Poštnina platana v gotovini Lete lil. V Uubliani, v ponedellek dne 21. iulUa 1930. Št. 29. pohm™ »ev«ka om 1 SLOVENSKI £IST Izhaja vsak: ponedeljek zjulraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 3487. Interurban 3497 Rokopisi se ne vračafo Posamezna šl. 1 :Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom ln po nošll dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserat1 po dogovoru Uprava: Kopltarfeva ulica ši. 6/iM Poštni ček. račun, Cfublfana 13.179 Telefon štev. 2349 Velika avtomobilska nesreča Avtobus se zaletel v tovorni avtomobil — Šofer in ena potnica smrtnonevarno ranjena — Sprevodnik in en potnik lahko ranjena — Vzrok: hitra vožnja Ljubljana, 20. julija. Danes ob 9 dopoldne se je pripetila v Spodnji Šiški velika avtobusna nesreča. 0 tej nesreči so se po mestu že dopoldne raznesle najfantastičnejše govorice, ki pa so bile, kakor po navadi ob takih prilikah, močno pretirane. Vendar je nesreča že sama ob sebi dovolj velika, da je bilo popolnoma opravičeno razburjenje, ki je zaradi nje nastalo v Šiški. Celovška cesta je gotovo med najbolj prometnimi vezmi, ki vežejo Ljubljano z deželo. Saj gre ves cestni promet med Gorenjsko in Ljubljano po tej cesti. Od jutra do večera se vrste tu drug za drugim avtomobili in druga vozila, da še celo ponoči švigajo avtomobili vsak čas mimo. Manjši karamboli so tu vsakdanji dogodek, tako velikega, kakor jc bil današnji, pa še ni bilo. Okrog devetih dopoldne jc vozil po Celovški cesti v smeri od Ljubljane proti Št. Vidu Čarmanov avtobus. Razen šoferja in sprevodnika sta sedela v avtobusu samo en pot- j nik in ena potnica. To se je pozneje izkazalo kot sreča, zakaj kdo ve, koliko ponesrečencev bi bilo, če bi bil avtobus poln. Nasprotno pa je tudi res, da se nesreča morda sploh ne bi pripetila, če bi bil avtobus poln potnikov, zakaj šofer bi bil potem prisiljen voziti počasi. Avtobus je vozil iz Ljubljane do Šiške s hitrostjo 60 km na uro. Avtobus ni bil dovolj obtežen in je ob tej nagli vožnji kar otlskakoval. Od Keršičeve gostilne je vozil zdaj po desni, zdaj po levi strani ceste, prav cikca-kasto. Nasproti je privozil tedaj temu avtobusu tovorni avto tvrdke Peteline. Ta avto je šofi-ral 24 letni šofer Franc H ustja, stanujoč v Mo- stah, poleg njega pa je sedel 31 letni mizar Angel Škrl z Resljeve ceste. Ko je Rustja opazil čudno manevriranje Čarmanovega avtobusa, je svoj avto v trenutku ustavil, tik ob desnem pločniku, nasproti hiše Knezovih dedičev, ta-kozvane »Vodnikove jesiharnei:, Celovška cesta 42. Pa tudi šofer Čarmanovega avtobusa je hotel ustaviti svoje vozilo. V istem hipu pa je izgubil oblast nad volanom. Avtobus je v sunku zavil z desne strani ceste na levo, (v smeri od Ljubljane gledano), kjer je stal omenjeni tovorn: avto. Avtobus se je z zadnjim koncem zadel ob tovorni avto, nato pa z vso silo treščil nazaj preko cestc ob hišo Knezovih dedičev, odkru-šil tam dober kos ometa s stene in nekaj i pek, nato pa se prevrnil na levo in obležal pred hišo. Zažvenketale so šipe na avtobusu in se razsule v tisoč koščkov, i/, prevrnjenepa avtobusa pa so se čuli klici ponesrečencev na pomoč. V hipu je bilo na licu mesta vse polno ljudi. Iz avtobusa, ki so ga morali takoj dvigniti in spraviti v normalno lego. so potegnili najprej nezavestnega in grozno krvavečega šoferja Ludvika Kerna. Temu je brizgala kri iz nosa in ušes, znamenje, da si je pretresel možgane. Kos razbite šipe mu je prerezal tudi vrat pod brado, pa tudi na rokah je znatno poškodovan in ima hude notranje poškodbe v prsnem košu in v trebuhu. Kern je 28 let star in jc stanoval v Verovškovi ulici 22. Težko poškodovana jc tudi potnic:' 13 letna Mihaela Petrovčič, žena žel. sprevodnika, stanujoča v Cernetovi ulici 8 v Sp. Šiški. Tej je oster kos šipe sko- ro olupil kožo vrh glave in načel tudi črepi-njo. Pctrovcičnvn je bila v začetku nezavestna, pozneje pa sc je zavedla in je pričela tožiti tudi o velikih notranjih poškodbah, iz najbližjega telefona, to jc tvrdke •Triumph Auto-, so telefonirali po reševalni avto, ki je oba ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Za Pe-trovčičevo je še upanje da okreva, medtem ko ga je za Kerna zelo malo. Lažje sta bila pri karanibolu ranjena po rokah sprevodnik avtobusa Ivan Ponikvar, stanujoč v /.gornji Šiški št. 42 in potnik, jolniski paznik Ivan Cernc. Ta dva je odpeljal z osebnim avtom v bolnišnico posestnik in tovarnar Ivan Zupančič, stanujoč na Celovški cesti 81. Tam so oba obvezali in ju odpustili, ker so poškodbe lc malenkostne. Na tovornem avtu, v katerega sc je avtobus najprej zaletel, ni nihče ranjen, le šofer Rustja je malo opraskan na roki. Avtobus jc zelo pokvarjen. Prvič so se razbile skoro vse šipe na njem, upognjena je šasija, prednji del ves zmečkan in tudi motor je bil pokvarjen. Vendar se jc delavcem posrečilo popraviti ga črez nekaj ur vsaj za silo in odpeljati v delavnico. Tudi tovorni avto jc precej pokvarjen, ni bil pa toliko, da nc bi mogel kmalu po karanibolu nadaljevati svoje vožnje. Okoli kraja karambola se je nabralo seveda vso črno ljudi, ki so vse dopoldne, komentirali strašen dogodek. Vzrok nesreče je gotovo v tem, da je premalo obremenjeni avtobus na ozki, spolzki in močno naškropljeni cesti tako hitro vozil. Splošno innenjc jc, da naj ta avtobusna nesreča služi z.a svarilo in za opomin, kako nujno potrebno jc, da se naglica avtomobilskih vozil na Celovški cesti med obzidanimi deli Šiške znatno omeji. Sicer moro prvi katastrofi slediti šc druga večja. Obiski pri Gandiju 1/ondon, 20. julija, m. Dva ugledna zmernejša indijska voditelja, sir Tej Sapru in Jayakar, trta dobila od podkralja dovoljenje, da smeta obiskati v ječi Ciandija, Motilala Nehru in njegovega t*in» Ja\vaharlala Nehru, glavno voditoljo kongresne stranke, da so razgovarjata ž njimi o |>oložaju v | Indiji in jih skušata pregovoriti k spravijivosti. I S lom so torej otvorjena mirovna ]>ogajanja med j vlado in savarajisti. Podkralj je posredovalcema I zagotovil, da je želja vlade, naj bi Indijci .fv(*je lastne zadevo upravljali sami z začasno omejitvijo na |»oljih, kjer so jim še ne more dati |>opohie odgovornosti. Daljo je podkralj poudaril, da se morajo razgovori z. G and i jem vršiti na lastno odgovornost obeli zmernejših Indijcev in se ne smejo smatrati za uradno. Dejansko pa gre z.a korak, na katerem vlada nikakor ni neudeležena, ki se pa iz umevnih vzrokov ne sme označiti kol tak. Oba posredovali« skušata doseči, da bi se na eni strani ustavila vojna civilne nepokorščine, na drugi strani pa da bi Angleži preklicali prisilne odredbe. Slo bo najbrže za to, da se doseže lak sporazum, ki bi na obeh straneh izključil misel na zmago ali poraz. Poročevalec lista .Times v Simli. kjor ima |>odkralj poleti -vojo rezidenco, piše, da bi Ganili in oba Nehru gotovo pozdravila oljkino vejico; ni pa mogoče govoriti o pogajanjih v širšem smislu, dokler ne bo gibanje civilne nepokorščino končnoveljavno ustavljeno. Hindenburg v Porenju Sppy»-r. 20. julija, b. Včeraj je prispel v Speyer predsednik Hindenburg, navdušeno |>o-zdravljen od ljudstva, med katerim so bili najglasnejši člani vStahlholmov. Socialisti se slovesnosti niso udeležili. Nemška kriza Pariz, 20. julija, m. Pariško časopisje je zelo pesimistično v presojanju nemške politično krizo. Povsod so pričakuje z.natno povečanje nacionalističnih strank v bodočom parlamentu, kar bo imelo za posledico, da bodo še zadnjo iluzije o Pn nov ropi, o kaleri je Briand sanjal, dotinitivno pokopane . Papež ne zapusti Vatikana Rim, 'JI), julija, m. Inozemsko časopisje je. razneslo fantastične novice, da hoče papež zapustiti Vatikan in se za nekaj časa nastaniti v opatiji Monte Cassino, oz.iroma v svoji vili v Castel-Gan-dolfo. »Osservatore Romano« poroča, da so vse te vesti neresnične. Papež hoče ostati v Vatikanu in še ni izjavil, ob kateri priliki se namerava po-služiti svobode, katero je pridobil z, vatikansko pogodbo. Marijanski kongres v Lurdu Pariz, 20. julija, m. Iz Lurda se poroča, da se vršijo čisto normalno priprave za marijanski kongres, ki se bo vršil v Lurdu bodoče dni. Kardinal Verdier, nadškof pariški, je imenovan z.a papeževega delegata. V Lurdu se pričakuje najmanj 100.000 romarjev in vse pripravo kažejo, da bo ta kongres ena največjih cerkvenih manifestacij, ki so se sploh kdaj vršile v Marijinem mestu. Razočarani fašisti Rim, 20. julija, m. Poroča se, da se je vrnil iz Zedinjenih držav prvi fašistični finančni minister Štefani, ki je prebival par tednov v Ameriki-Mussolini ga je poslal v Ameriko, da poskusi pregovoriti Zedinjene države, da omilijo carinske tarife. Misija ministra Štefanija se je končala s popolnim fiaskom, ker je Amerika odgovorila, da nima vzroka delati izjemo za Italijo, ki itak ne prispeva veliko k ameriškemu uvozu. Japonci vpeljejo latinico Tokio, 20. julija, m. Pokret za vpeljavo latinice, katerega je začel profesor Tanakadate, dobiva vedno več pristašev. Japonci žele, da bi se z latinico približali zapadni kulturi, ki ne kaže veliko navdušenja proučavati japonsko kulturo radi težav jezikovnega izražanja. Tanakadate trdi, da z. latiniziranjem japonskega pravopisa japonski jezik ne bo izgubil, ampak da bo nasprotno le pridobil, ker dovoljava latinski pravopis večjo gibčnost kakor pa dosedanji, katerega obvladajo le zelo omejeni krogi. Sv. maša na Eillovem stolpu Paril, 20. julija, m. Na iniciativo nekaterih umetniških organizacij, se je dno 17. julija brala na vrhu 300 metrov visokega Eiflovega stolpa slovesna sv. maša, prvikrat v zgodovini tega stolpa. Kako ganljiva je morala biti ta ceremonija, priča dejstvo, da je na stotine pariškega ljudstva klečalo pod stolpom, ko »e je visoko nad njim vršil sveti obred. Zadnji trenotki in zadnja pot Toneta Malem Sovieti razburjeni Itiga, 20. julija, m. Sovjetska vlada je poslala finski kmetski vladi protestno noto, v kateri zahteva zadoščenje z.a vse one člane delavsko stranko (pravilno komuniste op. ur.), kateri so po zadnji vstaji bili kratkomalo postavljeni čc/, mojo. Naš urednik je zaprosil g. Miho Osvatda, uradnika Pokojninskega zavoda, ki je spremljal zadnjo ostanke v Luksemburgu na tako tragičen način umrlega jugoslovanskega telovadca nazaj v domovino, da izvoli popisati, kakšni so bili zadnji trenotki mladeniča, ki je v najlepši dobi svojega življenja šel umirat v tujo zemljo. G. Osvald so je izrazil takole: »Navdušenje z.a jugoslovanske telovadce jo bilo ves čas nepopisno in ravnotako tudi naši upi na zmago. Prva senca jc padla na nas, ko so jo zgrudil Stukelj in koj z.a njim, po sijajno izvršeni vaji na krogih. Tono Malej. Mogočo jo bil Maloi utrujen od telovadbe, mogočo je vplivala nanj neznosna atmosfera v stadijonu, kratko njegov padec je bil tako trenoten, da jo vsaka intervencija bila izključena. Col sladijon jo zavriščal od grozote in ž njim ludi jugoslovanska četa. Od vseh strani so prihiteli zastopniki vseh narodnosti, da pomagajo, osobito ganljivo pa se je trudil grof Zamoyski in njegova sjnaha, katerima sta bilo obema solzne oči. Ko je bil ranjenec prenešen na svež z,rak, se je zavedel in prvo njegovo vprašanje jo bilo, čo je dobro izvajal svoje vaje. Po zdravniškem pregledu jo bil Malej prepeljan v kliniko Torez.ianum, kjer so ga sprejele pod svojo ljubezni polno varstvo usmi-Ijenke reda sv. Frančiška. Zdravnik je prepovedal vsak obisk, ker bi bilo vsako razburjenje smrtonosno, lo jaz in Čebular sva imela dostop. Ko se je poslavljal Čebular od njega, so jo revček solzil, ka-jtor da bi vedel, da je lo zadnje slovo. Pri odhodu je še povpraševal, če je Primožič res prvak in ko so mu jo zagotovilo, se je veselo nasmehnil. V torek zjutraj bi se imela posloviti od njega jugoslovanska četa, a ko so so zbrali v vestibulu, jim je prihitela nasproti objokana usmiljenka in povedala strašno novico, da je Malej zjutraj o pol sedmih za vedno zatisnil svoje oči. Njegova zadnja ura je bila tragična. Sestra, ki ga je čuvala, je zapazila rano zjutraj, da že bruha kri. Poklicala je hišnega duhovnika in zdravnika. Duhovnik je prišel s sv. popotnico, spoved;. 1 umirajočega in mu podelil zadnje sv. zakramente ter molil ob njem molitve za umirajoče med jokom sester, dokler ni nastopila smrt in vpihniLa to mlado življenje. Tone Malej je mrmral za duhovnikom besede: »Jezus, Marija, Jožef, bodite usmiljeni moji duši,« in odšel je v boljšo večnost. Sestre, so mu ovile okrog njegovih že mrzlih, rok rožnivenec, kakor doma naše matere. Umrl je v tujini obdan od obredov vere, v kateri je zrasel in katera ga jo tolažila tudi v tujini v njegovi smrtni borbi. Nepopisen je bil vtis, ki ga je na nas napravila ta novica. Nihče ni slutil tako hitrega obračuna in tako ob njegovi smrtni postelji ni bilo nobenega rojaka, ko je za vedno zatisnil svoje oči. Sestre so spremenile mrtvaško sobo v kapelico, jo okrasile s cvetjem, njegovo posteljo obsulo z, rožami ier neprestano jokale in moiiie. Najprej so je javil luksomburški škof ter z.molil nad truplom l)e profundis. Zn njim so prišli zastopniki vseh telovadnih organizacij, mestno občino in političnih oblasti. Ganljiv detajl. V torek popoldne so prišla -i posebnim vlakom naša slovenska delavska društva iz. Aumotza, Audun le Ticha, Merlebacha in Creutz-\valda v Franciji, da pokropo truplo svojega rojaka. Ta nepričakovan obisk naših rojakov v tujini in njih sožalja so najbolj ganljiv spomin, ki smo ga odnesli s to žalostno turneje. Vso oblasti so nama s Štukljem šle na roko da smo opravili hitro vso formalnosti zn prevoz. Do četrtka jo bilo vse pripravljeno. V četrtek popoldne je hišni duhovnik zopet opravil zadnjo cerkveno obrede v mrtvaški kapelici in truplo pokojnega je bilo v veličasnem sprevodu pod vodstvom dekana stolnega kapillja in vpliko duhovnikov preneseno na kolodvor, kjer je bilo postavljeno na ka tafalk in kjer so se vršili z.adnji obredi. Pred truplom je defilirala vsa telovadna mladina in na tisočo meščanov. Tako so je |>oslovil od buksom-burga, kjor jo pusti! svojo življenje, mladi Maloj. spremljevan od molitev svete katoliško cerkve, obdan od ihtočoga ljudstva, posejan s cvetlicami, ki bodo ovonolo na njegovem grobu pod Triglavom. Slovo Ljubljane od Mateja Ljubljana, 20. julija. Otožno veličastno je bilo slovo, s katerim so je Ljubljana poslovila od pokojnega mednarodnega tekmovalca Antona Maloja. V soboto ves dan in še danes zjutraj so hodile pokojnika kropit na Tabor velike množico. Ze prod napovedano deveto uro pa so se pričela zbirati na Taboru razna sokolska in druga dru šiva ter ljudstvo. Truplo pokojnika je blagoslovil šontpeterski župnik gosp. Petrič ob asistenci, v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije so jo od pokojnika z lepimi besedami poslovil podstarosta g-Gangl, v imenu domačega sokolskoga društva na Taboru podstarosta gosp. Turk in v imenu sokol-skih telovadcev g. Vekoslav Iskra. Pevci ljubljanskih pevskih društev so pod vodstvom gosp. Pro-lovca zapeli dvojo v srce segajočih žalostink. Nato se je razvil s Tabora na Sv. Petra cesto, čez Marijin trg iu po Dunajski cesti na glavni kolodvor izredno dolg in krasen sprovod. Sprevod so otvorili sokolski konjeniki, za katerimi je šla sokolska godba, nato pa nešteti venci mnogih sokolskih društev in drugih narodnih organizacij. Pred krsto so šle daljo s prapori četo Sokolov v kroju in v civilu ter Sokolic. daljo močna četa gasilcev in izredno mnogo pevcev. Posebno krasni so bili venci Nj. Vol. kralja, ministrskega predsednika gen. Zivkoviča, vojnega ministra gen. Hadžiča, prosvetnega ministra Maksi-inoviča in mestno občine ljubljnr.sko. Tik ob krsti so korakali člani mednarodne tekmovalne vrsie, Nemiri v Egiptu Kairo, 20. julija, m. Egiptovska vlada jo danes protestirala proti vmešavanju Veliko Britanijo v notranje zadeve Egipta, češ da jo vlada v Kairo zadosti močna, da sama skrbi za red in za varstvo inozcmcev. Velika Britanija jo naprošena, naj takoj odpokliče svoji dve ladji, čijih prisotnost v egiptovskih vodah močo senco na neodvisnost Egipta. Pretep v angleški zbornici London, 20. julija, m. V spodnji zbornici jo prišlo včeraj do prizorov, kakršnih so ne pozna zgodovina angleškega parlamenta. Delavska poslanca Brncknay iu Bcckett sla bila z.a nedoločen čas izključena od sej, ker sta se polastila velikanskega sceptra, ki mora vodno ležati prod predsedniško mizo. Kadar la seepter izgine, je lo znamenje, da so mora seja prekinili. Ko jc Beckctt nabasal na ramo kraljevski sccptor, so drli za njim poslanci in mu dejansko dokazali, da mora dni-gič spoštovati parlamentarno običaje. Prebivalstvo Mehike Vork, 20. julija, m. Vlada je izdala ofi-ciclne številko o ljudskem štetju, ki se jo vršilo v maju. Mehika Stojo sedaj Ui milijonov 104.000 prebivalcev. \ zadnjih doselili letih se je Mehika j pomnožila za 2 milijona ljudi ali za 14%. katere član jc bil pokojnik. Krsto samo z. bremenom krasnih vencev jo vleklo šest konj. V sprevodu je pred krsto poleg že omenjene fokolsko godbo igrala žalostinko ludi godba dravske divizijo pod vodstvom dr. Corina. 7.a krsto pa so stopali najprej sorodniki pokojnika, daljo bohinjski rojaki, nato zastopnik kralja, brigadni general 1'opovic, zastopnik ministrskega predsednika ban inž. Sor-noc, dr. Pirkmajer, pomočnik bana, zastopnik mestne občino podžupan g prof. -larc in mnogo drugih odličnili dostojanstvenikov, mod temi številna deputacija ljubljanskega občinskega sveta in mnogoslevtlni častniški zbor. Za temi so jc v sprevod zgrnilo izredno mnogo občinstva. Na glavnem j kolodvoru so so sokolske čete z zastavami razvrstilo j v špalir, ko so prenesli krsto v poseben vagon. ' Tu je izvršil še blagoslov gosp. župnik Pelrič, za- i stave so se poklonilo pokojniku v čast, g. Milko Krape« jo izrekel zadnje slovo v imenu Ijubljan-' skega sokolstva, pevci pa so zapeli »Usliši nas. Gospod...« V vagon s krsto so položili Sokoli vso številne vence, tako, tla jo pokojni Maloj nnda-| Ijeval zadnjo pol domov v samem cvetju. Z žalostnim transportom v Bohinj je odpo-' tovalo tudi zelo mnogo Sokolov, mnogo Sokolov z ' Gorenjske pa sc je vožnji priključilo spotoma. Pokojnega Maloja so pokopali danos ob -I na slovesen način na pokopališču v Bohinjski Bistrici. Mlmli Anton Malej, ki je za svojo Idejo žrtvoval življenje, bo ostal v trajnem spominu vseh. Soviete ptaši senca Trockega Vsi ga prezirajo, pozabiti ga pa ne morejo Moskva, 30. Julija, m. Trocki že vrsto let sedi na obali Bospora in misli na preteklost. Vrnitev v sovjelslco zvezo mu je onemogočena. Sedanje vodstvo komunistične politike pa nc namerava pustiti Trockega v Kosijo niti takrat, ko bo potekel lok izgnanstva ... Z ozirom na lake razmere bi se zdelo verjel no, da v sovjetski zvezi polagoma pozabljajo na Trockega. Temu pa ni tako. V Moskvi se stalno vedi račun o Trockem. Njegova senca še vedno plaši Slatina, od Časa do časa na strankinih konferencah in kongresih, pa tudi o priliki kakih opo-/.Icljonalnih strni. Ime Trockega se pojavlja v moskovskih listih in ponavlja v govorih današnjih voditeljev rdeče Moskve. »Trocki je izvir vsega zla, lo je vodilni motiv teh govorov, Trockizem je uničen, še pa žive bacili iroekizma, vsaj tako trdijo Stalinovi pristaši in pozivajo komunistično stranko, naj bo do skrajnesti oprezna in naj se naj-odločnejše bori preti ostankom opozicije v sovjetski zvezi. Ob priliki XVI. kongresa komunistične slran-ke se je pokazalo, da Troekijevo ime v sovjetski Kusiji še vedno nekaj pomeni. Za kongresom je stala senca Trockega. To se ie posebno videlo ob priliki ilebale o notranjem položaju v komunistični stranki, ko so se prepirali o domačih vprašanjih. pa tudi v debati o zunanji politiki. Stalinovi pristaši so o Trockem in njegovih |>olitičnih pogledih govorili ironično, vendar se je poznalo, ,la se ga še boje. Preveč jasno je bilo, du kljub lemu, da Trockega prezirajo, še vedno računajo ž njim in se boje, da ne bi nekoč prišel trenutek, ko bo geslo 't rockega ponovno postalo spiritus movens, ki bi se upiral Stalinovi politiki. Na XVI. kongresu komunistične stranke je o Trockem zelo obširno govoril Ordžonikidze, predsednik kontrolne komisije, eden najbolj znanih pristašev Stalinove politike, ki je svoj čas vršit neusmiljeno .čiščenje,, med opozicijo. Ordžonikidze je svoj govor ilustriral s celo vrsto dokumentov iu odlomkov iz govorov in pismenih izjav Leva Trockega. Opozarjal je na nastope Irockistov na razuili skupščinah. Ordžonikidze je istovetil Trockega, ki je osnoval levičarsko opozicijo, z desničarsko opozicijo in trdil, da se Trocki po svojih napadih na stranko prav malo rar.likuje od desničarske opozicije. Trocki je agitiral in agitira proti Stalinu. Proli Stalinu so agilirali ludi desničarski elementi. Zaganjali so se v Stalina na isti način, kakor lo dela Trocki..; Proti Trockemu je nastopil tudi sedanji ideolog Stalinovega komunizma Jaroslav:«*. V svojem govoru na kongresu je izjavil: Trocki, ki se druži l renegali in sodeluje s prolirevolucijonarniml elementi. bi prav lahko svoje uredništvo spojil s >So-(ijalističeskiin Vjeslnikom . (Op. uredništva: So-cijalističeski Vjeslnik ie berlinsko glasilo ruskih socijalnih demokratov, ki žive v inozemstvu.) >To bi, je ironično pripomnil Jaroslavski, tudi znatno zmanjšalo njegove izdalke za organizacijo prolire- volucijonarue akcije. Kol dokflz, da delujejo pristaši Trockega roko v roki z nieuj%e''iki-tocijalnimi demokrati, nam lahko služijo dogodki, ki so se odigrali na mednarodnem kongresu bvezbužnikov ua Dunaju. Na tem kongresu so Irockisli nastopili skupno s socijalninii demokrati proli komunistom.« Jaroslavski je dalje izjavil, da se je desničarska opozicija skušala polastiti vodstva v osrednjem izvrševalnem odboru komunistične stranke. Voditelji desničarske opozicije so mislili nu širok blok cele opozicije. Značilno je, da zastopniki desničarskih slruj v komunistični stranki sovjetske zveze kategorično nastopajo proli lemu, la jih uvrščavajo v isto vrsto s Irockisli. Sam Hikov ae je v svojem govoru na kongresu dotaknil lega vpraBhnja. Dejal je mod drugim: Zdi se mi, da je na uralsKi konferenci nekdo omenil moje ime poleg imena l'rocke-gi. Smatram za svojo dolžnost, da izjavim, da sem i M vedno nasprotnik kakršnegakoli iroekizma. Od dneva njegovega nastanka in ves čas njegove eksistence sem bil in ostal njegov uajodločnejši sovražnik in mislim, da se je treba nnjodločnejše boriti preti vsakemu rovarenju in proti vsem pojavom trockizma.* Trockemu se ledaj ne cdrekajo samo ptalinov-ci, ampak ludi desničarske skupine, ki so se udeležile XVI. komunističnega kongresa, pozabiti ga pa ne morejo ne eni ne drugi. Nj. Veh kralj na izletu Sarajevo. '20. julija. A A. V soboto 19. t. in. se je Nj. Vel. kralj odpeljal z avtomobilom na iz-prehod v Itogatico iu njeno okolico. Prebivalstvo ie povsod pozdravlzalo kralja z velikim navdušenjem. „KuraSordjeu prepeljan v Tivat lliograd na moru, 20. ulija. p. Danes ob 10 dopoldne .-e je Karadjordje pomaknil z mesta, kjer je bil zasidran. Vojna ladja Spasilac ga je >pravila v Tivat, kjer bo popravljen v vojaški ladjedelnici. Snoči je župan tukajšnje občine g. Bačinič izdal proglas na občinstvo, da naj vse prebivalstvo pečasli prihod Karadjordja '. Biograd je bil danes ves v zastavah. Okoli sto ladij je obkrožilo Karadjordja . da ga spremijo na njegovemd potu. Z vPetil Parisien poroča h Saigona. da je tamošnje porotno sodišče iz treh " sodnikov in 4 anamitskih porotnikov izreklo obsodbo, ki so ž njo Iri osebe obsojene nn smrt, 4 na dosmrtno robijo, SO oseb pa na razne kazni loblje In zapora, vsi radi umora šefa komunistične celice v Saigonu in radi sodelovanja v tajnih organizacijah. Praga. 20. julija. AA. »Venkov* jioroča, da bo minister poljedelstva z zainteresiranimi organizacijami začol s pripravljalnimi deli za prireditev razstave o melijoraciji zemlje na Češkoslovaškem. Razstava bo u t varjena meseca maja in junija 1991 Parlament slovenskih učiteljev Zadnji dan zborovanja Novo mesto, '20. julija it)80. Najprej par besed o včerajšnjem krasno uspelem koncertu našega učiteljstva. Dvorana, velika šolska telovadnica, je bila pcpolncma nabila novomeškega in drugega občinstva. Sicer vlada pravilo: le čevlje sodi naj kopitar! , vendar izrečeni soglasno sodbo navzočih: krasno, prekrasno! še celo Kogojevo neznansko težko Vrabičje civkanje«, ki imajo strah pred njim c-Jlični pevski zbori, smo |>o-slušali s svojimi starokopiinimi ušesi z naslado ter Adamičeve skladbe, kdo bi jim ne ploskal! Kar odkrito in jasno naj povem: ponosni smo mi stari učitelji na svoj pevski zbor in visoko cenimo njegove in neutrudljivega pci'ovodje Srečko Kumarja nepopisne napore in žrlve. 'Seji širšega sosveta in delegccijskeinu zborovanju. o katerem je poročpl že sobolni in nedeljski Slovenec , je sledilo danes glavno zborovanje. Pričelo se jc s kratkim pedagoškim predavaujcm urednika liala Popc.lnik g. Matije Senkoviča o novi delovni šoli. Predavale!) je pristaš pametnega razvoja novo šole in je poskušal z zelo prepričevalno besedo utemeljiti svoja načela, ki so v predmetnem pogledu najbrže v marsičem nasprotna na-ziranju priznanega pedagoškega pisatelja dr. Osval-da. G. Senkovič je zlnsli poudarjal, da ludi glede takozvane nove šole ne gre uvajati vseli tujih uo-votarij. ampak da poskušamo na tozadevnih novih izkustvih tujine ustvariti svojo domačo delovno šolo. Govornik se je dclaknil ludi vprašanja, ali je socialna vzgoja najvišji smoter pouka. Konsiaiiral je, da celo sirego narodni možje sodijo o leni raz- lične. Predavatelj je naglaša], oa jo pri nas nacionalna vzgoja potrebna. Vzgojno delo pa mora bili usmerjeno proti nasilju med in nad drugimi narodi. Ravno lako pravi nacionalizem ne sme biti nasproten pridobitvam kullure. Ni istovetiti pa-liiotične in nacionalne vzgoje s slepim sovraštvom do drugih narodov. Naš šolski program mora imeli mirovne smernice. Preden so prišla na vrsto poročila odsekov, je učitcljslvo poslušalo žalne besede poverjenika g. Škulja o smrti člana Sokola kraljevine Jugoslavije Antona Maleja v Luxenbourgu. Poslalo se je sržalno brzojavka podstarosti državnega Sokola g. Engelbertu Uanglu. Kar se !ič» poročil odsekov in drugega, nai omenimo še par slvari. Obračun za minulo poslovno lelo je bil soglasno sprejet. Istotako ludi za I. 1930 in 1931. In lo z vsemi glasovi proli 7. Dobri članki v Učiteljskem tovarišu se bodo odslej honorirali. Sprejet je bil pravilnik častnega razsodišča pri poverjeništvu v Ljubljani. G. banski šolski nadzornik Foviunal Luža, ie podal izčrpno poročilo o delovanju Mladinske malice. Poročilo o mladinskem časopisu Naš rod navaja, da 54 pol ni naročilo sploh nobene številke lega. lista. Sicer pa ;e jo Naš rod zelo priljubi) mladini; snj se iiska v 4000 izvodih. Tajniško poročilo je bilo »prejelo z vsemi glasovi proii 1. Tajnik UJIJ je še prečital resolucijo, ki jo priobči lorkov Slovenecr, nakar je poverjenik Škuli z zahvalo vsem udeležencem zaključil nad vse lepo uspelo X. redno zasedanje slovenskega učiteljskega parlamenta. O Stoletnica belgijske neodvisnosti Bruselj, 20. julija. AA. Jutri 21. julija prično 7. glavnimi proslavami stoletnice belgijske tieol-visnosli. Proslav se udeleže belgijski kralj, kr. vlada, predstavniki senata in parlamenta, društev in vseh belgijskih mest. Na glavni tribuni bo mesta za 30.000 oseb. S treh sirani bodo prikorakali Irij > sprevodi in sicer sprevod meščanov, sprevod zastopnikov belgijskih kolonij in sprevod vojaštva. Sprevodi se bodo ustavili v kraljevskem parku. V glavnem sprevodu bedo korakali zastopniki vseli belgijskih patriotskih društev, združenja bivših bojevnikov, vojnih invalidov, ujetnikov in vojnih vdov. Vsa društva bodo imela svoje za.••lave. Od vsakega polka bo prisoten bo en polkovnik, en major, en kapetan, tu poročnik, en podporočnik, en podeli ■ ir iu en redov. Te vojaške delegacije bedo stepale vsaka v svoji vrsii. Na proslavi bodo govorili predsednik senata, predsednik parlamenta, predsednik vlade, predsednik p.pelaeijskega sodišča in predsednik brr.scljake občine, ki bo govoril \ imenu belgijskih mest. Govornikom bo odgovoril belgijski kralj, nakar bo mešani zbor 1500 pevcev zapel dve himni v proslavo osvoboditve. Nato se bo belgijski kralj peljal po glavnih ulicah, kjer bodo tvorili špalir udeleženci vseli treh sprevodov s svojimi zastavami. Poljska notes Društvu narodov Odgovor na spomenico gdanskega senata Varšava, 20. jul. AA. Poljska agencija poro- j ča: Poljski komisar v Gdansku je izročil visoke- i mu komisarju Društva narodov v Gdansku noto, j ki je v zvezi s spomenico gdanskega senata o pristanišču v Gdynju. Poljska nota ugotavlja, da gdanski senat ne zahteva od poljske vlade ukrepov za povečanje gdanskega pristanišča, marveč da sc naj gospodarsko delovanje Poljske omeji na poljsko ozemlje in da se naj poljska pristanišča zapro za poljsko trgovino. Poljska vlada je mnenja, da se o takih zahtevah ni moči pogajati, ker so v nasprotju s politično neodvisnostjo in gospodarsko suverenostjo Poljske in ker so v nasprotju z njenimi pravicami do svobodnega razvoja in napred- ka. Poljska vlada je |>osvetila pristanišču v Gdansku največjo pozornost in temu delu je pripisati najnovejši razvoj Gdanskega. Poljska vlada jc priložila svoji noti spomenico s statističnimi podatki o razvoju Gdanskega po ujedinjenju Poljske. Spomenica ugotavlja, da je promet v tem pristanišču narastel ne samo radi trgovine na debelo, marveč tudi radi uvoza dragocenih predmetov. Poljska jc vložila v Gdansk mnogo milijonov in s tem omogočila rapiden napredek lega mesta. Vloge v hranilnicah in bankah in druge bančne transakcije so narastle za več sto odstotkov. Poljska vlada naposled priznava, da bi bil razvoj tega mesta lahko šc bujnejši, čc ne bi oviral poljske trgovine. Zračna pot London-Bagdad-Avstratija Britanija si osvoji »neodvisni" Irak London, 20. jul. m. Sinočna Bela knjiga jo ponatisnila besedilo anglo-iraške prijateljske pogodbe, ki je bila podpisana med Sir Francts Humph-reys-om in generalom Nini pašo, ministrskim predsednikom kraljevine Iraka. Najznamenitejša čleria pogodbe sta člen 4, ki dovoljava Veliki Britaniji, da lakoj poseže vmes kol zaveznica., ako bi se kaka tuja država usodila napasti neodvisnost Iraka in njegovega teritorija. Ravnolako bo tirdt vHis Majesty of lraq ali kralj Iraka takoj postavil Veliki Britaniji na razpolago vsa bojna sredstva, ako bi Anglija lo rabila. Člen 5 pa definitlvno preda Angliji kontrolo nad zrakoplovnimi pristanišči, ki se bodo v Iraku zidala z namenom, zvezali London % Indijo in z Avstralijo. Pogodba pravi, da ima sicer Njegovo iraško Veličanstvo absolutno kontrolo nad redom in notranjim uiirom v svojem kra- ljestvu, vendar pa pripozna britanskemu Veličanstvu ne samo kontrolo, ampak ludi trajno lastninsko pravico nad vsemi zrakoplovnimi bazami in postajami na desnem bregu Evfrata. V lo svrho Nj. iraško Veličanstvo dovoljava Nj. britanskemu Veličanstvu, da sme trajno vzdrževali na iraškem teritoriju garnizije, ki so za obrambo teh po«!aj potrebne.« V gospodarskih krogih se pogodba lako komentira, da ima Velika Britanija sedaj-resen namen hitro Izvršiti program interimperijalnih zračnih zver. ter da nikakor ne bo dopuščala, da bi se v Palestini nli severno od Iraka ustvaril položaj, ki bi varnost teh potov ogrožal. Sedaj se zdi jasno, zakaj jo Velika Britanija nastopila proti židovski emigraciji v Palestini in zakaj njeni einisarji rova-rijo na severu, da bi preprečili zbližanje med Per- Pogreb f A nt. Kristana Izredno dostojanstvena je bila zadnja pot pokojne^« ministra n. r. Antona Kristana, ki se jo vršila danes ob a popoldne iz palače Delavske zbornice na evangeljsko pokopališče in katere se jo udeležila velika množica občinstva, zlasti pa delavstva. Pred palačo Delavske zbornice so pevci društva Cankarc zapeli lepo pesem, žalno pošlo, vi I no besedo i>a »la izpregovorila predsednik Delavske zbornice v Ljubljani g. Melhijor Čobal in v imenu delavske zveze Jugoslavije in delavskega za« družništva g. Vladimir Pfeifer iz Zagreba. V sprevodu, ki se je nato razvil, so nesli v žalne barvo odele prapore delavskih zadr. organizacij, za katerimi je korakalo čianstvo. Pred krsto so nesli mnogo z rdečimi trakovi okrašenih vencev raznih delavskih in zadružnih organizacij, pa ludi drugih korporacij. Izredno lep je bil venec kr. vlade. Za krasnim vozom s krsto, ki jo je vleklo šest konj, sa korakali za sorodniki: zastopnik Nj. Vel. kralja bri-gadui general Popovlč, j »od ban dr. Pirkmajer in številni zastopniki naših gospodarskih in socialno-političnih organizacij, tako Zbornice TOI. velesej-ma, Zveze bančnih zavodov. Zveze industrijcev, Pokojninskega zavoda, ODZD, Delavske zbornice, dalje zastopuiki mestne občine iu pa člani mnogih delavskih organizacij. Na evangeljskem pokopališču so se od pokojuika poslovili s primernimi nagovori dr. Henrik Tumn, Njegoslav llič zu belgraj-sko delavsko zbornico in Filip Uratuik za slovensko delavstvo. Kronika Tridesetletnic« mamištva je obhajal včeraj gosp. prelat, vseuč. prol. dr. Matija Slavič. Dalje »o pretekle dni obhajali tridesetletnico mašništva ie naslednji gospodje: Bešier Janez, bivši dekan, Gni-dovec Karel, dekan. Skubic Anton, dekan. Zaterel Valentin, dekan. Kralj Franc, pisatelj (Angelar Zdončan), Legat Evgeu, Ogrizek Jakob, misijonar v Dnlinacijl, Kol bežen Leopold, Pravliar Jožef, Erjavec Janez, Mikun Anton, Kuzborfek Jakob, dr. Sever Josip, mornariški nadkurat v p., Non-bauer Franc, pe-Miiik in Mnjdič Frunc. Vsem gospodom jubilantom iskreno častitamo! llntrl Je včeraj v Domžalah po dolgotrajni mučni bolezni posestnik g. J. Ali čin, oče glavnega urednika (Slovenca) g. dr. Ivana Ahčina. Svojo težko bolezen je prenašal z izredno potrpežljivostjo in umrl vdan v božjo voljo. Pokojni je bil verea krščanski mož in ie užival .splošno .-poslovanje. Pogreb bo v lorek '2'2. .'lilija ob 4 popoldne. Pokoj njegovi duši! Preostalim naše iskreno sožalje! Lepo uspel tabur krščanskega delavstva v Šo-slrem pri D. M. v Polju. Včeraj se je vrši! v So-slrem tabor krščanskega delavstva v veliki dvorani Društvenega doma. Pred taborom je opravil v župni cerkvi božjo službo domači kaplan gosp. Krzen. Njegov govor .ki je bil naravnost krasen, jo izzvenel v slavospev delu. ki mu Je priborila cerkev v zgodovini polno veljavo in mu še daues ilaie najmočnejšo moralno cjioro. Po službi božji je napolnilo povečini papirniško delavstvo prostrano drušiveno dvorano. Navzočih je bilo nad 5500 oseb. Tabor je otvoril predsednik vevških obratnih Zaupnikov tov. Vintar, ob navzočnosti obl, zastopnika gosp. Rusa in naio pedal besedo tov. L a n g u s u Jožetu, ki je v temperamentnem govoru orisal gospodarski razvoj delovnega človeka od suženjstva preko fevdalnega gospodarstva do današnjega kapitalističnega družabnega reda. Delovnemu človeku treba dali gospodarsko svobodo. Drugi govornik tov. V a lani Milan je orisal pometi izobrazbe zn delavstvo tako etično kot prosvetno. Izobrazbo pa nudi delavcu le njegova organizacija, delavska strokovna in kulturna mladinska, ki mu ne samo odpirata pravi pogled v življenje, ampak mu ludi kažeta pot rešitve. Zato delavstvo v svojo organizacijo, kepo uspeli tabor je zaključil lov. Pinlar z željo, da bi padla semena tabora na rodovitna Ha. Požar v Gorici pri Ribnici. Dne 19. I. m. Je uničil jiožnr skednja gg. Sega in Lovšina. Ob 7 zjutraj se ie pokazal ogtnj v skednju g. Šega, čigar družina je bila ravno pri zajtrku, in kmalu se je začel prijemali še zraven stoječega skednja g. Lovšina. V prvem skednju je ob času ognja spal še domači otrok, ki so ga pravočasno rešili, škoda je velika, ker sta bila cba skednja skoro nova m je zgorelo tudi vse. seno, škodo trpi zlasii g. Šega, ki ni mogel pravočasno umakniti vseh objektov. Zavarovalnina je pri obeli precej nizka. Gasiti so prišli gasilci iz liibnice in okoliških vasi. Da jo požar nastal prejšnji dan, ko je divjal vihar, bi bil katastrofalen za vso vas. Ogenj je nastal najbrže po cigareti. Sanatorij Rt; tkega rdečega križa na Vurbcr-git je imel pretekli teden jako odlične goste. V ponedeljek se je pripeljala >> svojim avtomobilom gospa Loomis (Lumls), predsednica odbora za pomoč ruskim beguncem v New Yorku. Spremljal jo je gosp. polkovnik Malevsld Malcjevič, predsednik istega odbora v Parizu. V jieiek dopoldne sta so odpeljala v Budimpešto. Iz Belgrada je jirišel pozdravil odlično gospo prejšnji carski poslanik, g. minister Vasilij N. Slrandman. Prejšnji teden se je mudil na Vurbergu ludi g. L. de Feklman, delegat Ruskega rdečega križa v Sofiji. V Sofijo odide kmalu tudi gosp. general Mihael Knez Gedrojc, kaleri je dalje časa bival na Vurbergu. Leta 1877. se je kot mlad oficir junaško boril za svobodo Bolgarske. Iz hvaležnosti mu je bolgarska vlada sedaj naklonila neko štipendijo oziroma pokojnino. Gosp. general Gedrojc je vegetarijanec in čudno dober pešec. Odličnemu gospodu želimo na novem mestu vse najboljše! Gad je pičil delovodjo banovlnske trtnjce in drevesnice v Kostanjevici gosji. Jožeta Crtaliča med izvrševanjem službe. 11ilro pomoč mu je nudil zdravnik gosp. dr. Ivaniševlč ler ga rešil gotove smrli. Sedaj je izven nevarnosti. zija in med Turčijo. Trak stopa s tem v kategorijo neodvisnih držav pod angleškim pokroviteljstvom I in bo poti al ena najvažnejših posto jank na poti proli Indiji, kojo bo britanska vlada branila kol I punčico svojega očesa. Dunajska vremenska napoved: Jasno poletno i vreme z višjo temperaturo. Požar na Bledu * Bled, 20. julija. |>f. Po izvršenih veslaških tekmah u« jezeru je zvečer nekako ob 31.80 nastal požar v vili Mira , las; g. Pangerca. V vili so stanovali športniki veslaškega kluba Krka iz Slbe nika. V momentu, ko je nastal požar, »o bili vsi športniki na banke iu. Kako je požar nastal, se v Um momentu Se ne more ugotoviti. Takoj so prihiteli ua kraj nesreče gasilci z raznih strani, ker je velika nevarnost, »ia se razširi ogenj ua sosedne žage iu druga industrijska podjetja. >KarndJorfIja za 5000 Din škode na poškodovanih vozilih. V Ljubljansko bolnišnico je bil davi pripeljan posestnik in gtslilničar fvan Lovšin. Pri neki vozni rie3rcči na državi! meji je lako nesrečno padel, da si je vU.mil iroje reber. V noči o« neo nogah in sploh vsem telesu. Bil je luk, da bi moral takoj v bolnišnico. fant pn najbrže ui maral, da se zve o pretepu iu je cbležul v nedeljo dcnia, šele pozno po-pcldnc, ko c mu jc stanje znatna poslabšalo, so domačini poklicali reševalni avlo. '28 letni brezposelni delavec Anion Banko b. Polzele in stanujte v Zgcrnji Šiški, se je sncčl okrog 7 gu^al na vugatniialt v tivolskem drev-aedu. Kako jc prišlo do nesreče, .še ni točno znano. Dejstvo je, da ie Banko naenkrat zletel i gugalnice in z vso sile: treščil ob tla. Potolkel se je pa glavi, no očeh in po nogah. Ponesrečenega veseljaka je v bolnišnico prepeljal reševalni avio. Mariborska nedelja Maribor, 20. julija. Ze ua predvečer je naznanjalo pritrkavanje pri frančiškanih posebno slavljc. Ob veliki udeležbi frančiškanskih župljanov se ie vršila danes ua zelo slovesen način v baziliki Matere Milosti nov* maša Mariborčana Frančiška Koibana. V krasni prepovedi je slavnostni pridigar p. Gabrijel Pla-niniek opisal vzvišenost duhovniškega poklica. Na koru se je proizvajala instrumentalna Kempterjeva maša. Ob vhodu ter izhodu novoiiiašnikovem iz bazilike jc množica vernikov od glavnega vhodu pa do samostana tvorila šnalir in lako na doilojen način pozdravila novomašnika. Iz mrtvašnice na starem cerkvcnem pokopališču sc je vil vzdolž Gregorčičeve in Grajske ulice ter skozi Vetrinjsko ulico in naprej preko drž. mostu na mestno pokopališče v Pobrežju impozanten »prevod. Številni sorodniki, znanci in prijatelji so pospremili pri vildonski nesreči smrtno ponesrečenega Josipa Celcerja na njegovi poslednji poti. Vodstvo mestnega pogrebnega zavoda je ustreglo želji pokojnikove vdove, da je šel sprevod po Ve-trinjski ulici, mimo pokojnikove hiše in gostilne. Policijske beležke pravijo: 22 prijav in 4 aretacije radi razgrajanja in vlačugarslva. Razen iega: V neki studenški gostilni so se fantje sporekli ter navalili skupaj. Pomirjevalno je skušal vplivati 20 letni kleparski pomočnik Anton Babič. Ko se je vračal davi ob treh domov, ga je v bližini slu denškega gozda neznanec napadel ter mu z nožem prizadejal težke rane na hrbtu. Moštvo reševalnega oddelka ga je prepeljalo v bolnišnico. V splošno bolnišnico so prepeljali tudi 39letnega posestnika Šlelana Baumana iz Račjega, ki je radi neoprezne-ga ravnanja pri mlatilnici prišel ob desno roko; 40 letnega pomožnega delavca Rudolfa Brusa iz Koroške ceste 75, ki se jc v Samostanski ulici zrušil od onemoglosti na tla ter obležal v nezavesti in 8 letnega delavčevega sina Jožefa Cibeja iz Po-brežja, ki si je pri nesrečnem padcu zlomil desno roko. Včeraj proti 20 je ob Koroški cesti odjeknila tromba gasilcev; kmalu nato so preko drž. mostu prispeli na mesto požara v Splavarski ulici 8 ga" silci iz Pobrežja. Gorelo je v stanovanju železniškega delavca Franca Kocjana. Požar, ki je nastal radi tega, ker se je radi pregreiosti štedilnika vnela lesena stena ob njem, se je posrečilo takoj pogasiti. Velika sreča je .da so ogenj pravočasno opazili, ker bi sicer utegnil postati v tem delu starega mesta usodepolen. Ob Koroški cesti pri prehodu v Splavarsko ulico in spodnjem delu Spla-varske ulice se je bilo ob iej priliki nabralo vse polno ljudi, ki so se pa obnašali disciplinirano, tako da ni bilo posebnih težav pri vzdrževanju reda. Siccr pa: otok, Pohorje ln pa sv. Pankracij, kjer so ob velikanski udeležbi ljudstva iz Dravske doline na slovesen in tradicionalen način obhajali Aleševo nedeljo. Na Pohorju sc jc poncsrtčila 24 lelna vzgojiteljica Tita Rotmann iz Maribora. Stopila je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Morali so jo prenesti do vznožja Pohorja, od koder jo je moštvo rešilnega oddelka prepeljalo v splošno bolnišnico v Maribor. Družba JURIJA" Premo* Dunajska cesta St. 46 Drva Telefon: 2820 Koks tekme na Bledu Letos se je odločila Jugoslovanski! veslaška zveza, da priredi tekme za prvenstvo države na I Bledu. Običajno so se vršile te tekme v kakem obmorskem mestu, kjer je ta vrsta športa tudi precej udomačena. Za tako letovišče, kakor je bled postal v zadnjem času. so nujno potrebne večje športne prireditve. Take prireditve so na dnevnem redu v vseh večjih mednarodnih letoviščih. Blejci st niso ustrašili ogromnih stroškov, ki so bili neizbežni. če so hoteli izvesti tako tekmovanje. To zlasti še, l;er se je moralo vse na novo priredili. Na Zaki je zgrajen lep hangar z garderobami in oblačilnicami za tekmovalce. Vse je bilo za dobro izvedbo tekmovanj pripravljeno. Blejsko jezero se zdi, da je zelo pripravno za take veslaške tekine. Praksi je pa pokazala drugače. Veslaške tekme so povsod tako prirejene, da imajo gledalci priliko zasledovati ves potek. Ravno v tem je tista mikavnost tega športa, ker lahko gledalci na celi progi zasledujejo borbo med tekino-vatci. Na blejskem jezeru je pa skoro nemogoče izpeljati lako progo, da bi se videl točen (»tek tekme. Pri teh tekmah je ta nedostatek deloma odpravil ljubljanski radio. Polek tekmovanja se je prenašal po radiu. Vendar je bilo to veliko premalo. Čeprav so torej velike športne prireditve na Bledu redke, se »'evilni gostje niso dosti /menili za prireditev. Zdi ie nam. da so prireditelji napravili še eno napako: Ce računali samo na leto-viščarje, potem bi saj deloma razumeli visoke vstopnine. Domačini, vsaj pretežna večina, ne zmo re takih vstopnin. Zato »o bile tudi tribune prazne, razen častnih zastopnikov. Ce torej pogledamo po sllčnih prireititvah drugod, kakšno zanimanje vlada za veslaške tekme, potem bi rekli, da je bil ve' irud zaman. Niti gostom niti domačim se ni nudil športni užitek. Delno zanimanje so vzbudile plavalne in skakalne tekme, ki ro se vršile v odmorih med posameznimi točkami. Naravno, da bi bile tudi plavalne tekme zanimivejše. da ni slartal samo en klub. Frcija za veslače ic bila izpeljana iz Zake mimo grajske kopeli do Toplic, kjer je bil nekoliko i>n desni cilj; dolga je bila I0C0 metrov. Progo samo toči,o markirati ie bilo lezko, zato se je parkrat zgodilo, d;: jc kak tekmovalni čoln zašel. Vsled lega je tudi Gusar- iz Splita izgubil dvojko br;z krmarja. V posameznih konkurencah so oili doseženi naslednji rezultati: Ceivorka s krmarjem: Nagrada zdraviliške komisije Bled; startalo je 5 tekmo' alcci1; 1. Veslc-ski klub Pančevo v času 7 :21; 2. Veslaški klub Gusar* iz Splita in Veslaški klub Belgrad sta ie pla- SK Disk:SK Koroian 3:1 (3:1) Včeraj je otvoril SK Disk v Domžalah svoje novo igrišče, ki bo čim se bodo uredile še nekatere hibe, eno najboljših igrišč v provinci. Ob tej priliki so gostovali v Domžalah člani SK Korota-na. Obe moiivi sta se trudili, vendar je bilo pri Domžalčanih opazili veliko vet' vneme m požrtvovalnosti, in uspeh ni izoslal. Moštvo je v prvem polčasu, potem ko jc SK Koroian žc vodil I : 0, zabilo tri lepe gole. V drugem polčasu so imeli gostje več od igre, niso pa znali izrabiti uiti one od dveh enajstmetrovk. Sodil je tekmo g. Kuret iz Ljubljane sicer z vnemo, ioda premalo strogo. Da vlada na deželi veliko zanimanje za športni po-kret ,je dokazal obisk tudi te tekme. Na igrišču se je zbralo skoro '2000 ljudi, ki so pazno sledili tekmi in se vedli vzornejte kakor Ljubljančani. Mariborski spori .^K Kapid. oldbo>s ■ UAK. Ura;, oldhov* vi- Oosfje '0 pokazali lepo kouibiiiHcijrdgo 3:1 (1:1). Gostje f.j nakazali lepo kombinacijo igro, vendar so bili pred golom premalo odločni. Tekma sama ua sebi n; nudila ničesar. !SK Železničar : SK Kapid 1:1 (0:0). Današnja prijateljska tekma med Železničarji in Ra-pldom je končala neodločno 1:1. Rezultat odgovarja poteku tekme. V p.vem polčasu jc bil Rapid, drugem Železničar boljši nasprotnik. Občinstva jo bilo zelo malo. Sodil je g. Moaorko. SK Železničar, rezerva : SK 'tapid, rcierca 4:0 (2:0). Sigurna zmaga boljšega nasprotniku. Sodil je dobro g. Wesna:ier. Skupščina ZN P Zagreb, 20. julija. ■/. Dane- dopoldne se jo vršila glavna redna skupščina Zagrebške nogometne podzveze. Prisotnih je bilo (10 delegatov, ka-lerih polnomočja so bila van verificirana. Preči-tulo se je tajniško in blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da jo oclbor poravnal ves dolg pedsveze v znesku (ii>.(XX) Din. Po kritiki dela upravnega odbera so se vršile nove volitve novega odbora, za kaleregn predsednika jo bil izvoljen p. cirala skupno ua drugo mesto; X Hrvaški vesluski klub Zagreb; 1. Veslaški klub Krka. Sibenik. Borba med kluboma Pintevo. in Gusar, jc bila zelo ogorčena. Do 1000 metrov je vodil Gus;k»I avle klubu, sekcije Ljubljana: ;> tekmovalci: 1. Veslaški klub Gusar,Split v času 8:80.2. 2. IIV K Znjrreb 8:50.8. 3. Ljubljanski športni klub je pa Izs t pil. Ljubljančan' so takoj i>o startu vodili, vemlni •<> morali precej po nepotrebnem prepustiti zmago e liečnejšini le;:-liiovelcem Gusarja. Enojka-shift. Nagrada Jugoslovanske. Udruic-ne banhe Belgrad: ►larlali bi morali trije, pa Jo prišel na cilj samo Veala-ki klub Gusar iz Zagreb« v ču-u 10:41). Um je bil najslabši čas. Tu se je videlo, kaj koristi o»lra konkurenca. Cetrorka brez krmarja. Nagrada pokal bana Dravske banovine ing. D. Serneca. 1 inkmovut-cl: L Veslaški klub Duuav, Pančevo v času 8 minut, 2. Veslaški Uluh Gusar. Splil 8:8. 3. HVK Zagreb 8:10.8. 4. Veslaški klub Krka. šibenlk 8:22.0. Najopaznejši lektneo favoritom z morju ie bil Ounav i/ Pančeva. V tej tečki ic bila borba r.elo izenačena, čas jc vodil Gusar, čas pa Dunav. Vendar ic v finimi zmagal z 10 metrov pred Gurarjeui Dunav. Shiff proste gradnje: Nagrada predsejnišiva u Ume valu ega odboru. 2. tekmovalca: 1. Gusar, Split v ča-u 9:11, Gusar 0:14, Krka 5:8, Gu-:ar 8:1«. Tciki 9, K): izpadeta Ker si jo priboril največ zmag Gusar i< Spliia, je prejel še ih .tebno nagrado me ne občine ljubljanske. Hujauič. Nadal.e <■-• razpravljalo o vprašanju ao-krajle-kih klubov in -e je sprejela resolu-.-ija za J K - Belgrajski spori Belgrad. 20. julija, in. Danes popoldne .e je vršila na igrišču Jugoslavije prijateljska tekma aie I Jugoslavijo in prvakom Sarajeva Slavijo. I'; kina je bila zanimiva shiiio v prvem polčasu V drugem polčasu je Jugoslavija ni mnogo trudila. Sodil je dovolj dobro Mihajlovič. Tekma ie končala z visoko zuinjo Jugoslavije (( : 2 (5 :•<>). Monievidejske tekme Mumcvideo, '20. julija, p. Na včorajišujili tek mah ,ie iznenadllu pičla zmaga Cila proti Franciji •i I : (» (0 : (»). Obe niošivi s,a bili enako močni. Francija je pu i eni porazu izpadla iz v -aki' kombinacije zp prrds.toječe polfinnlne in limdne tekme, ki se vršijo prihodnji čeirtek in nedel a. Rezultat druge lekme Argeniina—Mehika jo tudi iznenildil. Napad Argentine je bil > veliki premoči. dočim je bila cbrumba lega moMva zelo slaba. Zato s- je tudi mehiškemu moiivu posrečilo zabili I r i gole. kur se ui posrečilo dosedaj ne Franciji ne Cilu. Rezultat •> : 3 odgovarja toku igre. Po včerajšnjih le!,mah ostane še vedno odprlo vprašanje, i-atera od držav iz le skupino pride v poliinolne ickiue. Tako Argeniina kakor Čile /magclu nad Francijo 1. 1:0. Čile je premagal Mehiko s 3:0. Argentina !>a 0:3. Včerajšnji južnoameriški listi prinašajo kombinacijo, ki je senzaj cicnulna. Sen/aoiju obsioju v tem. da se bo^la po Iej kombinaciji v iinalni lekmi y.a svetovno prveu-sivo Jugoslavija iu USA. in lo v slučaju, ako io bosi* li dve državni reprezentanci morali Igrali po žrebu en« proti drugi že polflnalni tekmi. Sieer ima mneriško moštvo večje šanse, da doseže prvo mesto. Jugoslaviji pa bi pripadlo drugo mesto. — Vprašanje finalistov bodo vsekakor rešile polfi-nrlne tekni" v lorek med Argentino in l ile ler iz Ireije skupine držav. Danes v nedeljo igrajo Uruguuy-liomunija, Brazilija-Bolivija in Belgiju-Pa-raguay. Rezultati teh iekein pa v nobenem slučaju ne bodo spremenili reda končnih tekem. Kako se je včasih trgovalo z vinom Razgovor x vinskim trgovccm Ncpobitiri dejstvo jc. da se točijo pri nas v nekaterih gostilnah dobra, v nekaterih pa slaba vina. Te dni sem se sestal z enim od največjih predvojnih avsiro-ogrskili vinskih trgovcev. Zapletel sem ga v razgovor. »Vi ste bili nekoč velik vinski trgovec?« »Da, bil sem največji v Avstro ogrski, južno od Gradca.« >'Kako ste to postali?' »Rodil sem se v Novih Selih pri Erodu ob Kolpi. Oče mi je živel v skromnih razmerah. Začel je takorekoč brez sredstev. Nosil je vino še na tovorih. Trgoval je uajpreje v domačih krajih. Preden je začet trgovati z vinom, je nosil liki Martin Krpan z Reke sol na konju. Nalo je začel trgovati z vinom ter postal tako prvi vinski trgovec na Kranjskem. — S časom ?i je kupil voz ter razširil svoje kupčijske posle do Metlike, Plešivice, Sv. Ivana in raznih drugih krajev. Spremljal sem ga že kol mal deček na vseli njegovih trgovskih potih. Ko mi jc bilo šestnajst let, me je vzel'stric, ki se ic pravtako bavil z vin sko trgovino, nekoč, ko je šel nakupovat vino na Tirolsko, s seboj. Ker sem bil že na Tirolskem, me je vleklo ludi na Dunaj. Rad bi si cesarsko mesto ogledal. Bal pa sem si zapraviti očetov denar za to pot. Kupil sem na Tirolskem z očetovim denarjem vagon vina ter I krenil z njim na Dunai. Na Nižje-Avstrijskem jc I Rila tedaj huda vinska kriza. Zato sem prodal na j svojk veliko začudenje vino, ki sem ga bil kupil ; na Tirolskem po devet vinarjev, po dvajset vinarjev — torej za dvojno ceno — pa še se jim je zdelo poceni. Z izkupičkom sem jo mahnil, mesto domov, ves vesel zopet na Tirolsko, kjer sem kupil dvojno množino vina. ki sem jo nato na Dunaju prav tako hitro prodal. To me je' lako ojunačilo, da sem kupil takoj nato na Tirolskem štiri vagone vina. Tudi to vino sem na Dunaju predal kot bi trenil, nakar sem ne vrnil na Tirolsko, kjer sem kupil z lahkoto kar deset vagonov vina ter jih na Dunaju pravtako lahko in hitro spečal. Mislil sem »i: Kaj, ko bi poizkusil svojo srečo ludi v Gradcu? Peljal sem se z desetimi vagoni vina v Gradec in kupčija e je pravtako obnesla kakor na Dunaju. Tako sem si pridobil začetni kapital.« »Pa kako. da ni vedel na Tirolskem nihče, da bi delal na Dunaju sam lahko tako dobre kupčije,v sem ga vprašal. »Slučaj,« je odgovoril ler nadaljeval: »Kmalu nato mi je izročil oče gos|Xjdarstvo. Premoženje je bilo vredno 40.000 kron. Podaril sem domačijo bratu, sam pa sem se preselil v Kočevje, kjer sem naglo napredoval in postal kmalu največji vinski trgovec na Kranjskem. Pozneje sem razširil svoje trgovske zveze na vso Avstro-ogrsko. Dokler sem uvažal na Dunaj le tirolsko vino, sem vse sproti spečal. Ko pa sem jel uvažati Ija ludi domače vino, se je večkrat pripetilo, da sta mi ostala od desetih vagonov po dva vagona. Da se ni valjalo vino brezplodno po kleteh, sem otvoril na Dunaju gostilno. — V kratkem času sem postal največji gostilničar na Dunaju. Imel sem več prometa kot »Rathauskeller«. — Končno sem iinel na Dunaju kar tri gostilne. V eni od njih je bil tak naval, da sem moral dati napraviti preti točajno mizo barijero, da mi gosti točajne mize niso prevrnili. Da ni prišlo do vojne, bi bil izvedel velikopotezen načrt: V Atzgersdorlu, eno postajo od Schonnbrunna, sem nameraval zgradili klet, kakor-šne ni v Evropi. Z avtomobilom bi bil razva/aj po uicMu male soJčke vina. ki bi jih prodajal gmotno šibkejšim gostilničarjem Ic proti gotovini, ker je z malimi gostilničarji ležko delati s krediti. Blagovolite mi pojasniti, zakaj sc točijo |x> nekaterih naSili gostilnah (ako slaba vina, dasi pro-duciramo vina na precstajauje in zahtevajo vinski producenii, da bi se olajšal ekspert?« sem ga prekinil. Krivo temu jc predvsem dejstvo, da nekateri gostilničarji nimajo dovolj kapitala, dn bi kupovali vino pri producenlih, v zidanicah, marveč ga kupu jejo iz druge ali tretje roke, pri čemur seveda nc morejo imeti ,edu > garancije, da dobe res dobro < ino za primerno ceno. Vrhutega je kriva (emu previsoka trošarina in železniške tarile. Vsekuko pa inUliiii, du bi bilo dalmatinsko vinu v nekaterih ljubljanskih gostilnah lahko precej boljše kakor je. Kuj pravile v l< temu'.' Kam, mislite, da izgine polije t iu sadni maši, ki so pro-(ii.ciru v Jugoslaviji? V M ari bo u |u(-i vsaj v nekaterih gostilnah sadni mošt, dočim ga v Liubljaui m dobili nikjer, dasi - glioom uradne šiuiisliko uvaia ludi v Ljubljano? Potijoia pa sploh nt dobili nikjer — vsaj i>o,l pravim imenom ne...? Na to vprašanje 111! gospo.I ni odgovoril., -i niehnil se je ter odgovoril zgolj na v prttaujo glede ek.porla: Zu eUsjK.il naša > .iu. v splošienn uiso prikladna čc invninemu llulomerčnnu, ki ga pijejo rudi v Avstriji Za nadvlado na -ivoiovneni vlu.keni treju se ooriu mod seboj .Španija in lirika. Kazalo jc /,•-. ilj si pribori prven-lvo Grška. Ker pa n> jeb grški inskl irgoVei vino kvariti ( pančati ) — prilivali so mu n. pr. alkohol — se te jeln nagibu.1 r.iunju nu sii.so .Španije, da-.1 so luislnu grška vlua zu icvauji drugih vin linij prikladna ko Ipuinka. To jc nap. lilo uieroJojue grška uradu., kroge, du s .-klenlli. da |>re, ame iuid-..nro nad ok.-pi.ilom gi«kih vin država sarna. Država l»i» tudi jamčila r.a piistm;sl ek-.Boiliianegu vina. /.a eUspartiranj vinu bo org«nii,irau p. soben sindikat. Za-lopuiU' i«vaea giškili vin v inuv.euisivo bo gojjiad dr. Gunalucbi. i)r. Guiialaclii t,:> konferiral •> l/.v,„'.u ;.i>kih vin ' \vsil ijo. Ceiiosi'. vaško in ,111 Poljsko t nn.ivi''iiui uvsirijskim vin^klni veleiržcem lies.-,om •/. Dunaju, Ui »o b.is sedaj mudi ua Bledu. llc.-< jo povabil ludi mene, dn pristopim U proda in; organizaciji. Cen-liale za izve,.' naj bi .«■ uslannvile na Dunaju in v Varšavi. Na Iu način naj bi ce -pnnsku l.o.iku-11 lica potolkla. Izvoz iz .lu^oslav ije v le dežele io lakorekoč ilu-.jreu. Glede konsuma naših doiupčin vin ie moje mi. 1 njo sledeče: Po seli pije prebivalstvo najraje iiumaca vina. .luc. Ui poznam vsako '/.iuauicu. trdim, Hm,« je menil harpunir, majajoč z glavo kakor človek, ki se na noben način ne da prepričati, »Ali niste pomislili, dragi moj Kanadec,« sem odgovoril, »da taka žival, če živi v globinah oceana, v vodnih plasteh, ki so nekaj milj pod površino, mora imeti organizem, kojega trdnost je brez vsa-k eprimere?« »Zakaj mora imeti?« je vprašal Ned. »Zato, ker je potrebna nepreračunljiva moč, ako naj taka žival biva v tako globokih plasteh in se upira njihovemu pritisku.« »A res?« je skeptično vprašal Ned. »Res, res. Nekaj številk vam bo to takoj dokazalo.« »Kaj bodo številke!« je dejal Ned. »S številkami člove klahko stori, kar hoče.« »V poslovnih stvareh že, Ned, toda ne v matematiki. Poskušajte! Vzemimo, da pritisk ene atmosfere predstavlja vodni steber, visok 32 čevljev. V resnic ibi bil ta vodni steber nekoliko nižii, ker gre za morsko vodo, ki je gostejša od sladke. Torej, Ned, če se potopite, mora vaše telo zdržati toliko atmosfernega pritiska, kolikorkrat 23 čevljev vode ima nad seboj, namreč 1 kilometer na vsak kvadratni centimeter svoje površine. Iz tega sledi, da je ta pritisk pri 320 čevljih enak 10 atmosferam, pri 3200 čevljih 100 atmosferam in in pri 32.000 čevljih, to je pri 2 in pol milijard, 1000 atmosferam. To pomeni toliko kakor da bi moral vsak kvadratni centimeter površine vašega telesa, ako bi mogli take globine v oceanu sploh doseči, zdržati pritisk 1000 kilogramov. Vi pa veste, dragi Ned, koliko kvadratnih centimetrov površine ima vaše telo.« »Še sanja se mi ne, gospod Arrona*!« »Okoli 17.000.« »Hudiča!« »In ker v resnici atmosferični pritisk znaša nekoliko več kot kot 1 kilogram na kvadratni meter, zato včasih 17.000 kvadratnih centimetrov zdržuje zdajle tukaj pritisk 17.568 kilogramov.« »Ne da bi človek kaj čutil?« »Ne da bi kaj čutili. Če vas tak pritisk ne zmečka, je vzrok to, da zrak notranjost vašega telesa prešinja z enakim pritiskom. Iz tega rezultira popolno enakovesje med notranjim in zunanjim pritiskom, tako da drug drugega uniči in zato je mogoče, da vzdržita oba. V vodi pa stoje stvari drugače.« »Razumem,« je odgovoril Ned, ki je postal zdaj bolj pozoren, »ker me voda obdaja, ne pa prešinja.« »Čisto pravilno, Ned. Pri 32 črevljih pod morsko gladino bi torej morali vzdržati pritisk 17,568 kilogramov; pri 320 desetkrat toliko, to je 175.680 kilogramov; pri 3200 stokrat toliko, to je 1,756.800 kilogramov; pri 32.000 črevljih pa tisočkrat toliki pritisk, to je 17,568.000 kilogramov: to se pravi, da bi bili zmečkani plosko kakor med ploščami hidravlične stiskalnice.« ^Hudiča!« je zopet vzkliknil Ned. t rr r-— *r N HJ5 w N" 50ŽS b 8f«§|| cog.q-- " 2S , 25' I z S m>N «o>-. H — S »rs- g. _ J-* ^ M 6*1*111 " > K. tO s £ toPIB PiS 1 5 Ss8as| a p £< P * II SBo" le« to — < r- p * I £ S Si PN tO OH V n b plss^s Poper Za in proti popru je dosti kuharjev in zdravnikov. Eni trde, da brez njega ni jed prav začinjena, drugi naštevajo vse mogoče ledvične bolezni, ki jih poper povz.roča. Poper ima prav slavno zgodovino. Prvi ga j? spoznal izmed Evropcev Aleksander Veliki, ko je 7. armadami prodrl do Inda. Tedaj je bil poper tako dragocen kot zlato. Tudi odkupnino so plačevali v popru mesto v zlatu. Ko je gotski kralj Alarih leta 408. zasedel Rim, je mestu naložil 3000 liber popra vojnega davka. Zgodovina nam sporoča še več takih zgledov. Pa ne le za dragocenega, tudi ko t zdravilno sredstvo so poper zelo cenili. Vse nahode in prehlade so zdravili z njim. Danes je prišel poper ob prejšnjo veljavo, ker so ga začeli preveč zauživati. Toda tudi tu velja: »Mera in vaga v nebesa pomaga!-.: Ce ga jemlješ preveč, škodi, v majhnih množinah in zdravemu človeku pri zelenjavi in maščobi pa gotovo ne. Srečna hišnica V Budimpešti je neka vratarka Peca Takaos podedovala po »ameriškem stricuc 1 milijo« dolarjev (56 milijonov dinarjev). Pravi, da bo ostala naprej hišnica, samo za najtežja dela si bo najel pomočnico. Malo verjetno! Uspeh. - »Ste imeli v čebelarstvu uspeh?« — »Da. Medu sicer nisem imel, pač pa so moja čebele dvakrat pošteno opikalc sodnega ekseku-torja.« Dokaz. Govornik proti alkoholizmu: »A da more človek tudi od vod« biti zdrav in debel, to dokazujejo tudi — kiti.« Omejitev vinogradništva. Luksenburška vlada plača vsakemu vinogradniku nagrado okrog 2 Din za kvadratni meter zemljišča, kjer jc rastla trta in sc sedaj preuredi za drugi sadež. A: »Ti študiraš za zdravnika za ušesne bolezni?« — B: »Ne, bom raje zobozdravnik. Ušesi ima vsak samo dve, zob pa 32.« Nova služkinja. • »Ali znate streči gostom?« -»Da, na oba načina.« -»Kako to mislite?« - »Da pridejo zopet ali pa, da jih ni več blizu.« Naročajte se na „Slovenski list" Jugoslovanska priporoča sledeče praktične knjige. ŠOFER IN SAMOVOZAČ. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnj ...........' * >ld And ------------r_,---------------------- , ...leno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 00 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako iu vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako sc zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. Dvokolesa teža od 7 kg naprej najlažjega in naimodcrnejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Špecerijsko m holonifolno blago, umetno gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani Najvarneje la najboljfie naložite denar pri v Celju regfstr. zadrugi * neomejeno zavezo v Cellu, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove uliee Stanje hnoHaih vlog md Din 85,000000.-» Obrestna mera najugodmp«. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in ufi nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagate« pri Uudsfcl posoHMci v Celju ne plačajo nobenega rentnesa davka ♦♦♦♦»♦♦MM »MM« M.....MMMMMMMMMMMI Brzoiavi: Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 480,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih. Edini slovenski zaood brez tujega kapitala ie Vzajemna zavarovalnica o LJnbljani, Dnnalska cesta I? Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življensketn oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah.