VIRUS RAČUNALNIKI AKCIJA! PENTIUM 133 že od 143.800 Smnaprej! b Lendavska 30t». CHfticeOZ M.Sobota. tol: 33 002 vmuc. RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovensko 25, tel.: 27 094 Mladim stranpota str. 24 Je zmanjšanje le začasno? Odkup mleka seje najbolj zmanjšal na Primorskem in v Pomurju, več mleka so odkupile le mlekarne na ljubljanskem in gorenjskem območju stran 5 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Murska Sobota, 3. aprila 1997, leto XLIX, št. 14, cena 180 SIT VREME ObkoncutmMfonelno jasno, možne so pooblačtve. Vetrovno bo in bolj sveže. 3. april, četrtek, Rihard 4. april, petek, Izidor 5. april, sobota, Vincenc 6. april, nedelja, Vilijem 7. april, ponedeljek, Nino 8. april, torek, Albert 9. april, sreda, Ljubo Mali traven ima devet vremen na dan. Lunine mene: 7. aprila bo ob 13.02 uri natopil mlaj. Dan pa bo v nedeljo, 6. aprila dolg 13 ur in 4 minute. z Zoranom Thalerjem J7- aprila AKCIJSKA PRODAJA z dobaviteljem <0 Iz Novega mesta asef ASEF, tekoče mineralno gnojilo, 250 ml ASEF, tekoče mineralno gnojilo, 500 ml ASEF, tekoče mineralno gnojilo, 1000 ml ASEF, tekoče min. gn. za paradižnik, 1000 ml ASEF, tek. gn. za cvetoče balkonske rasti., 500 ml ASEF, tek. gn. za cvetoče balkonske rasti., 1000 m ASEF, gnojilo za jagode, 1000 g ASEF, gnojilo za vrtnice, 1000 g ASEF, gnojilo za travo, 1500g/50m2 ASEF, za sijaj listov, 450 ml, spray le zunanji minister obiska Prekmurje v znamenju predvo i ne kampanje za soboškega ^Pa^a ' Hotiza predmet kupčije? Ko i o Ulivajo odnosi s Hrvaško na vstop Slovenije v EZ in kaj je z nemško ljube Man 10 ____ _________________ S^ensk^6’ z'me Je konec! Pomlad je tu! ^obiin ?■ je v svoji novejši knjigi Mal dr’ pVest’ načrt Cerkve na Slovenskem Rode stran 8 ^vetovni dan zdravja, je namenjen nalezljivim boleznim stran 6 484,40 SIT 484,40 SIT 1.895,70 SIT 1.009,80 SIT 209,40 SIT 318,40 SIT 475,80 SIT 475,80 SIT 318,40 SIT P ki 8 8 J asef A -mati asef fotografija: NATAŠA JUHNOV Zase v vaši Mestni občini volite našega skupnega kandidata Ivana Obala in obkrožite št. 2. SKD SDS in 2 ^Zktualno okoli nas ves Slovenija in Balkan Predestinirani za SEČI? Ko je prišla ameriška pobuda - Kaj pomeni Schifterjevo neuradno sporočilo ali o čem je Cliton pisal predsedniku vlade Drnovšku - Mar vse skupaj pomeni adijo EZ? Ameriška pobuda za sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Zvezne republike Srbije v t. i. Pobudi za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI) naj bi imela predvsem vlogo stabilizatorja podaytonske-ga balkanskega obdobja. Da narodi potrebujejo kruha in iger, je vedel in izkoriščal že rajnki Tito. Toda mar ameriška pobuda tokrat ne ponuja predvsem iger in šele nato kruha? Američani neuradno zagotavljajo, da SECI-ju sledi lažje vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave, torej EZ in Nato. Mar to pomeni, da je novonastajajoče gospodarsko območje na jugovzhodu Evrope, v katerega že spadajo Turčija, Grčija, Albanija, Bolgarija, Madžarska, Romunija in Moldavija, res jamstvo, da se bomo znašli še v eni gospodarski zvezi, EZ? Medtem ko so Hrvati na marčevskem zasedanju Secija jasno dali vedeti, da so pripravljeni sodelovati pri posameznih projektih, da pa nočejo formalizirati svojega članstva v tej združbi, naj bi Slovenci iz ust Clintonovega posebnega svetovalca Richarda Schifterja neuradno izvedeli, da je Clinton v pismu Drnovšku slednjemu priporočil, naj vlada čimprej sprejme ponujeno sodelovanje. Pobuda je prišla ravno pravi čas, ko nova slovenska vlada še ni bila izglasovana. Zato je bil pravšen odgovor Slovenije Američanom, da je pač treba počakati. Zdaj, ko vlado imamo, se zdi, da največji koalicijski partnerici vendarle ne vidita prednostnega vprašanja v opredeljevanju do Secija. Tako slovensko javnost bombardirata s sanjami o Natu in EZ, predvsem Ids-ovski del, ali pa s potovanjem in čezoceanskim srečevanjem (kjer Podobnikovo srečanje z manjšinami lahko razumemo kot uresničevanje koalicijskega dogovora) pa s srečanjem politične uprave zveze Nata, organiziranim v rezidenci na Brdu, pa vprašanjem plinovoda Jamal-Evropa, v katerem na neki način lahko vidimo tranzitni pomen Slovenije, ki je lahko koristen tako za Nato kot za nekdanji Vzhodni pakt in za povezavo v vojni in nemirih razklanega Balkana s preostalim svetom. Res pa je tudi, da se bo Seči še dolgo časa moral ukvarjati sam s sabo, saj je zaenkrat še predvsem politična povezava, ki za uresničevanje svojih gospodarskih projektov, ki naj bi jim rabil, nima izdelane jasne finančne strategije. Nas »veliki« potiskajo v združbo, za katero sami ne vedo prav dobro, kako bi se lahko in še bolj, kako se bo sploh obne- sla? A. POTOČNIK Seremski tatfc » na * Morda dveletni proračun - Višja nadomestila za invalidnost - Zakonska spodb^ občinam za boljše sodelovanje s turističnimi subjekti jM Na tiskovnih konfrencah po sejah vlade redno sodeluje podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Na zadnji je dejal, da vlada podpira predlog ustavnega sodišča za polletno podaljšanje moratorija na vračilo gozdov veleposestnikom in Cerkvi. Po njegovem bodo lahko našli pot do skupnega predloga zakonske rešitve, pri katerem naj bi sodelovale skoraj vse stranke. Vlada zdaj pripravlja rešitev začasnega financiranja državnih potreb, saj imajo nekateri težave s financiranjem iz proračuna. V prihodnje pa razmišljajo, da bi pripravili dveletni proračun. Vlada je sprejela sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost, ki sedaj znaša 28.640 tolarjev, dodatek za tujo nego in pomoč za invalidne osebe pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb je 16.366 tolarjev, za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, pa 8.183 tolarjev. Zakon določa, da se našteta nadomestila valorizirajo enkrat letno, in sicer L aprila. Vlada je tudi sprejela sklep, da se plače predsednika in članov vlade RS ter funkcionarjev v državnih organih in službah na osnovi ravnokar sprejetega zakona o izplačevanju plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja izplačajo kot akontacije. Za mesec marec bodo upoštevali enako osnovo kot za februar. Enako ravnanje priporoča vlada tudi vsem organom, organizacijam in delodajalcem, kijih zadeva zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja vse do uveljavitve zakona. Nezavidljiv položaj za promocijo turizma Nekako smo dobili tudi strateške cilje, ukrepe za njihovo doseganje in izvedbeni načrt trženja slovenske turistične ponudbe, in to Regres '97 Prehitevanje hitrega in plačnih uzd Ekonomski socialni svet je pohitel, toda nekateri so bili še hitrejši. Beseda je o regresu za letni dopust, saj so ga v nekaterih javnih, državnih hišah pa tudi v nekaterih družbah že izplačali in tako prehiteli sklepanje članov Ekonomsko socialnega sveta. Slednji je namreč na eni svojih zadnjih sej sprejel sklep, da se sme v tem letu v gospodarstvu in delu negospodarstva, za kateri ne velja zakon o razmerjih plač ali posebni zakoni za določanje, izplačati regres za letni dopust v višini 102 tisoč tolarjev bruto. To je enako znesku, ki je smel biti izplačan po socialnem sporazumu za lansko leto. Kjer pa poslovni rezultati dopuščajo, lahko delodajalci izplačajo regres do povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu v preteklih treh mesecih. Slednji podatek pa je 124,915 tisoč tolarjev. Sklep Ekonomsko socialnega sveta, ki ga je podpisal predsednik Dušan Semolič, bo začel veljati z objavo v Uradnem listu. Prehitevanje pri izplačevanju regresov je samo prva lastovka, ki naznanja dvojno ravnanje delodajalcev. Prvi, ki imajo in si upajo, že dajo vedeti: upoštevali bomo, če bomo. Tisti delodajalci pa, ki jim je regres breme, bodo seveda zavlačevali ali ne bodo niti izplačali. Tako je bilo in bo: nadevanje plačnih uzd od državnih in paradržavnih inšti- MH zadnji hip pred velikonočnimi počitnicami, ki so vedno prvi znanilec celoletne turistične bere, kar bo malo olajšalo nezavidljiv položaj pri načrtovanju promocije našega turizma. Turizem je gospodarska panoga, ki prispeva v družbeni bruto proizvod 3 odstotke; skupaj z gostinstvom pa zaposluje 31.500 ljudi v 3100 gostinskih podjetjih, pri 5000 obrtnikih in v 782 agencijah. Lani je bil iztržek iz turizma 1,2 milijardi dolarjev. V naslednjih petih letih naj bi predvsem z dvigom kakovosti - poteka za 38,5 milijarde tolarjev naložb v turistične zmogljivosti - dosegli magično mejo 2 milijardi dolarjev. V strateških ciljih je zapisano povečanje števila prenočitev s sedanjih 5,8 na 9 milijonov na leto. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak je poudaril, da seje slovenski turizem znašel na razpotju, po eni strani realni turistični promet upada, po drugi pa imamo številne razvojne možnosti. Druge turistične države stalno povečujejo sredstva za razvoj in promocijo turizma, saj je danes gonilo razvoja predvsem ustvarjanje številnih delovnih mest Pri nas je problem predvsem v organiziranosti in sodelovanju posameznih subjektov javnega in zasebnega sektorja na lokalni in nacionalni ravni. Na nacionalni ravni je prišlo z ustanovitvijo Centra za promocijo turizma do krovne organiziranosti in povezanosti posameznih dejavnikov, na lokalni ravni pa je še vedno velika razdrobljenost in nepovezanost glavni razlog za manjšo učinkovitost razvojnih in promocijskih aktivnosti. Zato je pripravljen Zakon o pospeševanju turizma, ki bo zagotovil učinkovitejšo organiziranost in financiranje razvoja ter promocijo turizma tako na lokalni kot nacionalni ravni. Predvsem bo potrebno spodbujati občine k povezovanju in sodelovanju s turističnimi gospodarskimi subjekti in turistično društveno organizacijo, ki lahko pripomore k promociji te panoge. * Zakon je v postopku pP nave v državnem zbor«. . spornih točk, ki zavira ’ nost, je operacionali« j na zakona o igrah nas , loča namenskost P05’* m za opravljanje poseb” srečo. Zato bi bilo po^ Prt dai In »dac čez j timsl 200| vlogi Jhsi gočiti lastninjenje igral®FJ JC||S| Janje zakona o igrah vsaj na drug način določb,. rkyj skost dajatev, ki jih igr^S ikij čujejo v obliki posebne!1 . - -t-JdiaM čujejo v obliki pv^—ia namesto koncesijskih ^ Zanimivi so primerjalt11^ o vlaganjih v razvoj in PF turizma, saj smo v evropskv glede na učinkovitosti J - za prihod enega tujega!1 žimo pri nas 0,8 dol^J( dolarjev ustvarjenega Prl111 j vestiramo 1,85 dolarja- J Vlada bo zagotovil3 i1. uresničevanje strateških"11 v začasnem financiranj«^ 170 milijonov tolarjev® , ■ ... da m stran promocijo turizma, % treba križem rokgl“fs,llJ sosednje države malho, izvedbeni venske turistične poni’/ nuje indeks 365 ali/ snega trženja slovensk^Ji za kar je potrebnih M r sredstev kot v letu 1^- I li Imenovana Vz ?>Po Senju s lkp( •beg "ista % pogajanj®« Pina za pogaJanJ nega sporazum^. jn0 >"^1 ster zadelo, d u v zadeve Tone W ^4 minister za hna" m Gaspari. t™"!5 h gozdarstvo Cin lavnih sektretgd6|o vlade z različnih tucij je jalovo početje. - Iz Zagreba piše Zupancev sindrom ročij. °čila "ta, ''Us ržan S V Ingolstadtu je bil te dni tradicionalni velikonočni-spomladanski sejem MIBA, katerega se je na povabilo nadžupana Ingolstadta Petra Schnella udeležila tudi delegacija Mestne občine M. Sobota, ki jo je vodil župan Andrej Gerenčer. Obiskovalci pa so lahko videli tudi priložnostno predstavitev pomurske turistične ponudbe (Radenska, Moravske Toplice, Lipa Lendava), naših jedi in pijače (gastronomija), drobnega gospodarstva (Roto, Inoks, Tiping idr.) ter programov srednjih šol in Ljudske univerze M. Sobo- ta (na panoju). Kot je to že tradicija, se je na sejmu predstavilo tudi Slovensko kulturno društvo Lastovka Ingolstadt, in sicer so tokrat nastopili člani mladinske folklorne skupine. Kot kaže posnetek, sta se z njimi zavrtela tudi nadžupan Schnell in župan Gerenčer. Bili so tudi pogovori s predstavniki ingolsta-dtske obrtne zbornice in dogovorili so se, da bodo letos organizirali skupno srečanje podjetnikov okraja Ingolstadt in pomurske regije, ki so zainteresirani za medsebojno sodelovanje. (J. G., foto: Schnevveis) VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni Hrvaški pisatelj Ivan Raos se je tudi po zaslugi filmskega režiserja Antuna Vrdoljaka proslavil s svojim romanom Berači in sinovi, ker se je velika množica ljudi, ki ne sega.po literaturi prek tv- nanizanke, seznanila s premetenostjo prebivalcev Imotske krajine. Predrag, sin Turija Raosa, je pisatelj, ki svoje stanovske kolege že od konca osemdesetih let nenehno zbada, da nihče od njih ni sposoben napisati sodobnega, predvsem pa spodobnega romana. Predrag Raos pa je tudi politik brez dlake na jeziku in kot tak v zagrebški mestni skupščini pogosto izzove odhod hadezejevskih svetnikov, ki v mestnem parlamentu predstavljajo opozicijo. Ob neki priložnosti pred preobratom na Hrvaškem mi je zaupal, da je zanj med vsemi živečimi in neživečimi pisci na prvem mestu Vitomil Zupan skupaj z znano potegavščino, ko je v času informbiroja prek telefona »opozoril« ministre tedanje slovenske vlade in druge politike, naj pobegnejo iz države. Kot vemo, so zaradi te provokacije Zupana zaprli, podobno pa se lahko pripeti Predragu Raosu, ker se je pred dnevi po Zupanovem zgledu lotil podobne potegavščine, s katero je tako rekoč prispeval meso in kri spofočilu poljskega aforista Jerzyja Leča: »Ko je kameleon na oblasti, prolagodi barvo okolici!« Ali kot sam pravi: »Bistvo mojega dejanja Je v tem, da se ljudje navadijo, da niso konji, in enkrat za vselej opravijo s svojim suženjskim odnosom do predsednika republike«. Žrtve provokacije Predraga Raosa so državotvorni časnikar Milan Ivkošič, predsednik državnega sodniškega sveta Ante Potrebica, ki se je na začetku leta »proslavil« s političnim procesom brez primere v zgodovini hrvaškega pravosodja zoper bivšega predsednika Vrhovnega sodišča Hrvaške dr. Olujiča, in bivši zunanji minister v Tudmanovi vladi in sedanji zelo oster kritik njegove politike prof. dr. Zvonimir Šeparovič. Neke noči, natanko tri četrt ure pred polnočjo, je Predrag Raos vsem trem telefoniral in se predstavil kot šef protokola predsednika dr. Franja Tudmana. Vsem pa je po vedal tole: »Predsednik je zelo slabe volje, ker se niste udeležili sprejema v predsed- niških dvorih. Pričakuje vas!« menda odgovoril, da je že na poti, id P 0' minister dr. Šeparovič je bil v dvomih’c le predsednik sodniškega sveta F" aj sojenemu šefu protokola dr. Franj"1 fijt' iOj)]c brusil, da se s predstavnikom Pravosoan sti tako ne komunicira. Nismo ugotoviti, kdo od poklicanih seje td1^ Oa pred zaprtimi vrati predsedniških F ko novinar Ivkošič in sodnik Potrc"^L)/! da bi nasedla Raosovi potegavščini,s jpj burila družina dr. Šeparoviča. »Raosa je treba kazensko pteS" lažnega predstavljanja kot šefaPre protokola in tudi zaradi obrekova^H progo nasedla njegovi provokacij1 zaprta vrata predsednikških dM^.j ;X^lStC parovič, ki v Raosoviprovokaciji^ sebe. Znani provokator Predrag^, začetku devetdesetih let tudi izklj1"1 ga društva in ga pred dvema le,0"2e FljF dečo mlako, da vnovič razgibat" e.ellsF K^r. krape«, pa je nadvse zadovoljen, k‘ Cj Ai namero, dokazati marsikaj v zvest Ji« । mi podložniki in predvsem tist'^'^ flitKUthii opozicijo. »Kot opozicijskega P0^ razveselilo dejstvo, da namigova"J ^1 jaIas paroviča, kako srčno rad bi nikom republike, prizadeti jemlj" * in žaljivo, da zategadelj išče ™ dišču,« pripoveduje Predrag Ra°s- . 0s. listu, ki je edini svobodni dne^uinbnjli vaškem, je odkril tudi vsebino sl’°'jya '5|"' ve soproge Branke, ki ga je zab"'6'^ A fonska tajnica: »Ni le nor oče, t""1 !iet( namero, dokazati marsikaj v zveA Bomo že obračunali z vami, da ste nas kadarkoli prek J A zase zbirali svoje nore in bolne ^2*p te po časopisih. Naj vas bo sra"’ Niti ni tako pomembno, kak" ■ L/f1 zgodba, dejstvo je, da bi bila P^1 vaške brez Raosovih potega^11 sna, nezanimiva. Pii. davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. »d i3- april 1 997 ^^ktualno doma 3 Referendumski direndaj »Tujega nočemo, svojega ne damo« ponočni dnevi letos niso bili zaznamovani samo s predprazničnimi nakupi in »romanjem« na ^1°, temveč tudi z začetkom zbiranja podpisov za oba referenduma, Černačevega in združenolistnega In kje bi »nekaputarji« našli primernejše mesto Zak Poboti nabrali barskimi« vložišči? V nekaj dneh so samo v Cerkev, tako ■®z 1M0 podpisov - čeprav npr. v Prlekiji in Prekmurju “^katoliška kot evangeličanska, ne zahtev a subjekt v eni Hektarjev, toliko kot lahko posamezni cerkveni,, pr tovo več, kot ' °Si zahteva - v podporo »Ohranimo naše bogas « (jrUg0 »Ohranimo naše gozdove«. Temeljna raz i moženja Ce-et«ndumsko pobudo se odpira ob vprašanju vra dogovora in v se tudi kopija vladnega k»a . nubUanski na-5Vp?“vloga’ kii0 CerkV‘.?oskusa '^Tania ki v končni fazi 'p°'ltizacija denacionalizacijskega vpr J’ poiitjzacija, ob (ltP°riPdpomwe k P°novni izvolitvi Predsednlkav„r/naivečia opozicijska Povsem ena parlamentarna strank . J -n() protice-ka, SDS. Število podpisov navsezadnje kaze „eneracije. Slo-^"“^kuniio kampanjo, zapisano v »genih« povoj cerkvepe « st!'u’ ne vračajte Cerkvi v naravi, drugače <996) Jelinčič. ie uspešno izrabil (predvsem v predvolilnem j ^zuspešni« ■ Kka, najbrž "aroda v'^ tik?d»Popra3°peiuh dele8a' ter^0sa®osvoi-tanjem krivic« vi«?’ tentvM, n zakon tudi u PreJsnjih vladah >logiia tiieta 19<> i s,a ka demokra-denacionaiaSPr°tUje ^PUsti n a Izacib in »Drnm-;Toda tudi m ^hlenov Vskova era«, dve leti ka^^čejo0^111* zak°nom, Kjun°«tetneP^ do' FSS 1995 i v ^Jstdni b°rMI)71kon v dr-> atiiu t delhem Pojavi premo nem Za' ?akon n ^ Kesj '°zila s\$ l°ratoriju), hfajLn°vica 0 ' javnost kinaiKtVi 8ozdov jdCPreneha^Me2'ški Predlag^ anJe zako- hM., 8 nad200 »J'nosiJ^Z, 19 . ^>i,C,sPreiJdecembra ’■ SkČ^0"Zak°n l!hit ?edlog nPaU^ k’ciji ? Zakon« Prememb določi t° denacio- L v^Ohaf ° takrat ‘ndaie ^ijskih l^idneg? Pobude za D s,?™* us-»vski Černač Janez Černač januarja vloži zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma pod geslom »Zavarujmo naše gozdove«, v katerem predvideva, da bi se državljani na referendumu odločali o tem, da veleposestnikom ni mogoče vrniti več kot 200 hektarjev gozdov in da se gozdovi zavarujejo kot naravni parki. Pri tem ga podpre tudi ZLSD, ki soorganizira »Čer- ZLSD je / 7. marca začela zbirati podpise za referendum »Ohranimo naše bogastvo«, s katerim poskuša doseči to, kar ji v zadnjih sedmih letih ni uspelo: spremeniti zakon o denacionalizaciji. Do tega je še daleč: četudi bi zbrali zadostno število podpisov za referendum in četudi bi bil ta uspešen, bi v državnem zboru lahko odlašali, ne nazadnje tudi s pomočjo Ustavnega sodišča, na katerem bi lahko zahtevali tudi preverjanje ustavnosti samega referenduma. V primeru, da bi se državljani lahko odločali med dvema referendumskima vprašanjema, ni jasno, kako bi posamezne glasove »za« in »proti« preštevali, saj je bilo referendumsko štetje (saj se še spomnite ob vprašanju volilnega sistema) enkratno. Je pred nami samo še ena politična predvolilna kampanja oziroma marketinška akcija? načev« koordinacijski odbor. ZLSD podpre tudi Jelinčičevo zahtevo za referendum, vendar temu ne uspe pridobiti 30 podpisov poslancev. Jelinčič se odloči za akcijo pobude z 200 podpisi volivk in volivcev, vendar predsednik DZ pobudo zavrne, ker je ta pravnoformalno pomanjkljiva. Sn 1. Po i Čačan-Him i °riJU« s ^lia? Pr«mn' Zadr^e-lda »e v preibemhi NKS»s M LDS sodeluje V referendumsko tekmo se zavihti tudi LDS, ki napove, da bo zbrala 30 podpisov poslancev in tako po krajšem postopku »spravila skozi« predlog, identičen Černačevemu. Vendar dobi le 28 glasov, tudi zato, ker precej nespretno lobira pri Pahorju, ne pa pri ZLSD kot celoti. Ker je 5 poslancev zasedlo ministrska mesta, nadomestnih pa DZ še ni verificiral, tudi s tem predlogom ni bilo nič. To je očitno ustrezalo tudi LDS, saj je tako pridobila več časa za pogovore s svojo vladno partnerico SLS, ki predloga ni podprla, v koalicijski pogodbi pa se do vprašanja nista posebej opredelili. Od tu naprej so spremembe zakona o denacionalizaciji vprašljive, pa ne zgolj zaradi tega, ker je SLS vsa pretekla leta poudarjala in na velik zvon obešala »popravo krivic«, ampak predvsem zaradi Cekve, ki je z nastopom (zaenkrat še ne posvečenega) nadškofa Rodeta zaigrala na politične strune. In kot je bilo neuradno slišati, naj bi SLS vstopila v vlado tudi na prigovarjanje Pravi čas za zbiranje podpisov za »Ohranimo naše bogastvo« so bili dnevi »procesij« na davkarijo. Združenolistniki obljubljajo, da bodo imeli svoj »štant« pred občino odprt ob uradnih občinskih dnevih, lahko pa se oglasite tudi na sedežu stranke vsak dan med osmo in dvanajsto uro. Rodeta. Daje večina pobožnih volivcev podprla namesto SKD ravno SLS, najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati. So torej cerkveni gozdovi predmet političnega trgovanja? Stališče SLS, kot ga je javnosti prezentiral sicer največji nasprotnik njenega vstopa v vlado dr. Zagožen, je tridelnost, to je, da se Cerkvi, ki ima poseben status, vrne premoženje delno v naravi, delno v obveznicah in delno v odškodnini, katere višina pa naj bi šele bila predmet pogajanj med državo in Cerkvijo. ZLSD in solo akcija ZLSD pošlje poslanskim skupinam pismo, v katerem jih povabi na skupni dogovor o možnih spremembah zakona o denacionalizaciji, vendar se odzove samo Jelinčičeva SNS. Medtem Černač uskladi svojo pobudo z LDS, kar z drugimi besedami pomeni, da pripravi novo referendumsko besedilo, v katerem je vprašanje vračanj# gozdov omejeno na gozdove fevdalenga izvora. Drugim upravičencem je omejilo vračanje gozdov nad 800 hektarjev z morebitno možnostjo degresivne odškodnine. Cerkvi je v predlogu namenjeno vračanje gozdov nad 1000 hektarjev, za preostale površine pa odškodnina, kije stvar dogovora. Šele po spremembi Černačevega referendumskega vprašanja se ZLSD odloči in 10. marca pri predsedniku vloži pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, podpre ga tudi SNS. Referendumsko vprašanje predlaga, »da se potomcem nekdanjih fevdalcev ne vrača nič. drugim pa niti gozdov niti zemljišč nad 100 hektarjev primerljive kmetijske površine, da Cerkev pri vračanju nima nobenih privilegijev in da se uvede revizija nezakonitih denacionalizacijskih odločb«. ZLSD se še naprej hoče dogovarjati s Černačem in LDS, ven dar z obema sogovornikoma ne najde skupnega jezika. In ker se do 18. marca ob 14. uri, torej v zadnjem roku, v katerem bi si LDS lahko premislila in se dogovorila z ZLSD, ta ni odzvala, združenolistniki 19. marca začnejo zbirati podpise za referendum. Nabiranje bo trajalo do 17. maja. Hkrati DZ pošljejo predlog, naj ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji sprejmejo poseben sklep o predlogu Ustavnemu sodišču, da ta podaljša rok za veljavnost zakona o »moratoriju« za šest mesecev. 14. člen 14. člen Zakona o denacionalizaciji pravi: »Pravica do vrnitve premoženja gre Cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki ob uveljavitvi tega zakona delujejo na območju Republike Slovenije.« Tako odločba omogoča izjemo, po kateri so denacionalizacijski upravičenci tudi pravne osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po Zakoniku cerkvenega prava iz leta Poslansko štetje poslancev podpredsedniki DZ? Koliko teže imajo politične pogodbe, pa naj gre za podpise na ravni politične skupine, kot so npr. koalicijske pogodbe, ali za posamezne pogodbe, kot je npr. članstvo v tej ali oni stranki, smo se lahko letos že prepričali, tako ob LDS-ovskem vedenju pri drugem poskusu sestavljanja vlade, ko je na stare podpornike kar mimogrede pozabila, kot ob primeru Pucko. Smo ob podpredsedniških državnozborskih stolčkih še enkrat priča »breztežnosti« dogovorov? V duhu pomladniškega razglašanja troedinosti je nastal tudi dogovor, ki so ga podpisale parlamentarne poslanske skupine in po katerem največji opozicijski stranki pripada eno od podpredsedniških mest. Izbira podpredsednikov na januarski seji je bila del političnega »deala«, saj je bila pogoj za izvolitev predsednika državnega zbora Janeza Podobnika. Čeprav koalicija še ni bila znana in torej ni bilo mogoče izvoliti podpredsednika iz največje opozicijske stranke, so poslanci izvoliti Zorana Thalerja (LDS), Heleno Hren - Vencelj (SKD) in 'Boruta Pahorja (ZLSD). Med temi seveda ni podpredsednika, ki bi pripadal največji opozicijski stranki, znani po sestavi vlade, torej SDS. Kako rešiti dogovor pred njegovo ničnostjo? Zoran Thaler, zunanji minister, bo zagotovo dobil svojega namestnika, morda celo v prekmurskem poslancu Andreju Gerenčerju. Svoj odstop je ponudil tudi Borut Pahor, hkrati pa izjavil, da pričakuje enako potezo tudi od Hren - Vencljeve, ki pripada enako veliki (ali pa majhni) parlamentarni stranki. No, pa se je zapletlo. SKD-jevci nikakor niso pripravljeni odstopiti podpredsedniške funkcije, pri tem se sklicujejo predvsem na deset poslanskih mest, kolikor so jih dobili na volitvah. Dejansko pa imajo zdaj v parlamentu devet svojih poslancev (deset minus Pucko). Tako je zelo malo verjetno, da bi SKD zaradi simpatij na troedine čase odstopila svoje mesto SDS in tako omogočila združenolistniškemu predsedniku, da ostane podpredsednik Državnega zbora. In kdo med SDS se zdi Janševi četici najbolj primeren za mesto podpredsednika? Kot smo lahko prebrali, naj bi mesto poklonili nekomu, ki še nima druge funkcije v DZ, kocka naj bi padla nekje med Lucijem, Pukšičem, Špiletičem, Ruparjem, Čeligojem, Kelemino, Čebuljem, Jazbecem, Jerovškom in Zamernikom. Se bo opozicija sposobna uskladiti in poiskati nove podpredsednike ali pa bodo po svoje prešteli tudi poslance SDS in morda ugotovili, da to ni najbolj številčna opozicijska stranka? Kaj drugega kot logiko moči tudi tukaj ne moremo pričakovati. A. P. 1917. Pravne osebe so v tem primeru lahko družbe (redovi, bratovščine, kapitlji...) in ustanove (vesoljna Cerkev, apostolski sedež, deželne cerkve, škofije, župnije, zavodi, univerze ...). Pravico do vrnitve premoženja imajo tudi evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi (AV), po njenem statutu in ustavi sta pravni osebi Cerkev kot celota in posamezna cerkvena občina. Koliko Cerkvi v soboški, ljutomerski in lendavski UE? V murskosoboški upravni enoti sta Rimskokatoliška in Evangeličanska cerkev vložili vsega skupaj 22 zahtevkov, med katerimi nobeden ni presegel »morato-rijskih« 200 hektarjev. V cerkvene roke naj bi bilo vrnjenih 384 hektarjev gozdov in 458 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zaenkrat so izdali odločbe za 55 hektarjev kmetijskih zemljišč in 255 hektarjev gozdov. V lendavski upravni enoti se na 14. člen nanaša 20 zahtevkov. Za vrnitev gozdov je bilo vloženih osem zahtevkov v skupni površi ni 136 hektarjev, od tega 80 hektarjev za lendavsko župnijo. Rešeni so trije zahtevki, vrnjenih je 57 hektarjev, od tega tudi npr. nogometno igrišče na Hotizi in stara šola v Veliki Polani. Vzrok, da odločb še niso izdali, so nepo polne vloge. Noben zahtevek ne presega 200 hektarjev. V ljutomerski upravni enoti nobena od trinajstih vlog ne presega 200 hektarjev, gibljejo se med 50 in 95 ari, v glavnem so kmetijska zemljišča. »Moratorijsko« sporno je vračilo benediktincem, saj imajo ti več zahtevkov v različnih UE, ki skupaj presegajo 200 hektarjev. Zaenkrat so vrnili 2,89 hektarja, to je kompleks s stavbami v Veržeju. Za počasnost reševanja naj bi bila kriva predvsem pomanjkljiva dokumentacija, predvsem neizdelana identifikacijska potrdila. Tako so Cerkvi vrnili okrog odstotek, drugim denacionalizacijskim upravičencem pa 40 do 50 odstotkov. Skupno je vloženih zahtevkov za 279 hekatrjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Vzroki uspešnosti ZLSD Zagotovo bi v novem imidžu stranke, poosebljenem v njenem predsedniku, zaman iskali vzroke za uspešnost pri zbiranju podpisov za referendumsko pobudo združenolistnikov. Res pa je, da so uspešni tudi na območjih, kjer cerkveni zahtevki ne presegajo moratorijskih 200 hektarjev, kot je v Prekmurju. Ne nazadnje je k tipično proticerkvenemu razpoloženju pripomogel tudi sam nadškof, ki si ločenost Cerkve od države, torej ustavno načelo, razlaga povsem po svoje. V primerjavi z njim je nesporni jesenski predsedniški kandidat, ki naj bi imel svoj blagoslov tudi pri izvolitvi tega nadškofa, če sodimo po fotografijah, objavljenih v nekaterih časopisih (trojica Kučan, papež, Rode), preudarna osebnost. Vprašanje pa je, kako lahko vpliva Rodetovo nastopanje v javnosti v podporo morebitnemu desničarskemu predsedniškemu kandidatu. Po odzivih ljudi, ki so se ob »štantu« jezili predvsem na čase, ko so še obstajali cerkveni hlapci, vse prej kot pozitivno. V političnem kotlu, ko gre za vprašanje vračanja gozdov, je LDS s svojo zazrtostjo v naslednje tisočletje in stalnim repertoarjem »Nato, EZ« preračunljiva in igra na karto dogovora z desničarskimi SLS-jevci. In čemu je tako tiho SDS? Že zato, ker je vprašanje vračanja premoženja povsem politično vprašanje, bi se morala oglasiti. Ali pa pričakuje naklonjenost Cerkve, če se udeleži z molkom? AMNA POTOČNIK, foto: NATAŠA JUHNOV 4 vestnik, 3. J Vez med občinami in Centrom za socialno delo So ljudje potrebni pomoči Centrov za socialno delo in občin ustanoviteljstvo več ne veže, povezujejo pa jih ljudje s svojimi socialnimi problemi in določene naloge, ki jih strokovni delavci Centrov izvajajo tudi za občine. Gladko in samoumevno začetno spoznavanje, usklajevanje dela med Centri in novonastalimi občinami ni ravno teklo, toda kot za murskosoboški Center za socialno delo ugotavlja direktor Anton Petkovič, se je sodelovanje tudi v praksi pokazalo kot zelo dobro, na nekaterih področjih pa še usklajujejo in iščejo boljše rešitve. Občine se namreč še vedno pojavljajo vsaj v dvojni vlogi, so sofinancerji določenih dejavnosti, kijih izvaja Center, hkrati pa naročnik nekaterih storitev in plačniki določenih socialnih pravic za svoje občane. Zato tolikšno zanimanje pa tudi občuljivost občinskih ljudi za sodelovanje ter delo pomembne socialne inštitucije. Na polju socialnega dela in pomoči so se že zelo usidrala javna dela pomoči na domu ostarelim in pomoči potrebnim občanom. Lani je murskosoboški Center ob sofinanciranju občin in Zavoda za zaposlovanje tako pomoč organiziral v občinah Murska Sobota, Cankova - Tišina, Gornji Petrovci, Kuzma in Rogašovci. Delo je opravljajo šestnajst negovalk, ki so na Zavodu prijavljene kot iskalke zaposlitve, pomoči pa je bilo deležnih 43 varovancev. Občani so to obliko pomoči na domu zelo lepo sprejeli, poročajo strokovni delavci murskosoboškega centra, saj se ostarelim ljudem tako omogoča, da kljub bolezni in starosti še naprej ostajajo v domačem okolju, kjer se bolje počutijo. Občine so še vedno dolžne svojim socialno ogroženim občanom, ki potrebujejo domsko varstvo, plačati ali doplačati stroške domske oskrbe. Ker je to mesečno velik izdatek, se, kot so ugotavljali v svojem poročilu na murskosoboškem Centru, pri vsakem novem primeru vedno teže odločajo za plačila oziroma doplačila, kar še dodatno zavlačuje postopek premestitve v domsko varstvo. Lani so socialni delavci urejali trinajst vlog za sprejem v dom ter v sedemnajstih primerih doplačilo k oskrbnim stroškom. Konec lanskega leta je devet občin, nastalih iz murskosoboške, plačalo osnovno zdravstveno zavarovanje 2090 zavarovancem, kar je za 308 zavarovancev več kot leto prej. Največ ali kar 708 občanov je morala zavarovati murskosoboška občina, občine Cankova - Tišina 205, Rogašovci 223, Kuzma 160, Puconci 221, Moravske Toplice 159, G. Petrovci 54, Hodoš Šalovci 56 in Beltinci 241. Na murskosoboškem Centru so opravili revizijo upravičenosti do te pravice za občane petih občin. MH Kljub nespodbudnim odkupnim cenam zastoj pri prodaji goveda V gornjeradgonski zadrugi mesd dni čaka na odkup 200 glav Zaradi razselitve farme v Podgradu se kmetje preusmerjajo v prašičerejo' Zaradi pomanjkanja pujskov za nadaljnje pitanje je na gornjeradgonske® h območju praznih tisoč stojišč - Skrb zadruge za svoje člane J* Po reorganizaciji in ukinitvi temeljnih zadružnih organizacij se je Kmetijska zadruga Gornja Radgona organizirala kot enovita zadruga, ki pokriva območje nekdanje gornjeradgonske občine. Ob krizi, v kateri je slovenski zadružni sistem, težave seveda niso obšle tudi gornjeradgonske zadruge, ki je leto 1993 poslovanje sklenila z izgubo, ki jo je morala pokrivati do lani. Da zadružniki čutijo pripadnost svoji zadrugi, priča podatek, da je doslej izstopil le en član, vključujejo se novi, trenutno pa zadruga šteje 556 članov, ki so vplačali 500 mark članskega deleža. Zadruga skuša uresničevati svoje poslanstvo, ki temelji na delu za potrebe svojih članov s čim manjšimi stroški, zato prihaja do podkapitalizacije in zadruga nima oblikovanih rezervnih skladov. Člani so pri nakupu reprodukcijskega materiala deležni 2-odstotnega popusta, večjih ugodnosti si zaenkrat ne morejo privoščiti, če bodo uspešno poslovali, pa bodo seveda tudi ugodnosti večje. Z zadrugo sodelujejo tudi nečlani, ki pri prodaji svojih pridelkov v primerjavi s člani zadruge niso v podrejenem položaju. Zadruga je s 70 odstotki soustanoviteljica hranilno-kreditne službe, člani zadruge, kmetje, ki z njo proizvodno sodelujejo, in varčevalci imajo prednost pri najemu posojil, sicer pa v zadrugi ponujajo tudi druge ugodnosti tistim. ki z njo sodelujejo. Vse blago, ki ga prodajajo v svojih skladiščih, je mogoče kupiti na tri čeke, prav tako pa tudi reprodukcijski material kmetje lahko dobijo z odkupnim blokom za prodane pridelke in živino. Zastoj pri prodaji goveda, s katerim se v zadnjih mesecih srečujejo slovenski rejci, seveda ni obšel tudi kmetov, ki sodelujejo z gornjeradgonsko kmetijsko zadrugo. Trenutno čaka na odkup z enomesečnim odlogom od 150 do 200 glav govedi, od tega 60 krav in prav toliko telic, preostalo so biki. Največji problem je zaradi telic, saj se te, ko prerastejo, hitro zamastijo, in to se kaže v slabši kakovosti. Do zastoja v prodaji je po besedah direktorja Kmetijske zadruge Gornja Radgona Janeza Krambergerja prišlo zato, ker se je zdaj na trgu pojavilo meso govedi, ki je bilo zaklano ob lanskem interventnem odkupu za potrebe blagovnih rezerv, svoje pa je prispeval tudi uvoz govejega mesa. Po njegovem zaščitna uvozna politika prepočasi reagira, prelevmani bi se morali sproti prilagajati razmeram na trgu, zdaj pa se dogaja, da vlada reagira šele takrat, ko je že prepozno. Da težave s prodajo niso še večje, je pripisati tudi sodelovanju za- druge z več partnerji, za katere pitajo njihovi kmetje. Tako pogodbeno pitajo za MIR Gornja Radgona, MIP Nova Gorica in mesno industrijo iz Kamnika, dogovarjajo pa se tudi z Mesno industrijo Pomurka. V zadrugi zdaj letno prodajo 1.700 govedi, pred leti pa so jih tudi čez 3.000. Vzroke za to je treba pripisati predvsem nespodbudnim cenam pitanega goveda, saj je zdaj razmerje med odkupnimi cenami prašičev in govedi 1 proti 1, bi pa moralo biti vsaj 1 proti 1,30 v korist govedi. Sicer pa v zadrugi ugotavljajo, da se zelo zmanjšuje tudi stalež krav, saj se je v zadnjih desetih letih zmanjšal s 4.200 na 3.200 glav. Kmetje na tem območju se zato bolj usmerjajo v prašičerejo, k takšni usmeritvi pa je prispevala tudi razselitev farme bekonov v Podgradu. Za potrebe razselitve je bilo zgrajenih 12.500 novih stojišč, od tega kar 80 odstotkov na območju gornjeradgonske kmetijske zadruge. V lanskem letuje zadruga odkupila 12.600 bekonov, tačas pa imajo težave s polnjenjem stojišč, saj primanjkuje okoli 1.000 pujskov za nadaljnje pitanje, V zadrugi bodo zato pregledali vse reje, ki imajo več kot 5 plemenskih svinj, in jih ustrezno organizirali. Po zbranih podatkih je na tem območju več kot 2.000 plemenskih svinj, W“^J ' Potrebna temeljita potrebna temeijv«- a de. K temu lahko vajo vzrejna središča Pr ske svinje, ki so na j čju štiri, vendar bo P« J vanju teh težav načrtnosti in tudi soM1^ Živino rej sk o-ve t er ina fG ! vodom za Pomurje, zator vzrejnih sr^^ $ Konsi Kobfi Porajat »Porodni krči j povedal Tomo V« J dveh lastnikov d u 4 je v Kobilju P° j/ no prevzela nad«« vodnje po stečaj। J Kljub dnja namreč B. ..^in daj z dvajsetin«« „4 menije šepo^M Lastnika druz iskanjem šivilj s J a c‘ s porabo mleka dose-\ 8'i povprečje Evropske \ ^'ie, doma ne bi namol-\ 1 dovolj mleka za la- Potrebe. Lenina Primorskem, kjer je V 1 5 odstotkov manjši fc- tistimi, ki K odkup, sta f^^v^vski mlekarni L^omet Ljutomer in Po-V pekarne Murska Sobo-mmv^4 °dkupiii za 4,5 mieka PTe^. Rta*1.5’5 odstotka manjši Vj Pn je tudi na Štajerskem. Težnje po zmanjševanju je opaziti tudi v začetku letošnjega leta, saj so mlekarne v Sloveniji januarja odkupile za 3,3 odstotka manj mleka kot v lanskem januarju, le kranjska mlekarna ga je odkupila nekoliko več kot lani. Če se bodo takšna gibanja nadaljevala, bodo slovenske mlekarne letos odkupile okoli 375 milijonov litrov mleka, vendar po besedah Mira Steržaja ni strahu, da bi nam zmanjkalo mleka za lastne potrebe, pojavile pa se bodo lahko težave v predelavi. Dejstvo je, da bi nam moral biti cilj večji odkup mleka, kar je pomembno zlasti pri vključevanju ------------------------- / v Kmetijski zadrugi Panonka ^ka se pri obveznostih I Mo Kij0 Se Pred ~ v Kmetijski zadrugi Panonka odločali ^ižira^ihi v enn?adrUZn'b organizacij in zadružnih podjetij etar »e bo dni' ° ^»netijsko zadrugo, je bilo jasno, da tak-'tai^ilo Pr\s*la, kat 8° ^drž®!3. Že takrat so nekateri trdili, da kj^9 v hude terjate*^7°*r’ so uPn'ki, ki so si na ta način s ^^nčne te V ^nano namreč, da je Panonka že pred fej0 kip f m°8oča |c v dolgovi so naraščali, upniki pa so trdili, s« se enovite kmetijske zadruge. L ^Za^^in i, rst" števi- loKki °tatl in na Pravih ” °Čitanje G^stj J saj zad rezultatov V bk>oge>z8ubili P?avteh %V v । brez । n°nkinl ■ Panonkini zadružniki so na svojem zadnjem občnem zboru, ki je bil sredi lanskega oktobra, sprejeli sklep, da se sedanja Panonka razdeli na šest samostojnih zadrug (sedanje zadružne enote postanejo samostojne zadruge), te pa lahko ustanovijo zadružna podjetja in zvezo zadrug, ki bi opravljala določene skupne naloge in funkcije. Kaže, da bo ta sklep zdaj vendarle uresničen, čeprav se pri tem še vedno zatika. Tudi po številnih sestankih in usklajevanjih, upravni odbor je o tem razpravljal na maratonskih nočnih in drugih sejah, se je ob podpisu delilne Pogodbe zataknilo. Z njo se tokrat niso strinjali v zadružnih enotah Murska Sobota in Gornji Petrovci, zato se v torek nanjo tudi niso podpisali. Je pa to mor- Slovenije v Evropsko unijo, in ta cilj ni neuresničljiv. Največje rezerve so v mlečnosti, kjer z litri mleka po kravi še močno zaostajamo, koncentracija reje pa bo morala vsaj delno nadomestiti izpad pri tistih rejcih, ki imajo dve ali tri krave in to rejo opuščajo. Sicer pa poznavalci trdijo, daje trenutni manjši odkup le vprašanje sedanjega časa, saj so v odkupna cena 6,2 odstotka pod izračunano. Tudi plačevanje mleka je dokaj redno, saj slovenske mlekarne plačajo prevzeto mleko v povprečju okoli 22. v naslednjem mesecu. Torej bo za ugotavljanje vzrokov zmanjšanega odkupa potrebna temeljitejša analiza, nas pa še toliko bolj skrbi podatek, da se je odkup najbolj zmanjšal prav v preteklosti takšni padci že bili, vendar je potem odkup vedno porasel. Glavni razlog za manj oddanega mleka je zmanjšanje števila krav, problem pa je generacijski, saj rejo krav opuščajo predvsem starejši rejci. V odkupni cenj vzrokov za manjši odkup ne bi smeli iskati, saj analize kažejo, da cena mleka ne zaostaja bistveno za stroški prireje. Po kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slove Pomurju. Mar to pomeni, da se je država zavestno odločila, da bo govedo počasi izginilo iz pokrajine ob Muri, ki naj bi tako postala slovenska žitnica? Poznavalci razmer se strinjajo, da bo tudi za govedorejo potrebno izdelati rajonizacijo, vendar se ta ne bo mogla v celoti preseliti v hribe. Ob še vedno visoki agrarni prenaseljenosti bo pomurski kmet lahko preživel le, če bo v svoj program vključeval tudi go- nije je sedanja odkupna cena le vedorejo, in to mora biti jasno za 3,6 odstotka pod izračunano pri tistih usmerjenih rejcih, ki dosegajo ekstra kakovost, pri mleku normalne kakovosti pa je tudi načrtovalcem slovenske kmetijske razvojne politike. LUDVIK KOVAČ da nekoliko presenetljivo, saj so prav v soboški enoti ves čas najodločneje vztrajali pri razdelitvi na samostojne kmetijske zadruge. Po delilni pogodbi, ki je predstavniki vseh zadružnih enot do včeraj še niso podpisali, naj bi se Kmetijska zadruga Panonka razdelila v šest samostojnih kme- ružna podjetja Semenarstvo, Zadružno blagovno hišo ter družbo Sadjarstvo in drevesničarstvo Goričko. Z razdružitvijo in po izbrisu Panonke iz sodnega registra vse nove zadruge prevzamejo svoj del premoženja in odgovarjajo za obveznosti, ki so v Panonki nastale do njenega izbrisa. Prav to Razdelitev premoženja Kmetijske zadruge Panonka med njene pravne naslednice se opravi v skladu z veljavnimi zadružnimi pravili, po teh pa posamezni zadrugi pripada premoženje, ki ga je prinesla v zadrugo ob spojitvi, zmanjšano za vrednost prodanega premoženja in povečano za vrednost gospodarjenja v posamezni zadružni enoti. Osnova za razdelitev nepremičnin so verodostojne listine, ki so veljale 31. maja 1995. Hkrati s premoženjem nove zadruge prevzemajo tudi vse obveznosti sedanje zadruge, kaže pa, da so prav slednje kamen spotike in bodo predstavljale najtrši oreh pri dokončnem dogovoru. tijskih zadrug, zadrugi v Martjan-cih in Prosenjakovcih pa bi se združili in bi tako na območju sedanje Panonke nastalo pet novih kmetijskih zadrug. Še pred razdružitvijo pa bo Kmetijska zadruga Panonka ustanovila zad- pa je verjetno največji kamen spotike in zato tudi prihaja do zapletov. Pa ne pri prevzemu premoženja, pač pa pri prevzemu obveznosti, ki se jih zdaj vse nove zadruge otepajo. LUDVIK KOVAČ Podjetništvo v šolske klopi Gornjeradgonsko podjetje za podjetniško svetovanje SUN, ki ga vodi Zlatko Erlih, je pred tremi leti na domači osnovni šoli začelo poskusno izvajati podjetniške delavnice. Program dela so pripravili po vzoru angleškega programa podjetniških delavnic za srednješolce, ki pa so ga prilagodili osmošolcem in ga obogatili z domačimi idejami. Prvi poskusni projekt je gornjeradgonskim učencem odlično uspel. Lani je projekt kot eksperimentalni program prvič podprl tudi Republiški zavod za zaposlovanje, podjetniške delavnice pa so bile opravljene že na petih šolah. Osmošolci so tako na skupnem podjetniškem forumu pred koncem lanskega šolskega leta uspešno predstavili svoje zamisli. Zadnji mesec lanskega leta pa se je podjetniške abecede začelo učiti že 150 učencev na enajstih osnovnih šolah, letos prvič tudi sedmošolci. Delo v krožkih vodi osem mentorjev, večina z licenco podjetniškega svetovanja, k sodeloavnju pa so pritegnili tudi profesorja podjetništva za srednje šole, ki se je usposabljal v Angliji, ter mlade, ki se usposabljajo prav za vodenje delavnic. Voditelji podjetniških delavnic bodo mlade popeljali na pot izbiranja poslovnega projekta, za katerega bodo pripravili mini poslovni načrt. Z njim se bodo ob koncu šolskega leta spet predstavili na skupnem podjetniškem forumu. Tudi letošnji projekt podjetniških delavnic je podprl Zavod za zaposlovanje, v vodstvu podjetja pa pričakujejo še podporo republiškega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, zavoda za šolstvo ter domačih inštitucij in gospodarstva. Imgrad Ljutomer Zadnje dejanje delavskega samoupravljanja Po šestindvajsetih letih direktorovanja se je Janezu Kuharju, direktorju ljutomerskega Imgrada, zgodilo, daje delavski svet zavrnil njegovo poslovno poročilo ter finančni načrt za leto ’96. In to le dober teden pred tem, ko je podjetje dobilo drugo soglasje Agencije k programu lastninskega preoblikovanja, ko v podjetju že deluje začasni nadzorni svet, katerega člani so tudi nekateri člani delavskega sveta, in ki je direktorja že imenoval za začasno upravo. Ali je potem sploh smiselno izgubljati čas in zapravljati prostor s pisanjem o zapletu? Lahko da, če ne bi napeljeval na pomislek, da v podjetju vendar nekaj ne igra dobro. Najbolj neravne so poti med direktorjem in sindikatom podjetja. Ta se zoperstavlja nekaterim direktorjevim odločitvam, direktor pa je »poskrbel«, daje sindikalni zastopnik in član delavskega sveta protestno zapustil zadnjo sejo. Opozoril je namreč, da je slednji na bolniškem dopustu in bi zato moral ostati doma. Delavski svet ljutomerskega podjetja Imgrad je poslovno poročilo in finančni načrt za leto ’96 obravnaval dvakrat, najprej ga je z glasovanjem zavrnil, na nadaljevanju seje zadnje dni marca pa je bil seznanjen z dopolnitvami k poslovnemu poročilu in finančnemu načrtu. Formalno vzeto bi taka odločitev delavskega sveta v času socialističnega samoupravljanja pomenila izrečeno nezaupnico direktorju. Janez Kuhar pa je v pogovoru zatrdil, da če bi delavski svet v zapisnik jasno navedel razloge, zakaj zavrača poročilo in zaradi česa ni sprejemljivo njegovo delo in videnje poslovne politike, bi takoj dal svojo odstavke. Toda delavskemu svetu je te odločnosti ali jasnosti (z)manjkalo. Resda tudi zato, ker je delavski svet odločal z večino vseh članov in je bilo poročilo zavrnjeno s štiri za in dvema proti. Sicer pa je svoje direktorovanje Janez Kuhar že preizkušal in dokazal, da je sam dober, ker drugih ni. Ko je pred dvema letoma delavski svet v isti sestavi članov sprejel sklep o relekciji direktorja, se na razpisano delovno mesto ni prijavil nihče drug kot zadnji dan dolgoletni direktor. Delavski svet ga je potrdil. »Prijavil sem se samo zaradi tega, ker bo postopek lastninjenja in bo potem tako vse na novo,« je povedal Janez Kuhar. Bodo torej lastniki tisti, ki bodo direktorju rekli hvala lepa? Lastnikom naj bi bilo najpomembnejše dobro poslovanje in ustvarjanje dobička. Toda podjetje je tudi lansko poslovno leto končalo z izgubo. »Vendar z bistveno manjšo kot leto prej,« je pripomnil sogovornik. Delavski svet tega pomembnega podatka takrat, ko je obravnaval poslovno poročilo in finančni račun, še ni imel. »Na prvi seji rezultata nisem mogel dati, ker je rezultat podjetja kot celote sestavljen iz treh obračunskih enot,« je pojasnil direktor Janez Kuhar. Že od leta ’91 in tako tudi lani je bila z najslabšim rezultatom poslovanja enota Prostorski montažni elementi, ki pa se ji je po štirih uspešnih letih pridružila še Montaža in izdelava panelov. Brez rdečih številk je izšla le enota Plastificiranje in satje. In direktorjeva utemeljitev izgube? Prostorski montažni elementi so po izgubi jugoslovanskih trgov za tujino delali po ceni, ki ni pokrivala stroškov proizvodnje. V Montaži in izdelavi panelov pa jih je v rdeče številke pripeljal odhod nekaj strokovnih delavcev, ki so začeli z zasebnim opravljanjem enake dejavnosti in ki so s seboj odpeljali tudi nekaj dobrih poslovnih partnerjev pa tudi dobrih delavcev. Imgradovci so z izgubo domačega tržišča, ki so ga zasedli zasebniki z enako dejavnostjo, prisiljeni iskati delo na tujem, kjer pa jim močno konkurirajo zahodne države. Zato je vprašanje, kako more direktor po teh poslovnih rezultatih iz lanskega leta še vedno zagovarjati postavljeno vizijo razvoja za podjetje iz leta '93, in sicer:»... za te tri programe menimo, da imajo prihodnost.« Na slednjo pripombo je Janez Kuhar odgovoril: »Že se kaže, da se položaj bistveno izboljšuje.« Doslej najbolj kritična proizvodnja prostorskih montažnih elementov ima mesečno za 10 milijonov stalnih naročil za izvoz. »Sedaj delamo izdelke z dobičkom, zato bi mogla ta proizvodna enota poslovati pozitivno,« je ugotavljal sogovornik. Manj gotovo pa je mogel napovedati poslovanje za Montažo in izdelavo panelov, saj bo poslovni rezultat odvisen od pridobljenih poslov na tujem, pri plastificiranju pa so si za uspešno poslovanje že pridobili pomembna naročila. Tako torej o poslovanju in viziji podjetja direktor ljutomerskega Imgra-da Janez Kuhar, ki v svojem nastopanju in po šestih letih še vedno poudarja zgodbo o izgubljenem jugoslovanskem trgu, toži zaradi pozabljeno-sti pri državi, ki jim takrat in nikoli ni pomagala, a za druge razsipava denar, o »balastu« zaposlenih, ki podjetje samo bremenijo, o krutem in nečednem poslovnem svetu današnjega časa. Pred leti je bilo namreč vse bolj prijazno, pošteno. MAJDA HORVAT 6 ^Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 3. ap^ Svetovni dan zdravja Nalezljive bolezni ogrožajo človeštvo Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja je namenjen nalezljivim boleznim. In zakaj ravno njim, če mnogi mislijo, da so postale redke in nepomembne za človeštvo Na področju nalezljivih bolezni so bili doseženi zelo pomembni rezultati. Večino nalezljivih bolezni imamo pod kontrolo, vemo za njihove povzročitelje, vemo, kako jih preprečiti in zdraviti, določene nalezljive bolezni pa smo že popolnoma izkoreninili (koze). Ravno ti izjemni rezultati so pripeljali do napačnega občutka varnosti in občutka, da nas nič ne more presenetiti. Sedaj pa so se znova začele pojavljati nalezljive bolezni, ki jih že dolga leta nismo registrirali in tudi nove bolezni z novimi, do sedaj neznanimi povzročitelji. Po mnogih letih upadanja se malarija in tuberkoloza vračata v mnoge dele sveta. V posameznih deželah so se kot javnozdravstvena grožnja pojavile kuga, davica, denga, meningokokni meningitis, rumena mrzlica, kolera. Te, na novo pojavljajoče se bolezni, se često pojavljajo v obliki epidemij. Tuberkoloza v svetu narašča deloma tudi zaradi tesne povezave z okužbo z virusom HIV. V zadnjih letih so v bogatih deželah raziskovali izbruhe tuberkoloze v diskoklubih, cerkvah, šolah, letalih, sodiščih. Kolera se ponovno pojavlja v deželah, kjer je že izginila in kjer se lahko širi zaradi neustreznih vodovodnih sistemov in slabšanja sanitarnih razmer. Denga se je začela pojavljati v urbanih predelih, kjer so ukinili nadzorovanje komarjev. V zadnjih 20 letih so se pojavile nove nalezljive bolezni, ki jih do sedaj nismo poznali. Sem spadajo bolezni dihal z visoko smrtnostjo, ki jih povzroča virus sin nombre, varianta Creutzfeld-Jacobove bolezni, bolezni centralnega živčevja, okužba z virusom HIV in aids, hemoragična mrzlica, ebola, hepatitis C in E, legionarska bolezen, borelioza. Velik problem predstavlja tudi odpornost bakterij proti antibiotikom. Antibiotiki, ki so osnovno zdravilo za večino nalezljivih bolezni, postajajo vse manj koristni, ker se odpornost proti njim širi. Na trgu pa je manj novih antibiotikov, ker so stroški razvoja zelo visoki. Zato je postalo zdravljenje nalezljivih bolezni manj učinkovito in stroški zdravljenja višji. Odkrivanje novih antibiotikov terja ogromna finančna sredstva. Cena novoodkritih sodobnih antibiotikov pa je zelo visoka. Ponovno širjenje nekaterih nalezljivih bolezni in pojav novih je povezan z naraščanjem števila prebivalstva na zemlji, naraščanjem revščine, selitvijo v že tako natrpana mesta, hitrimi prevoznimi sredstvi in potovanji, svetovno trgovino, novimi načini prehranjevanja in priprave hrane, novimi načini življenja, spremembami v življenjskem okolju (nekontrolirano izsekavanje gozdov in obsežni namakalni sistemi ogrožajo človeka, živali in rastline), poslabšanjem infrastrukture. Vse našteto omogoča prenašanje nalezljivih bolezni s človeka na človeka prek mrčesa, živali, pogosto pa tudi s hrano in pitno vodo. Leta 1992 je prišlo do alarma zaradi ponavljajočih se in na novo pojavljajočih se nalezljivih bolezni. Sledile so številne nacionalne in mednarodne pobude za izboljšanje nadzora nad nalezljivimi boleznimi. SZO je ustanovila tudi oddelek za nadzor pojavljajočih se in drugih nalezljivih bolezni (EMC), katerega poslanstvo je, krepiti nacionalne in mednarodne zmogljivosti pri nadzoru nalezljivih bolezni. Pomemben ključ za uspeh vseh preventivnih dejavnosti na področju nalezljivih bolezni je dober nadzor in kontinuirano spremljanje bolezni. Potrebno je vzajemno sodelovanje vseh dežel, nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij in posameznikov, da bi zagotovili hitro odkrivanje in učinkovito obvladovanje nalezljivih bolezni. Logo, kije bil izbran za letošnji svetovni dan zdravja, lepo ponazo-ruje to partnerstvo. Puščica na logu se začenja s točkami na zemlji, ki označujejo svetovni alarm, zaradi ponovnega pojavljanja ali na novo ugotovljenih nalezljivih bolezni. Puščica se na to odebeli in raztegne, obkroži zemljo, kar pomeni vključevanje čim večjega števila partnerjev, ki so potrebni za zagotovitev uspešnega obvladovanja nalezljivih bolezni. Vloga SZO v tem partnerstvu je, da pomaga zagotoviti usklajeno svetovno reagiranje na nalezljive bolezni svetovnega pomena, zagotavljati mora dosledne nacionalne programe za spremljanje in nadzor bolezni. Prav tako mora vzpostaviti svetovno omrežje za nadzorovanje in alarmiranje sveta v zvezi z nalezljivimi boleznimi. Zagotoviti mora hitro izmenjavo informacij s pomočjo elektronskih povezav in hitro odzivanje na obvladovanje epidemij mednarodnega pomena. Ob vstopu v 21. stoletje bo SZO še aktivirala vse svoje obveznosti v zvezi s temi obolenji. Slovenija je v mednarodni sistem spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni vključena že dolga leta. Tudi sistematično zatiranje nalezljivih bolezni poteka pri nas že stoletja. Z zakonom o nalezljivih boleznih (Ur. list RS št. 69/95)je določeno in urejeno spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni znotraj države. Pri tem nam je v strokovno pomoč že 10 let vzpostavljen informacijski sistem, ki povezuje mrežo devetih območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Centra za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani ter jav-nozdravstvenih mikrobioloških laboratorijev. Rezultati dela sistematičnega zatiranja nalezljivih bolezni na Slovenskem so najbolj vidni pri nalezljivih boleznih proti katerim cepimo. S cepljenjem smo odpravili črne koze, davico, otroško paralizo in močno zmanjšali število zbolelih zaradi ošpic, oslovskega kašlja, mumpsa in rdečk. S cepljenjem pred težkimi boleznimi zavarujemo tudi osebe, ki jih pri delu ogrožajo hepatitis B, klopni meningoencefalitis in steklina. Nekaterih nalezljivih bolezni, kot so davica, tetanus pri novorojencih, otroška paraliza in tifus, pri nas ne srečujemo več. Zelo pogoste pa so črevesne nalezljive bolezni (predvsem okužbe s hrano) in akutne okužbe dihal ter zoonoze, med katerimi v zadnjem desetletju vodi borelioza. Zaradi pogostih gospodarskih in turističnih stikov z vsemi državami sveta lahko pričakujemo tudi pri nas pojavljanje egzotičnih nalezljivih bolezni, ki jih nikoli nismo srečevali (malarija, kolera, kuga). Zato moramo sproto spremljati dogajanja tudi na drugih celinah in biti pripravljeni na hitro ukrepanje v primeru pojava omenjenih nalezljivih bolezni. Upamo, da bomo s stalno pripravljenostjo, hitrim obveščanjem, z medsebojno pomočjo med državami in naglim ukrepanjem obvladovali nalezljive bolezni, da se ne bodo razširile v epidemije in da zaradi njih ne bodo umirali niti otroci niti odrasli. TEODORA PETRAŠ, dr. med. spec, epidemiologije Pestre aktivnosti Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava V zadovoljstvo otrok in starše' Zakaj nas je te dni vodila pot prav v otroški vrtec v Mohorjevi ulici v Lendavi^ Ker je tam sedež (»uprava«) Dvojezičnega vzgojno-varstvenega zavoda, ki organizacijsko in pedagoško povezuje vse vrtce v Občini Lendava, in ker se je tamkaj dogajalo prejšnji teden nekaj posebno zanimivega. Večino časa so namenili obujanju običajev, ki so povezani z velikonočnimi prazniki, poleg tega so v eni od igralnic »uredili« tudi živalski vrt. Čeprav je šlo za raznovrstne živali v obliki lutk, je bilo to vsekakor nekaj nenavadnega in zanimivega. Ravnateljica zavoda Blanka Gerič pa nas je ob tej priložnosti najprej nekoliko širše seznanila z njihovo pestro dejavnostjo. Po njenem prepričanju omogoča njihov program dela vsem otrokom različne možnosti vključevanja v delo. Še posebno pestre so obogatitvene dejavnosti, kjer pojejo, rišejo, slikajo, telovadijo ... V tem šolskem letuje poleg ohranjanja običajev in kulturne tradicije prednostna naloga še športno-gibalna vzgoja. V vseh vrtcih so v te dejavnosti dokaj množično vključili tudi starše otrok. Skupaj z njimi organizirajo enkrat mesečno sprehode, pravilni tehniki dihanja imajo v popoldanskem času tudi za starše. Te dejavnosti vodi dr. Fodor Gustav, ki sodeluje tudi v projektu Zdrav vrtec. Ker so bili te dni velikonočni prazniki, so seveda dali poseben poudarek običajem, ki so povezani z »vuzmom«. Letos jim je v galeriji lendavskega gradu uspelo pripraviti tudi dokaj bogato razstavo pirhov. Doslej so imeli take razstave samo po vrtcih. Pirhe so na različne načine izdelovali Živalski vrt z lutkami v vrtcu je bil nekaj posebnega. otroci predstavili n viji v Gaberju ( Zvezo kulturnih org 3 dava)-aprSh‘fb^ srečanju otrosKi pin v Rogaški Sla bosta 2 FS), 25-ganizirali zavod no folklorno r^Kfa niku. na kateio s7 tudi vrtce, ki so voda pred reorga" J bo tradicionalna^ v grajski galerlj‘’jjco 05 1 dan ali malo ot. jo A v programu pa^ J vno otroško 11K mentorjem LaS^tero^ Madžarske. bili skupino otro ^1, tcev na Korosk® ’ J iz] tudi starše. To s« pe aktivnosti (ne vs^ pa se bo dogaJ Po ut & dt sp Pl oa »a te sit to, Us #S Pl izl Pt sk Pt Ut ta: ta. Pr, Pt, lef tel So dir Otroci so z velikim veseljem barvali jajčka z različnimi slikarskimi tehnikami, njihovi pirhi pa so skupaj s pirhi vzgojiteljic in staršev razstavljeni tudi v lendavskem gradu. teke, kolesarjenje, plavanje idr. V vseh oddelkih izvajajo dnevno tudi sprostitvene minutke, kjer se otroci in vzgojiteljice ob tihi glasbi, prižganih svečah in likovnem ustvarjanju sprostijo in se za trenutek poglobijo vase ter na tak način pobegnejo pred »drvečim svetom«, v katerem živimo. Sprostitvene minutke s poudarkom na otroci, vzgojiteljice, starši in stari starši. V vrtcih so dali poudarek predvsem različnim likovnim tehnikam. Izdelovanje pravih pirhov ali »remenk«, in sicer z voskom ter drugimi naravnimi pripomočki, tako kot so to delali nekoč, pa jim je prikazala babica Helena Solarič (Ilos neni) iz Dobrovnika. »Ob tem bi rada posebej povedala, da v vrtcu ne širimo nobene ideologije. Spoštujemo drugačnost. Veliko noč prikazujemo kot velik krščanski praznik, obenem pa tudi kot praznik pomladi, kot lepo obdobje, ko začne vse rasti, brsteti...« In nadaljnje aktivnosti do konca šolskega leta? Najprej se bodo drugega. Zdrav vrtec j J Njihova po*« delovanje v pmu, , tec. Kaj to P° • saji» »To ne pom otrokom P°nl7to. no, datelova * / na svežem zr^ftec6 mora biti katerega pr*^ « srečni in za^° [6ni L . kor tudi zap° ^arši. Ob vs«m6’ meljito zazr 1' 1 kakšne razme I to, da lahko^24 da imamo zd : . O so za to potm N stori’oprSMr' površine, n’J p ti in več odraslih pj Kdaj upokojenski dom v Ljutomeru? Ne ponoviti napak drugih! Dom v Ljutomeru je nujen tudi zato, ker se je Dom v Lukavcih preusmeril v poseben socialni zavod za vso Slovenijo 111 vvv ' Lahko P^«/ 0 skupaj sjA N stjo na tem P liko kažejo naJv datnem v|a® ta jezičnega^ M Gradnja doma za upokojence in starostnike v Ljutomeru je več kot nujna. To je potrdila tudi anketa, v kateri je sodelovalo 441 ljudi, kar je okrog 20 odstotkov starejših prebivalcev. preveliko prevet : pr^ ob tem ( oseb (vzg°J । e Anketa je pokazala, da si upokojenci ne želijo stare oblike klasičnega, socialnega bivalnega doma, ampak neko stanovanjsko skupnost, ki bi jim omogočala raznolikost uveljavljanja potreb na jesen njihovega življenja. Želijo si rekreacijsko, kulturno in drugo dejavnost stanovalcev in zunanjih udeležencev, dnevno varstvo starostnikov, različno servisno dejavnost (prehrana, pranje itd., vse to tudi za zunanje uporabnike), gospodinjsko pomoč in oskrbo starostnikov na domu itd. Tako je bila izražena in potrjena upravičenost po gradnji upokojenskega doma v Ljutomeru. Še en vzrok je: Dom v Lukavcih, v katerega so upokojenci vlagali denar, namesto da bi jih v upokojenska stanovanja, se je preusmeril v posebni socialni zavod in si ga je država tako rekoč prilastila. Pa tudi sicer redni domači upokojenci odklanjajo bivanje v Lukavcih. Širše območje Prlekije z več kot 60.000 prebivalci tako nima nobenega pravega doma za starostnike. Skrajni čas je torej, da preidemo od besed k dejanjem. Osebno menim, da bo upokojenski dom s sedaj načrtovanimi zmogljivostmi (100 postelj) daleč premajhen, saj seje tudi marsikje drugod, na primer v Lendavi, kjer so načrtovali in sezidali manjši objekt, hitro poka- zalo, da bi bilo treba načrtovali večje zmogljivosti. Marsikje zdaj delajo prizidke, kar gradnjo draži. Da se napake drugih ne bi ponovile tudi v Ljutomeru, je treba sezidati tak dom, da bo ostalo še kaj prostora za tiste, ki se za bivanje v domu ne bodo odločili že takoj na začetku. Kdaj upokojenski dom v Ljutomeru? V občinskem vodstvu se je že začelo premikati, čeprav po polževo. Upam, da bodo našli občinsko vodstvo ob podpori svetnikov, stranke in začasni odbor, ki se je letos že nekajkrat sestal, dovolj političnega in organizacijskega poguma ter daljnovidnosti in da bodo v prihodnjem letu končno začeli z gradnjo. IVAN MUHIČ, Sp. Kamenščak vzgojitelj'^' nezaželenih P ^7 večkrat naj e o grezahrano^^ ste mesa, km pO t zelenjave, saIad^J(L rahljajo «aVv6S O sladkan napitek - . 1 otroci Pa« komunalnih in gospodarsko-razvojnih za ev. okolje in Iju-Wnatako, kot je načrtovana, torej da ne bo mo . nadZoru k Pa je odvisno od nadaljnjega sodelovanja dom' začeli odku- )ajanja gradnje. S sprejemom lokacijskega načrta se P'zemljišč. J i i1 * (i e if Po k "^ovanie0^111 -asu priPrav je !e k°nčano p?:ze*ezniške pr°-d"je dejani^ S?renienib ohč Pr?em ustreznih Planov. si 'nskib prostorskih PredvidSka zakon°daja da se za™e 'e s sPreiemdJ e lnfrastruktu- piaila rVT'n srednJe-^tezn° Da m R S oven*je, temu “|klajenih občintSlediti sprejem Goričv klh prostorskih n k°ristile sn?6 obcine Pa so s?st°rskih p sprememb >epole^ vnes S|VC železniške lipovi! * drug® spre-ranV°jern- Takše6 Z nadalinjim 1'e]zaStare?aktJe bil že c4otn§a Pa spreiet"1^^06, po' Sob ? nekdAe OhZa obm°dje C N°veoSaObcine Murska tpv0 ? njihova voXSVOJene ob’ Prav^ I B bkih, e občin* kole ocenili: I ^ai?0^ uvel;! Zavzemajo ’Obliže ’>a; lokal- j posta tevam kbonieni’ da so *NMa'Jale kraj knS0Jlh včasih injooSehe.Skupnosti. J<>Poa^ bolj r°g ua11' ^a ta Podr°ben in ^''PoJ^Pcev yCin je tud> Postopku Siini^^uptot^P31^tud' Prav je in posa- Nse! kr°g ra^ JUdnri- Ce-eUkar naZ?rJen,jebi| senz za traso ravno zaradi tega večji in boljši. Po mojem so rešeni vsi ključni problemi - kakšni posamezni bodo ostali za čas gradnje. Bistveno je, da se je izkazalo, da so se morali projektanti in načrtovalci proge kar potruditi in argumentirati rešitve. Tiste, ki so bile dobro argumentirane, so bile osvojene, za tiste, kjer so argumenti zmanjkali, pa so lokalni ljudje dobro vedeli, kaj želijo in hočejo. Mislim, da je na koncu tudi prišlo do neke točke, ko se je vzpostavilo ravno pravo razmerje med tistim, kar hoče država - relativno ugodno traso železniške proge -, in lokalno skupnostjo, ki hoče od te proge nekaj imeti.« Na predlog Slovenskih železnic in Ministrstva za promet in zveze je vlada obravnavala zadnje pripombe in zahteve vseh treh občin in zavzela do njih ustrezno stališče; tiste zadeve, o katerih so se dogovarjali pred več kot mesecem, so bile v vladi formalno usklajene, občinam pa dan ustrezen odgovor. Predloge sprememb občinskih prostorskih planov je Ministrstvo za okolje in prostor Na vprašanje, kaj meni g. Novak osebno, ali bodo občine z železnico v prostorsko-razvojnem smislu več pridobile ali izgubile, pa je direktor Urada za prostorsko planiranje odgovoril: Mislim, da je Prekmurje in ta gorički del z železnico pridobil. Dolgoročno pa zanesljivo! Jaz mislim, da Prekmurje s to novo načrtovano infrastrukturo - avtocesto, železnico - pridobiva predvsem s tem, da se bo prometno odprlo. Pogoji za razvoj bodo tu, pokrajina ima številne prednosti: neokrnjena narava, pestrost pokrajine. V mentalni sliki Slovencev se Slovenija konča pri Mariboru. Ne poznajo severozhodne Slove- vo- lu in plani. IH* f 1^ F Pa Cna uprava °rni bilijona proračunskega »plusa« - Sprejeli tudi Čre ° P°kopališkem redu in podprli pobudo • Za ustanovitev samostojne glasbene šole ---------------------------------------- odhpror - <)dranci obravnavali zaključni račun za •» fin °r?’ bi tatUna za lel°s> so se seznanili s poročilom * h ’ tih’ iv novi ° d?b'U informacijo, ali je bilo morebiti nVSa d°kumP°«aaiU kaJ narobe. Nadzorni odbor pa je v % Je n”*80^3 »^edno lepo vodena in pregled- k°‘Ka^'0 V SkladU Z Ve'jaVn° ZakOn°‘ ji So ni. A ■ GJdgo- 7q doual' b, ni odbor pohvalno o finančnem poslovanju Občine Odranci Ihc^- V • • j v ■ liiij; v Pror /Prese- alizirana in plačana nekatera dela. Največ proračunskih sredstev pa so namenili za zgraditev kanalizacije in čistilne naprave (52,5 milijona SIT), posodabljanje cest (20 milijonov SIT), zgraditev mrliške vežice (19 milijonov SIT) itd. Lastna sredstva so predstavljala manj kot 50 odstotkov vseh prihodkov, od države pa so uspeli »pridobiti« čez 90 milijonov tolarjev proračunskih sredstev. Kako bo letos, je še težko napovedati, kajti državni proračun še ni sprejet, in tako tudi niso znana vsa merila. V osnutku od- uskladilo z Ministrstvom za kmetijstvo, saj je bilo največ spornih vprašanj glede zazidljivosti - po besedah g. Novaka so rešili 99-odstotkov takih zadev, ostali sta le dve ali tri negativna mnenja za primere, ko hočejo graditi na 1. območju kmetijskih zemljišč. Če ni zakonskih osnov, ne morejo dati pozitivnega mnenja. Podobno je tudi z željeno obrtno cono v Gornjih Petrovcih, čeprav je res, da je to »kmetijsko zemljišče« danes v resnici opuščeno, zaraščeno in zamočvirjeno. Vlada R Slovenije bo v naslednjih 10 dneh sprejela uradno mnenje do predlaganih občinskih planov: predlagano je pozitivno mnenje za železniško progo kakor tudi za večino lokalnih predlogov za širitev naselij ali povečanje zazidljivosti. Negativ- la. Urad poskuša najti najbolj korektne rešitve, če to ne gre, jim »naložimo«, naj vendarle proučijo alternativne rešitve. Če se izkaže, da imajo te alternativne rešitve isto funkcijo in isti strošek, so pa za lokalno skupnost sprejemljivejše, se zavzamemo za alternativno rešitev. Seveda je potrebno za to nekoliko več časa, projektantskega in drugačnega, se pa splača za naprej. Ko pa vidimo, da lokalna skupnost pretirava - tudi s primeri, ki niso vezani na samo infrastrukturo državnega pomena se tam zadeva ustavi. Pri avtocestah nam je nadaljnji mehanizem predpisan: če občina ne soglaša z uradnim predlogom glede končne rešitve, lahko o tem odloči državni zbor. Čeprav smo šli čez najbolj občutljiva območja, smo vedno dose- nije niti reke Mure, ki jo moraš slišati in čutiti. Take reke v Sloveniji ni. Potenciali za razvoj Pomurja so z izboljšavami prometnih poti bistveno boljši. Ali bodo ti potenciali tudi izkoriščeni, pa je predvsem odvisno od regionalnih in občinskih vodstev in gospodarstva te regije. Če bodo sposobni, bodo bolje izkoristili, če ne, pa ne bodo. Občinam tudi priporočamo, da čimprej stopijo skupaj in ustanovijo pokrajine, saj imajo za to že zakonsko možnost, zapisano v Ustavi R Slovenije. Kar se nas tiče, smo že dali zgled in pobudo z regionalno planersko delavnico. Združeni bodo gotovo močnejši. no mnenje je tam, kjer širitve ne dopuščajo zakonske osnove. Urad za prostorsko planiranje MOP ta trenutek vodi okrog 30 postopkov za sprejem lokacijskih načrtov za gradnjo državne infrastrukture. Prav v primeru goričke železnice je menda minister Pavel Gantar toplo priporočal in zahteval maksimalen konsenz z lokalno skupnostjo. Urad mora poiskati racionalno in ekonomsko rešitev, lokalna skupnost pa želi iz tega iztržiti največ za svoje lokalne potrebe. Kako so se »borili« Prekmurci? Direktor Urada Jože Novak je povedal: »Jaz mislim, da so bili do zadnjega dovolj vztrajni in ta njihova vztrajnost se je poplača- gli konsenz lokalne skupnosti. Vsaka občina nekako ve, kje je meja, ko več nima argumentov za povečevanje svojih zahtev. Novi zakon o urejanju prostora bo moral določene zadeve prenesti tudi na drugo infrastrukturo, ne samo za avtoceste - moraš imeti opredeljen mehanizem arbitraže; danes je predviden samo konsenz z občinami.« Trud treh let je bil po njegovem mnenju koristen, saj bodo koristi lokalne, državne in mednarodne. Med delom bo še mogoče vplivati na gradnjo, ki naj bi bila okolju in ljudem res primerna. BERNARDA B. PEČEK loka o občinskem proračunu pa so predvideli, da bodo znašali prihodki 1 15.655.000 tolarjev. Nekaj čez 40 milijonov od tega bodo znašale (predvidoma) investicijske obveznosti. Na osnutek odloka o pokopališkem redu so dobili več pripomb g. župnika. Nekatere so upoštevali, ne pa tudi predloga, da se »v vasi Odranci umrli čuva v mrliški veži ali doma, odvisno od volje pokojnika oz. svojcev«. Potrdili so namreč 12. člen, v katerem je zapisano: »V vasi Odranci se umrli mora čuvati v mrliški veži.« Čeprav je bilo nekaj pomislekov (da ne bi prišlo do povečanja prispevkov staršev), so soglasno podprli pobudo Občine Črenšovci za ustanovitev samostojne glasbene šole, in to predvsem kot odziv na ustanovitev dvojezičnega zavoda Gla- sbena šola Lendava kakor tudi zato, da bi učencem približali kraj glasbenega izobraževanja. Odranski svetniki pa zaenkrat še niso sprejeli odločitve o sofinanciranju novih in prenovljenih prostorov zdravstvene ambulante in lekarne v Črenšo-vcih, ampak bodo prej temeljito proučili, ali ne bi bilo bolje poskrbeti za zdravstveno ambulanto v lastni občini (v dogovoru z Zdravstvenim domom Lendava). Zdaj so namreč ljudje dokaj nezadovljni z zdravstveno oskrbo. Vodstvo šole, ki po novem »upravlja« tudi enoto odranskega vrtca, je poslalo občinskemu svetu predlog o nujnih vlaganjih za širitev prostorov. Najbolj potrebujejo tri dodatne učne prostore in knjižnico s čitalnico (skupaj okrog 60 kvadratnih metrov). Na tesnem pa so tudi s prostori v vrtcu. Kako rešiti ta problem? Medtem so že naročili idejni projekt, pričakujejo pa tudi komisijo Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki se bo kmalu oglasila v Odrancih. Sledile bodo nadaljnje odločitve. Kaj bo s ploščadjo pred gradom v Murski Soboti? Samo da gradu spet ne bi vzeli del identitete Minilo je že nekaj mesecev, kar so odstranili ploščad pred soboškim gradom. In vedno, ko se kaj začne delati v okolici soboškega gradu, se pri marsikaterem Sobočanu in tudi drugih vzbudijo dvomi, ali bo spet kaj narobe. Vse to temelji na izkušnjah, saj se je v zadnjih letih skorajda vedno, ko so se odločili za kakšen poseg v okolici gradu, naredilo kaj narobe. Najprej so na južni strani sezidali »kontejner«, potem so na severni strani položili temen asflat, čeprav so najprej obljubljali svetlega, tudi tla na notranjem dvorišču gradu so iz betonskih tlakovcev, da zgodbe o sanaciji samega gradu sploh ne obnavljamo. Sedaj so se lotili ploščadi pred gradom in okoliških poti, kar je začelo znova sejati nezaupanje, kaj se bo z našim gradom zgodilo in ali bodo s tem posegom vzeli gradu še delček identitete. Prav zato smo si podrobneje ogledali, kaj nastaja. Prejšnjo ploščad je leta 1952 skonstruiral arhitekt Novak. Anton Štihec, svetovalec na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe pri Mestni občini Murska Sobota, je povedal, da so se za ta prenovo odločili zaradi dotrajanosti ploščadi in splošne urejenoti okolice gradu. Zaradi gladkih kamnov naj bi ob vlažnem vremenu ploščad postala nevarna. Na tem mestu že raste nova, ki se od prejšnje naj ne bi bistveno razlikovala. Celotna naložba, ploščad z okoliškimi potmi, bo stala okoli 34 milijonov tolarjev. Delno seje naložba pokrila iz sredstev lanskega proračuna, delno pa se bo iz letošnjega. Historicizem podrejen funkciji Arhitekt Goran Dominko, Projektivni biro, je povedal, da so k temu projektu pristopili interdisciplinarno, pri čemer so poskušali združiti historični element s pogledi na sodobnost. V delo so zato vključili različne ljudi in strokovnjake, neprestano pa sodelujejo tudi z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine ... Na Projektivnem biroju so se odločili, da bodo delali v renesančnem in baročnem duhu, kakršen bi naj bil tudi sam grad, želeli so namreč združiti sodobno funkcionalnost, pri tem pa ne negirati obdobja, v katerem je grad nastajal. Za osnovno obliko ploščadi so vzeli kvadrat, to je renesančna oblika, na obeh koncih ploščadi pa bodo posadili tise, ki bodo strižene in bodo dajale baročni videz. Takšen je tudi baročni drevored, Miran Krivec z Zavoda je povedal, daje park urejen v maniri angleškega krajinskega sloga, ki posnema naravo. Obrezane tise bodo dajale videz čiste in enostavne krajinske arhitekture. Med tisami bodo zasejali travo. Kamen bo imel barvo portala Ker si prizadevajo, da bi zgodovinska podoba gradu ostala, težijo k uporabi plemenitih materialov. Odločili so se za jurski kamen, ki ga bodo pripeljali iz Nemčije. To je eden redkih kamnov, ki je barvno uglašen z barvo kamna portala. V začetku so se odločali tudi za peščenjak, vednar ni odporen proti zmrzali, razen če ga položijo kakšen meter v globino, to pa seveda pri takšni površini veliko stane, cena bi lahko bila tudi do trikrat višja, vendar kakovost ne bi bila tudi toliko boljša. Zato je jurski kamen tehtnejša rešitev, hkrati pa tudi zadovolji zahteve Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine. Dela okrog gradu Gospod Dominko in gospod Krivec sta tudi poudarila, da bi morala biti rekonstrukcija okolice gradu enotna zadeva, ne pa da so k temu pristopili po etapah. K ureditvi je tako pristopilo več arhitektov, vsak pa ima seveda svoje poglede. V tej fazi bodo okoli vsega gradu položili še kamen, ki se imenuje mačja glava in bo kot preventiva, da vlaga ne bo mogla načenjati gradu. Preostale poti okoli gradu pa bodo utrdili s peskom, ki barvno ne bo odstopal od kamna pred ploščadjo. Pred starim vhodom v knjižnico (vzhodna stran) bo še pergola, ki naj bi izražala sodobni duh, hkrati pa bodo dodatne elemente oblikovali z lesom in kovino. Z lučkami pogled v novo tisočletje Ob enostavni in čistih linijah so poiskali rešitev za prehod v naslednje tisočletje, in sicer z novimi tehnikami. Dodali bodo tudi lučke, ki bodo poudarile obliko ploščadi in osvetlile grad ter poudarile njegove posebnosti. To bo elektroluminiscenčna razvetljava s svetlo modrim sijem in bo okarakterizirala vzhodno plošad, eden od reflektorjev pa bo usmerjen naravnost na portal. Lučke bodo v tlaku in se bodo prižgale ob mraku. Krivci za zamudo Pri dokončanju del je prišlo do zakasnitve, krivcev za to pa je več. Poleg vremena je »krivec« tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj niso hoteli kar takoj dati soglasja. Morda bi bilo delo končano prej, če se ne bi zapletlo tudi pri izbiri kamna. Dejstvo pa je, da bodo Sobočani počakali kakšen mesec, samo da bo potem delo res opravljeno tako, kot je treba. Na soboških dnevih bo že vse znano Je že tako, da bodo takoj po končanju del vsi odgovorni na tapeti glede tega, kako so opravili svoje delo. In tudi prav je tako, saj gre vendar za zgodovinski objekt. Arhitekt Dominko je precej optimističen in pravi, da se ne boji toliko kritičenih pripomb strokovnjakov kot dela javnosti, ki ima o vsem svoje mnenje. Vse pa bo jasno do soboških dnevov, morda kakšen dan ali teden prej. Upajmo, da bo njivo delo zadovoljilo estetske, funkcionalne in zgodovinske seg- JOŽE GRAJ mente. ALEKSANDRA NANA RITUPER Tl as ve ti Dogajanje na ljubljanski borzi Ker borza nikakor ne more zaživeti, bi ji tokrat namenil le uvodni del, v nadaljevanju pa bi na kratko predstavil delovanje še ene pomembne inštitucije na trgu kapitala, ki deluje vzporedno z borzo, njeno delovanje pa je prav tako zelo pomembno. Gre za Klirinško depotno družbo. V torek po praznikih je bilo ponovno sproščeno trgovanje z delnico SKB-banke, ki je bilo ustavljeno proti koncu prejšnjega tedna zaradi 30-odstotnega znižanja enotnega tečaja od zadnje uradne objave. Po sprostitvi je bilo sklenjenih kar nekaj poslov, tudi tečaj se je rahlo povišal. Sicer pa je za dan po praznikih značilen majhen promet in še to le z nekaterimi delnicami, tečaji pa so se v splošnem povišali skoraj zanemarljivo. Kakšnih večjih gibanj tečajev, predvsem v pozitivno smer, v tem tednu tudi ni pričakovati, kajti na trg prihaja nova spoštovanja vredna delnica iz privatizacijskega kolesa, to je delnica Radenske iz Radenec, ki bo uvrščena v kotacijo A in bo začela kotirati v četrtek (danes, op. p.). Pričakovanja so velika, četudi prihaja na trg v zelo »slabih časih«. Zato lahko tudi upravičeno trdimo, da bomo ta teden borzniki »pozabili« na druge delnice. Delnica prinaša s sabo precej veliko tržno kapitalizacijo, obenem pa tudi zanimivo naložbo. Ker likvidnega denarja na trgu v tem trenutku ni ravno na pretek oz. ga skoraj ni, je v primeru selitve denarja v ti dve delnici pričakovati padce cen nekaterih drugih delnic. Klirinško depotna družba Velikokrat je bilo v tem času množičnega delničarstva pri nas slišati, da imetniki za svoj vpisani in vnovčeni lastniški certifikat niso prejeli delnic. Čakanje na delnice bo kljub vsemu zaman, kajti pri nas se delnice z uredbo o dematerializaciji ne tiskajo več. Klirinško depotna družba (KDD) je delniška družba in neodvisna inštitucija, ki vodi centralni register imetnikov delnic in drugih vrednostnih papirjev ter njihov pravic iz vrednostnih papirjev. Dematerializacija vrednostnih papirjev (delnic, obveznic, itd.) pomeni, da se vrednostni papirji ne tiskajo več v pisni (fizični) obliki ampak se izdajo in hranijo v obliki računalniškega zapisa pri Klirinško depotni družbi. Cilj dematerializacije oz. izdaje nematerializiranih (netiskanih) vrednostnih papirjev je, omogočiti imetnikom enostavno in nemoteno uresničevanje njihovih delničarskih pravic (pravica do dividende, pravica do upravljanje družbe itd.) Namen sistema nematerializiranih vrednostnih papirjev je vzpostavitev centralne inštitucije, ki bo omogočala učinkovit in zanesljiv prenos ter izvrševanje lastništva vrednostnih papirjev brez fizične oblike. V sistemu Klirinško depotne družbe je tako prenos vrednostnih papirjev med imetniki relativno enostaven, saj se ie-ta opravi s preknjižbo na računih dolžnika in upnika (prodajalca in kupca). Klirinško depotno družbo je potrebno z vidika imetnikov vrednostnih papirjev (delnic, obveznic, itd.) razumeti kot neko skladišče, kjer so deponirane oz. shranjene naše delnice. V primeru prodaje teh delnic, jih tudi ni potrebno izročiti kupcu, ampak naredi za nas to Klirinško depotna družba na podlagi ustreznih obrazcev ali pa kar avtomatsko, če smo delnice prodali na borzi. Člani Klirinško depotne družbe morajo biti vsi člani Ljubljanske borze, to so banke in borznoposredniške družbe, člani pa so lahko tudi pooblaščene družbe za upravljanje skladov in druge institucije. Člani KDD morajo obvezno biti člani Ljubljanske borze (banke in borznoposredniške hiše), ker KDD izračunava dnevne obveznosti in terjatve od sklenjenih poslov na borzi. Kako ravnati, če želimo prodati svoje delnice? Če imamo vnaprej znanega kupca delnic (tistih, ki ne kotirajo na borzi), sklenemo z njim kupoprodajno pogodbo, nakar se stranki (prodajalec in kupec) enostavno odpravita do najbližjega člana KDD (banke ali borznoposredniške hiše), kjer morata storiti tole: Oba, kupec in prodajalec, morata odpreti račun vrednostnih papirjev (to je podobno kot pri banki, če hočemo z banko poslovati, moramo odpreti račun, najsi bo to tekoči račun, žiro račun, hranilna knjižica itd.). Ob odprtju računa vrednostnih papirjev imetnik (prodajalec) delnic še nima na tem računu, ampak so le-te deponirane na registrskem računu izdajatelja. Da bi jih lahko prodal, jih mora najprej prenesti z registrskega računa na svoj račun vrednostnih papirjev. To stori zelo enostavno z izpolnitvijo enega obrazca pri članu KDD. Ko so vrednostni papirji na imetnikovem računu, jih na kupca prenese z izpolnitvijo še enega obrazca, s katerim daje nalog za preknjižbo delnic na račun kupca. S preknjižbo na račun kupca seje preneslo lastništvo delnic ter tudi vse pravice, ki iz delnice izhajajo. Če pa nimamo vnaprej znanega kupca, imamo pa delnice, ki kotirajo na borzi, je postopek še nekoliko enostavnejši, saj moramo samo odpreti račun vrednostnih papirjev, na njega prenesti delnice, potem pa borznemu posredniku dati naročilo za prodajo delnic na borzi. Le-ta nato na borzi naročilo za prodajo opravi, denarna sredstva pa se prodajalcu nakažejo na njegov račun pri banki. Preknjižba vrednostnih papirjev pa se po sklenjenem poslu opravi avtomatsko v KDD naslednji dan po sklenitvi posla. Prednosti Klirinško depotne družbe Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in s tem proces lastninjenja sta pri nas povzročila zelo veliko razpršenost delničarjev. Ob brezplačni razdelitvi lastninskih certifikatov je skoraj vsak Slovenec postal delničar. V procesu lastninjenja je nastalo zelo veliko delniških družb, vse pa so po Zakonu o gospodarskih družbah prisiljene izdati delnice, tiskanje delnic pa bi pomenilo za podjetje kot izdajatelja tudi določen strošek. Strošek predstavlja tudi izdaja delnic v nematerializirani obliki, zato bi bilo umestno primerjati strošek tiskanja in izdaje v nematerializirani obliki. Stroški pa bi se še pojavljali ob vsakokratni preknjižbi delnic ob prodaje. kajti vedno bi bilo potrebno izdati novo nadomestno listino, ki bi se glasila na ime kupca. Največja prednost KDD pa je pri trgovanju (nakupi in prodaje) s temi delnicami. Samo zamisliti si je potrebno, da bi našli kupca svojih delnic nekje na drugem koncu Slovenije ... Prodajalec je dožan kupcu delnice tudi izročiti. Torej bi fizična oblika delnic terjala, da bi se stranki (prodajalec in kupec) sestali, kjer bi prodajalec kupcu fizično izročil delnice. Še preden pa bi se sestala, bi moral prodajalec v delniški knjigi izdajatelja opraviti preknjižbo na kupca, kajti vse delnice iz naslova lastninskega preoblikovanja so imenske delnice. Takšen način trgovanja sije v današnjem času informacijske tehnologije praktično nemogoče zamisliti. Čeprav storitev KDD ni zastonj, je pa prav gotovo cenejša od zgoraj opisane oblike. Stranki se izogneta dvojnim stroškom: stroškom potovanja in časa. Poleg teh osnovnih dejavnosti KDD ponuja še številne druge storitve, povezane s posli z vrednostnimi papirji. SLAVKO ROGAN, dipl.oec. Dr. Franc Rode, novi ljubljanski nadškof in metropolit Gospodje, zime je konec! »Gospodje, zime je konec! Pomlad je tu! Slovenska pomlad,« je v svoji novejši knjigi Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem zapisal dr. Franc Rode, ki gaje papež Janez Pavel II. 5. marca 1997 imenoval za novega nadškofa ljubljanske nadškofije. Bo zapihal nov veter? d »Da. Lahko se predajamo malodušnosti in pustimo, da gredo stvari tako kot pač gredo, se pravi slabo; da se ljudje prepuščajo svojim grešnim nagnjenjem in zapadejo v neodogovornost in sebičnost, v plehko porabništvo, vulgarnost in cinizem, v zasvojenost z mamili in celo v hudodelstva. Kar je navsezadnje strašno dolgočasno in žalostno. Lahko pa tudi spremenimo smer in se napotimo proti novim obzorjem resnice, lepote in dobrote. Prepričan sem, da je v slovenskem narodu veliko duhovnih energij, ki še niso prišle do veljave. Če smo jih sposobni zdramiti v sebi in pri drugih, smo lahko neizmerno več, kot smo; lahko zaživimo neprimerno bolj čisto in bogato, svobodno in radostno. Pod pogojem, da živimo nedoumljivo bogastvo Kristusovega evangelija v vseh razsežnostih osebnega in družbenega življenja,« beremo prvem (pozdravnem) pismu novega škofa, za katerega pravijo, da je v primerjavi z dosedanjim dr. Alojzijem Šuštarjem trd, nepopustljiv, morda celo katoliško fundametalističen. d D P P oi 8' Dr. Franc Rode, ki ga bodo posvetili v nadškofa v nedeljo, 6. aprila, v ljubljanski stolni cerkvi, je medtem že prišel v Slovenijo in predzadnji ponedeljek se je predstavil številnim domačim in tujim novinarjem. Istega dne je gostoval v dnevniku Pop tv in v oddaji Odmevi na TV Slovenija. Med drugim je izjavil, da so ljudje morda napačno presodili njegov temperament (živahnost, zavzetost...), ker »prihajam iz s soncem obsijanega Rima v megleno Ljubljano«. Je mislil na vreme, ali pa je s tem dal vedeti, da je treba poživiti poslanstvo Cerkve in same duhovščine. V že omenjeni knjigi Spomin, zavest ... namreč tudi piše, da je »treba prebuditi tudi prenekatere slovenske duhovnike, ki jih je hladno obdobje socializma tako omrtvilo, da ne vidijo novih možnosti in se kar ne morejo zdramiti iz svojega zimskega spanja. Tem je treba reči: Gospodje, zime je konec!« Nov slovenski nadškof in metropolit Rode, kije bil v družbi z dosedanjim nadškofom Šuštarjem, je na svoji novinarski »sa-mopredstavitvi« 18. marca v Ljubljani med nalogami Cerkve poudaril, da ukvarjanje predvsem s politično problematiko ni njegov namen niti poslanstvo, ko pa je primarna naloga Cerkve oznanjanje evangelija, pri čemer pa (se) ne sme uporabljati sredstev duhovnega nasilja, pač pa mora svoje odnose graditi z ljudmi na dialogu, prihajati k njim v obliki spoštljive ponudbe, ne grobega vsiljevanja. K pomembnim nalogam Cerkve je prištel tudi moralno prenovo slovenskega naroda z utrjevanjem tistih vrednot, ki človeku omogočajo spoštovanje do sebe in dajejo smisel in dostojanstvo njegovemu življenju. Zelo blizu mu je ideja o narodni spravi in zanjo se namerava zavzema- Nerazumljivo mu je stališče šolskega ministra, da o verstvih ne bi smel poučevati človek diplomo teološke fakultete. Vsi, ki imajo končan študij teologije, pač niso duhovniki. Navzel se ga je sicer optimizen, ker je zaznati znamenje pripravljenosti dialoga tudi o teh vprašanjih. Navsezadnje je tudi koncesija za zasebno cerkveno gimnazijo v Mariboru, izdana pred kratkim, znamenje dobre volje. Seveda novi nadškof dr. Rode tudi ni mogel mimo ta čas aktualnega vprašanja denacionalizacije gozdov. Po njegovem je mogočih več rešitev: vračilo v naravi ali z denarno odškodnino. Iz Ljubljane torej pomirjivi toni. Nekateri so mnenja, daje svojimi domačimi zapustili nijo in nadaljeval šolanje’^’ skem taborišču vJudenMjl mnazijo pa je obiskoval zu in Špitalu ob Dranč^l se Rodetovi, kot mnogimi selili v Argentino in seu^l Buenos Airesu. TamjeM daljeva! šolanje, leta 1^-^ Pil v misijonsko družil stov. Kot bogoslovec Mrl braževal v Buenos Airesu« j Rimu in naposled v so ga 1960. leta posvetili^l vnika. Pet let pozneje set J Slovenijo - v župnijo Celje. Leta 1967jepofJ bljani ravnatelj bogoslo'l družbe lazaristov, predavati na teološki b 1 na jprej francoščino (S0' J jezikov!), natopašed^S mete. Tudi je veliko pis3 J Leta 1981 je prev2ell!j papeškem tajništvu 1 nevernimi, od 1997lel imenovanja za ljubljenj dškova je bil tajnik PČ, sveta za kulturo. Ves® J dela in življenja v v3 1 * t „ ,„r«ke čašo? j ti z vsemi močmi, vendar s taktnostjo, ki jo ta boleča točka po njegovem zahteva. Tako na predstavitvi kakor v intervjuju je dr. Franc Rode poudarjal nujnost jasne opredelitve ustavno določene »ločenosti« države in Cerkve, tudi pisal v verske Uti h: Priljubljeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštarje, ker je dopolnil 75 let starosti, prepus sVCtodiy de svojemu mlajšemu nasledniku dr, Francetu Rodetu. Taje prišel na novinarsko konferenc« jpl r • vljen: z usnjeno torbo, obešeno čez ramo, iz nje je potegnil izjavo o nalogah katoliške dopadljivo retoriko prebral. Pač drugačen temperament, kot smo ga (na)vajeni. - Fotogr dl vije, izdal pa«j® del. Poleg ' Spomin. zave.oj[U, ^'7 na Rdečem otožatO derni ateizem-S'™«"®” M čast dežele J, žina, Ljub JGaZ^»^l kljncjusovpa^^ novanjem-sijanj o slove® kulturi, ki J enotno s kR povi®1 p' prostimi Za čast dežel f misli izviral® ljubezen njegovo kljub d L stoletnimi®. vljenostjo za z ^ovo'J^^ do Slovenita rov in pol. n01-jubeZ?ir?ukčas0'^® k presega®!® jVs« ske omejerc® 7/ jc % Ob M deta za.n54^ dškofa m ^gt ji® celo postaj ® u« dinal (PrV tr« »črni« last, Je P aai X/£®. bodo odn® W rkvijo 1® d be dobro zai seZ^/ bilo, ko bi s I ■ ■ ker da je sedaj več razlag. Je pa razblinil strah nekaterih, da se Cerkev s tem, da je vse bolj navzoča v javnosti, hoče vrniti tudi v šolo: ne zavzema se za to, da bi v javno šolo uvedli verouk v smislu kateheze, kajti to je interna naloga Cerkve in naj tako tudi ostane. Pač pa problem odpira zakonsko že predvideni izbirni predmet v javni šoli: verstva in etika. (bil) novoimenovani nadškof zato tako »napet«, da bi imel boljše izhodišče za pogajanja z državo, kjer pa so nujni tudi kompromisi. Sicer pa nov škof prihaja predvsem »kot učitelj vere, da bi posvečeval resnico«. Cilj opravljaja škofovstva je »zveličanje duš«. Tako o škofih določajo koncilski dokumenti. Drugače pa je imenovanje (nad)šk-ofa »izključna pravica pristojne cerkvene oblasti«. Novega slovenskega nadškofa je imenoval papež, civilne oblasti nimajo pri predlaganju ali imenovanju »nobene pravice.« Kaj pa pravica med prvimi zvedeti, kdo je imenovan? Dan pred uradno razglasitvijo dr. Rodeta za nadškofa je bil pri predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu na vljudnostnem obisku apostolski nuncij v R Sloveniji msgr. Edmond Farhat. Prav je, da je g. Kučan prvi zvedel, kdo bo po novem drugi (ali prvi) človek v Sloveniji. Funkcija nadškofa oziroma metropolita je menda primerljiva s funkcijo predsednika države. Sv, LAi " M te »i Pi ži Ni Spoštovane občanke in občani! Svoj program sem predstavil v prejšnji številki VESTNIKA, tokrat predstavljam svoje poglede in vodenje Mestne občine M. Sobota. Pri realizaciji sprejetih in nastajanju novih projektov bom neposredno sodeloval s predsedniki KS in mestnih četrti. Vzdrževal bom neposredne stike z vodstvi gospodarskih subjektov in družbenih dejavnosti ter organizacijo upokojencev. V delo občinske uprave bom vnesel nove kvalitete za zagota- Kandidat za župana Anton Slavic M MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA BOM OHRANIL POLITIČNI MIR, POSPEŠIL AKTIVNOSTI ZA GOSPODARSKO STABILNOST IN ZAGOTOVIL IZVAJANJE PROGRAMA DOSEDANJEGA ŽUPANA. vljanje pomoči KS, mestnim četrtim in občanom. Pri tem ne bom uporabljal metode kadrovskih čistk, kot jih napovedujejo nekateri drugi kandidati. V pomoč mi bodo dolgoletne izkušnje iz gospodarstva. S pomočjo poslancev in ministrov moje stranke bom zagotavljal, da bo razvoj Mestne občine M. Sobota nenehno navzoč tudi v državnem vrhu. S tem želim Mursko Soboto kot regionalno središče razvijati po evropskih merilih in standardih. Upam, da sta vam moj program in pristop k vodenju občine všeč. Da bi lahko svoje izkušnje in podporo v stranki LDS uveljavil v skupno dobro, vas vabim, da se volitev 6. aprila udeležite v čim večjem številu in obkrožite št. ANTON SLAVIC Kdo je pravzaprav dr. Franc Rode? Rodil seje 23. septembra 1934. leta v Ljubljani in je doma iz Rodice pri Domžalah. Je eden izmed sedmih otrok Andreja in Frančiške, od katerih pa sta dva že umrla. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Jaršah, nato v Domžalah, maja 1945. leta pa je s 3. april 1997 panorama Čebelarjeva opravila v tem obdobju Pni. i. ■ Z1013 D | I) 11 O ({ni 33 in tildi no minomn nmrri m n«, n h in »nlnnl rnilri-Knin m n ilrnT.n, o r m rl zn nuj' t-o^uzni zim tr i n A .... .5I n „ i Umil ____________________9 Hibridi koruze -«usnja zima ni bila dolga in tudi n decembra krepko pad c P te je, da so temperature zraka v drugi po .. :anuarja ozračje cez 0 stopinj Celzija, vendar se je že v zadnji s0 y začetku februa J prijetno ogrelo. Skopnel še je zadnji sneg, c opravile prve čistilne izlete. Mesec februar je bil nadpovprečno topel in suh. Čebelarji sicer nismo bili ravno najbolj navdušeni "adprerano otoplitvijo, ker vemo, M pomeni nenadna ohladitev za obstanek čebeljih družin. Vemo, dav marcu lahko prihaja do ve-'*tih vremenskih sprememb, saj Wa toplejša obdobja hitro izpo-dtine hladnejši zrak, ki lahko pri-tudi nekaj snega. Z ohladi-M zraka pa se povečajo potrebe 50 vzdtževanju temperature zraka ' Wnju in s tem se poveča potreba Ohrani. Na srečo čebelarjev do “^Mjših hladnih obdobij ni pri- v februarju in marcu so ob gozdnih robovih zacvetele prve sP°_mladanske cvetlice, znanilke Moče se pomladi. Na splošno velja, da je narava v m obdobju še preskopa z mediči-^atojenrJ - oskrbujemo družine z vodo prek membno. Stari pregovor pravi, da se med rodi na medu. To pomeni, da mora imeti v tem obdobju družina vsaj 5 kg medu, matico pa spodbujamo k zaleganju z dražil-nim krmljenjem. Dejstvo je, da bosta moč družine ter kasnejši prinos medu na panj odvisna od tega, koliko jajčec bo matica zalegla v tem obdobju. To pomeni, daje potrebno družine krmiti s sladkorno raztopino (1 : 1), in sicer 0.5 1 na dva dni. Dražilno krmljenje je priporočljivo izvajati do cvetenja češnje. To je količina, ko matica začuti dnevno količino in s tem pospeši zale-ganje. Sladkorno raztopino lahko tudi namestimo s pogačo, ki jo je najbolje kupiti pri priznanih proizvajalcih ob dodatku zdravil. Namreč z doma pripravljeno pogačo je možnost okužbe čebeljih družin z boleznimi večja. Dejstvo je, daje potrebno pogačo vlažiti, poveča pa se tudi potreba po vodi. Le-to namestimo ob čebelnjaku, ki pa mora biti dnevno sveža, še bolje pa je, da vodovodnega omrežja. Voda je čista in možnosti za okužbo z raznimi boleznimi so majhne. Čebelje družine pregledujemo, ko temperatura zraka naraste na 15 stopinj Celzija. Družine ocenimo ter določimo, katere bodo pridobitne, iz katerih bomo pridobivali matice in širili svoje čebelarstvo. Smiselno pa je, da slabe družine združimo, če niso okužene z boleznimi. Bolne družine uničimo z žveplanjem. V aprilu matica pospešeno zalega, zato moramo skrbeti, da bo imela dovolj prostora in zdravega satovja. To pomeni, daje zdaj zadnji čas. da si priskrbimo nove satnice. Strokovnjaki so mnenja, da je potrebno letno zamenjati vsaj pet satnic. Dokazano je, da matica najraje zalega v temnejše satovje, saj je le-to toplejše. V drugi polovici aprila zacvetijo sadno drevje, grmičevje in razna podrast v gozdovih, ki močno pospešujejo zale-ganje matice, močnejše družine pa začno tudi z gradnjo satovja. Prav gotovo v tem mesecu zaradi pričakovanih ohladitev še ni priporočljivo preveč razbijati gnezda, saj le-to lahko negativno vpliva na razvoj družin, družina pa je bolj podvržena raznim obolenjem. Nove satnice bomo tako vstavljali le močnim družinam. Strokovnjaki priporočajo, da jih vstavimo v me-dišče, saj tam družine razvijejo manj trotovine. Satnica bo lepša, če so družine živahnejše, v naravi pa je dovolj hrane. Dejstvo pa je, da bodo čebele hitreje naredile satovje, če dodamo osnovo v plo-dišče, in sicer čim bliže zalegi. Nekatere čebelje družine prezimijo na levi ali desni strani panja. Zdaj bi bil čas, če se družina sama ni preselila na sredino panja, da to storimo mi. Največkrat se zgodi, da družine nanosijo ob gnezdo veliko cvetnega prahu, zato bi bilo prav, da premaknemo ta prah za sat ali dva. Če smo pravilno poskrbeli za razvoj družine, bo konec meseca v nekaterih družinah že rojilno razpoloženje. Takrat so potrebni radikalnejši ukrepi v panju. Rojenja bo čim manj, če bodo imele družine v panju čim več dela in prostora. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ za Pomurja Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl, inž.agr. Spomladanska setev travno-deteljnih mešanic M krm v' mo8°®e zamišljati brez doma krme kletev oNi teme'jnih dejavnikov za večji pričele u jja„osenih s»rttrav it Tro4n^’ kakovostnih in našim rastnim razme nc„a tra-"iija^.. ete'i ter njih mešanic, bodisi pri obnavljanju itg • , za Pridelovanje na njivah. pr'de'ave bo zagotnviur' f>o OH f“-‘ 1( setev 'Podn !evab Pasle,i ■’ zbln mešani- •a tlaj ^r°dnata t|a težka ii 'M tab ’ ilovna-paša' Pom,rasti r in ncnasPosob-se ra’ ost’ trpežnost). ^likuje^Jhni pX°Stlra na soraz-vendar ga terhe- Mn, hkoliMin ‘naM "p letna p°večuiPPrOtl madžarski ""bitaln^^ratura Pa se P°vpreč-tipL ki in^8’ 'n razHč-le frake ali ntanin Jovteksturni NikeMic, UDnS,eteVtravn°-I P? 'n detet anireč eneteVati vse te ‘Ste vrste kitM Matla esan|ce niso K Mravnj-h ravno-detelj-S^’>evKt meSanicah ^Sti^^eboi^Mkihla- bi bil zanesljiv, zanesljivejše in večje pridelke kot čisti posevki detelj. 3. Detelje so rastline, ki tla bogatijo z dušikom. 4. Trpežnost mešanic je v primerjavi s posevki detelj večja. Tako se lahko na primer črna detelja že v drugi polovici drugega leta močno razredči in zapleveli. Če pa jo sejemo v mešanici s travami, jo lahko koristimo še v tretjem letu rasti. 5. Krmna mešanica se tudi bolje silira, izgubi se manj listja, je bogatejša z različnimi hranilnimi snovm-ni. Lucerno je smiselno pridelovati samo na tistih njivskih površinah, kjer je urejen vodno-zračni režim, tla pa so dobro založena s kalcijem. Na ekstremnejših talnih tipih (pomanjkanje vlage v poletnih mesecih je veliko) smo ugotovili, da z monokulturno pridelavo pasje trave (Dactylis g/omerata) lahko dosegamo visoke pridelke suhe in hranilnih snovi. Sejemo je 20 kg/ha. Če se spomladi odločimo za setev, v letu setve ne bo razvila generativne razvojne faze. Njena slaba lastnost je, da v prvem letu raste nekoliko počasneje kot druge gospodarne vrste optimalno, rast trav, detelj in njih mešanice, pa bi dali predvsem poudarek setvam trpežne ljuljke. Dejstvo je, da da le-ta na težjih talnih tipih visoke pridelke suhe in hranilnih snovi. Na tržišču se dajo dobiti različne mešanice pod komercialnim imenom BG 3 in BG 4, gre za rane, srednje rane in pozne tipe posameznih vrst trav. Namreč mešanica BG 3 vsebuje dve trpežni ljuljki. Z njo lahko dosejemo travnike in pašnike ali popolnoma obnovimo travne površine. Mešanica BG 4 se loči od BG 3 samo po tem, ker ima še dodan mačji rep. Mešanice BG Preglednica: Kakšno naj bo razmerje semena trav in detelj v mešanicah? 1. do 2. letno rabo 10-20% semena trav 80-90 % semena detelj za 2. do 4. letno rabo 20-30 % semena trav 70-80 % semena detelj večletno rabo 80-90 % semena trav 10-20 % semena detelj se Poveča vol" hranHnih Obstajajo pa tudi nekatere negativne strani pridelave mešanic trav z deteljami: 1. Hranilna vrednost pridelka suhe snovi detelje v monokulturni pridelavi je mnogo večja kot v mešanici s travami, še posebno so detelje bogate z beljakovinami, vitamini in rudninami. 2. Nepravilna raba in gnojenje stimulirata rast tistih vrst, ki jim nastajajoče razmere ugajajo, to pomeni, da se na eni strani določene vrste v botanični sestavi okrepijo, na drugi pa se delež manj konkurenčnih vrst zmanjša. Navadno prazna mesta zapolnijo manj vredne vrste trav zeli in plevelov. 3. Izkušnje kažejo, da je trpežnost vključenih trav v mešanice izredno slaba. Po dveh do treh letih rabe je bela detelja dominantna vrsta v mešanici, kar sicer izboljšuje kakovost voluminozne krme, po drugi strani pa pridelek suhe snovi upada. Strokovnjaki ugotavljajo, da je 30-odstotni delež bele detelje v botanični sestavi zgornja meja. 4. Gnojenje z osnovnimi hranili mora biti v določenem razmerju. Rezultati poizkusov in lastne izkušnje v zadnjih letih kažejo, daje tudi z monokulturnimi pridelavami trav ali detelj mogoče intenzivno pridelovati kakovostno voluminozno krmo. trav. Setev pasje trave bi svetovali samo na tistih kmetijah, ki se intenzivno ukvarjajo z rejo krav molznic. Namreč ko mine zima, razvoj posameznih faz zelo hitro napreduje, tako da moramo kositi že konec aprila ali v začetku maja, če želimo pospraviti kakovosten pridelek suhe snovi. Največ hranilnih snovi bomo pridelali, če bomo prvi odkos izvedli pred latenjem pasje trave in ga silirali, nato pa drugič kosili že po štirih tednih. Dejstvo je, da tudi približno 20 odstotkov rastlin drugega odkosa razvije generatitvno fazo, ki pa nam lahko zelo pokvari kakovost krme. Naslednji odkosi niso več toliko vezani na čas košnje. Za ekstremnejše rastne razmere bi svetovali tudi setev nekaterih trav-no-deteljnih mešanic, kot je TDM I iz Ljubljanske semenarne. Mešanica vsebuje poleg bele detelje še travniško bilnico, dve sorti trpežne ljuljke. in sicer ranejši in pozni tip, ter pasjo travo. Gre za intenzivno pašno-košno mešanico, kjer bosta pridelek in kakovost zagotovljena, če bo optimalna oskrba z osnovnimi hranilnimi snovmi in pravočasna raba. Na hektar sejemo 35 kg semena. Na težjih tipih tal, kjer so možnosti za poletne primanjkljaje vlage minimalne oz. ni motena oskrba za izvirajo iz uvoza in jih sejemo 35 kg/ha na hektar pri totalni obnovi, če jih želimo samo dosejati, pa potrebujemo 25 kg/ha. Ljubljanska semenarna pa ima tudi nekatere zelo dobre mešanice za obnovo na težjih tipih tal, in sicer mešanico RUŠO, ki je namenjena tako za dosetev na travnikih in pašnikih kakor tudi za totalno obnovo travinja. V mešanico so vključene tri trpežne in ena mnogocvet-na ljuljka. TDM 2 pa je namenjena za intenzivno košno-pašno rabo, kjer so poleg bele detelje vključene še dve trpežni ljuljki in ena travniška bilnica. Za hribovita območja pa bi priporočali setev TDM 3. ki vsebuje poleg črne in švedske detelje še travniško bilnico, mačji rep in trpežno ljuljko. Slednji mešanici bomo dali mesto predvsem na težjih tleh. Na tržišču pa seje mogoče dobiti tudi mešanico s komercialnim imenom PAŠNIK, ki je izključno namenjena za pašno rabo. Predno se odločite za korenit ukrep na travinju, bi vam svetoval, da se pred setvijo oz. nakupom posvetujete z ustreznim strokovnjakom. ŽVZ za Pomurje, Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl. ing. agr., specialist za travništvo in pridelovanje krme S H NiTi N i ČUMO > Da aJ( MMA! OSTARELI KMEPE OPUŠČAJO MLAPitd pa TAfcs STONlJiS] Kako ^L-i \/ i/wri 2A PREMKO _ ‘ MLEKA ' (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zrelostni razred 300 - FANT 36 - z. r. 380 - dvolinijski hibrid, zobanka z atraktivnim storžem, zrnje privlačnega videza rdečkastorumene barve s 14 do 16 vrstami zrnja na storžu, kije rahlo prekrit z ličjem, rastlina ima srednje visoko steblo, daje stabilne pridelke in je prilagodljiv hibrid, hitro sprošča vlago iz zrnja, zelo dobro je odporen proti poleganju, lomu, koruzni bulavi sneti, koruzni pegavosti, koruzni ali proseni vešči, občutljiv je za fuzariozo storžev, primeren za vsa območja Slovenije za pridelovanje zrnja in silaže. Priporočena gostota ob spravilu je 70.000-80.000 rastlin/ha in za silažo 75.000- 85.000 rastlin/ha. - HARDIS - z. r. 350 - dvolinijski hibrid, zobanka, ima hiter mladostni razvoj, zrno je rdečkastorumene barve, dobro prebavljivo, zrnje dobre kakovosti, zelo odporen proti koruzni bulavi sneti, hitro se suši, listje ostane dolgo zeleno, s tem hibridom dosegamo vrhunske rezultate, primeren je za pridelovanje zrnja in silaže. Priporočen sklop ob spravilu za zrnje je 70.000-90.000 rastlin/ha in za silažo 75.000- 95.000 rastlin/ha. - LG 23.10 - z. r. 340 - dvolinijski hibrid, zobanka, ima hiter mladostni razvoj, je visoka rastlina, odporna proti suši in koruzni vešči, je odličnega zdravstvenega stanja, dobro prenaša tudi mokroto, občutljiv je za lom, storži ob kombajniranju hitro odpadajo, rastlina je visoka, listje je dolgo zeleno, daje visoke pridelke, hitro se suši, zrno je grobo, če ga pogladimo, je pa zelo kakovostno, hitro dozoreva, priporočljiv je za pridelovanje zrnja in silaže (visoka energijska vrednost, izredna prebavljivost). Priporočen sklop ob spravilu za zrnje je 75.000-85.000 rastlin/ha in za silažo 80.000-90.000 rastlin/ha. - RAISSA - z. r. 350 - dvolinijski hibrid, zobanka, dobro odporen proti lomu, poleganju, koruzni pegavosti. koruzni bulavi sneti, fuzariozi storža, koruzni ali proseni vešči, ima dobro rodnost, je toleranten za stresne dejavnike okolja, priporoča se za pridelovanje zrnja in silaže. Priporočen sklop ob spravilu je 75.000 rastlin/ha za zrnje in za silažo 85.000 rastlin/ ha. - EVA - z. r. 390 - dvolinijski hibrid, zobanka, starejši hibrid, zelo dobro odporen proti lomu, poleganju, koruzni bulavi sneti, fuzariozi storžev, koruzni ali proseni vešči, občutljiv za koruzno pegavost, toleranten za visoko gostoto, je odlično prilagodljiv, primeren za pridelovanje silaže in zrnja. Priporočen sklop ob spravilu za zrnje je 65.000 rastlin/ha in za silažo 85.000 rastlin/ha. - MIRNA - z. r. 330 - dvolinijski hibrid, zobanka. zelo prilagodljiv hibrid, čvrsta rastlina, odporna proti lomu in poleganju, boleznim in škodljivcem, ima hiter mladostni razvoj, odporen je proti suši, hitro sprošča vlago iz zrnja. Zrelostni razred 400 - STIRA - z. r. 390 - dvolinijski hibrid, zobanka, ima hiter mladostni razvoj, rastlina je dolgo zelena, hitro spušča vlago iz zrnja, hibrid je zelo odporen proti suši, ima zelo kakovostno zrnje, primeren za pridelovanje zrnja in silaže. Priporočena gostota ob spravilu za zrnje je 70.000 rastlin/ ha in za silažo 80.000 rastlin/ha. - CARLA - z. r. 400 - dvolinijski hibrid, zobanka, odlikuje ga odlična aminokislinska sestava beljakovin (za prašičerejo), je za intenzivno pridelovanje, zelo odporen proti koruzni bulavi sneti, lomu, poleganju, koruzni pegavosti, občutljiv za fuzariozo storžev in za koruzno ali proseno veščo, primeren za pridelovanje zrnja in silaže in daje visoke pridelke. Priporočen sklop ob spravilu za zrnje je 70.000 rastlin/ha in za silažo 80.000 rastlin/ha. - MARISTA - z. r. 410 - dvolinijski hibrid, zobanka, priporočen hibrid za široko uporabo, ima srednje hiter mladostni razvoj, srednje hitro oddaja vlago iz zrnja, dobro je odporen proti suši, rastlina je dolgo zelena, priporoča se za pridelovanje zrnja in silaže. Priporočen sklop za pridelovanje zrnja ob spravilu je 65.000-70.000 rastlin/ha in za silažo 70.000-75.000 rastlin/ha. - LG 23.50 - z. r. 400 - dvolinijski hibrid, zobanka, ima srednje hiter mladostni razvoj, hitro sprošča vlago iz zrnja, je visoka in močna rastlina z malo stranskimi poganjki, ima visok rodni potencial in je zelo rodoviten, malo je občutljiv za bolezni stebla in koruzno bulavo snet, priporočamo ga za pridelovanje silaže iz koruzne rastline ali mletega zrnja in storžev pa tudi za pridelovanje suhega zrnja (na toplotno ugodnejših območjih). Priporočamo gostoto setve 75.000-80.000 zrn/ha v suhih in 90.000 zrn/ ha v ugodnejših razmerah. - FURIO - z. r. 390 - dvolinijski hibrid, zobanka, ima odličen mladostni razvoj, zrnje ob dozorevanju zelo hitro sprošča vlago, listje pa ostaja dolgo zeleno, hibrid je zelo odporen proti lomu in poleganju, dobro odporen proti koruzni pegavosti, koruzni bulavi snet, fuzariozi storžev in koruzni ali proseni vešči, ima visok potencial rodnosti, dobro deluje pri različnih stresnih situacijah (pomanjkanje vlage, visoke temperature), je pa občutljiv za zmanjšanje optimalne gostote rastlin, daje, stabilne pridelke, primeren za pridelovanje zrnja, storžev ih silaže. Priporočen sklop ob spravilu za zrnje je 65.000-70.000 rastlin/ha in za silažo 70.000-85.000 rastlin/ ha. - STEFANIA - z. r. 440 - dvolinijski hibrid, poltrdinka, ima hiter mladostni razvoj, odporen je proti suši in koruzni vešči, hitro se suši in je primeren za skladiščenje, steblo ima zdravo, ob redkejšem sklopu razvije dva storža, odporen je proti poleganju. Priporočena gostota rastlin za zrnje je 65.000-70.000/ha in za silažo 70.000- 75.000/ha. - Bc 492 - z. r. 490 - dvolinijski hibrid, zobanka, ima dobre agronomske lastnosti, svetlorumeno zrnje in rdeč oklasek, odporen proti lomu, koruzni pegavosti, koruzni bulavi sneti, fuzariozi storžev, koruzni ali proseni vešči, slabše odporen proti poleganju, je pozni hibrid, storži primerni za hranjenje v koruznjakih, priporočljiv za pridelovanje silaže. Priporočena gostota ob spravilu je 65.000-70.000 rastlin/ha. - YUMBO 48 - z. r. 480 - dvolinijski hibrid, zobanka z lepim rumenim zrnjem, storž je ovalen in dolg s 14-16 vrstami zrnja, storž je lepo sklenjen, prekrit z rahlim ličjem in se hitro odpira, manjši sklop nadomesti s povečanjem storža, hitro se suši, odporen je proti lomu in poleganju ter koruzni bulavi sneti, storži so primerni za hranjenje v koruznjakih. Priporočena gostota ob spravilu za zrnje je 60.000-65.000 rastlin/ha in za silažo 65.000-70.000 rastlin/ha. Pri nas v Pomurju pridejo v poštev za pridelovanje zrnja predvsem hibridi iz zrelostnih razredov 200 in 300. Za pridelovanje silaže pa lahko izbiramo med koruznimi hibridi razreda 400 in 300, predvsem poznejšimi. Tistim, ki želite posejati koruzo tudi na strnišča žit, predvsem ječmena, ali za strniščnimi dosevki, pa svetujemo, da se odločite med hibridi zrelostnega razreda 100. Metka Barbarič, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Turnišče - cene pujskov Minuli četrtek je bila ponudba pujskov na sejmu v Turnišču velika. saj so rejci prodajali kar 80 živali. Tudi povpraševanje je bilo veliko. zato je lastnike zamenjalo 74 pujskov, starih od 8 do 12 tednov. Za parje bilo potrebno odšteti od 12.000 do 15.000 tolarjev. 10 intervju vestnik, 3. apjj; Koliko vplivajo odnosi s Hrvaško na vstop Slovenije v EZ in kaj je z nemško ljubeznijo do Slovenije? Kakšen scenarij bo pri sprejemanju pridruyžitvenega sporazuma k EZ? Nas Italijani tako zelo podpirajo tudi zaradi predkupne pravice in ali se je Prodi pojavil na obisku v Sloveniji v vlogi ameriškega sla? Je minister Rusom obljubil tudi lobiranje za plinovod Jamal-Evropa, če ti ne bodo nasprotovali vstopu Slovenije v Nato? In kaj je z obljubljenim prehodom Verica - Če-pinci? Se bo minister zazvel za štajerske Slovence v Avstriji? In navsezadnje v kakšnem kontekstu je potrebno razumeti Inine ukrepe in kaj bo s počitniškim naseljem v Rovinju? O vsem tem smo se pogovarjali z zunanjim ministrom, ko je ob »prekmurskem obisku« obiskal tudi Vestnik. Poteka vaš tokratni obisk v Prekmurju predvsem v znamenju predvolilne kampanje za novega soboškega župana? Za moj tokratni obisk v Prekmurju se je nabralo kar precej razlogov. Pred kratkim je bila imenovana vlada in v zunanji politiki in diplomaciji v začetnem obdobju velja, daje potrebno posebno pozornost posvetiti sosedom. Tako je bila moja današnja pozornost precej posvečena ključnim vprašanjem, ki imajo tudi zunanjepolitično dimenzijo, to so mejni prehodi z Madžarsko. Kmalu bom obiskal madžarskega zunanjega ministra g. Kovacsu in želel sem videti, kako so urejene stvari, o katerih smo se že dogovorili. O teh vprašanjih imamo meddržavne sporazume, npr. o tem, katere mejne prehode bomo odprli, in zunanji ministri si prizadevamo, da se dogovorjeno tudi izpolni. Zaradi tega sem obiskal Kobilje in Prosenjakovce. Vidi se, da so bile določene stvari narejene, predvsem cesta v Kobilju, pripravljena pa je tudi druga infrastruktura. Obiskal sem krajevno skupnost Hotiza, kjer gre za problem katastrske meje, ki se krepko zajeda čez levi breg današnjega toka Mure, včasih gre tudi na desno stran, vendar manj. Opravil sem pogovor z lendavskim županom, na mejne prehode pa sta me spremljala poslanka Maria Poszonec in poslanec Ciril Pucko. Tukaj v Soboti, glede na to, da gre za regionalno središče, sem se z županom in poslancem g. Gerenčerjem, poslancem g. Džubanom in poslancem g. Puckom pogovarjal o zadevah, ki se neposredno ali posredno tičejo tudi zunanjega ministrstva. Kako do domovine? Posredno oziroma neposredno se zunanjega ministrstva tičejo tudi mejni prehodi na Goričkem, ki odpirajo Porabskim Slovencem okno v matico. Kako je z mejnim prehodom Verica - Cepinci? Na vseh postajah, kjer smo se ustavili, sem opozarjal na celovitost odnosov z Madžarsko in enakopravno upoštevanje obeh manjšin. V času mojega prejšnjega mandata sem v vladi izposloval odprtje konzulata v Monoštru. Letos bomo to operacionalizirali, tja bo poslan konzul in bo konzulat začel delovati. To mislim, da bo ključna točka za stik z našo manjšino v Porabju, za to, da bo stik s slovensko državo bolj živ. Zadovoljen sem, da mejni prehod Martinje tako dobro funkcionira in da je omogočil veliko prehodnost. Ostaja še mejni prehod Verica, ki bo tudi tema budimpeštanskih pogovorov. Naš interes je, da se ta mejni prehod tudi odpre. Hrvaško prijateljsvo ali o Hotizi S Hrvaško je odprta vrsta nerešenih vprašanj: od Hotize, Trdinovega vrha do Piranskega zaliva. Med zadnjimi potezami so tudi napovedani povračilni ukrepi Ine, ki ni dobila koncesij za gradnjo bencinskih črpalk. Kako bi označili odnose med Hrvaško in Slovenijo in kako ti vplivajo na približevanje in vključevanje v evro-atlantske integracije? Naši odnosi s Hrvaško so vsa ta leta, od neodvisnosti obeh držav naprej, dvoplastni. Po eni strani se marsikaj dobro razvija, gospodarsko sodelovanje se je začelo popravljati. Slovenija ima ves čas krepak suficit, ki na neki način moti Hrvaško stran, kaže pa na to, da so tam naše gospodarske pozicije močne. Začeli smo se dogovarjati - ponovno, če tako rečem, saj je znano, da je gospodarski sporazum bil podpisan, pa potem ni bil ratificiran v hrvaškem saboru - o prostocarinski coni. Hrvaški interes, da se vključi v Cefto, je zelo jasen in tudi sicer so ti odnosi zelo živi. Ostajajo pa žal tudi določena odprta vprašanja, ki so se odprla leta 1991 in ki v začetnem obdobju niso bila rešena. Sledila je močna politizacija teh vprašanj, kije dobila pospeške v medijih. Zaradi teh notranjih politizacij so bila ta vprašanja včasih videti nerešljiva. Mislim, da se v zadnjem času jasno vidi, da imata obe državi izrazit interes za ureditev določenih stvari. Imenovanje slovenske vlade je dalo temu dodaten pospešek, tako je oživljena tudi diplomatska komunikacija. Načrtujem, da se bom konec aprila sestal z zunanjim ministrom Graničem, v tem času se na ravni resornih ministrstev in strokovnjakov pošteno dela, pripravlja pa se tudi srečanje obeh vladnih predsednikov, dr. Drnovška in g. Mateše. Naš interes je, da se ta, na srednji rok nerešena vprašanja, začnejo reševati, da se jih zapre in da se ne odpirajo novi problemi. Upam, da bosta delo in energija, vložena v to, dala določene rezultate. Po drugi strani je pa tudi jasno, da ta vprašanja niso tako vitalnega pomena, da bi v temelju ogrožali kakršne koli naše pozicije. Kadar sem dajal primerjave, sem vedno zastopal stališče, na tem stojim tudi danes, da so bili naši problemi in težave, ki smo jih imeli z Italijo, veliko nevarnejši in usodnejši za mednarodni položaj naše države. Seveda ne želim reči, da ta vprašanja v zvezi s Hrvaško niso pomembna, temveč da jih ne smemo gledati usodno. Mislim, da bo zelo koristno spoznanje Hrvaške, da je njena evropska usoda, vprašanje njenega povezovanja s Cefto, približevanje Evropski zvezi in Natu, odvisno tudi od odnosov z nami, in da bo to zavedanje morda lajšalo tudi naš dogovor. Danes je bila priložnost videti nekatera konkretna vprašanja, ki so zapletena zaradi dejanskega stanja, tako na ravni pravnega stanja kot tudi stanja v naravi. Reševanje teh zadev bomo poskušali pospešiti. Evropa, kdaj? Je zunanji minister obiskal Prekmurje v znamenju predvolilne kampanje za soboškega župana - Je bila Hotiza predmet kupčije ... izvajamo, imamo stike na naj višjih ravneh i članicami Nata, posebno pa s tistimi, ki R vprašanje Slovenije posebno težo, Italijo, N* ZDA, seveda tudi Francijo in Britanijo- Sp državni sekretarje bil v preteklih dneh v® in je izrazil nedvoumna stališča o španski Želim poudariti, da bo slovenska politiki vse. da do tega pride. Odločitve niso odvisi^ od nas, ampak od strateških razmerij« . Washingtonom in Moskvo, med Natom111 ’ ipd. Čeprav širitev EZ in Nata ni iden^J na neki način za paralelnost. Že dejstvo,®^ politiki in ljudje s tem ukvarjajo, P0®6"1'^ stvari vsaj posredno med seboj povezane.h1 ■ bi ratifikacija pridružitvenega sporazu® । pomagala tudi pri tem kratkoročnem c®' pogajanjih o članstvu v Natu. Scenariji podpisovanja Državni zbor mora ratificirati Pr'^rll^d razum. Kakšno vlogo bo pri tem iksno vlogo bo pri tem o kaj bo sledilo: sprejetje s sodišče in ______________ daje in šele nato ratifikacija? Ali p štiriletno predkupno pravico pred drv#' 2 državljani in ali je Prodi prišel j arzavijam in au je rroai prisei v । vrste ameriški sel, ki bi spodbujal vkljf nije v t. i. gospodarsko združbo jugoi™ pe? RaR Ti procesi bodo morali teči paralelno, zaščitna ureditev, prilagoditev ustave ipd' teče intenzivni dialog v koaliciji, tudi že v । sama koalicijska pogodba se s tem ukvarja neralni ravni in potrjuje skupno voljo, dat j sporazum in vstopimo v EZ. Obenem PaP 1 komunikacija z vsemi parlamentarnim1 tem mislimo intenzivno nadaljevati, kar n® f do čim širšega konsenza o teh VP^3^’^ liko, vendar ga je dovolj, da se o tem. L P Ji Ž ti o C $ f P ).Edv±Jskapesem, ^'GlS ^^(Missa ^menim 'ndrugi- p«sebei t^PrekmrT6^0 skladbe avkaŠuklt ?kega skladatelja >tazb^ tni k°mpOz° i1Pblla kljub mo s0 Salc'h zelo f faktUri pri P°-iM^šalcit^^ Ker ^tdrug * a‘° t0Pl° sprejeli i'0'vča^ efektno krat0 dov°lj zanr -S ’m’ da imai° zat?repetega renaSenega in sto- Se Posebei PertoarJa in tudi DeJ nagradijo drugač- v. Olivnega pisanja “°membni so detajli ?r^ni2j' ProfesoriCaS i6™ *ctu za^e* delovati tečaj kreativnega pisanja, 11 Pr' kudu RS ?Venskega jezika Bea Logar - Baboš. Tečaj so ^Pješnr11 predvsen "^a V. Radencih in so v začetku predvidevali, da ®°bivaj0 Stare^'™ ljudem, odzvali pa so se zlasti mlajši, Prih’ PeSlpi’ Prozo 0,5 vcnerib na osnovni šoli, kjer prebirajo svoje doma ,alaJ° nr»a ” ter se o tem pogovarjajo in razpravljajo. Zlitin razmiš]jaJnkaj naP'šejo VeWapb fcPoskuši za' -?11 svoi kako k? kdo usme-‘Pitil "''sel kt Je 1Zob|iko-^Ica^bein j k°S editi rde->nihPre(ivSem m Potegniti kako iz največ1 zgodbo. »m* i" “■ Pekoč n bugene Ž?0 najpre?^Vedal’ da Ntai ne b00™k sv°j‘ evron ^raieni $°bota Valeriji na prizadevanja. Z veseljem ugotavljam. da soboški zbor vodi dobro repertoarno politiko, saj nas vedno preseneti s kakšnimi novostmi, ki pomenijo odmik od preveč ustaljenega. Torej misel o repertoarni zaprašenosti za ta zbor ne velja! Nasprotno: iskanje novega, drugačnega je ena značilnosti tega koncerta in zbora. Tudi po izvedbeni plati je zbor zadnje leto zelo napredoval. Posebej moram poudariti dobro glasovno pripravljenost pevskih skupin, pri čemer je treba ugotoviti, daje ženski del boljši del zbora. Še prav posebej so napredovali alti. Moška zasedba je pravzaprav problem večine ljubiteljskih zborov, pa ne zaradi kakovosti, ampak številčnosti. Res da imamo tudi v mednarodnem merilu priložnost opazovati zbore, ki so sestavljeni približno iz ene tretjine pevcev in dveh tretjin pevk, praviloma pa v takih zasedbah pogovarjajo in razpravljajo. prav zanimive črtice, proza, vinjete. Oglejmo si le nekaj delčkov: Cvetna dolina In spet bom med cvetjem, ki se bo spletlo v vence nad mojim telesom. Tu so zakopane zvezde, pomešane s sanjami. In ljudje so obležali na krpah snega, ki se ni hotel topiti, obležali v podobi križanega. In njihovi obrazi so lepi, pričajo o zatišju. Tu je življenj samo sen in smrt samo datum. In vsi so že tam, Zdaj moram hiteti, ker Cvetna dolina zapira vrata. Rok Vrbančič 'Produkkcija iz kataloga nadomesti številčno majhnost kakovost pevcev (pevska šola!). Številčna neuravnoteženost'je bila na tokratnem koncertu ponekod vzrok, da je bilo premalo zvočnega ravnovesja - še posebno na mestih, kjer se morajo glasovne skupine še podvajati (Ave maris stella, Ljubezenske pesmi iz Prekmurja ...). Nasploh pa so bile izvedbe dobre z večjo prepričljivostjo pri skladbah, ki so uležane, in nedodelanostjo v najnovejšem programu. Izvrstno je zvenel začetni del koncerta - interpretacije so bile lepo zamišljene in tudi izvedene: tempi ustrezni, lepo oblikovane fraze (morda bi se dalo še bolj poudariti posamezne gradacije - tem-povno, dinamično, agogično) so prispevale k dobremu muziciranju. Tekmovalni program pa bo treba še temeljito vsestransko prevetriti - tokrat ga je zbor sicer korektno prepel, za tekmovalni oder pa bo treba dodati še nekaj »začimb«! Predvsem dikcijo bo treba temeljito izboljšati, s tem bo tudi intonacija še stabilnejša, čeprav je bila v nekaterih skladbah prav vzorna! Z dobro dikcijo namreč ne pridobi na izrazu in razumljivosti samo besedilo, ampak splošna intenzivnost in izraznost, kar je pri interpretaciji vokalne literature osnovno. V drugem delu koncerta smo slišali lep izbor slovenskih ljudskih pesmi (z izjemo Edelweissa, Luskec Spominja me nanj pa tudi nanjo, pa spet tudi name. Pa je samo del, majčken del nečesa, majhen in nemočen. Všeč mi je in tako spodbudno deluje name, ko pa gledam in čutim, kako sva si podobna. Pa vendar ... v sebi nosi skrivnost. Majhen in nemočen je, brez njega ne bi mogli biti, kajti potem ne bi bili popolni. On, ti, jaz, mi vsi smo delčki nedokončane zgodbe, neštetokrat izrečene, a še nikoli napisane. Vi ste mi in mi smo vsi, iste misli, iste zgodbe, a vendar druga dejanja. Ker smo prepričani, da ne smemo biti enaki. Maja Liilik ANR Vsem pesnikom manjka en stih. Italijanski pregovor ki je bil bolj koncesija poslušalcem in gostom, kot pa je sodil v koncept). Zbor je pel sproščeno, lep delež sta prispevala solista. Omenim naj še, daje bilo na koncertu kar nekaj delegacij zborov, s katerimi ima Štefan Kovač stike. Tudi to je eno pomembnih kulturnih poslanstev - povezovati, predstaviti lastno kulturo drugim, posebno tujcem. In to soboškemu zboru odlično uspeva, predvsem po zaslugi zelo agilnega predsednika Mirana Žilavca in celotnega zborovega odbora. Največ zaslug za dobro delo z zborom pa ima zborovodkinja Alenka Brulc - Ši-plič, ki se razvija v odlično pou-stvarjalko, pa seveda požrtvovalni pevci, brez katerih bi ne bilo lepih pesmi na koncertu in odličnega razpoloženja po njem. Mag. IVAN VRBANČIČ Novi romani XX Stoletja Cankarjeva založba je tudi to pomlad, tako kot je že v navadi, izdala novi deveti paket svoje zbirke vrhunskih svetovnih romanov XX. stoletje. V njem so tokrat predstavljeni štirje izrazito sodobni avtorji. Salman Rushdie (1947), v Ve- liki Britaniji živeči Indijec, pred- stavnik britanske postkolonialne literature, je zaradi obsodbe na smrt, ki jo je zaradi njegovih Satanskih stihov zanj izrekel pokojni iranski voditelj Homeini, znan tudi književno manj razgledani javnosti. Njegov roman Otroci polnoči (1981), ki na način Šeherezade iz Tisoč in ene noči pripoveduje zgodbo o začetkih postkolonialne Indije in njeni tragični usodi, je avtorjevo najpomembnejše delo, ki hkrati povzema glavne teme njegovega literarnega sveta. Premiera Malomeščanska svatba V Murski Soboti je v tem letu nastala še ena gledališka predstava - Malomeščanska svatba Bertolda Brechta. Režirala jo je Duša Škof, dramaturg je Dušan Ša-rotar, sceno je naredil Tomaž Lazar, za kostume pa je poskrbela Katja Čelič. Nastopili bodo Nataša Šiftar, Vladimir Vlaška- kulturni koledar GLEDALIŠČE - PREMIERA MURSKA SOBOTA: V soboto, 5. aprila, bo v grajski dvorani ob 20. uri premiera Malomeščanske svatbe Bertolda Brechta. Režija Duša Škof. MURSKA SOBOTA: V nedeljo, 6. aprila, ob 20. uri pa bo ponovitev gledališke predstave Malomeščanska svatba. KNJIGE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v torek, 8. aprila, ob 20. uri predstavitev knjige Karoline Kolmanič Razcvet sončnice. MURSKA SOBOTA: V sredo, 9. aprila, bo v prostorih soboške Galerije ob 18. uri predstavitev knjige porabskega Slovenca Karla Krajcarja Kra-lič pa lejpa Vida, slovenske pravljice in povedke iz Porabja. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 16.30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: V ponedeljek, 7. aprila, lahko najm-Ijajši prisluhnejo pravljičnim uram z delavnicami, ki jih vodi Branka Jasna Stoman. OTVORITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 4. aprila, bo ob 19. uri v prostorih Galerije Murska Sobota otvoritev razstave Nove knjižnične stavbe v prostoru Aple - Adria. Odprla jo bo Silva Novljan, svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice pri NUK- Slovesnost v Veržeju 130-letnica Frana Kovačiča V Veržeju je bila 25. marca spominska slovesnost ob 1304etni-ci rojstva velikega veržejskega rojaka dr. Frana Kovačič. Rodil seje 1867., umrl pa 1939. leta. Bilje strokovni pisatelj, modro-slovec, zgodovinar in bogoslovec, organizator znanstvenega dela v Mariboru, urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje, izvedenec za slovensko štajersko mejo na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni... Slovesnost se je začela v domači cerkvi s sveto mašo, ki jo je daroval salezijanski inšpektor magister Stanislav Hočevar. Po obredu so položili h Kovačičevemu spomeniku cvetje in prižgali sveče. Glavni del spominske slovesnosti pa je bil v dvorani kulturnega doma. O Kovačičevem delovanju in njegovih prizadevanjih za slovenski jezik je spregovoril profesor Vinko Vrbnjak, o pastoralnih delih pa Stanislav Hočevar. Kulturni program je pripravilo in izvedlo kulturno društvo Slavka Osterca iz Veržeja, ki je bilo tudi soorganizator spominske slovesnosti. Drugi trije pa so bili: Občina Ljutomer, ZKO Ljutomer in župnijski urad Veržej. F. Fe. Ameriški pisatelj Willian Gibson (1954), avtor romana Nevro-mant (1848), je začetnik posebne zvrsti znanstvene fantastike, imenovane kiberpank. Poglavitna tematika njegove literature, ki bi jo lahko opredelili kot videnje (ne tako daljne) prihodnosti, in tudi pričujočega romana so vprašanja, ki se odpirajo ob hitrem razvoju tehnologije in sočasnem zamiranju človeške etike. Čilensko pisateljico Isabel Al-lende (1942) imenujejo zaradi njenega navezovanja na magični realizem kar ženski Marquez. Naslovna junakinja njenega romana lič, Sandi Jevšek, Tina Kur, Maša Šiftar, Aleš Nadai, Andreja Peterneli ali Taja Bačič, Borut Siherle in Gorazd Žilavec. Premiera predstave bo v soboto, 5. aprila, prva ponovitev pa že v nedeljo, 6. aprila, ob 20. uri. Ker so ponavadi gledališke predstave, še posebno tiste, ki na- u. Razstavo si lahko ogledate do 26. aprila. ZALAEGERSZEG: V gocsejskem muzeju bodo v petek, 4. aprila, ob 16.30 odprli likovno razstavo Endreja Gonterja. Razstava je posvečena 750-letnici nastanka Zalaegerszega. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava skulptur Janosa Nemetha. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Igorja Banfija. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled pregledna razstava članov LIKOS-a. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled pregledna razstava slik Ignaca Premoše, ki so nastale v letih od 1974 do 1997. Razstava bo odprta do 9. aprila. LENDAVA: V galerji Lendava si lahko ogledate razstavo del kiparke Gabriele von Habsburg in slikarja Nicolausa Hippa. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Joszefa Lakatosa. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava slik Aliče Jaušnik. PLES LJUTOMER: V četrtek, 3. aprila, bo v Domu kulture ob 10. uri prikaz plesne dejavnosti na osnovnih šolah v občini Ljutomer. Predstavile se bodo plesne skupine osnovih šol Ivana Cankarja Ljutomer, male Nedelje, Veržeja, Križevec in Stročje vasi. Eva Luna (1987) nam pripoveduje svojo pustolovsko življenjsko zgodbo, polno neverjetnih dogodivščin in presenečenj. Za avtoričino zelo berljivo literaturo je značilna socialna občutljivost, njeni osrednji junaki pa so ženske in marginalci. Javier Marias (1951), izredno bran in nagrajevan pisatelj, velja za vodilnega sodobnega španskega pripovednika. Njegov roman Tako belo srce (1991) je mojstrsko izpisana zgodba o družinski skrivnosti, o razcepljenih junakih, ujetih v usodnost in lastno nemoč. Značilnosti njegove literature, ki presega špansko okolje, so večplastnost, ironičnost in igrivost. D. STEFANEC stajajo doma, zelo dobro obiskane, bo najbolje, da si vstopnico za predstavo priskrbite čim prej. Predstava je posvečena 20-letnici dela Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota. /la glasbeni sceni vestnik, 3. ap^ i i John Lee Hooker John Lee Hooker je ena vodilnih osebnosti modernega blue-sa, začetki njegovega delovanja segajo tja v štirideseta leta v mesto Detroit. Kot mlad predstavnik takratne črnske generacije se je pridružil mnogim pouličnim pevcem, ki so blues uporabljali za izražanje svojih tegob, obenem pa si z njim služili za preživetje. Svojo prvo ploščo je posnel leta 1948 z naslovom Boogie Chillun, ki še do danes ostaja ena njegovih najboljših in pomeni eno od zgodovinskih plošč bluesa. S svojim močnim, temnim in izraznim glasom ter ritmično kitaro, s stilom nekako na meji med rhythem and bluesom in čistim bluesom je čez noč postal zelo priljubljen. Kritiki so mu radi očitali, da je njegova glasba okorna in primitivna, vendar gre ta vtis pripisovati predvsem njegovi izredni harmonski preprostosti, ki resnično temelji zgolj na osnovnih treh bluesovskih akordih. Vendar pa je za Johna Leeja Hookerja značilno, da to preprostost skladb izredno uspešno dopolni z močnim ritmom ter domiselnim in neubranljivim vokalom. Njegovi živi nastopi'so imeli že tedaj izreden čustven naboj in na tem je John Lee Hooker gradil vso svojo glasbo. V začetku je bil priljubljen predvsem pri navdušencih za rhythm and blues, kasneje pa je vse več nastopal na univerzah za bele najstnike, ki so do takrat poznali blues predvsem iz destiliranih verzij angleških rockovskih skupin, kot so Rollirjg Stones, The Animals in drugi. John Lee Hooker je v svoji dolgi in bogati karieri izdal vrsto bolj ali manj uspešnih plošč, predvsem v zadnjem času pa je odkril formulo, s katero svoje delo uspešno predstavlja najširšemu krogu poslušalstva. Stari navdušenci mu to malo zamerijo, vendar pa je s to svojo novo glasbo vseeno ostal na ravni, ki daje pravemu poslušalcu še vedno obilo užitkov. Njegov najnoyejši album iz te vrste je izšel konec februarja z naslovom Don’t Look Back, posnet pa je za založbo Point-Blanc. John Lee Hooker tudi na tem albumu ne odstopa od svoje značilne minimalistične zgradbe skladb, ki so zanj tako značilne. Še vedno sta tu njegov kipeči glas in počena kitara, ki še vedno prepriča. Skladbe se prelivajo od hitrih, drvečih do počasnih bluesov. Ena boljših stvari na tem albumu je vsekakor naslovna skladba Don’t Look Back, na kateri je pustil svoj veliki pečat izredni Van Morrison, s katerim John v zadnjem času redno sodeluje in nastopa. Poklon velikemu Jimiji Hendrixu je John izkazal v svoji priredbi skladbe Red House, katere avtorje prav Jimi. Ploščo pa John končuje s posladkom v obliki skladbe Rainy Day, ki pričara prav takšno razpoloženje, kakršno napoveduje naslov skladbe. Značila kitara, ki po vrhu ni niti dobro uglašena, daje Johnovim skladbam samosvoj pečat. John Lee Hooker je s svojim novim albumum Don’t Look Back pokazal, da ja še vedno eden največjih mojstrov enostavnega in učinkovitega bluesa, katerega ne zanimajo virtuozni kitarski izpadi, ampak le pravo in čustveno učinkovito predstavljanje bluesa. Iztok R. Sedmina: Onkraj reke (Didakta, 1997) Pred nedavnim je skupina Sedmina izdala svojo novo ploščo Onkraj reke. Avtor glasbe in večine besedil je Veno Dolenc, ki je zadnjih šest let nastopal s pevko Klariso M. Jovanovič in občasnimi gosti pod imenom Duma. To ime se bo odslej pojavljalo samo v Klarisinih avtorskih projektih. Vse dosedanje glasbene izdelke in tudi tega je Veno sam likovno opremil, na naslovnici plošče pa je reprodukcija njegove oljne slike. Poleg baladne barve, značilne za staro Sedmino, se v novem projektu srečujemo tudi s svetlimi mediteranskimi zvoki, ki se tenkočutno prepletajo z ekstatičnimi orientalskimi ritmi. Gradivo je bilo posneto že julija in julija leta 1994 v studiu sv. Neže pri Tržiču, skladbe pa so začele nastajati že 90. leta. Pri snemanju je sodelovala cela vrsta uglednih glasbenih gostov, godalni kvartet Enzo Fabiani .Stanko Kemperle, Uroš Lovšin, Slavko Meglič, Srečko Meh, Miran Milič, Božidar Ogorevc, Pavel Rakar in Mirko Štiblar, levji delež pa je kot gla- Narodnozabavna uganka Ne Smilja Baranja ne Beno Horvat ne Geza, ampak jo trenutno vodi Ljubo Kralj, včasih pa jo je tudi Milan Zrinski, zato smo upoštevali oba odgovora. Izžrebali pa smo dopisnico Stanislava Černija, Renkovci 21, 9224 Turnišče. Čestitamo! Poslali mu bomo kaseto z narodnozabavno glasbo. Naslednje vprašanje pa se glasi: Kateri znani ansambel izvaja skladbo Tetka povejte? Odgovor: Kupon št. 8 Odgovore pošljite do 11. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica rahitekta Novaka 131, 9000 Murska Sobota. S pripisom: Za narodnozabavno uganko. sbenik, producent, snemalec in aranžer prispeval Boris Kovač, številni glasbeniki torej, ki s svojimi inštrumenti prispevajo k oblikovanju zvočne podobe. Na kaseti je zbranih štirinajst skladb, nekatere so instrumentalne, pri skladbah z besedili pa lahko prisluhnemo tudi dobrim tekstom z zgodbo in sporočilom, kar ni ravno odlika slovenskih ansamblov. Kompaktno ploščo ali kaseto lahko kupite v številnih trgovinah, še posebno pa bo glasba navdušila tiste, ki radi občutijo pridih etno in tradicionalne glasbe. Peter Lovšin: Zadnji križarski pohod (Helidon, 1997) Lahko bi rekli, da se je Pero Lovšin po nekaj mehkejših glasbenih poskusih, ko si je pri svojih privržencih zapravljal ime, spet vrnil v svoje vode. Prav na dan žena je izdal svoj novi album, ki ga je poimenoval Zadnji križarski pohod. Pero je s številnimi prijatelji snemal v studiu Alien, kjer so izkušeni križarji posneli vse osnove tako rekoč v živo, pri tem pa sta jim pomagala snemalec Aldo in studijski mojster Iztok Turk. Lahko rečemo, daje Pero z glasbo z novega albuma presenetil, predvsem s svežino in udarnostjo svoje glasbe, pri čemer so mu veliko pomagali številni glasbeniki in producent Roberto Magnifico. Omeniti je potrebno tudi vrnitev kitarista Dušana Ži-berneja, ki si je s prvimi tremi albumi pankrtov prislužil status enega najbojših inštumentalistov tedanje Jugoslavije. Magnifico se je izkazal z občutnim igranjem ritem kitare pa tudi z nekaterimi soli, za pravo ritmično podlago pa sta poskrbela prekaljena mojstra Jani Hace (bas) in Sergej Ranželovič - Randžo (bobni). Lovšin je na zadnjem križarskem pohodu še zaostril nasprotja, na katerih so že do sedaj temeljila njegova tekstovna in glasbena sporočila. V nekaterih skladbah (Najboljš je bit zadet, Sila težnosti) je izrazito pankr-tsko provokativen in udaren, v drugih (Oglas se še kaj, na koncu mi je rekla) je liričen in nežen, v tretjih pa je spet zafrkljivo nekje vmes (Angel iz nekje vmes, Vrtnica, Polna luna). Če ne drugega, je Zadnji križarski pohod dokaz, da slovenski rock še živi. Nov, svež in aktualen. Primeren za jezo in smeh, za ljubezen in greh. Legendarnega brazilskega glasbenika gospoda Antonia Carlosa Jobima ni več med živimi. Toda njegovi potomci so minuli torek do zadnejga sedeža napolnili Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Kvartet Jobim-Morelenbaum je s svojim obiskom počastil gost večera na bobnih Marcos Feijao,očarala pa pevka Paula, ki je s svojim čudovitim glasom prepevala živahne brazilske skladbe. (fotografija:N.Juhnov) Novice od tu... Tudi letos bo v Celju velik mednarodni glasbeni sejem, letos že četrti po vrsti. Začel se bo 18. in bo trajal do 20. aprila, v tem času se bo zvrstilo obilo prireditev, predstavitev založb, novih nosilcev zvoka, glasbenikov in drugega - to bo Frankfurt v malem. Na sejmu pa bodo dali priložnost tudi mladim, še neuveljavljenim glasbenikom, da se predstavijo. Vsi, ki vas ta nastop zanima, pošljite kaseto s tremi posnetki in kratko predstavitvijo skupine na naslov: Celjski sejem, AUDIO - VIDEO - CD A A —^MUSIC— fflSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškovo 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 Rok Golob & Stop The Band (Helidon, Že nekaj časa je na tržišču nov album Roka Goloba z energično jazz rock pop glasbo. Pri ustvarjanju albuma so sodelovali Rok Golob (avtor glasbe, klaviature, tolkala), Primož Flajšman (sax), Goran Šabovič (bas), Igor Bezget (kitara) in Rok Koritnik (bobni), poleg tega pa še Aleš Rendl in Roman Rataj - bobni in tolkala, Miha Meglič - kitara, Nino Mureškič -tolkala in Matej Rihter - trobenta. Prav posebna je skladba Filmska uvertura, pri kateri je sodelovalo okoli sto petdest glasbenikov, igrali so simfonični orkester, zbor in bend pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Ine znane glasbenike, (Simfonični orkester K1 J Na albumu je obilo vrhunske glasbe, od hitrega funka, zanimivih jazzovskih in rockovskih tem, ritmiziranega latina in groovanja do čustvenih balad in filmsko pompoznega razpoloženja. In čeprav je album glasbeno precej vsega je za svoje del zahteven, omogoča stik s publiko, zahtevno in tisto nekoliko manj zahtevno. Rok je že pri šestih letih začel hoditi v glasbeno šolo in ob učenju violine spoznaval prve note. Pri osmih letih se je lotil poleg učenja klavirja še kitare in basa, že zelo zgodaj pa je začel pisati svoje prve skladbe. V četrtem letniku srednje glasbene šole je postal koncertni mojster orkestra Srednje glasbene šole in Big d. d., Dečkova 1, 3102, s pripisom »za 4. mednarodni glasbeni sejem«. Dodatne informacije po tel.: 063 433 221 ali 063 433 216. ... in tam V Londonu in Tokiu je bila prejšnji teden velika dražba, kjer so prodajali različne predmete članov skupine The Beatles. Izkupiček od prodaje je znašal 1,33 milijona tolarjev, kar je manj, kot so predvidevali, kupci pa so bili predvsem Japonci. Zanimivo je tudi, da so člani in posamezni sorodniki dražbi zaradi različnih vzrokov nasprotovali. Še najbolj sta bila zagrizena Paul McCart-ney in Julian Lennon. M* Čeprav že dolgo nismo nič slišali o tem, kaj delajo lepi fantje iz skupine Worlds Apart, skupina ni razpadla. Pripravljajo nov album, ki naj bi izšel jeseni. Do takrat pa bodo imeli še nekaj koncertov, kjer bodo predstavili nove skladbe, nekatere tudi v francoščini. Band Slovenija ga je prvič povabil k sodelovanju. Za svojo dušo je ustanovil skupino So What?, s katero so prejeli za skladbo Pogrešam te na Mladi MMS 92 prvo nagrado strokovne žirije. S skupino Quatebriga pa je nasto tsimionicni - kester Slovenske iilhartn^ zaupali pa so mu za EMO. slovensko evf» Kot klaviaturist je nastop gleškim dirigentom Gr visom in španskim tej Josejem Carrerasom- bilo, če bi jih naštevanj"« sti, pa še suhoparno bi n Omenimo naj še sanw®d sodeloval v Svetovnem skem orkestru, spozod^ McFerrina in pevko pil na jazz festivalih v Belgiji in Franciji. Za vse skupine je pisal tudi skladbe, prav tako za Ro-kulus, kvartet godal. Rok je v svoji karieri sodeloval s številni znanimi glasbeniki in orkestri, saj je k sodelovanju privabil števi- obilo nagrad. 4 . Rok Golob pravi0 J med najbolj obetava J, glasbenike, katerih čas II Kljub dvaindvajseti,',. sodi prav v slove: MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo^ Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni 21.45-do 22.45 nagradno vprašanje. , Tokratno se glasi: Imenujte slikovito otočno skupino v tudi nacionalni park! ODGOVOR: arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski pa skem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. 7 Odgovore pošljite najkasneje do 9. aprila 19 ^1' slov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSK NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM 1. INTO MYARMS - Nick Cave 2. DONT SPEAK - No Doubt 3. SILIKON - Bajaga 4. IS WHAT ITS ALL ABOUT IT - Mark Owen VALU: nstsN^ 5. WHEN I DIE - No Mercy 6. GIRL IN A ŠPORT CAR - Chris Rea 7. 2 BECOME 1 - Špice Girls PREDLOGI: WITH0UT LOVE - Donna Lewis DONNA CON TE - Anna Oxa FLY LIKE AN EAGLE - Seal LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni 2. ZBUDI SE - Tanja Ribič 3. TVOJA PESEM - Vili Resnik 4. DALJAVE - Melita in Klarisa 5. VETER Z JUGA - Tinkara Kovač 6. NAVADEN DAN - Avtomobili 7. SILA TEŽNOSTI - Peter Lovšin PREDLOGI: NEKDO - Natalija ZORA SE BUDI - Avantura ČE JE LJUBEZEN ISKRENA - Marjan Zgonc LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKHoN 1. TETKA POVEJTE - Ans. Lojzeta Slaka 2. SLOVENCI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 3. DA SPOČIJEM SE NA TVOJI RAMI - Slapovi 4. ČRNE TE OČI TVOJE - Janez Kardoš & Štefan Zelko 5. POMLAD - Primorski fantje 6. HENČKOV ABRAHAM - Henček 7. ŽENINU IN NEVESTI - Mariborski kvintet PREDLOGI: TRIGLAV NAS VABI - Gamsi VAŽNO JE, DA SMO PRAVI - Fantje z vseh vetrov VSO SREČO, PRIJATELJ - Štirje kovači । j/ Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 10. aprila 1997. "^jie*** Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za gla - Kupon št. 14 Glasujem za skladbo - tuja:__ domača: narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: ^nik; 3. april 1997 č/dsevi mladosti Pozdravljena, pomlad! Pomlad, praznovanje deklet, žena, mater... Oh, koliko lepega’ V naših krajih sonce že prijetno greje. Zima se je poslovila in idaj je na vrsti pomlad, da raz-vso svojo lepoto. Zjutraj me po licu požgečkajo nežni sončni žarki in me prebudijo iz sna. Vsa narava se prebuja. Tudi ptice selivke se vračajo. V gozdu je polno spomladanskih cvetic. Najprej nas je pozdravil žametni lesk mačic. Pod grmo-hum pa že prijetno dišijo vijolice in se bahajo trobentice s svojo , živo rumeno barvo. Zvončki cin-I ®ajo in ponosno gledajo v svet. Tudi živali se prebujajo iz zimskega sna. Ježki bodo prilezli izpod I drevesnih korenin in si iskali kaj a Pod zob. Na nekaterih drevesih I Ie Poganjajo popki in čez čas bo 1 hotelo. Začelo se je delo na vr-I Wi in poljih. i Potoki bistro tečejo, žuborijo I Prek vej, ki so se zlomile pod težo ISn^' Ljudje so bolje počutimo, I ^"iveč sivih, temnih dni, ampak I W na nas topli sončni žarki. I Spomladi rada grem v gozd in I a šopek prvih cvetic. Po-I at'm ga mami, ki ga je zelo vese-I URŠKA TROPENAU ER OŠ Apače *** Želim, da bi bil takšen kot ti Im65.neke8a dne. ^Pos^-^se h? okno Prile- H nje Naenkrat in ica? e'etatineke f bCm ep° bel0 z e Je sPremeni-bij?"1' PokrilSk'intro' go P cimi deklico, ki ji je / , -od j ki si ii ' >>Jaz sem ub- U že ? ker s> natrosil vP0Ldru®ič sem 0 h°tel ponu' 7 otniad. ’Sem se spremenila Neko nedeljo, ko se je sonce smejalo z neba, sem se odpravil v gozd po zvončke. Bilo je prijetno toplo in trava je že začela zeleneti. Vzel sem kolo in se odpeljal proti gozdu. Ob robu makadamske ceste so se sprehajali črvi. Tudi čebele so se prebudile iz zimskega spanja. Ptički so sedeli na električnih žicah, peli in se veselo »pogovarjali«. V jarku ob cesti je žuborela voda, ob robu pa so cvetele mačice. Drevje je že dobivalo popke, pajki pa so spletali svoje mreže. Prispel sem v gozd. V njem je bil res svež trak. Ptički so žvrg-oleli, slišalo se je »brnenje« mrčesa, veje so tolkle druga po drugi, listje pod nogami mi je šelestelo, slišalo seje, kako žubori potok ... Tudi srne in zajci so tekali sem ter tja in si iskali hrano. Toda ob drevesih je ležalo tudi mnogo raznih odpadkov. Natrgal sem šopek zvončkov in se vrnil domov. Ko sem stopil v dnevno sobo, sem jih skril za hrbet, a mama je takoj nekaj posumila in rekla: »Kaj imaš za hrbtom?« Pokazal sem ji zvončke. Bila jih je vesela. Dala jih je v vazo, kjer še danes veselo cingljajo. GAŠPER GOMBOC, 6. a OŠ Cankova kkk Mama, ti si kakor aprilsko nebo, iz katerega se po jasnem nebu nenadoma ulije ploha. Toliko stvari teži tvoje srce, vendar si iskrena in ljubezniva. Znaš ljubiti in spoštovati, tolažiti in vlivati pogum, ločiti dobro od zla. Ob meni si v svetlih urah kakor tudi v urah razočaranja. Želim, da bi bil v današnjem svetu sredi brnečih motorjev, v kraljestvu znanosti in hitrosti takšen kot ti, mama. BOŠTJAN ZEMLJIČ, 6. c OŠ II M. Sobota Strah Svet Moja mama / v ■■»u. - spremenila I nekaj in Pomij!0 Pojo, ko^as, i. o C iribi^vpitj.^-. ^i/^isem 8 '51111^ šli-'%Jdelsem riZ^ Sti?»^po^ dekli- s? na tVstaJ s S Bogojina Zvončki so že pomolili svoje glavice iz zemlje, pocingljali in prebudili svoje prijatelje trobentice, žafrane ... Tudi drevesni popki so začeli brsteti. Ko se odpraviš na sprehod, te očara ptičje petje, bujno cvetje pa te privabi, da utrgaš rožico ali dve za vazo v svoji sobi. Tudi živali, ki so prespale zimo, ne morejo več vzdržati v svojih brlogih, saj jih narava vleče ven. Vse to razpoloženje pa nam polepša še sonce, ki nas obišče skoraj vsak dan. Pomlad že trka na vrata in narava ji bo kmalu na stežaj odprla svoje duri. Ko se narava prebuja in naznanja pomlad, matere praznujejo svoj praznik. Mati narava jim polepša praznično razpoloženje in jim nakloni pozornost, saj so one tiste, ki so edino lepše in boljše od nje. JASMINA VOHAR, 7. b OŠ Bakovci •kkk Jaz sem zvonček. Živim na vrtu ip se veselim pomladi. Okoli mene so tudi drugi prijatelji. Čakam še trobentico in vijolico. Ko bomo vsi skupaj, se bomo veselo igrali. JASNA FERKO, L raz. OŠ Grad Je velik, je majhen. Je veliko sovraštva, je malo ljubezni. Je veliko krivic, je malo pravic. Takšen je svet, je velik, je majhen. ALEŠ KUNČIČ, 8. raz. OŠ Stročja vas Listje pa že cvete Z otroki smo šli v gozd. Iskali smo pomlad. Na vejah so bili že vidni poganjki listov. Utrgali smo vejo in jo dali v razredu v vazo, kjer smo opazovali rast listov. Ko smo se v ponedeljek vrnili v šolo, je prvi stopil v razred Teo, in ko je zagledal ozelenelo vejo, je zaklical: »Učiteljica, naše listje pa že cvete!« AGELCA PRŠA OŠ Mala Nedelja Bila si dekle z željo, da postaneš mati. In si postala - moja mama. Dala si mi življenje in s tem najlepše darilo, ki ga lahko da mati. Mama. Si kot zarja, ki me budiš vsako jutro z nežnim glasom, si piš vetra, ko zašepetaš nežne besede. Ti si tista, ki me znaš potolažiti, si tista, ki si mi prepevala uspavanke, me pestovala, učila govoriti, hoditi... Ti si mi pregnala strahove v otroštvu, mi pomagala najti pogum, ko sem ga potrebovala, in z menoj delila moje radosti in uspehe. Si varno zavetje, ki nikoli ne razočara, si okrilje, kamor se lahko vedno zatečem in se počutim varno. Ti si tista, ki si skupaj z očetom zame ustvarila dom, v katerem sem vedno dobrodošla. Naučila si me, kako se učiti in živeti. Dala si mi vse, kar imam. Za vse - tisočkrat hvala! TAMARA HORVAT, 7. b OŠ II M. Sobota va na zofo; jaz berem, ona gleda televizijo, a obe jeva čokolado. Bral sem, da je čokolada pomirjevalo, ki dela ljudi vesele, zato ji včasih, kadar je jezna, prinesem čokolado in takoj se pomiri. Je res dobra mama. Vedno jo skrbi zame in brata. Dobro se razumemo, čeprav včasih kakšno ušpičim. Takrat je nekaj časa jezna, a se hitro pomiri. Njej je vedno hladno. Pozimi rahlo pokašljava, zato jo že na daleč prepoznam. Na morju se poleti toliko sonči, da ji moramo z očetom to preprečevati in ji razlagati, da je sonce lahko škodljivo. Spomladi pa vedno dobi na prstih ozebline. Težave ima tudi s hrbtenico. Ima več konjičkov, toda nobenega, katermu bi posvečala veliko časa, razen morda spanju. BOR KOLARIČ, 6. a OŠ Beltinci Pot je dolga, začetka ni, le koraki v prazno in sliši se smeh nevidnih ljudi. Postavljeni cilji se rušijo kot zidovi, pod njimi stojijo sanje, potlačene v omamo. Ni konca, ni rešitve, je le pot, širna v daljavi, brez začetka. Kam oditi? Kaj reči? Le tema je tu ... Bojim sem. BANKA OJNIK Litija •kkk Moja mama je in ni navadna mama. Je ljubeča in skrbna kot druge mame, vendar se od njih razlikuje. Ima rjave kodraste lase, zelene oči in temno polt. Je trgovka in dela v Rakičanu, od koder prinese vedno nove zgodbice o tamkajšnjih dogodivščinah. Čeprav dela v trgovini, skoraj vedno pozabi na stvari, ki jih mora kupiti, zato mora takrat, ko je že doma, v trgovino v Beltincih. Zelo rada ima čokolado, enako tudi jaz. Včasih se še pred mrakom usede- kkk Pred vrati stoji podoba, obsijana z zadnjimi žarki, ki jih pošilja utrujeno sonce. Njenega obraza ne razločim zaradi svetlobe, vendar vem, da je to ona, moja mama. Še zadnjič se ozrem za njo in opazim nekaj, česar nisem še nik-• oli. V njenih laseh, ki so kot na kratko požeta pšenica, se skriva medla svetloba. Ob jutranjem dežju so se stebla nekoliko zvila in sedaj so videti kot drobni polžki. Pod njimi pa se iskrita dva svetleča smaragda in z bleščečim pogledom segata po meni. Včasih točita iskrivo vodo, ki se zliva po dveh zaobljenih hribčkih in zavije v brezno z debelimi Skalami. Iz tega brezna skal so prihajale pravljice, pohvale, opomini ... Vendar to brezno ni ostro, ne, obrobljeno je z mehko travo, ki se je tolikokrat dotaknila mojega lica. Od tod naprej se odpira pravi pogled. Dva sončna žarka toplote in nežnosti se stegujeta k meni in me kličeta nazaj. A jaz opazujem naprej. Dolge vrbove veje, ki so toliko prehodile proti vetru, so postale zdaj mehke in znova so zacvetele. Dolgo gledam in nazadnje ugotovim. Ne potrebujem novega sveta, saj imam ves svet že od prvega joka ob sebi. To so polja, ki dajejo kruh, smaragde, ki točijo vodo, sončne livade trav, ki trosijo poljube, in sonce, ki me greje in ljubi. Žarka sta me potegnila k sebi. Kovčki padejo ob tla in izginejo v prahu. Mati, da, ona je ves svet. Ovila me je v nežne žarite, me pogrela in umila s solzami. Toda nekoč bom moral sam na dolgo pot, naprej... ROBI RAJNAR, 8. b OŠ III M. Sobota vestnik puško v zrak Moje domače živali kravo Rinko, že čakata na toplo mleko. Mucka sta si tudi prijatelja s psom Reksom. Ko Reks ni lačen in mu babica prinese kosilo, pusti, da ga pojesta mu- Pri babici in dedku sta dva mucka. Eden }e majhen, ime mu je Pikica, drugi pa je velik in mu je ime Pikec. Rada zaspita na kolenih. Ko babica molze ci. Vse imam zelo rad in prav zato grem večkrat k babici in dedku na obisk, da se lahko z njimi igram. MARKO SLAVINEC, 2. c OŠ Ivana Cankarja Ljutomer J b^B^ l>o^njeat , 4 smo nih od-ie bil« aprila te najkas. Z (ovcem ob krmilu Vgrec/o smo na sprehod. Videli širnolovca?ki nam je p okaral krmišče- Pozimi •nosijolovcih/ krmišče hranozaZivali. Love^ Mitjo V' ur bos.. Sč. 14 fcnaših krajev vestnik, 3. aprjj SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV - V Krajevni skupnosti Križevci pri Ljutomeru je tradicija, da vsaj enkrat letno namenijo posebno pozornost starejšim občanom, tako da jih povabijo na kulturno in družabno prireditev s pogostitvijo; to pa je tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, pogledov in predlogov. Na zadnjem srečanju, ki so ga organizirali prejšnjo soboto, je bil najstarejši udeleženec 95-letni Aleksander Koren, ki mu je posebej čestital ljutomerski župan L. Bratuša. (J. G., Foto: Tivadar) GORNJA RADGONA - Vrtnarstvo Kurbus je pripravilo preda-____ vanje o vrtičkarstvu, vzgoji balkonskih rož, cvetja in o novostih na tem področju. Obiskovalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Predavateljica inž. Ruth Podgornik - Reš je strokovnjakinja in je gojiteljem cvetja na zanimiv način natrosila vrsto nasvetov. Logično je pričakovati, da ga bo letos še več. (F. KI.) ODRANCI - Lani začeto posodobitev ceste Lipa-Bistrica bodo — nadaljevali v dolžini 700 metrov. Gre za odsek od mostu čez Črnec pri Odrancih do odcepa proti Gornji Bistrici. Naložba je ovrednotena z 7.189.143 tolarji. Asfalt bodo položili že proti koncu tega meseca. (J. Ž.) APAČE - V KS Apače so sklenili, da prekinejo sodelovanje z ____ gomjeradgonškim televizijskim Kanalom 11 in da oživijo lastni Kanal 3. Sprejeli so tudi sklep, da mora odbor za gradnjo kabelskega televizijskega omrežja čimprej podati poročilo o delu in vso dokumentacijo, kajti po novem bo svet KS Apače tisti, ki bo prevzel upravljanje kabelskega omrežja oziroma sistema. Cena za nove naročnike je še vedno 1.000 mark v tolarski vrednosti, s tem daje mogoče plačevanje na obroke. Tam, kjer še ni omrežja, ga bodo ščasoma napeljali. Za snemanje in prikazovanje posnetkov je odgovoren Video studio 90 oziroma Boris Edšid. (B. M.) SELO - V Selu so ustanovili kultumo-turistično društvo in ga poi-____ menovali Betlehem. Vključilo se je 30 članov, ki so voljni dela na kulturnem in turističnem področju za promocijo kraja, ki je še najbolj znan po stari rotundi (kapelici) iz 13. stoletja. (J. K.) MOŠČANCI - Kultumo-turistično društvo je letos pripravilo več ____ predavanj o zdravem načinu življenja. Predavatelji so bili znani strokovnjaki s posameznih področij. Izobraževanje so sklenili s predavanjem o boleznih srca in ožilja. J. K. PUCONCI - Pred kratkim so ustanovili namiznoteniški klub, v ____ katerega se bodo vključili igralci iz vse občine. Že to pomlad bodo tekmovali v pomurski namiznoteniški ligi. Izvolili so tudi upravni odbor, ki ga vodi Robert Perš. J. K. BELTINCI - V kudu Beltinci že več kot 60 let negujejo bogato ____ tradicijo plesa in prekmurske folklore. Mladi in starejši, ki jih ples veseli, se lahko vključijo v folklorno skupino. Vaje imajo vsak prvi petek * v mesecu ob 19. uri v mali telovadnici beltinske osnovne šole. J. Ž. ČRENŠOVCI - S pomočjo javnih del so v tej krajevni skupnosti ____ opravili veliko nalog, ki so bile v preteklosti precej zanemarjene. Tako so lani zaposlili štiri delavce, ki so skrbeli za posek zarasti, odvo-dnjavanje in navoz krajevnih, poljskih in gozdnih poti. Prav tako so čistili prepuste, urejali javne površine in zelenice itd. J. Ž. GORNJA RADGONA - V predvelikonočnem času sta v Trste-____ njakovem domu v Gornji Radgoni gostovala priznana socialna delavca Imre in Lidija Jerebic in staršem veroučencev posredovala svoje poglede na stisko dtrok, kijih imata sama pet. Razmišljanje sta naslovila Stiske naših otrok. Te sobolj ali manj enake pri vseh, kar seje pokazalo v poznejšem pogovoru. Posebno boleča je tudi ugotovitev, da tukajšnji starši (zaradi čedalje težjega socialnega stanja in dela v dveh izmenah) namenjajo vse manj časa druženju z otroki.(F. KI.) PUCONCI - Urad za intelektualno lastnino RS pri Ministrstvu za ____ znanost in tehnologijo je inovatorskemu krožku na OŠ Puconci pred kratkim podelil listino o registriranju njihove novosti; večnamenskega vetrobranskega stikala. Zdaj mladi izumitelji seveda upajo, da bo njihov projekt našel pot do tistih, ki jim je namenjen, in se bo tako preizkusil v praksi. OŠ Puconci obiskujejo otroci iz 23 naselij. (J. K.) Društvo z največ člani v občini Radenci Društvo upokojencev Radenci ima 570 članov in je po številu članstva najmočnejše v občini. Lahko se pohvali, daje zelo delavno. Na nedavnem občnem zboru so navzoči pohvalili prizadevnost predsednice društva Anice Kondrič. Zdravilišču Radenska pa so podelili plaketo Društva upokojencev Slovenije v zahvalo za vsestransko pomoč pri izvedbi društvenih dejavnosti. Da ima društvo posluh za sodelovanje s sorodnimi društvi v okolici, pove podatek, da se je občnega zbora udeležila predsednica pododbora Društva invalidov Gornja Radgona za območje Radenec in Kapele gospa Anica Makovec. Navzoča sta bila še predstavnika Društva upokojencev Murska Sobota in stranke upokojencev tega območja. Upokojenci namenjajo v Radencih največ skrbi rekreaciji in razvedrilu. Kolesarska sekcija je lani praznovala desetletnico dela. Kar 36-krat so organizirali kolesarjenje po pokrajini na obeh bregovih Mure. Maja lani so se udeležili v Nedelici v Prekmurju srečanja kolesarjev Pomurja. Avgusta so bili gostje kolesarske sekcije pri kolegih v Murski Soboti, v Križevcih pri Ljutomeru pa so organizirali srečanje s kolesarji Tišine. Avgusta lani so se udeležili Kolesarskega maratona treh src. V skupini je 20 članov, vodi jih Tončka Sta-nek. Ribiči so organizirali v Hra-stju-Moti tekmovanje, na katerem, je sodelovala ekipa s Sladkega vrha. Med ženskami je bila najboljša Pavla Štorga. Ob tej priložnosti so organizirali zelo uspel ribiški piknik, ki so se ga lovali so na pokrajinskem tekmovanju v Krogu in na državnem prvenstvu v Mariboru. Kegljači vadijo vsako sredo. Na tekmovanju v Lendavi so bili prvi, sodelujejo pa tudi s kegljači iz sosednje Madžarske ter bližnjega Lenarta. Sekcijo vodi Štefan Sreš, ki želi razširiti število privržencev temu športu. Okoli 25 upokojenk se udeležuje televadbe. Organizirana je pozimi v telovadnici Zdravilišča Radenska. Skupino vodi Slavica Občnemu zboru v Radencih je sledilo družabno srečanje, na katerem sta predstavnika upokojencev načrtovala sodelovanje s tamkajšnjim pododborom društva invalidov, katerega predsednica je Anica Makovec (prva z leve). Fotografija: F. Š. udeležili številni upokojenci. Organizirali so tudi srečelov in tako pokrili stroške tekmovanja. Sode- Fekonja, za sprostitvene vaje pa skrbi Vida Jug. V zimskem času imajo nekate- Ljudje iz naših krajev ri člani društva enkrat družabne igre. Za klubst«| nost okoli 30 članov skrb* J Fekonja. Tone Sečkoitl Kondrič si prizadevata,^! vabila k igranju namizni' več privržencev. Lanije^j novljena strelska sekcija dnik Dragan Miladinovič*; povečati število članov,M se udeleževali tudi tekrfl kolesarske sekcije seM pohodništvo. Lani je bil* ran pohod na Janžev Vrb■ - Posebej je potrebnora delo socialne komisije..^ bolne in onemogle-obiskujejo, organizirajoč pomoč in poskrbijo pozornosti, ki starejše?3®! posebej razveselijo. SeW prizadevna Helena Sreš, t tudi za zdravstveno osvea« starostnikov. g Slavica Kos skrbi zal štvo. Lani so bili na Dun*! vavcu in drugod. Uspešg nizirajo silvestrovanj3'! in starostnikov. M vanja, martinovanjawu‘^ žabne prireditve. N3J| zboru so se dogovorili, J Pripravili skupaj z druš^ Udov družabno srečanj stišču Jež, verjetno v*3® j gusta. g Upokojenci iz J javni še v kulturi, ^71 drugje. Prizadevajo s' na območju nekdnnje j Gornja Radgona čimp^^g prepotrebna stanovanj3 j prostore za upokojeni t Franč^J Ljubezen iz prvega razreda od Negove sta praznovala Zgodbe, ki jih piše življenje, so za bralce ponavadi zelo zanimive. Tako tudi ta, ki sta mi jo povedala Franc in Genovefa Zver od Negove. »Rodil sem se 1924. leta v Ga-steraju. Žal pa nisem občutil starševske ljubezni, kajti ko sem bil star dobro leto dni, sta mi starša umrla. Tja do osmega leta sem potem živel v Spodnji Senarski in pri Sv. Trojici sem obiskoval prvi razred osnovne šole, nato pa sem prišel k Negovi in nadaljeval šolanje ter pozneje začel služiti za grunt. Prišla je druga svetovna vojna. Prvo je .trebalo’ iti na ,au-spilingo’ v Južno Francijo, potem na bojišče. Prehodil sem dobršen del Evrope - od Francije do Rusije. Bil sem dvakrat ranjen, a samo da sem se živ in zdrav vrnil domov. Potem so me vpoklicali še v jugoslovansko vojsko. Poročil sem se 1950. leta s svojo nekdanjo sošolko iz prvega razreda osnovne šole. Pokojnino, ki jo dobivam, sem si prislužil z delom v opekarni Košaki, nazadnje pa sem delal v Snagi Maribor.« Tako je povedal Franc. In Genovefa? »Tudi jaz sem se rodila leta 1924, vendar v Oseku. Doma ni bilo dovolj možnosti za preživljanje, zato so me dali služit. Poročila sem se s Francem, življenje sva dala štirim hčeram in sinu, ki pa ga žal ni več. V za- dnjem času n16 vendar upam, da nila. Sicer pa se”1 tl)di liko prestala, zaMLJ manj prijetnih in spominov na Cmo-bela preteklost MURINE DELAVKE iz tovarne v Murski Soboti so se pred šestnajstimi leti s hitrimi koraki odpravlja- času je tam vsakodnevna slika podobna. Še sreča, da le v zgodnji pomladni popoldan. Tudi v današ je tako, saj se brez »vsakdanjega kruha« ne F. Štefanec Spominska fotografija s praznovanja 45-letnice poroke nekdanjih osnovnošolcev Franca in u HOTIZA - Na Hotizi so si za letošnje leto zada-____ li obsežen delovni načrt. Tako bodo poskrbeli za osuševanje zemlje med Laštatom in Ostercem, v zaselku Grede bo kmalu zasvetilo pet luči ulične razsvetljave, angažirali so se za izdelavo dokumentacije za kanalizacijo, ki naj bi jo začeli graditi (vsaj začetno fazo) še v tem letu; postavili bodo dve novi avtobusni postajališči, za dvorano bodo kupili nova okna, nekaj denarja bo šlo za nakup cevi za vodovodno omrežje ob magistralni cesti, ne bodo pa zanemarili tudi poljskih poti. (J. Ž.) _H SPODNJA ŠČAVNICA - Spodnješčavniški po-____ dodbor Društva upokojencev Gornja Radgona je' imel občni zbor. Kratko poročilo o deluje podal 78-letni Janez Vukan in poudaril, da so k uspešnemu delu zlasti prispevali marljivi poverjeniki. Najbolj priljubljena oblika srečanj so izleti. Občnega zbora se je udeležilo (od 168) 114 članov. Predsednica DU Gornja Radgona Mika Neuvirt pa je poročala o delu matičnega društva in predlagala, da bi se pododbor po-stopma osamosvojil oziroma bi kazalo ustanoviti samostojno upokojensko društvo. Na družabnem srečanju je na harmoniko igral Milan Rajh. (L. Kr.) —.... ___ GABERJE - Glasovanje za » jA ___ samoprispevka v Gaberju Je . jofh zanj odločilo 62,8 odstotka tistih• ^pri3^ lišče in oddali svoj glas. Krajevni avj namenili predvsem za gradnjo ^al’)10v«^l ižy naprave, sofinancirali bodo zidavo’ urada v Gaberju, denar pa je potre .0 j bitev cest. Načrtujejo, da bodo ; 12.000.000 tolarjev, kar pa seveda^ W zato bo potrebna pomoč občine ”z' ceifb thij I—I APAČE-Med 15. in 23-J --- niji Apače misijon, ki sW/., Gr, redovnika - patra Maks Klajns® Oznanjevala sta, kako Kristusov6 j vsak dan. Tudi v kulturnem dontu^|.. va srečanja, na katerih so sodelo/' tdi1J Maribora, dr. Tone in Slavica brat Franjo Likar in sestra sijonsko srečanje je bilo tudi v S slovesnost na cvetno nedeljo, 2 ■ |ji3y| celo škof dr. Franc Kramberger«^ I dekanijskimi duhovniki in duh0 ^lnik, 3. april 1997 It naših krajev □ KUŠTAN0VC1 - Prebivalci romskega zaselka že dlje časa opozarjajo na nevzdržne bivalne in siceršnje razmere. Konkretno: Cesta do zaselka je večkrat skoraj neprevozna, nimajo tudi telefonov. Ker nočejo biti drugorazredni občani, bi radi imeli organiziran odvoz odpadkov. Ker niti ne slutijo, da bi vse to uspeli urediti ob sodelovanju vaške oziroma krajevne skupnosti, prosijo za pomoč Občino Puconci. (J. K.) "j LUKAVCI - Na po- So Prišli ? V°jka Plrherja centrov™ 0CIalni delavci Pogovor SOClalno delo na V Stranci doma. krbSvan?Je tačas 297 os-venskih nh-V 1Z kar 99 s'°’ ku Se bodn "L P°tem obis‘ ^irn ^J62' med varo-mi siužh Lcmmi socialni-Prav^1 ter domom Ki.) g tov° Poglobile. (F. Q - z„a-center Pr c^^kovalni ®iji znan? t°Venski akade-Pripravija v1 m Urnetn°sti P^3^^vanju s bote 'zdai?0^0 lz M- So‘ *MCe d ‘popisne pe- v Sanjano3!? 8V0-ičas nabira iz ln verjetno °bnih ki° etja' Od P°-^ ra >jej tud-Je P° tem- da jJUlPesini. (j kP1S1 Posvet-okPrtaje od 2 °Je živaH«. , nedelja 9 8- do 12. ure reAtJ^ K^in Igor ?e zaposlen (B- M Kančičiz P CE°^VsKE TOPLI. b?6 Žportnih a eV-Za točk°- sku' Lskem nro ’ .a I® treba v Pot ac'io, š k Za športno žewezpike in"3 društva, Kljub gospodarski in socialni krizi, ki pesti Maribor, v mestu vendarle gradijo Andreanum s 6.000 kvadratnimi metri Prostori za teološko fakulteto, škofijsko knjižnico, stanovanja in tudi za komercialno rabo Predvidoma 18. maja letos naj bi v Mariboru odprli novo poslopje mariborske škofije. Gre za tako imenovani Andreanum, ki bo pomembna kulturna in duhovna pridobitev ne samo za škofijo in za ohranitev Slomškove dediščine, ampak za celotno slovensko družbeno in narodno skupnost. Od kod ime Anreanum? Poslopje je dobilo tako poimenovanje po sv. Andreju, ki je zavetnik mariborske škofije. Zgradili so ga za sedežem škofije v Slovenski ulici, ta čas pa potekajo sklepna dela, po čemer je mogoče sklepati, da otvoritev (in blagoslovitev) napovedanega dne zagotovo bo. V objektu bodo imele svoje prostore nekatere pomembne ustanove mariborske škofije, ki po svoji veljavi in poslanstvu presegajo cerkvenoinsti-tucionalne oziroma konfesionalne okvire. V Anderanumu bosta dobili prostore Teološka fakulteta Ljubljana, enota Maribori n Škofijska teološka knjižnica z : sodobno, vendar v sozvočju z okoliško historično arhitekturo. Uporabljeni materiali so kamen, beton, aluminij in steklo. Dvo- več kot 60.000 knjižnih enot in vrsto zgodovinskih rokopisnih in tiskanih dragocenosti, kot so kodeksi in inkunabule (knjige, natisnjene pred letom 15001). Pomembno vsebino Andrea-numa bo tvoril stanovanjski del, ki se vključuje v dosedanji dom duhovnikov, v katerem najdejo zatočišče duhovniki mariborske škofije, ki zavoljo bremena let (starost) oziroma bolezni potrebujejo posebno nego: V Andrea-numu bodo tudi škofijske pisarne, prostori za potrebe pastoralne službe in prostori, kijih bo uporabljalo Škofijsko cerkveno sodišče. Nekaj prostorov bodo tudi oddali drugim za komercialno rabo, s čemer bo Škofija Maribor pokrila del naložbenih stroškov. Škofija se je odločila za gradnjo Andreanuma, ker ni bilo več mogoče odlašati z reševanjem prostorskih težav ustanov, zlasti enote teološke fakultete in škofijske knjižnice. Nov objekt, ciums gmdb To pa je pogled na Andreanum z dvorišča stare škofijske stavbe v Slomškovi ulici. Izstopa objekt v obliki elipse (fotoobjektiv je uspel ujeti le polovico stavbe). V njem bodo predvsem prostori Škofijske knjižnice, ki ima 60.000 enot. - Fotografija: Š. S. katerega glavni projektant je bil arhitekt Ljubo Mišič, je sicer dvonadstropno poslopje, ki ima dve mansardi in dve kletni etaži. Pročelje, ki »gleda« na Slovensko ulico, skuša delovati nevtralno, r Hrusta - Nb°do od 8- do j ^ova predsednica amp k tudi v drug‘h akcij'Na Otok lju' v’h, k s°b *So °SrMtUristična zvSta ga razPisali sloven-' b° se?33 PrireditPeZa' Na bujraških dne-Ue) 3 običajev ; b Zena Pokazala več b.Aa1 'n Prea d°VoljennnkZdelkov- Kersejanje S v S b0d0 Posejali ga 'n potta^,50 81 jo zadali v TD bo?Hn So že n? PraVega murskega n d° skušali P lprav|Jen>. prav tako ^žavnV0 Pocen03^ dd' vsaJ »Lumpe«. Mrt Pih m;nj nt Nadejajo se denarja bujrašk.ih ^1 adPji si kb°d° dal; r°delnih koncertov, ' ^OpoL^1 za gradnjo mli-POtnagali tudi z delavci jav- rišče bo imelo v dnevnem času značaj javnega prostora. Osrednji gradbeni podaljšek v notranjost je tlorisno zasnovan v obliki elipse. Njegov nadzemni del tvorijo pritličje in štiri etaže. V njem bodo prostori Škofijske teološke knjižnice kot osrediš-čenje dogajanja v Andreanumu. Podaljšek ima podobo stolpa in simbolizira znanje ter razvoj. Površina vseh prostorov je več kot 6.000 kvadratnih metrov. Š. SOBOČAN Ob cesti, ki pelje iz Banute v gozd na Ginjevcu, je nekaj deset kubičnih metrov hrastovih hlodov, namenjenih za pravi plavajoči mlin na reki Muri pri Ižakovcih. Nekaj sojih že odpeljali na žago in potem bodo pohiteli z gradnjo, kajti 8. avgust, ko naj bi — TIŠINA Pomurska mle-— karska zadruga je organizirala občne zbore mlekarjev na Tišini, Petanjcih in Gradišču. Ugotovitev: število kmetij, kjer še imajo krave in jih molzejo, se zelo zmanjšuje. Vzrok pa niso samo odkupne cene mleka, ampak starosti ljudi, saj so kmetje, ki še imajo živino, v glavnem stari 60 in več. let. Spodbudno pa je, da kakovost oddanega mleka ni slaba, prej nasprotno: vedno boljša je. Škoda bi bilo, da bi tam, kjer so možnosti za delo in življenje na kmetih, to dejavnost opuščali. (F. Ku.) —GORNJA RADGONA -____ Na 115. občnem zboru PGD Gornja Radgona so povedali, da so gasilci lani gasili dvanajst požarov in reševali ob desetih prometnih nesrečah. Najbolj zaslužnim so podelili razna priznanja in odlikovanja. Omenimo naj le tri: Berti Hegediš je dobil plaketo veterana, Jože Štecl in Stanislav Voršič pa priznanji za 50 let dela v društvu. (F. KI.) obiskovalcev predstavili vsaj kumpe, bo naenkrat tu. J. Ž. - Fotografija: Š. Sobočan ZLATOPOROČENCA HOZJAN IZ GOMILICE - Pred 50 leti sta se poročila Jožef Hozjan, rojen 1922. leta, iz Nedelice in Barbara, dekliško Lebar, rojena leta 1927, iz Gomilice. Oba sta delala na večji kmetiji v Gomilici in v vinogradu v Lendavskih goricah, Jožef pa je bil dejaven tudi v svetu KZ Turnišče. Rodili so se jima štirje otroci: Marija, Ivan, Jožek in Ivanka, zdaj pa imata tudi osem vnukov in enega pravnuka. Zahvalno mašo ob zlatem jubileju je daroval tur-niški župnik Lojze Ratnik, društvo upokojencev pa jima je podelilo spominsko priznanje. Zlato poroko sta praznovala v družinskem krogu. Hozjanova živita s sinom Ivanom in - četudi nista več rosno mlada - še vedno rada primeta za delo na kmetiji. - Fotografija: J. Ž. TURNIŠČE - Pred veliko nočjo je bil v župniji Marije Vnebov-— zete v Turnišču misijon (duhovna obnovitev), ki sta ga vodila dr. Rudi Koncilja in dr. Vinko Škafar. Misijon se je začel s srečanjem misijonarjev s šolarji, potem so bila »predavanja« za mladino, srečanje s cerkvenimi pevci, ključarji, župnijskim pastoralnim svetom, člani Karitas, širitelji verskega tiska, zakonci, starši, samskimi in ovdovelimi, misijonarja pa sta obiskala tudi bolnike in ostarele. Vse dni misijona so bile dobro obiskane tudi svete maše. Misijonarjema so se pridružili kot predavatelji nekateri zakonci in strokovnjaki, tudi dr. Tone Kunstelj, ki je govoril o vrednoti življenja. (J. Ž.) BERKOVCI - PGD Berkovci je imelo pred kratkim letni občni — zbor, ki so se ga udeležili tudi gostje. Organizacijsko, operativno in pionirsko delo je v svojem poročilu podal predsednik društva Franc Lupša. Delegacija PGD Maribor mesto je v imenu darovalca (g. Antona in Marije Žižek iz Nemčije) predala društvu dva nova dihalna aparata znamke Dreger, kiju je prevzel poveljnik Tone Špindler; tajnik društva Franc Kapun pa je takoj napisal darovalcema zahvalno pismo, ki so ga podpisali vsi udeleženci občnega zbora. Po končanem zboru, na katerem je bilo izgovorjenih tudi nekaj kritičnih besed na račun GZ Ljutomer, in po sprejetju programa dela za leto 1997, je bil veseli del, kije trajal pozno v noč. (F. Kapun) LENDAVA - Na sedežu KS Lendava pravijo, da niso proti pre-- imenovanju nekaterih ulic, vendar naj bi se o tem odločili po demokratični poti. Tako bodo občanom razdelili 1500 anketnih lističev z vprašanjem, ali so ali niso za preimenovanje »spornih« ulic, potem pa bodo rezultate še analizirali na zboru občanov. Stališče bodo poslali županstvu, morebitni odlok o preimenovanju pa bodo sprejeli ali zavrnili občinski svetniki. V Lendavi je sicer 23 ulic: Cankarjeva, Gregorčičeva, Kajuhova, Kidričeva, Kolodvorska, Kovačeva, Kranjčeva, Mlinska. Ozka, Partizanska, Prešernova, Riharjevo naselje, Rudarska, Spodnja, Tomšičeva, Trg Ljudske pravice, Mohorjeva, Moše Pijadeja, Vladimirja Nazorja, Vodna, Župančičeva, Industrijska in Naselje Prekmurske brigade. (J. Ž.) BELTINCI - V kudu Beltinci so pozvali mlade, stare več kot 15 _ let, ki radi plešejo polko in valček, da se vključijo v beltinsko folklorno skupino. Vaje imajo vsak prvi petek y mesecu ob 19. uri v v mali telovadnici na OŠ v Beltincih. (J. Ž.) ZLATOPOROČENCA GERGOREC IZ ANDREJEC - Pred kratkim je poteklo 50 let, odkar sta se poročila Ludvik Gergorec in Terezija Kološa, oba iz Andrejec. Ludvik se je narodil 1921. leta, Terezija pa je bila rojena 1923. leta. Vseh teh pet desetletij sta se prebijala s trdim delom na kmetiji, a ker ta ni dajala dovolj, sta nekaj časa delala tudi v tujini. Življenje sta dala trem otrokom: Irmi, Mariji in Ireni. Vse so si ustvarile družine, tako da imata že tudi šest vnukov. Veselita se skorajšnjega prvega pravnuka. Gergorečevima je župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot izročil zlatoporočno listino in darilo, četitela pa sta jima še in ju obdarila predsednik KS Evgen Solar in matičar Žarko Ratkai, nato pa je bila v gostilni še gostija, na kateri je bilo okrog 50 svatov. - Š. S. vestnik, 3. aprili Podelitev viktoijev, nagrad za medijske osebnosti Auer je imel kisel nasmeh in krokodilčke v očeh. Milan Zrinski in Nataša Dolenc, Nataša ga je dobila, Milana še čaka Miška in režiser Košak, res sta vzela Viktorja Paradižniku Foto: Samo če ga ubijejo, bo ostal brez Viktorja Najbolj elegantna medijska osebnost je postala Tajda Lakše, Viktorja za najboljšo radijsko oddajo sta dobila Radio Študent in Igor Longyka, najboljši televizijski voditelj je Bojan Kranjc (Studio city). Oddaja Pod klobukom je prejela Viktorja za najboljšo televizijsko mladinsko ali izobraževalno oddajo. Najboljša televizijska oddaja je postala od- nejši pa so tisti, ki blestijo in izstopajo kakšno leto, potem pa začne njihova zvezda zahajti. Številni paradirajo samo kakšno leto. Dejstvo pa je, da se gosti in nastopajoči na prireditvi izredno potrudijo pri izbiri obleke. Letos so se ženske v glavnem ponašale z dolgimi večernimi oblekami. tudi prosojnimi, s tankimi naramnicami. In nekatere je med prireditvijo v prehfadni dvorani CD-jatako zeblo, da so jim možje ali spremljevalci morali posoditi svoje suknjiče. posebno razočaran, saj pravi, da mu največ pomenijo pohvale ljudi, ki oddajo poslušajo. bili letos nominirani, letos niso bili izbrani. Ponekod, v glavnem. Podelili so štirinajst nagrad, katerih se nagrajenci razveselijo, ampak ne pokajo od veselja, zaradi katerih so tisti, ki jih ne dobijo, že skorajda obupani, in nagrade, ki se zdijo tistim, ki do njih ne morejo, nepomembne. Lahko rečemo, da je bila sama predstava dobra, moderna, za to sta poskrbela tudi sproščena voditelja Blažka Miiller in Brane Završan. Pravi spektakel, čeprav nekoliko predolg. glas slovenskega radija. Sama je dejala, daje v življenju prejela že veliko Viktorjev, ta pa ima največjo vrednost, saj je prav gotovo zadnji. Tista, ki imata doma največjo zbirko Viktorjev, sta prav gotovo Majda Širca (TV Povečava) in Sašo Hribar. Za radijskega Viktorja so rekli, da bi ga lahko dobil kdo drug samo v primeru, če bi Hribarja ubili. daja Miše Molk Resje. Najpopu-larneši po izboru publike, tu so sodelovali tudi bralci Vestnika, pa so postali Adi Smolar med glasbeniki, Mario Galunič med televizijci in Sašo Hribar med ra-dijci. Viktorje za posebne dosežka pa so prejeli Tomaž Perovič, skupina Laibach in sinhroni-zatorji risank. Če potegemo črto - še vedno so med dobitniki Viktorjev prevladovali rtevejevci. ampak žal, Stojan, poskusiti bo potrebno spet prihodnje leto. Sicer pa bi lahko organizatorji videli njegovo žalost in mu podelili kakšnega viktorčka tako za tolažbo. Tudi Teater Paradižnik še ni »postal viktor«. Kljub temu pa so v svoji skupini iskreno prejeli najglasnejši aplavz publike. Da viktorja ni prevzel, pa je verjetno kriv Džuro, saj bi se lahko po slovenski navadi sprožil plaz kritik, kako lahko podeljujemo slovensko nagrado za medijsko osebnost človeku, ki ni Slovenec. »Slovenceljni« pa seveda nimamo radi, da nam kdo pove, da sami nismo sposobni narediti dobre oddaje. Blažka in Brane - le kje sta hodila do sedaj? Zmagovalci Strokovna žirija je izbrala tako, da lanski zmagovalci, ki so Veliki zmagovalci Najimenitnejšo nagrado, Viktorja za življensko delo, je letos prejela Nataša Dolenc, žametni ski. To je bila redka, če ne celo edina oddaja, ki je bila nomirana iz lokalnega medija. Tudi zato, da je prišla v najožji krog, je vredna vse pohvale, pa čeprav domov nismo prinesli viktorja. Tudi g. Zrinski ni bil kaj V soboto zvečer so podelili nagrade najpopularnejšim slovenskim medijskim osebnostim - Viktorje Med nominiranci tudi Milan Zrinski V kategoriji za najboljšo radijsko kulturno-umetniško oddajo je bila nominirana tudi oddaja Murskega vala Bilo je nekoč, ki jo pripravlja Milan Zrin- Poraženci Na prvem mestu je absolutno Stojan Auer, ki je letos znova doživel enega večjih porazov in šokov v svoji karieri. Spet je ostal brez viktorja. Prav gotovo je imel pripravljen lep zahvalni govor, Slovenska kisla smetana Kljub vsemu se na prireditvi zbereta ves blišč in slava, kar ju je na Slovenskem. Nekateri, peščica prihaja vsako leto, še števil- grajence. bila res nad si čiem- . rJA^I Stooooojaaaan!!! Moji6' Nemogoče je mogoče Da je nemogoče so dokazali skupin3 Group, ki je zapela v leno Blagne. Eno najv vnih presenečenj. Ze je bila tudi izvedba sl rodne Barčica po n1® izvedbi New Swing,* (l so jo zapeli tudi v skupino. Za živahnos beli tudi drugi nastop J deljevalci Viktorjev, svojem stilu nap°v 17 vestnik, 3. april 1997 Ženske iz Radmožanec so bile blagoslo- SOBOČAN Nekoč je bilo meso na mizi bolj poredko, vse nestrpnostjo od-kot sta božič in velika noč, zato so ljudje s p • jedilniku vsak stevali dneve do svetkov. Danes je mesa na prete m j , ve Ali se-»n; ni ga le tam, kjer se zavestno odločijo za nen' izobilje pomeni, da mesne dobrote ne pritegne W drugod? Hudo so se pregrešili tam, kjer so na mizah s plastičnimi prti. Besedilo in fotografije: Ipak tu oni !'b111680 zaužijejo (iz raznih vzrokov) bolj poredko, am-Fsobflebi ®ajedo vsak dan, vedo povedati, da so mesne dobrote, 1^'vrninulih^08'0^6116 na v®'^0 soboto, boljše. Da je tako, smo oku-j^ovin ki0K Prazn*čnih dneh, ko se mize šibile od dobrot: šunk, vra- (in okrašenih) jajc, hrena, velikonočnega | 1'^bili tudCV' P°tic "■ bdnogi so k nedeljskemu zajtrku ali h kosilu friskovaica' k°rodnike’ velikodušni pa so bili tudi do morebitnega I fr^ošja.t0’si zaradi gmotnih nemožnosti ni mogel privoščiti ■ '•' R l P°jed'na’ amPak ne le za »bogatine«! Bj^nočnih 50 Popravili nekaj dni pred prazniki razstavo ve-Kna' Pri čem ' ■ So se P°sebej angažirale članice aktiva kmečkih 1'^i^ovalcj erje Poniagala kmetijskosvetovalna služba iz Lendave, ■^rote, m° videH (malo tudi pokusili) običajne velikonočne ®ranžirane Pa S° bile domiselno pripravljene, razstavljene in - To amo-V^ ^ene lz Radmožanec se čez dolgo zimo niso dol-J011'1 mentor z n° obiskovale neke vrste tečaj vezenja, ki ga je P’Prtičke in ”adzarskega, in pred veliko nočjo, so razstavile našite lojena s prtie V Paničnih dneh je bila zato marsikatera miza I ^dom-jA15 trad'ci°nalnimi ornamenti oziroma okraski. Zavela 1». °macnost in - prazničnost 18 »Satira vestnik, 3. aprHjj^ Veliki lovec in zaščitnik narave, nekdanji član partije in nekoč pomemben uslužbenec nekdanjih samuprav-nih intersnih skupnosti tovariš, sedaj upokojeni gospod Farič, ni pristal, da bi na srečanju zelene bratovščine pobudniki referenduma o denacionalizaciji, (njegovi) nekdanji sotovariši, rekli kakšno o tem, zakaj zbirajo podpise. To so si razložili tako, da je verjetno kakšna grofovska familija gospodu Fariču že ponudila skrbništvo v kakem denacionaliziranem lovišču. Feri Horvat - Mineral se je v času, ko so postavljali za šefa združene liste Barbiko, raje odpravil na smučine na sosednje Avstrijsko in ha ta način izrazil svojo evropsko naravnanost. Vozovnice naj mu ne bi dali LDS-ovci, čeprav se nikoli ne ve, kdaj bodo potrebovali zadetek za neodločen izid. Najbolj poparjeni so bili predstavniki ljutomerske civilne zaščite, ki so bili na zagovoru pri Ludviku Bratušu Luidgiju, ki jih je pozval na pranje glav, ker so bojkotirali sprejem državnega priznanja civilne zaščite. Med drugim jim je zapel tisto o ponosu velike Prlekije. Te dni je prenehala z oddajanjem informativnega programa ljutomerska CATV, in to tisti trenutek, ko so ljutomerski SKD-jeveci objavili poziv Ljutomerčanom, naj se vključijo v razpravo o gradnji plinovoda. Po uradnih tolmačenjih do prekinitve ni prišlo zaradi cenzure, ampak matere narave. V nagli jezi naj bi namreč geotermalna vrtina bruhnila tako vročo vodo, da je ta uničila tehniko v studiu. Čeprav je volilna kampanja za soboškega župana na vrelišču, kljub vsemu ne kaže prezreti širokogrudnosti Geze Farkaša - Liberalnega, ki je tenkočutno prisluhnil Gybrekovi neodvisnosti, saj je storil vse, da ta ni bil v podrejenem položaju ob sokan-didatu Slaviču. Tako je v Čer-nelavcih omogočil soočenje obeh kandidatov,- medtem ko je dal v Bakovcih.takoj.po černelavskem srečahju možnost nastopa samo Gy6re-ku. Slovenski orači, ki so vsak s po dvema spremljevalcema odšli na svetovno prvenstvo oračev v daljno Avstralijo, se bodo brez dvoma vrnili z naslovom svetovnega prvaka. Zato je poskrbel liberalni organizator in exračunalnikar Filo - Plakatni. Orači bodo nastopili s plugi soboškega Cestnega podjetja, nastavljal pa jim jih bo sam častiti direktor Vito Gy6rek - Magistralni. Dva puconska Jožka - Ča-sarov in Crnkovičev - sta nadvse zadovoljna z zbranimi referendumskimi podpisi o denacionalizaciji. Se posebno zaradi tega, ker sta tokrat prvič stopila v akcijo brez organizacijskega svetovanja Stefana Harkaia. Hotižani ne vedo, kam bo šel dodaten denar, ki ga bosta dobila Gidos in SCT za obnovo hotiškega dela magistrale in zakaj se je s tem strinjal sam presvitli župan Jožef Kocun - Zidanica. KEŠEM Hi KONJ republike Slovenije je s "Tvorno p^ zgodbo, ki nima repa m 9 , prav bi kdo z bujno domisli ' morebiti našel še kakšen 50 Kujski val o n lam dor hov vse; itjj ogk Prj, bo, da v tujini ne domovine, če P1 planja11 | vejice ali naPaCI\|niK. J mer besedo me J M zelo koristna usta" Ovi tjeden, gda je za vuzem Kristušek ot mrtvih gor fstana, je Južek z Ormoža fčista zap-stuj pret televizoron mola tisto molitef ot »fstajeja mesa no večnega živleja amen«. Ja, to blo je f soboto, gda je gleda na Kanoli A erotično pornografski film. Že neke tjednov so pje reglali kak rohtoči, ka se znavič vročajo na Kanol A, po dugen cajti, erotični filmi! Ja, dugi cajt je resen bija, gda je Južek gleda na ekroni tisti dve frčafeli, keri sta si kak ti pujaž pot plozli nateguvali svojo povešeno vimen, kak da delata palačinke, ka jemi ne nič gor fstanolo. Zotoma je smukna f štampet k svojoj Mi-ciki, pa joj je reka: »Zlota moja erotika! Jaszaj, opunoči, pre-šaltan s kanola A na tvoj kanol B.« Miciki je pje fčasik rovno fse gor fstanilo. Južeki pa se je pje tudi nakuha kak ti lotmerški salamin! Pa sta bila srečna. He, gor de zaj te tudi fstana verženski mlinar na Muri, Babičof Južek! Kruciparkel, zaj so jemi »ižakofski buraši« skočili v zelje! Zaj pa je šlo jegovo veselje - ka buraši delajo cokompok originalni mlin na Muri. Fkuper so navozili že za sto kubikof macesnovega, hrastovega no cme-rekovega lesa. Najhujše je, ka de toti novi mlin na Muri tudi mleja. Zaj de te venda verženski mlinar vujška skoča, ka de mleja samo za pol Slovenije no trifrtole Prlekije -pret pa je mleja za celo ... Pa ka še le bo, gda'do znavič na Gobrci no Grabonošken Vrhi zaklompotali mlini na šmarnični pogon? Vujška skočejo tudi f Ruji. Tan so, s spomeniškin varstvon vred, začeli delati iz Ruja Fuj. Podirajo spomenike prve kategorije, najih pa betonerajo moderne kuče. Na Lackovoj ulici so glih zaj podrli spomenik prve kategorije. Porušili so tudi srednjeveško obzidje pa tan delajo novi podvoz. Spomeniško pre samo zigle na papire treska, pa drži - kak pes ježa. Eni pa pravijo, ka pre negi morejo lidi zaposliti, če pa je že fsoki štrti Po-drovec brezposelni. Zotoma pač podirajo. Puvajo pa tudi most kres Dravo za 150 miljonof. He, v Radgoni pa 150 šolarof fči angleško podjetništvo eno podjetje, kero ne ve, ka je bilo prleško podjetništvo že ot pamtiveka prvo na sveti. Prleki so najbole vrli pa brihtni - če čejo. Vudri brigo na veselje! Ne se-kerajte se, se po jivah že gor fsta-juvleta ot snega doj pokločena pšenica no oves. MIROS -Roubše ha ne poven, kelko lidij je pftiefo gfedat v tonk k soboškomi b/tiijtiji, či do tejsan tisto nadgictavo nad Lesnino /tiijšift, štena tab vo uijdi kak habši gata ali pa bunbed s stdefnimi ftnami cP1wift so, ka je veto škoda, ka je tou samo pdvoapdifebi vic. ‘Dobdo, ha so ga viigensbe svethe bife postane biftee v de-menhe, phlic, pisanice pa v sedele ^adbe, ha ovah bi nan od sivoga Vdemena bifo bofe tmudno vse ^biiped. ©vab je pa' okoli tej bific biiu fejpi čas, ka se sabši gamisfi nad ten, či je bdeg i jajc ak pa nej, pdavi -Refa, ka un ji rlonta pogna tahši pa 1 ovabši, pa gna, habša je naslika. ©Mi toga si je tak ga-| spejvau: ^e temenka po^anbana bikca, v sebi una guti ma ^učak, okoli njega, čista je desnica, ptegoten pa keleči je bilak. ^Vse tou $lip pa v tenkoj je fiščanji, jajce nekak pteveč je nadaj, či ne vejš, ka g njega bi napftavo, de najboukše, ka licijš ga ^aj. Či pa cista bteg bike ostaneš, tou je, kak či jajc ne bi več mou, te pa kakšo Mi sta si gačneš, tak je, kak či v»ag bi ti jo gou. Okoli jajc je sigdan kakca gdiija, g bific se edno pij tanje gfasi, či bikca je p/tfe kak klina al’ klina jajce si pitfe grafi? Kujski val, vigred je odšla Državna uprava republike Slovenije se je nekaj časa lepo in krotko pasla, kjer ji je bilo odrejeno. Pastirček Slovenček jo je zadovoljno opazoval, in ko je videl, daje državna uprava republike Slovenije mirna in krotka, je brezskrbno zadremal. Državna uprava republike Slovenije je čakala prav na to. Požrešno se je zagnala na lepe mlade posevke na skrbno obdelani novi njivi. V pohlepnem zmagoslavju ji je izpuhtela še tista trohica razuma, ki jo je premogla in je delala po njivi, kar se ji je zahotelo. Pulila je mlade rastline in jih razmetavala zmečkane ter prežvečene. S parklji, ki so nosili težko in veliko telo, je teptala nežno pomladno zelenje. Državna uprava Lendavski Pozdravljeni! Vsem, ki ste se morda veselili, da me je pobralo in vam zato ne bo treba več brati Perecev, sporočam, da še nisem (od)šel rakom žvižgat. Prejšnjič pa se nisem oglasil predvsem zato, ker sem slutil, da ne boste brali »nakladanja«, ko pa ste bili tako zaposleni s pripravami na »viizenske svetke«. Zdaj sem spet tu, na starem mestu, in nekaj časa bom še skušal spremljati dogajanje na območju upravne enote Lendava/ Lendva. Ne samo svetki, ampak tudi to izpolnjevanje davčnih napovedi nas je vse zelo zaposlovalo. Ko bi imel človek (kmet) le katastrski dohodek, bi še šlo, saj bi to eno cifro zapisal v formular in hitro izpolnil državljansko dolžnost, pa še v strahu ne bi bil, da bi moral doplačati dohodnino. Ljudje, ki s(m)o udarjeni na delo, pa imamo tudi druge dohodke, in zdaj je bil marsikdo v dilemi, ali naj vpiše vse to v dohodninsko listino ali naj tvega. Ljudje s(m)o se odločali po lastni vesti; podobno kot smo se izpovedovali grehov pri velikonočni spovedi. Vest bodi naš sodnik in ne davkarija! Nekje sem slišal, da ima naš priljubljeni župan Jožef I. (prvi) težave z »ljubljanskimi srajcami«. Dobro veste, da je dal naš Ciril odločilni glas za izvolitev mandatarja (zaupnika) dr. Drnovška in potem posredno vlade, v kateri je ob starih uslužbencih še veliko novih ljudi, s katerimi pa je menda težko vzpostaviti zaupanje. Nekateri naj bi celo snedli besedo in zdaj si mora župan spet (»jovo na novo!«) prizadevati za lendavsko cesto obvoznico. Tisto, ki bo pri Lakošu (gledano iz murskosoboške smeri) zavila na levo in vodila čez nove mostove in lepa zemljišča naravnost proti dolgi Dolgi vasi. Če bo Jožef L »zriktal« to obvoznico, mu bo treba postaviti spominsko znamenje na pročelju »posebne« osnovne šole, kjer je sicer že več reliefov. Moja upravna enota je (po)znana tudi po nenehnih izkopavanjih. V lakoškem Oršošu so zaenkrat odložili izkopavanje prednikov, pač pa so zdaj na delu delavci, ki na pločnikih ob magistralni cesti Dolnji Lakoš-Kapca odkopavajo tisto, kar so njihovi sotrpini zakopali pred nekaj meseci. Zakopali so gra-be, naredili pločnike, jih asfaltirali... - zdaj pa novi delavci vse to odkopavajo in polagajo cevi za ruski plin. Ljudje se kar navdušujejo, da jim ne bo treba več v »popovski log« pripravljat drva, pozabljajo pa, da plin ne bo poceni, in Jelcin, ki je tako nepredvidljiv, ga lahko celo zapre ... Oh, kakšen pesimist, poreče morda katera od bralk. Pa nisem! Še vedno upam, da me bo katera - povabila! NACI Pe: nej tur kje mn bo am žar se. ijat Po< nik. °Pc čini šte, »in. skrbi za vas Prenaseljenost v republike Slovenije!® bo počutje njenih zaPis| J smo v soglasju z na .ppjjf mi bogovi ustanovili"^ ška agencija za Pre državne uprave b° mentalno zdravje P ška akademija znano® sti) skrbela za boljs® k . slenih v tej ugled" u M', Tu imamo zgledj!>! zljane birokratske P |M-zdaj nihče ni P0,^^^ pot. Trpljenje uradu j stvu za promet je P kupčevanja, P^^Li^ prave črne botzfJenseft dovolilnicami. Bo1 rila celo tako da|e°’ pkoP^ i ske dovolilnice n , bej; Jijs brC! hbi leji seve dajajo v tujini. , rnisM J."11 Težji napadi bo^nE rili še do šolskegi Obe ministrstvi sta d j tef > li, da so slovenski ^ jih je potrebno A morali imeti unive^ . S Kujski val, Si nasvet kdaj z"1® M S Ste1 »J Gotovo ir' ao<^ gramov domače^ - dkorja; ce ga d je b' J vedujemo na gten® /f Ijji ™ta. gospodinjstvo P J dvesto dvajse^. Mihele svinjske gjtefM vm posodi saj^ stopinj m z Dajte°5jp/ proizvodnje steP^ po devetnajst®^ J po sedem se ggio L Pripravljen0 o (ia j postrezite oh > z3 p Olj A ‘T postrezi - . r set stopinj njene g03^^' zdrobljenim ca gre, Karn ma .^r rte ka^ '0 ^2ik’ 3- april 1997 odlistki 19 - dežela templjev in religij šotna vzRob jc v sredini Prostor z najsvetejšim veasih od g.rajenega Prostora in šedodatni ’tempeljske8a mesta« "^vŽl°Ce70bzidj^- Nad Plrailiidast srni dV'8UJe ogromen Vsakirnvhžr|P dvi^uJejo tudi nad ddjuTs?donivterapeljskemob-50metro/^ VldiJo se že oJm1?11-0 g°Purami-pestro zunani da ec in so s svojo "eJša značilnat°^delavo najprijet-"re TetnnlLtdraVldske arhitek-ierštevilniJlnPl-n,S° Samo mest0-stik s sva'-01 dozivljajo inti-božanstv0I Jlni priljubljenim stoletja, kije zgrajena na kosu zemlje, ki so ga Angleži dobili leta 1639 od takratnega vladarja, in nekaj javnih zgradb v lepem evrop-sko-indijskem slogu. Že v zgodnjem dopoldnevu sva nadaljevala pot z avtobusom prek Kanchipura-ma do Mahabalipurama, kamor sva prispela pozno zvečer. Vožnja v Kanchipuram je pomenila ogromen ovinek, vendar je to eno od sedmih indijskih posvečenih mest. Šiva-Višnu-Kanchi, kot mesto radi imenujejo Indijci, je veličastno tempeljsko mesto, katerega stolpi so vidni že od daleč. Tu sva se pr- leaberirani Tom in rečiščen planet o /alentina M. Sme “astvom JpakNdiba: < ' kier e srečujejn n 'lateiii Pf’ Počitka ?est0 nikovv Popot- nin. huniet-ha k' hovnik8nje du-vsezaJOV ln na-^SCkraJ. 4 bllniz-kultur0’ndljsko t ^Odai raisva,8 . M CClaz Pravi ^Mta. V S? '"^Tneč'11^0110'' prebb O n’^tih p81.h klikih in-rab«a avhUzaMeVživrVa lahk° "'Poštnin ZlvljenJeupo- ‘Pbo^^JUgUje j anjreven kot ■M 4rjen°- MeVstonje Cenejše <2aGeOr8e:-ni'eiT ^na izmed hindujskih procesij. V Madrasu je, če- vič srečala z dravidsko arhitekturo. Sončni žarki so me pobožali po obrazu. Občutek krivde, da nekaj zamujam, meje vrgel iz postelje. Skozi okno so me vabili peščena obala in igrivi valovi indijskega oceana. Skozi nasad kokosovih palm sem stekel proti kipečim valovom. Za ribiče seje dan začel že zdavnaj. Nekateri čolni, pravzaprav leseni splavi, sestavljeni iz treh debel, so počivali na peščeni obali, pri drugih pa so kot čokolada črni Tamilci širokih, belih nasmehov reševali nočni ulov iz zank ribiških mrež. Samo nekaj zamudnikov se je s pomočjo jader in grobo tesanih vesel še vedno trudilo premagati pas kipečih in lomečih valov, ki je delil kopno od odprtega morja. Kot nejeverni Tomaž sem zabredel v vodo, pomočil vanjo prst in ga obliznil. Bila je slana. Že nekaj dni sva potovala po vzhodni indijski obali, vendar se je priložnost, da sem stopil do Indijskega oceana, p-onudila šele tega dne. Dal sem si duška. Vasica je svetovno znana po svojih obalnih templjih. Večina jih je narejena v 7. in začetku 8. stoletja, to je v času, ko so se kralji tega območja od džainizma zopet vrnili k hinduizmu ter postali vneti privrženci Šive in Višnuja. Maha-balipuram je pravzaprav antika indijske umetnosti. Lepo je viden preskok v tempeljskem gradbeništvu. Vasica premore tako templje, vklesane v skalo, votline, kot tudi templje, ki so narejeni tako, da je notranjost in zunanjost svetišča izklesana iz enega kosa peščenca. Naslednja stopnica je svetišče Ra-thas, ki je narejeno iz blokov peščenjaka. (nadaljevanje prihodnjič) Prav on je popolna izpolnitev dianetike, ki naj bi bila znanost, ekvivalnetna naravoslovnim, sloneča na aksiomih. Ron Hubbard in eksperiment Toda kot da bi Hubbard pozabljal, da naravoslovne znanosti črpajo svojo kredibilnost iz naravnih zakonov, ki so resda izpeljani iz aksiomov, a se vedno znova potrjujejo v eksperimentu in izkušnji. Neodvisno izpeljani poizkus leta 1950 na kalifornijski univerzi v Los Angelesu Hubbardove teorije ni potrdil. Poskusni osebi, 30-let-nemu moškemu, kije že uspešno sodeloval v avditiranju, so v nezavestnem stanju prebrali 35 besed dolgo besedilo iz knjige, od katerih je bilo 18 zadnjih spremljanih z bolečino. Po dia-netični teoriji bi se tako moral v reaktivnem umu vgnezditi en-gram, ki bi ga profesionalni avditorji iz scientološkega raziskovalnega centra v Los Angelesu odkrili s pomočjo avditi-ranja. Pokus ni prinesel rezultatov, možakar ni ponovil v nezavesti prebranih mu besed, čeprav Ron Hubbard v svoji knjigi trdi, da je v svojem poskusu odkril sledove engramov pri vseh 273 poskusnih osebah, toda kaj več o tem, kako in kje je izvedel svoj eksperiment, ne pove. Ron Hubbard in odgovori Hubbard ne pušča veliko odprtih vprašanj: na vprašanje o cilju človeka odgovarja z željo po preživetju. Na vprašanje o vrednosti psihoterapije odgovori, da se njen edini napredek kaže v čistejših norišnicah in daje raven uspe- šnosti njenega zdravljenja enaka ravni uspešnosti šamanskega. Na vprašanja o splavu odgovori njegova teorija o engramih, ki se začenjajo skladiščiti že v prenatalnem življenju. Na vprašanje o potencialni vrednosti človeka odgovori celo z enčabo: je enaka inteligenca krat dinamika. Na vprašanje o dejanski vrednosti odgovori, daje odvisna od tega, ali je v enačbi potencialne vrednosti inteligenca pomnožena s pozitivno oziroma negativno usmerjeno preživetveno dinamiko. Ron Hubbard in njegova dediščina Toda pazljivo pusti ob strani vprašanje o smrti; dianetika, znanost, se vendarle ukvarja z vprašanjem uma. Na vprašanja duše, thetana, bo odgovorila vera, scientologija. Konec koncev je bil že čas, da se začnejo služiti milijoni. PROJEKTIRANJ IN INŽENIRING IZ STROJNIH INŠTALACIJ IN NAPRAV CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA IZDELUJEMO POLEG OSTALIH PROJEKTOV, TUDI PROJEKTE ZA PRIDOBITEV KREDITA S 5,5 % - NO OBRESTNO MERO V SKLADU Z RAZPISOM V URADNEM USTU RS DNE 07.03.97 ZA UVEDBO: * ♦ UNP (PROPAN/BUTAN) AU ZEMELJSKEGA PUNA TER EKSTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA ZA VAŠE OGREVANJE ALTERNATIVNIH OBNOVLJIVIH ENERGETSKIH VIROV TOPLOTNIH ČRPALK ZA OGREVANJE IN DAL1NSK0 OGREVANJE OGREVANJA V BLOKE ‘BREZ OGREVANJA' Z UNP IN ETAŽNIMI KOMBI PUNSKIMI APARATI ZA RADIATORSKO OGREVANJE IN OGREVANJE SANITARNE TOPLE VODE TER PRIKLOP ŠTEDILNIKA. OBRAČUN PO PUNSKEM ŠTEVCU, Hubbard je umrl leta 1986 in pustil za sabo poleg gostobesedne in spretno s tujkami ter strokovnimi izazi pretkane Dianetike in ducati knjig ter tisoči posnetimi predavanji še naglo rastočo religijo. Nemško sodišče je letošnjega avgusta prvič priznalo nekdanjemu članu scientološke cerkve, ki je porabil sto sedemdeset tisoč mark za scientološko literaturo, tečaje, terapije in svetovanja, pravico do odškodnine v višini trideset tisoč mark. (KONEC) f le S Se k ' ■ raJ110^0 kai tir nia'° d'sto nor' Nobenemu Robi je fant z TatS1<0’ ki Mi v str PnjaMe> menja dekleta. In ,in Preganja neko 0di°V° Prii Prevzeh , -anj’ da bi izrinila prejšnjo. da je sklenil kako bo Dr Zabubi| v , .sebi Mileno. Zelo trdno Kl^aD^^a1 ob X’ °bvrnil nekaj listov’ »I Mo- ^^Vsoh^^ b’ nakar je Robi odprl b°’Vrgel Pogledna papirje in ‘Ptg b uris, lep0! če°LP‘Sal koi±!mO’ da se pret°lčeš skozi >Sid>S!Znam J e zame-« si M Si namaPn l°llko kot tbVseeno sem brusila ?eSel kai za pod zob?<< M6 dela 1d‘ n,kasinam ? slarem kruhu in tisto Ma bo tudfTa' Mehka je- ker hladi-4 21jal žSlruh mehčala. No, jaz % s Da bos sam- Meni je dovolj W p°šten Prl , - 41°? 'Moli /h?1 med žlahtno vinsko •''naiQJ JeruzaieZd R°ris. rdl ’ da ga še v čevlju ne A v omari- PriznaJ>da Svetka^®"’ danes že obrnil "b via fCan tekel n d’ ko greva domov, ne ‘Ti Mat de|i! Si hilpo gnu-« k so6Mal S Ze kje sPosodil. Dobrega Peter JMoh mU Vrnem’ Petnajstega Me±r človek- Veš, on bi te 8 bi°tehnični Ve bi se sPrebajal na ne k- ' b'tUd' kolokv'je P*831 ZaŽUga‘ prijatelj' A ke^Mlj-p8 Začetni n 1 V°P,e’ ko sta vstopila in se va^a \ Wnia|oObncnik na sta Pisala- Robije PjSaF- rnjem koncu, da je le > L& «d 2? Vendar Vm“ se je 0 5? Uri "ta se °d ZUnaj prihajal "a-deh ,sp°8ledala in oba je ^Usp^novai^ ®bko vec truda kol Mlul'Takani’P Jecisto potiho le ok- Paje izSubiio^ '?'d je bil° najPrej tezino in nestrpnost je popustila. Naposled, ko so se rezultati le izcimili, sta oba ugotovila, da njuno znanje ni zadoščalo za pozitivno oceno. Prizadevanje seje torej splačalo le toliko, daje bil Boris ocenjen s štiri, Robi pa z dva. Seveda je bilo daleč od desetke, ki se jima podeželskima brucoma niti v sanjah ni prikazala, kaj šele, da bi jo bil profesor napisal v indeks. »Tako, pobrskaj malo po žepih, ker pri tebi še nekaj cinglja!« je Robi nagovarjal Borisa. »Kam pa greva?« se je začudil Boris. »A kam? Nekam pač, kjer bova zapila uspeh.« »Saj si nor, Robi!« »Na vse se pije, na opravljeno ali ne! Nekoč ga bova, boš videl,« je žugal Robi in vlekel Borisij. Meseci so tekli, letni časi so se naglo prevračali. Izpitni roki tudi. Pri vsem dogajanju, tudi pri pristnih študentskih pustolovščinah, sostanovalca nista bila zraven. Marsikaj je steklo mimo Borisa. Ko mu je Robi pripovedoval, je vselej obžaloval, da je moral ravno on izostati. Proti koncu šolskega leta je sicer Boris prednjačil z enim izpitom, kar pa gotovo po logiki obeh ni bilo pravično, kajti Boris je vendar presedel lep čas pri knjigah, medtem ko je Robi že odkril vse skrite kotičke od Rožnika do gradu. Čez ves svet se je razlila sončna svetloba. Žarki so se ujeli v tekočino in jo tako ogreli, da jo je le s težavo izpil. Potem se je narava zarotila proti njemu... in njej. Ob večerih se je včasih res nebo malce zavleklo, zjutraj in ves dan pa je sijalo sonce kot za stavo. Neko jutro pa seje nebo res jezno zavleklo. Razveselil se je dežja kot nikoli poprej in napotil se je ... Bolj samozavestno kot kadar koli je obšel hišni vogal, zavil na dvorišče in prestopil prag odprtih vrat. Ženska ga je v veži začudeno pogledala in spregovorila, še preden je sam utegnil kaj reči: »Milene ni. Na morju so, vsi trije.« »Prevod potrebujem. Kdaj se vrnejo?« je brezhibno lagal in bil še sam presenečen nad svojimi besedami. »Ne vem, nekako čez dva tedna, so povedali. Potem pa tako odidejo ... v Ljubljano.« »Hvala in srečno!« je sklenil svoj pogovor. Njegovega naslova nima. Če bi si takrat izmenjala, bi jo pričakoval. Tako nenapovedano bi lahko vstopila, na primer zdaj, ta pusti popoldan bi oživila s svojo nenadno prisotnostjo. Vse bi se spremenilo v en sam praznik. Praznik!? V hladilniku premoreta steklenico piva, colo in košček sira. Ironija je pričarati si ob tem siromaštvu praznovanje. Vendar ona tega ne želi, gotovo ne! Dovolj bi ji bilo srečanje. In prišla bi, samo ne ve, kje naj ga išče. Iluzije so se razraščale in razplamte-vale duha in telo; v prazno. Na stropu visi bleda luč. S svojim skromnim emajliranim senčnikom še poudarja bedo te sobe, Deževne kaplje so se zgostile in pojačale šum na oknih. Hlad se je naselil v kosti in ohladil še prej vroče misli. Zdaj bi potreboval človeka, ki bi spregovoril: karkoli, samo da bi bil tu, živ. Njena silhueta se je polagoma oddaljevala. Četrti mesec je potekel od srečanja v kopališču. Le kako je lahko živela brez njega, ko je on tako intenzivno mislil nanjo? Študij, mož, hčerka so jo zamotili? In on je tu, na repu, četrti zanjo, si je grenko dodal. Tisočkrat jo je že na silo pregnal iz misli in vedno se mu je vračala, vedno z enako prijaznim obrazom, toplim telesom. Se je ne bo nikoli znebil? Saj je zmešan, kratko malo čisto nor! Nobenemu fantu se ni moglo kaj takega primeriti. Robi je fant z zdravim razumom: menja prijatelje, menja dekleta. In on čepi doma, bulji v strop, oživlja in preganja neko žensko, ki se je vtihotapila vanj, da bi izrinila prejšnjo. Tako živo gaje prevzela ta želja, da je sklenil, kako bo z novo prijateljico zničil v sebi Mileno. Zelo trdno odločen se je zabubil v skripta, obrnil nekaj listov, obnovil in premišljeval ob njih, nakar je Robi odprl vrata. Prismejal seje v sobo, vrgel pogled na papirje in butnil glasno: »Lepo, Boris, lepo! Recimo, da se pretolčeš skozi skripta in boš pisal kolokvij še zame.« »Bom, če hočeš! Znam pa toliko kot ti. Vseeno sem vesel, da si doma. Si nama prinesel kaj za pod zob?« »Zobe si bova brusila na starem kruhu in tisto zdenko iz hladilnika si namaževa. Mehka je, ker hladilnik ne dela, in nama bo tudi kruh zmehčala. No, jaz nisem lačen. Grizljal in žvečil boš sam. Meni je dovolj pivo.« »Od kdaj pa pošten Prlek, rojen med žlahtno vinsko trto, požira pivo? Vedno si trdil, da ga še v čevlju ne maraš! « ga je jezil Boris. »Moj jeruzalemčan je izhlapel v omari. Priznaj, da si malo tudi ti pripomogel. In ker sem danes že obrnil žep, vse do republiškega svetka, ko greva domov, ne bo noben ljutomerčan tekel po grlu.« »To bomo videli! Si boš že kje sposodil. Dobrega upnika poznaš! « »Tu ne ugovarjam. Desetega mu vrnem, petnajstega mi že spet posodi. Peter je dober človek. Veš, on bi se še učil namesto mene. Rečem ti, če bi se sprehajal na strojni namesto na biotehnični, bi tudi kolokvije pisal namesto mene.« »Dokler vaju ne bi odkrili,« mu je zažugal prijatelj. Mučen in dolg november se je nagnil že čez dobro polovico. Ledena megla se nad mestom sploh ni dvignila. Muke tega jutra so se podvojile, ko sta vstopila na šestico skoraj na začetni postaji in se vajena miru in sunkov pripeljala na cilj. Potem sta pisala. Robije grizljal kemični svinčnik na zgornjem koncu, da je Borisa spravljalo ob živce. Pisal je vendar. Vmes se je zazrl skozi okno, kot bi od nekod od zunaj prihajal navdih, rešitev. Po težki uri sta se spogledala in oba je pritiskal strah o neuspelem delu k tlom. Boris, ki gaje le bodril občutek, da je vložil veliko več truda kot njegov vetrnjaški sostanovalec, se je čisto potiho le oklepal upanja na uspeh. Takanje na izid je bilo najprej zelo napeto. Kmalu pa je izgubilo težino in nestrpnost je popustila. Naposled, ko so se rezultati le izcimili, sta oba ugotovila, da njuno znanje ni zadoščalo za pozitivno oceno. Prizadevanje seje torej splačalo le toliko, da je bil Boris ocenjen s štiri, Robi pa z dva. Seveda je bilo daleč od desetke, ki se jima podeželskima brucoma niti v sanjah ni prikazala, kaj šele, da bi jo bil profesor napisal v indeks. »Tako, pobrskaj malo po žepih, ker pri tebi še nekaj cinglja!« je Robi nagovarjal Borisa. »Kam pa greva?« se je začudil Boris. »A kam? Nekam pač, kjer bova zapila uspeh.« »Saj si nor, Robi! « »Na vse se pije, na opravljeno ali ne! Nekoč ga bova, boš videl,« je žugal Robi in vlekel Borisa. Meseci so tekli, letni časi so se naglo prevračali. Izpitni roki tudi. Pri vsem dogajanju, tudi pri pristnih študentskih pustolovščinah, sostanovalca nista bila zraven. Marsikaj je steklo mimo Borisa. Ko mu je Robi pripovedoval, je vselej obžaloval, da je moral ravno on izostati. Proti koncu šolskega leta je sicer Boris prednjačil z enim izpitom, kar pa gotovo po logiki obeh ni bilo pravično, kajti Boris je vendar presedel lep čas pri knjigah, medtem ko je Robi že odkril vse skrite kotičke od Rožnika do gradu. (nadaljevanje prihodnjič) 20 Nogometni komentar V Beltincih in Ljubljani odločitev v zadnji min«1 1.SNL Rezultati - 23. kolo Baltinci: Primorje 1 : 0 Olimpija : Mura 1 : 1 Gorica : Publikum 4 : 0 1. MNL MS Rezultati - 12. kolo Tišina : Seredica 0 : 0 Beltrans : Šalovci 4 : 0 Maribor: Koper 3: 0 Leso plast : Apače 2 : 0 Rudar: Korotan 0 : 0 Trormejnik : Kerna 3 : 3 Primorje 2314 5 4 47:13 47 Ljutomer : Univit 0 : 0 Maribor 2312 6 5 44:22 42 Les : Piramida 1 :1 Gorica 2311 7 5 36:24 40 Rudar 23 8 8 7 29:30 32 Beltrans 12 8 3 1 42:12 27 Publikum 23 8 7 8 38:39 31 Kerna 12 8 3 1 27:12 27 Mura 23 7 9 7 26:31 30 Univit 12 7 3 2 28:15 24 Olimpija 23 7 610 30:31 27 Les 12 7 3 2 21:9 24 Korotan 23 7 610 17:27 27 Piramida 12 7 2 3 31:18 23 Beltinci 23 7 412 25:45 25 Ljutomer 12 6 2 4 23:15 20 Koper 23 3 416 14:44 13 Tromejnik 12 4 2 6 16:21 14 2. SNL Lesoplast 12 4 2 6 14:28 14 Tišina 12 2 4 6 6:17 10 Rezultati - 19. kolo Serdica 12 2 2 8 8:19 8 Nafta : Domžale 2 : 1 Apače 12 1 3 8 8:27 6 Jadran : Vevče 1 : 5 Šalovci 12 0 3 9 6:37 3 Črnuče : Šentjur 0 : 2 Železničar: Dravograd 1 : 0 1. MNL Lendava Rudar: Drava 1 : 1 Šmartno : Naklo 1 : 0 Rezultati -12. kolo G. opekarne : Zagorje 0 : O Mostje : Polana 2 : 0 Piran prost Centiba: 1 Dobrovnik 0 : 1 Vevče 1911 5 3 35:14 38 Nedelica : Opel Horser 1 : 2 Dravograd 1911 3 5 25:16 36 Panonija : Renkovci 2 : 1 Drava 19 9 7 3 27:16 34 Kobilje : Bistrica 3 : 0 Nafta 19 9 7 3 26:20 34 Olimpija: Hotiza 0 : 1 Šentjur 1810 3 5 27:20 33 Renkovci 12 8 2 2 39:13 26 Železničar 19 9 3 7 29:18 30 Opel Horser12 7 5 0 24:8 26 Rudar 19 8 5 6 24:21 29 Dobrovnik 12 7 2 3 39:20 23 G. opekame19 7 5 7 22:17 26 Panonija 12 7 1 4 22:19 22 Zagorje 19 6 7 6 20:22 25 Nedelica 12 6 1 5 21:18 19 Šmartno 19 7 3 9 28:25 24 Kobilje 12 4 4 4 15:14 16 Črnuče 18 6 5 7 15:22 23 Polana 12 4 4 4 13:15 16 Domžale 19 6 4 9 20:22 22 Bistrica 12 3 3 6 20:24 12 Naklo 19 3 7 9 16:24 16 Hotiza 12 3 3 6 16:24 12 Jadran 18 4 311 17:35 15 Olimpija 12 3 3 6 16:27 12 Piran 18 4 212 11:34 14 Čentiba 12 2 3 7 17:31 9 Ljubljana 15 1 5 9 10:26 8 Mostje 12 2 1 9 16:45 7 V triindvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta bila prekmurska ligaša zelo uspešna. Največje presenečenje so pripravili nogometaši Beltinec, ki so v svojem športnem parku presenetljivo, vendar zasluženo premagali vodilno moštvo Primorja iz Ajdovščine, kar je prvi poraz Primorcev v spomladanskem delu prvenstva. Beltinčani so tako točkovno bilanco s Primorjem izenačili, hkrati pa dosegli drugo spomladansko zmago in so v koraku z moštvi, ki so pred njimi. Steklarjem igrali neodločeno. Lahko pa bi se vrnili tudi z zmago, če jih ne bi oškodovali sodniki za očitno enajstmetrovko. 3. SNL vzhod Rezultati - 14. kolo Bakovci: Črenšovci 3 : 0 Odranci : Goričanka Steklar: Turnišče 1 : 1 Dravinja : Pohorje 0 : 2 Kungota : Aluminij 0 : 1 Brunšvik : Paloma 0 : 0 Kovinar: Unior 1 : 0 Aluminij 1411 1 2 38:9 34 Pohorje 14 9 3 2 27:8 30 Bakovci 14 8 4 2 34:10 28 Črenšovci 14 9 0 5 27:16 27 Paloma 14 8 3 3 21:13 27 Kovinar 14 6 3 5 17:17 21 Unior 14 5 5 4 14:11 20 Turnišče 14 5 5 4 24:25 20 Goričanka 14 3 5 6 14:18 14 Dravinja 14 4 2 8 16:32 14 Steklar 14 3 2 9 15:34 11 Kungota 14 2 4 8 13:33 10 Brunšvik 14 2 3 9 15:36 9 Odranci 14 2 210 17:30 8 2. MNL MS Rezultati - 14. kolo Tešanovci: Bogojina 1 : 1 Rotunda : Cankova 1 : 4 Grad : Prosenjakovci 1 : 1 Smaki Makoter 1 : 0 Hodoš : Dokležovje 5 : 3 Romah : Čarda 5:1 Lipa prosta Romah 1311 2 0 55:21 35 Čarda 13 8 2 3 40:18 26 Lipa 12 6 4 2 39:23 22 Dokležovje 13 5 4 4 32:32 19 Grad 13 5 4 4 15:26 19 Cankova 13 5 3 5 33:31 18 Tešanovci 13 5 3 5 20:24 18 Smaki 13 4 4 5 20:24 16 Hodoš 13 5 1 7 29:41 16 Prosenjak. 13 4 2 7 26:33 14 Rotunda 13 4 0 9 24:48 12 Bogojina 13 3 2 8 21:36 11 Makoter 13 2 3 8 12:19 9 Domačini so tokrat v nekoliko spremenjeni postavi zaigrali zelo borbeno, tako da gostje nikakor niso mogli razviti svoje igre. Res je sicer, da so imeli Primorci več zrelih priložnosti kot domačini, ki pa jih niso znali izkoristiti. Pri gostih je zlasti odpovedal napad, kar še posebno velja za njihova najboljša strelca Vrabca in Vu-liča. Ob dobrem pokrivanju pa ni prišel do prave veljave tudi organizator igre Lučič. Začetek je pripadel Primorcem, ki so si že po petih minutah igre ustvarili zrelo priložnost za zadetek, ki pa je Žlogar ni izkoristil. Potem so se domačini otresli pritiska in malo je manjkalo, da bi Džafič, ki se je odločil za strel na vrata iz kakih 25 metrov, presenetil vratarja Strajnarja, vendar je žogi pot v mrežo preprečila prečka. Drugi del prvega polčasa je zopet pripadel gostom, ki so imeli dve lepi priložnosti za zadetek, vendar je bil Vulič zelo nespreten, nevarno žogo iz prostega strela Vrabca pa je tokrat odličen vratar Starova-snik izbil v kot. Začetek drugega polčasa je pripadel domačinom, ki bi lahko prišli v vodstvo, ko se je Franko sam znašel pred vratarjem Strajnarjem, vendar ni znal zatresti mreže. Potem so igro zopet vzeli v svoje roke gostje, vendar je Vulič zapravil dve idealni priložnosti za zadetek. Dobrih deset minut pred koncem tekme je moral zaradi dveh rumenih kartonov igrišče zapustiti Gajser in pričakovati je bilo, da bodo gostje znali izkoristiti številčno premoč, a se to ni zgodilo. Ko so gledalci že čakali na žvižg sodnika Kandareja, ki se ni najbolj proslavil, so domačini izvedli nevaren napad po levem krilu, Vickovič je poslal žogo v kazenski prostor, kjer se je znašel sam Gutalj, ki jo je porinil v mrežo ter gostiteljem pripravil veliko Polfinale slovenskega pokala Mura dobila prvo tekmo s Primorjem veselje. Nogometaši Mure so gostovali pri Olimpiji v Ljubljani in igrali neodločeno ter tako ostajajo po petih kolih v spomladanskem delu prvenstva še naprej neporaženo moštvo. Olimpija pa je osvojila prvo točko v drugem delu tekmovanja. Sobočani, ki igrajo v zadnjem času veliko bolje kot na začetku spomladanskega dela prvenstva, so v Ljubljani nastopili brez napadalnega tandema Vučičevič - Ška-per, kar je gotovo vplivalo na učinkovitost moštva. V sredini pa je manjkal tudi Dvoršak, ki zaradi rumenih kartonov ni smel nastopiti. Zopet pa se je pokazalo, da je obramba Mure boljši del moštva, ki je zlasti veliko pridobila z vrnitvijo Cifra in Stampfe-rja pa tudi Madžar Horvath igra solidno. Ljubljančani, ki v spomladanskem delu prvenstva še niso osvojili točke, so si zelo prizadevali, da bi dosegli prvo zmago. Imeli so sicer pobudo in več napadali, k čemur je tudi prispevala bolj obrambna taktična zamisel trenerja Sobočanov. Tak način igranja pa je Sobočanom tudi prinesel uspeh, saj je Cirkvenčič rezultat izenačil v zadnji minuti igre. Nogometaši Nafte so v Lendavi premagali Domžale in po treh neodločenih rezultatih dosegli prvo spomladansko zmago. V povprečni igri so bili Lendavčani boljši, tako da je njihova zmaga zaslužena. Domačini pa so navdušili z dvema lepima zadetkoma. Med boljšimi pri Nafti sta bila D. Novak in Bedo. Startali so tudi v tretji državni nogometni ligi. Že v prvem spomladanskem kolu sta bila na sporedu dva prekmurska derbija. V Bakovcih sta se srečali najbolje uvrščeni prekmurski ekipi Bakovci in Črenšovci. Boljši so bili Bakovčani, ki so zabeležili prepričljivo zmago in pokazalo se je, da so dobro pripravljeni. Drugi prekmurski derbi je bil v Odran- V glasilu Nogometne zveze ____ Slovenije je objavljena A-in B-lista nogometnih sodnikov, med katerimi so tudi nekateri pomurski. Žal je na A-listi (glavni sodnik v 1. in 2. SNL) samo Edi Kerčmar s Hodoša. Na B-li-sti (glavna sodnika 3. SNL) sta Boris Jeneš (Lendava) in Zlatko Pintarič (Črenšovci). Na A-listi (pomočnik 1. in 2. SNL) sta Štefan Felbar (Hotiza) in Igor Gom-boc (MS). Na B-listi (pomočnik 3. SNL) pa so: Bojan Bači, Anton Bukovec (oba Lendava), Konstantin Friedreich in Igor Le-genič (oba MS), Anton Kuzma (Tišina) in Franc Zver (Turnišče). (F. B. ) V Novem mestu je bil tretji ____ odprti namiznoteniški turnir za kadete. Med 90 tekmoval- ci so sodelovali tudi trije igralci Moravskih Toplic Sobote: Peter Horvat, Jure Zavec in Tomi Oce- pek. Horvat in Zavec sta zasedla peto do osmo mesto. (M. U.) Mladi nogometaši Nafte iz ____ Lendave (do 14 let) so odigrali dve mednarodni prijateljski tekmi z avstrijskim moštvom La-snitzhohe in obakrat zmagali s 6 : 0 in 6 : 2. (FB) Mladi nogometaši SAK-a ____ (Slovenskega atletskega kluba) iz Celovca so bili na krajših pripravah v Lendavi in z vrstniki Nafte odigrali prijateljsko tekmo v malem nogometu. Gostje so bili boljši in zmagali s 3 : 0. (F. B.) V zadnjem kolu prvenstva ____ v prvi državni ligi v malem nogometu je ekipa Domela v Železnikih premagala Interier MF iz Ključarovec s 6 : 4. Strelci za Interier MF: Nemec 2, Ciglarič in Filipič. Ekipa Interierja MF je s 24 točkami zasedla peto mesto. (NŠ) V Mežici je bilo četrtfinale ____ državnega prvenstva v malem nogometu za osnovne šole. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi OŠ III Murska Sobota in zasedla prvo mesto pred OŠ Mežica, OŠ Celje iri OŠ M. D. Maribor. Sobočani so premagali Mari- cih med Odranci in Goričanko iz Rogašovec. Več so pokazali nogometaši iz Rogašovec, ki so iz Odranec odnesli točke povsem zasluženo. Nogometaši Turnišča so gostovali v Rogaški Slatini in s bor z 9 : 0, Celje s 5 : 0 in Mežico z 10 : L Najboljši strelci so bili: Cotter 7, Žilavec 5 in Moreč 5< Sobočani so se tako skupaj z Mežico uvrstili v polfinale. (M. S.) Feri Maučec Prva državna nogometna liga Beltinci: PrimorjeJjJ Beltinci - Igrišče v sf . parku, gledalcev T«™ L|l Kandare (Ljubljana). S#e Gutalj (90). . j; Beltinci: Starovasn^ . njek, Damiš, Šabjan-” j. Šarkezi, Baranja (Vicko ' ser, Cvikl, Džafič (Novak), ko (Gutalj). Olimpija : MuralLl Ljubljana -dom, gledalcev 600- $ ...ji piček (Maribor). sink3'; tič (57), Ij 1 Cirkve^ Mura: Černjavič, L® j tec) Stampfer A« minko. Brežic, Cirs kol, Baranja, Cifer. Ho L m Druga državna nogometna liga Nafta : DomžalelJ-1 mj k Lendava - Igroš^1.^ dalcev 300. Sodm«: (Maribor). Strelci:* • J;| j (18), 1 : 1 Mrak P'* 1 | Novak (45). . M : Nafta: Zver, Hd^.f J P D. Novak. Drvarič. JF r delko), Fejzulai, U g0. (Pal). T. Novak, Basa . „ n Tretja državna p0 nogometna li£a Bakovci: : «ir Bakovci - «8r*.8cev gjltC nčič, Cipot, Preka Črenšovci: $ Hartman, Horvat, r ^1 O (Graj), Pintarič ( ^ (Kreslin), Lipič- Odranci: GoriŠ^Bj^ffll Odranci - gledalcev 300. lenje). Strelci:«; ' i: ‘ 1 Gruškovnjak ( M D10 t»v »»l V prvi polfinalni tekmi za slovenski nogometni pokal je Mura v Fazaneriji zasluženo premagala vodeče moštvo državnega prvenstva Primorje iz Ajdovščine z 1: 0 (1: 0). Edini zadetek na taktni je do- idealnih priložnosti za gol. Poleg segel Alihodžič (27). -Sobočani tega je Dvoršak deset minut pred ki sta bila precej časa poškodovana, in bila med najboljšimi igralci na tekmi. Žal pa je moral zaradi poškodbe že v prvem polčasu z igrišča eden najboljših igralcev V prvi polfinalni tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije med Muro in Primorjem v Murski Soboti so So- bočani zamudili priložnost za prepričljivejšo zmago. Na posnetku ena od priložnosti za zadetek, ki je Sobočani Rokomet__________________ Štartale tudi rokometašice Mobixa Odranci: Man- Cener, Ulen, St. Kavaš, (Se. Kavaš), . J , vnjak (HorvativCi: , Goričanka R0g > Cip Horvat, S. ^olreIi1 ji ^et rinčič, Granov, . M doš (B. Šalamon)- 1 hgj mon, KosednarC' , ( N 'tig niso izkoristili. so nastopili precej oslabljeni, saj niso mogli igrati Kokol, Brezič, Dominko in Lukič, vendar se bili boljši kot gostje in bi bila njihova zmaga lahko prepričljivejša. Že v prvih petnajstih minutah bi si lahko Mura zagotovila prepričljivo vodstvo, žal pa Stampfer, Dvoršak in Cifer niso izkoristili koncem zgrešil enajstmetrovko. Gostje iz Ajdovščine so imeli zrelo priložnost za gol, ko je Stanič žogo poslal v prazna vrata Mure, vendar jo je Horvath izbil tik pred črto in tako rešil svojo mrežo. V moštvu Mure sta po dolgem času zaigrala Cifer in Stampfer, Fotografija: Jure Zaoneker Vučičevič. Pred okrog 1.506 gledalci je sodil Mitrovič iz Ljubljane. Mura je igrala v naslednji postavi: Černjavič, Stampfer, Alihodžič,. Cirtkvenčič, Škaper, Vidovič, Dvoršak, Baranja, Cifer, Vučičevič (Kmetec), Horvath. Povratna tekma bo 9. aprila v Ajdovščini. (FM) V dvajsetem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je ekipa Šmartnega premagala Pomurko iz Rakovec z 28 : 2 2 (14 : 12). Bakovčani so biti v prvem polčasu enakovredni, medtem ko so v nadaljevanju popustili in ostali prazmih rok. Pomurka Bakovci: B. Buzeti, A. Vereš 4, Ritonja 4, Kavaš 6, S. Husar 4, D. Buzeti, J. Husar, Javemik 3, S. Buzeti 1, B. vereš, Okreša, Lovenjak. V predzadnjem kolu prvenstva igra Pomurka v soboto v Murski Soboti pomembno tekmo v boju za obstanek v ligi z ekipo Gorenja B. S spomladanskim delom prvenstva so začele tudi rokometašice v drugi državni ligi. Medtem ko je bila tekma prvega kola med Branikom in Mobixom iz Čren-šovec preložena, so rokometašice Mobixa v drugem kolu gostovale pri Vegradu v Velenju in izgubile s 24 : 32 (9 : 18). Domačinke so si zmago zagotovile že v prvem polčasu, ko so vodile z 9 zadetki. Strelke za Mobix Črenšovci: A. Pintarič 10, K. Pintarič 4, Litrop 4, Horvat 3, P. Smej, K. Smej in Jakopina po enega. V nedeljo igrajo rokometašice Črenšovec doma z ekipo Ptuja. V tekmovanju slovenske rokometne lige vzhod za starejše deklice je Vegrad v Velenju premagal Črenšovce s 24 : 19. Najboljše strelke pri Črenšovcih so bile: Horvatova 11, Smejeva 3 in Za-kojčeva 2. Rokoborba_______________ Državno prvenstvo v Soboti Rokoborski klub Murska Sobota, ki letos praznuje 20-letnico uspešnega delovanja, bo pripravil v nedeljo, 6. aprila 1997, ob 13. uri v športni dvorani SSTŠ v Murski Soboti državno rokoborsko pr- venstvo za mlajše in starejše, dečke. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo blizu 50 mladih rokoborcev, med njimi 15 domačinov, ki bodo gotovo posegli tudi po najvišjih mestih. (GB) larja, gledalce ( I Turnišče Turnišče: T. Lackovič, Tern WJ}>re plak, Vegič. Lutan vič, Markoja, . Pjni Lebar. □ V Budimps^b^ rodni tntnirifl 16 [j za dečke do . PJ uspeh so 6 Zmagal je Mar Šomenje biltr6 ^1« ___ nirvbadnt % ' valoje 25 '^ii^ 6 Med Lendavca j.v ških najuspesft« kije tesno cem in zasedel ? ha Horvat Je « J 3 nijel Horvat P ^6 Pri ženskah J b J vec zasedla s 6 Bukovčeva sta turnir, ki bo Lendavi- (B®' ^*nik, 3. april 1997 »Šport Otvoritvena kasaška dirka v Ljutomeru Najhitrejši je bil Benjamin C Lee (Makoter) Judo Kadetska Namizni tenis Na hipodromu v Ljutomeru je bila, kot je to že 500 teaška dirka, ki si jo je kljub hladnemu vremenu ogleda ok g M Po pričakovanju so imeli največ uspeha domacmt ki so J Prt prvih mest, dve pa sta pripadli tekmovalcem prvi dirki letošnje sezone je triletnimi kasači zmagala Labanda (Alojz Šindler) s kilo-^trskim časom 1 : 23,91. Zrna- tri- do dvanajstletnih kasačev je zmagal Amigo (Danijel Heric) s kilometrskim časom 1 : 23,97. Lady Holly (Slavko Makovec, jan Tramšek) s kilometrskim časom 1:19,73. Eskimo Vela (Zvonko Osterc) je bila četrta, Anomis (Simona Jureš) pa peti. V šesti dirki tri- do dvanajstletnih kasačev je zmagal Anto B (Zvone Vidic, Brdo) s kilometrskim časom 1 : 19,18. Demos MS reprezentanca v Soboti V Murski Soboti so imeli od 27. marca do 1. aprila priprave slovenski judoisti, člani kadetske reprezentance, katere selektor je trener soboških judoistov Danijel Kisilak. Sodelovalo je 23 judoistov iz slovenskih klubov in 10 domačih judoistov. Med njimi so bili vsi najboljši v tej starostni kategoriji. Skupne priprave bodo tekmovalcem gotovo koristile na tekmovanjih doma in v tujini. S pripravami bodo v Murski Soboti, kjer imajo ugodne možnosti, nadaljevali maja. Nepričakovan poraz MT Sobote F Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu v Mariboru je sodelovalo 110 šahistov. Sodelovali so tudi člani ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Najboljši med njimi je bil Miran Zupe, ki je s 7 točkami zasedel četrto mesto, Boris Kovač je bil deseti. Med nižjekategor-niki pa je zmagal Miha Gomboc. Tenis W\ec Moji je prejel pokal U 'A poslanca državnega zbora, Wa Jožefa. Bdel VI ay XoT X 14 8 7 Rokobrski klub Murska Sobota, vodilni tovrstni klub v Sloveniji, letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Ta jubilej so proslavili pretekli teden s skupščino kluba in s slovesnostjo, ki so jo pripravili ob predstavitvi knjige Dvajset let RK Murska Sobota in podelitvijo priznanj. Zametki rokoborskega športa v Murski Soboti sicer segajo daleč nazaj, v obdobje pred drugo svetovno vojno, ko je bila pri soboškem Sokolu ustanovljena rokoborska sekcija, ki pa je imela kratko življenjsko dobo. Rokoborski šport je v pokrajini ob reki Muri zaživel šele s prihodom v Prekmurje Blaža Davidovskega, učitelja športne vzgoje, ki je znal svoje bogate izkušnje kot odličen tekmovalec približati mladim, najprej na beltinski, nato pa tudi na drugih osnovnih šolah. Bil je tudi med pobudniki za ustanovitev rokoborske sekcije pri soboškem Partizanu. Rokoborski klub Murska Sobota je v dveh desetletjih dosegel zavidanja vredne rezultate, s kakršnimi se lahko pohvalijo redki klubi. V tem času so soboški rokoborci osvojili številne trofeje na republiških in državnih prvenstvih ter mednarodnih tekmovanjih. Odlični tekmovalci, kot so Franc Podlesek, najuspešnejši slovenski rokoborec, zmagovalec na sredozemskih igrah in edini udeležec olimpijskih iger iz Pomurja*, Andrej Halas, dobitnik bronaste medalje na svetovnem mladinskem prvenstvu, Jože Vrbančič, Miloš Horvat, Mitko Nasevski, Rade Bačič, Slavko Zec in drugi, so uspešno zastopali barve Slovenije in Murske Sobote na balkanskih, ciji, ki je izšla ob letošnjem jubileju. Sicer pa Rokoborski klub Murska Sobota sodi med zgledne športne kolektive v pokrajini ob reki Muri. V zadnjih letih vodi klub zelo prizadevno Boris Barač, ki so ga na skupščini ponovno izvolili za predsednika. V klubu imajo tudi nekaj drugih zelo zagnanih športnih delavcev. Kljub finančnim težavam jim je ob pomoči Mestne občine Murska Sobota, Športne zveze Murska Sobota in nekaterih pokroviteljev, uspelo nabaviti novo tekmovalno blazino, vozilo za prevoz tekmovalcev, elektronski semafor in drugo potrebno opremo. Lotili so se tudi reševanja ustreznega vadbenega prostora, kar je zaenkrat edini problem. Zelo načrtno so si zastavili delo z najmlajšimi, kar je garancija za nadaljnji razvoj in dosežke kluba. Na slovesnosti ob praznovanju 20-letnice, ki ji je prisostvoval tudi župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, so zaslužnim podelili plakete. Te so dobili: Boris Barač, Ludvik Zelko, Blažo Davidovski, Edi Vogrinec, Franc Podlesek, Jože Vrbančič, Mitko Nasevski, Rade Bačaič, Stanko Šernek, Andrej Halas, Jože Kranjec, Tomislav Strbad, Mestna občine Murska Sobota, Športna zveza Murska Sobota in Društvo Partizan Murska Sobota. Feri Maučec si A X 18 1? 18 18 17 '8 18 18 18 17 12 10 9 9 8 8 7 3 0 4 1 3 1 1 2 6 6 8 8 010 011 015 017 112:32 92:52 78:58 79:65 78:66 67:69 61:73 61:83 45:99 29715 34 28 21 21 19 17 16 14 6 2 evropskih in svetovnih prvenstvih. Soboški rokoborci so bili tudi najuspešnejši v samostojni Sloveniji, saj so v ekipnem prvenstvu zadnja tri leta državni prvaki, ponašajo pa se tudi s številnimi naslovi državnih prvakov med posamezniki. Lani pa so tudi prvič sodelovali v evropskem klubskem tekmovanju. Dosežki soboških rokoborcev so na primeren način predstavljeni v športni publika- Prcdsednik RK Murska Sobota Boris Barač podeljuje plaketo najboljšemu pomurskemu rokoborcu Francu Podlesku. Fotografija: Jure zauneker V prvi tekmi končnice namiznoteniškega članskega prvenstva za uvrstitev na peto mesto so igralci Moravskih Toplic Sobote doma nepričakovano izgubili z Vesno, kar je s to ekipo njihov prvi poraz po treh letih. Usoden za poraz je bil prvi dvoboj med Horvatom in Ruparjem, ki ga je Sobočan nepričakovano izgubil. Ungerju namreč ni uspelo premagati prvega igralca gostov Paviča, čeprav je imel v tretjem nizu solidno prednost. Mladi Gydrek pa tako ni imel možnosti za uspeh. Namesto prekinjene tekme med Arcontom in Mariborom v Radgoni bo po sklepu komisarja odigrana nova tekma. Radgončani so se na ta sklep pritožili in dokončno besedo bo imel odbor lige. V prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v drugo državno namiznoteniško ligo je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote premagala Kajuha Slovana. Moravske Toplice Sobota : Vesna 3 : 4 (Unger : Šemrov 20 : 22, 21 : 12.21 : 15, Gy6rek : Pavič 10 : 21, 9 : 21, Horvat: Rupar 15 : 21, 21 : 19, 11 : 21, Unger - Horvat: Rupar - Šemrov 21 : 9, 21 : 8, Unger : Pavič 16 : 21, 21 t 18, 21 : 23. Horvat : Šemrov 21 : 15, 21 : 13, Gy6rek : Rupar 18:21, 13:21); Kajuh Slovan : MTS II 2 : 4 (Smodiš 2,Močan 1, Puhan 1). M. U. Na mednarodnem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu Avstrije v Linzu je med 35 ekipami iz 16 držav sodelovala tudi ekipa Moravskih Toplic Sobote (Kocuvan, Solar, Koščak, Šbiil) in zasedla solidno devetnajsto mesto. V predtekmovanju so Sobočani premagali Betzingen s 4 : 0 ter izgubili z reprezentanco Poljske s 3 : 4 in reprezentanco Bolgarije z 2 : 4. Za končno uvrstitev so premagali drugo ekipo Betzingena s 4 : 1 in izgubili z Gornjo Avstrijo z 2 : 4. Med posamezniki je bil najboljši Koščak, ki se je uvrstil med dvaintrideseteri-co. Lep uspeh je dosegla dvojica Koščak - Šbiil, ki se je uvrstila med šestnajsterico, kar je bilo največje presnečenje. Premagala je druga nosilca Illas - Šestak iz Slovaške. Dvojico Kocuvan - Solarje v drugem kolu izločila izraelska dvojica Calabra - Davidovič, ki je zasedla prvo mesto. M. U. V Ljutomeru je bilo občinsko tekmovanje veteranskih ekip v na-____ miznem tenisu. Zmagal je Kamenščak pred Ljutomerom, Grla-vo in Branoslavci. Na občinskem tekmovanju šolskih športnih društev je med desetimi ekipami zmagal Cven, med posamezniki pa so bili najboljši: Ploj (Cven) pri mlajših dečkih, Simoničeva (Križevci) pri starejših deklicah ter Balažič (Cven) pri starejših dečkih. Na tretjem tradicionalnem namiznoteniškem turnirju KS Cven je presenetljivo zmagalo Krapje pred Cvenom in Moto. Med posamezniki je bil najboljši Marinič. (N. Šoštarič) V Novem mestu je bil tretji odprti namiznoteniški turnir za ka----- dete. Med 90 tekmovalci so sodelovali tudi trije igralci Moravskih Toplic Sobote: Peter Horvat, Jure Zavec in Tomi Ocepek. Horvat in Zavec sta zasedla peto do osmo mesto. (M. U.) Košarka Visoka zmaga Radenske V nadaljevanju končnice državnega prvenstva v moški B-ligi je Radenska iz Radenec z visokim rezultatom 93 : 69 (46 : 39) v Ljubljani premagala Parmalat. Radenčani so tekmo dobili z lahkoto, priložnost igranja pa so dobili tudi mladi, med katerimi sta. se najbolj odlikovala Neuvirt in Ismajlovič. Strelci za Radensko: Ulaga 26, Bratkovič 21, Novak 14, Ojsteršek 11, Neuvirt 8, Ismajlovič 5, Pavlin 3, Želj 2, Cdr 2, Šebjan 1. Radenska je tako v vodeči skupini. V naslednjem kolu igra Radenska v soboto doma s Cerknico. (BG) ŠD Dokonča iz Lendave je pripravila drugi košarkarski turnir v ____ igri trojk. V metanju trojk je med petimi ekipami je zmagala Claudia shop iz Beltinec pred ekipama Miarte in Triotrehna, obe iz Lendave. Med posamezniki je bil najboljši Sakovič (Cl. shop) z 11 točkami pred Goreto (Lendava), 10, in Šarkanjem (Miarte), 10 točk. V zabijanju pa je zmagal Mikič (Cl. shop) s 53 točkami pred Horvatom (Lendava), 44, in Feherjem (Tritehna), 39 točk. (F. H.) Strelstvo Vito Pajič in OŠ II MS prvaka V Ljubljani je bilo 7. državno prvenstvo osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Pri dečkih je sodelovalo 12 ekip in 61 posameznikov, pri deklicah pa 8 ekip in 49 posameznic. Lep uspeh so dosegli pomurski strelci in strelke. Pri dečkih je ekipno zmagala OŠ II Murska Sobota s 536 krogi, DOS Lendava je bila s 505 tretja, OŠ Turnišče s 480 peta, OŠ Cankova s 473 sedma in OŠ Tišina s 471 krogi deseta. Med posamezniki je zmagal Vito Pajič s 182 krogi, Valeter Pajič je bil šesti s 178, Bojan Babič (vsi OŠ II MS) s 176 deseti, Leon Pajžlar (OŠ lil MS) in Jože Kopinja (DOŠ Lendava) s po 174 dvanajsta in Blaž Gomboc (OŠ II MS) s 173 krogi šestnajsti. Med deklicami je zasedla OŠ 111 Murska Sobota s 504 krogi ekipno tretje mesto, med posameznicami pa je bila Katja Gerenčer s 176 krogi deveta, Mojca Balaško s 165 devetnajsta in Doris Faflek (vse OŠ III MS) s 163 krogi petindvajseta. (FS) V Gornji Radgoni je bilo regijsko prvenstvo v streljanju s standardno zračno puško. Sodelovalo je 59 strelk in strelcev. Med člani je ekipno zmagala Radgona, med posamezniki pa Huber (Radgona) pred Bukovcem (Tišina) in Svetcem (Radgona). Pri članicah je bila najboljša Manuela Rudolf (Ljutomer), ki je zasedla prvo mesto pred Vr-bančičevo (Varstroj). Med mlajšimi mladinci je zmagal Ftičar (Cren-šovci), med mladinci pa Flegar (Tišina). V prvem kolu državne strelske lige trap v Ormožu je zmagala ___ ekipa ŠD Štefana Kovača Trap Murska Sobota. Med posamezniki je bil prvi državni prvak Boštjan Maček, Ludvik Marič pa je zasedel tretje mesto. Hokej na travi Triglav (Predanovci) sedmi Na Dunaju je bilo tekmovanje evropskih pokalnih prvakov v hokeju na travi skupine C. Slovenijo je na tem tekmovanju predstavljala ekipa Triglava iz Predanovec. V predtekmovanju je Triglav v B skupini izgubil z Oltenom 0 : 10. z Lousadom 0 : 5 in Avroro Kijev 0 : 3. V tekmi za razvrstitev je Lokomotiva Raca premagala Triglav s 3 : 1. Tako je Triglav zasedel sedmo mesto. ne zgodi se vsak dan vestnik, 3. april Ko se genij zmoti Stephen Hawking, petinpetdesetletni briljantni teoretik časa in prostora, je izgubil stavo o kozmičnih dimenzijah. Pred šestimi leti je kategorično zanikal obstanek čiste singularnosti - vsote neskončnih velikih mas v centrih črnih lukenj. Znanstvenika John Presskill in Kip Thorne s kalifornijskega instituta za tehnologijo sta pred nedavnim s pomočjo super računalniške analize potrdila nasprotno. Še vedno je eksistenca čiste singularnosti neverjetna, vendar ne več nemogoče. Hawkin, na voziček prikljenjeni britanski genij, je poravnal svoj dolg: znanstvenikoma je izplačal 100 funtov in vsakemu podaril majico z napisom: »Narava prezira čisto singularnost«. Kam? V London? Se sprašujete zakaj? Preprosto zato, ker se je ljudem v Londonu povsem odrolalo: vse je cool, hip! Vse vibrira, leta naokrog v neverjetnem tempu glasbe, mode, umetnosti, gastronomije. Crazy City. Dolgčas? No, never. Nov življenjski občutek, ki govori: »Sem, ker Borut Pahor se je v posebnem pismu zahvalil Vestnikov! fotoreporterki ga. Nataši Juhnov za foto seanso na 3. kongresu ZLSD (rad bi nastopal skupaj s Sharon Stone new Spoštovana Nataša juhnov, v imenu organizatorjev m udeležencev 3. kongresa Združene In socialnih demokratov sc Vam iskreno zahvaljujem, da ste spremlja delo. Slovenija in mi z njo, živi čas silovitih sprememb. Nam ne gre samo I da jih razumemo, temveč da jih soustvarjamo, da jim damo vzg ’ ■ skladen našim stremljenjem. Želim nam veliko skupnih uspehov in Vas lepo pozdravlja V Ljubljani, 17. marca 1997 » te T; iai Hz šč hr st: 9a vo ne ita predsednik ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LevstUma 15, 61000 Ljubljana, ul: 061 1254 222, far: 061 215 855. ž-mM' I Žiro račun: 50100 ■ 678 - 45036 Borut Pahor, predsednik ZLSD, si je za mark kupil starega ficka (stare sile hocel pritegniti v svoje vrste delavce nevvs). Andreasa Goldberger-ja - Goldija so v Planici budno pazili varnostniki (ponoči ga je okrog hotela Kompas nosila luna news). 25.000 dolarje** sPr vne to 5 iep dar šča 0| kavboji > Približno kavbojke so en zeju J znamenitosti v ^r ^ib Strauss v Sanj Lastniki rnUzeJ®bj|e re gate«,^« last nekega rada, plačali larjev. ,. ,0 jih Hlače, ki med letoma stale % 1902, so teda^ J, dolarja, po « J" M on. s6(f 'dali vnika podjetja v p^' p’»* pa so še - etan-ji netljivo dobrejn J če so po na^v novembra la skem rudniku- s sem v Londonu.« In v ta »odpeljani« paradiž spada tudi eno izmed pomembnejših umetniških scen: Damien Hirst, 32-letni umetnik, lastnik restavracij, dobitnik Turnerjeve nagrade, udeleženec Docu-mente (za posamezno delo dobijo posamezniki od 30.000 mark navzgor). V svojem življenju je počel že marsikaj, razkosal npr. krave, jih položil v formaldehid ter imel vse to za spektakel in višek svoje umetniške kreativnosti. No, to, kar vidite na fotografiji, je Damien Hirst, toda še ne v formaldehidu. Zlati zaklad Gomek poginil V živalskem vrtu na Floridi je poginil 65 metrov dolg in 860 kilogramov težak krokodil, imenovan Gomek. Bilje največji krokodil, ki je živel v ujetništvu. Svojo ujetniško pot je začel leta 1950, ko so ga ujeli na Novi Gvineji. Re- vež je umrl ravno pred zadnjo večerjo, ko je na njegovo mlaskanje čakalo nekaj obiskovalcev. Zaradi svoje velikosti je bil najbolj obiskana žival v živalskem vrtu v Svetem Avguštinu na Floridi. Ob ekvadorski obali naj bi našli ogromni zlati zaklad. Norveško podjetje, ki se ukvarja z iskanjem zakladov, je sporočilo, da so potapljači odkrili razbitine leta 1654 potopljene španske galeje »La Capitana Jesus Maria«, na kateri na bi bil šest milijard mark vreden zaklad. Kakor hitro je vest pricurljala na kopno, so ekvadorske oblasti razglasile najdbo zlatega zaklada za izmišljotino. velja podoba D doga, kijer zmernost velJ (List«« Churchill leta 1949 Winstonu Churchilu njegov znameniti »victory« znak, debela cigara in popivanje, tako zanj tudi 0 h; Winston Churchill - zmernež Britanski politik Winston Churchill je kljub alkoholnemu uživaštvu in nenehnemu kajenju debelih cigar umrl šele v enaindevetdesetem letu. Kurt Singer, avtor knjige »Tales of the Unknown«, razkriva, da so debeli tobačni torpedi, ki so v drugi svetovni vojni pripeljali premiera v središče medijske pozornosti, bili samo VVinstonova zunanja podoba. Ker je hotel ohraniti podobo odločnega državnika, je imel v žepu svojega suknjiča vedno na pol pokajeno cigaro, ki je na prvi pogled in seveda na fotografiji, izgleda-la vedno kot prava. Da se ni odpovedal samo čezmernemu kajenju ampak tudi wh-iskyju, brandyju in šampanjcu, je kot 75-letni zaupal francoskemu alternativnemu zdravniku Mauriceu Messe-gueju, ki ga je zaprosil za nasvet, saj so njegova pljuča že precej piskala. Kot spadajo k -S hi S % % % Ov ^nik, 3. april 1997 vsakogar nekaj »Angleški pacient« Kdo je bil pravi angleški pacient? Mesna štruca z zelenjavo Čopič začne risati po rumenem listu in §e glava, lerih nastane figurica - najprej noge, P° DOložaju dovolj t 1 ko postan g mečen a letala, ki leti jasna, se »plavalec« spremeni v senco nr p dovitozraciona-nadsončno rumenimi puščavskimi sipinami. pesmi, pe- 'jzirana simbolnost zasanjanega zvoka ma . _ ki nas s sčenih barv in oblik - kot iz nekega drugeg P tljeta|Skih hrumenjem letalskega motorja in ropo a strojnic privede v realnost filma, ki ga gledam Življenjska zgodba letalca, ki Sproti koncu druge svetovne vojne vsega v groznih opeklinah ne9uje bolniška sestra nekje v ' Toscani. Zgodbo tke za severno Afriko. Druga zgodba nekako zasleduje prvo; kar izvemo v prvi, to potem tudi omogoča razplet dogodkov v drugi. Na koncu oba glavna junaka - Anthonyja Minghella, narejena po istoimenskem presunljivem romanu kanadčana Michaela Ondaatjeja, kaže, da vidi Hol-lywood izhod iz krize, v kateri naj bi bil, v neodvisnem filmu. Kajti niti zgodba niti kakovostna fotografija nista ravno tistega kova, da bi lahko prepričal povprečnega hollywoodskega studijskega bos-sa, da brez zadržkov razveže svojo mošnjo. Film je narejen dokaj evropsko, torej neodvisno. To pa na drugi strani luže običajno —no na dveh časovnih ra-Wv. teti aasa prec| vojno ter ® sedanjo, v Toscani. Tista prva 's prežeta z nesrečno in prepove-strastjo romantične ljubezni raziskovanjem egiptovske pu- 'n začetkom Rommiove bi- Ona in On - umreta: Ona zato, ker Njemu banalni in zato še posebej kruti splet okoliščin v prvi zgodbi prepreči, da bi jo rešil, On zaradi posledic teh istih spletov okoliščin dotrpi v drugi. Uspeh melodrame režiserja pomeni: dolgočasno in brez akcijskih vložkov, kjer bi se s filmskega platna cedilo na litre krvi ter bi se po njem prerivalo na tone avtomobilske pločevine. Film je sicer sentimentalen, vendar ne poceni. Film je mogoče o ^ med zvezdami a H enakovredno tekmico, ki ti lahko P. Partner ti je sicer zvest, 0>i zar^t^nimati za dokaj 'nevarne' zadeve. ■ ■ i, b™S’ ^bi so -n° srečanje te bo razveselilo in želel tek sicer ®e kdai Ponovilo. Tvoja prizadevanja h hoteli ^a' vendar nekateri tega preprosto 1 ne bodo mogli razumeti. rt' % kako b6sedah se boš končno streznila in seti|?kšni, kot V.^nici- Je že tako, da ideali niso WWntjarilaJ' predstavljamo. V začetku tedna L usPelo ponovno ujeti v ustaljene to- . _ -s da # “'viega ugleda na kocko, saj JI®..®'9ral s srečo. Poskusi raje z zanesrami’ S'Cer pnna®a^° mani®' K- Toda?a*bok Potrebuješ, je zvrhana mera šefe, Zdi n j 0 niti ne bo tako lahko, kot se ti Pogled. Vsekakor bo to koristna i"* braŠoj S-ezdijo povsem nepomembni, ‘n’" ' ^eaali tvoje poslovne narrto Or,,- ^0 £ ',a‘ ^čra^^r^bt nepomemom, halje IPazi ^eie poslovne načrte. Dru- »Qsvob S . . malenkost, predvsem pa je J nacrtih ne govoriš naključnim znan- ^g^boljša. s Poskušaš dokazati, da si v j^niibivaiA' težave tudi drugim, sama pa se ■ klp^ lrn rečem in za spremembo tudi * ” dalj časa prav željno opazuje hožs— Or karteb0Pon°-^^vsg®?anese Sa^bav- Pazi se’ da te vse p. 0 vrnitev na stara pota L na«'V' kivrata Mx3k' da 50 se tudi tebi L al°’ Vsrl b° Poniirri^ar se ne b°i ■ amPak sJ^ji ^0 J^k°r pa 'z *e9a bo ae odlično zabavala. M < rki sP'ohS0*' več name-^n6sel nei za skupno dobro vseh in ne le izbrancev. X. ^žite 'n 2 ^šim^8' V°''vc’ "^čani mestne občine, kandidatka Slovenske ^^^^^Poredno'?°^P'S' P°dP°re bom postala županja, če na volilnih li- n° in »Da si eden najrevnejših krajev dovoli zgraditev ene najdražjih mrliških vežic v tem delu Evrope (26 mio SIT), si pač to razlagam, da je to zaradi skorumpiranega vodstva občine.« Po mnenju prizadetih tega očitka sploh nima smisla komentirati. Dejstvo pa je, da je gradnjo uredili steze, posadili nove ciprese ... nove vežice podprla velika večina Odrančanov, ki so tudi prispevali lastna sredstva (6.000 tolarjev po osebi). Razkazovanje (ne)moči? »Pri urejanju pokopališča občina odstrani 50 večjih cipres. Je to njeno razkazovanje (ne)moči nad živo naravo? (Seveda brez sleherne javne razprave).« Da, dosedanjih cipres res ni več. Bile so stare, korenine so dvigale bližnje grobove in z njih je odpadalo preveč suhljadi. Namesto njih so posadili mlade ciprese. »Da občina ponoči podre staro mrliško vežico samo zato, ker je bila zgrajena pod vodstvom msgr. L. K. oz. je za prvo vežico v daljni in širši okolici naredil načrte prof. Valentinčič v stilu »Plačnika« (najbrž Plečnika, op. avt.) - prof. Valentinčič, prav tako avtor načrtov odranske cerkve, je bil namreč Plečnikov učenec -, lahko to dejanje štejemo vsaj za nasilje nad kulturnimi objekti...« Ponoči? Morda so se kakšna dela kdaj zavlekla proti večeru, ponoči pa reš nihče ni podiral ničesar. Nasilje nad kulturnimi objekti? Vežica ni imela statusa kulturnega spomenika, prav tako ne stari križ. Oboje pa je bilo že skoraj v razpadajočem stanju. »Da občina naroči z bagerjem podreti križ samo zato, ker je bil star (edini objekt, ki naj bi bi! star toliko kot pravica do pokopavanja Skoraj vsi so mnenja, da je zdaj vse na novem pokopališču takratne vasi Odranci, restavriran pa naj bi bil 1939. leta), kot je župan zapisal v obrazložitvi ob izražanju nestrinjanja vernikov s tem početjem. Ne morem verjeti, da je občina to lahko storila, pa čeprav bi morala imeti poleg državnih soglasij še soglasje krajevno pristojne škofije, ki je imela še v svinčenih časih juri-sdikcijo nad nabožnimi znamenji; oz. če si tega dovoljenja občina slučajno ni pridobila, je potem z vdorom vsakovrstnega liberalizma te pravice nad nabožnimi znamenji pridobila Občina Odranci?« Res so bile tudi pripombe, naj bi stari križ ostal na svojem mestu, vendar potem ne bi mogli urediti pokopališča tako (steze), kot se je pokazalo, da bo vse skupaj lepše in primerneje. S posegom se je strinjal tudi sedanji župnijski upravitelj Lojze Kozar ml. Stari križ ni sodil med zaščitene kulturne objekte, nihče pa ni nasprotoval, da bi ga znova postavili na drugem mestu. To so celo nameravali storiti, pa je prišlo do nesoglasij. »Če sem lahko kot vernik in občan nad zgoraj omenjenimi dejanji našel razlago v vsemogočnosti občine oz. njenega vodstva, pa si nikakor ne morem razlagati dejstva, da občina gradi novo nabožno znamenje, ki naj bi služilo za »cerkve- Anonimni pisec, najbrž ga bo marsikdo v Odrancih celo prepoznal(po naših informacijah naj to ne bi bil g. M.), je na koncu še pripisal, da je pismo poslal na štiri naslove državnih orgattov, ki da so pristojni, da raziščejo omenjeno kršenje človekovih pravic, in tudi varuhu človekovih pravic. Samo drugi del pisma, ki govori o kršenju duhovnih pravic, pa je poslal na tri naslove tednikov in nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. ne potrebe« ob državnem prazniku dnevu mrtvih brez slehernega posveta z verniki oz. s cerkvenimi dostojanstveniki, kajti če so si lahko prilastili vse zgoraj omenjene »pravice«, pa jim to pravico kot vernik odvzemam ali pa se morda motim in sem dolžan po katerem odloku poklekniti pred občinskim bogom.« Gre samo za novo nabožno znamenje, kakršna so postavili na marsikaterem drugem pokopališču v bližnji in daljnji okolici, kjer v zvezi s tem ni bilo nobenih problemov. Ali so občinski svetniki neverniki, ko pa so med nji- Predlagali in ostali živi Ljutomer, okolju prijazno mesto, drugi del Bo plinovod Jamal-Evropa vplival na ljutomerske občinske svetnike? - Katere projekte bodo lahko čez dobro leto kazali svetniki kot občinsko dobro, za katero so poskrbeli? - Je konec sanj o vrtini in geotermalni energiji? - Zakaj sta na županovi mizi obležali dve koncesiji? Čeprav so v ljutomerskih političnih vrhovih že pred osemnajstimi leti razmišljali o plinu (svetnik D. Kuhar je na eni letošnjih sej poudaril, da se je že takrat zavzemal za plinifikacijo za potrebe proizvodnje), je ta še vedno »samo« speljan mimo Ljutomera. »Predlog odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v občini Ljutomer«, ki gaje podpisalo šest občinskih svetnikov SKD, Dragica in Marija Pušenjak, Maksimiljan Indihar, Drago Škrlec, Čiril Zanjkovič in Tomi Nemec, zagotovo ni nastal ob vladni napovedi, po kateri naj bi bil plinovod Jamal-Evropa speljan tudi mimo Ljutomera, lahko pa vpliva na druge svetnike, da bodo vendarle sprejeli odlok o oskrbi s plinom in tako sanjam o ljutomerski vrtini dodali še konkretno oskrbo z ekološko sprejemljivim virom energije. Pred leti so že v takratni Skupščini občine Ljutomer pa tudi v zdajšnjem OS svetniki večkrat dajali pobude o pristopu Občine Ljutomer k plinifikaciji mesta. Toda zakaj se je zapletlo? Kdo je tako zelo sanjal o geotermalni energiji (raziskave še niso končane in še vedno je sporno zemljišče, za katerega obstaja denacionalizacijski zahtevek in s katerim ne glede na denacionalizacijo razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč), da je projekt plinifikacije vedno obtičal? Glede na županovo izjavo, da sta na njegovi mizi že bili dve koncesijski ponudbi, bi človek pomislil in lahko verjel, da on. Toda kot vedno, ko gre za blagor občine, je tudi tokrat župan na veliko pozdravil projekt plinifikacije. Svetniki SKD so v obrazložitvi predloga zapisali, da je »oskrba s plinom lahko predvsem dopolnjujoč in ne nasproten energijski vir tudi v primeru geotermije«. Torej naj tisti, ki verjamejo v vrtino, verjamejo še naprej, drugi pa se bomo, na to vsaj lahko Ljutomerčani upamo, greli s pomočjo plina. Seveda če bo odlok sprejet in investicija izpeljana še pred zamenjavo svetnikov. Ob podobnih projektih v Lendavi, Radencih, Ormožu in drugod govori v prid plinifikaciji predvsem, kot so zapisali svetniki, utemeljitev: »Velika verjetnost je, da bo do takrat, ko bo prišlo do dejanskega ekonomskega izkoriščanja termalne energije za gospodinjske in industrijske potrebe, investicija plinovoda že amortizirana. Tudi sosednje občine imajo možnosti razvoja geotermije, vendar dajejo v tem trenutku prednost v svetu preverjeni klasični energijski oskrbi.« Bo prišla druga obravnava predloga na vrsto šele na aprilski občinski seji? A. POTOČNIK Stari križ zaenkrat čaka še pri cerkvi. Kje ga bodo znova postavili? mi celo trije tudi člani verskega odbora? Sklicevati se na pravico vernika pa ima sploh več plati. Namreč, kdor je resnično veren, bi moral biti odkrit, resnicoljuben, strpen ... Mar ne? Omalovaževanje ali nerazumevanje? »Vzporedno z barbarstvom nad kulturnimi objekti pa nastaja občinski odlok za »najemnike grobov« (najpogosteje zapisana besedna zveza v predlogu odloka), ki pa je za nas verne (čeprav v večstoletni zgodovini pokopa-vnja na našem pokopališču naj bi bila samo dva oz. trije primeri, pri katerih se pogrebne svečanosti ne bi opravile tudi cerkveno) omalovaževanje in nam po novem dovoljuje ob pogrebnih »sto ritvah«, katere izbere občina, opraviti le del verskih obredov, kot je zapisano v enem od členov odloka; hkrati pa ta dovoljeni del verskih obredov ne želi obravnavati kot sestavni del pogrebne svečanosti.« Kdo bi vedel, kaj anonimni pisec s tem natančno misli? Odlok, ki so ga medtem sprejeli že tudi v končni obliki, namreč nikomur ne prepoveduje pokopa z vsemi verskimi obredi, torej tudi z mašo zadušnico v cerkvi ne. Sprejeta pa je odločitev, daje potrebno čuvati umrle pred pogrebom v mrliški veži. Saj zato so jo vendarle gradili in tako je skoraj povsod drugod, pa ni nobenih problemov. Velika večina ljudi je celo hvaležnih, da je tako. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ 26 televizijski spored od 4. do 10. aprila vestnik, 3. aprij^l i PETEK L 4. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.40 Aerobika 9.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.10 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.35 Podeželski utrip, angleška nanizanka 11.25 Zakonska komedija, poljski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.45 Omizje 15.15 Rasti, rasti 15.50 Palete, francoska dokumentarna nanizanka 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Alpe - Adria - kulinarika 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Planet In 21.35 Glive James, angleška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.25 Spreobrnjena učenka, ameriški film 0.45 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu TV SLOVENIJA 2 10.25 Mostovi 10.55 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 11.25 Sprehod po Vilinovi ulici (George Pereč) 12.15 Aliča, evropski kulturni magazin 12.45 Podoba podobe 13.15 Forum 13.25 Zgodbe iz školjke 13.55 Mesija, italijanski film 16.15 Frasier, ameriška nanizanka 16.40 Echo Point, avstralska nanizanka 17.10 Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 1/6 18.50 Humanistika 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Morilci in priče, ameriški film 21.40 Alpe - Adria - kulinarika 21.50 Avtomagazin 22.20 Nedelja na vasi, dokumentarna oddaja 22.50 V jazz klubu Gajo: Celjski plesni orkester Žabe 23.20 Morilci in priče, ponovitev filma 3.00 Košarka NBA POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci, nanizanka - 12.00 POP- kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Podvodna bitka, ameriški film - 14.30 Obraz tedna -15.00 POP 30 - 15.30 Matlock, nan. - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret’, nan. - 18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, ameriška nanizanka - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Beg skozi čas, ameriški film - 23.45 Lovec na glave, nanizanka - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.00 Poročila - 14.10 Izobraževalni program - 15.10 Za otroke in mladino - 16.15 Računalništvo - 16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik -20.15 Po lepi naši, show program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Bruges - 23.40 Zakladnica, glasbena oddaja - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.35 Seinfeld, serija - 15.10 Leto za spomin, ameriški film - 16.45 Triler - 17.45 Zvezde steze, serija - 18.30 Svet zabave - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.05 Kdo je šef, humoristična serija - 21.35 Cobb, ameriški film - 23.40 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija - 0.05 Izgubljeni dečki, ameriški film - 1.45 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 13.00 Počitniška matineja -14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaja -15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas - 21.10 Nemogoče? - 22.05 Ekskluzivno - 22.30 Moreče ure, ameriški film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 Robin Hood - 15.25 Počitniška matineja - 17.00 Mali svet - 17.30 Regionalni dnevniki - 18.00 Nekje in nekoč -18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti - 20.00 Laurence Olivier, portret - 20.55 Policijska poročila - 21.00 Telešport - 22.00 Dnevnik -22.15 Keno - 22.45 Koktejl-bar - 0.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 7.15 Tom in Jerry - 8.50 Vsi pod eno streho - 9.40 Ekipa A - 12.55 Otroški program - 13.45 Želve - 14.20 Dinozavri - 15.40 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.10 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki.-, 20.02 Šport .-20.15 V neki tuji deželi. pustolovski film - 22.25 Intent to kili, kriminalka - 23.55 čas v sliki - 0.00 Smrtonosni objem, kriminalka - 1.35 Siva lisica, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.00 Ne brez kaviara, komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera -13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gozdni inšpektor Buchholz - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.1 5 Der-rick - 21.15 Naš svet - 22.30 Moderni časi -23.00 Nitebox - 23.15 Medicinske sestre -2.45 Guevote - 3.30 Niteboxflow RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kako razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -1 7.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Kampist - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kako razbija SOBOTA k 5. APRIL TV SLOVENIJA 1 8.00 Radovedni Taček: Sneg 8.15 Taborniki in skavti 8.30 Male sive celice, kviz 9.15 Zgodbe iz školjke 9.45 Ljudski pevci in godci 10.15 Saga o McGregorjevih, avstalska nanizanka 11.05 Hugo 11.35 Tednik 12.30 Avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.00 Sprehodi v naravo 15.15 Johnny in mrtveci, ameriški film 1 7.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali, fran. serija 18.00 Na vrtu 18.30 Tv-prodaja 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Slovenska polka in valček 22.00 Zatv-kamero 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Trd oreh, angleška nadaljevanka, 4/7 TV SLOVENIJA 2 9.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 1/6 9.50 Morilci in priče, ameriški film 11.30 Roka rocka 12.30 Echo Point, avstralska nanizanka 14.55 DP v nogometu, Primorje - Rudar 16.50 Teniški magazin 17.15 Košarka NBA 1 9.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Ran, japonski film 22.35 Alpe - Adria 22.45 Življenje na zemlji, japonska serija 23.35 Zlata šestdeseta slovenske popevke 0.35 V vrtincu 1.05 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski, risanka - 8.30 Reboot, risanka - 9.00 Klop, risanka - 9.30 Parker Lewis, mladinska serija - 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, risanka - 10.15 Flipper, mladinska serija - 11.00 Proti vetru, nemška nanizanka - 12.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka - 13.00 Grand Prix - 13.30 Obraz tedna - 14.00 Beverly Hills, ameriška nanizanka - 15.00 Melrose Plače, ameriška nanizanka - 16.00 NHL, hokej - 16.30 Gola resnica, ameriška nadaljevanka, 1. del -17.00 Očka išče mamo, švedski film - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Varuška - 19.30 24 ur - 20.00 Maverick, ameriški film - 22.15 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Boj za pravico, ameriški film - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Risanke - 9.00 Dobro jutro - 11.10 Sam pri kosilu, dokumentarna serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Junaki Pavlove ulice, madžarski film - 14.10 Smerokazi -14.40 Briljantina, oddaja za mlade - 15.25 Filipovi otroci - 15.55 Obramba Hrvaške, dokumentarna oddaja - 16.40 Televizija o televiziji - 17.10 Poročila - 17.15 Dokumentarna oddaja - 17.30 Parlaonica - 18.15 Potujmo po Hrvaški - 19.30 Dnevnik - 20.25 Komandos, ameriški film - 22.05 Opazovanja -22.40 Svet zabave - 23.10 Polnočna premiera: Cadfael TV HRVAŠKA 2 10.50 Koledar - 11.00 Reševalna služba, serija - 14.00 S knjigo v glavo - 14.50 Divje srce, serija - 16.40 Zakon v Los Angelesu, serija - 17.25 Skrita kamera - 17.55 Zadnja predstava na svetu, dokumentarna serija -18.45 Risanka - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 19. glasbeni bienale, kronika - 21.15 Vesoljska doba, serija -22.20 Nove priložnosti, serija - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40.Vaška TV - 6.00 Sončni.vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Nepričakovano potovanje - 12.00 Poročila - 12.10 Stara Evropa - 1 2.30 Ponovitev - 13.50 Avtomagazin -14.20 Odgovarjamo na telefone - 14.30 Čudovite živali - 15.00'Digby, angleški film -16.25 Štorije - 16.35 Moda - 17.00 Kultura bivanja - 17.45 Za boljši jezik - 18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Pravljica -19.15 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport -20.05 MC - 20.15 Koma, ameriški film -22.10 Top show - 23.10 Ameriški žigolo, film TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 K. Kittenbergerju v spomin - 11.30 Kraške jame Madžarske - 12.00 Tisa - 12.35 Zamejski Madžari - 13.05 Škodljivci - 13.50 Pratika - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 17.00 Andreja Szenes - 17.45 Hišna vojna, vesela opera -19.05 Familija, serija - 19.40 Zgodovina železnice - 20.10 Vesti iz EU - 20.15 Mojstrovine - 22.15 Govori se - 23.00 Revlucija in romantika, dokumentarni film - 23.50 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.00 Čebelica Maja - 9.25 Sobotna igra - 10.30 Banda bambusovih medvedkov - 11.10 Disneyev festival -12.05 Policist in pol, akcijski film - 13.30 Šport - 14.45 Na Nilu, komedija - 16.25 Be-verly Hills - 17.15 Savannah - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Mesečnik, komedija - 21.55 Total recall, znanstvenofantastični film - 23.40 Lista za odstrel, akcijski film - 1.00 Mesečnik, komedija - 2.35 Walker, Texas Ranger - 3.20 Savannah - 4.00 Beverly Hills TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Naš svet - 10.15 Razdrti okovi, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ti si moja glasba, komedija - 14.35 Sveta Lucija, komedija - 16.10 Podoba Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče -17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da ... - 22.20 Čas v sliki - 22.25 Druga violina, komedija - 0.20 čas v sliki - 0.30 Morilski nameni, kriminalka - 3.40 Nogomet RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyevteam -10.50 Gargolys - 11.15 Power Rangers -12.25 Salty, morski levček - 12.55 Polna hiša - 13.25 Krepka družina - 13.50 Princ iz Bel-Aira - 14.40 Nanny - 1 5.10 Vsi moji otroci -15.45 Beverly Hills - 16.45 Melrose Plače -17.45 Models Inc. - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Šov za 100.000 mark -22.00 Kako, prosim?! - 0.00 Bloodfist VII, akcijski film - 1.25 Melrose Plače - 2.10 Poročila - 3.00 Beverly Hills - 3.45 Models Inc. NEDELJA , 6. APRIL TV SLOVENIJA! 8.45 Željko, avstralska nanizanka 9.10 Živžav 10.00 Na vrtu 10.30 Svet divjih živali, angleška serija 11.00 Pomagajmo si 11.30 Obzorja duha 12.00 Nedeljska reportaža 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 1 3.05 Planet In 1 4.25 Sami, ameriški film 16.00 Škofovsko posvečenje, prenos iz ljubljanske stolnice 18.00 Obzornik 18.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.35 Spoznavanje narave in družbe 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Večerni gost 22.30 Poročila, vreme 22.40 Le skrivnost več, angleški film TV SLOVENIJA 2 8.50 Mali oglasi: Dobri ljudje 9.25 Južna Amerika: Tromeja 10.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.05 Karaoke 1 2.05 Echo Point, avstralska nanizanka 12.30 Nibelunški prstan, opera 15.00 Po domače 16.10 Zgodilo se je neke noči, ameriški film 1 7.55 Košarka: 2. tekma finala končnice DP(Ž) 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Starinarna, angleška nadaljevanka, 3/4 20.50 Slovenski magazin 21.20 Zlati petelin ’97 21.50 Soška fronta, 1. del 22.25 Šport v nedeljo 23.10 Noč filmske glasbe 0.10 Slovenski magazin, ponovitev 0.40 Tok noč tok - TNT, ponovitev POP TV 8.00 Pink panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Kapitan Zed - 9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Maček Felix -10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka krpice -11.00 Odpadnik - 12.00 Argument - 12.30 Pet utripov srca, ameriški film - 14.30 Glavni kuhar, nanizanka - 15.00 Gorski zdravnik, nanizanka - 16.00 Na jug, nanizanka - 17.15 Lov za ženinom, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills, ameriška.nadaljevanka - 21.00 Melrose Pla če, ameriška nadaljevanka - 22.00 Faust, nemška nanizanka - 23.00 Dvojna prevara, ameriški film - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Briljantina - 9.15 Živali pred kamero - 10.00 Gozdar ima gozd na dlani - 11.00 Glasbena skrinjica - 11.30 Risanka - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.55 Oprah Show - 15.45 Greh zaradi nezrelosti, ameriški film - 17.20 Poročila - 17.30 Beverly Hills, serija - 18.20 Melrose Plače, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Skrita kamera - 20.50 Robin Hood, ameriški film - 23.15 Opazovanja -23.45 Alfred Kinsey, dokumentarni film -0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.15 Koledar - 12.25 Vesoljska doba, serija - 13.25 Dosjeji X, nanizanka - 14.10 Polnočna premiera, ponovitev - 15.50 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.40 Glasbeni portret -17.40 Slike iz globine, dokumentarna serija - 18.35 Risanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim -21.15 Top šport - 22.30 Zakonski pristan, serija - 22.55 Vidikon, glasbena oddaja -23.40 V naročju tujca, ameriški film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 10.25 Moški spol -11.10 Nepričakovano potovanje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 14.40 Odprti studio - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Odločate vi! - 1 8.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.05 MC - 20.15 Ženski akt, film - 22.00 Fri-derikus - 23.00 Glasbena stoletja Benetk, Vivaldi TV MADŽARSKA 2 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Ženski magazin - 10.00 Tv-magister - 11.00 Spomladanski festival - 12.00 Šport - 13.00 Pesem doni - 13.30 Angleško podeželje - 14.00 Moj dojenček - 14.25 Begavčki - 15.00 Prva ljubezen, češki film - 15.50 Kolesa in koraki - 16.35 Horizont - 17.00 Gimnazija strtih src - 18.00 Kviz - 18.25 Tranzit - 19.00 Pravljica -19.15 Spomladanski festival, koncert - 20.55 Magazin - 21.40 Telešport - 23.10 Filozof Miklos Almasi, pogovor - 0.00 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti TiVi - 7.15 Kasperl in Tintifax - 9.30 Confetti klub - 10.40 Woody Woodpe-cker - 14.00 James Bond, akcijski film -16.00 Tudi angeli jedo fižolček, komedija -18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Modre zgodbe - 21.00 Columbo - 22.35 Tatort - 0.10 Šport - 0.15 Total Recall, znanstvenofantastični film -2.00 Blue Steel, triler - 3.35 Lista za odstrel TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Kriminalni tango, komedija - 10.30 Teden v kulturi - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 15.30 Grad Hubertus, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas -18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30Časv sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Blues -21.00 Selfman - 21.10 Kstvari - 23.25 Vizije -23.30 Johannes Brahms RTL 5.35 Otroški spored - 10.15 Masked Rider -11.05 Vojna zvezd, Galaktika - 12.15 Bosonogi generalni direktor, komedija - 14.05 Ekipa A - 15.00 Fortune Hunter - 15.55 Herkules -16.50 Xena - 17.45 Odaja o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Policist in pol, komedija - 22.05 Spiegel TV - 23.10 Misteriji - 0.25 Prime Time, oddaja o kulturi - 0.20 Twist - 1.00 Aljaska - 2.15 Bolnišnica groze - 3.15 Hans Meiser - 4.00 llona Christen - 4.50 Barbel Schafer PONEDELJEK 7. APRIL streho prijazna družina TV SLOVENIJA 1 9.55 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.20 Le skrivnost več, angleški film 11.55 Za tv-kamero 12.05 Utrip 1 2.20 Zrcalo tedna 1 2.35 Rondo kviz 1 3.00 Poročila 1 3.05 Hugo 1 4.05 Zoom 1 5.05 Ljudje in zemlja 1 5.35 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Mladič 1 7.30 Skrb z zemljo, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 1 8.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Pro et contra 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudson Street, ameriška nanizanka 23.10 Sestrica, nizozemski film 0.35 Osmi dan, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.45 Oddaje iz arhiva otroškega programa 11.50 12.20 13.05 13.35 14.25 14.55 16.00 16.45 17.15 18.05 18.50 19.25 20.00 20.50 21.50 22.50 0.20 Humanistika Šport v nedeljo Ljudski pevci in godci Glive James, angleška se# Obzorja duha Noč filmske glasbe Starinarna, angleška nadaljev 1 1 Echo Point, avstralska nan. Jake in debeluh, amen’ zanka Sedma steza Recept za zdravo življem®! Simpsonovi, ameriška nan Komisar Rex, nemška nan Divja Sibirija, švedska do1111 na serija Roka rocka Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje,r tev pop ,v 7.00 Dobro jutro, Slovenija -Barbara - 11.00 Gorski zdravnik ' POP-kviz - 12.30 Na sever, kana’ zanka - 13.30 Športni krog - 'jj! jug, nanizanka -.15.00 P°p Matlock, nanizanka - 16.30 San L - 17.30 Družina za umret', n’ 18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev*^ avstralska nadaljevanka - 1®'.?^^ 20.00 Zgodba iz Bronxa, amej'3 „ 22.00 Športna scena - 23.0° j nanizanka - 0.00 Inšpektor De" „ ška nanizanka - 1.00 24 ur, P°" TV HRVAŠKA! )( 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jo,r° Poročila - 10.05 Izobraževalni Pj 11.30 Za otroke - 12.00 12.20 Marisol, serija - 13.10 bara - 14.00 Poročila '0. Izobraževalni program - 15-1 in mladino - 16.15 Glas oo 16.45 Hugo - 17.15 HrvasKa 18.05 Kolo sreče - 18.40 deracija BiH -19.30 Dnevni Življenje Avgusta Šenoe - jjA in svet - 22.35 Opazovanja - fi dje za tretje tisočletje, dok. od i.^ Velike ognjene krogle, amerisK 2( 2' 2; 2; 2; o. P K 14 15 16 16 D 18 TV HRVAŠKA 2 13.10 Koledar - 13.20 Ap%"l>j 14.10 Dvoboj srca, ameriški k $ j) Mestece Peyton, nadaljevanka^;, ure kulture - 17.05 Volitve - nijska panorama - 19.30 Dnevm Prijatelji, serija - 20.45 Retica. * čaja - 22.00 Martin Chuzzl^ew^ vanka - 22.50 Divja Sibirija, ' 1? 19 20 2f 22 23 23 * Bai £ magazin - 17.30 Vklopi! 18.10 Begavčki - TV MADŽARSKA! 4 5.40 Vaška TV - 6.00 Son^' 9 00 Dopoldne, vmes ob akademija - 11.05 Disneyjev® , 12.00 Poročila - 12.05 P°^e Telepakk - 13.35 Narodnosti® M 14.25 Repeta - 15.00 So; Skrivnosti peska - 17.05 S. magazin - 1 7.30 Vklopi! -18.10 Begavčki - 18.15 P^j.l J »or Kolo sreče - 19.00 Pravljica ' h tura - 19.30 Dnevnik, šport' H - 20.15 Dosjeji X - 21.05 0 '4 21.55 Izrabljena in i^ankfiep4| s«l Cas v sliki - 23.20 Moz, k' L M’ I Src plesati, vestern -1.1® L'1, Lary, akcijski film J “hi ■M Aat, TV AVSTRIJA 2 . 9.00 Čas v sliki - 9.05 LJU ^5 fr - 10.30 Bogati in lepi : avs^fn 11.45 Vreme - 12.05 W S Avstrija - 13.00 Čas v slik' družina - 13.55 Gozdar«* , J v. chholz - 14.45 Lipova “S« J gati in lepi - 16.00 Sch^ 0« M 17.00 Čas v sliki - 2^' $ Avstriji - 19.00 Avstrija RS v sliki - 20.00 Poglej /J M? Gorski zdravnik - čas v sliki - 22.30 Večer £ m 1.30 Pogled s strani Ii', RTL .Jh 6.30 Poročila - 6.35 Točno ob sedmih 'bočila (JtJ Med nami - 8.00 časi, slabi časi - klad / ba - 9.35 Kalifom sKiKln9gr« in lepi - 1100 Družinski dvoboj - 1 jrn । y gazm - 12.30 l^ kako razbija - 14\ , I6, jO •la 15.00 llona Christen „ ser - 17.00 Jeopa#/ pA - 18.00 Dober večer 19.10 Eksplozivno ' slabi časi - 20.15 P set pred enajsto, - Lekl®' Cheers - 1.00 Zlat gnu1® kdo razbija - 2.00 0. - TOREK j* APRil 18.40 19.15 20.05 21.00 ^SLOVENIJA! zank 'n debelub’ ameriška nani-11 zanka 12 45 ^Stn' bojevniki' ameriški film U.oc narave in družbe ^'°5 Lingo 15 ?! P° domače l6 05 Tr°etCOntra 16 2n LUn?lcna oddaja ? 48 Mostov' JS; gornik 17.25 žar?niki ih skavti 18.00 pJo?’ avstralska nanizanka 18.30 Tv S°Veniji - “prodaja Kolo sreče 1q oZ L"sanka 2^05 pnevnik noshe Ala.na Hranite|ia: Vsa umet-JS Studio POdOb 224q BerlinaVreme' šP°rt 2340^^^^^^ na’ TV%i«d'° C'ty’ por|ovitev i70^OVEN|J4 2 13.0s P b°tna n°O 13.35 Ro a9ajmO Si NeSskaa 2dravo življenje ■35MurnTprew^ ka f y Brown, ameriška namzan-1ŽSjdan . U oa na serija'1"'^’ avedska dokumentar-nanizanka 18 5n Zauka Pollciia, ameriška nani-2n 25 Echo hpnini0 '°0 BnevniklsohaVStralska nanizanka 21-45 ^anski film ar'Ce' franc°sko-ita-^Ant^ I^P^Pder idtro sin ■ ?°8p0p J1,°6 Rešlnd? ' 10,00 Santa * S^sr^' 12 30^ nanizanka -: tanka. L0*!™, risanka - 13.00 to 0 Sam 30 Zaznam°vani, nani- : 75-30 Matlock- ■ Ift?^ tiari'?0 pOP-kvi, 17,30 Družina za I B?80 aioi?ievanka 1V018,30 Vrnitev v S u^ica ° r°ci, amJV0 24 ur ’ 20-00 LH: - 2aPnnia’ nanH??® drama - 21.40 „%!< Z3,00 Res lzanka - 22.30 M A “^vit^^ška nam^L' 0,00 Inšpektor ^tihJ'30^ ' 10024 ur’ " 1000 P°' la?' 13,in2;00 DnS program - 11-30 ^tot4,1^ |?L3anta Barh? ' 12-20 Marisol, k Poroč|-4/ 17 u"10 - 15 ??„ram - 15.10 Za C ' 18Vn^^ška rh)5 PriZma - 16.45 0^ ?- 2o? Tunstični S ‘ 18,05 Kolo »an^' 2o°č15 Dekla? Plazin - 19.30 loč OsPredma’ dokumentarna k denarja ' 22J 5 °Pazo" *V hh» Verjem n 23.05 Filmska '^VARlJ ' 0,35 Poročila i!? > ’6riia° Srišk2 Avgusta Se- N 6,2OVQ?edsedn^i ri razl°9om -SV 19 /Oiitve . ,9^' dokumentarna 61(1 V h^dška D"evn k Junijska pa-K ^IVniza^'2o,15 Chicago r Maka. h^rder a 21.05 Črno- I ’ eriški film - 9.00 b-lMel'12-^ 11 05 J fckk - 13^'®' 12 05 Po 1 ta? Pu^^no?-9, ^riies oh Gimnazija strtih I Reska - 17 n?° Poročila - «4^-^ ’ h^Ab^ k ’ bS^KAZ iS^OnJievnik05Boter J6’30 A|Pe' in man; e.l)a'18,00 s In ^-OS M .^^ni - 19 OS 4)3 5,50 Confetti TV TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sveta Lucija, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 1 3.10 Ljuba družina - 1 3.55 Gozdni inšpektor Buchholz - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža -22.30 Na kraju dogodka - 23.05 Avto kino, dokumentarni film RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro 11 - 21.15 Straža - 22.15 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta - 2.00 Magnum SREDA k 9. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.45 Oglejmo si, angleška serija 10.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 10.55 Dnevnik sobarice, francosko-ita-lijanski film 1 2.30 Bitka za reko, dokumentarni film 1 3.00 Poročila 1 3.05 Kolo sreče 1 3.40 Slovenska polka in valček 15.30 Kronika afriških živali, francoska serija 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 1 7.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 1 8.00 Po Sloveniji 1 8.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Politikova žena, angleška drama, 2/3 21.15 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme,.šport 22.40 Posadka, ameriška nanizanka 23.05 Platinasta blondinka, ameriški film (čb) TV SLOVENIJA 2 10.50 Svet poroča 11.20 Prisluhnimo tišini 11.50 Antigona, predstava SLG Celje 1 3.00 (Ne)znani oder 13.30 Hudson Street, ameriška nanizanka 1 4.00 Življenje na zemlji, japonska serija 1 4.50 Studio city 1 5.35 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 2/14 16.35 Echo Point, avstralska nanizanka 17.00 Moesha, ameriška nanizanka 17.25 Karaoke 1 8.30 Domače obrti na Slovenskem 1 9.00 Vaterpolo: 1. tekma finala play off 20.00 Polfinale lige prvakov v nogometu: Borussia - Manchester United, prenos 22.25 Zavrtimo stare kolute 22.55 Koncert simfoničnega orkestra SP 0.25 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 14.00 Inšpektor Derri-ck, nanizanka - 15.00 POP 30 - 15.30 Ma-tlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret’ - 18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev v paradiž, nadaljevanka - 19.30 24 ur - 20.00 Hišna varuška, ameriška komedija - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Reševalci - 0.00 Inšpektor Derrick - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.00 Poročila - 14.10 Izobraževalni program - 15.10 Za otroke in mladino - 16.30 Moč denarja -16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski kviz - 22.00 Opazovanja - 22.35 Poslovni klub - 23.05 Z namenom in razlogom - 0.05 Območje somraka, nanizanka - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.15 Koledar - 12.25 Črno-belo v barvah, ponovitev - 15.25 Chicago Hope, nanizanka -16.10 Planet živali - 16.40 Volitve -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Liga prvakov v nogometu, Ajax -Juventus - 22.20 Nogometne reportaže -22.45 Sestre, serija - 23.30 Liga prvakov v nogometu - 0.30 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.05 Trije doktorji, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -13.35 Narodnostne oddaje - 14.25 Repeta, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 39. kongres Pax Romana - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Smrtonosni randevu, ameriški film - 21.50 Mediamix - 22.30 Deklamacija - 22.40 Sveta noč, francoski film - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.25 Leta družbenih sprememb - 15.20 Malo juga, serija - 15.50 Moški pripovedujejo, film (čb) - 1 7.10 Za trnkarje - 1 7.25 Ekologija - 18.00 Regionalni dnevniki -18.10 Madžarska danes - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Policijska poročila - 20.05 Klip mix - 20.20 Nogomet, liga prvakov, v odmoru Dnevnik - 22.20 Pratika - 22.30 Vse ali nič, kviz - 23.00 Aktualno - 23.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.50 Otroški program - 12.15 Calimero - 12.40 Smrke! -12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest -16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.1 5 Nogomet - 23.15 Čas v sliki -23.20 Smrtne vesti, film - 0.50 Karniggels, komedija - 2.20 Mož, ki je pustil mačke plesati, vestern - 4.15 Posebni junak, film -5.50 Otroški program TV AVSTRIJA 2 9.05 Grad Hubertus, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.25 Avstrija danes - 11.50 Otroški program - 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gozdni inšpektor Buchholz - 14.45 Lipova cesta - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Malomeščanski boj, komedija - 22.00 čas v sliki -22.30 Tornado RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila -8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeo-pardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nogomet, ekstra - 23.10 Sternov TV - 0.00 Poročila ČETRTEK . 10. APRIL TV SLOVENIJA 1 10.40 Moesha, ameriška nanizanka 11.05 Platinasta plavolaska, ameriški film (čb) 12.30 Svet divjih živali, angleška serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.50 Novice iz sveta razvedrila 1 5.1 5 V vrtincu 15.45 Politikova žena, angleška drama, 2/3 1 7.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Santo Žužkito, risanka 1 8.00 Po Sloveniji 1 8.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 1 9.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 0.10 Tednik, ponovitev TV SLOVENIJA 2 11.35 Domače obrti na Slovenskem 12.05 Koncert simfoničnega orkestra SF 13.35 Posadka, ameriška nanizanka 1 4.00 Polfinale lige prvakov v nogometu: Manchester United - Borussia, posnetek 1 5.45 Evrogol 16.30 Nedelja na vasi, dokumentarna oddaja 1 7.00 Echo Point, avstralska nanizanka 17.30 Podeželski utrip, angleška nanizanka 18.20 Zgodbe iz Škotske: O kiltu 18.50 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Trije dnevi v aprilu, nemški film 21.55 Zapik 22.25 Gala noč Quincy Jones 23.55 Zapik, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Zaljubljene ženske, ameriška drama - 15.00 POP 30 -15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret’ - 18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev v paradiž, nadaljevanka - 19.30 24 ur - 20.00 Izpostavljena, ameriški film -21.45 M. A. S. H. - 22.15 Argument - 22.45 Reševalci - 23.30 Inšpektor Derrick - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.00 Poroči la - 14.10 Izobraževalni program - 15.10 Za otroke in mladino - 16.15 Hrvaška književnost - 16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška policija - 21.15 Tudi to sem jaz, šov program - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub, d. d. - 23.05 Filmska noč s Wynom Ryderjem -0.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.30 Koledar - 13.40 Potovanja. Bruges -14.30 Arrivederci Roma, ameriški film - 16.15 Glasbena oddaja - 16.45 Volitve - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Dosjeji X, nanizanka - 21.10 Ključ, hrvaški film - 22.55 Filmska gibanja - 23.35 Seinfeld, serija TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof - 11.05 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.25 Welco-me to Hungary - 12.55 Telepakk - 13.35 Gimnazija strtih src - 14.25 Repeta, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! -17.55 Vloga cerkve pri obnovi družbe -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Sosedje - 20.50 Friderisku -23.00 Vrtinec, dokumentarni film - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.05 Zamejski Madžari - 15.35 Rboin Hood - 16.00 Naravno zdravilstvo - 16.20 Mentalna higiena - 16.30 Repeta plus - 17.00 Skrivno poslanstvo, serija - 17.30 Krt in zdravilo, risanka - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin, serija -20.05 Atlatski ekspres - 20.20 Stiki brez meja - 20.45 Prosta ura, oddaja o poeziji - RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -1 2.00 Poročila BBC -1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00,Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.1 5 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.15 Aktualno - 22.50 Mednarodni nogometni pokali - 23.20 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.45 Vsi pod eno streho - 11.50 Šport - 14.50 Naša mala farma - 16.00 SeaOuest - 16.45 Ekipa A -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.00 Walker, Texas Ranger - 21.50 Arnheimski most, film - 1.55 Teater groze TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Malomeščanski boj, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz - 14.45 Lipova, ulica - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Moja lubca ve -21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling -23.00 Nightwatch -23.50 Čas v sliki - 0.45 Prelomnice v zgodovini, drugi del - 1.10 Šport - 1.25 Pogledi s strani - 1.30 Čas v sliki - 2.00 Moderni časi - 2.35 Schiejok vsak dan - 3.35 Dobrodošli v Avstriji RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami -8.00 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Schrei-nemakers TV - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 2.50 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 1 7.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -. 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. vestnik, 3.japriM^j Fantje iz laboratorija ali duša nima kopij Po anketi, objavljeni v ameriškem tedniku Time, se ne bi dalo klonirati 91 odstotkov Američanov. Toda klonirati bi se dalo 7 odstotkov, kar preračunano pomeni, da bi se 20 milijonov Američanov dalo razmnožiti, to pa je za eno rajnko Jugoslavijo. Zakaj nas vedno znova spreletava srh, ko slišimo o možnostih kloniranja človeka? Mar res zaradi tega, da se ne bi na svetu kar naenkrat pojavilo na desetine Hitlerjev - kot v filmu z Gregorijem Pečkom Fantje iz Brazilije, ali na desetine Mussolinijev ali pa, mogoče, na desetine Einsteinov, Elvisov ali Marjanov Podobnikov? Poseg v »zadnje« Zakaj nas je taka groza pred kloni, ko pa ravno narava sama klonira, enojajčni dvojčki so naravni kloni, nosilci enakih genetskih zasnov. Groza najbrž potemtakoem izvira iz zavesti, da bi s kloniranjem človek stopil na mesto narave, na mesto Boga. Posega torej na področje, po našem mnenju tisto »zadnje« področje, do zdaj rezervirano še vedno kot mesto tistega »nerazumljivega«, tistega, kjer se pa naj, prosim, znanost, še do nedavnega poveličevana in zaželjena kot vsemogočna, ustavi. Zdaj jo hočeta ustaviti Bill Clinton in Vatikan. Niso je ustavljali, dokler je razvijala atomske bombe, samo čudili so seji. Toda zdaj kaže, kot da bi hotela poseči na področje še »zadnjega«. V začetku 19. stoletja je kazalo, kot da posegajo na to srh vzbujajoče področje »zadnjega« anatomi, ki so ponoči izkopavali trupla beračev, jih razrezovali in proučevali. Pred petnajstimi leti je kazalo, da so z otroki iz epruvete dokončno odstrli tisto »zadnje«. In zakaj naj bi bilo ravno kloniranje človeka prav zdaj »zadnje« ... Ponovljivost Kot če bi znanost ravno s kloniranjem človeka počela nekaj njej popolnoma tujega, kot če bi ravno s ponavljanjem istega človeškega bitja izstopala iz njene že v temelje ji postavljene usmeritve. V osnovni šoli so nas učili, da mora biti vsak pravi fizikalni poskus ponovljiv; da je ravno ponovljivost neke vrste kriterij znanstvenosti dosežka. Kar ni ponovljivo, je zgolj slučaj, torej ni znanstveno in ni vpeto v zakone, ki izključujejo kontingentnost. Mimo smo spremljali. kako je znanost težila k temu ponavljanju. Umetno so v laboratorijih gojili nasade penicilina, delili so enoceličarje, toda zdaj, ko se »ponavlja« sesalce, ko se »ponavljanje« nezadržno bliža človeku, zdaj nas je groza. Uboga Dolly Kaj pa sploh vemo o klonih? Klonirali so ovco, ubogo Dolly, ki je tako postala najbolj znana pripadnica svoje vrste. Ta Dolly potemtakem najbrže mekeče enako kot njena predhodnica, tista druga ovca, ki niti imena ni imela, in katere kopija je njena slavna kolegica in je zdaj najbrž že nekajkrat dala volno za puloveje ali mleko za ovčji sir ter je ne bi, pa če bi jo z Doilyjino fotografijo, ki zdaj krasi skoraj vse naslovnice svetovnega časopisja, še tako dolgo iskali v njeni čredi, nikoli več prepoznali. Če že torej Dolly mekeče v enaki oktavi kot njena predhodnica, kdo ve, če mekeče enako. Če že prežvekuje z enako frekvenco, kdo ve, če si Dolly misli enako o množicah kamer, ki se gnetejo okoli njene ogradice kot njena predhodnica. Ovca se vsekakor premalo razlikuje od soovce, da bi lahko zaradi nje mi navadni ljudje, ki nas je groza klonov, o njih vedeli kaj več. Čas posameznikov V času, ko se vse bolj poudarja edinstvenost posameznika, ko se vsak dan množijo knjige s ternemi, kot so »spoznajte svojo edinstvenost«, »odkrijete svojo osebnost«, v času akcije »vsi drugačni, vsi enakopravni« - mimogrede, z ovcami v ozadju plakata, ko niti več reklamni oglasi ne apelirajo na množice, temveč na individuume, je klon ravno tisto, česar si najmanj želimo. Toda samo tak klon, kot nam govorijo, da je čisto pravi klon in mora biti. Kajti hkrati se zdi nemogoče verjeti, da bi človeški klon res lahko bil kopija svojega predhodnika. Da bi vse tisto dihanje, hranjenje, mišljenje, govorjenje, skratka točno tisto, po čemer se prepoznavamo kot živa in kot misleča bitja in od kje črpamo to svojo različnost, počel ravno tako kot oni drugi. Rpvno kloniranje bi lahko potrdilo dobrohotno socio-psihološko idejo o vplivu okolja. Duša nima kopij Kdo ve, če je mogoče klonirati tudi dušo. Če smo že mimogrede sprejeli površno znanstveno predpostavko in iz nje izvirajoči strah pred kloni, češ da je človeško bitje popolnoma ponovljivo, je doseg te biotehnike še vedno premajhen, kajti dokler se klonira samo telo, ostaja še vedno življenje, to ni klonirano. In mogoče je prav klonirati življenje tisto zadnje. Življenje se namreč dogaja in dogaja se skozi stvari, ki jih ne mi ne znanost ne vemo poimenovati drugače in jim pravimo naključja. Vsak dogodek posebej znanost še razloži, toda zakaj ravno takrat nastopi v nekem življenju ravno sosledje tistih dogodkov, to zapiramo z najvišjo gotovostjo, kiji pravimo usoda. In ta ni nič drugega kot najvišje naključje. Ravno naključja pa so tista, ki jih hoče znanost s svojo znanstvenostjo izključiti iz svojih zakonov. In »tisto zadnje« je skladišče teh naključij življenja, s katerimi se znanost vedno znova skuša spoprijeti. Toda vedno ji še nekaj uide. Nobene narisane črtice, podobe DNK iz genov, nas ne bodo prepričale, da je Dolly res enaka, kot njena predhodnica, da je ta enojajčni dvojček res enak kot njegov brat. Kajti zaenkrat so klonirali samo Dollyino volno in parklje. Walter Benjamin je v svojem delu, ki ga je izdal v tridesetih letih našega stoletja in v katerem se je ukvarjal z umetniškimi deli v času njihove reproduktibil-nosti, ugotovil, da reproduktibilnost uničuje avro. Plošče, na katerih so posnetki največji glasbenih del in najkristalnejših glasov, fotografije. verne reprodukcije umetnin, izgubijo skozi svoje razmnoževanje svojo avro umetnosti. Torej avra nima kopij! Mogoče bi pa veljalo poskrbeti, da nam medtem mimogrede, domala nehote, ne klonirajo življenja še prej, kot bo Bill Clinton dal dovoljenje komisiji za etična vprašanja v znanosti, da nadaljuje s poskusi pri kloniranju človeka - da ne bomo do takrat že vsi na linijah prek enakega telekoma, dopisujoč si prek enakih Microsoftovih programov, siti enakih hamburgerjev in napojeni enake kole in bomo živeli enaka življenja, omamljeni vsak s svojo univerzalno bajko o lastni edinstvenosti, prodajano prek enake televizije, zadovoljni s svojo neskončno tolerantnostjo. VALENTINA M. SMEJ motorna vozila MOTOR in dele za golf prodam. Sonja Fras, Dragotinci 41, p. Videm ob Ščavnici, po 19. uri. m 12486 DIANO z dodatnimi rezervnimi deli prodam. Tel: 31 330, int 321, od 8. do 11. ure ali 22 189, od 19. do 21. ure. m 12493 HYUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 1991, prodam. Tel.: 66 137. ml2500 OPEL VEKTRO, 1.6 GL, letnik 1991, 108.000 km, registriran do januarja 1998, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Vidonci 116, tel.: 51 072. m 12502 GOLF 1, letnik 1978, prodam za 1200 DEM. Tel.: 46 656. ml2510 FORD FIESTO, letnik 1980, neregistrirano, ugodno, in 126 P, letnik 1989, registriran do februarja 1998, prevoženih 50.000 km, prodajo. Tel: 46 461 ali 40 027. ml2518 ZASTAVO 101, vozno, neregistrirano, zelo ugodno prodam. Tel.: 83 082. ml2524 TAM 130 T 11, letnik 1988, prekucni, keson 5,20 m, in prikolico Tehno-stroj, 5 t, prodam. Tel.: 062 714 011. m!2524 ALFA ROMEO. 33, 1,3 S. letnik 1986. kovinsko sive barve, registrirana do 8. 10. 1997, cena 4.500 DEM, naprodaj. Tel.: 48 325. m 12531 Živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja; po ugodnih cenah prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Na vsakih deset ena za-‘ stonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata. Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. mll693 PUJSKE in nakladalnik hlevskega gnoja za traktor Fiat prodam. Tel.: 46 374. m 12293 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodam za 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml2440 Pujske prodam. Krog, Brodarska 3. ml2484 BREJO TELICO po izbiri prodam. Kančevci 32, tel.: 44 108. m 12505 KRAVO prodam. Trimlini 58, Lendava. m 12520 KRAVO, staro 7 let. dobro mlekarico, stelno, prodam. Tel.: 82 191, Pristava 13. m 12523 posesti STANOVANJSKO HIŠO, centralno ogrevano, s trgovskim lokalom prodam ali zamenjam za manjšo hišo, lahko tudi nedograjeno. Tel.: 23 947, dopoldne, m 12404 GRADBENO PARCELO v prvi gradbeni fazi na Petanjcih prodam. Tel.: 61 098 ali Branko Pajžlar, Obrtniška 13, Tropovci, zvečer, m 12421 STANOVANJE v Lendavi, Tomšičeva 7, prodam. Tel.: 77 375, od 18. ure naprej, m 12475 ENOSOBNO STANOVANJE, 48 m2, prodam. Tei.: 23 285, popoldan, m 12476 ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom, 42 m2, opečna gradnja, v centru M. Sobote, prodam. Tel.: 31 182. m!2498 STANOVANJE, 58 m2, nad trgovino Gorenje center v Lendavi prodam. Tel.: 76 040. m 12499 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti oddam. Tel.: 22 792. ml2509 STARA KMEČKA HIŠA z gospodarskim poslopjem v okolici Gornje Radgone ter okrog 35 arov stavbnega zemljišča, lokacija je primerna tudi za obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, naprodaj. Tel.: 62 331. ml2521 GRADBENO PARCELO, sadovnjak, z vsemi priključki, 2.300 m2, v Radmožancih prodam za 15.000 DEM. Tel.: 75 328. m!2527 MURSKA SOBOTA, enoinpolsobno stanovanje, komfortno, novejše, lepa lokacija, takoj vseljivo, prodamo obročno do 5 let. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. ml2535 V NAJEM VZAMEMO 1000 M2 zaprtih skladiščnih prostorov, primernih za skladiščenje tehničnega blaga in ureditev prodajnega prostora. Lokacija Murska Sobota z okolico do 5 km. Tel.: 062 611 575, do 15. ure. m!2537 MURSKA SOBOTA, širši center mesta, poslovni prostor z izložbo, velikosti 23 m2, komforten, ugodno prodam obročno do 5 let, š 3296, DILL, d. o. o., tel.: 32 322. GORNJA RADGONA mesto, viso-kopritlično stanovanjsko hišo, komfortno, lepa lokacija, takoj vseljivo, ugodno prodam. Obročno na 5 let. Š-3482, DILL, d. o. o., tel.: 32 322. ml2538 Vikend ob Bukovniškem jezeru z majhnim vinogradom prodajo ali zamenjajo za stanovanje v Murski Soboti. Tel.: 79 043 ali mobitel.: 0609 621 031. ml2540 MLAJŠI UPOKOJENKI damo stanovanje, hrano in denarno nadomestilo za varstvo starejše ženske na našem domu v Hotizi. Ladislav Gra-ber, Vita Kreigherja 16. 2000 Maribor. m 12490 kmetijska mehanizacija MOTORNO ŠKROPILNICO - samokolnico, 80 I, s 50 m cevi, navitih na boben, prodam. Tel.: 32 276. m 12473 KOMBAJN EPPLE Mobil 211 H ugodno prodam. Tel.: 59 244. ml2479 ŠKROPILNICO KROBAT, 7 m širine, lepo ohranjeno, in varnostni lok za torpedo prodam. Jožef Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. m 12503 Traktor Torpedo, malo rabljen, pred-setvenik-širine 220 cm, in dvanaj-stcolni plug IMT, skoraj nov, prodam.Tel.: 42 073. m 12507 KROŽNE BRANE Olt, 20 diskov, ugodno prodam. Dezider Domjan, Bodonci 114a, tel.: 45 264. ml2513 PGKLiČiTE 090 4215 mobitel, d. d. DC M. Sobota Lendavska 19b Novi modeli, nižje cene Nokia Benefon-Sigma Benefon-Delta Benefon-Forte Benefon-Class ultra tel.: (069) 32 724 mtel.: (0609) 629 051 PREROKOVAnjE z vedeževolko. Da, brezplačno želim prejeti prospekte in informacije o mobilnem telefonskem omrežju Naziv/ime in priimek Ulica/številka Poštna številka/ pošta pošljite na naš zgornji naslov VEDEŽEVANJE - TAROT 1 min 1 56 sit NON - STOP PLUGE, 14-colne, visok klirens, dvo-brazdne, Leopard, prodam. Tel.: 46 694. ml2517 CISTERNO CREINA, 3.200 ali 4.2001, in tračni obračalnik SIP prodam, kupim pa kosilnico BCS brez motorja ali z motorjem z okvaro. Tel.: 63 21 1. ml2526 OBRAČALNI PLUG, 10-in 12-col-ni, dvobrazdi, prodam. Franc Bohmec, Gerbnci 35, p. Cankova. m!253O razno RABLJENO POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam. Tel.: 57 254. ml2489 KLETKE ZA NESNICE IN ZAJCE ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Tel.: 42 096, Maučec, Bratonci 10. m 12021 ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV: Atena, INFOND, NFD (Abanka), Maxima, Triglav, po 10 % in Petrola serija G in B po najboljših cenah. Plačilo takoj. Pridemo na dom. Tel.: 062 631 164, od 12. do 20. ure. m 12286 DELNICE SLOVENSKIH PO- Težki križ bolezni zdaj odložilsl’ K večnemu počitku si odšel, , kjer ni križev, ne bolezni ne t^a' V srcih naših pa si še ostal, za nas si le mirno zaspal ZAHVALA . ,eZji V 82. letu nas je po dolg1^ jedi zapustil naš dragi mož, °c ’ pradedi in brat VEDEŽEVANJE IN NAPOVED^ 090 -»22 PAR., s. p. , 156 SIT/^ VEDEŽEVANJE NUMW°/ line* 090 4 1> TUDI PISNO p p 34 L|ubl|ano£^^^l VEDEŽEVANJE 0^0 Trt! Imin 156 sit NONj^ NOVO NOVO »VIDE0MAG1CH p R P n p s p s “I m Izposojevalnica videoka® I Sony in videorekorderjem G I den najem videokamere Pust. Lipa 47b, tel.:«^ e .J ml 2488 bi DJET1J ODKUPUJEMO^ dnejših cenah. Pridemon 76 030, 79 45 1 in 0609 6' I ml248O OSTREŠJE HIŠE. leP°.ghpM kritino, velikost 10 x I Tek: 68 510. m 12483 J KROMPIR, kakovosten M beli in rdeči, pakiran v ..flll no prodam. Lipovci 5. m!2485 Ji KOTNO SEDEŽNO GA 1 in dva nova usnjena i j prodam. Tel.: 27 797. J BELO VINO, laški prodam. Tel.: 2J I m 12491 »FRAJTONARCO«.3-r«*'J strov. 2 bas registra. Hfietgjel>l klub prodam. Gostilna ,^JI[ na. tel.: 46 007, zvece ■ SEMENSKI KROMPIR4Jll dam. Lipovci 45. m 12501 TAM 5500 z obnovljenim in kabino, predelan z« r i Stefan Horvat čevljarski mojster iz Turnišča Ob boleči izgubi iskrena hvala botrini, vsem ®orO n6ga 1 sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu inte oddelka te ga I splošne bolnišnice iz Murske Sobote, vsem, kis ■ množično pospremili k odprtemu grobu, nam sožalje ter darovali vence, cvetje in za svete Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, P za turniškemu oktetu za odpete žalostinke, g- ganljive besede slovesa ter gasilcem za častn° ■ V tihi žalosti žena Barbara, otroci z družinami in brat Ivan V SPOMIN pt va Č Minilo je že 26 oziroma let, odkar sta nas zapustl starša Ivan Gab^ (1902-1970) iz. Mlajtin«c in Kristina 6^ iz Mlajtinec Živita v naših srcih, mislimo na Vaju in Vsem, ki se z lepim spominom ustavite ob nJ eflai1' II položite cvet ali prižgete svečko spomina,|S "■ Hčerka Irena z družino ^ltnik, 3. april 1997 29 in 42 naseljenih AŽ panjev, v celoti prodam.Tel.: 21 842. ml2504 KORUZO prodam ali zamenjam za deske.Tel.: 77 001. ml2519 VINO,belo, rizling, prodam. Tel.: 82 156. m!2522 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala srednje tekstilne šole 'Murski Soboti, izdanega v šol. 1. 1990(91 na ime Brigita Bolkovič, Podgradje lOc. ml2525 SEMENSKI IN JEDILNI KROMAR prodam. Tel.: 41 533. ml2529 SEDEŽNO GARNITURO KOPA ngodno prodam. Tel.: 31 200. ml2532 ZAPOSLIMO ZIDARJE IN TESARJE za delo v Mariboru, možnost “Wja. tel: 0609 630 130. m 12467 D .000 SIT na teden lahko zaslužite s Polnjenjem kuvert na domu. Informa-ri)e na naslov Natalija Macun, Prista-va8 a, p. Ljutomer. m!2481 ČE ŽELITE HONORARNO DELO z dobrim zaslužkom pokličite 26 694. m!2528 PEKA s tri letnimi izkušnjami zaposlim. Tel.: 42 295.ml2534 VELIKI CILJI - VELIKO DELA ■ VELIKO DENARJA. Tel.: 75 866, od 8. do 12. ure. m12536 i storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik Grajenščak 62a, Ptuj tel., fax.: 062 778 800 ANTENE z montažo, satelitske 31.900, zemeljske 16.800, dograditev POP TV, Kanal A, TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml 1684 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, komarnike, platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. m!2359 ti 1 i ‘S V SPOMIN dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil n dragi Sunilo Nabergoj iz Moravskih toplic ^sem, ki se ga še spomnite, prisrčna hvala. Njegovi naj dražji * Janeza Lovrenčeca 1967-1997, iz Renkovec ZAHVALA V četrtek, 20. 3., smo se poslovili od dragega moža, atija, sina, brata, zeta, vnuka in strica p ^bokj žalo uhljem, so'^|Se zakvaUujemo sorodnikom, znancem, zlt'h ^eiiutkh Cem’sosedom ‘n vsem, ki so nam v teh u tola'r^a'' ob stran’’ n.am izrekli sožalje, nas dvala vSern 11 in nam kakorkoli pomagali. 9Se’ ’n Vsem darovali vence, cvetje, sveče, za svete p 1 ste ga v tako velikem številu pospremili 4tna.Zahva^^ gr0ba' s°del 1 °bred v ■ ZUpniku Ratniku in g. patru Škafarju za aVcem Sem trem govornikom za ganljive besede, e ln Planike za pomoč in prijatelju Stanku za odigrano Tišino. ^Sl t^oji gj smo 1e imen ra(n ZAHVALA V 90. letu nas je za vedno zapustila gostilničarka v pokoju Marija Kreft roj. Gaber od Grada vsem’ki 8te pok°\nlCvebeS sveče Objemu počitku, ji daroval' cv in za svete maše. za pogrebni obred, a^estinke, govorniku za besede s t in pogrebništvu Banft- se zahvaljujemo družinama Horvat 'n Vergan za vso nesebično pomoč. Vsem še enkrat - hvala’. Žalujoči domači KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM.. BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla za vedno si od nas, vendar podoba tvoja iz spomina ne izgine kakor glasba, ki je večna in ne mine. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča in babica Marija Hajdinjak iz Pertoče 20 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravniškemu osebju pljučnega, internega in kirurškega oddelka v Rakičanu, g. župniku, pevcem, gospodu za odigrano Tišino, društvu upokojencev in pogrebništvu Banft. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 71. letu zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in botra Marija Gabor iz Gornje Bistrice 145 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje ali kakorkoli podlagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem, upokojencem, govorniku za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Senica iz Ižakovec. Prav tako najlepša hvala urološkemu oddelku iz Rakičana, endokiloškemu oddelku interne klinike v Ljubljani in onkološkemu oddelku iz Ljubljane ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črenšovci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Po kratki, a težki bolezni je v 86. letu starosti prispela do konca svoje življenjske poti Marija Temar roj. Tivadar iz Turnišča V globoki in tihi žalosti se najlepše zahvaljujemo zdravnikom, zdravstvenemu in drugemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za zavzeto zdravljenje in skrbno nego nepričakovano zbolele drage sorodnice. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Alojzu Ratniku in provincialu kapucinov p. dr. Vinku Škafarju za pogrebni obred, posebej še za odmevne in vplivne poslovilne besede. Toplo se zahvaljujemo tudi govorniku Jožetu Benceju za lep in ganljiv oris življenjske poti pokojnice in pevkam za odpete žalostinke. Enako toplo in prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše in druge dobre namene, za različno pomoč, udeležbo na pogrebu in za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat - najlepša hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji ZAHVALA Za vedno nas je v 90. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Kuzma roj. Ružič s Tišine 29 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili k njenemu zadnjemu počivališču, darovali cvetje, sveče, sv. maše in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Tobijevi. Iskrena hvala g. kaplanu, pevcem in govorniku. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Tvoji najdražji Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni. V SPOMIN Boleč je spomin na 31. marec, ko mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila Olga Jud iz Radencev Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu, ji na grob prinašate cvetje in prižigate sveče spomina. Ohranili Te bomo v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA 21. marca 1997 nas je v 77. letu starosti zapustil dragi mož, oče, tast, brat, dedek, pradedek Jože Gider železničarski upokojenec iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem otrok v bolnišnici Maribor, Pošti Maribor, Upravni enoti Murska Sobota, oddelku za NZ ter drugim neimenovanim, ki so nam izrazili pisno ali ustno sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, Stanku Farkašu za besede slovesa ter pevcem za izbrane in odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi dr. Muhru in dr. Langu iz ZD Murska Sobota in dr. Lojzetu Horvatu, predstojniku internega oddelka SB v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker tebe ni. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, tašča in stara mama Šarolta Fartelj iz Moravskih Toplic, Na bregu 32 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Makoterju za besede slovesa od Društva upokojencev Moravske Toplice in g. Stanku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice v Rakičanu in Mariboru ter pogrebništvu Banft. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoji najdražji 30 vestnik, 3. Očiščevalna akcija Mora ’97 Vidni rezulati prejšnjih let Tudi letos se je pri petanjskem mostu začela očiščevalna akcija Mora ’97. Že vrsto let jo pripravlja Kajak-kanu rafting ' klub Petanjci in tudi letos so se odločili, da bodo očistili obrežje reke Mure in okolico magistrale. Razdelili so se v tri skupine, prva je čistila od petanjskega mostu do Gradišča, druga poplavni pas med Radenci in Petnajci ter okolico magistrale M liki, ki tu prečka reko Muro, tretja pa se je spustila po Muri in čistila na obeh straneh reke Mura od petanjskega mosta do Gradišča. Ugotovili so, da je prav med petanjskimi mostovi največja onesnaženost, ki jo povzročajo tovornjaki in promet, ki se vsakodnevno vali po naših cestah. V poplavnem pasu pod mostovi so nabrali več kot 70 odsto-kov vseh odpadkov, zbranih na akciji, katerih je bilo vsega skupaj za dva zabojnika. In sicer so našli ogromno količino starih gum, avtomobilske pločevine in živilskih izdelkov, 50 različnih kolesnih pokrovčkov (radkapj, ki so jih tovornjaki in avtomobili izgubili med vožnjo, ter številne druge neuporabne predmete, ki so bili prej last voznikov ter njihovih sopotnikov in sopotnic. Letos je akcija potekala že šesto leto in udeleženci so se lahko prepričali, da so vidni rezultati čistilnih akcij izpred let, saj je veliko manj divjih odlagališč, s tem pa manj bele tehnike, koles in druge železnine. Na to pa vpliva tudi dejstvo, da Občina Tišina - Cankova vsako leto dvakrat organizira odvoz večjih kosovnih odpadkov, zato prebivalci odpadkov ne vozijo tako množično v gozd. Kljub temu pa so člani kluba povedali, da že drugo leto opozarjajo na divje odlagališče v Črncih, pa še vedno nič. Z očiščevalno akcijo začnejo zelo zgodaj, ko se začnejo prvi lepi dnevi in se narava šele začenja prebujati, takrat laže čistijo, ker še nimajo težav s podrastjo in visoko travo. V akcijo se je vključilo okoli osemdeset ljudi, poleg članov Kajak-kanu in rafting kluba Petanjci še lovci, ribiči in drugi vaščani, že tretje leto pa jim pomagajo tudi člani Rafting kluba Sotočje iz Ra-doljice. Pri akciji pa so jim pomagali tudi številni sponzorji, sosednje občne, ki mejijo na reko, pa so se manj odzvale. Moralno in finančno jim je pri tej akciji pomagalo tudi Turistično društvo iz Radenec, žal pa se ni odzval noben član tega društva. Morda bodo posamezne občine v prihodnjih tednih same organizirali podobne akcije, takrat pa so jim Petanjčarji pripravljeni tudi pomagati. ANR Aktualna tema: Izvirno financiranje občinskih proračunov Če država vzame, občina Planinstvo Vzpon na Boč Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote je na velikonočni ponedeljek organiziralo pohod svojih članov na Boč - 779 metrov visok vrh nad Poljčanami. 48 pohodnikov in pohodnic je začelo pot iz Poljčan po eni od gozdnih učnih poti, ki so jih javnosti predstavili na prvi letošnji pomladni dan. Vzorno urejene in varne poti z ustreznimi markacijami, ki predstavljajo rastlinstvo tega dela prelepe Slovenije, so ob pomoči slovenskobistriških in rogaških gozdarjev uredili planinci iz Poljčan. Po vzponu do planinskega doma na Boču in kratkem počitku so vrli planinci pod vodstvom Tončka Horvata »nabrusili pete« in čez dobre tri četrt ure že opazovali okolico z razglednega stolpa na Boču. Žal pa je pihal močan veter, Konferenca ZSSS za Pomurje Vse več je nesreč pri delu, tudi s smrtnim izidom, zato bi delodajalci temu problemu morali dati večji poudarek, so na četrti konferenci Območne organizacije ZSSS Pomurja ugotavljali nekateri člani, zato naj bi bila to tema naslednjega konferenčnega zasedanja sindikalne organizacije. Sicer pa je bilo konferenčno delo opravljeno v znamenju priprav na pogajanje za novo kolektivno pogodbo za gospodarstvo ter s spoznanjem, da do sklepnega dejanja, podpisa pogodbe med pogajalcema, do konca maja ne bo prišlo. Že prva tipanja med sindikati in delodajalci so namreč pokazala prevelika razhajanja. Usklajevanje interesov bo zelo težko, saj ZSSS na zniževanje cene dela ne more pristajati, če zagovarja usmeritev, da mora delo zaposlenemu in njegovi družini zagotavljati socialno varnost. Na konferenci so pregledali tudi poslovanje Območne organizacije Informacija za zaposlene, člane sindikata: ZSSS bo začela pogajanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Adriatikom o krovni pogodbi za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za obdobje od leta 1998 naprej. Oba ponudnika namreč ponujata članom ZSSS ugodnejše dodatno zavarovanje od dosedanjega, zato s sindikalnega vrha svetujejo, da s sklepanjem skupinskih pogodb za dodatno zdravstveno zavarovanje ne kaže preveč hiteli, dokler ne bo podpisana krovna pogodba. ZSSS za Pomurje - bilo je nekaj več kot petsto tisoč tolarjev presežka prihodkov nad odhodki, slednjih pa za nekaj manj kot 44 milijonov. O svojem delu je poročal tudi ki jih je prignal nazaj do planinskega doma, kjer so na bližnjem travniku občudovali veliko velikonočnico, ki raste v Sloveniji prav na Boču in je zaradi svoje redkosti zaščitena. Sicer pa je bilo na ve-likončni ponedeljek na Boču veliko ljudi, bili so tudi romarji iz Murske Sobote in planinci iz Lendave. Marsikdo je fotografiral ali snemal z videokamero. Ob spustu v dolino so planinci iz Murske Sobote izbrali drugo pot - čez Babo in se, eni bolj, drugi manj utrujeni, v poznih popoldanskih urah vračali domov. SUZANA FICKO odvetnik, ki sindikalnim članom daje pravno pomoč. Lani je opravil 1530 pravnih storitev, največkrat ali kar 900-krat je pravno svetoval, 268-krat urejal materialne zahtevke ter člane sindikata 227- krat zastopal na sodiščih ali pred organi v podjetjih. MH priškrne občane! Ali so občine revne kot cerkvene miši? - Nekje pač mora biti rešitev! - Razni davki, pristojbine in nadomestila se kar kopičijo Politični spopadi o velikosti prihodnjih slovenskih občin so kljub opozorilom nekaterih strokovanjakov in poslancev potisnili finančno stran reforme lokalne samouprave na obrobje, zato je stvarnost toliko manj prijetna, saj se razmere na tem področju v dobrih dveh letih, odkar smo pri nas uvedli lokalno samoupravo, niso bistveno spremenile. Še več! Večina občin celo jadikuje, da imajo premalo denarja. Tega pa ni mogoče pripisati zgolj njihovi neiznajdljivosti in gmotnim razmeram v državi. Dejstvo je namreč, da je bila lokalna samouprava vzpostavljena, toda pravno-formalno je ostala na pol poti, zato so se nehote nakopičile nerešene zadeve. nar zbira na republiški ravni, so se le-te pač morale znajti po svoje. Zato so bile prisiljene uvesti nove davke in takse, s pomočjo katerih so lahko napolnile občinske blagajne in sproti reševale najbolj žgoče lokalne probleme. Teorija je eno, praksa drugo V praksi se namreč marsikdaj zgodi, da občina z lastnimi viri, med katere štejemo zlasti davke in druge dajatve ter dohodke iz njenega premoženja, ne pokrije vseh stroškov. Po drugi strani pa država občinam zagotavlja finančno izravnavo do te mere, da bo javna poraba na prebivalca dosegla v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne zagotovljene porabe na prebivalca v državi. Natančnejši je vsekakor zakon o financiranju občin, ki pa je le začasen. Z njim sta natančno opredeljeni zadolževanje oziroma omejitve pri zadolževanju občine, doseže lahko največ 10 odstotkov zagotovljene porabe, in financiranje. Ker je bil z reformo lokalne samouprave občinam odtegnjen velik del proračunskih sredstev za njihovo nemoteno delovanje, saj se de- Zazidalne zagate Radgončanov Vse je le posledica negiranja strokovnjakov Kdor pozna razmere v sedanji in nekdanji Občini Gornja Radgona, ga zapleti, ki so se pojavili ob kvaziproblemu industrijske cone, niti ne presenečajo: vse je posledica političnih in ne strokovnih odločitev Prostor je last vseh nas; osebne zamere je potrebno presegati in vzpostaviti komunikacijo, kajti prekinjena komunikacija je razlog vseh problemov; skrbeti je potrebno v prvi vrsti za trajnostni razvoj, najprej določiti kvalitete v prostoru, preseči okostenelost zazidalnih načrtov in začrtati nadaljnje planiranje na osnovi prostor-skoureditvenih pogojev; Gornja Radgona mora jasno zaščititi svoje interese in kvalitete, ne se zadovoljiti zgolj s kratkoročnimi rešitvami, kajti doslej so se dogajale največje napake v prostoru zaradi koristi drugih, pa če gra za parkirišče, ki ga koristi država v svoje namene, ali za sejmišče, ki ga koristijo Ljubljančani; mesto nima koristi, je le oškodovano. Kdor se je udeležil minulega posveta o problematiki koriščenja prostora v industrijski coni Gornje Radgone in se teh besed ne spomni, je ali predčasno zapustil sejo, ko je povedal svoje zahteve (kakor je storila polovica udeležencev), ali ni poslušal ali ni hotel poslušati tega, kar je govoril Aleksander Sašo Ostan. Pa vendar so bile njegove besede od vseh še najbolj strokovno obetavne. Toda čeprav se mnogi večkrat sklicujejo nanj (češ on je naš mestni arhitekt), se je prav na tem posvetu jasno pokazalo, kako malo ga upoštevajo, da ne rečemo cenijo. Vsi poslušajo le sebe, govorijo le o svojih problemih, drugega niti nočejo poslušati, in to je - kot je pravilno ugotovil g. Ostan - bistvo vseh problemov. Glede »mestnega arhitekta« je še povedal, da je to le goli naziv, zato se ne čuti Zelo širok spekter »ukrepov« Za komunalne projekte, financirane iz komunalnih taks, se je očitno tudi v Pomurju našlo marsikakšno nadomestilo. Podobno velja za občinske takse za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami. Denar iz teh virov so namenili pripravam na gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja. Tudi z nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča so občani prispevali precejšen znesek, da ne omenjamo posebej taks za obremenjevanje okolja, za traktorje, za od odgovornega za to, kar se danes dogaja v G. Radgoni. Če bi upoštevali njihove ugotovitve in predloge z arhitektumo-urbanistične delavnice izpred več kot treh let. do vsega tega ne bi prihajalo. Toda takrat so vsi ignorirali zbrane strokovnjake, ki jim na državni ravni izrekajo občudovanje. Najhujši od vseh pa so kameleoni, kimavci in zahrb-tneži, ki na žalost zasedajo ključne in odločilne funkcije. Prva napaka nekdanje Občine Gornja Radgona je bila storjena takrat, ko je za območje industrijske cone sprejela zazidalni načrt; tak ... Namen prostorskega planiranja je, določiti cilje in koncept organizacije prostora, na ustrezni ravni pa tudi namensko rabo prostora ter kriterije in pogoje za spreminjanje rabe ali za nove posege v prostor tako s funkcionalnega, morfološkega (oblikovalskega) in okoljevarstvenega vidika. Prostorsko planiranje je tudi pri nas že zdavnaj prešlo iz gradbene regulative in urbanističnega planiranja v integralno načrtovanje celotnega prostora ... Načrtovanje prostora pa delimo na prostorsko planiranje, ki je spoznavno-analitična dejavnost in ustvarja vedenje o predlaganih novih rabah (posegih v prostor), ter na projektiranje (oblikovanje), ki je tridimenizionalna opredelitev zgradbe prostora z namenom, ustvariti nove ali izboljšati sedanje prostorske ■ tako arhitektonske, gradbene kot tudi krajinske strukture. Razmerja med družbenimi pročesi in grajenim okoljem (mestom) ne smemo obravnavati zgolj s pojmi antagonističnega ujemanja, ki ohranja obstoječe, temveč tudi kot ključno žarišče družbenih sprememb. Mesto se že dolgo ne more reševati samo z nekdaj klasičnimi metodami pogleda navznoter, še slabše pa je, da vsak sektor zase samostojno planira svoj »fevd«, kar se še vedno dogaja ... (Iz uvodnika Jožeta Novaka, direktorja Grada RS za prostorsko planiranje, objavljenega v biltenu Ministrstva za okolje in prostor.) lagališča odpadkov, za reklamne napise, najrazličnejše igralne avtomate itd. V ta okvir sodijo tudi turistični prispevki, davek od premoženja, prispevek za razširjeno reprodukcijo in ustanovitev občinskih investicijskih služb. Skratka, najpomembnejši ukrepi za napolnitev občinskih proračunov so stavbni in zemljiški prispevki, ekološke in komunalne takse. Občine iz sveta ob Muri so se ob okleščenih proračunih odločile za razne oblike izvirnega financiranja lastnih potreb. Poleg davkov so uvedle številne pristojbine in nadomestila. Še dobro, da ni bilo večjih zapet-Ijajev pri pobiranju denarja za stavbna zemljišča, ker bi občine lahko pobirale denar le na območjih. za katera imajo urejene zazidalne načrte, ne pa v krajih, kjer so za zdaj le prostorsko-ure-ditveni pogoji. Marsikje so si omislili odlok o plačevanju parkirnin ter pristojbin za stojnice in kioske ter takse za plakatiranje in oglaševanje. Absurd, ki lahko pripelje do »pasje takse« Zanimiv je primer iz Mestne šno območje, kjer se v času tržnega gospodarstva vrsta dejavnosti spreminja iz leta v leto, naj se ne bi urejalo z zazidalnim načrtom, ampak s splošnimi smernicami (PUP). In tako je sedaj, ko so veliki giganti Gornje Radgone propadli (Elrad, Avtoradgona, ker seje pač razvijala dejavnost, ki ne spada v to okolje) in so se pojavili novi kupci objektov in zemljišča, postal naekrat zazidalni načrt edino zveličavno, na osnovi katerega se izdajajo lokacijska dovoljenja. Kakor je opozoril Milan Bratkovič: Ali je kdo lahko tako jasnoviden, da bo predvidel, kaj se bo občine Murska Sobot«, do z uvedbo taks zare j table in s parkirnino?0 izvirne občinske P1''10 J okrog 20 milijonov to Občini Moravske Topu liko obetajo stične pisarne. Z izkop j pridobitniške dejavno51’ Po Zo hi; da m; Pt; ko set svi bn prodaja časopisov m1 ; igre na srečo, naj bi11 tudi občinsko blagajno-so ustanovili občinske a cijsko službo, ki °Pr J dela za potrebe občin ,J uvid ca puuvuv vljanja dodatnih del- ,| gim gradbenega nam0t obetajo, da bo nekaj j nilo tudi v občinski P < Podobno velja za k°A(! izrabo naravnega moz, geotermalna v0 odvoz odpadkov. _ js V Občini Hodoš-M* j|f kot izvirni način občinskega proračun odlok o plačevanju j,! vzdrževanje virnejši« so bili v 0 ci, kjer so se občins- USI nje cei sp; «01 zd: in izr ' tar f «0; ««i Odlok oprimi J« ?ni ogreli za odloK o p*- 'at(i izkoriščanje in ra j dobrin. V zvezii,s tem ji neroden položaj P® jč densko, ki bi mor« izrabo mineralne vo ■ J ga plina CO2 in lansko občinsko . vanje ekoloških pr0" tej občini zagotovi milijonov tolarjev-če v ljutomerski o razmišljajo, kako b .}||l obremenjevanje0^ zbrali dodatnih 35 ijr cet z« nič fak živ Pia Pir kje Pie larjev. tukaj delalo čez pet b' .1 A pa si dovoli izdajati e ki so po zazidalnera n načrt bi moral pred*(Z vnosti. Nihče od ni kriv, ne Vela nem jjjar tudi vprašanje, kaj J vbnih zemljišč, in j" J® djetniki sami ne bo čistilne naprave, bodo mogli financ‘r ^11 ■ proda zemljišče, , nalno urejeno, cev ni preveril, bili sOhnOl)i>h so kar kupili- ; nov načrt in oprede^ A široko, današnja ; kot prejšnja, še bolj -....... .. M s ■''1^ nez Brunčič, ki je P delo na občinskem .(if Ije in prostor, sedaj P A podjetnik. Po njeb zazidalni načrti |j|jU stajali zato, da h nje^s probi^ov^o^ torej da bi breZ oljenJeJ tudi gradbeno do ; vse posta vljeno » Ml načrti so postal' 0 vanje lokacijskega pa zakon niprea . lad stavbnih zetj^ gled nad celotnf^strU|tJ1 komunalno infr^jA dajanjem dovolj« ]«^ nji Radgoni m M izgovor) za to, bjl« nerešena delitve ‘ mnog, upravičen^^ gre denar (in ij ga zbira daveni nf o i zemljišča - men0« j2 m ga zmra ua--zemljišča - mer। J občinskih odi Plačujejo ga vsi dP , stAI ga zemljišča, tud« Vst/ primer za trisobn J 2600 SIT- hi M Vsega, kaf«« urediti občina aI1i0sti nih zemljišč, Pj planji i niki res ne bo bo uresničila gr gorečih razpra « bom zgubil Morebiti pa bo p« d/ ločenih ljudiP-upravni enoti- 3. april 1997 Spominjanje spomenika B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 Računalniški “'"otroškitečaji 8.4. - 11.4. ob 7.30 k namreč kultizem je Človek zelo rad daje samega sebe v sp0,"c’™č’ranocelnik ne zmore njegova že kar kugasta bolezen, ki je se ta o • ® ograniti, da ji Pozdraviti, saj kri največkrat okameni in se - gova izpovednost časa ne more do živega, le prostor osni, v vretino, tako Mapi v vnebovzetje in nobena kapljica se ne v vekovega duha pri-kristalno čiste vode pitnice za odžejanje čedalje bolj cedi v manjkuje in celo zmanjkuje, zato se samo ap drugega Prazno vedro. Taki ali drugačni spomeniki naj i tekjosti, za kotle živi spomin človekove individualne in n . venomerne Slovenca tudi predpreteklosti, in sicer kot o pr zdajšnjosti, kajti ^anjosti, ki edina lahko zagotavlja prepozna inavanje zaradi tanjeni trenutna izmišljija, ampak vrednotenj ika in ni nacije s'ojega lastnega prepoznanja, kajti ni Sa pos _ • in ne bo zgolj zgodovinskega pomntža, ki pa nikoli in n opredmete- z®agoviti kult kot neoporečna in nezmotljiva o . namreč spo-»kostnjaškafiguralika ali pa omrtvela opre sam jz sebe prosi ln pravične in spoštljive zapomnljivosti prepre' . človekovo arežljivost estetskosti in poetičnost eksistencia . ’_ak le iskanje "'!en!e ne P°trehuje vesoljnostnega odreši e js ' seVeda arjalnostnih rešitev, zato je vsak spornem zarezljivo očiš-Jegova izrazljivost ni plevasta in plesnava, e . tnega obraza in sSe ne skriva 7a sv°i'm hrbtom in je m sr- obožanjene več-®'ojanje ni čas trenutka, marveč čas vecneg , „ koreninah za ampak večno svetega, ki se svetli na rojevalmh ^oji žitek krušnega zemljana, ^ko ima spomenik vsebinsko oblastniško izmovsko potem je nespregle-tam v'adavinarski totali-no//11' namen’ njegova cilj-butai ®takast negativizem, ki narMSt° mesar' človekovo in ne rMW° ^vo’ ^ajt' ozemljitve-a ’nleP°te skorajda ni, • ostaia na situ le resni-za 08n- .!en^e’ torej kičenje nič, 'n 8°'' ter prazen take 16 ta zg0'j ’n samo ie njeg°Va plast;«.. a pnr°dnost smradna Pitani lranost’ k’ j° zrevolucio- 'ahko kadarkoli in ttien pa najsibo pla-tMhhel ali rdeč,ker ne zmore nikakor biti modro modrikast ali ozelenjeno zelenkast, nacionalno domač in svetovljansko domačnostni, skratka estetsko monumentalno individualiziran za mit kot umetnost spomina, katerega spominjanje ne more biti podiranje in požiga- Ijivosti ter celo maščevalnega sramotenja človeške živosti. Spomenik se ne da preimenovati, kajti vsak ima svoje ime,' in tudi priimek se ne more zamenjati, še manj pozabiti. Sicer pa, zakaj naj bi pozaba mrtvila spomenik, navsezadnje on ni slepa ulica, ki seji lahko reče, kakor se komu kadarkoli in kjerkoli zazdi, skratka po opijanjeni hipni modnosti in bolehni koristoljubnosti. Našim spomenikom je treba odvzeti puške in topove, sleči jim je potrebno vojaške uniforme in jih obleči v praznični gvant. Zvezde parletnice in bogaboječe križe prespominimo spomenikom v odprte knjige za-pomnljivosti, saj si ne dovoljujmo pozabljivosti zaradi zmago-vitosti, ampak naj bodo naši spomeniki listajoče beležnice za deco, ker samo tako bodo lahko zanamci slovenskost rodbinili v takšne rasle Slovence, ki bodo prestolih le na svoji lastni hrbtenici. Vsak spomenik mora imeti kri in dušo, telo in duha. Kristalno čisto življenje in njegov obraz naj sta naše ogledalo, pred katerim se lahko zmerom očedimo, tako da nas niti doma niti stvo okrog spomenikov spominja na pijančevo belomišje, v katerega glavi ni toliko treznosti, kot je čarnega pod nohtom kakega slehernika, namreč spomeniško nekaterstvo je prepričevanje prepričanega in iskanje sonca med bliskom in gromom, saj razni »čistokrvni dušebrižni-ki« slovenstva kot strela kolovratijo po deželi in sikajo kot kača strupenjača, namesto da bi dali peti ptiču pevcu, ker samo on ve svoj dolg in samo on ve, za koga in kam. DRAGO KUHAR II Excel I L—k>/\tJ I 14^18.4. ob IZOO Corel DRAW B2 d.o.o., Slovenska 42, tel/fax: (069) 37-160 I CVEN d.c.c. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER KIA MOTORS, MARUTI IN HERO PUCH PONUJAMO VOZILA Z VELIKIMI SPOMLADANSKIMI POPUSTI: KIA PRIDE 1,3 i KIA SEPHIA 1,6 SLX KIA SEPHIA 1,5 SLX H/B KIA SEPHIA 1,8 GTX KIACLARUS 1,8 SLX KIA BESTA 2,2 D KIA SPORTAGE MRI KIA SPORTAGE T.D. 12.990 DEM 18.990 DEM 18.890 DEM 24.490 DEM 25.990 DEM 20.890 DEM 34.990 DEM 38.990 DEM KIA KIA MOTORS - Garancijska in zunajgarancijska popravila - Originalni rezervni deli PRODAJAMO PO SISTEMU RABLJENO ZA NOVO TER NOVA IN RABLJENA VOZILA NA POSOJILO IN LIZING. CVEN 58a, 9240 LJUTOMER, tel.: (069) 81 988, mobitel (0609) 628 919 Del. čas: delavnik od 8.00 do 16.00, v soboto od 8.00 do 12.00 CZ> LADA CENTER JAGODIC 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 do 12.00 PONOVNO IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA PRODAJALCA V SLOVENIJI Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in s. p., ugoden lizing, avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo A ko ima spomenik vsebinsko in formno oblastniško izmo-vsko izročilnost, potem je nespregledljiv njegov vladavinar-ski totalitarnostni namen, njegova ciljnost pa je rakast negativizem. nje, opepeljevanje zaradi okrepitve trenutne ogrozele slinave tendencioznosti in hinavske pregrete jezikavosti in zamerne jez- na tujem ne bo sram zreti v zrcalo, ki večkrat kot ne pove vsakemu, kar mu gre oziromd se mu pritiče. Današnje cirkusant- SAMARA 1500/5v od 12.920 DEM AhdVi? 'iTTTphiiid । -j od 16.440,00 DEM iJjplnn pv o ;ln] n pum NIVA 17OOI apartmajsko naseue *^ENl GAJ - BANOVCI pet tipov Prodaja in informacije: SKB-Investicijsko podjetje, d.o.o., Ljubljana Slovenska 56, 1000 Ljubljana Tel.: 061/13 13 145, 13 14 086 faks: 061/313 170 »►a* 'PC -AO'?3™2 62,38nv SEJEM * Oclni sejem gradbeništva in gradbenih materialov ; I9. APRIL '97 Ja Radgona Hat 12 17 držav / anizacija • Gradbeni materiali 'h sa4 * ^stajacije * Notranja oprema p 'n vipob^6 * komunalna oprema L^tirap: /Nadnje • Krajinska arhitektura radbeno šolstvo • Strokovni program SEJEM MEGRA OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 13-LETN A TRADICIJA * rezervni deli t avtomehanika * avtokleparstvo «vulkanizerstvo * optika J^adnja stran Projektni teden z naslovom Ta teden pa malo drugače UžeRci s® bili aktivni in Rstmjfilia Na Dvojezični osnovni šoli I Lendava posebej poskrbijo tudi za tiste učence petih razredov, ki iz različnih razlogov ne gredo v šolo v naravi na Roglo. Omogočijo jim namreč delo na drugačen način in prijetno počutje v šoli, hkrati pa učence motivirajo za sodelovanje v različnih projektih. Tokrat je bil naslov projektnega tedna Ta teden pa malo drugače. Učitelji Štefan Huzjan, Silvija Nagy, Ildiko Szomi, Magda Bohnec in pedagoginja Ivanka Bratkovič so pripravili štiri pod- projekte z naslovi Izdelajmo papir in papirnate izdelke, Ples čebel, Vprašaj - odgovori in Potovanje po Sloveniji z igro. Učen- Za petošolce, ki niso odšli v šolo v naravi na Roglo, je bilo dokaj zanimivo tudi v šoli, saj so bili vključeni v projekt z naslovom Ta teden pa malo drugače. ci so bili zelo aktivni in ustvarjalni, saj so učitelji izbrali aktivne metode dela, zlasti učenje z igro in problemski pristop k delu. Nastali so zanimivi izdelki iz papirja in didaktične igre, ki jih bodo lahko uporabljali tudi drugi učenci pri ponavljanju snovi med poukom. Po receptu pa so izdelali tudi dve vrsti papirja in se na ta način seznanili z njegovo izdelavo. Tudi praktikanti pedagoške fakultete, ki so se udeležili predstavitve, vidijo v takem projektnem učnem delu dober način, ki je prilagojen otrokovim razvojnim potrebam in njihovim različnim zmožnostim. Projektno učno delo seje sicer v zadnjih letih na šolah zelo razmahnilo in postalo del rednega vzgojno-izobraževalnega procesa pri različnih predmetih, interesnih dejavnostih in celo razredniških urah; vendar pa zaradi učnih načrtov in organizacijskega pristopa, ki ga zahteva, še ne more postati vsakodnevna oblika dela. Morda pa bo prenova osnovne šole omogočila prav to? I. B. Klub Prekmurskih študentov je murskosoboški bolnišnici podaril 50 tisoč tolarjev kot prispevek študentov za nakup mamografa. Zbrani denar je predstojnici gi-nekološko-porodnega oddelka dr. Evi Koltaj - Kocan izročil predsednik kluba Mitja Lainščak. Prekmurski študentje se vsako leto odločajo za prispevek v humanitarne namene in tokrat so se odločili pridružiti številnim, ki zbirajo denar za nakup aparata ter za izboljšanje zdravstvenega varstva žensk naše pokrajine. LDS Liberalna demokracija Slovenije। lovanju s podjetjem Corona odločila ob ® dnevu žena slovenskim porodnišnicam P t _________________________MurckOSOl”81 tronske ušesne toplomere. Murskoso dobila v dar dva. . Ženska mreža pri LDS pa je pripravila i la tudi zbiranje sredstev za nakup skosoboško ambulanto bolezni dojk-podarili 100 tisoč tolarjev. Ko končate grajo s pohvalo, ljudje razmišljajo o svojem vedenju in ne o vašem! ZADNJI MOMENT - Takšen naslov so si izbrali tile »priložnostni« muzikantje iz Veržeja, ker ponavadi pridejo skupaj zadnji trenutek (malo šala, malo zares). Skupina je začela občasno nastopati pred tremi leti, potem ko je njen idejni vodja Janez Ferenc dobil za 50. rojstni dan violino in si je nekoliko obnovil znanje igranja na ta instrument. V ansamblu nastopajo še Miha Fras (bas iz leta 1922), Zoran Repija (brač), Rihard Zadravec (harmonika) ter Mitja Fras ali Bojan Ferenc (kitara). Igrajo predvsem ljudske melodije iz Prlekije in Prekmurja, »vrežejo« pa tudi kakšno zabavno, če je treba. (Besedilo in foto: J. G.) FIAT PUNTO NA VASEM GRUNTU! MIK in -------------------- NAROČAM feOK Ime in priimek: Moja domača banka i /O Pomurska bank^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Mursk* , NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Franc Krpic Kuzma 10 9263 Kuzma , Ulica:. Kraj:_ Pošta: Podpis: Naša in vaša nagradna igra, v kateri z lepljenjem sličic odkrivamo mesečno nagrado, vas je zelo pritegnila, kajti do včeraj smo dobili množico dopisnic s fotografijo sušilnega stroja. Izmed njih smo komisijsko izžrebali marčevskega nagrajenca. Tokrat se je sreča nasmehnila dolgoletnemu naročniku Ivanu Jaklinu iz Nedelice 95, 9224 Turnišče. ♦ Vse dopisnice, ki niso bile izžrebane, smo shranili in bodo prišle v boben za žrebanje super nagrade. Zdaj že veste, kakšna bo: osebni avto Fiat Punto, ki bo z malo sreče pristal na vašem gruntu! Igro nadaljujemo! Izrežite tole »mrežo« in jo nalepite na dopisnico. V predalčke boste prihodnje štiri četrtke lepili sličice predmeta v vrednosti do 50.000 tolarjev. Po zadnji objavi sličice (v prvomajski številki) se bo spet »prikazala« nagrada in v prvi majski številki bomo objavili ime dobitnika. Ne pošiljajte pa posameznih sličic. Franc Sukič Otovci 61 9202 Mačkovci Sitarovci 6 9243 Mala Nedelja Irena Gaal Središče 31 9207 Prosenjakovci Med bralci, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in med vami, ki ste se nanj na novo naročili, smo spet izžrebali štiri potnike, ki se bodo brezplačno popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Če niste, boste morda prihodnjič! Sreča nikoli ne počiva! 7 sre< Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 1. 4. 19° L MenjamisKi tečaj romursKe DanKe one i.h. • Banke Slovenije velja od 1.4. 1997 od 00. ure d Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 1OO 1.296,8050 1.265^00 Francija 100 2.707,9668 2.61J^ Nemčija 1OO 9.126,6449 8.900,0° Italija 100 9,1431 8,6° Švica 100 10.547,3897 10.25^6° ZDA 1 153,1268 149,0° OBRESTNE MER® od 1. aprila 1997 dalj® Temeljna obrestna mera ' 0 TOM - za april je 0,6% mes® oz. 7,55 % letno. Hranilne vloge Tekoči računi Žiro računi Nominalna 1°^ obrestna 0,50* Kratkoročna vezava tolarski*1 Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TOM + 3,2% do TOM + 4% od TOM + 4% do TOM + 4,4% od TOM+ 4,1% do TOM + 4,5 % od TOM + 4,7% do TOM + 4,9% TOM + 5% od TOM + 4,9% do TOM + 5% Depozit z valutno klav^ a Rok vezave Letna 5' Na 12 mesecev Val. ki. + 5,4' 0 Depozit s premij® tfl3 Rok vezave Letna obr gfi Na 12 mesecev TOM + 5,68°«>