KilJIŽMiCA ' ESVAKDA MMEUA V CELJU Emajlirec Celje - skladišče D-Per 214/1986 Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje ________ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXVI ŠT. 1-2 - 25. JANUAR 1986 Kakovosten sanacijski program povrnil zaupanje Z voljo in znanjem Doseganje višje oblike zunanje trgovinske menjave, zmanjšanje zalog, izboljšanje mesečne dinamike proizvodnje, zagotovitev novih proizvodnih programov, izboljšanje kakovosti predvsem pri izvoznih programih, ukinitev proizvodnje avtokoles in trika radiatorjev, izboljšanje oskrbe z repromateriali, . ostrejša tehnološko-organizacijska disciplina, smotrna razporeditev kadrov, pomoč širše družbenopolitične skupnosti, to so osnovni pogoji za uspešno izvedbo sanacijskega programa naše delovne organizacije, ki se je po nekajletnem poslovanju na robu rentabilnosti v letu 1985 znaša v izgubi, katere ni bilo moč do konca poslovnega leta odpraviti. Zaradi tega smo sredi lanskega poletja spremenili naš načrt gospodarjenja, v drugi polovici leta pa ker so se motnje v poslovanju še nadaljevale, izdelali in sredi decembra 1985 tudi sprejeli program sanacije. Ta se sestoji iz štirih delov: 1. Analize dosedanjega poslovanja 2. Analize razvojnih možnosti 3. Plana za leto 1986 z izdelanimi sanacijskimi ukrepi 4. Srednjeročne razvojne usmeritve za obdobje 1986-1990, s katero se določa perspektiva EMO kot celote in njenih posameznih organizacijskih delov (TOZD) Vsebina sanacijskega programa je strukturirana konsistentno glede na to, da so sanacijski ukrepi določeni že v tretjem delu, to je pri planu za leto 1986, kar pomeni, da smo te ukrepe pričeli izvajati že v letu 1985, nadaljevali pa jih bomo z uresničevanjem plana v letošnjem letu. Metodologija izdelave sanacijskega programa vsebuje vse prvine, ki se zahtevajo po predpisih in ki jih do- ločajo tudi strokovno že uveljavljene metodologije izdelave sanacijskih programov in srednjeročnih planov. DO EMO posluje že dalj časa z motnjami oziroma na meji poslovne uspešnosti. Temeljni problemi poslovanja EMA so naslednji: 1. Kronično pomanjkanje trajnih obratnih sredstev za financiranje tekoče proizvodnje oziroma poslovanja. To povzroča zadolževanje na kratki rok pod zelo neu- godnimi pogoji (visoke obresti), kar vpliva na znatno povečanje stroškov oziroma povečanje lastne cene proizvodnje in slabšanje poslovnega uspeha. 2. Devizno neravnovesje, ki zajema prvič neravnovesje med deviznimi prilivi in deviznimi odlivi na ravni DO ter drugič neravnovesje med sposobnostjo pridobivanja deviznih sredstev (izvoz, združevanje v reproverigi, itd.) in potrebami po devizah v posameznih organizacijskih delih (uvoz, združevanje in obveznosti). 3. Večletno poslovanje na meji rentabilnosti in v zadnjem letu celo poslovanje z izgubo. Struktura sredstev DO EMO je zaposlovanje in reševanje temeljnih problemov zelo neugodna. DO je imela 30. 6. 1985 2,2 milijardi osnovnih sredstev in 7,1 milijarde obratnih sredstev (skupaj: 9,3 milijarde). Vzroki za nastali položaj EMA so številni, so objektivni in subjektivni. V predloženem sanacijskem programu ugotavljamo in analiziramo vzroke, ki so povzročili osnovne probleme poslovanja ter na osnovi tega predlagamo ukrepe za odpravo bistvenih vzrokov neuspešnega poslovanja in sicer z določanjem razvojnih ciljev, razvojne politike in konkretnih ukrepov - akcij za kratkoročno in srednjeročno obdobje. Predloženi sanacijski program pravzaprav predstavlja srednjeročno razvojno usmeritev z bolj podrobno razdelanim letnim planom 1986, ki določa konkretne ukrepe na vseh temeljnih poslovnih področjih in na področju organizacije poslo- vanja. S planom določene ukrepe lahko ločimo na tiste, ki jih mora uresničiti DO EMO in na tiste, katerih realizacija zavisi od zunanjih dejavnikov, to je bank, poslovnih partnerjev v reproverigi, skladov škupnih rezerv, družbeno političnih skupnosti in drugih. Med ukrepe, ki jih mora uresničiti EMO sodijo tisti, ki zadevajo uspešnost poslovanja, razvoj ter organizacijo poslovanja. Med ukrepe, ki so odvisni od zunanjih dejavnosti pa sodijo tisti, ki zadevajo sanacijo finančno kreditnega poslovanja. 2. OSNOVNE UGOTOVITVE IZ ANALIZE DOSEDANJEGA POSLOVANJA Analiza dosedanjega poslovanja zajema: analizo poslovnih rezultatov, to je analizo poslovne uspešnosti, analizo temeljnih področij poslovanja, kot analizo proizvodnje, prodaje, izvoza ipd. ter analizo produkcijskih tvorcev. Analiza je narejena za DO kot celoto in za posamezne temeljne organizacije. Osnovne ugotovitve iz analize, ki zadevajo DO kot celoto in ki predstavljajo izhodišče za program sanacije so naslednje: (Nadaljevanje na 2. strani) COBISS a OSREDNJA KNJ. CELJE Kakovosten Sanacijski program povrnil zaupanje Z voljo in znanjem (Nadaljevanje s 1. strani) 1. V obravnavanem obdobju se je akumulativnost poslovanja DO slabšala. Na nizko stopnjo akumulativ-nosti so vplivale naslednje okoliščine: - nedoseganje planskih ciljev, zlasti na prodajnem in proizvodnem področju - nedoseganje predvidenih učinkov naložb v TOZD KOTLI in TOZD POSODA - nesorazmerja med prodajnimi in nabavnimi cenami, zlasti osnovnega materiala in energije - neustrezna struktura sredstev, ki pogojuje kratkoročno zadolževanje, ki povzroča visoke poslovne stroške - povečanje negativnih tečajnih razlik zaradi neodplačanih kreditov za naložbe in neodplačanih kreditov za nabavo repromateriala - neugodni plačilni pogoji pri prodaji gotovih izdelkov v primerjavi s plačilnimi pogoji, ki jih dosegamo pri dobaviteljih (nesorazmerna razli- - koeficienti obračanja zalog oziroma dnevi vezave sredstev v zalogah niso v planiranih višinah. Pri zalogah materiala je sicer prisoten trend upadanja in sicer: v letu 1983/93 dni, v letu 1984 102 dni in v letu 1985 81 dni, vendar še vedno nad planom za 11 dni Še večja odstopanja pa so pri vezavi zalog nedokončane proizvodnje in polizdelkov, kjer je prisoten trend povečanja in sicer: v letu 1983 32 dni, v letu 1984 31 dni, v letu 1985 36 dni, torej nad planom za 16 dni. Še bolj kot zaloge nedovršene proizvodnje in polizdelkov naraščajo zaloge gotovih izdelkov in sicer: v letu 1983 9 dni, v letu 1984 15 dni, v letu 1985 24 dni. Primanjkljaj trajnih virov obratnih sredstev EMO vsa leta pokriva s kratkoročnimi viri, ki pa so postali z uveljavitvijo realnih obresti zelo dragi in povzročajo v veliki meri, da so postali skoraj vsi proizvodni programi neren- Pri oblikovanju zasnove sanacijskega programa so sodelovali delavci: LB - Splošna banka Celje, IS Skupščine občine Celje, Gospodarske zbornice SRS, Splošnega združenja kovinske industrije SRS, Medobčinske gospodarske zbornice Celje, Ekonomskega centra Maribor, vodstvo delovne organizacije EMO in delavci EMO, ki so bili neposredno vključeni v izdelavo sanacijskega programa. Sanacijski program so izdelali delavci DO EMO. Pri izdelavi tržne analize in povzetka so se konsultirali s strokovnimi delavci Ekonomskega centra iz Maribora. Sanacijski program je zelo obsežen (preko 600 strani) in sestavljen iz treh delov in povzetka teh treh delov. V povzetku je v zgoščeni obliki predstavljen celoten sanacijski program z ukrepi za realizacijo tega programa. ka med pozitivnimi in negativnimi obrestmi). 2. V obravnavanem obdobju se je večal primanjkljaj trajnih virov obratnih sredstev. Vzroki za to so predvsem naslednji: - zaradi nizke akumulativ-nosti poslovanja se ni večal del poslovnega sklada za obratne namene - pri povečanju obsega poslovanja iz investicijskih naložb v novo proizvodnjo kotlov in proizvodnjo težke in poltežke emajlirane posode, se niso zagotovili potrebni viri obratnih sredstev za kontejnerjev v letu 1982 zaradi stečaja inozemskega dolgoročno-pogodbenega partnerja - znižanje stopnje pravice razpolaganj z devizami na 24 % od deviznih prihodkov v letu 1982 -zmanjšanje deviznih pritokov v letu 1982 je zahtevalo najetje deviznih kreditov za uvoz repromateriala potrebnega za normalen obseg proizvodnje. Posledica tega so relativno visoke devizne obveznosti, ki povzročajo dodatne poslovne stroške izražene v obrestih in tečajnih razlikah - nedoseganje planiranega izvoza, nizka stopnja razpolagalne pravice in sprejete zadolžitve zaostrujejo devizno neravnovesje do kritične meje, ko EMO brez možnosti pridobitve deviz po uradnem tečaju ne bo več v stanju pokriti deviznega primanjkljaja brez usodnih posledic za svoj obstoj in razvoj. 4. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev v EMO je izredno visoka. To je razvidno iz analize osnovnih sredstev po posameznih temeljnih organizacijah. Globalna slika odpisanosti na ravni delovne organizacije je sicer nekoliko ugodnejša zaradi investicije v Tovarno ener- BILANCA USPEHA getske opreme (TOZD KOTLI) in investicije v modernizacijo tehnološkega procesa poltežke in težke posode, vendar pa je oprema za proizvodnjo vseh ostalih programov EMA povsem odpi- sana, razen tega pa tudi tehnološko zastarela. 5. V obravnavanem obdobju se je postopoma slabšala kadrovska struktura na nekaterih ključnih področjih poslovanja, zlasti na pod- Preglednica 1. v 000 din tabilni, oziroma na robu rentabilnosti. Zaradi neugodne strukture virov sredstev se delovna organizacija nahaja v stalnih likvidnostnih težavah, ki prav tako povzročajo dodatne stroške. 3. V zadnjih letih poslovanja DO EMO se devizno neravnovesje slabša. Vzroki za to so naslednji: - nedoseganje planiranega izvoza gotovih izdelkov EMO, predvsem pa izpad planiranega izvoza tovarne energetske opreme - popolna prekinitev izvo- ELEMENTI IZVRŠITEV 1983 IZVRŠITEV 1984 OCENA 1985 INDEKS 2:1 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 6 1. CELOTNI PRIHODEK 6.521.941 10.650.532 19.491.338 163 299 183 2. PORABLJENA SREDSTVA 5.201.392 8.540.034 16.054.764 164 309 188 Od tega: - material 2.760.082 4.373.647 8.517.923 158 309 195 - energija 382.936 661.665 1.278.800 173 334 193 - obresti za ObS 271.164 947.388 1.552.966 349 573 164 - negat. tečaj razi. 113.738 128.630 451.843 113 397 351 3. DOHODEK 1.320.549 2.110.498 3.436.574 162 260 163 4. OBVEZNOSTI IZ DOH. SKU- PAJ 418.272 711.880 1.446.669 170 345 203 5. ČISTI DOHODEK 902.277 1.398.618 2.019.370 155 224 144 6. DEL ČD ZA OD 761.033 1.169.742 2.283.104 154 300 195 7. DEL ČD za stan. sklad 34.074 64.354 61.450 189 180 95 8. REZERVNI SKLAD 28.646 72.247 40.714 252 142 56 9. SKLAD SP 50.000 67.999 130.000 136 260 191 10. POSLOVNI SKLAD 28.524 132.555 72.665 465 255 55 11. IZGUBA -108.284 598.027 - - - RAZVOJ, NAPREDEK JE PREDVSEM HOTENJE, KI SE URESNIČUJE Z VOLJO, ZNANJEM IN DELOM. KRU KARSE v eiuo ročju operativnega vodenja proizvodnje, na področju priprave proizvodnje ter na področju operativne prodaje in nabave. To je bilo deloma pogojeno z odhodom nekaterih kadrov in z nezmožnostjo nadomestitve kadrov zaradi neustreznega vrednotenja kreativnega dela. Analiza je pokazala, da tudi razporeditev kadrov po področjih dela ni povsem ustrezna. To ilustrira na primer dejstvo, da je kar 70 % tehničnih kadrov visoke in višje izobrazbe zaposlenih na upravljalnih in administrativnih funkcijah in le 30 % na operativno tehničnem in razvojnem področju. Ne glede na predpisane tehnološke in organizacijske postopke se je premalo spoštovala organizacijsko-tehnološka disciplina pri poslovanju. Bržkone je to vsaj deloma pogojeno z decentralizacijo nekaterih temeljnih poslovnih funkcij, kar velja zlasti za pripravo proizvodnje, komercialo in do nedavnega (do izpred dveh let) tudi za razvoj. Neustrezna kadrovska struktura na nekaterih ključnih področjih, ne povsem ustrezna razporeditev kadrov po področjih ter nedorečenost organizacije nekaterih temeljnih poslovnih funkcij povzroča neobvladovanje temeljnih zaokroženih proiz-vodno-poslovnih procesov (od nabave preko priprave proizvodnje, proizvodnje, financiranja in prodaje) definiranih s programi in dejavnostmi. 3. OSNOVNE UGOTOVITVE IZ ANALIZE RAZVOJNIH MOŽNOSTI V okviru priprave strokovnih podlag za izdelavo sanacijskega programa in koncipiranje srednjeročne razvojne usmeritve je bila izdelana tržna analiza, ki predstavlja eno od izhodišč za določitev razvojne usmeritve EMO z opredelitvijo nosilnih programov. V tem okviru ni bila v podrobnosti izdelana analiza razvoja kadrov; to bo narejeno v okviru dolgoročnega plana EMO kot prioritetna naloga. Osnovni kriteriji za določitev bodočih nosilnih programov so naslednji: - usmeritve svetovnega in domačega trga - več vgrajenega znanja v proizvod - možnost doseganja večje proizvodnje glede na razpoložljive zmogljivosti in druge resurse - možnost doseganja visoke kvalitete izdelkov - možnost doseganja večje ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje. Na osnovi teh kriterijev smo določili nosilne programe in programe, ki jih je treba opustiti. Med nosilnimi programi so nekateri po določenih kriterijih perspektivni, treba pa je njihovo proizvodnjo glede na odpisane in ekonomske zastarele zmogljivosti posodobiti z določenim vlaganjem. Tako smo se odločili, v okviru danih možnosti to je predvidene investicijske sposobnosti in možnosti pridobitve in vračanje kreditov, za naslednje: - - rekonstrukcija proizvodnje frit - posodobitev proizvodnje težke posode v smislu prilagajanja zahtevam svetovnega trga -delna posodobitev lahke posode glede na možne energetske prihranke - modernizacijo in avtomatizacijo tehnoloških linij v TOZD ORODJARNA. Gre za takoimenovani MATELI program, za katerega je značilno, da se uporabljajo enaki obdelovalni stroji kot za program orodij. Program MATELI predstavlja premik iz materialno intenzivne proizvodnje v proizvodnjo z visokim deležem vgrajenega znanja - uvajanje takoimenova-nega komunalnega programa (nadgradnja s kotalnimi prekucniki različnih vrst za različne namene z različnimi volumni), tudi ta program vsebuje sorazmeren delež vgrajenega znanja, njegova proizvodnja pa bo potekala na že obstoječih kapacitetah TOZD EMOKONTEJ-NER. Kriterijem za določitev bodočih nosilnih programov pa ne odgovarjajo naslednje proizvodnje: - proizvodnja odpreskov in avtokoles ter proizvodnja TRIKA radiatorjev. Te proizvodnje se bodo ukinile. Ostali programi ostajajo, obseg njihove proizvodnje pa se bo prilagajal danim tržnim možnostim. 4. PLANI POSLOVANJA V OBDOBJU 1986-1990 Na podlagi analize razvojnih možnosti in opredelitve nosilnih proizvodnih programov izbranih kriterijih se določa razvojna usmeritev DO EMO za obdobje 1986 -1990 in podroben plan za leto 1986, ki predstavlja prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Plan za leto 1986 predstavlja prvo leto novega srednjeročnega obdobja in začetek sanacije delovne organizacije na vseh ključnih področjih, to je zagotavljanju likvidnosti, usklajevanju deviznega neravnovesja ter zagotavljanju pozitivnih finančnih rezultatov vseh TOZD. V letu 1986 že načrtujemo določene programske spremembe z uvajanjem novih programov, opuščanje za- IZPISEK IZ ZAPISNIKA SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE, ki je bila dne 6.12.1985 in je bil pod točko 3 dnevnega reda obravnavan: Sanacijski program EMO: Člani Izvršilnega odbora so sanacijski program DO EMO prejeli v pismeni obliki z vabilom za sejo. Dodatno ustmeno obrazložitev pa je na seji podal tov. MRAVLAK Drago. V svojem izvajanju je poudaril, da je večina proizvodnih programov v EMO tehnološko zastarelih, saj sta bila pomembneje posodobljena v zadnjih desetih letih le proizvodnja kotlov z izgradnjo nove tovarne in proizvodnja po-Itežke in težke posode. Tako počasen proces posodabljanja povzroča kopico težav v preobrazbi celotne delovne organizacije. V programu razvojne sanacije so si zadali v DO nalogo, da bodo vse proizvodne programe postopno modernizirali, hkrati pa sledili prestrukturiranju proizvodnje. Tudi pri obdelavi sedanjega sanacijskega programa so sledili osnovnim usmeritvam. Obnoviti in modernizirati bi morali veliko večji del proizvodnega programa, vendar so se odločili med možnostjo s finančnega stališča in potreb s stališča proizvodnje. Pri pripravi predloga so v OZD upoštevali naslednje kriterije: - vgraditi več znanja ter s tem dosegati boljše poslovne rezultate zaradi višjih cen, ki jih taki proizvodi dosegajo na tržišču - večjo kvaliteto izdelkov - pri nekaterih proizvodih je za boljšo kvaliteto potrebno spremeniti tudi zastarelo tehnologijo. Z novo tehnologijo se zagotavlja boljša in enakomerna kvaliteta. - upoštevali so zahteve in usmeritve svetovnega trga saj bodo le na ta način obdržali svojo mesto na svetovnih trgih ter dosegli primerne cene - z novo tehnologijo in usmeritvijo bodo tudi dosegali večjo ekonomičnost proizvodnje ter boljše izkoriščanje surovin - pri pripravi sanacijskega programa bi morali obdelati več programov, vendar so se morali omejiti le na nekatere programe z vidika razpoložljivih finančnih sredstev in ogroženosti proizvodnih programov ter na možnost čim hitrejše realizacije le teh. Na osnovi pismenega gradiva ter dodatno ustmene obrazložitve na seji, je bil sprejet naslednji sklep: Sanacijski program OZD EMO se podpira v celoti. Glede programskih usmeritev člani IO niso imeli pripomb. Predloženi program je v skladu z Dolgoročnimi usmeritvami OZD kovinske industrije za obdobje 1986-1995/2000. starelih materialno intenzivnih in neakumulativnih programov. Proizvodni program in obseg proizvodnje se prilagaja tržnim možnostim v okviru razpoložljivih kapacitet, ki ob zastarelosti in ozkih grlih nimajo povečanja določenih akumulativnih in tržnih zanimivih programov. Plan za leto 1986 smo izdelali na naslednjih osnovah: - proizvodne in prodajne cene proizvodov veljavne na dan 1. 10. 1985 smo povečali za 60 %, - nabavne cene materialov veljavne na dan 1.10. 1985 smo povečali za 60 %, - vrednost konvertibilnega dolarja je planirana v višini 420 dni, klirinškega pa 390 din, - prihodke od obresti smo planirali na podlagi plačilnih pogojev, ki so dogovorjeni za leto 1986, - neplačana realizacija je povečana sorazmerno s po- večano realizacijo za leto 1986. Amortizacija je planirana na osnovi revalorizacijskega količnika 1,50 in aktiviranja novih investicij, - negativne tečajne razlike so planirane na osnovi stanja kreditov in planiranega tečaja $, - obresti so izračunane na osnovi planiranih kreditov za pokritje potrebnih obratnih sredstev s tem, da predvidevamo za sanacijske kredite 6 % obrestno mero, za selektivne kredite 53 % obrestno mero, za kredite za ostale namene in menične obresti pa 72% obrestno mero, - osebne dohodke smo izračunali na osnovi plana zaposlenih s tem, da smo ocenjene višine osebnih dohodkov za leto 1985 povišali za 80 %. (Nadaljevanje na 4. strani) Z voljo in znanjem (Nadaljevanje s 3. strani) Stopnje rasti: Povprečni OD 80 % Izvoz konvertibilni 27 % Uvoz konvertibilni 13 % Celotni prihodek 84 % Dohodek 142 % Čisti dohodek > 181 % Produktivnost 9 % Zaposlenost 1 % Delni in zbirni plani poslovanja za obdobje 1987-•1990 so narejeni po principu stalnih cen; upoštevamo torej cene, tečaj dolarja in druge osnove kot v letu 1986. Edini spremenljivi parameter je realna rast OD po stopnji 2,1 % letno, zaradi predvidene povečane produktivnosti delavcev. Predvidevamo, da bo EM.0 s prestruktuiranjem svoje proizvodnje v skladu z razvojnimi možnostmi in opredeljenimi nosilnimi programi iz leta v leto povečeval svoj poslovni uspeh. Prestruktuiranje proizvodnje bo potekalo v skladu s planom investiranja po organizacijskih enotah in po dinamiki investiranja Plan devizne bilance predvideva, da se bo postopoma pokritje uvoza in fiksnih garantiranih obveznosti izboljševalo s povečanjem izvoza. S tem se bo postopno odpravljalo devizno neravnovesje. S spremenjenim obsegom in strukturo proizvodnje - se Plan proizvodnje po vrednosti Po dogovoru so se pred predložitvijo sanacijskega programa finančnim institucijam opravile strokovne obravnave in presoje sanacijskega programa. Najprej je bila strokovna obravnava sanacijskega programa delavcev zunanjih institucij, predstavnikov družbenopolitične skupnosti, vodstva 00 in delavcev DO EMO, ki so neposredno sodelovali pri izdelavi sanacijskega programa. Ocena te razprave je, da je program dobro pripravljen in predstavlja realno osnovo za sanacijo neugodnega gospodarskega položaja DO EMO. Sanacijski program je obravnaval tudi Izvršni svet Skupščine občine Celje in Izvršilni odbor Splošnega združenja kovinske industrije SRS. Iz sklepov IS Skupščine občine Celje in izpiska IO Splošnega združenja kovinske industrije SRS je razvidno, da se ocenjuje, da je sanacijski program dobro pripravljen. Sredi decembra so predlagani sanacijski program obravnavali in potrdili tudi delavski sveti TOZD in delavski svet DSSS naše DO. bo večala potreba po obratnih sredstvih ne glede na nujno izvedeno zmanjšano vezavo sredstev v zalogah (material 60 dni, nedokončana proizvodnja in polizdelki 21 dni in gotovi izdelki 18 dni). Glede na potrebne vire sredstev bo treba v sanacijskem obdobju po pokritju obveznosti iz kreditov za obratna sredstva še vložiti do konca leta 1990 4.712 milijonov din v del poslovnega sklada za obratne namene. Sintetični rezultat sanacije oziroma rezultatov poslovanja v sanacijskem obdobju, ki so prikazani že v predhodnih preglednicah, je prikazan z oceno reprodukcijske sposobnosti delovne organizacije v preglednici 11. Iz te preglednice je razvidno, da je ob planskih predpostavkah sanacija smiselna, četudi bo potrebno v prvih dveh letih vlagati izredne napore v uresničevanje planiranih ukrepov. Ena od predpostavk je tudi ta, da bodo ukrepi, ki zadevajo področje kreditno-fi-nančnega poslovanja in ki so odvisni od zunanjih dejavnikov, tudi uresničeni. Ekonomski položaj DO EMO se bo bistveno izboljševal po letu 1987 in sicer tako, da bodo pri zagotovitvi lastnih trajnih virov obratnih sredstev do leta 1990 ostajala še sredstva za nadaljno razširjeno reprodukcijo. 5. TEMELJNI UKREPI, KI SO POGOJ ZA URESNIČITEV PREDLAGANEGA SANACIJSKEGA PROGRAMA Ukrepi, ki jih mora realizirati DO EMO so podrobno v 000 din PLAN TOZD 1986 1987 1988 19.89 1990 FRITE 2.821.180 2.821.180 3.105.900 3.451.000 3.451.000 POSODA 19.222.679 19.269.259 19.289.469 20.988.748 22.436.392 RADIATORJI 4.585.672 5.115.340 5.283.480 5.590.630 5.749.530 KOTLI 4.396.943 4.921.407 5.551.502 6.120.382 6.833.980 ODPRESKI 1.224.756 - - - _ ORODJARNA 804.373 1.657.008 3.463.146 4.502.090 5.537.572 KONTEJNER 2.955.289 3.914.232 4.673.072 5.573.752 6.474.432 VZDRŽEVANJE 3.180.342 3.099.128 3.013.284 3.051.871 3.053.255 ERC 161.676 167.858 170.207 172.105 177.446 SIT 619.366 627.438 636.821 646.815 656.820 SKUPAJ: 39.972.276 41.592.850 45.186.881 50.097.393 54.370.427 Indeks 1986 = 100 100 104 113 125 136 Verižni indeks 104 109 111 108 razdelani po nosilcih in rokih v sanacijskem programu (II. del) 1. Znižati vezavo sredstev v zalogah na planirano vezavo in sicer: - material in surovine na 60 dni - nedokončano proizvodnjo in polizdelke na 21 dni - gotove izdelke na 18 dni To bomo dosegli s takojšnjim odpisom oziroma odprodajo vseh na DO neku-rantnih zalog in z uskladitvijo vseh faz proizvodno poslovnih procesov, to je: nabava - priprava proizvodnje - proizvodnja - prodaja. S tem znižanjem vezave zalog bomo v primerjavi s povprečnimi vezavami zalog v letu 1985 zmanjšali potrebo po virih obratnih sredstev za pokrivanje zalog za 898 mio din. 2. Takoj bomo pristopili k usklajevanju plačilnih pogojev nabave in prodaje, čeprav večjih učinkov ne pričakujemo, ker so največji dobavitelji črna in barvna metalurgija, ki še vedno imajo monopolni položaj. 3. Doseči moramo višje oblike zunanjetrgovinske menjave. 4. Uskladiti plane prodaje na domačem trgu in plane izvoza v smislu optimalne zasedenosti proizvodnih zmogljivosti na račun česar se bo povečala produktivnost do 5 %. 5. V preteklem obdobju je bila naravnana dinamika mesečne prodaje tako, da smo v prvi polovici meseca prodali največ 1/3, v drugi polovici meseca (največ zadnje dni v mesecu) pa 2/3 mesečne prodaje. Zagotovili bomo enakomerno odpremo v teku meseca in s tem zmanjšali potrebo po virih obratnih sredstev v povprečju za 10-dnevno prodajo. 13. Izvesti smoterno razporeditev kadrov z vidika njihove kvalifikacije in znanja po področjih dela, ter ob tem kadrovsko okrepiti nekatera ključna področja poslovanja kot: operativno vodenje proizvodnje, priprave proizvodnje, komercialno področje in razvoj. Zmanjšali bomo število izvajalcev v posameznih organizacijskih enotah, tako, da bo neto učinek zmanjšanja 60 izvajalcev na KDOR NE RAZMIŠLJA O BODOČNOSTI, JE TUDI IMETI NE MORE. dejansko stanje septembra 1985 in bo ob tem znotraj režijskih del in nalog premeščenih ca. 150 izvajalcev. 14. Za doseganje s sanacijskim programom določenih ciljev je potrebno takojšnje prevrednotenje kreativnih in strokovnih del in nalog in v zvezi s tem dograditi sistem stimulativnega nagrajevanja. 15. Dopolniti programe obvladovanja temeljnih proizvodno poslovnih procesov z določitvijo rokov in nosilce. Ukrepi, ki so odvisni od zunanjih dejavnikov 1. Zagotoviti odobritev naslednjih kreditov za sanacijo: a) 1.000 mio din po 6 % obrestni meri za dobo 5 let b) 200 mio din od poslovnih partnerjev v reproverigi po 6 % obrestni meri z vračilom po 6 letih c) 95 mio din od skladov skupnih rezerv gospodar- čili, ker se bodo o tem dogovorili LB in DPS. 2. Zagotoviti 875.000 $ po uradnem tečaju za sanacijo deviznega neravnovesja. 3. Odpisati del obresti in tečajnih razlik za zmanjšanje izgube po oceni poslovanja za leto 1985 za najmanj 100 mio din. 4. Za povečani obseg proizvodnje in prodaje serijske opreme (Kotli in Emokontej-ner) je treba zagotoviti zadosten limit za eskont menic za prodajo domače opreme na kredit in sicer ca. 1.500 mio din. 5. Zagotoviti sodelovanje DPS pri oprostitvi plačila obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov. Alkoholizem - pereč družbeni problem Rdeči križ Slovenije si že vrsto let prizadeva, da v okviru svoje zdravstvene vzgojne dejavnsoti oblikuje pri ljudeh spoznanje, da je alkoholizem družbeno zlo, ki povzroča hude socialne in zdravstvene probleme. Obenem si Rdeči križ s humanizacijo od-stva občine in republike po nosov v družini in družbi in vzgojo za kvaliteto življenja, prizadeva razvijati takšno 10 % obrestni meri z vrači- družbeno klimo, ki bi dajala čim manj možnosti in potrebe za prekomernim pitjem alkohola. lom po 2 letih Virov za pridobitev 1.000 mio din kredita nismo dolo- Boj proti alkoholizmu ni borba proti »vsaki kaplji alkohola«, SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE CELJE, z dne 4. 12. 1985. 1. Izvršni svet ocenjuje, da je sanacijski program delovne organizacije EMO dobro pripravljen in obsega tako celovito analizo stanja kot tudi predvidene ukrepe za izvedbo programa. Ob predvidenih strokovnih verifikacijah pa bo treba posamezne ukrepe še prilagoditi dejanskim možnostim in program dopolniti podobno, kot so to storili na osnovi prve, že izvedene strokovne razprave. 2. Izvršni svet ocenjuje, da je treba zagotoviti izvedbo vseh v sanacijskem programu predvidenih ukrepov, predlaga za naslednje konkretne dopolnitve: -dopolni naj se točka 13 na 3. strani v smislu izdelave analize razvoja kadrov - pri opredelitvi zunanje trgovinske menjave je treba zasledovati cilj povečanja izvoza zlasti na klirinško področje - čimprej je treba dogovoriti in okvantificirati sodelovanje družbeno politične skupnosti pri točki 5.2.5. 3. Glede na dosedaj prisotno nepopolno izpolnjevanje lastnih planskih ciljev in nalog delovne organizacije EMO, opozarja izvršni svet samoupravne organe in vodstvo delovne organizacije EMO, da bolj dosledno vztrajajo pri izpolnjevanju internih nalog, saj je to osnovni pogoj za uspešno sanacijo razmer. 4. Izvršni svet priporoča skladu skupnih rezerv in organizacijam združenega dela občine Celje, da sodelujejo pri pokrivanju izgube delovne organizacije EMO, kot je predvideno v sanacijskem programu. 5. Izvršni svet priporoča organom Ljubljanske banke -Splošne banke Celje in Ljubljanske banke - Združene banke, da se še naprej aktivno vključujejo v reševanje likvidnostne problematike in s tem omogočajo delovni organizaciji EMO normalne pogoje poslovanja. 6. Izvršni svet bo še naprej aktivno sodeloval pri dogovarjanjih o izvajanju sanacijskih ukrepov v delovni organizaciji EMO in redno spremljal njeno poslovanje. marveč je sestavni del prizadevanj za kulturno in zdravo življenje. Velike družbene spremembe, spremembe načina življenja in dela omogočajo blaginjo, več prostega časa, prinašajo pa tudi odtujenost, negotovost in stiske, ki marsikoga silijo v omamo, da z omamo beži pred stvarnostjo. Pitje alkohola je pri nas najpogostejša omama. Dostop do alkohola je lahek in cenen, alkoholizem pa je del naše »kulture«. Preveč smo strpni do nekulturnega ravnanja alkoholikov na delovnem mestu, v družini in za volanom. Alkoholizem ne uničuje samo telesnega zdravja. Alkohol razčloveči, izkrivi osebnost, bolan ni samo alkoholik, temveč tudi njegova družina in delovna skupina. Otroci iz družine staršev alkoholikov pogosteje postanejo alkoholiki. Pri 80 % alkoholikov je ugotovljeno, da je bil vsaj eden od njihovih staršev alkoholik. Ta visok odstotek resno opozarja, da alkoholizem v družini odločilno vpliva na otroke. Izkušnje kažejo, da imajo starši alkoholiki na otroke odločilen vpliv. Tudi porušena harmonija družinskega življenja je usodna za mladega človeka. Prometne nezgode, ki jih povzroči alkohol, so glede na število mrtvih in poškodovanih mnogo hujše od katerihkoli drugih prometnih nezgod. Po nekaterih podatkih je teh nesreč okrog 20 %, a to so le tiste, pri katerih je bila prisotnost alkohola dokazana. V resnici pa je odstotek znatno višji. Alkohol namreč deluje tudi na reflekse. Le-ti se pri opitem vozniku bistveno upočasnijo. Problem alkoholizma je v industriji pereč, saj statistični podatki kažejo, da je med moškimi, ki so zaposleni v industriji, kar 15% alkoholikov. Nadaljnjih 15 % moških pije prekomerno, kar se ponavadi konča s kroničnim alkoholizmom. Al-kohlik je povprečno 2 meseca na leto v bolniškem staležu in ima kar 10 let manj delovne dobe kot drugi zaposleni moški. Zaskrbljujoče je, da tudi število žensk-alkoholičark raste. Pomislimo, kakšna bo naša družba, če se bo število alkoholikov še naprej večalo. Premalo smo prizadeti ob grozljivih podatkih žrtev prometnih nesreč, ki jim botruje alkohol, premalo razpravljamo o izgubah zaradi bolezenskih odsotnosti alkoholikov, neobčutljivi smo ob stotisoč družinskih tragedijah, ki jih povzroča alkohol. Samo skupna prizadevanja za KVALITETO ŽIVLJENJA Z MANJ ALKOHOLA IN VEČ MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA IN SODELOVANJA, nas bodo povezala, da bomo lažje premagovali težave in bolj srečno živeli. Prevozi na delo S spremembo Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo TOZD in DSSS se je od 1. 1. 1986 dalje razširil krog upravičencev do povračila stroškov prevoza na delo. Iz tega sledi, da so do povračila stroškov prevoza na delo upravičeni tudi vsi tisti vozači, ki vstopajo na avtobusnih postajališčih: Škofja vas Zadobrova Leskovec Začret Štore Zagrad - Žična Lokrovec »K« Lopata (š) Medlog - kapela in še bolj oddaljeni. Podpisane izjave o prevozu na delo je kot doslej predložiti na vpogled Kadrovsko socialni službi, nato pa arhivirati pri obračunovalkah OD. O morebitnih nejasnostih se je posvetovati v Kadrovsko socialni službi. Obrazec »Izjava o prevozu na delo« dobijo zainteresirani pri obračunovalkah OD. V. d. Pomoč gl. dir. za podr. kadrov, organizac. in posl. informatike Štajnpihler Radovan, dipl. oec. Novo leto je ena redkih priložnosti, ko se lahko zadnjega delovnega dne zberemo na skupnem srečanju. V preteklih letih je postala že kar navada, da smo se zbrali v posamezne manjše skupine in se v krogu najbližjih sodelavcev kar na delovnem mestu poslovili od starega leta. Ob izteku 1985. leta pa smo to »tradicijo« prekinili. Odločili smo se, da spremenimo naše ustaljene navade, da utrdimo naše medsebojne odnose in da to, da smo vsi »emovci« enako pomembni za našo delovno organizacijo, ne bo le fraza, ampak da postane resničnost. Odločili smo se, da zaključek leta organiziramo skupaj za vse člane našega kolektiva, saj so si ti ob koncu leta po vseh naporih, prizadevanjih in odrekanjih za boljši jutri to nedvomno tudi zaslužili. Slovo od starega leta smo izpeljali v športni dvorani ŠRC Golovec in sicer v soboto 28. decembra ob 11. uri. Večji del naših sodelavcev in sodelavk, ki se je tam zbral, se je prijetno poveselil ob igranju zabavnega ansambla VITAMINI in petju Andreja ŠIFRERJA, seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za okrepčila. Takšno je bilo torej naše slovo od starega leta, sedaj pa smo že kar krepko zakorakali z novimi upi v novo leto. K prijetnemu razpoloženju je poleg dobre hrane in pijače nedvomno precej pripomogla tudi glasba zabavnega ansambla Vitamini. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA O kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. - Živahnim razpravam o delovanju našega političnega sistema, smo sledili v zadnjem času v vseh sredstvih javnega obveščanja. Zvezni družbeni svet za vprašanja družbene ureditve je strnil razmišljanja o učinkovitosti in morebitnih spremembah v našem političnem sistemu v kar zajetno brošuro, ki je te dni izšla pri Delavski enotnosti. V času temeljnih kandidacijskih konferenc bodo tudi v celjski občini javne razprave in sicer po posameznih vsebinskih celotah. Poudarek naj bi bil na delegatskem sistemu v krajevnih skupnostih in z delegacijami, v združenem delu pa na vprašanjih delitve dohodka oziroma razpolaganja z ustvarjeno vrednostjo ter razporejanjem in oblikovanjem družbene reprodukcije itd. V naši občini bo osnovana posebna delovna skupina, ki bo pripravila tudi operativni načrt za razpravo, ki naj bi bila končana do konca meseca marca. Slovo od starega leta je bilo v dvorani Golovec i v* 'immmm ■» Čeprav z doseženimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni in je že domala vsak od nas vedel kaj nam je uspelo napraviti in kaj ne ter da nas v novem letu čaka še mnogo težje delo, mnogo več odrekanj, mnogo več naprav za doseganje želenih ciljev, pa veselje ob slovesu od starega leta le ni izostalo. Z novimi upi v novo leto Obisk mladincev iz Makedonije Kot vsi ostali, je tudi naša mladinska organizacija pričela z delom takoj po novoletnih praznikih. Obiskali so nas namreč mladinci iz delovne organizacije IE MP Boris Kidrič Struga. V Celje so prispeli v nedeljo, 5.1. z avtobusom in so se nastanili v hotelu Evropa. Sprejela sta jih predsednik KS ZSMS DO EMO Darko Gaber in sekretar KS ZSMS DO EMO Suzana Štrukelj. Najprej so se pogovorili o programu v dneh 6. in 7.1.1986, nato pa so naši tovariši iz Makedonije odšli na težko pričakovan in po dolgi vožnji zaslužen počitek. V ponedeljek dopoldne so obiskali našo DO in si ogledali naš največji TOZD, tj. TOZD Posoda. Po ogledu smo jih v posebni sobi jedilnice pogostili z manjšim okrepčilom in jim dali tudi manjša darila. Po kosilu so si ogledali Celje, in sicer je bila to lokalna vožnja po najbližji okolici. Ogled je vodil sekretar OK ZSMS Celje Mirko Paj, ki je povedal tudi nekaj zgodovinskih znamenitosti. Zvečer smo organizirali manjšo zabavo v diskoteki »Jagoda«, kjer so se tudi malo razgibali. V torek dopoldne so si še ogledali TOZD Kotli v Šentjurju od koder so se vrnili v domači kraj Struga v Makedoniji. Predsednik 1000 sindikata TOZD Orodjarna ŠPES Branko (3. 10. 1959) - KV orodjar, ki opravlja zahtevna orodjarska opravila. Predsednik I00 sindikata TOZD ERC AUDIČ Srečko (17. 5. 1951) - operater. Predsednik I00 sindikata TOZD Posoda I (emajlirnica) MATKO Anton (31. 5. 1939) -upravljalec plinske konti peči. Predsednik IOOO sindikata TOZD Posoda II (surovinski obrat) in predsednik konference osnovnih organizacij ZSS TOZD Posoda Mutec Ivan (4. 8. 1944) - vodja skupine in prirejevalec strojev. Predsednik I00 sindikata TOZD Posoda lil (montaža, za-vijalnica, skladišče, tehnološka in operativna priprava proizvodnje) TKALEC Marija (24. 2. 1953) - voznik viličarja. Predsednik IOO sindikata TOZD Posoda IV (emajlirnica) DIMEČ Milica (18. 8. 1948) -posluževanje stroja in strojno nanašanje temeljnega in krovnega emajla. Nova vodstva sindikata Občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov v TOZD, DSSS in na nivoju DO so za nami in v novo leto vstopamo vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko okrepljeni. Decembra 1985 so bili občni zbori v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikata naše DO, na katerih so člani sindikata pregledali svoje delo v minulem dveletnem obdobju, izvolili nova vodstva osnovnih organizacij in sprejeli programe dela za prihodnje. Ti programi izražajo pripravljenost, da se bodo osnovne organizacije še posebej zavzemale za tista vprašanja, ki so v ospredju delovnih in življenjskih interesov naših delovnih ljudi. PREDSTAVLJAMO VAM NOVOIZVOLJENE PREDSEDNIKE IZVRŠNIH ODBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA: Predsednik 1000 sindikata TOZD Kotli DEČMAN Tonček (27. 4. 1963) opravlja dela in naloge strugarja. J t Predsednik IOOO sindikata TOZD Radiatorji HOSTNIK Martin (5. 9. 1940) - vodja obrata radiatorjev. Predsednica IOOO sindikata delovne skupnosti skupnih služb ZUPANČIČ Breda (16. 12. 1953) - ekonomist, ki opravlja dela in naloge planiranja in vodenja spremljanja materialnih tokov v tržnem področju. Predsednik IOOO sindikata TOZD Frite Samardič Sead (11. 2. 1957) - vodja obrata proizvodnje frit. Predsednik IOOO sindikata TOZD Odpreskov in avtokoles ČAKŠ Marjan (16. 2. 1952) -opravlja dela in naloge projektiranja tehnoloških postopkov. Predsednik konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO Adamič Slavko (23. 6.1940) iz TOZD Kotli, ki opravlja dela in naloge vodje skladišča. Namestnik predsednika konference osnovnih organizacij ZSSS DO EMO Odlazek Stanko (14. 11. 1953). V TOZD Radiatorji opravlja dela in naloge prirejevalca strojev in naprav. Namestnik predsednika konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO Stanimirovič Ljubimko (20. 2.1952), strojni delovodja iz TOZD Posoda. Opravlja dela in naloge vodenja skupine za izdelavo šablon in prototipnih dekorjev. Sekretar konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO in predsednik I0 osnovne organizacije sindikata TOZD Vzdrževanje in energetika KOTNIK Friderik (23. 10. 1944) - VK strojni ključavničar. Predsednik IOOO sindikata TOZD Servis in trgovina ČA-TER Josipa (22.11.1948). Opravlja dela in naloge pomočnika vodje prodajalne. V času, ki se gospodinje po svetu tako zaradi ekonomskih kot tudi zaradi bioloških razlogov ponovno vračajo k lastni, domači predelavi sadja v sadne sokove, marmelade in kompote in ko brez dvoma tudi pri nas narašča težnja po povratku k zdravi, nekemizirani hrani, ponuja firma Weck iz Zap. Nemčije, ki je že vrsto let specializirana na področju vkuhavanja, širok izbor sokovnikov, navadnih in avtomatskih loncev za vkuhavanje ter ostalega za to potrebnega pribora. Zanimivost od tu in tam POTROŠNIŠKI SEJEM NA DUNAJU Na pred kratkim končanem vsakoletnem potrošniškem sejmu na Dunaju so znani zahodno-evropski proizvajalci emajlirane posode in kuhinjskih pripomočkov predstavili nekatere svoje novejše izdelke. Pri vseh je močno opazna tendenca za rustikalne oblike, barve in dekorje ter izdelava artiklov za domač, zdrav način priprave hrane. Iz bogate izbire razstavljenih predmetov prikazujemo nekaj najbolj zanimivih in značilnih primerov. Za prijetno domače vzdušje ob pogrnjeni mizi je namenjena serija kuhinjske posode tipičnih rustikalnih oblik in dekorjev. Firma Silit, ZRN, je predstavila garnituro klasičnih pekačev brez ročajev. Garnitura ima 3 praktično najbolj uporabne velikosti pekačev, ki so obojestransko emajlirani v temnorjavi barvi. V njih je možna priprava pečenk vseh vrst in raznega domačega peciva. Pekače dimenzij 38x24x7,5 cm, 32 x 20 x 6,5 cm in x 16x5,5 cm lahko zložimo drug v drugega. Dve kozici sodobnejšega dizajna iz Silitovega programa. Tudi firma ABC iz Zap. Nemčije se je prilagodila sedanji tendenci in je izdelala izpopolnjen avtomatski lonec za kuhanje in vkuhavanje. V tem avtomatu je poleg vkuhavanja sadja in zelenjave možno še kuhanje mesa, zelenjave, juh, blanširanje zelenjave in pasterizacija sadnih ali zelenjavnih sokov. Z uporabo posebnega nastavka in priležnega obroča se lahko lonec uporablja tudi za sočenje. V vznožju emajliranega lonca se nahaja električni grelec, kontrolne lučke, stopenjsko stikalo in programska ura za območje do IZtfminut, ki avtomatsko krmili celoten proces vkuhavanja. V lonec prostornine 29 litrov je možno naenkrat postaviti do 14 enolitrskih kozarcev. Enaka garnitura firme WMF v drugačni barvni izvedbi. Znotraj črna, zunaj v svetlih modnih barvah. Namenjena za tisti krog potrošnikov, ki poleg rustikalnega nadiha, želijo imeti v kuhinji še določeno dozo sodobne elegance. Posoda iz jeklene pločevine, z debelejšim dnom, obojestransko emajlirana s črnim mat emajlom, s črnimi kovinskimi ročaji, rustikalno oblikovana, daje videz čedalje bolj iskane litoželezne posode. Izdelek firme WMF, ZRN. Sejmi niso samo oblika pospeševanja prodaje Sejmi predstavljajo danes po svetu dinamično »tržišče«, kjer se njihove osnovne funkcije, tj. razstavljanje, prikazovanje blaga, nakup in prodaja, dopolnjujejo in potekajo vzporedno in sočasno z vrsto do včeraj t. i. »dodatnih ali spremljajočih prireditev«, kot so različne promotivne dejavnosti, strokovnoinformativna srečanja, simpoziji, kongresi, posvetovanja itd. O slednjih dandanes ne moremo več trditi, da so dodatne oz. spremljajoče, saj so postale enakopravne komponente v sklopu dejavnosti, ki jih imenujemo s skupnim pojmom sejem. Prav takšna povezava dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo, daje sodobnim sejmom novo specifično kvaliteto in jih v pogledu poslovne učinkovitosti loči od drugih klasičnih oblik pospeševanja prodaje. Prednosti poslovanja prek sejmov, tako s stališča razstavljalcev kot tudi poslovnih obiskovalcev potencialnih kupcev, so številne. Če bi jih poskušali strniti v nekaj točk, bi morda lahko rekli, da so predvsem naslednje: 1. Strnjena ponudba in povpraševanje na sejmu, tj. na enem mestu in v določenem času, omogoča tako razstavljalcem kot obiskovalcem opraviti večji obseg poslovne dejavnosti, v krajšem času in ob nižjih stroških kot katerakoli druga oblika. 2. Razstavljanje več istovrstnih izdelkov različnih proizvajalcev, tako domačih kot tujih, na enem mestu omogoča kupcem, da s primerjanjem in selekcijo izberejo tiste izdelke, ki jim najbolj ustrezajo po kakovosti, ceni in drugih lastnostih. 3. Če so obenem organizirane tudi različne druge oblike prenosa znanja in tehnologije, kot so posvetovanja, kongresi, simpoziji, je koncentracija dejavnosti še večja saj so udeleženci le-teh običajno tudi obiskovalci sejma; tako se časovni izkoristek in učinek na enoto stroškov še povečata. 4. Razstavljalci so na sejmu postavljeni drug poleg drugega in tako jim je omogočena najbolj neposredna medsebojna primerjava. Ni torej naključna zgolj poštena, konkurečnčna špijonaža, pač pa tudi številne oblike industrijske. 5. Če pogledamo mednarodni sejem s stališča domačega kupca v državi, ki sejem prireja, tj. potencialnega uvoznika, je očitna prednost zanj v tem, da lahko doma dobi širok pregled nad dosežki svetovne proizvodnje; tako po eni strani lahko delno odpade potreba po posameznih ali skupinskih potovanjih na več mest v tujino zaradi izbire izdelkov, ki po kakovosti in ceni najbolj ustrezajo, po drugi pa ravno zaradi bistveno manjših stroškov potovanj lahko pri izbiri sodeluje širši krog strokovnjakov. 6. Razstavljanje na domačem sejmu pomeni tudi priložnost za domače proizvajalce, tj. potencialne izvoznike, da predstavimo tujim obiskovalcem svojo ponudbo ob sočasnem soočenju s svetovno konkurenco, kar je dodatna motivacija za večjo kakovost. Za tujega kupca pomeni to možnost, da se neposredno spozna z možnostmi domačega gospodarstva oziroma s ponudbo domače industrije. To je le nekaj od možnih odgovorov, zakaj je udeležba na sejmu potrebna. Strokovnjaki so se dandanes po svetu tako rekoč edini v mnenju, da sejmi niso preživeta oblika, ki bi jo sodoben način poslovanja z uporabo računalnika na vseh področjih lahko brez škode pustil. Celo več. Sejmi bodo ostali nezamenljivi v verigi kontaktiranja med proizvodnjo, trgovino, potrošnjo, med kupcem In prodajalcem, v prenosu znanja in tehnologije, kot bo ostal nezamenljiv tudi osebni, medčloveški stik, ki ga ne more povsem zamenjati še tako popoln stroj, še tako popolna računalniška znanost. Uporaba le-te si skupaj z drugimi sodobnimi prijemi pri organizaciji sejmov ter izboljšanjem kakovosti in povečanjem števila sejemskih storitev uspešno utira pot tudi na sejemsko področje, vendar lahko trdimo, da lahko sodobno koncipirani sejmi celo pridobivajo pri pomenu. PREGLED NEKATERIH POMEMBNEJŠIH SEJEMSKIH PRIREDITEV V LETU 1986 JUGOSLAVIJA YU 17.-22. 2. 25.-28. 2. 29. 5.-6. 6. 30. 5.-5. 6. 6. 6.-21.6. 3. 6.-8. 6. 21. -27. 7. 18.-27. 7. 15.-24. 8. 22. -31.8. 29. 8.-4. 9. 9.-13. 9. 10.-21.9. 10.-21.9. 14.-21.9. 18.-21.9. MODEST - mednarodni sejem tkanin, usnja, konfekcije, modnih dodatkov in opreme - SKOPJE 35. mednarodni teden usnja, obutve in oblačil - ZAGREB RAST YU 86 - 14. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti - RIJEKA 36. mednarodni skopski sejem blaga za široko potrošnjo, rep-romateriala in opreme - SKOPJE BNIAM - 8. mednarodna razstava obdelovalnih strojev in orodja - ZAGREB Sejem kooperacije, borza strojev in storitev, prodaja proizvodov drobnega gospodarstva in industrije, računalniški dnevi - CELJE Mednarodni spomladanski Zagrebški velesejem - ZAGREB PANONIJA - Mednarodni sejem blaga v blagovnem prometu z LR Madžarsko - SUBOTICA 36. mednarodni gorenjski sejem - KRANJ 24. mednarodni kmetijsko-živilski sejem - GORNJA RADGONA VINO - 32. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem - LJUBLJANA Mednarodni sejem drobnega gospodarstva, 15. mednarodna razstava »ZAŠČITA«, 8. mednarodna razstava »SOLAR« -BEOGRAD Vesela jesen - MARIBOR Mednarodni obrtni sejem - CELJE Jesenski mednarodni zagrebški velesejem - ZAGREB NARAVA-ZDRAVJE - 19. jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo - LJUBLJANA 29. 9.-3. 10. 30. 9.-5. 10. 6. 10.-10. 10. 7.-12. 10. 13.-17. 10. 13. -17. 10. 17. -23. 10. 18. -23. 10. 20.-24. 10. 1 .-9. 11. 14. -23. 11. 18.-22. 11. 7. mednarodni sejem gradbeništva - BUDVA 23. mednarodni jesenski novosadski sejem - NOVI SAD SODOBNA ELEKTRONIKA - 35. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in nuklearne tehnike - LJUBLJANA Sejem »Vse za otroka« - CELJE INTERBIRO - INFORMATIKA - 18. mednarodna razstava informacij, komunikacij, sredstev za obdelavo podatkov in pisarniške opreme - ZAGREB ZAŠČITA - BUDVA 19. mednarodni sejem stanovanjske opreme - KRANJ Mednarodni sejem industrije, drobnega gospodarstva in obrti -SUBOTICA METALI-NEMETALI - sejem metalne industrije, industrije neme- talov, šolar, zaščita - SKOPJE Jesenski vašar - SKOPJE Zimski vašar blaga široke potrošnje - NOVI SAD 2. jugoslovanski sejem turističnih izdelkov in blaga za turizem - CELJE ZAHODNA NEMČIJA D 4. 2.-7. 2. DOMOTECHNICA - KÖLN 1. 3.-5. 3. Mednarodni frankfurtski sejem - FRANKFURT 2. 3.-5. 3. Mednarodni sejem železnine - KÖLN 8. 3.-16. 3. Mednarodni obrtni sejem - MÜNCHEN 12. 3.-19. 3. CEBIT 86 - Mednarodni sejem za informacijske in komunikacijske sisteme - HANNOVER 9. 4.-16. 4. Mednarodni sejem - HANNOVER 23. 8.-27. 8. Mednarodni frankfurtski sejem - FRANKFURT 28.11.-7.12. Dom + obrt - MÜNCHEN NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA DDR 16. 3.-22. 3. 31.8.-6. 9. Spomladanski sejem - LEIPZIG Jesenski sejem - LEIPZIG FRANCIJA F 31. 1.-3. 2. 14. 9.-17. 9. Mednarodna strokovna razstava za gospodinjstvo in gospodinjsko tehniko - PARIZ-NORD, Villepinte OUOJEM - Mednarodna strokovna razstava železnine, prodij, domačega orodnega pribora in izdelkov za gospodinjstvo - PARIZ-NORD, Villepinte VELIKA BRITANIJA GB 2. 3.-5. 3. 11. 10.-14. 10. EXPOSHOP 86 - BIRMINGHAM Razstava britanskega dizajna - LONDON AVSTRIJA A 19. 3.-22. 3. 19. 3.-23. 3. 26. 4.-4. 5. 9. 8.-13. 8. 10. 9.-14. 9. 29. 9.-5. 10. 17. 10.-19. 10. AUSTRO METALL-Strokovni sejem za predelavo kovin in orodne stroje - WELS Dunajski spomladanski mednarodni sejem - Wien Graški spomladanski sejem - GRAZ Lesni sejem - CELOVEC Jesenski dunajski mednarodni sejem - WIEN Graški jesenski sejem - GRAZ VRT 86 - Vrtnarska razstava - WIEN - VÖSENDORF ŠVICA CH 8. 4.-11.4. 27. 5.-30. 5. 28. 5.-4. 6. ■ 7. 9.-9. 9. SWISSPACK 86 - Mednarodni sejem za embaliranje - BASEL Mednarodni strokovni sejem »VARNOST« - ZÜRICH FAWEM 86 - Strokovna razstava orodnih strojev in orodij - BASEL INTERFEREX 86 - Mednarodna strokovna razstava železnine, orodij in predmetov za gospodinjstvo - BASEL ŠPANIJA E 1. 10.-4. 10. FERROFORMA - Mednarodni sejem za železnino in - ročna orodja ITALIJA I 7. 2.-10. 2. 9. 5.-12. 5. 5. 9.-8. 9. Spomladanski MACEF - Mednarodni strokovni sejem za keramiko, kristal, srebrne in okrasne izdelke, darilne in gospodinjske predmete - MILANO ČASA STILE EXHIBITION - Mednarodni sejem za dom in darilne predmete - BOLOGNA Jesenski MACEF - MILANO V razpravi osnutek resolucije 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na 18. seji 23. decembra sprejel osnutek resolucije desetega kongresa Zveze komunistov Slovenije ter osnutek sprememb in dopolnitev statuta ZKS in pozval komuniste, posebej pa organizacije in vodstva zveze komunistov, naj o njiju organizirajo široko javno razpravo in pri tem upoštevajo tudi izhodišča za pripravo dokumentov za 13. kongres ZKJ. Poleg specializiranih idejno-teoretičnih razprav po posameznih delovnih področjih in vprašanjih, bodo razprave potekale tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, društvih in združenjih, znanstvenih in raziskovalnih institucijah. Razprava o obeh osnutkih bo potekala vzporedno z razpravo o osnutku poročila CK ZKS o delu med 9. in 10. kongresom ZKS. Razprave bodo seveda uspešne le, če bodo razpravljalci spregovorili tudi o nalogah svojega okolja in vse družbe in na tej osnovi spodbujali družbenopolitično in samoupravno aktivnost v svojem ožjem in širšem okolju. Hkrati pa se od razprav pričakuje kritičen in ustvarjalen prispevek k dokončnemu oblikovanju kongresnih dokumentov, ki se bodo oblikovali in dopolnjevali vse do kongresa in tudi na njem samem. Na podlagi objektivne in kritične ocene uresničevanja sprejetih stališč in sklepov na devetem kongresu zveze komunistov Slovenije, mora resolucija desetega kongresa ZKS opredeliti jasne naloge in usmeritve za odpravljanje težav v razvoju in pomanjkljivosti pri uveljavljanju in uresničevanju poglavitnih ciljev našega materialnega in družbenega razvoja na temeljih socialističnega samoupravljanja. Prav gotovo bomo morali objektivno in pošteno priznati tudi nekatere pomembne premike in spremembe, dosežene med obema kongresoma, kakor tudi protislovja in prizadevanja za njihovo preseganje in slabosti, ki so nas spremljale. O tem govori tudi osnutek poročila CK ZKS o delu med obema kongresoma, vendar pa se mnogokje razprave kaj rade sprevržejo v posploševanje nezadovoljstva in odstopanj ter napak, s čimer se zameglijo dosežki, premiki in spremembe, ki so vendarle očitni, pa tudi lastna neaktivnost. Seveda je nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi tudi upravičeno, saj se kljub jasni zasnovi družbenega razvoja danes soočamo z zastojem pri uveljavljanju delavcev kot dobrih gospodarstev in upravljalcev z družbenimi sredstvi in nosilci politične oblasti. Pa tudi materialni razvoj ni sledil objektivnim potrebam po uspešnem prilagajanju gospodarstva kakovostnim spremembam, enakopravnemu vključevanju v mednarodno delitev dela ter spodbujanju in pravočasnemu uvajanju novega znanja in tehnologij. Skratka, naša družba in zveza komunistov sta se prepočasi odzivali na bistvene spremembe doma in v svetu, ki so in vedno bolj zahtevajo, da se poleg kakovostnih sprememb v načinu gospodarjenja in razvoja pospešeno uveljavlja tudi ustavno opredeljen družbenoekonomski in politični sistem. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije je zahteval in zahteva takšno ekonomsko politiko in gospodarjenje, ki spodbuja kakovostne dejavnike poslovanja in motivira delavce za uspešno in učinkovito delo in upravljanje in odpravljanje vseh virov inflacijske porabe. Inflacija je namreč v svojem bistvu najresnejša ovira v prizadevanjih za mobilizacijo človeške ustvarjalnosti, inovativnosti in uspešnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, hkrati pa omogoča in poglablja socialne razlike, ki ne temelje na delu in rezultatih dela. Zato je bila tudi jasno izražena opredelitev, da naj edinole rezultati dela in gospodarjenja, naj bodo dobri ali slabi, določajo družbeni položaj slehernega delavca in organizacije združenega dela. Vse to smo ponavljali iz leta v leto, iz sestanka na sestanek, pa vendarle mnogokje nismo dosegli večjega premika, nasprotno, kakor je bilo že rečeno, celo zastoj. Za to pa ima, kakor navaja tudi osnutek resolucije, pomemben delež odgovornosti tudi zveza komunistov. Kajti komunisti svoje avantgardne vloge nismo dovolj celovito uresničevali in demokratično usklajevali svoje aktivnosti znotraj političnega sistema in pluralizma samoupravnih interesov ter v socialistični zvezi kot najmnožičnejši organizaciji za socialistično samoupravljanje opredeljenih ljudi. Tako ugotavlja osnutek resolucije, mnogokje pa bodo ob dovolj samokritični in objektivni oceni svojega dela prišli še do drugih vzrokov, ki bi jih lahko opredelili od inertnosti, indifirentnosti ali vsaj neprisotnosti pri dogajanju do nepoznavanja političnih in ekonomskih usmeritev in nizkega idejnopolitičnega znanja in splošne razgledanosti. Običajno so se v takih okoljih , izgovarjali za svojo neučinkovitost tudi s tem, da nič ne morejo, da se ne da nič narediti in podobno. In zato prav gotovo v nekaterih okoljih stanje in razmere odstopajo od splošne slovenske ocene in zato sta tudi nezadovoljstvo ter nezaupanje delavcev in vseh delovnih ljudi še večja. Teh nekaj poudarkov iz uvoda osnutka resolucije 10. kongresa ZKS, z nekaterimi lastnimi razmišljanji, smo navedli zato, da bi se razprav o kongresnih gradivih lotili čim bolj odgovorno in konkretno, kajti prav gotovo je eden od pomembnih vzrokov, kakor smo že navedli, da komunisti nismo dovolj celovito uresničevali svoje avantgardne vloge tudi zato, ker nismo bili dovolj idejnopolitično oboroženi, ker so razprave o političnih usmeritvah in strategiji delovanja zveze komunistov šle mimo osnovnih organizacij zveze komunistov, marsikje pa celo mimo njihovih organov. Zato komunisti tudi nismo dovolj spodbujali iskanje sedanjim razmeram in potrebam ustrezne konkretne rešitve materialnega in družbenega razvoja, s čimer naj bi dosegli trdno podlago za stabilen materialni in skupni družbeni razvoj. Osnutek resolucije pa opredeljuje konkretne naloge komunistov v vseh delovnih in življenjskih okoljih, da bi komunisti povsod delovali enotno kot uspešna idejna in akcijska sila, ki bo spreminjala razmere in mobilizirala vse družbene in posamične zmogljivosti, vse socialistično opredeljene ljudi za uspešen nadaljnji razvoj. V razpravi se bomo tako komunisti soočali s konkretnimi nalogami za naše delovanje, hkrati pa bomo imeli možnost resolucijo bogatiti z novimi spoznanji in ugotovitvami. Radnički savjet radne organizacije prigodom 35. obljetnice postojanja i rada dodjeljuje PRiznnnjE RO *£MO; Crfe za uspješnu dugogodišnju suradnju i doprinos razvoju Ferimporta U Zagrebu. 23 11 1985 Preasteamk Radručkog savieta Miro Galic Osnutek resolucije desetega kongresa zveze komunistov Slovenije, poleg uvoda, v šestih poglavjih opredeljuje: -naloge zveze komunistov pri uresničevanju socialističnega samoupravljanja; - naloge komunistov v materialnem, znanstve-no-tehnološkem in kulturnem razvoju; - naloge komunistov v boju za ohranitev in nadaljnji razvoj socialističnih moralnih vrednot in moral-no-vrednostne strategije samoupravne socialistične družbe; - naloge zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; - naloge zveze komunistov pri nadaljnjem po-družbljanju in samoupravnem odločanju v mednarodnih odnosih, v boju za mir, neuvrščenost in vprašanja socializma kot svetovnega procesa; - naloge zveze komunistov pri uresničevanju njene vodilne vloge, pri njenem idejnoteoretskem, organ izacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju. Razprave o osnutkih kongresnih gradiv bi morala biti v tem času že v največjem razmahu, saj mora biti sredi februarja pripravljen že predlog resolucije, ki bo ponovno posredovan v javno razpravo. Ta najpomembnejši dokument kongresa pa se bo oblikoval in dopolnjeval vse do kongresa in tudi na kongresu samem, zato je dejansko dovolj časa, da o njem kakor tudi o osnutku poročila in osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZKS spregovorijo v vseh osnovnih organizacijah in ne čakajo na neka navodila ali usmeritve »od zgoraj«. Prav gotovo se bodo osnovne organizacije in organi zveze komunistov v predkongresnem obdobju morali sestati večkrat, kot je to običaj, kajti razpravo o gradivih, če hočemo, in to prav gotovo tudi moramo, da bo prispevala tudi k spreminjanju stanja in razmer, bomo morali organizirati v več sklepih, s tem da se komunisti z gradivom že predhodno seznanijo, ker so ga v prilogi Komunista tudi vsi prejeli. Ta naloga pa izhaja tudi iz Statuta ZKS, namreč, da se mora komunist stalno idejnopolitično usposabljati za samostojno družbenopolitično delovanje. In to je tudi idejnopolitično usposabljanje in zato naj bi razprava o kongresnih gradivih veljala za preverjanje, ali posamezni komunisti to statutarno nalogo tudi uresničujejo. Evidentirani kandidati Ko smo se v celjski občini pred štirimi leti pripravljali na volitve, smo imeli evidentiranih skoraj 15.000 delovnih ljudi in občanov za delegate za vse zbore občinske skupščine ter za skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Ta številka je zajela tudi delegate za organe republiškejn zvezne skupščine. Čeprav bo letos prišlo do združevanja nekaterih delegacij, vse kaže, da število evidentiranih ne bo nič manjše kot je bilo pred štirimi leti. Zdaj so že znani evidentirani možni kandidati za najodgovornejše funkcije v celjski občinski skupščini, prav tako za odgovorna mesta v samoupravnih interesnih skupnostih ter za zvezne in republiške organe, tudi za republiške interesne skupnosti. Seznam vseh teh je objavljen v 1. številki letošnjega, enajstega, letnika INDOK informacij. Ne glede na to posredujemo seznam evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše naloge v občinski skupščini: HORVAT (Žična), Viktor KRAJNC (Univerza Maribor), Albert LEBIČ (Merx -Blagovni center), za enaki mesti v zboru združenega dela: Konrad KORENT (Železarna Štore), Franci PU-SAR (Kovinotehna), Anita ŽOHER (Aero), za zbor krajevnih skupnosti pa: Igor BELE (Prevozništvo) Stane POLAJNAR (upokojenec) in Helga VOLK (Klima). Za predsednika, oziroma mandatarja za sestav občinskega izvršnega sveta pa so evidentirani: Vlado BUKVIČ, magister poslovno organizacijskih ved (Razvojni center), Sonja KRAŠOVEC, dipl. ekonomistka (Aero), Miloš PEŠEC, magister poslovnih znanosti (Skupščina občine) in Tone SAGADIN, dipl. ekonomist (Razvojni center). ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE Za predsednika občinske skupščine: Zvone HUDEJ, dipl. inž. strojništva, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Celje, Danijel RINC, dipl. pravnik, podsekretar v Zveznem sekretariatu za finance, Jože TURNŠEK, dipl. ekonomist, poslovni koordinator za vodstvo DO EMO, Milan ZUPANČIČ, dipl. inž. kemije, direktor Aero in Marjan ŽUMER, dipl. inž. elektrotehnike, vodja tehnične službe pri Elektro Celje. Za neprofesionalno mesto podpredsednika občinske skupščine so evidentirani: dipl. ekonomist in agronom Jože BU-ČER (Etol), dr. Danica Homan (Zdravstveni center), dipl. inž. organ, dela Štefka PRESKER (Zdravstveni center) in magister poslovnih znanosti Tone ZIMŠEK (Razvojni center). Za predsednika oziroma podpredsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so evidentirani: Drago Predkongresna dejavnost. - Občinska konferenca ZSMS se je v januarju osredotočila predvsem na razpravo o osnutkih gradiva za 12. kongres ZSMS. Razprava bo sklenjena v februarju s sejo občinske konference ZSMS. Na njej bodo, na podlagi razprav v osnovnih organizacijah, oblikovali pripombe, mnenja in stališča do analize ocen in usmeritev v osnutkih. Za učinkovitejšo izvedbo teh razprav pripravlja Predsedstvo OK ZSMS sejo, na kateri bodo poglobljeno predelali osnutke, da bi se člani Predsedstva lahko aktivno vključevali v razprave v osnovnih organizacijah, za katere so zadolženi. Delegate za kongresa ZSMS in ZSMJ bodo izvolili na mladinski konferenci, ki bo tudi volilna. Poleg delegatov bodo na tej konferenci izvolili še sekretarja in člane nekaterih organov občinske konference ZSMS. Vključevanje v volilne priprave. - V ospredju sedanjih prizadevanj celjske mladinske organizacije je vsebinsko vključevanje mladih v priprave in volitve, v kar je zajeto tudi delovanje na kandidacijskih konferencah v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Med stalne naloge mladih v osnovnih organizacijah ZSMS v OZD sodi tudi aktivno spremljanje dela in usposabljanja pripravnikov ter kakovosti mentorstva, pomoč pripravnikom in vključevanje le-teh v delo svoje osnovne organizacije. Spremljajo tudi njihovo pot po preteku pripravniške dobe ter obravnavajo in razčlenjujejo razloge za neskle-panje delovnih razmerij za nedoločen čas. Hkrati se mladi že pripravljajo na pohod po poteh XIV. divizije, ki bo v februarju, skrb pa posvečajo tudi aktivnostim v Centru za klubsko dejavnost, ki bodo še posebej pestre v času šolskih počitnic. Zveza sindikatov Zavzetost za večjo vlogo in prisotnost sindikata na vseh področjih dela in življenja delavcev. - V prihodnjih dneh se bodo vrstili sestanki osnovnih organizacij sindikata, na katerih bodo obravnavali poročilo o delovanju celjske občinske organizacije ZSS v obdobju 1982-1986 in zadolžili svoje delegate za delo na programsko volilni skupščini občinske organizacije ZSS. Le-ta bo 27. januarja, udeležilo pa se je bo približno 400 delegatov osnovnih organizacij, članov dosedanjega občinskega sindikalnega vodstva in gostov. Na skupščini bodo izvolili člane novega občinskega vodstva ZSS in po razpravi sprejeli programsko usmeritev za prihodnje delovanje celjskih sindikatov. V poročilu o delovanju občinske organizacije ZSS so najbolj obsežno zajeta vprašanja, ki so povezana z družbenoekonomskim in samoupravnim položajem delavcev v luči uresničevanja operativnega načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter z delovnimi in življenjskimi pogoji delavcev. Iz vsebine poročila je razvidna obsežna dejavnost, s katero so se ukvarjali celjski sindikati in da je v minulem mandatnem obdobju bilo veliko narejenega, vendar se ne kaže zadovoljevati z doseženimi uspehi, še posebej s kakovostjo dela. Kako bodo v prihodnje delovali v zaostrenih gospodarskih razmerah, bodo opredelili s programsko usmeritvijo, ki jo bodo sprejeli na skupščini Začetek priprav za razpravo o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. - V pripravah na razpravo o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja pripravlja Predsedstvo občinskega sveta ZSS posvetovanje aktiva predsednikov organizacij in konferenc osnovnih organizacij ZSS. Na njem bo v ospredju razprava o tem, kako čimbolj kakovostno in učinkovito izvesti zahtevno in obsežno razpravo. Poleg tega osrednjega vprašanja bodo ob tej priložnosti razpravljali še o izvedbi kandidacijskih postopkov na volitve in razprav o zaključnih računih za leto 1985. Občinska skupščina PRVA SEJA LETOS - Prva seja delegatov zborov celjske občinske skupščine v letošnjem letu bo v četrtek, 13. februarja. Na njej bodo med drugim obravnavali predlog programa dela občinske skupščine v letošnjem letu, predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prvem letu novega srednjeročnega obdobja, torej v letu 1986, poročilo o sodelovanju občine Celje s pobratenimi in drugimi občinami doma in v tujini, nadalje osnutek odloka o proračunu občine za letošnje leto in ne nazadnje osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini. Temelj za novo industrijsko pekarno Tik pred zaključkom lanskega leta je bila pri celjskem mlinu na Resljevi cesti slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo nove Merxove industrijske pekarne. Pri vsem tem ne kaže prezreti dejstva, da je Celje edino večje mesto v državi, ki še nima takšne pekarne, zato tudi ni naključje, da pri financiranju njene gradnje sodeluje celjsko združeno delo. Skrb za prehrano prebivalcev pač ne more sloneti le na ramah enega kolektiva, v tem primeru Merxa. Nova industrijska pekarna naj bi veljala 595 milijonov dinarjev, od tega bo združeno delo prispevalo 120 milijonov din. Po načrtu bi naj bila gradbena dela, ki so v rokah domačega Ingrada, končana do maja letos, do septembra pa naj bi v novem objektu namestili tudi vso potrebno opremo. V novi pekarni bodo v eni izmeni napekli 2400 kilogramov kruha. Podpora modernizaciji objektov zdravstvenega centra - Delegati zborov občinske skupščine so se v zadnjem mesecu lani sestali na rednih sejah kar dvakrat. Torej, delovno slovo od starega leta. Na prvi decembrski seji so ne samo sprejeli osnutek resolucije o politiki izvrševanja družbenega plana občine v letu 1986, marveč so v razpravi posredovali tudi nekaj pomembnih pripomb. Tako je na seji zbora združenega dela Olga Godnik (Zlatarne) kritizirala pristojne zvezne organe, ker še niso znani osnovni pokazatelji za gospodarjenje v 1986. letu, prav tako je poudarila, da je premalo opredeljena realizacija projekta o prestrukturiranju celjskega gospodarstva. Urška Cvetko (Zdravstve- ni center) je ugotovila, da je predvidena stopnja rasti zaposlovanja v družbenih dejavnostih prenizka, oziroma, da ta stopnja pomeni za Zdravstveni center skoraj nič. Medtem, ko je Ladislav Kaluža (53. enota) govoril o zaposlovanju in razvoju kadrov, je Alojz Potočnik (Aero) poudaril, da bo celjsko gospodarstvo kos novim nalogam v kolikor ne bo prišlo do večje obremenitve gospodarstva. Delegati so sprejeli tudi poročilo o uresničevanju občinskega samoprispevka od 1. avgusta 1982 do 1. avgusta 1985. Pri tem je v razpravi Stane Zimšek (Železarna Štore) ugotovil, da je na Lipi v Štorah končana top-lifikacija le za zahodni del, ne pa za vzhodni. Boris Lončar (Ingrad) je opozoril na problem vrtca na Hudinji, Jože Boršič (Železarna Štore) pa je vprašal, kako je s trošenjem sredstev. Ali niso morda trošena neracionalno. Na vsa ta vprašanja je odgovarjal Drago Čeh, ki je glede sredstev ugotovil, da v skladu ne poznajo neizkoriščenih sredstev in da so vsa nakazana investitorjem, oziroma nosilcem nalog kot kratkoročna posojila. Popolno podporo je na sejah dobila tudi modernizacija objektov celjskega Zdravstvenega centra, sicer pa je o tem na seji zbora združenega dela govoril tudi predsednik poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Alojz Žuntar. Drobne zanimivosti ZAŠČITA ELEKTRIČNIH STROJEV - Angleška družba Bovvthorp EMP Ltd. iz Brighttna izdeluje napravo, ki avtomatsko izključi vsak stroj na električno energijo, če je napetost le-te prevelika ali premajhna. Takoj ko je napetost od predvidene drugačna več kot desetinko sekunde naprava izključi pralni stroj, televizijski ali radijski sprejemnik, hladilnik, zamrzovalno skrinjo ali katerokoli drugo priključno napravo. Po minuti, ko je napetost električnega toka spet normalna se porabnik sam vklopi. Na ta način je onemogočeno drago prebijanje izolacije, prav tako pa se tranzistorske naprave ne pregrevajo, tako da ne pride do različnih okvar. Napravo je moč enostavno priključiti in je primerna za vse običajne napetosti, nanjo pa se lahko priključi več strojev, vendar njihova skupna jakost ne sme biti večja od 15 A (A. S.) RAZTOPINA MERI TEMPERATURO - Spec-tratherm je raztopina tekočih kristalov, ki glede na spremembo temperature menja svojo barvo. Sicer pa je pri različnih temperaturah raztopina izredno stabilna. Uporablja se jo tako, da se jo s čopičem namaže po površini, kjer želimo izmeriti temperaturo, največ pa jo uporabljajo v elektroniki. Angleška družba Redpoint Ltd. prodaja Spectratherm v kompletu s čopiči in navodili za uporabo, v stekleničkah pa je raztopina za ugotavljanje temperature med 58 in 82 stopinjami Celzija in druga, za temperature med 82 in 102 stopinjami. Spectratherm ni strupen, s toplo vodo in malo detergenta ga je moč tudi odstraniti. (A. S.) NOVA VRSTA ALUMINIJSKE POSODE - V Švici so izdelali nov tip aluminijske posode, v kateri se hrana enakomerno greje in kuha. Posoda iz aluminija ima boljše toplotne lastnosti, saj je izdelana iz večslojnega aluminija različnih lastnosti. Trojni sloj aluminija na notranji strani omogoča hitro sprejemanje toplotne energije. (M. F.) ELEKTRONSKA KONTROLA JEKLENIH KABLOV - V Švici so izdelali napravo za kontrolo jeklenih kablov, ki odkriva razpoke na posameznih žicah. Naprava beleži tudi mesta rjavenja. Vsako spremembo v magnetnem polju odkrijejo polprevodniki in spremenijo signale v električne, potem pa v optične in zvočne znake. (M. F.) OGREVANJE Z ODPADKI - Lani so v Brnu na Češkoslovaškem začeli graditi posebno toplarno, ki bo letno pokurila 165 tisoč ton trdnih (mestnih) odpadkov in ogrela 329 tisoč ton vode do pare za ogrevanje. V Pragi in Ostravi pa se pripravljajo na gradnjo obratov, ki bosta letno iz 150 tisoč ton odpadkov ločila papir, umetne snovi, železomagnetne kovine, kositrne pločevinke in razbito steklo. (A. S.) NOVI TIPI JERMENOV - Družba Continental Coutchouc Industriel je izdelala nov tip jermenov za avtomobile, ki ne zahtevajo prav nobenega vzdrževanja. Imajo velik koeficient trenja, zelo so prilagodljivi in na gladkih površinah ne drse. To vse so lastnosti, ki jih jermen za dobro delo motorja mora imeti, saj mora biti ves čas dobro napet. Stalno napetost zagotavlja osrednji del jermena, ki je iz poliestrskega kabla, veliko čvrstost in odpornost na toploto pa omogoča posebna vlaknasta snov, ki obdaja kabel, Začetno napetost jermena je pri tem novem moč zmanjšati tudi do trideset odstotkov (A. S.) CENEJŠI PAPIR - V Franciji so izdelali stroj, ki za 30 odstotkov poceni postopek pridobivanja papirne mase. Stroj porabi za polovico manj vode in lahko obdeluje celulozno surovino različnih kakovosti. Dosedanja tehnika proizvodnje papirne mase je temeljila na uporabi dvojnega diska, ki se na minuto obrne 150 -krat. Disk se po novem obrača še enkrat hitreje, prihrani energijo, istočasno pa zmleto maso stroj obdeluje tudi kemijsko. (M. F.) UNIVERZALNI GENERATOR - Še posebno na gradbiščih in kadar ni dostopnih virov električne energije, pride do težav, ker potrebujemo razne vrste električne energije. Zato so v Švici izdelali univerzalni generator, ki istočasno proizvaja tri vrste električne energije različnih frekvenc. S pomočjo tega generatorja lahko istočasno dela več strojev, enofazni, trofazni stroji in pnevmatska kladiva. (M. F.) PRENOSNI HRANILNIKI VODE - V Veliki Britaniji so izdelali zbiralnike za hranjenje vode, ki imajo zmogljivost od 2275 do 9 milijonov litrov vode. Rezervoarje lahko montirajo ali razstavijo in postavijo drugje, potrebno je le minimalno vzdrževanje, izdelani pa so iz aluminijaste zlitine (M. F.) OHIŠJE ZA URE IZ GRANITA - Na ameriškem trgu ima švicarska tovarna ur Tissot velikanski uspeh: tam je začela prodajati ročne ure, katerih ohišje je narejeno iz granita, v notranjosti pa je navaden elektronski urni mehanizem. Ohišje je narejeno iz enega samega kosa, vsaka ura pa je pravzaprav unikat zaradi različne strukture kamenine. V propagandni akciji nazivajo to uro - kamena ura. (J. P.) AVTOMATIZACIJA UKINJA DELOVNA MESTA - Ameriška družba Caterpillar Tractor Co. bo vložila v modernizacijo in avtomatizacijo svojih 21 proizvodnih enot, v katerih je zaposlenih okrog 53 tisoč delavcev, več kot 600 milijonov dolarjev. Zaradi avtomatizacije proizvodnje bo brez dela ostala predvidoma petina delavcev saj bo kar 10.600 delovnih mest manj. (A. S.) PREMIČNO DVIGALO ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TEŽKIH TOVOROV - »Uni-lift« je dvigalo za razkladanje in nakladanje vseh vrst težkih tovorov; uporabnik ga lahko hitro postavi v kakršenkoli položaj za hiter, varen in ekonomičen prenos tovora s tal na vozilo in obratno. Dela lahko na tovornjaku ali na tleh, s čimer se skrajšuje čas ustreznega nameščanja tovornjaka in s tem maksimalno povečuje učinkovitost dela. Dvigalo prodajajo po 6000 do 11 tisoč dolarjev. (A. D. L.) NADOMESTILO ZA AZBEST - Nek britanski proizvajalec je napravil povsem ustrezni nadomestek za azbest, pri čemer je novi material GEOGRAFIJA NERAZVITOSTI DOHODEK NA PREBIVALCA V DOLARJIH ETIOPIJA BANGLADEŠ MALI NEPAL ZAIRE BURKINA F. BURMA MALAVI UGANDA BURUNDI NIGERIJA TANZANIJA SOMALIJA INDIJA RUANDA CAR TOGO BENIN KITAJSKA GVINEJA 120 ■ 130 »160 »160 -* 170 k 180 180 ■ 210 • 220 » 240 »240 »240 »250 mam 260 omama 270 --- 280 280 m—■ 290 > 300 I »300 sestavljen iz steklenih vlaken, ima pa podobne izolacijske lastnosti kot azbest. Vlakna so posebno obdelana in primerna za vse tipe tkanin in procese za izdelavo tkanin, trakov, netkanih materialov tekstilnih podlog, dekorativnih tkanin ipd.: Vlakna prodajajo v klopkah. (A. D. L.). TEHTNICA ZA MERJENJE TEŽE TOVORNJAKOV V GIBANJU - V ZDA so izdelali tehtnico za težka vozila, ki se gibljejo z veliko hitrostjo. Daje podatke oteži, dimenzijah in hitrosti vozil, ki peljejo preko nje. Podatki se avtomatsko zapisujejo v tabele, tako da lahko tehtnica Izvoz računalnikov na vzhod - (vrednost v milijonih dolarjev) izvoz v SZ druge drž. Vzhoda izvoznica 1982 1983 19Ö4 1982 1983 1984 Avstrija 4,0 6,6 3,3 10,0 11,3 15,8 Finska 8,4 18,0 6,7 0,6 2,2 0,06 Francija 10,2 11,9 4,1 6,5 4,9 6,7 ZR Nemčija 8,2 7,8 11,4 12,8 8,2 11,3 Italija 3,7 1,3 2,5 1,9 1,3 0,9 Japonska 4,3 4,2 1,6 2,2 12,1 1,9 Norveška 5,1 4,1 1,3 1,0 0,4 0,1 Velika Britanija 19,8 9,5 2,8 11,5 10,9 10,0 ZDA 2,6 0,09 1,0 8,0 7,0 6,2 Skupaj 66,3 63,5 34,7 54,5 58,3 53,0 Vir: Datamation NEZAPOSLENI V RAZVITIH DR2AVAH SVETA DRŽAVA DELEŽ NEZAPOSLENIH MED AKTIVNIM PREBIVALSTVOM (V ODSTOTKIH) SEPTEMBER OKTOBER 1985 1984 1985 1984 AVSTRALIJA 8.1 8.8 7,8 8.6 BELGIJA 13,7 15,3 13.4 15,1 FRANCIJA 10,5 10,4 10,8 10.8 ITALIJA 12,7 11.7 13,1 12,1 JAPONSKA 2,7 2,8 2.8 2,8 KANADA 10,1 11,6 10,3 11,2 NIZOZEMSKA 15,4 17,5 15,3 16,8 Švedska 3,2 3,2 2,5 3,1 Švica 0.8 1.0 0.8 1,1 v. BRITANIJA 13,1 12,8 13,1 12 8 ZDA 7,1 7,4 7,1 7,3 ZR NEMČIJA 9,2 9,3 " dela brez prisotnosti človeka. To tehtnico lahko uporabljajo tudi na merilnih postajah za izločanje prekomerno naloženih tovornjakov iz prometa. Cena je okoli 75 tisoč dolarjev in več. (A. D. L.) PROIZVODNJA JEKLA V SVETU - V evropskih državah so lani v prvi polovici leta proizvedli 62 milijonov ton jekla, kar je podobna količina kot pred letom dni. Kljub rahlemu naraščanju porabe jekla v Severni Ameriki, pa je večina jeklarn v ZDA v hudih denarnih težavah, saj je ta del ameriške industrije že štiri leta zapored v rdečih številkah. Ameriška vlada pripravlja zaščitne ukrepe, za letos pa napovedujejo umirjeno rast domače proizvodnje in manjši uvoz. Japonska je na račun zmanjšanja zalog proizvedla manj jekla kot leta 1984, za letos na napovedujejo 2,5-odstotno zmanjšanje porabe jekla kot leta 1985. (M. F.) TEHNOLOGIJA VPLIVA NA ZAPOSLENOST - Nove tehnologije zahtevajo za izpeljavo od skice do proizvodnje več strokovnega in.izobraženega kadra, zato se že pojavljajo težave s prekvalifikacijo delovne sile. Okoli 10 odstotkov vrhunskih strokovnjakov, okoli 25 odstotkov tehnikov, ostalo pa so izvajalci, ki so potrebni za delovanje sodobne tehnologije, spreminjajo tako strukturo zaposlenih kot izobraževalni sistem. V državah članicah OECD predvidevajo, da bodo potrebovali od 10 do 15 odstotkov manj delovne sile, saj je moderna tehnologija bolj produktivna. (M. F.) ZAHODNONEMŠKA INDUSTRIJA - Po napovedih Kolnskega instituta bodo v zahodno-nemški industriji prihodnje leto odprli med tristo in 350 tisoč novih delovnih mest. V šestih industrijskih vejah - gradbeništvu, rudarstvu, jeklarski industriji, lesni industriji, naftni industriji in ladjedelništvu, pa pričakujejo manjšo zaposlenost in nižje dobičke. V gradbeništvu naj bi ukinili petdeset tisoč delovnih mest. Nasprotno so v strojni in elektrotehnični industriji zelo optimistično razpoloženi pri napovedih, saj zaradi velikega povpraševanja po njihovih izdelkih pričakujejo, da bodo odprli 90 tisoč novih delovnih mest. Po napovedih Kolnskega instituta bo največ novih delovnih mest odprtih na področju storitev - kar okrog dvesto tisoč. (A. S.) NAJLON Z OLJEM - Britanska družba Gra-noy Plastics Ltd. je izdelala nov tip najlona in ga imenovala Nyloil. Novi najlon vsebuje olja za podmazovanje pri trenju, zato je njegova glavna značilnost to, da zmanjšuje koeficient trenja na ZAPOSLENE ŽENSKE _______________ v»: ostc in oei» DELEŽI V ODSTOTKIH KAŽEJO,KOLIKO ŽENSK,STARIH OD tS. DO 64 LETA.JE BILO V LETU 1984 V POSAMEZNIH DRŽAVAH ZAPOSLENIH. polovico v primerjavi s starim najlonom tipa 6,6. Nyloil izdelujejo v obliki palic, plošč in cevi v različnih velikostih. (B. K.) PORABA SVINCA SE ZMANJŠUJE - V prvih sedmih mesecih lani je bila svetovna proizvodnja svinca 1.450 tisoč ton, kar je za 6,5 odstotka več kot leta 1984, predvsem na račun povečanja proizvodnje v ZDA in Avstraliji. Leta 1984 je bila skupna svetovna poraba svinca in cinka večja za 5 odstotkov, kar je posledica oživljanja svetovne industrije, lani pa se je skupna poraba rafiniranega cinka zmanjšala z 1.961 tisoč ton na 1.919 tisoč ton (2,1-odstotno zmanjšanje). Sprememba v strukturi porabe svinca je posledica večje skrbi za človekovo okolje, posebno ko gre za dodatek svinca bencinu, pigmentom in drugim kemijskim spojinam. (M. F.) Srečanje ob slovesu Nekako neopazno pride tudi tisti zadnji delovni dan v tovarni. Za »slavljenca« je slqvo od dolgoletnih sodelavcev in od vsakodnevnih nalog težko, za sodelavce pa je to priložnost za sproščen pogovor o vseh letih in desetletjih skupnega dela. Seveda ob takih priložnostih ne manjka vprašanj in načrtov kako bo v pokoju. Seveda z iskrenimi željami za čimboljše počutje in osebno zadovoljstvo ter seveda še kakšno srečanje. LIHTENEGER Marija (3.12.1927)-TOZD Posoda, emajlir-nica. Zaposlena v EMO od 9. 1. 1951. Upokojena 31. 1. 1986. HROVATIČ Anica (12. 7. 1935) - TOZD Posoda, dekor oddelek. Zaposlena v EMO od 9. 1. 1951. Upokojena 31. 1. 1986. SPRAJC Janko (8.5.1923) - DSSS, splošna služba. Zaposlen v DO od 26. 4. 1947. Upokojen 31. 12. 1985. BANJEGLAV Vašo (9.11. 1930) - TOZD Odpreski in avto-kolesa. Zaposlen v DO EMO od 15. 10. 1959. Upokojen 3. 12. 1985. Kegljači v letu 1985 V letu 1985 je program kegljaške sekcije obsegal naslednje aktivnosti: 1. Sodelovanje ekip in posameznikov EMO na občinskih in sindikalnih tekmovanjih v občini Celje v organizaciji ZTKO. 2. Sodelovanje ekip EMO I. in II. moški in ženske v OKS Celje. 3. Sodelovanje posameznikov na tekmovanjih posamezno in v parih v OKS Celje. 4. Udeležba na vseh turnirjih, kjer je povabljena ekipa oziroma posamezniki iz DO. 5. Organiziranje internih tekmovanj v disciplinah: a) borbene igre b) ekipno 100 luč. c) pari - mešani d) posamezno Kot je razvidno je bil program zelo široko zastavljen. V skladu z dogovorom KK Celje sta tudi letos nastopala z naše barve člana I. ekipe tov. Gmajner Stane in Mesareč Beno, pri dekletih pa je v ligi nastopila Ješovnik Milena. Kegljaška sekcija je ena redkih, v kateri imamo uveljavljeno članarino. V letošnjem letu je znašala 600 din na posameznika. Ekipa EMO je nastopila na vseh tekmovanjih v organizaciji ZTKO in OKS Celje. Na žalost se naša ekipa zaradi delovne sobote ni udeležila zadnjega turnirja za Bofulinov memorial. Programska zasnova RŠD in kegljaške sekcije temelji na razvijanju množične rekreacije, saj je njen osnovni cilj, da se ukvarja z množično rekreacijo čimveč naših delavcev. V glavnem je bil ta namen dosežen, čeprav moramo poudariti, da še nismo povsem zadovoljni z našim delom, posebno še, ker imamo omejena finančna sredstva in zaradi prevelike obremenitve posameznih delavcev, ki vodijo posamezne ekipe, kakor tudi posamezni igralci, ki imajo določene obveznosti v drugih društvih oziroma aktivnosti na drugih področjih. Nastopi in uvrstitve ekip in posameznikov iz DO EMO. 1. Občinska in sindikalna tekmovanja a) borbene igre EMO II. - moški 4. mesto in EMO I. - moški 14. mesto od 35 uvrščenih ekip b) EMO - ženske 9. mesto od 21 ekip c) EMO-st. člani 1. mesto od 14 ekip-posamezno 3. mesto Lešek Franc 10. mesto Hojnik Helmut d) ekipno 100 luč. - 2. mesto od 40 ekip -posamezno: 2. mesto Šrot Ivan in 4. mesto Grilanc Anton 2. Tekmovanje ekip EMO v OKS Celje 1. liga - EMO - 4. mesto 2. liga - EMAJLIREC 11. mesto, ženske -EMO - 6. mesto Najboljši posameznik v ekipi EMO: 1. Šrot Ivan Najboljši posameznik v ekipi Emajlirec: 1. Gregorčič Emil Najboljši posameznik v ekipi EMO - ženske: 1. Ješovnik Milena 3. Tekmovanje posameznikov in parov v OKS Celje a) posamezno: 8. mesto - Grilanc Anton - nastop na rep. tekmovanju 10. mesto Gmajner Stanko 14. mesto - Šrot Ivan 18. mesto - Mesareč Beno 39. mesto - Brglez Slavko 58. mesto - Kajta Tomislav 73. mesto - Lešek Franc 88. mesto - Lapan Ivan 89. mesto - Gregorčič Emil 164. mesto - Hojnik Helmut b) pari: 10. mesto Grilanc Anton - Brglez Slavko c) mladinci: 7. mesto Kajta Tomislav d) ženske: 1. mesto Ješovnik Milena 4. Prijateljsko srečanje a) prijateljska srečanja z DO Elektro (dvakrat) b) sodelovanje na Skočajevem memorialu (zasedli 4. mesto) c) nastop 6 igralcev na odprtem prvenstvu Šentjurja d) sodelovanje na borbenih igrah za jugoslovanski pokal (doseženo 11. mesto) e) Igre emajlircev Jugoslavije v Vranju - že tretjič smo osvojili 1. mesto. 5. Organiziranje internih tekmovanj a) borbene igre - nastopilo 8 ekip b) 100 lučajev - nastopilo 14 ekip c) tekmovanje v parih (znotraj sekcije) -nastopilo 12 parov Internega tekmovanja se je udeležilo 80 članov naše delovne organizacije. VRSTNI RED INTERNEGA TEKMOVANJA POSAMEZNIKOV ZA LETO 1985 MOŠKI 1. Šrot Ivan - DSSS, 1265 kegljev, 2. Va-novšek Viki - posoda, 1246, 3. Šorli Vlado -vzdrževanje, 1219, 4. Grilanc Anton - DSSS, 1215, 5. Hojnik Helmut - kontejner, 1195, 6. Valentič Drago - kontejner, 1194, 7. Lešek Franc - vzdrževanje, 1172, 8. Brglez Slavko -vzdrževanje - 1170, 9. Cesnik Franc - DSSS, 1154, 10. Čepin Boris - kotli, 1142, 11. Pesan Miha - posoda, 1142, 12. Vanček Ivan - kotli, 1105,13. Pišotek Anton - posoda, 390,14. Mi-iač Tomaž - DSSS, 387, 15. Podgoršek Mirko -posoda,373,16. Mesarič Miro-kotli,371,17. Lapan Ivan - posoda, 371, 18. Buser Anton -posoda, 370, 19. Ejup Senad - posoda, 368, 20. Gregorčič Emil - DSSS, 368, 21. Grajžl Ivan - kontejner, 368, 22. Putnik Milan - vzdrževanje, 367, 23. Blaznik Boris - EOF, 367, 24. Kamenik Silvo - vzdrževanje, 362, 25. Kajta Tomislav - odpreski, 356, 26. Stanimirovič Ljubo - posoda, 349, 27. Mišja Edi - kontejner, 349, 28. Korent Jože - vzdrževanje, 345, 29. Hauko Mirko - posoda, 345, 30. Obrez Vojko - kotli, 334, 31. Grašič Alojz - radiatorji, 334, 32. Pus-tek Anton - DSSS, 331, 33. Tomelj Branko -kontejner, 329, 34. Štampe Rudi - DSSS, 328, 35. Strašek Jože - posoda, 323, 36. Smrečnik Maks - radiatorji, 323, 37. Perkovič Drago - radiatorji, 322, 38. Cocej Peter - kontejner, 319, 39. Lipar Anton - ERC, 316, 40. Kršlin Milan -kotli, 316,41. Lipar Zoran - radiatorji, 316, 42. Vodeb Veljko - kotli, 310, 43. Jazbinšek Brane - radiatorji, 310, 44. Žnider Alojz - kontejner, 307, 45. Djakovič Milutin - kontejner, 307, 46. Lampret Leopold - radiatorji, 306, 47. Perkovič Jože - kotli, 305, 48. Komplet Viktor - kontejner, 303, 49. Šnajder Andrej - kontejner, 299, 50. Muršič Marjan - posoda, 295, 51. Zavšek Slavko - kotli, 294, 52. Žekar Roman - kotli, 290,53. Avdič Srečko - ERC, 286,54. Krempuš Vinko - ERC, 285, 55. Govek Valentin - radiatorji, 276, 56. Samec Florijan - DSSS, 270, 57. 1Tf 1 KEGLJAČI V LETU 1985 Sabadija Ouro - kontejner, 265, 58. Skoberne Martin - ERC, 259, 59. Žvižej Adolf - DSSS, 258,60. Mihelin Milan - kontejner, 255,61. Ma-darasi Rihard - ERC, 252, 62. Zimšek Franc -ERC, 247, 63. Smeh Srečko - radiatorji, 246, 64. Samardič Sead -frite, 242,65. Čretnik Aleš - radiatorji, 232,66. Šarlah Anton - DSSS, 219, 67. Gubenšek Jože-ERC, 177, 68. Šmid Oskar - DSSS, 170, 69. Poglajen Janez - DSSS, 69 kegljev. VRSTNI RED INTERNEGA TEKMOVANJA ZA LETO 1985 ŽENSKE 1. Temine Erna - SIT, 333 kegljev, 2. Orlč-nik Ana - odpreski, 324, 3. Antloga Jožica - posoda, 242, 4. Pinter Štefka - ERC, 230, 5. Be-lušič Cvetka - ERC, 164 kegljev. VRSTNI RED INTERNEGA TEKMOVANJA ZA LETO 1985 - EKIPNO (6 IGRALCEV) 1. Posoda I. - 2330 kegljev, 2. DSSS I. -2299, 3. Vzdrževanje - 2258, 4. Emokontejner - 2128, 5. Kotli - 2110, 6. Posoda II. - 1922, 7. Emokontejner II. -1778,8. EOF I. - 1744,9. Radiatorji I. - 1454, 10. DSSS II. - 1314, 11. Radiatorji II.-1210,12. EOF II.-1043,13. Kotli II. - 900, 14. EOF III. - 718 kegljev. VRSTNI RED posameznikov, kateri ne nastopajo za ekipe EMO, izbrani iz tekmovanja posameznikov: 1. Velentič Drago - kontejner, 1194 kegljev, 2. Cesnik Franc - DSSS, 1154, 3. Čepin Boris - kotli, 1142. TOČKOVANJE EKIP ZA TEKMOVANJE MNOŽIČNOSTI 1. TOZD Posoda 55 točk, 2. DSSS 48, 3. TOZD Emokontejner 46, 4. EOF 44, 5. TOZD Kotli 39, 6. TOZD Vzdrževanje 34, 7. TOZD Radiatorji 22 točk. Kadrovske vesti OD 1. 12. do 28. 12. 1985 Sprejeti na delo: GORENŠEK Bernarda, IVAČIČ Jasna, ČRETNIK Sajo-nara, TRATNIK Vesna, MESTINŠEK Cvetka, FURMAN Helena, OJSTERŠEK Anica, JECL Terezija, MILJEVIČ Stevo, ŠTUKL Roman, BREZOVŠEK Aleksander, KAJBA Milenko, GONILOVIČ Senad, RATEJ Roman, VALNER Miran, ROGEL Aleksander, PODGORŠEK Franc - vsi TOZD Posoda; VU-KADINOVIČ Kostadin - DSSS - nabava; PERTINAČ Janez, ČEHIČ Meho, JUG Milan - vsi TOZD Kotli; VAVŽIK Josip r Servis in trg.; DROVENIK Janez - TOZD Radiatorji; MATUŠ Damijan, BREŽNI Mirko - oba TOZD Frite; ŠIBANC Drago, MAVRIČ Gabrijel - oba TOZD Vzdrževanje. Iz DO so odšli: VIŠNJAR Kristina, SUMRAK Bojan, KNEZ Franc, JEVŠI-NEK Branimir, CESTNIK Miroslav, MERNIK Marjan, VREČKO Jože - vsi TOZD Posoda; JUTRŠEK Justika, VRANC Anton - oba DSSS; STERNARD Bernard, GORNIK Srečko, SKERBIŠ Dragan, TIEFENGRABER Andrej - vsi TOZD Vzdrževanje; DJORČEV Djoko - TOZD Orodjarna; ALIŠKOVIČ Huzeir, PEČEK Milan - oba TOZD Kotli; VOZLIČ Jože - TOZD Radiatorji; OJSTERŠEK Smiljan - TOZD Kontejner. Upokojili so se: KOREZ Martina, ČRNIČ Marija, GOLEJ Viljem - vsi TOZD Posoda; BANJEGLAV Vašo-TOZD Odpreski; ŠTRUKELJ Peter, GAJŠEK Anton - oba DSSS - kontrola. POROČILI SO SE: KAVČIČ Štefka - URŠIČ, VRTAČNIK Katerina - ARCET, ROGIČ Milosavka - BABIČ - vsi TOZD Posoda. Umrli: JUHART Franc 9.1.1938 - 18.12.1985 Kotli - Šentjur mame, babice in prababice Jožefe PETEK se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se sodelavcem odd. mon- Sporočilo sodelavcem Vsem, ki urejate glasilo Emajlirec in pišete zanj prispevke, prav tako pa tudi vsem ostalim sodelavcem v kolektivu EMO, želim v letu 1986 veliko delovnih uspehov. Najlepše se vam zahvaljujem za poslane Emajlirce (ravno tako tudi za priloženi koledar), hkrati pa vas prosim, da ostane tako tudi v prihodnje. Kot upokojenec zelo rad prebiram kaj se dogaja v kolektivu, kaj je novega. Pozdrav vsem skupaj Andrenšek Franc Zadrže 25b 63240 Šmarje pri Ješlah ZAHVALA Ob boleči izgubi drage taža in odd. dekor za darovano cvetje in podružnici EMO za venec. Žalujoči hčerki Jerovšek Silva in Petek Antonija z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta TIFENGRABER Jožeta se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, ki so ga spremljali na zadnji poti, darovali vence in izrekli besede sožalja. Še posebna hvala godbi na pihala iz Štor za igrane žalostinke. Žalujoči: hči Marica, sin Jože z družinami. Umek Marica Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Kotli za dragoceno darilo ter tov. Magdi, in tov. Olgi za postrežbo. VNUČEC Franc Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Kotli (inženering) in DSSS (razvoj) za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje in na leta, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem v DO pa želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. ŠPRAJC Janko Srečanje z Abrahamom V zadnjem času se nam je »nabralo« kar nekaj jubilantov - 50 letnikov. Bližnji sodelavci so slavljencem pripravili presenečenje, k čemur so sodila tudi domiselna darila in kramljanje ob tako pomembnem prazniku. In da bi bilo vse tudi »uradno«, so sledili še »gasilski« posnetki. KOŠIR Cecilija - DSSS, služba zunanje komerciale, izvoz DURDEVIČ Šalih - TOZD ERC ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta LONČAR Jurija se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Vzdrževanje in energetika za izraze sožalja in denarno pomoč. Marija HLIŠ z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta KOŠTOMAJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam PFS za darovani venec, izrečena sožalja, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Hedvika Mulej z družino OBVESTILO Avto šola LT EMO obvešča vse člane kolektiva, da prične z izvajanjem vozniških tečajev »B« kategorije za voznike amaterje. Vsi interesenti se lahko prijavijo pri vodji avto šole LT EMO na telefon 32-112 int. 667 pri tov. Metličarju. Tečaj se prične dne 10. 2. 1986 ob 16.00 uri v dvorani delavskega sveta. ODBOR Humor »Zakaj ste ukradli kolo, ki je bilo pred pokopališčem?« vpraša sodnik obtoženega. »Tovariš sodnik, mislil sem, da je lastnik mrtev«, se je opravičil. X »Veš, da imam uro, ki ob vsaki podražitvi napravi krog!« »Kje pa jo imaš?« »Doma, namesto ventilatorja«. X »Miličnik ustavi mladega voznika: »Vozniško dovoljenje prosim!« »Dovoljenje? Mislil sem, da se dovoljenje dobi šele z osemnajstimi leti«, se odreže mladenič. »Mali, kaj počneš?« »Poskušam doseči zvonec«. »Bom jaz pozvonil namesto tebe«. »Halo, stric. Sedaj pa jo morava oba urno pobrisati«. X POSILVESTRSKE TEŽAVE „ »Zakaj si se razšla z Igorjem?« »Nikakor se nisva mogla sporazumeti. Jaz sem hotela poroko spomladi, on pa nikoli«. X »Franček, kje delaš?« »Pomagam striptizetam pri preoblačenju v baru. Dobim deset tisočakov mesečno« »Zakaj pa tako malo?« »Več nisem mogel plačati«. X »Kako ti je uspelo hujšanje s čebulo?« »Odlično, izgubila sem petnajst kilogramov in vse prijatelje«. X Žena pravi sobarici v hotelu: »Za mano sta tudi moj mož in odrasli sin«. »Ali mi to pravite zato, ker bom imela več dela, ali pa zato, ker bom imela dodatni vir zaslužka?« Konj in pes prideta v hotel in hočeta najeti sobo. — Ste morda dobili pravokotne oči 0d pravokotnih naočnikov? — Ne. za novoletne praznike sem štiri dni in noči gledal televizijo. Dober teden že živimo v letu, s katerim so nam tako grozili, vidiš, pa se ni še nič spremenilo. Rešite za zabavo F. PAVLOVIČ, Borba »Eno dvoposteljno sobo, prosim« reče konj. »Lahko, samo opozarjam vas, da je v hotel prepovedano voditi pse«, odgovori receptor. X »To je čistp psihološko vprašanje... Če je na primer Kolumb leta 1492 odkril Ameriko in je Friderik VII. umrl leta 1786, koliko sem potem jaz star?« zanima profesorja. V predavalnici zavlada globok molk, nato pa’Se oglasi Peter... »Mislim, da vem - 48 let...« Najbolj presenečen je bil profesor, ki sploh ni pričakoval odgovora. »Drži«, je moral priznati, »ampak kako ste to ugotovili?« _ »Čisto preprosto! Imam prijatelja, ki je star 24 let in je samo pol tako trčen kot vi...« X hesTPč-6 v ZAHODU! Sftfcpi V DOUMt UVCA 0R3AK HOMERJE. PE5WITEV o kRauu z ITAKE PRIMOR, LJUDSKA UED ŠVEDSKI PESMI k HANSSON URfcAM &0BE t-OUBITEU SAMOTE NASLON, 06RAUA ŠPANSKA REVOLUCI- ONARKA IBARUftt PEVEC PESTNER VSAKA KMI6A IMA • OD Rok tJO UST IZBRANA, DRUŽBA PEVES HRUlS. BRAME IVANC PRITOK OPRE mA PO LUŠKEM ' MOftOfcET. «yrrKom KOPALKA BALIUA Vojvod, Pesnik (KAR0LY) VZDEVEK AM.PRD. tlSENH- OVVER1A SLASEILO SSTUNAMI HE SOVAM neaaec Loc- ANOA AUUEŠKl FILM.I6RAL 6UIMMESS IVibmKI pisAmu (MULK RADŽ) ameriška PEV/K.A (DiAuA) »Natakar, prinesite mi nekaj brezalkoholnega!« »Želite limonado, sok ali mineralno vodo?« »Vseeno, veste v tem pogledu sem novinec...!« X »Ti Si tudi z majhnim zadovoljen«. »Seveda«, odgovori zakrknjen samec, »zadošča mi že majhna sobica in posteljica, na kateri lahko stegnem noge jaz in nekaj mojih prijateljic«. Pozorna žena, katere mož pogosto prihaja domov v zgodnjih jutranjih urah, sporoča svojemu možu: »Sladkarije so v omari, pivo v hladilniku, jaz pa v postelji«. X Spdnik pravi obtoženemu: »Čez nekaj minut vas bo porota razglasila za krivega. Kako se počutite?« »Tako kot nevesta prvo poročno noč. Vem, kaj me čaka, a ne vem, kako dolgo bo trajalo«. »Velik bedak sem bit, da sem s teboj rinil na magistrat!« »Najbrž si bil res. Toda jaz sem bila takrat preveč zaljubljena, da bi to opazila ...« Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Križanka »Dan republike« Izžrebani reševalci nagradne križanke »Dan republike« Med pravilno rešenimi križankami, ki so prispele v naše uredništvo, so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. nagrada - 500 din, Brežnik Margareta - TOZD Posoda (alu oddelek) 2. nagrada - 400 din., Rebek Ljudmira - 63000 Celje, Hochkrautova 10 3. nagrada - 300 din, Gajšek Jože-TOZD Kotli (tehnologija) 4. nagrada-200 din, Jamšek Cveto-DSSS (kontrola kvalitete) Nagrajencem čestitamo! Uredništvo