala in tedaj je bil tisk zagrebške »Tipografije* v tesnih zvezah tudi s slovensko klerikalno stranko. Ni bilo skoro dneva, da ne bi slovenski klerikalni listi, predvsem »Slovenec* in »Naša Straža*, citirali »Jutarnjega lista* in njemu sorodnih listov, v katere so legli slovenski klerikalci svoja kukavičja jajca. Danes se ta tisk, ki je odvisen od ra-dičcvščine in njene milosti, izdaja za protiklerikalnega in hoče propagirati neki nov politični kurz v Sloveniji, dasi so mu razmere v Sloveniji španska vas, kakor so žal sploh večini hrvatske inteligence. Klerikalizem v Sloveniii naj odpravi radičevščina menda z g. Pucljem na čelu. Nam bi bilo prav, če bi se ji to posrečilo, dvomimo pa nad njeno sposobnostjo kakor tudi nad sposobnostjo njenih predstavnikov v Sloveniji, še bolj pa nad tem, da bi naš narod hotel prevzeti na svoja ramena radičevščino, ki Je ravno radi svojega razdiralnega dela zadnjih šestih let Sloveniji kot naiza-padnejšemu in najbolj izpostavljenemu delu Jugoslavije največ škodovala. Prazen je izgovor »Jutarnjega lista*, da »Hrvati niso krivi, ako smo izgubili Trst. Gorico in Istro*. St. Radič in vsi tisti, ki so ga podpirali v njegovem boju proti enotnosti Jugoslavije, so krivi, da vpliv naše države ni raogel parale-Ilzirati v zunanietn svetu spletk naših zunanjih sovražnikov. Zaradi tega je okrnjena Slovenija, pa tudi hrvatski narod sam je močno prizadet. Početje radičevcev in vseh tistih »Hrvatov*, ki so jih podpirali pri njihovem razdiralnem delu v času določevanja naših meja, se more označiti samo kot nenarodno, česar v naši zgodovini ne more ničesar izbrisati. Danes se »Jutarnji list* zavzema celo za nekakšno »narodno manjšino* v Sloveniji. ki je sploh ni in ki ž:vi samo v vrstah delničarjev »Tipografije*, češ, da moramo mi, ki »smo radi sile razmer moral; zapustiti stotine in tisoče naših bratov tujemu gospostvu, biti napram narodnim manjšinam doma tem pravičnejši in tolerantnejši, ako želimo obdržati moralno pravico do zaščite naših manjšin v inozemstvu.« To se prav lepo sliši, res pa je, da v Slovenji razen v Kočevju nimamo narodnih manjšin, da pa uživajo Nemci iste pravice v prosvetnem, gospodarskem in socijal-nem oziru kakor Slovenci. »Jutarnji list* se ni še nikdar zavzel za slovenske narodne manjšine v Italiji ln Av- striji, pač pa se zavzema za Celjski dom, ki je po razsodbi naših državnih sodišč prešel iz nemških v slovenske roke. »Jutarnji list* navaja celo. da ga je posetil neki novinar iz Rige. ki je vprašal njegovega urednika, kaj je s celjskim nemškim domom, češ, da je čital o tem neko francosko brošuro. Nemška protidržavna propaganda v inozemstvu naj bo torej za zagrebško gospodo ono odločilno dejstvo, radi katerega bi morali Nemci v Sloveniji, ki sploh ne žive nikjer kompaktno, uživati neke posebne koncesije, kakršnih Slovenci ne uživajo n. pr. na Koroškem. Kar se tiče »žerjavščine*. o kateri pravi »Jutarnji list*, da so Hrvati pod-vzeli vse. da prestane in izgine, pa moramo poudariti, da je bila baš ona tista slovenska narodno zavedna struja. ki Je pod Avstrijo poživela in organizirala narodnoobrambno delo v Sloveniji In tudi v času madžarskih banov Čuvajev in Khuen Hedervaryjev dvignila v Sloveniji prva glas za tlačeno hrvatsko ljudstvo. Samostojni demokrati v Sloveniji ali žerjavščina, kakor jo blagovoli imenovati »Jutarnji list*, so pokazali upravičenost svojega udejstvova-nja v javnem življenju slovenskega ljudstva z uspešnim in nesebičnim bojem ter delom tako proti mednarodnemu klerikalizmu kakor proti nemškemu in italijanskemu nacijonalnemu šovinizmu, radi česar Je njena bodočnost globoko usidrana med slovenskim ljudstvom in vse prazne fraze radičevščine ne bodo mogle omajati njenih postojank. To bo tem manj mogoče, ker je l'"ud-tvo v Sloveniji ravno vsled večdeset-letnega narodnega dela njegove inteligence že toliko prebujeno, samozavestno in inteligentno, da ni doslej in tudi v bodoče ne bo nasedlo slepilom Radičeve družbe. V gonji proti slovenskim samostojnim demokratom ne bodo pomagala radi-čevščini niti obrekovanja in neutemeljena namigavania o trboveljski družbi. V ostalem pa rečemo glede trboveljske družbe, da bi bili zelo veseli, ako bi zagrebški hrvatski kapitalisti mogli dobiti v svoje roke francoske in nemške delnice, če tudi dvomimo, da bi se v tem slučaju delavstvu v Trbovljah bolje godilo ali da bi bil premog cenejši. Odločno pa se bomo upirali uvedbi radičevskih političnih metod v Slovenijo ravno zato. ker hočemo, da bi bilo bolje v "Sloveniji, kakor Je v Hrvatski. To si naj zapomnijo gospodje pri »Ju-tarnjemu listu* in njeni »Tipografiii*. kjer naj se pri svojih razmotrivanjih razmer v Sloveniji vedno spominjajo tudi na to. da smo Slovenci edino slovansko pleme, kjer se nI moglo in se ne bo nikdar zaredllo žldovstvo! V ostalem pa: Slovenac i Hrvat za uvjek brat i brat! Komunistične priprave za atentat na predsednika Masarjka Senzacionalno odkritje praške policije. — Atentat nai bi se izvršil po nalogu Mosbve. — Aretacrja komunističnih voditeljev. Praga, 4. avgusta. Policija poroča uradno, da je bil poleg komunističnega voditelja dr. Vac-lava Houserja aretiran tudi novinar Bedrich Stastny, in sicer na podlagi §§ 9. in 134.^ kazenskega zakonika ter na podlagi 2. in 9. zakona o zaščiti države v zvezi s §§ 7. in 8. istega zakona. Prva dva paragrafa govorita o udeležbi in napeljavanju k umoru, druga dva o pripravah k napadom na republiko in o posrednem ali neposrednem stiku s tujimi državami, zadma dva paragrafa pa o poskušenem umoru. Oba sta bila izročena kazenskemu sodišču. Kakor poročata »Narodni Listv* in »Češke Slovo*, je preiskava dognala da gre za priprave za atentat na predsednika Masaryka. Moskovska intcrnaci.ionala je poslala pred tremi leti v Češkoslovaško posebnega kurirja, ki je stopil v stik s češkoslovaško komunistično stranko. Kurir je imel nalog, izvršiti na vsak način atentat na predsednika Masaryka. O nameravanem atentatu sta bila predvsem informirana vodia komunistične stranke in ravnatelj bolniške blagajne dr. Vaclav Houser ter glavni ta mik stranke Jilek. At^Iat naj bi izvršil Bedrich Stastm Ves materijal o komunističnem komplotu proti predsedniku Masaryku je v rokah policije. Odkritje atentata in obe aretaciji sta vznemirili vso nacionalno javnost, iti obsoja zločinsko oropagando moskovskih židov proti češkoslovaški in njenemu prvemu sinu. predsedniku Masa-ryku. Po poročilih listov se pričakujejo še^nadaljna odkritja. Službeno glasilo komunistične stranke »Rude Pravo* skuša omalovaževati to senzacionalno odkritje s trditvijo, da so to navadna sumničenja in da sta are-tiranca žrtve plačanih agentov. List trdi nadalje, da je to političen manever za volilno kampanjo, pri tem pa pozablja. da bi bila neupravičena aretacija obeh komunističnih voditeljev najlepša agitacija za komuniste. To in ono iz „Doma" r. Zagreb, 5. avgusta. Današnji Radičev »Dom* prinaša zopet nekaj zabavnih in okroglih, ki jih bomo po vrsti navedli. Predvsem je kljub vsemu seveda najočitnejša radi-čevska nestrpnost v pričakovanju preganjanj njihovih političnih nasprotnikov. »Dom* pravi, da je treba »batinaše* spraviti pred sodišče. In zahteva od radičevskih organizacij raznovrstne de-nuncijantske podatke: »Naše organizacije so dolžne zbrati vse podatke o zločinih nasilnikov, da kršitelji zakona pridejo pravici v roke. Čast vsakemu političnemu prepričanju, toda pred sodišče z barbari, kršitelji zakona ter gazjtelii tujega poštenja in prepričanja . . .!» Kar pa je bilo na Hrvatskem zločinov in nasilstev. barbarstev in pregreh zoper državni zakon, so jih v prvi vrsti zagrešili radičevci. odnosno so oni sami z neprestanimi terorističnimi in defeti-stičnimi izpadi, tako napram svoiim političnim nasprotnikom kakor proti predstavnikom državne oblasti dan za dnem izzivali upravičeno reagiranje. Danes, ko se končno čutijo na konju, jih pali nestrpna želja, da preidejo v polno teroristično ofenzivo. To je čisto navadna podzemska robota proti državi in onim ljudem, ki so že doslej z muko in žrtvami čuvali njeno avtoriteto. Videant radikali sami. kako jim bo kazalo protc-žirati radičevsko hajko! Mnogo bolj dražestna. kakor gornja okrožnica je nova »Domova* parola, vsebovana v nastopni notici: »V nekaterih občinah so že razpisane občinske volitve, zato prosimo naše organizacije, da nas o tem takoj obvestijo. Pri volitvah je treba caziti. da se izvolijo samo taki odborniki, ki redno čitajo »Dom*. Osobito med gospodo trgovci, obrtniki, gostilničarji in duhovniki naj naši ljudje ne glasujejo za nikogar, ki ni naročnik »Doma*. Na to je treba paziti že pri kandidaciji ...» To je torej nova parola, vsekako edinstvena v našem političnem življenju. Kdor ni naročnik »Doma* (se pravi: kdor ne podpira z visoko naročnino Radičeve Slavenske knji-žare) in kdor ne čita redovito njegovih partizanskih prilik, ne more voditi občinske uprave. Sicer pa je Radičevo monopoliziran.ie »Doma* spričo novega tiskovnega zakona kolikortoliko upravičeno. »Dom* je namreč edini list na Hrvatskem, ki se ga tiskovna svoboda ne tiče. Ne omenja niti z besedo, da so radičevski po- slanci glasovali za najbolj reakcionarni tiskovni zakon na svetu. Istotako tudi ne omenja dvanajstln, katere le vča-si znal mojstersko dreti na meh. Jasno, »Dom* je zdaj še prav posebno intere-siran na tem, da radičevske skupščinske zgode in nezgode vobče ne pridejo v javnost Sam pa bo že znal svobodno pisati ali pa tudi molčati o njih ter obenem dirigirati ostale. Radiču naklonjene novine, med katere tudi že prišteva Tomljenovičev »Sušački Novi list*, pišoč o njem: »Sodeč po vsem. bo ta dnevnik zajedno z lastniki, uredniki in čitatelji prešel v vrste HSS. da tu čim uspešneje začne sodelovati pri graditvi našega narodnega gospodarstva in kulture vobče. ter pri delovanju za napredek hrvatskega Primoria posebej, kar je postalo možno šele s sestavo čvrste narndno-seljaške parlamentarne večine in vlade . . .» Srečno je torej poslednji hrvatski ban Tomica Tomlienovič dospel pod Rad;čevo patronažo. Od političnega »krmka* (koritarja). kakor ga je Radič svojčas krstil, se pretvaria v mirotvornega angelja. ki bo srečno frfotal po divni atmosferi radičevske tiskovne svobode. Še to in ono je zanimivo v današniem »Domu*. Postavim, novost, da je tudi famoznl davidovičevski pon Giorka Po-povič posta! njegov sotrudnik. Piše božanske tirade o radičevskih seliaških. hrvatskih narodnih svetinjah in o sporazumu. Fascinujoče tudi «Dom» registrira »odmeve sporazuma*, ki je na primer na Rumunskem odjeknil tako. da so rumunski seljaki povsod z nepopisnim navdušeniem vzklikali: »Zivio tajko (tata) Radič!* — a dr. Lupu je Radiču poslal brzoiav in cel kun ru-munskih novin, kier se divno tolmači sporazum . . . Toda za danes dovolj i današnjega »Doma*. Pred končnim obračunom v Maroku Pariz, 3. avgusta. Maršal Petain se je vrnil z maroške fronte. Časnikarjem ni hotel ob svojem izkrcanju v Marseilleu dati nobenega po iasnila. češ, da ga veže uradna tajnost, izjavil je samo. da je danes položaj v Maroku dober. Zgovorneiši kot »veliki molčeči mož* je bil ministrski predsednik Painlevč. ki upravlia obenem posle vojnega ministrstva. On je povedal, da ie prišlo do popolne in oodrobne ureditve kompetenc med maršalom Lyau-teyem. ki je zastopnik francoske vlade v Maroku, in generalom Naulinom. ki je zapovednik vojujočih čet Če Abd d Krim ne sprejme francosko - španskih nadvse miroljubnih in koncilijantnih pogojev, bo Francija ravno tako odločna v napadu kot v svoji iskreni miroljubnosti. Telegraf poroča, da je Abd el Krim poslal svoje emisarje naravnost k generalu Primo de Rivera, španskemu diktatorju. Tu so zvedeli mirovne pogoje in se vrniH v Tanger. Na drugi strani pa poroča dopisnik pariškega »Journala*. da vodja rifskih Kabilov razvija še naprej čim živahnejšo agitacijo ne le med Marokanci. ampak tudi v ce!l muslimanski Afriki. Naslednji manifest so zaplenile francoske oblasti na mnogih postajah Maroka: »Ne verujte.* pravi v njih Abd .d Krim, »lažnjivim vestem, ki jih širijo naši sovražniki, češ. da gredo Francozi skupaj s Španci. Prebivalci teh dežel so se vedno sovražili in mislili vedno le na medsebojno uničevanje, tako velik je njihov pohlep. Ravno zato se bore tudi proti nam. Ni mogoče, da bi golobica loialnosti gnezdila tam, kjer vlada zavist in rivalstvo. Toda po milosti Alahovi imamo mnogo dobrih prijateljev v Franciji in tud v Španiji nam Jih ne manjka. Eni kot drugi nam zatrjujejo in dajo svojo besedo. da se nimamo ničesar bati s te strani in da Francozi in Spanci ne bodo mogli korakati složno, kajti oni (t j. naši prijatelji) razpolagajo z več kot zadostnimi sredstvi, da to preprečijo. Mi se bomo torei borili z zadnjim in končnim naoorom na.iprei proti Franco zom. ki jih bomo v kratkem prisilili la nam dovolijo mir na temeliu popolnega priznanja neodvisnosti Rifa. kar nam mora priznati potrebna sredstva, da moremo nadaljevati svoje življenje brez pomanjkania in sužnosti, in on nam morab izplačati težko vsoto, da nas odškoduiejo za vso kri ki smo jo bili prisilieni preliti zaradi njih. Kakor hitro dosežemo ta rezultat, se bomo obrnili proti Spancem, ki jih bomo tem !až:e premagali, ker ta dežela ne mara več prelivati krvi in dopuščati finančnih žrtev za brezplodno podjetje. Da čim prej pride do tega. je potrebno. da mi pomagate izpeliati voljo Vsemogočnega. Zato se morate obnašati kot dosedaj. poslušati trni glas m ubogati moia povelja. Ne ozirajte se na one, ki imajo v ustih laž in ki vam hočejo z vsemi sredstvi skriti resnico.* Abd el Krimov manifest, kot vidimo, ne govori ravno v prilog miru. Preveč zaupa v apatičnost Šnanije in v svoie komunistične zavezmke v Parizu in Moskvi. Zan mulo pa je. da tudi nekateri vladni listi v Franciii še vedno unaio v mirno snravo z Rifom. Tako piše v »Oeuvre* general Verbaux: »Želimo, da ne bi ta ofenziva — če se odločijo nanio — podvzeta proti dose-dai nedosegljivemu sovražniku, bih udarec v prazno. Naj bi se orjaška sredstva ki iih mislno uporabiti, ne izčrpala pod udarci nasprotnika, ki pritiska bolj kot nanada. ki se nam izmu-zuie boli kot se brani, da se nato zopet pojavlja nepremagan, ker nI bfl zadet Ali ste že kdaj gledali boj slona z muho? To je tisto, česar se nekoliko bojim.* Ni dvoma .da se bo ta mesec odločilo, če pride v Maroku do miru ali do krvavega obračuna. Abd el Krim pozna mirovne pogoje, ki so zani sprejemljivi, saj priznava'o avtonomijo Rifa pod teo-retičnosuverenostjo maroškega sultana. Ce Pa želi Abd el Krim postati neodvisen vladar Maroka in osvoboditi muslimanski svet severne Afrike, bo imel koncem avgusta naiprej preiskusiti odločilni napad francoskih čet. Na to ga opozaria.io besede francoskega ministrskega predsednika Painlevčja: »Mi ima mo le eno izbero: Mi moramo braniti Maroko ali pa se odpovedati celi severni Afriki. In pod kakšnimi uničujočimi pogoji! To bi bi konec n?š?ga kJ-loniialnega carstva. konec naše gospodarske neodvisnosti, konec našega orestiža in vpliva Franc:je v svetu.* Po volitvah v Palermu Rim. 4. avgusta. Fašistovsko časopisje, na čelu mu cPopolo d' Italia* in »Tevere*, praznuje z mastnimi črkami zmago v Palermu. Fašistovski direktorij ie Izdal poseben komunike, ki se pričenja: »Upravna borba v Palermu, ki je dobila politični značaj in za katero se je zanimalo celo inozemstvo, se je končala s popolno zmago fašistovske liste. Fašizem je dobil na vseh voliščih večino, na predmestnih voliščih pa so kmetie In delavci kompaktno volili fašizem. Opozicl-jonalni blok ie imel popolno propagan-distično svobodo.* Komunike zaključuje s samozavestno ugotovitvijo, da je aventinska opozicija neupravičeno govorila v imenu 30 milijonov Italijanov, da se volitev ni udeležila samo para-sltska buržuazija in tako naprej. Kliub najstrožji cenzuri — »Tribuna* ie bila včeraj štirikrat zaplenjena in je mogla šele v peti izdaji previdno poročati o poteku volitev — pa prihaja polagoma resnica na dan. Iz poročil listov »Tribuna*. »Giorna-'e d* Italia*. vatikanskega »Osservatore Romano* in drugih je razvidno, da so se vršile volitve v znamenju najhujšega pritiska s strani vlade in fašistov. Potek volitev je v popolnem nasprotstvu z vsebino fašistovskega komunikeja. Mesto Palermo je bilo na dan volitev podobno taborišču čmih srajc. Fašisti so zbrali skoraj vse okoličane — 80 odst. — in so jih s silo vodili na volišča. V mestu samem so se meščani bali nasilja in se jih veliko sploh ni udeležilo volitev, kar ugotavlja tudi fašistovski komunike. V mestu je glasovalo komaj .35 odst. volilcev. Na predvečer volitev so iz izmišljenih razlogov aretirali večje število opozicijonalnih volilcev. Te ugotovitve »Giornala d* Italia* si ne upa komentirati niti Mussolinijevo osebno glasilo. »Giornale d' Italia* piše. da je liberalna stranka kljub vsemu terorju dokazala svoj obstoj in da bo brezdvomno napredovala vzlic vsem zunanjim silam. Liberalci ne bodo izgubili poguma radi zadnjega neuspeha, saj so njihovi voditelji in predniki morali premagati še večje težave, dokler niso zmagali. Nocoj so bili objavljeni definitivni nodatki o volitvah. Od 146 volišč manjkata samo dva. kar ne more spremeniti končnega rezultata. Faš'stovska lista ie dobila 25.509. opozicijonalna pa 16.136. Tako dobijo fašisti v občinskem zasto-pu 42 sedežev, opoziciionalci pa 16. Novi župan bo vseučiliški profesor Salva-tore di Maržo. Med opozlciionalnimi svetniki sta izvollena senator Di Scalea in poslanec Lanza di Trabia. Politične beležke + Kranjski in štajerski nacijonalnl tip. Zagrebški »Jutarnji list* je iznašel v Slovenji dva nacijonalna tipa. kranjskega in štajerskega, dalie namreč njegova modrost ne seže. Če bi gospoda iz »Jutarnjega lista* večkrat prišla v Slovenijo, bi izsledila še več nacijonal-nih tipov: gorenjskega, dolenjskega, belokranjskega, savinjskega, pohorskega. prleškega. prekmurskega, bizebske-ga. kozianskega To je samo nekaj narodnih tipov v Sloveniji. Če bi se pa gospodje od »Jutarniega lista* še nekoliko bolj podrobno zanimali za razmere v Sloveniji, bi zasledili tudi še druge narodne tipe kakor ljubljanskega, ižanskega, ribniškega, velikolaškega (posl. Pucelj) itd. V Slov eniji imamo torej vse polno nacijonalnih tipov in ne samo kranjskega in štajerskega. Drugače pa je seveda pri gosnodi okoli »Jutarnjega lista*. Tam sploh nimaio nobenega nacijonalnega tipa zastopanega, oač pa dva anaciionalna. in sicer radi-čevskega in čifutskega. Zato pa je »Jutarnii list* tudi verna slika teh dveh tipov! + Kam gravitira Slovenija? »Jutarnji list* je zapisal v nedeljo, da pri normalizaciji razmer v Sloveniji ne gre za •'zmenjavo tega ali onega velikega župana. temveč za izgradnio novega sistema v Kranjski in štajerski, ki pri-rodno gravitirata proti Hrvatski, in sicer Kranjska oroti Gorskemu kotarju k morju. Štajerska pa preko Zagorja k Zagrebu. Ta sitem pa se mora nasloniti ra svobodoumne elemente, ki ne prisegajo na organizacijo sam^stojnli demokratov, torej ra radičevce. Ker smo odločbo odk'onili uvahnie radičevskih pol:tičr:h metod v Slovenko se sedaj »Jiitarnii list* Ogovarja, da ni hotel konštatirati drugega, kakor da Kranjska gravitira preko Gorskega ko-tarja k morju, a Štajerska preko Zagor- i ja na Zagreb. Ml pa pravimo, da gra vitira Slovenija kot industrijska dežela še nekoliko dalje, in sicer preko Hrvat ske in Slavonije do Beograda in Skop I ja in ravno zaradi tega noče ničesar čuti o radičevskih političnih metodah. + Novo radičevsko glasilo v Osijeku V Osijeku prične v kratkem izhajati nov radičevski dnevnik kot konkuren čen list zajedničarskemu »Hrvatskemu listu*. »Hrvat* trdi sedaj, da bodn ta radičevski dnevnik finansirali radikali :n da novo rad;čevSko glasilo ne bo po oolnoma strankarsko radičevski list, temveč glasilo sedanje vladne večine torej radikalni list pod radičevsko iir mo. -f RR vlada za hrvatska separast! stična društva. Da je sporazum med radikali in radičevci popolnoma stran karski in da ne temelji na načelih dr žavnega in narodnega ediistva. doka zuje deistvo, da Je RR vlada pričela nodpirati hrvatska separatistična dru štva. ki se sedaj povsod po Hrvatikl obnavliajo. Ustanavljajo se hrvatska separatistična sokolska društva m vla da je že dovolila, da smeo biti dijaki člani pri teh društvih. Dne 14.. 15. in 16. avgusta se vrši v Zagrebu zlet se paratističnega Sokolstva in Istočasno, ko je dovolila RR vlada sodelovanje dijaštva pri hrvatskem separatističnem Sokolu, je prepovedala za ome.iiene dni tudi zlet Orjune v Zagrebu. Zani mivo je. da tvorijo večino v separa+i stičnem hrvatskem Sokolu zajedničar in frankovci. ki so veliki nasprotniki radičevskega sporazuma z radikali, pa je vprašanje, kako se bodo zaiedničarji frankovci in radičevci sporazumeli na zletu. Zaiedničarji in frankovci bodo skušali izkoristiti zlet v svoje političn namene, in sicer v smislu protispora zumaške politike, a radičevci bodo tei proslavi vsekakor skušali dati sporazu maški značaj. Potreba bi bilo edino, da odpošlje na zlet vlada svojega zasto-j nika, in sicer koga izmed radikalnih ministrov, da bo karikatura sporazuma na podlagi državnega in narodne g edinstva popolna. + Spopad med radičevci v Sarajevu. Minulo nedeljo bi se moralo v Saraje vu vršiti zborovanje mestne in okrain radičevske organizacije. Ker pa se po sporazumu RR opažajo med sarajevski mi In vobče bosanskimi radičevci veli ka nasprotja, ki bi na zborovanju uteg nila rezultirati z ostrim konfliktom, je minister Pavle Radič posla! sarajevski mestni upravi brzojav, da se zborova nje ne sme vršiti, temveč naj ga arati žerji odgodfjo. dokler v Sarajevo ne dospeta dva posebna delegata pora v nat spor. V nedeljo se je v Saraievu zbralo precej radičevcev, a Hm je Nikola Barišlč samo prečita! omenjeno br aojavko ministra Pavla Radiča, nat na Je zbor razpustil. Toda radičevci, v pretežni večini sami nezadovoljnežl, se niso hoteli rasiti. marveč so zahtevali pojasnil o Radičevi politiki. Prišlo Je po poročilih listov do ostrih prerekanj med pravovernimi in nezadovoljnimi radi čevci, končno pa tudi do hudega prete oa. Policija Je intervenirala In vzposte vila red. Po svetu — Nameravan atentat na Spanskegt- kra> Ija. Iz Madrida poročajo, da »e bo v krat« kem vršil pird vojnim sodiščem proces pro« ti desetim udeležencem nameravanega aten« tata na dvorni vlak. Pravi krivci so baje pobegnili v Francijo. — Nov{ boljševifkl poslanik na Dunaju Za novega sovjetskega zastopnika na Du« naju je imenovan bivši prvi tajnik Bersin — Nemi ki cen t rum te pridruži vfodni ko> aWci/L Iz Berlina poročajo, da bo voditelj centroma Guerad t kratkem imenovan ra ministra zasedenega osemlja. — Nova portugalska vlad? je sestavljeni iz demokratov m neodvisnežev. Predsednik vlade Je Domingo Pereira, ki je obenem notranji minister. — Klerikalci po\'sod enaki. Ob priliki ra*» r»isa francoskega državnega posojila je if i avli strashourški katoliški škof na zhom« vanju tlzaških duhovnikov, da je odrekel s svoje strani propagando za državno poso jilo, ker vlada noče ugoditi želji po samo« odločbi alz*ških katoličanov — Vprafonje tujcev na Kitajskem. Kakor noroča »Dai!y Telegraph*, so se angleški ameriška in japonska vlada sporazumele glede skupnega odgovora na noto kitajske vlade od 24. junija o eksteritorijalnih pra« vicah. Sporazumeti se morajo samo še, «' naj pošljejo odgovor v obliki diplomatsko note ali v obliki proglasa na kitajski narod Istočasno se bo določil datum carinske kon« ference in ekateritori jalne komisije. — Kongres francoskih radikalnih socija 'istov sc vrši od 15. do 18. t m. v Nizzi Strankin izvršni odbor je izda! proglas, v katerem pravi med drugim: Levičarska ve« iina v parlamentu je v krizi. Z vzemi sred« stvi skuša io uničiti enotnost naše stranke, toda nasprotniki ne bodo dosegli svojih na« menov. — Posledice *ta\-k na Danskem Danski državni statistični urad je izdal poročilo o letošnjem delovnem sporu, v katerem je so« delovalo 95.000 delavcev celih 82 delovnih dni. Število izgubljenih delovnih dni zn«1* 4,022000, vsota izgubljenih mezd p« 48 mi' Hjonov dan«' ;h kron. K temu je treba pri šteti še nad*.ino izgubo delavskih mezd v znesku 2 milijona in podpore strokovnih organizacij v znesku 20 milijonov. — Amnestija za madžarske emigrante tn komuniste. Po poročilih iz B dimpešte j' pravsodni minister sklenil irdati amnestijo za one emigrante, ki niso v inozemstvu ro« varili proti državi. Ravnotako je sklenjen« likvidacija komunističnih procesov V rad« njih dveh mesecih so izpustili 140 komun« RtOV [Ob ncvi prekmurski progi Meseca maja so bile v Prekmurju, Uakor znano, velike poplave, ki jih je I povzročila reka Mura. Povodenj ie I med drugim takrat poškodovala tudi (novo železniško progo pri Veržeju, dva lobjekta (en betonski in en železni most) I pa sta bila močno ogrožena vsled iz-Ipodkopanja podpornikov. Vsakdo je pri Ijakoval. da se bodo te poškodbe takoj {popravile, toda pretekli so že trije me-Iseci. storilo pa se še ni ničesar. Poseb-|no mostovi se nahajajo še popolnoma v I Istem stanju, kakor neposredno oo po-I plavi. Nek? potnik je pred kratkim od-Igovoril na vprašanje svojega sopotnika, zakaj se nič ne popravlja, hudomu-|?no: »Čakajo, da se bo podrlo še to, I kar stoji, ker mislijo, da bo potem po-I pravilo ceneje.* Komaj človek preživi I strah, ko se pel je čez železni most preko Mure, ki škriplje v vseh durih, že I Ea čaka druga živčna preizkušnja, ko I se mora peljati oreko kupa istotako žalostno stokaiočlh pragov, ki nadomeščajo manjkajoči nasip pri prihodnjem |betonskem mostu. Tudi nasipi se že nekam čudno krha-|p. Pr> zadnjih močnih nalivih je bilo ■opaziti nebroj razpok in se je bilo bati, Ida se vse skupaj zruši. Pa tudi na teh I mestih se čaka s popravili do prihcd-Injih nalivov, kc-r bo menda potem delo [cenejše. Ker se dnevno čita v časnikih I o inšpekcijskih potovanjih gosp. mini-Istra saobračaja, upamo, da si bo gosp. I minister enkrat ogledal tudi našo prek-I mursko progo, da vidi, kako brezobzirno eksperimentira železniška uprava z živci ubogih davkoplačevalcev. Toda hrosp. minister se mora požuriti, kajti I sicer se mu lahko zgodi, da ho moral j I na inšpekcijo z avtomobilom mesto s I salonskim vozom. Merodajne kroge nuj j I no opozarjamo, da bodo jesenski de- j I fsvni dnevi kmalu tu in z njhni zopet 1 I visoke vode. Popravila ob prekmurski j 1 progi ne smejo več čakati, sicer se bo j I začela lepega dne pri veržejskem mostu zopet igra: kufre dol, kufre gor! j I Mislimo, da bi bilo boli pametno, da bi j se pričela ta igra kje drugje. Jugosiovenska izložba v Pragi Kakor smo že svoječasno poročali, je minister za trgovino in industrijo odobril kredit 30.000 Din za prireditev ju-jo si oven ske iz tožbe na Praškem velikem sejmu, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra t 1. Sestavil se je bil v [Pragi tudi odbor, ki si je nadel nalago, da organizira to izložbo in nudi vsem našim interesentom možnost udeležbi na tej izložbi Predsednik tega odbora je naš generalni konzul v Pragi Sveto-zar Rašič. Na jugoslovenskl ekspozidjl se morejo razstaviti vsakovrstni industrijski j ter kmetijski proizvodi kakor tudi siro- ! vine in polfabrikati. Razen tega bi se | mogla Prilika jugostovenske ekspozici-je na Praškem velikem sejmu izkoristiti tudi za propagando gotovih panog narodnega gospodarstva, zlasti za propagando vodnih sil in tristike. Predvsem se priporoča razstavljani takih proizvodov, ki imajo fogleda, da se bodo uvedli na češkoslovaškem tržišču. Ako bi jugoslovenskl producen-ti razstavili proizv-de, ki se izdelujejo tudi v Češkoslovaški v boljši kakovosti ali no nižjih cenah, bi dotičniki doživeli pač samo neugodno razočaranje. Izberejo se nai torej samo takšni produkti, ki se v Češkoslovaški sploh ne Izdelujejo, odnosno se ne izdeluiejo v zadostni količini, ali pa če so kakšni naši Produkti boljše kakovosti ali po nižjih cenah kakor češkoslovaški. Predvsem bi se mogli na Praškem velikem sejmu razstaviti vzorci jugo-slovenskih žitaric, zlasti pšenice in turščice. za kateri je Češkoslovaška sedaj največji odjemalec v Jugoslaviji. Nadalje prihajajo v poštev vse vrste jugoslovenskega sadia in sadnih proizvodov. med in vosek, konzerve morskih rib, spužve (morske gobe), korali, usnje in krzno, volna, konoplje, lan, bombaž in druge sirovine. Iz mineralnega bogastva države bi se mogle razstaviti razne rude, predvsem železna ruda in boksit, nadalje škriljevec. ki se more uporabljati namesto marmorja, braški in livarski beli kamen. V okviru letošnjega jesenskega sej-! ma v Pragi se bo ponovno priredil šu- marski sejem in sejem za les. Tudi naš les bi se mogoče dal z uspehom razstavili na Praškem velesejmu. Končno prihajajo v poštev industrijski produkti, v kolikor bi b;!i prikladni za uvoz v Češkoslovaško, dalje domača produkcija prepnog, raznega veziva, čiok in sličnega. Interesenti, ki se nameravajo prijaviti za to izložbo, dobe potrebne informacije pri odboru za prirediivan.ie iugosla-venske izložbe v Pragi I.. Starome-stskž radnica. Mariborski občinski svet V torek dne 4. avgusta se Je vršila 11. redna seja mariborskega občinskega sveta, ki je bi'a mestoma zelo vesela, pa tudi viharna. Socijalisti so pričel! v zadnjem času svojo že davno napovedano «atako», ki pa se je po prvotnem kriku in viku razblinila v nič. Tako so tudi na včerajšnji seji večkrat »pogoreli*. Uvodoma Je župan prečital več doSIih predlogov, med drugim predlog obč. svet. Weixla (dem.), nag se stavbenemu uradu naroči, da v najkrajšem času izdela načrte za tržne barake, k! Jih namerava zgraditi mestna občina po vzotcu drugih mest. Nadalje je bil stavljen predlog, naj se od onih lzvozničarjev, ki koljejo živino v okoliških klavnicah, a natovarjajo v Mariboru, pobira 50 odst vsakokratnih klavniških pristojbin. Nemški klub je stavil pismen predlog, naj župan intervenira pri vladi glede odprave vizumov in potnih listov med Avstrijo ln Jugoslavijo, ker bi se radi naši Nemci bržkone nekontrolirano vozili v Gradec. Vsi predlogi so bili izročeni pristojnim odsekom. Socijalisti so vložili interpelacijo na župana glede nakupa kovinastlh rakev pri mestnem pogrebnem zavodu. Izdatek baje znaša 99.000 Din in ni bil odobren od občinskega sveta. Znpan bo odgovoril v prihodnji seji. Nato Je župan poročal o pobijanju draginje, kar Je dalo socijallstom nov povod za napadanje Narodnega bloka. Zupan Je ugotovil, da v Mariboru ni kazalo posegati v naravni razvoj konkurence, ki Je sama po sebi urejevala cene, ki so tudi nižje kot v drugih mestih. Po daljši debati, v katero so posegli zastopniki vseh strank, Je bil sprejet predlog podžupana dr. Lipolda, da se poveri V. odseku naloga aprovlzacljske-ga odbora, ki naj vodi kontrolo cen In stavi od časa do časa primerne predloge. Nato so podali poročila poročevalci posameznih odsekov. Za II. odsek Je poročal obč. sv. StabeJ o stanju mestnih ubožccv m nadarbinarjev. Občina daje milostno pokojnino v znesku od 30 do 250 Din 314 osebam ter Ima 17 nadarbinarjev. V ubožnlc! je oskrbovanih 10 oseb. Na predlog odseka se povišajo miloščine za 50 Din. Bahun je seveda predbacival večini zanemarjanje socljalnlh dolžnosti, kar Je Izzvalo deloma mnogo smeha, pa tudi odpor. Na predlog odseka se nadalje izvrše v mestni ubožni-cl potrebne adaptacije ter bodo dobivali oskrbovanci odslej dnevno tudi meso. ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: '/25., '/28. in 9. Jutri nov imenitni spored Umetniški orkester svira nri vseh predstavah. Samo še danes I Samo še danes! Izvrstna komedija v 6 dejanjih polnih smeha In ljubezni prince sa Srčkana Lotte J-orrlng in lepi Charles Wiliy-Kayser, nas izvrstno zabavata s svojo naravno Igro In humor em. Kulturni pregled Nova slovenska opera. P. HugoUn Satt-tfer skladatelj kantate »V pepelničnl noči«, »Jeftejeve prisege« in drugih pomembnih kompozicij, je pravkar dovršil opero »Taj-da«, o kateri je poročalo »Jutro« že o velikonočnih praznikih 1924. Pisatelj dr. I Pre-Eelj je napisal za opero libreto naslednje vsebine: Graščak Urh ima hčer T a jdo. Sl-•'ia Bojana nru je ubil neznanec dozdevno sosedni grajščak. ki Ima sina Erazma. Urh zaradi tega preklinja soseda in pri tem oslepi. V hudi stiski odide nato na božo pot v Kom posteljo na špansko. Spremlja ga T ajda, kateri se naskrivoma pridruži Erazem. Z ladjo pa potuje tmii pravi ubijalec grašča-kovega sina. — Med vožnjo pa napadejo ladio morski roparji. Ubijalec poseže v boj n se skaže junaka ter reši celo družbo. Sam pa je v boju smrtno ranjen. Na ladji intrre potem ko izroči pisnx> za kompo-steljskega svečenika. V Kompostelju odpro Pismo in tam se izkaže, da je sosedni graščak nedolžen. Urh prizna svojo napako in k pripravljen še nadalje prenašati pokoro, a Bog mu vrne vid tako da spozna spremljevalca. Erazem in Tajda prosita očeta za blagoslov ter ga tudi dobita. — Sattnerjeva opera nima prave uverture. Poznavalci dela zatrjujejo, da je to najboljša skladateljeva kompozicija: lepa, domača glasba, krepka in dramatična, moderno harmor.izirana in slikovito inštrurreivtirana. Dejanja ima opera tri. Scene so Izvedljive. Upamo, da Narodno gledališče v Ljubljani ne bo prezrlo tesa dela ter ga vsekakor proučilo. Izpretnembe v Reinhardtovem gledališču na Dunaju. Reinhardtovo gledališče v Josefstadtn na Dunaju dobi najbrže z novo sezono tudi novo vodstvo. Dosedanji ravnatelj Korner, desna roka Maksa Reir.hardta, je odšel na dopust, s katerega se baje ne vrne več. KOrner se baje n! razumel z veletn-dustrijalcem Mauthnerje.il, ki financira podjetje in hoče napraviti za upravitelja zavoda svojega zeta Pavla Kalbecka, prvega moža znane igralke Helene Thiemigove. Kalbeck se je doslej udejstvoval kot režiser, a ni pokazal posebnih zmožnosti. Navskrižja med Poročilo Ljudske kuhinje za L polletje Je bilo po dolgotrajni in mestoma zelo viharni debati, k! so jo izzvali socijalisti, odobreno. Obč. svet Bahun in Ošlak sta očitala, da je hrana nezadostna ter da se ne Izvršujejo sklepi občinskega sveta. O. Bahun Je osebno kontroliral kuhinjo ter pri tej priliki priše! v nasprotje z oskrbnikom, ki se je radi tega pritožil na občinski svet žnpan Je nag!?*'!, da noben občinski svetnik nI upravičen, dajati mestnim nastavljen-cem ukaze ter da bo v ponovnem slučaju naročil vedjem posameznih podJetH. naj po policiji odstranijo rer.itentne občinske svet-nfke. Beseda o policiji Je izzvala med so-cijalfsti, kl so se čutili prizadete, pravcati vihar. Iz občinskega sveta le nastal mali beotrrajski parlament, galerija pa se Je ko-medljaškemu nastopu socijalistov od srca smejala. Končno so gosnodje socijalisti ven darle uvideli svojo napako ter utihnili, tako da se Je motrla Tazprnva nadaljevati. Obč. svetnik Ošlak Je predlagal, naj se županu Izreče ukor. vendar pa njegov predlog nit! pr! socialističnih ožiih zaveznikih Nemcih n! našel odziva. Poročevalec IV. odseka dr. JerovSek Je med drugim poroča! o nakupu dragonske vojašnice, odnosno zidavi občinskih hiš. Ker bi bili stroški za adaptacijo previsoki, je hI! sprejet predlog odseka, da zgradi občina za ta denar dve stanovanjski hiši, v kate^ rlh bosta poleg strank nameščena električno podjetje in stavbeni urad. Eno hišo bo občina zidala takoi, drugo pa prihodnjo spomlad. Po poročilu obč. svetnika Weix!a o tržnih zadevah Je bi! sprejet predlo«, da se dovoli do preklica neomejena trgovina z deželnimi pridelki (sočlvje, sadje Itd.V Prošnja nekaterih mesarjev, da se Jim dovo!! klanje živine izven klavnice (doma), je bila odklonjena. Po rešitvi nekaterih manjših zadev Je župan ob 20. nri zaključil Javno sejo, nakar se Je vršila še tajna seja. V taln! seji Je bflo sprejeto poročilo o pogajanjih z elektrarno Falo glede znfža-nja cen električnemu toku. Med drugimi so bili upokojen! oni magistratni uradniki, k! se niso priučili državnemu Jeziku In sicer stavben! svetnik B3ume!, mestni fizik dr. Leonhard In mestni blagajnik Kropsch. kateremu Je podeljen naslov rač. svetnika. Prihodnja seja se bo vršila bržkone šele po počitnicah. Velik požar v Strugi ob Ohridskem jezeru V središču Struge, mestu ob Ohridskem jezeru, je izbruhni! v pondeljek velik požar, ki je uničil šest nedvomno nailepših hiš tega lepega mesteca ln vznemiril vse prebivalstvo. Požar je nastal opoldne. Buria. k! Je takrat raz-saiala. ie nesrečo še povečala. Iskre so švigale na vse strani, tako da so v trenotku bruhali ognjeni zublji kar iz desetih hiš. Nevarnost Je bila. da postane celo mesto žrtev ognjenih valov. K sreči Da so bili požari, kl so jih zanetile leteče iskre, slabi in se je prebivalstvu končno po hudih naporih posrečilo ogeni vsaj toliko omejiti, da ni nastanila popolna katastrofa. Po2ar se ie poiavi! naprej v hiši posestnika Krste Miladlroviča. V hiši n! bilo v usodnem trenotku nikogar tn so ogeni prvi opazili rostje hotela, ki se naba'a za to hišo. Požar Je medtem z veliko naglico obje! celo stavbo, k! je z. čeprav so ttvedV oblasti takoj energično preiskan. ?koda se cen! približno na 2 d:norjev. »i I Misli u bo senzacija za Ljubljano. Vsled pomanjkanja prostora jutri več! ! Prazgovodinska naselbina v Banatu Po poročilih iz Subotice je bila poleg Pališkeca jezera v Banatu odkrita pra-zgodo\'ipska naselbina. Pri velikem županu Gorgjeviču v Subotici se je v nedeljo zglasil učitelj Dragutin Hirman iz Ludoša in mu podaril kamenito sekiro, staro 3 do 4 tisoč let. Veliki župan je bil prijetno iznenaden in se je začel za stvar takoj zanimati. Učitelj je povedal, da že dve leti koplje na Ludošu poleg Paleškega jezera in je našel v zemlji že več prazgodovinskih stvari. Pred nekaj tedni, ko je vnovič kopal, je zadel na skupno grobišče, v katerem se jc nahajalo SO ljudi. Sodeč po kosteh in lobanjah, se more domnevati, da so bili ti ljudje zakopani najmanj pred 3500 leti. Razen teca so se našli še razne druge stvari, kakor: orstani. zapestnice, uhani itd., kar dokazuje, da se nahaja v notranjosti zemlje še marsikaj, kar bi človeka spoznalo z načinom življenja predzgodovinskih ljudi. Učiteli Hirman je prosil velikega župana, naj izvrši potrebne korake pri viadi, da se prične sistematično izkopavanje te važne naselbine. Kakor poročajo subotiški listi, so se za odkritja začeli zanimati tudi subotiški denarni zavodi in posamezni bogataši in je pričakovati, da se prične sistematično izkopavanje že v najkrajšem času. Strahote trgovine z dekleti v Zagrebu Kako so brezvestneži spravljali mlada dekleta v propast. Preiskava, ki jo vodi zagrebška po-!ici;a o trgovini z dekleti, spravlja na dan vedno bolj zanimiv materijal. Sledi, ki so »odkrite, vodijo zelo daleč in je pričakovati še novih, naravnost senzacionalnih odkritij. Kakor smo že včeraj poročali, je bilo dosedaj aretiranih že 45 oseb radi zvodništva in sokrivde. Policijski nad-aornik Vekoslav Jurič ie pregledal javne hiše v Koprivnici. Bjelovaru, Sisku, Petrinji. Zemunu .Novem Sadu. Subotici, Osijeku, Rumi in Sremski Mitrovi-ci ter našel v njih 27 deklet, ki so bile iz raznih krajev naše rl-^ve šiloma in na sleparski način odvedene v javne hiše. Po nekaterih mestih so se zapeljana dekleta jokale vrgla Juriču pred noge in ga prosile, naj jih reši neznosnih muk. Deklice so stare 15 do 16 let, le ena ima 20 let. Zvodniška družba je imela svoje središče v Zagrebu in je bila v zvezi z lastniki vseh javnih hiš v naši državi. Zvodnice so dobivale poleg pokritja stroškov za vsako odvedeno deklico še po 1000 Din posebne nagrade. Zvodnice so večinoma stare ženske, ki s>o bile v mladosti same prostitutke in si služijo seda' denar na tako umazan način. Med aretiranimi se nahajajo: Neža Wen zel iz Slovenigradca, ki je bila že leta 1923. aretirana radi zvodništva, toda Izpuščena, ker ji niso mogli ničesar dokazati. Stara je 61 let. Druga je vdova Antonija Buharič iz Zaprešiča. izgnana za tri leta iz Zagreba: tretja Cilka Sla-dovič iz Zagorskih sel, izgnana že leta 1914. za 10 let iz Zagreba in ponovno kaznovana radi raznih drugih dellktov. četrta ie Angela Ponikvar - Mikšič. rojena v Zagrebu in pri*toma na Češkoslovaško: peta Ana Sulič, po poklicu «madame» v javni h:ši v Petrinji. Poleg teh nesrarrmic so bili aretirani tudi lastniki javnih hiš v Bjetovaru. Sisku, Zemunu. Subotici in Novem Sadu, ter Angela Pintar. kl ie posojevala zvodni-cam. kadar so hotele kako devojko odvesti v javno hišo. denar. Koliko deklet je bilo pravzaprav odvedenih v javne hiše, policija še ni mogla točno dognati, ker je število ogromno. Mnogo jih sploh niso mogli najti, čeorav je dognano. da so bile odpravljene v sramotne hiše. Kljub temu pa se Je posrečilo zagrebški policiji rešiti iz javnih hiš v Sisku. Petrinji. No- Danes zadnjikrat I Gloria Swanson in Miiton Sflls v krasni družabni drami „Ločena žena" (Veliki trenutek) Izveu programa Pafhe Journal. UUBUAKSKS DVOR Telefon 730. Fred3tave: ob delavnikih ob 4., % 6.. Y* 8. in 9. — Ob nedeljah^b Vi 11, 3, Vt 5, 6, V» 8. in 9. uri. vem Sadu, Zemunu itd. 27 deklic, ki so izjavile svojo pripravljenost, da nastopijo kot priče. Med njimi so nekatere že spolno bolne in bo potrebno precej časa, da jih izlečijo. Vse nesrečnice soglasno izpovedujejo, da so jih aretiran; zvodnice spclifle na zelo premetene načine. Govorile so jim. da bodo zaposlene kot natakarice, služkinje, uradnice po pisarnah, vratarice itd. Ker so bile takrat brez posla, so jim nasedle in zašle tako v propast. V javnih hišah so bile vedno zaprte, odvzeli so jim vse. kar so imele, nikdo se ni brigal zanje, nikogar ni bilo. ki bi jim pomagal v teh težkih časih, ki so postali usode-polni za njihovo življenje. Da n! šla zagrebška policija tako energično in spretno na delo ter razkrila tajnosti izginevanja mladih deklet iz Zagreba, bi bile one še dandanes predmet najsra-motneiše trgovine. Afera, ki je vzbudila po vsej državi veliko senzacijo, še ni končana in sc prc:skava nadalntie. Razprava se bo vršila v nekai dneh in bodo rešene deklice nastopile pri njej kot glavne priče. Lastnike javnih hiš so proti položitvi zahtevane kavcije do glavne razprave izpustili. Ako je kai pravičnosti, se mora proti tem izmečkom človeške dni žbe uporabiti vsa strogost zakona. Upamo pa tudi. da bo ministrstvo za soci-ialno politiko in ministrstvo za narodno zdravstvo izdalo vse potrebne ukrepe. da se podobne strahote v naši državi ne bodo več ponavljale. Iz Primorja njim in KOrnerjem, ki je vžival prt gledališkem osobju posebno spoštovanje, so dala povod za njegov dopust ln najbrž tudi za njegov odhod z Dunaja. Narodno gledališče v Osijeku. Narodno gledališče v Osijeku otvori svojo redno gledališko sezono 1925-26 dne 1. sepio.nbra Osobje gledališča se je pomnožilo za nekatere nove člane. V drami so podpisali an-gažma: Greta Krausova, doslej operetna pevka, ki je zamenjala petje z igralskim poklicem, zakonska Adimovič iz Skoplja, ln Stevan Dobri«, bivši član Nar. gledališča v Novem Sadu. Za opero so podpisali pogodbe: Evgenija Lhjevič, bivša Sanica Mestnega gledališča v Poznanju na Poljskem, Matilda Kraljeva ta kapdnlk R. Schwarz. Iz Relnhardtovega gledališča. Režiser Maks Relnhardt vodi sedaj gledališke skušnje za predstave na svečanostih v Salz-bargu, kjer nastopi v njegovi režiji igralec Homo!ka kot roparski grof v »Mlraklu«. Ho-molka je od septembra do decembra angažiran v Nemškem gledališču v Berlinu, kjer mu je poverjena vloga stotnika v Pirandel-lovi paraboli »Zer.a, živa! in krepost«. Ho-molka nastopi tudi v Ibsenovih »Strahovih« kot Engstrand. Remhard Ima šc to jesen v načrtu uprizoritev Hauptmanovlh »Samotnih ljud.1« ter Romain Rollandovo »Isto o smrti in ljubezni«. Mednarodna razstava upodabljajoče umetnosti na RekL Za mednarodno razstavo upodabljajoče umetnosti na Reki so vse priprave gotove. Razstava se otvori sred! meseca avgusta. Jugoslovanski oddelek, k! bo obsega! de!a 35tih slikarjev In kip2Tjev, je uredi! grafik prof. Milenko Gjurič. Jugo-s lov en i bodo imeli tri sobe, Italijani pet dvoran. Od njihovih slikarjev razstavijo umetniki fz Rima. Benetk ln Napolja, Trsta ln Reke. Omsnjamo jih Imenoma: Parnett!. Caprile, Migliaro, Monteforto, Ivolli, Galan-tl. Bochetti, De Corsd, Postigliona, Labella, Guardasclone, Casciaro, Pratella, Ostrogo-vich, Collavini, Fonda, Santi, Giganre, Ter-zoli. V rimski dvorani bo prednjačil por-tretist Mancferi. Jugoslovenskl oddelek obsega eno sobo grafike in dve sobi slik in kipov. Lojze Špacapan na pariški razstavi za dekorativne nmetnostL Goriški sl'kaT Lojze Spacapan je poslal v Pariz večje število svofh de!, ki so bila te dni uvrščena v razstavo dekorativnih umetnosti. * Občinske volitve v Šcntpetru pri Go* ricl. V nedeljo so bile v Šempetru pri Go« rici občinske volitve. Pri njih je predrla, komunistično pobarvana kmcčko-dclavslca lista. Bivši občinski komisar Gallcusig je takoj tekel v Gorico in naznanil zad;vo podprefekturi. Posledice niso izostale. Ob« last je volitve razveljavila ter poverila vod« stvo občine zopet Galleusigu, dasi je dobi« U njegova lista le 52 glasov, nasprotna dc= lavskookmečka pa 95. Narodnjaki so se voc litev udeležili v zelo omejenem številu ter so dosegli samo to, da niso prišli v stare« šinstvo nepriljubljeni slovenski fašisti. Iz« voljen kmečko«dc!avski odbor pa je bil po narodnosti brez izjeme slovenski, zato ga je tudi politična oblast odstavila. * Prosvetna zveza v Gorici je priredila 14dnevni tečaj za organiste, katerega vodi skladatelj Emil Adamič, ki poučuje 22 slu« šateljev in slušateljic. * Domačini morajo iz službe. Tako so glasi v praksi geslo italijanskih oblasti v Julijski Krajini, kjer so začeli odpuščati domače cestarje iz službe. Na mesto Slo» vencev pridejo sedaj Italijani iz kraljestva. i Tako skrbi Italija za enakost vseh svojih : državljanov. * Dražji kruh. V Italiji se je te dni po= j dražil kruh radi carine na inozemsko žito. Obenem so se tudi zvišale cene testeninam. * Ukaz o amnestiji. O priliki 251etnice vladanja kralja V. Emanuela III. je izšel obširen ukaz o amnestiji. Pomiloščeni so tudi politični zločinci, le umor iz političnih nagibov je iz amnestije izključen. Pomilrn ščenje tudi ni predvideno za izdajstvo, vo« hunstvo in vojni pobeg. * Poroka. Poročila sta se gdč. Stana Ra« poteč in prof. Rudolf Pregelj, prva z Kozi« ne v Istri, drugi iz Murske Sobote. Bilo srečno! * NaJiv v Bovcu. V nedeljo je bil v Bov« cu močan naliv. Po cestah in potih so drli potoki. Padala je tudi toča, ki jc napravila veliko škode. Pihal je mrzel veter, ki je pri« nesel na Bovško mraz, ponoči pa je pobelil hribe sneg. Pač čudna vremenska igra na« rave, ki nc obeta letos na jesen nič do« brega. * Avtomobilska nesreča na Goriškem. V pondeljek se je pripetila pri Dolgi njivi med Solkanom in Plavmi avtomobilska nesreča. Avtomobil tvrdke Carneval Co. je zadel v neko nasproti prihajajoče vozilo in malo je manjkalo, da se ni zvrni! v deroče Sočine valove. K sreči je prepreči! obcestni kamen, da je vozilo obtičalo blizu ceste. Človeških žrtev ni bilo. * Smrtna kosu. Umrl je v Trstu po dolgi in mučni bolezni upokojeni pol. agent An« ton Sosič. N. v m. p. * Sdezljive bolezni v Trstu. Od 26. juli« ja do 1. avgusta je bilo v Trstu 12 slučajev trebušnega legarja, 5 slučajev škrlatice in 4 slučaji davice. Umrl ni za temi epidemi« jami nihče. * Zadnjo Številko ridrvj na kolodvor posebni vlak iz Zagreba, ki vozi za rednim brzovlakom. Pet dolgih vagonov ima. vsi prenatrpani. V prvih dveh izraziti južni tipi, izseljenci iz Bosne, Hercegovine in Makedonije. Vozijo se s Canadian Pacific v Kanado. Sami moški v najboljših letih, v cvetu svoje moči. Težko ti postane pri srcu. Kaj res domovina nima kruha zanje? Jim bo res v mrzli tujini boljše? 2e sedaj v vagonu je slaba, ko se ne morejo niti pošteno vsesti. Kaj šele bo? V Ljubljani se jim pridruži skupina iz Slovenije; ni prostora za nje, natrpajo jih na koridorje in stopnišča. Samo do Jesenic — jih tolažijo — potem bo prostora dovolj. Da bi jim bila mila sreča, ki jo gredo iskat v danljnji svet! V zadnjih treh vagonih hrvatski Sokoli iz Zagreba. Okrog 150 jih je z godbo in zastavami. Na Jesenice gredo, da sprejmejo in pozdravijo ameriške Sokole, ki prihajajo v domovino in na hrvatski sokolski zlet v Zagreb. Na peronu je precej ljudi, Zagrebčani pozdravljajo. njihova godba igra »Mlade vojake«. Pozdravljajo skozi okna, priča kujejo odzdravov. Pozna se na obrazih domačinov, da bi radi pozdravili brate iz Zagreba, saj so tudi dobri in pošteni ljudje med njimi, a ne gre iz srca. Tako tuji smo si. da te zaboli srce. Kaj mora res tako biti? Naša krivda ni in mi iskre no želimo, da bi bilo kmalu drugače. Kako prisrčno se bomo pozdravili potem, mi nje, oni nas. Danes dopoldne se pripeljejo z Jesenic hrvatski Sokoli iz Amerike. Na prireditev prihajajo, ki ni naša. A ne v zli nameri; ne poznajo naših razmer. Zato jih sprejema in pozdravlja tudi jugoslovanska Ljubljana z odprtim srcem in odprtimi rokami. Dobrodošli, bratje, v naši in vaši domovini! V v. * Ministri na Bledu. Včeraj zjutraj sta prispela zunanji minister dr. Ninčič in minister za 5ume in rudnike, dr. NikIČ v Zagreb. Dr. Nfidč se je odpeljai potem z avtomobilom na Bied, kamor je nadaljeval vožnjo * vlakom tudi dr. Ninčič. Oba ministra sta bSa popoldne sprejeta od kralja v gradiču Snvoboru v avdijenci. * Albanski notranji minister v Beogradu. Včeraj je prispel v Beograd albanski minister za notranje zadeve Cena beg. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki notranjega In zunanjega ministra. Prinodu Cena bega se pripisuje velik pomen, ker prevladuje nuiernje, da Ima nalog, da uredi z našo vlado vprašanje samostana Sv. Nauma in Vr-iroša ter sploh končno razmejitev med obema državama. Minister Cena beg ostane v Beogradu baje cel mesec. * Aleksander Mallnov v naši prestollci. Z jutranjim brzoviakom se je pripeljal včeraj iz Sofije v Beograd bivši bolgarski ministrski predsednik in vodja demokratske stranke, Aleksander Mallnov. V njegovem spremstvu se je nahajal tudi bivši predsednik sobTanja Hristo Slavejko. Oba državnika sta takoj nadaljevala vožnjo v Švico, kamor sta odšla na odirh. * Novj argentinski konzul v Zagrebu. Vlada je izdala novemu argen?inskemu konzulj v Zagrebu Alfredu Silvestriniju exequjtur. * StrossmayerJev spomenik v Zagrebu. Odbor za določitev kraja kjer naj se postavi Strossrr.ayerjev spomenik v Zagrebu, je z večino glasov sklenil, da se omenjeni spomenik postavi na južni strani Jugoslovenske akademije, kakor je priporočal tudi veliki umetnik Ivo Meštrovič, avtOT Strossma-yerjevega spomenika, ki je svoje mnenje podkrepil z idejnimi estetskimi in arhitektonskimi razlogi. * Promocija. Na graškl univerzi je bil g. Roman Lesnika sin nadučitelja Mihaela Lesnike pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, prorooviran za doktorja vsega zdravilstva. * Ženska gimnazija v Subotici. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se s prihodnjim šolskim letom otvori v Subotici ženska gimnazija. Novi učni zavod bo začasno nastanjen v posiopju tamkajšnje meščanske šole. * Naš srebrni drobiž. Tz Beograda poročajo, da bo te dni izročena prometu prva partija našega novega srebrnega denarja po 1 dinar in po 2 dinarja. Denar je po obliki in veličini ravno tak. kakor je bil kovani denar predvojne Srbije. Na eni strani je krona in napis «1 dinar«, oziroma »2 di-nara«, na drugi strani pa podoba kralja ter napis »Aleksander L, kralj Srba, Hrvata in Slovenaca«. * Himen. Na Rožniku pri Ljubljani se je predvčerajšnjim g. Fran Jera.m, uradnik pri okrajnem glavarstvu v Brežicah poročil z uradnico gospodično Tončko Slabima. * Smrtna kosa. Na Igu je umrl včeraj zjutraj po kratki bolezni v 76 letu starosti g. Ivan S t r u m b 1. Pokojnik je bil skrben in dober gospodar Pogreb bo danes, ob 5. popoldne, iz hiše žalosti na Igu št. 22 na dtmače pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! : Železniški razvoj v Jugoslaviji. Genovski »Corriere Mercantile« prinaša uvodnik, v katerem se podrobno tn s precejšnjo točnostjo bavi z našimi železniškimi problemi. Zelo simpatično piše o baš otvorjenl ItŠkl progi ter našteva tudi one proge, ki bi fih Jugoslavija brezpogojno še potrebovala. Na koncu naglaša, da tako nova KSka železnica kakor notranje konsolidiranje države nudita nove možnosti za pospeševanje trgovinskih odnošajev med mlado Jugoslavije in staTo pomorsko Italijo. * Pravilnik o gostilnah ta kavarnah. Minister financ in minister za notranje zadeve sta podpisala pravilnik o gostilnah, kavarnah tn drugih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače. Pravilnik, ki vsebuje določila za tečen je alkoholnih pijač, stopi v veljavo dne 10. avgusta. * Počitniška kolooija ljubljanske dece v Metliki. V Metliki, v srediiču naše prelepe Belokrajlne, se mudi že 4 teden 40 ljubljanskih otrok, ki ja je podalo semkaj na oddih »Kolo jugoslov. sester«, s pomočjo podpore mestne občine ljubljanske. Izredno lepo vreme izrablja mladina za izprehode ta igre. predvsem pa za kopanje in solnčenje, kar nudi Krka v najvišji meri. Temperatura vode 26—30° C in je čista kakor ribje oko Ni čudo, da so otroci — ožgaini od solnca, kakor kol ob trti — čili in zdravi in se počutijo prav dobro. Beli rojaki prijazni nad vse, pred vsem: g. šolski upravitelj Barlfi, g. zdravnik dr. Matjašič, gospe Korenova, Makarjeva in Muchova in sploh vsi Metli-čani, za kar smo jim dolžni najtoplejše zahvale. — Z obiski pa sta nas počastila g. viš. šol. nadzornik E. Gangl ter g. dr. Riko Pux. No, oba sta se zadovoljno namuzala ob pogledu na našo drobnjav. . Kmetijske zadruge so oproščene poštnih taks. Ministrstvo pošt in brzojava Je odredilo, da se oproste piačanja poštnfh taks vse naše kmetijske zadruge, ki so včianjeme v Glavnem zadružnem savezu. * Uspeh višjega tečajnega Izpita na IL drž. realni gimnazi3 v LJubljani. K višjemu tečajnemu Izpitu na II. drž. real. gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah), ki se je vrši! v junijskem terminu pod predsedstvom univ. prof. dr. M. Kiseljaka, se je prijavilo 32 kandidatov (kandidatinj) Izpit so napravili sledeči : Armič Stojan, Beniger Viljem, Ekar Dršan, Kleindinst Matei Kraigher Mik>š, Kukanja Angel, Kušej Gorazd. Mermolja Mirko, Miihleisen Artur, PotokaT Leopold, de Reggi Alojzij, Rode Milan, Seliškar Stanislav, Stojkovič Ivo, šlebinger Ciril, Šmid Vladlslav, Urbanija Franc, BMovec Mija., Borštnik Marsa, Kozina Elizabeta, Lapajne Nataša, Lapajne Sonja, Lavrič Iva, Papež Vera, Prunk Ksenija, Škerlj Olga, Tomšn-šek Viasta, VVrischer Ervina. štirje kandi-datje so bili iz enega predmeta reprobirani na 2 meseca. * Dobrovoljcem mariborske oblasti. Z oziroma na zadnjo glavno savez. skupščino v Beogradu se opozarjajo dobrovoljci mariborske oblasti, da pristopijo kot člani Oblastnemu savezu dobrovoljcev v Mariboru. * Jugosiovenski priseljenci v Ekvadorju. V obmorskem mestu Guayaqiril v republiki Ekvador se je v zadnjem času naselilo oko-lo 100 Jugoslovenov, večinoma iz dubrovni-ške okolice in z dalmatinskega Primorja Bavijo se s trgovino, imajo štiri restavracije in trgovino z jestvtnami. Ostali so zaposleni v pristanišču. * Domžale — trg. Prihodnjo nedeljo se bo na slovesen način praznovala proglasitev trga Domžale. Povodom proglasitve se bo vi šil v soboto zvečer obhod z godbo, ba-kljada in razsvetljava. Vse hiše bodo, okrašene z zastavami V nedeljo zjutraj bo btid-nica, ob pol devetih skrvesen sprejem gostov na kolodvoru, ob devetih služba božja, potem slavnostna proglasitev trga Domžale, ob dveh popoldne pa velika ljudska veselica v zgornjih Domžalah. Iz Ljubljane vozi ob pol treh popoldne poseben vlak, ki se opolnoči vrne v Ljubljano. Polovična vožnja na vseh vlakih kamniške železnice. * Glasbeni dom v Domžalah. Domžalska godba si je za svoj dom, ki bo sta! v bližini državne ceste in železniške proge, kupila primeren stavbeni prostor. S kopanjem temelja so že pričeli. Novi dom bo že letos pod streho. * Železniškim upokojencem. Invalidom In vdovam. Pišejo nam: Društvo železniških upokojencev je storilo vse. kar je bilo v njegovi moči, da se Izboljša obupni položai železniških upokojencev. Invalidov in vdov Narodna skupščina je šla sedaj na počitnice ne da bi kaj storila za upokojence, ki so prišli vsled podraženja stanovanj v naravnost nevzdržen položaj. Skupščini se ni zdelo vredno, da bi izpolnila željo železniških upokojencev glede izenačenja pokojnin, kakor so to storile že vse druge države. Železniški mrloščinarji, katerih prošenj za ureditev pokojnin ;n draginjskrh doklad leži nad 70 v Beogradu, rrora*) še vedno čakati na ureditev upravičenih zahtev. SredišnI urad in prometno ministrstvo imata gluha u'esa za prošnje železniških invalidov, da se jim i-zplača nezgodna renta po novem pravilniku. Društvo odklanja vso odgovornost za posledice, ki lahko nn«*a^eio vsled tegn nevzdržnega položaja Hočemo samo svoje tn pripraviti se moramo za izvojevanje opravičenih zahtev na nove boje. Za čas počitnic narodne skupščine moramo pripraviti vse potrebno, da stopimo pri jesenskem zasedanju skupščine z novo energijo na plan Storjeni so že vsi koraki, da nastopimo z našimi tovariši sotrpini iz Zagreba. Sarajeva in Subotice skupno proti krivicam. Id ki se nam gode. V kratkem se bo vršil v Ljubljani tozadevno shod železr-tškfh upo-jencev, Invalidov rn vdov. Cas m kraj bo pravočasno objavljen. * Zveza kulturnih društev v Maribora. V V Mariboru in celi mariborski oblasti prevladujejo po kulturnih in nacijcmalirth društvih napredntaki, posebno v onih, ki res delujejo. Vendar pa v teh društvih dos'ej r.i bflo pravega napredk) mariborsko oblast po vzgledu Z. K. D. v LjuMcani. — Pravkar se je ustanovil pripravljalni odbor, v katerem so med drugimi Ivan Kejžar. učitelj Anton Skala in prof. dr. Sir m šok. Pričakujemo torej v jesen novega čSčenja duhov in smotrenega kulturnega življenja, prostega rimskih spor po naših društvih v mariborski oblasti. Proti novi ofenzivi kle-rikalizma na kulturnem polju treba nastopiti z odločnim in smotrenim delom! * Likvidacija rekvizicljsklh škod v reški coni. Včeraj je pričelo na Reki delo komisije za likvidacijo rekvlzicbskih škod v četrtem reškem pasu. t. j. v onem delu bivšega reškega ozemlja, ki le pripadel naši dT-žavi (Zamet. Drenovo itd ) Naš-: delegati na konferenci so: dr. Krmootitf, pro<. Rrozovič In Mtilac. Komisija bo de'a!a približno dva meseca. Skupno Je okoli 500 orijav za povrnitev škode v skupnem zneskn nad pet militonov lir. * 2(1.000 kg nezrelega sa<3a zaplenjeno v Sarajevu. Tržno nadzorstvo v Sarajevu je zap!c"*1o zndn;e (bil nad 20.000 Vg nezrelega (n gnflega sadia Samo pri enem trgovcu Je bfk zapleni »enih 70 kvintalov dinj. * Prepovedana Italijanska brošura. Minister za notranje zadeve je prepovedal za našo državo v Bolognt izdano broširro »Passion« Adriatfca-RIcorcH dl Dalmazia«. ki jo Je spisa! Otv!V> MenW. Brošura Je polna netočnosti fn žalitev proti naši državi »n narodu. : Komisije za nadziranje Izvoza češoell. Po dogovoru med ministrom za kmetijstvo In vode ter ministrom za trgovino hi Industrijo se Je sestavilo deset strokovnih ko-misil za nadziranje suhih češpell v vseh važnejših produkcijskih središčih v državi. Te komisije Imajo nalogo, da pazijo na predelavo In izvoz češpelj, da se bodo v Interesu našega gospodarstva in njegovega prestiža v Inozemstvu pripravljale in Izvažale samo dobre češplje. Razen tega se za čas Izvozne sezone suhih čeSpe!) fn pek-meza otvarjata nova carinska oddelka. In sicer eden v Zabrežju (spada pod beograjsko carinarnico na Savi), a drugI v Brčkem (spada pod vlnkovško carinarnico). * Gasilno društvo na Bledu nam sporoča, da se proslava 40 letnic« obstoja društva zaradi neugodnega vremena nI mogla vršiti dne 2. avgusta ln je slavnost preložena na prihodnjo nedeljo. Vabljena so vsa tovari-ška društva. V slučaju slabega vremena se slavnost vrši v Zdraviliškem domu. * Stenico!, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Ante Kane, sinova, Ljuhliana, Židovska ulica 1. * Naši v Ameriki. Dne 15. Julija se Je v Clevelandu težko ponesrečil tamkajšnji slovenski odvetnik Mt. LeopoM Kušlan. Ko se je Iz Madisona z avtomobilom vračal proti domu, ga je zadel neki avto. Kušlan je bil pri tem težko ranjen. — V Clevelan-du je 10 letni Viljem Kave splezal na električni stolp tn izgubil pri tam sv>te mlado življenje. Ko je fantek priplezal na vrh. se je nenadoma pokazal moder plamen Iz njegovega telesa in truplo je padlo na tla. Otrok je bil takoj mrtev. — Z zdravniško prakso le pričel v Clevela^ndu zdravnik dr. Alojzij Perme v poslopju slovenske posojilnice. — V naselbini VVampum. Pa., je umrla Marjeta Krašovec, podomače Glfeiškova, rodom iz Velikih Blok pri Novi vasi na Dolenjskem. Stara Je bila 51 let. V Ameriko je prišla pred 24 leti. * Utonil Je prošH petek v Aleksandrovem prekopu pri Velikem Bečkereka naš rojak Anton šek, rodom od Sv. Mihaela pri Ormožu. šek se je v petek vrnil od doma, d» nastopi službo pri železnici S tovariši od godbe 39. pehotnega polka, kjer je doslej služil, se je šel kopat. V vodi pa je zašel med dva vlačilca. Truplo so šele v nedeljo potegr.IH it vode. * Nenavadno tele. Iz Sv. Lenarta v Slov. Ooricah nam pišejo: V Zg. Voličtai je zvrgla krava posestnika in mlinarja Mihaela Perka čudno tele, ki je pravcati nestvor dvojčkov Tele Ima dva gobca, tri oči. štiri ušesa 8 popolnoma razvitih nog in sicer štiri prednje, od katerih sta dve tzraščenl iz hrbta in štiri zadnje ter dva repa. Dvojčkov nestvor je zraščen v celem sprednjem delu telesa. Edino glava se cepi v dva gobca, v zadnjem delu telesa pa sta dvoička ločena Nestvor je prišel vsled jako težkega porod? mrtev na svet. Ista krava je tudi lansko leto zvrgla dvojčke. * Velika poneverba v rad'čevskl banki Državnemu pravdnišrvu v Zagrebu le bfla 'zročena ovadba priti ravnatelju Hrvatske seljačke zadružne banke podružnice v Crfla malo preje okradena, rekoč, k |l denar vrne v LJubljani. Igličarieva jc ns-znanki v dobri veri ustregla, na Ijubljan. j škl, katerega je neznanka predstavila I?!;, čarlevi kot svo<< sm svaka. Po kratkem kanju pa sta 'h-1 izginila in pustila Igličar, jevo samo, seveda ne da bi pTCje povnflj izposojeni denar. u— Okradena nitakarica. Helena Mnzntf, natakarica v gostilni na Tržaški cesti št. 4 je opazila v torek zvečer, ko je prIO.a v svolo sobo. da jI |e neznan tat tekom z?S na svoj zlet. COS pa je odgovorila, da se zleta vsled znanega razdora v jugoslovenskera Sokolstvu ne udeleži. Udeležilo se zleta, kakor pc .ajo hrvatski listi, ameriški Sokoli, bolgarski Junaki, Ukrajinci in separatistična srbska sokolska društva Iz Hrvatske ta Slavonije. Iz vsega tega se vidi, da ne bo to nikak slovanski sokolski z!et, ampak se bo proslavljalo le radičevsko lirvat-stvo. Pravih zastopnikov slovanskega Sokolstva, to je Cehov. Poljakov, lužiških Srbov. Rusov ta jiroslovenskih Sokolov na tem zletu ne bo, pač pa se vrši ravno v onih dneh v Varšavi velik sokolski zlet, kjer se bo ob tej slavrost! ustanovila S'"-van*ka sokoVska zveza, ki Je bila leta 1915 od avstrijske vlade razpuščena. ema in. Petek - dober začetek Tako je namreč sklenilo dunajsko sodišče, ki je te dni razpravljalo o tožbi nekega delodajalca proti svoji uslužbenki. Pri razpravi je šlo za to, ali je dekle nastopilo svojo službo 16. v mesecu, kakor je zatrjeval tožitelj, ali 15., kakor je trdilo dekle. Sodnik se nikakor ni mogel odločiti. Na priče niti ni mislil, temveč je vzel koledar, v katerem je stalo črno na belem, da je bil 16. ravno petek. In zadeva je bila rešena. Delodajalec je bil obsojen na izplačilo plače uslužbenki z motivacijo, da na Dunaju noben uslužbenec ne nastopi službe na petek, ker pomeni to nesrečo! Ta salomonska razsodba se je kmalu razširila po mestu. Vsi Dunajčani, to je v tem slučaju seveda delojemalci, so hvalili sodnika in mu želeli še dolgo in dobro karijero. Muhasto vreme Ne pišemo o vremenu, ker nimamo zakrožiti o čem drugem. ampak zato, ker je vreme letos res tako čudno, da mu je treba tu in tam odstopiti malo prostora v listu. Komaj je minila sobota in nedelja z vrtinci in nalivi, ki niso prizanesli nobeni državi v Srednji Evropi, že prihajajo iz Madžarske vesti, da je divjala zadnja dva dneva v Budimpešti in okolici strašna nevihta, kateri ni primere. V mnogih krajih je padala toča. drugod je zopet lilo kakor iz škafa. Nevihta je bila tako jaka. da je ruvala drevje iz zemlje ter odnašala strehe s hiš. V okolici Kečkemeta je toča sklestila kakih 50 vinogradov in sadovnjakov. Budimpešta je radi neurja težko poškodovana. Na nekem mestu je strela udarila v električno strujo ter ubila dva moža in enega konia. Kronika nesreč pa s tem ni izčrpana. Na severnem Moravskem so izstopile vsled hudih nalivov skoraj vse reke in potoki. Promet je večji del ustavljen. Vihar je podrl precej hiš in odnesel mnogo streh. V Zarubku pri šlezki Ostravi je povo-denj onemogočila promet karvinske električne železnice. Tudi iz drugih kra. jev poročajo o velikih poplavah. Po vesteh iz Ziline je cesta, ki vodi v Ky-sucke Nove Mesto pod vodo. Ravno tako so poplavljeni kraji ob reki Kysma in njenih pritokih. V Krasno "je morala iti vojaška ekspediciia. da reši ljudi pred gotovo smrtjo. Ponekod je ustavljen celo železniški promet. Direktni vlaki Košice-Praga morajo voziti preko Brna. Poplava Bečve je razrušila stebre železniškega mostu in je proga Vsetin-Velkč Karlovice za dalj časa nesposobna za promet. Vožnja čez most preko Kysme na progi Čadca-Krasno je nemogoča. Osebni' vlaki vozijo samo do Čadce. Tudi iz Moravske Ostrave prihajajo poročila, da so tam divjali silni viharji. Potoki in reke so izstopili, ceste so pod vodo. Orkani so občutno poškodovali stanovanjska in gospodarska poslopja. Na mnogih mestih je moralo posredovati gasilstvo, ker so bila v nevarnosti človeška življenja. Mesto Tro-pava je od povodnii težko prizadeto. Tudi v Avstriji so trajali viharji v pondeliek ves dan dalje. Na Dunaju so morali intervenirati gasilci v šestnajstih slučajih. Čudna usoda je zadela Inžen.ierja Konrada Friedla, ki se je nahajal v času močne burje na ulici. Veter mu je odnesel klobuk in lastnik je pohitel za njim. Sledeč samo klobuku pa je prišel pod avtomobil, ki ga je povozil, tako. da so ga morali oddati v bolnišnico. V Kainbachu pri Gradcu se je vsled neprestanega deževja utrgal velik plaz zemlje in zasul cesto, ki je sedaj popolnoma izločena iz prometa. Lavina je bila tako močna, da je ogrožala bolnišnico tamošniih usmiljenih bratov in nji-kovega posestva. Istotam v bližini je zdrčal v nižavo nek vrt za zelenjavo s kosom ceste in drevesi, ki so bila nasajena ob nji. Površina tega plazu je Tržaško pismo i Potovanje za «zabavo». — Stenice. — ■npak bi se preplaifle ta iskale zavetja zopet v mirnem grobu. Mi se moremo danes brezžično pogovarjati na tisoč kalometer-ske daljine, prenašamo slike s telegrafom, letamo z vrtoglavo brzino po zraku; vse to so naši prednfcl pripisovali moči hudiča aE pa slabim duhovom. Odkritje radlo-žar-ka pa hoče popolnoma preobraziti svet. Z njegovo pomočjo hočejo sedaj prenesti tudi energijo brezžičnim potom. Najnovejši čudež pa se je dogodM 28. Julija t. 1. v Ne\v Yorku. Mr. Houndisu se Je posrečilo s po-rročjo nevidnih radio-žarkov napraviti vozilo, ki nima nobenega voznika Ta njegov izum velja predvsem zrakoplovom, poizkusil pa ga je tudi na avtomobilu, kar je sijajno uspelo. Pri belem dnevu je na najži-vahnejši ulici v New Yorku napravil prvo poskusno vožnjo. Prazen avtomobil Je vozil pred njim brez šoferja, za njim pa se je vozi! v gotovi razdalj izumitelj. Brez najmanjše nezeode je vozil po newyorških ulicah v vettko začudenje mnogoštevilnih gledalcev. Temu truma pripisujejo posebno vojaški krogi veliko važnost fn pozornost. Nov postopek za predela-vo antimonovih rud Doslej je odkritih dokaj antimonovih skladov, ki so ostal! neizkoriščeni, ker se transport rede do tnlRnice nI Izplačal; da bi pa postavili lastne talilnice se malim obratom ne rentlra. ker zahteva talilnica starega sistema preveč prostora ia predvsem prevelike investicije. Po poročilih dunajskfh strokovnih listov so postavili na tamošnji tehw!ki poskusno napravo novega tipa, kj naj bi omogočala črno pridobivanje ter ločenje antimona In arzena. Prednost naprave obstaja v tem, da rt treba rude šele razprostreti po širokih mrežah za praženje kakor doslej, da odpadejo: plameoska peč. kondenzacij&ke hi rafbtacilske naprave. Vsa aparatura je jako eiostavna »i zahteva jako malo prostora; njena poglavitna prednost pa je. da omo-ROča v enem predelavo rude do antimona totke člstote, da odgovarja tržnim usan-cam, to se pravi, da je domalo prost arzena in žvepla. Ueodno pri novem stste-nu je tudi, da je omogočeno obenem pridobivanje arzena in, ako odgovarja to prfflkam tovarne, žveplo veza dvoklsa. Ako se predelava iveplovega dvokisa ne Izplača, ga rt treba voditi v posebno napravo in tam- I rej s povprečno, strah in trepet vzbuja« jočo hitrostjo 23 kilometrov na urol Iz Ljubljane sem se vozil v Trst s takoimenovanim «češkim» brzovlakom ki odhaja iz Ljubljane ob 16.49. Ta vlak je nekoliko bolj krščanski kot pa oni. s katerim sem se vozil iz Trsta. Prihaja namreč v Trst ob 21,35, potrebuie za prevoz vse proge 4 ure in 46 minut in vozi torej s povprečno hitrostjo 31.3 kilometra na uro. Te »« lika napram ponočnemu beograj brzovlaku izvira pač predvsem da se «češki» ustavlja samo v Logatcu par minut, stoji na Rakeku samo 31 minut, v Postojni pa 1 uro in 4 minute. Imenitna pa je pri tem, kakor pri vseh vlakih, ki gredo z Rakeka v Po« stojno, odredba, da se potniki niti po končani policijski in carinski reviziji ne smejo svobodno kretati v postaji. Dasiravno je postaj« okrog in okrog ograjena in torej ni mogoče iz postaje, ne da bi dotičnika opazili v to poklica« ni železniški, policijski in carinski or« gani in ga zavrnili, je potnikom vendar le dovoljeno samo toliko, Ha se smejo nekoliko izprehoditi tik ob vlaku. Gre pač za to, da ne bi kdo po izvrieni ca« rinski reviziji vtihotapil v vlak kake stvari, ki je podvržena izvozni carini, odnosno prepovedana za izvoz. n. pr. dinarska valuta nad 3000 Din. Strogost i te odredbe gre naravnost tako daleč, I vid. Po zdravljenju v bolnici je deček pričel trditi, da vidi skozi zid. Baje so ugotovili, da deček nc laže. filmske dive Sary Bloodel, filmski režiser Franc Geroffy jo skočil v Donavo radi ne« srečnega zakonskega življenja. X Po nedolžnem na smrt obsojen. Ne« davno je bil pred monakovskim porotnim sodiščem obsojen na smrt carinski uradnik PUnk, ki je bil obtožen, da je v nočni služ« bi ob bavarskosavstrijeki meji namenoma ustrelil svojega tovariša. Plank. ki je nepre« stano govoril o svoji nedolžnosti, je bil v zadnjem trenotku pomiloščen na doemrtno ječo. Pred par dnevi pa so na Vorarlber« škem aretirali pravega morilca v osebi ne« kega tihotapca. Planka so takoj izpustili na svobodo. X Prebrisan t nt. Nekemu berlinskemu ju» velirju so bile nedavno ukradene dragoti« ne v vrednosti 50.000 mark. Dragotinar je svoje dragoenosti lepo in varno zavil, na« to pa jih je neki postrešček nesel na kolo« dvor In jih oddal za Vratislavo. Dragotinar se je peljal šele drugi dan v Vratislavo, kjer je sam prevzel pošiljatev, jo odnesel v ho« tel in jo vso noč skrbno varoval. Ko pa je odpri zavoj, ie našel v njem pesek. Teža peska je popolnoma odgovarjala teži dra« gotin. Vse preiskave so bile dosedaj za« man. Tatvina je ostala zagonetna in naj« brže tudi nagrada 5000 mark ne bo potna* gala. X Ameriškega profesorja mednarodnega pro\'a Edvarda Borharda je imenovala prav« na fakulteta berlinskega vseučilišča za čast« nega doktorja. Profesor Borhard ima nam« reč na berlinskem vseučilišču izredna preda« vanja. kaj prevesti v neškodljivo formo, da ne oškoduje »loro v okolici tovarne in ne uniči rib s strupenimi odplakami. (Abwasser). Ogoriri, Id preostajajo pri pražnem procesu, vsebujejo v istem izmerju vse ostale in flahtne kovine, kakor pri prejšnjem sistemu. Po oceni profesorja Stracbe na Dunaja M se izplačala še predelava rude pri dnevni produkciji 100 kg antfcnona. Na ta način bj bile tudi omogočeno izkoristiti antimono-vo rudo v naši državi, za kar se dosedaj ir.vesticije kapitala ne izplačajo. F. L. Y. Škodove tvornice na Poljskem. Del Skodovih tvornic na ČeSkem ]e prenesel sedaj svoje podružnice tudi na Poljsko, kjer bo podjetje izdelovalo zlasti avtomobile hi kmetijske stroje. Novi Petrograd. V ameriški državi New-Yersey, ki meji na New-York, Je bil dne 5. julija t. I. položen temeljni kamen za novo mesto «NovI Petrograd«. To novo rusko mesto, oddaljeno samo 26 milj od New-Yorka ob reki Hudson, sta osnovala društvo ruskih inženirjev in predstavnik starega ruskega Rdečega Križa. Vsa površina novega mesta Je zaenkrat projektirana na 122 oralov. Parcele prav živahno kupujejo novi In stari ruski kolonisti. Kakor znano, se tudi ruski begunci v Jugoslaviji že nekaj časa pečajo z mislijo, osnovati si v nai! državi svoje rusko mesto. Kakor vidimo, so Jih njihovi amerlkanskl sorojakl prehiteli. Nov češki rudarski izum. ftrženjerja Seri in Winkler ter kemik PalkonJ v Pri-Ltamu so skonstruirali novo rudarsko sve-tlliko, katera potom termoelektrike samostojno In natančno določa vsebino plinov v rudnikih ter s tem opozarja rudarje na preteče opasnosti. Poskusi s svetiljko so se zadovoljivo obnesli. Izumitelji bodo svetiljko patentirali ter Jo daM v praktično uporabo. Motorna ladja za transatlantsko službo. Pred krat Wm Je konstruirata Armstrong, Whitworth & Oo. Ltd. v Angtiji ladjo »Grtpsholm« za tmTw»e prebivalstvo uničilo, a obenem name.ava spraviti s tom iz prometa vse ponarejene bankovce. Izmenjava se bo začela v jeseni. = Izvoz sladkorja ?z Belgije zopet dovoljen. Iz Bruslja javljajo, da je belgijska vlada z 18. julijem zapet dovolila Izvoz sirovega kristalnega in rafiniTanega sladkorja. = Likvidacija madžarsko bančne podružnice v Novem Sadu. Podružnica budimpe-štanske Madžarske komcTcijatne banke, ki se nahaja v Novc;n Sada in ki je zatvoTena od 6. marca 1919.. stopi v likvidacijo, katero bo izvedla podružnica Agrarne in. komercialne banke. Bors^e LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-skl zaključki.) Vrednote: 7<*> posojilo 75—80, Vojna škoda 290—297. Celiska po-soiilnica 201—205. Ljubljanska kTeditna 225 —238. Merkantilna 101—104. Praštediona S08—S18, Kredftnl zavod 175—1S5, Strojne 100—127, Trbovlje 338—340, Vevče 101—108 Stavbna družba 165—180, 4lAt> zastavni listi Kranjske dež banke 25—25, (25), 4Y,°io kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 24—0. Blago: les: deske. 20 in 30 mm. monte fco meja 480—490; pariško blago, 1. bi II. 1 m. 15 cm šir.. 27 mm debe!.. fco meja O— 14S0: L. antene. 8—16 cm. media 14 m, 8 etn konične na 12 m, fco meja 0—560; bukova drva, I m dolž.. fco nakl. postaja 18.50 —18.50 (1850); — poljski pridelki: pšenioa: baška, par. Ljubljana 0—320, hrvatska, 75-76, 3—par. Ljubljana 0— 267.50, domača, fco Ljubljana 275—0. tuT-ščica, slavonska, par. Ljubljana 0—220; oves slavonski, par. Ljubljana 220—225: la-neno seme, fco Ljubljana 450—0, otrobi pšenični, papirnate vreče, foo Postojna trans 0—190: fižol različnih vrst, fco Ljubljana 100—190. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena in promet mailien. Od bančnih papirjev sta poskočili Hipo tn Praštediona. Od industrijskih papirjev sta čvrstejša Eks-ploatacija in Slavonija. Vojna škoda je bila slabša: promptno blago se je trgovalo po 288—290. — Dinar je v Curihu nekoliko nazadoval. Zato je bila tendenca na zagrebškem tržišču nekoliko čvrstejša in so se nekatere devize podražile. Narodna banka danes ni nastopala kot kupec. Blaga Je bilo dovolj, a tudi povpraševanje je bilo precej velfko. Skupni promet Je znašal okrog 10 mffitonov Din. Notirale so devize: Danaj 775—765. Berlin 1317—1327, Italija Izplačilo 300.62—2CM.02. London Izplačilo 268.25—270.25 ček 268—270. Nevvyoric ček 55.15—55.75, Pariz 260.5—2S5.5, Praga 163.52—165.52, Švica 1074—10S2. valute: dolar 54.4—55, Kč 161—163; efekti: bančni: Trgo 10—10.5, Eskomptna 107.5—108, Hipo 63.5-64, Jugo 96.5—97. Ljubljanska kreditna 225—0. F»raštediona 815.5—817.5, Slavenska 66—67, Srpska 130—131, tndu-strfiski: Eksploatacija 46—50. Dubrovačka 550—570, Šečerana 490—510, Nihag 41—42, Slavonija 45—46, Trbovlje 330—340, Vev-je 110—120; drZavni: 7% posojilo 77, agrarne 42.5—45, Vojna škoda 288-290. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2230— 2240, Dunaj 783—7S4. Berlin 1322—1325, Budimpešta 0.07S2— 0.0783. Bukarešta 28.15— 29 Itali'a 202—202.5, London 269.3—269.7, Newyork 55.5—55.55, Pariz 262—265, Praga 164.5—164.75, Švica 1080—1081. CURIH. Beograd 9.3250. Berlin 1 2260, Newyork 515, London 25.0150, Pariz 24.25, Milan 18 75, Praga 15.275, Budimpešta 0 007250, Bukarešta 2.70. Varšava 96.50, Du-nai 72.4750. Sofija 3.75. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 72 25, Živnostenska 310, Assicurazione General! 8250, Riunione Adriatica A 3700, Riunione Adriatica B 3700, CosuHch 328, Dalma-ia 270, Libera 515, IJoyd 1800, Oze-ania 193, Tripcovich 440, Dalmazia cement 635, Spi i i cement 462, Krka 410. Devize: Beograd 49.50 — 49 90, Dunaj 384 — 394, Praga 81 — SI.50, Newyork 27.40 — 27.50, Curih 531 — 535. Valute: dinar!'. 49.25 do 49.75, 20 zlatih frankov 100 — 110, zlata lira 52S46. PRAGA. Beograd 66.05. Berlin 805.25, Newyork 33.75, Pariz 159375, Budimpešta 4.66625, Dunaj 475.625. DUNAJ. Beograd 12.755 — 12.795. Berlin 168.75 — 169 35, Budimpešta 99.65 do 100.05, Bukarešta 3.67 — 3.69, Milan 25.84 do 25.96, Praga 21.015 — 21.095, Sofija 5.115 — 5.155, Varšava 132.50 — 133; dinarji 12.73 — 12.79. BERLIN. Beograd 7.55, Milan 15.25, Praga 12.427, Curih 81.47. LONDON. (Ob 11.20). Beograd 268, New-york 485.75, Italija 133.37, Dunaj 34.52, Švica 25.01. Šport Velike kolesarske dirke v Ljubljani V proslavo svoje petletnice priredi kole« sarska sekcija Primorja 15. t m. mednarod« ne in medkluhske kolesarske dirke s slede čim sporedom: 1.) Medm.Tr,dna jubilejna dirka na progi Ljubljena a Krka « Stična » Ljubljana (glav« na kontrola na Kongresnem trgu) « Kranj » Mengeš « Ljubljana. Dolžina proge znaša 145 km. Start na Kongresnem trgu ob 6. zju, traj, cilj na Dunajski cesti pri km 1-200 pri' bližno ob 10.30. Prijavnina 15 Din. 2.) Medklubska dirka juniorjev na 10 km za vse dirkače, ki še nimajo nobenega I. da« rila v dirki od 10 km naprej. Prijavnina 10 Din. 3.) Medklubska dirka novincev na 6 km za dirkače, ki nimajo še nobene nagrade v kaki cestni dirki. Prijavnina 5 Din. 4.) Medklubska damska dirka na 3 km. Prijavnina 5 Din. Za vse te tri dirke je start in cilj na Dunajski cesti pri km 1.200 Začetek ob 9. dop. Prijavo sprejema načelnik kolesarske sek« cijo Primorja g. Bmmat vsak dan do 15. avgusta od 18. do 20. ure v kavami »Zvez« da». Za vse točke so razpisana častna da' rila iti priznalne kolajne in diplome. Junlorske pokalne tekme. (Služben* objava.) Za 9. t. m. določena finalna tekms za pokal S. K. Ilirije »c odgodi n« praznik 15. fc m. Na isti termin se odgodi finale za utešno darilo, za danes določena tekma Her me« : Mars pa na nedeljo 9. t. m. ob 9. dor poldne. — M. O. Damska sekcija S. K. Ilirije. Danes po« poldne ob 4. uri sestanek vseh članic ne igrišču. Zadeva jako važna in nujna. Po se« stanku h atenski in lahkoat!etski trening. One, ki se pozivu ne odzovejo bo klica! sek cijski odbor in odgovor in bo uvedel proti njim strogo disciplinarno postopanje. Prosim točne in zanesljive udeležbe. S seboj je prinesti vso ldubovo opremo. — Načel* nik. Tekme za driavno prvenstvo v plavat nju. V dneh 7. do 9. t. m. se vrše ▼ Splitu plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Dosedaj je prijavljenih okoli 200 plava če v, tako da bodo te tekme največje, kar se jih je vršilo po ustanovitvi jugoslovenskega plavalnega saveza. V nekaterih disciplinah bo startalo do 20 in ve-f tekmovalcev, radi česar bo treba mnogo predtekem. Na i moč« nejša udeleženca sta S. K. Viktorija a Su> šaka in splitski S. K. Jadran. Izbirna tekma za »estavo mariborske reprezentance. Danes v četrtek ob pol 19. uri se vrši na MariboroVem prostoru izbir« na tekma A in B moštev za sestavo mari« borske reprezentance, ki nastopi v nedeljo v Ljubljani v medmestni tekmi Ljubljana : Maribor. Postava A moštva: čerče (Mer« kur), Vagner (Maribor). Kurzman (Rapid), Pernat I„ Frangeš (oba R.), Bergant (Mar.). Pernat II. (R.), Vodeb (Mar.), Košel. Ter« g!ctz (oba R.), Češnik AL (Merkur). B mo« .štvo: Pelko (R.), Unterreiter (Merkur). Vav da (Mar.), Kcren (R.), Hreščak L (Mar.), Klipstaedter (R.), Skrabar, Senica (oba Ma« ribor), Hobacher (Mer.), Češnik V. (R.), Vesnaver (Mar.). Rezerve: Turina, Molnar. Postavi, o katerih bcnno še spregovorili oh priliki današnj« tekme, jo določil kapetan M. O. Nogometna tekma Zagreb : Budimpe» šta odpovedana. Kakor poročajo zagrebški listi, je internacijonalna tekma Zagreb : Budimpešta vsled odloka vrhovnega šport« skega saveza Madžarske odpovedana. Ta savez je storil poleg tega tudi sklep, da od sedaj zabranjuje in prekinjuje vsako šport« sko zvezo, ki je do sedaj obstojala med tema državama. Kakor se zatrjuje, prcvla« duje mnenje, da bi bila vsaka tozadevna intervencija brezuspešna in je sedaj Jugoslavija na istem kot je bila Češkoslovaška pred ukinjanjem bojkota. Zmaga praške Slavtie v Sofiji. Predvče« raišnjim je praška Slavija odnesla proti so« fijski Slaviji prvo zmago z 1 : 0. Oba kluba sta v navzočnosti zelo številnega občinstva igrala izborno. Rapid v Kodanju. Predvčerajšnjim je dunajski Rapid na povratku iz Švedske pre« ko Danske v Kodanju kljub ogorčeni obram bi izgubil proti reprezentanci mesta z 2 : 1 (2 : 0). To je prvi poraz, ki ga je doživel Rapid na svoji turneji v nekako 10 tekmah. Dunajska Admira v Beogradu. Dne 15. in 16. t. m. gostuje v Beogradu prvorazred« na Admira z Dunaja in igra dve tekmi, pr« vo proti BSK»u, drugo pa proti Jugoslaviji, Belgjja : Nizozemska v lahki atletiki. V Anversu se je vršil meddržavni miting Belgije in Nizozemske, pri katerem so Ni« zozcmci s 66 in pol proti 57 in pol zmagali Vremensko poročilo Ljubljana, 5. avgusti 1925. Ljubljana, 306 m nad morj»m Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padav;ne j mm : Liubliana , . . 7. 760-0 IS 7 jug. vzh. obl. • Ljubljana . . . 14. 757-4 23 2 del. obl. | Liubliana . . . 21. 7580 19-2 vzhod jas. 7-0 j Zig:eb .... 7. 757 8 20 0 zap. pol. obl. Beograd . . . 7. 7587 22 0 brezv. a 4-0 j Djnaj .... 7. obl j Praga .... 7. 755-6 130 • ] | Inomost ... 7. Solnce vzhaja ob 4"49, zahaja ob 10-22, luna vzhaja ob 2017, zahaja ob 5'14. Barometer nižji, temperatura višja. Vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo, semintja dež. Hladno. Evropski fakir na Dunaju Urednik E. Seeliger piše v dunajskem «Journalu»: Pred dnevi me je obiskal v redakciji aeki J. Davidovics. V roki je imel članek o pariškem fakirju Kir-Tachri. ki je pred par dnevi izšel v našem listu. »Dovolite*, me je nagovoril, cda vam pokažem Evropejca, k ise spozna na iakirstvo bolj kot marsikateri indijski fakir?* Sprva sem se obotavljal. Toda ko je gospod Davidovics striktno izjavil, da je sleherni trik izključen, sem pristal. Zmenila sva se na soboto ob desetih dopoldne. Ob določeni uri sem prišel z dvema svojima prijateljema. Kmalu nato se nam je pridružil g. Davidovics v spremstvu močnega plavolasega moža. Zapahi sem si cigatero in pokazal na okroglo poldrug meter globoko jamo. v kateri je še nedavno stalo mogočno drevo. Plavolasec prikima. V bližini najde desko, s katero se poda v jamo. Deska mu je služila za podlago. Pogledam in vidim, da je njegova glava najmanj en meter pod robom. G. Davidovics zgrabi za lopato ■ in začne povsem ravnodušno jamo zasipavati. Le počasi se je globina polnila. Na njegovo prošnjo mu pomagamo še mi in po par minutah je čepel plavolasec do prsi, nato do vratu zasut v zemlji. Čez obraz si je dal belo ruto. Nehote smo prenehali z delom. «Le naprej*, nas je bodril g. Davidovics, «jaz odgovarjam za vse*. Zemlja je naraščala, pokrila fakirjevo brado, nato nos in čelo Le še lasje so gledali iz jame. Kmalu so izginili tudi ti. Fakir je bil živ pokonan. Bilo nam je vroče in neprijetni občutki so nam davili grla. Kai nam je padlo v glavo, da smo pokopali živega človeka! Misel na rešilno postajo mi je šinila skozi možgane. Toda v tem si je g. Davidovics povsem mirno prižgal ugaslo cigareto in predlagal: »Pol ure bo menda dosti? Sicer ne bo preostalo časa za druge eksperimente.* Mi smo hoteli takoi pričeti z odko-pavanjem. Toda g. Davidovics je odločno odkimal. Počasi je tekla sekunda za sekundo. Čez četrt ure so nam bili živci že tako napeti, da nismo mogli več vzdržati. Davidovicsa smo naravnost prisilili, da je začel odkopavati. Odmetali smo par lopat kamenja in zemlje, ki smo jo poprej nasuli in že se je v grobu zganilo. Izpod kupa so se najprej pokazale fakirjeve roke. nato glava in počasi še ostalo telo. Fakir je izpljunil zemljo, si uravnal lase, skočil iz jame in sede! k mizi, kakor da se ni nič zgodilo. Doktor mu je-izmeril ntrip žile, ki je bila za spoznanje nad norma-lo. Drugih znakov ni bilo. »Poskus je bil mnogo prekratek*, se nasmehne fakir. Vprašali smo ga. kje se je priučil fakirskih umetnosti. «Bil sem med vojno interniran v Goi v Portugalski Indiji*, pripoveduje plavolasec. »Ime mi je Paul Sch5l!kopf in sem rojen v Wiirttembergu. V Goi sem leta in leta občeval s fakirji in se učil od njih. Vsa fakirska umetnost obstoji v tem. da dobe s sistematičnim urjenjem in železno voljo polaeoma popolno oblast nad svoiim telesom, nad mišicami in živci. Portugalski guverner Alberdo de Costas je nekega dne izrazi! svoje dvome, da bi mogel Evropejec doseči isto kot fakir. Dokazal sem mu. da ie to mogoče.* Fakir vstane in nas poprosi za kak težak predmet. Prinesemo mu petindvajset kilogramov težko ročko. »Premalo*, se smehlja fakir. Prinesemo še drugo, težko petnaist kilogramov. Fakir zveže obe ročki z vrvico in odvije zavoj, ki ga je prinesel seboj. Bili so v njem različni predmeti, med njimi kak tucat velikih ostrih žebljev, igel in nožev. dolgi do trideset centimetrov. Nato stopi pred nas. iztegne jezik iz ust in ga orebode z velikim žebljem. Potem se skloni, ovije konca vrvi okoli žeblja in dvigne počasi z jezikom štirideset kilogramov težko žeelzje od tal do višine kolen. Bil je strahoten prizor. Dih nam ie zastajal in z grozo v srcu smo čakali, kdai se bo globoko iz ust segajoči jezik utrga! pod silo težkega bremena. Kar oddahnili smo si. ko sta bili ročki zopet na tleh. Nato je vzel fakir nože in igle in si po vrsti prehode! !ica. trepalnice, vrat. ramena, da je konica na drugi strani pogledala iz rane. Pozval me je celo. naj ga z nožem prebodem. Nisem si upal: končno ie pregovoril mojega prijatelja zdravnika, ki mu ie počasi in previdno prebodel jezik. Nato je fakir izbral največjo in najdejielejšo iglo in si jo zapičil počasi ob rebrih skozi leva prša. da je konica na hrbtu pogledala ven. Bili smo kot okameneli. Ko je iglo potesmil iz rane, ni pritekla niti kapljica krvi, jedva da se je pordečilo mesto, ki ga je igla prebodla. In vendar bi bila slična rana za normalnega človeka življensko nevarna! Fakir je pobral nože ln Igle in jih zložil v paket. Nato je vzel revolver in nas prosil za prstan. Snel sem svoiega s prsta. Napel je preko njega cigaretni papirček. «Kdo izmed gospodov bi bil toll prijazen in bi držal ta prstan med palcem in kazalcem?* Spogledali smo se. »Saj ni nič nevarnega*, nas je bodril, »naboj v revolverju je zelo slab*. »Naj bo*, sem se hotel postaviti, zbral vse svoje junaštvo in odšel s prstanom v nasprotni konec vrta. Prstan sem drža! z levico kolikor mogoče daleč od telesa — vraga, če se mu ponesreči. ne bi hotel priti ob desnico, ki je žurnalistu neobhodno potrebna. »Mirno*, me opozarja plavolasi fakir. Res se mi posreči zbrati vso hladnokrvnost — v tem poči stre! in papirček se natančno v sredi pretrga. »To še ni nič*, zagotavlja gospod Davidovics, vzame stol in ga odnese na mesto, kjer sem sta! jaz. Nato zaoiči vanj nož. tako da je rezilo bilo obrnjeno k fakirju. na obe strani noža pa postavi dve sveči, ki ju je vzel iz zavoja, ju prižge in stopi na stran. Fakir dvigne zopet revolver, pomeri in ustreli. V hipu ugasneta obe sveči. Po kratkem iskanju najdemo na peščenih tleh obe polovici natančno po sredi prerezanega izstrelka. Nož ju je prerezal. oba dela sta odskočila v stran in upihnila sveči. In vse to je predvajal fakir jedva pol ure potem, ko je prebil četrt ure brez zraka zakopan v zemlji! Njegovi živci so bogmp nepojmljivi. »Tudi to še ni vse skupaj nič*, ponavlja nenasitljivi fakir.iev manažer. »Schollkopf zna. česar ni pokazal še nihče pred njim: njegov prsni koš je tako močan, da prenese celo par ton težki cestni valjar. Če hočete, lahko takoj poskusimo, saj v bližini popravljajo cesto.* Pa nismo poskusili. Verjeli smo gospodu Davidovicsu na besedo. Videli smo že dovolj in bali smo se za svoje I do skrajnosti napete živce. Dopisi RAČNA. Občina Račna ima poStnl nabiralnik, a pošta je na Grosupljem, odkar se odpravlja dnevno pošta z jutranjim kočevskim vlakom do postaje Predolje. Dolenjski postni vlak pripelje pošto na Grosuplje ob 7 15 zjutraj ln pošta za občino Račna se izroči poštnemu uradu na Grosup-Hem, kl Jo je prej vedno takoi predal na kočevski vlak, ki se odpel) e iz Grosuplja 25 minut kasneje Tako smo prejeli pošto že isti dan ob 8. uri zjutraj. Zakaj Jo dobivamo sedaj šele dan ali dva dni pozneje, ne razumemo. Ker ob nedeljah tukajšnja poštna nabiralnica ne posluje, d^bhno največkrat nedeljsko pošto šele v torek, a čez teden točno vsaj en dan pozneje. Uljudno prosimo merodaijne činitelje, naj poskrbe, da bomo prejemali pošto redno, saj le to pač edino, kar si želi človek v našem že Itak zapuščenem krajn. LITIJA. Veličasten razmah in napredek demokratske misli v občinah litiimti dol>ri plači Naslov v ;nr»v? «.Tn*ra» 1R215 Čevljarski mojster mlad. ki dela že 5 let amočtojno «n je ahsolvi--al obrtno šolo in nrikroje- ^a'ni tečaj. Išče primarne lužhe; najraje bi Šel v 'ovarno čevljev in prevzame v«ako delo Na«top 'akoj ali pozneje Cenjene ponudb«- na upr »Jutr*» rod «Tc6en in zanesljiv* Gozdar 35 let star, oženjen, t drž. izpitom za gozdno-varstve-no in tehn. pom službovanje ter odgovarjajočo pred-izobrazbo. zmoten in praktičen ki obvlada 3 jezike, želi premeniti službo Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Gozdar 35». 18300 Pletilka sprejme delo na dom. iz-gotovi dnevno 10 parov nogavic In 10 damskih majic, fma lasten stroj Št. m io pride delo sama iskat na dom. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Pletilka*. 18456 Šofer-meh^nik trezen in zanesljiv, ilče službe za stalno ali za nekaj časa. Naslov v upravi »Jutra* 1P416 Postrežnica ki zna tudi kuhati. H8e delo za čel dan. Naslov je pustiti v upr »Jutra* pod »Čedna 9083». 18380 Absolvent kmet. š^le iSPe službe kletarja, eveni. oskrbnika na večjem posestvu. Nastopi lahko takoj Naslov nove uprava »Jutra* 18365 Gospodična z izpitom trjfovskeua tečaja In enoletno prakso ter 7. znanjem slovenskega. Italijan. ter nekoliko nemškega jezika, želi službe Naslov pove uprava »Jutra* 18368 Službo šoferja i i I* p popolnoma Izobrsžen :n izvethan mehanikar in monter i dohrlml -pričevali. poSten tanesljl« in tr. zcn. — Ponudbe na nnrsvo .Jutra, pod .Šofer 5t 18335 Kot učenka leleln T,topiti r treon-nn hčerka trgovca. Ker j« e proda na Miklošičevi e. št. 28fl 18381 Spalnica jedilnica, velika pihalna mita, starinska skrinja ln 5 obešala, vt»# dobro ohranjeno, se po ugodni ceni proda Kje, pove ap™*» »Jutra* 1P395 Otroški voziček (Brenabor) dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi .Jutra. 1R383 Narodna noša ii fine svile, u velike damo. se po Izredna nizki eenl proda. Istotam se proda fina črna boa. Ravnikar 3v. Petra cesta 54 18406 Damsko kolo dobro ohranjeno, knpim. — Ponudbe na npravo .Jutra« pod lifro . 18400 Pozorl Pozorl Fotogr. potrebščine kakor objektiv. doppKas-sete. fitativ itd., 13 X IS. kupim takoj. Naslov povr uprava .Jutra. 18432 Voziček na 2 kole*ih (cizo) kupim Ponudbe na naslov: Krem-sir. Igriška ulica štev tO. 18S79 1200 m tračnic za ozkotirno Železnico a pritlklinami, rmbljenih. v dobrem stanju, ne krivih, profil 6 5 cm. tela 7 kg meter. kupi Franc D o I e o e, les Ind.. Skofja Loka. 18386 Dvodružinska vila z velikim vrtom, se prona po jako neodnih plačilnih pogojih. Polzv« se v uw. »Jutra* 18433 Posestvo majhno ln lepo. ▼ bllllnl Maribora, lepa lega In stanovanje t gospodarskim poslopjem, vse nanovo reno-virano. travniki in njive; zelo pripravno za lesno trgovino, prodam radi od-:»otovanJa. — Ponudbe pod '•ifro »Ertragsfaehlg 100* na * upr. »Marburger Zeitung*. ! Maribor 18317 Trgovski lokal po možnosti s skladiščem. nje gasilske prireditve. V gasflnetn društvtl vlada najlepša harmonija, čeprav je bivši tajnik nasprotoval prireditvi in hotel na ini-cijatK-o nekega gospoda spremeniti gasilno društvo v ekspozituro klerikalne stranke. Toda pametni gasilci so rekli: Hlapci nikomur, temveč Bogu v čast in bližnjemu v pomoč, to Je naše geslo! Danes tudi nahuj-skanl uvide vaj o potrebo društva in dajo čast delu počrtvovalneea načelnika Leopolda Strmana ter odbora. — Ob prilik! 40-le+nice gasilnega društva v Šmartnem g. dekanu ni bilo všeč, da so fantje potrkavali v pozdrav došlim gasilcem. Res žalostna da se delajo opazke zopeT gasilske prirc ditve celo na prlžnicL STARI TRG PRI L02U. Sokolsko društvo »Ložka dolina, vabi na svoj 5. redni Javni nastop, ki se bo vršil dne 9. avgusta ob 3. url popoldne v Starem trgu, združen z veliko narodno veselico. Pridite vsi prijatelji Sokola in napredne misli. Zdravo! HRASTNIK. Poročilo o sokolskem slav-lu v Hrastniku izpopolnjujemo naknadno v toliko, da Je bilo sokolsko društvo Dol zastopano razen s številnim občinstvom tudi s 36 člani v kroju, kar je za omenjeno društvo zelo častno in lepo število. SV. BARBARA V HALOZAH. Pri nabiranju prostovoljnih prispevkov za ruske begunce )e nabral učenec V. razreda Milao Blass 140 Din. MURSKA SOBOTA. Stanovanjska beda uradnikov je v M Soboti menda brez primere v celi Sloveniji. Po 10 in več uradnikov z družino prosi ln čaka zaman, da se |lm dodeli stanovanje; živeti morajo ločeni od svojih družin, imeti torej dvojno gospodarstvo, ld Jih gmotno spravlja v dolgove in — obup. Tako življenje ne more vzdrževati niti ugleda niti vneme do dela uradnlštvu. Izdi.jafel] in lastnik: Konzorcij *Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk tNarodne tiskarne» v Ljubljani KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom. Daruimo za sokolski Tabor! Velika soba opremljena, v sredini mesta, se takoj odda, tudi t 2 posteljama. Naslov pove oprava »Jutra*. 17995 Zračno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta. Išče učiteljica. Sprejm« tu li infitrukcijo. Naslov pove uprava »Jutra* 18418 Prazno sobo v sredini mesta ali v Sp. Šiški te išče. Ponudbe na opr. »Jutra* pod «7/9110». 18408 Zračno sobo s posebnim vhodom Ilče soliden gospod. — Ponudbe pod «9t*len najemnik* na upravo «Jutra». 18411 Stanovanje 5 sob. pritlkllne, opremljeno, v okolici, mesečno Din 1500 — ftanovanje 4 »ob. v centra, novozidano, m«*-•ečno 2^00 Din (triletno predplačilo) In gostilno v mestu, eno v predmeetjn, "no v okolici, prometno, odda »Posest*. Ljubljana. Opremljena soba s posebnim vhodom, er odda gospodo v Sp Šiiki. Naslov pove uprava «Jutra» 17093 Gospoda •e »prejme v enažno sobo oa »tan^vanle v ?.Ih»rtovi nlici 194. 18377 Sostanovalko s hrano, se sprejme Na »lov v upravi »Jutra* 18382 Kot sostanovalca s hrano se sprejme sollf-nega preprostega gospoda. Naslov pove uprava »Jutra* 18389 Družabnik tihi ali javen, event. družabnika se takoj sprejme \ blajj lo nt deželi. Ponudbe pod značko v trgo v zelo ovino z meš. blagom irometnem kraju na :Redka priložnost* na up »Jutra*. 184! Družabnika z 100—200.00ft Din za nakup dobro idoče gostilne in ustanovitev vinske trgovine »e Ilče. Ponudbe pod »Velik promet» na upravo «Jatra». 18438 30—40.000 dinarjev posojila z S07c obreetml In dobrim jamstvom, »e Išče. Ponudbe na upravo «Jntra» pod «Nujno». 18486 Drogistinja ki Ima koncesijo za Maribor. Išče kompanjona s potrebnim kapitalom. Prednost imajo farmacevti in drogl-stl Ponudbe pod »Droge-Hla Maribor* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 18453 Kot družabnik s 60.000 Din želim pristopiti v boljše podjetje. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribom pod »Samec*. 18451 Družabnika samskega s 100.000 Din iščem radi nakupa gostilnl-Ikega posestva. — Ponudbe pod »Največja sigurnost* na upravo »Jutra*. 18441 Lokal v a^Unburrovi. PreSemovl ali Stritarjev) ulici, kl Je lep. prostoren Id oa ulico, •e liče Pismene ponudbe pod Šifro .Takoj, na A!o-ma Compav, LJubljana. 18435 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2— Annemarle! Pisma telo vesel. — kdaj prideS? Iskrene poljube — Tvoj Walter. 1RS64 Posestnik večjih posestev, nezadovoljen r zakonu, sedaj trgovec v konkurzu, 25 let star, teli znanja z mlado gospodično, dobro sltulrano, s svojim stanovanjem, ki bi ga hotela sprejeti ta nekaj tednov v popolno oskr. bo Ponudbe naj se poli jejo na upravo «Jutra» pol mačko .Zalorfna mladost.. 182T3 Mlajša dama Inteligentna, neodvisna, i nekaj gotovine, event. mesečno plačo, si lahko trajno izbolj&a eksistenco, če polije točne podatke ne upravo .Jutra, nod tnačko »Zanesljiva prijateljica.. 18371 Paviljone na velesejmu sprejme v dekoracijo Rud. Sever, Goepoavetaka 6 (▼ bili mesarja SlamiCa). 18081 Tovorni avto vzamem ta 8—S mesec« proti dobri odlkodninl v najem. Po motnosti pogou t ogljem. — Ponudbe po« .Avto. na upravo .Jutra., 18389 Ročna dela se Itdeluiejo točno ln poceni. Naslov v upr. .Jutra. 1849 Lepa, zračna soba -e takoj odda gospodu ali gospodKnl. Naslov v »p,. < Jutra«. 18394 Stanovanje se odda. Naslov v upravi .Jutra«. 18401 Stanovanje , 3—I sohami in vsemi pritlklinami, s komp! opravo, kakor tudi racata in hlev za 4 konje, se proda. Vse ? leti najemnine proato Poiasnila daje Fr Cermak. Maribor 8Aom»kov tre t»'l od 12.—14. nre. 18SS7 Stanovanje na periferiji me*ta LJnb-'jane. oddam tskoj enemu, ki odkupi le skoro novo pohištvo Naslov v uprsvi •Jutra«. 18293 Zakonski par bret otrok, li(e opremljeno sob s kuhinjo, ozir. dovoljenjem do vporabe. Ponn-fbe na upravo .Jutra, pod tiho cJMačam dobro ««»». 1810« Sobo s posebnim vhodom se odda solidnem« ro.podu. Naslov v upr »Jutra«. 184S7 Opremljena soba zravna, s posebnim vhodom in električno raz-vetljavo. se odda pri mirni "franki s 15. avgustom. Naslov v upravi cJutr»». 1S457 Kapitalisti Iš^em dražabaika za mešano trgovino in event. gostilno Potrebno samo nekaj ka plula in lokal. — Ponudbe na opravo »Jotra* pod značko »Kapital 8887» 179» Posojilo 90—50 000 Din proti Jamstvo iščem. Samski oseM dam razen obresti le prosto hrano in stanovanje na de« želi. Ponudb« na opravo »Jutra* pod lifro »Ugodna prilika*. 18440 Družabnik strokovnjak, v svrho ustanovitve ratpo*ilJalnice, s« sprejme s primarnim Kapitalom. -- Na razpolago je krasen 'okal v sredini mesta. Naslov v opravi Jotra 184tt Družabnika •odelujočee« arilneca *r-itova. se i-če ta takoj — Potreben kapital umn Din cv-sn nno. _ ponudbe poo »Acilen trgovec* na ujn. »Jutrn* 18471 Mlada navihanka teli dopisovati z enakim navihancem Dopise na opr. »Jutra* pod »Navihanka*. 18469 Samec boljle situ Iran. upokojenec, t udobnim stanovanjem In opravo, v Ljubljani, eprej-me pošteno in miroljubno starejSo damo v skupno •talno gospodinjstvo iave x opi«em pret*k'n»tl i b če mo?o&* s sliko, ki jo vrnem, prosim sa uvavo »Jutra* ped lifro »Stslnl mirni dom*. 1*472 Polja nobena niso plodnejša, žita rumena niso zrelejla. kaktr je dvakrat deset z upi napolnjenih let. Klasje se klanja, srpti pozvanja: Pridi poianji v alatem me stanji! Dop'*« le finih gospodov od 2S let dalje na oprav« »Jotra* pod »Skrita rota*. 18468 nm Crn klavir jako dobro ohranjen, se po zelo nizki ceni proda v Ljubljani, Karlovtka c. 26. desno. 18412 Harmonika skoraj uova. trivrstna, nrui-ikb uglajena, s« prsni. Poirve se v hotelu .Mar-ket«. Bohinjska Bistrica. l».-!63 Sivitfi Radi preselitve prodaa 20 kanarčkov (Har-zer) starih ln mladih ter nekaj kletk. — B a e b I e r Bled I. 18375 Pozor!!! Slntbo natakarice teli spremeniti Poldka Jeie. Gaite) — Istotam se sprejme dojiljo. 1836« Izložbeni aranžer prevtame vsa aranferska dela ta Ljubljanski veles&> jem. Cenjene ponudbe pou .Aranter* na upr. »Jutra«. ion Sodnijsko ločen brez la»tne krivde, atarejil posestnik, trgovce ia obrtnik t otroci, v Ljubljani, leli znanja s lednim, prijetnim. pridnim in poite-nim dekitHem Dopi«e pod »Nesrečen« na »pr. »Jutra.. 1M7« V komisijo sprejmem rano manufak-turno blaro kakor tuJi perilo. klobuke, Jer*-"- Ifd. Ponudbe na upra*. pod iefro »Hiter , 2 IE !i'0!i LS1Z do «00 HP tvorničkl novi Ul jener. rapsrirsnl ta ivorr.iikim jamstvom takodjei a oajam. mmi-mi D1MI0HE BEZ RGKPRESSRfl 75-t B32i)LM Gcncralnt zastiustn Motorenfabrik Darmstatft Ml STROJE M Poglejte naša skiadijti P.ateime polakiica Kompletna montaža je nova telefonska številka inseratnega oddelka .Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava .Jutra", ne pa inseratni oddelek. Dr. Ivo Šorli: 16 O Bog, kako je že prej bolj in bolj bledi župnik smrtno pre* blede!! Saj se bo zgrudil! Potem nekako, kakor da hoče v strašnem srdu vzplamteti, ko že meri s trepetajočim prstom proti sredi cerkve. Ali ne, trdo se je ukrotil. Ukrotil pač, a ne več osvestil: še dve, tri minute nekaj plete, šibko premika roke, trese z glavo — nenadoma umolkne, izreče tih amen in poklekne k molitvi po pridigi. Vse kleči, vse sklanja glave nizko k tlom, samo orjaško puščav* nikovo telo visoko stoji — telo strašnega, končnega zmagovalca. Bogataj stoji in s šegavim pogledom motri te glave, osobito one tam pod pestrimi rutami. Najbrže se smehljajo ... posluša celo, ali ne začuie spet pridušen smeh, kakor ga je začul vmes poprei. Toda vse je tiho, celo čudno tiho ... Tu se spomni Pipana. Gotovo bo r.a koru. Obrne se in pogleda gor. Res, prijatelj se nagiba globoko čez rob in kakor da ga je že čakal. Toda na smehljajoči Bogatajev pogled odgovori s trdim, jeznim. Nato namigne proti izhodu, pomigne še enkrat, še bolj določno, naposled srdito in zapovedujoče. Bogataj skomigne, potem prikima. Ljudje se mu umikajo s prej neprijaznimi pogledi — moti jih pač v molitvi. Zunaj Pipan že čaka. Srašno mračen mu je obraz. «Tako! Zdaj si jo pa napravil!» sikne. Bogataj razume: prijatelj je nejevoljen, ker njegov varovanec, tako do konca osmešen. prav mora iti. Toda potolažil ga bo: ako mu župnik'uredi stvar z Mateicem, to je, ako pregovori dedca, ki od take žene itak nič nima. da mu Nežo prostovoljno in v miru prepusi, potem je pripravljen — vprav, ker ie popolnoma zmagal — da se umakne on sam. Res. ljudje se bodo še nekaj časa smejali, mogoče celo zgražali in razburjali. ali naposled vse pozabi in prizadeti prebole. 2e je odprl usta, da to razloži, ko je Pipan srdito povzel: «Svetujcm ti, da sedaj nemudoma izgineš! Kaj pa si mislil, bedak, da ti ne rečem hujšega?® «rkaj?» je zategnil Bogataj ves osupel. «Zdaj, ko sem ga na vsi črti pobil?!» Pipan ga je gledal, kakor da dvomi o njegovem razumu. «Ti si njega pobil? Kaj si res slep in gluh?« «Ne razumem te.» «Ker menda, gosposko dete, še pojma nimaš, kaj je ljudstvo. Drugače ker ne bi bilo mogoče, da svoje glupe šale preneseš v — cerkev! Dokler si dražil človeka zunaj — osobito zato, ker mož zbog svoje precejšnje ošabnosti in trdote, a tudi prejšnjega, vsem prilično znanega razmerja s tvojo ljubico ni posebno priljubljen — je bil marsikdo, morebiti celo večina nekako s teboj; zdaj pa, ki si prišel izzivat ne več duhovnika, čeprav grešnika, ampak naravnost mašnika, onečaščat sveti kraj, si spravil še zadnjega človeka na njegovo stran. Glavo stavim, da tudi njo, Nežo, ako že hočeš vedeti!® «Kaj? Nežo? Ali si znorel?!® je prestrašen kriknil Bogataj. «Jaz vsaj ne dvomim, ki svoje ljudi poznam!® je malo manj trdo odgovori! profesor, videč to grozo v prijateljevih očeh. «Lahko pa jo bom vprašal še dar.es. Zakaj zopet ti svetujem, da nemudoma odideš. Ni izključeno, da pride župnik med mašo popolnoma k sebi in na kor.cu spregovori. Dovolj bo ena beseda, da se ti kaj zgodi. Ne pozabi, da imaš radi Neže že precej nasprot* nikov in da je bilo mnogo pohujšanja zadnji čas! Imaš denar pri sebi?® Bogataj je topo gledajoč pokimal. «Potem daj ključe sem! Jaz edini lahko jamčim za tvojo last* nin-o. Stopi do Skofelj peš, tam si vzemi voz in se odpelji na železnico, ako ti ie na tem. da še danes dospeš med ljudi! Premisli vse in sporoči čim prej, kaj naj s tvojimi stvarmi! Kar sc tiče Neže ti dam še besedo, da je ne bom odvrača! od tebe. Sicer ji lahko pišeš na moj naslov. Pojdi zdaj! V meni imaš prijatelja in bodi brez skrbi! Takoj po obedu pojdem k tebi in poskrbim, kar je treba. Na pse bo gledal Luka. ki ca najbolje poznajo.® cNiti toliko ne smem počakati, da bi prišla iz cerkve, da bi Še enkrat...?® «Nc! Ne draži ljudi! Z Bogom! Jaz grem nazaj, da vidim, kaj bo!® Stisnil je prijatelju roko in se naglo vrnil v cerkev. Se za hip je Bogataj ostal tam, premišljujoč, ne bi li prej vsaj še enkrat stopil domov. Ali odhod bo potem še grši, ko bodo po cesti ljudje. Res se nikogar ne boji, toda tudi do kakih surovosti mu ni. In naposled ni dvoma, da bo v Pipanovih rokah vse popol« noma varno, peš pa itak ne more ničesar vlačiti s seboj. «Vrag vzemi vse skupaj!® se je trpko nasmehnil in se nato naglo napotil po cesti proti Škofijam. In vedno hitrejši mu je bil korak. Samo na zadnjem ovinku se je še enkrat ozrl, pogledal tja gor na svoj domek in globoko zavzdihnil. Saj je moralo priti in je že skoraj težko pričakoval, a da se poslovi tako, tega ne bi bil pričakoval! Ampak naj reče Pipan, kar hoče — najkasneje danes teden bo Nežika za njim!... • • Pet dni pozneje je Bogataj prejel od prijatelja to«le pismo: «Tvoj list je včeraj prišel. Zgodi se vse, kakor želiš. Luka je skoraj znorel od veselja, da bo imel streho na stare dni. Danes je bil že v trgu. da ga prepišejo. Notar pravi, da moraš poslati pravilno pooblastilo na moje ime. Vse ostalo dobiš po železnici — tudi zvon. ako ne določiš drugače; župnik ga odločno odklanja.. Ah. prijatelj, in sedaj pride najtežje... Je vse zaman — Neža noče. Pravi, da je v nedeljo do konca spoznala, kakšen brezverec moraš biti. a z brezbožnikom ne mara nikakih zvez. Trdno priča* kujem, da te prav ta odgovor — ozdravi — Prihodnje dni nameravam priti k tebi, da se domeniva o vsem. Najbrže se tudi jaz še to leto preselim v domovino; če boš hotel, si ustanoviva nekakšno skupno življenje. Ni vrag, da se bova tvojemu puščavništvu še često veselo smejala! Za danes mi bodi iskreno pozdravljen, ti moj dragi tršteniški ex*Antikrist!» KONEC. V secfolgo, jSae svgnsia 1.1, se bo ob 3. uri popoldne osida"aSa vežsfa pri&Ilžaa 3530 sas Sesa 24. oddelka knes Anerspergovih gozdov do ceste najcenejšemu ponudniku. Dražba se bo vršila v gostilni Adolfa Krena na Jasnici. Skupina voznikov, ki bi hotela vožnjo prevzeti, mora imeti najmanj štiri pare konj, A. Kajfeš, Kočevje. Dne 10, avgusta 1925 ob 9, uri se na javni dražbi pr1 sodišču v KrarJski gori prodnia tovarna keksov na Jesenicah, ki je ce-n;ena s .stroji in pntiklinami na Din 155.107-50. Najmanjši ponudek znaša Din 77.553-75. Na to dražbo se interesenti opozarjajo s pripombo, da je vsled neugodne železniške zveze treba prenočiti v Kranjski gori. 4186 Sfng. ŽMilan Jlenarčič ŽNinka Lenarčič-eva roj. Stare poročena cMonasfir • Jlatcovica na dan Sv. J Vije 1025. prvovrstne moči, iščem za svoj modni atelje s popolno oskrbo. Ponudbe s plačilnimi zahtevami na ELLA MSkBSC, Osijekl. Kapucinska ul. 9 □D^noDnannnDC xiannacoji ioocnonn"- oncocrjc; Vsem, ki so povodom izgube naše ranike, ljube, nenadomestljive mamice, sestre, tete, sestrične, svakinje, soproge, gospe Slojzije Gostila rej Steffc izkazali toliko odkritega sožalja se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Poi ebno veleč. gg. duhovnikoma, g. dr. Vidmarju za njegov trud, g. svetniku dr. Schmidiu, g. notarju, vsem gg. uradnikom, radeškemu Sokolu, nadalje vsem ceni. damam, ki so ra nki v njeni dolgotrajni bolezni lajšali nieno trpljenje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem drugim ki so od blizu in daleč pnšli da spremijo rajnko na njeni zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo cenjenim darovalcem krasnih vencev in šopkov, Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna zahvala. Nai ji bo ohranjen trajen spomin! Radeče, dne 4. avgusta 1925. Žalujoče rodbine: Gostiša, Svetic, Sirmole. Li&s&Mana, BesSGtcvnova 15. — TaSef. 9?! | zastopa v upravnih zadevah, zlasti tudi stanovanjskih in i davčnih; urejuie razne zadeve pri centralnih oblastvih, institucijah ter zasebnikih v Beogradu po svojem posebnem pooblaščencu; posreduje pri prodaji in uakupu nepremičnin tet posojila. 4116 a SRBBHHBSEHBB&>SZflBnS9nHHBSISBB9BCBn9SBBRSBI Pergamentpapir zn vkuhavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi p?r>ir za zavijanje mastnega blaga. Samo na debelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prllaz 31, Telefon 8-59. Zahtevi te roiudbo in vzorce ! s Suha bukova ims ! M « Li J !Al z «t N 5J N odrezki od parket in žage se prodajajo N tudi maniše količine po znižani ceni 2 dokler traja zaloga. — Drva 1 m dolgi tj Din 15 za 100 kg Drva kratka ftakoj 5» norabna za štedilnika Din 20 za 100 kg » franko skladišče. Na želji) dostava na dom po lastni ceni. Ivan Šiška, to- JJ| varna parket in parna ža^a, Ljubliana, Metelkova ulica 4. 3965-a n 25% ZKIžANE CEKE! Sretcvna panorama v Mm Rim ostane do 10. t. m. Krasne cerkve, soha sv Očeta in katedrala sv. Petra 4193-a OBOBODOBO Oriooročamo knjigo : Stojanovič A., BrBomka Mi Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred D:n 31'— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi r LJubljani. Prešernova ulica 54 . 7 " -i3 V-i ~ ' J 31. e/- ^.'. J tTj » tj. 1 V globoki žalosti naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskre o ljubljeni soprog, predobri oče in stari oče. gospod lwan z večletno prakso v visok^alpskih legah, prvovrstna moč, se išče za takojšen nastop. Ponudbe z opisom življenja, navedbo referenc, prepisi spričeval itd. je poslati na podpisano upravo. Istotam ?e sprejme gozdni maninalant samostojna, prvovrstna moč, vešč manipulacije v alpskih legah. Šums^s uprava drržbe ..Jezersko" Kokra nad Kranjem. 4181a Obiščite TOS Krili BI liiii mm (jesenski semenj) 8. -12. septembra 1925 (Tehnčni semen; din dlje) 7000 razstavljalcev iz 16 držav nudi svoje najzanimiveše novosti po brez- konkurenčnih cenah! 125.000 obiskovalcev iz vseh evropskih in prckomo:skili držav ! Ve'ika izbira dunajsk'h spedalitet. Precešnje znižanje voznih cen na vseh jugosl in avstr. železnican in na Dunavu. Prestop meje, ako kupite vizumsko znamko za potni list za avstr. S 1-50 (do aria 0 25) Pojasnila, sema.ija izkazila in znamke za vizum potnega lista sc dobe pri: WEiO MESSE A. G., Wien Vil in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr. konzulat, Turjaški trg 3, Z»czi za tujsx: promet v Slovenji, Aleksandrova ces a 8 in pri g. Josipu Zidarju, Dunajska c. 31. Bencin, olje. Delavnica za popravila avtomobilov in motooiklov. Izposoje van Je koles In popravila Pneumatlke, vsi deli in opreme naj. ceneje pri „EXPRESS" d. z o. z. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 8. Eleliironiotorje m Sinnnie, larnfce Osrasn«, .Tnngsrzm', ,PM!ips', električne napeljave (najboljši proizvod, lestence, svetilke in armature, električne Števca (šv carski proizvod), električno likal-ntke in posode, telefone, svosca in els-men e, vas dragi električni materija! ECP,'TE najceneje pri elektroivrdki Karof Fiorjančič, Celje. Postrežba točna. 3904i dne 5. avgusta t. 1. ob po! 4. uri zjutraj previden z sv. aakramenti, po kratki, mučni bolezni v 76. letu starosti ntjrno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnka bo v četttek, 6. avgusta ob- 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Igu štev. 22, na domače pokonal šče. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v domači župni cerkvi. V Igu, dne 8. avgusta 1925. Globoko žalujoče rodbine in sorodniki. ! i^do^ oglašuje, ta napreduje || KtžMHItlllHII | Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani odda dela za izkop za čebelje m deloma za ziilorje kleti sa sipino hiš v Maribora efe Kralja Fsčra trga. Vsem interesentom našim državljanom so na uvid načrti, pogoji in stroškovniki 8. t. m. ob uradnih urah v pisarni zavoda. Obvezne s 100 Din kolkovane ponudbe se bodo morale predložiti do 12. t. m., na kar se interesenti posebno opozarjajo. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1925. Pokojninski zavod za nameščenca v Ljubljani, Aleksandrova c. 12. ftdar hoče spoznati tresU In trije » Hrvatski. Bosni. Vojro--vetja e na Cezarja in hčerke Lukrecije Borpje Broširano Din 30•— vezano Din 40-—, po poŠti Din 2 — več. CLAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman lz življenja morakrh roparjev v XVII stoletju. Cena broS. Din 20—, vezana Dla 30-—, po po4U Din 2-— več. FR. HELLER. B!aga