!	ju
EHH22S3ES3
LU8*,'tf.L<mm ^ EM^lkCtlUkli
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
EI222E2JJ31 ^ E3E2S2ES3
Smo sredi krhkega premirja, katerega epilog ni znan..
S torkove seje izvršnega sveta v Novem mestu
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
PONOVNA ANKETA
„ Ker so nedavne razmere v ■oveniji vse postavile na glavo, n « mno8i najbrž spregledali aso nagradno anketo, zato jo v ®J številki ponovno obljavlja-Jno. Odgovori nam bodo zelo °nstili pri oblikovanju in za-snovi Dolenjskega lista, da bo Poljubljeni tednik še bolj po vanj okusu in potrebah. Vsi, ki "O<lo izpolnili vprašalnik in ga Pravočasno poslali na naš na-*'°v, bodo prišli v poštev za ■ ebanje lepih nagrad. Sodeluj-* nami, sodelujte v nagrad-nen> žrebanju!
NOVO MESTO — »Smo sredi trhlega premirja, katerega epilog ni znan,« je torkovo redno sejo novomeškega občinskega izvršnega sveta začel njegov predsednik Boštjan Kovačič. Bilance dosedanje vojne niso delali, seje pa vlada razumljivo soočila s trenutnim dogajanjem pri nas. Ocenili so, da seje tudi novomeška občina enako kot Dolenjska in Slovenija ob prvem navalu JA ubranila in se učinkovito samoorganizirala, naj gre za TO, milico, civilno zaščito, ali zdravstvo, vrtce, občinsko upiavo itd. in seveda »teren«, na katerem so se zelo aktivno odzvali lovci, gasilci, radioamaterji in drugi. Vsi operativni organi st) skratka delovali učinkovito. Še naprej morajo biti vsi v stalni pripravljenosti, da bi v primeru ponovne zaostritve oz. napada s strani JA, ki ga obljublja general Adžič, enote JA v Sloveniji pa so bile kljub premirju po-polnjene s svežimi močmi, bili na mestu oz. pripravljeni za akcijo.
Do sedaj je največjo vojno škodo v občini utrpelo gospodarstvo, in sicer po oceni za 193 od skupaj 214 milijonov dinarjev. Sicer zna biti ta škoda precej
(/
T Samos/o/na
SLOVENIJA 1991
Danes v
na 2. strani:
•	Mož, ki lahko vrže v zra
na strani:
•	Delajo, kolikor se da norm
na 5; strani:
•	Življenje pa mora teči naprej
na 9. strani:
•	Od Pogancev do Krakovskega Med vajo in vojno je strahotni
na 10. strani:
•	Noč med sovražnimi ki
na 12. strani:
•	Anketa Dolenjskega lista s;
na 15. strani,
•	Protest zasebnih vinogradniki
večja. Že v torek je posebna komisija namreč ocenjevala škodo, ki jo je naredilo nočno streljanje v Češči vasi. Napovedujejo pa se tudi prva trganja poslovnih vezi s tujino, kar zna škodo močno povečati. Sicer pa je vse odvisno od tega, kako se bodo stvari odvijale pri nas v prihodnosti, za katero se morajo v podjetjih bolj kot doslej za primer potrebe pripraviti za vojne razmere in delo v njih.
Z. L.-D.
PISMO BREZ PISAVE
LJUBLJANA — V počastitev Svetovnega slovenskega kongresa, kije bil pretekli teden v Ljubljani, so v novem atriju Narodnega muzeja odprli zanimivo razstavo Pismo brez pisave arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. Razstava bo odprta do 20. avgusta.
MOKRONOŽANI IN OKOLIČANI SPET DOMA
TREBNJE — V ponedeljek, 8. julija, qam jje poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito v Trebnjem Dušan Mežnaršič povedal, da so ukinili evakuacijo za okrog 2000 ljudi z območja Mokronoga in okolice. Opazili so, da so se kmetje sicer že pred preklicem evakuacije vračali na domačije vsaj za toliko časa, da so nakrmili živino in postorili najnujnejša opravila. V ponedeljek so se umaknile tudi vse enote civilne zaščite, ukinjena so dežurstva, čeprav je vse še zmeraj v stanju operativne pripravljenosti za primer najhujšega. (Več o tem na 3. strani)
PR OTI DOM U—Na se vniško železniško postajo je iz Ljubljane 5. julija pripeljal vlak ŽTP Beograd z okrog 800 ujetniki, ki so vstopili v Ljubljani in Zidanem Mostu. V Sevnici se jim je pridružila še stotnija ujetnikov. Priča smo bili ganljivemu srečanju, ko so starši med ujetniki le našli svoja otroka, brdla iz okolice Travnika pa ranjenega mlajšega brata, ki sta ga že dolgo zaman iskala po Zagrebu v bolnišnici in vojašnici Ujetnike je spremljala 13-članska ekipa, med njimi dva zdravnika. (Foto: P. P.)
KRKA JE NAŠE MORJE — Tako pravijo mladi kopalci Maja, Petra, Jožko, Matej in Sebastjan, ki smo jih v ponedeljek popoldan ujeli v objektiv pri razigranem kopanju v topli Krki pri Kronovem. Kljub temu da se nad nami še vedno vleče vonj po smodniku, ljudje hočejo pregnali zle misli na zadnje dogodke, zato ni čudno, da so bile minulo nedeljo polne kopalcev tudi Šmarješke in Dolenjske Toplice. Samo upamo lahko, da se bomo že naslednje leto lahko kopali v svobodnem slovenskem morju. (Foto: J. Pavlin)
Z Doba pustili ujete oficirje
Tudi večina vojakov zapustila Center za vojne ujetnike na KPD — Gladovna stavka oficirjev JA naglo končana — Izjava upravnika KPD Dob
DOB PRI MIRNI — Kot nam je v ponedeljek povedal vodja Centra za vojne ujetnike v KPD Dob, Anton Maver, so 8. julija spustili že vseh 86 zajetih oficirjev JA, 3 pripadnike zveznega sekretariata za notranje zadeve, že prej pa so spustili iz centra 3 civiliste. V centru je bilo tudi 113 ujetih oz. prebeglih vojakov, od tega deseterica različnih narodnosti, preostali pa so Albanci, ki pa se niso hoteli pridružiti ujetnikom na posebnem vlaku in se vrniti domov.
Število teh vojakov se od ure do ure zmanjšuje, saj odhajajo vsi, ki to želijo v
/ _ '	; V
j#*-
%
dogovoru z Rdečim križem, na lastno odgovornost pa lahko gredo tudi domov. Velika večina zajetih v centru je bila zadovoljna z zdravstvenim varstvom in hrano. Ranjenega oficirja so prepeljali v ljubljanski klinični center, medtem ko se dva bolna oficirja nista odločila za to možnost. Sicer pa za zdravje in' počutje zaprtih v KPD Dob nenehno skrbi civilni zdravnik, v tem primeru pa so omogočili tudi obiske vo-
• Medijskemu pritisku in politiziranju vprašanja vojnih ujetnikov se je pridružil še Markovičev kabinet, saj je podpredsednik ZIS Aleksander Mitrovič v pismu predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu očital, da v Sloveniji ravnamo v nasprotju z določili Ženevske konvencije. Peterle je v odgovoru Mitroviču argumentirano zavrnil trditve ZlS-a, odgovoril pa je s konkretnimi podatki o stanju, v kakršnem so se znašli ujetniki, kijih ima JA zaprte v svojih objektih.
jaškega zdravnika iz Ljubljane. Razmere v centru nadzirata tako RKS kot tudi Mednarodni Rdeči križ, ki doslej nista imela nobenih pripomb glede ravnanja z. zaprtimi.
Torej so bile iz trte izvite trditve oficirjev, ki sojih zapisali v pismu, poslanem na več naslovov, češ da slovenska oblast ni spoštovala sklepov jugoslovanskega predsedstva, da so slovenski organi pokazali pri aretacijah izjemno nehumanost itd. Pod vodstvom polkovnika Danila Djuroviča so ujeti ofi-
cirji začeli tudi krajšo gladovno stavko »do končne osvoboditve«. Kot je ugotovil upravnik KPD Dob Jože Jevni-kar, »razlogi za gladovno stavko zanesljivo niso v nečloveškem, neprimernem obravnavanju oficirjev JA s strani delavcev, ki se z njimi srečujejo, niti v nemogočih bivalnih pogojih. Pač pa so to bili verjetno neki drugi razlogi, katerih mi pravzaprav ne moremo poznati v podrobnostih niti komentirati.«
P. PERC
J
Samostma
SLOVENIJA 1991
»V Slovenijo pridem le še kot turist!«
Pogovor z zajetimi voia-ki na območju Posavja
SEVNICA »Podpolkovnik nam je rekel, da bomo imeli opravka s peščico teroristov, kijih bomo zlahka pohrustali.« Skoraj do pičice enako mi odgovarjajo golobradi mladci, ki so jih v uniformah J A zajeli teritorialci v Posavju, kako sojih njihovi starešine pripravljali za napad na Slovenijo. Deseterica mladeničev, preoblečenih v nove kavbojke, majice in copate, s katerimi jih je opremil Rdeči križ Slovenije, se po zunanjosti sploh ne bi razlikovala od svojih vrstnikov na ulici, ako ne bi bilo vmes tudi nekaj ostriženih na balin. Seveda pa bi, vsaj po pogovoru s temi fanti nekaj ur prej, predno jih je vlak v spremstvu predstavnikov Rdečega križa odpeljal proti njihovim domovom, staršem in prijateljem v prav vse republike Jugoslavije, lahko sklepali, da je lahko tudi frizura nekakšna oblika protesta, nestrinjanja s položajem, v katerem so se znašli ne po svoji volji. Lahko bi to tolmačili še kot krik po svobodi.
Sicer pa prisluhnimo sproščenemu pogovoru z. nekdanjimi vojaki J A, ki so bili v zbirnem centru RKS, potem ko so jih zajeli oz. so se prodali TO. Najbolj zgovorna sta Bosanca. Vsi so zatrjevali, da se med seboj zelo dobro razumejo, tudi Albanec in Srba. Pogrešali so le še kakšnega Lalo, kakor šaljivo poimenujejo Vojvodince, pa Slovenca. Potem bi bili Jugoslavija v malem, bi lahko ironično pospremili ta kliše kakor tudi onega o bratstvu in enotnosti. Kaj mislijo o vojni v Sloveniji ti mlečnozobi fantje, ki sojih večino vpoklicali decembra lani?
»Zvezo z dežurnim oficirjem smo vzdrževali samo preko radijske postaje. Iskal sem pomoč, ko je bilo najbolj kritično, prosil sem za hrano, pa spet nič. Pet dni smo jedli samo stare konzerve. Mrzlo, mastno in brez kruha. Taka hrana sc ti tako usede v želodec, da potem nekaj časa ne moreš ničesar prebaviti. Včasih smo v stražarnici skrivoma s svečo vsaj nekoliko pogreli konzerve. Tri dni smo bili brez. elektrike, potem je spet bila kratek čas in so nam jo spet izključili. Po takem neobičajnem dogajanju smo lahko sklepali, da gre za nekaj povsem drugega od tistega, kar so nam hoteli prikazati naši nadrejeni.
V meni se je prebudila zavest, da gre za svobodo ljudi, ko bi se naj mi pojavljali v vlogi zasužnjevalca pripadnikov drugega naroda. Kako smo se počutili, če smo morali biti na straži tri dni in tri noči, ne da bi zatisnili oči, ker zamenjave enostavno ni bilo, si lahko mislite. Zame moji starši približno tri mesece niso vedeli, kje sem, ko sem bil na straži zunaj naše vojašnice. Bili smo v polni bojni pripravljenosti že vse od splitskih dogodkov. Kdor je bil v vojski, ve, kaj pomeni, če moraš spati s puško v postelji, če moraš v tej vročini ves čas nositi čelado. Bojna pripravljenost je za malenkost popustila le dva do tri dni.
Povedati moram, da sem semkaj prišel, da bi branil meje Jugoslavije, ne pa da se vojskujem z narodom, pravi Al-
(Nadaljevanje na 2. strani)
hi$lran* branilcev komaj rojene Slovenije. V nedeljo popoldan je bila Prečna zavita v črno, Francijevo slovo od domače je V* Pospremila množica domač ino v, na čelu spre voda je bila slo venska zasta va in odred njego vih teritorialcev. »Franci h Č	m^° 2*vljenje za mlado državo, umrlje za boljši jutri. Tudi mi mladi bomo še naprej branili našo domovino,
p^P° potrebno, tudi po Francijevi poti«, je ob slovesu pred UršiČevo hišopovedal njegov prijatelj Matjaž Cesar. (Foto: J.
m
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo vroče poletno vre-
Žrtve niso bile zaman
Pravica brez moči je nemočna, moč brez pravice je tiranska.
V teh dneh velikih preizkušenj slovenskega naroda, ki je tako rekoč čez noč prisilno dozorel in se postaral za stoletje, smo spoznali in občutili globino te (Pascalove) misli. Tok dogodkov nas je postavil na trdna tla. Samo eno noč je bilo dopuščeno sanjati svojo naravno pravico do povsem svobodnega in od nikogar odvisnega življenja. Sledila je groba agresija z razdejanji in žrtvami, odločen odpor, za vsem tem pa mednarodno diplomatsko posredovanje, kije naše politično vodstvo prepričalo in delno tudi prisililo, da začne ubirati dolgotrajnejšo in napornejšo pot u veljavitve plebiscitne narodove volje, ki pa zagotavlja mir v tem delu Evrope in bolj upošteva tudi mednarodnopravni položaj drugih.
A li naj to pomeni, da je ostra in do nas trda brionska deklaracija, sprejeta v noči na ponedeljek, naš poraz in da so bile hude žrtve zaman? Ne. Med vojno in dogovorom je izbira le ena. Deklaracija bo resda začasno razveljavila oz. zadržala osamosvojitvena dejanja, bo pa hkrati odprla demokratično, evropsko pot za uresničitev narodove težnje, ki se je zdaj internacionalizirala in za katero sprejemajo nekatera jamstva tudi evropske dežele. Te naj bi odločilno pripomogle, da bi prišli do cilja po poti dogovorov in sporazumov, torej brez vojne, ki bi tako ali drugače ogrozila vse. Prav zalo smo, kot posebej poudarja predsednik Kučan, po Brionih bliže uresničitvi svoje zgodovinske težnje, kot smo bili pred njimi.	M. LEGAN t
Mož, ki lahko vrže v zrak pol mesta
Komandant novomeške garnizije, polkovnik Radosav Bogičevič, o vojni, njegovi vlogi v njej, nočnem streljanju v Češči vasi in Prečni, dogodkih v Mokronogu, življenju v kasarni in življenju po vojni
Petkrat ali šestkrat seje minuli petek in soboto glas na oni strani žice predstavil za kurirja komandanta, rekoč, da prvi mož novomeške garnizije ni dosegljiv. Vztrajnost je bila poplačana v nedeljo dopoldne, na telefonski zvezi je naposled bil polkovnik Radosav Bogičevič, poveljnik garnizije Novo mesto, človek, o katerem je mesto pletlo razne zgodbe. Od te, kako so ga odstavili in na njegov položaj namestili nekoga drugega, do te, kako je Bogičevič nekje v zaporu, tretji spet so imeli svojo razla-gO"vloge in sodelovanja novomeške kasarne v dneh napada enot jugoslovanske armade na Slovenijo. Še posebej po zaporednih nočnih streliajih ob vojaških objektih v Prečni in Češči vasi, ki so na svoj način odmevali tudi v Beogradu in po svetu. Nobenega posebnega prepričevanja ni bilo treba, daje polkovnik Bogičevič privolil v obisk in pogovor, edini pogoj, ki gaje postavil, je bil, naj fotografski aparat ostane doma.
Nekaj pred pol dvanajsto uro sem v nedeljo stopal proti kasarni Milana Majcna v Bršljinu. Povsod je bil mir, na ulici in pločniku ni bilo žive duše, pred Drenikovo gostilno je stal parkiran en sam osebni avtomobil varaždinske registracije. Z njim so prišli starši na obisk k svojemu sinu vojaku (le mimogrede: opazil sem, daje obisk nadzoroval starešina JA), kije skupaj s svojimi vrstniki minule dni preživljal najtežje trenutke svojega življenja. Čeprav sem bil po stari navadi brez novinarske in osebne izkaznice, ob vhodu ni bilo težav. Kratek telefonski klic je bil dovolj, da meje vojak popeljal v stavbo garnizijske komande. V času torej, ko so se iztekali zadnji ultimati zveznega predsedstva, med njimi izpolnitev najspornejše zahteve do slovenskih oblasti, vzpostavitve starega carinskega sistema na naših mejah, sva s polkovnikom Bogičevičcm sedela za mizo njegove pisarne. Prav nič ni kazalo na vojno stanje, tudi komandant je dajal vtis vsakdanje samozavestnosti in odločnosti. Pogovor, ki pa ga je potrebno brati v kontekstu sosednjih zapisov, saj so nekatere trditve in obtožbe polkovnika Bogičeviča zavoljo objektivnega seznanjanja javnosti naravnost terjale pojasnilo nasprotne strani — o tem je bil sogovornik tudi seznanjen je trajal dobro uro.
• Kakšna je bila vloga vojakov novomeške garnizije v dneh vojne od četrtka, 27. junija, do danes, 7. julija?
»V dogodkih, ki so se zvrstili v tem času, naši vojaki niso sodelovali. Prav vsi v kasarni z menoj na čelu smo proti streljanju, uporabi orožja, v ta namen smo tudi izrecno prepovedali uporabo ognja proti vsem, ki osebno ne streljajo
na nas. Ze prvi dan, ko je prišlo do konflikta v Pogancih, smo naredili vse, da do streljanja ne bi prišlo. Žal so dogodki zatem krenili svojo pot.«
•	Čeprav je Slovenija zadnje dneve in noči preživela brez streljanja, to za krajane Prečne, Češče vasi in okoliških krajev ni veljalo. Krajani so ogorčeni, veliko družin je v strahu pred nočnimi dogodki zapustilo domove, vsi po vrsti trdijo, da krogle prihajajo iz vaših objektov. Zakaj?
»Z vso odgovornostjo trdim, da vojaki in starešine, ki delajo in živijo v teh objektih, svojo nalogo vestno izpolnjujejo in da nobene krogle niso poslali proti ljudem. Naši možje se tam le branijo, dokazov za to, da smo ogroženi od napadalcev, imamo več. Poglejte tole zrno (polkovnik Bogičevič vstane in zrno, shranjeno v predalu njegove pisalne mize, položi predme — op.p.), takšne uporabljajo v nočnih napadih na naše ljudi in objekte v Češči vasi in Prečni. Napadalci so se doslej vselej pojavili okoli 21.30, konec njihovih izzivanj in provokacij pa je med 5. uro in 5.30. V teh napadih sodelujejo posebej izuijeni in pripravljeni ljudje, ki govorijo več jezikov, enkrat je slišati srbohrvaškega, drugič spet romunskega, tretjič jezik, podoben bolgarskemu. Njihov edini cilj je, da provocirajo. Tako se je v noči na soboto, 6. julija, takrat, ko sem bil na »položajih« okoli Češče vasi tudi sam (glej sosednji zapis — op.p.), eden od teh neposredno približal rovom tam vkopanih vojakov, izjavil nekaj v tem smislu, da jih izziva, ustrelil v zrak, hip zatem pa izginil. Take provokacije se vrstijo noč za nočjo.«
•	Nasprotna stran taka tolmačenja, kar vam je zagotovo znano, odločno zanika. Streljanje pripisuje nočnemu strahu in psihični mori vojakov.
»Vem za to razlago, zato sem v petek sklical komisijo, naj si prizorišče dogodkov sama ogleda. Formirali smo dve ekipi: v prvi smo bili jaz, predsednik občine in poveljnik štaba teritorialne obrambe Albin Gutman, v drugi pa strokovnjaki. Cilj je bil poiskati dokaze, da na drugi strani resnično deluje napadalec, po mojem mnenju smo te dokaze našli v od izstrelkov poškodovanih objektih, izzvanem požaru, prerezani žici. Strokovna komisija bi morala tudi dati izjavo za javnost, vendar je do danes še ni dala. Zame je nov dokaz resničnosti naših trditev to, da danes ponoči, potem ko smo nasprotno stran seznanili z dokazi, ki jih imamo, streljanja ni bilo.«
•	Govorili ste tudi o ranjenih v teh nočnih spopadih. Kje in kako seje to zgodilo?
»Ponoči smo dobili obvestilo, da imamo v skladišču, kjer so bili boji, dva ranjena. V skladu s pravili ženevske konvencije sem tja poslal reševalno vozilo, naša Stranje v tistem trenutku prekinila streljanje. Hip zatem pa je bil z druge strani na vozilo odprt močan ogenj, vozilo in zdravnik sta se komaj rešila. To nas je dokončno in popolnoma prepričalo o skrajno nehumanem ravnanju nasprotne strani. Pripravljen sem dati na voljo seznam starešin in vojakov, ki so tam na straži, da dajo svoje izjave o nočnih dogajanjih v rovih.«
•	Prav vaši streli pa so v noči na soboto ranili občana, ki se je z avtom skozi Češčo vas peljal domov.
»Dopuščam tako možnost, z dogodkom sem bil tudi seznanjen. Povsem možno je, da je kaka krogla zašla tudi na cesto.«
•	Iz vaših ust je bilo slišati grožnjo, da boste, če bo potrebno, v zrak vrgli pol mesta. Še danes ostajate pri tem?
»Naši starešine in vojaki ne branijo zapuščenih hiš, pač pa čuvajo objekte,
Radosav Bogičevič
kjer hranimo strelivo. In zato še danes velja moje opozorilo, da lahko, če se bodo izzivanja in napadi nadaljevali, odleti v zrak pol mesta. Tega bi se morala zavedati tudi nasprotna stran.«
• Kaj pa dogodki v Mokronogu in grožnja bivšega vodnika, sedaj poročnika Grujoviča, da bo, če bo potrebno, razstrelil cisterne z gorivom? Kakšna je bila vaša vloga v teh dogodkih?
»Dogodki v Mokronogu čakajo razpleta. Grujovič je strašen patriot, za svojo stvar je pripravljen umreti kjerkoli. Naredil je pač, kar je naredil. Očitno se je zavedal, da njegovo besedno prepričevanje nadrejenega starešine ne bi imelo učinka, zato je tudi streljal. Za tako ravnanje je imel podporo vojakov in drugega starešine, ki je — to le mimogrede — Slovenec, nekaj Slovencev je tudi med vojaki, ki so ostali z njim. Si-
Napadalce rišeta tema in strah
§ Borut Likar, načelnik novomeške UNZ, o ugotovitvah ob ogledu krajev noč-S nih streljanj v Češči vasi in Prečni — Vsi streli le iz smeri vojašnice

I
NOVO MESTO — Kakšna je uradna resnica o dogodkih v Češči vasi in Prečni, o nočnem streljanju, ko krogle žvižgajo nad glavami in hišami, prcnekatera se je zarila v streho, fasado, razbila okno? Je verjeti vojakom JA in njihovemu komandantu, ki v en glas trdijo, da so bili vsako noč napadani in izzvani? Mesto dogajanj si je v petek popoldne ogledala posebna mešana komisija. V njej so bili novomeški župan Matjan Dvornik, poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Albin Gutman, komandant novomeške garnizije in uslužbenci novomeške UNZ. Ze po usposobljenosti in izkušnjah na tem področju je razumljivo, da je imel glavno besedo med preiskavo Borut Likar, načelnik UNZ Novo mesto. Na obtožbe polkovnika Radosava Bogičeviča, zapisane v pogovoru z njim, odgovaija takole:
»Naj bo že na začetku jasno, da smo pobude za ustanovitev in delo komisije dajali od prve noči naprej, toda komandant tega ni dovoljeval z izgovorom, da nam ne more zagotoviti varnosti. Naša želja je bila, da bi kraje obiskali v zgodnjih jutranjih urah, takoj po koncu domnevnih spopadov. Naposled nas je komandant garnizije poklical v petek. Osnovni namen je bil, da se zgolj s pomočjo zaslišanja vojakov in starešin najdejo dokazi za to, da so vojaški objekti ponoči napadeni. Toda po odgovorih teh sem kmalu uvidel, da tako ne bomo prišli nikamor, vsi so bili preveč enoglasni, poleg tega so govorili nelogičnosti in neumnosti, ki mi kot osebi, posebej usposobljeni in izkušeni na tem področju, niso mogle uiti. Niti preiskave sem zato prevzel v svoje roke, naj omenim le nekaj nespornih ugotovitev.
Pojasnil sem jim, da poznamo sledove vstrelnin, koder pač naboj vstopi, in izstrelnin, kjer naboj iz-
Borut Likar
stopi. Vsi sledovi na drevju in drugod so nedvoumno kazali, da so prav vsi izstrelki prišli iz kroga skladišča, niti ene sledi ni bilo, ki bi kazala, da je kakšen strel prišel proti vojakom. Ko so zatem pričeli trditi, da so napadalci toliko izuijeni, da streljajo le na zaklone, sem si podrobno ogledal tudi slednje. Niti enega znaka strela ni bilo na njih, zatem so mi pokazali opeko, ki da jo je razbila krogla napadalcev. Ko sem jo sestavil, ni bilo v njej luknje, ki bi jo strel moral pustiti. Preiskal sem tudi objekt; na njem ni bilo niti ene poškodbe, ki bi jo povzročil strel, so pa bile poškodbe, ki sojih povzročili drobci vrženih bomb. Da so vojaki ponoči metali tudi te, pričajo številni kraterji v zemlji.
Zatem sem hotel preiskati okolico. Če so napadalci obstajali, bi
moral najti vsaj kakšen odtis stopinje. Sprva so me od ogleda odvračali, češ da je okolica minirana, ko sem jim pojasni, da tveganje sprejemam, so me pustili. Malo je manjkalo, da se resnično nisem zapletel v mino, toda pregled ni odkril sledi obuval.
Naslednja njihova trditev je bila, kako je eden od napadalcev sredi noči stopil na mino, ki seje aktivirala, napadalca vrgla v zrak, a so takrat njegovi sotovariši odprli močan ogenj, pobrali ponesrečenca in izginili. Hoteli smo najti mesto tega dogodka, hoteli smo vzeti vzorce zemlje, kjer bi zanesljivo v takem primeru moralo biti nekaj krvi ponesrečenca, tkiva, oblačil ali drugih sledov. Takega mesta nismo našli, ker tega dogodka preprosto ni bilo. O tem sem trdno prepričan. Enako sem trdno prepričan — in tudi to potrjujejo sledovi strelov — da so na rešilni avto, ki ga je poslal komandant, streljali sami. Mojemu očetu pa ni ušlo niti to, kako so se vojaki že pripravljali na novo noč. Vsak zaklon je dobil poln zaboj nabojev. Ko so z njimi polnili orožje, sem opazil, da so med naboji tudi posebej označeni specialni prebojni naboji, taki, ki naj bi jih po komandantovih besedah uporabljali napadalci. Tisti torej, kijih ima spravljene kot dokaz napada.
Po vsem tem sem prepričan, daje vojake strah, ponoči preživljajo težke psihične travme, prestrašeni so, streljajo vsevprek in brez kontrole. Dovolj je, da ustreli eden. Ponoči se vse drugače vidi in tudi sliši, vsak šum vzburi domišljijo. Vsaj komandant bi to moral vedeti. Še posebej, če za svoje drugačne trditve nima niti enega samega oprijemljivega dokaza.«
B B

I
cer pa Grujovič meni ni podrejen, jaz nimam vpliva nanj. Name se je v tistih trenutkih obračal zato, ker s predpostavljenim komandirjem zaradi prekinjenih zvez ni mogel sodelovati, meni pa je zaupal. Vedeti je pač treba, da je doživljal težko depresijo; prava sreča je res, da ni prišlo do katastrofe. Mislim, da ima sebe in položaj sedaj pod kontrolo, prepričan sem tudi, da se z vso odgovornostjo zaveda vseh mogočih posledic. Enako tudi vojaki, ki tam niso prisilno. Vse se bo dobro izteklo, če le ne bo izzivanj ali napada.«
• Vrniva se k življenju v vaši kasarni. Koliko in kakšne posledice so zadnji dogodki pustili vojakom?
»Najprej bi rad povedal, da nam blokade in drugi tovrstni ukrepi ne morejo do živega. Ob popolni blokadi kasarne lahko v njej preživimo 60 dni, pod določenimi pogoji se ta rok pomakne celo v neskončnost. Pri tem je seveda odmiš-Ijena humana plat takega življenja, ki na psihi mladih vojakov nujno pušča posledice. Čeprav smo pred kratkim v kasarni s pomočjo PTT odprli novo in sodobno urejeno telefonsko govorilnico, so vojaki s tem, ko so nam odvzeli telefonsko zvezo, ostali brez stika s svetom, starši, sorodniki. To je bil zanje hud psihološki stres. Drugače je z elektriko, njen izpad lahko nadomestimo. Če bi nam odvzeli še vodo, bi bilo huje, toda ocenili smo, da si tako nehumane poteze druga stran pač ne more in ne
• »Močno se mi je vtisnil v spomin mučen dogodek izpred nekaj dni. Novomeški policisti so prijeli in zaprli dva naša mlajša oficiija, eno civilno osebo in enega vojaka, ki so peljali hrano vojakom v Pogance. Za te ljudi še danes ne vemo, kje so in kako jim je, čeprav so bili vojaki poslani opraviti nalogo, ki je bila dogovorjena s predsednikom skupščine občine.« (P. S. — Uradno tolmačenje novomeške UNZ, ki ga predstavljamo v sosednjem zapisu, takšno verzijo dogodka postavlja v povsem drugo luč.)
sme privoščiti. Ne nazadnje bi zavoljo tega brez vode ostal tudi dobršen del civilnega omrežja.«
•	Je zgolj to vzrok pobegov vojakov, ki jih je bilo tudi v vaši enoti precej?
»Števila, koliko je bilo pobegov, vam iz razumljivih vzrokov ne morem razkriti. Povem pa lahko, da je na mlade, še posebej na Slovence in Hrvate, veliko vplivala propaganda, češ da vendar ne smejo naperiti puške zoper svoj narod. Bežali so iz strahu, da ne bi postali narodni izdajalci. Domala vsa ubežnik se nam je kasneje tako ali drugače javil, mi smo ga le opozorili na posledice njegovega početja, kot jih tudi tolmači naša zakonodaja.«
•	Z vaše strani je slišati, da naj bi bili tudi v Novem mestu in drugod po Dolenjski starešine JA in njihovi družinski člani izpostavljeni grožnjam, pritiskom. So vam znani konkretni primeri?
»So, a o njih ne bi govoril, ker bi sc stanje le še poslabšalo. Deležni smo poniževanj, žene oficirjev dobivajo klice, kako so njihovi možje ranjeni, kako imajo porušen vikend itd. Starešin JLA nas je v Novem mestu toliko in smo tako povezani s svojim okoljem, da se mi zdi mizerno sedaj narediti nekakšen zid med nami in drugimi. A to se skuša. Na Regrških košenicah, kjer imam hišo, imam veliko prijateljev, vsi so Slovenci, z njimi smo se dobivali ob večerih, sedaj tega že nekaj časa ni.«
•	Vsega, kar doživljamo sedaj in kar nas morebiti še čaka, bo slej ko prej vendarle konec. Danes nastopate v vlogi sovražnika, kako boste jutri potem živeli v okolju, kjer ste si ustvarili dom, družino?
»Moralo bi nam biti jasno — sedaj govorim pač zase — da jaz, ki v Novem mestu živim že 35 let in imam tukaj družino, nimam kam. Pa vendar moram znova povedati vsem, da se mi ne moremo predati, borili se bomo do konca, tako smo pač vzgojeni. Za nas predaje ni, nobene provokacije, izsiljevanja nas v to ne bodo prisilila. Dokler ne bo drugačnega ukaza, bomo ravnali tako, kot pač ravnamo. Če bo JLA podpisala kapitulacijo, bomo to dejstvo sprejeli in vnaprej pozdravljali starešine teritorialne obrambe, če bo nasprotno, bodo oni nas.«
•	Za konec kakšno sporočilo javnosti, Novomeščanom?
»Jasno naj bo, da nimamo namena izzvati kakršnega koli incidenta. Žal bi nam bilo, če bo v času vojne, ko se sredstva za boj z nasprotnikom ne izbirajo, do njega prišlo. To bi pomenilo katastrofo. Zagotavljam, da moji vojaki ne bodo naredili nobenega dejanja proti narodu, reagirali bomo le, če bomo izzvani ali napadeni. Hkrati naj dodam, da smo ogorčeni, ker nas imajo za agresorje, take oznake iz vsega povedanega ne moremo sprejeti.«
BOJAN BUDJA
Podcenjevali so nas
Polkovnik Janez Slapar, poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije, v izjavi za Gorenjski glas
na civilno prebivalstvo, še manj pa na sredstva, ki soji bila napoti. Ta armada pa je izredno hitro postala nebogljena, ko se je znašla na neki blokadi, ko je bil onemogočen njen manever, in ni mogla razviti sredstev, ki jih ima za bojevanje. Mi smo se v trenutku znašli na začasno zasedenem ozemlju, čeprav smo od lanskega odvzema orožja izvajali priprave. Dobro smo ocenili, kakšne naloge bo teritorialna obramba imela v obdobju osamosvajanja. Nismo pa računali, da bomo morali vse te naloge izvrševati. Pokazalo pa seje, da so bile priprave učinkovite, saj smo po lanskem odvzemu orožja ostali praktično s pehotnim orožjem, delom protioklepnega orožja, delom protiletalskega orožja manjšega kalibra, ker je bil večji shranjen v objektih armade, da smo ravnali prav, ko smo na tujem kupovali sredstva za protioklepni in protiletalski boj. Učinki so dobri. Mi smo uporabili bistveno manj sredstev za onesposobitev enega tanka, kot je normativ v Jugoslovanski armadi. Morala enot armade je na izredno nizki ravni, posebno tistih, ki so bile aktivirane v Sloveniji-Boljša je v enotah, ki so bile pripeljane od drugod. To kaže, da drugod niso imeli informacij, kaj se dogaja v Sloveniji. Najhitreje so se predajale obmejne enote. Te enote so v tem prostoru živele, se dnevno srečevale z ljudmi.«
»Mislim, da je agresor, Jugoslovanska armada, podcenjeval sposobnost Teritorialne obrambe. Poudariti moramo, da Teritorialna obramba ni organizirana za frontalno obliko boja, kar velja za Jugoslovansko armado. Tu sta se srečala dva različna koncepta boja, kjer pa moram reči, da smo mi naš koncept vsilili armadi. Mi nismo sprejeli frontalne oblike boja, mi smo sprejeli blokado, ne-možnost uporabe tehnike, in uporabo sredstev za protioklepni boj.
To je v tem trenutku ključ našega uspeha. Tank se sreča z lovcem na tank. Tank v tem primeru rentabilnega cilja nima. V svojem nastopanju pa je šla ta armada z veliko agresivnostjo. Ni se ozirala
Komur ni mogoče svetovati, temu i mogoče pomagati.
Kdor misli, ta ne more ubijati. Močnik)
V	vojski se ne razmišlja, temveč se polnjujejo povelja. (Močnik)
V	vojnem stanju doživljamo šoke, ki jih nikoli več ne bomo zbrisali. (M. Ule)
Hrano so razvažali z bombami za pasom
Novomeški policisti prijeli vojake JA, ker so kršili dogovor
NOVO MESTO — Polkovnik RAdosav Bogičevič, komandant garnizije Novo mesto, je v razgovoru za Dolenjski list izrekel hudo obtožbo na rovaš dela novomeške policije. Slednja naj bi namreč brez razloga prijela in zaprla vojake, ki so bili po dogovoru s predsednikom novomeške občine poslani, da enoti v Pogancah odpeljejo hrano. Bogičevič pravi, da še danes ne ve, kje in kako so sedaj prijeti, med njimi sta dva mlajša oficirja, en vojak in ena civilna oseba.
Nasprotna stran ima za te dogodke seveda drugačno razlago. Borut Novak, komandir postaje milice Novo mesto, in Borut Likar, načelnik novomeške UNZ, pravita takole:
»Naša UNZ za kakršenkoli dogovor med predsednikom občine in komando novomeške garnizije ni vedela, o čem takem tudi v teritorialni obrambi niso bili obveščeni. Navsezadnje tudi ni v pristojnosti župana, da bi take vrste dogovorov sploh sklepal. Mi smo torej delali po svojih navodilih in vedeti je potrebno, daje v tistem času veljal dogovor, da bi morala komanda JA vsak izhod iz kasarne poprej prijaviti. V tem primeru tega niso storili. Vojaško vozilo, ki se je peljalo mimo naše postaje milice, smo seveda ustavili, v njem so bile štiri do zob oborožene osebe z bombami za pasovi in z naboji v cevi. So takšno oborožitev potrebovali za prevoz hrane! Zakaj jih je pot vodila ravno mimo naše postaje milice? Preveč je bilo vprašanj in sumov, ki so kazali še na kaj drugega, navsezadnje tudi vsi niso hoteli iz vozila, ko smo jih ustavili. Naši fantje so temu primemo ukrepali, četverico smo razorožili in zaprli, zaprti so še danes.«
In kako svojo vlogo v teh dogod kih opisuje Marjan Dvornik, novomeški župan? »Res sem bil na pogovorih pri komandantu Bogiče-viču, obljubil sem mu, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bodo vojakom zagotovljeni osnovni pogoji za življenje, od telefona in elektrike do hrane. To pa je bilo tu di vse. Kakršnegakoli konkretnega dogovora o tej akciji prevoza hrane ni bilo, niti me o tem niso obvestili. Trditev polkovnika Bogičeviča je, milo rečeno, nesrečnična.«
B. B
V Slovenijo...
(Nadaljevanje s 1. strani) bancc. Ako moram kaj braniti, b°^ branil svojo Bosno. Vi veste, za borite!« je spet oster Bosanec. 7. njj^ pravzaprav soglašajo vsi, ko jih 'T 1 . šam, kako si predstavljajo odsluz* *'^ svoje vojaške obveznosti. Zavedajo ’ j da bodo morali še obleči vojaškos njo; večina za šest mesecev, dva st»^. borca, ki sla preživela peklenski ogni . ; krst v protiletalskem oklopniku P Medvedjeku in Krakovskem g1’7 ^ \ kjer soju zajeli teritorialci, po 'c “L. j mesec dni. Toda vsi pričakujejo, da I do to dolžnost lahko opravili v svoj' f. publiki. Dalmatinec posebej p°u .'. »Samo v hrvatski vojski, nikjer druflL Bosanec pa doda, da bi se v Slo«' j vrnil samo kot turist in na noben način. Kljub temu vsi hvalijo, kako so Slovenci poskrbeli zanje v zbit* jj taborišču, češ da so na jedilniku ' celo banane!
Najstarejša vojaka iz BiH imata lične izkušnje in poglede na bitk' v Medvedjeku in Krakovskem 80Z jfl(. i enega je bila stranotnejša prva, ra gega pa druga bitka. Eden je izgub' ; šandžijo’ pri Medvedjeku, drugi P^, Krakovskem gozdu prijatelja iz ^ ograda, s katerim sta si še pred P° :c razdelila tisto nekaj vode, kolikor s ^ še sploh imela v čutarici. Odšla s**^,
svoj položaj, potem pa je prišlo p° |(1
Na svoja mesta! Začelo seje s,re*J?p,|f Beograjčan je po zadetju protiokl P ga izstrelka popolnoma zgoref
Informacijska
služba o zajeti11 in prebegjjj!^
Organizirata jo Center socialno delo in 00J|>
ČRNOMELJ — Ker se poj«^ su več težav z različnimi stiskami lj'j j črnomaljski Center za socialno .jy občinski odbor Rdečega križ8 ‘vje|ujc rala informativno službo. Služb*- up v njihovih prostorih v Ulici Mir*^ j. ca 2 od 4. julija, informacije p* J j|-do 19. ure moč dobiti tudi po te $t. 450 ali 52-071, po tem času P*,,-51-944. Služba zbira podatke ‘n ga pobeglim družinam ter beg >g. daje podatke o vojaških osebah'	£
je druge stiske ljudi, ki so nasta izrednih razmer.	^.tivi
Kot službi, otroke
__J _
so povedali na 'nj^^rri . se ljudje zanimajo PredjSki1,9 otroke, ki so v jugoslovanski v J
slovenskih tleh. V službi imaJ° S v tf; zajetih in prebeglih, ki so se zn uni' nomaljski občini. Če jih na sezn^-^jo pomeni, da so še v vojašnicah- nc predvsem starši iz Hrvaške, Bi*? jiJ’ gore. Po nekaj tistih, kijih imaj pfetr bi na seznamu, so starši že P7lSo pre^’ kli petek je bilo na seznamu še ^ v glih in 32 zajetih, medtem pj a* ponedeljek prebegli le še 4. informativna služba tem v0JaKA;ln, ^ nosi, da pokličejo domov, sta terih sinovi niso na njihovem s ^eVj|k° pa posredujejo tudi telefonske črnomaljske garnizije.
Mokronožani in okoličani spet doma Pobeg s Pogane
yvyvww\\
nikal kakršnokoli možnost, da bi v vojašnici pristal helikopter, sicer bi on to gotovo slišal in videl. Ni pa niti potrdil niti ovrgel govoric Mokronožanov, da je menda Grujovič njemu obljubil, da ga bo kot dobrega soseda pravočasno obvestil, ako bi se zares odločil pognati v zrak ogromno skladišče goriva. Novinarje in druge nas je J urglič skorajda rotil, naj vendar pustimo pri miru Grujo-viča, da se ne bi res zgodila katastrofa.
Vožnja poročnika Grujoviča, da bo razstrelil vojaško skladišče v Ciganski dolini -___________________z okrog 8 milijoni litri naftnih derivatov, se umirja
„MOKRONOC — Vse kaže, da se v Mokronogu in njegovi okolici ljudem le krni ■ ve^ tako bati, da bi poročnik JA, 32-letni Dragomir Grujovič, uresničil vat n^°'da1,0 razstrelil vojaško skladišče z okrog 8 milijoni litrov naftnih deri-tekn/ V ^'8ans*4' dolini pri Mokronogu. Grujovič, ki so ga vojaške oblasti tako sklaH't	no^ P°v'Sale v oficirja, potem ko je ob poskusu predaje vojaškega
niemz s*ovens*t‘ vojski ranil svojega poveljnika kapetana Furlana, je v zad-2il0 ^asu Po telefonu nekajkrat izjavil, da ne bo naredil nič takega, kar bi ogrodja ’n 'Judi- s katerimi je v približno 15 letih službovanja v Mokronogu in Gru' P° Sloven'ii stkal številne prijateljske vezi. Edini pogoj, ki ga poročnik sti J0VI^ Pravzaprav postavlja za svojo miroljubnost, je, da ga slovenske obla-Pus,ijo pri miru.
gcS0^e zdaJ pomirjen, ker je nje-telo h 'na (žena in otroka>' k'j°ima
Zat/ -na varnem v rojstnem Čačku. ja|(0°Voijen je, ker njegovo enoto 35 vo-vodn m stare^n oskrbujejo s hrano, telefr,’ Ce'°s dopisi, in da lahko vojaki |j0 °nirajo domov itd. Ravno v nede-vrt’eli° sm° večkrat dolgo časa zaman dvak Slevi*dnico telefona in naposled d°iin^al. *e dobili vojašnico v Ciganski K0Va'ije. pmjovi^ev kolega, podoficir Idi cJev'e. umirjeno, lahko bi celo re-Pq, * ** Je nekako prijazno opravičil, ker r, , ’da je telefon pač tako zaseden, nJee ntje Precej kličejo domov, in daje ka|n nadrejem ob dogovorjeni uri ča-a naš klic,
kom^^e smo po dogovoru z vodni-22 Ur ova&vičem v nedeljo še okrog Ij vznl^*Ure vztrajno, a zaman skuša-Postaviti zvezo z Grujovičem. Po-
niso^d3 v vojašnici v Ciganski doli-ŽlajnjiL^.Pričevanjih treh vojakov v Pričela ?V' gostilni v Mokronogu dent0m , k*kšnih 14 dni pred inci-yze| L..’ ko ^ Grujovič nasilno pre-da |,j mando v enoti in je, namesto kom Jjdelil vojaške knjižice vojaki L *?.**'*' ie v civilu in priprav-v Pisar« krrjržiee prinesel nazaj obstrplj?0. * P°veljniku Furlanu, ga v**nie v 'I ukazs,i vojski, naj spet sitim vo'Le ?ro^je' Desetim slovenit Usn<>|Jakotn 'n kapetanu Furlanu je seje s« j? Uniakniti se iz vojašnice. To kije biUV1 prečilo vojaku iz Srbije, ^8anSL-1!|™!?r.e*e8a vzdušja v enoti v ko	1 d°lini, mednacionalnih trenj.
■#* m _ medsebojna nogometna tekla VojaI.n'l.a.brez Psovk in pretepov, da * s' Je tako zaželel svobode, Pad Ja\ (ko seje že začel na-
doSeVn eZniSki Progi od Mokronoga JajeH teritorUl^8 km, tam pa so ga
P*«rednon ze’ak nas ne vleče za nos, ko slavitev JfraŽa Pr'Pravljenost za vzpo-Srt’° slišni' * ', Javnostjo. Po drugi plati S1al Pri 'g?vorice. da je v soboto pri-jašnici v Ciganski dolini vo-
jaški helikopter brez posebnih oznak. Torej kdove kje je že zdaj Grujovič!
Najbližji sosed vojašnice Nace Jur-glič st., ki ima že vsa leta zelo dobre stike z vojašnico (svojčas so mu vojaki celo pomagali pri kmečkih opravilih) in je bil tudi v teh kritičnih dneh mnogokrat po telefonu v zvezi z Grujovičem, je za-
V vojašnici niso popustili
Kljub temu pa je bilo veliko prebegov — TO od-peljala svoje orožje
ČRNOMELJ — V Beli krajini je bilo med vojno, ki se je bila v Sloveniji, razmeroma mirno, saj bojev ni bilo, le s 26. na 27. junij je šla skozi metliško občino kolona vozil JA. Teritorialna obramba je v črnomaljski občini mimo, s pogajanji zavzela dve vojaški skladišči. V enem so bila intendantska sredstva, v drugem pa orožje in strelivo, od koder je TO odpeljala orožje, last obeh belokranjskih občin, ki gaje JA zajela lani.
V skladu z ukazi so blokirali tudi vojašnico Bela krajina v Črnomlju. Teritorialci so se pogajali o predaji, a v vojašnici niso popustili. Bilo pa je v občini okrog 100 prebegov, bodisi da so vojaki pribegnili iz črnomaljske vojašnice ali iz drugih občin in Hrvaške. Po narodnosti je bilo največ Hrvatov, sledili pa so jim Slovenci, Srbi, Albanci. V Črnomlju so poskrbeli za varno bivanje tistih, ki niso mogli domov, večina pa jih je kmalu odšla. Sicer pa so v črnomaljski vojašnici imeli vodo, elektriko, nudili so jim zdravniško pomoč ter pomoč pri prehrani. Čeprav so bili v črnomaljski vojašnici korektni do civilistov in jih niso terorizirali, se je sovražno razpoloženje ljudi do njih povečalo. Nekateri prebivalci, ki živijo v bližini vojašnice, pa so se iz preventivnih razlogov umaknili drugam.
M. B.-J.
^ Cilj je bil civilist v avtu
Pr' v°jaškem skladišču v Češči vasi streljali na
Cirila Ilca in ga ranili
iek ai, \ ^— Če bi Ciril Ilc v pe-■%/,' l. ,akole pokonci sedel v yeč danes najbrž ne bi bil
Novo
MESTO — »Fant, imaš
Pa steč«r ‘,lca 1 u — »Fant, ima
nOVomešMja'd**u™ kiru[8 v
jj ” , bolnišnici Cirilu licu J* je na _ ok°li 11. ure zvečer. Ilc ?oln
—
ScSft« krvav pripeljal v jaških a? Je^re vas‘- Kjer je pri voli1 8a rJf1^ nekdo nanj streljal ‘K 3^1 * Vendar na srečo le lažje.
|r ??'. vzdrževalec v novo-? ne/n., ’Je bil očitno prava tarča ^ je str?>?egj zloilnca' saj je jasno, f| ■ Le ip Cc d°bro in natančno me-volai,,nu* da Je Ilc sklonil glavo "<* se ima zahvaliti, daje da-8a krogu Pr' svoji družini, sicer bi »V g® azadela naravnost v sence, »ki tnaJ.'nu zraven stare hiše, kjer JfSe te a’ 8radim novo in sem tudi Ljril n Lde'?l Pri hiši,« je povedal niški nr P'erje bil prehod čez želez-aabarjL^Jpd v Bršljinu blokiran in U' firšii;5vran' Je pač, tako kot dru-P°teh , ..ani' hodil tja po drugih ‘■Hišo’ pf;.rat ,udi sk°zi Ceščo vas. y°jašni,,rad,m v neposredni bližini 'ako n,1!'’vendar je bilo tam še nevidne <JbolJ niirno. V petek do-l’akiiD(,vVP 1 ženo še po trgovinah l^sen- ala- okoli dveh popoldne e odpravil k hiši in se tam z
raznim delom zamudil do kakih pol enajstih zvečer. Žena mi je še sporočila, da je v stanovanju v bloku zmanjkalo plina, in sem naložil v avto še plinsko jeklenko. Ko sem šel k hiši, je bila barikada v Bršljinu odprta, ko sem zvečer hotel nazaj, pa je bil prehod spet blokiran. Ze prej sem po radiu slišal, da bo posebna komisija skušala ugotoviti, kdo in od kod cele noči strelja pri vojaških skladiščih pri Češči vasi, in sem zato mislil, da bo pač vsaj sedaj pot tam bolj varna.«
Jako se je Ilc odločil, da se bo vrnil skozi Češčo vas, pot pa pelje, kot rečeno, mimo vojaških skladišč. »Pri vojašnici je bilo vse mirno, ko pa sem pripeljal do prvega skladišča, je bilo streljanje vse močnejše. Ko sem bil vštric z drugim skladiščem, sem sklonil glavo na volan. Nenadoma je z desne strani, kjer je skladišče, zaprasketalo, razbilo šipo na katrci in me zapeklo v rami tik pod vratom. Rekel sem si: 'Zadet sem, vendar lahko vozim. Hitro naprej!’ in močno pognal avto.« Drobci razbite šipe so ga ranili po vratu, krogla gaje oplazila po rami in končala v stebričku katre na voznikovi strani, kjer sojo kasneje našli policaji. »Če bi sedel normalno, se pravi, če bi imel glavo pokonci, bi me strel zadel naravnost v glavo. Tak strel po moje ni bil naključen, ampak je tisti, ki je streljal, moral meriti« je prepričan Ilc.
Ves krvav se je pripeljal naravnost v bolnico, kjer so ugotovili, da ima okoli 12 cm veliko površinsko ustrelnino, mu nudili ustrezno pomoč in ga odpustili domov. Žena je še kar dobro prenesla pogled na krvavega in obstreljenega moža, mami pa so vso stvar obzirno povedali šele drugi dan. »To je grozno, vse to,« pravi gospa Ilčeva, ki sc še predobro spominja grozot druge vojne. »Bršljin je bil te dni kot izumrl, zlasti pa ni bilo videti nobenega otroka. V domačem kraju mi streljajo na najmlajšega sina, dve hčerki pa sta v službi na Brniku. Kot da vojna zasleduje našo družino.«
• Član predsedstva republike Slovenije dr. Dušan Plutje 2. julija skupaj z namestnikom republiškega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora mag. Mitjo Briceljem in mag. Svetozarjem Poličem, vodjo skupine SEPO, obiskal Mokronog. »Ogledali smo si to področje, kjer sta, kot veste, dve večji nevarnosti: možnost požara in možnost onesnaženja voda. Pogledali smo, kaj je bilo v tem času narejeno. Moram reči, da so enote civilne zaščite zelo vestno opravile svoje delo. Ljudje, ki žive v bližini, so evakuirani. S pregradami je poskrbljeno, če bi prišlo do izlifja naftnih derivatov v potok in potem v reko Mirno, da bi to količino zajeli. V primeru večje nesreče bi šlo za večje količine in smo se dogovorili, kaj dodatno storiti. Drugi ukrep pa bo kmalu sporočen tudi tistim prebivalcem, ki niso v neposredni bližini in bi potem ob dodatnem alarmu zapustili to področje. Skratka: mislim, da lahko damo pomirljivo izjavo za prizadete prebivalce, in upamo, da do eksplozije ali pa do izlitja okrog 7,5 milijona litrov naftnih derivatov v treh rezer-voaijih ne bo prišlo,« je povedal dr. Plut._____________________________
Dolenjski list bo skušal to željo domačinov upoštevati, če bomo ocenili, da to prispeva k odpravi nevarnega žarišča med krhkim premirjem po brutalni agresiji JA na mlado slovensko državo.
PAVEL PERC
Štirje vojaki ušli iz vojašnice na Pogancah
NOVO MESTO — Z vojaki, ki so ušli iz novomeške kasarne, so bili tudi štirje Slovenci in en Hrvat, ki so prišli od drugod. Ervin je še z enim slovenskim vojakom pobegnil s Koprskega, kjer je služil kot graničar, potem pet dni prebil pri teritorialcih v Kopru, kamor ga je prišel iskat oče in ga pripeljal domov v Novo mesto. »Po slovenskih zakonih imam še 20 dni do konca 7-mesečnega vojaškega roka in upam, da bom to odslužil pri teritorialcih,« je rekel Ervin.
Štirje vojaki, trije Slovenci in Hrvat, pa so tistega dne pobegnili iz vojašnice na Pogancah pri Novem mestu, kjer je veliko skladišče streliva. »Na Pogancah so oficiiji zelo v redu, z nami Slovenci so ravnali lepo, tako kot z vojaki drugih narodnosti sploh. Niso nam branili brati katerikoli časopis ali gledati televizijo,« so povedali Slavko, Martin, Rok in Dražen. »Mislimo, da oficirji razumejo naš težki položaj,« pravijo. Pa vendar so se odločili za beg, ker niso hoteli tvegati, da bi jih kdo silil streljati na svoje ljudi. »To je vojna proti našemu narodu, proti Sloveniji in v taki vojni mi ne moremo, nočemo in ne smemo sodelovati, tudi posredno ne. Zato smo se dogovorili, da bomo zbežali.« Čez žico so splezali ob polpoldne. »Mislimo, da vojaki ne bi streljali na nas, če bi nas opazili, za ofl-citje pa nismo tako prepričani.« Najprej so zbežali trije Slovenci. Pogrešili sojih čez četrt ure in jih takoj začeli iskati, to pa je izkoristil Hrvat Dražen in tudi ušel.
A. B.
&
~ Samosfo/na
SLOVENIJA 1991
»Hočemo vojne!«
V petek je iz novomeške vojašnice po-begnilo 23 vojakov
NOVO MESTO — Prejšnji petek, sredi belega dne, je iz novomeške kasarne ušlo 23 vojakov, ki so se pri barikadi na železniškem prehodu v Bršljinu predali vojakom slovenske teritorialne obrambe. Soba, kjer so vojaki čakali, da jih bodo poslali naprej do prvega zbirnega centra oziroma na vlak, ki je v spremstvu Rdečega križa odpeljal ujete in predane vojake v njihove republike, je bila polna smeha in mladeniške razposajenosti. Kako tudi ne, fantje so bili stari od 17 do 20 let, nekateri tudi na videz še mladostniki, skorajda otroci! In vsi ti mladeniči so hoteli čim prej domov. Samo domov. Stran od vojne, ki ni njihova vojna in v katero sojih pehali njihovi predpostavljeni. Ne ubijati in ne biti ubit.
Srbi, Albanci. Romi, Muslimani, Hrvati so govorili drug čez drugega, duhovičili, se tudi malo postavljali, kot še za take razposajene fante spodobi. Konec koncev so pa le ušli vojni in, kar je najlepše, vsi gredt^ domov. »Zakaj ste zbežali?« »Nočemo sodelovati v tej vojni!« so bili odločni. Saj ne, da bi se hoteli izogniti služenju vojaščine. To je na jugu še bolj stvar časti in ponosa. Ne, a hočejo služiti vsaj v svoji republiki. Nočejo se bojevati v Sloveniji proti Slovencem. »Nič točnega nismo vedeli, kaj se dogaja zunaj kasarne,« so pripovedovali. Časopisov niso smeli brati, televizije niso smeli gledati, sicer pa zadnje dni vojašnica tako in tako ni imela elektrike. »Cele noči poka. a vemo da
mi vojaki ne streljamo, starešine so nam govorili, da na nas streljajo teritorialci. Grozili so nam, da bo vsak, ki bo skušal zbežati, dobil naboj v čelo. če ga ujamejo, pa najmanj 10 let zapora. Pa tudi s tem so nam grozili, da nas bodo teritorialci pobili, če nas dobijo.«
Fantje so povedali, da je bilo zadnje dni v kasarni kakšnih 40 do 50 oficirjev, več kot vojakov. »Čez naše tarešine nimamo kaj reči, dobri so bili z nami, zlasti komandant Bogičevič. On nam je tudi govoril, da mi ne bomo prvi streljali na teritorialce. In res nismo, a tudi ne oni na nas. Še sedaj pa nam ni jasno, kaj se je dogajalo ponoči. Mi, vojaki, nismo streljali in kasarna ni bila napadena.« Potem so fantje le prišli do bolj natančnih informacij, kaj je zunaj kasarne, in sklenili so, da pobegnejo. »Ušli smo skozi luknjo v mreži, kije bila že od prej in kjer so vojaki hodili po pivo. Drug za drugim smo zlezli ven, se med potjo do pasu slekli in se pri železniškem prehodu predali teritorialcem. Pripeljali so nas sem, nam priskrbeli civilna oblačila, nas nahranili in nam dali sokove, sedaj pa čakamo, da bomo šli domov « Na vprašanje, če se ne boje, da jih bodo obravnavali kot dezerterje, so se zresnili in odgovorili, da ta bojazen obstaja, vendar so odločno zatrdili, da jih živih nihče in na noben način ne spravi več nazaj. »Nič nimamo proti Sloveniji in proti Slovencem, tukaj so z nami lepo ravnali in vsi, s katerimi smo prišli v stik v Mariboru ali v Novem mestu, kamor smo prišli pred mesecem dni, so bili z nami prijazni. Nočemo se vojskovati, nočemo streljati na te ljudi. V Slovenijo bi še prišli, a le kot civilisti, nikakor več kot vojaki!«
A. B.
Nemir le v Kočevski Reki
Kočevska kot oaza miru — Bombe le na Kočevsko Reko, a brez škode — Kljub temu pripravljeni
KOČEVJE V Kočevski občini skorajda ni opaziti vojnih razmer. Tisti, ki potujejo sem s Hrvaške, so seveda deležni strožje cestne kontrole, sicer pa v občini vlada dokaj mirno vzdušje. Nekaj vznemirjenja so bili deležni le prebivalci Kočevske Reke. ki so doživeli nekaj letalskih napadov v okolico, vse brez materialne škode, potem pa še topniško obstreljevanje iz ribniške garnizije, tudi to le z manjšo materialno škodo.
»Tudi prebivalci Kočevske Reke so prvi strah že prestali in se sedaj obnašajo bolj mirno,« pravi predsednik občinske skupščine dr. Miha Petrovič. »Sicer pa preskrba dobro deluje, večje nakupovalne mrzlice pri nas ni bilo, zdravstvena služba je pripravljena, civilna zaščita je dobro organizirana in razmeram primerno dobro opremljena. Opažamo tudi profesionalno obnašanje, tako pri-
IC
Naša anketa
D
Človeku je težko pri srcu
Prvi udar armade, ki se je s tem do konca razgalila in potrdila, da ni od njene jugoslovanskosti, še bolj pa od ljudskosti, ostalo nič, na majhno in komaj osamosvojeno Slovenijo je mimo. Mimo so prvi alarmi za nevarnost zračnega napada, bežanje v zaklonišča, ki ga s podobno moro doživljajo tisti, ki so že preživeli eno vojno, kot tisti, ki so o njej le poslušali mnoge zgodbe, mimo so prve prave bitke med JA (v kateri so še vedno tudi mladi slovenski vojaki) in skoraj goloroko TO. Pokopane so žrtve. Na srečo jih ni bilo veliko, vsaka pa je oz. bi vsa morala biti v nebo vpijoč opomin morilcem z vojaškimi, v prvi vrsti seveda generalskimi kapami na glavah. Slovenija seje ubranila in ob prvih znakih rahle popustitve napetosti začela odpravljati posledice norije na naših tleh in pridno delati, saj ve, da se lahko zanese predvsem nase. A kot da temu narodu, ki si želi samo to, da bi bil sam gospodar v svojem domu, s sosedom v sosednjem pa kljub njuni različnosti ostal dober sosed, ni usojeno, da bi (pre)živel in delal v miru, brez prelivanja krvi, brez namernega uničevanja gospodarstva, v sistemu in z oblastjo, ki si jo je izbral sam in naj bi jo sam tudi zamenjeval. Jugoslovanska armada oz. njen vrh. ki se je izmaknil politični kontroli, se je očitno odločila povsem nerazumno braniti pridobljene pravice in položaj, za katerega noče uvideti, daje dejansko že povsem spremenjen. Le kakšno ceno bo treba plačati za vse to?
FRANC KOTNIK, upokojeni občinski uslužbenec iz Novega mesta: »Prvo vojno sem doživel kot otrok, v drugi sem bil borec —-	partizan, v tej pa sem star človek. Jaz in mo-
ji vrstniki smo vojn, žal, vajeni. Čeprav sem bolj flegmatik, meje ta groba grožnja generala Adžiča ljudem močno prizadela; ta psihični pritisk na civilno prebivalstvo, to je hujše kot bombardiranje. Take vojne zločince Adžiče je treba onemogočiti, ker grozijo narodu. Se vedno pa sem optimist in mislim, da se bo vse dobro končalo. Krivci za napad na Slovenijo pa morajo biti i kaznovani.«
padnikov teritorialne obrambe kot rezervne milice, to pa vliva zaupanje. Stvari spremljamo sproti in za večino možnih in predvidljivih razpletov imamo pripravljene primerne rešitve. Za prebivalce Kočevja je zaklonišč dovolj, večjih pomanjkljivosti pri tem pa tudi nismo opazili. Res pa je, da je za tako razseljeno prebivalstvo, kot je na Kočevskem, primerna zaklonišča težko narediti. Zato se jih je ob alarmu precej poslužilo naravnih zaklonišč, na primer kraških jam, v bližini naselij. Vse seje odvijalo brez panike in upam, da bo tako tudi vnaprej. Materialne škode ali ljudskih poškodb ali žrtev torej nismo utrpeli,« pravi kočevski župan dr. Petrovič, pri tem pa si ne upa napovedovati, kakšna bo materialna škoda v podjetjih zaradi prekinjene ali zmanjšane proizvodnje.
T. J

m
CIRIL MAROLT, upokojenec iz Ribnice: »Eno vojno sem že doživel in tista je bila kruta in dolgotrajna. iTale je bila kratka, tako vsaj upam, ni pa še nič rečeno, saj sedaj res ne moremo nikomur več zaupati. Čeprav je bila kratka, nas ni bilo nič manj strah. V Ribnici je kar pošteno pokalo, v torek so streljali tudi s topovi. Menda ni bilo dosti škode in nihče ni bil ranjen, vendar je človeku tesno pri srcu. Tako dela armada, ki smo jo tudi mi sami redili!«
'V
. ^
I

*

FRANJO DOMUNKOŠ, upokojenec iz Starega Loga, Kočevje: »Tukaj vojne neposredno skorajda ne čutimo, saj smo daleč od vojaških objektov pa tudi večjih komunikacij. Samo vojaška letala, ki so se občasno pojavila na nebu, smo doživljali kot oddaljeno grožnjo. Zvok siren sem ne seže, je pa tesnoba v srcu ob misli, daje vojna tukaj, vseeno velika. Mladost sem preživel v Pre-kmurju. doživel tam vojno in dvojno pregnanstvo, zato vem, o čem govorim.«
NADA GAČNIK, upokojena učiteljica iz Metlike: »V drugi svetovni vojni sem kot otrok doživljala strahote bombardiranja in napadov s topovi, požgali so nam celo gospodarsko poslopje. Zato sem sedaj vse to podoživljala že ob misli, da se lahko ponovi.
Ker imam odrasla sinova in nečake, vem, kako je pri srcu materam, katerih otroci so se borili. Sicer pa je sedaj za nas edino upanje v mirovnih pogajanjih, v pomoči misije dobre volje in članic evropske skupnosti «
MARINA SLADIČ, direktorica črnomaljskega Knjigovodskega centra: »Za Belokranjce je bila to psihološka vojna, saj pravih bojev tu ni bilo. Zame je bilo toliko hujše, ker je mož v rezervnem sestavu milice in sem bila neprestano v skrbeh, da ne bi bilo kaj narobe. Seveda sem po radiu in TV spremljala usodo tistih, ki niso mogli uiti grozotam terorja. V tej vojni se je jasno pokazalo, da rešitve ne bo mogoče najti z represijo, ampak le z dogovori.'
JANKO BEC, vlakovni odpravnik iz Trebnjega: »Najhuje pri nas je bilo, ko so naši blokirali JA pri Medvedjeku in so prihrumeli helikopterji in letala. Sočustvujem s tistimi, ki so bili na Medvedjeku v prvi vrsti, in jih hkrati občudujem. Ne bi pa rad bil v njihovi koži. To, kar zganja JA pri nas, je čisti teror. Tisti, ki so preživeli zadnjo vojno, pravijo, da so oficirji, ki silijo mlade vojake v nizkotne napade celo na civiliste, še slabši od Hitlerja.«
IC l uuguvun.«
S3?

*
ANTON TUHTAR, upokojeni obrtnik z Orehovega pri Sevnici: »Pri nas niti ni bilo posebno hudo. Strah pa me morda niti ni bilo, ker sem preživel že drugo svetovno vojno. Seveda pa mi za dogajanje naokrog še zdaleč ni bilo vseeno. Posebno sem bil vznemirjen, ko so nas preletavala letala in ko sem opazil dim ob oddajniku RTV, ki ga je poprej bombardiralo letalo JA. Vzel sem v roke daljnogled in dobro videl, kako je letalo po napadu še enkrat zaokrožilo.«
PAVLA PIRC, gospodinja iz Leskocva pri Krškem: »V Krakovskem gozdu je bilo streljanje. To je bilo čisto blizu nas. V teh dneh, ko je bilo tako nevarno, se ni dalo nič delati. Mi smo spali doma. Nekateri iz Velike vasi pa so odšli od doma, dokler ni minila najhujša nevarnost. Bali smo se, kako se ne bi! Eno vojno sem že preživela, ampak se je že malo pozabilo, kako vojna zgleda. Takrat, ko smo bili mladi, smo jo lažje prenašali.«
VILJEM ZUPANČIČ, miner iz Brežic: »Imamo organiziran štab civilne zaščite in tu sem bil v teh dneh dežurni. Tudi ko je bil dan alarm, sem bil tu. Mislim, da smo bili dobro obveščeni o dogajanju. Imeli smo informacije, ki prihajajo v štab, ves čas smo tudi poslušali radio. Hudo je in vse ni čisto jasno. Ni točnih informacij, ali je vojaški prevrat ali ni. Podobno je državnemu udaru. ker oficirji delajo precej po svoje.«
.\V\\\\\\WWV\VW\\\WWVWWVN'WVWWWVW\
2186)11. julija 1991
DOLENJSKI UST
^5]
j
IZ NKŠIH OBČIN
mi
IZ NKŠIH OBČIN
E
Delajo, kolikor se da normalno
V podjetjih si prizadevajo, da bi bila škoda zaradi negotovih razmer čim manjša ___— Povsod dajejo zdaj prednost izvozu, da nebi izgubili partnerjev
NOVO MESTO — V podjetjih si še naprej na vse kriplje prizadevajo, da bi v negotovih razmerah delali, kolikor se le da normalno, da bi gospodarska škoda vsaj ne bila katastrofalna. Še posebno se povsod trudijo z izpolnjevanjem izvoznih načrtov in obveznosti, da bi tujim partnerjem dokazali, da so resne firme, na katere lahko računajo.
V	novomeški Krki proizvodnja tako za izvoz kot za domači trg teče normalno, le z nekoliko manjšimi zmogljivostmi. Polletne izvozne načrte so uresničili in celo presegli, samo v treh dneh po deblokadi meja so poslali ven za 20 milijonov dolarjev izdelkov. Tudi vnaprej bo imel izvoz v Krki absolutno prednost, da partnerjem dokažejo, da delajo normalno, obenem pa bodo zagotavljali tudi oskrbo domačega trga, na katerem pa je konec dobav na up. Sicer je oskrba z repromateriali takšna, da bi lahko domače tržišče normalno oskrbovali štiri do pet mesecev, na zalogi imajo tudi nekaj gotovih izdelkov, zdravil. Doma sicer trenutno dobavljajo izdelke le slovenskim in deloma hrvaškim kupcem, ostalim jih bodo takoj, ko bo to objektivno spet mogoče. Računajo pa, da se bo v naslednjih mesecih obseg prodaje predvsem na domačem trgu zmanjšal za okrog 30 odstotkov. Še posebno poglavje so Krkina zdravilišča in tudi Otočec. Hoteli, ki so imeli do konca oktobra razprodane vse zmogljivosti, so dejansko prazni, zaradi česar je šlo 300 ljudi na redne dopuste. V Krki delajo vse, da bi — tudi z novimi akcijami in prijemi —hotele postopoma spet napolnili, če se bodo le razmere umirile.
V	GIP Pionir je bila prejšnji teden proizvodnja močno motena, saj so imeli velike težave s preskrbo z materiali, precej delavcev je bilo vpoklicanih, precej delavcev iz drugih republik pa se zaradi razmer po obisku doma ni vrnilo v Novo mesto. Že s ponedeljkom so se vse zadeve začele počasi normalizirati, petek (5. julij) pa bodo nadomestili to soboto. Gradbišča v tujini delajo v glavnem vseskozi kolikor toliko normalno, nova pa kljub podpisanim pogodbam niso odprta. V Pionirju močno upajo, da se bodo razmere umirile, da bodo lahko šli v njihovo realizacijo.
V	Novoteksu so prekinili kolektivne dopuste, da bi lahko izpolnili izvozne obveznosti. Na javni poziv je prišla na delo le okrog polovica delavcev, zato so obveščali celo po domovih. Polovico načrtovane robe so sicer uspeli ocariniti in spraviti čez mejo v nedeljo, ostalo v
Življenje se vrača v stare kolesnice
Delavci za stroji, v vrtcu po starem
METLIKA — V sredo, 3. julija, je večina podjetij v metliški občini prenehala delati, ker so že prej načrtovali dopuste, združene z dnevom borca. Izjeme so bile le tam, kjer mora proizvodnja teči kontinuirano. V ponedeljek pa so povsod razen tam, kjer imajo kolektivne dopuste, začeli normalno delati. Sicer pa se v podjetjih, kjer so močno vezani na uvoz, bojijo, da se bodo stiki s tujimi partnerji popolnoma prekinili, če bi se vojna pri nas nadaljevala.
Preskrba je bila v vojnih razmerah v občini normalna, občasno je primanjkovalo le kvasa. Narodna zaščita seje dobro pripravila za varovanje pomembnejših objektov za preksrbo vode, v pripravljenosti pa
• Vojaki, ki so prebegli v metliško občino, so bili v glavnem iz vojašnic iz drugih republik, iz slovenskih pa le dva. Med prebeglimi je bilo 9 Slovencev, ki sojih poslali v občine stalnega bivališča, ostalih 8 pa je bilo iz Hrvaške, Makedonije, Kosova in BiH. Ti fantje, ki so v zbirnem centru, se bojijo domov — to velja zlasti za tiste s Koksova — saj varne poti do doma ni moč zagotoviti.
so tudi gasilska društva in ekipe prve pomoči. Dobro se je v vojnih razmerah organiziral tudi otroški vrtec, ki je bil pripravljen organizirati tudi nočno varstvo, če bi bilo to potrebno, sprejeti pa tudi otroke, ki sicer niso vključeni v VVO. Vendar so starši v glavnem sami poskrbeli za varstvo otrok, tudi zato, ker vrtec nima zaklonišča. Tako so bili v sredo pretekli teden v varstvu le štrije otroci, 4. in S. julija jih ni bilo, ta teden pa dela vrtec zopet povsem normalno.
nekaj naslednjih dneh. Včeraj so prekinili kolektivni dopust tudi na Vinici, ker so dobili pomemben izreden posel. Tkanina je imela tudi težave s kontejnerji za prevoz izdelkov. Surovine, ki so prihajale v Novoteks na kamionih iz tujine, pa so zaradi vojne ostale nekje za mejo in jih do ponedeljka še niso našli. S tujimi partnerji so v stalnih stikih, večkrat so se pozanimali, če so v Novem mestu sploh še živi. Seveda bodo kasnitve, ki jih bodo tujci imeli zradi Novoteksovih kasnitev, zagotovo »udarile« po Novoteksu.
V IMV prejšnji teden nekaj dni niso delali, ker je bila preskrba z materiali močno motena. Že v petek pa seje stanje v Revozu začelo normalizirati. Pro-
izvodnja je bila seveda nekaj manjša, ker je bilo precej delavcev poklicanih na druge dolžnosti. Adria je po enotedenskem mirovanju začela normalno delati ta ponedeljek. Škode zaradi izpada proizvodnje v IMV še niso točno ocenili; upajo pa, da se bodo razmere umirile in bodo čim več izpada nadomestili.
Prejšnji teden so tovornjaki »Gorjancev« stali, polovica v tujini, ostala polovica doma, nekaj tudi v blokadah, a izgubili na srečo niso nobenega vozila. Tovornjake so začeli intenzivno nakladati v ponedeljek, saj so tudi velike potrebe po prevozih, še vedno oteženih in dražjih zaradi težav v zvezi s prevoznostjo cest. Zelo omejen je bil prejšnji teden tudi avtobusni promet, moten oz. speljan po raznih obvozih pa tudi ta teden. Stvari se na srečo postopoma urejajo.
Z. L.-D.
ŽENSKE ZA MIR — V mnogih slovenskih krajih so bili v četrtek, 4. julija, ob 17. uri v organizaciji raznih ženskih skupin in gibanj shodi za mir, za takojšnje prenehanje vojnih akcij in groženj z orožjem, za pogovore namesto govorice orožja. Na novomeškem Glavnem trgu se je zbralo več sto žensk, mater, babic, sester fantov, kisoše v jugoslovanski armadi, in drugih žensk, ki zahtevajo mir, v katerega morajo politiki in generali spremeniti žal še vedno tako zelo krhko premirje v Sloveniji. Črne rute za vratom, solze in žalostnoresna množica obrazov; le kakšna zver biva v vojakih Adžičevega kova, da jim (hkrati pa vsem drugim) zmore napovedati novo, še hujšo vojno? (Foto: Z. L.-D.)
MIREN PROTEST MA TER — Po številnih slovenskih mestih so se pretekle dni zbrale na mirnih protestih slovenske matere, ki imajo svoje sinove v JA. Slovenskih fantov je v JA najmanj 1.500 in za mnoge starši ne vedo, kako je z njimi Mnogim bi pomagala že kratka vest, da bi se vsaj nekoliko potolažili, seveda pa bi vsi najraje, da se njihovi otroci vrnejo v domače kraje, tudi zato, ker težko prenesejo misel, da njiho ve sino ve kdo poimenuje okupatorje. Tako so se, s solzami v očeh, zbrale pretekli teden metliške matere, z njimi pa solidarnostno tudi drugi občani (Foto: M. B.-J.)
Vrtci se počasi polnijo
Prizanesimo otrokom s strahovi!
NOVO MESTO — V negotovih vojnih razmerah so starši pretekli teden vozili v novomeške vrtce le okrog desetino otrok, kijih sicer varujejo in vzgajajo v vrtcih. Že v ponedeljek je prišlo v vrtce spet mnogo več otrok, okrog 500, saj je večina podjetij začela normalno delati, da zamujeno nadoknadi, kolikor se da. V vrtce sprejemajo tudi šolarje, predvsem tiste mlajše, ki se jih starši upravičeno bojijo puščati same doma. V ponedeljek so jih imeli v vrtcu za en razred, 24.
Dela večina vrtcev, le Novotek-sov se je zaradi izpostavljenosti lokacije z vzgojiteljicami vred preeslil v bržljinskega in vrtec z Ljubljanske ceste na Drsko, kjer imajo tudi svoje zaklonišče in kuhinjo. Zaprt je tudi vrtec na Mestnih njivah, za vrtec v Stopičah pa se bodo odločili, ali naj dela ali ne, glede na število otrok. V ponedeljek jih je bilo tam le pet. Odprta so tudi družinska varstva. Naj povemo, da v vrtcih ne komplicirajo, če pride otrok v najbližji vrtec, ne pa v tistega, ki ga sicer obiskuje.
Takoj v začetku vojne so v novomeški VVO uvedli tudi popoldansko dežurstvo v vrtcu na Drski, ki deluje še sedaj. Pokazalo sc je, da je potrebno. Uporabljajo ga predvsem starši, zaposleni v bolnišnici. Še vedno je na voljo tudi nočno dežurstvo, če bi bilo seveda potrebno za več otrok. Telefonska številka vsakokratne dežurne vzgojiteljice visi na vratih vrtca, sporočajo jo po radiu Studia D, imajo jo tudi v občinskem centru za obveščanje.
V vrtcih se vseskozi trudijo, da bi življenje teklo kolikor se da normalno, da bi otrokom v čim večji meri prizanesli s travmami in strahovi, ki jih prinašajo s seboj vojna in nove generalske grožnje z njo. Vzgojiteljice se sicer pogovarjajo z malčki o stvareh, ki se zdaj dogajajo pri nas, poročil po radiu in TV pa z njimi ne poslušajo. Prav bi bilo, ko bi bilo tako tudi doma, namesto da starši in sploh odrasli prenašamo na otroke vso svojo zbeganost. Upajmo sicer, daje vojne konec, a če bo še treba bežati v zaklonišča, bi bilo lepo in prav, da se skušamo obvladati in otrokom povemo mirno in le toliko, kot je potrebno, kaj se dogaja, kaj je treba storiti, ne pa, da — kot seje zgodilo v enem od alarmov so otroci mirni, disciplinirano prišli v zaklonišče med jokajoče odrasle, ki so glasno razmišljali, kako nam bodo vse porušili in nas vse pobili. Potrudimo se torej in prizanesimo otrokom v teh težkih časih, kolikor se najbolj da!
STRUP ZA TANKE — Pohoda JA po Sloveniji niso ustavili ne avtomobili, ne drevesa, ne žive barikade. Za tanke očitno ni bilo pravih zaprek, zato pa so jih postavili v lem tednu. Na območju novomeške občine so z učinkovitimi železnimi križi zaprli skorajda vse ceste. V nedeljo zjutraj so »španske jezdece« nekoliko umaknili in sprostili promet »Če bo potrebno, bo cesta v hipu zaprta. Tako bo vse do tedaj, dokler bodo grozili Sloveniji«, pravijo dežurni delavci Cestnega podjetja v Novem mestu (na sliki). Foto: J. P.
Dežurni kot pozimi
Cestno podjetje je do sedaj na barikadah izgubilo sedem kamionov
NOVO MESTO — Med tistimi podjetji na Dolenjskem, ki so se najbolj postavila v bran domovine, je bilo zagotovo Cestno podjetje. »Na uporabo smo dali celo firmo razen žensk iz pisarne«, je hudomušno povedal direktor Franc Gole, ki gaje te dni mogoče videti oboroženega s postajo UKW, direktorski stolček pa je zamenjal s poveljstvom nad brigado šoferjev. Za več kot sto barikad na območju desetih dolenjskih in posavskih občin so uporabili celoten vozni park. »Dežuramo kot v zimski službi. Že v sredo, ko smo praznovali rojstvo nove Slovenije, so naši šoferji spali v Bučni vasi, tovornjaki so bili naloženi z gramozom. V četrtek zjutraj so se že postavili v Medvedjeku in na drugih pomembnih krajih po Dolenjski in tako dežuramo še danes. Res smo vsi skupaj že nekoliko utrujeni, vendar nihče ne reče ne, nikomur nič ne manjka. Včasih so negodovali ob boljših pogojih, sedaj pred odhodom na dežurstvo vzamejo plastično vrečko s suho hrano in odidejo v bran domovine,« pove Gole.
Cestno podjetje je do sedaj na barikadah izgubilo sedem kamionov. Dveh izmed njih najbrž, ne bo mogoče več popraviti, posebno ne tistega kamiona, kije čuval barikado pri Brcgani. Vse tako kaže, da je Dolenjska od vseh slovenskih pokrajin še najbolj zabarikadirana. »Odprte so vse magistralne ceste razen naše. Veliko podjetij po Dolenjski vari protitankovske ovire; mi jih postavljamo, in kot je slišati, jih kmalu še ne bo dovolj,« je za konec povedal direktor na vojnem položaju Franc Gole.
J. PAVLIN
»Ne bom se boril proti Slovencem!«
Metliške matere, ki imajo sir\pve v JA, so se zbrale na tihem protestnem shodu — Grožnje vojakom — Preveč tvegani pobegi —Otroci niso okupatorji!
METLIKA — Kljub temu daje zadnja vojna metliško občino na srečo obšla, saj ni bil izstreljen niti en sam strel, in bi lahko rekli, daje šlo za »osvobojeno ozemlje« v Republiki Sloveniji, seje precej mater, ki imajo sinove v JA, 4. julija zbralo na tihem protestnem shodu v Metliki in Gradcu. To je bil protest proti agresiji, proti nesmiselni vojni, v kateri morajo neprostovoljno sodelovati njihovi otroci. Prebrali so tudi protestno izjavo, dovolj zgovorno pa o tem, kaj se godi z njihovimi sinovi in kako je pri srcu njim, materam, pove nekaj njihovih kratkih izjav.
OKUPIRANO MESTO — Center Novega mesta je bil od slovenske vojske dobro zavarovan. Poleg barikad je bilo videti tudi precej oboroženih vojakov in miličnikov. Stražarnica pri poslopju Ljubljanske banke (na sliki) je bila s svojo streho prava zanimivost. Škoda, da ni bilo turistov. (Foto: J. P.)
S*S***S**S**S***Sa**$S**^
OTROCI BODO OSTALI DOMA
METLIKA — V torek se je sestal odbor za letovanje pri metliški občinski Zvezi prijateljev mladine in odločil, da zaradi izrednih razmer osemdeset otrok, ki naj bi 17. julija odšli v kolonijo v Ne-rezine na Malem Lošinju, ostane doma. Prav tako ne bo odšlo v Ronke 10 metliških otrok, ki naj bi v tem pobratenem italijanskem mestu preživljali počitnice od 16. do 26. julija.
S****S*5iS$SS***SS***SS?^
ZORKA STIPANOVIČ iz Metlike; »Sinje v Celju od lanskega 25. decembra, a že od 25. junija nimam z njim nikakršnih stikov. Klicala sem na Rdeči križ, teritorialno obrambo, ljudsko obrambo, radio Celje, a brez uspeha. Ker nisem nič zvedela, se bom napotila kar v Celje. Po slovenskem zakonu bi momral sin kmalu končati služenje vojaškega roka, kako pa bo v resnici, ne vem. Sicer pa naj o tem odloča sam, saj
je polnoleten, če bo seveda sploh imel kakšno besedo. Opozarjam pa, naj okupatorje imenujejo oficiije, generale, ne pa naših sinov, ki niso nič krivi, da so se znašli na nasprotni strani.«
MARIJA RAJAKOVIČ iz Metlike: »Sina imam v Tuzli. Čeprav imam z njim neprestane stike, pa me vseeno skrbi. Sin ve, kako je pri nas, a si po telefonu ne upa veliko govoriti. O tem, da
bi pobegnil, ne razmišlja, ker je preveč tvegano, je predaleč, a tudi denarja nima dovolj. Sedaj je v vojski 6 mesecev, želim pa si, da bi tudi slovenske vojake vrnili v našo republiko, vojaški rok pa naj bi do konca odslužili v slovenski vojski.«
MARTINA ŠTEFANIČ z Lokvice pri Metliki. »Sin je odšel v JA 20. januarja, v zadnji slovenski gneraciji. Iz vojašnice v Bjelovaru se je oglasil pred nekaj dnevi. Povedal je, da ima pripravljen poln tovornjak razstreliva ter da mu je nadrejeni že dal vedeti, da bo odpeljal, če bo takšen ukaz, skozi Varaždin v Slovenijo. Povedal je, da se ne bo boril proti Slovencem. Sicer pa je v vojašnici zagroženo s smrtjo vsakemu, ki bi poskušal uiti ali ne bi izpolnjeval ukazov.«
M. BEZEK-JAKŠE
Zorka Stipanovič
Marija Rajakovič
Martina Štefanič
Novomeška kronika
ZAKLONIŠČA — Ob prvem alarm" za nevarnost zračnega alarma pred slabima dvema tednoma ljudje večinoma * vedeli niso, kje je kakšno zaklonišče. Stvari so sc do zdaj popravile, civilna zaščita P* je poskrbela, da so obstoječa zakloni** končno v takem stanju, da se da v nj® varno zakloniti. Delavci ZSMH so *" 1 pregledali vodo v zakloniščih, ki je uporabna. Doseženo stanje naj bi P0' ' redno vzdrževali, da bodo zaklonišča vs> hip na voljo. Da jih ne bi potrebovali. 1* še ne kaže. Civilna zaščita bo poiskala tu® dodatne možnosti zaklanjanja civilne** prebivalstva, da bi sc ljudje lahko čim bolje zavarovali v primeru potrebe 01 nevarnosti.
PRESKRBA Ta je v trgovinah zaradi velikih nakupov zašepala takoj PrVf ga dne napada JA na Slovenijo, kasne) pa se je normalizirala. Kolikor je bilo p1? blemov, jih je bilo s prevozi zaradi cest® blokad. V občinskem sekretariatu družbeni razvoj, ki bdi nad preskrbo, skupaj z Dolenjsko, KZ Krko in Stanu® dom tudi naredili načrt oskrbe Pre*,|V? stva za še težje razmere, posebno z ® . kom, mesom ipd., za kar v občim predelovalnih zmogljivosti. Skratka, vsej urejeno tako, da v občini ne bi ostali b teh in drugih živil. Še kvasa, ki ga jc v P vih dneh napada hudo primanjkovalo, e zdaj dovolj v blagovnih rezervah, kr" pa novomeški peki vseskozi spečejo m ko, da ni nikakršnega pomanjkanja m pa so se nakupi po prvem navalu um' ^ Odlok, da se cene ne smejo povečati oz-sc morajo vrniti na junijsko raven, v ™ vem mestu po ugotovitvah inšpektoO spoštujejo.
Naše banke poslujejo razmerma u°' malno. Tudi občani se, zavedajoč se, j utri še en dan, obnašajo smotrno in ne. . lajo preplaha, pravijo v LB. Z devizam1 seveda velike težave, saj podjetja ne jo spraviti ven niti že narejenega in P° je problem tudi plačilo. Tu se utegnej0 ^ deve še poslabšati. Vprašanje pa j*11 kako bo vnaprej, kako bodo izplačal' slednje plače. Banka obljublja, da bo 7, magala, kolikor bo mogla, gotovino P* zagotavlja SDK.
lOSl
PREPOVEDANO VLAČENJE DRV
GABRJE — Krajevna skuPn' Gabrje obvešča vaščane Gabrja m gorja, da je zaradi uničevanja kolbjj ne poti in asfalta prepovedano vlač® drv med Vrti in Gabrsko goro. Kd<ž ga ne bo upošteval, ga bo kraj skupnost sodno preganjala.
tviuiinu vzujAivc.uata na *	. .
odgovorni zagotavljajo, daje Vms ,(■ varno zatočišče. Poznavalci raz.me * ^ dijo, da ni tako in da bi v primeru i
ZN BOLJŠE MLEKO — Zadrt«" pričela obsežno akcijo za izgradit)| , demnajstih zbirališč s hladilnimi *,af,u(n« rom po Suhi krajini. S tem naj bi pbjLj izboljšali kvaliteto mleka na zbira g, Odziv zbiralcev je za sedaj kar dobe • pogodbi ti za določen čas odstopajo štor za postavitev zbirališča, zadrug ^(, speva gradbeni material, ljudje dm°’oe karna pa hladilne bazene. Poletm P ^ mi s kvarjenjem mleka bodo tako kje že letos odstranjeni.
Sprehod po jtetlifo
KAR ZADEVA ZAKLONIŠ^Jv Metlika odpovedala na vsej fro®11' gift
er$
ga napada tam zatečeni odnesli krt ji najboljšem primeru bi se utopil’v ^jjli bi steklo iz sodov in cistern. Šalj,v0« tudi v najresnejših trenutkih ne of pravijo: »Vsekakor je boljše odi« svet pijan kot trezen «
MED POSLANCI METLIŠKE'v ^jr-SKE skupščine je slišati, da bodo ^ nejših časih zahtevali ime in Prll?\llii 1,1 veka, ki je kriv, da v tej 0 pl»; zaklonišč, čeprav so ljudje leta m g|eu' čevali prispevek za igradnjo le-'".-} \f izgovor, da je denar požrla inflac dem ne zadošča.	u, gly'
TEMPERATURA V VlNSK' d* ni višja od l4°Celzija, zatoje^^let® nekateri starši pripeljejo ob znaK ^c' ski napad v le prostore otroke, o ^vjj»-kratke rokave in kratke hlače. j0SC nju siren se lahko Metličani ^tc)ranke ^ kleti lastnih hiš, v zaklonišče K°%#: volne Beti, v improvizirano Gala ter v Kaburovo jamo, kanu' -JfZ; ličani bežali le za časa tur5k%yc<v|j Kaburova jama je pribežališče . (#,
Komela, ko ta delovna organi*^!* ^ ube
štiri«
Pr?VTorf
"V
-	, f
Jugoslovanske armade ter ^'^ladul®.
>mcia, ko la uciovna
DO 3. JULIJA se je prijavnP^v teritorialni obrambi sedem ube
stovoljcev, med katerimi v . > t Slovenci. Na teritorialni obrambo ^ nizirano stalno dežurstvo, tjai se ^pus11 tečejo vsi listi, ki so samovolj®^ ^ „11»^
vsi tisti, ni	ch»i■
JA, dobrodošli pa so tudi fant-J . ki so pripravljeni braniti sloven in njeno ozemlje.	-.(d *n
RAZUMLJIVO JE. da se J macijc. resnične in objektivne. 5tf» . di takšne, ki povzročijo Pan!..o^Lr Po metliški občini seje govor' n četnikov, ki da se klatijo po Jl« ■, j/k* > stu in okoliških vaseh. Novica s ^ ju la kot neresnična, rodile pa so J vidijo, kot je res.	a
^Črnomaljski drobir j
UŽALJENI Slišati je, da se belo-“ranJski Romi pritožujejo, češ da od zad-Jj- v»jne ne bodo odnesli nič koristnega, ko kot jjm ht, to uspelo marsikje drugod P® Sloveniji, V Beli krajini ni bilo namreč ' akršnih bitk, bombardiranja, niso pu-Tv'11 'anki' ki bi J,h teritorialci uničevali. ako ni po končani vojni ostalo niti za r*n' tistega, kar bi lahko odnesli na od-d kot staro železo. Nekoliko jih je po-01 Potolažila vest, da Dinos tako in tako rov1'8 bcnarJa- da bi jim plačal odpadne su-Poh"^ *>ovsem Pa so se potolažili, ko so 0■ <>d ob eesti zagledali protitankovske 'te iz železa. Menda se že pripravljajo, h'jih spravili »na varno« in počakali, lahk •nos tol‘k‘> opomore, da bo zopet °. izplačeval strankem za prinesene 'ovine. Da bi bila kraja bolj nedolžna, aje za to akcijo določili kar otroke. »Pa eigan ve, kaj je to nekaj ton! p [P^K — Kiosk za prodajo hitro pri-sta' hrane in pijače na avtobusni pokra! V ^rnorn'Ju> 0 katerem smo že več-p Plsab> nekaj časa nudi svoje usluge, jo 0 ustrežljivo je bilo kot zatrjuje-je v 'V|'bc' ~ oschje v vojnih časih, saj se v n^'Ja&nje razlegalo od njega še dolgo |j ' ,n celo čez polnoč. Ljudje so se zače-vedra5CVat'’ l"e 22 kiosk, ki je tudi sicer še s, ij? Precej sporen, ni obratovalnega ča-nietl f*1’ kl Jc veseljačenje ob kiosku izBi.Kr"?-’ ko so drugod po Sloveniji ljudje lo n Ja" ^viJenJe. še toliko bolj prizadevanj * sPraSujejo, ali se ni Ijudem z obna-^krVtuga so pokazali v kiosku,
J reklo vojni dobičkarji.
grobne iz Kočevja
so se so se
iJNSKD polje Pravijo, da nred'i S‘!e agresorske armade, ki so se nje drugim izkazale tudi z bombardiranj civilnih ciljev in lastnih položajev, obi ? n° odrezale tudi pri bombardiranju
kaset ' V ^<x-evski Reki. Z zloglasnimi Vanih'"11' koronami so namesto namera-kjer tvC'*'*eV v-adele močvirno področje, 'rmv z mbe ob Padeu niso eksltxlirale, zenjipT,80 se le razpršile po močvirnem min * ^ako je nastalo svojevrstno kda j 0 Polje in sedaj je ponoči kdaj pa jih sJnS 'f®3 Področja slišati eksplozije, ki d*i nr * tavaJ°^a divjad. Kočevci so šene d("jPri<”an'' da b<xlo agresorji morebit-"'insk nlne enote gotovo spustili kar na ustvari P°'je' k' so s' ga tako slrok°vno
njik ^y*TALIZACUA Dogajanje zad-da sti"! v nuši širši in ožji domovini kaže, ?aPuš&. ' k-trčevcev, kako revitalizirati nekat(. n<) Pokrajino, povsem odveč. Pre-Ozira vr<> s*ovensko pko sc že z. nostalgijo "jajoč pros,rano gozdno divjino, spomi-Vamii,Se Partizanskih tabornih ognjev in rn,h 23vetij pred okupatorji.
(g
Jbniški zobotrebci
neoku ^.POMA Naj imajo stareši-nje 0 sPat|jske armade še mko grdo mne-st°jnrKi°'ienc'b 'n 0 njihovi poti v samote osov'.d°mc‘k. ki so si ga ustvarili sredi Tujj y 'azL‘ne dežele, jim je še kako ljub. la me(jCasu.največje napetosti, kije vladavina-, ler'torialci in agresorsko vojsko, cirja n,? V V0JaSnici, je marsikaterega ofi-lom cjriamil klic domka s svežim peri-
^lgareTčkše tčim-di užival' abck P en tlst|K ki hi tudi ra-
zaradi a' "°mai'c udobje, pa so se morali ognjih gresije postaviti v bran domačih icrti j*' n to Potem, ko je bilo tudi oficir-l°vljenn S ^an' Republike Slovenije zago-'eta, ud°bno bivanje tukaj vsaj še tri ■Vihti,),.- ' "oteb svoje profesionalne spo-Sedaj p! P"nuditi v njeno korist, pa še dlje. ne sPtKn/.C vPra^anje, če so te profesionalnosti sploh upoštevanja vredne.
^.daja^*:	TAKE — Poročali smo
Sk'adišfuraglfn' Preobrat v mokronoškem rrlicirjav ,g<)r'va Povzročila pravzaprav Podjetj . ena- O ptxlobnem agresivnem "osi eDnI*61nskega bitja, ki na rami sicer ne c'. kijji. j2810 Pa ukazuje slabši polovi-°<1 stan,'Iria: smo dobili poročilo iz enega Je 'e. do aiu?k'.b blokov v Ribnici. To bit-drugje s Obijajoč, da se bitke dogajajo k!°ku. Pr, ■°*° PSfožalo sostanovalce v l 0 nuin lej logik' nitKlernih Ksantip bi kraljuje v° !reba preveriti, kakšno strašilo "Ocidom , mu generala Adiča, ki z ge-l>'U r|aru<jgr0?‘ *(ar celotnemu slovenske-
rgbanjske iveri
Sč*. • ^arnekajTrebanjcev,tudi ?^'rij j ?aj b' bili blizu viru informacij na k° dobm >t0žil°’da P° radiu niso bili ta-1,0 v nen! Seznanjcni z dogajanji med voj-nasPl0h >Srcdn' bližini na Medvedjeku in [banj "a dolenjskem Trdijo, da so °t pa , e” o tem, kaj se dogaja pri njih, !r'>ab| .Ug<K* po Sloveniji. Nekateri pač a( hekatr' ^a obs*ajajo v vojnem času tu-So na-ra Pravila pri obveščanju. Spom-ral dopisn i Je ntinister Janša javno oka-?>r°^ani 'ke sb)venskega radia, češ da pri > okn0 v°jn' (gotovo nevede) sporo-Njv|(|al<>rski vojski dragocene podat-°Pravi|j ^Ub vsemu pa so ravno radijci 'aPju d Wje poslanstvo pri informi-?°vresn' • C 'n 'ujejavnosti, saj seje ra-v,1nirr,j n 'Cl Prelevil v t.i. radio ta hip s Ste-
Pa iti • /ac^osl* nagel in informati-^ Prav aj0 ^ot vs> ljudje tudi Trebanjci Atlasi vsak misli svoje.
^8

IZ NkŠIH OBČIN
itiii.iit
IZ NlkŠIH OBČIN
El
KAM SE LJUDJE LAHKO ZATEČEJO
ČRNOMELJ — Glede na to, da v naši domovini še vedno obstaja nevarnost vojne, je prav, da so ljudje obveščeni o tem, kam se lahko zatečejo pred agresorjevim napadom. V Črnomlju so zaklonišča v Ulici 21. oktobra 19 na Čardaku, v domu starejših občanov prav tako v Ulici 21. oktobra (vendar je to zaklonišče namenjeno predvsem oskrbovancem doma), v Kovinarju na Belokranjski cesti, ob srednji šoli v Kidričevi ulici ter v stanovanjskem bloku v Kanižarici 14a. Tudi kleti v blokih na Čardaku so grajene kot zaklonišča dopolnilne zaščite. V Semiču so zaklonišča v Iskri ter v stanovanjskih blokih, kjer sta pošta in Ljubljanska banka, medtem ko je v Vinici pri osnovni šoli.
V Dani prodaja zastaja
MANJ DENARJA
OSILNICA — Svet KS Osilnica se že po tradiciji sestaja vsako leto po zaključku prve polovice leta in ugotavlja, kaj mu je z ozirom' na letni plan uspelo uresničiti in česa ne, ter sprejema naloge za naprej. Na sestanku 7. julija so poleg tega ocenili zaradi vojne še aktivnosti na področju civilne zaščite, oskrbe, prometa itd. V načelu pa so ugotovili, da zaradi pomanjkanja denarja dela na področju komunalne in cestne dejavnosti potekajo počasneje in da se bo uresničevanje letnega načrta zavleklo. Letos so dokončali vodovod za Ribjek, Ložec in kajakaški center. Nadaljevali so dela pri kajakaškem športno-rekreativnem centru in prenovili polovico kajakaške steze. Tudi polaganje cevi do čistilne naprave je zaključena do polovice. V okviru vzdrževalnih del so urejeni na Belici štirje jezovi. V tej polovici leta bodo dokončana dela nadaljevali v okviru finančnih možnosti.
VOLITVE V VOJNI
DRAGA Kljub vojnim razmeram so bile v nedeljo, 30. junija, ponovljene volitve v Dragi v občini Kočevje. Za predsednika sveta KS je bil izmed treh kandidatov izvoljen Tone Žagar iz Podplanine. Udeležba je bila nad 50-odst. Vaški, odbor Lažec, ki je bil izvoljen marca, pa so krajani potrdili s podpisi in niso imeli ponovno volitev.
Po napadu JA večja podjetja na eno izmeno
TREBNJE — Do 27. junija so vse firme v trebanjski občini delale normalno. Po napadu jugoslovanske armade na Slovenijo pa so prešli v enoizmensko delo v Trimu, Tesnilih, Akri-polu in Dani. Druga podjetja pa so od 1. julija do ponedeljka poslala delavce na kolektivni dopust. Normalno proizvodnjo so torej povsod pričeli šele s ponedeljkom, ob tem pa je potrebno povedati, da nimamo podatkov iz mokro-noške Iskre, ker so bili v ponedeljek odgovorni v tem kolektivu nedosegljivi po telefonu tudi za ustrezne službe na trebanjski občini, ki so opravile o tem anketo. Povedati pa je treba, da v Dani opozarjajo na precejšnjo gospodarsko škodo, ki jo bo utrpel ta kolektiv, ker je sredi sezone ostal brez svojih številnih tovornjakov in zato močno trpi prodaja.
Protest mater
Za mirno sožitje
ČRNOMELJ — Na Trgu svobode v Črnomlju je bil 4. julija zvečer miren protest mater pa tudi drugih svojcev fantov, ki služijo v JA. Zbrali so se, da bi izrazili iskrene želje za mir in mirno sožitje med narodi. Okrog 250 zbranim so spregovorile Vida Šutej, Justina Pavli-šič in Ksenija Khalil.
Ksenija Khalil je v svojem govoru med drugim vprašala generale in predsednike, kolikokrat pomislijo, da so mlada življenja, s katerimi ta-ko neusmiljeno razpolagajo, samo ljudje s svojimi vsakdanjimi skrbmi in željami, ne pa topovska hrana za uresničitev njihovih kalnih ambicij. »Generali in predsedniki, če bi poslušali, kako bije srce naših narodov, bi s tega prizorišča odšli. Vse matere, žene in dekleta po vsej Jugoslaviji druži danes skupna zahteva: ne damo vam naših sinov in mož, da bi z njimi uresničevali mrtve ideje. Vrnite orožje v orožarne! Ljudje pa se bodo sami in mirno pogovorili, kako bodo živeli. Če kdo želi biti sam, ga pustimo živeti samega. Mar za narode ne more veljati nekaj podobnega?« jc vprašala Khalilova. Nato pa je apelirala na vse odgovorne, naj skupne zadeve rešujejo za mizo s svinčnikom, in ne z orožjem v roki ter z. zlimi nameni.
Delajo in se prilagajajo razmeram
V podjetjih se trudijo, da bi bile posledice vojne čim manjše — Dobra preskrba — Občasno primanjkovalo le plina — V vrtcu pripravljeni prisluhniti potrebam
ČRNOMELJ — Čeprav v črnomaljski občini neposredno niso občutili vojne vihre minulih dni, pa bo posredna škoda, kije že nastala ali pa jo bodo občutili zlasti v podjetjih v prihodnje, precejšnja. Podjetja so se v teh težkih časih, ko jim je že začelo primankovati surovin ali pa jim grozi, da se bo to zgodilo vkratkem, znašla po svoje. V nekaterih podjetjih je nekoliko laže vsaj zaradi tega, ker so odšli na že veliko prej načrtovane kolektivne dopuste. Sicer pa lahko rečemo, da v črnomaljskih podjetjih za zdaj v glavnem še delajo, obseg proizvodnje pa prilagajajo razmeram.
Tako bodo v Bcltu odšli na že prej načrtovan kolektivni dopust 12. julija. Že v začetku julija pa so imeli težave z materialom, ki bi ga morali dobiti bodisi iz drugih držav ali Srbije. Primanjkovalo jim je predvsem grodlja, peska in butana. V Iskri bodo odšli na kolektivni dopust teden pozneje kot v Beltu, težave zaradi vojne pa se pri njih kažejo predvsem v špediterski službi, bodisi da gre za prevoze v tujino ali po domovini. V kanižarskem rudniku so še dodatno zmanjšali izkop premoga, ker imajo precej rudarjev s Hrvaške, ki imajo težave s prihodom na delo. Sicer pa sedaj tudi ni velikega povpraševanje po premogu. V Begradu so že od 27. junija
omejili dela na gradbiščih, tako da sedaj v glavnem stojijo. Njihovo glavno delo je razširjanje občinske deponije komunalnih odpadkov pri Vranovičih. V IMV zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza do 8. julija niso delali. Kovinar dela predvsem za tujino, in ker naročil v tem času ni, se je obseg proizvodnje za pol zmanjšal. Po podatkih iz konca preteklega tedna so v Uniorju v Starem trgu delali normalno, prav tako v Planini in Komunali, v Obrti pa v zmanjšanem obsegu. V Tekstilu iz Adlešičev od 2. julija zaradi motenj pri dobavi materiala iz uvoza ne delajo. Pri njih gre namreč v glavnem za lohn posel. Prav tako ne delajo v Kometu v Starem trgu, ker šivajo v glavnem za izvoz.
Zelo hitro se je prilagodil vojnim razmeram črnomaljski Integral, zlasti pri prevozu delavcev iz Hrvaške, saj jih je vozil do blokad, mimo katerih so šli peš, nato pa so z avtobusi znova nadaljevali pot. V Belsadu, pekarni ter v kmetijski zadrugi so delali normalno, zato je bila tudi preskrba prebivalstva zadovoljiva. Tudi bencina je bilo dovolj, tako da niso bile potrebne omejitve pri nakupih, občasno pa je primanjkovalo plina, in sicer zaradi otežkočene dobave. Vendar v prodajalni plina apelirajo na kupce, naj si ne delajo doma
Življenje pa mora teči naprej
Po enem tednu se na ribniške ulice vrača mir — Topovsko obstreljevanje Male _________Gore, Jasnice in Kočevske Reke brez hujših posledic
RIBNICA, sreda 3. julija — V Ribnico seje pričelo vračati življenje, čeprav še vedno previdno in tipajoče po dnevu, ko je okoli vojašnice kar pošteno prasketalo in je bilo v širši okolici slišati tudi eksplozije topovskih granat, s katerimi je vojska obstreljevala Malo Goro, Jasnico in Kočevsko Reko.
»Kake panike med prebivalstvom ni bilo opaziti niti kake večje nakupovalne mrzlice, zato smo z dosedanjim zadržanjem prebivalstva lahko kar zadovoljni,« pravi predsednik občinske skupščine France Mihelič. »Pravzaprav bi lahko rekli, da so se ljudje odlično obnesli, videli pa smo, da smo za vojno kar dobro pripravljeni, čeprav je ta kot orkan in je težko predvidljiva. Oskrba je delovala dokaj normalno. Tudi zdrav-
* Na oddelku za ljudsko obrambo občine Ribnica smo zvedeli, da so bili v spopadih prejšnji teden trije vojaki ranjeni, eden pa je umrl. Med poizkusnim napadom na vojašnico v torek je bilo sicer precej streljanja, nihče pa ni bil ranjen. Vsega skupaj je bilo 30 prebeglih vojakov in častnikov iz vojašnic v Ribnici in Ortneku, večjih pa je bilo tudi zajetih in v skladu s predpisi oddanih v zbirni center. V nedeljo je prišlo veliko staršev na obisk k sinovom, ki se nahajajo v ribniški kasarni. Neki oče je s sabo v Srbijo odpeljal tudi svojega sina.
stveno osebje je dobro izvežbano in ima možnost za nahujnejše posege. Rezervne poti do Ljubljane smo imeli odprte in po njih smo odpeljali tudi poškodovane v spopadu prejšnji teden. En vojak je za posledicami umrl, nekaj jih je bilo ranjenih. Vse smo prepeljali v Klinični center v Ljubljano.«
Župan France Mihelič je povedal tudi, da direktne škode zaradi agresije v ribniški občini sicer ni bilo, bo pa seve-
da občutna indirektna škoda, povzročena z zastoji v proizvodnji. To je za sedaj težko oceniti. V podjetjih se prilagajajo trenutnim razmeram in tam, kjer jim že primanjkuje reprodukcijskega materiala, se odločajo za krajši ali daljši kolektivni dopust.
obtožbam o njih, sem organom milice posebej naročil, naj take stvari spremljajo in jih tudi preprečijo, če bi do njih res prišlo,« pravi predsednik skupščine občine France Mihelič.
O razmerah v ribniški občini in nasploh v Sloveniji je v večkratnih telefonskih pogovorih seznanil župana pobratene italijanske občine Arccvia. Italijani so zaskrbljeni zaradi dogajanja pri nas in so pripravljeni na različne načine pomagati, hkrati pa vplivati na svojo vlado, naj prizna Republiko Slovenijo.
T JAKŠE
prevelikih zalog, saj bo plina zopet dovolj. ko bo omogočena normalna dostava. T udi na banki ni bilo nikakršnega omejevanja pri dvigu denarja, pa tudi panike ne, saj bi bila ta popolnoma odveč. Motena pa je bila v vojnih časih dostava dnevnega časopisja.
Kljub vojnim razmeram je delo normalno potekald v domu starejših občanov, Center /i socialno delo in Rdeči križ. sta organizirala informativno službo, v neprestani pripravljenosti pa je še vedno tudi zdravstveni dom, ki mu do minulega ponedeljka še ni bilo potrebno posredovati. V lekarni so dobro založeni z zdravili in sanitetnim materialom, čeprav seje prodaja teh artiklov povečala, očitno zato, ker so si ljudje naredili zaloge. V črnomaljski srednji šoli jim je uspelo opraviti popravne izpite in razdeliti spričevala. V Vzgojno-varstveni organizaciji Otona Župančiča z enotami v Loki, na Čardaku in v Semiču pa so bili pripravljeni organizirati tudi drugačne oblike varstva, a za to ni bilo potrebe. Konec preteklega tedna je bilo v Semiču organizirano le dežurstvo, a otrok ni bilo, od ponedeljka pa delajo normalno. V Črnopilju je od ponedeljka odprt le vrtec v .Loki in sicer zaradi bližine zaklonišča.
M. BEZEK-JAKŠE
VOLITVE V EUROTRANSU
RIBNICA Poročali smo o zapletih v ribniškem F.urotransu. Na zboru kolektiva 24. junija so sklenili, da bodo izvolili delegate v novi delavski svet. Imenovali so tudi že volilno komisijo in odbore. Volišča so določili v Goriči vasi pri Ribnici, kjer je sedež podjetja, in še v Ljubljani in Medvodah. Trajale bodo leden dni, ker so šoferji na vožnjah. Delavski svet je potreben zato, da se bodo lahko predstavniki občine s kom pogovarjali. Medtem Služba družbenega knjigovodstva raziskuje nekatere zadeve v Eurotransu, in sicer predvsem tako imenovane »rabokupe«. Kot smo izvedeli, je SDK tudi že ugotovila, da Euro-trans lanskega poslovnega leta ni zaključil z dobičkom, kot je bilo prikazano. ampak z izgubo.
France Mihelič
»Življenje pa mora iti naprej in biti moramo optimisti, zato prav sedaj pišemo poslovnik občine. Toje nit, ki nas veže z normalnim stanjem in bodočnostjo. Na vojno smo sicer pripravljeni in ustrezno reagiramo nanjo, delamo pa za mir. V tem smislu potekajo tudi pogovori s komandantom garnizona v Ribnici. Zastopamo interese civilnega prebivalstva, pri tem pa ne smejo biti izvzeti niti svojci vojaških oseb. Da bi se izognili kakršnimkoli incidentom ali
Liko se prilagaja vojni
Večja odsotnost z dela — Strah zmanjšuje sto-rilnost — Surovine in repromateriali v blokadah
KOČEVJE, sreda, 3. julija r-Zvezna vladaje zlasti v zadnjih letih načrtno uničevala slovensko gospodarstvo. Da se bo to zgodilo tako naravnost in z grobo silo, kot smo bili temu priča ob agresiji jugoslo-
Dana se ne odpoveduje »jugu«
Obojestranska korist sodelovanja s preostalo Jugoslavijo _
MIRNA — »Želimo predvsem povečati storilnost in prodajo. Morani reči, da nam to v zadnjem času kar uspeva. Lani zastavljene cilje, da za desetino zmanjšamo število zaposlenih, smo dosegli, enak cilj pa uresničujemo tudi letos. Prodajo smo povečali za okrog petino tudi s stimulacijo naših 25 potnikov po vsej Jugoslaviji, ki so nagrajevani po plačani realizaciji, se pravi, da denar mora priti v hišo,« pravi Božidar Pernarčič, direktor 325-članskega kolektiva Dane.
Storilnost so povečali še s posodobitvijo pri liniji sadnih sokov, kjer so uvedli novo, okolju bolj prijazno francosko embalažo variopak. V Dani so zadovoljni. ker so se jim druge republike precej odprle in so se zelo popravile s plačevanjem izdelkov, kar velja posebej za Srbijo.
Temu tržišču se Dana nikakor ne misli odpovedati. Toje dokazala tudi s tem, ko seje kot edini slovenski proizvajalec pojavila na nedavnih sejmih v
Skopju in v Novem Sadu. Na slednjem so se posebej na njihovem, največjem razstavnem prostoru zadržali in pogovarjali tudi člani dveh delegacij, in sicer srbske vlade s predsednikom Draguti-nom Zelenovičem na čelu ter Gospodarske zbornice Jugoslavije s predsednikom Dagmarjem Šusterjem. Pozanimali so se, kako potekajo blagovni tokovi itd. Na tem velikem tržišču prodaja Dana v okviru programa Interrom na tone baz za sirupe.
Božidar Pernarčič
»Na splošno pa velja, da prodamo približno tretjino likerjev, tretjino žganih, močnih pijač in tretjino brezalkoholnega programa. Smo edini proizvajalec emulzijskih likerjev v Jugoslaviji. Še največ pa je povpraševanja po že večkrat nagrajenem coco brasilu in kiviju, pri žganih pijačah pa po sadjevcu, hruš-kovcu in viljamovki. Sokovi gredo vsi: jabolko, marelica, multivitaminski sok in oranžni juice. Naj povem, da smo letos prodali že 1.6 milijona litrov sokov! Skrbimo za kakovost izdelkov in menim, da smo v vrhu po kakovosti in (udi po dizajnu. Moram reči, da v zadnjem času precej damo za našo promocijo. Reklamna agencija Futura nam je izdelala celostno podobo, naše steklenice so zaščitene, smo pokrovitelji izbora Miss Slovenije v Rogaški Slatini itd. Izvažajmo sok v rinfuzi in slivovko v Avstrijo, odpira se nam Čehoslovaška, razmišljamo o prodoru na prostrano tržišče Sovjetske zveze,« razgrinja del dosežkov in načrtov Dane njen direktor Pernarčič.	P. PERC
• Delavci Lika nimajo ravno visokih osebnih dohodkov. To bi utegnilo biti nerodno zlasti te dni, ko jih je večina zaradi negotovosti preostanek dohodka porabilo za nakup nujnih zalog. Tako jih je precej ostalo brez gotovine. Vodstvo delovne organizacije se je zato odločilo za takojšnje gotovinsko izplačilo akontacije dela osebnega dohodka, ki bi ga sicer dobili šele sredi tega meseca. Hkrati z akontacijo so delavci v kuverti dobili tudi obvestilo o tem, zakaj akontacija, ter opozorilo, da se lahko v nadaljnjem gotovinskem poslovanju še kaj zaplete, na kar naj bi bili pripravljeni.
vanske vojske, pa vendarle niso pričakovali niti največji pesimisti. Slovenska podjetja so se tem pritiskom po svoje prilagajala ter si bolj ali manj uspešno poskušala zagotoviti preživetje. Kočevski Liko je zaradi nerentabilnosti že prej zmanjšal izvoz na 40 do 45 odstotkov ter iskal tudi druge možnosti, predvsem v razvijanju lastne računalniške informativne mreže.
Vojne razmere so stvari seveda pripeljale do roba. »Na delovnih mestih manjka precejšnje število ljudi. Nekaj jih je v teritorialni obrambi, nekaj razporejenih na druge nujne naloge, predvidene za take razmere. Zaradi strahu, skrbi za otroke in težav s prevozom na delo je nekaj ženske delovne sile ostalo tudi doma, tako da je s stopnjevanjem agresije prihajalo na delo vse manj delavcev,« pravi generalni direktor kočevskega 1 ika Janez. Zalar. Po njegovi oceni v proizvodnji manjka 10 do 15 odstotkov delavcev. kar sicer še ni kritično, zavedati pa seje treba, da tudi delovna moti-
2186) 11. julija 1991
Janez Zalar
vacija tistih, ki so na delovnih mestih, ni taka kot v normalnih razmerah.
Poslovanje pa ni otežkočeno le zaradi tega. Oskrba s surovino je otežkočena, saj je precej pošiljk obtičalo v raznih blokadah in na mejnih prehodih. »Takoj po agresiji seje sestal kolegij in na podlagi dosegljivih podatkov poskušal ugotoviti, kakšne so možnosti za obratovanje. Analiza je pokazala, da je precej repromateriala ostalo v blokadah, blago pa nam je že nekaj dni ostajalo v skladiščih, ker se ga vozniki niso upali prepeljati do kupcev. V zadnjem tednu delamo, kolikor pač moremo, vendar skoraj izključno za zalogo. Upamo, da bomo s pospešeno odpremo to nadoknadili, ko se bodo razmere normalizirale,« pravi Janez Zalar, pri čemer še poudarja, daje denarni promet tako rekoč prekinjen, da poslovni partnerji ne plačujejo, tako daje na finančnem področju nastopila dokaj čudna situacija. V četrtek in petek so imeli zato v/Liku prost dan, kako se bo proizvodnja odvijala ta teden, pa jc odvisno od razvoja dogodkov. Zaradi nevarnosti požara v primeru letalskega napada so v tovarni pod vzeli posebne varnostne ukrepe, saj je v proizvodnih procesih veliko lahko gorljivih snovi.
T..JAKŠI
DOLENJSKIU
2
IZ NtiŠIH OBČIN
Generalom Jerneji niso mar
Vojna ob Krki in usoda ljudi v njej
BUKOŠEK — Še preden so se v zvezi s spopadom v Sloveniji diplomati zakopali med svoje akte in so ljudstvu pomahali s premirjem, je pri Brežicah umrl kot žrtev vojne Jernej Molan. Zato zdaj 17-mesečna Jerneja ne bo nikoli vedela, kakšen je bil njen ati, Jasmina, ki šteje 11 let in hodi v šolo v Brežice, ne bo nikdar pozabila letošnjih počitnic, Jožefa Jernejeva mati, nikoli rekla kaj lepega o 1991. letu in Olga, njegova žena, nikdar dojela, da generalske zdrahe lahko kot kuga morijo življenja dragih ljudi.
V Bukošku, kjer je bil Jernej doma, zdaj v teh dneh včasih posedejo pred hišo. Tisti večerje bilo
tako. Aro, hišni pes, je zatulil, žalostno in tako, kol bi obžaloval človekovo smrt. Ta presunljivi pasji glas pa črnina, v katero je odeta hiša, in stol, ki ostane prazen pred hišo za mizo, okrog katere posede družina brez Jerneja povedo več o smislu in ceni vojne kot vse statistike in generalske ekspertize. Povedo, da vojska, ta ali ona, ni brezoblična masa, ampak je množica ljudi, ki trepetajo, ki vstajajo in ki streljajo in ki so lahko ubiti Generalom pa Jerneji seveda niso mar, generali se gredo vojno po zemljevidih in se redijo v zatohlih kabinetih. Bog jim odpusti, ljudje jim ne bodo nikoli M. LUZAR



»**
,‘V
TA NK IN TA N KI — To je ostalo od tanka, ki ga je zadelo na cesti pri Prilipah. Koliko jih je jugoslovanska armada še namenila za tovrsten odpis s seznama osnovnih sredstev? (Foto: L. M.)

mmmišk

M
Hi
RAZGLEDNICA — Menda nekateri stalni tuji gostje obljubljajo, da se bodo kmalu vrnili v čateške Terme. Vseeno bodo najbrž trikrat premislili, ali naj res gredo v deželo na sončno stran Alp. Samo največji pustolovci bi se podajali na termalne riviere, blizu katerih v vojni z letali razstreljujejo tovornjake, kot so tegc, ki je na posnetku. Upamo pa, da je takih razstreljevanj za zmeraj konec.
illii.il
IZ NtkŠIH OBČIN
[j
Samozaposlitev — izhod v stiski?
V Posavju že 2233 brezposelnih — Samozaposlitev, pogodbena in javna dela
SEVNICA — Vse bolj zaostrene možnosti zaposlovanja v družbenem in zasebnem sektorju vplivajo na to, da brezposelni v Posavju v večji meri kot doslej razmišljajo o možnostih samozaposlitve, veliko jih izraža pripravljenost, da bi sprejeli tudi pogodbeno zaposlitev, precej pa jih razmišlja tudi o pridobitvi novih oz. dodatnih znanj, da bi na ta način lažje prišli do dela in kruha.
Vse to je moč sklepati po sestankih z jih izpolnili brezposelni na omenjenih
dilno. Nekaj nezaposlenih se zanima tudi za sodelovanje pri javnih delih.
P. P.
brezposelnimi osebami, ki jih je v vseh treh posavskih občinah pripravila sev-niška enota republiškega zavoda za zaposlovanje. Vabila za sestanke z nezaposlenimi so posredovali 1020 (od skupno 2233) evidentiranim iskalcem zaposlitve v regiji, in sicer 500 Brežiča-nom, 280 Krčanom in 240 Sevniča-nom. Vabila je tako prejelo 46 odst. brezposelnih v Posavju, in sicer 59 odst. nezaposlenih Brežičanov, 31 odst. Krčanov in 51 odst. Sevničanov. Preko polovica brezposelnih Krčanov se je odzvala vabilu za omenjene sestanke, medtem ko jih je bilo v brežiški in sev-niški občini približno tretjina vabljenih. Izobrazbeni ustroj na sestankih prisotnih pravzaprav ne odstopa od strukture vabljenih, saj je udeležba brezposelnih z najmanj 3-letno srednjo šolo le nekoliko višja v krški in brežiški občini. To hkrati pomeni, da so brezposelni približno v enaki meri, ne glede na izobrazbo, zainteresirani za razgovor, ki naj bi pomagal reševati vse bolj pereč položaj nezaposlenosti, v katerem so se znašli.
Že bežen pregled vprašalnikov, ki so
sestankih, kaže, da je precej brezposelnih pripravljenih, da se vključijo v razne oblike izobraževanja. Tako se tisti z nižjimi stopnjami izobrazbe zvečine odločajo za gostinske tečaje, za šivilske in krojaške tečaje, za nego ostarelih in onemoglih, a tudi za voznike viličarja. Kvalificirani iskalci zaposlitve oz. tisti s srednjo in višjimi stopnjami izobrazbe (delež slednjih je v primerjavi z drugimi kategorijami vabljenih zanemarljiv) pa se bolj odločajo za tečaje tujih jezikov, za računalniško izobraževanje, za izpopolnjevanje komercialistov itd.
O samozaposlitvi razmišlja kar dobre tri desetine brezposlcnih, in sicer razmišljajo predvsem o svoji obrtni obratovalnici, o odprtju gostinskega lokala, trgovine, šivilske delavnice, a tudi o raznih proizvodnih dejavnostih in kmetijstvu. Ker je v zadnjem času pogosto povpraševanje po delavcih za občasna, administrativna, sezonska dela v kmetijstvu, za čiščenje prostorov, za prodajo po domovih, so povprašali brezposelne Posavce, če bi bili pripravljeni sprejeti tudi pogodbeno zaposlitev. Velik del brezposelnih je odvrnil pritr-
Od celote k podrobnostim
Ocenjevalci tudi v Posavju ugotovili precejšnjo vojno škodo — Brez tovornjakov in vodovoda —
BREŽIŠKO, KRŠKO Skupno škodo, ki je nastala neposredno zaradi nedavnega vojaškega spopada v Posavju ali pa zato, ker podjetja niso mogla delati zaradi ovir na slovenskih cestah in motenj v preskrbi z materialom, komisije še ugotavljajo, bo pa precejšnja. V Brežicah ocenjujejo, da neposredna škoda v občini zaradi vojne znaša nekaj čez 33 milijonov dinarjev. Poleg tega bo gospodarstvo v globalu z vojno posredno oškodovano za dobrih 737 milijonov. Ocenjevalci bodo šli zdaj tudi na teren od primera do primera, tako, kot jih bodo prebivalci obveščali o škodi na svojem imetju; čas za prijavo škode imajo ljudje še jutri, tj. v petek. V občini je veliko škode na kmetijskih površinah, posledice čutijo tudi v oskrb, iz vodo. Tako dobivajo na Čatež, vodo iz brežiškega vodovoda, ker je čateški poškodovan.
V Krškem so v torej zjutraj ocenjevalci še intenzivno zbirali podatke za celovitejšo oceno škode. V Transportu pa smo že izvedeli, da ima podjetje poškodovanih 13 vozil, ki so bila v blokadah. Ta materialna škoda znaša 10,5 milijona dinarjev. Ker vozila mirujejo, prinašajo izgubo, in tako skupna škoda zaradi poškodovanih tovornjakov po torkovih ocenah v Transportu znaša dobrih 15 milijonov dinarjev.
MOBILIZIRANCEM V NEMŠKO VOJSKO
SEVNICA — Sevniški občinski odbor Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 — 1945, ki skuša uveljavljati pokojninske, invalidske in zdravstvene pravice svojih članov, poziva vse tiste, ki se še niso včlanili v društvo, da lahko dobijo ustrezne obrazce pri občinskem odboru Rdečega križa na Glavnem trgu v Sevnici. Vse prosijo, naj pohitijo, podrobnejše informacije pa lahko dobijo prisilni mobiliziranci pri predsedniku Martinu Klemenčiču, pri tajniku Alojzu Motoretu ali pa pri članu odbora Milanu Gabriču.
Kot so prejšnji teden zatrdili v Krškem, si občina po vladni liniji prizadeva čimprej odpraviti motnje v delovanju ustanov in poslovanju, tako pa se trudijo bržda tudi drugje. Kot so povedali v Krškem, je bil tamkajšnji občinski izvršni svet v dneh vojaškega spopada v Sloveniji prisiljen po hitrem postopku sprejeti odredbo o ravnanju s poginulimi živalmi.
4. julij, 1991
V srcu zmeda: preplah, bolečina, brezup,-jeza, upanje in ponos.
Slovenija, ljubljena dežela,
zelena pokrajina s kozolci in zvoniki,
dežela pridnih, svobodoljubnih,
klenih ljudi
Tvoje davne sanje
so se spremenile v nočno moro.
Se pred tednom so po poljih žareli makovi cvetovi.
Danes se kri rdeči Žito so pomendrali tanki.
Kjer se je včeraj sklonil otrok, da bi pobral papirček, ki je padel na tla in ga vrgel v smeti, so padale bombe.
Na ljudi
Na nedolžne ljudi!
Tudi mora se enkrat konča!
Dobro jutro, Slovenija, ljubljena dežela.
Odpri utrujene oči Zora je.
Soboda in sonce že sijeta, vstani, čaka te delaven dan!
MILENA MAJCEN
Priznanje za dobre brežiške vinarje
BREŽICE Podjetje, ki se zdaj imenuje Vino Bizeljsko-Brežicc, je od 1985. leta do letos organiziralo obnovo 150 hektarov vinogradov. Ta podatek so zabeležili tudi v krogih slovenskih vrhunskih vinarjev in brežiškim kolegom izrazili pohvalo. Tako je poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije podelila srebrno plaketo Sandiju Dušiču, direktorju Kooperacije v brežiškem proizvodnem in trgovskem podjetju Vino Bizeljsko-Brežice. Iz obrazložitve se da razbrati, da so mu plaketo izročili za delo pri razvoju vinogradništva v brežiški občini, predvsem zasebnega.
Upoštevajoč zahteve tržišča, so v omenjenih letih v Vinu spremenili sestavo vinogradov in se od proizvodnje vrhunskih rdečih vin preusmerili v proizvodnjo belih. Spreminja sc tudi krog tistih, ki bi lahko prodajali kakovostno vino. Kot pravi Dušič, si v Vinu v zadnjem obdobju prizadevajo, da bi prodrli na trg tudi z vrhunskimi vini zasebnih vinogradnikov. Zaledje je v tem pogledu dosti močno, saj podjetje sodeluje z 800 kooperanti iz občine Brežice in s 300 z območja sosednje Hrvaške. Slovenska poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo s sedanjim ustrojem jemlje zasebnike kot enakopravne pridelovalce, zato je Vinov načrt o ponudbi kakovostnih vin zasebnikov toliko stvarnejši.
Prestrukturiranje proizvodnje, v katerem poznavalci vidijo tudi sled
Sandi Dušič
strokovnih in poslovnih prizadevanj Sandija Dušiča, je bilo bržda možno, ker je podjetju usjielo pridobiti različne razpoložljive finančne vire in jih preusmeriti v razvoj vinogradništva. Sedanja razvojna stopnja brežiškega vinogradništva pod okriljem Vina Brežice pa sicer odraža uspelo kombinacijo več dejavnikov, kot pojasnjuje Dušič s tem, ko pravi: »Priznanje poslovne skupnosti jemljem kot priznanje celotnemu podjetju, ki je znalo poiskati finančna sredstva za vinarstvo. Razumem ga tudi kot priznanje mlajši generaciji s področja vinogradništva. Je spodbuda vsem mladim, da se vključujejo v razvoj te panoge.«
L. M.

Vojna povzročila manjše zastoje
V sevniških podjetjih poteka proizvodnja brez večjih težav
SEVNICA — Sevniška podjetja so razmeroma dobro prenesla udarce, kijih je povzročil napad JA na Slovenijo. Le v Tehnoloških sistemih Sevnica, na Žagi brežiškega Gozdnega gospodarstva in v Stillesu pretekli petek niso delali.
Kot nam je v ponedeljek povedal sekretar občinskega sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti Jože Kovač, jim je v Jutranjki z javnim pozivom delavkam brežiškega obrala Orlica tudi po radiu navkljub vojni uspelo zagotoviti prisotnost delavk, kar je bilo nujno zaradi pogodbene obveznosti do tujih poslovnih partnerjev. V Jutranjki so se zaenkrat znašli tudi glede uvoza, saj so Jutranjkini šoferji špediterje us-nterjli ,in, sproptljali po najbolj varnih mejnih prehodih, oj lam pa so tudi sa-
mi s svojimi tovornjaki pripeljali blago iz. uvoza, kar sicer tudi dokaj pogosto počno v mirnodobnih časih.
Proizvodnja teče normalno tudi v Lisci, prav tako izvoz. Bojijo pa se. da se utegne zaplesti pri uvozu blaga iz tujine, saj tuje zavarovalnice menda nočejo prevzeti prevelikega riz.ika. Iz sevniške M-Kopitarne je še.29. junija odpeljal tovornjak izdelkov v Nemčijo. Kljub polni sezoni za Kopitarnino bio obutev za prosti čas pa načrtujejo tako kot v Ju-iranjki kolektivni oddih delavcev od

22. julija. V Inpletu je zaradi vojne mo-'tena proizvodnja, saj je po besedah tehničnega direktorja Božidarja Ignjatoviča ladja s prejo iz Egipta sicer pravočasno prišla v luko Koper, tam pa je tudi obtičala. Tako sr) imeli delavci In-pleta na začetku julija nekaj več prostih prazničnih dni. kot so načrtovali, kajti prejo v Inpletu nujno potrebujejo tudi zavoljo skupnega izvoza z Jutranjko in klasičnega izvoza.
V krmeljski Metalni so pokazali precejšnjo mero prožnosti, saj so začeli namesto t i. namenske proizvodnje za JA izdelovati ta čas v Sloveniji zelo iskane in potrebne izdelke, zato imajo krmeljski kovinarji polne roke dela
P. PERC
P
d
P
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
*
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
'd
d
d
d
d
d
d
Vojna vihra uničila tudi referendum?
Bodo ponovili glaso-vanje na 6 voliščih?
SEVNICA — »Razmišljamo, da bi referendum za krajevni samoprispevek na šestih voliščih mesta Sevnica ponovili, saj je bila tod udeležba zaradi vojnih razmer oz. ne-
varnosti zračnega napada slaba (45,34 odst.), se pravi, da jih je od
3619 volivcev prišlo le 1641, v Naselju heroja Maroka, ki ima kar 1036 volivcev, pa je prišlo glasovat le 31 odst. krajanov,« _pravi predsednik sveta KS Oton Šket.
V celotni krajevni skupnosti, ki šteje 4973 volivcev, je v nedeljo, 30. junija, prišlo na volišče 60,26 odst. volivcev. Zanimivo pa je, daje tudi
v mestu seveda upoštevaje glasove tistih, ki sojih oddali rezultat pozitiven 55 odst. »za« Volišča v okoliških krajih (razen Lončarjevega dola. Gornjega Brezovega in Orehovega, kjer pa je majhno število volivcev) so zabeležila pozitiven izid. in sicer so se najbolje odrezali volivci na Prcšni Loki
(97,1 odst. za), Ledjni (79), Žigr-skem Vrhu (77,4), v Žurkovem Dolu (71,6), na Metnem Vrhu (69,9 odst. za) itd.
»Skupščina KS mora skleniti o tem, ali naj ponovimo referendum v mestu še pred jesenjo. Mislim, da imamo za to pravno podlago, povedati pa kaže še to, da je veliko krajanov telefoniralo, če bi zaradi vojne lahko podaljšali glasovanje. Nekateri so menili, da bi ga prestavili, a tedaj je bilo že prepozno, ker smo sklep o tem že objavili v Uradnem listu in pripravili vse potrebno. Ker pa rezultati referenduma kažejo, daje odstotek tistih, ki so glasovali za uvedbo samoprispevka nekoliko večji od odstotka tistih, ki so bili proti, lahko sklepamo, daje bil
• Na Prešni lx>ki, Žigrskem Vrhu in v Žurkovem Dolu so na referendumu glasovali prav vsi volivci, na Pečju je bila udeležba 97-odstotna, na Metnem Vrhu 96-odst., v Orešju 93-odst., na latdini 91 odst. :td.
program vendarle pisan na kožo ljudi oz. bi omogočil uresničitev dejanskih potreb krajanov,« pravi predsednik Šket.
. P. P.
mgftr/rtMiMMMMt/rddtf»dtrddddddd»»»dfdfdd0t0u
Novo v Brežicah
STRELI Nekje v bližini Cerkelj je gospodinja stala v hiši za štedilnikom 'n kuhala. Nenadoma je zunaj počilo in * * * * v vrata seje zarila krogla. Kdo je streljal, se ne ve. O takem dogodku pripoveduje!0 domačini. Cesta od Cerkelj proti KosCf-njevici je zaprta s španskimi jezdeci. 1° pripovedujejo in tudi povsem drži. Cer-keljska hosta je v noči brez meseca straL ljiva, da te oblije mrzel pot. To so občutk' samotnega popotnika. Morečih govoric, vtisov in občutkov je veliko, preveč, i" v teh krajih ni nič več lepo.	.,
DOBRO IN SLABO V nekateri" krajih okoli Brežic več dni zapored ni bil? elektrike, ker so jo vzeli armadni eno* Zato so bili domačini primorani na veli* odpirati zamrzovalne skrinje in jemati ve vse dobrote. Pravijo, da je bilo pojedi"' kot že dolgo ne. Kaj so ljudje hoteli druge-ga kot odtajano meso in drugo fimPr» pospraviti. V zamrzovalnikih sob* toplota, nan jivi v ječmenu in pšenici g0-senice, ki jih ne odžene noben insektici • Pa govori o zmagah, če moreš!
ZBIRALCI — Živijo zbiralci poznamo zbiralec znamk, delujejo zbira biserov, zadnje dni pa so sc pojavili m Brežicami in Zagrebom tudi zbirale' "jj tankov. Najbolj navdušeni so očitno P n* k Prilipam, kjer je za vedno obstal eden armadnih goseničarjev. Ker zbiralci n mogli odpeljati vsega materiala, seveda stega, kolikor ga je od oklepnika še ost* po eksploziji, so sc zadovoljili s posam nimi kosi. Domnevamo,da bi ukradli' zlato uro tankovskega poveljnika, če b ostala. V zbirateljski strasti so si neka'e namreč shranili tudi ribje konzerve, VI je po vsej verjetnosti imela posadka la" v osebni opremi.
Kose ločenec poroči z ločenko, s° v postelji štiri duše. (Talmud)
• Politik je akrobat. Ravnanje oh'* nja s tem, da govori drugače, kot <R (Barres) _	JJ
• Kdo se izogiba majhnim nap* kam, se počasi vda večjim. (Tof^ Kemptan)
Krške novice^
OSTANKI V Posavju posledic vtf
ne sicer ne čutijo na slehernem kora, zato pa je na nekaterih mestih toliko mučno zaradi nedavnih vojaških spoPjf
dov. V Krakovskemgozdu.setaki obču
lotevajo ljudi zaradi orožja, kije ostalo ^ magistralni cesti. Opreme in streliva tam pirotehniki nabrali za pravcato m' orožarno. Kaže, da ljudje pravega str* . pred to kramo niti ne čutijo, saj bi se n pogumnejši menda šli celo sprehaja minska polja. Da bi se to tudi res dogaj . pri krakovskem bojišču, je vendarle verjetno. Res pa je, da so ponekod v savju domačini po bojih nemudoma P česali teren in cd tam odnesli v dom ^ zasebne shrambe kar nekaj orožja streliva.	w
GRAFIT — Ob eni od krških uheso ^ pred časom opazili na zidu napis, množini sporoča naklonjenosl Jan •• ^ fit je nastal, še preden so v Krškem ^ Gubčevem trgu zasadili in blagoslov' , po. Grafit bo verjetno ostal. Dež. ga n*J v ne bo mogel sprati na hitro, človek pa t ( teh časih verjetno tudi ne bo šel Škoda pa je, daje nastopil čas, kije p05 vil vsebino grafita na preizkušnjo.
ALARM! Ko je pokalo v Kras skem gozdu, so mnogi prebivalci o z kih vasi odšli v bolj varne kraje. Ne e se ne dajo. Tudi ko so teritorialci vafj|lSo oklepnike na avtocesti pri Drnovem -puške komaj utihnile, je bilo videti ? vah nekaj kmetovalcev. Če bi bila J0*^ lovanska vojska bolj ljudska, bi *e‘l j:t|j. na roko. Namesto da je iz letal str J^ naj bi kmetom škropila krompir Pr[\eje loradskemu hrošču. Kolikor se zde b^, otročje, so resne. V normalnih de" ,_h-letala že desetletja nad polji žari nih opravil, kot je omenjeno.
adip0^
Sevniški paberki
NAPAD — Ob napadu arina0 ^ mlado slovensko državo so neka	jplI
šleki z juga očitno presodili, da j njihov trenutek, da glasno P°veT jciji'* resnici mislijo o slovenski demo.jjg-okolju, kjer so našli za svoje druži ^li lejši kos kruha, kot bi jim ga lab ^vsk? doma. Tako si je neka gospa 'z^ °njci P0’ ga naselja heroja Maroka v ->e'I jvoji"1 voščila, daje vsa korajžna in vese'' sj(r dovčerajšnjim skorajda družins venskim prijateljem zabrusila- pj.,.“ zdaj ste jih pa dobili Slovenci P net>' Osupli gostitelji si niso mogli kaj' ^\f pomislili, iz katere jazbine, kol 1 .jpic* neral Adžič, je prilezla pritajen* * j„ vi' Vsekakor je gotovo, da ni P?® uLskil> izdela ogorčenih in zaskrbljenih 'r . |C, n*J
ter v srbskem parlamentu, ki so
jim politiki vrnejo njihove sinov® za nas okupatorje JA v SlovemL ^ Kr'
nao	or* *	• 1/C I ’
UMIK Dopisnik beograjske ste Bijclič, po potrebi tudi vojm. I ic|il če gre za t.i. Kninsko krajino,JOJ' petek jadrno ucvrl iz Sevrucc r£ kombijem kranjske registracij . jt) le val /a bližnjice oz. varno po'' ■ pjijem' greha. Ni znano, če bo Krte b*/^(,njji PrC na kakšnem tanku, ki jih je Slo ^ roško napovedoval že pred 1® 'j-vn05,1
LIPA Lipa slovenske dfzfppsih parku pred sevniško občino se ^ptl
šila. Zemljo okoli nje je namreč °eC' bio potlačil in zalil še sevnišk'P^eti P* ljubitelj narave Lojze Anzeljc.' je pomagala tudi kmetijka.L
SLOVENSKI SKLADATELJ POD JUŽNIM KRIŽEM
blik ?><”asl'tev osamosvojitve Repu-„ e Slovenije in ustanovitve Svetov-2g ■ sl°venskega kongresa bi moral biti ^Junija v Ljubljani slavnosten kon-dH ’ina katerem bi izvedli poleg ostalih ski ^0Venskih skladateljev tudi violin-naiK°nccrl Božidarja Kosa. Slavnost v in 1 Rrena'’a'a 'udi Evrovizija. Tako bi nesl-n?fe evroPske domove glasba po-|tuja duhovna sporočila o majhnem, a ki-Urno bogatem evropskem narodu, svet ^P'1 na la-stne uoge in se pridružil „ar °Vn‘ družini enakopravnih in zrelih Svet7u!V ^(K*a namesl° kulturnih so v svet °Tla P°vsem drugačna sporočila: tjn, le Poslušal koncert nasilja, gledal ven l .80 brezobzirno uničevali slo-Vcnsk° 'met-ie ‘n življenja, teptali slo-§j| u zemljo, namesto violin je poslu-truščK ai^e pu5k ‘n t0P°v. oglušujoč silie C>0jn'l1 'eta' in grmenje bomb. Na-pra? ^ezne vojske je veliki slovenski sveča t,Spremeni'° v vo-ino 'n namesto c'hm* °*^utkov seje v slovenskih sr-valn e5alo ogorčenje z besom, kljubo-zj J*4z odločnostjo, pogum s strahom S°d° bližnjih in za usodo mlade slo-
venske države. V vojni muze molče, pravi star rek. Ne molče pa njihovi ljubljeni: pesniki, pisatelji, slikarji, skladatelji. Oglasili so se in obsodili nasilje, seznanili so svoje sodruge po vsem svetu, kaj se dogaja v Sloveniji, in tako pripomogli, da je resnica prodrla tudi tja, kamor bi sicer le stežka.
Med ljubljenci glasbene muze, ki bo ponesel v svet živo pričevanja grobega nasilja nad demokratično izraženo in uveljavljeno voljo slovenskega naroda, je tudi skladatelj Božidar Kos, avtor koncerta, katerega slovesno izvedbo je onemogočila vojna. Ker je po rodu No-vomeščan, je v kratkih dneh bivanja pri nas, obiskal tudi sorodnike v Novem mestu ter rad posvetil nekaj časa pogovoru za Dolenjski list.
— Po več letih ste ponovno obiskali Slovenijo. Ali ste pri odhodu iz Avstralije sploh pomislili, da se lahko dogodi kaj takega, kar zdaj doživljate?
»V Slovenijo sem bil povabljen kot častni gost Svetovnega slovenskega kongresa in kot avtor koncerta, ki naj bi ga izvedli Simfoniki RTV Slovenija na slovesnosti 28. junija. Dan pred začetkom kongresa sem pripotoval iz Avstralije in še sanjalo se mi ni, kaj me čaka. Veselil sem se z drugimi osamosvojitve, hip zatem pa so že bili tanki na ulicah in letala nad nami. Zame je vse to absurdno. Spremljal sem dogajanje v Jugoslaviji, a si vendar nisem mislil, da bi vojska lahko šla tako daleč. Znanci so me svarili, naj bom pripravljen na neprijetnosti, jaz pa sem se jim smejal, češ nevarno je edinole na kriznih mestih v Hrvaški, Slovenija pa je mirna in varna.«
— Kako avstralski Slovenci gledajo na prizadevanja Slovenije po osamosvojitvi?
»Kot mi je znano, so zelo zainteresirani za dogajanje v Sloveniji in podpirajo njena prizadevanja za osamosvojitev. Z njimi pa žal nimam veliko stikov, ker delam in živim precej daleč od tistega dela Sydneya, kjer so zbrani Slovenci.
Živim kakih 200 kilometrov zunaj večmilijonskega Sydneya, v hribih, visokih kot Gorjanci, na delo na univerzo pa se vozim z vlakom, kar mi vzame skupaj štiri ure časa in tako se ne utegnem udeleževati društvenega življenja Slovencev v Avstraliji. Tudi glasbeno ne sodelujem, ker v klubih gojijo folklorno glasbo, kar je seveda daleč od glasbe, ki jo jaz gojim in poučujem. Vsekakor pa bom vsem svojim znancem in prijateljem ter univerzitetnim sodelavcem povedal, kaj sem tukaj sku-
Skladatelj Božidar Kos se je rodil 3. maja 1934 v Novem mestu, kjer je obiskoval glasbeno šolo in maturiral na gimnaziji. Študij je nadaljeval na ljubljanski strojni fakulteti, vendar se je še naprej aktivno ukvaijal z glasbo, poučeval na novomeški glasbeni šoli in ustanovil svoj jazzovski ansambel. Leta 1965 seje z ženo Milano preselil v Avstralijo, kjer se je posvetil komponiranju resne glasbe in študiju kompozicije in elektronske glasbe. Leta 1975 je diplomiral, pet let kasneje pa promoviral za magistra glasbe. Zdaj je profesor za kompozicijo na konservatoriju Univerze Sydney.
Njegovo glasbo redno predvajajo na radiu v Avstraliji, Ameriki in Evropi, na festivalih ter koncertih. Za svoja delaje prejel številne nagrade. Njegov koncert za violino in orkester (predviden za izvedbo na slavnostnem koncertu v Ljubljani) je 1987. leta prejel Premio musicale citta di Trieste, letos pa tudi dve nagradi avstralskih glasbenih kritikov kot najboljša avstralska orkestralna kompozicija in kot najboljša kompozicija vseh kategorij skladatelja iz New South VValesa.
sil. Resnico o položaju Slovenije v Jugoslaviji hočem in moram povedati vsem. Vsa univerza bo vedela za resnico. Sydneyska univerza pa je največja v Avstraliji in ima velik ugled tudi v svetu.«
— Mesto profesorja na tako ugledni ustanovi je za našega človeka na tujem izjemen uspeh. Ga je bilo težko doseči?
»V anglosaksonskem delu sveta, kamor spada Avstralija, velja huda konkurenca za taka mesta. Na razpis se javijo kandidati z vseh delov sveta, od Britanije do Kanade, zato seveda ni lahko prodreti. Mislim, daje meni uspelo s strokovnostjo in ustvarjenim delom. Rojeni anglosaksonci imajo sicer prednost, zato mora biti tujerodni kandidat zares boljši od njih.«
— Kako vas poznajo na univerzi: kot Evropejca, Jugoslovana ali Slovenca?
»Dokler se ni začelo v Sloveniji gibanje za osamosvojitev, se za Slovence sploh ni vedelo. Poznali so me kot Jugoslovana. Sploh se Slovenci v Avstraliji nacionalno v javnosti niso poudarjali tako kot denimo Hrvati. Zdaj pa je že drugače. Slovence je čutiti, prebijajo se v zavest javnosti kot Slovenci in ne več kot Jugoslovani. Tudi mene zdaj poznajo kot Slovenca in vedo natančneje, od kod sem.«
— Vaši delovni načrti, kaj boste vse postorili med obiskom v Sloveniji, so se najbrž zaradi vojnih razmer precej spremenili. Ali ste kljub vsemu navezali kakšne koristne stike?
»Imel sem lepe načrte, da bom v domovini koristno in delovno preživel čas. Nameraval sem navezati stike s skladatelji v Ljubljani in Zagrebu, dobil sem naročilo, da napišem koncert za kitaro in orkester za kitarista Marinka Paviča, učenca slovitega španskega viortuoza Segovie, obiskal naj bi ga na Reki. Zdaj pa zaradi te vojne ne morem nikamor, ne morem se lotiti nobene stvari. Kljub temu sem le navezal nekaj stikov. Vpisal sem se v Društvo slovenskih sklada-
teljev in tako bom v Avstraliji poskušal navezati stike med slovenskimi in avstralskimi skladatelji. Res je škoda, da tega obiska nisem mogel bolj izkoristiti. Na tako dolgo in drago pot se človek ne odloča pogosto. Nazadnje sem bil v Sloveniji leta 1976, ko sem bil gost slovite mednarodne počitniške šole nove glasbe v Darmstadtu in sem bivanje v Nemčiji izkoristil še za skok v Slovenijo.«
— V Avstraliji imate precej uspeha. Vašo glasbo redno predvajajo na radiu, izvajajo jo razni ansambli in skupine, za katere ste napisali kompozicije. Ali mislite, da bi imeli enake možnosti, če bi živeli v domovini?
»Avstralci res dobro sprejemajo moje skladbe, čeprav gre za moderno atonalno glasbo. Imamo več ansamblov, ki se ukvarjajo samo z moderno glasbo in tako ni težav ne z naročanjem skladb in ne z izvajanjem. Vendar je tudi v Sloveniji dovolj lepih možnosti. Slovenija je glasbeno visoko razvita. Ljubljana ima dva odlična poklicna orkestra zn resno glasbo in znana sta po vsem svetu. Ni ga mesta enake velikosti v svetu, ki bi imelo kaj takega. Avstralci ne morejo razumeti, da tako majhno mesto — majhno seveda za njihove pojme — lahko da toliko od sebe. Delovno sem vezan na Avstralijo, a to ne pomeni, da je moja glasba doma samo tam. Poslušajo jo tudi v Ameriki in Evropi. Upam, da bo prisotna vse več tudi v Sloveniji.«
— Od kod pravzaprav vaš glasbeni talent?
»Ne vem. V družini ni bilo izrazitega glasbenega človeka, samo mama je znala malo na citre. Jaz. sem se začel ukvarjati z glasbo že kot šestleten otrok in vse od takrat me glasba silno zanima, tako rekoč vse življenje je moja ljubezen. Na novomeški glasbeni šoli sem študiral čelo in klavir. Po maturi pa nisem nadaljeval študij glasbe, kot sem želel, ker oče ni bil preveč navdušen nad mojim zanimanjem. 'Kaj boš z glasbo, od tega se ne da živeti,’ mi je govoril. In tako sem se vpisal na strojno fakulteto. Glasbi pa se nisem odpovedal. Nekaj časa sem poučeval čelo in glasbeno teorijo v novomeški glasbeni šoli, igral čelo v novomeškem orkestru, v Ljubljani sem
ustanovil svoj jazzovski orkester in z njim prepotoval Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Z moderno glasbo in kompozicijo pa sem se začel ukvarjati šele potem, ko sem se za stalno preselil v Avstralijo in tam študiral kompozicijo in elektronsko glasbo.«
— Kako da ste se odločili za avantgardno, sodobno glasbo? So slovenski skladatelji morda posebej nagnjeni k nji, če pomislimo, da se z avangardno glasbo v svetu močneje uveljavlja tudi Vinko Globokar?
»Vedno sem bil za bolj moderne stvari. Tako me je zelo pritegnil jazz, nato pa sodobna glasba. Moram pa reči, da Globokarjeve glasbe ne poznam dovolj dobro, menim pa, da je moja drugačna od njegove. On je ostal pri avantgardi izpred 30 let, kar pa danes seveda ni več avantgarda.
— Kaj menite, se bo ta glasba od-bržala, kot se je klasična?
»Bo. Tudi ta glasba bo osvojila širšo publiko. Že zdaj vse več ljudi posluša sodobno glasbo.
— V sodobni glasbi igra precejšnjo vlogo elektronika. Koliko si pomagate z njo? Uporabljate pri skladanju tudi računalnik?
»Elektronska glasba močno prodira v sodobno resno glasbo. Kadar pišem elektronsko muziko, potem pri komponiranju uporabljam računalnik, kadar pišem skladbe za klasične instrumente, pa ne. Imam* svoje metode skladanja, ki jo označuje pojem instrumentalna sinteza. S tem se ukvarjam že dolgo časa.«
M. MARKELJ
| televizijski sporedJ
sLovenijA 1
5 Tei0 35 in 14.55 — 1.10 TELE-
SgŠSmA«
J&KBAK
ERACIJA BARBAROSSA, na-HTV, 1/7
HRIST ABELE, ponovitev 3. dela
išSssu.
1520 Mrv»? STRANI
'6.25 c,-,,, A'K TEDNIK, ponovitev
'7.55	ponovitev
'8.00 twLOVNE INFORMACIJE
UfiSRNEVNlK 1
'8'3°SPruj\!K’ P°novitev
mudEed za otroke in
V^VENUA - UMETNOSTNI 19	V3/20 1' ZALIV' kanadska na'
2°2°fS?TEDNA
c^riVALI SVETA, avstral. dok.
, KALAKSA, nizozemska dok. ^15 Vri4,1/12
?2.0s [umJTVJU, angl. naniz., 9/13
2J3°sovaNik 3’ vREME
2f/23°' JOHN, amer. naniz.,
LFvm^DA O ČRNUHU CHAR-SkuM amer- film
'<feErET'angishow
'2100OsVENIJA2
ru3"Dn 18.30 Studio Maribor —
» kritik?.Vn,k — 20.00 Žarišče — 20.30 \\ Poletj.. •	21.00 Otvoritev Ohridske-
■0° yjaCarmina burana (balet) —
Jrv!
Sfella ~ 9.35 TV koledar — 9.45 Sliar "a na Hrvaškem — 10.15 Ma-' M5 V|'0tr0ška serija) — 10.45 Jazz — a °v (4/m stran' — 1125 Hči morskih tj U.2n '2.10 Cigan (franc, film) J*‘Urphy Brown (amer. naniz.,
.. A50 Poročila — 14.55 TV ko-
lr 0 Sni,* 3 Kako nor je ta svet •J'2®0dm* ',ra'lsa (amer. naniz.) — d»i '6.50 r)aja decembra (angl. naniz.)
)?* nj8| r Jekyll in mr. Hyde (zadnji dSka t atialJ ) — 17.40 Mati zemlja -.TJJa' 4/4> — '8.15 Hrvaška I |q , :4S Prvi vtisi (amer. naniz.., j' 20,oo r? E>sanka — 19.30 Dnevnik (n 2' 35 rs °'8a Pot domov (amer. film) LC|6ška nevn"< 2 — 21.55 Paracelsus
^^0.'l56poroSla22'45 ““
SOBOTA, 13. VII.
SLOVENIJA 1
8.35	— 14.20 in 15.20 — 3.20 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
9.00	RADOVEDNI TAČEK
9.15	KLOBUK KLOBUK
10.15	OPERACIJA BARBAROSSA
10.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.45	EX LIBRIS: SKAVTI IN TABORNIKI NA SLOVENSKEM
13.40	OČI KRITIKE
14.10	VIDEOSTRANI
15.35	VIDEOSTRANI
15.45	FANTASTIČNI SVET D. C. COLLINSA, amer. film
17.20	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.35	PROSTOZIDARJI OD BLIZU, ponovitev angl. dok. serije, 2/6
19.00	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.35	PESMI IZ ŽIVLJENJA LEONARDA COHENA
21.45	SOVA:
NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 20/30
22.10	DNEVNIK 3
22.35	SOVA:
VOJNA IN SPOMIN, amer. na-dalj., 1/20
SARINA POSVETITEV, amer. film
3.10	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.00	Satelitski programi — 19.00 Mup-pet shovv — 19.30 Dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Fantom v operi (amer. film) — 22.05 Marjanca (posnetek 2. dela zabavnoglasbene prireditve) — 23.30 Yutel
HTV 1
9.00 Poročila — 9.05 TV koledar — 9.15 Danes skupaj — 9.45 Vesela sobota —
10.45	Alf (amer. naniz.) — 11.10 Vrtoglavica (oddaja o filmu) 12.10 Igrani film — 13.40 Hobotnica (italij. nadalj.. 6/13) — 14.40 Ciklus filmov Nikole Babiča — 15.05 Sedmi čut — 17.05 Poročila— 17.10 Narodna glasba 17.40 TV teden — 18.10 TV razstava — 18.20 Lor-na Doone (TV nadalj., 3/4) — 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) 19.30 Dnevnik I — 20.00 Igrani film 21.45 Razseljena Hrvaška —
22.30	Dnevnik 2 — 22.50 Športna sobota
—	23.10 Fluid (zabavnoglasbena oddaja)
—	23.55 Poročila
NEDELJA, 14. VIL
SLOVENIJA 1
8.40	- 0.05 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.10	OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV
NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 3/20
10.30	BOLJŠE ŽIVLJENJE, humor, nadalj. TVBG, 6/14
11.10	ALPSKI VEČER BLED ’9I
11.40	OBZORJA DUHA
12.00	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
12.10	VIDEOSTRANI
12.35	SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 26/26
13.25	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	ONSTRAN GOZDA, amer. film
18.40	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VRF.MF.
20.05	NEUNIČLJIVI, nadalj. HTV, 2/8
20.45	EPP
20.50	ZDRAVO
22.10	DNEVNIK 3, VREME
22.55	SOVA:
POLNA HIŠA, amer. naniz., 4/22 POLNOČNI KLICI, amer. naniz. 1/21
23.55	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: Grobnik: DP v avtomobiliz.mu; Beograd: atletski miting
14.30	F-l za VN Anglije — 19.30 Dnev-
nik 20.00 Poznavalec piva (angl. dok. serija, 6/6)	20.30 Ciklus filmov Jirija
Menzla: Strogo nadzorovani vlaki (češkoslovaški film) 22.00 Športni pregled — 22.30 SP v motokrosu 23.10 F-l za VN Anglije (posnetek) 23.50 Yutel
HTV 1
9.30	Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Nedeljsko dopoldne 10.45 David Copperfield — 11.00 Glasbena oddaja
12.00	Kmetijska oddaja 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film 14.00 Govorimo o zdravju 14.30 Nedeljsko popoldne — 17.00 Igrani film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 Dnevnik I — 20.00 Dramski program
21.35	Boj za demokracijo (dok. serija)
22.35	Dnevnik 2	22.55 Športni pre-
gled — 23.25 Glasbena oddaja 0.25 Yutel; Poročila
PONEDELJEK, 15. VIL
SLOVENIJA 1
8.35	— 10.45 in 14.40 - 0.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.35	VIDEOSTRANI
14.55	VIDEOSTRANI
15.05	ZDRAVO, ponovitev
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA
18.35	SPORED ZA OTROKE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	BLIŠČ IN VRIŠČ GLEDALIŠČ, češka drama HTV
21.25	OSMI DAN
22.10	DNEVNIK 3
22.35	400 LET SLOVENSKE GLASBE, 23. oddaja
23.20	SOVA:
SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 7/13
POLNOČNI KLICI, amer. naniz., 2/21
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: Nica: GP v atletiki
18.30	Satelitski programi 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče — 20.30 Studio Ljubljana 21.30 Tunguzijska katastrofa — 21.55 Rezervirano za šanson
22.35	Yutcl
HTV I
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar 9.45 Izobraževalna oddaja — 10.15 Otroški program 10.45 Poletno dopoldne
14.45	Poročila 14.50 TV koledar
15.00	Prezrli ste, poglejte 17.40 Zlata nit — 18.15 Hrvaška danes 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 Risanka
19.30	Dnevnik I 20.00 Primer »plat-
fus« (češka drama) 21.50 Zunanja politika 22.20 Dnevnik 2	22.40 Ki-
noteka 0.10 Yutel ...Poročila
TOREK, 16. VIL
SREDA, 17. VII.
SLOVENIJA 1
8.35	— 12.15 in 16.00	24.00 TELE-
TEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
9.00	ŽIVŽAV
9.55	BLIŠČ IN VRIŠČ GLEDALIŠČ, češka drama HTV
11.00	UKRADENA, angl. nadalj., 2/6
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA ISKALCA, amer. film
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA:
ALF, amer. naniz.
POLNOČNI KLICI, amer. naniz. 4/21
23.50	VIDEO STRANI
18.00	Satelitski programi 19.00 Studio Maribor 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 Slavnostni koncert ob 100-letnici Carnegie halla (posnetek 3. dela)
21.35	Svet poroča 22.20 Yutel
SLOVENIJA 1
8.35	10.55 in 16.00	23.45 TELE- SLOVENIJA 2
TEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	OSMI DAN
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	UKRADENA, angl. nadalj., 2/6 «i /“vviTMI I A 1
21.05	SLOVENIJA - UMETNOSTNI »HJVtrNlJA I
ČETRTEK, 18. VIL
VODNIK
21.00	EPP
21.15	GLASBENI PORTRETI: VLADO KALF.MBER
21.50	DNEVNIK 3, VREME
22.10	SOVA:
PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 7/14
POLNOČNI KLICI, amer. naniz. 3/21
23.35	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.00	Satelitski programi 19.00 Naši pevski zbori 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota — 21.35 Umetniški večer: Dovolj slave za vse (1. del angl. filma) —
23.15	Yutcl
HTV 1
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar 9.45 Izobraževalna oddaja 10.15 Otroški program 10.45 Poletni program
14.45	Poročila — 14.50 TV koledar
15.00 Prezrli ste, poglejte	17.40 Otroški program 18.15 Hrvaška danes
18.45	Poljudnoznanstvena oddaja
19.15	Risanka 19.30 Dnevnik 1
20.00	Zgodbe iz Hollywooda (angl. naniz.) 21.00 Žrebanje lota 21.05 Kontaktna oddaja 22.05 Dnevnik 2
22.25	Kino-klub 23.55 Yutel: Poročila
8.35	10.25 in 16.30	0.10 TELE-
TEKST
8.35	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
10.15	VIDEOSTRANI
16.45	VIDEOSTRANI
17.00	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK
TUNGUZIJSKA KATASTROFA
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.00	GALLUSOVA MAŠA IZ STOLNICE
21.05	TEDNIK
22.10	DNEVNIK 3, VREME 7? TS SOVA-
VI $TE PA NAJBRŽ NJEN MOŽ, angl. naniz., 7/7 POLNOČNI KLICI. amer. naniz, 5/21
0.00 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
18.30	Satelitski programi 19.30 Dnev-
nik - 20.00 Žarišče 20.30 Studio Ljubljana 21.30 Prostozidarji od blizu (angl. dok. serija, 4/6)	22.00 Mali
koncert 22.15 Yutel
Sedanjo družbeno posest zasebnikom j EN
Oživiti podeželje, mu vrniti vrednote, sproščati sposobnosti in zmogljivosti, izkoristiti naravne prednosti — 156 trdoživih mešanih kmetij na lastni zemlji

KOČEVJE — Razvojni program kmetijstva na Kočevskem od 1986 do 19% bodo občutno spremenili za zadnje obdobje od 1991 dalje. Osnutek spremembe programa je pripravil direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje inž. Janez Žlindra.
GG BREŽICE OBVEŠČA
Obveščamo Vas, da strokovni delavci Gozdnega gospodarstva Brežice izvajajo strokovno svetovanje za izvajanje gojitvenih in varstvenih del ter sečnje v vaših gozdovih. Strokovno svetovanje je brezplačno. Ravno tako ni več potrebno plačevati prispevka za biološko amortizacijo, katerega ste do sedaj plačali za odkazan les. Na gozdni upravi se oglasite osebno ali pokličite revirnega gozdaija po telefonu. Apeliramo na vse lastnike gozdov, naj kot dobri gospodarji ponujeno pomoč izkoristijo.
Glavna značilnost tega programa je, da v bodoče ne bi bilo na Kočevskem več družbenih kmetijskih obratov, ampak le zasebne kmetije, ki bodo bolj izkoristile človeške zmogljivosti in naravne možnosti. Prednostni vrstni red razdelitve družbenega naj bi bil po tem predlogu tak: najprej naj dobe zemljo in objekte zaposleni v družbenem sektorju kmetijstva (teh je 358), nato brezposelni, kmetje in drugi z območja Kočevske, šele v zadnji fazi pa interesenti od drugod. Vsaka nova kmetija bo imela dobršen del gozda. Poleg sedanjih družinskih kmetij so predvidene na Kočevskem še nove družinske kmetije, na katerih bodo delali tudi družinski člani
lastnikov. Za ta dela na kmetijah bo na razpolago še okoli 50 delovnih mest, ki
Inž. Janez Žlindra
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Zadnji tržni ponedeljek je bil spet tak kot »pred vojno«, vendar prave gneče še vedno ni bilo. Ponudba na stojnicah je bila bogata. Edo Klobasa, zelenjadar iz Brežic, je pripeljal na tržnico lep domači stročji fižol po 50 din kilogram, paradižniki iz njegovega rastlinjaka so imeli enako ceno. Kot nam je povedal Edo, je letos posadil 400 sadik paradižnika in dobil 4 tone tega sadeža. Na preostalih stojnicah so branjevke ponujale: solato po 30 din, peso po 40 din, grah po 40 din, jajca po 3 din, hruške po 60 din, enako ceno so imele v ponedeljek tudi češnje, lisičke je ponujal prodajalec po 40 din pol kilograma. V pokritih stojnicah Sadje zelenjave in Eieladini-ja, kijih že nekaj časa objavljamo, so bile ta ponedeljek naslednje cene: cene pri Deladiniju so v oklepaju): breskve 40 (60) din, češnje 80 (30—80) din, banane 50 (40) din, paradižnik 50 (40) din, korenje 50 (30) din, čebula 30 (40) din, cvetača 60 (50) din, krompir 18 (18) din, pomaranče 46 (40) din, cvetača 60 (50) din, krompir 18 818) din, pomaranče 46 (40) din.
Sejmišča
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — V soboto je bil spet sejem. Rejci so pripeljali 130 prašičev, starih do 3 mesece, in jih cenili na 45 din za kilogram žive teže. Kupcev ni bilo.
Da se škropivo bolje prime
Priporočena sredstva za izboljšanje močljivosti
Sedaj, v poletnih mesecih, ko z različnimi škropivi ščitimo rastline pred neštetimi boleznimi in škodljivci, se nemalokrat srečamo s problemom oprijemljivosti škropiva na gladki listni površini. Največje težave pri škropljenju nam povzročajo rastline z močnim voščenim poprhom, kot so na primer čebula, česen, zelje. Poleg rastlin z močnim voščenim poprhom se srečamo s slabo oprijemljivostjo škropiva tudi pri rastlinah, napadenih od površinske pepelaste plesni, ter na rastlinah, na katerih so voščeni izločki škodljivcev.
Da bi se izognili nepotrebnim izgubam škropiva in da bi škropilna tekočina bolje omočila rastline in morebitne škodljivce na njih, uporabimo dodatke škropivu, ki povzročijo zmanjšanje površinske napetosti na rastlinah in s tem boljšo oprijemljivost.
Določena fitofarmacevtska sredstva že sama vsebujejo dodatek za boljšo oprijemljivost, kar razberemo iz določenemu sredstvu priloženega navodila.
Med ta sredstva spadata na primer be-nomil WP-50 in benlate. Tem sredstvom ne smemo posebej dodajati močil.
In katera sredstva za zboljšanje močljivosti lahko dobimo v prodajalnah z zaščitnimi sredstvi? Najbolj sta razširjena radovit in sandovit (uporabljata se v koncentraciji 0,075—2,3%) in citovet (v 0,24-odstotni koncentraciji).
Če nimamo pri roki nobenega od teh pripravkov, si lahko pomagamo z učinkovitim domačim receptom: škropivu enostavno primešamo ali 2 dl mleka/10 1 ali malo pralnega praška.
Zaradi pogostega deževja in vsled tega nevarnosti okužbe čebulnic s čebulno plesnijo priporočamo škropljenje z enim od kontaktnih fungicidov, kot so antracol, dithan M-45, propineb.
Če opazimo na čebuli ali česnu ru-menenje vršičkov, uporabimo enega od sistemičnih fungicidov, kot sta ridomil MZ ali baycor WP-25.
Pripravkom dodamo enega od naštetih močljivih sredstev.
Inž. JOŽE BARBO
"N
ŽETEV JEČMENA SE JE PRIČELA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini seje kljub nemirnim časom sredi preteklega tedna pričela žetev ječmena. Kdaj se bo pričela žetev pšenice, bo določila svetovalna služba. Razporeditev kombajnov bo opravila črnomaljska kmetijska zadruga. Če bodo lastniki kombajnov razopred upoštevali, bodo — kot je sklenil občinski izvršni svet — oproščeni davka od storitev. Seveda pa mora kmetijska zadruga zagotoviti potrebno gorivo in vezivo, prav tako pa tudi potrebno število kombajnov in voznikov.
Kmetijski nasveti
Denarna pomoč konjereji
Ker je visoka inflacija povsem razvrednotila že 1978. leta uvedene zrejne premije v konjereji, je slovenska vlada zdaj spremenila sistem premiranja, saj meni (sekretariat za kmetijstvo), da je to kmetijsko panogo vredno in potrebno spodbujati ter ji pomagati. Odlok o tem je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije Št. 21 (21. maj 1991), podrobneje pa obrazložen v posebnih prilogah Kmečkega glasa in Slovenskih brazd.
Bistvo spremembe je v tem, da regresov ne bodo več deležne šestmesečne žrebičke, pač pa triletne kobile ob sprejemu v rodovnik. Do regresa bodo upravičeni le lastniki živali, ki so vključene v A- ali B-rodovnik. V prvo skupino odreja živali republiška selekcijska služba, v drugo pa selekcijske službe v območnih kmetijskih zavodih. Breje žrebice v A-rodovniku imajo po odloku zagotovljenih 6.500 din regresa, nebreje pa 3.000 din. Za breje žrebice v B-rodovniku je zagotovljenih 2.500 din regresa, nebreje pa regresa ne dobijo. Skupno je predvideno, da bo regresa deležnih 350 živali.
Z načrtom finančnih intervencij v kmetijstvo za leto 1991 so zagotovljene denarne podpore tudi pri novogradnjah in obnovi hlevov, njihovih spremljevalnih objektov in nakup ter montažo opreme. Do te pomoči bo upravičen investitor, ki bo zgradil ali obnovil hlev vsaj za 5 stojišč za kobile slovenske hladnokrvne in haflinške pasme. Podpora znaša pri novogradnji 5.000 din za stojišče, pri obnovi hleva pa 1.500 din. Podpora pri reji žreb-
• KUMARICE OGROŽA KUMARNA PLESEN — Kot je pokazala merilna naprava v Krškem, so že nekaj časa tudi v tem delu Slovenije ugodne razmere za nevarno bolezen — kumamo plesen, ki utegne zelo zmanjšati pridelek. Da bi to preprečili, priporoča stroka škropljenje s preventivnimi fungidicidi (dithane M-45 in cuprablau Z v priporočenih koncentarcijah). Najbolje je škropiti proti večeru, drobne kapljice škropiva pa morajo biti temeljito nanešene na spodnje in zgornje strani listov.
ev je nekoliko večja, višina podpore za spremljevalne objekte, opremo in laprave pa znaša do petine povprečne predračunske vrednosti.
Ne bo odveč poudariti, da so z letošnjim letom nekoliko zaostrili zahteve ob sprejemu v rodovnik. Vanj sprejemajo le kobile slovenske hladnokrvne in noriške pasme, ki so visoke najmanj 150 cm, za haflinške kobile pa je predpisana višina vihre 136 cm, poleg tega morajo imeti povsem svetlo griva ip rep.
Inž. M. L.
\
\
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
S semenom le težko do krompirja
Stroka na razpotju
Pridelava semenskega krompirja je v naših razmerah, zlasti po pojavu prslanaste nekroze na gomoljih, dokaj zahtevno in za vrtičkarje neprimerno delo. Pri tem ne pomaga, če si zelen, prebiraš nasvete Blei-sveisovih Novic in upoštevaš bioko-ledar, piše inž. Tadej Sluga iz Kmetijskega inštituta Slovenije v zadnji številki revije Moj mali svet, ko razlaga težave vzgoje krompirja iz pravega semena.
Kot je vobče znano, krompir razmnožujemo vegetativno, torej s pomočjo gomoljev, in ne botaničnega semena. S tem dobimo izenačeno (klorirano) potomstvo, torej pridelek, ki ima enake dedne lastnosti. To je ponavadi koristno, lahko pa tudi ne, če je kakšna z geni določena lastnost slaba. Tak primer je občutljivost za prstanasto nekrozo, kije zaenkrat neozdravljiva virusna bolezen in ki preti, da bo povsem uničila nekatere najbolj uveljavljene sorte krompirja, kot je nekdaj tako sloveča domača sorta igor.
Če bi krompir razmnoževali z botaničnim semenom, to je semenom, ki zraste na krompirjevki, bi se lahko izognili prenosu bolezni na potomstvo, dobili pa bi zelo neizenačen pridelek, da o tehnoloških težavah niti ne govorimo. Pravega semena ni mogoče enostavno sejati po njivi, pač pa gaje potrebno najprej sejati v rastlinjake ali vsaj tople grede in nato sadike presajati na polje. To bi zahtevalo ogromno dela, pridelek pa bi bil mnogo manjši in bolj neizenačen kot ob običajni saditvi gomoljev.
Očitno bo treba ubrati na tej strani že podrobneje opisane poti, da bi prišli do zdravega in obilnega pridelka na običajen način, sicer se bo treba krompirju odpovedati. Brez njega pa si našega jedilnika ne moremo zamišljati.
V_________________________i
\
naj bi jih zasedli predvsem delavci, ki že zdaj delajo pri KG. Na sprivatiziranih večjih družbenih farmah bo zaposlenih še 141 ljudi.
Po tem načrtu bo še 250 tako imenovanih samooskrbnih kmetij, ki se bodo ukvarjale predvsem z gozdarstvom, vsaka pa bo imela 3 ha ohišnice, kjer si bodo lastniki pridelovali hrano. Taka kmetija bo imela najmanj 50 ha gozda, pridobili pa naj bi jih predvsem delavci Gozdnega gospodarstva.
Pri vseh teh kmetijah se bodo ukvarjali še z drugim kot proizvodnjo tega in onega, s turizmom, gostinstvom, trgovino manjšimi zasebnimi področji. In-
• V predlogu za spremembo programa bo dan tudi poudarek obdelavi doslej zaprtega območja, pomenu in novim nalogam trgovine »Kmetovalec« zaščitni znamki kočevskih izdelkov, pridelavi in prodaji bio hrane, poseben poudarek pa bo dan preobrazbi lastništva v tako imenovanem prvem krogu, ko sedanja družbena zemlja nqj ne bi postala državna (kot je prvotni republiški predlog), ampak občinska.
teresentov za taka majhna podjetja je že 35, ki naj bi zaposlila 234 delavcev. Tudi predelovalne enote (Mesarija, Mlekarna, Mešalnica krmil) in servisno dejavnost (Agroservis, Veterina) in lovstvo nameravajo organizirati po novem.
V zadnjih letih se krajani vedno bolj zanimajo za vrtičkarstov, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Za te dejavnosti je KG sklenilo doslej že 816 pogodb za dobo 10 do 30 let in za to poželo veliko pohval, pa tudi kritike. Oddanih je preko 100 ha družbene zemlje na območju od Ložin do Mozlja, Mačkovca in Vrbovca. V vasi Cesta bo prostora za 40 novih interesentov, nato pa bodo na voljo še nova območja.
Omenjeni predlog sprememb plana razvoja kmetijstva na Kočevskem je šele osnutek. O njem bo stekla široka javna razprava, kar pomeni, da se bo končni predlog lahko bolj ali manj razlikoval od sedanjega osnutka.
J. PRIMC
• Vsak kmet in vsak trgovčič noč in dan generira in regenerira kapitalizem. (Lenin)
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja mag Juli] Nemanič
Kakovost jekla za vinske cisterne
Jeklene vinske cisterne spadajo med najpomembnejše pridobitve vinarstva v zadnjih 50 letih. Drobno kletarstvo se pospešeno opremlja s takimi posodami, kar je pohvalno, toda tudi nevarno. Veliko podjetnih obrtnikov ponuja svoje izdelke iz »rostfrei« kovine za kletarstvo in cene so zelo različne. Država se trudi, da bi postala prava in tako tudi funkcionalna, toda mno-gokje šepa kontrola. Spominjam se podobnega obdobja v naši panogi, ko je cvetela trgovina s trsnimi cepljenkami. Vinogradniki so iskali najcenejše. Danes ni slišati, da bi se vinogradniki zanimali za kakovost jekla pri nabavi vinskih cistern, v glavnem teče pomenek o cenah. Namen tega članka je informirati vinogradnike in tudi izdelovalce cistern o kakovostih jekla za vinske cisterne in kletarske stroje.
Na evropskem trgu uporabljajo naslednje materiale:
•	kakovostno nerjaveče krom-ni-kelj jeklo (večkrat z majhnimi dodatki drugih melalov).
•	plemenito neijaveče krom-nikelj-molibden jeklo.
Ako se doda železu 12 — 13% kroma, se pojavi odpornost proti zračnemu rjavenju. Večji dodatek kroma in boljša obdelava površine (politura) povečujeta odpornost nerjavečega jekla. Za vino je potrebno 18 do 20% kroma v jeklu. Z dodatkom najmanj 8% niklja dosežemo tako-imenovano rustenitno strukturo nerjavečega jekla, ki povečuje odpornost proti rjavenju tudi proti kislinam.
Odškodnin za pozebo ne bo
Pozeba povzročila za 10,87 milijona škode
ČRNOMELJ — Šele pred kratkim je uspelo v črnomaljski občini izračunati škodo zaradi spomladanske pozebe, ki je najbolj prizadela vinograde in sadovnjake. Poškodovanih je bilo dobrih 180 hektarov vinogradov in 60 hektarov intenzivnih sadovnjakov, kjer predvidevajo, da bo zaradi pozebe za četrtino manjši pridelek. Najbolj so prizadeti orehi, slive in češnje.
Škoda v vinogradih znaša 8,62 milijona dinarjev, v sadovnjakih pa 2,25 milijona. Skupne škode je torej za poldrugi odstotek ocenjenega družbenega proizvoda za lansko leto in prvo polovico letošnjega. Sicer pa je za ublažitev posledic pozebe svetovalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana predlagala vinogradnikom dognojevanje močno prizadetih vinogradov in pravilno škropljenje. Štirje lastniki kmetijskih zemljišč pa so pri tukajšnji Upravi za družbene prihodke že vložili prošnjo za zmanjšanje dohodnine.
Tem glavnim elementom so dodane neznatne količine titana, mangana, ogljika, silicija in drugih. Ako ni v zlitini titana, mora vsebovati leta čim manj ogljika, tj. pod 0.07» (da se zmanjša nevarnost rjavenja v bližini varilnih šivov).
Ako jeklo vsebuje titan, se lahko poveča količina ogljika do 0,12%-pod pogojem, da je količina titan3 5-krat večja od ogljika, tj. od 0,5 d° 0,6%. Nerjaveča jekla, ki vsebujejo dodatno še 2 — 3% molibdena,80 zelo odporna proti agresivnim materialom, posebno proti anorgan skim kislinam in njihovim solem Žveplanje vina je uporaba ali na stanek žveplaste kisline (H: SO), ki lahko kmalu razkrinka našo vinsko cisterno, če ni iz pravega materiala. V vseh industrijsko razviti" državah obstajajo standardizacij3 jekla in norme, na osnovi katerihse razvršča kakovost tega material*’ npr. AISI v ZDA, DIN v Nem® AFNOR v Franciji, SIS na Švedskem. Evropske države so se dogovorile za skupni standard EURO" NORM 88.
Glavna načela označevanja: v'" sokoodstotne zlitine se označujejo 3 X v DIN ali Z po AFNOR. Sled' število, ki označuje stotinke oglj'h*' nato dodatni metali, ki se označujejo v DIN normi s kemijskimi boli, v AGNOR normi pomeni krom, Ni nikelj, D molibden, ost* dodatki s kemijskimi simboli. N3 primer: skoraj plemenito (vinsko nerjaveče jeklo je tudi po DIN šm 14301 (x 5 Cr-Ni 1809). Ta kak£ vost jekla se označuje po AFNO normi Z 6 CN 18-09, po AISI normi nosi šifro 304.
Svetujem vinogradnikom, naj. & izdelovalec na sami posodi ni odt‘8 nih šifer kakovosti materiala, '!i' htevajo od njega pismen atest. .
mag. JULIJ NEMANIČ
škodo, ki naj bi jo povzročili toča, vihar in druge naravne nesreče, 120 tisočakov. Ker so ta sredstva majhna, po spomladanski pozebi pa je število upravičencev zelo veliko, poleg tega pa imajo večji vinogradniki svoje vinograde tudi zavarovane, na črnomaljskem oddelku za družbeni razvoj menijo, da tega denarja ne bi namenili za odpravljanje posledic letošnje pozebe. Ker je namreč v občini že več let zapovrstjo pustošila toča, posledice teh neurij pa so bile večje kot pri pozebi, na oddelku za družbeni razvoj menijo, da bi bilo najbrž prav, če denarja, namenjenega za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, še ne bi porabili. Povrh vsega za sedaj v Črnomlju še niso upravičeni prositi za sredstva solidarnosti, saj bi morala spomladanska pozeba povzročiti škodo, ki bi bila večja od odst. družbenega proizvoda.
M. B.-J.
Sklad za elementarne nesreče v občinskem proračunu je namenil za
• AmeriSki kmet ima povprečno 169 ha. nemški 17, slo venski pa 3 hektarje obdelovalne zemlje. Ali se, tako majhni kot smo, lahko spoprimemo s svetovno konkurenco? Naša najpomembnejša naloga je zato povečanje kmetii. (A. Dolenc)
gospodinjski kotičcl
Priprava marmelad in džemov
mov je z uporabo naravnega sr*^, stva za zgoščevanje, ki vsebuje , ravni jabolčni pektin. Na ta n* . porabimo manj sladkorja in ene*K je, ker je kuhanje krajše. Dod*^ jabolčnega pektina omogoča-vkuhavamo tudi manjše ko1 sadja, česar do sedaj nismo bih jj vajeni. Točno pa se moramo d navodil proizvajalca.
PRIPRAVA JAGODNt jS. DŽEMA: Potrebujemo 1 kg |(i čenih jagod, I vrečko Žclin [j. 11 /4 kg sladkorja. Odtehtano čino sadja stresemo v posod®-predpisane količine sladkorj'^ t vzamemo dve žlici, ju zmes* ^ vsebino vrečke Želina in vrne ^ med sadje. Maso neprestano p šamo in segrejemo do vretj*^. močno zavre, vmešamo veS. gu-kor. Nato ponovno zavremo n
hamoletri minute med stalm ju
šanjem. Nato posodo odstavi ^ takoj polnimo v segrete k°z J-Zelo okusen je džem iz več v3 c ja. Za to vrsto so najbolj Pr.‘; :0 fi' marelice, jagode, ribez, češnj jf barbara. Džem pripravimo omenjnem postopku. fl/aR HELENA MRZLftj/ Kmetijski zavod l Junj
Za pripravo marmelad in džemov obstajajo pravila, ki se jih moramo strogo držati, če želimo, da nam bo delo uspelo. Za predelavo je primerno samo sadje najboljše kakovosti, ki mora bili kar se da sveže. Če ga imamo v domačem vrtu. ga oberemo zgodaj zjutraj in ga pripravimo samo toliko, kolikor ga lahko vkuhamo še istega dne. Ža kuhanje marmelad in džemov so primerne posode iz nerjavečega jekla. Okrušena posoda ne sodi k vkuhavanju! Ves pribor, ki ga uporabljamo za vkuhavanje: naj služi izključno le temu namenu. Posebej pa pazimo, da ne pride v stik z maščobo. Pred vsako uporabo vse temeljito operemo z vročo vodo in detergentom. Pri vkuhavanju pazimo, dav vlada povsod popolna snažnost. Že najmanjša krušna drobtinica, ki pade v kozarec, lahko povzroči vretje in marmelado pokvari. Količine sadja in sladkorja ne ocenjujmo na oko. temveč vse stehtajmo! Posode, v katerih kuhamo marmelado ali džeme, naj bodo tako velike, da predpisana količina sadja v njih zavzema največ četrtino prostornine.
Novejši in tudi najenostavnejši način priprave marmelad in dže-
n
LS
DOLENJSKI UST
Od Pogancev do Krakovskega gozda
P
*•» m vii
• rvi streli v agresiji jugoslovanske armade na Mo venijo so padli na Pogane ih pri Novem mestu, om je v četrtek. 21. junija, zgodaj zjutraj sloven-«a vojska ustavila kolono II protiletalskih °*lepnikov s spremstvom, ki je iz Karlovca skozi Metliko in čez Gorjance prodirata proti Ljubljani °zirotna Brniku, očitno z zelo pomembno posebno nalogo. Na Pogancih, kjer so ponoči postavili ba-rJkadn in tako blokirali prehod, je major Boško godanovič, poveljnik karlovškega diviziona pro-detalskih oklepnikov, sprožil tri rafale. Naša TO Je nn streljanje takoj odgovorila in pri tem je bil v oko ranjen podporočnik Kadič. Tega so nemu-°jna odpeljali v novomeško bolnišnico, štirje vo-lQkijugoslovanske armade, ki so ga spremljali na p°‘t v bolnico, pa se potem niso več vrnili v svojo ,not°■ To je bil tudi začetek množičnega bega vo-> ^"jugoslovanske armade iz vojašnic in enot ter Jthovapredaja teritorialcem. Kolono karlovških Protiletalskih oklepnikov je vseskozi, od Pogan-Preko Medvedjeka od Krakovskega gozda, Jer jo je slovenska vojska dokončno razbila, usmerjal« pokrajinski štab TO Dolenjske na če-komandantom podpolkovnikom Albinom „ “''fonom. Gutman je v soboto tudi strnil pripo-" o gibanju te kolone in operacijah teritorialcev ji nJej- Poglejmo, kako je vsa stvar potekala.
^ l°Vomeškim teritorialcem je bilo jasno, da te “<>nc 11 popolnoma novih protiletalskih oklep-,er drugih spremljevalnih vozil, močno obo-založene in opremljene, ne bodo mogli » a"11' ali celo doseči, da se bo obrnila nazaj proti arto vcu, šlo pa jim je za to, da jo z raznimi pogo-ga' ° Prt'daji in drugim čim dlje zadržijo na Po-ng-f. ‘n w tako pridobijo čas za postavitev moč-I^J e in učinkovitejše barikade na primernejšem C‘‘JU- 10 so določili klanec pri Medvedjeku na tei) 'Novo mesto —Ljubljana. »Na Pogancih smo j . zahtevali, da se ta enota vrne v Karlovac, major Prodanovič odločno zavrnil, češ da Pol °n 'ak ‘n ta^ “k02 'n da je na njem, da ga iz-C.ne pa spreminja,« je pripovedoval podpol-nem Gutman. »Zahtevali so, da takoj umak-mož° blokado in čeprav to tudi tehnično ni bilo Pa nU,Je major sprožil dva ali tri rafale, naš vojak n:le odgovoril z enim rafalom in pri tem je bil rabi fPodzočnik Kadič. Sprva celo niso dovolili, da onjenca prepeljali v novomeško bolnico, am-pov ?a Itoleliposlati nazaj v Karlovac.« Tako to l i k kolone major Prodano vič ves čas bojev s p °°n° sploh ni vedel, da je njego v podporočnik k<r°me*k‘ Mnici. »Naš štab je imel ukaz, da ne p"0 č‘m dlje blokiramo, prvi ukaz pa je bil, da nieilnerno dovoliti, da bi prišlo do žrtev, zlasti ne civilnim prebivalstvom.«
/a 'Postavljanju blokade na Medvedjeku je ime-nis„LC‘ka. vel‘ko dela in sitnosti z vozniki, ki se ani 'J'ek ustaviti in vrniti nazaj, od kjer so prišli, znoi-50 vz,rajali tam, nekateri pa so se prebili °trok' naPore- med njimi celo trije avtobusi z lUn 1 'o ukazu bi morala karlovška oklepna kolik 0°^kasneje do 9. ure tistega dne priti na Brij* °d tega ni bilo nič.
l(ihk°le b‘tro premikajoča se kolona (ti oklepniki čn„ ? "ožijo tudi s hitrostjo 100 km na uro) kon-^^Prišlg do Medvedjeka — na Pogancih sojo
spustili in ji zagoto vili prosto pot do a vtoceste, tam pa jo je oviral gost in neurejen promet — se je ujela v past. »Ko so spoznali, da so ujeti v blokadi, so se skušali vrniti, zato so bili nekateri oklepniki obrnjeni proti Novemu mestu in je potem major Prodano vič hote! ta manever podajati, kot da so se nameravali vrniti v Karlovac,« pravi Gutman. Teritorialci so se na Medvedjeku začeli pogovarjati z majorjem Prodanovičem, predlagali so mu, naj se z osebnim orožjem njegova posadka častno umakne v novomeško kasarno, a major je to odločno zavrnil. Iz republiškega štaba so zahtevali, da dolenjski teritorialci proti tej oklepni koloni energično ukrepajo. To je seveda pomenilo, da jo ustavijo in onemogočijo ali pa uničijo. Celo noč so bile enote TO na položajih pri Medvedjeku, ponoči pa se je težišče bojev preneslo v Posa ije na slovensko hrvaško mejo, kjer so napadale oklepne enote jugoslovanske vojske. V petek, 28. junija, zjutraj je Gutman skušal še zadnjič prepričati ma -jorja, naj se preda in v ta dogovarjanja vključil tudi komandanta novomeške kasarne Bogičeviča. Major Prodanovič je odklonil vsakršno sodelovanje. Napad teritorialcev na karlovško oklepno kolono se je začel ob 9. uri zjutraj. Uničili so večino spremljevalnih vozil, njihovi izstrelki iz protioklepnega orožja armbrusl, ki je strah in trepet tankov, pa so se odbijali od oklepnikov vozil, narejenih v Sloveniji Domnevajo, da zaradi kotov oklepa teh vozil, ki jim rečejo bovi (BO V = bojno oklepno vozilo), ki imajo 6 članov posadke in so oborožena s tricevnim 20-milimetrskim protia-vionskim topom.
»Oklepna enota je zahtevala letalsko podporo in ta je v 45 minutah res prišla«, je povedal podpolkovnik Gutman. Teritorialci so bili pravočasno obveščeni o letalskem napadu in so se umaknili na že prej določene položaje. Jugoslovanska okupatorska vojska je napadla Medvedjek z orli, jastrebi in migi. Samo za primer in lažje razumevanje: letalo mig ustreza bojnemu polku s 4.000 vojaki. Letala so mitraljirala in odmetavala kasetne bombe. Čeprav so napadi teh pošasti med pripadniki teritorialne obrambe, mladimi fanti brez izkušenj, zasejali precej panike (nekateri so govorili celo, da so žrtvovani in odpisani), je bilo med teritorialci pri tem napadu le nekaj ranjenih, od katerih je en kasneje, žal, umrl So pa »ponositi čuvari slobod-nog neba« s svojim napadom povzročili velike žrtve med civilnim prebivalstvom, zlasti med tujimi vozniki tovornjakov, ki so se znašli v ukleščeni koloni vozil na cesti Jugoslovanska armada, ta »največji garant naše slobode i nezavisnosti«, je v bitki pri Medvedjeku napadata in zadevala izključno civilne cilje. Čeprav oklepna kolona ni utrpela večje škode, je bila le zaustavljena in ni mogla napredovati proti Ljubljani oziroma Brniku, kar je bil njen končni in skrivnostni cilj. Ore-ševanju ranjenih iz vrst jugoslovanske armade med ponovnim napadom letalstva smo pisali že v prejšnji številki našega časopisa. Skratka civilni reševalci.so jih nosili v reševalna vozila med napadom letat in mitraljiranjem, medtem ko se je major Prodanovič varno zaprl v oklepnik. Vsi so v bolnici in zunaj življenjske nevarnosti.
Teritorialci so se umaknili. Poveljstvu naše vojske je bilo jasno, da v Medvedjeku ne morejo še naprej učinkovito blokirati soražnikove oklepne kolone, kar so pravzaprav vedeli že takrat, ko je
bila kolona še na Pogancih. Zato so pripravljali blokado v Krakovskem gozdu, in to »> tajnosti, kajti sovražniki so pregledovali teren. Varljivi mir je poveljnika kolone v Medvedjeku preslepil in misleč, da se bo lahko prebil nazaj do Karlovca, seje ponoči obrnil in z vso hitrostjo drvel proti No vemu mestu. V Mačkovcu so ga z barikado »usmerili« naprej proti Zagrebu, a je v Krakovskem gozdu zapeljal v zadnjo past, v minirano blokado. Do tu so pripeljali le oklepniki, medtem ko so onesposobljena spremljevalna vozila ostala na Medvedjeku. »Hoteli smo ga dobiti v Krakovski gozd, če bi se major Prodanovič kljub temu odločil za pot čez Gorjance, pa ga je čakala barikada pri Jugor-ju,« pravi Gutman.
V krakovski barikadi Prodanovič niti ni vedel, kje v resnici je. To se je pokazalo tudi potem, koso ga pripeljali na pogajanja v štab v Novo mesto, od kjer so mu dovolili, daje poklical svojo komando v Karlovcu. »To dovoljenje je izkoristil za to, da bi sporočil, kje je s kolono,« je povedal Gutman. »Očitno je mislil, da je nekje med Krškim m Zagrebom.« Gutman je majorju ponovno ponudil častno predajo, legapamu v Karlovcu niso dovolili, za ljubljanski korpus pa je za opolnomočenca določil polkovnika Milinkoviča iz novomeške kasarne, kije v novomeški štab prišel očitno samo zato, da je majorja Prodanoviča nahrulil, zakaj je zapustil svojo enoto. Pokrajinski štab TO je ves čas vojakom v ujeti oklepni enoti pustil odprto »peš pot« proti Čerkljam, vendar se niso hoteli umakniti, ati pa dejansko niso vedeli, kje so. »Še zadnjič smo skušali doseči časten umik vojakov okoli dveh ponoči, ko sem se jaz prebil do kolone in zahteval pogovor z majorjem,« pripoveduje podpolkovnik Gutman. »Nek oficir je odvrnil, da
major ne more na pogovor, češ da je v stalni radijski zvezi s svojo komando. Mi pa smo vedeli, daje ta zveza že več ur prekinjena. Zjutraj i' torek. 2. julija, smo skušali še enkrat doseči vdajo, vendar zaman. Zato sem ukazal napad.«
Vedeli so, da bo v kratkem letalski napad. Na vsako oklepno vozilo sta merilu najmanj dva teritorialca s protioklepnim orožjem, in to iz razdalje petih metrov. Povsem iz humanih razlogov je Gutman ukazal napad samo na prednji del kolone, a je bi! kljub temu rezultat uničujoč. Teritorialci so izstrelili in se organizirano po načrtu umaknili. »Ko so napadla letala, v Krakovskem gozdu ni bilo več teritorialcev,« trdi Gutman. O lem govori tudi dejstvo, da so bili v štirih letalskih napadih v Krakovskem gozdu ranjeni samo štirje pripadniki TO. največ mrtvih in ranjenih v oklepnih vozilih pa je bilo prav zaradi letalskega napada Ravno njihovo letalo je povsem uničilo eno bojno oklepno vozilo, medtem ko cestne zapore kljub silovitemu bombardiranju in raketiranju niso prebili. V Krakovskem gozdu je bilo mrtvih in ranjenih 25 pripadnikov agresorske jugoslovanske vojske. Po napadu je major Prodanovič povsem izgubil živce, neprekinjeno je po mrtvem radiu zahteval letalsko podporo, ki je ni več dobil. Ponoči so preživeli iz oklepne kolone skušali pobegnili proti Gorjancem ali proti Cerkljam, vendar so jih polovili in zajeli slovenski policaji. Gre za kakih 80 vojakov, vključno z majorjem Prodanovičem, človekom, kije prvi v tej vojni v Sloveniji streljal na slovenske teritorialce. Strokovnjaki mu ne odrekajo vojaškega znanja, spretnosti in tudi zvijačnosti. A očitno je podcenjeval slovensko Teritorialno obrambo in tako se je s svojimi vojaki in oficirji znašel i> zbirnem centru na Dobu. Žal ne z vsemi, kajti, kot rečeno, je bilo v bitki pri Medvedjeku in Krakovskem gozdu kakih 25 mrtvih in ranjenih. Že pri Medvedjeku pa so trije vojaki iz le kolone pobegnili in se predali teritorialcem. Nedvomno gre v Krakovskem gozdu in v celot-
ni operaciji »oklepna kolona« za veliko in pomembno zmago slovenske vojske. Še vedno pa ni povsem jasno, kakšno vlogo naj bi ta oklepna kolona imela pri okupaciji Slovenije oziroma Brnika. Vojaško, politično ali obojno) Kaj so vozili s temi oklepniki, da se nikakor in pod nobenim pogojem niso smeli predati: politične oziroma obveščevalne dokumente, ki bi morda ob zajetju dopolnili zloglasni generalštabni načrt Okop, kakšno pomembno osebo ali strateško važno opremo) Kaj vse so naredili, da bi »rešili« kolono! Naprej so zagrozili, da bo . odnik Grujovič, ki ga je potem general in zvezni minister Kadijevič očitno za velike zasluge povišal v poročnika, vrgel v zrak skladišče bencina v Mokronogu, če ne bo TO takoj spustila kolone. Ko to ni pomagalo, je iz karlovške kasarne (tel. št. 04 7 29-079) podpolkovnik Bjelič telefoniral na pokrajinski štab TO v Novem mestu in zahteval, naj takoj osvobodijo Prodanovičevo kolono, sicer bo s topovi napadel in razdejal Metliko, vojaki vrh i’ Ribnici je zagrozil, da bodo s havbicami napadli Ribnico in okoliške kraje, agresorska vojska pa je grozila tudi z letalskim napadom na pokrajinski štab TO v Novem mestu, ki ima sedež v najožjem historičnem delu več kot 600 let starega Novega mesta. Seveda pa so podpolkovniku Gutmanu vojaški junaki omenjali njegovo družino. Major Prodanovič je dobil ukaz, da za vsako ceno prebije blokado v Krakovskem gozdu in naj strelja na vse. kar teze in gre, ne glede na žrtve. Zločinski postopki in povelja, v nasprotju z vojaško častjo. Domnevajo, da so ponoči iz oklepnikov zbežali v dveh kolonah. Prva. večja, se je »nastavila« slovenskim teritorialcem, v drugi, ki se ji je uspelo umakniti, pa bi lahko bila tista oseba. pomembni dokumenti ali oprema. To so sicer samo domneve, dejstvo pa je, da jugoslovanka armada po begu iz Krakovskega gozda in možnem preboju druge skupine za prej tako branjeno oklepno karlovško kolono ni pokazala nobenega zanimanja več.	a g
Med vajo in vojno K strahotna razlika
v Cerkljah ob Krki je kro->n oun*nJem tednu precej govoric in domnev, "Slov ei^‘za,°. ker je edino vojaško letališče Spopadi na ozemlju Slo venije so ga no. A °°šli. tako da je minimalno poškodo vaza rajrja r<zvno to toliko bolj odpira prostor ta i‘F*e predpostavke o razmerah in ljudeh ie 5 «‘,.fu. O tem in tudi o junijski vojni smo Podanil a na Stališču v Cerkljah pogo varjali s kom i,.vn‘k°m Jožefom Jeričem, poveljni-
Tojž^ke enote v Cerkljah.
(iudip °Kroje so zdajle neuniformirani »oVe	kaže, so prišli starši obiskat si-
nje n, ‘kšnoje danes pravzaprav življe-letališču v Cerkljah?
Nstaij: C’ samo la kiP’ ampak že od včeraj la letapkŽ rela,tvno, ampak zelo mirno. Vrata "ojak0 ,e so odprta za sorodnike in prijatelje oer0,j" ‘n ‘udi starešin — pripadnikov tega fozm(.lm<L Glede tega bi že lahko rekel, da so
0nie normalne.
Me 0, Pohajajo sem, vi ne greste ven, kot
jERiF ' Koliko ia?a ste ie tu?
G' Praktično od'26. junija smo tukaj na
enoti
aerodromu. Vse osebje, ki tu dela.
Ves ta čas poveljujete tej letališču?
JERIČ: Ne samo ta čas. Tu poveljujem že tretje leto. Poveljujem letalski enoti To poudarjam, ker včasih prihaja do nesporazumov, tako sem občasno poveljnik letališča pa poveljnik baze. Sem samo poveljnik letabke enote, se pravi pilotov letal in tehničnega osebja, ki vzdržuje letala.
To velja za ta tri leta?
JERIČ: Da. Prej sem bil komandir eskadrilje v tej bti enoti Tu, na teritoriju Slovenije, pa živim dejansko od 198 L leta.
Rekli ste vojna. Je to zdaj bila vojna? Kakšna?
JERIČ: V teh dneh sem govoril z veliko novinarji. Najbolj me moti pri tujih no vinarjih, da ne razumejo biti vsega tega. Zahtevajo od mene, naj decidirano ocenim, kdo je zmagovalec in kdo je poraženec. Ne morejo dojeti, da v taki vojni, kot je ta, ki se je dogajala zdaj, ni ne zmagovalca ne poraženca, ampak da smo tu vsi veliki, veliki poraženci in vsi tragične osebe teh dogodkov, ki so se zgodili in za katere upamo, da se ne bodo nikoli več ponovili
» Vsi smo poraženci«, kdo je kriv, da se je vojna sploh začela?
JERIČ: Dokler človek vojne ne doživi, ne more niti v snu vedeti, kaj to je. Ta, mlajša generacija, ki je doživela nedavne dogodke, ni vojne doživela prej in verjetno je napaka tem, da smo dovolili politiki oziroma oblasti da je pozabila na to, kaj je vojna in kakšno ceno mora človek plačati v vojni. In: če se odgovarja z ultimatoma na ultimat, je zadnji izhod samo vojna.
V lej vojni so sodelovala tudi letala. Čigava? Tudi vaša?
JERIČ: Nekajkrat sem že poudaril ko pravim našiavioni, mblim na naše letabtvo. Ko pa govorim o naši enoti, pa mblim na svojo enoto. Od vsega začetka se pojavljajo vprašanja, dvomi in nesporazumi o tem. čigava letala so bila vpletena k te napade po Sloveniji Ne postavljam dileme kot take: ali je bila uporaba letalstva pravilna ali nepravilna poteza. Niti ni
moja naloga, da to ocenim. Gre preprosto za to, da občani Posavja in širše regije, se pravi Dolenjske, izvedo, da moja enota ni bila v uporabi, in to ravno zaradi tega, ker je edina letabka enota na ozemlju Slovenije. Poveljstvo, ki je odločalo o uporabi aviacije.je vseskozi imelo na umu to dejstvo in je nas izvzelo iz te težke dileme. Nimamo tako malo letabkih enot, da bi morala biti uporabljena ravno moja. Uporabljene so bile druge enote. Poudarjam: ne zaradi tega, da mi ne bi bili bojno sposobni izpeljati nalog, ampak ravno zaradi tega, ker seje spoštovala ta specifičnost naše enote. Za to sem lahko svojim predpostavljenim samo hvaležen.
Bilo je nekaj letalskih preplahov. Pred enim od alarmov je menda prispela v Slovenijo informacija, da so se z več jugoslovanskih letališč dvignila letala. So bili preplahi neupravičeni? Bi povedali, kaj menite o tem?
JERIČ: Lahko povem svoje mnenje, drugo pa je, če mi bo kdo verjel. Tbti alarm je bil pra v y trenutku, ko so z našega letališča poleteli zadnji avioni, ki so bili še ostali tu. Informacija pa je bila, da so z vseh aerodromov po Jugoslaviji poletela letala proti Sloveniji. Bilje celo podatek, da so vsa pristala tukaj v Cerkljah. Od kod takšna zmeda v teh informacijah po radiu ) Alije bilo to zlonamerno, ali res zaradi tega, ker se ni obvladovala situacija v zraku, kar je tudi možno? Verjetno so tudi iz Hrvaške prihajali podatki, da so tam neke aktivnosti. Bilo je premeščenja z aerodroma na aerodrom. K zmedi so najbrž pripomogli naši avioni, ki so od
tod poleteli na jug. Toda ni bilo razloga za preplah...
Ni šlo za premik vaših letal proti določenim ciljem in za slučajno vrnitev na letališče? Že od samega začetka niso imela namena česa razstreliti?
JERIČ: Ne.
Pa nevojaški cilji?
JERIČ: Masmediji poročajo, da so piloti uničevali domačije in druge civilne objekte. Poglejte: prvič, mblim, da je ta vojna bila zelo neresna. Civilisti so bili vsepovsod okrog teh objektov, okrog ovir. Zakaj jih nihče ni opozoril, zakaj jih nobeden ni umaknil na določeno varno oddaljenost. Če vzamemo, da morajo biti na vojaških vajah vojaški opazovalci, ki ocenjujejo rezultate pilotov, oddaljeni najmanj tisoč metrov od cilja, katerega piloti napadajo, potem to že nekaj pove. Ta oddaljenost naj bi bila približno 4 do 6-krat dlje od tam, do koder še deluje sredstvo, s katerim se na vajah napada cilj. Drugi moment je, da imajo naprave in instrumenti določeno odstopanje in da lahko pilot naredi kako napako. Zdaj pa upoštevajte še to, da so piloti morali opra viti neko tako strahotno nalogo, y kateri niso bili z dušo. Hotel, bi povedati in globoko verjamem, da so to vzroki, zaradi katerih je bilo žrtev pri Trebnjem in zavoljo katerih so tam zadeli poslopje. Ne bi hotel verjeti, da je to kdo namenoma naredil. Sploh ne vidim razloga, zakaj bi se izživljal na kozolcu pri vseh tistih tovornjakih in vseh tistih blokadah, ki jih je bilo veliko lažje zadeti. In še to: z veliko piloti sem bil med njihovim šolanjem.
JOŽE JERIČ
Nisem srečal surovežev. Govorim bolj zato. da ponudim bralcu logičen način tudi drugačnega gledanja na vse to.
Ste imeli dosti priložnosti, da tako gledanje predsta vite medijem ?
JERIČ: Ne, slovenskim medijem sploh ne. Tuji mediji pa se y take detajle ne spuščajo, oni hočejo vedeti, kdo je zmagal in kdo je poraženec. Pa še tega ne dojamejo, ker ne razumejo te naše konfliktne in kompleksne situacije.
Morda kratek pogled nekoliko nazaj. Po nekih informacijah naj bi se bili predali, sledili so jim demantiji. Ostali ste tu s svojo enoto.
JERIČ: Mogoče govorice izhajajo iz tega, da sem Slovenec in gre torej za neko specifično vlogo. Ne vem, ali je bila vse skupaj samo igra, s katero bi dezinformirali javnost oziroma vznemirjali naše družine v Brežicah, in tudi mi, ki smo tukaj poslušali radio, pa nbmo mogli nikakor reagirati, ker smo bili medijsko popolnoma zaprti. Govorice so imele tudi pozitivno plat. Novinarji so naenkrat začeli prihajati sem. Moje osebje in posebej družine so bili zelo prizadeti ob teh informacijah. To je bilo govoric, da se mi tu med sabo koljemo, češ da eni hočejo ven in da drugi nočejo.
Kaj je res na tem?
JERIČ: Od 27. zvečer, ko je bil tisti nesrečni padalec ustreljen s snajpersko puško, nimamo nobenih izgub. Kaj šele, da bi se med seboj klali ali pa ne vem kaj.
Govorilo se je o prihodu niških spe-cialcev.
JERIČ: To je manipulacija izrazov. Imamo padalsko enoto i’ sestavi letalstva, ki je stacio-nirana v Nišu. Na naš aerodrom pa so prihajali in odhajali s helikopterji na obmejne točke po planu tisti predstavniki zveznih organov za notranje zadeve in carine. Na hitro smo se okrepili za obrambo letališča z delom omenjene padalske enote.
Pravijo, da ste okupatorska vojska.
JERIC: Če bi jaz bil okupator, ne bi sedel tu na letališču in ne bi mogel ven. Tudi ne morem biti okupator. Na letališču sem že dolgo, od leta 1981, veliko kolegov je še dlje. Kar naenkrat so sepoja vili medijski izrazi agresor, okupator, fašistična vojska. Zadnja dva dni pa zopet armada, jugoslovanska armada tu in tam celo JLA. Malo popusti, malo ljudi podžgi k agresivnosti, če so preveč miroljubni, gre za to?
Zakaj vendarle niste zapustili letališča? Da bi ga obvarovali?
JERIČ: Da bi obvaroval ljudi, ki so tukaj notri.
M. LUZAR
ofa dolenjskega lista
Mir na opustelih Gorjancih
p
V.^# ORJANCl — Seveda vojna, zlasti na grob napad na domovino ni primeren čas za brezskrbne izlete. Zaskrbljeni in prestrašeni ljudje so se v glavnem zadrže vali doma Vendar 'udi y dneh, ko je napetost malo popustila in so se mestne ulice spet napolnile in so se ljudje ponovno odpravili tudi na vsakdanje sprehode, nekateri pa celo po borovnice, so bili Gorjanci, to prostrano in priljubljeno izlelišče Novo meščana v, prazni in opusteli Razširile so se namreč razne govorice, kijih je strah hitro raznašal in razpihoval Tako naj bi se na Gorjancih izkrcali specialci, kar naprej naj bi gor pristajali vojaški helikopterji, nevarna naj bi bila tudi vojaška postojanka na Trdinovem vrhu, onesposobili in uničili naj bi televizijski pretvornik ta vrhu in podobno. Od vsega tega pa nič.
Ivan Kos, oskrbnik doma pri Miklavžu, je bil vse te dni pri Miklavžu. Tudi če je šel zvečer ■’ dolino, je šel drugi dan spet gor, največkrat pa e z družino ostajal kar gor, tako kot sicer. »Res pa je, da smo bili te dni skoraj po vsem sami Videl sem nekaj lovcev, ki so delali obhode, in če ne bi prišli kosit ljudje iz Cerovega Loka, se ne bi imel s kom pogovarjati Z veseljem sem jim pomagal pri sušenju krme, samo da je bila družba,« pr a vi prijazni in z go vorni Kos. »Je pa tukaj tak mir, da se ne da povedati, prava idila! Le takrat, ko so bile borbe y Krakovskem gozdu, sem slišal streljanje in avione, vendar so leteli nižje kot je Miklavž, tako da jih nismo videli, le slišali« V Šentjerneju so Ivana in ženo opraševali, kako si upata bili gor, in če se nič ne bojita, da jih bodo vojaki pobili »Z vojaki ki so 'postojanki na vrhu Gorjancev, imamo že leta ■elo lepe odnose. Odkar je Slo venija napadena, res ne prihajajo k meni, najbrž imajo tak ukaz. Sem bil pa jaz že večkrat pri njih. Fantje so bili več dni le ob suhi hrani, jaz sem jim dal solato, peljal sem jim pi vo, iz Brusnicjim prinašam pošto. To so moji sosedje.«
Sicer pa bi moralo biti sedaj pri Mikla vžu in na Gorjancih sploh največ ljudi »Prejšnjo ne-
deljo ni bilo niti enega, to nedeljo pa je že prišlo nekaj ljudi iz podgorskih vasi So pa odpovedale obisk tri večje skupine, ki bi morale priti v prejšnjih dneh, pa tudi več ljudi ki so nameravali preživeti pri Miklavžu cel teden.« Sicer lahko pri Miklavžu prespi 22 ljudi; penzion velja 280 din, samo prenočišče pa 50 din. »Še dobro, da letos češnje zamujajo za najmanj 14 dni in bodo tu gori zrele šele te dni Morda bo to privabilo izletnike, najbolje v vseh pogledih pa bi bilo, ko bi se ta norija končala,« pravi Kos.
Podobnega mnenja je tudi Vojko Merhar, oskrbnik doma pri Gospodični Tudi on je bil vse dni na Gorjancih, in to največ sam, saj je ženo in otroka odpeljal v mesto. »Le sem in tja je sem zašel kakšen gobar iz doline. Prejšnjo nedeljo je bilo vsega skupaj morda 5 ljudi, danesje pa že malo bolje, a še daleč od tega, kar je bilo včasih. Jaz sem pa ravno hotel ven s ponudbo in reklamo. Pri Gospodični je 50 ležišč, cel avtobus ljudi lahko tu prespi postrežem jih pa, kolikor hočeš. Kar sem obljubil ko sem prevzel Gospodično, še danes drži ali pa še eč: divjačina, domač kruh, planinske enolončnice, nasploh domača hrana. Penzion znese 293 dinarjev.« Vojko, čeprav izučen natakar, velja za izvrstnega kuharja, in to po pravici
Tudi on ima z vojaki na Trdinovem vrhu že ves čas lepe odnose. »Tako, kot velja za Kosa pri Miklavžu, velja tudi zame: to so moji dobri sosedi Ne vem, zakaj jih ni nič dol a če bi prišli, jim ne bi nihče hotel nič žalega. Danes sem jim peljal gor dve gajbi piva. Zgoraj je povsem mimo, stolp pa redno oskrbujejo vzdrževalci iz No vega mesta.« Vojko je v dneh, koje bilo najbolj napeto, s svojim psom labradorcem prehodil vso okolico Gospodične, bližnjo hosto in koše niče, a ni nikjer naletel na karkoli sumljivega oziroma nenavadnega. »Helikopterjipa letajo, in to tik nad vrhovi dreves.«
Na Gorjancih je tudi enota Teritorialne obrambe, ki jo vodi poročnik Leon Meglič, sicer absolvent medicine. »Odkar smo na Gorjancih, nismo ne videli ne slišali nič sumljivega,« je povedal poročnik Meglič. »Opravljamo
Poročnik Leon Meglič
nadzor nad terenom, in to do meje s Hrvaško, vendar se s sosedi Hrvati še nismo srečali, niti ne vemo, če tudi z njihove strani nadzorujejo Gorjance. Našo stran mi obvladujemo in tu je mimo. Večkrat pa nas ljudje sprašujejo, če smo slišali ali videli helikopterje. Ti občasno res letajo tod, ni pa nobenih znamenj, da hi kakšen tudi pristal Sicer pa nas o vseh opažanjih ljudje dobro obveščajo. Na Trdinovem vrhu je tudi povsem mimo, vem celo, da je bil na televizijskem stolpu požarni alarm in so vojaki iz posadke tekli gledat, da bi posredovali, če bi bilo potrebno.«
Na Gorjancih je torej mimo. Izletniki lahko pridejo gor peš, z avtom pa po gozdni cesti iz Gabrja oziroma iz Cerovega Loga po dolini Pendirjevke. Čez Vahto ni moč, ker je na gorjanski cesti tik pod prevalom še vedno barikada.
O govoricah pa še tole: v nedeljo zvečer, ko je pisec teh vrstic odšel z Gorjancev, je poročniku Megliču na strmini spodrsnilo, pri padcu pa seje z nožem, ki ga je imel v roki, lažje poškodoval Iz tega so pregrete glave v dolini naredile četniškipokol »Eden leži brez glave zavit v dekl dva so pa četniki zaklali ko sta za skalo malicala,« se glasi zadnje poročilo iz podgorske gostilne Pripovedovalec je krilil z rokami in zahteval pivo, češ da se ves trese.
A. BARTEU
Vojko Merhar
Medtem ko prejšnje dni ni bilo pri Miklavžu razen oskrbnikove družine žive duše, je zadnja bolj mirna nedelja le privabila nekaj Utrdi iz podgorskih vasi. Skupina je iz Orehovice.
Ekološka nesreča v senci vojne
o.
vd leta 1984, ko je prišla na dan velika ekološka katastrofa, ki so jo povzročili poliklo-rirani bifenili (PCB), s katerimi so v semiški Iskri delali okrog 20 let, je bila Bela krajina, predvsem pa Semič z okolico in reka Krupa, v središču pozornosti strokovnjakov in medijev. Potem, ko so i' Iskri sanirali deponijo, spremenili tehnološki postopek in opustili izolacijsko sredstvo pyralen, ki vsebuje PCB, ter nekaj ljudi poslali na zdra vljenje oz. izpla vljanje PCB, je Bela krajina s svojo največjo ekološko katastrofo počasi tonila v pozabo. Ogroženi prebivalci so imeli občutek, da so jih, odrinjene na periferijo Slovenije, povsem pozabili, čeprav je bilo že prej večkrat obljubljeno, da bo potebno še kdaj ponoviti raziskave in pregledati zdravstveno-ekološko situacijo. Zato so bili Belokranjci toliko bolj prijetno presenečeni, ko je Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo iz Ljubljane v začetku letošnjega junija na pobudo člana predsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta in podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Lea Šešerka, ob podpori predsednika odbora za zdravstvo pri skupščini RS doc. dr. Božidarja Voljča in s soglasjem IS RS pričel z drugo fazo zdravstveno-ekoloških raziskav v Beli krajini
Raziskava, katero je. kot že rečeno. Univerzitetni zavod pričel pred poldrugim mesecem, bo predvidoma trajala do konca februarja 1992, ko bo naročniku, izvršnemu svetu Republike Slovenije, izročen zaključni elaborat. Kot je povedal svetovalec za zdravstveno-ekološka vprašanja na Univerzitetnem zavodu, prim. dr. Anton Fazarinc, ki je odgovoren za izvedbo tega projekta, so predvidevali, da bi proučili razširjenost in vpliv PCB v vsej Sloveniji, a ta raziskava zaradi pomanjkanja denarja še visi r zraku. Zagotovo pa je, da bodo raziskave o tej strupeni snovi opravljene v Beli krajini, strokovnjaki pa bodo delali po takšni metodi, da bodo rezultati lahko vključeni tudi v širši, vseslovenski projekt.
Čeprav je glavni izvajalec naloge Univerzitetni zavod, pa mu bodo obširno in zahtevno delo pomagali opraviti tudi strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno iz Novega mesta, Inštituta Jožefa Stefana, republiške sanitarne inšpekcije, Univerzitetnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter enot lokalne osnovne zdravstvene dejavnosti. Okrog 25 strokovnjakov bo proučevalo teren v krogu sedmih kilometrov od Iskre kot primarnega vira emisije PCB, ali z drugimi besedami, več kot
Izvir Krupe, up in nesreča Belokranjcev
I50kv. kilometrov. To pa pomeni, da bodo raziskave segle tudi v metliško občino. Raziskovalce zanima predvsem, kakšna je obremenilef zemljin, avtohtonih živil živalskega in rastlinskega izvora, avtohtone živinske hrane, gozdnih sadežev, avtohtonih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, vodotokov, pitne vode, zraka rib in še česa. Program raziskave obsega tudi preiskavo PCB i' biološkem materialu, torej v krvi in morebiti tudi v maščobah pri določenem številu prebivalcev prizadetega območja tej epidemiološko proučitev zdravstvenega stanja in obolevnosti prizadete populacije.
Do 25. junija so raziskovalci zbrali in oddali v laboratorijsko analizo okrog sto vzorcev zemljin, računali pa so, da bo prve rezultate ten analiz moč pričakovati v začetku julija. Toda očitno je vojna vihra tudi tem strokovnjakom prekrižala račune, saj do začetka tega tedna z Univerzitetnega zavoda ni bilo še nikakršnih 'podatkov. Vsekakor pa bodo ti rezultati, ko bodo na voljo, dali precej natančno sliko o ekološki stabilnosti ali nestabilnosti, kot se je izrazil prim. dr. Anton Fazarinc. Čeprav so strokovnjaki že v preteklih letih ugotovili, da so se koncentracije PCB v okolju nekoliko zmanjševale, pa so morali hkrati tudi priznati, da iz tega okolja niso v celoti odstranili vseh ostankov PCB. Le podatki o primarnem viru in njegova sanacija namreč še nista dovolj, prep0’ trebne bi bile tudi informacije o sekundarnih virih, torej legalnih odlagališčih. Prav ti lahko namreč prav tako pomembno vplivajo na zdravje ljudi oz. obremenitev življenjskega okolja nasploh. Gotovo bi bili Belokranjci, ki s° raziskovalcem kot že tolikokrat doslej tudi tokrat radi priskočili na pomoč, veseli, če strokovnjaki ne bi zabeležili le dandanašnjih razmer, ampak našli še kakšnega od krivcev, torej črna odlagališča, ki jih je, kot trdijo nekateri, kar nekaj.	.
M. BEZEK-JAKŠI
Noč med sovražnimi kroglami
ČEŠČA VAS, PREČNA — Težko je potem, ko preživiš noč, v kateri so ti krogle iz rovov in zaklono vjugoslo vanske armade v Češči vasi in Prečni švigale mimo glave in žvižgale okoli *ušes, poslušati besede beograjskega generala Marka Negovanoviča, kako na tiskovni konferenci zbranim novinarjem trdi, da enote teritorialne obrambe še naprej kršijo premirje, ponoči pa da so v Češči vasi in »Bršljanu« ranile dva pripadnika jugoslovanske vojake. Veš in prepričan si, da gre za laži, storiti proti njim pa ne moreš domala nič, edino orožje ti ostaja pisana beseda, kar je razlog več, da še bolj slikovito in argumentirano opišeš nočne ure, preživele na vrtovih hiš v Prečni, ki so postale tarče brezglavega streljanja iz vojaških objektov.
Petek, 5. julija zvečer. Ura je bila 21.50, ko smo se s še petimi pripadniki enote novomeške milice usedli v kombi; cilj kratke poti je bila Prečna. Na lastni koži sem želel skusiti nočna dogajanja v in okolici vojaških objektov v Češči vasi in Prečni, še zlasti, ker so tisti čas po mestu že krožile tudi tako neverjetne zgodbe, kot je tista, da imajo vojaki streljanje posneto na magnetofonskem tranku, ponoči pa ga v strah krajanom in sovražniku predvajajo preko zvočnikov. Za hipec smo se na poli proti Straži ustavili nasproti opekarne v Zalogu, z druge strani Krke je že bilo slišati močno streljanje in poke. Takrat meje prvič stisnilo pri srcu, tiste noči me je zatem še nekajkrat
Ob 22.15 seje naš kombi ustavil pred cerk vi-jo v Prečni, možje v uniformah so si poiskali zaklone, sam sem brezskrbno ostal v avtu, prižgal notranjo luč in si v beležko zapisal prve vtise. Vojne in streljanja dotlej še nisem doživel, sicer bi ravnal drugače. Kajti hip zalem je zaropotalo, nad glavo in mimo avta so zažvižgale prve krogle. Sam ne vem, kdaj in kako sem se znašel na tleh, stoje potem do ranih jutranjih ur nisem naredi! enega samega koraka več. Streljanje lep čas ni ponehalo, koliko časa smo bili prikovani k tlom, ne vem natančno.
Ura je 22.35. Krogle še naprej letijo mimo glav, fantje v uniformah skušajo za vsako ceno ugotoviti, od kod natančno prihajajo streli Približno v istem času je po radijski zvezi slišali obvestilo, kako so na cesti skozi Češčo vas krogle zadele mimo vozečo katrco, voznik da je ranjen v ramo in vrat. Naslednjega jutra sem izvedel, da je šlo za 36-letnega Cirila Ilca, kije tistega dne delal na svoji hiši pri Tovarni obutve, zvečer pa se je zaradi cestne zapore skozi Prečno vračal domov v ulico Slavka Gruma v Novem mestu. Mošakar je imel srečo, poškod-
be so bile le lažje, v bolnišnico se je pripeljal kar sam.
Ob 22.55je bilo naši ekipi po radijski zvezi sporočeno, kako je iz Prečne na postajo milice klical razburjen glas, da okoli njegove hiše nekdo strelja. Za vsako ceno da naj preverimo, kaj se dogaja. Upal sem, da bodo fantje name pozabili in tja odšli sami, vendar iz te moke ni bilo kruhu S kombijem smo zapeljali še nekaj sto metrov nižje proti gozdu, od koder so prihajale krogle. Tokrat sem iz vozila skočil prvi in si hip zalem poiskal zaklon pod vejami manjšega drevesa pred hišo ob cesti Tisti hip se je znova zabliskalo. Kdorkoli je že streljal, je to počel z vsem razpoložljivim orožjem, vmes je proti nebu poslal tudi kakšno raketo. Ležal sem nepremično, noge si nisem upal premakniti niti, ko je čeznjo splezal jež.
Kazalci kažejo 23.30. Streljanju sem se že tolikanj privadil, da sem si drznil splezati nekaj metro v proti cesti, od koder je bilo moč natančno ugotoviti smer streljanju Bliskalo se je iz gozda nasproti nam. Praviloma seje vselej zgodilo tako, da je najprej počila pištola — ker teh vojaki ne nosijo, sem sklepal da prvi strelja oficir — nekar se je razleglo vsesplošno ropotanje pušk in avtomatov. Leže sem preplezal dobršen del naselja, na lastne oči in ušesa sem se prepričal, da je vse streljanje prihajalo zgolj in izključno iz gozda, ki sem si ga naslednje jutro podrobneje ogledal Od daleč, seveda V njem je tisto skladišče JA, ki naj bi ga nekdo napadal. Tisto noč ga ni nihče, to lahko zanesljivo zatrdim, tudi kasnejšo trditev polkovnika Bogičeviču češ da naj bi prav to noč nekdo z razdalje vsega nekaj metrov izzival vojake y rovih in zaklonih, lahko zanikam. Od položajev pripradnikov JA sem bil dobrih 100 ali 150 metrov, vsak napad bi torej nujno moral videti ali slišati Do 3. ure zjutraj, ko se je streljanje in pokanje poleglo, ga ni bilo ne iz prečenske ne iz druge smeri. Skladišču smo se namreč kasneje približali tudi po cesti iz Zaloga proti Češči vasi.
Doma sem bil proti jutru, spal sem le kako uroalidve. Zjutraj sem se sam, tokrat oborožen s fotoaparatom, napotil nazaj proti Češči vusi in Prečni. Dnevna vožnja skozi te kraje na srečo ni prav nič podobna nočni Strahu je manj, pogum pa večji Drznil sem se celo nagovoriti vojaka, ki je z orožjem, pripravljenim na strel, stal za ograjo vojaškega skladišča ob cesti v Češči vasi Mladenič je povedal kako sojih tu-
di to noč napadali neznanci, oblečeni so bili v črno, po njegovem so to pripadniki tajne romunske organizacije Securitate. Govorili so več jezikov, največ romunskega, po njegovem so izredno gibčni izurjeni in spretni. Zatrdil je tudi, kako napadalec nikakor ne more biti naše gore list, kajti tako izurjenih ljudi, sposobnih domala osem ur neprekinjeno skakati in tekati, mi nimamo. Za nameček je dodal še, da so oblečeni z neprebojnimi jopiči; ko je straža minulo noč y napadalca izstrelila rafal, se je ta le otresel in naboji so popadali z njegu Fanta sem pustil v njegovi veri in prepričanju, ne časa ne namena ni bilo, da bi ga prepričeval o nasprotnem. Noč ima pač svojo moč.
Drugič v roku vsega nekaj ur sem bil v soboto zjutraj med hišami y Prečni. Tam, kjer smo ponoči spremljali streljanje. Podnevi je vse drugače, kar nekaj časa je trajalo, da sem odkril vse nočne »položaje«. Kako prekleto resno so mislili vojaki v rovih in zaklonih, so kazali sledovi na hišah, sveži; poškodbe so bile narejene to noč. Dodobra me je zmrazilo, ko sem videl okleščene veje grmovja in drevesa, pod
katerim sem ležal Kako šele vse to prenašajo krajani? Brezglavim nočnim streljanjem so priče že vse od prvega vojnega dne naprej! Nekaj jih je, ki so že zapustili svoje domove in si streho nad glavo poiskali pri znancih, sorodnikih. Toda velika večina jih ostaja, kakšno uro spanca polovijo preko dneva.
Zgroženi in ogorčeni so, v en glas sprašujejo, doklej jim bodo krogle ponoči ogrožale življenja. Ni je hiše v tisti vrsti naselja, obrnjeni proti vojaškemu skladišču, ki ne bi bila deležna nočnih grozečih pošiljk. Žrtev na srečo še ni bilo, predvsem po zaslugi krajanov samih, ki so si okna zabili s hrastovimi plohi. Spijo po tleh. spalnice so si uredili v tistih delih hiš, ki jih krogle ne morejo zadeti
»Bilo je v noči na petek. Ležali smo v sobi, na spanje zavoljo neznosnega pokanja ni bilo moč misliti. Okoli ene ure ponči je počilo povsem blizu, hip zatem je zmanjkalo elektrike. Nisem si upal pogledati, kaj se je zgodilo. Šele zjutraj, ko se je zdanilo, sem videl posledice. Ena od krogel je prebila šipo na vratih dnevne sobe in se zaustavila v nasprotni steni, kak poldrugi meter od tal. Pri tem je prebila električni kabel v steni; to je bilo tudi krivo izpada električnega toka,« je vidno razburjen pripovedoval Iztok Uršič. Pa ni bila to edina krogla, kije zadela njego vo hišo. ena se je usta vila v dimniku, druge v fusadi. Še več sreče je imel Jože Dobovšek: med nočnim streljanjem je krogla priletela na-
Med naseljem v Prečni in gozdom, v katerem je skladišče jugoslovanske armade, je te nekaj njiv. Stanovalci so prepuščeni na milost in nemilost točnosti strelcev v rovih in zaklonih. Ponoči smo se prepričali, daje bliskanje in streljanje prišlo prav iz tega gozda. Krogle so letele med in nad naseUem. (Foto: B. B.)
Jože Grubar kaže poškodbo, ki jo je na varjevi hiši v noči na soboto naredila krog!a, streljena iz bližnjega vojaškega skladišča■ *	.
gla je šla nad našimi glavami, tega se list*> smo ponoči ležali v zavetju hiše in drevja, ta* še zavedali nismo.
ravnost v spalnico. TudiDežanovi, Vidmarji' Hočevarjevi, Strmčevi, da ostalih ne naštet*1 si bodo te noči zapomnili vse življenje, na 4 godke jih bodo spominjale luknje po z,-n t strehah, podstrešju, vratih, tudi na drevju in drvarnicah.	,
Hočevarjevih v soboto dopoldne ni bilo ma, le priletna ženica je nemo in z grozo v 0 . stala na dvorišču in gledala v nebo. Njihova ša je to noč prestregla največ nabojev. trdil tudi prvi in najbližji sosed Jože ^ru,j(0 »Pokalo je in se kadilo, slišati je bilo. *a, drobci opeke in fasade letijo po zraku. >’* , nas je bilo kot še nikoli. Sneli smo vrata > njimi zagradili okna. Svit smo dočakali1 kim olajšanjem, šele takrat smo mirno zatts očesu«
Prvič po dobrem tednu je noč na nedelj0 ^ nila mirno, brez streljanja. Krajani I>reC,\ je Cešče vasi so si oddahnili, prepričani, a J vendarle zmagal razum. Upanje in olajšanJ: bilo kratko, že ponedeljkova noč je znova I nesla stare in dobro znane dogodke. Le ^ pokalo še veliko bolj in močneje. Kolih0 ® je bilo zmetanih iz rovov in zaklonišč, ništ .,•*
vili
hče. Noč je spet risala sence, kijih imajo vr‘)lir. psihično strti vojaki za pripadnike posebej j . ^
kit,*
jenih enot. Nanje streljajo z vsem orožjem ^ imajo na voljo, k rog le pa so se z no va usta> J^ v hišah, drvarnicah, na drevju. Polkovni* gičevič, komandant novomeške garnizije L ,0 zmeraj trdi, kako njegovi vojaki niso tzS ft, enega samega naboja proti narodu. Ne ne sme ali noče sprevideti zmote, v haUJ^pj3
!!
200
priloga dolenjskega li^
POZDRAVLJENA,
SLOVENIJA
Mladinska knjiga je tik pred vojnim neurjem, s katerim so generali hoteli na hitro zatreti mlado slovensko državo, izdala svoj knjižni pozdrav samostojni Sloveniji — knjigo »Pozdravljena, Slovenija«. Nastala je tako rekoč čez noč, ko so založniki ugotovili, da v knjigarnah ni knjige, ki bi na primeren način predstavljala Slo-
venijo, bližali pa so se dnevi slovesne proglasitve samostojnosti in Svetovnega slovenskega kongresa, trenutki torej, ko se je zanimanje za našo domovino povečalo, če ne celo kje sploh prvič prebudilo. Pri Mladinski knjigi so se odločili, da uporabijo del uspešno prodanega Atlasa Slovenije, in sicer dodatek k zemljevidom, v katerem je 'z besedo in sliko predstavljena slovenska krajina, njene zanimivosti in posebnosti. Na novo je dodan Razgled po pokrajini z osnovnimi številčnimi in drugimi podatki o Sloveniji.
DVA STARA, DVA NOVA
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: 170 knjig ie že izšlo v zbirki, s katero Državna založba Slovenije do-
mala pol stoletja udejanja književno in založniško izkaznico slovenske narodne samobitnosti, kakršne ne premorejo niti mnogo starejšijn večji narodi. V časih, ko bo na hudi preizkušnji slovenska državnost, je takšnole knjižno bogastvo še tolikanj pomenljivejše, zato se ni bati, da ne bi bila zbirka še naprej deležna zgledne uredniške in založniške pozornosti. To dokazujejo tudi štiri knjige, ki so izšle pred kratkim.
Antona Aškerca Zbrano delo je prišlo že do šeste knjige. Vanjo je urednik VI. Novak uvrstil najprej doslej nezbrane in neobjavljene pesmi, osrednji del knjige pa je odmerjen Aškerčevim prepesnitvam oz. prevodom tujih del, med katerimi ima posebno veljavo antologijski prikaz na začetku tega stoletja sodobnih ruskih pesnikov. Za antologijo, ki je doživela ugoden sprejem pri slovenski in slovanski kulturni javnosti, je Aškerc prispeval 126 pesmi 55 pesnikov, uredil pa jo je skupaj z Ivanom Veselom. Pričujoča knjiga prinaša še Aškerčevo dramatiko, pri kateri je v ospredju štiride-janka Izmajlov, v dodatku pa je prvič dostopna epskojdia-loška pesnitev Veselo kopališče. Urednik Novak je za vsa objavljena dela prispeval izčrpne literarnozgodovinske opombe.
Brez opomb kajpak ni niti četrta knjiga Juša Kozaka. V njih urednik J. Munda ob mno-gočem drugem pojasni, da bosta pričujoča in peta knjiga, v kateri bodo Maske, predstavili Kozakovo prozo iz tridesetih let, ko se je pisatelj preusmeril v življenjepisnost, pripovedi pa poleg osebne note bogatil še z esejističnimi prvinami. Četrta knjiga tako prinaša Celico, Špiridona, doslej nezbrano črtico Majska noč, dva odlomka Iz odloženega romana, novelo Plenice, v dodatku pa
še njeno neobjavljeno nadaljevanje Aurea prima.
Anton Leskovec (1891—1930) je novo ime v zbirki slovenskih klasikov, njegovo Zbrano delo v dveh knjigah pa bo uredil D. Moravec. Prva knjiga uvodoma prinaša Leskovčevo kratko prozo, med dramatski-mi spisi drame Jurij Plevnar, Drugi, Sovodenj in Dva bregova, edino delo, ki ga je pisec videl uprizorjenega in dočakal knjižno izdajo. Dodana so še štiri manj pomembna dramska besedila, v opombah pa je urednik med drugim skiciral Leskovčevo življenjsko in literarno podobo, ki sta si blizu po svoji raznolikosti, pri čemer za literarno velja poseganje v na moč raznovrstne svetove, in to s pravcato iskateljsko žilico, zaradi katere Leskovec, ki dandanes velja za ekspresionista, ni bil deležen pravšnjega razumevanja sodobnikov.
Za razliko od Leskovca se bo v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev dolga leta pojavljal Edvard Kocbek, saj urednik A. Inkret napoveduje, da bo prvi sledilo še najmanj devet knjig, koliko več pa jih bo dejansko, bo znano po zbrani korespondenci. Prva knjiga prinaša Kocbekovo pesniško zbirko Zemlja, tej sledijo nezbrane, v letih od 1929 do 1940 nastale pesmi, posebno poglavje zapolnjujejo mladostne pesmi, v dodatku pa je objavljenih več priložnostnih pesmi iz listov, časopisov in revij. Skoraj polovico knjige obsegajo urednikove opombe, ki so nepogrešljiv del zbirke slovenskih klasikov.
D.R.
SLOVENSKA
DEDIŠČINA
Cankarjeva založba je začela izdajati novo knjižno zbirko Slovenska dediščina, ki je bodo veseli vsi tisti, ki na svojih popotovanjih po domovini radi zavijejo do muzejev, cerkva, gradov in drugih mest, ki predstavljajo katerega od spomenikov naše bogate in pestre kulturne in naravne dediščine. Zbirka namreč prinaša v ličnih knjižicah žepnega formata predstavitve pomembnejših spomenikov na Sloven-
skem. Pisci posameznih knjižic so strokovnjaki za posamezne vrste naravnih in kulturnih spomenikov, ki na kratko, a dovolj izčrpno seznanijo bralca s posameznim spomenikom. Vsaka knjižica ima na začetku kratek uvod, nato sledi predstavitev izbranih posameznih spomenikov z besedo in barvno sliko, na koncu pa je tudi zemljevid Slovenije z označitvijo mesta, kjer se posamezen spomenik nahaja.
Zbirko uvajajo štiri knjižice: Ivana Stoparja GRADOVI, Timoteja Knifica in Draga Svolj-
, jjC mifitsiu	/ \
v
Saka ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA, Petra Krečiča PLEČNIKOVA LJUBLJANA in Tadeja Bra-teta TEHNIŠKI SPOMENIKI. Vsebinski razpon kaže, da si je zbirka začrtala široke okvire in da se ne bo ustavljala le pri splošno znanih modelih predstavitve. Tako Plečnikova Ljubljana kot Tehniški spomeniki kažejo tovrsten vsebinski premik, ki obljublja, da bo ob' vsekakor potrebnih standardnih predstavitvah v zbirki tudi kaj novega.
Napisali smo, da bodo knjižice zanimivi priročniki za popotnike, zato dodajmo, da niti ni treba potovati po domovini, da bi zvezke zbirke Slovenska dediščina uporabili, prav zanimivo potovanje si lahko privoščimo že s samim prebiranjem knjižic.
M. MARKELJ
BESEDA JE SVET
Pri Mladinski knjigi (zbirka Pota mladih), izšli pesniški prvenec Vida Snoja »List in sen« prinaša v sodobno slovensko poezijo pesniško govorico, ki
se napaja iz tradicije herme-tizma, izraža pa z besedami, prepojenimi s patino duhovnosti. V valovju verzov se prikazuje svet, ki je minil, hkrati pa vedno znova mineva, tu pred nami in z nami. Svet, ki je daljen in zdajšnji in ki opredeljuje to naše edino človeško bivanje.
Seveda nas zanima Snojev pesniški svet, nadstavba zemeljskega sveta, in kaj hitro se razkrije, da je to svet, kateremu kraljuje beseda. Vse, kar je bilo do zdaj ustvarjenega z besedo, se pesniku zdi »izprana knjiga, neberljivo«. Berljivi svet hoče pesnik znova narediti s svojim rokopisom, ga zaznamovati s svojimi besedami, ki jih kar naprej kliče iz nebivanja in boleče praznine. Besede svet ostvarjajo in jamčijo za njegovo bivanje.
V	pesniškem svetu ni ničesar brez besede. Beseda je počelo vsega, osmišlja življenje, izgovarja rojstvo, ljubezen in smrt. V besedi pa je tudi upanje. »Beseda prihaja, da obreže to (bujno deviško) srce.« Pesnik je ves prevzet od moči besede, tako zaverovan v njeno nadvsemogočnost, da se ji popolnoma izroči: »Izdihni življenje v svojo besedo«.
V	pesmih Vida Snoja besede določajo pesnikov bivanjski položaj — stiske, radosti in bolečine. Pravzaprav tisto, kar je prevedeno v besede. Če je »tisto« svet, potem ta svet nima ostrih robov, prehajanje z ene na drugo stran mejnih sitau-cij, če take situacije sploh so, ni trdo, temveč je skoraj akva-relno zmehčano. Še krik ni krik, ker to noče biti, ali pa, ker se prej pretoči v metaforo. Bogata, kultivirana metaforika je sploh odlika Snojeve poezije.
Snojev List in sen je za prvenec presenetljivo zrela zbirka. Za avtorja, ki za sabo še nima šestindvajset pomladi, pa še celo.
I. ZORAN
NARAVNO
ZDRAVLJENJE
Kn j iga Naravno domače zdra-vljenje je uspešnica dunajskega zdravnika Ulfa BOhmiga, ki je po zaslugi Založbe Mladika prišla tudi na slovenski knjižni trg, kjer najbrž ne bo ostala brez kupcev in bralcev. Gre
namreč za priročnik, ki podaja strnjen in v praktično uporabo usmerjen pregled vsega, kar človek lahko sam stori za ohranitev in izboljšanje svojega zdravja. Za doseganje tega cilja niso potrebna draga zdravila, marveč je treba le izkoristiti to, kar je narava položila v nas in okoli nas. V razmerah, ko se naše zdravstvo racionalizira in se finančno breme zdravljenja v večji meri prenaša na uporabnika, je branje Bčhmigove knjige lahko še dodatno koristno.
Priročnik je razdeljen na tri obširnejše dele, ki vsebujejo nasvete, kako s kar najbolj naravnimi sredstvi preprečevati bolezni, kako jih zdraviti in s čim iz naravne lekarne. Dodana so še napotila odraslemu bolniku, kako razumeti simptome in laboratorijske izsledke. Za koristno uporabo ni potrebno prebrati knjige od začetka do konca, saj je urejena tako, da si bralec zlahka poišče v nji tisto, kar ga zanima, od prehrane, bioritmov, knajpa-nja, akupresure in masaže do rekreacije in zdravilnih zelišč. Pri svetovanju avtor tudi natančno opozarja, koliko časa si lahko človek pomaga sam, kdaj pa je čas za zdravnika.
KNJIŽNI TELEGRAMI
— Založba Karantanija je v tako rekoč okupacijskih razmerah izdala tri slovenske knjižne novosti. POVESTI Zlatka Zajca, zbirko kratke proze LJUBEZEN IN DENAR Jana Zorca in pesniško zbirko RADIO Milana Kleča — Tehniška založba Slovenije je izdala znanstvenofantastični roman Roberta Silver-berga SVET ZNOTRAJ.
— Pri koprski Lipi so izdali knjigo študij PREŠERNOVA DOBA literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Prve črke in prvi list na Dolenjskem
O
d M. do 28. junija je bila v Študijski glinici Mirana Jarca r Novem mestu odprta Ustava o začetkih tiskarstva in časnikarstva a Dolenjskem. Razstave si ni ogledalo veliko Jlfdi. zato se s tem sestavkom odzivam vabilu fienjskega lista, naj napišem nekaj besed o nNni vsebini.
. doseči moramo za 17 desetletij nazaj, če že-Jpo srečati začetnika novomeškega tiskarstva einricha Tandlerja, in za skoraj 15 desetletij
0	srečanje s Francem Polakom, urednikom Prvega časnika, ki je izhajal pri nas. Za večino ^ka, kar je bilo doslej znanega o obeh, se mo-gp« zahvaliti raziskavam pok. ravnatelja Jfjdijske knjižnice Boga Komelja. Ugotovitve
1	' ondlerju in Polaku ter podatke o njunem de-jjanJu najdemo tudi v spisih prof. Janka Jarca i j knjigi »Tiskarstvo na Dolenjskem« prof. ■ud ka Tončiča.
1,,‘Č'Prich Tandler je začel r Novem mestu s ‘Skarno r obodbju od 1810 do 1819. Njegov Jstarejši ohranjeni tisk (klasifikacija učen-nj 0sriovne šole) nosi letnico 1819 in je ohra-lnenf NUK v Ljubljani. Bogu Komelju je uspe-kn2hr.al' nekaj starih Tandlerjevih tiskov (2 LJ'ki in več posamičnih tiskov), vendar ni no-sirč1 ‘z.med njih starejši od prej omenjene klase iC'de' Ugotovil je, daje bi! Tandler poročen pijanko Marijo Wirth in da je imel v zakonu jqJ]Vlel °trok. Heinrich Tandler je umrl 8. juli-Sl ^26 kot ena prvih žrtev kolere v Novem me-v ,'firadi mladoleinosti otrok je tiskarno nato po ‘ vdova Marija. Po letu 1848 se na tiskih ime sina Konstantina, ki je medtem poli v P^n°!eien- Tandlerji so poleg tiskarne ime-K0 Uovem mestu tudi knjigarno in papirnico.
je v knjigarni osnoval izposojeval-^!/^i nemških iti slovenskih. Dotnticvo-nji .l07e idejo za to dobil ob snovanju Slove-dht Peseverein —■ Slovenskega bralnega pa ■ (bH je med njegovimi ustanovitelji), ki d*1 Z(tživelo. To društvo je bilo ustanovljeno (kitara 1848 in je obljubljalo nuditi svojim k*°m časnike in knjige. Komeljje našel dve Je v sl ‘Z le Landlerjeve izposojevalnice. Tako nic ,vem mestu začel delovati zametek knjiž-tall Precej let Pred ustanovitvijo Narodne či-‘eefust. 1865. leta). Konstantin Tandler je
vodil tiskarno in knjigarno Uo leta 1865, nato pa se je preselil r Gradec. Posle je za njim prevzel mlajši brat Friderik, ki se je v Zagrebu izučil za trgovca. Bilje bolan na očeh in je tiskarstvo kmalu opustil ter se posvetil knjigotrštvu. S to dejavnostjo si je pridobil velik ugled na Kranjskem in v sosedni Hrvaški 1873 je tiskarno prodal Vincencu Bobnu. Ta je po treh letih bankrotiral in jo prodal poznejšemu znanemu novomeškemu tiskarju Janezu Krajcu.
Bogo Komeljje domneval, da je bil prvi novomeški tiskar Heinrich Tandler rojen 1795. leta in da je prišel r Novo mesto iz Sudetov. Ugotovilje, da je Tandlerjeva tiskarna delovala v sedanji Pfaffovi hiši na Glavnem trgu (stara novomeška h. št. 99, poznejša 105). O družini Tandler je odkril vse doslej našteto. O svojih izsledkih je od 1850 do 1867poročal v Dolenjskem listu, Obrtniku, Dolenjski prosveti in Knjižnici. K celemu naročju tega, kar mu je uspelo iztrgati pozabi, lahko zdaj dodamo še dva drobca.
V okviru raziskave časnikarstva na Dolenjskem sem našel v Arhivu RS v Ljubljani v poročni knjigi župnije jr. Danijela iz Celja podatek o Tandlerjevi poroki z Marijo Wirth. Poroka je bila opravljena 24. maja 1819 v Celju. Vpis pove: ženin, gospod Heinrich Tandler, zakonski sin pokojnega Ignaca Tandlerja, tukajšnjega magistratnega svetnika, ta čas okrožni knjižni tiskar v Novem mestu na Kranjskem, katolik, samski, star 24 let, rojen 7. julija 1795 v Celju, mati Ana Marija roj. Kastelic; nevesta: Maria Wirth, zakonska hči gospoda Matiasa Wirtha, čuvajskega nadzornika (klobučarskega mojstra?) v Celju, katolik, samska, stara 22 let, rojena 4. 8. 1797 v Celju, mati Ana roj. Klobučar.
Tako lahko odkritjem Boga Komelja dodamo podatke o njegovem rojstvu ter ugotovitev, da je i' Novo mesto prišel iz Celja in da je bil sin Slovenke. Rodbinsko ime Kastelic je namreč izrazito slovensko. Naslednji drobec se nanaša na ugotovitev o hiši, v kateri so imeli Tandlerji knjigarno. V nekrologu za Friderikom Tand-lerjem, ki ga je r Dolenjskih novicah za leto 1918 na str. 128 odkril Bogo Komelj, je navedba: »Ranjki Friderik Tandler se je rodil leta 1836 v hiši na Glavnem trgu, kije sedaj lastnina vdove g. Kenda To hišo je tudi oče Tandler-jev zidal.« Gospa Požarjeva ima ohranjen stari seznam novomeških hiš, ki ga je z dodatnimi
pojasnili opremil pok. Otmar Skale. Pri sedaj Pfaffovi hiši, r kateri je bila Tandlerjeva tiskarna, je Skale pripisal domačo oznako »pr Tandlerc«, pri Kendovi hiši pa »pr Tandler«. Kustodinja Meta Matijevič v Oddelku za Dolenjsko in Belo krajino (Zgodovinski arhiv Ljubljana) r Novem mestu me je opozorila, da je y etnografski zbirki Dolenjskega muzeja ohranjena stara razglednica Novega mesta, na kateri je nad prodajalno napisna tabla s čitljivim napisom Tandler. In res, na nazadnje Ogrizkovi hiši, v katerije zdaj vzhodni del prodajalne Elektrotehne na Glavnem trguje napis C. Tandler. Na robu omenjene razglednice je nekdo pod to stavbo napisal z roko: Kenda.
Družini Tandler gre zasluga za začetek tiskarstva v Novem mestu, ki odtlej ni bilo prekinjeno. S tiskamo in s knjigarno, ki ju je imela, je družina Tandler ustvarila pogoje za hitrejši kulturni razvoj na Dolenjskem, saj je tiskana beseda vselej pomemben spremljevalec kulturne ustvarjalnosti. S tiskarstvom pa so bili ustvarjeni tudi pogoji za časniško dejavnost, ki je po letu 1848, koje bi! r Tandlerjevi tiskarni r Novem mestu tiskan Sloveniens Blati, kot prvi časnik na Dolenjskem, imela še mnoge posnemalce.
FRANC POLAK UREJAL PRVI ČASNIK NA DOLENJSKEM
O delu Franca Polaka, urednika prvega časnika na Dolenjskem, je bilo doslej znanega precej, veliko manj pa o njem kot osebi. Prvi se je z njim ukvarjal Janez Trdina, ki je dokaj podrobno analiziral časnik Sloveniens Blatt. Ugotovilje, da je večino časnika napisal Polak sam in da se ni branil pijače. Polakov lik je osvetlil v noveli «Vedež«.
6. in 9. januarja 1848, torej vsaj 2 meseca pred marčno revolucijo in pomladjo narodov, je Polak v nemškem Kazinu r Novem mestu uprizoril Linhartovo veseloigro »Matiček«. To je bila druga uprizoritev »Matička« po njegovem nastanku. Danes se lahko samo vprašamo, kako je Polaku to uspelo r času, ko je bilo v c. kr. A vstriji slovensko petje in igranje v javnih prostorih izrecno prepovedano. Nosilci vlog so bili večidel uradniki novomeškega okrožja, med njimi celo nekaj Nemcev. Illyrisches Blatt si ni upal objaviti recenzije, kijo je poslal uredniku Kordešu sam Polak, Bleitveisove Novice pa so o uprizoritvi poročale s kratko, navdušeno vestjo (Novice 1848 št. 2, Sloveniens Blatt št. 3).
Drugo obsežno sled Polakovega delovanja predstavlja časnik Sloveniens Blatt, kije izhajal od 10. maja do 29. decembra 1848 in ga je Polak rev čas urejal. Poleg Polaka sta bila pobudnika za izdajanje lista znani novomeški naprednjak odvetnik dr. Jože Rozina in Konstan-
tin Tandler. List je izhajal v nemščini, pobudniki pa so imeli namen izdajati ga pozneje r slovenščini. Sloveniens Blatt je bil izrazito slovensko narodnostno usmerjen in je bil poleg tega poln za tiste čase izjemne svobodomiselnosti.
Preden je bil v začetku decembra 1848 Polak premeščen r Ribnico (oblasti so se tako od-križale njegovega neljubega jim delovanja in hkrati preprečile nadaljnje izhajanje Sloveniens Blatt), je skupaj z dr. Jožefom Rozino in Konstantinom Tandlerjem sodeloval pri ustanovitvi Slovenischer Leseverein — Slovenskega bralnega društva (ust. 4. 12. 1848). Za predsednika je bil izvoljen dr. Jožef Rozina, za podpredsednika Jelovšek pl. Fichtenau, za blagajnika pa Konstantin Tandler (Sloveniens Blatt št. 23 in 25). Društvo ni zaživelo.
Opisano je o Polakovem delovanju ugotovil pok. Bogo Komelj. Prvi se je s Polakom uk var-jal Janez Trdina. Janez Logar, urednik Trdino vega Zbranega dela, je ugoto vil, da je bil Polak kot 2. aktuar premeščen v Novo mesto s Prema pri Ilirski Bistrici. Kaj več o Polakovi osebi doslej ni bilo znanega. K reševanju te neznanke je pripomogla kustodinja Meta Matijevič v Oddelku za Dolenjsko in Belo krajino (enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana) v Novem mestu, ko je našla sveženj listin novomeškega okrožja iz leta 1848. Med njimi sgJri Polakove prošnje za predujem in veCtmtdnih spisov, v katerih je omenjen Polak. V prvi prošnji Polak piše. da mu je r marcu 1848 umrla mama in da je ostarelim sorodnikom v Kranju
dolžan denar, ki so mu ga posojali, ko je študiral. Uradni spis vsebuje trditev, da je Polak Gorenjec.
S tem sta bili dobljeni dve dragoceni osnovi za nadaljnjo raziskavo. V arhivu nadškofijskega ordinariata r Ljubljani sem v knjigi umrlih župnije Kranj našel v letu 1848 vpis, da je 21. februarja 1848 r Savskem predmestju Save-vorstadt 32) umrla zaradi izčrpanosti Lucija Polak roj. Rother, vdova usnjarja Pri pregledu juventusov, ki jih hrani novomeška študijska knjižnica sem med dijaki ljubljanske gimnazije v L razredu leta 1826 in r 2. razredu 1827 našel Franca Polaka iz Kranja Pregled katalogov ljubljanske gimnazije, kijih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je za prej omenjena dva razreda prinesel na dan ime Franca Polaka iz Kranja, starega 10 ozir. 11 let: kot oče je naveden »Tomas, usnjar«. V Arhivu nadškofijskega ordinariata v Ljubljani sem nato v krstni knjigi župnije Kranj našel vpis Polakovega rojstva (krsta): 26. marca 1815 je bil rojen (krščen?) Franc de Paulo, katolik, deček, zakonski sin Tomaža Polaka, usnjarskega mojstva in Lucije roj. Rother. Iz avstrijskih uradniških periodik pa sem ugotovil naslednje: v letih 1843 in 1844je bil konceptnipraktikant (neplačano delo začetnikov) na Brdu pri Lukovici na Gorenjskem, v letih 1845., 1846. in deloma 1847 je bil 2. aktuar na Okrajnem komisariatu na Premu pri Ilirski Bistrici; deloma r letu 1847 in 1848 2. aktuar na Okrajnem komisariatu v Novem mestu, 7. decembra 1848pa je začel delati kot 2. aktuar na Okrajnem komisariatu v Ribnici.
Polakov pomen in vrednost nista v tem. da je delal kot 2. aktuar na okrajnem komisariatu r Novem mestu. Njegova vrednost in pomen za Novo mesto in Dolenjsko sta r tem, da je v Novem mestu izšel po odpravi cenzure v pomladi narodov 1848. leta prvi časnik, proizvod te pomladi na Slovenskem. Poizkusna številka Sloveniens Blatt je izšla 10. maja 1848 ali skoraj 2 meseca pred začetkom izhajanja drugih časnikov na Slovenskem (L julija 1848: Slovenski cerkveni časopis —Ljubljana, Celjske slovenske novine — Celje; nato v Ljubljani: 4. julija Slovenija in 6. julija Vedež).
Sloveniens Blatt je sicer res izhaja! r nemščini, toda njegova vsebina je usmerjena izrazito slovensko. Polak je svojo slovensko zavednost in predanost izpričal ne le kol urednik lega časnika, ampak tudi kot organizator uprizoritve Matička in kot sodelavec pri ustanavljanju Slovenskega bralnega društva. Svobodomiselne ideje, ki jih izpoveduje na straneh Sloveniens Blatt, skupaj z nenehnim slovenskim narodnostnim zavzemanjem dokazujejo, da je v letu 1848 znal prisluhniti revoluciji in bil sposoben njeno vrenje tesno povezati s slovenskimi narodnostnimi hotenji in zahtevami
MILOŠ JAKOPEC
Pologa dolenjskega lista
0111

NAŠA ANKETA SPRAŠUJE BRALCE
POVEJTE SVOJE MNENJE O DOLENJSKEM LISTU!
Ponovno želimo preveriti, ali Dolenjski list ubira tista pota, ki so po volji najširšega kroga njegovih bralcev in naročnikov. Zato smo se odločili, da opravimo anketiranje bralcev, da bi tako zvedeli, kakšno je vaše mnenje o Dolenjcu, kaj bi radi, da bi se morda v njem spremenilo, popravilo, izboljšalo. Želimo delati tak časopis, ki bo v vaše in naše zadovoljstvo. Pri tem nam lahko pomagate tako, da odkrito odgovorite na zastavljena vprašanja v anketnem vprašalniku.
Da bi bilo izpolnjevanje vprašalnika bolj vabljivo, smo se odločili, da bomo izmed vseh, ki bodo poslali izpolnjeni vprašalnik, izžrebali 10 nagrajencev. Podelili bomo tele nagrade:
1. nagrada: 310-litrska zamrzovalna skrinja Gorenje (podeljuje jo trgovina ELBA iz Novega mesta)


VPRAŠALNIK
Ime in priimek (ali evidenčna št).............................
Naslov........................................................
Občina: 1) Brežice, 2) Črnomelj, 3) Kočevje, 4) Krško, 5) Metlika, 6) Novo mesto, 7) Ribnica, 8) Sevnica, 9) Trebnje,
10) druga občina................................ 11) inozemstvo
Starost:
Izobrazba:
Glavni vir obveščanja mi je
Dolenjski list ocenjujem kot Prilogo ocenjujem kot Priloga naj bi izhajala Obseg časopisa je Velikost črk naj bo Fotografije naj bodo v povpr.
0)	do 25 let
1)	25 — 50 let
2)	nad 50 let
0)	osnovna
1)	poklicna, srednja
2)	višja, visoka
0)	Dolenjski list
1)	Studio D
2)	Delo
3)	RTV Slovenija
4)	Nedeljski dnevnik
5)	drugo
0)	slab
1)	dober
2)	odličen
0)	slabo
1)	dobro
2)	odlično
0)	vsak teden
1)	vsak drugi teden (kot zdaj)
2)	vsak mesec
0)	premajhen
1)	pravšen
2)	prevelik
0)	taka kot doslej
1)	črke naj bodo večje
2)	vseeno mi je
0)	velike kot doslej
1)	večje
2)	vseeno mi je
Pritegujejo in zanimajo me prispevki s sledečih področij:
Gospodarstvo:	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Kmetijstvo.	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Kriminal:	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Kultura:	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Nagradna križanka, nagradne akcije, igre:				3) zelo
	0) nič	1) malo	2) srednje	
Podlistki, povesti, vaša zgodba, potopisi:				
	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Politika:	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Prispevki in novice iz ožjega okolja:				
	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Šport:	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Zanimivosti iz sveta:				
	0) nič	1) malo	2) srednje	3) zelo
Želite objavljanje radijskih programov?
0)	ne
1)	da
2)	vseeno mi je
Dolenjskemu listu bi se odpovedali zaradi:
0) premajhnega obsega
1)	slabe vsebine
2)	previsoke cene
3)	neredne dostave
4)	drugega časopisa
5)	se sploh ne bi
Pripombe in predlogi’
OB
PA*
2. nagrada: 5.000 din 3 celoletne naročnine na Dolenjski list 5 knjižnih nagrad
Torej, pisalo v roke in zaokrožite številke pred odgovorom, ki se vam zdi primeren! Kdor želi ostati anonimen, pa bi bil vseeno rad vključen v žrebanje za nagrade, naj namesto svojega imena in naslova vpiše evidenčno naročniško številko (nalepljena je na naslovni strani Dolenjskega lista).
Žrebanje bo 30. julija 1991. V poštev bodo prišli vsi, ki bodo do takrat poslali anketni vprašalnik na naslov: DOLENJSKI LIST, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom ANKETA.
Vsaka vojska
pobere
več
F
ranče je za svojih oseminosemdeset let še kar krepak možakar. Nekako hi mu pristalo, da hi se motal okoli hiše, postoril še to in ono, kaj svetoval, saj ima izkušenj in znanja dosti. Pa tudi priden je bil vse življenje, in to na lepi kmetiji, veliki kar blizu štirideset hektarov. Tisti, ki vedo, kaj je kmetovanje, si lahko predstavljajo, koliko dela terja taka kmetija, zlasti še, ker je skoraj vsa na strmini. Toda Francetu ni dano na domu uživati starost in sadove dolgoletnega dela. Tako se včasih življenje zasuka. Čepra k že nekaj časa ži vi v Domu starejših občanov v Šmihelu, pa prišleca takoj povpraša, kaj je novega doma. Slišalje namreč, da so sev bližini Trebnjega bili boji, pa ga skrbi, ali je doma vse v redu. Obiskov v tem negotovem času, ko so ceste polne tankovskih zaprek, skorajda ni.
Bili so časi, ko je France razmišljal, da bi prodal svojo kmetijo y Gornjem Medvedjem Selu pri Trebnjem. Bilo je to takrat, ko je bil še fant in je služil starojugoslovanski armadi. Blizu Osijeka je bil in je videl tista ravna polja s črnico, ki je dajala in dajala, ne da bi bilo treba kaj gnojiti Hrvati so jo radi in poceni prodajali Raje so imeli denar na banki in živeli od rente kot od dela. Nemci pa so zemljo množično kupovali Tako se je France že skoraj odločil Za prodano posestvo s hribovitega Medvedjega sela bi dobil toliko, da bi si kupil kar lep kos hr-
vaške ravnice. Toda ko je prišel domo v in zopet začutil vonj domače zemlje, obšel domače ko-šenice in gorice, si je premislil.
»Ni mi žal, da takrat nisem prodal, tudi če sedaj nisem doma. Poglejte, kaj se dogaja s Hrvati! Zemljo so prodali Nemcem, ki so med drugo svetovno vojno zbežali ali bili pobiti, zemljo pa so naselili Srbu Sedaj se pa tam spet streljajo med seboj,« razlaga France korenine nacionalnih nemirov v Slavoniji
Kaj je zadržalo Franceta, da se ni podal v slavonsko a vanturo? Najbrž pogled na domačo hišo. Kako naj bi prodal nekaj, kar je zraslo iz žuljev njegovega rodu! Postaviljo je njegov ded France. Nekaj let je s tremi sinovi pripravljal material. Klesali so kamen, žgali opeko, tesali in žagali les. Čisto vse, zidarstvo, tesarstvo in mizarstvo so opravili sami in pod njihovimi lastnimi rokami je zrasla za tiste čase kar mogočna kmečka hiša Bil pa je ded tudi sicer odprte glave. Dobro je govoril nemško in znal je opazovati svet okoli sebe. Lahko bi rekli, da je bil neke vrste zgodnji ekolog, kajti kmalu mu je postalo jasno, da z gozdarstvom ne bo nič, dokler bo živina po gozdu popasla ves podmladek. Tiste čase je bila gozdna paša splošna in škoda je bila neizmerna Z Golio iz Trebnjega
se je zato stari oče odpravil na Dunaj in doseglo sta prepoved gozdne paše za Dolenjsko. Gozdovi so se oddahnili in opomogli.
Že r času rajnke A vstrije je prišel v deželo napredek. Zlobni jeziki celo pravijo, da se toliko kot ob prelomu stoletja pri nas ni napravilo niti v obdobju po drugi vojni, vsaj kar se javnih komunikacij in zgradb tiče. Vsi se razvoju niso takoj prilagodili. Gotovo ne tisti par Gašperši-čevih konj, kijih je vodi! Francetov oče. Tudi njemu je bilo ime France. Ko je prisopihal p° trebanjski progi vlak, so se konji splašili, potrgali vajeti in oče se je znašel pod prevrnjenim vozom z zlomnjeno hrbtenico. Kmalu zatem jz umrl. Takrat je bilo Francetu pet let. Dokler ni zagospodaril na mogočnem posestvu, se je otepal z revščino in pomanjkanjem. Saj je bilo snubačev pri njegovi materi dovolj, toda ko so zvedeli, da je posestvo napisano na Franceta, se je njihova ljubezen hitro ohladila. France pa je kmalu dokazal, daje vreden sin svojega, rodu. Bolj je odraščal, bolj je kmetija cvetela. Že med prvo vojno sta bila vinska klet in hlev zopet polna.	. v
Z vojnami ima France poučne izkušnje. ’ prvi so mu vzeli par najlepših volov. Plačali s° mu toliko, da sije za odkupnino nabavil P°r. manjših volov in še eno živinče povrhu. V drug1 vojni so mu vzeli iz hleva pet glav. Za vse inu> potrdila še danes, izplačanega pa ni dobil nikO" nič. Iz tega lahko marsikaj sklepamo. Vedno na slabše gre, mi pa govorimo o nekakšnem napredku civilizacije.
Po vojnije bil odbornik. Potem je prišlo vem da morajo vsi odborniki stopiti v partijo in z od-borništvom je bilo konec. Tisti čas. v začetku petdesetih, je prišel na dopust od vojakov tud1 starejši sin. Tako težko mu je bilo iti nazaj. vsak način me silijo noter, v partijo, jaz pa n°' čem. Ne vem, kaj bo,«je tožil. Kmalu zatem ga je pri čiščenju orožja smrtno zadela kroglo-Pravijo, daje precej takih, ki niso ubogali nadrejenih, tisti čas končalo v podobnih nesrečah-
Mnogo grenčine je v Francetovih spominih Bil je napreden kmet, s plemensko rejo telet m žrebet ter tisoči litrov letnega pridelka vino vsega shranjenega v sodih, kijih je naredil sa"1 Tudi vozove je sam izdelal in okoval, da ne g°' vorimo o ostalem orodju. Kot da bi se v njem i naselil dedov duh. A li se bo njegov duh prenesel na potomce, pa France ne ve in to mu gt’en starost. V Domu starejših občanov nima namreč koga podučevati.	,,,
I	T. JAKSh
Od Petra Klepca do Rimljanov
V
C
___ igav je Peter Klepec, slovenski ati
hrvaški? Osilničanje trdijo, da je bi! po rodu Osilničan in da je služil za pastirja v Malem Logu na sedanjem Hrvaškem, spet drugi pa prav nasprotno: da je bil zagotovo rojen v Malem Logu, služil pa je v Osilnici in njeni okolici. Prav o slednjem je prepričan tudi ravnatelj srednje šole v Čabru Zlatko Pochobradsky, ki je znan pesnik in piše tudi v narečju dežele Petra Klepca To narečje pa je enako v vsej deželi, se pra vi na današnji slovenski in hrvaški strani Pesnik pravi, da je to enotna dežela in da so sedanje umetne meje naredili ljudje.
Zanimivo je, da vsi v tej deželi bolj ali manj verjamejo, da je Peter Klepec res živel in da ni le legendarna oseba. V raz go vorih z ljudmi in s prebiranjem knjig skušam zato zvedeti čim več o Petru Klepcu. Tako sem na bencinski postaji v Čabru naletel na nekega Klepca, ki je dejal, da o Klepcu zagotovo ve največ upokojenec Bogdan Mlakar iz Prezida, ki ima veliko zgodovinskih knjig in drugega gradiva.
Ko sem Bogdana Mlakarja povprašal o Klepcu, sem bil nad odgo vorom razočaran. Dejal je:» V Prezidu se ne napihujemo preveč za Petra Klepca. Po znanih zgodbah sodeč, naj bi Peter Klepec živel, ko so prihajali Turki v naše kraje. Prav v Prezid pa Turki nikoli niso prišli, in čejih je Peter Klepec res preganjal, ni imel tu kaj iskati. Takrat do Prezida sploh ni bilo prehoda. Tako so Turki prihajali z jugovzhodne smeri najdalj do Osilnice ali Čabra. S severne strani pa so prišli le enkrat, in to do sosednje vasi Babno Polje, ki so jo takrat, leta 1528, tudi požgali Takrat so sem vdrli preko Blok.«
Na vprašanje, kaj pravi hrvaška zgodovina o deželi Petra Klepca —■ slovenska namreč ugotavlja, da je bila vsa, tudi hrvaška stran, in to skoraj do Reke, v lasti Celjskih grofov — je odgovoril, da so tudi njemu znani le zgodovinski viri, ki ugotavljajo, da so te kraje po izumrtju Celjskih grofov (leta 1456) zasegli Frankopani in Zrinjski, ker se prava lastnica, grofica Blagajska, ni kaj dosti brigala za južne meje
svojega posestva. Povedal je še, da se je Ča-branka včasih imenovala Osilniški potok, kar je zapisano tudi na starih zemljevidih.
K temu je dodal, da sta bila leta 1671 usmrčena Peter Zrinski in Franjo Krsto Frankopan. Takrat je v te kraje prišla posebna komisija 5 cesarskega dvora na Dunaju, ki naj bi ugotovila, katere posesti so pripadale tema plemičema. In pra v ta komisija je ugoto vila, da je grof Peter Zrinjski osnoval naselje Prezid med letoma 1638 in 1648, in to na zemlji, ki je pripadala snežniškemu gospostvu. Ob času sumrtitve Zrinjskega je bilo tu 30 hiš, od katerih je imel grof na letb 300 dukatov dohodka.
Potem je najin rozgo vor nenadoma zašel kar za 2 do 3 tisočletja nazaj. Prezid naj bi svoje ime dobil kot naselje pred zidom. Tu skozi naj bi bil grajen tako imeno vani »rimski zid«, ki je potekal od Reke ob Rečici do Jelenja, Klane y Istri pa do Prezida in nato na Kranjsko do Nanosa. Ostanke tega zidu je videl tudi Baltazar Hacqet(1739— 1815, naravoslovec, avtor60 znanstvenih del, pionir planinstva med Slovenci, sicer po rodu Francoz), ki je tudi potoval po teh krajih, obiskal Prezid, o tem zidu pa trdil, da so ga postavili Rimljani za obrambo proti Ilirom.
mm
Čabar in Planina (levo), po kateri je potekala rimska cesta, ko Čabra sploh še ni bilo. (Foto: Primc)
JiL-
1212
priloga dolenjskega
v
Bogdan Mlakar
Med razgovorom o Rimljanih se je Bog Mlakar razživel in pokazal najprej fotogrdj1! , petih predmetov, kijih je on sam izkopal nekaj leti na Vražjem vrtcu na koti 904, natoPj še pismeno mnenje Znanstvenega raziskoM nega centra SAZU —Inštitut za arheologa 13/180-85 z dne 30. julija 1985. V tem do&
mentu piše, da so ljubljanski'strokovnjaki ng tovili, da štirje keramični delci, izkopan1’ Vražjem vrtcu, sodijo v obdobje 900 do 5001 pred našim štetjem, železna podkev pa je h 0 dobja okoli leta 400 po našem štetju.
IZKOPANINE IZ VRAŽJEGA VRTCA — Na fotografiji so štirje ločeni fragmenti (črepinj1’^ železna podkev. Ljubljanski znanstveniki so ugotovili, da je podkev stara okoli 1.500 let, črepthr pa 2.400 do skoraj 3.000 let.	.
Nadalje je v razgovoru še posebej PoUa\sji da je znano, kod je šel tako imenovanip ,0 zid. Treba pa bi bilo tudi ugotoviti, kotIJ ^f rimska cesta, kise ji sled iz zahoda izgu^LijO, nekje pri Prezidu, znanstveniki pa da je vodila mimo današnjega Čabra. ^ef:e li) da ni prav, ker se nihče ne zanima, rimska cesta šla Po njegovem je bil “f ,(gj-premajhne pozornosti prav člančič v H° ■ o skem listu z dne 23. aprila 1981, Frig/ri rimskem mostu y Črnem potoku nad Caf .e. KS Draga. Sam si je ta most ogledal in J Jpti pričan, da so ga res zgradili Rimljani. Pr s je da mostiček očitno ne bo več dolgo zdrzat srednji steber močno načet.	.jjiv
Od Petra Klepca smo tako zašli k-”l2ji/ nom. To je le zapis o teh krajih in ljudeh. tj med domišljijo, zgodovino in resničnost]o-pa dokazuje, da nam mnogo o dežel) Klepca še ni znanega in raziskanega dem ni prikazano.
J. P^1C
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral MIRO KRAŠEVEC 'z Novega mesta. Za nagrado bo prejela knjigo »Pridi, mili moj Ariel« pisateljice “>re Mihelič. Nagrajenki čestitamo.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 22. julija na na-^°v: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24t 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 26.
REŠITEV 24.
nagradne križanke
Pravilna rešitev 23. nagradne krinke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi:ASTI, SKIP, KARK, TATI, SAMOSTOJNA, ROP, IRA, REPUBLIKA, S, ALEST, TANA, LAZAR, OREŠEK, POLA, KAKAV, MT, EVA, RAJON, SOU, RENTA, AVA, ENA, UNIJA, JOR, TAR.

NAGRADNA KRIŽANKA
politično prag-\lno umetniško
Ni mostu med fla0'Ro in subtilno Spovedjo.
B. ŠTIH
bo posamične človeške usode, Postanejo last številnih drugih, *aJti cena njihovih izkušenj je tsko visoka, da se tisto, kar je iz-en sam človek, nekako razprostre na vse.
Č. AJTMATOV Smrt poplemeniti vsakega člo-8n ^ ^ ^pripravljen in vreden PrejetL	J. ROTH
STAR
DENAR
ŽILA
ODVODNICA
RIMSKA
ENA
NEM.
FILOZOF
(GEORG)
ŽLEZA
OBSECNICA
RIMSKI
POZDRAV
SOP VATE ALI GAZE
VISOKA
PLANOTA
RIM
VOJSKO-
VODJA
POST
SCRIPTUM
ANGL. MOŠKO IME
ETILNI
ALKOHOL
STAR
KLOBUK
ŽENSKO
IME
UDOMAČI-
TEV
PODROČJE
TEŽA
POSODE
IZRABLJE-
NOST
AVTOR J UDIR
Car, mik
TABOR
FR.
PISATELJ
(SADIZEM')
SISTEM HRV RAFINERIJ
POVRŠINA
AVT.
OZNAKA ZA ŠABAC
FIGURA
PRI
ČETVORKI
SREDIŠČE
MOLDAVIJE
ORIENT BARVILO ZA LASE
MOŠKO IME
AVT OZNAKA ZA KRANJ
ROUSSEAU
JEAN
ZBIRANJE
MNENJ
glasbeni
IZRAZZA
POČASNEJE
IZRAŽENO
MIŠLJENJE
4-
NAPEV
Brhka dekleta na poletnem soncu. S sončnimi jih ljubkujejo tudi ultravijolični žarki, ki pa so lahko nevarni. (Foto: MiM)
Beraški ozonski plašč
Varovalna plast ozona se hitreje tanjša, kot so pred-________videvali — Več nevarnega sevanja
»Zelene« pisarne bodočnosti
Tudi pisarne so uničevalci zdravega okolja — Kaj se da narediti dobrega s pre-— mišljenim načrtovanjem upravnih zgradb, kaže primer Audubon
Kadar govorimo o onesnaževanju K°|ja, jmamo običajno v mislih velike »esnaževalce, termoelektrarne, velike 0vame, milijonsko množico avtomobi-ov na cestah, kemično industrijo in po-obno. Le malokdo pa pomisli, da ednje lahko prištejemo tudi na videz jj°vsem nedolžne in čiste pisarniške tuJr*e' A "‘kakor jih ne gre spregledati, pisarne so lahko veliki onesnaže-J"c' in uničevalci okolja, četudi bolj Poredni kot neposredni.
Zbrani podatki za Združene države ■"erike govore, da najrazličnejši pi-‘niški uradi požro 14 odstotkov vse Poizvedene energije, da so krivci za 14 rl' il°tkov skupne emisije ogljikovega 'oksida in 15 odstotkov emisij žveple-i . 'n dušičnih oksidov, ki so poglavitni za ekološko šibo božjo, tako "renovani kisli dež.
‘i podatki so nedvomno usmeijali lj.'očitve Petra Berleta, predsednika ve-c ameriške družbe Audubon, ko seje . ‘o<Sil, da glavni sedež družbe na *nriattanu v New Yorku zamenja.
»n r ’ *9er 50 urad°vali. je imenoval g, funkcionalna in neudobna steklena 7*da«, čeprav je bila podobna mno-y drugim in ni v ničemer izstopala, endar so predsednikove poglede opre-li .Jevala že druga načela. Ko je razmiš-j ’ ali naj se zgradbe loti in jo preuredi,
„ ug°tovil, da zgolj izboljšana izolacija i v"e in zbiranje odpadnega pisamiš-» Papirja za ponovno uporabo ni ti-je p ar rii rad dosegel in dokazal. Hotel funkcionalno in udobno upravno (vadbo, katere pisarne bodo sprejem-J ye tudi z ekološkega vidika.
l soseščini je poiskal primemo stavil > ki naj bi doživela ekološko prenovo, * lotil popolne preureditve. Osem-•ošt ropna 7-8radria naj bi posatala eko-ko najbolj napredna upravna stavba »etu. Zahtevno nalogo je dobil arhi-z vl|. "dolph Croxton, lotil pa se jo je ®"ko zavzetostjo.
Kot prvo si je zadal nalogo, da iz “r*dbe odstrani tako imenovani sin-
drom obolelih zgradb. Gre za sklop pojavov in učinkov, kijih povzročajo najrazličnejši sodobni gradbeni materiali in močna izolacija. Sodobna izolacija ne dopušča naravnega pretakanja plinov skozi prostore. To je problematično predvsem zaradi tega, ker so nekateri naravni plini, predvsem seveda zloglasni radon, škodljivi zdravju, če se dolgo nabirajo v delovnih ali bivanjskih prostorih. Dodatno težavo pomenijo še razni plini, kot je formaldehid in druge rakotvorne spojine, ki se sproščajo iz talnih in stenskih oblog ter iz pohištva. Okna sodobnih zgradb so nepredušno zaprta in onemogočajo normalno zračenje, s katerim bi sproti odstranjevali nabrane pline. Vlogo prezračevanja so prevzele prezračevalne in klimatske naprave. Z njimi pa ni vse urejeno najbolj primerno. Zračni filtri teh naprav se sčasoma zapacajo in umažejo, v nabrani umazaniji pa se veselo razmnožujejo bakterije in virusi. Tako iz prezračevalnih naprav ne prihaja svež, ampak z bacili nasičen zrak, ki ogroža zdravje uslužbencev, še posebej tistih, ki so dovzetni za alergije. Slednjih pa je dandanes vse več.
Arhitekt je zato določil, da v obnovljeno upravno zgradbo vgradijo precej bolj zmogljive prezračevalne sisteme, ki bodo zagotavljali za polovico več svežega zraka, kot je sedanji standard.
Varčevanje z energijo je druga pomembna stvar. V ta namen je v obnovitvene načrte vključil poleg že znanih izolacijskih snovi še okna, ki so drugačna od doslej uporabljenih. Niso povsem nepropustna, marveč so narejena tako, da so nepropustna samo za ultravijolično sevanje od zunaj v notranjost zgradbe in za infrardeče sevanje (toplota) iz notranjosti, medtem ko so v obratnih smereh prepustna. Sistem tako omogoča, da ostajajo prostori poleti hladni in pozimi topli. Z okni te vrste in z dobro toplotno izolacijo bo za ogrevanje in ohlajevanje prostorov porabljeno za pol manj energije, kot je veljavni standard.
Temu bodo za drobec pripomogle tudi najrazličnejše podrobnosti, kot so re-flektivne barve sten, tal in pohištva, ne-svetleči se nosilci svetlobnih teles in podobno.
Tretji ukrep je reciklaža. Reciklažni program naj bi omogočil 80—odstotno vrnitev odpadnih snovi v ponovno uporabo. Vsaka pisarniška miza bo imela več košev za različne vrste odpadke, tako da bodo odpadke, papir in drugo, razvrstili že na samem delovnem mestu. V reciklažo bo vključena tudi kuhinja, kjer bodo vse organske odpadke skrbno zbirali in jih uporabili za izdelavo humusa.
Kot pravijo poznavalci, je načrt družbe Audubon zanimiv predvsem zaradi tega, ker za njegovo izvedbo pravzaprav niso potrebne tehnološke novosti. Večina vseh materialov in naprav je mogoče takoj dobiti na trgu.
Take ekološko prijazne zgradbe so bodočnost, menijo načrtovalci. Ko bodo tudi ostali videli, koliko denaija se da prihraniti z njimi in ob tem še prispevati k izboljšanju okolja, se bo najbrž prižgala zelena luč za take projekte vsepovsod po svetu.
Opica-človek
Francoski in ameriški znanstveniki, ki so se prejšnji mesec odpravili na lov za fosili v Namibijske gore, niso pričakovali, da se jim bo posrečilo prvovrstno odkritje. Iskali so fosilne ostanke davnega človekovega prednika, kije živel pred kakimi 3 milijoni let, našli pa so, kot vse kaže, sloviti »manjkajoči člen« v razvojni verigi človeka.
Paleontolog Martin Pickford je v v nekem kamnu našel fosilno čeljust, katere starost je ocenil na 10 do IS milijonov let, pripadala pa naj bi bitju, kije živelo v Afriki v času, ko se človek in opica kot živalski vrsti še nista razšla v dve različni razvojni veji.
Za tako pomembno odkritje fosil ni videti nič posebnega. Gre za rumenkast kos spodnje čeljusti s kočniki in luknjami od močnih sekalcev.
»Ta fosil je nekaj, česar znanost še ni videla,« pravi vodja ekspedicije Glenn Conroy z univerze Was-hington v St. Louisu. Iz njega sklepa, da je bitje imelo živalske in že tudi nekatere človeške lastnosti. Po velikosti je bilo manjše od sedanjega človeka. Povezanost s človekom je razvidna.
Poletje je tu in z njim skušnjave po kopanju, sončenju in sploh gibanju na prostem s kar najmanj tekstila na sebi. Toda poletja niso več tisto, kar so bila, opozarjajo strokovnjaki. Postala so nevarna za zdravje, ker je varovalni ozonski plašč, ki visoko v ozračju ovija naš planet ter ščiti vse živo na njem pred smrtno nevarnim sevanjem, vse tanjši in vse bolj luknjast.
Odkar so znanstveniki odkrili, da se je ozonska plast zaradi uporabe nekaterih snovi in zaradi nekaterih dejavosti ljudi začela tanjšati in so se občasno pojavile v nji velike luknje, intenzivno raziskujejo, kako to vpliva na človekovo zdravje. Zbrali so dovolj zanesljivih podatkov, ki kažejo, da tanjšanje ozonskega plašča povzroča več bolezni, predvsem nastanek očesne mrene, slabljenje imunskega sistema in porast rakastih obolenj. Z vsakim odstotkom uničenega ozona se za 2 odstotka poveča količina ultravijoličnega sevanja na površje Zemlje, kar povzroča 5— do 7—odstoten porast kožnega raka pri ljudeh. Američani so izračunali, da se bo ob 5—odstotni izgubi ozona število za kožnim rakom umrlih v ZDA povečalo za 4000 oseb.
Zaradi tega strokovnjaki toliko bolj zavzeto merijo dogajanje v ozonski plasti. Velike luknje v ozonskem plašču se pojavljajo predvsem nad Antarktiko, vendar je uničevanje ozona prisotno v vsem ozračju. Najnovejši podatki Agencije za varstvo okolja so pokazali, daje stanje slabše, kot so predvidevali pred dvema letoma, ko so se države sveta dogovorile, da bodo v razvitem delu prenehali uporabljati ozon uničujoče snovi do leta 2000, v nerazvitem delu pa deset let kasneje. Izguba ozona nad ZDA je že 5—odstotna, Evropa, Sov-
Skromnost ali bolje bojazen je ena glavnih lastnosti ljubezni.
H. de BALZAC Samo na podlagi niča se razodene čudež nad čudeži, da bivajoče je, in samo v okrožju razodetega niča čudež tudi čudež ostane.
D. PIRJEVEC
jetska zveza in severna Azija beležijo 4—odstotno zmanjšanje ozonske plasti. Švedska in del Kanade pa 8—odstotno izgubo. Podatki seveda veljajo za naseljene predele, kjer je tanjšanje ozonske plasti tudi najbolj nevarno.
»V naslednjih 20 letih bo ob sedanjem stanju stvari izguba ozona že 10— do 12—odstotna,« pravi Eileen Claus-sen iz Agencije za varstvo okolja.
Kaj storiti? Reševanje ozonskega plašča je stvar vsega človeštva, ki bo moralo kar najhitreje spraviti iz uporabe vse snovi, ki uničujejo ozon. To je zahtevna in le počasi se uresničujoča naloga. Medtem pa vsakdo lahko naredi za svoje zdravje vsaj to, da se sončnim klicem poletja odzove previdno in zmerno.
Še nevarno
Ostanki bomb nevarni še _________desetletja____________
Vojna nikoli ne mine hitro, saj še dolgo potem, ko se dejanski boji končajo, pušča vsepovsod svoje sledove. Po zadnji svetovni vojni je ostalo na ozemlju vojskujočih se držav veliko neeksplodiranih bomb in drugih sredstev. Čeprav je minilo pol stoletja, še vedno pomenijo resno nevarnost.
V Nemčiji, ki sojo zavezniške letalske sile silovito bombardirale, se vsa leta po vojni trudijo, da bi odstranili in uničili ves smrtni tovor, ki ni eksplodiral. Strokovnjaki so našli in uničili na tisoče bomb in drugih eksplozivnih naprav. Samo v zahodnem delu Berlina so uničili 120 ton najrazličnejših eksplozivnih sredstev. Pri iskanju in čiščenju ostankov vojnejim je pred leti pomagalo tudi nekaj tisoč zračnih posnetkov bombardiranj, ki so jim jih odstopili Britanci.
Vendar pa dežela še vedno ni vama. Po združitvi obeh Nemčij seje pokazalo, da so v nekdanji Vzhodni Nemčiji uničili samo dobro tretjino neeksplodiranih eksplozivnih sredstev, zato se bodo strokovnjaki za te stvari lotili tudi nevarne vojne zapuščine na Vzhodu.
svet v številkah
BOJ ZA DOMOVINO
Pripravljeni so se boriti za domovino
JAPONSKA
ŠPANIJA


25X|
50X|
ZDA POLJSKA
J.KOREJA
BL-MiH
, pVločna volja slovenskega naroda in tudi drugih državljanov Repu-"«Ke Slovenije, da branijo svojo domovino z orožjem, je presenetila tu-a' strokovnjake za te zadeve. Ngjbrž bi analiza pokazala zelo visoko s*"pnjo pripravljenosti boriti se za domovino. V svetu take analize in »etiranja poznajo, zato si tokrat oglejmo, kakšni so bili rezultati ana-■f® v izbranih šestih državah sveta. Graf kaže odstotek odraslega pre-■valstva, ki seje pripravljeno boriti za domovino. Japonci so pokazali Pfesenetjivo nizko pripravljenost, največjo pa Južnokorejci.
«vyvwvv\
zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba
vaša z i
ar
Rudolf Ramuta: HlldlC V Kfllpl
V vasi, nedaleč od reke Krupe, se je pred stodvajsetimi leti rodil fantek. Dali so mu ime Janez. Bil je otrok iz prvega zakona. Zaradi številne družine je Janezek moral prav kmalu od hiše k premožnemu kmetu za pastirčka.
Ko je Janezek zrasel v Janeza je kot izkušen, delaven, vešč in sposoben hklapec dobil službo fijakarja pri dekanu v Semiču. Kadar je bilo to potrebno, je s kočijo vozil dekana samega, pogosto pa tudi župnika in ostalo duhovščino. Vozil je v vsakem času, tudi v sredi noči. Ker je imel opraviti z gospodo, se je navzel nekaterih njihovih veščin in prakse, da so ga ljudje z zanimanjem poslušali, meneč, da je Janez s prevzvišeno gospodo zelo blizu, če ne že kar enak med enakimi.
Prisluhnimo eni izmed njegovih »pridig«, ki jih je rad natresel prebivalcem okoliških vasi in daleč po Beli krajini pred sto leti.
Kot že mnogokrat so se gospodje župniki in vsa dekanija zbrali pri g. dekanu v Semiču. Imeli so konferenco, potem pa večerjo, ki je trajala kasno v noč. Nekaj pred polnočjo sem s kočijo odpeljal g. župnika iz Podzemlja v njegovo faro. Vse je že mirovalo. Tudi v krupski graščini ni bilo nobene luči, kakor da ni življenja v nji. Previdno sem obšel grad, nato pa zavil v tisto daleč okoli najbolj temno ložo gostih smrek. Ljudje pravijo, da ima prav tu v tej loži ob Krupi hudič sam
svojo posest. Zato nikakor ni priporočljivo ponoči motiti njegov mir.
Tihota, popoln mir. Le kolesa so škrtala, ko so mlela pesek. Izpod konjskih kopit se je včasih prižgala iskra. Kočija je bila še kar široka, cesta ozka, povrhu še precej grmovja ob cesti, tako sem moral voziti previdno. Ker sem vozil župnika, mi ni bilo mar, da vozim prav po nočni hudičevi posesti. Res pa je, da sem komaj čakal, da bo te vražje lože, ki se ji pravi Krupski log, konec.
Loža se pa začela počasi redčiti. Še malo pa bomo pri njivah in pri cerkvi.
Ko sem vse to tako razmišljal, sem zagledal pred nama kočijo, ki se je hitro bližala. Videti je bila večja kot naša. Vedel sem, da nam nasproti prihaja kak visok gospod, gotovo višjih časti kot podzemeljski župnik, zato sem umaknil kočijo čisto na rob ceste.
Cesta je bila tako prosta in ona kočija bi lahko švistnila mimo nas naprej po cesti, toda ni bilo tako. Iskri vranci so s težko kočijo zavili desno po urejeni, trdi in široki poti, ki pelje strmo navzdol do reke Krupe in lesenega mosta ob mlinu, ki dremlje ob visokem bregu prav pod Dolenjskimi košenicami.
Ko je elegantna kočija z veliko hitrostjo odpeljala po poti k reki, me je zazeblo v srce. Ni bilo časa za razmišljanje, ker se je takoj nato zaslišal strahoten pok in šum pa pljusk vode in spet padec, , udarec, šum in pljusk, in še in še. Vmes
pa pošastni smeh, ki je odmeval od Krupskega loga preko Dolenjskih košenic do Velike lože in se trikratno vračal ubogi duši na uho. Pri vsem tem mi je zastala kri. Nič nisem vedel, kaj ves trušč pomeni.
Naša kočija je stala kot vkopana ob cesti, jaz, župnik in konji pa smo od straha in groze okameneli. Ko smo se kolikor toliko opomogli, smo nadaljevali pot proti Podzemlju.
Vprašal sem župnika: »Gospod, ali ste videli in slišali?« Gospod me je le gledal s široko odprtimi očmi, globoko vzdihnil, roke pa sklenil k molitvi, kot bi izročal bogu svojo dušo. Krepko mi je pokimal, besede pa ni bilo slišati iz njegovih ust. Dogodek je župnika še posebno hudo prizadel.
Da, da, hudič dušo ubije, potem pa jo vpreže pred svojo kočijo. Prav to bi se skoraj zgodilo meni in župniku. Še malo, pa bi hudič imel spet en par konj več v svoji štab.
Gospoda sem izročil njegovi kuharici in hlapcu, ki sta bila takoj zraven, ko sta čula, da se je pripeljala kočija. Župnik si še ni kaj prida opomogel, jaz sem pa tudi molčal o vzrokih gospodove slabosti, češ bo že on sam, ko pride k sebi, s prižnice oznanil svojim dragim faranom, kaj se je dogajalo.
Ko se je za nočni dogodek razvedelo širom po deželi, so bili videti prebivalci ob Krupi zaskrbljeni, potrti, posebno še, ker se ni nihče zmenil, kaj šele zganil zaradi njihove nesreče, tudi gosposka ne. Od takrat naprej so se reke izogibali. Nisoae v njej kopali in tudi pili je niso več tako radi. Razširile
so se govorice, da so opazili neke osirke na rečnem dnu. Našlo se je tudi nekaj hudičevih dlak in pri izviru, o groza, ob skali na dnu veliki opanki, kijih nihče ni priznal za svoje.
Tako se je počasi rodila tudi razlaga dogodka tiste noči. Hudič je z vso silo in težo telebnil v reko Krupo.
Prebivalci kraja kakor tudi širše okolice se niso jezili ne na kočijaža Janeza ne na župnika iz Podzemlja, ker so motili hudičevo posest in tako izzvali nesrečo. Jezili se niso, ker so upali, da bo končno gosposka le posegla vmes in velela preiskati in počistiti rečno dno, da si bodo krajani spet upali blizu, da se vrne reki čistost, ljudem pa mir.
Toda gosposka je ostala gluha in ljudje so si pomagali sami. V reki se niso več kopali, poskrbeli pa so tudi za pijačo, ker iz Krupe niso več hoteli piti. Bolj so se poprijeli sadjarstva. Vsako jabolko jim je prav prišlo za krhlje ali kompot. Napravljali so si veliko sušja iz jabolk, hrušk in sliv. Sušja je moralo biti za vse leto in v hramih ga je bilo vedno dovolj na zalogi. Oskrbeli so se z več vrstami mošta, iskrečega se kot vino. Iz jabolk in hrušk so delali odlične pijače, ki so bile še posebno dobre, če je bilo vmes nekoliko lesnik. Zaradi teh novih potreb so predelali brežine in lože. Te pridnosti in varčnosti so se kaj hitro navzeli prebivalci vse dežele.
Minilo je sto let, opankov ob skali pri izviru reke Krupe že davno ni več. Ljudje so rekli, da jih je vzel hudič. Dobre vile so reko Krupo očistile in jo vrnile ljudem deviško čisto, kot je bila veke poprej.
OBLEŽAL V KRIŽIŠČU — 25-letni R. P. iz Novega mesta se gaje 1 .julija že v zgodnjih popoldanskih urah precej nalezel. V semaforiziranem križišču je oviral promet z vijuganjem po njem, kasneje pa je celo obležal na vozišču. Iz zagate so njemu in prometu pomagali miličniki, ki so mladeniča odpeljali na treznjenje v prostore za pridržanje.
PRETEPAL ŽENO — 5. julija zvečer pa so delavci PM Črnomelj pridržali do iz-treznitve 30-letnega A. D., delavca brez zaposlitve iz Črnomlja. Vinjen je doma razgrajal in pretepal ženo.
GROZIL BIVŠI ŽENI — Prav tako 5. julija zvečer pa so delavci PM Dolenjske Toplice pridržali do iztreznitve 45-lctnega I. M. iz Dolenjih Sušic. Možakarje vinjen grozil bivši ženi z ubojem in jo celo preganjal z nožem okrog hiše. Z grožnjami ni prenehal niti ob prihodu miličniške patrulje, zato so ga vzeli s seboj.
ODNESEL VISKI — V noči od 30. junija na I. julij je imela pizzerija »San Sebastian« na Prešernovem trgu v Novem mestu, last Matjaža Žmuca iz Grosupljega, nepovabljenega gosta. Neznani storilec pa je iz lokala odnesel le steklenico viskija.
ODREZAL SI JE PRST
TREBNJE 19-letni Janez Kotar iz Slovenske vasi je 4. julija dopoldne v trebanjskem Trimu, kjer je redno zaposlen, delal pri montaži bivalnih objektov. Na krožni mizni žagi je žagal plasti-ficirane lesene profile in pri tem odrezal en prst na svoji roki. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
UKRADLI 22 KOMPLETOV KOLES
NOVO MESTO — 21-letni Mitja Šuštaršič iz Ljubljane, 22-letni Jože Boršič iz Domžal in 28-letni Boris Ma-selj, prav tako iz. Domžal, so osumljeni, da so v času od 28. do 30. junija prišli preko ograje v skladišče gotovih izdelkov IMV Revoz Novo mesto in iz. njega odnesli 22 kompletov koles za različne tipe vozil Renault. Revoz so s tem oškodovali za 45 tisoč dinatjev.
TREBNJE Ker povzročajo divji prašiči veliko škodo v pretežnem delu trebanjske občine, je tukajšnja vlada sklenila, da je treba številnost te vrste divjadi zmanjšati. V skladu z. enotnimi gojitvenimi smernicami, ki veljajo od začetka tega leta, na takih območjih ni več omejitve v ustroju odstrela divjih prašičev. Dovoljen ni le odstrel vodečih svinj pred 15. septembrom. Ker bodo lovske družine ob vsakem odstrelu divjega prašiča tudi nagradile, imajo vso možnost in tudi dolžnost, da v enem letu zmanjšajo število divjih prašičev na območju LD Mirna od 15 na 5, LD Mokronog od 16 na 4, LD Šentrupert od 12 na 4, LD Trebelno od 10 na 4, LD Veliki Gaber od 16 na 5 in KS Velika Loka od 14 na 3.
Liz KS Kostel J
KOZOLČKI NA VPADNICAH Tudi v KS Kostel bodo, podobno kot na vsem območju zgornje Kolpske doline na slovenski in hrvaški strani, postavili ko-zolčke z oznakami, da se tu začne Kolpska dolina. Podobno bodo označene tudi naravne (slap Nežica) in kulturnozgodovinske (grad Kostel) zanimivosti.
MEJA JE VIDNA — Čeprav je sodelovanje ljudi z obeh bregov Kolpe res prisrčno, prijateljsko in trajno, pa je tudi res, da je meja med republikama vidna. To posebno velja, ko barvajo mostove, ki povezujejo obe republiki in je že po pravilu pobarvan most le do polovice; podobnoje bilo včasih tudi ob pluženju pozimi.
KDO JE KDO V TD KOSTEL — V novem Turističnem društvu Kostel je Stanko Nikolič predsednik, Franc Cimprič podpredsednik, Marija Klarič tajnica in blagajničarka hkrati, Martin Marinč (kulturna sekcija), Milan Preložnik (turistični urad). Miran Petovar (namestnik za šport in rekreacijo), Jože Kolenc (namestnik za zdravstveni turizem), Alojz Samsa in Jože Kolenc (oba za kmečki turizem), Lidija Ložar (stik z gosti).
ma
SLOVENIJA 1991
- d
KONEC POTI — Oklepna vozila, ki so bila sprva ujela v Medvedjeku in so se potem premaknila v Krakovski gozd, je blizu Drnovega »prevzela« teritorialna obramba. Na fotografijk oklepna vozila na avtomobilski cesti po tistem, kojihJe zapustila armadna posadka.
ŠPANSKI JEZDECI — Po nekaj dneh vojnega ustrahovanja mlade države Slo venije s strani vojske, ki se je čez noč spremenila iz ljudske v okupatorsko, so tovornjake v cestnih blokadah začeli zamenjevati tako imenovani Španski jezdeci, posebne protitankovske ovire (na sliki v ločenskem križišču v Novem mestu). S polno paro so jih delala naša podjetja, med drugim v novomeškem Pionirju. Zdaj so pospravljene. Ko bi jih le ne bi bilo treba spet postavljati in delati še novih! (Foto: Z. L.-D.)

BSa
BEG PRED BARIKADAMI — Magistralna cesta iz Ljubljane do Zagreba je bila na več mestih zaprta z barikadami, zato je promet ves minuli teden (kolikor ga je pač bilo) potekal po lokalnih cestah. Na sliki: Nekateri vozniki so kljub temu hoteli skrajšati svoje potovanje in so se na »avtocesto« podajali tudi na zato nemogočih priključkih. Voznik na sliki seje odločil kar za njivo ob nadvozu v Lešnici To mu ni uspelo, naredil pa je nekaj škode. (Foto: J. P.)
KONČNO NA PR A VI STRANI — Vojaški oklopnik, eden od tistih, ki so od Karlovca do Pogane pa preko Novega mesta do Medvedjeka in nazaj do Krakovskega gozda sejali strah in tudi smrt, je skoraj nepoškodovan prestopil na pravo stran, z njim pa tudi vozniki Miro, Darko in Renato, ki so si tako kot oklopnik namesto zvezde ponosno nadeli slovenski grb. Pri obrambi svobode Republike Slovenije jim želimo več sreče. (Foto: T. Jakše)
ALJAH
POGORIŠČE — Toleje ostalo od gospodarskega poslopja Flajsovih, kije bilo povsem požgano v zadnji vojni, potem pa so ga povsem obnovili in dogradili. Ljudje se čudijo, kako to, da je usekala strela v dolini, a očitno se tudi to lahko zgodi. (Foto: P. Perc)
Strela je upepelila hlev
V Spodnjih Vodalah pri Tržišču je strela zažgala hlev — Pohvala in zahvala sosedom — Podzavarovano
SPODNJE VODALE — »Zgodilo se je 24. junija zvečer, tam okrog 20. ure, še med TV dnevnikom. Najmlajši sin, 15-letni Andrej je bil v hlevu pri živini. Jaz sem bil v hiši, drugi starejši sin, Uroš, pa je bil že na vratih, da bo gledal TV, ker je zunaj deževalo. Tedaj je močno počilo. Zmanjkala je televizijska slika in elektrika. Rekel sem: ,Uroš, skoči ven pogledat, če kje gori!’ Pogleda skoz vrata in zavpije: ,Ata, naša štala gori!’ Potem sem skočil pokonci. Zadaj za štalo imamo hidrant. Priključili smo cev in začeli gasiti požar, ki gaje zanetila strela. Ko bi imeli pet ročnikov z vodo, ne bi rešili ostrešja. To je tako gorelo, da je zgorelo v dolžini 20 metrov v dveh minutah. Čeprav imamo dovolj vode iz vaškega vodovoda Gaberje, je to gašenje zaleglo toliko, kot bi pljuval v ogenj. Skušal sem vsaj nekoliko ohladiti zidove hleva, da bi rešili živino.«
Tako nam je še ves skrušen, počrnelih rok in obraza od dela pri odpravljanju ujme pripovedoval 54-letni Ciril Flajs iz Spodnjih Vodal 18 pri Tržišču. Zaselek Dol, kamor spada tudi domači-
ja Flajsovih, šteje 7 hiš. Ciril ne more prehvaliti bližnjih in daljnjih sosedov, vaščanov številnih zaselkov in vasi, ki so prihiteli na pomoč v težki uri. Skozi ogenj so rešili vseh 18 glav živine. Pri tem so se reševalci tudi opekli, eden pa seje od napora in izčrpanosti celo onesvestil. Kakšnih 20 fantov je ostalo na pogorišču do treh zjutraj. Seveda so vse, kar so mogli, storili tudi gasilci iz Bošta-nja in Sevnice, ki so prihiteli gasit gospodarsko poslopje s cisternama, ter gasilci iz Tržišča, Krmelja in celo z Velikega Cirnika. Škodo so sprva ocenili na okrog 300.000 din. Poslopje so imeli Flajsovi podzavarovano, a jim je šla zavarovalnica vsaj hitro na pomoč, tako da so že prejeli 50.000 din akontacije. Že naslednji dan seje oglasil predstavnik sevniške kmečke zadruge Alojz. Rupar in obljubil pomoč zadruge zglednemu kooperantu. Če bodo Flajsovi pri obnovi povečali hlev še za 15 do 20 stojišč, pa se lahko nadejajo ne le ugodnih posojil, temveč morebiti celo nevračljivih sredstev iz republike.
P. P.
UNIČENO — Polomljen komunikacijski stolp blizu Jelš pri Krškem. Malo je verjetno, da je kdo razdejal objekt pomotoma, saj je vendarle dokaj daleč od bitke v Krakovskem gozdu. (Foto: L. M.)
VEČJI ODSTREL DIVJIH PRAŠIČEV
NOGOMET NA DOLŽU
DOLŽ — Športno društvo Dolž organizira 28. julija s pričetkom ob 8. uri turnir v malem nogometu. Prireditelji bodo sprejemali prijave uro pred pričetkom turnirja, igralnina znaša 700 din. najboljše ekipe pa čakajo bogate nagrade. Vse ostale informacije je moč dobiti na telefon 43-824.
OBVESTILO
KEGLJAČEM
NOVO MESTO — Komisija za registracijo v občinski kegljaški zvezi opozarja klube in društva v regiji, naj pripravijo vse potrebno za podaljšanje registracije za naslednjo tekmovalno sezono. Zadnji rok za dostavo izkaznic je 15. julij.
USPEHA KAPŠEVE IN KOBETA
STARI TRG OB KOLPI VOmišlju na Krku je bilo pred dnevi šahovsko tekmovanje, na katerem sta nastopila tudi dva Dolenjca. Med osemnajstimi mlajšimi pionirkami je Darja Kapš zasedla četrto mesto, pri mlajših pionirjih pa je bil Tadej Kobe v konkurenci šestdesetih vrstnikov deseti.
-ob
ZMAGA FILIPA V BUJAH
BUJE — Mljaši mladinci KD Krke so se v nedeljo udeležili 16. tradicionalne kolesarske dirke za Trofejo Buj, na kateri je nastopilo 80 tekmovalcev iz dvajsetih ekip Jugoslavije in Italije. Velik uspeh je dosegel Novo-meščan Branko Filip, saj je prepričljivo zmagal, njegov klubski tovariš Uroš Murn je bil tretji’Gašperlin 17. in Derganc 19. V točkovanju letečih ciljev je prav tako zmagal Filip nad Gašperlinom in Murnom. Razumljivo po vsem tem je, da je tudi ekipna zmaga odšla v Novo mesto.
V času od 21 .junija do 2- julija so v naši porodnišnici rodile: Sonja Legan iz Korit
—	Suzano, Kaja Papič z. Radoviče — Lidijo, Suzana Gorišek iz Otočca Sašo, Vesna Stariha iz Osojnika Anjo, Bernardka Medved iz Kočevja — Denisa, Darinka Košiček iz Žužemberka Vanjo, Jožica Jagrič z Mokronoga Sabino, Rosana Blatnik iz Velikih Brusnic —Roka, Marija Zorko s Sel — Marka, Marica Ferko iz. Vrškovca — Marijo, Melita V rtačič iz Smolenje vasi Anjo, Darja Giodani iz Klenovika — Anjo, Klara Baranašič iz Slovenske vasi Katjo, Nevenka Drenik z Velikega Podljubna —Metko, Martina Stopar iz Črešnjevca
Mateja, Mojca Tolič iz Črnomlja —Marka, Ivanka Cencelj iz Gor. Nemške vasi Aljo, Anica Alegro iz Krškega —Vesno, Antonija Jerman iz. Črmošnjic —Mateja, Barbara Ferkolj iz. Orešja — Marušo, Lidija Špolar iz Mirne Peči Francija, Darinka Smolič z. Dol. Ponikev
—	Petro, Jožica Lesar iz Jurne vasi — Natašo, Jožica Lavrič z Gor. Gradišča Nastjo, Bernarda Tušar iz Globočic Anže-ta, Anica Vraničar iz Metlike Roka, Karmen Kralj iz. Šentjerneja dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Bojana Grubar s Partizanske 21 — Jerneja, Tanja Lužar, Slavka Gruma 26 — Roberta, Vlasta Močnik, Slavka Gruma 76 — Lavro, Slavica Radenšek iz Koštialove 34 Katjo, Marija Simonič, Nad mlini 42 - Janeza, Milena Sever, Slavka Gruma I /a Nejca, Olga Purebcr s Partizanske 7 - Marjana, Vera Korene, Slavka Gruma 52 — Matejo, Vida Šabič iz Šmihela 75 — deklico.
Čestitamo!
POTA IX ST&#
dežurni
poročajo

Transcendentalna meditacija v _ Novem mestu
za boljše počutje
. Tečaj, ki smo ga objavili v začetku JUr|iJa,je potekal v Novem mestu od 13. J"? 20. junija. Obiskovalo ga je enajst Poraslih in dva otroka. Vsi, ki so tečaj ončali, se počutijo bolje, bolj so srečni, "ju zdravi in bolj mirni. Transcendentno meditacijo potrebuje vsak človek, 0 ugotovili tečajniki in potrdili osnov-
0	misel našega učenja, ki trdi, da to nanje izboljšuje vse vidike človekove-
«a življenja, poveča njegov notranji mir, ,,siri miselne moči, izostri čute, povejo koncentracijo, izboljša reakcijski čas, P°veča veselje in sposobnosti za delo, P^eča sposobnost ozdravljenja. Pori™0 hitre uspehe prinaša na področju plavljenja psihosomatskih bolezni, bo-zni srca in ožilja in bolezni odvisnosti, •p Štiristo znanstvenih raziskav, ob-skk'*1 v znanih svetovnih medicin-
časopisih, je potrdilo gornje trditve.
Tehnika Tlyl se priporoča tudi zdra-'m, kajti človeku nikoli ni tako dobro, a ne bi moglo biti še bolje. Prepreče-(V?nJe bolezni pa je najboljši pristop k "tanjanju dobrega zdravja.
y-e pa vas zdravje ne skrbi, si morda . hte večje veselje do življenja, več op-jPlzma, moči, mirnejše vedenje ali iz-"jšavo celotne svoje življenjske situa-Jc To znanje, ki ga je na' Zahod ["'nesel indijski modrec in fizik Maha-l|7! Mahesh Yogi, zaliva korenine živ-fTo je prastaro znanje, naravna, nka, preprosta miselna tehnika, ki jo Pndebujc vsak človek. Če vas to znanje -p P'ma, se prijavite na tel. 068 265-93. eeaj bomo ponovno organizirali v °vem mestu, ko bo dovolj prijav. O POčetku vas bomo pismeno obvestili.
Tečaje transcendentalne meditacije Pf feja po Sloveniji Društvo za naravni °n iz Ljubljane, Vrhovci, C. XXII,
1	tel. 061 268-522.
ROZINA PAVŠF.
dražumeričeva
»CESTA«
v iJ^TBNJE — V petek, 28. junija, so n njižnici Pavla Golie predstavili pes-zbirko Cesta mladega literata nta Dražumeriča. Zbirka je izšla v c,>l°žbi. Razdeljena je na sedem °v, ki jih opredeljuje naslovi: Prve ‘"mi, Mrtve pesmi, Morje pesmi itd.
. Juh kratkemu izletu v vizualno poeziji Za zbirko značilna osebna izpoved, ?v°Jski pogled na svet in temni toni, ki p tjnc skozi vse cikle. Pesmi so recitirali (o° °na Bartolj, Janez Pungartnik in av-grj ~a glasbeni del so poskrbeli Nina , lar z lastnimi skladbami ter Petra Ze-Zn‘k in Željko Rokvič.
V VASI GORA PRI KRŠKEM
Mački letajo PREKO STREH
t °ne 4. julija 1991 ob 19.15 uri m° dobili obisk, za dobrodošlico Pa so naši gostje doživeli nenavaden Oogodek: čez našo streho je priletela a dvorišče muca in pri tem le za [falenkost zgrešila našo gostjo. Ko I10 presenečeni gledali muco, smo ‘deli, da ima zlomljeno hrbtenico.
srečo se je takrat pripeljal do-*°v moj mož in je revico rešil muk. ’aJ povem, da za to dejanje ne mostno kriviti otroke kajti pri sosedih, J.er je bilo to storjeno, imajo samo n' do štiriletnega otroka. Vse to se zgodilo na dvorišču Levičarjevih, ,°ra muca Pa Je priletela z dvo-•j ^ prav tako Lcvičai^cvih, Gora
SONJA LEVIČAR Gora 8, Krško
Dejavnost SOZ v dneh agresije s strani JA
Slovenska demokratična zveza je v preteklih dneh podobno kot druge slovenske stranke skušala storiti vse za internacionalizacijo problemov, v katerih seje Slovenija znašla po agresiji JA. V ta namen je političnim strankam in posameznikom v drugih državah, s katerimi je v preteklosti že vzpostavila kakršne koli stike, poslala dvoje pisem. V teh pismih jih je seznanila s položajem v Sloveniji in z namerami agresorjev ter jih prosila, naj skušajo pri parlamentih in vladah svojih držav posredovati v prid slovenske neodvisnosti in samostojnosti ter varnosti. Daje takšna aktivnost potrebna, pričajo prvi odzivi.
Slovenska demokratična zveza se je obrnila tudi na nekatere demokratske stranke po Jugoslaviji z namenom da jih obvesti o dejanskem stanju v Sloveniji, jim zagotovi, da Slovenija nima nikakršnega namena ravnati v škodo kogarkoli drugod po Jugoslaviji; ravno tako
• POZIV ČLANOM SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE — Vodstvo Slovenske demokratične zveze poziva vse člane, da vsak po svojih možnostih prispevajo za obnovo domačije družine Praprotnik na Kogu pri Ormožu in družine Kotar na Medvedjeku na Dolenjskem. Obe domačiji sta bili brezobzirno porušeni s strani JA, čeprav niti v prvem niti v drugem primeru ni šlo za objekt, ki bi bil v kakršnikoli zvezi z delovanjem Teritorialne obrambe R Slovenije. Člane SDZ prosimo, da sredstva v kakršnikoli višini (kajti vsak dinar bo prispeval k temu, da si prizadeti družini čimprej opomoreta) nakazujejo na žiro račun SDZ 5(.) 1-678-65651 s pripisom: Pomoč družinama Praprotnik in Kotar. Za pomoč se zahvaljujemo.
jih je obvestila tudi o tem, kako Slovenija ravna z vojaki J A, ki so se predali enotam Teritorialne obrambe ali pa so bili ujeti. Te stranke je tudi prosila, naj skušajo vplivati na organe oblasti v svojih republikah, da se bodo zavzeli za prekinitev nesmiselne vojne in da v svoje okolje posredujejo verodostojne informacije o dogajanju v Sloveniji.
Vodstvo Slovenske demokratične zveze je vzpostavilo tudi stik s svojimi občinskimi odbori in jim svetovalo, kako naj se organizirajo za pomoč organom oblasti, slovenskim obrambnim silam in ljudem v svojem okolju. Za IO SDZ TONE PERŠAK
Protest zasebnih vinogradnikov
Zasebni vinogradniki odločno nasprotujejo preoblikovanju Poslovne skupnosti ___za vinogradništvo in vinarstvo v družbo z omejeno odgovornostjo
Zasebni vinogradniki ostro protestirajo zoper preoblikovanje Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije v Poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije kot družbo z omejeno odgovornostjo, kakršnega je dosedanje vodstvo PSVVS uprizorilo na XVII. redni skupščini delegatov te skupnosti 24. junija 1991, v Mariboru.
To seje namreč zgodilo v nasprotju s Tezami o organiziranosti Poslovne skupnosti za VVS in »Zaščitni znamki slovenskih vin«, ki jih je pripravila Zveza društev vinogradnikov Slovenije. O tezah smo razpravljali na RK KG P 10. junija 1990, zatem pa na Skupščini PSVVS v Vipavi (Zemono). Torej so predlog o preoblikovanju skupnosti pripravili tudi v nasprotju z dogovorom, da bomo pri tem — ob pomoči RS KGP! enakopravno sodelovali tudi zasebni vinogradniki.
K sodelovanju nas ni nihče povabil niti nas ni seznanil s predlogom Pogodbe o ustanovitvi PSVVS kot d.o.o., pri čemer tudi RS KGP, kot soodgovoren za ta del kmetijske politike, dobro leto gotovo ni spal! Takšen, enostransko vsiljen predlog smatramo za perfidno privatizacijo premoženja PSVVS po dosedanjih »družbenih« članicah, od katerih smo bili zasebniki zakonsko, toda diskriminatorsko izločeni, čeprav je v tem premoženju tudi del našega premoženja.
Žaradi tega se bomo zasebni vinogradniki, združeni v ZDVS, z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi zoperstavili legalizaciji predlagane d.o.o. in
sedanjemu nevzdržnemu in diskriminacijskemu sistemu podeljevanja zaščitne znamke slovenskih vin. Še posebej pa podrejenosti množice zasebnih vinogradnikov, ki obdelujejo tri četrtine slovenskih vinogradov, vinogradniški politiki, kakršno je 45 let krojil predvsem tisti del »vinarskega« lobyja, kije
IZJAVA LIBERALNE STRANKE
V zvezi s pogajanji slovenskih predstavnikov s predstavniki Jugoslavije, Hrvaške in ministrske trojke ES na Brionih 7. in 8.7.1991, Liberalna stranka ugotavlja naslednje:
1.	Zaprepadeni smo nad popustljivostjo slovenske delegacije, ki je sodelovala pri oblikovanju predlogov rešitve krize.
2.	Potrditev takšnih predlogov bi po mnenju Liberalne stranke predstavljala brezpogojno in sramotno kapitulacijo Republike Slovenije.
3.	Liberalna stranka meni, da so na Brionih oblikovani predlogi v nasprotju s stališči Skupščine Republike Slovenije in ogrožajo življenjske interese Republike Slovenije.
4.	Iz teh razlogov Liberalna stranka v celoti zavrača predlagano besedilo skupne deklaracije.
Za glavni odbor Liberalne stranke Slovenije predsednik stranke: FRANCE GOLJA
Pozabljeni in zavrženi od sveta
Pripombe na pismo s tem naslovom, objavljeno 27. junija v Dolenjskem listu
Akcija po navadi vedno rodi reakcijo. Ali da mi bo oporekal in me postavljal na laž človek, kije bil dolga leta zaposlen pri rudniku Kočevje, tega pa nisem pričakoval. Sicer pa si njegovo prikazovanje dogajanja zelo nasprotuje. Tako piše: »Resje, da je včasih za pogrebom umrlega rudarja malo ljudi, ni rudarjev v uniformah, ni godbe in ne poslovilnega govora.« Proti koncu pa nadaljuje: »Pripominjam pa, da je do danes pri vsakem pogrebu umrlega ru-darja sodelovala godba na pihala in zaigrala primerno žalostinko.«
Kaj je sedaj resnica? Žalje resnica tisto, kar sem napisal jaz. Če ne bi bilo tako, si jaz ne bi že dve leti brusil pet od Poncija do Pilata, pisal člankov v časopise in se boril za ljudi, ki so si v potu
Nadrli so jo kot psa
Na vztrajno prigovarjanje met-'fškega zdravnika splošne prakse 'n Medicinske sestre je moja pristna mama privolila stopiti pred Mvaiidsko komisijo, ki naj bi ji Milostno dodelila status, po kate-r?M bi bila deležna nekaj malo denarja, primaknjenega k pokoj-nMi- Iz novomeške interne bol-Hšnice, kjer komisija zaseda, se Je mati vrnila razočarana in potr-to, kajti eden od članov komisije, droben in majhen moški, jo je na-
drl kot
psa, češ da jo je lahko
'ra M prositi za denar v času, ko je n° cesti veliko delavcev brez de-Mrrja za golo preživljanje. Ne da M imel pred seboj kakršno koli dokumentacijo o slabem zdravljenem stanju moje mame, je dodal. da je sposobna za kakršnokoli delo.
Človek ostane dobesedno brez "esed. saj je več kot »duhovito«
uluuu moji materi delavsko brezposelnost, kajti nikoli ni opravljala funkcij, s katerimi bi pripomogla k stanju, v kakršnem se je znašel nekdaj tako opevani delavski razred Pa to ni tako pomembno, važnejše je dejstvo, da so jo napotili pred obličje invalidske komisije stroko vnjaki, ki bi morali vedeti, kaj počenjo! Moja mati je skromna ženska, ki se v življenju nikoli ni pritoževala nad revščino, četudi jo je tolkla dolga leta: tudi nad penzijo nima pripomb, čeprav ji zadostuje k večjemu za skromno preživljanje. Zaio jo je toliko bolj prizadelo kričanje v Novem mestu. V takšnih primerih bi morali zdravniki uskladiti svoja mnenja, ne pa da se lomijo kopja na hrbtih nedolžnih in naivnih ljudi, ki še zmeraj upajo, da se za nazivom zdravnik »skrivajo« humani in kulturni ljudje.
G. T.
svojega obraza služili globoko pod zemljo kruh, sedaj pa jih zakopavajo tako, kot so v starih časih zakopavali hudodelce. Da ti bo, kolega Oberč, še bolj jasno, grem v podrobnosti, čudim pa se, da ti tega ne veš.
Umrlim Jožetu Ceniču, tehničnemu vodju rudnika, Milanu Kajtni, nekdanjemu direktorju istega rudnika, Tomažu Kavsu, rudarskemu nadzorniku in še nekaterim dobro situiranim je godba na njihovem pogrebu igrala za plačilo. Henrik Mavrič, Ivan Putre, Viktor Gričar, Ivan Somobolec, Adolf Kišek in še drugi pa so bili pokopani »nekulturno in žaljivo«, kot to ti imenuješ. Samo eden od teh je imel cerkven pogreb. Marija Rajšel, ki je dolga leta zbirala premog na tekočem traku rudniške separacije in umrla v Domu starostnikov, je imela v primerjavi s prej imenovanimi lep pogreb, uprava tega doma je poskrbela za pogrebni poslovilni govor in za venec na njen grob. Vsi imenovani so prispevali denar za nabavo godbenih inštrumentov in mesečno odvajali od

BREZPLAČEN
PREVOZ
POŠKODOVANIH
VOZIL
Avto-moto zveza Slovenije obvešča vse lastnike osebnih avtomobilov, ki so bili poškodovani v agresiji enot JLA v Sloveniji, da je Služba »Pomoč-informacije« pripravljena brezplačno prepeljati vsa vozila do najbližjega servisa oziroma do doma lastnika, ne glede na članstvo v AMD.
Avtomobilisti naj pokličejo najbližjo tehnično bazo Avto-moto zveze Slovenije, kijih je 13 v Sloveniji, na telefon »987«.
Prevoz bo opravljen takoj, ko bo to možno varno izpeljati.
AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE
svoje plače za godbo več kot 30 let, Ivan Putre celo 46 let.
Spominjam se pokojnega Toneta Kravanja iz. Trdnjave. Njegova žena je na dan pogreba naročila godbo v dobri veri, daje usluge godbe njen mož v dolgih letih dela že zdavnaj plačal. Potem pa je bila — še po stari ceni — ena pokojnina za plačilo te godbe in za venec možu na grob premalo. Kako je ta ženska potem do uskladitve njegove pokojnine — svoje ni imela — živela, tega se najbrž nihče ni vprašal. Dejstvo pa je, da je tudi ona umrla kmalu za svojim možem.
Nadalje: pripomba, naj ne stojim ob strani, je zame žaljiva. Do danes ni bilo pogreba umrlega rudarja — razen če sem se nahajal pri sorodnikih v tujini — ki se ga jaz ne bi udeležil, kar pa za gospoda Oberča ne bi mogel trditi. Nagrobni govor pa je vsepovsod stvar delovne organizacije — v našem primeru Itasa r— kateri je človek pripadal.
Ob tem naj se lepo zahvalim županu Kočevja dr. Mihaelu Petorivču, pri katerem sem vedno našel veliko razumevanja za naše težave, obenem pa se obračam na skupščino občine Kočevje z naslednjim:
V imenu 150 rudarskih upokojencev rudnika Kočevje vas prosim, da popravite krivico, ki jo je občinska skupščina pred 20 leti naredila našemu kolektivu, katerega je iz finančnih razlogov proti volji celega kolektiva priključila Itasu, ki ni imel nikoli razumevanja za ljudi, od katerih je imel korist, ki bi danes znašale več milijard novih dinarjev. Če ne morete ali ni v vaši moči, česar pa'ne verjamemo, storiti drugega, potem uredite vsaj to, da se nam vrnejo naši godbeni inštrmuenti v stanju in količini, kot so bili ob dnevu predaje godbi Kočevja. Mi pa bomo za tako ceno prav lahko dobili drugo godbo, ki bo na naših pogrebih igrala zadnje žalostinke po rudarski tradiciji brezplačno.
IVAN HEGLF.R Trg zbora odposlancev 1
Slovenija
Moja dežela.
ne le pobiral smetano, ampak tudi bistveno prispeval k slabšanju materialnega položaja slovenskih vinogradnikov in k zmanjšanju vinogradniških površin v Sloveniji!
V zvezi s tem protestom bomo z. dosedanjimi izigravanji zasebnih vinogradnikov ter našimi stališči podrobneje seznanili širšo javnost.
ZVEZA DRUŠTEV VINOGRADNIKOV SLOVENIJE
POPRAVEK
V prispevku »V Birčni vasi uspešni«, kije bil objavljen v 26. št. Dolenjskega lista, je izpadlo ime Ladija Rauha, kije opravil veliko del ter priskrbel in daroval material pri urejanju šolskega igrišča.
DOMAČE TRNJE
•	Menjujemo komunistično bedo za kapitalistično siromaštvo.
•	Lagati smo se naučili od lažnih veličin.
•	Lahko smo brez peterokrake, brez kralja, brez komunistov, ne moremo pa biti brez — kruha.
•	Naši vlaki so brez voznih redov, ker vlada v republikah nered
D. STARČEVIČ
Zahvala in sporočilo vinogradnikom
Nalepke za oznako vi-na se mogoče dobiti
Odbor svetovnega slovenskega kongresa in odbor za slovesno promocijo Slovenije kot pobudnika ter organizatorji izvedbe akcije za svetovno promocijo slovenskih vin se slovenskim vinogradnikom v akciji zahvaljujejo za sodelovanje.
Čeprav akciji nista mogli biti izpeljani po zamisli, jim organizatorji zagotavljajo primerno promocijo. Na poslane steklenice so nalepili promocijsko nalepko »Samostojna Slovenija 1991 slavnostna polnitev«.
Zasebni vinogradniki so doslej dvignili oz. že naročili 48.000 teh nalepk. Vinogradnike, ki morda mislijo, da so naročilo teh nalepk (zaradi predlagane dostave vina!) zamudili, obveščamo, da so nalepke namenjene tudi vinu, ki ga bodo stekleničili še letos, ne glede na sorto ali letnik. Zato je nalepke še možno naročiti, kakor so bili obveščeni.
Š. K.
pisma
in
odmevi
Kaj teče v Krko
Pojasnilo Komunale
V	rubriki Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« sprašuje upokojenec Ivan, kaj se ob deževju izliva v Krko iz kanala na kandijski strani pod mostom čez. Krko. Videti je kot nekakšna gosta bela snov.
Obrazložitev: Ob povečanju hidravlične obremenitve na knalu IMV-Kandija (ob deževju) sc odvečna voda preko razbremenilnika, kije zgrajen na Ragovi cesti, preliva preko kaskad v Krko. Ker je višinska razlika od razbremenilnika do nivoja Krke velika, pride do padanja in mešanja voda. Pri tem se ustvarjajo vodni mehurčki, ki so videti kot bela pena. Opravljena je bila že tudi večkrat kontrola voda v izpustu s strani UIS Novo mesto ter Komunale. Ni pa bilo ugotovljeno povečanje onesnaženosti nad dovoljeno mejo.
Vsa dodatna pojasnila dobite pri Jordanu Hrvatinu, vodji sektorja Kanalizacija, tel.: 24-486.
V.d. direktorja: ADOLF ZUPAN. dipl. iur.
ŠE: ŠEF PROTI ŽELEZNIŠKI BLOKADI
V	zvezi s člankom z navedenim naslovom, objavljenim v Dolenjskem/listu, 5.7. letos, prosimo, da v vašem li .tu objavite naslednje besedilo:
Vse dejavnosti na železnici med posebnimi razmerami v Sloveniji so bile dogovorjene med republiko Slovenijo, ŽG Ljubljana in posameznimi sekcijami. Za vsako izredno akcijo, ki sicer ni predvidena v postopku železniške tehnologije, so morali šefi sekcij dobiti vnaprejšnje pooblastilo ŽG Ljubljana.
Tako ni šlo za nikakršno ostro nasprotovanje postavitvi barikad in izvajanju drugih predvidenih zaščitnih dejavnosti na postaji v Novem mestu, kot poroča novinar v vašem listu. Ante Sti-panovič, šef sekcije za promet Novo mesto, je ravnal v skladu s pooblastili, ki jih je dobil od republike Slovenije preko ZG Ljubljana. Zagnanost vseh, ki so opravljali obrambne naloge na novomeški postaji, je vsekakor pozitivna, vendar je bilo nujno treba predložene ukrepe uskladiti v republiki, kar je bilo tudi opravljeno, in so bili tako vsi potrebni obrambni in zaščitni ukrepi pravočasno storjeni.
Služba za stike z. javnostjo ŽG Ljubljana
• Kdor molči, kakor da soglaša (Bonifacij Vlil.)
Močan ženski glas za mir
Nočemo vojne in nočemo živeti z orožjem
V vseh republikah nekdanje Jugoslavije se krepi mirovno gibanje. Na njegovem čelu stojijo starši vojakov, ki pravkar služijo JA, in neodvisne ženske skupine.
Te dni so matere blokirale izhod tankov iz Ložnice in jih prisilile k vrnitvi v vojašnice. Po vsej Srbiji je bilo 30 in več shodov, na katerih so matere in starši vojakov, ki služijo v JA, zahtevali, naj se njihovi otroci vrnejo domov in naj se takoj ustavijo vse sovražnosti in vzpostavi mir.
Ženske na Hrvaškem so se zbrale na mirovnih shodih v Zagrebu, v Koprivnici, Sisku in Osijeku. Največja težava gibanja za mir je zelo majhna pripravljenost medijev, posebej osrednjih in najpomembnejših, prikazati to mirovno razpoloženje.
Neodvisne ženske skupine in organizacije v Sloveniji —Društvo za enake možnosti moških in žensk — INICIATIVA, ženske za politiko, ženska frakcija SDP in skupina Irii-zjativa delle donne Capodistria — Ženska iniciativa Koper so 4. 7. 1991 ob 17. uri po mnogih slovenskih mestih istočasno z ženskimi skupinami drugod po Jugoslaviji organizirale shode za mir. Večji shodi so bili v Ljubljani, Novem mestu. Novi Gorici, Metliki, Kopru. Velenju, manjši v Škofji Loki, Gradcu, Podzemlju. Ponekod pa so skupno izjavo prebrali po Lokalnih radijskih postajah (v Celju, na Jesenicah in še kje.)
Ta izjava se glasi:
»Tukaj smo zato, ker je tukaj vojna ali pa je pravkar bila. Imamo marsikaj povedati, pa nas ni slišati, kadar se strelja in grmijo topovi. Ženske smo v vojni tako zelo brez gla‘ u. Veliko nas mora biti. da bi se naš glas slišal. Naš glas za mir! No-
čemo vojne in nočemo živeti z orožjem!
Naš poziv velja politiki, naj se nauči pogovarjati. Pred vsako vojno so pogajanja in po vsaki vojni so pogajanja. Kdo tega ne ve? Čemu torej vojna?
Zahtevamo, naj se takoj nehajo vojne akcije in grožnje z ofožjem. Zahtevamo torej, naj se neha oboroževanje. Dokler bo orožje, bo mir ogrožen!
Ta hip se mora nehati vojna, a ta hip se mora začeti tudi mir! Na naše prijatelje v Evropi računamo, da nas bodo podprli v želji po miru, da si vzajemno priznamo pravico do miru. Svoboda in samostojnost sta možni samo v miru! Življenje je mogoče samo v miru!
Naši predlogi so:
1.	Takoj naj utihne orožje in se začno pogovori (in nato spet pogovori in pogovori).
2.	Evropske ustanove naj stalno pošiljajo opazovalce in delegacije na vseh ravneh, saj pomenijo eno od pomembnih jamstev za ohranjanje krhkega miru.
3.	Tisti, ki imajo v Evropi moč in oblast, naj se zavzamejo za demilitarizirano Jugoslavijo in demilitizi-rani Balkan. Balkan kot sod smodnika žal ni metafora.
Vojna nevarnost v Sloveniji in v tistem, kar je ostalo od Jugoslavije, še zdaleč ni minila. Tisti, ki imajo moč, da krhko in negotovo ustavitev ognja spremenijo v novo krvavo in rušilno vojno, nam namesto pogajanj ponujajo ultimate. Takosc ni mogoče pogovarjati, me pa terjamo pogovore, ker je to edini način, da se obvaruje premirje in zagotovi mir.
SONJA LOK AR
28(2186) 11. julija 1991
DOLENJSKI UST
Samostojni Sloveniji v pozdrav in vezilo
Resnica, da samo prost človek lahko živi in deluje tudi za blagor skupnosti, velja v enaki meri tudi za narode. Samo prost narod lahko kaj stori za blagor bližnje civilizacije in kulture, nazadnje za vse človeštvo.
Tako sta versajski mir kakor tudi jaltski sporazum šla mimo tega spoznanja, mimo te preproste človeške resnice, ki jo vsakdojasno vidi, kadar gre zanj samega, na klavzule mednarodnega prava, ki niso vselej in v vsakršnem smislu naklonjene svobodi vseh narodov, pa se začne marsikdo sklicevati, kadar bi bilo treba priznati enako pravico drugemu narodu. V zadnjem času so predstavniki držav in narodov, ki so bistveno manjši od slovenskega, prišli svarit Slovence pred korakom v politično prostost. Državniki, predvsem pa publicisti kakšnega bližnjega naroda, ki sije pravo politično samostojnost in narodno identiteto skoval šele po drugi svetovni vojni, še vedno ne morejo razumeti, čemu si Slovenci tako prizadevajo dobiti lastno državo, čeprav sami ljubosumno varujejo idejo lastne države, ločeno od zgodovinsko is-, tega velikega naroda, s katerimjih povezuje isti jezik in v bistvu ista kultura. Voditelji ameriške nacije in države, ki seje konstituirala kot utelešena pravica do samoodločbe in do odcepitve, pri čemer sc ni zadovoljevala z nenasilnimi metodami, kakor se majhna Slovenija, kategorično odrekajo Slovencem pravico, ki so si jo sami zapisali v znamenito Deklaracijo o neodvisnosti, ki sojo vklesali v Kip svobode, ki jo, kadar to zahtevajo strateški interesi, celo s silo uveljavljajo tam, kjer za to ni prisotne podlage.
V lem trenutku ima novonastala slovenska država samo tri zaveznice, tri oblasti, ki so sicer vesoljne, a so v tem času zelo daleč od našega planeta: božjo resnico, božjo pravico in božjo ljubezen. Te tri oblasti so slovensko republiko priznale, preden se je ta priznala sama pred seboj.
Uredniki revije, ki se nikoli ni pregrešila zoper zvestobo lastnemu ljudstvu, kadar je pisala o občečloveških zadevah, ki se nikoli ni pregrešila zoper druga ljudstva, kadar je pisala o stvareh slovenstva in Slovenije, z. velikim zadoščanjem čestitamo državljanom in političnim voditeljem republike Slovenije kot samostojne države, nastale na podlagi ljudskega plebiscita 23. decembra 1990 in sklepa skupščine 25. junija 1991.
Novonastali državi slovenskega naroda in drugih narodnih skupnosti na ozemlju slovenske republike pa želimo, da bolj kakor priznanja imperialnih in sebičnih moči in oblasti tega sveta še naprej išče priznanja treh božjih in vesoljnih moči: resnice, pravice in ljubezni. Želimo ji, da bi prostost, kolikor je bo mogoče doseči, uporabila v službi dvema ciljema, ki jima je vsaka država izvirno namenjena razcvetu posameznika in razcvetu človeštva. Najprimernejše politično okolje za doseganje obojega pa je suverena narodna država, ki ni cilj sama sebi.
Med narodi Prešernove Zdravljice naj živi tudi slovenski, med prosto izvoljenimi postavami naj velja tudi slovenska!
Za Društvo prijateljev in uredništvo revije CZ: JANKO M BRKAČ
Umetnik, ki je vroče ljubil življenje
Spominski zapis ob obletnici rojstva akademskega kiparja in medaljerja Vladimira Štovička_
26. junija je minilo 95 let, odkar je stekla zibelka akademskemu kiparju in medaljerju Vladimiru Štovičku, spoštovanemu in priznanemu od vseh, ki so jim lepota, dobrota in resnica večni ideal človeka, kakor je zapisal Tone Gošnik, v DL ob mojstrovi 75-letnici rojstva.
Vladimir Stoviček seje rodil 26. junija 1896 v Boštanju pri Sevnici. Študiral je na ljubljanski Umetnostno-obrtni šoli in na Umetnostni akademiji v Pragi, kjer je 1923. leta diplomiral z odličnim uspehom. Po končanem študiju kipar-sta pri prof. Janu Štursi in Otokarju Španijelu seje že pri slednjem specializiral za medaljerstvo. Že v času študija je dobival številna priznanja za umetniško delo, med katerimi naj omenimo le častno priznanje Akademije, Suc-hordovo nagrado, nagrado mesta Prage in pa nagrado ameriških Čehov. Od tod je odšel na izpopolnjevanje v Firence in 1923. leta v Pariz, kjer je dobil svoj umetniški izraz. Spočetka je samostojno kiparil v ateljeju Bourg La Rcine, nato pa se je v Parizu zaposlil v veliki kamnoseški delavnici, kjer je klesal portrete in sodeloval s kiparjem Antonom Bourdellom — med drugimi je izklesal »Alzaško Madono« — v službi pri kiparju Raymondu Dclanarreyu pa seje izpopolnil v reliefni in medaljerski pa tudi v portretni plastiki in pomagal celo pri izdelavi Lessepsovega spomenika.
S francosko nagrado za plastiko in s priznanjem za plakete seje 1931. leta vrnil v domovino. Na razstavi v Ljubljani, s katero seje 1925. leta skupaj s prijateljem Jarom Hilbertom prvič predstavil slovenskemu občinstvu, je doživel prva priznanja tudi v svoji domovini. Ves čas svojega umetniškega delovanja v domovini je živel mojster Stoviček v tesni zvezi z ljudmi bližnje in daljne okolice. Pred zadnjo vojno je bilo njegovo umetniško delo bolj navezano na Krško in Zagreb kakor na Ljubljano. Bolj je bil poznan med zagrebškimi numizmatiki in zbiralci in šele po osvoboditvi je delal tudi za Ljubljano pomembna naročila.
Njegove umetniške stvaritve v stari Jugoslaviji kažejo, da je največkrat upodabljal prav preprostega in izmučenega človeka, njegovo siromaštvo in izmučene postave. Zato lahko trdimo, da je s takšnim načinom upodabljanja jasno pokazal svojo pripadnost naprednim krogom in se tako s svojim načinom delovanja vključil v boj za pravice revnih in zasužnjenih ljudi.
Leta 1941, ko je okupator prav z območja, kjer je živel Štoviček, izgnal v Srbijo in Nemčijo množico nedolžnih Slovencev, seje umetnik z vso silo lotil upodabljanja teh tragičnih dogodkov. Delal je skice in oblikoval reliefe, na katerih je prikazoval grozodejstva Nemcev. Svoje nacionalne privrženosti in svojega likovnega izražanja ni skrival, zato je njegovo početje kmalu prišlo na uho Gestapu. Ni dosti manjkalo, pa bi ga Ic-ti zaradi njegovega delovanja ustrelili. Ob vsem tem je mojster še našel toliko poguma, da je skice in negative skril, sicer bi jih gestapo uničil, pred njim pa je uničil le odlitke (dvojnike). Prav ti dokumenti imajo danes neprecenljivo zgodovinsko vrednost.
Izmed omenjenih del je gotovo najpomembnejša plastika Narodi Jugoslavije v borbi za svobodo. To delo v velikem formatu, ki prikazuje izgnance, borbo in vrnitev, krasi pročelje osnovne šole Adama Bohoriča v Brestanici, v miniaturni velikosti pa je bilo podeljeno 1947. leta španskim ženam in 1974. leta tovarišu Titu, ko je polagal temeljni kamen za jedrsko elektrarno Krško.
Mojster Štoviček je tudi po vojni verno upodabljal prizadevanja naših narodov za napredek in boljše življenje. Znani so spomeniki, ki so jih snovali arhitekti Plečnik, Kobe in Filipčič ter
Zgodbi z roba preživetja
KOČEVJE— V občini Kočevje je vedno več ljudi brez deta. Že okoli 100 družin in posameznikov pa je na robu preživetja, in to le zaradi stečajev podjetij. Najhuje je tam, kjer ostanejo brez dela vsi družinski člani ali oba roditelja. Mnogi so se torej že znašli v podobnem položaju kot za časa kriz pred vojno ali pa v stiskah kmalu po vojni. Zvedeli smo za dve zgodbici, ki najbolj zgovorno govore o sedanjih stiskah.
BREZ SEKSA NE BO SLUŽBE
Nezaposleno dekle je zvedelo, da bo zasebni šofer odprl še trgovino in potrebuje dve prodajalki Prijavilo se je in z novim delodajalcem sta se pogodila za službo. Delodajalec pa jo je po sklenjenem ustnem dogovoru povabil še na večerjo v gostilno. Med večerjo je postajal vedno bolj vsiljiv in je dekle nagovarjal na spolne odnose. Dekle ni pristalo, saj ob dogovoru za delo o tem ni bilo besede, pa tudi posebne simpatije ni
čutila do njega. Šlo ji je za delo, za kruh, za preživetje. Kljub vsemu je ostala neomajna in na ponudbo ni pristala Nesojeni delodajalec pa se je razjezil, ji pljunil v krožnik z večerjo in ji dal odpo ved, še predno je začela delati
A TA BO PEKEL JAJCE
Fantek je prišel v trgovino s sadjem, zelenjavo in drugo hrano. Ljudje so nakupovali na veliko. Ko je fantič prišel na vrsto, ga je prodajalec vprašaL
»Kaj boš pa ti, pobič?«
»Jajce«, je bil odgovor.
»Koliko jajc?«
»Samo eno«.
»Kaj pa boš z enim samim jajcem?«
»A ta mi gc bo spekel,«je pojasnil otrok, kije imet denarja le za eno jajce, saj je aUi ostal brez dela.
Vse v trgovini, ki so slišali pogovor, je pretreslo. Še posebno je prizadelo neko žensko, kije takoj pobiču kupila kar cel plato jajc, da je fantiču in družini v stiski vsaj malo pomagala.
J. P.
mojster Štoviček: relief Primoža Trubarja na Rašici. Junaki osvobodilnega boja v Radečah. Prvi krški borci v Krškem, Rušenje prometnih komunikacij na Slovenskem — Pogonik pri Litiji 1979; Muzeja revolucije v Celju in v Novem mestu hranita vrsto portretnih plaket padlih in še živečih narodnih herojev in državnikov: maršala Tita, Kar-
delja Kidriča, Djura Salaja, Miha Marinka, Lidije Šentjurc, Jožeta Bortšnar-ja, Ajbince Hočevar-Mali, Franca Kre-seta-Čobana, Staneta Potočarja (nad 50 plaket narodnih herojev) ter nekaj več vidnejših partizanskih borcev, aktivistov, politikov in drugih.
S področja kulturnega življenja: Prešerna, Aškerca, Plečnika, Finžgarja, Grafenauerja, Rostoharja, Jakca, Vidmarja, Vladka Korošca, Župančiča, Puškina, Ramovša, Sovreta, Mencingerja, Cankarja, Pleteršnika, Gasparija, Simona Jenka, Prežihovega Voranca, dr. Edgarija Leopolda Lavova, G. Kr-kleca, Trubarja, Slovenskega okteta ter številnih slovenskih in drugih kulturnih delavcev, ki so zaživeli na njegovih plaketah in medaljah (nad 200 portretov).
Pročelje celjskega gledališča krasi figuralni Tipanon, ob 70-letnici svojega življenja je podaril Krškemu monumentalni spomenik Janeza Vajkarda Valvasorja.
Prošnja svetu
Kočevje zaprosilo za pomoč Oer — Erken-___________schvvick_____________
KOČEVJE, NOVO MESTO Zaradi naglice pri pripravljanju zadnje številke Dolenjskega lista je pomotoma izpadla pomembna vest iz Kočevja, ki se glasi:
»Predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič je o napadu na Slovenijo obvestil nekatere najodgovornejše predstavnike javnega življenja nemške občine Oer-Erkenschwick, s katero kočevska občina tesno sodeluje, vodjo organizacije Kočevarjev na Koroškem in kneza Auersperga. Zaprosil jih je, naj vplivajo na prebivalce in odgovorne v teh in drugih državah, se pravi od Avstrije, Nemčije pa do ZDA, da nas podprejo v našem boju za ohranitev pridobljene stopnje demokracije in da obveste svet o brezobzirnem ravnanju JA: Po povratnih prvih informacijah, ki jih je predsednik Petrovič že dobil, so naprošeni navezali številke stike, kar bo gotovo pomemben drobec v prizadevanjih za uveljavitev Slovenije.«
Predsednika Petroviča smo zdaj spet obiskali in ga vprašali, če je v stikih s prijatelji po vsem svetu kaj novega. Odgovoril je:
»Z omenjenimi in drugimi prijatelji po svetu smo še naprej v stikih. Povedo, da po svojih močeh obveščajo domačo javnost o dogajanju pri nas. So zelo zaskrbljeni za Slovenijo in sprašujejo, kaj lahko store za nas tudi v obliki materialne podpore.«
DR. KMECL GOVORIL PLANINCEM
GORE — Okoli 1.000 planincev iz Posavja, Zasavja in ostale Slovenije se je zbralo v nedeljo, na dan planincev, v Gorah nad Hrastnikom. Planinci so razvili prapore, zapeli so učenci iz osnovne šole iz Dola, nastopil je ženski kvartet, zaigrala je steklarska godba in zaplesali so folkloristi. Spregovoril je član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž. Kmecl. Kritično je spregovoril o težkih in usodnih časih, ki jih preživlja slovenski narod. Veselimo se, ker smo na pravi poti svobode. S skupnimi močmi varujmo svoje ozemlje.
B HORVATIČ
DOMAČE TRNJE
•	Zaradi »zakulisnih dogajanj« se politična drama pretvarja v grozljivko.
•	Pojasnjevanje v politiki je kot fotografiranje ob nepravi osvetljitvi — posledica je nejasna slika
•	Zaradi življenja v oblakih seje mnogim odgovornim pooblačilo v glavi.
•	Med nami je mnogo takih, ki so na jeziku patrioti, v glavi pa oportunisti.
•	Če je kameleon v nevarnosti, spremeni barvo, če je v nevarnosti človek, menja politično stranko.
M. BRADAČ
Omenimo naj izjemno umetniško stvaritev, ki poveličuje našo borbo — deset portretov Prvih krških borcev, ki so bili zaradi izdajstva zajeti in ustreljeni 30. julija 1941. Ti'portreti, ki so pritrjeni na posebnih stebrih, tvorijo enega najlepših spomenikov pri nas. Spomenik Stoji pri novi osnovni šoli v Krškem, kar ima še poseben pomen.
Pred osnovno šolo v Sevnici stoji po-prsje ustreljenega talca Sava Kladnika. Pri centralnem spomeniku NOV prav tako v Sevnici stoji poprsje narodnega heroja Alojza Komana-Maroka. Poprsje revolucionarja univ. prof. dr. Mihajla Rostoharja, ki stoji na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Spominskem gaju v Krškem je prav tako delo mojstra Sto-vička, kakor še številna druga, ki stoje širom po Sloveniji.
Za obeleževanje poti in pomembnejših dogodkov Gorjanskega bataljona je zmodeliral tri reliefne plakete, ki ponazarjajo srečanje borcev Gorjanskega bataljona s hrvaškimi partizani, politično delo v NOV in ranjence. Zmodeliral je tudi tekst na plošči za spominsko obeležje na Polomu. Znane so tudi Štovič-kove značke, ki jih je izdelal za mladinske brigade in druge priložnosti. Tudi za številne brigade iz NOV, kulturna društva, organizacije, občinske skupščine, spominska slavja in drugo je izdelal medalje in plakete, ki jih podeljujejo svojim zaslužnim članom in občanom ter raznim gostom. Mojster Štoviček izdelal več portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, kijih uporabljajo šole kot bralne značke in jih podeljujejo najbolj prizadevnim učencem. Ob praznovanju štiristoletnice hrvaško — slovenskega kmečkega punta, ko smo v krški občini veličasno proslavili to obletnico,yse je Vladimir Stoviček kakor vedno angažiral z nami, kolikor so mu dopuščale moči. Za veliko pionirsko akcijo, ki je prerasla v slovenski širši prostor Po poteh kmečkih uporov, je izdelal plaketo s portretom Matije Gubca. Na 10.000 Gubčevih značk so osvojili slovenski in hrvaški pionirji, njihovi mentorji pa so prejeli Gubčeve medalje.
Omenimo naj še nekaj Štovičkovih del: spominsko obeležje na Rudnem polju, kjer je velik Kardeljev potrtret, pritrjen na skali; tri reliefi velikega formata za spomenik na Pogonu 1979, relief narodnega heroja na pročelju Zadružnega doma v Bistrici ob Sotli; sodelovanje pri reliefih za spomenik NOB na Raki itd. Na fasadi prenovljene Valvasorjeve hiše v Krškem visi velik krški grb, prav tako eno izmed zadnjih Štovičkovih del. Za Delavski dom Edvarda Kardelja v Krškem je izdelal portret tovariša Tita v velikem formatu.
Ob praznovanju 80-letnice rojstva je mojter Štoviček podaril Krškemu vsa svoja umetniška dela (nad 500 plaket, medalj in plastik), kakor tudi svoj atelje.
Stoviček je samostojno razstavljal svoja dela v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Brežicah, Krškem, Kostanjevici, Sevnici, Kranju, Tržiču, Žalcu, Zagrebu, Bjelovaru, Sisku, Titogradu, Vukovaru ter skupinsko v številnih drugih krajih širom po domovini.
Preko FIDEM je razstavljal svoja dela tudi na Dunaju, Pragi, Bratislavi, Kolnu, Hagu, Helsinkih, Krakovu, Moskvi, Varšavi, Brnu, Bukarešti, Kairu, La hay, Rimu, Stocholmu, Madridu, Leningradu, Parizu, Budimpešti, sodeloval je na veliki reprezentativni razstavi Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije, kije v letih 1946 do 1948 ponesla prikaz, naše umetnosti po Sovjetski zvezi, Češki in Poljski.
Dasiravno je opus Štovičkovega ustvarjalnega dela izreden, je ostal vse življenje zelo skromen. Nikoli šeni rinil v ospredje, ampak je tiho ustvarjal in bil silno vesel, če je lahko s svojim delom komu pomagal.
Da je Štoviček resnično velik umetnik, potrjujejo njegova dela, ki so razstavljena skoraj v vseh metropolah Evrope in tudi izven nje. Poudariti moramo, da je bil mojster Štoviček vse živ-
ljenje zelo ustvarjalen. Še v 93. letu, ko se mu je že iztekala zadnja ura življenja, je ustvarjal umetniška dela, dasiravno je imel težave z, očmi in s prekrvavitvijo rok. Njegov delovni dan je vsakokrat trajal od zore do mraka in pogostokrat je delal tudi ob sobotah in nedeljah.
Za svoje umetniško delo je prejel Trdinovo nagrado, častno priznanje z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja, dve odlikovanji predsednika Tita in razne nagrade in priznanja že v času študija v Pragi in pozneje v Parizu, kar smo že navedli. O mojstru Štovičku je zapisal umetnostni kritik Janez Messesnel tole: »... danes je mojster Štoviček naš edini izraziti (mojster) medaljer, in če zanemarja eksperiment in stilizacijo v smislu funkcionalnih in konstruktivnih novosti ali ekspresionističnega nazora, potem je to pogojeno z zvestobo nalogi, ki jo pojmuje predvsem kot funkcionalni odziv potrebam. Spričo življenjske in umetniške poti, ki jo je prešel, spričo izkušenj, ki jih je na tej poti nabral, in spričo znanja, ki prehaja v mojstrstvo, mu v tem lahko samo pritrdimo...« v
Da je doživel visoko starost in da je lahko vse življenje ustvarjal enkratna umetniška dela, ima precej zaslug tudi njegova žena Milica, ki je lepo skrbela za mojstra, ga bodrila pri delu in mu stala zvesto ob strani.
SLAVKO SMERDEL
i
tl M
la pa;
’ i'
V
PLAKA T — Ob eskalaciji vojaškega spopada v Sloveniji so Slovenci predstavili jugoslovansko armado v bistveno drugačni luči. S plakatom, nabitem na drevo v Leskovcu, je nekdo sporočal: JLA — okupator .Slovenije. (Foto: L. M.)
Osilnica med prvimi
OSILNICA	V nedeljo, 7. juhja.je
bil v Osilnici razširjeni sestanek vodsta KS, ki mu je prisostvoval tudi predsednik IS občinske skupščine Kočevje Alojz Petek. Ugotovili in sklenili so:
POMAGATI SLOVENIJI Kot vedno v primeru nesreč in katastrof so tudi tokrat v Osilnici med prvimi ustanovili odbor, ki bo zbiral denarno po-moč za ublažitev vojne škode v Sloveniji. Vodi ga predsednica KO RK Gentca Muhvič, v njem pa sta še Anton Volf n| Zlatko Žagar. Kot prvi je prispeval po1 voje mesečne plače predsednik KS dr. Stanko Nikolič. Zdaj zbirajo pomoč p° hišah in na delovnih mestih.
ŠABRANCI OBLJUBLJAJO POMOČ — V imenu občinske skupščine Čabar je njen predsednik Stanko Kovač ponudil KS Osilnica zdravstveno, ma; terialno in kakršnokoli drugo pomoč, k> bi jo to območje potrebovalo. Prva taka pomoč je bila že dana na področju zvez in informiranja.
TUDI ZASEBNIK PONUDIL POMOČ — Marjan Filipovič, ki ima zasebno firmo »Finest« v občini Čabar.je ponudil v primeru potrebe pomoč KS Osilnica pri gradnjah stavb, mostov itd-Njegovo podjetje se ukvarja s pridobi'; vanjem električne energije in raznim1
^ENOTNA DEŽELA PETRA KLEPCA — Tudi tokrat seje izkazala enotnost hrvaške in slovenske strani dežel Petra Klepca. Delajo složno pod geslom, daje sosed dolžan skrbeti za dohf0 počutje soseda, kije v stiski, in to neg|e" de na republiško mejo. Zato tudi ne preseneča sklep tega sestanka, po kate-rem sta krajevna skupnost Osilnica ' Kulturnošportno društvo »Tone y bolt« Osilnica dolžna pospešiti t® knjige »Peter Klepec in njegova dežela«, ki bo izšla v slovenščni, hrvaščini ■ jeziku dežele Petra Klepca, kije enak n slovenski in hrvaški strani. Kaže na mreč, da se prav zdaj ta ljudski juna spet prebuja.	p
•	Denar leži na cesti le za tiste,
niso na cesti.	,
•	Tudi novi slovenski grbi boO» pristali na delavčevi grbi.
•	Svet je narobe med druga*1 ,u zato, ker se vsak načrt ob kohcu 1 pridi (Rupel)
•	Da na stari celini narediš no državo, moraš biti po svoje mala no ■ (Lorenci)
•	Človek ne more dovolj dob*0 misliti o človeku. (Kant)
Preživela je tri vojne
Stoletna Anica Hanzlovsky velja za najstarejšo
METLIKA Anica Hanzlov-sky je preživela dve svetovni vojni, nikoli pa niti v sanjah ni slutila, da bo morala prav svoj stoti rojstni dan praznovati v vojnih razmerah. V metliškem domu počitka, kjer si je pred poldrugim letom našla svoj novi dom, še niso imeli stoletnika, čeprav je ustanova obstajala že v stari Jugoslaviji. Zato so želeli ob visokem Aničmem jubileju pripraviti pravcato praznovanje za vse oskrbovance in zaposlene, vendar so sc mu morali zaradi žalostnih dogodkov v naši domovini odreči. Praznovanje so preložili na mirnejši čas, tete Hanzlovskc pa so se tisti, ki ji v domu lepšajo jesen življenja, 5. julija, na njen stoti rojstni dan, spomnili z iskrenimi čestitkami in darilom.
Anica, rojena Črnič, je Metličanka,^ je po prvi vojni odšla v Zagreb. Čeprav seje večkrat vračala v rodno Metliko, je ostala zvesta Zagrebu vse dotlej, dokler je še lahko sama skrbela zase, torej do lanske zime. Odkar jo je pred dobrim le-
m
tom kap, je priklenjena na postelj1’-še vedno pa rada piše. bere in se Izgovarja v nemščini, ki se je je naučila v osnovni šoli. Predvsem pa ji nC uide nobena podrobnost iz vsakd-1 njega političnega življenja, zato J tudi razumela, zakaj jo ob njene1* rojstnem dnevu ne morejo obiska sin, vnukinja, vnuk in pravnučka1
Zagreba-	M.B.-J-
USPEH NOVOMEŠKIH UPOKOJENCEV Navzlic hudim časom upokojenci niso prekinili tradicije. Druš ^ kojencev Kočevje je pred dnevi pripravilo športne igre upokojencev dolenjske regije, novomeško zastopstvo je mo lo v kegljanju, šahu, streljanju in balinanju. V skupni uvrstitvi so novomeški upokojenci zasedli drugo mesto
16
DOLENJSKI UST
končno/
raisi
■
r	^
G Rodgonoi Roden
idovo*
domu.
Korovonke
Hredei
Jesenici
3oh Be'o
lotimo
Ljubljana
/a Gorica
*0 5i 10 j N A
R'bNlC.
kFernetic ■
Lipice
»kot ■ ie
SLOVENSKO BOJIŠČE
STANJE 3 julija 1991 ob 15 uri
h Ktot
varaJoin
LEGENDA
o Heini prehodi ^Olc« vojoimte JA ■^"Poiolai oklep enol j A Letel. ste
^Vilgi J	■K«;rpl.,LI..«rS"„
'—~**rn*J . ■ Li».i,t>jkLS«»	Ihu»ut> n
'	->mer' pr
♦•NtmnneslJPJ	• ----------—
<«X /	| /Ulil 0*..'
prem r
X** Biokode oc ceslch
L> m e. preimkov eno' JA
koriovc?
Resnica prodira v svet
Ameriški Slovenci se trudijo, da bi ZDA vedela, ________kaj se dogaja v Sloveniji
x CLEVELAND — Matjaž Jan-J-ar, kije uradno še vedno generalni konzul SFRJ v Clevelandu, hkrati Pa slovenski predstavnik v Cleve-andu, se vse od napada JA na Stotnijo trudi, da bi ZDA zvedele za resnico o dogajanjih v Sloveniji. Po f L>A pošilja obvestila o teh doga-Janjih ter o brutalnih akcijah in grožnjah JA na najrazličnejše pomembne naslove. Da bi ZDA zve-oele resnico o Sloveniji in Jugosla-V|ji, kar naj bi vplivalo tudi na uradno ameriško stališče do Jugos-?V|je, njene enotnosti in osamosvo-Jhvenih teženj Slovenije, si močno
Prizadevajo tudi ameriška slovenska društva.
Eno takih je v Clevelandu, kije s Ptko 100 tisoč Slovenci ena moč-PeJsih ameriških slovenskih »postojank«. Mnogi od njih niti slovensko e ?najo več, a del njihovega srca je Se zrn c raj slovenski, je v pogovoru ? Dolenjski list potrdil Matija Ho-I Y.ar> Belokranjec, ki že več deset-etlJ živi v tem koncu Amerike.
SREČANJE
, J okviru meseca mladinske kulture v >hčini Novo mesto smo se 6. junija srečali učenci iz OŠ Škocjan. Izmenjali smo ulturni program in ugotovili, da je kultno sodelovanje med šolami potrebno, naJ se spoznavamo in izmenjujemo izkuš-Je- Nastopili so harmonikarji iz škocjan-** ^°le, naš recitatorski krožek seje pred-n v* ' dramatizacijo Povodnega moža, •® koncu pa so nas razveselili z odličnim granjem tudi naši tamburaši.
Novinarski krožek OŠ Janeza Trdine, Stopiče
»Prejšnjo nedeljo smo imeli v Slovenskem domu sestanek, kjer smo razpravljali o Sloveniji in kako ji pomagati. Zraven je bil tudi Matjaž Jančar. Izbrali smo odbor, ki bo poskrbel, da bodo pomembne ameriške osebnosti obveščene o Sloveniji in njenih težnjah, o vsem dogajanju, o početju vojske. V Clevelandu je bila prejšnji ponedeljek tudi maša, na kateri seje zbralo 1.600 ljudi in kjer smo se odločili za zbiranje humanitarne pomoči za Slovenijo,« je v krajšem pogovoru povedal gospod Hočevar. Posebej je poudaril, da so slovenski vojaki oz. slovenska TO na ZDA naredili zelo dober vtis, da so ponosni nanje. Gospod Hočevarje obljubil, da si bodo Slovenci v Ameriki še naprej prizadevali, da bi ZDA poznale resnico o Sloveniji in da bi se približale njenemu priznanju.
Z. L.-D.
POSLUŠALCI STUDIA D malokdaj pomislijo, da imajo veliko zaslug za to, kar slišijo po radijskih sprejemnikih, radijski tehniki. Med kar Številnimi je tudi Ervin Bizjak. Trebanjec, ki vsakodnevno potuje na relaciji Trebnje — Novo mesto. Včasih tudi pozno ponoči, kajti Studio D oddaja vsak dan do 24. ure. Bizjak opravlja svoje delo honorarno. (T. G.)
Sinova na varno v Trst
Naše otroke pomaga-jo reševati tudi tujci
NOVO MESTO Napad okupatorske jugoslovanske vojske na Slovenijo je poleg vsega gorja v številnih družinah tudi ločil otroke od staršev. Ena takih je družina novomeškega arhitekta Zdenka Hlavaty-ja. »Mlajša od mojih treh sinov, stara 13 in 15 let, sta bila v Krkini koloniji na Debelem rtiču,« je začel pripoved oče Hlavaty. »Ko je prišlo do napada na Slovenijo, smo bili seveda tako kot vsi drugi starši, katerih otroci so bili ali so še ločeni od njih, nadvse zaskrbljeni. Še huje je bilo, ker nikakor nismo mogli dobiti telefonske zveze z letoviščem. V Trstu imamo prijatelje in smo se obrnili nanje, da bi, če se da, šli po sinova in ju odpeljali na varno čez mejo. Seveda smo morali o tem prej obvestiti vodstvo kolonije, saj je jasno, da ne bi dali otroka nekemu neznancu in še tujcu povrhu.« Končno jim je le uspelo priklicati Krkino letovišče v Strunjanu in od tam
OČEINBRAT— Zdenko Hlavaty s starejSim sinom, mlajSa sino va oziroma brata pa sta na varnem v Trstu.
so Hlavatyjevo sporočilo prenesli na Debeli rtič.
»Moj tržaški prijatelj Renato Picri, sicer lastnik Mercedesovega servisa, je organiziral akcijo. Po sinova je šel čez mejo Zoran Muzlovič. Ne poznam tega človeka in ne vem, kakšne narodnosti je, gotovo pa mora biti pogumen možak, da je v takih razmerah tvegal pot čez mejo. Fanta je dobil in ju varno preko Škofij spravil v Trst. Brž. ko so bili čez mejo, je bil prehod v Škofijah zaprt11 A. B.
Izbrali pot časti, ker smo premislili Judi pot sramote
Iz govora Josipa Vidmarja na Kočevskem _ zboru leta 1943
ALJAH
»Ko smo 27. aprila 1941. leta ustanovili Osvobodilno fronto in sklenili, da gremo v oborožen odbor oper okupatorje, smo vedeli, kaj nas Slovence čaka. In vendar sfno se odločili za ta usodni sklep 'n storili ta korak. Storili smo ga, ker smo predobro in prenatančno vtde!i tudi drugo možnost, drugo P°t, kakrSna nam je bila na razpolago. Dejstvo, da smo za svojo odločitev zastavili tudi lastna življe-nJa, nas ne opravičuje in ne more opravičevati pred našo vestjo. Pač Pa nas opravičuje ona druga pot, ki smo jo videli in v mislih prehodili. To bi bila pot, ki so nam jo svetovali naši 'preizkušeni voditelji . pot mirovanja, pot hlapčevske Ponižnosti in potrpežljivosti, pot nemoške, neme in nizkotne, da ne 'fčem živalske vdanosti v prenašanju poniževanja in nasilja, pot sramotnega sožitja z okupator-Jem, skratka pot pasje sreče, da srneš lizati roko gospodarju, ki vihti bič nad tabo. Te nečastne Poli nismo mogli izbrati in naša ljubezen do slo venstva nam ni dovolila priporočitije narodu, pa naj oi nas doletelo, kar si že bodi.
Izbrali smo pot časti, ker smo dodobra premislili tudi pot sramote.«
£
ALJAbgW
91
PF..'*..
pP..Pf-PF.,
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 25. junija 1991 (sklep objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9/91 j
JAVNO RAZGRNJEN
OSNUTEK SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA CIKAVA ZA OBRTNE LOKACIJE OB REGIONALNI CESTI
v času od 29. junija do 29. julija 1991, in sicer v prostorih:
—	skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, 1. nadstropje,
—	osnovne šole na Malem Slatniku.
JAVNA OBRAVNAVA
osnutka zazidalnega načrta bo v
četrtek, 18. julija 1991, ob 20. uri
v krajevni skupnosti Mali Slatnik, v osnovni šoli na Malem Slatniku.
Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2, Novo mesto.
Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalec zazidalnega načrta ter predstavniki zavoda, ki bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitev in prisotnim dajali pojasnila.
Vabljeni!
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE NOVO MESTO
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto na podlagi sklepa skupščine občine Novo mesto ter v soglasju s skupščino občine Črnomelj, Metlika in Trebnje v zvezi z 19. členom zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
družbenega pravobranilca samoupravljanja
občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
Predloge in prijave za ta dela in naloge lahko posredujejo občani Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, Novo mesto, v 15-tih dneh po objavi.
Predlogu mora biti priložena izjava kandidata o sprejemu kandidature ter življenjepis s podatki o izobrazbi in zaposlitvi. Prijavijo se lahko tudi kandidati sami.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto
NOVOLINE COMMERCE, trgovina in storitve, d.o.o.
Novo mesto
Cesta komandanta Staneta 38
objavlja prosta delovna mesta
1.	direktorja podjetja
2.	samostojnega komercialista
3.	komercialista-referenta
Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo od V. do Vil stopnje, sposobnost komuniciranja doma in na tujem, predvsem pa marketinška znanja in odločnost za tekmovanje na konkurenčnem trgu.
Nudimo ustvarjalno delo, stimulativni OD glede na dosežene rezultate in možnost dodatnega izobraževanja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
naslov-6nti naJ p0ŠI)e,° PriJave z dokazili v 8 dneh po objavi na
NOVOLINE COMMERCE, d.o.o., Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 38.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po končanem zbiranju prijav.
lf TFM TEV1MM 11A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO OOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ ICIVI ICIJNU VMO 4ANIIVIA PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 11. julija — Olga Petek, 12. julija — Mohor Sobota, 13. julija — Jolanda Nedelja, 14. julija — Jelena Ponedeljek, 15. julija — Vladimir Torek, 16. julija — Bogdan Sreda, 17. julija — Aid
LUNINE MENE 11. julija ob 20.06 — mlaj
kino
ČRNOMELJ: 12. 7. (ob 21. uri) ameriški erotični film Vročica ljubezni.
kmetijski stroji
TRAKTOR URSUS 35 prodam. Janez Kopina, Radovlja 7, Šmarješke Toplice.	4211
SNOPO VEZALKO za figaro prodam. Lipar, Vrbovce 5, Šentjernej. 4223
motoma vozila
Z 101, letnik 1986, karambolirano, prodam, n 27-751	4201
JUGO 45 KORAL, avgust 1988, in Suri lita platišča z gumami prodam. Anton Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. 4204 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. * (0608)89-167.	4205
JUGO KORAL 55, oktober 1988, prvi lastnik, dodatno opremljen in tomos avto-matik ugodno prodam, it- (068)21-457, Hribar, Šmihel 43, Novo mesto. 4210 ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Šime, Črmošnjice pri Stopičah 6.	4212
126 P, letnik 1990/2, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na it 21-784.
4213
R 4 GTL, letnik 1982, prodam ali menjam za 126 P ali Z 750. * (068)45-279.
4218
GOLF JX, B 1600, letnik 87/11, ugodno prodam, it 51-041.	4221
R 4 TL, dobro ohranjen, 11/81, prodam. 'it; 21-826, interna 286.	4222
CITROEN AX bele barve, 3 vrata, dobro ohranjen, prodam, rt: 47-402. 4226 LADO SAMARO, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam, it.. 48-428, 48-327.	4227
VW 1303 S, letnik 1972, in motor BT 50, star dve leti, prodam '® 76-387.
4229
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. He-nigsman, Vavpča vas 46, Semič, 'n. 56-451.	4230
AVTOMATIK, letnik I987, prodam. w 26-191	4211
VESPO LML 150 NV, letnik 1989, dobro ohranjeno, prodam. * (0608)88-892.	4232
OPEL KADETT 13 S, odlično ohranjen, in nemške ovčarje prodam. '19: 52-518.	4233
ZASTAVO KOMBI 850, dvojna kabina, prodam. '19 65-070.	4234
obvestila
ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. 19: (068)44-662.	4188
JA
ALP ŠPORT
Planinci, taborniki, ribiči:
ALP ŠPORT javna skladišča Novo mesto je pravi naslov za vaše zadeve! tel : 21-956 int. 27
PRODAJAMO bele domače piščance, težke do 2,5 kg. Po 20. juliju pa bomo prodajali kilogramske piščance. Alojz Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, * 42-575. 4215
preklici
14. 7. (ob 19. uri) ameriška komedija Umazani pokvarjeni prevaranti. 14. 7. (ob 21. uri) francoski akcijski film Nikita.
KRŠKO: 11.7. (ob 21. uri) nemški erotični film Sladkorček. 14. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Vroči spot.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 11. 7. (ob 10., 19. in 21. uri) ameriška pustolovska drama Planine meseca. Od 12. do 14. (ob 19. uri), 15. (ob 19. in 21. uri) ter 16. 7. (ob 10. uri) ameriški policijski film Ulični policaj Rookie. Od 12. do 14. 7. (ob 21. uri) nemški erotični film Sladkorček.
NOVO MESTO — 16. in 17.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Veliki diktator.
,
ANICA IN SREČKO TRAVNIKAR,
Vitna vas 17, Bizeljsko, preklicujeva in opominjava, naj se g.Mica Osojnik in Zinka Podgoršek iz Vitne vasi držita pravil, oziroma navodil, ki smo jih sklenili pred leti na KS Bizeljsko, da ne spuščata kokoši na posestvo, ki je najina last. Opomin oziroma preklic naj bo zadnji pred tožbo na sodišču.
4220
posest
PRODAM 2 ha gozda in 30 a travnika. Možnost razmere. ® 27-285.	4224
prodam
ŠPRINGER—ŠPANJELE, odličnih staršev stare 7 tednov, poceni prodam. Stane Žabkar, Ivanjše 9, Kostanjevica na Krki.	4207
INVALIDSKI VOZIČEK z nočno posodo in drugo opremo prodam. Cena po dogovoru. ® 24-138	4209
SURF za začetnike prodam ali menjam za gorsko kolo. ® 73-595.	4216
ŠIVALNI stroj Višnja, v kovčku, malo rabljen, prodam. ® 40-367, po 17. uri.
4217
FRANCOSKO POSTELJO in tro-delno, skoraj novo omaro prodam. ® 58-550.	4225
ŽAMETNO ČRNINO, 150 litrov, prodam. ® (068)24-489, zvečer. 4235 KUHINJO MARLES, temno rjavo, tip Orhideja natural, v izmeri 4,60 m, skupaj s štedilnikom (2 plin, 2 elektrika) in vgradnim hladilnikom ter električno napo ugodno prodam. ® (0608)33-444, zvečer.
4236
razno
FANIKA BIZJAK, Drnovo 62, Leskovec, opozarjam ANO in VINKA VODOPIVEC iz Dmovega 61 a, Leskovec, da prenehata obrekovati, zmerjati in stikati po mojem dvorišču, kadar me ni doma. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala.	4202
POSLOVNI PROSTOR, velikost 40,48 m2, lokal zgrajen do III. gradbene faze, na novi avtobusni postaji v Novem mestu ugodno prodam. Informacije na ® (061)223-231.	4206
TRGOVSKI LOKAL v velikosti 35 m2 v strogem centru Krškega oddam. Informacije na ® (0608)33-855.	4214
službo dobi
IŠČEMO potnike za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober zaslužek.	23-
640.	4152
FRIZERSKA POMOČNICA dobi službo. W 25-259.	4228
službo išče
IŠČEM službo pri starejših ljudeh s stanovanjem. Vajena sem vseh del in kuhanja. Naslov v oglasnem oddelku.	4219
stanovanja
STANOVANJE v Črnomlju ali bližnji okolici išče mlada družina z enim otrokom iz Črnomlja. * 52-763.	4203
ženitne ponudbe
DOLENJSKA DEKLETA so najboljša dekleta, pravijo fantje in jih vabijo v AFRODITO, ženitveno posredovalnico v Kranj, od 8. do 14. ure, v četrtek in petek pa od 14. do 19. ure na ® (064)324-258, da se spoznajo.	4208
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja Iglavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimeseč/e 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacije ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-440519 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotogralij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št 7191) se za Dolenjski list ne plaču/e davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika No-\^vo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana._____________________
/O ljubljanska banka
Dolenjska banka d. d. Novo mesto
Mejni zneski pri poslovanju s hranilno knjižico in čeki
Od 1.7.1991 naprej veljajo novi mejni zneski pri poslovanju s hranilno knjižico in čeki.
200 din 3000 din
3000 din 1500 din
Tekoči računi:
—	najnižji znesek čeka je
—	najvišji znesek negotovinskega čeka je
—	najvišji znesek čeka za gotovinsko izplačilo v bankah skupine Ljubljanske banke v Republiki Sloveniji je
—	drugje pa
Hranilne vloge:
Imetniki dinarskih imenskih in vpoglednih hranilnih knjižic lahko dnevno dvignejo zunaj bančne skupine Ljubljanske banke znesek do višine 3000 din. Poleg tega lahko ob vpisu dvignejo še celotni znesek pripisanega osebnega dohodka ali pokojnine. Po predhodni primerjavi stanja na hranilni vlogi z enoto, ki je izdala hranilno knjižico, lahko varčevalec dvigne dnevno tudi več kot 3000 din, vendar stroške primerjave plača sam.
zavarovalnica triglav
poslovna enota Novo mesto
CENEJŠA IN KVALITETNEJŠA ZAVAR0VA-NJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV, d.d.
Kar za 25% nižja premija pri požarnem zavarovanju
Zavarovalnica Triglav, ki v letošnjem letu deluje kot delniška družba, se želi s svojo novo organiziranostjo kar najhitreje vključiti v nove, tržno-konkurenčne odnose, kakršne poznamo v razvitem svetu.
Z namenom, da bi nudila zavarovancem kvaliteten servis, je organizirana v mrežo območnih in poslovnih enot, ki pokrivajo celotno področje Slovenije in velik del Hrvaške.
Zavarovalnica Triglav, delniška družba, tako ostaja najmočnejša slovenska zavarovalnica. Na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega deluje s svojo Poslovno enoto Novo mesto.
Zavarovalnica Triglav daje velik poudarek razvoju, zato spremlja zavarovalstvo v svetu in s tem razvija nova in kvalitetnejša zavarovanja. S svojo velikostjo zajetja zavarovanj, ažurnim spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezultatov omogoča svojim zavarovancem cenejša zavarovanja oziroma ob tem poziva na kvalitetno sklepanje zavarovanj z realnimi zavarovalnim vsotami.
Tako je Zavarovalnica Triglav zmanjšala zavarovalno premijo za požarno zavarovanje civilnih in neproizvodnih rizikov za 25%. Ker je požarno zavarovanje med občani najbolj razširjeno, saj ima skoraj vsak zavarovano hišo ali opremo, pomeni tako veliko znižanje premije velik prihranek.
Poleg same cene pa je pomembna predvsem kvaliteta posameznega zavarovanja. Pri obveznem avtomobilskem zavarovanju vozniki velikokrat pozabljajo ali pa niso obveščeni o višini zavarovalne vsote, ki jo zavarovalnica plača ob škodi. To vsoto predpisuje Zvezni izvršni svet in je velikokrat prenizka za kritje škode (trenutno je ta vsota 1,000.000,00 za osebna vozila). Zavarovalnica Triglav z minimalnim doplačilom sklepa zavarovanje z dvojnimi zavarovalnimi vsotami in tako nudi zavarovancem večjo varnost. Svojo ponudbo povečuje tudi pri zavarovanju avtomobilskega kaska, kjer je možno z doplačilom na premijo razširiti zavarovanje na kritje stroškov za najem
zaradi nezgode (kombinacija I).
Ker se bliža čas dopustov, je zelo pomembno turistično zavarovanje. Namenjeno je vsem osebam, ki potujejo oziroma letujejo v Jugoslaviji ali v tujini. Zavarovanje krije tatvino vozila, smrt, trajno invalidnost, stroške zdravljenja in stroške prevoza umrlega zavarovanca, tatvino, vlomsko tatvino, rop ter uničenje ali poškodovanje prtljage in osebnih stvari, odgovornost zavarovanca, prekinitev turističnega potovanja ali letovanja ali kasnejšo vrnitev z njega. Možno je skleniti posamično, družinsko oziroma skupinsko zavarovanje. Da bi bilo zavarovanje privlačno, je Zavarovalnica Triglav povečala zavarovalne vsote, za družinska in skupinska zavarovanja pa tudi znižala zavarovalno premijo.
Zavarovalnica T riglav, d.d., se s svojo tradicijo in visokostro-kovnim kadrom prilagaja zavarovancem in skuša njihove želje in potrebe spremljati z novimi in kvalitetnejšimi zavarovanji.
r
m
"\ *
nagrajuje naročnike Dolenjskega lista
ZAVAROVALNICA TILIA,
Cesta herojev I, Novo mesto, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kolevju in Trebnjem ter zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem nagrajuje naročnike Dolenjskega lista.
Nagrada Zavarovalnice TILIA je premoženjsko zavarovanje v vufini 2.500 dinarjev. Če je premoženje izžrebanca že zavarovano, nagrado lahko podari prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista.
Ta torek je imela največ sreče pri žrebu Rozalija Vire, Dol. Ka-mence 8, naročnica od leta 1970, ki naj se čimprej zglasi na predstavništvu Zavarovalnice TILIA, Cesta herojev I, Novo mesto.
v_____________________________y
•	Nič ni bil, niti član Akademije.
(Napis na francoskem nagrobniku)
•	Leta naučijo več kot knjige.
MALI OGLASI
v ponedeljek tudi
od 20. do 22. ure
7sT
25-747
OBVESTILO O POVEČANJU STANARIN IN NAJEMNIN V OBČINI NOVO MESTO
Vse imetnike stanovanjske pravice za družbeno-najem-na stanovanja obveščamo o povečanju stanarin, in sicer s 1. 7.1991 za 15%.
Odredba o povečanju stanarin bo objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA
Delo, trud. trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala,
zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra
MARIJA
HROVAT
iz Novega mesta
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 79. letuje tiho odšla od nas naša draga žena, mama, stara mama
JOŽEFA
BRUNSKOLE
Jelševnik H
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nj1 . izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zamU poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, pevkam, govornici za poslovil" besede in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Iz Poloma
.). .p;-,,<y
ŠENI ASFALTA SKOZI VAS Po-lomčani pravijo, daje njihova vas edina v občini Kočevje, ki še nima asfaltiarne ceste. Ne gre /a asfalt do Poloma, ampak le skozi vas, ki se ponaša tudi s kostanjevim drevoredom, kar je na Kočevskem redkost.
ČAKAJO NA VODOVOD Hy-drovod je napravil v Polomu in na Seču po eno vrtino in prišel do primerne količine globinske pitne vode za obe vasi. Vaščani so izkopali jarek za cevovod, koliko so mogli, na kamenitih odsekih pa pričakujejo pomoč drugih, ki bodo minirali. Tudi cevi imajo že pripravljene. Zgraditi pa je treba še vodni zbiralnik. Pri delih jim je veliko pomagala Kočevska Komunala.
DVE VEČJI KMETIJI V Polomu ima večjo kmetijo Jože Papež. Redi 40 goved in okoli 100 ovac. V Seču pa ima večjo kmetijo Janez Papež. Kmetijsko gospodarstvo je namreč hleve na lem območju opustilo.
IZLETNIKI PRIHAJAJO Polom je bil ena največjih in najlepših kočevskih vasi. Zdaj ga pogosto obiskujejo izletniki, tudi izseljeni Kočevarji in njihovi potomci, ki iščejo korenine. Zato bi bilo prav, da bi kaj ukrenili s cerkvenimi ruševinami in povsem dotrajanim farovžem.
, **.'*,-' * ‘
ZAHVALA
Zapustil si nas, Franci ti, za teboj srce nam krvavi, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti
V cvetu mladosti nas je v 26. letu starosti za posledicami boja z okupatorjem tragično zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak
Franci Uršič mi
iz Prečne 28
Še vedno zazrti nekam, odkoder bi vendarle moral priti, se v tem težkem trenutku zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje-Neizmerno se zahvaljujemo pripadnikom Teritorialne obrambe Novo mesto za izkazano pozornost in vsestransko pomoč pri organizaciji pogreba ter častno stražo. Naša iskrena zahvala bvT' šnemu svetu občine Novo mesto, KS Prečna, sodelavcem IMV Revoz, obrat 1, ter osebju kirurške ga oddelka bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego. Hvala tudi vsem štirim govornikom 7 ganljive besede ob slovesu, pevcem in župnikom za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ste pokojnega Francija v tako velikem številu pospremili do njegovega mnogo preranega groba-
Žalujoči: vsi njegovi
* -
L'i,"
"t‘i *■
VLOMA V ZIDANICI
LUZARJEV KAL V noči od 3. . 7-julij je bilo vlomljeno v dve zida-jClna Kuzarjevem Kalu. Novomcščan Kitonja je po nenapovedanem učnem obisku ostal brez. lesenega sod-, az.okrog 15 litri vina, pol kile kave, . anjkala pa sta tudi moški sprej dc-““Orant in kolonjska voda. S tem je ^Kodovan za okoli 3 tisočake. Iz zidavi? Leoprjlda Berusa s Kuzarjevega slam pa. ie neznan storilec odnesel 8 kg I Skorja, pol kile kave, pol litra žganja nekaj masti, iz sodov pa je iztočil oES? 30 litrov vina. Lastnik ima za 0 >2 tisoč dinarjev škode. Kdo se bo ***•'ln lišpal, še ni znano.
"N
avto moto društvo trebnje
organizira tečaj iz CPP za voznike motornih vozil. Začel se bo v prostorih AMD Trebnje dne 23. julija ob 17. uri. Tečaj je brezplačen.
J
SKUPŠČINSKI	i • občin# ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
	
V 9. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom *8- junij 1991, so objavljeni dokumenti:
°bčina Črnomelj
"■ Odredba o določitvi najvišjih cen
~~ Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Črnomelj
občina metlika
~~ Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o ureditvi prometa v mestu Metlika
OBČINA novo mesto
~~ Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
~~ Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Cikava za obrtne lokacije ob regionalni cesti — sprememba ~ Odlok o izdaji obveznic občine Novo mesto ~ Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Novo mesto ~~ Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari ~~ Odlok o komunalnih taksah v občini Novo mesto ^ Odlok o krajevni turistični taksi v občini Novo mesto ~~ Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ~~ Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (s prilogo urbani-__ stičnih zasnov za naselje Žužemberk)
~~ Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (s prilogo urbani-___ stičnih zasnov za naselje Straža z Vavto vasjo)
" Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (s prilogo urbani-___ stičnih zasnov za naselje Otočec)
~~ Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (s prilogo urbani-__ stičnih zasnov za naselje šmarjeta s šmarješkimi Toplicami) ~~ Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (s prilogo urbani-__ stičnih zasnov za naselje Mirna Peč)
~~ Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo me-^ sto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ~~ Sklep o prenehanju z delom vzgojno-izobraževalne organizaci-___ I® Osnovna šola Novo mesto ^ Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Bršljin ^ Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Center ^ Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Grm ^ Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Stopiče ^ Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Šmihel " Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za postavitev daljno-vodov 2 x 110 KV Brestanica—Krško—Novo mesto ~~ Zapisnik o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida ___ Nadomestnih volitev v volilni enoti št. 16 ~~ Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča občine Novo mesto
Občina ribnica
^ Pravilnik o oddajanju pqslovnih prostorov Sklep o določitvi najvišjih cen
"" °dlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in var-^ stvu okolja v občini Ribnica
" Odlok o spremembi odloka o reji, registraciji in označevanju ^ Psov ter reji ostalih domačih živali
^ Odlok o spremembah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov ^ jn ukrepih za zavarovanje voda
^ Odlok o spremembah odloka o omejitvi nabiranja lipovega cvet-^ Ja in pridobivanja lubja lipe
^ Pdlok o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju, uporabi ^ in vzdrževanju kanalizacije v občini Ribnica ^ Odlok o spremembi odloka o pogojih za priložnostno opravlja-^ nje gostinske dejavnosti v občini Ribnica
Odlok o spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih in zimske službe na območju občine Ribnica
®bčina trebnje
Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo ^ stavbnega zemljišča za drugo polletje leta 1991
Sklep o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske __ Površine za potrebe odmere davka od premoženja za leto 1991 Sklep o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Trebnje
^BDobČINSKE objave
~~ Sklep o prenehanju z delom Zdravstvenega centra Dolenjske ^ Novo mesto
^ Oolok o ustanovitvi Splošne bolnišnice Novo mesto ^ Odlok o ustanovitvi Dolenjskih lekarn Novo mesto
Odlok o ustanovitvi Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto
ZAHVALA
V 61. letu starosti seje 27. junija poslovil od nas mož, brat in stric
RUDI BAŠELJ
iz Gor. Kamenja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem lepa
hvala!
Žalujoča žena Pepca
ZAHVALA
V 63. letu nas je nenadoma zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče, brat, svak, stric in tast
ALOJZ ŽAGAR
iz Birčne vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in tolažilne besede v težkih trenutkih. Najlepše se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Ruperč vrha, gospodu župniku za lep obred in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustila
ALOJZIJA RUGELJ
z Mirne
Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebna zahvala KC Ljubljana in vsemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Irena z družino
ZAHVALA
Zaman je biI tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC PERŠE — PAVLETOV
upokojeni gostilničar iz Zbur pri Šmaijeti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se tako številno poslovili od njega. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Matko, Perše, Gorenc, Kovačič ter Meti Sotirov, GD Zbure za organizacijo pogreba ter GD Mokronog, Šmaijeta, Škocjan, Zagrad, Orešje, Bela Cerkev, govornikoma Franciju Anderliču in Janezu Pimatju, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Mokronoga.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Polje, kdo bo tebe ljubil ko bom jaz od doma šla ?
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
...... *J
z Vinkovega Vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
_____________ Vsi njeni
ZAHVALA
Tiho, brez slovesa je odšla od nas naša draga mama, babica in prababica
ANTONIJA DERGANC
roj. Demovšek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za takojšnjo pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala sodelavcem GIP Pionir in Tipkami Skušek, govorniku Ediju Malnariču za ganljive besede, Angelci Štricelj in gospodu župniku za opravljen obred. Še posebno se zahvaljujemo družinam Malnarič, Dichelbeiger, Majcen, Bezek, Bukovec, Lipar, Sever in Malenšek za nesebično in vsestransko pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Semič, Ljubljana, Sydney, Črnomelj, Novo mesto
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ANGELE GAZVODA
iz Straže
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji lajšali bolečine v zadnjih dneh življenja, predvsem dr. Moreli in osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto. Hvala tudi sosedom za pomoč in cvetje, Martini Pečjak za poslovilne besede in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti k počitku ter ji darovali cvetje, ter godbenikom iz Straže za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni Straža, Ljubljana, Vinja vas, Pulj
ZAHVALA
Kakor hitro spolzi solza mila tako hitro te je smrt od nas zvabila Ni bilo niti časa za slovo in zahvalo, s katero bi se ti oddolžili za vso skrb in dobroto.
30. junija nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
TEREZIJA KRALJ
roj. Zupet
s Trstenika 18, Šentrupert
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sv. maše, sveče in se poslovili od nje. Posebna zahvala velja dr. Bojani Tratar, HP Kolinska Mirna, gospodoma Vidicu in Petku, Zidaijevim, IMV Mirna in pevcem ter govorniku Antonu Strmoletu. Vsem, ki ste jo v življenju imeli radi in jo spoštovali, iskrena hvala!
Vsi njeni

I ,:jpr'
I
ANE
ŠTRUMBELJ
c.
ZAHVALA
Ostali smo brez mame, stare mame, sestre, tete
ANGELCE UREK
z Drečjega Vrha pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali pokojnici cvetje in jo spremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in sestram Onkološkega inštituta iz Ljubljane, ki so pokojnici s svojim znanjem in s prijazno °esedo lajšali trpljenje. Hvala lepa zdravnikom in sestram iz novomeške bolnišnice, ki so se z nečloveškimi na-Pon trudili podaljšati njeno bivanje med nami. Na svojem domu sta jo tolažili s toplino in znanjem dr.Anica “erganc-Dolenšek in enkratna medicinska sestra Zdenka Kučič. Hvala jima! Od nje so se poslovili tudi uslužbenci MKZ Trebnje in zaposleni iz Termotehnike v Novem mestu. Zahvaljujemo se g. župniku s Trebelnega za lepo opravljen obred in pevcem s Trebelnega za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Ža njo žalujejo: sin Stane, hči Angelca, snaha Milena, zet Jože, vnuki Polona, Stanko, Dejan in
Helena, sestri Marija in Jelka
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt le vzela je prerano, a i' srcih naših boš ostal.
Tiho in brez slovesa nas je zapustil naš dragi mož, oče. stari oče, brat in stric
STANISLAV BARBO
z Gor. Kamene
Z žalostjo in hvaležnostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, zasuli s cvetjem grob pokojnika in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala GD Kamence, GD Novoteks, podjetjem Varnost, ZD Novo mesto, Revoz, ŽTP Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospodu Florjančiču za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Majda in sin Milan z družinama ter brat in sestre z družinami
Bojan Zupanc
£
%
•( g
..g ■ >>

Po enem koledarju šteje 29 let, po drugem bo jutri star 14 dni. Tistega krvavega petka na Medvedjeku se je Bojan drugič rodil, nekaj minut pred 10. uro je bilo, del dolenjskih teritorialcev je bil pri zajtrku, ko je sovražnik, vklenjen med dve blokadi, napadel. Prvi strel je bil namenjen Zupancu, izstrelek je prestreglo protiletalsko orožje na hrbtu, za boj ni bilo več uporabno, toda Bojan je ostal živ.
Letošnjega februarja, ko se je iz novomeške IM V preselil v Pokrajinski štab teritorialne obrambe, niti sanjal ni, da mu bosta uniforma in orožje že čez dobre štiri mesece postala vsakdanja spremljevalca Da bo doma postal tujec, ki ga žena in otroka za uro ali dve vidita le vsak tretji dan. Pa enoin-polletne hčerke to niti ne moti preveč, zato pa toliko bolj petletnega sina, ki nikakor ne more razumeti, zakaj oči nenadoma nima več časa zanj, za igro in sprehode. Sicer pa še odrasli težko dojemamo čas, ki ga živimo te dni in tedne. »Sreča v nesreči, da je žena brez zaposlitve, tako lahko otrokoma posveti vseh štirindvaj-set ur,« doda ne brez grenkobe v glasu.
Z vojno je Bojan od prve minute. Pričakal jo je na barikadi na Pogancih. »Moja enota je nato oklepnike spremljala do Medvedjeka, kjer je kolono zaustavila blokada. Mi smo jih nato z vozili zaprli še zadaj. Naše enote so zasedle položaje v dolini na levi strani ceste proti Ljubljani Ta odločitev se je kasneje pokazala kot edino pravilna, oklopniki svojih grozečih cevi niso mogli spustiti tako nizko. V petek ob 9.50 so pričeli napad, pri tem razstrelili naš tovornjak in kombi Mi smo svojo taktiko izpolnili izstrelili protioklepno municijo in se umaknili na dogovorjeno točko; vse enote, ki sem jih v Medvedjek pripeljal, so se tod tudi našle.« Sele po Medvedjeku je Bojan prvič po dveh neprespanih nočeh za uro zatisnil oči Spati ni mogel, prizori vojne so se vrstili eden za drugim. Spomnil se je na ranjenca poleg sebe, sovražna letala, ki niso izbirala ciljev. Hkrati se je spomnil gostoljubja, požrtvovalnosti in pomoči okoliških krajanov, ki so teritorialce vzeli za svoje sinove. S tem spoznanjem je vsak boj, naj bo še toliko krvav in neizprosen, lažji Narod nobene vojne doslej še ni izgubiL Slovenci smo to pravilo potrdili, če bo potrebno, ga bomo znova
Kot vsak pravi Dolenjec ima tudi Bojan na Ruperčvrhu nekaj trt. Nanje ga je spomnil šele tale pogovor. Skrb za vinograd ie sedaj prevzel oče, ki sinovo današnje življenje in obveznosti nemara še najbolj pozna Ne dolgo tega je bil sam poveljnik pokrajinskega štaba TO, v pokoju je tako dobil novo dolžnost. Koliko časa jo bo moral opravljati? Bojan Zupanc ne premišlja dolgo: »Če vodi jugoslovansko armado Veljko Ka-dijevič, bo mir, če jo vodi Blagoje Adžič, bo vojna«
B. BUDJA
yVWWWWWSAVWWVVVV>
NEVARNI OSTANKI VOJNE — Na bojiščih, predvsem na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu, je ostalo precej nevarnega eksploziva Ta območja seveda niso primerna za sprehajanja posebno nevarnost pa predstavljajo za tiste šolarje, ki so sedaj na počitnicah in stikajo za vsem. Pirotehniki kijih vodita poveljnik občinskega štaba CZ Janez Štrukelj in njegov namestnik Darko Perše, so ta čas na območju Žužemberka Dvora in Žabje vasi našli še ostanke iz druge vojne. V zbirki, ki so jo v ponedeljek peljali na uničenje v Camberk pri Orehovici, je bilo na desetine min in ročnih bomb. Nevarnostim iz druge vojne so se pridružile še »trofeje« iz Medvedjeka (Foto: J. Pavlin)
Kanadski los »za Kučana«
Na carini v Zagrebu je izseljenec Lojze Mlakar moral ______lagati, da je lahko dal darilo rojstni vasi

BUČKA — Lojze Mlakarje že 35 let v Torontu, vendar rodne Bučke ne more pozabili. Tudi vaščani Bučke ga imajo za svojega prijatelja in dobrotnika, ki jih obišče skoraj vsako drugo leto. Zadnja leta je še posebno vesel nad zagnanostjo članov lovske družine iz tega kraja, kije s prostovoljnim delom zgradila svoj dom, letos septembra pa se že pripravljajo na otvoritev. Tudi Lojze je strasten lovec, zato ni težko razumeti njegove odločitve, da dom lovcev na
Bučki okinča s svojo lovsko trofejo iz daljne Kanade. Ni prinesel ne veverice ne drobnega ptička, tevmeč glavo kapitalnega losa, ki gaje ustrelil že pred leti.
Usoda kostanjev še vedno ni znana
Kostanjev drevored na Novem trgu zdaj, malo pozno, vendar rešujejo
NOVO MESTO Že kar precej časa je od tega, kar so bili kljub mnogim nasprotovanjem narejeni načrti za pozidavo novomeškega Novega trga, ker so bili pač najmočnejši tisti, ki so bili prepričani o tem, da je prepotrebna novomeška blagovnica lahko samo na tem mestu in nikjer drugje. Zdaj je, kar je, Pionir zaenkrat s težavo (lastnik še ni znan) gradi po sistemu za trg blagovnico, ki bo prihodnji mesec pod streho, in poslovno-trgovski objekt B, ta gradnja pa občutno posega v nadaljevanje Kettejevega drevoreda ob Cesti komandanta Staneta. Njegova usoda še ni znana, čeprav sta, žal pozno, prevladala spoznanje in pripravljenost, da se naredi vse za ohranitev.
Vodja projekta Novi trg v GIP Pionir, Miha Kastelec, pravi, da so se v izvedbi temeljev za objekt B soočili s poseganjem v kostanjev nasad ob Cesti komandanta Staneta, ki je bil predmet polemik že ob izdelavi zazidalnega načrta. Pri izkopu pa da so pazili, da kostanjev oz. njihovih korenin niso poškodovali, brežine in korenine pa so potem 'zavarovali pred pretiranim izsuševanjem. Tri drevesa so se sicer morala umakniti gradnji, ostalim pa so strokovnjaki iz Ljubljane delno prirezali krošnje, da ne bodo ovirale del in zaradi prevelike teže tudi ogrozile obstoja celih dreves. Dela okrog kostanjev opravljajo po navodilih Inštituta za gozdarstvo, ki so ga poklicali na pomoč na zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. »Drevoreda ne bomo uničili. Bodoči Novi trg bo imel potrebno zelenje, ohranjena bo dediščina in dosedanji naravni ambient nasada. Strokovnjaki pravijo, da bodo kostanji zdržali še sto let, le kakšnega
najslabšega bo treba odstraniti in zasaditi novega, seveda ne čisto mladega,« pravita Kastelec in njegov pomočnik Slavko Mesojedec.
Dejstvo je — pravi Mira Ivanovič iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine — da so v Zavodu, potem ko so zaman nasprotovali tem zazidalnim načrtom, postavili pogoj, da se sme izvajalec ob gradnji na največ sedem metrov približati kosta-
V Ribnici dokončujejo Oničevo hišo
njem. Pionir je sedem metrov stran predvidel sam objekt B, z izkopom temeljev pa se je kostanjem ponekod približal na vsega poldrugi meter in ogrožena je cela linija dreves. »Na gozdarskem inštitutu so rekli, da drevesa vseeno niso toliko ogrožena, da bi jih bilo treba odstraniti. Smotrneje pa bi bilo narediti novo linijo drevoreda. Trenutno se izvaja sanacija kostanjev, katerih usoda ni znana. Skupno rešujemo, kar se po storjenih napakah da rešiti, moram reči, da ima sedanje vodstvo gradbišča drugačen posluh in odnos do teh stvari kot prej. Kaj narediti, pa se bo treba odločiti ob urejanju zunanje ureditve Novega trga, ker bo drevored ob visoki stavbi izgubil svojo estetsko in krajinsko obliko,« pravi Mira Ivanovič.
Z. L.-D.
»Lov v Kanadi je drugačen kot pri vas. Zberemo se prijatelji, dobimo ustrezno dovoljenje in se za dva tedna odpeljemo v divje kraje. Kaj bomo lahko streljali, je že vnaprej določeno. Tako smo se odpeljali tudi 1500 km daleč, da sem ustrelil tega losa. Več kot 1000 ki-logramovje potegnil na tehtnici. No, to ni bil moj edini los, do sedaj sem jih ustrelil že dvanajst, v moji zbirki pa je tudi koža leva. Že naslednje leto bo njegova glava visela na steni lovskega doma na Bučki,« je povedal veseljak Lojze. Glava losa je zanj pa tudi za lovce Bučke dvojna trofeja. »Morda je pri vsej zadevi še najlažje biti lovec; za preparator-stvoje treba nekaj plačati, najtežje pa je bilo to spraviti mimo jugoslovanskih carinikov. Trofeje ponavadi zaplenijo in jih imajo za svoje lovske zmage. Sam se nisem dal. V Zagrebu sem se precej časa pogajal z ljudmi v zelenem in tudi osamosvajanje Slovenije mi je pomagalo, da je šlo to pot drugače. Cariniku sem rekel, da losa nesem našemu Kučanu, pa se je nasmejal in že sklenil z menoj dogovor, da ob drugem povratku v domovino prinesem še nekaj večjo losovo glavo za Tudmana. Obljubil sem, če bom izpolnil obljubo, pa še ne vem. Po zadnjih dogodkih najbrž že ne!« seje odrezal Lojze.
J. PAVLIN
Več poslovnih prostorov in stanovanj
RIBNICA Gradnja na prostoru, kjer je stala včasih Oničeva hiša, in v okolici poteka po načrtu. Glavna dela bodo zaključena do 31. oktobra, nekatera dela pa še kasneje.
Popolnoma dokončan bo prvi objekt, v katerem bodo izpostava Ljubljanske banke in tri stanovanja. V ostalih dveh objektih bo dokončano pritličje, kamor se bosta vselili Služba
družbenega knjigovodstva in Zavarovalnica Triglav. Urejena bo tudi zuna-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili — zanimiv dogodek iz do-
na
mačih krajev. Prisluhnili vam
bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.

njost stavb (fasada itd.) ter okolica z okoli 50 parkirnimi prostori. Le grobo, do tretje gradbene faze, pa bo dokončanih 11 stanovanj.
To območje bodo uredili tudi energetsko. Ti objekti bodo dobili do jeseni še novo trafo postajo in daljinsko ogrevanje. Oboje bodo uporabljali tudi drugi novi objekti, ki bodo na tem območju grajeni kasneje.
Denar za gradnjo poslovnih prostorov doteka po predvidevanjih in je v glavnem že vse plačano. Za stanovanjski del pa je občina zaprosila posojilo pri banki. To bo potrebno, če stanovanjskega dela ne bo možno hitro prodali. Tri stanovanja bodo prodali dograjena, ostalih enajst pa nedokončana.
IZ KANADE NA BUČKO — Lojze Mlakar (levo) predaja predstavnikoma lovske družine Bučka trofejo losa ki bo poslej krasila steno njihove velike lovske sobe. (Foto: J. Pavlin)
Se obeta polhovo leto?
Pod Planino zaščitena bukev in hrast častitljive starosti — Letina, kakršne ni bilo že desetletje
PLANINA — Po gozdarskem pravilniku so drevesa, katerih debla merijo v premeru več kot 120 centimetrov, zaščitena in jih hranijo kot zanimivost. Gozdaiji črnomaljske GG so pod Planino zavarovali dve veličastni drevesi, bukev in hrast graden, ter s kažipoti opozorili nanju popotnike, ki tod mimo vse pogosteje obiskujejo Mimo goro.
Hrastje star 230 let, obseg debla znaša 3,95 metra, v višino pa meri 24 metrov. Bukev, kije 20 let starejša, ima obseg 3,60 metra, v višino meri 26 metrov, volumen pa je 14 prost, metrov. Gozdarji so pri določanju starosti teh dreves izhajali iz ustnega izročila, kaj seje s tem okoljem dogajalo, kdaj in kako so tukaj gospodarili z gozdovi, kako je bilo še za časa Kočevarjev. Starost so določili po izkušnjah, prepričani pa so, da se veliko niso zmotili, čeprav se zavedajo, da ne gre za matematično natančnost.
Posebno zanimiva je bukev, ki rase prav na robu s smrekami zasajenega gozda. Na deblo so gozdarji obesili tablo z napisom, ki naj bi veljal kot poziv popotnikom: »Ne zarezuj, ne kuri pod mano, te prosi bukev, mati gozda.« Naši predniki so namreč verjeli, daje bukev mati gozdov in najbrž se niso prav veliko
zmotili. Sicer pa je bukev za svoja leta izredno vitalna, popolnoma zdrava in še vedno dobro prirašča. Ker je zrasla na nekdanjem pašniku, ki so ga po vojni pogozdili ali pa ga zarašča naravni gozd, je imela veliko svetlobe, zato ne čudi, da ima krošnja okrog 40 metrov premera in je kot ogromna pljuča, ki prečistijo veliko zraka.
Takšna drevesa so na robu umetnih nasadov ne glede na to, da zavzemajo veliko prostora, zelo za; željena, kajti v umetnih nasadih ni dovolj hrane za vse živali. In prav letošnja letina bo, kot kaže, obilna. Takšne letine si sledijo na štiri, šest ali celo osem let, tako obilna, kot se kaže letos, pa ni bila že vsaj desetletje. Upajmo le, da dober pridelek ni znak ogroženosti bukve, kajti ogrožena drevesa bolj semenijo. Sicer pa se dobrih semenskih let veseli marsikdo. Gozdarji semenskim letom prilagodijo obnovo gozdov. Dobra letina pri bukvi je dober znak za polharje. Pravijo, da polh že spomladi, ko obgloda lubje bukve, iz okusa drevesnega soka ve, če bo bukev dobro obrodila ali ne, in se temu primerno tudi razmnožuje. Koliko je v tem resnice, je težko Teči, ampak tako zatijujcjo starejši gozdaiji in izkušeni polhaiji.
M B.-J.
ZARES MATI GOZDA — 250-letno, a izredno zdravo bukev pod j Mirno goro bi s težavo objeli trije ljudje. (Foto: M. B.-J.)
^VVVVNA^'
.VVN\\\\\VWWWV\A\\VWWVAAA^V\'VWWVWWV\

studio
*** »»J
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenskega M*
Lestvica je ta teden takšna:
1(5) Šopek cvetja — ANS. S. PLUTA 2 (2) Sramežljivi zapeljivec — VESNA 3(1) Venček narodnih TONČEK PLUT
4	(4) Sinoči ANS. I. PUGLJA
5	(3) Kaj je sreča MARELA
6	(9) Veseli muzikantje - ANS. B. RAZPOTNIKA
7	(6) Lepa so jutra — ANS. T. VERDERBERJA
8	(IO)Na pomoč - ANS. HENČEK
9	(—-) Za manTco mojo — ANS. M. KLINC
10	(8) Ohcet ANS. J. ŠUMAHA
Predlog za prihodnji teden: Topliška dolina — ANS. FIS.

Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto

ll'<i|i,/^OZer^aiiii|ii|ii||mii||i|iiiii:i|i|iiiiii;i!iiiiiiiiiiii.mmiiiiimiijMiiilliiiimmiiuit..........imiiiimimimiiiNinimiinmii""11
I REPIČEVINA MORA BITI SAMOSTOJNA
niiii'11"1!
j. p.
Meditunte tehnike » TM« in »Nova učenja« pozivamo na evropsko usklajeno mirovno delovanje — skupinsko meditacijo enkrat tedensko. Naslednje druženje je predvideno v nedeljo, 14. 7., ob 18.30. Prijave in informacije na tel. 28-928 ali 26-593 v četrtek, petek, soboto med 20. in 22. uro.
— Dovolj je bilo izkoriščanja.
— Pa ne samo to. Mi, Repičani, nimamo skoraj nič skupnega z Zgornjerepičani.
— Resje. Repičani pravimo koruzi debelača, oni koruza.
— Pri nas rasle žlahtna trta, oni se nacejajo s šmarnico.
— Ali pa prehrana.
— Kaj pa je narobe z jedmi?
— Mi že od pamtiveka vrtimo janjce in odojčke na ražnju, Zgornjerepičani še kokoši ne znajo dobro speči.
— Pa tamburice.
Ja, tudi tamburice. Pri nas že
otroci brenkajo na tamburice, Zgornjerepičani pa nategujejo frajtonarice. To je jodlarski instrument, ne pa repiški.
— Ne smeva pozabiti na vezenine! Naše babnice uporabljajo rdeči sukanec, Zgornjerepičanke modrega. To je bistvena razlika.
dajo.
Krave pa še bolj,_da veš. Preštejva mostove!
Ne razumem.
njimi nesmiseln0
— Repičani nismo nikoli hodili na semnje v Zgornjo Repičevo Drago, ljubši so nam bili oni ob Zeleni reki.
— ZgornjerepiŠka govedina ni bila nikoli dobra, to drži kot pribito. — Njihovi voli tako čudno gle-
— Seveda ne. če nisi pozoren. Kar poglej: do Zgornje Repičeve drage imamo na reki samo en most.
— Ja, trije mosto vi pa nas po verujejo s sosednjo občino.
— Vidiš, tudi v tem grmu tiči zajec.
— No, če s va že pri zajcih, naj ti povem, da se tudi najstarejši Repičani ne spomnijo, da bi kdaj repiški zajec zbežal na ozemlje Zgornje Repičeve Drage. Dokaz več, kako
je življenje z nemogoče.
- Celo vreme gre v prid tej M0 tovitvi in upravičeni zahtevi.
— Vreme?
Seveda.	- do- *
Odgo voripo resnici: si ze
živel, da bi prinesel veter zbr oblake nad Zgornjo Repičevo ‘ go nad naša polja?
— Ne, tega pa ne. .. • si.
— No, vidiš! In človek naj N*
vel z njimi v isti regiji! Saj toJe parijo nad traparijami!
?Titii<tiiiti!itiiiitttii<ititiiittitiiiiutitiiiiiiiiittiiiittiit!i;ii:iiitiiiitttiii>iit<uHtiiuiim iiiitHimtiiiiittuiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii]iiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii:imiitiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiti>i>,|i<11
TONIGAŠPtf^jf