■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Gradis: samo še do petka bodo čakali na plačo
Št. 19/ Leto 65 / Celje, 9. marec 2010 / Cena 1 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošlj'ite kupon.
Velenjski rokometaši slavili evropsko
zmago
V desetem, zadnjem krogu skupine B lige prvakov so v Rdeči dvorani pred dva tisoč gledalci premagali Chambery z 28:24 in se uvrstili med najboljših šestnajst evropskih moštev.
Foto: TimE
Velenjčani z drugega Titanika
Nova bitka šmarske vojne med
■ VI	I	■ ■ v ■	■	■ ■
občino, knjižnico in radiem
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Tretja razvojna os v pasti
Je vlada črtala razvojne osi ali gre za strašenje ljudi pred vladno koalicijo? - Denar kot največji problem
V SDS opozarjajo, da je vlada v okviru tako imenovane izhodne strategije obravnavala tudi spremembe Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki od 35 večjih projektov predlaga črtanje 13 projektov, med njimi tudi razvojne osi.
Torej naj bi bila črtana tudi 3. razvojna os, za katero vemo, da je za širše Celjsko izjemnega pomena. Šaleška dolina nujno potrebuje sodobnejšo povezavo z avtocesto, a tudi drugi kraji na Celjskem računajo na hitrejšo in sodobnejšo cestno povezavo, zato trditve SDS seveda povzročajo nemalo razburjenja. »S tem, ko je vlada razvojne osi brisala iz resolucije, ni več nobenega medresorskega, na ravni vlade sprejetega dokumenta, v katerem bi ta projekt še obstajal. S tem se tudi ukinja pravna podlaga za umeščanje teh projektov v prostor, še posebej za umeščanje 3. razvojne osi. Ocenjujemo, da je to zelo slabo sporočilo, saj se nujno potrebna posodobitev cestnih povezav teh
Cesta Arja vas-Velenje pri odcepu za Ponikvo je poškodovana, promet poteka izmenično enosmerno in je urejen s semaforjem, vozniki pa se jezijo.
območij odmika v nedoločno prihodnost,« trdijo v SDS,
Cesta Arja vas-Velenje pri odcepu za Ponikvo je poškodovana, promet poteka izmenično enosmerno in je urejen s semaforjem. Glede na to, da gre za eno najbolj črnih cestnih točk na Celjskem, ki je prometno zelo obremenjena, nas ne čudijo protesti in pripombe voznikov, da poškodovanega odseka nihče ne popravlja. Tudi pred dnevi, razen zaprte ceste in semaforjev, o kakšnem delavcu in stroju ni bilo ne duha ne sluha. Podobni prizori opozarjajo, da Šaleške dolina nujno potrebuje sodobnejšo cesto povezavo. Kot pojasnjujejo v Direkciji RS za ceste, za sanacijo cestišča trenutno pridobivajo soglasja vodovarstvenikov in izvajajo postopek izbire izvajalca del. Hkrati dodajajo, da so v času popoldanske prometne konice izvedli terenski ogled, na katerem je bilo ugotovljeno, da večjih zastojev kljub zapori ni.
podobne trditve pa je med obravnavo izhodne strategije izrekel tudi predsednik Janez Janša, ki je dodal, da iz sklepov, ki jih je sprejela vlada, ne izhaja, da so se ti projekti prenesli kam drugam, v katerega od drugih strateških dokumentov.
Zavajanje
Že med obravnavo izhodne strategije je minister za promet Patrik Vlačič zatrdil, da gre za zavajanje slovenske javnosti in da vlada ni sprejela nikakršne odločitve, da se razvojne osi ne bi gradile. »Vsi projekti gredo naprej, vendar se
Občine po nepotrebnem v skrbeh
Po pojasnilih Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) projekti, ki so jih za 5. javni razpis prijavile občine, niso ogroženi.
Kot je znano, je Savinjska regija s precejšnjimi mukami in z raznimi manevri uspela do roka poslati 39 projektov, za katere si obetajo 26 milijonov evrov nepovratnih sredstev, potem pa so podobno kot vse občine v Sloveniji prejele odgovor, da se nobena regija ni uspela pravočasno prijaviti. Razlog je bil predvsem pri sami vladni služ-
bi, pravijo župani, ta pa pojasnjuje, da so potencialne upravičence želeli le dodatno opozoriti na postopke, ki jih zahteva veljavna uredba. Ugotovljeno je namreč bilo, da nekatere občine, kljub jasni določbi glede zahtev po izpolnjevanju splošnih pogojev, med katerimi je tudi zaključen postopek prejema izvedbenega načrta na svetu regije po prejemu mnenja s strani vladne službe, vloge oddale.
»Regije so posredovale dopolnitve izvedbenih načrtov pretežno v drugi polovici februarja 2010, nekatere pa celo po 20. februarju, zato SVLR
T0REK SREDA
ČETRTEK
jO		P	< /	3	
El	mam		El	m	tam
izvedbenih načrtov do prvega roka za predložitev vlog ni uspela potrditi. Pri tem poudarjamo, da občine niso upoštevale pogoja iz javnega poziva, ki navaja, da mora biti operacija uvrščena v izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa za obdobje 20102012, pripravljenega in potrjenega po postopku, kot ga določa Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud, in so vloge vseeno pošiljale,« so pojasnili na SVLR.
Kot še pojasnjujejo, enomesečni zamik ne bo ogrozil načrtovanega izvajanja operacij. Odveč je tudi bojazen, da bi imele občine zato dodatne stroške ali bi morale v zvezi s tem voditi dodatne postopke. »SVLR bo mnenja na izvedbene načrte izdala v marcu, tako da bodo lahko vlagatelji iz regij, ki bodo imele izdelane in potrjene izvedbene načrte v skladu z uredbo, vloge posredovali že na naslednjem roku, ki je 26. marca.«
ROZMARI PETEK
moramo država, vlada in seveda vsi akterji obnašati racionalno - spisek želja moramo spraviti tudi v življenje, in sicer tako, da zagotovimo sredstva za vse te projekte.«
»To, da 3. razvojne osi ni v izhodni strategiji, po zagotovitvah pristojnih ministrov, ki so bili na seji državnega zbora, ne pomeni, da so razvojne osi črtane. Tudi ne vem za odločitev, ki bi bila v tej smeri sprejeta na vladi. Gre še za eno od izjav, ki služi nabiranju političnih točk in >strašenju< ljudi pred sedanjo vladno koalicijo,« jasno in glasno odgovarja poslanec in vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič.
Z delom, da 3. razvojne osi ni v izhodni strategiji, vendar pa to ne pomeni, da je os črtana, se strinja tudi poslanec in vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Hkrati je dodal, da so praktično vse aktivnosti na področju umeščanja in priprave ustreznih dokumentov tako rekoč zastale. »Že prejšnji mandat so bile prepočasne, zdaj pa so, imam občutek, popolnoma zastale in osebno od novega ministra za okolje in prostor pričakujem mnogo več aktivnosti in osebnega angažiranja na tem področju.«
Finančna suša
S tem se zagotovo strinjajo tudi v občinah na Celjskem. Kakorkoli obračamo, že vsakdanja stvarnost opozarja na veliko sušo v državni blagajni,
ki se zagotovo najlažje odreče gradnji cest, sploh če zanje ni konsenza. 3. razvojno os, od avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca, Velenja, Celja in Novega mesta do hrvaške meje so že pred šestimi leti zastavili v strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Prejšnja vlada je med obiskom Koroške obljubila, da bodo prve lopa-
te zasadili že leta 2008, ob čemer so se poznavalci seveda malce držali za glavo. Vmes je bilo, vsaj v naših koncih, slišati nič koliko opozoril, da severni del 3. razvojne osi, od avtoceste do Velenja, šaleško gospodarstvo nujno potrebuje. Slišali smo številke, ki letijo v tisoče osebnih vozil in tovornjakov, ki dnevno vozijo po cesti Arja vas-Velenje, tudi opozorila Gorenja, da sedanji tranzit ogroža njegovo poslovanje.
Vmes so se oglasile civilne iniciative, na našem koncu je najglasnejša v Braslovčah, ki nasprotuje predvideni trasi F2 s priključkom v Šentrupertu, in zahteva preučitev štiripasov-nice na navezavo v Arji vasi ... Ob vsem ostaja datum, kdaj bo zgrajena cestna povezave med Koroško in osrednjo Slovenijo, še vedno velika neznanka. Sicer je ocenjena investicijska vrednost severnega dela, ki poteka od meje z Avstrijo do avtoceste Maribor-Ljub-ljana, 828 milijonov evrov. Po načrtih naj bi traso v prostor umestili s štirimi ločenimi prostorskimi načrti. Za odsek od Šentruperta do Velenja - jug naj bi prostorske načrte pripravili sredi leta 2012, približno leto kasneje začeli graditi, kar naj bi trajalo tri leta. Kakor pa vse skupaj kaže, je poleg precej ohlapne dinamike gradnje še huje to, da so vsaj zaenkrat precejšnja neznanka tudi viri financiranja.
US, Foto: SHERPA
v
X"	V	■ v
Sentjurčani se niso obupali
V Šentjurju se nikakor nočejo sprijazniti z odgovori, da se v zvezi z umestitvijo srednjega dela 3. razvojne osi skozi Šentjur in proti Kozjanskemu upoštevajo zgolj t. i. minimalne alternative.
Šentjurski podžupan Jože Artnak ter prvopodpisani pobudnik skupine gospodarstvenikov za ustanovitev civilne iniciative za umestitev 3. razvojne osi skozi Kozjansko Peter Lapornik sta zato pred dnevi predsedniku vlade Borutu Pahorju ter predsednikom koalicijskih strank spet poslala pobudo za ponovno preveritev najustreznejše trase med avtocestama Ljubljana-Maribor ter Ljubljana-Zagreb.
»Prepričani smo, da bi bila umestitev skozi Kozjansko po varianti G1 bolj upravičena in racionalnejša tako z vidika socio-ekonomskih razlogov kot tudi zaradi donosnosti,« pravi Artnak in ponavlja že večkrat naštete argumente; za razvoj Kozjanskega so ključne posodobitve cestnih povezav od avtoceste Dramlje-Šentjur-Planina pri Sevni-ci-Sevnica, povezovalnih krakov Šentjur-Dobovec (Rogatec), Črnolica-Podčetrtek in Kozje ter na relaciji Jur-klošter-Dežno-Lesično. »To je še posebej pomembno zaradi recesije, ki je pokazala, da ima subregija Obsotelja in Kozjanskega velik neizkoriščen razvojni potencial, ki nujno potrebuje nov zagon,« je odločen Artnak.	PM
Pri Virštanju končno delajo
go opozarjala Občina Kozje. Odsek pri Dobležičah je zahteven tako po tehnični kot finančni plati. Izvajalec bo poskrbel kar za pet pilotnih sten ter za precej kamnitih škarp, vse skupaj pa bo stalo dober milijon evrov.	BJ
Po zapletih z izbiro izvajalca za dela na šeststo metrov dolgem odseku državne ceste čez virštanjske gorice je družba CM Celje v torek končno začela delati.
Gre za cesto Golobinjek-Le-sično, ki je pomembna pove-
zava občine Kozje ter središča Kozjanskega z vsemi ostalimi obsoteljskimi občinami. Dela na šeststometrskem odseku pri Dobležičah so zaradi pla-zovitega terena posebno zahtevna ter težko pričakovana, na kar je zaradi nevarnosti dol-
ÍWHMIN
DOGODKI
3
Varčevanja v bolnišnici bolniki (še) ne čutijo
Z manj denarja so lani v celjski bolnišnici poskrbeli za več bolnikov - Rezerve so izčrpane Letos naložbe v razvoj robotske kirurgije in priprave na nadomestno novogradnjo
Zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je lani uvedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je celjska bolnišnica dobila za 7 odstotkov manj denarja, kot je predvidevala na začetku leta. Ob tem se obseg programov ni zmanjšal, nasprotno, celo povečal se je. Kljub temu je bolnišnica zaključila poslovno leto s presežkom v višini 177 tisoč evrov. To so zmogli le z vrsto varčevalnih ukrepov, zato ne preseneča, da jih skrbi, kako bo letos.
»Dodatni varčevalni ukrepi, ki jih je lani ZZZS uveljavil s 1. majem, veljajo letos celo leto, obeta pa se še dodatno varčevanje. Ukrepi,
Marjan Ferjanc in Frančiška Škrabl Močnik
ki jih je predlagala Skupščina ZZZS, bi naši bolnišnici
Lani so v bolnišnici skrajšali čakalne dobe za angio-grafijo, operacije sive mrene, žolčnih kamnov in hrbtenice, endoproteze kolka, CT, mamografijo ter oralno in maksilofacialno kirurgijo. Podaljšale so se čakalne dobe za operacije žil, magnetno resonanco, endoprotezo kolena in koronarografijo. Najdaljši sta čakalni dobi na endoprotezo kolka - skoraj 17 mesecev, ter endoprotezo kolena - 25 mesecev.
zmanjšali prihodke še za 2 milijona evrov, vsem slovenskim bolnišnicam pa kar za 50 milijonov,« je glavne razloge za zaskrbljenost na tiskovni konferenci prejšnji teden poudaril direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. »Bolnišnice nismo neizčrpen vir notranjih rezerv,« je še pripomnil.
Celjska bolnišnica jih je namreč večino že izkoristi-
VELIKA NAGRADNA IGRA

Do polnega vozička brez ^ mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost ■.. ■ % in svoj hladilnik napolnite : ' .' breznlaëna!
brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15
„a Radiu Celle
• • •
• • •
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek: Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
la. Ležalne dobe v bolnišnici skrajšujejo že vrsto let in jih kaj več ne morejo, prav tako zavračajo zmanjševanje dežurne službe (ZZZS predlaga za 30 odstotkov zmanjšanje sredstev za dežurno službo). »V celjski bolnišnici smo temeljito preverili vseh 18 dežurnih mest in ugotovili, da se zaradi varnosti pacientov ne moremo odreči niti enemu,« je ugotovila strokovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik. »Strokovne ravni dela ne nameravamo znižati,« sta bila odločna oba direktorja.
Ob manjšem dotoku denarja in povečanju števila bolnikov to seveda ne bo enostavno. »Povečuje se šte-
vilo kroničnih težkih bolnikov (rak, kapi), ki potrebujejo zahtevno in s tem tudi dražje zdravljenje,« je ugotavljala strokovna direktorica. Celjska bolnišnica še vedno ni uspela pridobiti novih programov na področju onkološke dejavnosti. Bolnišnica te programe vseeno izvaja - in jih tudi financira. Ob povečanem obsegu dela se vedno bolj pozna pomanjkanje kadrov, prihaja pa celo do prostorskih stisk na oddelkih, kot so ortopedija, nevrologija, travmatologija in pediatri-ja. Tudi to je eden izmed razlogov, da so se povsem odpovedali razmišljanju o negovalnem oddelku.
Celjska bolnišnica je lani za naložbe porabila 6,4 milijona evrov. Poleg posodobitve nekaterih oddelkov je največ vlagala v medicinsko opremo. Letos so naložbe usmerjene predvsem v dvig kakovosti ter razvoj medicinske stroke in informatike. Največja novost na strokovnem področju bo razvoj robotske kirurgije. Posodobiti nameravajo dia-lizo, operacijske dvorane v starem delu bolnišnice ter opremiti ginekološko-po-rodniški oddelek z novim ultrazvokom.
Novogradnja, s katero bodo nadomestili najstarejši del bolnišnice, ostaja v ospredju prizadevanj. Zaključili so že drugi javni razpis za pridobitev projektantov. »S Komuna projektom iz Maribora smo tik pred podpisom pogodbe za izdelavo projekta,« je povedal Marjan Ferjanc in napovedal začetek gradnje za prihodnje leto. Začeli bodo z novo urgenco.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
Omet jim ne bo več padal za vrat
Celjski center za socialno delo je od včeraj uporabnikom na voljo na Hudinji, v poslovnem objektu med Areno Petrol in dvorano Zlatorog. Selitve centra v prostornejše in svetlejše prostore so se veselili tako zaposleni kot uporabniki, čeprav se med slednjimi najde tudi kdo, ki z novo lokacijo ni najbolj zadovoljen.
»A niste mogli ostati v centru mesta? Zdaj moram pa tako daleč hoditi?« je včeraj strokovni delavki na CSD po-tarnal eden od uporabnikov. »Pa saj je do nas ravno tako daleč kot do dvorane Zlatorog, kamor hodite gledat tekme in navijat,« mu je pojasnila ta. »No, saj to imate pa tudi prav,« se je naposled strinjal mladenič. Da so novi prostori centra res malo od rok, zlasti za tiste uporabnike, ki
nimajo avtomobila, je dejala tudi starejša gospa iz Nove Cerkve. »Danes me je pripeljala hči, drugače bi morala od Mariborske ceste do CSD peš. Sicer so pa novi prostori zelo lepo urejeni in tudi s storitvami center sem zadovoljna,« je povedala.
Direktorica centra Olga Bezenšek Lalić pravi, da so se za selitev na obrobje mesta odločili po tehtnem premisleku, saj največ uporabnikov na center prihaja ravno iz obrobja mesta. Celjski center za socialno delo je z novo lokacijo pridobil 400 kvadratnih metrov površin, tako da se zdaj razprostira na 1.300 kvadratnih metrih. Zaposlenim se zdaj ne bo več dogajalo, da zjutraj, ko bodo prišli v službo, ne bo elektrike, ali da bo pisarna pod vodo zaradi počene cevi in
tudi omet jim ne bo več padal za vrat. »Občutki v novih prostorih so res čudoviti. Prostori so lepi, svetli, prostorni, v njih je veliko pozitivne energije, tako da ni primerjave med prejšnjimi in sedanjimi pogoji dela,« so zadovoljne strokovne delavke, »tudi uporabniki so pozitivno presenečeni in zadovoljni z novimi prostori. Pravijo, da je čisto drug občutek stopiti v takšno urejeno zgradbo kot pa v stare, dotrajane in temne prostore.«
In še dve veliki prednosti imajo novi prostori centra v primerjavi s starimi: čeprav CSD zdaj nahaja v 5. in 6. nadstropju, je zdaj lažje dostopen invalidom in mamicam z vozički, saj je v stavbi dvigalo. Dovolj pa je v bližini centra tudi brezplačnih parkirišč, česar v središču mesta ni bilo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Novih prostorov se veselijo tako zaposleni na celjskem centru za socialno delo kot uporabniki.
Ovaden prejšnji direktor Biva hiš Bojan
LJ y^^ Ovadil ga je upnik, odvetnik napovedal, da s tem ne bo nič I 1 I dosegel - »Ponoči ne spim, ker razmišljam o svojih delavcih.«
Na Policijski postaji Žalec so v petek prejeli kazensko ovadbo zoper Bojana Hrena, nekdanjega direktorja go-milskega podjetja Biva hiše. Upnik podjetja, samostojni podjetnik Dušan Urankar, Hrena obtožuje poslovne goljufije, s katero je njegovemu podjetju povzročil veliko poslovno škodo.
Dušan Urankar, samostojni podjetnik z Gomilskega, je za Biva hiše, ki so gradile hotel v Italiji, izdelal jeklene konstrukcije v skupni vrednosti skoraj 100 tisoč evrov, od tega je dobil plačano le nekaj več kot 30 tisoč evrov. Zadnje odpreme blaga zaradi neplačil ni več hotel predati Biva hišam, pa ga je takrat celo predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec poklical in osebno zatrdil, da bodo računi poravnani. Do tega ni prišlo. Ko pa je hotel dolg izterjati preko sodišča, je Hren podal ugovor, da računov sploh ni prejel. Devet mesecev je moral Urankar dokazovati nasprotno, medtem pa je podjetje že bilo blokirano in možnosti poplačila ni bilo več.
Urankar, ki je zaradi tega moral sam najeti kredit v višini 35 tisoč evrov, je priprav-
ljeni iti do konca. »Že zato, ker je v naši državi takšnih primerov ogromno ter je skrajni čas, da se s tem začne ukvarjati tudi novi >FBI< v Ljubljani,« pravi Urankar, ki se je za ovadbo odločil kljub temu, da mu jo je odvetnik odsvetoval. »Res je, odsvetoval mi jo je z besedami, da v naši državi zaradi gospodarskega kriminala še niso (ali
Delavci Biva hiš so že jeseni namigovali, da je prejšnji direktor Bojan Hren podjetju speljal stranke ter da montažne hiše uvaža iz Bosne in Hercegovine. Te namige je Hren takrat odločno zavrnil. V petek pa nas je poklical njegov poslovni partner, ki je po Radiu Celje slišal za ovadbo zoper Hrena. Potrdil je, da je Hrena spoznal na sejmu v Italiji, ko je še delal za Biva hiše, zdaj pa z njim sodeluje v okviru njegovega podjetja Arbone. »Vem, da proizvodnje nima v Sloveniji, temveč v Bosni. Mene bolj skrbi, če bo obsojen. V Franciji gredo takšni sedet, jaz pa sem za projekt že vložil svoj denar,« je zaskrbljeno dejal njegov francoski poslovni partner.
pa tega ne izvemo) nikogar kaznovali. Zato v tej zadevi noče sodelovati. Sploh pa se noče pogovarjati z novinarji, ker pravi, da od tega drugega kot medijskih afer, tako ali tako ni.«
Komu so na kožo pisani zakoni?
Ko je Urankar sredi leta 2008 s takratnim direktorjem Biva hiš podpisal tako veliko pogodbo, je sam nabavil nove stroje. Njegovi delavci so delali po 16 ur na dan. »Do dveh zjutraj smo nalagali tovornjake, zjutraj pa normalno spet delali,« opisuje. »Za denar, ki so mi ga dolžni, bi jaz lahko enemu delavcu kar 8 let izplačeval plačo. Si predstavljate? Zdaj pa Hrena sploh ni več, Unior pa je podjetje prodal drugemu. In to za bo-
Visoko carinsko priznanje tudi v Celje
Svetovna carinska organizacija je 26. januar določila za mednarodni dan carine. V okviru tega dne carinikom podelijo priznanja. Letos ga je dobil Marjan Grosek, pomočnik direktorice Carinskega urada Celje, ki si praktično vso svojo kariero prizadeva poenostaviti sicer zapletene carinske postopke in jih približati uporabnikom.
Grosek je svojo kariero začel kot carinik v carinski službi bivše skupne države. Kasneje se je tvorno udejs-tvoval pri vzpostavitvi t. i. »južne meje« s sosednjo Hrvaško, ko so 8. oktobra 1991 celjski cariniki na območju današnjih mejnih prehodov Rogatec, Dobovec, Ime-no in Bistrica ob Sotli začeli izvajati nadzor pod reklamnimi senčniki in v izposojenih kamp prikolicah, ter vse do danes, ko se je carinska služba razvila v so-
Priznanja Svetovne carinske organizacije za odlično sodelovanje z gospodarstvom so prejeli direktor Carinskega urada Nova Gorica Jure Bačar, namestnik generalnega direktorja Carinske uprave RS mag. Stanislav Mikuž ter pomočnik direktorice Carinskega urada Celje Marjan Grosek (prvi z desne). Priznanje jim je na slovesnosti na Otočcu podelil generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic.
dobno evropsko carinsko administracijo. S svojo zagnanostjo, pronicljivo misli-
jo in čutom za zdravo kmečko pamet si je Grosek ves čas prizadeval poenostavi-
Optimizem se je vrnil, a ne v Sloveniji
Pozitivna klima se je z umiritvijo situacije v Grčiji vrnila na finančne trge. Boljše razpoloženje med vlagatelji krepi tudi izboljševanje stanja na trgu brezposelnih praktično v vseh večjih svetovnih gospodarstvih.
Tako je v zadnjem tednu večina delniških indeksov pridobila na vrednosti. Tečaj osrednjega borznega indeksa nemške borze DAX je pridobil okrog 5 odstotkov. Za nekaj manj kot 2 odstotka so se podražile tudi delnice v ZDA.
Za hotel, ki so ga Biva hiše gradile v Italiji in s katerim so si pri drugih kupcih pridobile reference, je vso jekleno konstrukcijo izdelal samostojni podjetnik Dušan Urankar. V hotel je vgrajenih 63 tisoč ton jekla.
■m™™		t™™™™
Oznaka Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR %spr.
CICG Cinkarna Celje	49,00	0,50 ^ -0,81
CETG Cetis	25,01	0,10 ^ -9,74
GRVG Gorenje	12,95	80,20 ^ -1,67
PILR Pivovarna Laško JTKG Juteks ET0G Etol	24,80 0,00 130,00	8,20 ^ 8,83 2,30 0,00 0,10 0,00
rih 450 tisoč evrov? Sam sicer nimam toliko denarja. A če bi to vedel, bi si ga sposodil in sam kupil podjetje. Ne razumem, kaj vse se lahko v naši državi legalno počenja. Nisem le jaz, tudi ostali upniki bodo opeharjeni. Navsezadnje pa pravno nihče ne bo odgovarjal, ker je šlo za družbo z omejeno odgovornostjo. Jaz kot samostojni podjetnik odgovarjam z vsem svojim premoženjem. Če ne bom odplačal kredita, ki sem ga moral najeti za nadaljevanje proizvodnje, bom ob vse. Odgovoren sem za štiri delavce, prej sem jih imel šest. Ponoči ne spim ... Če drugega ne, si želim, da bi se v podobni stiski znašel tudi Hren. In če že pred zakonom ne bo odgovarjal, bo izgubil vsaj svoje dobro ime.«
ROZMARI PETEK
Delnice na domači borzi so vseeno imele negativno smer gibanja. Na ljubljanski borzi so se delnice merjene z delniškim indeksom SBI20 pocenile za 3,3 odstotka. Med najpro-metnejšimi so bile kot običajno delnice farmacevta Krka, njihova vrednost je upadla za 0,1 odstotka.
	
Indeks	Zadnji tečaj
SBI20	4.117,78
ti zapletene carinske postopke z raznoterimi poenostavitvami, ki so tako proizvodnim podjetjem kot tudi trgovcem, kupcem in prevoznikom prinesle precejšnje olajšanje ter prihranek časa pri poslovanju s carino kot tudi konkurenčnost na zunanjih trgih.
Grosek v svojem slogu poudarja, da je prejeto odlikovanje zasluga vseh sodelavcev urada. Ti so skupaj pripomogli k temu, da danes slovenska carina ponuja gospodarstvu elektronsko poslovanje, kar pomeni, da lahko podjetja v celoti opravljajo carinske postopke na svojem dvorišču, kot tudi to, da na-tovarjajo in razkladajo blago kjerkoli v Sloveniji. Njegov osebni cilj in cilj celotne carinske službe pa še vedno ostaja popolno elektronsko in brezpapirno poslovanje s podjetji.
IGOR ROBAR
%spr.
-2,51
Zanimivo pa je dogajanje na valutnih trgih. V zadnjem tednu se je močno, za 1 odstotek, pocenil britanski funt. To je povzročilo, da je košarica svetovnih delnic v funtih že skoraj presegla rekordno vrednost iz leta 2007. Na vrednosti je pridobil tudi ameriški dolar. Vrednost zelenca je narasla za 1,4 odstotka, za evro je bilo tako treba odšteti tudi že manj kot 1,35 dolarja.
Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Spet špekulacije o odhodu Potočnikove
Od časa do časa na dan pridejo govorice, da želi lastnik Zvon 2 glavno direktorico Cetisa Simono Potočnik zamenjati.
Avgusta Potočnikovi res poteče petletni mandat, zato so namigi o tem, da ji mandata ne bodo podaljšali, spet čedalje glasnejši. Tokrat so prišli celo do Potočnikove. A kot pravi, namerava, če bo dobila podporo lastnikov, ostati na tem položaju. Ker so govorice spodbudile nemir med zaposlenimi, bo nadzornemu svetu predlagala, naj to temo odpre na eni izmed prihodnjih sej. Zgolj zato, dodaja Potočnikova, da bodo zaposleni pomirjeni.	RP
Vegrad 229 delavcev poslal na čakanje
Vegrad je konec prejšnjega tedna na čakanje poslal dobro desetino delavcev. Kot so sporočili, gre za ukrepe, ki so planirani v sklopu prestrukturiranja družbe.
Eden od sprejetih kratkoročnih ukrepov, ki se nanaša na kadrovsko prestrukturiranje družbe, je namreč koriščenje vladnega ukrepa začasnega čakanja, kar so uskladili s sindikatom družbe Vegrad. Tako je sedaj na čakanju od skupno 1.700 zaposlenih 229 delavcev. Kot poudarjajo, gre za enega od ukrepov, nujnih za obstoj Vegrada na dolgi rok. Poleg kadrovske reorganizacije pa intenzivno pripravljajo tudi finančno in organizacijsko reorganizacijo družbe. RP
»Konstruktivni sestanek« uprave z delavci so nekateri predčasno zapuščali.
»Delo je. Denarja ni!«
Uprava Gradisa delavcem še ni mogla zagotoviti plač - V ponedeljek stavka?
Delavci Gradisa prejšnji teden niso dobili plač. Direktorica Lidija Žagar jih je v petek zjutraj pozvala, naj se kljub temu vrnejo na delo, vendar se večina za ta korak ni odločila. Še vedno trdijo, da lačni ne morejo delati. Je pa podjetniški sindikat v petek vendarle organiziral stavkovni odbor ter upravi, če do prihodnjega petka, 12. marca, plač ne bo, napovedal stavko.
»Povedali so, da če še do petka ne bo plač, bodo predlagali stečaj,« je v petek po jutranjem sestanku z direktorico Lidijo Žagar povedal eden od delavcev. »Kaj naj storimo? Domov se bomo morali vrniti, a kaj, ko mnogi nimajo denarja za vrnitev. Rekli so nam, naj tisti, ki lahko, vseeno pridemo na delo. Ampak kako naj delam lačen? Če je nekdo tako sposoben, da lahko vžge avto brez bencina, vsaka mu čast!« »Sem v povsem podobnem položaju, kot sem bil leta 1993 v Bosni in Hercegovini. Nekateri nimajo kaj za jesti, drugi še, pa si med sabo razdelimo.« »Ljudje so tukaj tudi z družinami, zdaj pa otroci nimajo kaj za jesti. V Bosni so vse prodali in se preselili sem. Zdaj pa nimajo nič ...«
David Gajič: »Uprava in celotno poslovodstvo si zelo prizadevata, da bi v čim krajšem času zagotovila vir financiranja.« In komentar na lačne delavce: »V takšni meri, kot govorijo, lačni niso.«
Delavcem Gradis dolguje eno plačo in lanski regres ter nekaterim še nekaj nadur. Sicer so bili s plačami v podjetju delavci zadovoljni, sploh pred leti, dodajajo sami. »Uprava se trudi, da bi težave čim prej rešila,« poudarja pravnik David Gajič, ki je namesto direktorice stopil pred novinarje. »Mislim, da je bil sestanek konstruktiven. Uprava in celotno poslovodstvo si zelo prizadevata, da bi v čim krajšem času zagotovila vir financiranja. Zato računamo, da bodo v čim krajšem času plačila delavcem izplačana.« Koliko delavcev bo po sestanku vendarle odšlo na gradbišča, bo preverila kadrovska direktorica, je še dodal Gajič. O možnosti stečaja, o katerem so govorili delavci, pravi: »Delavcem smo to kot možnost res omenili, a računamo, da do tega ne bo prišlo. Gospodarska kriza je, gospodarska situacija ni za nikogar lahka, še posebej za gradbince.«
Je kriva A-banka?
Kje je razlog, da plač niso mogli izplačati, Gajič ni natančno povedal. Dejal je, da
so pri ureditvi vira financiranja nastale določene težave. Bolj neposreden je bil celjski sekretar zveze svobodnih sindikatov Srečko Čater. Po njegovih podatkih je glavni razlog A-banka, ki blokira denar, ki sicer na računih je. »To kaže na to, da želi banka doseči stečaj Gradisa.« Res je tudi, da je podjetje v prisilni poravnavi, ko je obljubilo, da brez vednosti upnikov ne bo najemalo novih kreditov.
Medsebojno razumevanje?
Težave podjetja so brez dvoma velike. Koliko delavci razumejo upravo, je težko reči. »Reakcije delavcev so bile sicer različne. A ugotavljamo, da večina podpira naše napore. Ravno zato, ker smo bili sicer do njih ves čas >fer<. Brez plač smo solidarnostno vsi v podjetju,« dodaja Gajič.
Vprašanje je tudi, koliko uprava razume stisko delavcev. V četrtek je na pomoč delavcem želel priskočiti Karitas, a mu uprava podjet-
Gradis ima odprtih osem transakcijskih računov, od tega ni noben odprt pri A-banki. Ta obtožb zaradi korektnosti do poslovnih partnerjev ni želela komentirati. V petek ni bil noben račun Gradisa blokiran.
Celjski Karitas je v petek, potem ko ustreznega seznama od podjetja ni prejel, delavcem Gradisa, ki so v samskem domu, prinesel 30 paketov s hrano. Vanje so vključili živila iz intervencijskih zalog in iz lastnih sredstev. »Problematiko, povezano z delavci Gradisa, bomo v Škofijski karitas Celje še naprej skrbno spremljali in si na različne načine prizadevali zagotoviti čim prejšnjo pomoč čim večjemu številu Gradisovih delavcev v stiski,« so nam sporočili. Po naših izkušnjah je Ka-ritas edini, ki se na podlagi medijskih objav še isti dan odzove klicu na pomoč.
ja ni posredovala seznama delavcev, ki bi potrebovali pomoč. Delavci bi bili za začetek zadovoljni že s 50 evri akontacije, a po naših podatkih uprava tudi tega ni uspela zagotoviti. »Glejte. Držimo se načela, da delavcem izplačamo celotne plače, ki smo jim jih dolžni. Pri tem bomo vztrajali in se trudili, da bi to uspeli zagotoviti najkasneje do konca tedna.« In podatek, da so nekateri delavci dobesedno že lačni? »Ne bi komentiral. Vem pa zagotovo, da v takšni meri, kot govorijo, lačni niso.«
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
»Se vračate na delo?« smo spraševali novinarji. »Ne, v samski dom.«
Gradis je bil do letos za delavce res »obljubljena dežela.« Št. 19 - 9. marec 2010 -
IZ
Nova bitka šmarske vojne
Sodišče dalo prav Čakšu, Gobec napoveduje hitro selitev Štajerskega vala iz Šmarja
Radio Štajerski val iz Šmarja pri Jelšah se je pred nekaj dnevi prostovoljno odpovedal najemu prostorov, ki jih ima v kulturnem domu. To se je zgodilo po razsodbi sodišča, po kateri mora ta zasebna družba plačevati najemnino javnemu zavodu Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Odnosi med šmarsko radijsko postajo, knjižnico ter občino so že dolgo skrhani, kar je bilo mogoče čutiti tudi v informativnem radijskem programu. Tako šmarski radio precej časa ni skoraj nič poročal o dogajanju v Občini Šmarje pri Jelšah. Do spora je prišlo zaradi neplačevanja najemnine za večji del prostorov v kulturnem domu, ki jih zaseda radio že dolga leta ter so od leta 2001 v lasti občine, upravlja-
vec doma pa je javna knjižnica. Sklep o plačilu najemnine, ki jo mora za vse najete
prostore plačevati privatizirani Štajerski val, je občinski svet sprejel leta 2007.
Za (ne)plačevanje najemnine ima vsaka stran svoje argumente, vendar je sodišče pred
Radio Štajerski val, ki napoveduje hitro selitev iz Šmarja pri Jelšah, domuje v delu kulturnega doma.
Zaživel laški sejem
Parkirišče na Trubarjevem nabrežju v Laškem se je v petek prvič prelevilo v sejemsko prizorišče. Občina Laško in Stik sta pripravila prvega v nizu mesečnih sejmov.
Z odzivom so v Laškem čanov. Seveda so tudi kaj ku-
izjemno zadovoljni, saj je že na prvi sejem prišlo, kot je bilo napovedano, okoli 50 ponudnikov, sejem pa ni sameval ne v dopoldanskih niti v popoldanskih urah, saj ga je obiskalo veliko Laš-
pili, na voljo je bila namreč pestra ponudba - od kmetijskih pridelkov ter izdelkov do nepogrešljivega tekstila ... Poskusiti je bilo mogoče tudi domačo kapljico in druge dobrote.
Organizatorji so prepričani, da bo sejem v mestno jedro vnesel živahen utrip in sodeč po prvem bo res tako. Sejem bodo spet postavili prvi petek v aprilu, tudi takrat pa prodajalcem še ne bodo zaračunali najemnine.
PM
Foto: TimE
Na Trubarjevem nabrežju je bilo v petek živahno; nekateri so kupovali, drugi so si ga vsaj ogledali in se seveda okrepčali.
Sejemska ponudba bo v Laškem odslej na voljo vsak prvi petek v mesecu med 8. in 16. uro.
m
Igrače za
materinski
dom
Citycenter je pred kratkim celjskemu materinskemu domu podaril igrače, ki so jih konec lanskega leta nesebično prispevali obiskovalci centra.
V Citycentrovi dobrodelni akciji za rejniške otroke celjske regije, ki je potekala decembra lani, so obiskovalci centra pokazali izjemno pripravljenost pomagati pomoči potrebnim. S skupnimi prizadevanji so zbrana darila podarili rejen-cem, obiskovalci pa so na zbirno mesto v nakupovalnem središču prinesli še številne druge igrače za otroke, ki so jih konec februarja podarili celjskemu materinskemu domu, ki ga pod okriljem Javnega zavoda Socio vodi Suzi Kvas.
BA
Branki Drk zlata plaketa
Predsednica velenjskega društva za boj proti raku Branka Drk je letošnja prejemnica zlate plakete Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Prejela jo je za marljivo ter uspešno delo, aktivno delovanje in borbo za zdravo življenje občanov Šaleške doline.
Srebrno plaketo je prejel Lado Planko, direktor velenjske knjižnice, ki že vrsto let brezplačno zagotavlja prostore tako za izvedbo predavanj kot tudi učnih delavnic.
MBP
www.novilednik.com
dnevi pritrdilo knjižnici, torej tožniku. Sodišče je namreč razsodilo, da mora radio Štajerski val, kot zasebno podjetje, plačevati za prostore v javni lasti najemnino, saj ga k temu sili zakonodaja. Še več, sodišče je celo odločilo, da mora radijska postaja plačati najemnino za nazaj, za leti 2007 in 2008 ter še sodne stroške in zamudne obresti.
Direktor in solastnik Štajerskega vala Damjan Gobec je še vedno prepričan, da bi sodišče moralo dati prav njemu, saj obstaja stara pogodba s krajevno skupnostjo (z nekdanjo lastnico prostorov, op. p.) po kateri ima radijska postaja v enem od členov omenjeno pravico do »nemotenega delovanja v prostorih«. Prav tako si enega od členov pogodbe razlaga tako, da radiu ni treba plačevati najemnine, ki mu jo dejansko dolgo niso zaračunavali. Gobec in direktor knjižnice Jože Čakš, ki je tudi župan Šmarja pri Jelšah, glede plačila najemnine nista našla skupnega jezika, zato so poiskali pravico na sodišču. »Kljub ponudbi, da bi se knjižnica in radio že leta 2007 poravnala, direktor ponudbe ni bil pripravljen sprejeti in je predlagal nadaljnjo sodno pot, katere rezultat je sklep sodišča,« pojasnjuje Čakš, ki se je bil takrat pripravljen poravnati, da bi se knjižnica najemnini za leto 2007 odpovedala. Čakš še omenja, da mora najemnino plačevati celo Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah (dva evra na kvadratni meter), ki je humanitarna organizacija. Tudi do radijske postaje, ki je za Šmarje pri Jelšah pomembna, so
precej prizanesljivi, saj ji računajo pet evrov na kvadratni meter, to pa znese nekaj nad 700 evrov na mesec. Poleg tega je Občina Šmarje pri Jelšah na Štajerskem valu največja oglaševalka med vsemi občinami, ob tem sponzorirajo še radijsko javno prireditev ter pomagajo z brezplačno uporabo prostorov v kulturnem domu, omenja Čakš.
V Šentjur?
Direktor in solastnik Štajerskega vala Gobec se z odločitvijo sodišča nikakor ne more sprijazniti ter zahteva za najete prostore celo skrajšani odpovedni rok. Pravi, da se iz Šmarja pri Jelšah, kjer so že 56 let, selijo, saj pomeni odločitev sodišča za Štajerski val prehud finančni zalogaj. Kam naj bi se selili, ne pove, čeprav se v najširši javnosti govori o morebitni selitvi v sosednji Šentjur, od koder je solastnik Štajerskega vala, podjetnik Roman Moš-kotevc. V šentjurski občinski stavbi naj bi se Gobec že zanimal o možnosti preselitve v Šentjur, vendar velja tam ista zakonodaja, zato je vprašljivo, če bodo ponudili poslovne prostore zasebni družbi brezplačno. V pogovoru nam je Gobec še omenil, da bo Štajerski val v Šmarju pri Jelšah vsekakor ohranil pisarno, podobno kot jo imajo v Slovenskih Konjicah, kjer je v njihovi zasebni lasti.
BRANE JERANKO
V Šmarju pri Jelšah Štajerski val z najetimi prostori že dolgo ni več zadovoljen, zato mu je občina pomagala pred šestimi leti, ko je prodala tej gospodarski družbi zemljišče ob kulturnem domu. Na občini pravijo, da je Štajerski val z gradnjo nato začel odlašati. V skladu s pogodbo bo moral radio, če z gradnjo ne bo začel, zemljišče vrniti občini, sporočajo iz občinske uprave.
NOVI CITROEN C3
VISIODRIVE
v
-ml


99 g C02/km 3,8 1/100 km-
CITROËN priporoča TTDTAL
Dve leti pogodben e gafiu*^, GtroéňKrei4i&Le*img. •Pr«Uti»ljeni model: noviCriROfN a HM90fW999id "Cm wl)»z» nowl CÍTTOĚN C3 Attraction 1.H Arimn. Porab» grota txedjtw(Jw*9» «kM» kombîrwTina vožnji 3.® 1/100 km. Upu* CO,: g/km. SliU jeňnboliíni.
AVANTGARDEN PRISTOP K OBLIKOVANJU IN DOJEMANJU AVTOMOBILA.
Novi CITROËN C3 izžareva eleganco, pooseblja razumnost, izraža dinamičen značaj in odločnost. Z vetrobranskim steklom Zénith, ki se razteza čez večji del strehe, ponuja poginoma nove perspektive in doživetja vožnje.
Novi CITROËN C3 že za 9.990 €* *
VABLJENI NA DNEVE ODPRTIH VRAT MED 11. IN 13. MARCEM / TESTNE VOŽN|E
CRÉATIVE TECHNOLOGIE
CITROEn
AVTOCENTER KOŠAK D.O.O.; BEŽIGRAJSKA CESTA 17. 3000 CELJE; TEL.: 03 42« 44 10
V	Drogi Kolinski, katere večinski lastnik je družba Is-trabenz, so z lanskimi rezultati poslovanja zadovoljni. V Sloveniji jim je uspelo doseči rekordno prodajo mineralne vode Donat Mg, ki jo polnijo v Rogaški Slatini. Tam bodo maja zaključili s pet milijonov evrov vredno naložbo.
Lanska prodaja se je po količinski plati skupno povišala za dva ter po vrednostni za štiri odstotke. Letos želijo Donat Mg vnaprej približevati mlajšim, športno dejavnim potrošnikom ter jih prepričevati, da z magnezijem bogata mineralna voda ni koristna le kot odvajalo ter proti zgagi.
V	poslovni enoti Rogaški vrelci, kjer je 89 zaposlenih, Droga Kolinska zaključuje s pet milijonov evrov vredno naložbo za izdelavo osnovne surovine za pijačo Cockta. Nalož-
bo bo v celoti predala namenu v začetku maja. Zaradi nje imajo v enoti celo dva zaposlena več kot lani, pomagali so si še z notranjimi prezaposlitvami, so povedali na torkovi novinarski konferenci v Rogaški Slatini.
V Rogaški Slatini prav tako poskušajo sodelovati z lokalnim okoljem. Generalni direktor programa pijač v Drogi Ko-linski, Andrej Bele, je v torek uradno izročil direktorici Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah, Mariji Kampuš, dva ti-
Zaščitite svoje ledvice - nadzorujte sladkorno bolezen!
Letošnji 11. marec, svetovni dan ledvic, opozarja na povezavo med kronično ledvično boleznijo in sladkorno boleznijo. Aktivnosti, ki jih bodo pripravili pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Zvezi diabetikov Slovenije, bodo zato izvajali pod geslom Zaščitite svoje ledvice - nadzorujte sladkorno bolezen!
Sladkorna bolezen je v razvitem svetu in pri nas najpogostejši vzrok za okvaro ledvic in kronično ledvično odpoved. To potrjujejo številke: približno tretjino od 1.800 bolnikov z odpovedjo ledvic, kolikor jih je v Sloveniji, je v to stanje
pripeljala sladkorna bolezen. Ob svetovnem dnevu ledvic zato želijo opozoriti, da je diabetično ledvično bolezen pri sladkornih bolnikih mogoče preprečiti predvsem z urejenostjo krvnega sladkorja, krvnega tlaka in rednimi preventivnimi pregledi urina in krvi za določanje ledvičnega delovanja.
Da bi javnost seznanili s problematiko diabetične ledvične bolezni, bodo v četrtek prostovoljci društev ledvičnih bolnikov in društev sladkornih bolnikov, medicinske sestre, ki delajo z bolniki z ledvičnimi boleznimi, in dijaki srednjih zdravstvenih šol v večjih tr-
govskih centrih v Sloveniji na informativnih točkah mimoidočim na voljo za podatke o ledvični bolezni. Prostovoljci jim bodo izmerili krvni tlak in krvni sladkor. Obiskovalci bodo lahko izpolnili kviz, s katerim bodo izpopolnili znanje o ledvicah in njihovem delovanju in sladkorni bolezni. Izpolnili bodo lahko tudi vprašalnik, ali morda sodijo v skupine prebivalstva z večjim tveganjem za razvoj ledvičnih bolezni.
Informativne stojnice bodo postavljene tudi v Celju v Mercator centru, Planetu Tuš in Citycentru ter v Šmarju pri Jelšah v Mercatorju.
MBP
Bo Vodni stolp tudi spomenik državnega pomena?
Generalni direktor programa pijač v Drogi Kolinski, Andrej Bele, je v torek uradno izročil dva tisoč evrov direktorici Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah, Mariji Kampuš. Darila bosta veseli dve socialno ogroženi družini.
Droga Kolinska vlaga ob Sotli
Vodni stolp je eden od pomembnejših spomenikov v Celju, saj z ostankom mestnega obzidja zaradi svoje historične pričevalnosti, celovitosti ter stilno-arhitektur-nih elementov sodi med najpomembnejše pričevalce srednjeveške podobe mesta. Kljub svoji pomembnosti pa so Vodni stolp šele zdaj razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Razlog, da Vodni stolp vse do zdaj ni bil razglašen za kulturni spomenik oziroma je bil razglašen le v okviru starega mestnega jedra, tiči v ostan-
ku mestnega obzidja, katerega sestavni del je Vodni stolp. Za razglasitev obzidja za kulturni spomenik so namreč potrebni zahtevnejši postopki, ki so vezani tudi na arheološke raziskave, zato so se na Mestni občini Celje skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine odločili, da zaenkrat za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasijo samo Vodni stolp, brez obzidja. Odlok o razglasitvi so celjski mestni svetniki sprejeli na zadnji seji mestnega sveta.
Kot je dejal Vlado Kožel z Mestne občine Celje, na-
merava občina Vodni stolp prijaviti na razpis za pridobitev državnih sredstev, s katerimi bodo stolp v celoti obnovili. Lani so na njem že obnovili streho, po celoviti obnovi tega kulturnega spomenika pa naj bi v njem Pokrajinski muzej Celje, ki ima Vodni stolp v upravljanju, uredil muzejsko postavitev.
Svetniki so tudi poudarili, da bi se spodobilo Vodni stolp razglasiti za spomenik državnega pomena. Župan Bojan Šrot se je s tem strinjal in dejal, da si bo občina za to prizadevala. O tem sicer odloča vlada.
BA
soč evrov v korist dveh družin, ki bosta tako lažje premagovali materialne stiske. Prav tako so lani dali sredstva slatinske-mu Ljudskemu muzeju Nani-ja Poljanca zaradi nakupa starih kozarcev ter pomagali občini pri izdaji nove monografije Rogaške Slatine, predlani pa so pomagali zdravstveni postaji pri nakupu opreme. Z redno pomočjo iz Droge Kolinske delujeta domača moški košarkarski ter kolesarski klub.
BRANE JERANKO
Tudi konjiška občina po meri invalidov
Po zreški je tudi Občina Slovenske Konjice na pobudo Območnega društva invalidov Dravinjske doline začela s pripravami na vključitev v projekt Občina po meri invalidov.
Prejšnji teden se je prvič sestala delovna skupina za pripravo analize o položaju invalidov v občini. Imenoval jo je župan Miran Go-
rinšek, vodi jo Lidija Prat-nemer. Skupina bo pripravila konkretni akcijski načrt.
Letos nameravajo zbrati podatke o številu invalidov na območju občine, narediti anketo o stanju starejših in invalidnih oseb ter evidentirati gradbene in funkcionalne ovire. Pripravili bodo tudi seminar, na katerem bodo širši javnosti predstavili
projekt. Načrtujejo še okroglo mizo, ob kateri nameravajo zbrati različna mnenja glede izboljšanja pogojev za življenje invalidov na območju občine. Župan in delovna skupina sta že pozvala vse občane in obiskovalce občine k posredovanju mnenj, vprašanj in predlogov.
MBP
Celotni promet s pijačami v Drogi Kolinski je lani znašal 43 milijonov evrov, višine čistega dobička še niso objavili. Med lastniki Droge Kolinske so poleg večinskega Istrabenza, ki je v prisilni poravnavi, še dve banki ter podjetje predsednika uprave, Igorja Bavčarja. Zaposlenim načrti z usodo Droge Kolinske niso znani, so povedali v torek v Rogaški Slatini, vendar upajo, da se bo lastnik obnašal kot dober gospodar.
Obnova ob
^m	umu	u	m	mu
Savinji pri polovici
V Domu ob Savinji v Celju obnavljajo od novembra novejše od obeh poslopij, kjer so v večini manj pomični stanovalci. Trenutno zaključujejo z obnovo četrtega nadstropja, kamor začenjajo z vselitvami stanovalcev v tem tednu.
Podobno kot v drugih etažah so v četrtem nadstropju zamenjali talne obloge ter notranje pohištvo. V celoti bodo prenovili vseh šest etaž, doslej so končali z obnovama petega nadstropja ter pritličja, konec obnove pa je predviden v maju. Obnova notranjosti stavbe je iz domskih sredstev ter bo stala
okoli 350 tisoč evrov. V tej stavbi so že lani poskrbeli za novo fasado, streho in stavbno pohištvo.
Občani zaključek obnove težko pričakujejo, saj je na čakalni listi za sprejem v Dom ob Savinji več kot petsto čakajočih, dom pa je zaradi nekoliko nižjih cen med najbolj iskanimi. Med obnovo v Dom ob Savinji novih stanovalcev najprej niso mogli sprejemati, trenutno pa so z novimi sprejemi delno že začeli.
BRANE JERANKO
V Celju ima podjetništvo mlade
Izobraževanja z naslovom Lastno podjetje? Zakaj pa ne! se je v celjskem Tehnopoli-su udeležilo rekordno število udeležencev. Mlade v podjetniško smelost silijo tudi razmere v gospodarstvu.
Izobraževanje, namenjeno vsem, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja in so o tem želeli pridobiti osnovne informacije, je pripravil Zavod mladi podjetnik. Udeleženci so se seznanili z začetnimi koraki pri ustanavljanju
podjetja, dobrimi praksami prodaje prek spleta ter s čedalje bolj priljubljeno spletno prodajo. V zavodu prek izobraževanj in čedalje večje obiskanosti portala mla-dipodjetnik.si ugotavljajo, da gospodarska negotovost in z njo povezani zaposlitveni problemi povečujejo zanimanje mladih za podjetništvo.
Udeležba na izobraževanju v Celju je bila brezplačna, v Tehnopolis pa je privabilo več kot 215 bodočih podjetnikov, predvsem mladih. Zavod bo podobne dogodke v naslednjih mesecih izvedel še v Velenju in Mariboru, kjer tudi pričakujejo visoko udeležbo.
RP
www.novitednik.com
Velenjčani z drugega Titanika
V morski nesreči pred obalo Katalonije poškodovani tudi Velenjčani
Osem potnikov se je iskreno veselila drugačnega dopusta. Namesto smučanja se je skupinica, večina prihaja iz Velenja, prvič odločila za križarjenje z veliko ladjo. Potovanje z ladjo Louis Majesty ni bilo drago, še cenejše zaradi variante »last minute«, pa še na pike je bilo. Skratka, obetala se je nepozabna dogodivščina.
In dogodivščina je bila v re- li, veliko pa je bilo poškodo-
snici nepozabna, žal v negativnem smislu, saj so tik pred koncem 12-dnevnega križarjenja v ladjo treščili trije visoki valovi, in precej poškodovali tudi potnike iz skupine, o kateri pišemo. Luksuzna ladja z 2 tisoč ljudmi, ki so bili na poti iz Cartagene na jugu Španije v italijansko Genovo, je naletela na nenavadno visoke valove, dve osebi sta umr-
vanih.
Čeprav se je za večino »naših« zgodba dobro končala, so vsi preveč pretreseni, da bi govorili o doživetjih, zato smo zgodbo sestavili s pomočjo novinarke Radia Fantasy Moni-ke Oštir, saj so bili v skupini njeni sorodniki. »Tak dogodek res ni hec. V skupini sta bila poleg starejših tudi dva otroka, ki so ju med počitnicami
vzeli zraven. Zdi se, da strah in travme šele prihajajo za mojimi. V resnici bi lahko na luksuzni ladji utonili, tega se v bistvu šele sedaj povsem zavedajo in so tudi povsem pretreseni,« je omenila Monika.
Križarjenje je bilo sicer prijetno, potniki so uživali v lepem vremenu, le enkrat je bilo morje malce bolj razburkano. Potem pa je prišel predzadnji dan ...
Kot cunami
Med potniki na nesrečni ladji je bilo 56 Slovencev, sicer pa se številke in tudi podatki zelo razlikujejo. V grobem velja, da se je večina slovenskih
Tik pred koncem 12-dnevnega križarjenja so v ladjo treščili trije visoki valovi in precej poškodovali tudi potnike iz skupine, o kateri pišemo. Luksuzna ladja z 2 tisoč ljudmi, ki so bili na poti iz Cartagene na jugu Španije v italijansko Genovo, je naletela na nenavadno visoke valove, dve osebi sta umrli, veliko pa je bilo poškodovanih.
Družina Podgoršek je srečna v novem domu
Februarja je minilo eno leto, odkar je družino Podgoršek doletela nesreča. Mlada štiričlanska družina je čez noč ostala brez strehe nad glavo. Ob njihovi hiši se je sprožil zemeljski plaz, ki je hišo tako ogrozil, da so se morali za vselej izseliti.
Občina Slovenske Konjice je nesrečni družini začasno dodelila neprofitno stanovanje v stanovanjskem bloku v Slovenskih Konjicah, lani pa
je skupaj z družino našla trajno rešitev. Družina Podgoršek se je preselila v hišo v Ka-juhovi ulici v Poljčanah. Nakup stanovanjske hiše je v večinskem deležu sofinancirala Občina Slovenske Konjice. Nov dom je še posebej razveselili Valentino in Špelo, hčeri Renate in Martina Podgoršek.
Srečna družina je v novem domu že gostila župana Občine Slovenske Konjice Mirana
potnikov, približno 30 jih je bilo, zbrala v glavni dvorani v petem nadstropju, da bi se dogovorili o zadnjih podrobnostih pred izkrcanjem v Genovi. Takrat je udarilo. »Prvi val je razbil šipe, drugi jih je pometal po tleh in odnašal, kar je bilo na njegovi poti, tretji
Kot kaže, o nesreči ne bodo sprožili posebne preiskave, saj gre za naravni, nepredvideni dogodek. V ladjo so udarili trije več kot osem metrov visoki valovi, tega pa se ne da preprečiti. Možna razlaga visokih valov sta izrazit obrat vetra in udar valovnih front. Sicer bo ladja ostala v Barceloni na popravilu, nato pa se bo vrnila v Genovo, od koder naj bi 12. marca odšla na novo križarjenje.
pa je uničil vse, kar je še ostalo. Vedeti je treba, da je šlo za zaprt prostor, valovi pa so vanj udarili kot cunami. Voda je odnašala mize, stole in preproge, mojim je odneslo vse, kar so imeli zraven, telefone, denarnice, potne liste, fotoaparate . V vodi jih je obračalo, bali so se, da se bodo utopili. Bilo je menda kot na Titaniku, grabili so eden drugega, pod vodo delali prevale in
sploh niso vedeli, kje so. V resnici, to jim bo ostalo za vedno v spominu,« je povzemala Oštirjeva. »Stric in družinski prijatelj sta poskušala pomagati starejši ženski na invalidskem vozičku, ki se je utapljala, ob tem pa sta se tudi sama poškodovala.«
Bolj ali manj so bili poškodovani tudi številni drugi. Že omenjeni družinski prijatelj je ostal na zdravljenju v bolnišnici, saj je imel zlomljena tri rebra in poškodovano ramo. Monikin stric je imel dobesedno razklano nogo in je dobil precej šivov, teta je bila poškodovana in porezana, otrokoma, ki ju ni bilo na sestanku, pa na srečo ni bilo nič. In na srečo sta imela tudi telefone, tako da so lahko vzpostavili stik z domačimi v Sloveniji. Seveda udeležence presenečajo številke, o katerih so govorili uradni predstavniki Mediteran International, ki je uradni zastopnik Louis Cruises za Slovenijo. Slišati je bilo namreč o treh lažje poškodovanih Slovencih, vendar so bili samo v skupini Velenjča-nov trije huje poškodovani.
Še huje pa je bilo, tako so pripovedovali Monikini svojci, ker se je po nesreči spet v izjemno negativni luči izkazal čut za človeka. Kar nekaj potnikov je namreč potem, namesto da bi pomagali, raje sne-
malo dogajanje. Tudi nekateri Slovenci so bili med njimi, spet drugi pa so raje kot o pomoči razmišljali, kako se bodo javili na televizijo in povedali svoje videnje. Menda je tudi po tej plati dogajanje mejilo že skoraj na katastrofo, in to je tudi eden od razlogov, da se Monikini svojci ne želijo posebej izpostavljati.
Takoj po nesreči se je ladja vrnila v pristanišče v Barcelono, kjer so prenočili, poškodovane pa so odpeljali v bolnišnico. Po vseh zapletih, ki so se dogajali, se je zapletlo še pri vračanju domov. V četrtek je odpotovala prva skupina, zaradi prezasedenosti čarterskega leta pa se je 11 potnikov vrnilo v Slovenijo dan kasneje, kar je spet povzročilo nemalo razburjenja. In novih zatrjevanj, da se na križarjenje zlepa ne bodo več odpravili.
US
Ladja je dolga 207 in široka slabih 27 metrov, pluje pa s hitrostjo 19 vozlov. Na njej je deset potniških palub, ima tudi šest dvigal. Za 1.800 potnikov, kolikor jih lahko največ sprejme, je na voljo 732 udobno opremljenih kabin, za njihovo dobro počutje pa skrbi okoli 600 članov osebja.
Gorinška, podžupana Bojana Podkrajška in predsednika KS Sojek - Kamna gora Romana Iskrača. Vsi skupaj so družini zaželeli veliko sreče in topline v novem domu, Roman Is-krač pa je družini Podgoršek predal prostovoljne prispevke krajanov. Veseli so jih bili, saj pomenijo ne le dobrodošlo pomoč, temveč predvsem to, da jih nekdanji sokrajani niso pozabili.
UŽ
Z leve: Roman Iskrač, Renata in Martin Pogoršek ter Miran Gorinšek, spredaj našemljeni Špela in Valentina
ki so zmagovalci oddaj Domačih 5, Domače 4, Celjskih 5 in Slovenskih 5 v letu 2009 v programu Radia Celje, vas vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter v Savinjski dolini v organizaciji Kulturno umetniškega društva Grifon. V živo bodo igrali tisti, ki ste jih izbrali z glasovanjem!
Celjskih 5 bodo zastopali Kvintet Dori, Vesele Štajerke, Vigred, Slovenski zvoki. Okrogli muzikanti in Modrijani, prvič se bo predstavil Ansambel Saša Avsenika kot zmagovalec Slovenskih 5, zraven pa bo tudi Ansambel Simona Gajška, ki je zaigral najlepšo melodijo v glasbenih oddajah Domačih 5 in Domače 4.
Predprodaja vstopnic je v trgovinah Fijavž, gostišču Rimljan in uro pred koncertom.
Zadovoljne, ker so ženske!
Pripovedi žensk treh različnih generacij - 100 let mednarodnega dneva žensk - Premalo zastopane v politiki
Včeraj smo praznovali 100 let mednarodnega dneva žensk. Na ta dan ponavadi ženske moškim z veseljem »mečemo naprej« statistične podatke o položaju žensk v sodobni družbi. Zdaj smo se pregleda, kakšnih področij se ženske lotevajo, kako so pri tem uspešne ter kaj jih (če jih) ovira pri napredovanju, lotili malo drugače. Skozi pripovedi žensk treh generacij ...
Tinco Štokojnik iz Nove Cerkve, zlato maturantko, vrstniki že nekaj časa pogrešajo. Dekle se je po študiju novinarstva v Ljubljani povsem »posvetovljanilo.« Magisterij je opravila v Ameriki, kjer je bila tudi asistentka, delala je v Bruslju kot predstavnica Evropske unije za stike z javnostjo, potem je presedlala na ministrstvo ter v zasebne oglaševalske agencije, sedaj pa v Ljubljani pomaga svojemu fantu, Francozu, na poslovnem področju.
»Amerika, sploh odprtost profesorjev, mi je bila všeč, a da bi tam dobila delo kot novinarka, je utopija. Kot se je izkazalo, tudi v Sloveniji ni bilo dosti lažje. Nekaj časa sem delala kot svobodna novinarka in pisala članke za različne revije, časopise.« Nato pa se je, dobro podkrepljena z znanjem tujih jezikov, prijavila za delo v Bruslju. »V času predsedovanja Slovenije smo delali od jutra do večera. Bruselj je drugo največje medijsko središče, takoj za Washingtonom. Mesto kot tako, čeprav je sti-
Živ dokaz za to, da imajo upokojenci najmanj časa, je Nežika Verbič.
čišče kultur, me ni preveč navdušilo. Živeli smo kot v nekem milnem mehurčku, v katerem si sicer kar pozabil, da nisi doma. Prestavljali smo se le iz ene ulice v drugo,« razlaga Tinca in dodaja, da je njeno delo tam trajalo dlje časa, kot je načrtovala.
Tinca, ki izredno rada piše in pravo novinarsko delo kar pogreša, je zdaj nov izziv našla pri projektu, ki ga je v Slovenijo vpeljal njen fant Matias. »Zvezdar je pravzaprav projekt, ki v Franciji velja za najbolje prodajano in izvirno darilo. Tam si namreč res za vsako stvar dajejo darila, za materinski dan, očetovski dan, poslovna darila ... Gre pravza-
prav za knjižico, v kateri je zbrana in predstavljena ponudba, na primer welness storitev, adrenalinskih športov, ki jih po Sloveniji ponujajo različni organizatorji. Priložen pa je bon, ki ga lahko obda-rovanec unovči tam, kjer si sam želi. Torej, svobodna izbira posameznika. S takšnim bonom težko »usekaš mimo<,« razgala Tinca, ki jo je projekt povsem prevzel. »Dela je tukaj še ogromno. Knjižice z boni že prodajamo v Državni založbi Slovenije, dogovarjamo se še za druga prodajna mesta. Tudi pakete Zvezdar bomo še dopolnili, razširili,« razlaga in dodaja: »Sem se čisto sprijaznila s tem, da ne bom
Vsaka peta prebivalka Slovenije ima višjo ali visokošolsko izobrazbo, prejema pa v povprečju za okrog 110 evrov nižjo plačo kot moški. Delež brezposelnih se v Sloveniji povečuje, a med ženskami manj kot med moškimi. Stopnja tveganja revščine je najvišja med starejšimi ženskami. Ženske živijo dlje, a jih v življenju v primerjavi z moškimi daljši čas spremljajo zdravstvene težave in zato so deležne ustrezno manj let zdravega življenja.
Jana Govc Eržen kariere ni gradila načrtno. Obenem je prepričana, da je čas, namenjen družini, najbolje vložen. Na sliki z možem Ivanom (Foto: SHERPA)
vedno na enem delovnem mestu. Zdaj je na vrsti nova izkušnja, potem otroci, potem pa - kaj vem.«
Kariera pride po otrocih
Za poklic, v katerem je več žensk, se je odločila tudi prim. Jana Govc Eržen, dr. med.. Z izjemo, da na tem področju zaradi pomanjkanja kadrov takoj najdejo službo. »Medicina postaja ženski poklic. Če malo pomislimo in pregledamo zgodovinska dejstva, poklici postajajo ženski takrat, ko jim pade vrednost, ko postanejo slabše plačani. Moški prej ugotovijo, kje se da z njihovimi sposobnostmi prej priti do cilja,« razmišlja Govc Erženova. »A da ne bo pomote - jaz sem v svojem poklicu zelo srečna.« Je imela kot ženska ovire pri napredovanju? »Saj ne mislite resno. Stara sem čez 50 let, najbrž se pa nekaj že mora poznati, če delaš dobro. Tudi slaščičarka zna po tolikih letih izkušenj bolje speči torto kot takrat, ko je bila začetnica. Sama nisem hlepela po karieri ali jo načrtno gradila. Kar zgodilo se je. Najprej s koordinacijo srčno-žilnih bolezni, delom pri preventivi. Zdaj sem vpeta v akademske sfere, pogosto imam predavanja, mentorstva za mlade specializante. Verjetno to prihaja z leti.«
Priznava pa, da se je za stvari, ki jih rada počne, kot mati dveh otrok odločila šele, ko so otroci prerasli obdobje, ko mater potrebujejo doma. »Na ta račun je mogoče res bilo nekaj odrekanja. A ne v smislu, da so grajenje kariere preprečili otroci. Ko tehtaš, kaj je vredno, ugotoviš, da je čas, ki si ga posvetil tistim, ki jih imaš rad, najbolje vložen čas. Moram pa reči, da so bila leta, ko sta bila otroka majhna,
mož pa je delal v Ljubljani, najtežja. Hitenje v vrtec, službo, dežurstva, zaradi katerih sem morala urediti zasebno varstvo ... Takšnih časov si ne želim več.«
Pa še stereotip o uspešnem moškem, za katerim stoji uspešna ženska? »Njega (dr. Ivana Eržena) nisem nikoli ovirala pri njegovi karieri in napredovanju. Že od nekdaj je vedel, kaj želi. Jaz sem se malo prilagajala, ampak mi to nikoli ni bilo težko. Pri tem, kar sedaj jaz počnem, pa je on tisti, ki je prepričan, da zmorem še več.« Priljubljena zdravnica v Vojniku se je pred časom zagrizla tudi v »nepriljubljeno« politiko. »Večina ljudi misli, da je politika nekaj sramotnega. A če želiš kakšno stvar premakniti, jo spremeniti na bolje, brez tega ne gre. Mogoče je čas, da se na političnem področju ženska, ki je ponavadi bolj sočutna, prerine v ospredje.«
»Ne smeš se poleniti.«
»Moj >biznis< še vedno >lau-fa<. Vse po starem,« ponosno, pri svojih 83., pove Ne-žika Verbič. Gospa, ki sem jo kot pojem aktivne in polno zaposlene upokojenke spoznala pri njenih 80. Še vedno vsak dan poskrbi za svoje štiri fante, vnuke. »No, zdaj dva že študirata, a med vikendom sta vedno pri mizi. Tako da kuham za osem ljudi.« Nežika ima srečo, da na starost ni sama. Nasprotno. Sin z družino je ostal pri njej, hči pa se tudi ni poročila prav daleč stran od do-
ma. Zato vsak dan polna miza!
Vendar se Nežika, nekdaj gostilničarka, ne zamoti zgolj s kuhanjem kosila. »Ta teden sem naredila 10 kilogramov rezancev.« Nežika je vsem poznana kot odlična izdelovalka dodatkov, ki blestijo predvsem pri nedeljskih kosilih. Obenem redno, dvakrat tedensko, karta in keglja s prijatelji. »Ja, kegljam v Vojniku in v Škofji vasi, imam že dva pokala, kartamo pa predvsem konec tedna. Ko imamo turnirje, gremo šele po 22. uri domov.« Je tudi članica Društva delovnih invalidov Celje, kar z drugimi besedami pomeni, da se tudi njena hiša bohoti od doma izdelanih prtov, gobelinov ... »Naša četrtkova srečanja zadnje čase kar velikokrat zamudim. Enostavno nimam časa. Ponavadi šivam ponoči, saj podnevi ni časa. Ravno minuli četrtek sem ženske raje znova povabila k sebi domov. Pa smo imeli druženje z obveznim pregledom ročnih del.«
Nežika doda, da je sedaj bolj zaposlena kot tedaj, ko je bila v službi. Pa ni imela enostavne službe. Več kot 50 let je delala v gostilni, »po upokojitvi sem nekaj časa >kelnarila< še pri upokojencih,« dovolj dela je bilo tudi na kmetiji, v vinogradu. »Ampak veste, mislim, da bolj kot delaš, bolj si zdrav. Ne smeš se poleniti in razmišljati, da te kaj boli. Pa četudi te,« je nasvet, ki drži Ne-žiko še pri osmih križih ves dan pokonci.
ROZMARI PETEK
Tinca Štokojnik na promocijskem »štantu« Slovenije v Bruslju.
Urad za enake možnosti je kot eno najbolj kritičnih področij izpostavil politično zastopanost. Glede na trenuten delež žensk v Državnem zboru (13 ali 14, 4 odstotka ) in Državnem svetu (1 ali 2,5 odstotka) se Slovenija uvršča pod svetovno in evropsko povprečje. Po podatkih Medparlamentarne unije je Slovenija glede politične zastopanosti v svetovnem merilu na 82. mestu, za Burkino Faso, Zimbabvejem, Gabonom in Republiko Korejo.
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Za nakup gibljive proteze v pomoč dijaku Marku Antoliču, ki je ostal brez noge, zbirajo denarne prispevke na humanitarnem podračunu Krajevne skupnosti Kostrivnica št. 06382-0364933411 - pomoč Marku Antoliču, ki je odprt pri Banki Celje.
Dijak Marko Antolič na železniški postaji Podplat, pri usodnem tiru, kjer mu je vlak povozil nogo ter poškodoval še peto druge noge. Dogodek ga je šokiral, vendar se želi kljub vsemu čimprej vrniti v šolsko klop.
Za dijaka z odrezano nogo
Dijaku iz sedemčlanske družine, ki je ostal brez noge, želijo pomagati - Vsemogočne proteze
Marko Antolič, ki je ostal brez noge skupaj s staršema, babico ter s predsednico KS Kostrivnica Marijo Čakš (na fotografiji prva z desne strani). Čakševa je dala pobudo za akcijo za nakup gibljive proteze za nesrečnega dijaka.
Obsotelje je novembra šokirala novica, da je vlak 16-letnemu dijaku Marku An-toliču povozil nogo ter mu še močno poškodoval peto druge noge. Invalidnost mladega fanta je seveda posebej prizadela njegovo družino, v kateri je pet otrok, iz Čače vasi pod Bočem. V Obsotelju si zdaj na moč prizadevajo, da bi fantu brez noge omogočili bistveno lepšo prihodnost.
»Zgodilo se je 10. novembra, na železniški postaji na
Podplatu,« se na invalidskem vozičku spominja Marko, ki bo aprila star 17 let. Vračal se je iz šole v Celju, z dijaškim vlakom, ter na Podplatu izstopil. Ko je vlak odpeljal, sta se s kolegom, ki je odprl okno, še rokovala, nato je Marku spodrsnilo ter je padel pod vlak. »Bil je celo še toliko priseben, da je sam poklical domov brata ter reševalce,« se hudega dogodka spominja Markov oče, ki je invalid ter zaposlen za polo-
vični delovni čas na pošti v Celju.
Življenje nesrečnega fanta se je v nekaj trenutkih popolnoma spremenilo. V celjski bolnišnici, kjer je ostal en mesec, so mu nato odrezali nogo ter začeli zdraviti peto druge noge, med drugim s presaditvijo kože, kar bo trajalo vsaj eno leto. Sledila sta dva tedna bivanja doma ter obiskovanje terapij, nakar je odšel v Ljubljano, kjer so ga med osmimi tedni rehabilitacije učili hoje z za-
časno protezo. Domov, v Ča-čo vas, se je vrnil šele sredi prejšnjega tedna.
Fant je ostal ne le brez noge, ampak tudi brez rednega šolanja. V Šolskem centru Celje je vpisan na mehatro-niko, za bodočega oblikovalca kovin. V preteklih mesecih si je pomagal z zapiski sošolcev, v ljubljanski Soči so mu na pomoč priskočili še s profesorico matematike, njihova socialna delavka pa je s celjsko srednjo šolo nasploh veliko sodelovala. In kako bo naprej, da bo tudi za invalidnega fanta Marka An-toliča veljalo, da več kot zna, več velja? Oče je ves čas po
nesreči v stiku s sinovim razrednikom, v tem tednu bo odšel v šolo, da se natančno pogovori o sinovem nadaljnjem obiskovanju šole. Marko je zaradi izgube noge še vedno potrt, vendar ima veliko volje. »Tako zelo si že želi v šolo,« pravi njegova mama, enako ugotavljajo ostali domači. Zaenkrat razmišljajo, da ga bo do Podplata na železniško postajo vsako jutro peljal brat, kako bo z Markovo potjo s celjske železniške postaje do Šolskega centra Celje pa še ne vedo.
Odlične proteze
V domači KS Kostrivnica, v občini Rogaška Slatina ter širše skušajo Marku nasploh omogočiti boljšo prihodnost. »Ko sem videla, kaj se je zgodilo, se mi je fant zasmilil. Pomagati mu je treba, da bo lahko zaživel normalno življenje,« nam je med obiskom Čače vasi povedala predsednica KS Kostrivnica Marija Čakš, ki družino Antolič zelo dobro pozna. Čakševa je
začela, skupaj s krajevno skupnostjo, z akcijo za nakup gibljive proteze za Marka pred enim mesecem ter je v ta namen odprla podračun krajevne skupnosti. Danes uvažajo v Slovenijo že takšne gibljive proteze, da je z njimi mogoče celo kolesariti, plavati in smučati in Marku bi radi pomagali s takšno. »Vsemogočne proteze« je seveda treba drago plačati, za kar sedemčlanska družina iz Čače vasi nima denarja, saj je najmlajši še osnovnošolec. Njihova mama se je povsem posvetila družini in domu ter ni zaposlena.
Odločna predsednica KS je takoj spoznala, da 1.400 pre-
bivalcev njihovega kraja samih ne bo moglo zbrati denar za protezo, ki stane nekaj deset tisoč evrov - odvisno od kakovosti. O humanitarni akciji je obvestila medije po vsej Sloveniji, saj pričakuje, da bo hudo stisko dijaka 2. letnika ter njegove družine mnogo ljudi dobro razumelo. V Kostrivnici so nekoč že pripravili humanitarno akcijo za pomoč žrtvam katastrofe iz Loga pod Man-grtom, kjer niso nikogar osebno poznali, ter zbrana sredstva osebno izročili najbolj prizadetemu krajanu. In če so pomagali daljnemu Logu, so seveda tem bolj dolžni doma.
Za pomoč Marku Antoliču na humanitarni podračun krajevne skupnosti prve denarne prispevke že nakazujejo. Med prvimi se je odzval po vsej Sloveniji znani kolesarski klub iz Mestinja, ki bo maja v Rogaški Slatini pripravil dobrodelno prireditev, s predstavitvijo njihovih kolesarskih poti po od-
daljenih deželah. Predsednica KS Kostrivnica, ki je povabila k pomoči tudi občinski svet Rogaške Slatine, predstavlja akcijo pomoči na občnih zborih društev po občini, za jesen pa načrtujejo velik dobrodelni koncert. »Denar se bo zbiral samo na navedenem računu, skozi celo leto 2010 s tem, da bodo zneski mesečno vezani, da se tudi na ta način pridobi kakšen evro,« so zapisali Kostrivničani na povabilu k sodelovanju v dobrodelni akciji za dijaka Marka Antoliča.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
»Tako zelo si že želi v šolo, « pravi za Marka Antoliča njegova mama, enako ugotavljajo ostali domači. Dijak je ostal tako brez noge kot za nekaj mesecev tudi brez šole.

Pokopali bi se sami, reševal je Ivan Gajić
Rokometaši velenjskega Gorenja so v 10., zadnjem krogu skupine B lige prvakov v Rdeči dvorani pred dva tisoč gledalci premagali Chambery z 28:24 in se uvrstili med najboljših 16 evropskih moštev.
Na današnjem žrebu na govarjal neodločen izid, so
imeli možnosti za izenačenje. Gorenje je namreč dvakrat napačno menjalo, obenem zapravljalo sedemmetrovke, toda izjemno je bil razpoložen vratar Ivan Gajić, ki je zbral 20 obramb. Adut s klopi je bil Momir Rnić, ki si ga bojda želijo v Zlatorogu.
Branko Tamše se je bliskovito razvil v vrhunskega stratega: »Moj slab glas ni posledica tekme, že štiri dni sem pošteno bolan. Moram reči, da je bil naš prvi polčas zelo dober. Predvideval sem, da bodo sledile tudi črne minute, zato sem igralcem dejal, naj se ne obremenjujejo z rezultatom. Privoščili smo si dve kardinalni napaki z me-
njavami, zapravili pa skupno tri sedemmetrovke. Fantje so garali do konca, iskreno jim čestitam.« Aljoša Šte-fanič je opravil veliko delo v obrambi pri kritju gostujočega bombarderja Roinea: »V obrambni lahko igramo še bolje. Podzavest je storila svoje in po visokem vodstvu smo padli. Na srečo ne v popolnosti, znali smo se spet dvigniti.« Drugi steber obrambe je bil Dino Bajram: »Ob koncu so popuščali živci, bilo je težko. Pa vendar smo ostali bolj mirni in zbrani. Imeli smo tudi nekaj sreče, v golu pa velikega Gajića.« Dirigent Marko Bezjak je dal dva gola: »Pred tekmo smo si ogledali le prvi del obračuna med Koprom in Celjem. Koprčane moramo jutri premagati, le tako lahko zadržimo stik z vodilnima.« Vseh pet strelov krožnega napadalca Mihe Žvižeja je končalo v francoski mreži: »Uvod je bil fantastičen. Morda smo se pre-
Dunaju bodo dobili tekmeca v osmini finala.
Z aktualnim ali bivšim evropskim prvakom
Po obračunu s Francozi si je velenjski trener Branko Tamše za tekmeca zaželel Barcelono. Tekma med Kol-dingom in Barcelono je bila tedaj že davno zaključena, Tamšeta pa niso obvestili, da se je končala z remijem, kar je Katalonce pripeljalo v slabši položaj. Nemški Kiel je namreč nato brez težav odpravil ekipo Vardarja, se na lestvici izenačil z Barço in zaradi boljše razlike v zadetkih v medsebojnem obračunu osvojil prvo mesto v skupini ter postal možni nasprotnik Gorenja - poleg Ciudad Reala in Montpellierja, ki sta prav tako bila najboljša v svojih skupinah. Velenjčani, ki so osvojili 4. mesto v skupini, bodo proti enemu izmed klubov, ki je bil najboljši v skupinah A, C in D, igrali najprej v Rdeči dvorani (27. marca), potem pa še v gosteh. Že jutri pa bodo v velikem derbiju gostili Koper v zaostali, zadnji tekmi rednega dela prve slovenske lige.
»Iz črne luknje nas je izvlekel Gajić«
Velenjčani so že imeli 8 golov naskoka, skoraj vsega so zapravili. Gostje, ki jim je od- Enkrat je francosko obrambo uspelo prebiti Klemnu Cehtetu.
Ogromna točka
Derbi slovenskega rokometnega prvenstva med Koprom in Celjem Pivovarno Laško se je končal z delitvijo točk (30:30).
V 55. minuti so pivovarji zaostajali s 30:27, do konca tekme pa so dosegli tri gole, prejeli pa nobenega. Po zadetku Dragana Gajiča, ki mu je uspel v zadnjih trenutkih, so se upravičeno veselili velike točke. Še prej je Renato Vugrinec (izjemno prisebno) prestregel žogo, preprečil, da bi Koprčani s sredine igrišča vrgli žogo v prazen gol in dobil rdeč karton. Potrdile so se besede trenerja Zvonimirja Serdarušića po tekmi s Slovanom, da trenutna igra ni dovolj za zmago na Obali. Je pa zadostovala, da so zadržali občutno prednost na lestvici, ki se bo v sredo po tekmi v Velenju znižala.
DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR
Kot smo pisali že pred časom, je Miha Zvižej bodoči rokometni zvezdnik, pa čeprav je krožni napadalec. V silovitem ritmu in ob stalnih naprezanjih na črti je znal ohraniti mirni glavo in roko ob zaključkih akcij.
hitro zadovoljili z visoko razliko. Padli smo v črno luknjo, iz nje nas je izvlekel naš super vratar. Tudi občinstvo si zasluži pohvalo!« Ivan Gajić je prejemal čestitke z vseh strani: »Videli smo dva raz-
lična polčasa. V nadaljeva- 27. marca, gost pa aktualni
nju smo popustili, predvsem v napadu, dosegli smo le deset golov. Na koncu se je vse srečno končalo.«
Prva tekma osmine finala bo v Velenju predvidoma
evropski prvak Ciudad Real ali bivša Kiel in Montpellier.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Spet je nekaj izjemnih potez uspelo Urošu Zormanu.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 24. krog: Rudar - CM Celje 3:1 (2:1); Tomažič Še-ruga (9), Selimi (28), Muja-kovič (91); Savić (35-ag), Maribor - Koper 2:2, Olimpija -Domžale 1:1, Nafta - Interblock 3:1, Gorica - Drava 2:1.
MALI NOGOMET
Pokal Slovenije, polfina-le: Dobovec - Gorica 0:2 (0:0).
2.	SL - vzhod, končnica, 1. tekma polfinala: Nazarje - Kebelj 5:2 (3:1); Metulj (3, 15, 31, 40), Šemenc (18).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina B, 10. krog: Gorenje - Chambery 28:24 (18:11); Žvižej, Čupić
5,	Natek, Harmandić, Rnić 4, Šimič 3, Bezjak 2, Cehte 1; Joli
6,	Roine 4. Končni vrstni red: Veszprem 18, Rhein Neckar Lowen 16, Kielce 9, Gorenje
7,	Chambery, Bosna 5.
1. SL, 22. krog: Cimos - Celje Pivovarna Laško 30:30 (17:16); Špiler 8, Brumen, Ele-zovič 5; Kokšarov 7, Vugrinec, Zorman 5, Pajovič, Gajič 4, Razgor 3, Toskić 2. Vrstni red: Celje 37-3, Cimos 31-7, Gorenje 30-8, Slovan, Trimo 2218, Ormož 18-22, Maribor 1624, Merkur 15-25, Ribnica 1030, Krško, Prevent 8-32.
1. B SL, 16. krog: Železniki - Celje Pivovarna Laško B 21:20 (11:7). Vrstni red: Krka 32, Šmartno 28, Sviš 19, Sevnica, Celje B 17, Ajdovščina 16, Grosuplje, Kočevje 14, Železniki 12, Radeče 9, Izola 8, Gorišnica 6.
1. SL (ž), končnica, 1.-6. mesto: Olimpija - Celeia Žalec 31:22 (12:9). Vrstni red: Krim 44, Olimpija 41, Zagorje 38, Celeia Žalec 31, Krka 24, Ptuj 23.
1. SL (ž), končnica, 7.-10. mesto: Piran - Celje Celjske mesnine 30:26 (14:9). Vrstni red: Burja 21, Piran 17, Celje 16, Izola 13.
KOŠARKA
1. SL, 20. krog: Geoplin Slovan - Zlatorog 87:79; Krušič 19, Čigoja 16; Goljovič 20, Strnad 15, Rizvić 10, Nikolič Smrdelj 9, Bubnič, Collins 8, Zupanc, Brodnik 3, Dimec 2, Pelko 1, Elektra - Hopsi 62:64; Ćup 19, Nuhanovič 14, Ko-štomaj 11, Miljković 9, Horvat 5, Lelič, Podvršnik 2; P. Kobale 22, Thondique 14, Skok 10, Sebič 8, Venta 7, King 3, Zasavje - Šentjur 74:67; Anzulovič 24, Mučič 16; Ručigaj 28, Čebular 20, Jovanovič, Lapornik 6, Sebič 5, Simović 2. Vrstni red: Helios 36, Zasavje 35, Krka 34, Geoplin Slovan 33, Zlatorog 32, Parklji, Hopsi 31, Šentjur 30, Mercator 29, Elektra 28, Koper 24, Šenčur 20.
1. B SL, 20. krog: Grosuplje -Konjice 83:80; Mendiževec 23, Lobe 18; Vipotnik 18, Sivka 15, Jereb 13, Gačnik 11, Skaza, Smaka 10, Grilanc 3, Medvode - Rogaška 79:82; Babič 15, Podobnik 13; Spešič 21, Jotič 17, Pun-gartnik 14, Pešič 8, Smajlovič 7, Ambrož 6, Petrovič 5, Mar-čič 3, Ravnikar 1. Vrstni red: Maribor 38, Rogaška 37, Branik 34, Litija 33, Kraški zidar, Medvode, Postojna 32, Grosuplje 31, Hrastnik, Triglav 29, Ko-
njice, Janče 28, Nova Gorica 26.
2. SL - vzhod, 20. krog: Vrani - Union Olimpija B 80:90, Ježica - Terme Olimia 69:82, Pakman - Bistrica 57:65. Vrstni red: Radenska 39, Terme Olimia 37, Bistrica 36, Ježica 33, Pakman, Union Olimpija B 30, Ilirija 29, Dravograd, Podbočje 28, Calcit Mavrica 24, Vrani 23, Lastovka 20.
ODBOJKA
1. SL, 7. krog, zelena skupina: Maribor - SIP Šempeter 1:3. Vrstni red: Duol 39, Kropa, Šempeter 34, Krka 32, Svit 25, Maribor 6.
1. SL (ž), 7. krog, modra skupina: Aliansa - Calcit 1:3. Vrstni red: Calcit 21, Branik 18, Nova Gorica 15, Koper 7, Aliansa 2. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 9. 3.
KOŠARKA
1. SL, 21. krog, Domžale: Helios - Hopsi (19).
Sreda, 10. 3.
NOGOMET
1. SL, 25. krog, Ptuj: Drava - Rudar (15), CM Celje -Maribor (17).
ROKOMET
1. SL, 23. krog: Velenje: Gorenje - Cimos (19).
KOŠARKA
1. SL (ž) , liga za prvaka, 2. krog, Celje: Merkur - AJM (19.30).
Vratar CM Celja Amel Mujčinovič je stekel iz kazenskega prostora in žogo odbil z glavo, Nedzbedin Selimi (v rdečem dresu) pa je izjemno neprevidno dvignil nogo in ga s čevljem udaril v prsi ter zrušil. Sodnik Gostenčnik ni imel časa razmišljati o rdečem kartonu, saj je komaj obranil Selimija, ko so upravičeno protestirali (z leve) Boris Mijatovič, Sebastjan Gobec, Milan Andželkovič in Aleš Kačičnik. Po daljši prekinitvi zaradi pomoči celjskemu vratarju je porumenel Selimi. Če bi isti prekršek storil Mujčinovič ...
»Vsi na štadionu so videli roko!«
24. krog 1. slovenske nogometne lige sta v Velenju otvorila Rudar in CM Celje, Velenjčani pa so dobili še tretji medsebojni obračun v tej sezoni, s 3:1.
Tokrat so imeli Celjani precej smole, sodnik Gregor Gostenčnik iz Maribora pa tik pred koncem 1. polčasa pri izidu 2:1 ni dosodil enajstmetrovke po očitnem igranju Je-
seničnika z roko, česar ni omenil niti eden izmed slovenskih medijev z izjemo reporterja TVS med prenosom.
Še trije
medsebojni
obračuni
Rudar je bil boljši v 1. polčasu, njegovo vodstvo bi lahko bilo še višje, vendar je dvakrat po strelih osamlje-
tMCefl«-
■ i ■
nega Damjana Trifkoviča
odlično posredoval vratar Amel Mujčinovič. Do 28.
minute sta zadela Tomažič Šeruga in Selimi, v 35. je znižal Anej Lovrečič, precej srečno, kajti žoga je sprva spremenila smer po odboju od Jeseničnika, potem se je od prečke odbila še v vratarjev gleženj, nato pa v mrežo. Da Celjani niso pozabili
CM Celje (4-4-1-1): Mujčinovič - Gobec, Andžel-kovič, Mijatovič, Kačičnik - Štraus, Lovrečič, Urbanč, Močič - Duspara - Bezjak. Igrali so še Rep, Purišič, Dvorančič.
igrati nogometa (marsikdo je po 90 minutah z Gorico in 45 z Rudarjem pomislil tudi na to), so dokazali v 2. polčasu. Ob jezeru so gostitelje vseskozi stiskali pred njihov kazenski prostor. Roman Bezjak, ki je po zelo dobrem udarcu z glavo v prvem delu žogo poslal v prečko, je zapravil še eno priložnost po podaji agilnega Maria Močiča. Po strelu slednjega je žogo odbil vratar Sa-vić, Domagoj Duspara, ki naj bi bil napadalec Celja, pa je zgrešil skorajda celotno žogo ... Novinec Dejan Pu-rišič je v 85. minuti le za decimeter ali dva poslal žogo mimo vratnice in kazen, ki je visela v zraku, je tudi prišla v sodnikovem podaljšku. V bliskovitem protinapadu si je De Moraes celo privoščil podajo s peto v kazenskem prostoru, Alem Mujakovič pa je nameril pod prečko (dva branilca sta stala pred golo-vo črto) in zadel.
Doslej sta bili moštvi izenačeni po zmagah na medsebojnih obračunih v 1. SNL v Velenju, zdaj je v prednosti Rudar. Udarili se bosta tudi še v četrtfinalu pokala NZS,
Rudar (4-2-3-1): Savić -Jeseničnik, Cipot, Sulej-manovič, Dedič - Tomažič Šeruga, Metelka - Krona-veter, De Moraes, Trifkovič - Selimi. Igrali so še Tom-čak, Mujakovič, Jelečevič.
17. marca v Velenju, teden kasneje pa še v Celju.
»Bolj zbrano proti Mariboru«
Trenerja Milana Đuričića
po tekmi ni bilo na spregled, morebiti je hitel v Ljudski vrt. Njegov pomočnik Damjan Romih je poudaril: »Domači so zadevali, mi pa ne. Med odmorom smo se odločili za bolj napadalno igro. Nismo uspeli doseči izenačujočega gola, zato smo v konico napada potisnili še branilca. V zadnjih 15 minutah smo imeli celo štiri napadalce. Za njimi je bilo veliko prostora, tako da so Velenjčani prežali na protinapade in enega tudi izkoristili.« Najboljši celjski
nogometaš Rajko Rep je po zaceljeni poškodbi stopil na igrišče šele v 2. polčasu: »Slabo smo začeli, stali smo daleč od nasprotnikov. V 2. delu se je bilo težko pobrati, velenjska obramba je bila zbita skupaj. Vseeno smo si ustvarili nekaj priložnosti, toda bili smo premalo zbrani v zaključkih akcij. Upam, da bomo iz podobnih položajev zadevali proti Mariboru.« Tik pred odmorom je bil Rep še na klopi, zanimalo nas je, če je videl enajstmetrovko. »Igranje z roko so videli vsi gledalci na štadionu. Definitivno bi morala biti dosoje-na najstrožja kazen!«
Zadnjo domačo zmago je Rudar zabeležil »davnega« 12.
Domagoj Duspara je bil bolj nevaren za celjski kot za velenjski gol. Po udarcu z glavo je skoraj premagal Mujčinoviča, na drugi strani pa pred golom Rudarja ni uspel zadeti žoge.
Do konca samo
še dva kroga
1
Dejan Purišič je vnesel živahnost v celjsko vrsto, ob njem je Fabijan Cipot.
septembra, odleglo je trenerju Marijanu Pušniku: »Čestitke mojim fantom za pošteno borbo. Skupaj z občinstvom smo nestrpno pričakovali domačo prvenstveno zmago. Bili smo boljši od Celjanov, ki so igrali dobro od končnice 1. polčasa. Mi smo se kasneje resnično zaprli. Vesel sem vrnitve Brazilca De Moraesa, medtem ko Krona-veter še nima dovolj moči. Ko jo bo imel, bo velik plus za ekipo. Ostali so se z rezultatom 2:0 prehitro zadovoljili in bili nemudoma kaznovani. Priložnosti je bilo precej na obeh straneh. Zasluženo smo zmagali in pridobili sanozavest za boljšo igro tudi v gosteh.«
CM Celje je doživel drugi
poraz zapored, v spomladanskem delu je poleg Interbloc-ka edini brez točkovnega iz-plena, v tretji četrtini DP je osvojil najmanj točk, jutri pa se bo moral doma spopasti še z državnim prvakom Mariborom. Vsaj na blagajni bodo veseli.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
1.LUKA	KOPER
2.	MARIBOR
3.	NAFTA
4.	RUDAR 5.0UMPUAI-2)
6.	HIT GORICA
7.	CM CELJE
8.	DOMŽALE
9.	INTERBLOCK
24	13
24	13
24	11
24	11
24	10
24	8
24	8
24	8
24	7
3 37:24 47 8 43:32 42
8	38:36 38 11	33:35 35
9	32:22 33
10. LABOD DRAVA 24 5
6 10	40:39 30
6 10	35:40 30
6 10	34:42 30
5	12	27:33 26
6	13	23:38 21
Minuli krog državnega košarkarskega prvenstva je napovedal hud boj ekip za uvrstitev v ligo za prvaka. A bolj kot to bode v oči poraz Zlatoroga, ki naj bi občutil pristranskost sodnikov. S Celjskega so zmagali le Hopsi.
Šentjurčani so že v petek odigrali tekmo z Zasavjem, kjer so na gostovanju brez poškodovanega Marcusa Crenshawa izgubili s 74:67. Na dober začetek gostov so domači odgovorili s serijo zadetkov in dobili prvo četrtino. Nato so igralci Damjana Novakoviča spet zaigrali v svojem ritmu, ko so v drugi četrtini najprej izenačili na 28, nato celo povedli, na odmor pa odšli z le dvema točkama zaostanka. Drugi polčas so Šentjurčani dobro začeli, povedli s 44:41, predvsem po zaslugi razpoloženih Blaža Ručigaja, ki je dosegel 28 točk, in San-dija Čebularja (20), a prednosti niso znali obdržati. Za-savci so nato zagospodarili na svojem igrišču, Šentjur-čanom pustili, da so se jim tri minute pred koncem tekme približali na tri točke, a gostje dlje niso mogli. Šentjur si je s porazom otežil delo za vstop v ligo za prvaka, a ima na voljo še dve tekmi, ki bosta odločilnega pomena.
ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LASK0
SEZONA 2009 / 2010

«tol

lttv
ate
to*ottie
atca,

v toi
éfct
16
to)




1

ifct®'

VabJJeni
lOss*
síw*
Najboljši strelec lokalnega derbija v Šoštanju je bil košarkar Hopsov Primož Kobale.
Brez
komentarjev sojenja
Ena najbolj razburljivih tekem 20. kroga je bila v Ljubljani, kjer je Slovan gostil Zlatorog. Laščane, ki so tekmo izgubili s 87:79, je bolj kot poraz prizadel odnos sodnikov. V uvodu so pobudo prevzeli Laščani, ki so povedli z 9:0, nato pa imeli strelski mrk in Slovan je izenačil na 11. Prvi del srečanja so dobili gostitelji s 47:46, tretjo četrtino so Laščani prav tako dobro začeli, a so jih nekatere sodniške
odločitve zaradi živčnosti pripeljale do slabše realizacije metov. Čeprav nihče ni želel komentirati sodniške trojke, dva sodnika sta bila celo iz Ljubljane, že dovolj pove dejstvo, da so imeli Ljubljančani na voljo kar 48 prostih metov, medtem ko jih je bilo Laščanom dosojenih le 20. Da je bila mera polna, sta bila najprej s tehničnima napakama kaznovana kapetan Nejc Strnad in trener Aleš Pipan, ki je moral v nadaljevanju celo zapustiti klop in oditi na tribuno. Proti Šenčurju bo imel prepoved vodenja ekipe, čemur Strnad pri-
pisuje velik pomen: »Med tednom bo trener prisoten, zato bomo morali narediti še več na treningih, da nam ne bo pretežko proti Šenčurju. Slovan je zasluženo zmagal, sodniškega kriterija pa ne želim komentirati.« Zlatorog, ki je zaigral brez poškodovanega Mihe Čmera, je za nekaj dni ostal še brez drugega organizatorja igre, saj je dobil Jure Pel-ko močan udarec v koleno. Najbolj je bil spet razpoložen »ve-teran'» Miljan Goljović (20). Kljub porazu uvrstitev v ligo za prvaka za Laščane ni vprašljiva, saj še vedno zasedajo 5. mesto. V petek se jim je na treningu pridružil Američan Demetrius Johnson, ki bo, če bo zadovoljil kriterije strokovnega vodstva, okrepil ekipo v ligi za prvaka. 25-letnik, ki je igral v NCAA, kjer je v povprečju dosegal 21 točk, lahko igra na obeh branilskih položajih.
Sosedski derbi Hopsom
V sosedskem derbiju sta se pomerila Elektra in Hopsi. Tekma, ki je bila za gostitelje brez pomena, saj nimajo možnosti za uvrstitev med najboljših sedem, je s 64:62 pripadla gostom. Vodili so že za 16 točk, na odmor pa odšli s +9. Drugi polčas so gostitelji začeli obe-tavnejše, v zadnji četrtini so celo povedli in imeli možnost za zmago, ki je niso izkoristili, saj je kapetan Elektre Tadej Horvat v zadnji minuti zgrešil met za tri točke. Najučinkovitejši pri domačih je bil z 19 točkami Dejan Čup, pri gostih pa kapetan Primož Koba-le z 22. Trener Hopsov Boštjan Kuhar je dejal: »Tekmo smo dobro začeli, v drugem polčasu pa popustili in gostiteljem dovolili, da so nas ujeli. V bistvu smo igrali brez Shawna Kinga, ki je odigral najslabšo tekmo v zadnjih dveh sezonah, a smo na srečo ugotovili, da lahko zmagamo tudi brez njega. Je bila pa zato tekma zelo zanimiva za gledalce.« Hopsi, ki so na 7. mestu razpredelnice, se bodo že danes v predzadnjem krogu v Domžalah pomerili s Heliosom.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Ratejeva začela odlično
V Domžalah je na zimskem DP v metih članica AK Šentjur Martina Ratej zmagala v metu kopja z rezultatom 61,12 m.
To pomeni odličen začetek nove sezone, kajti njen rezultat je trenutno tretji na svetu. Ratejeva se pripravlja za nastop na evropskem pokalu, ki bo v francoskem Arlesu 20. in 21. marca. Njen trener Andrej Hajnšek se nadeja, da bi Martina tam stopila na zmagovalni oder. V Domžalah je tretje mesto zasedla Živa Klarer Rebec (na sliki desno), pri moških pa Matevž Majcen (oba AD Kladivar Celje).
Na svetovnem dvoranskem veteranskem prvenstvu v atletiki v Kanadi pa je medaljo osvojil Celjan Branko Vivod. Skakalec v višino iz vrst Kladivarja je bil tretji v kategoriji do 65 let, preskočil je 145 centimetrov.
DŠ
t/)
u'
i- i
sa'
Martina Ratej je z dolgim metom v Domžalah malce presenetila tudi svojega trenerja Andreja Hajnška.
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Od popotnih do režiranih fotografij
Žiga Gričnik iz Griž je z razumom pri študiju prava in z dušo pri fotografiji.
24-letni kandidat za mojstra fotografije se je s svetom skozi fotografski objektiv srečal pri 19. letih, ko je pri Ar-netu Hodaliču in Iztoku Bon-čini začel spoznavati popotno in reportažno fotografijo. Kmalu se je pridružil skupini navdušencev v Fotografskem društvu Celje, iz katerega je kasneje izstopilo devet članov in ustanovilo Društvo fotografov Svit. Kot svi-tovec se je začel udejstvova-ti na domačih in tujih natečajih, med drugim v Avstri-
ji, kjer je prejel zlato medaljo za umetniško fotografijo Prihajam k tebi. Fotografija govori o smrti vdove, katere duša se ponovno spoji s pokojnikom. Obenem je fotografija prejela tudi naziv leta 2008 na portalu E-fotogra-fija. Gričnik se trenutno posveča študijski fotografiji, aktu in portretu. Je kandidat za mojstra fotografije, katerega naziv podeljuje svet Fotografske zveze Slovenije. Na razstavi v Grižah 19. julija bo na ogled postavil opus režiranih fotografij.
MJ
Foto: SHERPA
Ana Čigon pred svojim avtoportretom
Pustite me leteti
Erotične slike, video in kip Ane Čigon na ogled v Rački
V	edini slovenski erotični galeriji Račka je še do 28. marca na ogled razstava Let Me Fly (Pustite me leteti) mlade slikarke Ane Čigon. Mlada umetnica, ki živi in ustvarja v Štanjelu, Ljubljani in Linzu, je trenutno na podiplomskem študiju na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu in je lani magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Razstavila je serijo slik večjih formatov, kip, video, kabine nekdanjega pip šo-va pa napolnila s post-it listki, s hitrimi in duhovitimi risbicami, ki pretežno govorijo o užitkih, ki jih lahko daje moški ženski, le na redkih tudi obratno.
V	vseh svojih delih Čigono- prej ali tik zatem. Čista risba
va razmišlja o telesu, o drznih in mestoma tudi predrznih pozah žensk in moških, vendar ne v spolnem aktu samem. Razmislek in dela govorijo predvsem o trenutkih
se razvija v fantazije v ozadju, v ospredju pa je žensko telo. Ana Čigon pravi, da zato, ker sta telo in erotika močno povezana. »A pri erotiki morajo biti stvari še vedno
prikrite, saj je to uvod v nadaljevanje ... Več upodabljam ženske kot moške, kar je zavestno. Hotela sem v podob-je vloge žensk in moških v seksu vnesti svoj vidik. Moški so v zgodovini o tem že dovolj povedali, zdaj je čas za ženski vidik. Platna so različna, velika so s pomenom, vodi me motiv, poudarjanje pomena pripetljajev, kontrast z motiviko in tako naprej.«
V svojih platnih Čigonova tudi na svoj, včasih humoren način s svojo risbo na nek način komentira dela starih mojstrov - Manetovo Olimpijo ko-
mentira s svojim Olimusom, Gauginove Besede hudiča komentira s svojim Duetom za Gaugina, pri čemer zamenjava ženske z moškimi podobami in obratno.
Ana Čigon se sicer ukvarja s slikarstvom, videom in novimi mediji, v zadnjem času tudi s povezovanjem videa in plesa. V svoji delih obravnava predvsem družbeni položaj in vlogo žensk, kot tudi položaj sodobne umetnosti. S tem projektom se dotika erotike, pod vprašaj postavlja uveljavljene vzorce primernega seksualnega vedenja in uveljavljene vzorce dojemanja ženske. Razstava v Rački bo na ogled do 28. marca in je vredna ogleda, pa razmisleka tudi.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Gričnik je kandidat za mojstra fotografije. Pogoj za pridobitev naziva so najmanj štiri mednarodne nagrade, osvojenih 1.200 točk na mednarodnih in tujih razstavah, najmanj ena samostojna razstava in opus 20 fotografij.
Zvočni tok tok s sliko
V Celju se nadaljujejo prireditve v počastitev 60-let-nice smrti velike Celjanke, pisateljice, popotnice in teozofinje Alme M. Karlin.
Jutri, v sredo, bodo ob 20. in po dramaturgiji Marijana
uri v Mestnem kinu Metropol tako premierno izvedli Zvočni tok tok s sliko, kot so poimenovali glasbeno scenski dogodek na pobudo
Porabci v dialektu
Minulo soboto so na srečanju slovenskih zamejskih gledališč Alpe-Donava-Ja-dran na odru kulturnega doma Zarja Trnovlje nastopili porabski Slovenci z Madžarske.
Svojo kulturno ustvarjalnost Slovenci v Porabju uresničujejo v okviru Zveze Slovencev na Madžarskem. Na festivalu zamejskih gledališč sta tako nastopili kar dve njihovi skupini s po enodejankama v po-rabskem narečju, kar je bilo še posebej zanimivo, kljub na prvi mah malce težji razumljivosti. Prva skupina, ki je nastopila, prihaja iz Števanovcev, predstavili pa so se z enode-janko Lacija Kovača Sto je oča (Kdo je oče), v režiji Branka Pintariča. Druga enodejanka, ki so jo predstavili, pa nosi na-
slov Kaulakvrat (Potep) in sta jo, v režiji in izpod peresa Mi-livoja Mikija Roša, zaigrali sestri Marijana in Klara Fodor, ki tvorita gledališko skupino Fodor iz Monoštra in sta izšli iz gledališke skupine Ninidrik - Indrik, ki smo jo v Celju že videli ob I. srečanju zamejskih gledališč jeseni 2008. Obe eno-dejanki sodita v lahkoten komedijski žanr, tipičen za bul-varke, katerih namen je zabavati občinstvo s čisto preprostimi, vsakdanjimi situacijami.
Na sobotni uprizoritvi je komisija občinstva podelila naziv igralec večera Mariji Kosar za vlogo poštaša (poštar-ja)v prvi enodejanki, v drugi pa Klari Fodor za vlogo auko-laste (škilaste) ženske.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Porabski Slovenci v enodejanki Kdo je oče - Št. 19 - 9. marec 2010
Pušavca. Povod je dogodek iz leta 1926, ko je Alma Karlin v le stežka dostopnih predelih Nove Gvineje raziskovala življenje domorodcev in se prvič srečala tudi s kanibali. Tudi zato naslov dogodka Medtem nekje na podeželju Alma M. Karlin sreča kanibale.
»Alma je takrat ražnju, ki so ga zanjo pripravili domorodci, ubežala s pomočjo svojih hitrih nog in popra,« pravi Marijan Pušavec, ki si je za obeležitev tega neverjetnega dogodka zamislil predstavo. V njej bosta izvirno glasbo izvajala vse prodor-nejši celjski mladi kitarist Gašper Piano in tolkalec Amper-o-mat, v zvokovni obdelavi Mihe Pirca. Za video je poskrbela Hana S. Vodeb. Dogodek bo, pravijo vpleteni, prava vizualno-zvočna avantura, posvečena spominu na Almo M. Karlin.
BS
■ -
radiocelje
www.radiocelje.com
Dnevi komedije pred koncem
S še dvema tekmovalnima in eno spremljevalno predstavo se je celjski festival dnevi komedije prevesil v sklepni del.
Minuli konec tedna je občinstvo najprej videlo predstavo Grdoba v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Borisa Kobala in ji namenilo oceno 3,75, za komedijantko večera pa v tej igri o obsedenosti z novodobnimi ideali, kot so lepota, videz in mladost, izbralo Mojco Funkl.
Sobotna predstava Chic-cignola, ki so jo odigrali koprski gledališčniki v dialek-
tu in v režiji Borisa Cavaz-ze, je bila občinstvu še bolj všeč. Namenili so ji oceno 4,57, kar je za zdaj druga najvišja ocena letošnjega festivala, za komedijanta večera pa so izbrali Gorazda Žilavca, premetenega uličnega trgovca v tej komediji o premetenosti in kazni za nezvestobo.
Nedeljsko popoldne je v gledališču popestril Iztok Mlakar s svojim Duohtar-jem pod mus v izvedbi koprskih in novogoriških gle-dališčnikov.
Na letošnjih Dnevih komedije pri občinstvu še na-
prej vodi komedija Svobodni zakon, druga je zdaj Chic-cignola, tretji Krpan vs Brdavs, četrti Neron, peto mesto držijo domači gledališč-niki s Trikojem, Grdoba pa je za zdaj na šestem mestu.
Do konca tekmovalnega sporeda bo občinstvo videlo še dve tekmovalni predstavi, v petek novogoriško Nenavadno prigodo in v soboto kranjskega Revizorja, zatem pa bo svoje o žlahtnih naslovih povedala tudi letošnja žirija, ki ji predseduje Nenad Firšt.
BS
Foto: SHERPA
Gorazd Žilavec (levo v prizoru z Renatom Jenčkom) je bil komedijant večera v koprski prestavi Chiccignola.
Godbeni simpozij ob jubileju godbe Zabukovica
Žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je v soboto pripravila god-beni simpozij, ki je bil posvečen 130-letnici obstoja Godbe Zabukovica.
Predavanje je začela dr. Darja Koter z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je navzoče seznanila z zgodovinskim razvojem pihalnih sestavov od
srednjega veka naprej. Vsebino je tematsko nadaljeval vodja žalske izpostave Marko Rep-nik, ki se je osredotočil na godbe v 19. stoletju, nadaljeval pa je Ivan Medved z JSKD Laško, ki je predaval o godbi v gibanju. Kot zadnji se je predstavil gost iz ZDA, Joe Heitz, vodja finančnega oddelka Bostonske filharmonije, ki je preda-
val o zbiranju financ prek sponzorjev in donatorjev. Simpozij je organizator zaključil s koncertom virtuoznega kvarteta tub Miraphone Tuba quar-tett iz Francije, ki je dodobra ogrel maloštevilno občinstvo. Godbeni simpozij je bil eden redkih te vrste, zato pa toliko bolj vreden ogleda.
TT
V predstavi Grdoba je občinstvo najbolj nasmejala Mojca Funkl, na sliki v prizoru z Urošem Smolejem.
Kinematografi s svojim združenjem
V Velenju so v petek ustanovili Art kino mrežo - združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije.
Vse od časa po novembr- ne pa so sprejeli tudi statut
skem srečanju v Kinodvoru, intenzivneje pa predvsem v začetku letošnjega leta, so slovenski kinematografi, med njimi tudi iz Celja in Velenja, sestankovali in nazadnje stvari le pripeljali do ustanovne skupščine, na kateri je k združenju pristopilo 19 ustanovnih članov. Za predsednico so izvolili Marijo Štalekar, člani skupšči-
in programsko listino, s katero predstavljajo svoje cilje in način delovanja.
»V mrežo so se povezali pri-kazovalci filmov, ki svojo dejavnost opravljamo v različnih slovenskih krajih. Z veliko mero ljubezni do filma v svojih okoljih skrbimo za zadovoljevanje javnega interesa po filmski kulturi ter predstavljamo pomembno dopolnitev in al-
ternativo dejavnosti komercialnih prikazovalcev, ki so locirani le v največjih centrih in svoje programe oblikujejo predvsem na tržnih osnovah,« pravijo v Art kino mreži, kjer želijo vzpostaviti učinkovito mrežo kinematografov, ki bo svojim članom v pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti, pri tem pa računajo tudi na pomoč ministrstva za kulturo.
US
NE ZAMUDITE
Godba Zabukovica slavi visok jubilej.
... koncerta francoskega tria Le trio de Poche v četrtek ob 19.30 v Celjskem domu. Le trio de Poche sestavljajo F. Ferez, oboa; S. Philippe, klarinet in C. Bouhey, fagot. Leta 1991 so ga ustanovili diplomanti Nacionalnega konservatorija v Lyonu. Ugledni glasbeniki nastopa-
jo po vsej Evropi in so stalni gostje številnih komornih festivalov. Poleg celotnega repertoarja francoske glasbe za to zasedbo so odprti za različne estetike ter redno naročajo in izvajajo tudi nove skladbe sodobnih ustvarjalcev. Člani tria so tudi profesorji na konservatorijih v Be-
sançonu, Annemasseju in Di-jonu, od leta 2002 pa delujejo tudi kot predavatelji na mednarodnih tečajih v Comblouxu. Na koncertu za glasbeni abonma in izven bodo igrali dela Mozarta, Schuberta, Iberta, Tansmana in Milhauda. Vstopnina 10 EUR.
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210
gsm 041-618-772 ^T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
NOVA RUBRIKA
Hi-hi-hi, jaz sem pa smejoči pes Čarliiiiii. Sem vedno nasmejan, vedno razigran, otroke obožujem, se sprehajal z njimi bi lahko cel dan. (7768)
Ima mogoče kdo kakšno britvico za posodit? V skoraj že treh mesecih bivanja v zavetišču mi je že pošteno zrasla brada ... (7607)
Kuža z
dvema
čipoma
V zavetišču smo že velikokrat imeli opravka z raznoraz-nimi težavami v zvezi z mikročipi - od tega, da je kuža imel čip, ni pa bil objavljen v Centralnem registru psov, do tega, da so bili podatkI v registru napačni oziroma netočni.
Nikoli pa se še ni zgodilo, da bi pes imel kar dva čipa. Veliko pogosteje je, da ga sploh nima. Tokrat pa je nemški ovčar imel kar dva. Naj na hitro povzamem zgodbo. Ob prihodu so kužka pregledali na čip in ugotovili lastnika. A ta je povedal, da so mu psa pred leti ukradli in ga od takrat ni videl. Zato so v zavetišču še enkrat preverili čip in odčitali drugega in sedanjega lastnika tudi kontaktirali. Ta je povedal, da je psa kupil in ga peljal k veterinarju na cepljenje stekline, kjer pa niso preverili, ali je morda kuža že označen, in so ga še enkrat čipirali. No, v glaven, cela zmešnjava ... To se seveda ne bi zgodilo, če bi veterinar pred cepljenjem preveril, ali kuža že ima čip ali ne. Se mu pač ni ljubilo preveriti čipa, pa čeprav sam postopek še minuto ne traja? Morda tega ni storil zato, ker ni-
ma od tega nobene koristil, ob najdbi čipa pa novega ne bi smel vstaviti in bi tako izgubil del zaslužka? Ne vem. Žal se takšne in drugačne stvari dogajajo in kuža z dvema či-poma najbrž ni osamljen primer. Je pa vsekakor primer nestrokovnosti.
NINA ŠTARKEL
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednib@fit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
J\uh
za uehhe m male (joôpoainje
J' ' /
oaintel
ciHm buk

\
Kuštrava, »luškana«, mila, vesela, nežna, igriva, crtljiva, ljubezniva ... To je lepotička, majhna me-šanka, ki šele 2 meseca šteje. (7836)
MAČJA HISA
Kontakt: 031 326-877, 041 426-562
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
^J^ukarike bukve áiovenikili ýoópodinj
If
'ï £3
O 4 > = «
in
_ "c
n <5.
«n
B) S
á- ■ "
-5.E
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-ć
naslov:
[NAROČILNICA
nepreklicno naročam	□
nepreklicno naročam	n
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj do ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Podpis:
Sem postavna lepotica, Linda je moje ime. Stara sem šele dobro leto, si nov domek želim, ker prejšnji ni bil za nobeno rabo, saj so me od njega spodili. (7578)
www.novitednik.coniwww.radiocelje.com
£ o
u O
15
U
O
■c
®
C
o
Nujno in manj »nujno« preiskovanje goljufij in kriminala
Z vodjo oddelka za gospodarsko kriminaliteto na celjski policijski upravi Damijanom Turkom
Šestnajst kriminalistov oddelka za gospodarsko kriminaliteto na celjski policijski upravi si mora v času razcveta poslovnih goljufij in kriminalnih »afer« postavljati delovne prioritete. Trenutno se na oddelku ukvarjajo z okoli 70 primeri kaznivih dejanj, ob tem pa prevladuje mnenje, da so največje »afere« že pometene pod preprogo. O tem smo se pogovarjali z vodjo oddelka za gospodarsko kriminaliteto na celjski policijski upravi Damijanom Turkom.
»Nismo neomejeni v številu strokovnjakov, ki jih imamo na razpolago. Z njimi skušamo delati najbolj smiselno,« pravite. Kaj to pomeni za vaše delo, ko je gospodarski kriminal že nekaj časa zelo donosen posel?
Pomeni, da smo primorani osredotočiti se na najnujnejše primere in aktivnosti, zaradi katerih bi nam časovna oddaljenost pri preiskovanju lahko škodila. To ima za posledico, da nekatere druge primere namesto v mesecu ali dveh rešimo v treh ali štirih. Pogosto je treba pridobivati posamezne dokumente in listine iz različnih naslovov, za kar je potreben čas. Treba je vedeti, da je dol-
žina kriminalistične preiskave odvisna tudi od sodelovanja s tujimi državami. V nobenem primeru pa to dejstvo ne vpliva na bistveno podaljšanje časa preiskovanja posamezne zadeve.
Kriminalisti vašega oddelka se trenutno ukvarjajo z okoli 70 primeri. Med njimi prevladujejo kazniva dejanja utaje davkov.
Največ dela imamo s preiskovanjem utaje davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila. Samo preiskovanje enega primera utaje davka na motorna vozila, povezanega s pridobivanjem vozil iz EU, lahko vsebuje preverjanje več kot 150 nabav v tujini, bodisi vozila ali
Predkazenski postopek traja v povprečju od 6 mesecev do enega leta. Na Celjskem se zgodi kar 10 odstotkov vseh kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala v Sloveniji. Po kaznivih dejanjih pranja denarja je naše območje najbolj izstopalo leta 2006, kar nekaj kazenskih ovadb so celjski kriminalisti v zadnjih obdobjih spisali zaradi zlorabe položaja in pravic. Pred časom so denimo na Hrvaškem zaradi gospodarskega kriminala v PIK Vrbovcu na pet let zapora obsodili nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Bojana Bevca. V Slovenj Gradcu se je vendarle začelo sojenje nekdanjemu direktorju celjskih Nepremičnin Slavku A. Sotlarju in še trem osebam zaradi zlorabe položaja in pravic, dajanja podkupnine in ponarejanja listin. Sodišče se je lotilo tudi sodne preiskave vodstvenih delavcev šoštanjske termoelektrarne, ki naj bi s spornimi posli povzročili za več kot 110 milijonov takratnih tolarjev.
Damijan Turk
drugih predmetov. Potrebno je pridobiti ogromno listin, tudi iz tujine, od registracijskih in homologacijskih organov, davčnih služb, upravnih enot ... ter ugotavljati
Sodba povzročitelju
v v É
nesreče se ta mesec
V času tragedije vozil pijan, čeprav je bil »absolutno nesposoben za vožnjo«
Sojenje Huseinu Kešeto-viču, ki je na cesti Velenje-Kavče pred štirimi leti do smrti povozil pešca, se pretekli petek še ni končalo. Kešetovič je bil v času nesreče močno vinjen, saj je ves dan pil v družbi svojih sodelavcev. Pešec, ki je v nesreči umrl, pa je bil prav tako vinjen. Moški naj bi v trenutku nesreče namreč klečal na vozišču. Poškodbe so bile tako hude, da mu ne bi pomagala niti takojšnja pomoč. Sojenje Kešeto-viču, ki traja že nekaj mesecev, naj bi se končalo že pred koncem marca.
Na petkovem sojenju sta med drugim pričala dva policista. Zaradi časovne odmaknjenosti dogodka pa je kar nekaj vprašanj spet ostalo nejasnih. To kaže, kako smotrno je, če bi se sojenja za takšne nesreče začenjala prej. Prvi policist, ki zdaj ne dela več na področju prometa, se namreč ni spomnil, kdaj so na kraj nesreče prišli reševalci, ali se je kaj pogovarjal s povzročiteljem, če je bil kdo pri ponesrečencu, ni se spomnil niti, ali se je takoj po tej nesreči morda govorilo, da bi bilo v njej udeleženo še kakšno drugo vozilo. Drugi, ki v policiji ni več za-
Izvedenka sodno-medicinske stroke Simona Šramek Zatler je v sodni dvorani temeljito razložila, kaj lahko pomeni opijanjanje človeka.
poslen, se je sicer spomnil določenih zadev, ki pa morda za primer niti niso tako ključne.
Pred senat je stopil tudi mehanik, ki je popravljal v nesreči udeleženo vozilo. Govora je bilo predvsem o poškodovanem odbijaču in delih, ki bi lahko odpadli z vo-
zila v času nesreče na kraju dogodka. Ob koncu je svoje mnenje o alkoholiziranosti Kešetoviča podala tudi izvedenka sodno-medicinske stroke Simona Šramek Zat-ler. Dejala je, da je bil Kešetovič »absolutno nesposoben za vožnjo z vozilom«. V krvi naj bi imel okoli 1,13 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka, kar je več kot dva promila! Na slabše dojemanje okoliščin na cesti lahko vpliva še predhodni napor zaradi dela pred nesrečo ali čas, v katerem se je nesreča zgodila. Na pripombo obtoženca, da tisti dan ni delal, pa mu je izvedenka odgovorila, da je večurno pitje alkohola lahko tudi svojevrsten napor za telo. Seveda v smislu morebitnih posledic.
Nekatere stvari, ki jih je obtoženec dejal v svojem zagovoru, med drugim tudi, da naenkrat ni videl luči svojega avtomobila, pa bi lahko bile povezane z njegovo močno vinjenostjo, ki lahko vpliva tudi na vid. Sojenje bi se lahko v petek celo končalo, a na sodišče nista prišli dve priči, ki ju bodo zdaj vabili še enkrat 18. marca. Takrat je pričakovati tudi sodbo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
vpletenost gospodarskih subjektov in fizičnih oseb. Dogaja se, da je v eni zadevi vpletenih tudi po deset in več gospodarskih družb in prav toliko oseb.
Ob tem pa v javnosti prevladuje mnenje, da so največje »afere«, med njimi »čista lopata« in »tajkun Šrot« (primera s Celjskega, op. p.), spretno pometene pod preprogo.
Zadeve, s katerimi se ne ukvarja naša policijska uprava, težko komentiram. To bi bilo nekorektno. Primera bi krajevno gledano sicer lahko sodila v našo pristojnost, vendar se iz praktičnih, operativ-
nih in cele vrste drugih razlogov, z njima ukvarjajo na Generalni policijski upravi.
Boste v Vegrad vendarle vstopili?
Drži, da smo prijeli prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja pri poslovanju omenjenega podjetja. Vsebino prijave še proučujemo in smo v stiku s tožilstvom in z drugimi organi. Več kot to v tem trenutku ne morem povedati.«
Po slabem letu dni ste zaključili preiskavo v zadevi Hardi. Zakonca Šaver, lastnika podjetja Arka Export-Import, sta ovadena desetih kaznivih dejanj.
Podali smo dve kazenski ovadbi. V predkazenskem postopku je zadeva tako praktično zaključena, čaka nas le še nekaj manjših analiz podatkov. Januarja lani smo podali ovadbi zoper odgovorni osebi zaradi oškodovanja upnikov v višini okoli 950 tisoč evrov in prav tako lani, maja, kazensko ovadbo zaradi devetih kaznivih dejanj poslovne goljufije v višini okoli 680 tisoč evrov.
Z letošnjim letom je začel delovati nacionalni preiskovalni urad za najtežja kazniva dejanja. Se je med vami že oblikovalo sodelovanje?
Urad deluje relativno kratek čas. Konkretnih in skup-
nih aktivnosti v tem trenutku nimamo. Na kakšen način se bo oblikovalo sodelovanje, bo pokazal čas. Za delovanje našega oddelka je predvsem bistveno sodelovanje z Generalno policijsko upravo.
Koliko vaših strokovnjakov je za potrebe urada odšlo v Ljubljano?
Trije. Od tega eden iz našega oddelka.
Kako usposobljeni so vaši kriminalisti, glede na to, da preiskovanje gospodarskega kriminala zahteva vse več specifičnega znanja?
Naš oddelek šteje 16 ljudi. Med njimi sta dva magistra, pet je univerzitetno izobraženih, sedem jih ima visoko strokovno in dva višjo izobrazbo. Pet kriminalistov je ekonomsko izobraženih, trije pravno, ostali so različnih profilov. Res je, da tovrstno preiskovanje zahteva specifična znanja, vendar pa je problem ta, da je izobraževanje za posameznika dokaj drago. Zavedati se je tudi treba, da je za samostojno delo kriminalista potrebno veliko predhodnega vlaganja, volje in truda. Če bi nas bilo več, bi bili rezultati lahko še boljši.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Pijana vozila štiriletnega otroka
V Čači vasi na območju Rogaške Slatine so v nedeljo zvečer policisti pridržali 29-letno žensko. Zatem ko so jo ustavili, je napihala 0,74 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar je 1,5 promila. 29-letnica je ob tem v vozilu imela tudi komaj štiriletnega otroka. Policisti so o tem primeru zagotovo obvestili delavce centra za socialno delo, ki so morali poskrbeti za otroka. Kot so nam že januarja ob podobni situaciji v Žalcu razložili v centru, steče ob takšnih primerih tudi posebna obravnava. Začne se namreč postopek ugotavljanja ogroženosti otroka. Po razgovoru s starši na centru odločijo, ali je treba morda otroka začasno izločiti iz družine, kar je možno z začasno odločbo. Kot že rečeno, januarja so v Žalcu ustavili 38-letno pijano žensko, ki je s seboj vozila 2 in 4 leta stara otroka.
SŠol
Dve nesreči s pobegom, peški poškodovani
Konec tedna sta se zgodili dve prometni nesreči s pobegom, v katerih sta bili poškodovani peški. Prva se je zgodila v soboto ponoči na Starem trgu v Velenju. Voznik osebnega vozila je trčil v 28-letno žensko in s kraja odpeljal. Šlo naj bi za osebno vozilo Renault Megane ali Citroen Xsara, črne barve. Obstaja možnost, da je zaradi trčenja avtomobil poškodovan po levi strani.
V nedeljo dopoldne se je podobna nesreča zgodila še na Mariborski cesti v Celju, v neposredni bližini avto-hiše Selmar. Peško, ki je prečkala cesto na označenem prehodu za pešce, je zbil neznani voznik osebnega vozila bele barve, ki je vozil po Mariborski cesti iz smeri Vojnika. Po nesreči se ni ustavil. Povzročitelja obeh nesreč policisti še
vedno iščejo, morebitne očividce pa naprošajo, naj pokličejo številko 113 ali pa se oglasijo na policijski postaji.
Sšol
100-odstotni rokenrol v Šeščah
V soboto, 27. februarja se je v dvorani Doma kulture Šešče odvijal tretji, sedaj že tradicionalni rok žur. Da so takšni dogodki še kako pomembni za ljudi vseh generacij, dokazuje razprodan koncert, nabit s pozitivno energijo, ki je žarela iz slehernega obiskovalca, željnega zabave in druženja.
Koncert je plod skupnega dela vseh štirih nastopajočih ben-dov: Legalo Kriminalo, dB Vi-
rus, Sixmore in DeVice, ter njihovih prijateljev, ki so z roko v roki popestrili sobotni večer več kot 300 obiskovalcem.
Koncert so otvorili nadobudni mladi upi, skupina DeVice, ki so s svojimi melodijami in nastopom pustili le ma-lokatero dekle ravnodušno. Za njimi so nastopili šeški »pobi« Sixmore in prek svoje glasbe delili pozitivo, prijateljstvo in dobro voljo med ostale ljudi. Naslednji so zažagali pan-
kerji dB Virus, ki so z energičnim nastopom poskrbeli, da je celotna dvorana zaplavala ob zvokih njihove glasbe. Kot zadnji pa so na oder prišli člani skupine Legalo Kriminalo ter tako kot vedno obnoreli svoje oboževalce in vse ostale obiskovalce. Na odru sta se jim pridružila tudi člana legendarne skupine Interceptor Gregor Čulk ml. in Marjan Pader. Koncert se je zaključil okoli 2. ure zjutraj z zvoki slovenskih na-
rodnih pesmi izza šanka in brez enega samega incidenta.
S smrtjo žalske Hmezado-ve dvorane, rok žurov v letnem gledališču Limberg v Gri-žah in preboldskega Žura pod Žvajgo, je umrlo tudi koncertno dogajanje po vsej spodnji Savinjski dolini. V Šeščah pa smo prepričani, da so takšne prireditve potrebne za užitek, sprostitev ter predvsem za ohranjanje starih in vzpostavljanje novih vezi med ljudmi. Odličen odziv na sobotni koncert nam je vlil še dodatnih moči in volje, tako da lahko zagotovo rečemo, da se je ro-kovsko dogajanje v Šeščah šele začelo. Se vidimo prihodnjič!
ROK SITER
Hospic malo drugače
V prostorih Območnega odbora Slovenskega društva hospic v Celju, je bilo v ponedeljek, 15. februarja, zanimivo predavanje z naslovom S postom kot prerojeni. Dobro obiskano predavanje so poslušali prostovoljci društva in seveda tudi zunanji obiskovalci, saj so družabni večeri pod naslovom Hospic malo drugače odprti za širšo javnost.
Predavateljica, sicer članica in prostovoljka Slovenskega društva hospic, Irena Ter-glav, je zelo nazorno, celostno in na trenutke zabavno osvetlila pomen postenja. Najprej je odločno opozorila, da postenje ni stradanje, kot nekateri zmotno mislijo. Poste-nje je dejaven, z energijo napolnjen čas notranje umirjenosti. Preprečuje bolezni in je koristno pri težavah ali obolenjih, ki so posledica preobilne in nezdrave prehrane. Naše telo se posti vsak dan, med spanjem. Ko smo bolni, izgubimo tek, da se v nas ponovno vzpostavi ravnovesje. Tudi živali imajo postenje (medved npr. kar celo zimo). Poznajo ga domala vse religije, ker je pač že od nekdaj znano, da postenje pozitivno vpliva
na naše počutje. Danes je čiščenje telesa še toliko bolj pomembno, saj naše telo absorbira ogromno škodljivih snovi iz okolja. Posledica so debelost, utrujenost, stres, brezvoljnost ... Če se želimo vseh teh vnesenih strupov znebiti, se moramo razstrupiti na fizični, čustveni, psihični in duhovni ravni. Vedno začnemo na fizični ravni, s tem pomagamo našim organom, da spet polno delujejo. Se zavedamo, kako popoln aparat je naše telo? Še manj popolnega damo kdaj na servis. Si ne zasluži vsake toliko časa »servisa« tudi naše telo? Pa ne samo zunanjega. Tudi notranjega.
Irena Terglav je nato predstavila životvorno, živodejno, živostatično in živomorno hrano. Neverjetno, kaj vse pojemo, pa se sploh ne zavedamo, kakšna so ta zaužita živila. Postenja se je treba lotiti premišljeno in postopno. Zelo nazorno je osvetlila, kaj človeka skozi postenje spremlja, kakšne bodo posledice po končanem postenju. Svetovala je tudi, da se postenja lotimo v skupini, s partnerjem ali pa se sami umaknemo, saj postenje samo kot tako ni težko, težko se je disciplinirati
in vztrajati. Za tiste, ki pa kljub vsemu nimajo dovolj moči ali odločnosti, pa je položila na srce, da naj se lotijo vsaj jetrnega čiščenja, ki traja samo dan in pol, posledice pa so presenetljivo dobre.
Izredna pripoved iz prakse, ki je slušatelje spodbudila k razmišljanju o skrbi za
Bojko Bučar in Mateja Kopinšek
Nagrada za pravljico
svoje telo in o postenju, čiščenju. In ravno sedaj, v postnem in pomladanskem času je čiščenje telesa še kako zelo primerno. Čisto telo vodi do čistega duha, čisti duh do čistih misli, te pa do čistega srca.
NATALIJA MAROVT
Mateja Kopinšek, dijakinja 4. letnika Srednje šole za gradbeništvo v Celju, je prejela 2. nagrado na literarnem natečaju S pravljico na poti uresničevanja milenijskih razvojnih ciljev OZN za pravljico Til in Ka-nelo. Predstavila jo je na literarnem večeru v čitalnici Knjižnice Šiška v Ljubljani v torek, 2. marca.
Društvo za Združene narode za Slovenijo je jeseni 2009 razpisalo natečaj za pravljico na temo milenijskih razvojnih ciljev. Ti so del Milenijske deklaracije , ki so jo leta 2000 na pobudo OZN sprejeli voditelji 189 držav. Milenijski cilji so osnovne človekove pravice, ki se tičejo vseh držav, tudi Slovenije. V društvu verjamejo, da se lahko proti revščini bojujemo tudi z lepo besedo. S pravljicami želijo otokom v Sloveniji predstaviti problematiko dobrega in slabega v današnjem svetu.
Na literarni natečaj je prispelo štiriinštirideset pravljic mladih in manj mladih avtorjev, med katerimi je komisija izbrala tri najboljše. V sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana -Knjižnico Šiška je Društvo za Združene narode Slovenija ob zaključku razpisa organiziralo literarni večer. Zbrane je pozdravil predsednik društva
prof. dr. Bojko Bučar, Maja Bučar, izredna profesorica na Fakulteti za družboslovje, pa je predstavila milenijske cilje, ki jih je globalna kriza na žalost nekoliko zavrla.V literarnem delu večera so pravljičarke prebirale svoje nagrajene pravljice, ki jih bodo jeseni izdali v brošuri milenijskih pravljic in drugih zgodb.
Mateja Kopinšek je v svoji pravljici občutljivo združila svet varnosti in svet revščine ter poudarila sočutje in spoštovanje v globalnem svetu. Mlada pravljičarka je v vseh šolskih letih na Srednji šoli za gradbeništvo odlična dijakinja, ki svoje znanje dokazuje tudi na različnih tekmovanjih. Izostrila pa je tudi posluh za lepo besedo. Z drugimi dijaki se udeležuje različnih literarnih natečajev. Omenjena nagrada ni njena prva v slovenskem prostoru. Razveselila pa se je je, ker je zaradi nje lahko podarila svojo pravljico slovenskim otrokom.
Na Srednji šoli za gradbeništvo, na kateri se dijaki lahko vpišejo v programe gradbeni tehnik, okoljevarstveni tehnik, zidar, pečar keramik, izvajalec suhomontažne gradnje, mladi svojo ustvarjalnost razvijajo v različnih dejavnostih, mnoge so vključene v slovensko Unesco mrežo šol, ki deluje pod okriljem OZN.
AB
Nasmejali s Partnersko poroko
Dramska skupina iz Ko-strivnice deluje že 22 let. Doslej so uprizorili 23 celovečernih predstav, ki so doživele 66 ponovitev.
Pred dnevi so v Kulturnem centu Rogaška Slatina nasmejali gledalce s Partljičevo komedijo Partnerska poroka. Komedijo je režiral Martin Druškovič, vloge pa so odigrali: Marta Weilguni, Jasna Druškovič, Majda Kramber-ger, Frenk Firer, Franc Kitak in Tatjana Škorja.
MD
www.radiocelje.com
Zimska šola kreativnosti
Mladinski center Dravinjske doline je tudi tokrat med zimskimi počitnicami otroke iz Slovenskih Konjic in okolice razveselil z Zimsko šolo kreativnosti. Ta je od 22. do 24. februarja privabila lepo število otrok, ki so uživali, spoznavali nove stvari in ustvarjali pod vodstvom animatorjev in evropskih prostovoljcev.
Rdeča nit je bila letos ekološko osveščanje mladih, spoznavanje in razumevanje medkulturnega dialoga. Vsak dan so se otroci zbrali ob 8. uri in začeli z igrami, imenovanimi »energizerji«. V ponedeljek je sledil eko kviz z vprašanji, ki so bila povezana z globalnim segrevanjem podnebja in reševanjem le-tega. Otroci so se razdelili v tri skupine in si nadeli eko imena (Smetarji, Eko črvi in Eko wc). Nato je prišla na vrsto eko delavnica, kjer so izdelovali maske iz reciklirnih materialov. Sledil je obisk prav posebnih gostov iz Ljubljane, iz organizacije Legebitra. Imenovali so se Živa knjižnica. Prišle so torej žive knjige: pokrita muslimanka, Japonka, ki živi v Sloveniji, jezuit in slepa oseba s psom. Ob zaključku dneva so se otroci začeli pripravljati na turnir v pikadu, ročnem nogometu, biljardu in play stationu. V torek so otroci reševali nov eko kviz, nato sta jih obiskala pležuhar-ja iz Country Cluba Selnica ob Dravi. Na srečo je bilo še
nekaj snega in otroci so, po nekaj poskusil s 100-letnim pležuhom in malo novejšim, vožnjo obvladali. Ko so se vrnili v center, so se preizkusili v izdelovanju eko zapestnic in ogrlic iz plastenk, nato pa nadaljevali s pripravami na turnirje.
Sreda se je začela z obiskom Karmen Pem iz JKP Slovenske Konjice, ki je otrokom na zanimiv način prikazala ločevanje odpadkov in jim dala domačo nalogo: starše, babice in dedke morajo
naučiti ločevati odpadke. Po malici jih je obiskala Irena Rihtarič iz konjiškega planinskega društva, ki je predstavila predvsem zimsko plani-narjenje in pohodništvo. S sabo je prinesla vso potrebno in nepogrešljivo opremo, ki so jo otroci lahko preizkusili. Potem so si izdelali svoje nakupovalne eko vrečke, ki so jih pisano pobarvali in poslikali s flomastri in tempera barvicami. Sledil je vrhunec turnirjev v ročnem nogometu, pikadu, biljardu in play
stationu 2. Zmagovalce so čakale bogate nagrade. Unitur Zreče je podaril rdeče šale s podpisom Petre Majdič in magnetke, Thermana Laško pa vsakemu karto za kopanje. Sledila je podelitev diplom, ko je vsak otrok prejel še letni almanah, kamor bo lahko vpisoval svoje dogodivščine. Zvečer je sledila še predstavitev za starše, ki so si ogledali izdelke otrok in fotografije dogajanja na Zimski šoli kreativnosti.
MAJA KVAS GORJANC
Otroci so z zanimanjem prisluhnili, kako in zakaj je treba ločevati odpadke.
Medgeneracijsko sodelovanje
V Vrtcu Zarja večkrat orga- ja, ko so nas v enoti Živ žav sov ter nam tako na slikovit
niziramo dejavnosti, ki bogatijo medgeneracijsko sodelovanje in sožitje. Še posebej veselo je bilo v petek, 19. februar-
obiskali člani Folklorne skupine MČ Slavko Šlander iz Celja. Zaplesali in zapeli so nekaj slovenskih pesmi in ple-
način predstavili delček kulturne dediščine. Posebno pozornost, predvsem odraslih, je pritegnila gospa Zalika, ki je
Pametno izkoriščen čas
V Selezijanskem mladinskem centru (SMC) Celje vsako leto, v času zimskih počitnic, pripravijo zimski oratorij, na katerem otroci pametno izkoriščajo svoj prosti čas. Tema letošnjega oratorija, ki se je odvijal od 25. do 27. februarja, je bila Ledena doba 3 (Ice Age 3).
Udeleženci so si vsak dan okoli devete ure, po jutranji rekreaciji, molitvi in zajtrku, ogledali del oz. tretjino risanega filma. Nato pa je sledila razvrstitev v skupine za ustvarjalne delavnice, ki so jih vodili mladi animatorji-pro-stovoljci in na katerih so otroci na različne načine upodabljali like iz filma. Izbirali so lahko med delavnicami slikanja na steklo, izdelovanja škatel za svinčnike, ustvarjanja z barvnim peskom, glasbena, lesna in foto-novinar-ska delavnica, najmlajši pa so se družili v delavnici malčki. Otroci so bili za aktivnosti v delavnicah zelo motivirani, saj so se zadnji dan oratorija, v soboto, pomerili na natečaju za naj ledenodob-
nega umetnika; v mini galeriji so predstavili svoje izdelke, nato pa so z glasovanjem izbrali najboljšega oz. najlepšega, avtor izdelka pa je poleg kratke slave dobil še simbolično nagrado.
Vsak dan je po končanih delavnicah sledil kratek odmor, ko so se tako udeleženci kot animatorji sproščali ob glasbi članov don Bosko banda, ali pa so se igrali. Potem pa so vsi skupaj pogrnili mize za zdravo kosilo, ki je bilo prav tako idejno plod ozaveščenih animatorjev, realiziralo pa se je v sodelovanju z zaposlenimi. Po kosilu in kratkemu počitku so se spet polni energije pripravili na popoldansko dejavnost dneva; prvi dan je bila to velika igra, v kateri sta se dve plemeni borili za zastavo, drugi dan so se odšli drsat v mestni park, tretji dan pa so si privoščili kopanje v pokritem bazenu.
Zadovoljni so bili vsi, otroci, animatorji - prostovoljci in zaposleni!
DARJA KUKOVIČ
Na drsanju v mestnem parku
pri svojih 84 letih vneto igrala na lončeni bas ter prepevala.
Njihovo izvajanje je ogrelo in spodbudilo k sodelovanju otroke vseh starosti. Sprva so jih navdušeno spremljali s ploskanjem, nato pa še skupaj z njimi zapeli in zaplesali. Tako je petkovo dopoldne minilo v pozitivnem vzdušju in polno nepozabnih vtisov.
NINA GAJŠEK
Otroci
preboldskega vrtca
V	■	V ■	g ■
ze znajo šivati
Zima nam še vedno trka na vrata in da nas ne zebe, poskrbimo sami. Za igre na snegu se moramo primerno obleči in obuti. Radi prijemamo sneg in ga oblikujemo. Naše rokavice so vsak dan mokre in jih sušimo na radiatorjih. Pogovarjali smo se o zimskih oblačilih. Strokovna delavka nam je izdelala
ročne lutke, s katerimi smo si lahko pogreli tudi roke. Nekaj otrok je prvič videlo šivalni stroj in njegovo delovanje. Z zanimanjem so opazovali, kako so nastajale lutke. Želeli so sami šivati in pripravila sem jim kose blaga, ki so si jih zašili in si izdelali svoje lutke.
MOJCA ŠKRABL
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
PRAV(N)I KORAKI
Podarjenega
ne ceni
Vprašanje: Leta 1989 sva z bratom po pokojni mami podedovala vsak pol posestva s hišo. Brat se je dediščini odpovedal v korist mojemu izvenzakonskemu sinu, tako da je bilo celotno premoženje dano v dar njemu. V izročilni pogodbi smo navedli, da mora postaviti skromen spomenik babici (moji mami) in skrbeti za grob, kar pa vse do danes ni izpolnil. Zemlja je popolnoma zaraščena in hiša razpadajoča. Navedli smo tudi, da se izvenzakonski sin v sporazumu z mano popolnoma odpoveduje dedovanju po meni (jaz imam v zakonu otroke). Zanima me, ali ima kljub navedenemu še kakšne možnosti dedovanja po meni? Kako ga naj prepričam, da bi podarjeno znal ceniti in urediti? Ali je kak pravni nauk, ki bi to omogočal?
Odgovor: Predmet izročil-	je tisto, ki ga ima izročitelj v
ne pogodbe in s tem izroči-	trenutku sklenitve izročilne
tve ter razdelitve premože-	pogodbe. Izročitelj lahko s
nja je lahko po 548. členu	pogodbo izroči vse premo-
Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS št. 97/2007 - v nadaljevanju OZ) zgolj sedanje izročiteljevo premoženje. To
ženje ali samo del. Določilo o načinu razdelitve tistega premoženja, ki bo v izroči-teljevi zapuščini, je neveljav-
no. Samo s sklenitvijo izročilne pogodbe torej ni mogoče »preprečiti« dedovanja ostalega oz. kasneje pridobljenega premoženja.
Ker pa navajate, da ste s sinom sklenili tudi sporazum o odpovedi dediščini, sin po vaši smrti ne bo upravičen do dedovanja. Zakon o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 z nadaljnjimi spremembami - v nadaljevanju ZD) v 2. odstavku 137. členu namreč določa izjemo o odpovedi še neuvedenemu dedovanju, ko se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, izjemoma v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Predmet takšnega sporazuma je tudi premoženje, ki ga prednik pridobi kasneje, po sklenitvi spo-
razuma oz. ga ima v trenutku smrti.
Pogoj za veljavnost takšnega sporazuma o odpovedi dediščini je seveda sklenitev v predpisani obliki in na zakonsko določen način. Poudariti velja še, da taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.
V zvezi z izpolnitvijo zaveze, ki jo je vaš sin prevzel ob sklenitvi izročilne pogodbe in je vse do danes ne izpolnjuje, ureja OZ v 555. členu možnost preklica izročitve in zahtevo za prisilno izpolnitev prevzetih bremen.
Preklic pogodbe je mogoč:
-	zaradi hude nehvaležno-sti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal,
-	če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.
V	drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen (pri tem sodišče upošteva pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera).
V	vašem primeru glede na podane podatke ocenjujem, da niso podani pogoji in okoliščine za preklic pogodbe. Vsekakor pa imate pravico, da od sina zahtevate izpolnitev s pogodbo prevzetih obveznosti. V kolikor slednjega ne boste mogli doseči v
dogovoru s sinom in po mirni poti, imate možnost to zahtevati po sodni poti z vložitvijo tožbe zoper sina.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Sprememba življenjskih navad
Vprašanje: Sem srčni bolnik in zdravniki mi priporočajo spremembo življenjskih navad. V zdravilišču v Šmarjeških toplicah so mi povedali marsikaj, doma pa je težje. Ali mi lahko svetujete, kako naj ravnam? Ali bi pomagalo, če se vključim v društvo srčnih bolnikov?
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
Odgovor: Najprej razmislimo, ali moramo spremeniti svoje življenje in zakaj. Nato se pripravimo na odločilen korak, na pripravo za spremembo, kateri sledi izvajanje novih oblik življenjskih navad. Vse to vodi do procesa spreminjanja in obvladovanja samega sebe. Vsekakor je tu po-
memben faktor vztrajanje v začetih spremembah. Če želimo res doreči te spremembe, moramo vse to ponavljati, pri tem pa nam zelo koristi podpora v družini, prijateljev ali sotrpinov v kakšnem društvu oziroma terapevtski skupini. Vam je koristilo tudi bivanje v zdravilišču.
Pri odločanju o spremembi si pomagamo z vprašanji: kako sem prehranjen, kako se prehranjujem, kakšna je moja fizična zmogljivost in ali je sedaj pravi čas zame, kaj želim, kaj pričakujem, česa se bojim, katere majhne spremembe sem pripravljen sprejeti in narediti? Analizirati moram telesno težo, obseg pasu, fizično aktivnost, spolno življenje ...
Fizična aktivnost je velik pomočnik pri spreminjanju sloga življenja. Vprašamo se, zakaj je fizična aktivnost pomembna, kako in zakaj zniža telesno težo, celoten holesterol, dvigne zaščitni holesterol, zniža krvni tlak, zniža krvni sladkor, poveča vitalnost, izkoristek kisika, kvaliteto in veselje do življenja. Potem se pojavi vprašanje: kako izbrati pravo obliko fizične obremenitve? Za
Člani Društva Za srce in Koronarnega kluba Celje so vabljeni na brezplačni ogled tovarne zdravil Krka Novo mesto, ki bo v petek, 9. aprila. Avtobusi bodo odpeljali iz 12 slovenskih mest, število je omejeno na 100 potnikov iz vsakega kraja. Prijavite se lahko do 16. marca v zeliščni lekarni Biotopic na Glavnem trgu 10 v Celju (vsak dan med 8. in 19. uro) ali v zeliščni lekarni v Citycentru ali v Klubu Zdravja na Glavnem trgu in v Koronarnem klubu Celje, Gregorčičeva 6 (vsak dan med 10. in 11. uro).
Fizična aktivnost je velik pomočnik pri spreminjanju sloga življenja.
izbor prave oblike in nivoja obremenitve med rekreacijo je potrebno poznati nekatere pokazatelje, ki dajejo vpogled v aerobno zmogljivost srčno žilnega sistema, priporočeno obliko, intenzivnost in trajanje rekreacije. Za določanje intenzivnosti vaj moramo oceniti aerobno zmogljivost vsakega posameznika.
Aerobna zmogljivost se določa na osnovi direktnega merjenja porabe kisika. Za zdrave do 40 let se poraba kisika določi iz tabele, določi pa se tudi varna submaksimalna frekvenca srca med obremenitvijo. Po 40. letu starosti, pa se pred pripravo programa rekreacije priporoča, da se opravi obremenitveni test. Iz rezultatov testa se izračuna varna frekvenca srca med rekreacijo in poraba kisika med obremenitvijo. Test se izvaja po priporočilih komisije za funkcionalno diagnostiko in rehabilitacijo Združenja kardiologov Slovenije. Obremenitveni test se izvede tudi, če kandidat to-
ži zaradi kakršne koli težave, povezane s srcem, ali če je fizična aktivnost povezana s težko sapo.
Vsakdo pa lahko sam oceni svojo telesno zmogljivost. Postavite si naslednja vprašanja: koliko nadstropij prehodite dnevno, koliko ur tedensko opravljate gospodinjska dela (čiščenje, pranje ...), kolikokrat tečete, plezate, plazite in podobno, če se igrate z otroki, koliko km prehodite dnevno, ali imate težave pri odvezovanju vezalk? Če boste nezadovoljni z odgovori, ste lahko debeli ali pridobivate na telesni teži, zato sta fizična aktivnost in razmislek o prehrani vaši osnovni zdravili. Vsaj sprehajajte se!
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: SHERPA (Arhiv NT)
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
PRIPRAVLJAMO SE NA VELIK KORAK ...
zato vam podarjamo dneve brezplačnega sodelovanja v oddajah OD 8. DO 12. MARCA OB 10.00 IN 21.301
SPLAČA SE ČAKATI NA MAJ
MAJAHNJASNA
mm
TEODORA
Wf¥
ZOFFY
ASTRO
/ «t
Ilea in ana	, ,
ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE STA DOMA NA ASTRORET TV
NASVETI
KUHAJMO SKUPAJ
ROŽICE IN CAJCKI
Pečenice in krvavice Vas daje revma?
Koline sodijo v zimski čas in nekoč je bila to tudi priložnost, da je bilo na mizi meso. Praznik za domače in vse sorodnike, ki so prišli pomagat, čeprav so slednji ponavadi bolj uživali v domačih dobrotah kot pa delali.
Iz svinjskega mesa so nasta- hanega v slanem kropu), 1-
le klobase, salame, odbrali so kose za peko in prekajevanje, »spušala« se je mast, ocvirki ... Maso za pečenice in krvavice so domači mojstri začinili kot je bila navada pri hiši, napolnili v čreva in dobro zaš-pilili, da ni nič ušlo. S tem je bilo delo zanje končano, gospodinje pa je čakal kuharski preizkus - bodo krvavice po peki še obdržale obliko ali se bodo pojedle kar z žlico.
Pečenice so bolj enostavne za pripravo, saj ponavadi zadošča, da jih prej malo poku-hamo in nato opečemo na maščobi, pa jih že lahko serviramo. Krvavice so za peko bolj zahtevne in v sredini oddaji v programu Radia Celje Kuhajmo skupaj smo ugotovili, da ima praktično vsaka gospodinja svoj preizkušen recept priprave.
Zelje 2000 (poslušalka Ana Marija)
Sestavine: pol kg kislega zelja, 0,25 kg ješprenjčka (ku-
2 krvavici, pečenici ali kranjski klobasi, 10 palačink, 1 kisla smetana, 1 jajce, 10 dag nastrganega sira.
Priprava: Ješprenj skuhamo v slani vodi in ga na hitro šokiramo (polijemo z mrzlo vodo). Krvavice in pečenice iztisnemo iz črev (kranjsko klobaso narežemo), zelje pa na hitro prevremo. Nekaj prihranimo surovega. Spečemo deset palačink. Ognjevarno posodo namastimo, dno potre-semo z drobtinami, nanj pa položimo dve palačinki (drugo poleg druge, če je pekač nekoliko večji). Nanju razporedimo kuhano in malo surovega zelja, nato ješprenj, nanj maso iz klobas, ki jo pokrijemo s palačinkama. Postopek ponavljamo, da porabimo vse sestavine. Na vrhu naj bodo palačinke, ki jih potresemo z malo zelja. Posebej zmešamo kislo smetano in jajce ter nastrgan sir in s tem prelijemo zloženko. Vmesne plasti lahko še malo posolimo in popramo.
Zloženko pečemo v pečici pri 200° C 20-25 minut.
Peka krvavic (poslušalke Klavdija, Irena in Karla)
1.	Krvavice pečemo v pekaču, ki smo ga podložili s peki papirjem; lahko so kar zamrznjene.
2.	Krvavice na pol odtalimo, jih dobro prepikamo z zobotrebcem in počasi pečemo na pekaču, ki ima mrežico (kamor se steka vsa odvečna tekočina) na 150°C.
3.	Krvavice damo v stekleno ognjevarno posodo (brez dodatne maščobe ali vode) in počasi pečemo na rahlem ognju.
Ko boste preizkušali nasvete in osvojili pripravo krvavic, ne pozabite na prilogo. To je ponavadi kislo zelje, repa, fižol ali krompir v kosih, za piko na i pa še vse zabeljeno z ocvirki.
Lahko pa tudi pozabite na klasiko in krvavice ali pečenice pripravite po receptu iz Kuharskih bukev naših gospodinj. Dober tek!
NL
Kopriva, breza, vrba, preslica in še kakšna rožica, ki jo bomo omenili v nadaljevanju, naj bo vedno v domači lekarni ljudi, ki jih daje revma oz. artritis.
Izraz revmatizem izhaja iz latinske besede rheumati-smus, kar pomeni oteklina ali vnetje. Pod to besedo si ljudje navadno predstavljajo revmatoidni artritis, ki napade veliko sklepov naenkrat in se začne postopoma z bolečimi sklepi, jutranjo togost-
krat na dan masiramo prizadeta mesta. Koristi tudi ga-bezov prevretek: v pol litra vode nekaj minut kuhamo 2 žlički gabezovih korenin (Symphytum officinale), precedimo, in vanj namočimo gazo ali laneno krpo, jo ožamemo in položimo na boleče mesto. Postopek večkrat ponovimo.
Pa stopimo še na slovenska tla. Že padarji so vedeli, da se zoper vse oblike artritisa oz. revme obneseta tako breza (Betula pendula) kot vrbovo lubje (Salix alba). Na drobno sesekljamo lubje vrbe in brezovo listje ter ju dobro premešamo. Vzamemo
1	žličko mešanice, jo prelijemo z 1 skodelico vrele vode ter pustimo stati 5-8 minut. Ko se ohladi, zdravilen čajček precedimo in dodamo še 1 žličko medu. Pijemo do
2	skodelici čaja na dan, po požirkih. V ljudskem zdravilstvu se z brezo in vrbo prav dostojno kosa kopriva, ki deluje protivnetno in izjemno
Krvavice in pečenice z zabeljenimi ajdovimi žganci in kislim zeljem lahko postrežemo v skupni skledi - pa naj si vsak vzame toliko, kolikor mu prija.
Tudi vas mučijo bolečine v sklepih?
jo in oteklinami. Ko napreduje, povzroča deformacije, otrdelost in izgubo funkcionalnosti prizadetih sklepov. A revmatičnih bolezni naj bi bilo kar okrog sto vrst. Velik delež slovenske populacije ima zaradi njih vsaj enkrat v življenju težavo.
Za spremembo začnimo najprej s koristnimi nasveti zoper revmatične bolezenske težave, ki jih na piedestal postavlja nemško ljudsko izročilo. S sveže utrgano zeljo koprive (Urtica dioica) se zjutraj sedemkrat narahlo pre-bičajmo po bolečem mestu. Ta postopek ponavljamo tri dni zapored, nato za en teden prenehamo. Celoten postopek ponovimo sedemkrat. Obnese se tudi, če steklenico do polovice napolnimo z mladimi smrekovimi poganjki ter dolijemo kvalitetno domače žganje. Steklenico dobro zapremo in jo na čim bolj sončnem mestu pustimo stati dva tedna. S pripravkom več-
Piše: PAVLA KLINER
5 žlic mešanice obeh zelišč in pijemo trikrat na dan po 1 skodelico čaja. Kmalu bo po travnikih začela poganjati pomladanska resa (Erica carnea), ki ob strani stoji ljudem z revmatičnimi težavami. Prej omenjeni »stiški dohtar« je svetoval, da v 1 litru vode kuhamo 5 minut 3 žlice cvetov. Pijemo trikrat na dan po 1 skodelico čaja. Poleg omenjenih zelišč, nam bodo revmatizem pomagali zdraviti tudi bezeg, koruzni laski, ovsena slama, orehovi listi, regratovi listi in korenine, repik, rožmarin, spomladanski jeglič, plešec, šentjan-ževka, tavžentroža, repinec, listi črnega ribeza, grško seno, plahtica, sivka, vijolica, zelena, žajbelj .
Nadaljevanje prihodnjič, ko bomo nekaj besed namenili tudi drugim zeliščnim pripravkom zoper revmatizem -obkladkom z zeljnimi listi, masažnemu olju s česnom ali z lučnikom, tinkturi iz divjega kostanja, če omenimo samo nekatere.
Gabez lahko uporabljamo samo zunanje.
učinkovito lajša težave pri rev-mi. Pripravimo jo v obliki po-parka: 3 žličke zelišča prelijemo z 1 skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut in precedimo. Pijemo tri- do štirikrat na dan po 1 skodelico vedno sveže pripravljenega čaja. Pri sklepnem revmatizmu je pater Simon Ašič priporočal poparek iz melise (Melissa officinalis) in rmana (Achillea millefolium): z 1 litrom vrele vode poparimo
Nemško zdravilstvo priporoča rahlo bičanje s sveže nabranimi koprivami.
*	* * TEDENSKA . (• ASTROLOSKA
*	X NAPOVED
i	• *
Torek, 9. marec: Venera v opoziciji s Saturnom prinašala nekaj težjih trenutkov. Vpliv avtoritete bo povečan, tudi možnost nepredvidljivih sporov. Pod vplivom tega aspekta je treba imeti vajeti povsem v svojih rokah. Bistveno bolj sproščujoč bo večer zaradi ugodno položenega Jupitra, ki prinaša umirjeno, prijetno energijo. Preživite ga res dobro.
Sreda, 10. marec: Dan bo
izredno naklonjen zemeljskim in vodnim znamenjem, obeta se uspeh pri delu, zato ne mirujte. Tudi ostala znamenja bodo imela več sreče po zaslugi skladnih položajev Merkurja, Sonca in Urana. Mars biva v Levu od oktobra 2009 in od 21. decembra potuje retrogradno, se zdaj postavi v direktno gibanje, kar bo odlična razbre-
menitev energij, ki so si nasprotovale. Mnoge poti se bodo odprle, nove priložnosti zasijale v vsej svoji luči. Mars bo v Levu vse do junija in močneje vplival na dogajanja.
Četrtek, 11. marec: Luna že zgodaj zjutraj vstopi v Vodnarja, kjer bo prihodnja dva dni in pol. Ker bo nasprotovala Marsu, lahko čutite večji notranji nemir, razdražljivost in konfliktno energijo. Venera v kvadratu s Plutonom bo prinašala omejevalno energijo. Strahovi iz podzavesti se lahko obudijo, tudi stare zamere. Pod tem vplivom se ni dobro prepirati ali nasilno uveljavljati moč ali premoč. Odlična protiutež bosta skladna položaja Lune s Saturnom
in z Venero, kar bo razblinilo napetosti.
Petek, 12. marec: Luna v Vodnarju prinaša zračno, prehodno energijo. Ugodno za izmenjave mnenj, srečanja, dogovore in krajše poti. Upora-
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astroioginja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza astrologinja@doiores.si www.doiores.si
bite ideje in zamisli, tudi če bodo nekoliko v nasprotju z razumom.
Sobota, 13. marec: Luna zvečer vstopi v mistični Ribi. Objem Lune in Neptuna prinaša zasanjanost, tudi nerealen pogled na življenje. Čeprav je lepo sanjati z odprtimi očmi, pazite, da ohranite stik z realnostjo. Če se prepustite duhovnosti, meditaciji, glasbi in dobri družbi, bo čudovito.
Nedelja, 14. marec: Čudovit dan, da obnovite moči. Sonce se bo srečalo z Merkurjem. To je mentalno zelo spodbuden aspekt, odlično za zahtevnejše delo, dogovore, pisanje, različna srečanja, predstavitev idej. Upoštevajte intuicijo, ki bo zaradi Merkur-
ja v Ribah močno poudarjena.
Ponedeljek, 15. marec:
Srečanje Merkurja z Uranom vas lahko pripelje do izredno zanimivih zamisli in idej, prisluhnite jim, saj bodo res izvirne. Nastopi srečanje Lune in Sonca v Ribah, lunin mlaj. Čustvena energija bo zelo močna, intuicija povečana, moč presoje ne bo na višku.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
HJJiâiJ
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
Î2/252 32 55,01/519 $5@'4

www.pirnat.si
Dr. Pimat d.0.0- Razlagava 29, Maribor
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
POMOŽNI DELAVEC
MONTER GIPS PLOŠČ - DELOVNO MESTO V CELJU
-	M/Ž; MONTAŽA STEN, STROPOV ..., DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV, 12.3.2010; GYPSTEC, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA
KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VRTANJE, REZANJE, VARJENJE, OBLIKOVANJE IN SESTAVLJANJE KOVINSKIH ELEMENTOV, POZNAVANJE DELAVNIŠKIH RISB, OPRAVLJANJE DRUGIH PODOBNIH DEL ... ; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; NIVO STROJ-KOVINA, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - M/Ž; VSA DELA SLIKOPLESKAR-JA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.3.2010; DMS PLESKARSTVO DRAGAN MANČIĆ S.P., VODNIKOVA ULICA 6, 3000 CELJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.0.2010; MIO OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., VOJNIK, VIŠNJA VAS 15, 3212 VOJNIK PRODAJALEC
PRODAJALEC METRAŽNIH TKANIN - M/Ž; PRODAJA METRAŽNIH TKANIN IN POZAMENTERIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; PAPILLON TRGOVINA IN PROIZVODNJA, UVOZ, IZVOZ, D.O.O., KOCBEKOVA CESTA 15,3202 LJUBEČNA ELEKTROTEHNIK
DELOVNI INŠTRUKTOR I ALI DELOVNI INŠTRUKTOR II - M/Ž; PO NAVODILU DELOVNIH TERAPEVTOV SODELUJE PRI NAMENSKO DOLOČENI AKTIVNOSTI HOSPITALIZIRANIH OSEB S PSIHIČNO MOTNJO, UČI RAZLIČNE TEHNIKE IN JIH USTREZNO APLICIRA V KONKRETNO DELO, KOMPLEKSNIH STROKOVNIH AKTIVNOSTIH (ŠPORTNIH, KULTURNIH IN DRUŽABNIH SREČANJIH), SKRBI ZA VARNO OBRATOVANJE STROJEV, REDNO SERVISIRANJE IN VARNO UPORABO, SKRBI ZA VARNOST UPORABNIKOV PRI DELU, UPOŠTEVA NAČELA VARNOSTI PRI DELU IN UPORABO ZAŠČITNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV, SKRBI ZA RACIONALNO UPORABO MATERIALA, SE VKLJUČUJE V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME S PODROČJA DELA IN INTERNE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME, OPRAVLJA DRUGA DELA S SVOJEGA STROKOVNEGA PODROČJA PO NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 13.3.2010; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK, CELJSKA CESTA 37, 3212 VOJNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE V ZD CELJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK
CNC OPERATER M/Ž - M/Ž; DELO POTEKA NA CNC STROJU ZA PLASTIKO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE CELJE, STANETOVA ULICA 14, 3000 CELJE KOMERCIALIST
KOMERCIALIST 2 - M/Ž; OBDELAVA IN REALIZACIJA NAROČIL, PREGLED POGODB, PRIPRAVA PLANOV IN SPREMLJANJE REALIZACIJE PLANOV, REŠEVANJE REKLAMACIJ, SPREMLJANJE VSEH PREDPISOV S PODROČIJ, KI SE ZAHTEVAJO PRI IZVAJANJU DEL; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT - M/Ž; PROJEKTIRANJE STROJNIH INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.3.2010; CEERIS, INŽENIRING, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE PROFESOR GLASBE
UČITELJ GLASBE - M/Ž; POUČEVANJE GLASBE, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 10.3.2010; GIMNAZIJA CELJE
-	CENTER, KOSOVELOVA ULICA 1, 3000 CELJE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE
LOGOPED V ZD CELJE DE PEDOPSIHOLOGIJA - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU DELA Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI, NEDOLOČEN ČAS, 10.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
MIZAR
MIZAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN NASTAVITVE LESNO OBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO, ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA PO NAROČILU, DELO NA LESNO OBDELOVALNIH STROJIH, MANIPULIRANJE Z POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI, KONČNA KONTROLA, OSTALA DELA PO NAVODILIH PREDPOSTAVLJENIH. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.3.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.. , SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO ELEKTROMONTER
MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2010;
EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO EKONOMSKI TEHNIK "BLAGAJNIK - M/Ž; PRODAJA GOSTINSKIH STORITEV ZL, TERMALNEGA CENTRA IN HOTELA WELLNESS PARK, IZVAJANJE BLAGAJNIŠKIH DEL, ZAGOTAVLJANJE REDA V SAMOPOSTREŽNI BAZENSKI RE-STAVRACIJI-POSP.MIZ", DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO LABORATORIJSKI TEHNIK
LABARATORIJSKI TEHNIK V ZD LAŠKO - M/Ž; STORITVE S PODROČJA LABARATORIJSKE DEJAVNOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 13.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK V ZOBNI AMBULANTI ZA ODRASLE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZI BLAGA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.3.2010; TRANSPORT MIKLAVC, VLASTA MIKLAVC, S.P., CVETLIČNA ULICA 2, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONjlCF
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO POD NADZOROM MENTORJA V AMBULANTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.3.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR.MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE GRADBENI TEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA PVC OKEN IN VRAT NA TERENU, IZDELAVA PONUDB, SPREMLJANJE TRŽIŠČA, PRODAJA NA TUJEM TRGU, PRODAJA NA SEJMIH, IZMERE NA OBJEKTIH; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.4.2010; MONTIS, PVC OKNA IN VRATA, SAŠO FURMAN S.P., BEZINA 90, 3210 SLOVENSKE KONJICE
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA II - PRIPRAVNIK -M/Ž; SODELOVANJE IN IZVAJANJE ZAHTEVNIH DEL
V	PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; LAMBRECHTOV DOM, SLOVENSKE KONJICE, ŠOLSKA ULICA 4, 3210 SLOVENSKE KONJICE
PROFESOR KEMIJE
UČITELJ KEMIJE IN PODALJŠANEGA BIVANJA. - M/Ž; POUČEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS, 10.3.2010; OSNOVNA ŠOLA OB DRAVINJI, ULICA DUŠANA JEREBA 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU~
ZIDAR
MONTER POHIŠTVA - M/Ž; NALAGANJE, RAZLAGANJE, RAZNOS STAVBNEGA POHIŠTVA (OKNA,VRATA), MONTAŽA DEMONTAŽA, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, KITANJE, ZAKLJUČNA DELA Z GIPS PLOŠČAMI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.3.2010; POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJA TATJANA BUDIŠA S.P., ULICA TONETA SELIŠKARJA 3 A, 3230 ŠENTJUR
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU - M/Ž; TRANSPORT BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 19.3.2010; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VRTNAR PRODAJALEC - M/Ž; VZGOJA, NEGA IN PRODAJA CVETJA, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 10.3.2010; VRTNARSTVO VENGUST KATJA ČAVŠ S.P., OSREDEK 1, 3230 ŠENTJUR FRIZER
FRIZER - M/Ž; VSA DELA V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2010; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., CANKARJEVA ULICA 21, 3230 ŠENTJUR
DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO V ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM
iïïovite
ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
STROJNIK
PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA ELEKTROMATERIJALA IN MATERIJALA ZA VODOVOD IN CENTRALNO, NEDOLOČEN ČAS, 18.3.2010; TOPLI-ŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROMEHANIK
SERVISER BELE TEHNIKE - M/Ž; POPRAVILO BELE TEHNIKE IN HLADILNE TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 18.3.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNI MEHANIK
MONTER - M/Ž; MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, TOPLOTNIH ČRPALK, MONTAŽA SONČNIH KOLEKTOR-JEV IN IZVEDBA STROJNIH INSTALACIJ; NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER CENTRALNEGA OGREVANJA - M/Ž; SAMOSTOJNA DELA NA MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA STEKLOPIHAČ KROGLIČAR STEKLOPIHALEC II - M/Ž; PRIPRAVA IN ČIŠČENJE PIP, PRIPRAVA DELOVNE ODPRTINE, ČIŠČENJE DELOVNE ODPRTINE PO KONČANEM DELU, PRIPRAVA PLOŠČE ZA VALJANJE MASE, PRIPRAVA OBLIKOVALCA ZA IZDELAVO KROGLJIC, NABIRANJE STEKLENE MASE IN PIHANJE OSNOVNIH KROGLIC RAZNIH VELIKOSTI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.3.2010; STEKLARNA LU-MINOS PROIZVODNJA, GARDBENIŠTVO, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 35, 2310 SLOVENSKA BISTRICA STEKLOPIHAČ
STEKLOPIHALEC I - M/Ž; PIHANJE STEKLENIH IZDELKOV RAZNIH OBLIK, IZVEDB, RAZLIČNIH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ, GRETJE IN PRIPRAVA ŽELEZNIH KALUPOV, PRIPRAVA DELOVNIH PRIPRAV IN ORODIJ, NADOMEŠČANJE MOJSTRA V BRIGADI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.3.2010; STEKLARNA LUMINOS PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 35, 2310 SLOVENSKA BISTRICA KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA IN POMOŽNA DELA PRI KLJUČAVNIČARSTVU, IZDELAVA OGRAJ IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.3.2010; KLJUČAVNIČARSTVO JERIČ FRANC JERIČ S.P., STRMEC PRI SV. FLORIJANU 50, 3252 ROGATEC SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK - M/Ž; NAROČANJE IN SPREJEMANJE BLAGA IN EMBALAŽE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, SKRB ZA RED IN ČISTOČO V SKLADIŠČU; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2010; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVILIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRŽENJE - M/Ž; MEDNARODNE POIZVEDBE INTELEKTUALNE LASTNINE, KI IZHAJA IZ INDUSTRIJSKE LASTNINE NOSILCEV INOVACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 14.3.2010; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 BISTRICA OB SOTLI PEK
PEK - M/Ž; MEŠANJE TESTA, OBLIKOVANJE KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA, PEKA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 20.3.2010; AMON VINARSTVO, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O. PODČETRTEK, OLIMJE 24, OLIMJE 24, 3254 PODČETRTEK TURISTIČNI TEHNIK
ANIMATOR - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE ANIMACIJSKIH PROGRAMOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.3.2010; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE, D.O.O., ZDRAVILIŠKI TRG 6, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT III. V AMBULANTI - M/Ž; DELO FIZIO-TERAPEVTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA, PRIPRAVA RAZPISNE DOKUMENTACIJE, PRIPRAVA DOKUMENTACIEJ ZA TEHNIČNI PREGLED; NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; HAL COM D.O.O. PODJETJE ZA INŽENIRING NA PODROČJU TELEKOMUNIKACIJ PODČETRTEK, OLIMJE6,3254 PODČETRTEK
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; PREBIRA IN SORTIRA PLASTIČNE IZDELKE PO NAVODILIH NADREJENIH, LOČUJE IZDELKE, JIH SORTIRA IN KONTROLIRA KAKOVOST IZDELKOV, ODSTRANJUJE DOLITEK IN KONTROLIRA KAKOVOST IZDELKOV TER JIH PAKIRA V USTREZNO EMBALAŽO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.3.2010; MPT, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., PODKRAJ PRI VELENJU 8 B, 3320 VELENJE ČISTILKA - M/Ž; ČISTI POSLOVNE IN PROIZVODNE PROSTORE OBČASNO OPRAVLJA LAŽJA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.3.2010; MPT, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O.,
PODKRAJ PRI VELENJU 8 B, 3320 VELENJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.3.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P., PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; POSREDUJE INFORMACIJE O ZNAČILNOSTIH PRODAJNEGA BLAGA IN PRODAJNIH POGOJIH, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 19.3.2010; PO-ŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2010; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM IN ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 14.3.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE KUHAR
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELO V PICERIJI, UVAJA V DELO IN NADZORUJE POMOČNIKE PICOPEKE, PO NAROČILU HITRO PRIPRAVLJA PICE, HAMBURGERJE, HOT-DOGE, SOLATE IN DRUGO ...; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; KO-LA GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., PRESERJE 19, 3314 BRASLOVČE NATAKAR
NATAKAR, DELOVNO MESTO JE V VELENJU - M/Ž; PRIPRAVLJA IN STREŽE TOPLE NAPITKE, SLAŠČICE IN DRUGO NAROČENO HRANO ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.3.2010; KO-LA GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., PRESERJE 19, 3314 BRASLOVČE FARMACEVTSKI TEHNIK
PRODAJALEC V SPECIALIZIRANI TRGIVNI Z MEDI-CINSKO-TEHNIČNIMI PRIPOMOČKI IN ZDRAVILI BREZ RECEPTA - M/Ž; PRODAJA MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV IN ZDRAVIL BREZ RECEPTA, SKRB ZA ZALOGO IN UREJENOST TRGOVINE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2010; MAROMI, TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 A, 3320 VELENJE KOMERCIALIST (VSŠ) SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA NA TERENU PO SLOVENIJI. NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) REFERENT PRODAJE - M/Ž; SPREJEMA, ZBIRA IN OBDELUJE POVPRAŠEVANJA (TUDI IZ TUJINE), KOMUNICIRA IN VZDRŽUJE STIKE Z DOBAVITELJI, NAROČNIKI IN OSTALIMI PARTNERJI, TRŽI PROGRAM DELODAJALCA TER OPRAVLJA OSTALA KOMERCIALNA DELA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.3.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTROTEHNIKO
VODJA TEHNIČNE SLUŽBE - M/Ž; VODJA TEHNIČNE SLUŽBE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 1.4.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
GRADBENA DELA - M/Ž; PREPROSTA DELA PRI GRADNJI STAVB IN DRUGA POMOŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2010; GRADBLES, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE
KROVEC - TESAR - M/Ž; POSTAVLJANJE STREŠNIH KONSTRUKCIJ IN POKRIVANJE STREH Z RAZLIČNIMI KRITINAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2010; GRADBLES, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE STAVB IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2010; GRADBLES, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, POSTAVLJANJE OPAŽEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2010; GRADBLES, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA ČIŠČENJE PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE OBJEKTOV IN OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2010; VS S.P. -ČIŠČENJE OBJEKTOV IN OPREME, VODOVNIK SILVA S.P., MATKE 36, 3312 PREBOLD ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE IN OME-TAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.3.2010; SPLOŠNA GRADBENA DELA MEHDI KRYEZIU S.P., ČEPLJE 20, 3305 VRANSKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOŽNJA AVTOBUSA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.4.2010; PE-MI AVTOŠOLA IN PREVOZI, D.O.O., BREG PRI POLZELI 14,3313 POLZELA KUHAR
PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.3.2010; LIDIJA REPAS, S.P.; PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P., POLZELA 11 B, 3313 POLZELA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.4.2010; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1, 3312 PREBOLD
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE KREDITOV IN LEASINGOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 9. 3.
15.00 (17.00) Glasbena šola
Celje_
Javni nastop
predstavili se bodo klarinetisti, saksofonisti, pevci, komorne skupine s trobili, ki bodo nastopili na državnem tekmovanju mladih glasbenikov
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sladko-kisla zgodba
najstniška komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje, za Mladinski abonma in iz-
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Nordijska hoja v sliki in besedi
predavaprim. Janez Poles, dr. med.
19.30 SLG Celje_
Neverjetni Mr. B
kabaret DLUC in Hiše kulture Celje
SREDA, 10. 3.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnice mo-distinje Marte Žohar
15.00 (17.00) Glasbena šola
Celje_
Javni nastop
predstavili se bodo pianisti, flavtisti, ki bodo nastopili na državnem tekmovanju mladih glasbenikov
17.00 Osrednja knjižnica Celje Modri cvet
gledališkapredstava OŠ Primoža Trubarja Laško pod vodstvom T. Kantardžič in M. Škorja
18.00 Knjižnica Rogatec
S kolesom okoli Jadrana
potopisno predavanje Tomaža Majcna
19.30 Mohorjeva dvorana Mohorski večer
gostja večera bo dr. Sanja Rozman
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pomen evharistije za naše življenje
na tretjem Nikodemovem večeru bo predaval dr. Miran Špelič
20.00 Mestni kino Metropol
Medtem nekje na podeželju Alma M. Karlin sreča kanibale
glasba G. Piano, Amper-o-mat, video Hana S. Vodeb
ČETRTEK, 11. 3.
17.00 Dom starejših Šentjur
Ali se lahko izognemo de-menci
predavanje doc. dr. Aleša Kogoja, dr. med., speciali-stapsihiatrije
17.00 Knjižnica Šentjur, enota Dobje
Balkonsko cvetje
predavanje Draga Jančiča
18.00 Mestna galerija Šoštanj Zelena nit
odprtje razstave likovnih del Polone Kitak
18.00 Osrednja knjižnica Celje Skriti knjižni zakladi
z avtorjem knjige mag. S. Bahorjem se bo pogovarjal J. Germadnik
19.00 Knjižnica Laško_
Evropska energetska strategija
predava mag. Boštjan Šu-hel
19.00 Likovni salon Celje
In between teh movements
odprtje razstave likovnih del Martina Krenna iz Avstrije
19.00 Don Boskov center Celje Po kakšnem ključu se najdemo?
na večeru za zakonce predava Drago Jerebic, spec. ZDT
19.19 Knjižnica Velenje
Združene države Amerike
potopisno predavanje Tomaža Majcna
19.30 Celjski dom
Le trio de Poche iz Francije
koncert, F. Ferez, oboa; S. Philippe, klarinet in C. Bou-hey, fagot
KINO
PLANET TVS
Spored za 9. in 10. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolovščina 18.50
Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolovščina - 3D 15.50, 18.10, 20.30 Avatar - akcijska ZF pustolovščina - 3D 17.10, 20.20
Alvin in veverički 2 - družinska pustolovščina - sinh. 16.20, 18.20
Valentinovo - romantična
komedija
20.50
Oblačno z mesnimi kroglicami -
družinska pustolovščina - sinh. - 3D 15.00
Bombna misija - akcijska vojna drama 21.10
Državljan nevarnih namer - triler 16.35, 19.00, 21.20 Volkodlak - grozljivka 19.20, 21.30 Legija - akcijski triler 16.30, 21.15
V mojih nebesih - triler 16.25
Nepremagljiv - biografska drama 15.30, 18.20
Prestopno leto - romantična komedija
16.45, 18.55, 21.00
SREDA
18.00 Razmetane postelje - komična drama ČETRTEK
19.00 Ukradeno otroštvo - dokumentarni
ven
MALI OGLASI - INFORMACIJE

PRODAM
ni vhod, kopalnica ter wc. Telefon 031 470-979.	927
OPREMLJENO enosobno stanovanje, na Otoku v Celju, oddam. Telefon 041 708-734.	959
VW POLO, clasik 1.6, letnik 1998, redeče barve, z veliko dodatne opreme, prva registracija 1999, prodam. Telefon 041 921-772.	919
WV POLO clasik 1.6, letnik 1999, 136.000 km, prodam. Možna menjava za govedo. Telefon 041 998-012. 919
			
	■j ■		i t F1 V
			
PRODAM
NOVO električno sobno peč Elind 2,5, zelo ugodno prodam. Kupcu podarim še šivalni stroj v omarici. Telefon (03) 5484-939.	939
PRODAM
KIPER prikolico 2,5 tonsko, dobro ohranjeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 818-372.	926
BOBNASTO in strižno kosilnico, tračni obračalnik ter silokombajn, prodam. Telefon 031 480-510-	950
NAKLADALKO sip 19 z nicami, zgrabljalnik sip 310 z zložljivimi vilicami in pajek sip 350 s širokimi kolesi, prodam, po ugodni ceni. Telefon 041 793-891.	š-149
GRAD MATE			
PRODAM DESKE, smreka, 2 cm in 2,5 cm, prodam. Telefon 041 710-633. 925			
(JIH			KA
PRODAM
PRODAM
V	CELJU, na Hudinji prodamo trostanovanj-
sko hišo s poslovnim lokalom. Telefon 040 213-518.	914
ŠENTJUR. Prodam obnovljeno hiško, z garažo in lepim razgledom. Telefon 5740-753.	966
GOZD v izmeri 37.304 m2, katastrska občina Zagrad, prodam. Cena 50/m2 ali po dogovoru. Telefon 041 505-105. 957
OEzrn
ODDAM
V	ROGAŠKI Slatini oddam enosobno stanovanje in sobo. Stanovanje je v pritličju opremljeno in takoj vseljivo, po dogovoru. Soba je opremljena, poseb-
PRODAM
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Iz celjske porodnišnice so nam sporočili, da zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja odslej ne bodo več zbirali in medijem posredovali poimenskih podatkov mamic, ki so rodile v Splošni bolnišnici Celje.
Novi tednik zato vabi bralce k sodelovanju v novi rubriki.
Četudi te več ni boš v naših srcih vedno ti...
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi najdražjega
FRANCA KAČIČNIKA
iz Galicije 59 c
se iskreno zahvaljujemo g. župniku iz Galicije, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru, govorcu in trobentaču. Posebna zahvala osebju bolnišnice Topolšica za nego in skrb.
Hvala vsem prijateljem in sorodnikom za sveče in svete maše in hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
DIATONIČNO harmoniko c, f, b in b, es, as, za za 2.250 EUR. Telefon 041 939-472.
838
PRAŠIČE domača vzreje, težke od 40 do 100 kg, za zakol ali za rejo, mesnate pasme, z dostavo, prodam. Telefon 031 524-147.	971
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodajamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
BIKCA križanca, sl/rh, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 299-604.
Š 147
TELIČKO simentalko, staro 10 dni in kozo s svežim mlekom, prodam. Telefon (03) 734-7673.	929
ČISTOKRVNEGA burskega kozlička, starega 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739086.	961
DVE teleti, težki okrog 200 kg, prodam.
Telefon 041 823-426.	l 82
PRAŠIČE, odojke, težke od 30 do 40 kg in spitano svinjo, težko 220 kg, domača hrana, prodam. Telefon (03) 5823290, 031 276-272.	š 154 TELICO simentalko, težko 450-500 kg prodam ali menjam za manjšo. Telefon 041 833-366. 938 KRAVO, brejo 3,5 mesecev, pregledano, si-mentalko in teličko, staro 3 mesece, simentalko, težko cca 140 kg, prodam. Telefon 031 840-282. p
GOTOVINSKI KREDITI
KUPIM
Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal!
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, ata, starega ata, dedi-ja, brata, strica, tasta in botra
JOŽETA ČMAJETA
iz Vin, Nova Cerkev 10. 2. 1934 - 25. 2. 2010
se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Hvala bolnišnici Celje, osebju intenzivnega kardio oddelka. Hvala g. Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru za lepo petje, ge. Ivici Kos za poslovilne besede ter Pogrebni službi Raj. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
969
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
030	696-084.	š 13 KRAVE in telice, odkupujem, plačilo takoj.
Telefon 041 653-286. š-143 KRAVO ali telico za zakol, kupim. Telefon
031	743-351.	922
i íaposlene I i upokojence
PRODAM
SENO, v okolici Svetine, prodam. Telefon 031 515-183.	921
JABOLČNIK, večjo količino, prodam. Telefon 5717-787.	917
SENO, eno nakladalko, sušenega na roke, prodam. Telefon 5772-467. 920 SENO v okroglih balah in slamo v kockah, prodam. Telefon 041 708-978. 960 SILAŽNE bale, kvalitetne, prodam. Telefon 041 696-004.	š 155
VINO belo prodam ali menjam za seno v kockah. Telefon 070 714-569. 945 OTAVO v kockah in zluščene domače orehe, prodam. Telefon 041 228-420. 977
www.radiocelje.coin
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rjT77iT> tudi letnik2010 4 JiV/«1 -1 II A91V J iT---=.---TV-OKNO! ^ V J ill
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
	
vmhmiA»—"	NAROCILNICA
Ime in priimek:	
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal	podpis: samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
■ T	
	
PRODAM
BETONSKE stebre in dvobrazdni plug. Telefon 041 882-325.	š 152 HLADILNI bazen za mleko, 500 l, prvi lastnik in hlevski gnoj, prodam. Kličite zvečer na telefon (03) 5414-931.
858
GUME letne na platiščih za peugeot 206 in os prikolice 3t, prodam. Telefon 031 826-782.	923
BIKA simentalca, starega 15 mesecev, žično vrv 70 m in vile za bale, prodam. Telefon 031 826-782.	924
ŽENSKO kolo pony, znamke rog, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. Cena 50 EUR.Telefon 041 921-872. 928 TRAKTORSKI tračni obračalnik, širine 2,20 m ter metrska drva, prodam. Telefon 040 392-804.	962
BETONSKI mešalec in 15 kom. »bled« plošč, prodam. Telefon 040 754-016.
946
KOŠE različnih velikosti, pletene iz trt in vinsko žganje, prodam. Okolica Šmarja. Telefon 031 876-179.	943
SENO in otavo balirano v kocke, plug Batuje, 12 col, kolesa, visoka, za kosilnico bcs in cisterno Baiva, 2.200 l, za vodo ali gnojevko, prodam. Telefon 031 678-989.	931
	A			2]
				
UREJEN, situiran, 50-letni moški želi spoznati pošteno žensko za resno vezo. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 969 CELJANKA, 29-letna, zaposlena, poštena, želi prijatelja do 50 let. Telefon 041 248647. Agencija Super Alan. 968
IZVAJAMO vsa strojna, zemeljska dela, izgradnja kanalizacijskih sistemov, dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), ru-šitev objektov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	743
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
63661972
"!@? """  ?!
ZLjSL K VAM L\h t L
ZJlk LAM l/V-e-C t L
Dijaki E4A Srednje šole za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje, program elektrotehnik energetik in elektronik, so imeli maturantski ples 23. januarja.
Prva vrsta z leve: Marko Kišek, Aleš Mikuš, ravnatelj Mojmír Klovar, Aleks Senica, razrednik Bojan Herman, Simon Korošec, Klemen Slana.
Druga vrsta: Dejan Gračner, Luka Rupnik, Klemen Mu-zel, Marko Muškatevc, Peter Golenač.
Manjkajo: Matija Škoberne, Uroš Bratec, Urh Štruc, Boris Brunet, Jernej Kveder, Tomaž Bezovnik, Matija Prepad-nik, Dejan Bombek, Gregor Kvar, Rok Pistotnik, Urban Me-sner, Žiga Žveglič, Dario Svet in Domen Ganzitti.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Biseri Angele in Alojza Šturbeja
Slavljenca s hčerkami
Pred 61 leti je na vaški veselici v Paridolu preskočila iskrica med takrat 23-letno Angelo in leto mlajšim Alojzom. Ljubezen je bila tako močna in neomajna, da sta jo že naslednje leto okronala s poroko. Civilni obred so opravili na Planini pri Sevnici, pred Bogom pa sta zakonsko pripadnost obljubila v prevorski cerkvi.
Angela je kot tretji od petih otrok privekala na svet Gob-čevim v Zibiki. Družina se je kmalu preselila v Paridol, kjer je že pri šestih letih ostala brez očeta, pri 18. pa brez matere. Mnogo bremen za preživljanje družine je nosila ravno Angela. Alojz pa je luč sveta ugledal v Krivici skupaj s sestro dvojčico, s katero sta bila zadnja od devetih otrok. Kot zanimivost naj dodamo, da je njegova mati kar trikrat povila dvojčke. Tudi on je že kot mlad fantič stopal po trnovi poti. Kot osnovnošolec je eno uro pešačil v prevorsko šolo, doma pa je že takrat moral poprijeti
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
za trdo kmečko delo. Že kot 17-letnik je moral obleči vojaško suknjo in oditi na boj v Šercerjevo brigado. Ko pa se je po končani vojni vrnil domov, je ugledal pogorišče.
Po poroki sta zaživela na Angelinem domu v Paridolu, kjer sta si uredila topel dom. Že dva meseca po poroki se jima je rodila prva hči Irena, čez dve leti druga hči Dragica, po petih letih zakona pa se je rodila še tretja deklica Urška. Za preživetje družine sta starša hodila pomagat okoliškim kmetom, ker pa to ni zadostovalo za peterico lačnih ust, si je oče Alojz našel zaposlitev v štor-ski železarni. Prva leta je v Štore hodil kar peš, v dobrih vremenskih pogojih slabe štiri ure, de-
lo v železarni pa je načelo njegovo zdravje, zato se je leta 1981 invalidsko upokojil. Angela pa je ves čas kot gospodinja ljubeče skrbela za svojo družino. Vse tri hčerke so si ustvarile družine in odšle od doma. Hči Irena, ki živi v bližnjih Jelcah, ju skrbno obiskuje in skrbi zanju. Kljub kapi, ki je leta 2005 prizadela Angelo, zakonca še vedno vztrajata v svoji hiški. V teh letih se je njun rod povečal za šest vnukov in pet pravnukov. Tako kot so po vseh »reglcah« praznovali zlato poroko, so to storili tudi zdaj po 60 letih skupnega življenja.
Ob biserni poroki sta žarela od sreče. Za cerkveni obred je poskrbel župnik Marko
Šraml, civilnega pa so opravili v prisotnosti občinske mati-čarke in podžupana Občine Šentjur Cveta Erjavca. Med drugimi so jima prišli voščit člani pevske skupine Paridolske korenine in ansambla Mladi korenjaki. Vnukinja Urška je 30 svatom v rimi predstavila njuno življenjsko pot. Uživala sta ob petju in glasbi, za katero je poskrbel Drago Žekar. Ob vsem tem pa povesta, da je bilo včasih bolj luštno, kot je danes. Njuno življenje je tkano z mnogimi življenjskimi preizkušnjami, s trdim delom, iz skromnosti in preprostosti pa sta sestavila recept za doživetje biserne poroke. Zdaj že tketa vzorce za železno.
MAJDA REZEC
Stoletnici zaigral desetletnik
Klovn pred agencijo za zaposlovanje
V soboto je sonce v Novi Cerkvi še posebej veselo sijalo, saj je Matilda Kerner s Homca praznovala 100. rojstni dan. Obiskali so jo člani KS Nova Cerkev s predsednikom Slavkom Jezerni-kom, tajnico Mihaelo Hren in članom sveta Brankom Je-zernikom.
Stoletna Matilda, ki je rodila pet otrok in ima štiri vnuke, se je slavja, ki so ji ga pripravili domači, zelo razveselila, še posebej je bila vesela,
ko ji je na harmoniko zaigral 10-letni Jure Kovač, pri čemer jo je v dobro voljo spravila tudi maša, ki sta jo na njenem domu, kjer živi s sinom Karlom, darovala tamkajšnja duhovnika.
Kernerjeva, ki je na Homec prišla iz Jankove, prihaja iz družine osmih otrok, svojo pa si je ustvarila šele pri poznih tridesetih letih, ko je s 37. leti rodila prvega otroka. Recept za dolgo življenje Matildini otroci Karel, Zinka in Tone vidijo v
skromnem življenju. »Naša >mamca< še danes vsak dan zjutraj popije skodelico črne kave z žlico medu, ker se namreč zelo rada sladka. Drugače pa je celo življenje trdo delala, še pred petimi leti je okopavala krompir in opravljala vsa dela okoli hiše.« Matilda, ki še vedno redno prebira časopis, med njimi tudi Novi tednik, to najraje počne ob krušni peči, kjer vedno rada poseda.
MK
Foto: GrupA