Po saplemhi druga i&duja! "M
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ L—
Naročnina se pošilja opravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
V - t
Stev. 27.
V Mariboru, dne 5. julija 1900.
Tečaj XXXIV.
Slovenski narodni ponos.
XI.
»Jaz sem Slovan z dušo, s telom, to priznavam svetu čelom!» Tako radi pevamo, in ponos nam širi sreč, kadar se nam mogočni akordi te slovanske pesmi vlivajo v dušo; a ne le pevajoče, ampak vedno nas naj napolnjuje čvrst slovanski ponos, vedno naj vsak izmed nas tudi čuti, da je Slovan. Kakor se n. pr. s ponosom zavedaš, da si kristjan (če kristjanstvo razumevaš), da si poštenjak, ki nimaš na vesti niti najmanjše krivice, da si vesten oče svojih otrok, da si za vso župnijo vzgleden mladenič, tako naj ti je tudi do smrti zvest mogočen ponos, da si Slovan.
»Slovan« za vsakega izmed nas ni le beseda, toliko vredna kakor na pr. Francoz, Šved, ampak nje vsebina je velikanskega pomena. Daj si to v kratkem razložiti!
Ti si ud družine; oče, mati, sestra in ti, vsi čutite, da spadate drug k drugemu, da v človeški družbi skupaj tvarjate neko majhno celoto, v kateri skrbite vsak za blaginjo druzega, varujete vsak čast svojega sodruga, in vsakega pojedinca izmed vas navdaja ponos, če vaša celota, t. j. družina, v dobrem napreduje in se pred svetom spoštuje.
Vaša družina, ki sestaja, kakor smo rekli, iz štirih ljudij, pa je zopet člen večje skupščine, namreč rodbine ali žlahte, ki jo družijo, dasi nekoliko rahleje, vendar še vedno dovolj trdne rodne vezi; in tudi žlahta čuti skupnost, se med seboj podpira in varuje
in je ponosna, če se je jeden njenih udov odlikoval, pa se zopet čuti osramočeno, če se je zoper čast pregrešil. Samo od sebe se razume, da udje družine kakor rodbine govorijo jeden in isti jezik; vendar se ta-le v raznih krajih suče nekoliko drugače.
Tiste rodbine, ki so si po jeziku najbližje, pa se zopet nekamo družijo tesneje in tvar-jajo celoto, namreč narod, ki tudi svojo skupnost čuti, dasi se tudi s sosednimi rodbinami izven sebe še prav dobro razumeva; tako so nastali na pr. slovenski, srbohrvatski, bulgarski, ruski, poljski, češki in lužičkosrbski narod. Vsak izmed njih varuje svojo narodno čast, skrbi za skupni ali takozvani narodni imetek, se skupno raduje in skupno žaluje.
Vendar se zraven tega vsak posamezni člen naroda še zanima tudi za blaginjo in gorje sorodnega naroda, da, celo vsakega nje pojedinca, približno kakor da bi ta bil ud naroda njegovega. Skupščina, sestajajoča iz poprej imenovanih narodov zove se slovansko pleme. Narodi tega plemena so po krvi in jeziku med seboj bolje sorodni nego z vsakim katerimkoli narodom izven njega; nekateri si stoje tako blizu, da jih še prav razločevati ni mogoče, kakor na pr. Slovence in Srbo-hrvate, ali Srbohrvate in Bulgare; saj se ne ve, kam bi se Kajkavci, ki vežejo prva dva naroda, in Slovani, govoreči macedonsko narečje, ki veže zadnja dva, naj djali, ali k Srbohrvatom ali k Bulgarom. Toliko le za primer.
Slovanski narodi pa se svoje skupnosti, hvala Bogu, tudi posebno močno zavedajo; oni čutijo med seboj tako tesno sorodstvo,
da se slovansko pleme raje smatra le za narod, narodi pa imajo za oddelke, ki govore le razna narečja jednega in istega jezika. Med slovanskimi narodi vlada v resnici bratska ljubezen, ki ni pena, ki se, kadar treba, tudi kaže v dejanju. To nikakor ni prikazen, ki se pri drugih plemenih razumeva sama od sebe. Angleži in nizozemski Buri sta naroda istega, namreč germanskega plemena ; ali kako so se mesarili in se skušajo pokončati še danes? In kteri germanski narod se je zavzel za krivično preganjanega slabej-šega brata? Nobeden še niti prsta ni ganil. Seveda nastane, kakor včasih med brati, tudi med slovanskimi narodi tu in tam kako neskladje, ki pa zopet mine in slovanske celo-kupnosti prav nič ne ruši; pač pa lahko z veseljem konstatiramo, da gojijo slovanski narodi, odkar se je slovanska misel probudila, bratstvo od dne do dne z večjo ljubeznijo, tako da na to bratstvo lahko stavimo najlepše upe za bodočnost.
Slovansko pleme je človeštva zadnji in največji del, črez katerega se razširja naš čut bratske vzajemnosti. Vsak Slovenec ima se torej tudi smatrati Slovana in da mu je to naj vir novega ponosa, hočemo sedaj dokazati.
Drugi slovenski katoliški škod.
Ljubljanski pripravljalni odbor za drugi slovenski katoliški shod pošilja ta-le oklic: Katoliški Slovenci! Minilo bo skoro osem let, odkar se je v Ljubljani sešel prvi slovenski katoliški shod. Komu na slovenski
Listek.
Materina kletev.
Resnična povest. M. T. Savinjski.
(Konec.)
Slonel sem tik vrat. Damen Coupé je stalo nad njimi zapisano z debelimi črkami. Bile so res same žene, gospe in gospodičine v njem.
Vrata so bila poluodprta in le zgoraj zastrta s temnozelenim zastorom. Nisem se zanimal za družbo, še manj za nje pogovore, četudi bi sleherno besedo lahko umel. Kajti, kakor je že navada v železniških kupejih, vsi so govorili na glas.
No kmalu so se utrudili. Le dve, že precej poštami gospe — sodil sem to po glasu — sta živo govorili naprej.
Nehote sem postal pozoren, ko je jedna izmed njih povzela besedo, da pripoveduje o nesreči, ki se je v njeni domovini pripetila nekemu trgovcu Kostniku.
Kostnik — vzdramim se — to ime sem že slišal — ah res, danes je je imenoval ravnatelj v zavodu ter rekel, da je nesrečni oče obeh slepih deklic nek trgovec »Kostnik«. Nehote sem odstopil od vrat ter se postavil k nasprotnemu oknu in napeto poslušal.
»Vi ne verjamete, kako brezsrčni utegnejo biti možje, ako se dado voditi predsodkom. Ravnajo brez premisleka — brez srca, tako tudi ta Franc Kostnik! Druge in sebe je pehnil v nesrečo. In zdaj nima več veselega trenutka« reče gospa.
»Kaj pa je bilo ž njim — povejte, povejte, bo nama vsaj hitrej čas minul« sili sopotovalka.
Ni se dala dolgo prositi zgovorna starka in začela je:
»Ta trgovec Kostnik prišel je pred ka-cimi desetimi leti v naše majhno mestece. Mlad in prijazen človek je bil — postrežljiv in pošten — kaj še je treba več?
Sicer je začel s skromno prodajalno, a kmalu je imel vse kupce iz mesta in okolice okolo sebe.
Najbolj zanimivo za meščana — osobito za dekleta je bilo to, da je bil Kostnik še samec. Le neka priletna žena — Kostnikova Lena — tako so jo imenovali, mu je stregla, opravljala gospodinjstvo. Pravili so, da je daljna sorodnica njegove matere.
A zvedelo se je sčasoma, da si išče novi trgovec družico za življenje. Nemara si bo izbral katero domačo cvetko — upale so matere, saj ni bilo slišati, da ima kje nevesto.
Kar se že vedno godi v takih slučajih: ugibalo, sodilo, obrekovalo in opravljalo se
je mnogo. Mamice so stikale glave, in da je bil trgovec Franc s katero Tinko ali Anko prijaznejši kakor s vsemi drugimi — in če tudi ni bil — brž je bil skovan sklep. Glejte, ta je prava! Tinko bo vzel.
Da vam povem, jaz imam v tej stvari dobre oči. Koj, ko je prišel Kostnik k nam, rekla sem: »Ribarjeva Minka bo njegova nevesta in nobena druga.«
Veste, ta Minka je bila cvet našega mesta. Ljubeznjiva, krotka in pohlevna deklica — a tudi delavna in pridna — gospodinja skoz in skoz. Mati njena, vdova po gostilničarju Ribarju, je vodila sama gostilno, dočim je deklica imela na skrbi vse drugo gospodarstvo. In imeli so ga veliko. Bili so precej premožni.
To Minko torej si je izvolil trgovec Kostnik za svojo nevesto.
Jaz sem — seve — že vedela prej, da bode prišlo tako. Saj sta bila kakor ustvarjena drug za druzega. Oba velika, mlada in lepa — on izboren trgovec, ona pridna gospodinja — in rečem vam, vsi smo se veselili novega para.
Vse je zavidalo nevesto Minko, vse čestitalo ženinu Kostniku. In ljudje so trdili, da se zelo ljubita. Ž njim, s Kostnikom namreč nisem govorila o tej zadevi, — pač pa nekoč z Minko.
«
zemlji ni znano, kako važen, kako potreben, kako koristen je bil ta shod? V nejasnost tedanjih razmer je posvetil z lučjo neminljivih katoliških načel, boječim je vžgal pogum, neodločnim je pokazal pravo pot, in katoličane je združil s trdno vezjo.
Veselo je vsklilo novo življenje pod vplivom prvega slovenskega katoliškega shoda. Požrtvovalni domoljubi so se z vnetim srcem posvetili delu katoliške omike. Vzcveteli so novi družabni organizmi v duševni in gmotni prospeh našega ljudstva.
Pa nove nevarnosti kličejo k novemu delu. Koliko se je izpremenilo od prvega slov. katol. shoda! Nevarnosti, ki smo jih prej slutili, stojč pred nami odkrito, jasno, izzivajoče nas na ponovljeno delo.
Liberalstvo je stopilo iz megle nejasnosti in se je razvilo v radikalno protiversko stranko, ki v boju zoper cerkev ne išče več nobene krinke, ampak se druži očitno z vsemi, ki izpodkopujejo krščanstvo. Nasproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno brezver-stvo. Kar je vmes, ne more ostati brez barve, stopiti mora na desno ali na levo.
Ali ni protikatoliško gibanje privedlo do uničujočega boja med narodi, v katerem mora močnejši pokončati slabejšega, do boja, v katerem naš narod slovenski mora propasti, ako se ne požive večna načela pravičnosti, katerih poklicana varihnja je katoliška cerkev?
Ali ni liberalizem med stanovi vnel onega brezobzirnega, neusmiljenega bojevanja za obstanek, v katerem je brez brambe gospodarsko slabejši, onega boja, v katerem mora shirati slovensko narodno gospodarstvo, ako se ob zadnji uri ne zatečemo k načelom krščanske pravičnosti in jim v javnosti pomoremo do zmage ?
Za to tako naporno kot zaslužno delovanje pa je treba združiti vse dobro misleče Slovence, utrditi naše bojne vrste, treba je oživeti med nami složnega duha celokupnosti, kateri je vedno priklil iz katoliških idej, kadarkoli so prodrle v javnosti.
Človeštvo ob koncu XIX. stoletja, ki je tako bogato najrazličnejših iznajdb in izumov, ne more se veseliti svojega napredka, ako mu je razum otrovan z verskim dvomom, ako mu je srce omrzelo do najvišjih blagrov, ako propadajo celi slojevi, ako v javnosti večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Veliki, bogati, nadarjeni narodi, stoječi na vrhuncu materijalne kulture, so propadli, ko so zabredli v oni tok brezverskega mišljenja, v katerega tira nas protikatoliška agitacija.
Neovirano gospodstvo materijalnih sil, svobodno nasilje nenravnih načel, očitno za-
Prišla je bila k meni na vrt po zeljne sadike, in jaz sem jo podražila: »Minica, torej možila se boš?« Tikala sem jo, ker je bila naša druga soseda. — In zarudela je, da je bila videti kakor žlahtna roža — in prikimala.
Jaz pa sem se šalila ž njo in ji nagajala še dalje — in bogsigavedi zakaj sem ji še rekla pred odhodom: »Minica, zdi se mi, da ga imaš preveč rada. Glej, možje so včasih omahljivi, in Kostnika še niti leto dni ne poznaš! Kolikokrat se je že kje zaroka razdrla. Tudi meni se je tako zgodilo za mladih mojih let«.
Nikoli ne zabim, kako me je pogledalo njeno temno oko, tako plameneče, tako polro očitanja, kakor bi hotelo reči: »Kaj pa Vi veste, Vi mojega ženina premalo poznate!
Vso neizmerno ljubezen, vse zaupanje do njega, ki mu je bila zaročena, — povedal je njen pogled; — a zinila ni, niti besedice ne na to!
Pobrala je svoje sadike in odhitela kakor plaha srna preko vrta.
Gledala sem dolgo za njo — ko je že ni bilo nikjer več videti. Skoro mi je bilo žal do tega, kar sem djala. Nemara sem užalila rahločutno dekletce. A kljubu temu me je nekaka negotova slutnja navdajala, da sem imela prav — in hotč-nehote — dvojiti sem
ničevanje katoliških naukov — ti so vzroki, ki ovirajo naš napredek.
Zato pa ljudstva povzdigujejo svoje poglede k luči resnice in pravice, ki jim sije iz neminljivih božanstvenih naukov katoliške vere.
Katoliški Slovenci! V velikem, važnem času živimo. Zasijala je doba, ki hoče iz razvalin sezidati novo staybo krščanske omike.
Katoliška zavest se vzbuja, krepi in raste, in srečnejši narodi, nego smo mi, vidijo v njej poroštvo boljše bodočnosti.
Tudi mi, katoliški Slovenci, ne smemo zaostati. Ona vera, ki jo je Odrešenik sveta prinesel na svet, ima zdravilo tudi za naše rane, ima moč, ki bo utrdila tudi našo slabost.
Ob meji dveh stoletij, izučeni po bridkih izkušnjah, v slutnji prihodnjih viharjev, kličemo Vas torej, katoliški slovenski bratje, na «drugi slovenski katoliški shod», kateri bo zboroval v Ljubljani drugi teden meseca kimovca tega leta. Natančnejša določila se v kratkem objavijo.
Osrednji pripravljalni odbor je skoro dovršil svoja dela. Sklepi, ki se bodo predložili katoliškemu shodu v potrjenje, obsegajo obširen lep program za složno skupno delovanje vseh slovenskih stanov. Razposlali se bodo naslednje dni v presojo krajevnim pripravljalnim odborom po vseh delih slovenske domovine.
Učenjak in duhovnik, kmet in delavec, trgovec in obrtnik bodo na tem shodu videli; kako se d& skupno in vspešno v lepi slogi delovati za ljudstvo v duhu katoliških načel.
Ob tej slovesni priliki torej, ko se bo ves slovenski narod poklonil in posvetil Zve-ličarju sveta, ob tem kulturno važnem trenutku, ko si bomo sestavili navodila za delovanje in bojevanje dvajsetega stoletja, na ta odločilni dan prihitč v belo Ljubljano zastopniki vseh slovenskih stanov in krajev, da združeni pod vodstvom svojih škofov, zjedinjeni po načelih in po težnjah, zborujemo Bogu v čast, narodu pa v prid in rast!
Zastava sv. križa naj mogočno vsplapola nad nami! Ime Zveličarjevo naj glasno zaori po slovenski zemlji! Njegovo presveto Srce izlij nad naš narod duha milosti,- pravice in ljubezni!
V Ljubljani, na praznik presvetega Srca Jezusovega 1. 1900.
Politični ogled.
Državni zbor spi, a med tem deluje ministerstvo pridno s § 14, s katerim si do-
začela, ali bode Minka srečna s trgovcem Kostnikom.
Premehka je — on pa nagel in vihrav — in — no — le poslušajte, kako je prišlo potem dalje.
Dočim so se vsi, smelo rečem, vsi pošteni prebivalci našega mesteca veselili nove zaroke — bila je nevoljna le trgovčeva strežnica Lenka. Bala se je, da je mlada gospa ne bode marala, da bo šla od hiše — sploh ni mogla že od nekdaj ne trpeti, da bi si pridobil kedo Kostnikovo prijateljstvo in pa ljubezen. Ljubosumna je bila, povrh še hudobna — vsaj meni se je taka dozdevala — in jaz imam dobre oči.
V cerkvi je zraven mene v klopi sedela, ko so prvič oznanili novi par. Videla sem, kako je z jeznim pogledom švignila preko tja — na levo stran, kjer je navadno bila Minka — a danes je ondi ni bilo.
Mene je nevolja popadla. Lenka se je zlovoljno nasmehnila — in ko je zapustila cerkev, sem jo pogledala v obraz. Bilo je nekaj hudobno zadovoljnega v njem — in mene se je polastil nekakov nemir — najraje bi šla za njo iz cerkve, in ji rekla: »Lenka, pustite zaročenca pri miru — ne kalite jima sreče!« A premislila sem si; kaj me skrbijo tuje zadeve!
voljuje vse denarne potrebščine. Cesar je zopet sam določil, koliko naj Avstrija in koliko Ogerska doprinaša k skupnim državnim stroškom. Od državnega zbora sklenjeni načrt zakona, po katerem bi bili zastavni listi deželnih kreditnih zavodov in hranilnic prosti rentnega davka, ni dobil najvišjega potrjenja.
Nemški posredovalni jezik nam hočejo vsiliti Nemci. To pa zategadelj, da bi njih sinovi tudi med drugimi narodi lahko dobivali kruh, ne da bi se jim trebalo drugega jezika učiti, in pa, to je skrivni namen, da bi bil tem hitreje pripravljen Prusiji most do morja slovanskega, do sinje Adrije. Vsi nenemški narodi so seveda odločno proti tej drzni zahtevi Nemcev. Slovenci pa odgovorimo na to zahtevo s tem, da damo švab-ščini povsodi slovo. Proč z nemškim ura-dovanjem, proč z nemškimi napisi in pečati, Slovenec piši in govori le slovenski!
V	Gradcu bodo priredila katoliška društva povodom 70. cesarjevega rojstnega dne veliko slavnost. Namestnik je prevzel pokroviteljstvo. Prireditelji slavnosti hočejo tudi sodelovanje vojaške godbe, ki je liberalnim in nacionalnim Gradčanom trn v peti.
Na Ogerskem so s 1. julijem odpravili kolek od lepakov, oglasov in koledarjev. V tostranski državni polovici so odpravili kolek od lepakov, in oglasov že v 70. letih, časniški kolek pa lani. Na Ogrskem je bil časniški kolek že več časa odpravljen.
Srbski narod je zares pomilovanja vreden zaradi svojih vladarjev. Med kraljem Aleksandrom in pravoslavnim nadškofom (metropolitom) Inokentijem je nastal razpor. Ministerski predsednik Gjordjevič je v nekem lizunskem govoru omenil, da je sv. Jurij ubil samo enega zmaja, Aleksander pa že tri, zato zasluži trikrat večje čaščenje, in res srbski narod ga že sedaj časti kakor svetnika. To se je kralju zelo dopalo in dal se je imenovati od lizunov svetega. A metro-politu je bilo preveč take komedije in je pri kralju ugovarjal. Vsled tega sedaj grozna zamera. Razkralj Milan pa, ki se zadnji čas dela neki jako pobožnega, pa v tem slučaju stoji ob strani metropolita in mu izkazuje neomejeno spoštovanje in udanost. Vse je gnjilo!
Iz Rumunije se morajo izseljevati judje. Vlada jih sicer ne sili, a ljudska nevolja proti judom je tam velika, in vladi ta nevolja ljudska ni neljuba. Da bi se le krivo-nosci k nam v Avstrijo ne priselili!
V	italijanski zbornici se je dosegla sprava med večino in manjšino. Volil se je
Pri Ribarjevih so vse pripravili za dobro nevesto. Krasno pohištvo je dobila, da so ga s šestimi vozovi komaj zapeljali tja v stanovanje, ki ga je bil ženin določil in najel.
Minkina mati je vse razpostavljala in okusno uredila. Dva dni še manjka do poroke. Vse jo pričakuje z veseljem.
Bilo je v soboto okoli 4. ure popoldan. Namenili so obhajati imenitno južino, Minka si je to izprosila ter povabila vse svoje prijateljice, da se od njih poslovi. Nevesta se je opravila v lepo rožnato obleko, bila je videti kakor angelj.
Kar nekdo hlastno potrka. V sobo stopi ženin Franc, ves razburjen — in nekaka ošabnost mu je bila začrtana na obrazu.
»Kje je Minka?« vpraša srdito, dasitudi je deklica že stala pred njim.
»Minka, povej mi resnico! Ali je res, da imaš napravljene zobe? Hitro povej!«
Deklica obledi. Tiho reče: »Seveda je res! Ali tega nisi vedel France ? Ali ti ni nikdo povedal, kako grozovito bolezen sem imela pred petimi leti?« pristavi z negotovim glasom.
Hostnik ne odgovori besedice! Zravna se, kakor bi kdo užalil njegov ponos — potegne zaročni prstan z mezinca, zlat je bil z rudečim žlahtnim kamnom — mrzlo pogleda na mater, ki je ravno prihitela iz druge
nov predsednik Villa, ki uživa tudi pri opoziciji naklonjenost.
Vojska v Južni Afriki. Nihče se sedaj ne zanima mnogo za južnoafriško vojsko, ker je vse pozorno na vznemirljive dogodke na Kitajskem. Sicer pa še vojska v Južni Afriki ni prenehala. Večje bitke ni bilo, skoro vsaki dan pa se naznanjajo manjše praske, pri katerih so enkrat Buri, drugikrat zopet Angleži natepeni. Dne 26. junija je bila bitka pri Lindleyu, Buri so napadli vrsto angleških voz, in so jih Angleži z veliko silo rešili.
Vojska na Kitajskem. Tientsin je osvobojen in tujci rešeni. Čuje se, da so čete velesil došle že tudi v Peking, vendar še vest ni potrjena. Tujcem v Pekingu se godi slabo. Vest, da je bil nemški poslanik v Pekingu 18. junija umorjen, se potrjuje, čeravno se je prej odločno zanikala. Poslanika so napadli kitajski vojaki in bokserji, ko je jezdil s svojimi služabniki iz poslaništva. Potegnili so ga s konja in umorili. Tudi njegovo slu-žabništvo kitajskega rodu so pomorili s sabljami in vrjjli trupla v ogenj. Skoro vsa poslaništva so razdejana, le angleško še ne, kamor so prišli tudi drugi poslaniki iskat zavetja. Mnogo tujcev je pomorjenih. Junaško so se obnašali pri pobojih katoliški misijonarji, ki so umirajoče tujce brez strahu za lastno življenje previdevali s svetim poslednjim oljem. V kitajskem cesarskem dvoru pa se je zgodila med tem velevažna sprememba. Princ Tuan se je polastil oseb cesarja in cesarice-vdove ter vso najvišjo oblast združil v svojih rokah.
Dopisi.
Z Dravskega polja. (Več delavcev.) Letos smo postali štajarski Slovenci živah-neji. Imeli smo že celo vrsto volilskih shodov. Skoro vse shode pa so priredili le poslanci; drugih govornikov bilo je malo ali nič slišati. Radi tega so govori političnega zadržaja, o drugih važnih in prepotrebnih prašanjih, kakor o ljudskem štetju, o zadrugah, o volilni reformi itd. se malo ali sploh nič ne razpravlja. Ko bi se na vsak shod dobilo dveh ali treh govornikov, bi se ustreglo vsem zahtevam, bi prišli shodi do prave veljave. Za to se bode moralo v bodoče skrbeti. Raji menje shodov; toda govoriti in razpravljati se mora na vsakem shodu, kolikor toliko, o vseh važnejših točkah našega programa. Dosihdob so se poživljali le poslanci, da prirejajo shode in nastopajo kot govorniki. Če pa se pomisli, da imamo malo število poslancev, da so tudi
1 ti vsaj nedeljskega počitka potrebni, ker si vsi svoj kruh z delom služijo, bodemo morali naše zahteve nasloviti na politična društva. V prvi vrsti naj ta prirejajo shode in skrbe za govornike. Vsako društvo pozna osebe svojega okoliša, katere bi bile za sodelovanje sposobne; te si naj dobi!
Poslanci se ne b »do odtegovali, se ne morejo odtegovati. Pri vsaki stvari pa je, čim več sodelavcev, tem bolje, tem več bomo v kratkem času dosegli! Rame poslancev so preslabe, da bi nosile pezo cele agitacije; moči naših poslancev so preslabe, da bi se ves narod le na njih opiral, le na njih zanašal. Treba je sodelavcev. Te pa naj iščejo, izbirajo in vežbajo naša politična društva. To tirjamo in to moramo tirjati od vseh naših političnih društev. Nobenemu ne bomo v bodoče več prizanesli. Vsako je poklicano, da deluje za narod, za domovino.
Iz Hoč. (Slomšekovo slavlje.) Dne 17. junija se je pri g. I. Gselmanu v Hočah zbralo precejšnje število navdušenih Slovencev iz različnih krajev, kakor: iz Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, Ribnice na Pohorju, Ruš, Hajdine, Cirkovc, Šentjanža, sv. Martina pri Vurberku, Slivnice in drugod, da bi slovesno obhajali spomin rojstvene obletnice nepozabnega velikana, knezoškofa Ant. Mart. Slomšeka. Ob določenem času pozdravi gosp. predsednik «katol. gosp. bralnega društva» vse navzoče, ki so prišli od daleč in blizu, na kar so priljubljeni pevci «vandrovčki» zapeli mogočno «Naprej zastava slave». Po končanej pesmi povzame velečast. gosp. dr. Ant. Medved kot slavnostni govornik besedo, kateri je kazal v svojem navdušenem ter prepričevalnem govoru velike zasluge slavlje-nega knezoškofa Slomšeka, in kako zasluži v vsakem oziru od mladega in starega, od učenega ter preprostega slavljen biti on, kateri je bil svitla zvezda na slovenskem ob-nebju. Po končanem govoru, katerega so vsi z največjo pazljivostjo poslušali ter gospodu govorniku burno ploskali in živio klicali, zapeli so pevci Slomšekovo: «Preljubo veselje, oj kje si doma?» Nato je deklamovalokmečko dekle Marija Frangež pesem «Slomšeku v spomin» — zložil Anton Umek Okiški, — «Njemu na grob». — Zopet je sledilo petje in nato je s pravo vnemo ter povdarkom deklamoval domači g. učitelj H. Preindl — Gregorčičevo pesem: «Kmetski hiši», iz katere bi naj navzoči spoznali, kako je ravno ona bila zibel največjim našim učenjakom, in kako je ravno ona bila pravo ognjišče našega narodnega prebujenja — ter da še | taka ostane. Pevci zapojejo «Slovenec sem»,
katerega so slavitelji stoji poslušali ter z burnim ploskanjem odobravali. Na to — dasiravno ne več v programu — nastopi še enkrat dekle Marija Frangež, ter v svojo veliko pohvalo prav izborno deklamuje Slomšekovo pesem: «Čas», v kateri se slika, da vse pozemeljsko, čast in slava, žalost in tuga, veselje in radost le nekaj časa trpi — le enega — kreposti in čednosti ter dobrih del nam čas odnesti ne more.
Gospod predsednik se zahvali vsem so-trudnikom pri slavlju, ter upa, da si bodo slavitelji to slavnost globoko v srce vsadili in Slomšeka knezoškofa najbolj s tem slavili, če bodo tudi za njim hodili.
Sedaj je sledila prosta zabava, med katero so pevci marsikatero narodno zapeli. — In ko je prišla ura, da smo se ločili, gojil je mnogi srčno željo, da bi še Hoče videle več jednakih veselic — a da bi jih pa videlo tudi več Hočanov, kakor tokrat.
Slavnostni prostori so bili okusno ozalj-šani, vsled česar gre gosp. I. Gselmanu ter vrlim kmečkim deklicam hvala, da so se toliko trudili. — Pri vhodu je pozdravljal slavi tel je med venci viseč napis: «Dobro došli»
—	a nad odrom pa je visela med samimi svežimi rožami Slomšekova podoba, katero so tudi obdajale papeževa, cesarjeva in slovenska zastava. — Pod podobo je bil transparenten napis: «Vse za vero, dom, cesarja», kateri je zlasti zvečer pri vžgani luči čarobno razsvetljeval slavljenčevo podobo. Znad hiše ste pa plapolali dve veliki zastavi: «cesarska in slovenska». Druge svetilke na prostem so pa kaj lepo nadomestovali razni lampijoni.
—	Vreme nas je dopoldan nekoliko strašilo
—	a popoldne pa je svoj obraz zjasnilo — saj je slavlje veljalo možu, katerega naše slovensko ljudstvo skoraj kot svetnika časti.
—	Dal Bog, da bi se še po slovenski zemlji letos več Slomšekovih slavnostij obhajalo v proslavo njegovega stoletnega rojstnega dne.
—r.—
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Izjava. Povedalo se mi je, da dva slov. lista «Učiteljski Tovariš» in «Slov. Narod» navajata in krivo tolmačita ta-le odstavek iz moje knjige «Jeruzalemsko romanje»: «Naj-imenitniša in najvišja šola (po našem bi rekli vseučilišče) v Kajri je pri mošeji El-Azhari; pa tu si ne smete misliti velikega poslopja z mnogimi šolskimi sobami, kakor so zdaj
sobe, hoteč videti, kaj se je zgodilo — in reče trdo: »Tu imate prstan nazaj. Žene, ki svojih zob nima, jaz nočem!«
Mahoma se obrne in zgine iz sobe.
Minka je drgetala po vsem telesu. Omahnila je nazaj v naročje svoje matere — in se kakor brezzavestno zgrudila na počivalnik, ki je stal tik stene.
»Oj ti ubogo moje dete«, zaplaka mati in poljublja bledo ličece Minkino, njene zaprte oči — ter ji boža temne lasce z obraza.
Vroče solze ji kapljajo na deklico in ni našla besed, da bi jo tolažila.
Spominjala se je, koliko je prestala za nje bolezni — pred petimi leti. Zgornja čeljust se je bila Minki vnela in več ko teden dni ni zatisnila očesa vsled groznih bolečin. Bolezen je sicer ponehala, a revni mladenki je izpadlo zgoraj sprednjih pet zob. Na Dunaj so jo dali za mesec dni — in najspretnejši zobozdravnik ji je naredil nove umetne zobe.
Vsi so vedeli za to. A nikdo vsled tega deklice ni zasramoval. Le omilovali so jo, ker je toliko pretrpela. Sčasoma se je pozabilo in nikdo ni govoril o tem, da bi deklice ne ožalostil, tudi mati ne. Še slutili niso, da ženin o tej stvari ničesar ne zna; mislili so, da mora vedeti o nesreči, ki je bila vsemu mestu očita — in da le iz rahlo-
čutnosti — ker Minko preveč ljubi, ne omeni ničesar. Istotako Minka.
Kako pozno sta se varali!
Še isti večer dal je trdosrčni Kostnik zape'jati vse Minkino pohištvo nazaj ter ji ga v vozeh postaviti pred hišo.
Vse mesto je videlo sramoto — in ko so ljudje zvedeli, kaj se jim je zgodilo, obsojali so vsi okrutnost ženinovo. Morda, če bi premislil le en dan, bi tako ne ravnal — a v razkačenosti svoji ni poslušal ne srca, ne pameti — le svojo jezo in vihravost.
Tisti popoldan je namreč dobil anonimno (brez podpisa) pismo. Notri je bilo zapisano: »Vaša nevesta Minka nima niti jednega zoba svojega, ampak same umetne. Le vprašajte!«
Ko to čita vzkipi mlademu možu gnjev in nevolja. Čutil se je prekanjenega in opeharjenega in studili so se mu umetni zobje.
Ne da bi se pomiril — dirja k nevesti — je niti natanko ne povpraša — le smrtno rani in zapusti.
Kdo je pisal omenjeno pismo, uganili smo vsi. Da ga je Lenka poslala prav zadnji trenutek, je bila natančno prevdarila, ker je le tedaj moglo najhuje razljučiti mladega ženina.
Uboga Minka se od tega dne ni več nasmehnila. Kakor smrtno ranjena cvetka
jela je hirati, pljuvati kri — in že za nekaj mesecev so jo pokopali.
Žalosten je bil ta pogreb. Skazati dobri deklici, ki je bila v vsem okraju priljubljena, zadnjo čast, se je kar trlo ljudi.
Za belo krsto je stopala mati, ograjena v črno obleko — v nemi žalosti.
Počasi se pomika sprevod po cesti naprej. Ljudje molijo na glas — in zdajci pridejo do trgovčeve prodajalne, mimo hiše onega, ki je imel vso bridkost hčerke, vso nesrečo materino na vesti.
Nehote vse vtihne in pogleda proti Fr. Kostnikovemu stanovanju.
Tudi mati obrne tja svoje oči, vse za-rudele od joka. Strese se kakor šiba na vodi — ne more se več premagati — nepopisna bridkost ji jemlje skoro zavest. Povzdigne roko, se zagrozi in glasno zavpije:
»Proklet bodi, nikdar naj ne pride sreča v Tvojo hišo — ti — ti, ki si kriv Minkine smrtil«
Pogrebci postoje. Vse je zazeblo do kosti — vsem za trenotek zastalo srce!
Minko so pokopali. Dve leti za njo je umrla tudi mati. Pred smrtjo se je še spravila s Kostnikom in mu vse odpustila.
Kmalu na to se je Kostnik oženil. Vzel je nevesto od daleč nekje — in grozno je
v naših krajih šole največja (in seveda tudi najdražja) poslopja.» Omenjena časnika trdita, da sem jaz z navedenimi besedami hotel pokazati svoje sovraštvo do lepih šolskih poslopij in potem posredno seveda tudi do šole sploh. Temu nasproti javljam kot avtentičen tolmač svojih besed in spisov, da z zgorajšnim citatom nisem hotel in nisem mogel pokazati svojega sovraštva do lepih šolskih poslopij, ker takega sovraštva ne poznam, temveč rad gledam lepe šolske stavbe in jih iz celega srca privoščim učiteljem in učencem. Vsakdo, ki me pozna, tudi v6, da sem jaz prijatelj mladine in šole, nikakor pa sovražnik, in da sem navdušen prijatelj in zagovornik vseh krščansko in narodno mislečih učiteljev.
V Mariboru 4. julija 1900.
Prof. Jos. Zidanšek.
Častna svetinja za 401etno zvesto službovanje prisodila se je gospodu J. Možini, nadučitelju pri Sv. Marku. Častitamo!
Slovenske občine, zasajajte sadna drevesa ob občinskih cestah. Na Češkem se nahajajo občine, katere iz sadja ob cestah toliko skupijo, da vse občinske potrebščine, kakor za šolstvo, za občinsko pisarno, za občinske ubožce, pokrijejo iz dohodkov od sadnih obcestnih nasadov.
Poroka. Jurist g. Vladislav Pegan se je poročil z gospico Reziko Murkovo iz Celja.
Več delavcev! Opozarjamo rodoljube na današnji naš dopis z Dravskega polja, katerega smo sprejeli od moža, velezaslužnega za naš narod.
Proti mraza so kurili letos mnogi vinogradniki v mrzlih nočeh meseca maja. Poroča se, da je dim dobro uplival in preprečil mraz.
Priporočljiva jabolka. Čeravno je sadno drevje letos lepo cvetelo, vendar je deževno in mrzlo vreme neugodno uplivalo na nadaljni razvoj, in sadja bo le malo. Kljubu neprijaznemu vrememu pa so še vendar bogato obložene sledeče vrste jabolk: češki devičnik, angleška zimska zlata par-mena, mašanckar, zlati gujderling, cellini in oberdikova rajneta. Te vrste so torej jako priporočljive, ker tudi pri slabih vremenskih razmerah obrodi.
Iz šole. Stalnim učiteljicam v Lembahu je imenovana gospa Marija Godec roj. Fiirst. Učiteljica Ida Daut iz Maribora je prestavljena v Voitsberg. Kot učiteljica ročnih del v Voitsberg pride Alojzija Sikora iz Slov. Bistrice.
Ornikovo glasilo. Kakor imajo Stiirgkh, Volf, Lemiš, Dipauli, Lueger itd. liste, v katerih oznanujejo svetu svoje misli in nazore,
nesrečen!« Nato obmolkne gospa v železniškem vozu.
»Zakaj je nesrečen?« povpraša sočutno sopotovalka.
»Dobil je dve ljubeznjivi deklici — edini ste — Milka in Anica — in obedve ste od rojstva slepi!«
Ta hip zažvižga, vlak postoji.
»Maribor« zakliče sprevodnik — in kar zdrznil sem se, vse postaje sem preslišal, tako zvesto sem poslušal povest. Saj je bila ključ mojemu vprašanju: »Ali je Bog pravičen?»
Taval sem iz kupeja — in ne vem, kako sem prišel do svojega stanovanja.
Gledal sem le svitle zvezdice, ki so mi glasno pravile: »Bog je pravičen — in ti človek ne sodi — ako ne moreš koj ume-vati njegovih potov!«
Smešničar.
Dobersklep. Obtoženec (zagovorniku, ki mu je pomagal do oproščenja): »Kaj ne, gospod odvetnik, prihodnjič me hote zopet vi zagovarjali?«
Ona: »Kam bi le položila to-le pismo, da bi ga jutri gotovo našla?«
On: »Vtakni ga v ogledalo, tam ga najdeš najbolj gotovo.«
tako bo ptujski pek Ornik imel odslej za svoje glasilo «Štajerca». List je pisan v slovenskem jeziku, ker je to jezik Ornikovih starišev in prastarišev. Ornik bo v tem listu s svojim politiškim duhom razsvetljeval slovensko ptujsko okolico, kakor razsvetljuje njegov plin nemško ptujsko mesto. Okoličani pa pravijo, da še bodo kljubu temu rajši kupovali pri Majdiču in Jurci nego pri Orniku. Oh, to nehvaležno ljudstvo!
Zaplenjenje. Včeraj smo dobili od glavarstva nek nemški odlok, in ker so nam odpeljali list ter zapečatili novici »Slovenci ptujske okolice« in »Štajerc v Ptuju je začel izhajati«, mislimo, da smo zaplenjeni. Mi še bomo z oblastmi zaradi tega na pristojnih mestih govorili.
Iz ptujske okolice. Človek obrača, a Bog pa obrne! — Ta narodni pregovor se je uresničil našemu kmetijskemu bralnemu društvu v Krčevini pri Ptuji. Vse je bilo pripravljeno za Slomšekovo slavnost, katera bi se vršila na binkoštni pondeljek dne 4. junija pri gostilničarju Gregorecu na Grajeni; a na predvečer užge hudobna roka, ki pa še je vedno prikrita, hišo gosp. Gregorca. A Slomšekova slavnost bo se vršila meseca avgusta. Društvena knjižnica se je pomnožila. Zopet so nam bili naklonjeni dobrotniki. Gospod Franc Bratuša, mladenič v Rabelčji vasi, daroval je 3 knjige. Gosp. Janez Kolarič, mladenič na Rogosnici je daroval 2 knjigi. Gospa Frančiška Planinšek, posestnica v Ptuji, je darovala ljudski knjižnici 11 zvezkov, Zore 5 zvezkov in še raznovrstnih knjig 21. Pre-srčna hvala gosp. dobrotnikom, posebno blagi gospej Planinšekovi za darovane knjige!
Ogenj. Dne 22. junija ob polnoči je nastal v Mihalovcih, fare cirkovške, ogenj ter upepelil poslopja Jerneja Medveda, Ivana Medveda, Ant. Draškoviča, Štefana Turka in Frasa. Goreti je začelo pri Jerneju Medvedu, in je bržčas hudobna roka zanetila ogenj. Poslopja so bila zavarovana. Jernej Medved se je pri ognju ponesrečil in čez eno uro umrl.
Še glasovi o povodnji. Iz Velenja: Dne 26. t. m. vlila se je grozovita ploha čez občino Kozjek, Št. Florijan, Št. Vid, Št. Janž, Skale in Velenje, ktera je povzročila velikansko povodenj. Ti nalivi odnesli so vso rodovitno zemljo iz površja v dolino, sadno in gozdno drevje, tako da je na več krajih pokazalo se samo skalovje. Žage, mlini, jezovi so vničeni, okrajna cesta, železnična proga na več krajih pretrgana in promet za več tednov vstavljen; občinske ceste z mostovi popolnoma odnešeni, tako da ni možno jih popraviti, da bi bile za rabo. Poljski pridelki popolnoma vničeni in nekterim posestnikom tudi stanovanje odvzeto; živina, ktero imajo, se bo morala prodati. Živeža ni, posestva zadolžena, lakota preti, kaj je početi? Ljudstvo tava obupno sem in tja ter prosi milosti. Sila je velikanska — in če ne dojde od nikoder pomoč, bomo morali zadnjikrat zapeti «domovina mili kraj». — V torek 26. so bile grozne povodnji v Dolu. Iz hribov so pridrli od vseh strani naraščeni potoki, drveč s seboj kamenje, plohe in deske od žag, podirali so jezove, moste in žage ter preplavili travnike in njive. Take povodnji ljudje ne pomnijo. Škode je silno veliko. — Iz Hoč se nam poroča, da so bili ondi 26. junija grozno veliki nalivi. Potok, ki priteče iz Pohorja, Reke in okolice, narastel je trikrat tako silno, da je prestopil svojo strugo, trgal brvi, preplavil vrtove ter uničil skoro vso zelenjad in napolnjeval kleti s svojo kalno vodo. Koliko je na polju škodoval, se bode še-le videlo, kajti krompir, koruza, rž in drugi pridelki so bili popolnoma pod vodo. Posestniki, ki niso mogli krme pospraviti, iskali so jo daleč od svoje lastnine — toda vso blatno. Gorjanci kakor poljanci so zelo prizadeti. Zadnji jednak naliv je bil pred kacimi 27 leti. Bog pomagaj!
Železnična proga Dravograd-Velenje, ki je bila po povodnji poškodovana, je popravljena in zopet izročena prometu.
Sv. Ana na Krembergu. Zadnji čas smo imeli mnogo dežja, vendar toča nam je prizanesla. Ozimine se lepo kažejo, ječmen je deloma požet. Sadja se precej vidi, češenj obilo. V vinogradih bodemo tudi nekaj pridelali, ako nam bo Bog blagoslovil.
Živinski sejem bo gotovo na Alešovo dne 17. julija pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Lani nam je okrajno glavarstvo v Radgoni delalo neko zgago, ktero smo srečno zmagali in je sedaj zopet vse v lepem redu.
Iz Središča. G. Martin Kojc, ces. kr. davčni pristav v Ptuju, se je zaročil z gdč. Tiliko Čulekovo, hčerjo poštarja središkega.
Na mariborskem c. kr. učiteljišču je bila letos po prizadevanju gsp. ravnatelja Schreinerja prvikrat skušnja iz štajarske zgodovine. Javilo se je za skušnjo pet učencev, ki so gladko in točno odgovarjali na vsa vprašanja ter bili tudi vsi obdarovani z darili. Predsednik izpraševalne komisije je bil preč. g. kanonik dr. Pajek.
Kadetna šola v Strasu. Zopetno opozarjamo, da bo drugo leto kadetna šola v Strasu edina, na kateri se bo poučevalo slovenski. Gojencev se sprejme od 30—50. Kdor hoče vstopiti, moral je dovršiti spodnjo gimnazijo ali realko. Natančneja pojasnila radovoljno daje šolsko poveljstvo kadetne šole v Strasu.
Iz Gornje Radgone. V nedeljo dne 8. julija t. 1. popoldne ob pol 3. uri bode pri gosp. Osojniku poročal deželni poslanec dr. Rosina o političnem položaju in o deželnem zboru štajarskem. Vabijo se vsi slovenski rodoljubi.
Ogenj. Pretečeni ponedeljek, 2. t. m. pogorel je zjutraj ob 5. uri N. Pečovnik, posestnik na Ragozi, ki si je še le pred štirimi leti postavil svoje poslopje. Nevarnost za sosede je bila velika, zlasti ker so mariborski ognjegasci kesno prišli, a domači hočki se pa niti prikazali niso. Žalostno, da je toliko brezbrižnosti med nekaterimi našimi ognjegasci, kadar se gré bližnjemu pomagati. Upamo, da se v prihodnjič ne zgodi več kaj jednakega!
Župan celjski Stieger je dobil na predlog našega štajerskega namestnika Claryja najvišje potrjenje županom celjskim. Jasno je, da Clary spodnještajarskih razmer ne pozna, sicer bi ne mogel predlagati Stiegerja v potrjenje.
Duhovne vaje. V novicijatski hiši Jezusove družbe v Št. Andražu v lavantinski dolini na Koroškem bodo letos od 6. avgusta zvečer pa do 10. avgust zjutraj skupne duhovne vaje (eksercicije) za duhovnike. — Od 10. avg. zvečer pa do 14. avg. zjutraj za dijake. Duhovne vaje bodo v nemškem jeziku. — P. n. gg., ki se jih hočejo udeležiti, naj se blagovolijo nekaj dnij prej pri čast. rekto-ratu novicijatske hiše oglasiti.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Naša posojilnica dobro napreduje. Planinsko ljudstvo je začelo spoznavati, kako si more pomagati s svojim denarjem ter se rešiti «nemških prijateljev» v bližini, ki se bogaté na njegov račun. — Tukaj se širi brošura «Zgubljeni Bog», dar ljubljanskih liberalcev. Kadar se gre zoper vero in gospodarsko organizacijo, so liberalci in nemškutarji edini. Kmetje, vrzite knjižico na ogenj, ako jo dobite.
Iz Kostrivnice. Sneg in zima sta precej oškodovala rž. Vendar pa se je precej obrastla ter obeta dobro žetev. Pšenico je obilna pomladanska moča porumenila in tudi rja se je je semtertje lotila; toda kaže še povoljno. Krompir in koruza sta zaradi mokrotne pomladi zaostala. Sena je veliko; da bi le ugodno vreme pospeševalo spravljanje. Drevje je krasno cvetelo in tudi dovolj nastavilo; vendar viharji so jabolka precej poklatili. Vinograde pa so plazi in nalivi močno poškodovali. Grozdje se je nastavilo povoljno; toda slana je srednje lege občutno poškodovala. "Pomrznile so zgodnje trte, posebno belina. ^V nizkih in visokih
legah kaže lepo. — Nevihte nas strašijo dan za dnevom, semtertje že zjutraj; proti njim marljivo streljamo. Preteklo leto je plesnoba vničila tretjino grozdja; vendar pa lesos le malo vinogradnikov žveplja. Pač pa marljivo škropijo z galicijo proti strupeni rosi. Sicer še se letos ni pokazala. Tresemo se ob vsakem hudem vremenu, ker ako bi še letos imeli tako slabo letino, kakor je bila lanska, potem smo vničeni. Veliko krepkih mladeni-čev in deklet, pa tudi mladih možev odišlo je vsled zaporednih slabih letin na tuje, celo na Prusko v rudokope in tovarne, iskat boljšega kruha. Doma pa kmetje vzdihujejo, ker dobi težko težake ter jim delo zaostaja. Pretekla leta dobilo se je precej denarja za svinje. Letos pa je cena svinjam silno nizka, in torej tudi ta dohodek pičel. Povsod toraj reva in beda, potem pa še davki!
V	vojaškem nabavnem skladišča v Mariboru se bo dne 23. jul. obravnavalo o nakupovanju ovsa, sena, slame za steljo in posteljo, drv in premoga za vojaške potrebe v Mariboru, Ptuju, Celju, SI. Bistrici in Strasu. O pogojih se lahko izve do 16. julija pri vsakem vojaškem nabavnem skladišču.
Pri Negovi razširja ptujskega »Štajarca« trgovec Kari Špirk ter naznanja ljudem, da jim je sedaj prisijala nova luč. Mi bomo tudi Spirku kmalu prisijali s svetlo lučjo, za danes pa samo opozarjamo Negovčane, da je naroden trgovec v negovski fari A. Sturm v Ivanjcih.
Zaplenjeno. Zaplenjeno. Zaplenjeno.
V	Vojniku je, kakor se nam poroča, nagloma umrl dne 3. julija Franc Zottl, on-dotni trgovec. Bil je hud nasprotnik Slovencev.
Celje. Veličastno so doneli preteklo soboto zvonovi raz naših cerkva, tako v srce segajoče se nam že dolgo niso glasili. Bil je to mil in nežen pozdrav iz bližnjih Teharjev v Celje prihajajočemu milostivemu knezoškofu lavantinskemu. Bilo je zbranih mnogo cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov in okoličanska šolska mladež, izmed katerih sta ena deklica in eden deček govorila mil. knezoškofu v sprejem. Na večer tega dne priredilo je slovensko celjsko pevsko društvo knezoškofu podoknico ter je pri tej sodelovala tudi narodna godba. — V nedeijo dopoldne bila je ob 8. uri pontifikalna maša v farni cerkvi s pridigo premil. keezoškofa in po njej začela se je sv. birma za okoličanske otroke. V ponedeljek dopoldne vršilo se pa je birmanje mestnih otrok v Marijini cerkvi. Vseh birmancev bilo je primeroma 1251. Ob 7. uri zvečer tega dne odpeljali so se premil. knezoškof v Galicijo, kjer je bila naslednji dan birma. Tolažnik sv. Duh, ostani pri nas! Ako bi birmanci vse drugo zgubili, vero in narodnost jim ohrani!
Celje. Dne 2. t. m. so premilostljivi knez in škof lavantinski s spremstvom preč. gosp. opata Fr. Ogradi obiskali tukajšnjo cerkveno orglarsko šolo ter so posamezne učence navduševali in ob enem vse poučne knjige pregledali, se o njih pohvalno izrekli ter se pokazali zelo naklonjeni. Končno so podelili vsem učencem sv. blagoslov. Ta velevažni obisk se v kroniko tega zavoda zabeleži na prvo mesto ter ostane nepozabljiv.
Slomšekova slavnost na Ponikvi dne 5. avgusta obeta biti zares veličastna manifestacija in najlepši letošnji narodni praznik. Iz vsporeda, katerega se začne za-jedno z vabili prihodnji teden razpošiljati, omenimo za danes le najvažnejše točke: Ob pol 7. in 8. uri slovesen sprejem gostov na
kolodvoru; ob 10. uri slovesna maša, katero celebrira g. celjski opat in pri kateri sodelujeta iz prijaznosti si. celjsko pevsko društvo in narodna godba v Celju. Ob 1. uri odkritje spominske plošče na šoli, potem banket. Po banketu skupen odhod na Slomšekov rojstni dom in na grič sv. Ožbalta. Zvečer je koncert. Pri slavnosti sodelujejo mej drugimi slavno telovadno društvo »Celjski Sokol«, si. celjsko in ptujsko pevsko društvo, združeni učiteljski zbor ter narodna godba v Celju. Z ozirom na krajevne razmere prosijo se vsa si. narodna društva, kakor p. i. gostje udeležniki, naj bi Čim preje prijavili svojo udeležitev. Prijave sprejema in daje potrebna pojasnila: »Pripravljalni odbor za Slomšekovo slavnost na Ponikvi ob juž. žel.«
Namestnik Clary se je 4. t. m. peljal v Vitanje in v Šaleško dolino, da si na lastne oči ogleda grozno nesrečo, katero je napravila zadnja povodenj. Gredoč se je par ur pomudil v Konjicah. Ogledal si je nadžupno cerkev, obe šoli v trgu ter je vsprejemal razne deputacije in posameznike, ki so se mu prišli klanjat. Obljubil je Konjičanom, krepko podpirati njihovo prošnjo za posebno c. kr. okr. glavarstvo v Konjicah.
Vsprejem v slovenske paralelke na mariborski gimnaziji se bo vršil 14. t. m., skušnje 15. Sklep na naših šolah je 14. t. m.
Cerovec v ormožkem okraju. Opozarjajo nas, da se nesreča, ki smo jo objavili v št. 24 ni zgodila vsled neprevidnosti strelcev, ampak ker je v bližini udarilo in se je blisk popeljal tudi na cev.
V Špitaliču je bil v ponedeljek, dne 2. julija č. g. Anton Novak slovesno za župnika vmeščen. Vreme je bilo krasno.
Duhovniške vesti. V Podčetrtku je umrl dne 2. julija po dolgi mučni bolezni župnik Ignacij Rom, star še le 46 let. Svetila mu večna luč!
Iz dragih krajev.
Poroka v cesarski hiši. Na Zakupu (v Reichstadtu) se je vršila dne 1. julija v dvorni kapeli ob 11. uri dopoludne v najožjem rodbinskem krogu poroka nadvojvode Franca Ferdinanda z Zofijo Chotekovo, katero je cesar isti dan povišal v kneginjo Ho-henberško. V prvem paru je peljal nadvojvoda ženin svojo mater, nadvojvodinjo Marijo Terezijo v kapelo. Potem sta šli ženinovi sestri, nadvojvodinji Marija Annunciata in Elizabeta, potem je šla nevesta, Zofija kneginja Hohen-berška, v beli atlasasti obleki, pošiti z mirti-nimi cvetovi, in briljantnim diademom v laseh. Na nje desnici je šel njen strijc in poročna priča dedni princ Lowensteinski, na levici pa grof Karol Chotek. Potem so šli sorodniki neveste, potem najvišji dvorni mojster grof Nostitz, ki je bil ženinova priča, konečno dvorna dama Malliard de Chatonnaye in ko-mornik grof Cavriani. Poročal je dekan Hickisch z asistenco dveh kapucinskih patrov. Besedico «da» sta izgovorila ženin in nevesta jasno in zelo glasno. Ko je dekan Hickisch izročal prstana, je dejal: «Naj bi bila ta dva prstana vedno priči vajine nekaljene zakonske sreče, katero vama želi mnogo milijonov src!» Po ceremoniji se je na orgijah zaigrala avstrijska himna, katero so poslušali vsi stoje. Potem je bila tiha maša. Ob polu 12. uri je bil v gradu zajutrek, pri katerem je nazdravila novoporočenemu paru ženinova mati, nad-vojvodinja Marija Terezija. Vojaška godba je nato zaigrala avstrijsko himno. Kmalu po zajutreku sta se novoporočenca odpeljala v odprtem vozu skozi špalir šolskih deklic, ki so trosile cvetlice, in dečkov, ki so vihteli zastavice ter mnogih društev in ogromne množice naroda, ki je klical: «Slava!» Neki učenec in župan sta se pri nadvojvodi in njegovi ženi poslovila. Nadvojvoda se je obema preprijazno zahvalil. Nato sta se novoporočenca odpeljala v Benešov.
Nove maše v celovški škofiji. Posvečenih bo letos 18 čč. gg. bogoslovcev, med temi 6 Slovencev, ki bodo obhajali
I nove maše, in sicer iz četrtega leta čč. gg. gg.: Dobrove Jožef v M. Nazaretu dne 5. avg. ; pridiguje č. g. Fr. Lekše, župnik v Lučah. Terč Matija v Železni kapli dne 26. julija. Uranšek France v Šmihelu pri Pliberku dne 29. jul.; pridiguje č. g. V. Podgorc, vikar v marijanišču. — Iz tretjega leta čč. gg. Dra-gasnik Ivan v Logivasi pri Vrbi dne 22. jul.; pridiguje č. g. Limpl, provizor v Šmarjeti. Bočiž Franc v Črni dne 29. julija; pridiguje č. gosp. A. Jelnar, župnik v Štebnu ob Žili. Poljanec Vinko pri sv. Urbanu pri Ptuju dne 12. avg.; pridiguje č. g. Šuta Al., župnik pri Sv. Marjeti.
V Iki je dne 19. junija t. 1. umrl č. g. A. Kravas, župnik iz Iglave na Slovaškem. Dne 21. junija so ga slovesno pokopali na mestnem grobišču v Lovrani. Krasno rakev nosili so odlični kapitani. R. I. P.
Novi bankovci v kronskej vrednosti. V dunajski delavnici avstro-ogerske banke izdelujejo sedaj nove bankovce, kateri pridejo v promet prihodnje leto. V svrho lažjega poznavanja in razpečavanja bodo bankovci za 10 K vijoličasti, za 20 K rudečkasti, za 50 K višnjevkasti, za 100 K zelenkasti, za 500 K svetlosivi in za 1000 K svetlo rumenkasti.
Na Ogerskem se je začelo tudi ljudstvo zanimati za zadruge. V Devi v hunjadskem komitatu se je ustanovila za sadjarstvo in vrtnarstvo.
Mlekarske zadruge. V renski osrednji zadrugi združenih 40 mlekarskih zadrug je imelo 1. 1898 štiri in pol milijona mark.
Skupno nakupovanje. Nižjeavstrijski zadrugarji v Ebreihsdorfu so sklenili, da si letos za žetev skupno naročijo jabolčnik in pozneje svinje za krmo. Zelje bodo letos spravili vsi skupaj ter ga skupno prodali.
Davek na žganje se poviša, in sicer 20 h za liter alkohola. Tako so sklenili načelniki deželnih uprav pod predsedstvom finančnega ministra na zborovanju na Dunaju. Toda gledč btajerske, Koroške in Kranjske pa je minister obljubil, da se davek na žganje ne poviša.
Društvene zadeve.
Veliki koncert priredijo tukajšnji slovenski abiturijenti v soboto dne 14. t. m. na vrtu »Narodnega doma.« Sodeluje vojaška godba in pevski zbor. Po dovršenem vspo-redu prosta zabava in ples v veliki dvorani »Narodnega doma.« O slabem vremenu se vrši tudi koncert v dvorani.
Slovenska Matica bo izdala drugo leto Zbornik, Letopis, Levčevo-Prešernovo spomenico, Štrekljeve slovenske narodne pesmi, Knezove knjižice 7. zvezek in Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva.
Slomšekova slavnost v Jarenini se vrši v nedeljo dne 8. julija ob polu 4. uri popoldne na prostoru pri cerkvi, prosta zabava pa na vrtu gostilne Cvilakove. Slavnost se vrši tudi ob neugodnem vremenu, tedaj pa v prostorih hiše Fišerjeve. Zavedni Slovenci in navdušene Slovenke iz vseh krajev obmejne Slovenije, pridite ta dan v polnem številu na slavnost. Pokažimo ta dan vsi obmejni Slovenci, da vemo ceniti zasluge najslavnejšega Slovenca, škofa Slomšeka! Prijatelji naši od blizu in daleč, pridite tudi vi!
Političen shod in Slomšekovo slavnost pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi jare-ninsko politično društvo v nedeljo dne 15. julija pri Sv. Marjeti ob Pesnici po večernicah. Natančneji vspored objavimo prihodnjič. Vse pa že sedaj kaže, da bo shod in slavnost Slomšekova nekaj posebnega, izvenrednega za vzgornjo pesniško dolino.
Vabilo k XXIII. občnemu zboru društva «Kmetovalec« v Gotovljah, ki se vrši v nedeljo dne 8. julija t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni gosp. Martin Steinerja. Vspored je jako mnogovrsten. Vstop vsakemu prost, zatorej se za prav obilno vdeležbo priporoča društveni odbor.
Slomšekove slavnosti v Ponikvi dne 5. avgusta t. 1. se udeleži tudi ljubljanska »Slovenska kršč.-socialna zveza« z zastavo.
Kmetijsko bralno društvo pri Sv. Florijanu ob Boču priredi dne 8. julija ob 3. uri popoldan Slomšekovo slavnost. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Za šolo na Muti je daroval čast. gosp. Ivan Jodl, kaplan pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah 4 K. Bog živi posnemovalce!
Gospodarske stvari.
Zavarovalna zadruga.
(Da\je.)
I. Vstopnina.
1.	4% obresti od 300.000 K je 120.000 K.
II. Deleži.
2.	1% obresti od 750.000 K je 7.500 K.
III. Zavarovalnina.
3.	Zavarovana svota po 77.784.000 K 1% je 777.840 K. Skupni dohodki na leto kron 905.340.
Kakor je razvidno iz statističnih podatkov oprtih na lOletno opazovanje, znaša vsled raznih bolezni poginjena žival ViVoi 'n ona katera zboli 1% vse živine. Izvzeta je tukaj vsa vsled epidemičnih bolezni poginjena žival. Ako vzamemo gori navedene podatke, znašali bi stroški tega oddelka zavarovanja sledeče:
1.	7*°/o vse vrednosti zavarovane živine 194.430 K.
2.	1% vsled bolezni ali nezgod do polovice zavarovane vrednosti se doplača kron 388.920.
3.	Upravni stroški tega oddelka kron 30.000.
Skupni stroški znašajo 613.350 kron.
Ako znašajo dohodki 905.340 kron in stroški 613.350 kron, znašal bi letni preostanek kron 291.990.
Da pa vidimo, bi li zamogel ta oddelek zavarovanja shajati, ako pristopi k zadrugi
najmanjše število udov, kar je v smislu pravil i dovoljeno t. j. 3000. Poglejmo še, kako bi stal ta račun.
I. Dohodki.
1.	4% obresti od vstopnine 6000 kron je 240 kron.
2.	1% obresti od deležev 15.000 kron je 150 kron.
3.	3000 udov zavaruje poprečno vrednost a 518 5 K je 1555 500 K in od te svote znaša zavarovalnina 1%. ali za 100 kron eno krono 15.555 kron. Skupni dohodki znašajo 15.945 kron.
II. Stroški.
1- 1/i°/o °d zavarovane svote je kron 3.888.
2.	1% do polovice zavarovane vrednosti 7.777 kron.
3.	Upravni stroški tega oddelka 1.800 kron. Skupni stroški znašajo 13.465 kron.
Če znašajo dohodki 15.945 kron, troški pa 13.465 kron, se pokaže preostanek na leto 2.480 kron.
Iz ravno navedenega računa je razvidno, da zamore zadruga obstati, ako pristopi k oddelku zavarovanje živine najmanjše število udov. In le na živinorejcih je sedaj ležeče, da stopijo skupaj in si medsebojno zavarujejo svojo živino.
Pri tem računu pa smo še marsikaj druzega videli in se naučili, kar je za poljedelce prevelike važnosti in za bodočnost prevelikega pomena, ter za povzdigo splošnega blagostanja neobhodno potrebnega pogoja. Torej spregovorimo še nekoliko besed.
Mi smo poprej videli, da se redi na obsegu zemlje, katero obdelujemo Slovenci, domače hasnive živine v skupni vrednosti 86.360.000 K. Če pa mi naše travnike in pašnike pravilno obdelujemo, da iste gnojimo, da iste z napeljevanjem in odpeljevanjem vode in umnim gnojenjem zboljšamo, si prav lahko s prav malimi stroški naše krmske pridelke podvojimo, da, celo potrojimo. In ko
smo si tako pridobili več krmskih rastlin, podvojili oziroma potrojili smo si tudi našo domačo hasnivo živino. Ker pa vemo, da nam donaša naša domača hasniva živina, če smo se združili in napravili zadružne mle-karnice, prodajalnice živine, mesto kakor dosihmal ali celo nič ali pa komaj 2—3%, po 5—7% dohodkov, vidimo, da si lahko, ako hočemo, ako smo pridni, skrbni, ako se organiziramo, združimo, pridobimo na leto okroglo 6,000.000 K več dohodkov od naše živine kakor do sedaj. In to je gotovo taka svota, za katero se nam je potreba potegniti in da pa to prav lahko dosežemo, imamo izgledov dovolj. Le poglejmo Švicarje, Švede, Norvege, Bavarce, koliko dobička njim donaša živinoreja, vsi so obogateli, in kar je bilo tamkaj mogoče, to je tudi pri nas Slovencih mogoče, samo potreba je ljudstvo podučiti in organizirati, združiti, da delamo tako vsi vzajemno, združeno, in po naukih mož kateri nas učijo iz lastnih skušenj.
To se mi je videlo pri razlaganju oddelka zavarovanja živine kot zelo potrebno povedati, da naš kmetovalec razvidi in se prepriča, da ni še vse zgubljeno za njega, nego da si prav lahko opomore, ako si le sam hoče. Pozneje hočem še bolj natanko dokazati, da je neprecenljive važnosti to, da združimo vse kmetovalce v kmetijske zadruge, in posebej še v nameravano zavarovalno zadrugo.
Zdaj bodemo še tretji oddelek naše zavarovalne zadruge ogledali, da se prepričamo, ali bi zamogla zadruga uspešno delovati tudi na tem polju zavarovanja. Predenj pa da prestopimo k temu računu, potreba nam je vedeti, koliko da imamo Slovenci obdelanega polja in vinogradov v svoji posestvi, in koliko da pridelujemo sedaj poprečno blaga, ali poljskih in vinogradskih pridelkov.
(Dalje prihodnjič.)
Loterijske številke.
Trst: 30. junija 1900. 32, 36, 69, 77, 86
Line: » » > 4, 84. 8, 33, 5
Najbolji moravski premog in koks za kovače
se dobi po najnižji ceni pri
Alojziju Vršic-u,
trgovcu v Ljutomeru.
obiskujoče dijake sprejema na stanovanje učitelj. Naslov «Pomoč pri uku« poste restante Ptuj. 2
• ••••••••••
Zaloga uradno potrjenih tiskovin.
Pozo v!
Kedor potrebuje gotovo dober gumi za ceplenje tri
naj si ga naroči v trgovini
J. N. Peteršič-a v Ptuj-u
zraven okraj, glavarstva.
==: Cena primerno nizka _
Trgovina s papirjem in galant. blagom.
kuverte ~
s firmo priperoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru
^^Vrednejše kot povsod drugod
^tf	^ upite oblačilno blago, robje
^^ / -¿tj	platno in predpasnike,
^ narejeno perilo v


izberi in pa tudi v kakovo sti Kdor enkrat pri meni kaj kupi, se lahko prepriča.
Vrednejše kot povsod drugod!

prav veliki

Proda se
žaga in mlin s tremi tečaji, zidan, z dvema lepima sobama in kuhinjo, zraven je še druga zidana hiša z 2 sobama, s kuhinjo, 2 kleti, 2 vrta, njiva, 2 sadunosnika, travnik s sadnimi drevesi, hosta. Praša se pri 'iospej Marija Kos v Pod-sredi(Horberg) Sp. Štajarsko. 1-3
¡36*
80
O
O

jesihova esenca
Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje 80°/o jesihove esence s 30—40 litrov studenčne vode, in izvrsten jesih je gotov.
1 liter 80°/o jesihove esence velja 1 gl. 1 liter 60% jesihove esence velja 60 kr. Izvrstno laško namizno olje katerega imam veliko zalogo, prodajam liter po 40, 48, 60, 64 in 80 kraje.
PTUJ R. Bračko PTUJ v novi poštni hiši. 3-6
(strežnik), kateri razume tudi kletarstvo, se takoj sprejme. Pojasnila daje o. Alfonz Svet, gvardijan oo. minoritov v Ptuju. 3-4
Na prodaj
je v občini Cvetkovski (Zwettendorf) dvoje malih posestev, prvo 21/, orala, diago 38/« orala zemljišča pod ugodnimi pogoji prav vredno. Vpraša naj se pri občinskem predstojniku v Cvetkovcih.	3-3
Najčistejše olje
iz kostij napravljeno za šivalne stroje in kolesa (bicikle) v tovarni H. Morbius in Fils, Bazel (Švica).
Dobi se pri 4-26 R. Strasmayer-ju, puškarju v Mariboru.
J* si prodaj
čez 2 orala zemlje, hiša, klet in nova preša, 2 hleva, sadunosnik in vinograd se proda na Sredmi (Mittelberg). Cena je 600 gld., takoj plačati treba 300 gld. na drugo lahko čaka Blaž Urbas na Slemenu št. 40 p. Selnica.	1-2
Išče se
gostilna
v najem. Dobro obiskana gostilna na dobrem prostoru se vzame takoj v najem. Naslov pri uredništvu »Slov. Gospod.«	1-3
HARMONIUM
amerikanskega sistema s 5 spremeni obsegajoč 5 oktav F.-F., malo rabljen, leta 1898 kupljen, se proda za 70 gld. z zabojem. (Nov pa je stal 140 gld.) Kupci naj se blagovolijo oglasiti pri organistu Silv. Šentjurc v Ptuju. 1-3
Orgltavec
45 let star, samec, izučen mizar, izdeluje cerkvene oprave (stole itd.) v umni čebeloreji popolnoma izurjen in poštenega vedenja, želi pri kaki srednji fari orgljarsko in mež-narsko službo nastopiti. Naslov Jožef Rangns, orgliavec na Raz-borju, p. Loka pri Zid. mostu. 3
Odlikovan s častno diplomo 1. 1895 na razstavi v Ptuju.
Jos. Marsa na Krapji pri Ljutomeru i
"""— ................- -lis
m
Na celem Jngoslovanslcem edina izflelalniea cemeutniii
inoznik-ploč. "^T
Tlak sestavljen iz takih ploč je enak pogrnjenim umetuo vezanim preprogam in je lepši in cenejši kot tlak iz klinker ali samotnih ploč, ter skoro neomejene trpežnosti. Stopnice iz cementa, tudi brušene, imitacije marmorja in sijenita. Trše in lepše kot iz kamena. Cevi iz portland-ce-menta v dvanajsterih velikostih od 5cm do 75cm v premeru. Cementne korita za svinje in studence, za jasli, za govedo in konje. Strešnike iz cementa z dvojno zarezo in zgornjim obrobkom (Doppelfalzziegel mit Kopfverschluss) z asfaltom impregnirani. Taki strešniki so skapčani na vseh štirih straneh, pripravni za zelo položne strehe. 13 komadov krije 1 Q m, ki tehtajo komaj 35 kg. — Ceniki zastonj in franko.	4
Filijala v Središči na Dr., zaloga: Radgona, Ljutomer.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, , ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in t sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva se povsod.	li
zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
O o O O o O
m
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
priseženega izvedeneca
kamnoseka JH f ■ PEYER-ja
v Harii> «ru,
Moscbiiiegg-Allee, Hilarinssirasse, Cariieristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene,
Domača pijača,2
katera se napravi iz Eter-jevega sadnega soka, je prav krepčalna in okusna pijača, treba da poskusite in gotovo bodete jako zadovoljni. Iz Eter-jevega sadnega soka narejeno sadno vino je priljubljeno v tisočih rodbinah in dobiva od dne do dne več prijateljev. 10 litrov sadnega soka, ki z vodo pomešani vskipe, da 120—140 litrov sad-
nega vina. — Liter te izborne pijače stane samo okoli 5 kraje. Deset litrov sadnega soka stane 8 gld. in se dobiva pri
Ivan Hostnik-u v St. Vidu,
Šmarje pri Jelšah, Štajarsko.
Kdor hoče 400 mark25
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K. F. Wojtan, Lelpzig-Lnd.
MMMIMIMMMHO
Prikladni darovi za sv. birmo.
Najizvrstnejše ure, zlate, srebrne
dobite pri
5-5
MARIBOR Gosposka ulica 26 MARIBOR Podružnica: Dravska ulica 15 Maribor.
Budilniki, anker od 1 gld. 20 kr. višje Budilniki, koledar od 2 gld. naprej. Nikljeve ure, rem. ank. od 2 gld. 50 kr. naprej. Srebrne ure rem. 4 gld. ankar 6 gld. in višje. Zlata ura za gospe od
10 gld. naprej, za gospode 20 gl. in višje. Safhausenske točne ure od 16—24 gld.
Kupuje staro zlato in srebro. Popravila In v rezke izvrši hitro in ceno Varnostna očala v rabi pri žvepljanju komad po 30 kr.
Ure na nihalo ki bijejo ure 10 gld., ki bijejo četrte od 20-30 gld. Podobe z godbo tudi
na obroke. Zlati poročni prstani
od gld. 1-50—10 Zlate verižice gl. 3-65 Srebrne veriž. gl. 2-12
Uhani, igle, napestnice, noži in vilice, očala, nanosniki in toplomeri raznih vrst
\ priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu ||
| vsakovrstne podobice, molitvenike, $ rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak uad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
AA\
Karol Tratnik,
izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode stolne ulice št. 1. v Mariboru, Domgasse Nr.l

Priporoča se preč. duhovščini za napočila cerkvenih orodij :
monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih,
katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno oroflje /trav tlobro popravlja»»*, pozlatil»* ali po*rebri»»» v og»*Ji.
Za rse svoje Izdelke jamčim, prlznaina pisma naročnikom na razpolago.
Svoji k svojim.
Učenec
poštenih stariSev in z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v trgovino mešanim blagom pri Jožefu Farkašu, trgovcu pri Sv. Juriju ob Ščavnici.	3-3
Nov harmonij
na prodaj po primeroma zelo nizki ceni. Lastnik odpotuje ter se sploh ne bavi več z godbo. Vprašanja naj se blagovolijo pošiljati: Enolog, Žalec, poste restante. 3-3
Naznanilo!
Dovoljujem si naznaniti mojim spoštovanim obiskovalcem, da sem
srojo brivnico
radi popravljanja hiše preselil
v zgornjo Gosposko nlico
nasproti Stampfljeve hiše
in prosim mi tudi v bodoče zaupanje ohraniti.
Spoštovanjem
Emerik Baizer,
brivec.
Zgubila
se je vložna knjižica mariborske hranilnice z vlogo 3400 kron in 3 desetake v gotovem. Pošten najditelj se prosi, da vrne najdeno in dobi zato darilo. Ivan Vresner, posestnik na Bohovi pri Mariboru
Banka
„Slavij a"
ima zdaj v Celji svoj glavni zastop v pisarni gosp. dr. Filipiča nasproti nemške cerkve nad Leme-ževo krčmo zraven okr. sodnije hiš. štev. 15.	2-2
Ivan Likar,
glavni zastopnik banke »Slavije«.
Na prodaj !
V Šmartnu pri Slovenjem Gradcu je radi bolezni lepo posestvo, obstoječe iz 30 oral njiv in travnikov, 50 oral gozda, takoj po ceni za prodati. Omenjeno posestvo je jako pripravno za kako večje podjetje, posebno za izdelovanje opeke in lončarske posode. (Se že mnoga leta napravlja z dobrim vspehom izvrstna opeka). Je tri četrt ure od Slovenjegraš-kega kolodvora in četrt ure od okrajne ceste oddaljeno. Več se izve pri posestniku Ferdinandu Jehart v Šmartnem pri Slov. Gradcu.	1-2
Proda se!
Pritlična hiša z velikim zelenjadnim vrtom in dvoriščem, gospodarskim poslopjem je na prodaj v Mariboru za 3500 gld. — 2000 gld. je intabuliranih.
Kje? pove upravništvo lista.
Tužnim srcem naznanjamo vseria sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, oziroma sestrica
XéOVíUa
dne 26. t. m. ob polu 9. uri zvečer po kratki, mučni bolezni v 5. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce je bil 28. t. m. ob 5. uri po-poludne na pokopališče v Sv. Martinu pri Šaleku.
Velenje, dne 26. junija 1900.
Josip in Slišana Skaza,	Josip Skaza,
stariši.	brat.
Zahvala.
Za izkazano sožalovanje in udeležbo pri pogrebu mojega dragega soproga, gospoda
Henrik Klemenčiča,
trgovca in gostilničarja v Veržeju,
ki je po dolgotrajnej in mučnej bolezni dne 25. junija previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal, izrekam vsem, ki so se dne 27. junija pogreba udeležili, osobito častitim gospodom duhovnikom, učiteljstvu, strelskemu in gasilnemu društvu, gospodom iz Radgone in Ljutomera, darilcem krasnih vencev in sploh vsem sorodnikom in prijateljem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Ver že j, dne 28. junija 1900.
Julijana Klemenčič.
Slomsekore
glavnih spisov šesta knjiga.
Ravnokar je dotiskana in se začne te dni razpošiljavati.
Obsega v srednji 8° za uvod: «Vaje cerkvene zgovornosti» str. 1—150. — Potem I. del «Pridige ob nedeljah» (50) str. 51—248; II. del «Pridige ob zapovedanih praznikih» (20) str. 251 306; III. del «Pridige ob cerkvenih godovih» (12) str. 309—348; IV. del «Pridige ob godovih svetnikov sploh» (commune sanctorum) (32) str. 351—450.
Skupaj 114 pridig izborne vsebine.
Cena broširani knjigi s poštnino je 4 K.
Dobiva se v „tiskarni sv. Cirila v Mariboru" pa tudi po vseh drugih slovenskih bukvarnah.
Slomšekov doprsni kip
Na od mnogih stranij izraženo željo, dobiti o priliki Slomšekove stoletnice njegov doprsni kip, obrnil se je pripravljalni odcor v ta namen do našega kiparja Repiča na Dunaju, ki je obljubil izgoto-viti iz malca doprsje, predstavljajoče Slomšeka.
Pri najmanj 50 naročilih stalo bode doprsje 20 K. Ako se oglasi več naročnikov, bode cena primerno nižja. Kdor si tedaj želi naročiti omenjeni kip, naj prijavi nevtegoma naročbo, da bode delo do konca meseca julija dovršeno. Prijave je pošiljati na
Ivana Zabukovšek
cand. iur. na Dunaju, vseučilišče.
Mazf/tus.
Vsled sklepa okrajnega zastopa z dne 20. marca t. 1. se bo vinograd, kateri se je svoje dni za napravo amerikanskega matič-njaka kupil prodal.
Vinograd leži v občini Lehnik pri Ptuju nasproti farne cerkve pri Sv. Trojici v Halozah, ima lepo lego, obstoji iz 3 in pol orala vinograda in 4 orale pašnika in iz mnogo sadunosnega drevja.
Hrami in sicer gosposka hiša, preša, hlevi in viničarija so v dobrem stanu in klet za 100 po-lovnjakov vina.
Kupci se vabijo do 1. avgusta da pismene ponudbe pri okrajnem odboru vložijo.
Okrajni odbor v Ptuju dne 29. junija 1900.
Načelnik: Zelenik.
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje:
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergurtel 20
ali pa	21
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck —
Bahnstrasse 8.
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
■M-H- l I I I I1 I I I 1
Fotograjijski zarod r Mariboru
je najstarejši
v Fritsch-eii vili
>•> Badgane št. 11.
I Priporoča fotografijska^dela vsake vrste od medajlonove da X človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
jv J----J
Henrika Krapeka,
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse.
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Avguštin Janša.
Tisk tiskarne sv. Cirila.