Poštnina ptačana v šoto vini. Izhaja VSak Četrtek. Posamezna številka stane i Din. Št. 18. V Ljubljani, dne 1. maja 1924. Letolli RAtlKALSKl G, L A /NIK OQC,AN NARODNE UADll/A L NE J TRANE E. Uredništvo in uprava v Ljubljani, WoIfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. m ®@¥©r ministrskega predsednika NikolePašiča Velika istanifeilaclia za drla^no in narodno @dinst¥^ Spoštovani in dragi bratje! Velika dolžnost, ki jo čutim napram našemu narodu, me je dovedla, da na svoje stare dni pridem semkaj in da iz-pregovorim nekaj besedi. Poslušajte jih, vzemite jih na znanje, ker jih govon \ iz srca in iz skušnje. Veliko muk in veliko trpljenja je prenesel naš narod za idejo, da osvobodi vse svoje brate in da se vstvari skupna država. To svojo sveto in veliko željo je narod izpolnil s hrabro':':J> svojih sinov, z njih požrtvovalnostjo službi osvobo-jenja in ujedinjenja ter s pomočjo naših zaveznikov, hrabro se borečih in zmagujočih nad sovražniki, ki so pretili vsemu svetu. S krvjo naših sinov je vstvarjena ta naša velika država, ki je utrjena in mednarodno priznana. Saintgermainska pogodba se glasi in se bo glasila: Srbi, Hrvati in Slovenci so ujedinjeni s kraljevino Srbijo v edinstveno državo. (Klici: Tako je!) Ko smo se vrnili v domovino, smo se posvetovali, kako naj uredimo to državo: ali po saintgermainski mirovni pogodbi, ali po želji nekaterih, ki so hoteli, naj nastane namesto ene velike nekaj malih posebnih državic. O tem smo se posvetovali že na Krfu in smo sprejeli načelo, da bo za naš narod najbolje, da se vstvari edinstveno urejena država in da ne more biti močnejše države od one, v kateri bi bil ves narod ujedinjen, ki bi jo ljubil in branil z isto ljubeznijo in istimi interesi. To nas je naučila naša zgodovina. Ko je bilo razdeljeno Dušanovo carstvo, je država v kratkem času propadla, ker je sovražnik podjarmil nove male državice drugo za drugo. To nas torej uči zgodovina. Saintgermainska mirovna pogodba nam je zajamčila to državo, kakršna danes obstoja. Končno zahtevata napredek in sreča našega naroda isto. Mi smo to izvedli v vidovdanski ustavi in smo uredili državo, v kateri imajo vsi državlianl enake pravice, enake dolžnosti in enako svobodo. V ostalem bi se razdelitev države na pokrajine ne mogla izvesti radi mešanosti plemen in vedno bi se nekomu godila krivica. Zato je sreča, da se država ne more razdeliti v male državice in nekake kneževine. To je bila in je samo želja naših sovražnikov. Oni so nam ponujali to že za časa vojne. Ponujali so nam Bosno, da sklenemo mir, a mi nismo hoteli in smo rekli: Ali se popolnoma osvobodimo vsi, ali pa ostanemo neosvo-bojeni! Splošno osvobojcnje je bila želja vsega našega naroda in mi smo tej želji ustregli. Pojavile so se težkoče. toda ne s strani onih, ki so se borili in vstvarjali to državo, temveč od onih, ki so imeli svoje račune in so služili drugim. Nočem o tem dalje govoriti. Ko je bila vidovdanska ustava vstvarjena, so nekateri naši bratje izrazili željo, naj bi se ustava spremenila. Kako? Oni tega ne vedo in ne povedo, kako naj se spremeni. Mi tega ne moremo sprejeti. In ne daj Bog, da se to sprejme, ker je ta država vstvarjena s toliko krvjo; kakor nobena druga država, kar jih pozna zgodovina. Ko so ti bratje videli, da to ne more biti, so ustanovili nekak blok in koalicijo s ciljem, da ovržejo ono, kar je že vstvarjeno, ne da bi pomislili, kaj bo potem. Mi ne smemo dopustiti, da se to ovrže, ker bi s tem nastale same komplikacije in bi prišlo v nevarnost vse ono, kar je zasigurano mirnim potom. Kar je bilo s krvjo vstvarjeno, bomo z vsemi sredstvi branili pred onimi, ki bi poskusili, dotakniti se našega obstoja. (Viharno odobravanje, navdušeni klici državi in narodnemu edinstvu.) Male skupine so se v ta namen združile in mislijo z Radičevo pomočjo doseči ta cilj. (Klici: Doli z Radičem.) Te male skupine pa ne povejo glasno in jasno narodu, kar hočejo, ker vedo, da bi narod tega nikdar ne dopustil. Prosili smo kralja, da nam dovoli vprašati narod, če želi, da se naša enotna država ohrani ali spremeni. To narod more izjaviti, ker ima za to pravico. Kralj je prisegel, da bo upravljal državo po volji naroda, ne pa po volji strank. Mi srno naprosili kralja, naj razpusti narodno skupščino, da se vpraša narod, ali odobrava postopanje onih, ki so izvoljeni ođ naroda, da izvedejo vidovdansko ustavo, toda delajo nasprotno temu, za kar jih je narod izvolil. Mi ne vemo, kaj namerava kralj odločiti. toda radikalna stranka ne bo odstopila od svojih ciljev in upamo, da bo mogla izvesti svojo voljo in da bo narod odobril njeno stališče, da se ohrani ta država in da bodo poraženi vsi oni, ki delajo proti volji naroda. Prosim vas, da oddaste svoje glasove za edinstveno državo. Ako je v ustavi kaj slabega, moremo to mi odstraniti, toda osnovne državne ureditve se ne more spremeniti. Ako jc ves srbski narod vstal proti poskusu Avstrije, da prepreči vstva-ritev nove države, morete tudi vi priti k glasovanju in oddati svoj glas za to državo. Te žrtve, ki se zahtevajo od vas, ne bodo niti iz daleka podobne žrtvam onih, ki so padli za to državo. Ako spoštujete one, ki so padli, spoštujte svojo dolžnost tudi napram njim in vsemu narodu. Ako okrepimo našo državo, bo prišla do takega blagostanja, da jo bodo zavidale mnoge in mnoge države. In jaz, tako star, sem prišel, da skušam služiti narodu in da ga rešim nesreče, ki mu preti, ako bo brezbrižen. 2elim, da ostane naša država taka kot je, da pride do blagostanja in kulturnega napredka, ki ji gre. Nočem vam dalje govoriti: Poživ- ljam vas, da vsi vzkliknemo: živeli nasledniki onih, ki so umrli za to državo Srbov, Hrvatov in Slovencev! 2ivio naš kralj, čuvar narodnega in državnega edinstva! Živel narod, ki drži svoje ideje in pridobitve! Hvala vam in dal Bog, da se izpolnijo naše želje! (Vihamo ux navdušeno odobravanje.) Veliko manlfestacllsko zborovanje Nar. rad. stranke v Bjelini. Prvi borbeni zbor NRS za nove volitve. V torek 29. aprila se je vršilo v Bjelini veliko zborovanje Narodne radikalne stranke. Zborovanje je bilo eno največjih, kar se jih je vršilo po osvobojeuju. Pot našega ministrskega predsednika in načelnika naše stranke g. Nikole Pašiča je bilo pravo zmagoslavje narodnega radikalizma. G. Nikola Pašič je s svojim spremstvom prispel z ladjo »Vojvoda Mišič« zjutraj malo pred 8. uro v Račo, kjer ga je navdušeno sprejelo in pozdravilia velika množica ljudstva. Najprej je pozdravil sivolasega državnika tuzlanski župan g. Dragovič, za njim pa predsednik radikalne organizacije za tuzlanski okraj g. Vlado Stanišič. G. Pašič je odzdravil tudi z govorom, sc zahvajil za lep sprejem in naglašal nujno potrebo združitve vseh nacijonalnih elementov v borbi za državo in ustavo. Izrazil je svoje zadovoljstvo, ker vidi, da je ljudstvo pripravljeno braniti stanje, doseženo z ogromnimi žrtvami. Nato je ministrski predsednik nadaljeval svojo pot proti Bjelini. Povsod, koder se je vozil g. Pašič, so velike množice ljudstva navdušeno pozdravljale velikega državnika in voditelja Narodne radikalne stranke. Kmetje so postavili slavoloke, na katerih so bile zapisane Pašičeve zasluge za našo državo. Zlasti lep in prisrčen je bil sprejem v Le-dincih in v Dvorih. V Bjelini je pričakovala g. Pašiča ogromna množica ljudstva, domačinov in iz vseh delov Bosne in Hercegovine, iz Srema in iz Srbije. Množice cenijo nad 15.000 oseb. Bjelina je bila vsa okrašena. G. Pašiča in njegovo spremstvo so pričakovali pred Bjelino kmečki konjeniki v narodnili nošah z državnimi in narodnimi zastavami ter so ga spremljali do Bjeline. Množice so navdušeno pozdravljale g. Pašiča, ko je izstopil iz avtomobila pred hotelom »Drina.« na trgu. Ko se je navdušenje množice poleglo, je pozdravil g. Pašiča bielinski župan Katarič z_besedami: Bosna ponosna in Hercegovina kršna sta presrečni, da vidita v svoji sredini svojega najzaslužnejšega sina, velikega državnika in predsednika vlade, ki je t>oleg blagopokoj-negu kralja jJetra Osvoboditelja in sedanjega kralja Alekstmdra najzaslužnejši mož za naše osvobojenje in za našo državo. Ministrski predsednik g. Pašič jo odgovoril: Mi ne bomo dopustili, da se poruši to, kar Je vstvarjeuo s potoki krvi naših najboljših sinov. Srbi, Hrvati hi Slovenci smo združeni v edinstveni državi. To je izraženo tudi v ustavi. Imamo pozitivne zakone, ki varujejo današnje državno stanje. Naša država jamči vsem državljanom vse pravice In vse svoboščine. Množice so navdušeno pritrjevale in klicale kralju, državi in Narodni radikalni stranki. Po kratkem odmoru se je ob 11. uri pričelo veliko javno manifestacijsko zborovanje Narodne radikalne stranke. Za predsednika zbora je bil izvoljen predsednik tuzlanske radikalne organizacijo g. Vlado Stanišič, ki h pozdravil mnogoštevilno ljudstvo in med viharnim odobravanjem zborovalcev predlagal, da se sprejme in odpošlje Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavkia sledeče vsebine: Narod tuzlanskoga okrožja pošilja z velikega zborovanja Narodne radikalne stranke v Bjelini Vašemu Veličanstvu, čuvarju ustave in državnega edinstva, potrdilo o svoji poda-uiški zvestobi in udanosti in kliče navdušeno: Živel Nj. Vel. kralj! Živel ves kraljevski dom! Nato je narodni poslanec prota Milar Popovič izrazil radost naroda tuzlanskoga okrožja, da vidi v svoji sredini velikega moža in velikega patriota in največjega državnika naše države, g. Pašiča. Ljudstvo je navdušeno in viharno pozdravljalo min. predsednika. Med viharnimi ovacijami se je pojavil na balkonu hotela g. Pašič, ki je inici kratek, toda važen in pomemben govor, katerega priobčujemo na uvodnem mestu. Ko je g. Pašič končal svoj govor, ga je narod sprejel z navdušenimi klici in dolgotrajnim odobravanjem. Nato je govoril minister za vere dr. Voj. •lanjič, ki je izrazil, da se pridružuje željam ministrskega predsednika, ki je iz ljubezni do naroda prišel sem, da otvori prvo borbeno zborovanje za državno in narodno edinslvo. Za njim je podpredsednik narodne skupščine Milutin Dragovič poživljal narod, da se pridruži Narodni radikalni stranki v borbi za svobodo in državljanske pravice. Minister za izenačenje zakonov g. Marko Trifkovič je naglašal zlasti borbo srbskega naroda za osvobojenje bratov izpod turškega in avstrijskega jarma. V tej borbi je imela Narodna radikalna stranka vedno prvo besedo. Nato je govoril o razliki med ideologijo federalističnega bloka in Narodne radikalne stranke, ki vodi politiko na načelu državnega in narodnega edinstva. Pozval je tudi muslimane, naj pomagajo radikalom v vprašanju s krvjo pridobljenih pridobitev naroda. Po govoru narodnega poslanca Dušana Subotiča je govoril notranji minister dr. Srskič, ki je obsojal delo radičevcev in poživljal Bosance, da čuvajo narodno edinstvo, ki mora biti sveto celokupnemu našemu narodu. Radikalni stranki očitajo pogoste volitve, toda kadar je v nevarnosti državno in narodno edinstvo, potem mora narod na vsak način izreči svojo voljo. Nato je prebral predsednik zbora g. Vlado Stanišič sledečo resolucijo: Veliki zbor Narodne radikalne stranke, id se je vršil v Bjelini 28. aprila 1924, je po govoru g. Nikole Pašiča, strankinega voditelja in predsednika kraljevske vlade, kakor tudi po govorih ministrov in poslancev, sprejel enoglasno sledečo resolucijo: 1. Odobrava popolnoma dosedanje delo svoje vlade in svojega poslanskega kluba, k! ga je vodil največji in najboljši sin našega naroda g. Nikola Pašič. 2. Pozdravlja ustavo in narodno edinstvo. 3. S preziranjem obsoja delo vseh onih politikov, strank in skupin, ki pod imenom opozicijonalnega bloka iu sicer samo zato, da bi prišli do državne oblasti — zanikujejo narodno edinstvo in okušajo, da bi s cepitvijo oslabili državo in upropastili ono, kar je vstvarjeno s težkimi napori lit žrtvami. Množica jc enoglasno sprejela resolucijo z navdušnim vzklikanjem kralju, Pašiču, državi in edinstvu. G. Pašič se je po zborovanju ponovno pojavil na balkonu in množice so ga viharno pozdravljale. Po 4. uri popoldne se je g. Pašič s svojim spremstvom vrnil v Beograd. Radič poveličuje zasluge g. Pašiča in radikalne stranke Ponovno smo že povdarjali zasluge ff, Pašiča in Narodne radikalne stranke za našo narodno stvar in za naše osvobojenje. Ako M ne bilo g. Pašiča in radikalov, ki so za vedno onemogočili habsburško - avstrijski vpliv v Srbiji z odstranitvijo avstrofilske dinastije Obrenovičcv IM tudi mi še trpeli pod avstrijskim jarmom. Vodja HRSS Stjepan Radič ni hotel do sedaj nikdar priznati te resnice. Ker pa resnica preje ali pozneje tudi najbolj zkarknjenl nasprotnikom odpre oči. je moral seveda tudi Radič priznati zgodovinska dejstva. To je storil v velikonočni številki »Hrvata« s svojim podpisom. V uvodniku imenovanega lista piše doslovno: Sami srbijanski politiki so dobro vedeli in na sebi čutili, da Srbija nima parlamenta. To so čutili posebno pod dinastijo Obrenovičcv. Ta dinastija ni bila sama po sobi v Srbiji zasovražena. Baš nasprotno: bila je spo*-štovana (?) radi pameti in talenta svojih predstavnikov. V Srbiji se je splošno govorilo, da so Obrcnoviči tako umni, kakor so Ka-radjordjeviči hrabri. Toda kakor da se je Milanu Obrenoviču omračil um in je pričel vladati popolnoma samovoljno. absolutistično, ali kakor pravijo Srbijanci; uvedel jc osebni režim. Ta osebni' režim Obrenovičcv je na koncu tudi upropastil to dinastijo. Proti njemu se jc najbolj borila radikalna stranka. Borila se jc z odprto revolucijo in diplomatsko akcijo v inozemstvu, plasti v Rusiji. Borila se je na življenje in smrt. Ako bi ne bili uničeni Obrcnoviči, bi bili na koncu uničeni radikali. L. 1888. so bili radikali v Srbiji tako močni, kakor je HRSS na Hrvatskem. Za nje je glasovalo devet desetin mandatov. Milan Obrenovič jc popustil in pristal na znamenito ustavo 1. 1888. Ta ustava je po belgijskem uzoru si>remenila narodno skupščino v parlament in dala parlamentarni večini pravicb vladati in upravljati državo. Takrat sem bil star sedemnajst lev. Končal sem peti gimnazijski razred, ter sem že v drugič potoval v Srbijo. Cim sem prišel iz Beograda v prvo vas, sem opazil veliko radost med kmeti. leki logar, navdušen radikak mi jc pripovedoval skoraj do polnoči, kakšne so bile te volitve, kako so bili kmetje složni in kako je kralj končno popustil ljudstvu. Svoje pripovedovanje je končal tako-le: Sedaj je dobro zanj in za ljudstvo. Narod lina svojo svobodo in tudi njemu ničesar ne manjka. Toda ta svoboda ni dolgo trajala. Milan Obrenovič jc vzel zopet vso oblast v svoje roke in razgnal radikale, češ, da je Pašič ruski agent, ki mu streže po življenju radi njegovega prijateljstva z Avstrijo. In pričela se je borba med radikali in ObrenovičL ki se je končala ponoči 29. maja 1903 s strahovitim umorom Milanovega sina Aleksandra kraljice Drage in njenih bratov. Pod novo dinastijo Karadjordjevičev jo bilo zopet proglašeno načelo, da je narodna volja izven vsake oblasti in da izvršuje oblast parlamentarna večina v imenu naroda. Srbija se je pokazala kot najsvobodnejša država na Balkanu ter je pod teni vtisom tudi črnogorski knez, poznejši kralj Nikola uvedel v Cmigori ravno tako ustavo; kakor je bita Srbiji. Radič torej priznava, da sta se g. Pašič i« radikalna stranka borila »na življenje in smrt« z ohranitev ustavnega načela v Srbiji. To i® bila tudi svrha ljute borbe proti Obrenovičem, ki so bili proti temu načelu, dokler se ni P01' novno vzpostavilo »pod novo dinastijo Kar*' dtordievlćcv.« ( Slovenci! S krvavo in težko borbo najboljših sinov našega naroda, z demokratsko in narodno vla* davhio Doma Karadjordjevićev, z modro in dalekovidno politiko Narodne radikalne stranke je bilo našemu narodu naklonjeno osvobojenje od stoletnih sovražnikov ter ustanovljena edinstvena in velika narodna kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narodna radikaina stranka, ki si je s svojo dolgoletno borbo in s svojim smotrenim delom pridobila zasluženo zaupanje največjega dela našega naroda, je v prvi vrsti pozvana, da na temelju svojih političnih načel in svojega programa organizira narodove množice In da s pomočjo najširših narodovih slojev dela na ureditvi našo lepo kraljevine. Zavedajoč se svoje velike dolžnosti, obogatena z mnogimi političnimi izkustvi jo Narodna radikalna stranka pozvala vse odkritosrčne patrijote in vse zavedne državljane, da stopijo v njene vrste ter da tu s skupnimi silami, v medsebojni ljubezni in z iskrenim srcem delujejo ;:a dobrobit celokupnega naroda in za veličino naše narodne države. Narod je videl delo Narodne radikalne stranke. Njeno delo in veliki njeni uspehi so poznani vsemu svetu. Zaradi tega prihaja narod poln zaupanja v radikalni tabor. Tu se hoče borit! za pravice, napredek in koristi naroda in države. Narodna radikalna stranka je podala dovolj dokazov, da jej je v resnici pri srcu dobro vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da z enako brigo skrbi za vse dele naše širne in velike domovine. Uvažuje vse to je Narodno-napredna stranka v Sloveniji, verna svojim svetlim tradicijam in idealom, k! jih jej je bil zapustil njen ustanovitelj in dolgoletni vodja blagopokojni dr. Ivan Tavčar, zavedajoč se svojih dolžnosti v novi kraljevini, hnajoč na srcu življenjske interese slovenskega naroda in Maks na V zadnjem času sc postavljajo slovenski separatisti vsake vrste — na čelu jim seveda SLS — v nekako »vzvišeno« pozo napram Beogradu in Srbom, kar je v sedanjih razmerah istovetno s sovražnim aktom nanram naši državi in narodni skupnosti. Zato se nam zđi potrebno, da opozorimo našo javnost na načelno stran te zadeve. Srbi so leta 1914 dvakrat pobili Avstro-Ogrsko. Prvič na Ceru in Jartu v mesecu avgustu ko je armada avstrijskih vjetnikov preplavila Niš. Druga zmaga nad Avstro-Ogrsko se je odigrala pri Kosmaju. Takrat je dobila ^Srbija 50.000 avstrijskih vojnih ujetnikov *z 2500 oficirji,- dve kompletni vojaški godbi in ogromni vojni materijal. To so dejstva, ki jih ne morejo oporekati niti voditelji SLS. Ta srbska zmaga je bila za Avstrijo zelo porazna, kajti celih devet mesecev po tem dogodku ni smela proti Srbiji napraviti niti ene geste, dasiravno se je z njo vojskovala ! Šele potem, ko je pol milijona nemških vojakov prihitelo Avstriji na pomoč in ko je Bolgarska zasadila Srbiji nož v hrbet, je bila Srbija pogažena, nikakor pa ne premagana. 1'riletna okupacija Srbije bi mogla podati ninogo zanimivih dokumentov o sovražnem obnašanju Hrvatov in Slovencev v Srbiji. Toda Srbi so prešli tiho preko tega, ker so Hrvati in Slovenci morali takrat ravnati po nalogu svojih gospodarjev in ker so Um Srbi to bratsko odpustili. Zmaga na solunski fronti — delo Srbov naše lepe Slovenije, na sestanku svojih zaupnikov dne 23. aprila t. L sklenila, da se združi z Narodno radikalno stranko kot največjo in najzaslužnejšo državno stranko. Np skupni seji odborov Narodno-napredne stranke in Narodne radikalne stranke dne 29. aprila t. I. je bila fuzija obeh strank formalno In na svnčan način izvedena. Ta dejstva sporočamo vsej javnosti ter poživljamo vse somišijenike Naroduo-napre-dne stranke, kakor tudi vse druge zavedne patrijote, da stopijo v vrste Narodne radikalne stranke ter da se organizirajo v njenih odborih, kjer so ti ustanovljeni, kjer pa jih še ni, da ustanove nove odbore. (Navodila in vse informacije za organizacijo daje pisarna Mestnega in Okrožnega Odbora NRS v Ljub-Uani, Wolfova M.) Istočasno poživljamo vse odbore NRS, da z odkritosrčnim veseljem in bratski vsprejmejo v svoje vrste naše prijatelje ter da jl!i vpišejo v svoje sezname po predpisih strankinih statutov. Z ojačanjem Narodne radikalne stranke v Sloveniji dokažemo najbolje svojo ljubezen napram edinstvu, veličini in sili naroda in države. V njenih vrstah se moremo najuspešnejše boriti proti vsem neprijateljem našega narodnega in državnega edinstva! Kdor želi dobro sebi in svojemu narodu, naj stopi v radikalni tabor! Naj živi edinstvena in močna kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, osnovana na pravičnosti, bratski enakosti in svobodi! Naj živ! Narodna radikalna stranka! V Ljubljani dne 1. maja 1924. Dr. Vladimir Ravnihar, 1. r. Dr. Niko Zupanič, I. r. Dr. Miroslav Lukan, 1. r. resnica ? in velikih zaveznikov — je prinesla Srbiji popolno zmago Avstro—Ogrski pa poraz in polom. Ko jc bil premagan gospodar — Avstro-Ogrska, — je mogel res le cinik oporekati, da niso bili obenem premagani tudi hlapci, v tem slučaju Hrvati in Slovenci. »Slovenec« si upa trditi, da so se Slovenci sami osvobodili in proglasili odcepitev od Avstro-Ogrske, dokler je bil še cesar Karl na Dunaju! Res, veliki junaki so bili ti blokaški Hrvati in Slovenci, da so se predrznih v trenutku, ko je Avstro-Ogrska doživela na solunski fronti že svoj poraz, proglasiti svojo odcepitev in neodvisnost takrat, ko je Karl že bil pripravljen na beg! Res, hrvatski in slovenski »uporniki« so bili veliki junaki, da so se dvignili zoper tedaj že mrtvo Avstro-Ogrsko! Z mirovno pogodbo so bili črtani po srbski zaslugi Hrvati in Slovenci iz seznama premagancev. Pa ne morda zato. ker niso bili v svetovni vojni premagani, ali morda zato, ker so se tako »hrabro« uprli proti mrtvi Avstro-Ogrski. marveč zato. ker so takrat sami, še prodno se je ^ačela urejevati mirovna pogodba stopili k svojim srbskim bratom. In Srbi st> jih kot dobri bratje sprejeli v svojo državno zajednico in brez tega sprejema — to mora biti vsakemu slepcu jasno — bi bili morali Slovenci in Hrvati sprejeti logične posledice svojega vojaškega sodelovanja ob sirani centralnih sil. kakor danes Madžari in Bolgari. Slučaj Poljakov in Cehov je popolnoma drugačen. Čeprav so se tudi oni morali bo- riti za centralne sile, so vendar zapuščalo cele divizije njihovih najboljših sinov av«L strijsko armado tn se borili na frontah zaveznikov. Toda Hrvati in Slovenci so se L&i) kazali v borbi proti Srbiji kot ognjeviti in navdušeni borci za Avstro-Ogrsko. Ako Hrvati in Slovenci ne bi bili sprejeti v državna zajednico s Srbi, bi jih doletela ista usodah kakor Madžare in Bolgare. Na mirovni konferenci niso mogli biti sprejeti Hrvati in Slovenci kot posebna skupina. predvsem radi podrejenega položaja^ ki so ga zavzemali v bivši Avstro-Ogrsko potem pa radi njih prostovoljnega vstopa v, zajednico s Srbi, ki so bili kot vojna sila zastopani na konferenci. Toda Srbi so kot dobri bratje kljub temu vzeli Hrvata dr. Tnunbiča kot drugega delegata na mirovno konferenco dasiravno niso bili v to primorani. S tem so, hoteli pokazati, da smatrajo Hrvate v naši novi državi kot sebi enakopravne čianc zat« jednice. Ta gesta je bila najboljši dokaz bratske iskrenosti. Srbi so na konferenci v Parizu storili vse, da rešijo Hrvate in Slovence od posledic vojnega poraza države, v kateri so se lx>rill zaveznikom. Ker se je Srbom vsled ogromnega zaupanja, ki so ga uživali med zavezniki, posrečilo obvarovati Hrvate in Slovence pred vpisom v listo premagancev, si upajo naši separatistični listti od »Slovenca« do »Straže« vpraševati, kdaj in s katero mirovno pogodbo si je pridobila Srbija napram Slovencem in Hrvatom pravice zmagovalca. Naši klerikalci in njihovi tovariši ne poznajo zares nobenega sramu več! Hrvati in Slovenci bi bili, čeprav niso bili v Parizu zastopani po svojih zastopnikih, lahko pismeno zahtevali svojo pravico samood-ločevanja. To bi se jim po vsej verjetnosti priznalo, seveda s potrebnim ozirom na vlogo, ki so jo. igrali v svetovni vojni. Obenem bi se bila brezdvomno vpoštevala vojna prava Srbije. Zadeva bi se razpravljala po znani pravni formuli: rebus sic stantibus in — konecf Tako pa so Slovenci in Hrvati enakopravni državljani v kraljevini Srbov. Hrvar tov in Slovencev. In to enakopravnost jim jamči vidovdanska ustava, katero napadajo! Res, velika in silno pametna je politika bivših c. in kr. skledoliznikov I LBovd o s- Palifo. Na banketu, poleti 1917., ki je bil prirejen na čast g. Nikoli Pašiču, jc izjavil veliki in svetovni angleški politik Lloyg George: »Dasiravno sem zelo zaposlen v oboroževalnem odboru, vendar sem prihitel semkaj, da na tem mestu v imenu Velike Britanije izrazim občudovanje junaški Srbiji in spoštovanje g. Pašiču. Že davno sem slišal, da je g. Pašič velik in redek državnik iz Vzhoda. Srbija mu dolguje mnogo, pa tudi evropska civilizacija, ker jc prvi sprejo! provokacijo pruskega militarizma.« Haloga hrvatskoga ljudstva. »Radikalna Omladina« (Vukovar): Radič )• tako velik zločinec napram naši državi in srbskemu narodu, on je pokazal toliko podlosti in sovraštva do nas, njegove zveze in usluge lodorv Aleksandrovu in ostalim našim krvnim sovražnikom so tako očigledne in žaljive, da sc ne mor« nikdar oprati svojih zločinov. Srbsko pleme nima več vere v Radiča 1 Edino hrvatsko ljudstvo Je sposobno in pozvano, da se opere tega nezaupanja, ki ga je zakrivil Radič s svojim demago-štvom. Hrvatsko ljudstvo bi moglo to storiti, ako bi brez Radiča ponudilo svojim bratom spravljivo roko. bodoče volitve nudijo bratom Hrvatom lepo priliko, da storijo to bratsko in edino pa« ■letno cesto' Pokret NRS. Izvršitev formalne fuzije NNS z Narodno radikaino stranko. V torek 29. aprila zvečer se ie vršila v pisarniških prostorih mestnega in okrožnega odbora NRS seja mestnega odbora v Ljubljani, katere so se udeležili tudi člani načelstva bivše Narodne napredne stranke. Sejo je otvori! podpredsednik mestnega odbora dr. Niko Županič, ki je v toplih in iskrenih besedah pozdravil nove slovenske radikale in proglasil tudi formalno izvršitev fuzije Narodne napredno stranke z Narodno radikalno stranko. Nato jo govoril dr. Vladimir Ravnihar, ki je v svojem lepem govoru omenjal zgodovino NNS. njeno pravo narodno in napredno stremljenje ter naglasil, da prihaja NNS v radikalske vrste brez vsakih interesov in brez sebičnosti ter da prinaša s seboj v Narodno radikalno stranko poštenost in iskrenost. ki sta bili poleg narodnosti in naprednosti vedno last NNS. Navzoči člani načelstva so vzeli to izjavo z odidbravanjem na znanje. S to skupno sejo se je torej izvršila tudi formalna fuzija NNS z Narodno radikalno stranko. S to fuzijo je NRS zaključila v glavnem svojo organizacijo in prehaja v fazo dela in borbe. Na seji se je tudi soglasno sklenilo, da se izda proglas na Slovence s pozivom, da vsi somišljeniki bivše Narodne napredne stranke kakor tudi vsi drugi zavedni patrljoti stopijo v vrste Narodne radikalne stranke. Ta proglas priobčujemo na drugem mestu. Dr. Žugft&ffičc m@d HelGfersiftBci m Kočevci V nedeljo, 27. aprila je posetil dr. Županič Semič. Rogovile (Kumpmatel), Vrčice, Kleč in Planino, kjer je imel zaupne sestanke z vplivnimi možmi. Med Kočevci je domača duhovščina obenem klerikalna in nemško-nacijonalna in hujski ljudstvo proti enotnosti države, no razumni kmetje ji ne nasedajo, kar je razveseljiv pojav gospodarsko politične treznosti. Planinci so podali dr. Zupaniču pri slovesu roko in mu obljubili pristanek, če bo kandidiral. Isto tako so izjavili tudi napredni Semičarjiv da so rajši radikali iz prve nego iz druge roke. Združitev radikalne in narodno-napredne stranko ie naredila nanje najboljši utis. — V Drašičah pri Metliki in na Božjako-vem so se priglasili novi člani, tako da bodo tam v kratkem izvedene krajevne organizacije. Socijalni vestnik. RAZŠIRJANJE SOCIJALNO-POLITIČNEGA ZNANJA PO MEDNARODNEM URADU DELA. Stalna uprava svetovne organizacije dela le Mednarodni urad dela v Ženevi. K njegovim na-fcKorun »pada: nabirati in naprej dajati poročila, ki »e tičejo mednarodne ureditve razmer dela; pripravljati razprave mednarodnih konferenc dela iw proučavavti predmete, ki se imajo staviti na dnevni red; izvrševati raziskovanja, ki jih od-rejuje ta konferenca; sprejemati poročila držav članic o ukrepih za udejstvitev mednarodnih dogovorov, ki se tičejo prava dela itd. Mednarodni urad dc.'ii je pod nadzorstvom upravnega sveta 24 elanov (12 zastopnikov vlad in po 6 zastop-nito(»v delavcev in podjetnikov), ki določa splošne smeri za delovanje urada. Zbiranju In razširjanju sociJaJno-političnih poročil iz vseh dežel sveta služijo predvsem stalne objave, ki izliajalo v vseh večjih svetovnih jezikih. V njih se nahajajo predvsem socijalno politični zakoni in odredbe. Besedila zakonov se obelodanijo v posameznih izdajah in se lahko dobe na koncu vsakega leta, urejena ali po državah alt po predmetih. Vsak letnik obsega navadno dve debeli knjigi. Obravnavanim socijalno političnih vprašanj v najširšom obsegu služi mesečnik »Mednarodna reVija defa«, ki se izdaja s sodelovanjem priznanih izvedencev vsega sveta. Poleg Izvirnih prispevkov prinaša ta časopis tudi poročila o Mednarodni organzaciji dela in pregled o različnih panogah socijalne politike, gosodarstva in izobrazbe. kakor tudi statistične preglede in slovstvena poročila. Letopis Mednarodnega urada dela prinaša poročila o ustavi Mednarodne organizacije dela in Društva narodov, o oblastih držav članic, ki se bavišo z vprašanji dela In gospodarstva in navaja Imenoma vodeče uradnike Lil uradne objave. Temu slede v obliki tabel pregledi narodnih in mednarodnih organizacij dela. uradnikov iti podjetnikov, sindikatov, vojnih invalidov in raznih mednarodnih udruženi, katerih delokrog spada v socijalno politiko. Letopis za 1. 1923 Ima 1120 strani. Lani se ie začela Izdajati tudi bibliografija obrtne higijene v obliki stalne četrtletne izdaje. Za pripravo mednarodnih konferenc dela se Izdajajo vprašalne pole in poročila o posameznih predmetih vsakokratnega dnevnega reda. Razen tega se izda za vsako konferenco obširno poro-Čtlo ravnatelja ki vsebuje najvažnejši materijal o socijalni politiki vseh dežel. Za časa konference Izhajajo dnevna poročila o debatah v več jezikih. Končni konferenčni protokoli pa se Šele izdajo nekaj mesecev pozneje, natančno pregledani, v francoskem In angleškem Jeziku. Tednik »[nformatBons Sociales-Ittdustrlal and f.abour Information« orhiaša predvsem na p:«d- lagi časopisnih notic času primerna socijalno politična poročila, kakor tudi izvirne članke. Dodatni zvezki tega časopisa o ruskih vprašanjih so Izhajali do 1. 1923 štirinajstdnevno. Objavljanju uradnih listin in poročil o delovanju Mednarodne organizacije dela služi fednlk »Bulletin Offctol — Officlal Budetin«, y, francoskem in angleškem jeziku. Razen tega Izhajajo tudi od časa do časa »Studie In poročila«, ki so razdeljena po predmetih v serije, posebna poročila In slučajne razprave o raznih zadevah. Razen časopisov, poročil in drugih objav pa izdaja Mednarodni urad dela tudi pismenim potom tnnooo razjasnil o različnih socijalno političnih problemih In sicer na urade in organizacije, kakor tudi zasebnikom. Pri tem gre deloma za kratka poročila, deloma za širša izvajanja o razvoju in položaju gotovih vprašanj, katerih sestavljanje stane mnogo časa in truda. Vsled Izdajanja teh razjasnil se brezdvomno prihrani oblastim držav članic mnogo truda. B. s Izseljeniško gibanje r naši državi. Kakor poroča izseljeniški komisariljat v Zagrebu, se je meseca februarja t. i. izselilo iz naše države 1794 oseb, od tega 1212 moških in 582 žensk. Iz Vojvodine se je izselilo 986, iz Hrvatske in Slavonije 367, iz Dalmacije 264, iz Srbije 85. iz Slovenije 64, iz Črne gore 19, iz Bosne in Hercegovine pa 9. Po poklicu je bilo 86 kvalificiranih, 205 nekvalificiranih delavcev, 1070 poljedelcev, 27 svobodnega poklica ter 406 otrok in starcev. Nad 50 let starih je bfto med njimi 103, od 31. do 50. leta 531, od 18. do 30. leta 607, do 18. leta pa 553. V Brazilijo sc je izselilo 825, v Kanado 322, v Zedinjene države 250, v Argentinljp 221, v Avstralijo 121. v Novo Zelandijo 34, v čile 9. v ostale ameriške države 10, Izven Amerike pa 2. V februarju je odpotovalo te naše države tudi 79 tujih državljanov. s Povišanje mezd v angleških ladjedelnicah. Angleške strokovne organizacije ladjedelniških delavcev so sprejele razsodbo razsodišča, ki se 5e izreklo za splošno povišanje mezd za 20 šilingov na teden. _______ »Delo« opozicije. »Straža« (Osijek); Pristaši opozicijonalnega bloka so postavili svoje strankarske interese nad vse druge. Oni so ljudstvo zaslepili z republiko, avtonomijo, federacijo, oni so ljudstvu kazali ustavo kot največje zlo In so šil celo tako daleč, da so za to svoje delo pričeli preko Radića iskati pomoč v inozemstvu. Vse to je treba sedaj ljudstvu povedati, kakšno škodo so povzročili državi in vsemu prebivalstvu, ker so ovirali normalen razvol, ker so v notraniosll vstvariall nesoglasja in so pogosto tudi naše zunanje nasprotnike pozivali proti naši državi. Iz notranje politike. : Nemci in opozlcljonalni blok. Ljuba Davi-dovič jc izjavil novosadskemu listu »Deutschcs Volksbbitt«, da je treba obžalovati sklep Pašičevc vlade o razpustu Kulturbunda. Z ozirom na to izjavo piše »Samouprava«; Dobro nam Je znano, da so nemški poslanci zvesti zavezniki g. Davidovića in še bolj napi je znano, iz katerih razlogov so nastopili proti vladi. Dobro nam Je znana uloga dr. Moserja v verifikacijskem odboru in livaležnost, kj mu jo dolguje g. Davidovič, Toda ta izjava v nemškem listu popolnoma diskvalificira g. Davidovića kot pariota. Sicer pa dobro poznamo glavnega ustanovitelja Kulturbun-da dr. Orassla iz Bosne, zlasti pa njegovo ljubezen do srbskih učiteljev. V tem vprašanju razlikujemo med nemškimi masami in nekaterimi njihovimi voditelji, ki imajo od dneva, ko so čuil o prihodu radičevcev, popolnoma druge cilje in metode. Ne sme se pozabiti tudi onega famoznega govora dr. Krafta, ki Je protestiral, ker se z Nemci ne govori nemški v naših uradih. Znano je tudi, da sta dva nemška zdravnika odklonila službeni dopis v cirilici, češ da je ne razumeta. Vse to je znano g. Davidoviću in kljub temu se ne sramuje, javno zavzemati se za Kulturbund, to pa radi svoje taktike, ki je skrahirana na celi črti... Res. g. Ljuba Davidovič pada vedno bolj nisi«) v svoji državotvornosti! : Streznenjc bunjevaških kmetov. Kmetska skupina bu n j e vaško-šok ačko (klerikalne) stranko »e prekinila vse zveze s svojo stranko in sklenila vstopiti v Narodno radikalno stranko. Vsled tega bo izgubila bunjevaška stranka nekaj tisoč vo-lilccv. : Potrjeno Radičeve Izjave. Naši javnosti Je znano, da Je opozicijonalni blok proglasil znane Radičeve Izjave v londonskem listu »Moming Post« in v dunajski »Stunde* za izmišljene ozir. potrjene. Zlasti naši klerikalci so očitali vladi. d»' je drago plačala to izmišljene izjave. Ker pa ]e' tudi sam Radič izjavil Ivanu Ijorkcviču, da so tc njegove izjav« izmišljene, je priobčila »Moming ftost« izjavo, v kateri ugotavlja, da je Radičeva izjava od 25. marca popolnoma točna. Dunajski dopisnik Ima shranjeno izjavo, ki jo je pred prt-občltvijo prebral Radiču radi točnosti. Ko mu je pozneje pokazal dunajski dopisnik »Moming Post« od 26. marca, ie Radič izjavil, da se strinja z vsebino! Tal«) so naši klerikalci in drugi opozi-cijonalci zopet sramotno postavljeni na laž, kakor še vselej, kadar so očitali vladi izmišljene grehe. : Radič bo moral zapustiti tudi Dunaj. Avstrijska vlada je potom policije sporočila Stjepanu Radiču, da krši s svojo propagando dolžnosti na-pram gostoljubnosti. Policija je Radiču nasvetovala, da bi bilo najbolje, ako zapusti Dunaj, predno se storijo proti njemu odločilni koraki. Radič je odgovoril, da prostovoljno ne bo zapustil Dunaja, ampak hoče počakati, dokler ga avstrijska vlada ne izžehe službeno. ; Hrvatski kmet o radlčevcih. Tomo Pračlč, kmet iz Testenika, jc objavil izjavo, iz katere priobčujemo sledeče: Dne 16. aprila sem se raz-govarjal z zastopnikom HRSS Franjem Molči čem, katerega sem vprašal, ka] miši o naši mladi državi. Odgovoril mi je, dl je sicer prisegel kralju in ustavi, da pa ta prisega no pomeni zanj ničesar. On In vsi radičeve! ostanejo vedno federalisti in hrvatski republikanci. Na veliko-nočn onedeljo po cerkvenem opravilu je Ljbdevit Pračič pred 100 radičevci proklel kralja Aleksandra. Izjavil je, da radičevci hočejo svojega predsednika republike. Radičevci so tudi pretepli par ljudi, ki niso njihovi pristaši. Kmet Tomo Pračić zaključuje svojo javno izjavo z besedami; To sporočam narodni skupščini in vsem klubom v naši državi, da razmišljajo o tem in da vidijo, s kom sc družijo. Res skrajni čas. da sc napravi konec radiććVskl protkiržavni akciji na Hrvatskem, Drobtine. • Kuga v Indiji se širi vedno bolj. Tekom prvih treh mesecev letošnjega leta je umrlo nad 50 tisoč ljudi. * Pri veliki železniški nesreči pri BelHiizonl se je smrtno ponesrečil skupno s svojo materjo tudi vodja nemških nacijonalcev dr. Karl Helffc-rich, ki je bil eden najmarljivcjših nemških politP kov. V začetku svetovne vojne je bil nemški finančni minister. Med vojno jc bil dve leti pod-kancetar in notranji minister, pozneje pa nemški poslanik v Moskvi. • Letalski uspeh. Letalec Billetier Je preletel 2000 km dolgo pot iz Pariza do Bukarešte v 11 urah, ne da bi se spotoma ustavil. * Novo zdravilo za škrlatlnko. ČlkaškI zdravnik dr. Dick Je Izumil novo sredstvo proti škrja-Unkl, ki le bilo preizkušeno na 500 otrokih z dobrim uspehom. Cz vsesa sveta. Reievaujo odškoduinukcga vprašanja vidno napreduje. Odgovori zavezniških vlad odškodninski komisiji soglašajo med seboj v glavnih potezali ta te razlikujejo le v nekaterih podrobnostih. Sicer pa ima vsak odgovor svoj poseben ton, vendar se lahko trdi, da je glavni korak storjen na praktični poti rešitve odškodninskega vpra-šatiia, po kateri hrepeni svet v vsesplošnem interesa. Glavno besedo ima zopet odškodninska komisija. Francoski listi ne prikrivajo dobrih znakov, pod katerimi se začenja zadnja faza tega pro-blcma. Dober znak naj bi bil tudi prihod belgijskih ministrov v Pariz, da se pogovore s francosko vlado o nekaterih še nejasnih točkah v izvedeniškem poročilu. Dobro znamenje, da se bližamo rešitvi je tudi angleško stališče za sankcije. «ko bi Nemčija po sprejetju načrta izvedencev s svoje strani ne izvrševala svojih dolžnosti. To je velik napredek, kajti v bistvu pomeni to, da je padla zadnja bistvena razlika med naziranji Londona in Pariza tudi v tem velevažnem vprašanju. Angleški listi naglašajo, da leži pomen izvedeniškega poročila tudi v tem. da se je nudila ugodna prilika za enotno fronto vseh zaveznikov, ki se je čezdalje bolj rušila. Nemčija se bo torej vendarle morala ukloniti, tudi če bi prišla na vlado nespravljiva nacijonalistična struja. V tem slučaju pa N Nemčija doživela nova ponižanja in bi morala doprinesti nove žrtve samo, da zadosti svojim nacijonalističniin in nelojalnim težnjam. Radi tega se nemški uvidevni državniki in politiki na vso moč trudijo, da bi odvrnili volilce od nepremišljenega glasovanja za nacijonalistl-čno šovinistično strujo. Vlada je še pravočasno objavila volilni proglas, kajti v nedeljo se že vrče volitve. V proglasu pravi vlada, da je sprejem izvedeniškega poročila življenske važnosti z* Nemčijo in volitve 4. maja so usodepolnega pomesm. Nepristranski izvedenci so izrekli svoje atrokovno mnenje in to mnenje sl morajo usvojiti tudi Nemci, ako nočejo začeti vojne proti celemu »vetu. Kdor svetuje kal drugega je Izdajalec ta škodljivec nemškega naroda. V istem smislu je govorB tudi nemški državni kancler v Diisscl-dorfu. Splošna želja v treznih krogih je, da bi prišel v zbornico zmeren centrum, ki bi zagovarja! fraucosko-nemško zbližanjc. Ako sc to zgodi, bo pokazala nedelja, ki jo nestrpno pričakuje ves »vel. Mcarda bi iz Nemčije omenili še proces proti Hitlerjevim pomagačem. Javnost se zanj nc zanima mnogo, ker bilo je vseh 40 obtožencev samo orodje kolovodij, ki so bili že sojeni. Tudi volilno gibanic v Franciji je prišlo v tek. Niso sicer še proglašeni vsi volilni programi ta tutB se še niso predstavili volilcem vsi kandidati. Pač pa se je ministrski predsednik Poincard že izjavil proti bloku levice, v katerem sede poleg radikalov še socijalisti. Poincard je nastopil za republikansko edinstvo In narodno slogo. Kar se Uče zunanje politike je Poincard izjavil, da sc ne sme francoski narod vdajati Iluzijam. Tudi v Ameriki sc že oglašajo kandidati za predsedniško mesto. Tako je Imel sedanji predsednik Cooiidge, kj je končno prodrl s svojo kandidaturo, važen političen govor. V svojem govoru je ponovil ameriško stališče v vprašanju medzavezniških dolgov, ki je tako tesno zvezano z rešitvijo odškodninskega vprašanja, izjavil je, da ne more Amerika pristati na znižanje svojih terjatev. To vprašanje jc zelo delikatno in pri njem se najboljše vidi razmerje med moralo in narodnim gospodarstvom. Kot največji dolžnik pride v poštev Francija, dočim je Italija v prvi vrsti dolžnik Anglije. Medzavczniškj dolgovi so teni bolj zapleteni, ker je Anglija na cul strani dolžnik Zedinjenih držav, na drugi pa upnik svojih evropskih zaveznikov. Francozi niso nikdar ugovarjali ameriškim zahtevam, pač pa le Poin-care često naglasil, da se mora vprašanje med-zavezniških dolgov rešiti sporedno z vprašanjem vojne odškodnine. To stališče ie povsem pravilno. Zavezniki so se borili v svetovni vojni za skupne cilje; Francozi so žrtvovali ljudi, Amerikanci pa svoje dolarje, koristi pa so skupne. Kako bi prišla Francija do tega. da bi morala za skupne cilje doprinesti nesorazmerne žrtve, Z moralnega stališča bi bilo torej pravilno, da bi se Amerika odrekla svojim terjatvam, toda idealizem ni tvoril nikdar podlage za realno politiko. O kaki rešitvi {ega vprašanja pa ne more biti zaenkrat še nobenega govora. Grško republiko so povečini priznale že vse vlade. Naš poslanik v Atenah jc dobil že tozadevna navodUa. Svojega stališča ni seveda še zavzela romansira vlada, ki hoče baje počakati •ja kraljev povratek. Ima pač nekoliko težko sta-'■sče, ker je grška kraljica romunska princeza. Tedenske vesti. — Slovenska Matica. Na občnem zboru, ki je bil 13. aprila ob šestdesetletnici Slovenske Matice, se je izvolil stari odbor, ki sc je dopolnil z dr. Al. Gradnikom in dr. J. Glonarjem. V zadnjih treh letih je izdala Slovenska Matica kljub težkim gmotnim razmeram 11 publikacij v 51.000 izvodili in zemljevid slovenskega ozemlja v 10.000 izvodih. Napram izdatkom za te izdaje v znesku 239.284 Din je popolnoma neobremenjeno premoženje Slovenske Matice in knjižna zaloga v tržni vrednosti okroglo 1 milijon dinarjev. V pripravi za tisk prihodnje izdaje je zaključni zvezek slovenske zemlje, t. j. Štajerske In Prekmurja, in IV. zvezek Mencengerjevih izbranih spisov. — Vabilo Matice Srpske. Matica Srpska v Novem Sadu, ustanovljena v 1, 1826 je z okrožnico z dne 16. nov. 1. 1. zaprosila poštno ministrstvo, da bi priporočalo podrejenim oblastvom, ustanovam in uradnikom, da podpirajo Matico s članarino in prispevki ter z nabiranjem članov in prispevkov ter vzpodbujajo agilnejše uradnike, da bj sprejemali poverjeništva za Matico in da bi razpečavali njene knjige, za kar bi dajala Matica v zahvalo za trud po 20 odstotkov čistega dobička. — Srbska Matica — pravi okrožnica — ie prepričana, da more samo močna prosveta ustvariti močno državo in krepak narod ter popolno narodno in državno edinstvo. In ker hoče Matica, kolikor je v nje moči, storiti, da se doseže ta veliki smoter, je treba tudi njo podpirati moralno in materijalno. — Članarina: 300 dinarjev za redne člane, 1000 dinarjev za ustanovnike in najmanj 5000 dinarjev za pokrovitelje. Članarina se lahko plača v 5 obrokih. Redni člani dobivajo knjige po znižani ceni, ostali člani pa brezplačno. — Draginjske doklade upokojencem uredi finančno ministrstvo s posebno uredbo. Za izplačilo draginjskih doklad je določen kredit v znesku 50 milijonov dinarjev. — Nov pravilnik za potne liste. V najkrajšem času stopi v veljavo nov pravilnik o Izdajanju potnih listov. Osebe, ki morajo večkrat potovati v inozemstvo, dobe šestmesečni vizum, veljaven tudi za povratek. — Kongres dobrovoljcev. Dobrovoljci, ki so se borili v Dobrudži, imajo 4. maja v Srbobranu kongres, na katerem bodo razpravljali o priznanju pravic dobrovoljcem na tej fronti. — Nov radikalskl list. Načelnik v ministrstvu za narodno zdravje g. Mirko M. Stijepič je ustanovil list »Krajiška Srbija« na radikaiskem programu. — Petletnica smrti Srečka Puncerja. 20. aprila ie poteklo pet let, kar jc padel junaške smrti v bojih za Koroško mlad jurist in urednik »Ju-goslovenskega Korotana«, Malgajev tovariš Srečko Puncer. — Pregled novih šolskih knjig. Glavni prosvetni svet je svoječasno razpisal natečaj za sestavo novih abecednikov in čitank za osnovne šole. Natečaju se je odzvalo 57 udeležencev. Glavni prosvetni svet bo imenoval štiri strokovne komisije, ki bodo' pregledale predložene knjige. Dve komisiji bosta uradovali v Beogradu, po ena pa v Zagrebu in v Ljubljani. — Draginjske doklade duhovnikom. Zakon o draginjskih dokladah duhovnikom vseh konfesij, ki ga Je izdelala posebna komisija v ministrstvu za vere sporazumno s finančnim ministrstvom, določa med drugim, da se doklade povečajo za 25—100%. Duhovniki se bodo razdelili v tri draginjske razrede. Duhovniki v ljubljanski in mariborski oblasti pridejo v drugi razred. — Nove poštne znamke. V prvi polovici maja pride iz Londona prva partija novih poštnih znamk. Dospelo bo okoli 50 milijonov znamk raznih vrednosti. Ostale znamke pridejo v mesecu juniju. — Poštni promet z Albanijo. S 1. majem je vzpostavljen redni poštni promet \ Albanijo. — Šola za lekarniške sotrudnike se je otvorila v Beogradu. Šola ima dva brezplačna tečaja. — Gradnja državne ceste Št. HJ—Apače. Te dni so začeli graditi novo državno cesto, ki bo vezala Št. Hj v Slovenskih goricah z Apaško kotlino vzdolž Mure. Pri gradnji je zaposlenih 150 delavcev, v kratkem pa jih prispe še 100. Dela morajo biti po načrtu končana do 1. maja 1925. — Globa za zlorabo zasilne zavore. Generalno ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu je odredilo kot globo za zlorabo zasilne zavore pri vlakih 500 Din. Poleg globe mora potnik plačati (udi vse stroške za škodo, povzročeno radi zamude vlaka. — Povratni vozni listki na naših železnicah. S I. malem se prično na vseh železniških postajah Izdajati povratni vozni listki. Na progah do 100 km so veljavni dva dneva, do 200 km štiri dni In za vsakih nadaljnih 200 km po dva dneva več. Dopisi. d Iz ljubljanske okolice nam pišejo: Da se je zaradi dolgotrajnega hladnega in deževnega vremena vse poljsko delo jako zavleklo, leži na dlani, a živina tudi ni mogla na pašo, dokler ni bilo kaj utrgati. Še posebno pa so trpele čebele, ki jim ni bilo moči nabirati po cvetju sladke strdi. Tiste revice pa. ki so le izletele iz panjev, so v pretežni večini otrple počepale na tla. Koliko teh pridnih živalic je ležalo zmrzlih pred čebelnjaki. Zaradi zakasnele tople pomladi ni pričakovati toliko rojev ko druga leta, ker ni novega zaroda. — Prvo poljsko delo smo po večini opravili. Zdaj smo se spravili z grabljami na travnike. Po ložah in gozdih pridno sadimo javor, ker je zadnja leta njegov les dobil tako veljavo. Moder gospodar zasadi vsak prostor, ki ni vobče v nobeno iiasen, z drevjem, ker bo imel čez leta na današnji goličavi v lesu lepe denarje. Želeti bi bilo, da bi take modre zglede naše ljudstvo pridno posnemalo. d Kostanjevica. Klerikalno demagoštvo je slavilo zadnjo nedeljo tudi v naši okolici svoje orgije. Kostanjcviški župnik in nekateri njegovi ožji tovariši so zbobnali precej ljudi skupaj pod pretvezo nekakega kmečkega tabora, na katerem jc govoril klerikalni poslanec Sušnik o vseh mogočih in nemogočih stvareh, samo ne o tistem, kar bi moglo koristiti ljudstvu. Zabavljanja če* državo, Beograd in zlasti čez Srbe je bilo več ko preveč. In vse to se je godilo po službi božji, pred cerkvijo! O kaki krščanski politiki ni bilo niti mrvice. Hujskanje ljudstva, ki je že itak nepoučeno in ki živi večinoma še v starem avstrijskem duhu, v katerem so ga vzgajali politikujoči duhovniki, je presedalo marsikomu navzočih. Zvesti rimski sluga, ki sovraži vse, kar je srbskega, je predlagal tudi odpravo cirilice iz naših šol. Svoječasno so bili te vrste gospodje največji habsburški podrepniki, ki so gonili naše fante in može v vojno proti bratom, ki jih še danes sovražijo. Za posamezne gospode se bomo v bodoče malo bolj zanimali, kajti v naši narodni in svobodni državi ne sme biti dovoljeno, da bi gotovi gospodje zlorabljali vero in cerkev v umazane In v bistvu v protldržavne svrhe! d Iz Metlike nam poročajo: Tako dolgotrajm zime kakor je bila zadnja, ne pomnijo stare glave. Kar smo doslej dovršili dela po vinogradih, M bilo komaj primerno za prve dni v marcu. Co ne bomo imeli tople In lepe jeseni, ne vemo, kako bo moglo grozdje dozoreti. Travniki so ozelenel^ sadno drevje je v cvetju. Če bomo imeli solnčne dni, bo narava skušala vsaj nekoliko prehiteli, kar je mraz zadržal. — Vina so še lepe zaloge pt> zidanicah in hramih. Cene so mu po 20 kron liter, pa še rajši več kakor manj. — Električne razsvetljave smo sicer veseli, le škoda, da nimamo namesto parne gonilne sile vodno energijo, ko je vendar blizu nas- Kolpa jako pripravna za hidroelektrarno. Tako pa leži ogromni kapital v Kolpi mrtev. d Celje. Na Ložnici pri mostu v bližini Samca so opazili ljudje na velikonočni pondeljek v po* toku Ložnica sc potapljajočega človeka. Na pol mrtvega so potegnili iz vode, ter ga prinesli v Žagarjevo hišo, kjer je kmalu umrl. Imena še niso dognali. Soditi je imel okoli 70 let. — Vslcd teh* ničnih zaprek se je odložila blagoslovitev zvonoV sv. Jožefa na poznejši čas. — Želimo, da se skl! če v kratkem sestanek radikalov iz Celja iu oko lice. Na delo za edinstveno radikalno idejo! Bog živi vse Slovenc pod streho hiše ene! Dolinski. d Sevnica. 23. aprila se ie tragično ponesrečil tukajšnji občinski odbornik Josip Kladnik, ko je vozil težko natovorjen voz. Spodrsnilo mu je in kolesa so šla čezenj. Umrl je v strašnih mukah. Ponesrečenec je bil splošno priljubljen in spoštovan mož. d Slovenska Bistrica. V Ošelju je umrl 21. t, m. posestnik Mihael Mostalu. Pokojnik je bil član požarne hrambe v Šmartnem na Pohorju. — Kap jc zadela umlrovljencga višjega davčnega upravitelja Vaclava Horaka. d Dravograd. Te dni sc je dogodila na našem kolodvoru težka nesreča. Železniška lokomotiva jc prijela sprevodnika Martina Menika, ga vlekla seboj ter mu odrezala desno roko, na levi pa vso prste razven palca ter je dobil ponesrečenec tudi težke notranje poškodbe. Reveža so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico._______ Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to. kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno člsoplsje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti. Naval stekline v Slovenilo Med mnogoštevilne grde In nevarne posledice svetovne vojne moramo šteti tudi silno širjenje ljudem in živaJim Izredno nevarne bolezni stekline O.vssa), posebno med pasjim in mačjim plemenom. Iz daljnih krajev Azije in Rusije gre že dolga leta silen tok označene bolezni preko evropskih pokrajin in sedaj pljuska val že dalj časa tudi preko naše ožje domovine. Dan za dnevom sc pojavljajo mnogoštevilni slučaji posebno pasje stekline. Padle so že človeške žrtve in nešteto število psov, mačk in tudi drugih domačih živali je poginilo oziroma bilo pokončanih. In vendar se neprestano pojavljajo po raznih krajih Slovenije novi slučaji in stroški rastejo že v visoke milijonske vsote, katere mora plačevati drž. blagajna in prizadete občine, ki morajo skrbeti za zdravljenje ljudi in zatiranje bolezni. Oblastva se trudijo, da bi zajezila ta nesrečni tok, a prebivalstvo je večinoma brezbrižno in ne upošteva iz. danih varnostnih naredb. In to je glavni vzrok veliki obsežnosti nevarne, nalezljivo bolezni stekline. Vsa javnost naj bi sodelovala, pa bi bilo kmalu boljše. Preziranje in celo trmoglavo nasprotovanje od strani lastnikov psov in splošna nebrižnost pa z vso silo pospešuje že itak veliko nesrečo, katere ne bo preje konec, dokler vsi skupno ne podvzameio boj prot! tej strašni kugi. Vsi, prav vsi — od vsakega posameznika, od županstev in varnostnih organov ter veterinarjev do političnih in sodnih oblasti, bi morali storiti svojo dolžnost, pa bi se kmalu pokazale dobre posledice. Prazno zabavljanje pa ne bode nič pomagalo, ker steklina ni bolezen, ki nastane suma od sebe, ampak je kuga. katere strup sc širi izključno le po ugrizu steklih živali. Zato bi se dala ta bolezen hitro zatreti, ako bi se povsod in vestno izpolnjevale izdane veterinarske odredbe glede zapore (kontumaca) psov in mačk. Pozor tedaj na brezbrižneže, ki povzročajo nevarnost za človeško in živalsko zdravje in življenje. — Vet. nadzornik H. Turk. g Boj rjavemu hrošču! Letos je zopet takozvano hroščevo leto. Zato je razposlal oddelek za kmetijstvo v Ljubljani glavarstvom okrožnico, v kateri naroča županstvom, naj ukrenejo vse potrebno za pokončevanje hroščev. Obenem je nakazal nekaterim okrajnim glavarstvom denarne prispevke od 500 do 2000 Din, ki naj se porabijo kot nagrada šolski mladini za nabiranje hroščev. Tudi šolska vodstva dobe navodila in odredbe, po katerili naj sodeluje pri pokončavanju hrošča učiteljstvo s šolsko mladino. Pokončevanje rjavega hrošča je v korist javnega blagra. g Uradne ure pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani trajajo od 1. maja naprej ob delavnikih razven sobot od 8.—12. in od 15.T-16., ob sobotah pa od 8.—12. In od 15.—17. g Nova gospodarska lista. V Beogradu je pričel izhajati gospodarski list »Borza«, te dni pa prične izhajati tudi v Beogradu gospodarski list »L!oyd«. g Pridelek hmelja v Sloveniji je znaša! lani po cenitvi 6000 meterskih stotov. g Licenciranje bikov plemenjakov. V smislu zakona o povzdigi govedoreje naj vsi živinorejci v mestnem okolišu ljubljanskem svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic, pismeno ali ustmdno naznanijo mestnemu magistratu (gospodarski urad) do 6. maja t. 1. Primerna naznanila morajo vsebovati ime. priimek in bivališče bikovega posestnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved, je li bil bik že licenciran (datum in številka dopustnice). Vse te mestnemu magistratu naznanjene bike bo pregledala posebna licencovalna komisija, kj bo posestnikom najboljših prlpoznanih bikov razdelila primerne nagrade. Cas in kraj licenciranja, kakor tudi pogoji, pod katerimi se razdele omenjene nagrade, se naznanijo naknadno. g Informacijski oddelek v trgovinskem ministrstvu bodo osnovali. Ta urad bo zbiral podatke o gospodarskih razmerah v inozemstvu s posebnim ozirom na naše potrebe. Tozadevni podatki bodo na razpolago našim gospodarskim krogom. g Uporaba soli v naši držav!. Naša država potrebuje na leto 12.000 vagonov soli, producira pa je samo 9400 vagonov in sicer 7000 v Tuzli In po 1200 v dveh morskih solnicah, ostalo pa mora uvažati. Da ne bo treba uvažati soli, bo uprava državnih monopolov napravila nove solnice pri Ulčinju na črnogorski obali. g Francoska agencija na Sušaku. Francoska vlada ustanovi na Sušaku konzularno agencijo. g Pridelek vina v naši državi je znašal lani »koli 5,115.000 hi. Polovico pridelka se računa za domačo uporabo, drngo polovico pa bi moell Iz- voziti, kar bi dalo naši državi poldrugo milijardo dinarjev. g Sredstvo proti slinjevkl. Berlinskemu profesorju Dahmenu se je posrečilo odkriti in umetno gojiti čiste kulture bacila, ki povzroča slinjevko in parkljevko. g Dohodki avstrijskih železnic iz tranzitnega prometa so znašali lani 208.914.5 milijonov zlatih kron, ki pomenijo aktivno postavko v avstrijski plačilni bilanci. g Grška zunanja trgovina. Grški uvoz je znašal lani 490.4 milijarde 903 milijone drahem, Izvoz pa 2 milijardi 113 milijonov drahem. Deficita jc bilo torej 2 milijardi 790 milijonov napram 267 milijonom drahem v I. 1922. Zanimivosti. „Samarešilec" v rudnikih. Ameriškj rudniški urad je odobril nov tip viairnostnc priprave, ki naj služi kot rešilno sredstvo za osebe, zasačene po nzgodi v rudnikih ali v drugem ozračju, ki vsebujejo ogljikov samokis. Ta aparat nosi ime »samoreši-lec« in ga izdeluje Mine Safety Appliance Co. v Pittsburghu. Samorešilec obstoja iz torbice take velikosti. da jo rudar lahko spravlja v svoj žep. K torbici je pričvrščen ustnik, napolnjen z zrni takih kemičnih snovi, ki povzročajo, da se ogljikov samokis v zraku spoji ob običajni temperaturi s kisikom, ustvarjajoč tako neškodljivi ogljikov dvokis. Te kemične snovi so: calcium chlcrkle in hoolamite (zmes ba-krokisa in manganovega dvokisa). Samore-čilec in ščipalo za nos sta zložena v hermetično zaprti medeni škatlji, da se ne pokvarita, dokler se ne rabita. Vsa priprava skupaj telita 1 funt 5 unč. Majhni obseg omogoča, da jo rudar lahko nosi v žepu ali visečo ob pasu; v to zadnjo svrho je škatlja opremljena s kovinasto zaponko. "I i samorešilci bodo omogočali rudarju, zlasti premogarju, da ubegne iz atmosfere, napolnjene z ogljikovim samokisom vsled ognja ali eksplozije. Služili bodo tudi v varnost za delavec v onih industrijah na površini, kjer se ta strupeni plin utegne razviti, kot blizu plavžev in pri obdelovanju kovin, kakor tudi v kemičnih industrijah. Rudniški urad je odobril to novo pripravo le v svrho samorešitve iz ogljikovega sa-mokisa. Ne priporoča pa. da se »samoreši-Icc« rabi v nadomestilo plinovih mask, opremljenimi z veliko torbo in namenjenimi za varnost oseb, ki se prostovoljno podajo v zastrupljeno ozračje v svrho rešitve drugih. Odobrenje aparata velja le za rabo s strani poedinih rudarjev, nahajajočih se za časa nezgode pod zemljo in katerim nova lahka priprava naj omogoča, da^c sami rešijo vkljub strupenim plinom. Zakonska ločitev katoliškega duhovnika. Te dni se je zgodilo v Parizu sledeče: V predsobo sodne dvorane, kjer se shajajo zakoni, ki se hočejo ločiti, je stopil tudi neki katoliški duhovnik. Vsi prisotni so se začudili-. Njihovo začudenje pa je bilo še večje, ko je sodnik poklical po imenu oba zakonca. Dphovnik jc galantno ponudil neki mladi gospej roko in oba sta vstopila v sodno dvorano. Sodnik ju je opozoril, da običajno ne prihajajo v podobnih zadevah priče v dvorano. Nato je gospa odgovorila: Gospod ni priča, ampak moj mež! Pripovedovala je, kako se je med vojno seznanila ž njim. Bil je vojak in nič ga ni izdajalo, da bi bil duhovnik. Prosil je za njeno roko, kar mu je ustregla in kar je potrdita njena rodbina. Zakon je bil srečen, dokler ji ni neka prijateljica povedala, da le videla njenega moža brati mašo v cerkvi. Prihodnjo nedeljo je šla sama v cerkev In sc je prepričala o resničnosti. Videla je svojega moža v mašnih oblačilih, ko je stopil k oltarju in bral mašo. Po maši je šla k njemu v zakristijo In ou je priznal vse. Duhovnik je sodniku izjavi1, da ni hotel svoji ženi povedati resnice, ker se je hal ločitve. Sodnik je svetoval, naj ali zapusti duhovniški stan, ali pa svojo ženo. toda gospa je zahtevala ločitev In sodnik se ni hotel več vmešavati v to zares prezanlmivo zadevo. Kako naj prihranimo na otroških čevljih. Otroci morajo po svoji naravi poskakovati in si s skakanjem, brcanjem in suvanjem in s prirodno malomarnostjo trgajo čevlje — na olnip mamice fn jezo očeta, ki morajo neprestano trvzročujejo pri hoji manj ropota kot železnL Gumijeve pete preprečujejo stresanje orl hoji in so udobne ter pri nekaterih osebah dalte trajajo kot usnjate. Nikar pa ne dovolite, da hodilo otroci okoli s ponošenimi petami: to pokvari vso obliko čevlja za vedno. Ako otrok nosi dva para čevljev, ki ja za« menjava vsak dan, bosta oba para daljo trajala. Težko jc napotiti otroka, da bi skrbno pazil na čevlje, zlasti pa, da jih drži suhe. Zato le dobro poučiti otroka, da uvidi sam, zakal In kako mokrota kvari čevlje, da postanejo grdi lu obnošeni, kako pri tem vrvica segnije in razpade, tako da postane čevelj neporaben in nepopravljiv. Ako se otrok o tem prepriča, bo morda polagal več pažnje na svoje čevlje. Ako sc čevlji zmočijo, tedaj naj zna, da sc morajo počasi in skrbno osušiti, ker mokro usnje se jako lahko ožge in ako se prehitro posuši, postane raskavo, trdo in lahko poči. Umestno je natakniti mokre čevlje na kopito, ko se suše, ali pa natrpati vanje polno papirja. Raba primernega olja ali masti silno poveča trajnost usnja pri čevljih, ker postanelo bolj odporni proti vodi. Najboljša sredstva v to svrho so mast od parkljev, ribje in ricinovo olje,' loj, volnena maža ali kombinacije istih. Vazelin in mineralna olja so tudi dobra, ali boljša, ako so pomešana s kakim živalskim oljem ali mastjo. Ricinovo olje je morda najboljše za čevlje, ki naj se osna-žijo. Svetli čevlji postanejo bolj temni, ako se namažejo z oljem ali mastjo. Poročna praznoverja. Na svetu je še mnogo praznoverja zlasti prt važnejših, žlvlienskih fazah: ob rojstvu, žeeitbi, smrti. Posebno pisano praznoverje poznamo pri skiepanju zakona. Na Angleškem pomeni za nevesto nesrečo, ce pred poroko prebira v molitveniku molitve, ki so predpisane pri poroki. Poročna obleka ne sme imeti nobenih zaponk, vsa mora biti dobro .sešita, drugače pride nesreča. Tudi zelena barva pri poročnih oblekah pomeni pretečo nesrečo in vsled tega so pri poroki celo smaragdi nedopustni. Na Angleškem je najmanj porok v maju, ker jun je ta mesec najnesrečnejši in najkočljivejši. Na Škotskem se najraje poročajo 31. decembra V severni Angleški kuharice pri vstopu novo poročenega polivajo prag hišo s kropom, »da jima tudi v bodoče hiša ostane gorka«! Kadar pa gresta na ženitovanjsko potovanje, zalučajo za njima stare copate, kar naj pomeni srečo. Nenavadno močna ljubezen. Javnost v Varšavi je pretresel te dni neobičajen slučaj silne lj»-bezni dveh bratov do neke žene. Neki vdovljen veleposestnik v Poznanju je namestil za odgojiteljici) svojih otrok neko zelo krasno mlado učiteljico, v katero pa se je kmalu smrtno zaljubil. V to lepotico pa se je zaljubil tudi njegov brat in ker se niti eden ne drugi ni hotel odreči v življenju svojim občutkom za krasno učiteljico, sta se sporazumela za amerlkanski dvoboj, ndeo bratov je potegnil črno kroglo in se je prisrčno oprostil od brala: nato pa je odšel, da si vzame življenje. Srečnejšega brata ie nato začela mučiti vest ta zato je pohitel za bratom, da prepreči Izvršitev, njegove namere. Naletel je nanj na železniških tračnicah ravno v trenotku, ko je drvel po progi ekspresni vlak. Med bratoma je nastalo ruvanje, ker se je vsak hotel žrtvovati za drugega, toda nobeden ni hotel te žrtve sprejeti. Medtem ie pridrvel ekspres in je raztrgal oba brata. Ko so prinesli njuni razmesarjeni trupli domov, sc Jc učiteljica, ki je bila povod te nesreče, tako ustrašila, da je dobila silen živčni napad in jo najbrž ne bodo mogli ozdraviti. _______ Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec Tiska »Zvezna tiskarna«. / 12. M. (^mniann — Raoul Blgot: Skrivnostna snov. (Roman.) (Nadaljevanje.) Avto je dirkal v noč, dospel na zunanje boulcvardc, ki obdajajo Pariz, šel Iz mesta skozi Malllotska vrata, zavil na levo in vozil skozi gozd; ustavil se je šele izven mesteca Suresnes poleg mogočne limuzine, ki ga je mcfhia že čakala. V resnici sta dva človeka izstopila iz limuzine, odprla vrata voza, ki je bil pripeljal (iermaino^ jo prijela in jo prenesla v mogočni voz; eden obeh možakov se je usedel poleg nje, drugi je splezal na šoferski sedež in oba voza sta se oddaljila v nasprotnih smereh. Med tem časom sta imela Escander in Le Sautcr dolg pogovor. Časnikar je povedal svojemu glavnemu uredniku vsa dejstva, ki so podpirala njegovo sumnjo, in oba možaka sla skieniiav bodisi da povzročita nov dogodek ali pa prisilita neznance h kaki izjavi, da izide naslednji dan sledeča notica v listu: Zelo važno! Vsakdo, ki IH mogel dati kako vest o nekem Jacauesu Lambertu, kemiku, ki >e zapustil Pariz pred kakimi dvemi leti, ie naprošen, da se javi v uredništvu. Ta notica jo izšla naslednji dan. Ko je ob enajstih prišel Escander k »Mondce-u, so mu dali njegovo pošto. Med njo se je nahajal pisemski ovitek, ki ga je nekdo prinesel in ni bil poslan po pošti. Vseboval je sledečo izjavo brez podpisa: — Nevarno bi bilo za gospoda Escandra, aii za one, ki jih ljubi, da se še nadalje zanima za ,iacquesa Lamberta. Mladi možak je skočil k Le Sauteriu in mu pokazal to čudno grožnjo. ' — Pa smo menda res pravo pogodili, je dejal Le Sautcr. — Gotovo da, mu je odvrnil Escander, zasledili smo divjačino, lov se pričenja. Komaj je spregovoril te besede, ko je sluga javil, da nekdo želi govoriti z Escan-droun. Bila je gospa Lauriere. « Escander je stopil dol in pogled na ubogo ženo ga jc preplašil. Komaj da je bila počesana, oči so ji bile rdeče od joka in vsa tresoča se jc hitela mlademu možu nasproti. Edina beseda, ki jo je izpregovorila, mu je povedala vse: — Germaine? — Gospa, kaj pa so jo zgodilo? — Včeraj zvečer jo odšla iti — ni se vrnila. Uboga žena jo začela ihteti, Escander je postal strahovito bled. Opotekel se je iti mora! se je nasloniti na zid. Toda taka slabost je pri njem le kratko trajala, takoj se je obvladal, ponudil stari gospe stol iti jo spraševal. Naši čitatelji vedo, kaj je doznal: Ger-mainci ki jo je poklical Escander. je odšla ob pol devetih in se ni vrnila. Časnikar se je spet umiril, potolažil in pomiril je ubogo mater in jo poslal domov malo manj razburjeno. Bila je eden onih slabotnih značajev, tu katere je lahko uplivati. Nato se je Escander vrnil k Le Sauterju. Ko je ta zapazil zmedeni obraz Svojega sotrudnika, je vznemirjen vprašal: — Kaj vam je? — Ugrabili so gospodično Lauriere. — Ugrabili? — Da, in pisci pdsnta, ki sem ga dobil da-ttes zjutraj so jo morali odvesti kot jamstvo. — To Je nemogoče! — To je čisto gotovo ... Razumite dobro, Rospod 5cf... To dekle le mote življenje in jaz jo ljubim ... Ona mi jc vse ... In tako jaz ne obstojam več. Solze so tekle čez energični Escaudrov obraz. Ta človek, ki je s smehom na ustnicah tolikokrat gledal smrti v oči, ki je kot časniški poročevalec živel v mestih, v katerih je divjala kuga, ta človek je jokal kot otrok. — Escander, pogum! Ubogi dečko se je dvignil, kot bi ga bil udaril z bičem. — Javili bomo zadevo ministru za notranje zadeve, in še pred večerom bomo vedeli, kje je gospodična Lauričre. — Ne, ne! Ne storite ničesar. Kdo ve, v kakšne roke je padla? Kdo ve, ali ne bi bil najmanjši korak nevaren za njeno življenje? Pustite mene, da jo poiščem; dajte mi denarja, mnogo, mnogo denarja ... kajti brez denarja človek ne more ničesar. In če bi moral prebrskati ves svet, našel jo bom! Zadnje besede je zakričal s takim prepričanjem, da se mu je Le Sauter čudil. — Dam vam prosto roko in dobite kredit enega milijona. Escander, čigar ustnice so se tresle, je zajecljal »hvala« in znova so mu tekle solze. Tedaj pa se jc Le Sautcr dvignil. Stisnil je Escandra na svoje prsi in oba možai, ki sta sc ljubila in cenila, sta se držala dolgo objeta. Escander na delu. Esoaiudru se je takoj vrnila njegova stara odločnost. Hitro je poiskal drugega sotrudnika »Monde«-a, Francisa Vardeanja. pretipanega in hudomušnega fanta, ki ga je že bil večkrat uporabil. Bil je spreten, a imel je eno napako: igral je gosti in porabljal mnogo notnega papirja za pisanje operete, ki bo po njegovem mnenju postala znamenita. Ves čas, ki mu ga ni vzelo časnikarstvo, je posvetil tej opereti. Toda Escander je bil tako udiain, da bi bil zanj vrgel v ogenj to kompozicijo. — Verdeau, mu je dejal, šli boste v hotel Splendit in poizvedovali, če se že radža To-cra-Dasi-Pal nahaja v njem in predvsem, je-li ,se je kdo od njegovega spremstva oddaljil. Opravite naglo in vrnite se. Jaz grem v mi-| nistrstvo notranjih del. Escander si je naglo sestavil svoj načrt. Sklenil jc uspavati sumnjo radže in delovati itajno. Odločil se je tudi dati v časopis notico sledeče vsebine: »Gospodična Germaine Lauričre sc prosi, da se javi svoji vznemir-Ijeni materi.« Ta notica bi čisto enostavno povedala, da dekle, ki je odšlo iz Pariza, ničesar ne piše svoji materi. Ce bo Tocra-Datsi-Pal to čital, bo mnenja, da je vse prevaral. Pri ministru za notranje zadeve je Escander dosegel, da so mu dali na razpolago deset najboljših policijskih agentov. Izbral si je same motorne kolesarje, jih poklical ua sestanek v uredništvo in jim zabičal, da no smejo (nikomur črhniti besedice o tenv kar bodo (imeli storiti. Na to je Escamdor šel v uredništvo, kjer ga je že čakal Verdeau. — Torej? — Tocra je še vedno v hotelu Splendit; njegov osebni tajnik je odpotoval v Cher-bourg, da pripravi yachto svojega gospodarja, ki se hoče v dveh dneh vrniti v Indijo. Escander je vzel vozni red v roke. — Poglejmo,.. Pariz — Cherbourg... brzoviak ... odide v tričetrt ure. V skoku je bil pokonci, nataknil osuple* mu Verdeauju klobuk, ga je prijel za roke is vrgel v časniški avto, skočil za njim in za* klical šoferju: kolodvor Kontparnasse v dva|i setih minutah. Voz je odhitel. — Sedaj pa poslušajte, je dejal Escann dor... Ko pridete v Cherbourg, greste ua* ravnost v pristan in si daste pokazati Tocrova ,yachto. Za vsako ceno greste nanjo, jo pregledate od dna do vrha jamborov. Cc je Germaine na krovu, mi brzojavite brezžično, č« je ni, se nemudoma vrnete. Ali ste razumeli?, Verdeau ni odgovoril, samo debelo je glodal Escandra. — Imate samokres? — Imam nož, je dejal Verdeau. — Tu imate mojega; in tukaj je tri tisoč frankov, vlak odide v desetih minutah kupit® listek. Na skorajšno svidenje! Avto se je vstavil pred kolodvorom, Escander je porinil Verdeauja ven. — Toda počakajte vsaj, da si kupioi milo. — Ali se vam meša? je zakričal Escarv der, potem pa je dejal šoferju: V uredništvo), pa naglo. \ — In avto je oddirkaj. Verdeau je dvignil roke v nebo, todai dolžnost in prijateljstvo do Escandra sta g« silila, da je kupil vozni listek, se vsedei vj vlak in gugan od viakovega ritma ie začet polglasno taktirati prve note svoje opere: — Sol, sol, fai, do, re, re. mi... Dmon godbe ga je ves prevzel, vzel I® iz svojega žepa papir za note in začel čečtatL i Kilometri in muzikalni znaki so tekli na* prej... Ko se je Escander vrnil v uredništvo, ga te že čakalo deset policijskih agentov. Escander jih je zbral okoli sebe: — Gospodje, vsak izmed vas se bo podaj v dčpartement, katerega mu označim. Vaš® delo obstoji v tern, da greste od mesta da mesta, od vasi do vasi. Kjer boste čuli, da s« nahaja eden ali več Indijcev, boste tajno, ai natančno poizvedeli vse, kar se jih tiče in ml to takoj javili. Vsi javni brezžični telegraf-ski aparati vam bodo na razpolago. Prvi de-partementi, ki jih imate pregledati, so ob morskem obrežju od Boulogna do Saint-Nazaira, Teden dni imate na razpolago. Časopisna blagajna bo vsakemu izmed vas izplačala tisoč frankov, o denarju boste morali položiti ran Čun. V dveh urali morate že biti iz Pariza, bodisi na vaših strojih, bodisi z vlakom. Na svidenje gospodje! Escander je bil siedečili misli: Ako je Tocra-Dasi-Pail da! udrabiti Germaino. se boi iposlužil svoje yachte, da odvede žrtev, ki jo bo dal brezdvomno privesti na točk** obrežja, kamor jo l>o prišel Iskat čoln, da jot spravi na krov yachte. j Escander sam se ni prikazal. Ko je bila tako mreža dobro nastavljena, je dal nadzorovati Tocro-Dasl-Pala. toda kmalu je spoznal, da to nadzorstvo ne prinese ničesar zanimivega. Radža se je brigal samo za svoj odhod in je sprejemal zadnje prijateljsko obiske onih, s katerimi ie bil v, zvezi. Sicer pa, kak« bi bil mogel skrivati poleg sebe mlado Francozinjo. f'e da bi ji prišli na sled? Ubogi dečko jo šel obiskat Gcrmainina mater In tu v njenem prikupnem in mirnem stanovanju, kjer se mu je zdelo, da je dekle še vedno prisotno, si je olajšal sreč In jc zaupal stari materi v solzah vso bolest in ves brezup, ki sta se ga polastila. Naslednji dan proti enajsti uri je videl Escander vstopiti v svoj urad bitje, ki ga ni Mo mogoče spoznati. (Dalje prihodnjič.) »kalmkalski glasnik.« Stran 8. Štev. 18. Pisarniška mol, dosedaj na vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del, knjigovodstva, korespondence Itd., slovenšžine, nemščine z večletno prakso želi premcnfti mesto. Ccnj. ponudbe na upravo Usta pod »Takojšnji nastop«. fi ii M.) Izšli so sledeči zvezki: St. 1. Tajnost. „ 2. Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag in Katra. „ 9. Carostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatene!. „ 12. Tosca. „ 13. Aida. „ 14. Gosposvetski sen. ,, 15. Notredamski zvonar. Izdala in založila ,iraainjiii(8iifir v Ljubljani, VVolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. )$ Na novo Izšla knjižica: Ruska pravljica o Ivan-careviću, žar-ptict En sivem volku. Knjiga z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena Din 15—. Moj zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas D5n 6' — Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din IS’—. Vse se dobi v Zvezal feiprai v Ljubljani, MjiiitrgS Brzo-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckl, kjer kupite letos sukno za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pr* sano in rujevo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. STERMECKI, CELIŠ. Trgovci engros-cene. 't : : i s : s • : : : ; •• Majcenejše nove in rabljene pisalu© str©!© v Specijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica S.jl. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalog-. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Ste Rrcdrd Vrhunec finomehanike. Zastopstvo: L ud. Baraga Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/1. Jadranska Banka li. Bsnarad Centrala (začasno) Ljubljana. Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,515.000-— Podružnice: Beograd Jelša Metković Bled Jesenice Prevalje Cavtat mmm Korčula Sarajevo Celje Kotor Split Dubrovnik Kranj Šibenik Ercegnovi Ljubljana Maribor Zagreb Nasiov za brzojave: JADRANSKA. Amerikanski oddelek. »= Potniški urad. INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatlsche bank. Dunaj. JUŽNA AMERIKA; BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antolagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr. AFILACIJA: FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York Clty. #« • * »•••••• ••BOMO« •••••••• ••«••••••■•••••• •••••••• •••••••• SOMMM MMM«a MMM«« ««««—«• ••«•«••• M— i Danka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih ) \ sveta in se peča z vsemi bančnimi posli. j • • •••••••• ■•MM«« MM M«« MMMM ••••MM •«MM«» OBMMM >««• M«« •••MM« M M MM MM««M ••»•—— •■MMM • •* VVolfova ul. 1 izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah Moderna knjigoveznica. > •OMOHIozan* «H Skladište in zastupstvo strojev za pisanj* (i nadalje karbo - papir* vrpce za sve sustave* Mali ručni „UNDER' „vnivuin «* j WOOD“ u kovčegu- - praktičan za putovanj® .UndenvoocT.Zasreb, Mesnička ul]