4303 06 KNJIZNICARSKE NOVICE 5( 1995) 1 11. januar 1995 ********************** IZOBRAZEV ANJE ********************** PROGRAM IZOBRAZEVANJA ZA LETO 1995 V Prilogt objavljamo program izobrazevanja, kt ga bo v tern letu izvajala Narodna in univerzitetna knjiznica v Ljubljani. Do sedaj smo programe posiljali obcinskim maticnim knjiznicam, osrednjim visokosolskim knjiznicam ter drugtm knjiznicam. ki so clanice sistema COBISS. Iz vecine ostalih knjiznic smo ves cas prejemali pripombe, da s programom izo­ brazevanja niso seznanjene, zato smo se odlocili, da nacin obvescanja pac spremenimo. Zal nam programa ni uspelo pripraviti ze za decembrsko stevilko Knjiznicarskih novic, saj vsa uskla­jevanja in dogovarjanja se niso bila zakljucena. Kot ze prejsnji programi, je tudi letosnji razdeljen na dva dela: v prvem delu so navedeni tecaji, katerih se bodo udelezevali delavci OPAC uporabljajo kot orodje za lskanje potrebnlh informacij za svoje delo oz. studlj. V drugem delu programa navajamo ostale tecaje, kl so namenjeni tako knjiznicarjem kot uporabnikom knjiznic. Nacrtujemo seveda se druge tecaje, kl jih se ne razpisu­jemo, saj jih bomo zaceli izvajati takrat, ko bomo uspeli pridobiti dodatno racunalnisko opremo. · Posebej bi vas opozorili, da se z letosnjim letom spreminja sistem izobrazevanja za COBISS us­trezna shema je objavljena v pub­likaciji Program izobrazevanja 1995. COBISS, IZUM, Maribor, December 1994, str. 3. Za tecaje, ki jih razpisuje IZUM posiljate prijavnlce neposredno njim, za tecaje, ki so opisani v programu NUK pa Eno ti za razvoj knjiznicarstva pri NUK. Poskusali smo kar se da uskladiti tudi same termine tecajev. V programu izobrazevanja za to leto se ne vkljucujemo ponudbe drugth knjiznic, saj se (razen Knjiznice Otona Zupancica -enota Pionirska knjiznica), se niso odz­vale na povabilo. Ponudbo Pionir­ske knjiznice vam zato pred­stavljamo posebej ter upamo, da bo program izobrazevanja za leto 1996 obogaten se s kaksnim knjizntc, ki so vkljucene v sistem ----drugim izobrazevalnim programom! -<;\.lllit.JtZ emne katalogtzaclje (COBISS) ;;;• t oi~ tudi uporabniki knjiznic, ki ·~ -i . ~ ~-3-, .... \ -7,,.,., ,.,,.,> ~f "-:..'_1 Iii ,l,fi .... , __ _ 1 Vljudno vas proslmo, da pro­gram pazljlvo preberete, se zlastl pojasnila glede prijavljanja, od­javljanja in kotlzacij, da bi bilo elm manj obojestranskih nespora­zumov. In kaj bl se radi dodall - vabljenl, all kot udelezencl tecajev all kot sodelujocl pri njihovi lz­ vedb!. Melita Ambrozic IZOBRAZEVALNA PONUDBA "PIONIRSKE KNJIZNICE" Knjiznlco je leta I 948 ustanovil Mestni ljudskl odbor kot Mestno plonirsko knjiznico, leta 1982 pa je postala enota Knjlznice Otona Zupancica, katere ustanovitelj je Skupscina mesta Ljubljane. Pionir­ska knjiznica je ves fas razviJala mladinsko knjlznlcarstvo v Slo­veniji, uvajala v lzposojo novo knjiznicno gradivo in pripravljala nove oblike prireditev oz. biblio­pedagoskih obllk dela z mladimi bralc!. Danes predstavlja Pionirska knjiznica kot enota Knjiznice Otona zupancica: -knjiznico za otroke in mladino do 15. leta -organizira studijski oddelek za mladinsko knjizevnost in mladinsko knjlznicarstvo -je sedez slovenske sekcije IBBY (mednarodne zveze za mladinsko knjizevnost). Ze leta 1956 je organizirala prvi seminar za izobrazevanje knji­znicarjev in leta 1961 tudi for­malno ustanovila studljski oddelek za mladinsko knjlzevnost In mladinsko knjlznicarstvo. Knjiznica pripravlja predavanja s podrocja mladlnskega knjiznl­carst-va, mladinske literature in bibllopedagogike. Na organiziran obisk v knjiznico sprejema skupine otrok iz vrtcev In skupine solarjev (za obisk se vnaprej najavijo po telefonu), izvaja pa tudi stevilne razstave npr. "Moja najljubsa knjiga" (razstave pripravljajo otroci), "Kulturni dogodek tedna" ter redne tematske razstave; t.!. uganke meseca In redne prireditve (od oktobra do maja): ure pravljic, tgralne ure s knjigo ter pogovore o knjigah. Delavci "Pionirske knjiznice" so ze dosedaj aktlvno sodelovali lzobrazevalnem programu Narodne in univerzitetne knjiznice, upamo pa, da se bo to sodelovanje v pri­hodnje se okrepilo. Melita Ambrozic Vir: zgibanka "Knjlznica Otona Zupancica, enota Pionirska knji­znica" ********************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE ********************** RAZVOJ IN STANJE SPLOSNO­IZOBRAZEV ALNEGA KNJIZNICARSTVA V DOMZALAH Letos mineva 90 let. odkar (z nekaterlmi presledki) v Domfalah deluje Obcinska matlcna knjiznica In cltalnica. 2 Zaradi vse vecjlh potreb po lz­vensolskem izobrazevanju so bila ob koncu prejsnjega stoletja sirom po Sloveniji ustanovljena bralna drustva in citalnice. Tudi na Domzalskem niso pr! tern zaosta­Jali. V Moravcah ustanovijo cital­nico ze leta 1871, bralni drustvi v Mengsu in Dobu leta 1873, bralno drustvo v Domfalah 1893, v Ra­domljah pa leta 1899. V svojem casu so tovrstna kul­turna drustva odtgrala pomembno vlogo, ceprav so blla nekatera tudi zelo majhna in odvisna od pozrtvovalnosti In organlzacljskega daru kakega posameznlka. Zacetki knjiznicarstva v Domfa­lah pa segaJo v leto 1904. Tega leta sta bill ustanovljeni kar dve knjiznici: knjiznlca Katollskega prosvetnega in izobrazevalnega drustva ter knjiznica, kl Jo Je us­tanovtla skupina dijakov. Prva Je delovala, s prekinitvijo med l. sve­tovno vojno, vse do leta 1939. Ob koncu leta 1918 Je stela preko 2000 knjig. Med 1. svetovno vojno so te knjige prebirall ranjencl v Drustvenem domu. Dljaska knji­znica Je imela prostore v Zg. Domzalah st. 35 pri Antonu Ju­vanu (po domace pri Gorjupu). Te hise danes ni vec. Ko so dijaki dostudirali, Je z delovanjem prene­hala tudi njihova knjiznica. Na sirsem domfalskem obmocju Je pred 2. svetovno vojno delovalo kar nekaj samostojnih javnih knjiznic: v Domzalah, Sp. Jarsah, Krasnjl, Sentvidu pri Lukovici, na Brdu pri Lukovici in v Ihanu. To so bile bodisi sokolske knjiznice bodlsi knjiznice katollsko prosvet­nih drustev. V Moravcah sta bill ta cas kar dve: Sokolska knjizn!ca v Zadruznem domu in Ljudska knjiznica v kaplanlji. Knjiznice prosvetnih drustev so delovale tudi v Dobu, na Rovah, v Vrhpolju pr! Moravcah in na Homcu. V Trzinu Je bila knjiznlca v okviru Nepo­liticnega izobrazevalnega drustva, v Radomljah pa so !melt sokolsko knjiznico. Novo poglavje v razvoju dom­falske knjiznice se pricenja po koncu 2. svetovne volje. Sprva je knjiznica delovala kot posebna sekcija pri Sindikalnem kulturno umetniskem drustvu. Po vojni Je iz zbirnega centra v Ljubljani dobila okrog 2000 knjlg. Knjiznica je poslovala enkrat tedensko, odllcni In prav dobri ucenc! pa so bili oprosceni izposojevalnine. Prva knjiznicarka Je bila Gizela Usenicnik. Leta 1950 Je knjiznico prevzela Marija Privsek, ki Jo je vodila vse do svoje upokojitve leta 1976. V petdesetih letih je knjiznica delo­vala tudi v okviru Delavsko pros­vetnega drustva Svoboda Domfale. V obdobju po drugi vojnl je imela knjiznica pros tore na razlicnih lokactjah. Sprva Je bila v prostorih bivse frlzerske delavnice Petra Filipovica, kasneje na Ljubl­Jansk! cesti v prostorih sedanje trgovine Toko, nekaj casa pa tudi v stavbi, kjer je danes "Super N". Leta 1960 Je dobila prostore na Kolodvorski 8 (okoli 179 m2). Tam Je bila vse do leta 1986, ko Je knjiznica dobila nove prostore v adaptirani stavbi nekdanje I. os­novne sole na Ljubljanski 58. Sestdeseta leta so knjiznici pri­nesla tudi nekaj organizacijskih sprememb. Leta 1960 je postala Obcinska knjiznica, leta 1964 Ob­cinska maticna knjiznica, leta 1968 pa Je bila prikljucena Delavski univerzi v Domfalah. V letu 1960 sta drustveni knjiznici v Mengsu in Moravcah postal! enoti domfalske knjiznice. V tern casu so Si namrec pri­zadevall, da bi postala knji­ 3 znicarska dejavnost enotna in povezana. Knjiznica Je zato v sestdesetih letih razvila mrezo po­ tujocih knjtznic (Prevoje, DragomelJ, Radomlje, Blagovica, Krasnja, Dom pocitka v Mengsu in Domfalah). Knjiznica je imela 5 "potujocih kovckov" s priblizno 150 knjigami. Prizadevanja po stalnih izposoje­ valiscih v Radomljah, Dragomlju in Lukovici takrat niso uspela. Proti koncu tega desetletja so se knjtge pricele naglo draziti, knjiznica se je tako morala soociti tudi s prvimi vecjimi flnancnimi problemi. V tern casu se je tudi precej zadolzila, kar se je precej poznalo pri nabavi knjig v zgodnjih sedemdesetih letih. Resitev nastale situacije se je pokazala z ustanovitvijo Kulturne skupnosti leta 1971. Skupnost je med ostale naloge zapisala tudi izvajanje zakonskih obveznosti na podrocju knjiznicarstva ter omo­gocanje dostopnosti knjige vsako­mur. Novo desetletje je odprlo se stevilna funkcionalno poslovna vprasanja knjiznice. Ze !eta 1972 se pojavi zamisel o preselitvi knjiznice v prostore I. osnovne sole, ker je ze takrat knjiznica imela probleme s prostori. Glede na republiske normative tudi kadrovsko vprasanje ni bilo zado­voljivo reseno. Treba pa je pou­dartti, da volje za povecanje dejav­nosti knjiznice nikoli ni zmanjkalo. Razmtsljali so o uvajanju knjizne in knjtzntcarske vzgoje za mlade brake, o povezovanju s solskimi knjizntcami, o smotrnejsi nabavi knjig v zelji, da bi dosegli pravilno razmerje med leposlovjem in strokovno literaturo itd.. Ob koncu sedemdesetih let knjizntca se nt sodila med razvite knjiznice, saj je s svojimi 34.000 knjtgami ob koncu leta 1979 imela le 0,9 knjige na prebivalca (namesto 1,5). Decembra 1979 so v Domzalah svecano odprli se citalntco. V svo­Jem otvorttvenem govoru je Dusan Borstner tudi opozoril na potrebo po tzvajanju Zakona o zaloznistvu in Zakona o knjtznicarstvu. Ob otvoritvi je bilo v citalnici 700 knjig, ki so bile razvrscene po UDK sistemu. Domfalcani pa so od takrat naprej lahko v citalnici prebirali tudi revije in casopise. Se dve zanimivi ideji sta nastali v sedemdesetih letih: ideja o knjiznici kot samostojnem zavodu in ideja, da bi Domfalcani potre­bovali kulturni center, v katerem bi bil prostor za vse kulturne de­javnosti, tudi knjiznicarsko. Intenzivneje so zaceli resevati neresene flnancne, prostorske in kadrovske probleme po odpiranju novih izposojevalisc, knjiznica Je dosegala le 39% predpisanih pros­torskih normativov, ze od leta 1966 pa sta v knjiznici delali le 2 delavki. Izvedene so bile steer manjse adaptacije na Kolodvorski 8 (ureditev takratnega marksisticnega oddelka in preureditev vhoda), vendar to se vedno ni bila za knjiznico ugodna prostorska resi­tev. Leta 1984 je knjiznica prazno­vala svojo 80-letnico. Novinar lo­kalnega casopisa ugotavlja, da je knjiznica ostala na robu zanimanja tistih institucij, ki bi lahko knjiznicarstvo v Domfalah poso­dobili, izboljsali in vanj tudi kaj investirali . Po drugi strani prihaja v tern casu do znane polarizactje: na eni strani je to izredno povecan obseg dela, na drugi strani pa vse slabsi statusni polofaj knjiznice. Leta 1982 so knjiznicarke z optimiz­ mom sprejele novi Zakon o knjiznicarstvu. 4 Probleme domfalskega knjlznl­carstva je bilo potrebno razloziti tudi javno. V ta namen je bila or­ganizirana sekcijska razprava pri takratni SZDL, kl pa po obisku sodec ni vlivala prevelikega opti­mizma. Takrat Matjaz Brojan zapise znamenito poved: "Knjiznica nam je ztvo potrebna!". Se pa je vsa stvar le nekoliko pospesila. Leta 1985 je bil izdelan idejni nacrt za novo knjiznico, katere gradnjo bi financirali domzalska Kulturna skupnost in domzalske krajevne skupnostt. To je bilo takrat ze skrajno nujno, saj je knjiznici ogrozilo odvzem maticnosti in prtkljucttev neki drugt maticni knjiznict. Pohiteti Je bilo treba z doseganjem tudi vseh ostalih standardov. Leta 1985 preide knjiznica na celodnevno odprtost, namesto iz­posojevalnine pa uvede clanarino. Leta 1986 so stekle priprave na preselitev okoli 54.000 knjig na novo lokacijo z okoli 800 m2. 26. 11. 1986 smo odprli novo knji­znico na Ljubljanski 58. Otvorit­vent nagovor je Imel Matjaz Kmecl. Nacrt za adaptacijo sta izdelala Jernej Kraigher in Igor Skulj, dela je izvajala "Zora" iz Domfal, knjiznico je opremilo Mizarstvo Pockaj iz Sefane. Strokovno sve­tovalno delo je opravtla maticna sluzba NUK. Knjiznico Je po preselitvi v nove prostore cakala tudi organizacijska sprememba. Uresnicevati se je zacela zamisel o knjizntci kot samostojnem zavodu. 24. 11. 1986 je Skupscina Kulturne skupnosti sklenila, da postane knjiznica samostojna us tan ova Knjlznlca Domfale. Pri tern se je knjiznica morala obvezati, da bo elm hitreje izpolnila vse pogoje in bi tako dosegla pravo maticnost za svoje podrocje. 1. 7. 1987 postane knji­zntca samostojna, kar je se danes. S preselitvijo v nove prostore se je knjiznica zacela razvijati v sodoben tnformacijski sistem. De­cembra 1989 smo uvedli racu­nalnisko poslovanje. Nakup racunalnikov sta nam omogocili Kulturna in Raziskovalna skupnost Domzale. Program, imenovan VIR (vodenje izposoje z racunalnikom), pa so izdelali na Institutu Jozef Stefan v Ljubljanl. Bili smo prva knjiznica med SIK v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, kl Je racu­nalnisko vodila izposojo. Knjiznica je na ta nacin v poznih osemdesetih in v zacetku devetrlesetih let presegla svojo tra­dicionalno vlogo zbiranja in hran­jenja gradiva in stopila v dobo in­ formatike, kjer je najvec vredna prava informacija na pravem mestu. Leto 1989 je bilo leto uvajanja neknjiznega avdiovizualnega gradiva: video kaset in laserskih plosc. Ze od !eta 1988 pa knjiznica zbira domfalsko kroniko, zapisano na video trakovih. Tega leta je bilo predvideno tudi drasticno zmanjsanje prispevne stopnje za kulturo (0,38 %). Kul­turni delavci z javnim pismom pro­testiramo. V letu 1990 Je knjiznica poleg svoje redne dejavnosti opravljala tudi naloge kulturnega centra, saj je edina v obcini organizirala pro­f esionalne kulturne prireditve. Vee pozornosti zacnemo posvecati stvarem, kl so bile do tedaj zane­marjene: domoznanstvu, zbiranju drobnega Uska, zblranju razisk­ovalnlh nalog, prevajanju fllmov. intenzivnejsi knjizni vzgoji mladih bralcev. Sprott smo razvijali tudi racunalniske programe, fal neod­vlsno od NUK-a, ker je z njihove strani racunalnisko opremljanje knJiznic nasega tipa teklo prepocast. Leta 1991 doleti knjlznico ponovno drasticno zmanJsanJe sredstev za nakup knjlg. S tern Je blla ogrozena tudl vislna sredstev, kl bi jlh knjlznica doblla lz re­publiskega proracuna. Zavlada pesimlsticno razpolozenje, razvoj in obstoj knjlznlce sta postala vprasljlva. Knjlznlca Je blla Uk pred tern, da zapre svojl enotl v Mengsu In Moravcah. Tom Virk, takrat bibliotekar v knjlznicl, zaplse: "Omalovazevanje knjig In tlstih lnstitucij, povezanlh z njlml, nl nltl kratkorocno, nit! dolgorocno modro." Tudi v leto 1992 gre knjiznica s podobnimi problemi (problem fi­nanciranja materialnih stroskov v enoti Menges zaradi ekonomskih najemnin za prostore). Lan smo praznovali 90-letnico knjiznicarstva v Domzalah. Dosezen Je bil velik napredek. Tudi vizije so velike. Letos bomo zamenjali program VIR s 'programom MOLJ, ki je potrjen tudi od NUK. Pripravili homo racunalnik za brake, kjer bodo lahko sami brskali po seznamih, imeli bomo tudi CD-ROM-e. Vrata knjiznice so blla vedno odprta vsem, poskusali smo dobro izvrsevati svoje poslanstvo v vseh situacijah, trudili se bomo tudi v prihodnje, da bi od sebe dali kar najvec . tistega, kar znamo in zmoremo. Nekje sem prebral misel, ki se mi zdi primerna, da Jo ob tej priloznosti parafraziram: "Knjiznica je shramba desezkov clovekovega uma in upa, ki v nasem mestu brez hrupa opravlja veliko delo." AKCIJA "DAR ZA BRALCE SLOVENSKE KNJIGE" Oktobra smo se predstavniki Knjiznice Mirana Jarca iz Novega mesta v Mestni knjiznici "LG. Kovacic" v Karlovcu udelezili dneva slovenske knjlge. Na slovesnl prl­redltvi Je govoril tudl predsednlk SAZU dr. France Bernlk, In steer o pomenu Edvarda Kocbeka. Slovesnosti so se udelezili: g. Ciril Zlobec, ambasador G. Matija Maleslc, hrvaski pesnlk Slavko Ml­halic, karlovskl zupan ter stevilno obclnstvo. S seboj smo prlpeljall se 150 slovensklh knjtg za oddelek slovenske knjlge v omenjenl knjl­znlcl. Knjlge so bile dar akcije zbl­ranja slovensklh knjig za Slovence v Karlovcu. Darovali so jih: Drzavna zalozba Slovenije, Knji­znica Maksa Samse iz Ilirske Bis­trice, Maticna knjiznica Lenart in Maticna knjiznlca A.T. Llnharta lz Radovljlce. Vsem darovalcem se najlepse zahvaljujemo. V akcljl smo zbrall 620 knjlg, v njej Je sodelovalo 11 zalozb, organ­lzaclja Open society fund ter 19 splosnoizobrazevalnlh knjlznic. Ak­clja je uspela predvsem zaradl podpore Mlnlstrstva za kulturo R Slovenije In mlnistra Sergtja Pelha­na ter zaradl zavzetega sodelovanja ge. Silve Novljanove, svetovalke za splosnolzobrazevalne knjiznice pri Narodnl In unlverzitetni knjiznlci. Letos pa pricakujemo, da bodo nasl knjiznlcl dodeljena posebna sredstva za nakup slovenskih knjig za rojake v sosednjl drzavi, saj je bila dana taka obljuba prl Mini­strstvu za kulturo. Marjan Gujtman Jadranka Zupancic ********************** PREDSTAVLJAMO VAM ********************** DELOVNA OBISKA IZ LITVE IN CESKE V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIZNICI V letu 1994 smo v Narodni in univerzitetni knJlznici gostlll dve skuplnl koleglc lz nekdanJlh social­lstlcnlh drfav, kl se tudl na po­drocJu knJiznicarstva lntenzivno vkljucuJeJo v mednarodno sodelo­vanje. Skupna znacilnost obeh oblskov Je bila lzmenJava izkusenj na podrocJu uporabe UNIMARC-a. Obisk Jz Litve Oblsk Danute Slpaviciute In Ll­ube Buckiene lz Narodne knjlznlce Lltve v Vilnl Je bll dogovorJen med udelezbo Alenke Valh lz Uni­verzitetne knjlznice Marlbor In Zlate Olmec lz Narodne in unl­verzltetne knjlznlce v Ljubljanl na seminarju o UNIMARC-u, kl ga Je pod pokroviteljstvom IFLA-e organ­izirala lltvanska nacionalka ( porocllo o obisku Je bilo ze ob­ Javljeno v Knjiznlcarskih novicah). Litvanskl knjiznlcarjl so se lzblre avtomatizlranega sistema za obde­lavo · lotill zelo slstematicno In premlsljeno. Odlocill so se za UNIMARC kot format zaplsa, zacell prlpravljati novi pravilnlk za kata­loglzacljo In zelell pogledati, kaj so na tern podrocju storill drugod po svetu. Obisk koleglc lz Lltve v Slovenljl smo organlzirall skupaj z Univerzl­tetno knjlznlco Maribor v tednu od 6. do 12. septembra 1994. Prvi dan obiska Je bll namenjen ogledu NUK In predstavltvi COBISS-a. Da­nute Sipaviclute je vodja oddelka za tekoco bibllografiJo In Jo Je zato seveda zanlmala predvsem sloven­ska bibllografiJa z vidlka azurnosti, lzbora in seveda obdelave v okviru UNIMARC-a. Lluba Bucklene pa Je zadolzena za UNIMARC in so Jo zelo zanimale tudi naJmanjse po­drobnosti v zvezi z obdelavo pub­likacij, vkljucno s spremembami v strukturi UNIMARC-a, kl so prlpeljale do COMARC-a. Predstavlli smo jima pot gradiva od prihoda v knjiznico do skla­disca z vsemi vmesniml postaJaml In stopnjami obdelave ter Ju sezna­nlli z naclnom prldoblvanja ob­veznega lzvoda v Sloven!Ji. Posebna zanlmlvost je bila zanju funkcionl­ranje izdelave CIP-a in dodeljevanje ISBN na !stem mestu, saj sta samostoJni agenc!JI za ISBN in ISSN novost tudi za Lltvo. Drugi del obiska v Sloveniji Je bll namenjen ogledu Univerzltetne knjiznlce Marlbor, nad katero sta bill lzjemno navduseni, ter obisku IZUM-a, kjer sta s prikazom tehno­loske podpore dobill zaokrozeno podobo o delovanJu kooperativnega slstema v Slovenljl. Obtsk tz Geske Navezava stikov na podrocju avtomatizirane obdelave gradlva s Cesko Ima daljso zgodovlno: leta 1992 sva med bivanjem v . Wash­ingtonu In delom v Kongresni knjlznlci z Bohdano Stoklasovo, sedanjo vodjo Oddelka za obdelavo In narodno bibllografijo v praskl nacionalki, dellli ne le sobo, am­pak tudi skoraj identifoe poglede na probleme v zvezi z obdelavo gradlva, vkljucno seveda z intere­som za UNIMARC. Redne stlke sva 7 ohranili tudi po vrnltvi; okrepili so se zlasti potem, ko so tudi v praski nacionalki dobili moznost uporabe elektronske poste. Tudt Ceht in Slovakt so ze pred lett intenzivno zaceli s prehodom na avtomatizirano obdelavo. !melt so dokaj uspesen sistem, ki je te­ meljil na Untcefovem ISIS-u in tz­ menjavi disket med knjiznicami, leta 1992 pa so zacelt s projektom za nakup integriranega sistema za obdelavo, ki bi temeljil na UNIMARC-u. Vzporedno so tekle tudi prtprave na spremembo kata­ logizacijskih pravil. Oba projekta se zakljucujeta: novi pravilnik za katalogizacijo temelji vecinoma na angloameriskth pravilih (izjema so seveda oblike znacnic), od ponu­jenth in testiranth sistemov pa so se odlocili za izraelski ALEPH. Mimogrede, tudi po razdelitvi na Cesko in Slovasko ( 1.1.1993) se Je sodelovanje med cesko in slovasko nactonalko ohranilo v skoraj tstem obsegu in sistem se nacrtuje za obe. Glede na to, da so priprave na prehod na novi sistem v zadnji fazi, so jih zanimale nase izkusnje v zivo, uporaba UNIMARC-a; zaradi nacrtovane reorganizactje dela pa tudi nas model procesa obdelave in povezave z naclonalno bilio­grafijo. V tednu od 17. do 24. ok­tobra 1994 smo tako gostili Miri kolegice iz ceske nacionalke: poleg ze omenjene Bohdane Stoklasove se Ludmilo Benesovo in Ludmilo Celbovo (zadolzenl za obdelavo neknjiznega gradiva) in Svetlano Knollovo, ki Ima na skrbi obdelavo knjig. Tudl njim smo seveda najprej razkazali celo knjiznlco In jima predstavili sistem COBISS In OPAC, ki so mu na zacetku pos­vetlle precej casa. Pridobivanje ob­veznega lzvoda, navezava izterjatev na CIP. predvsem pa pokritost slovenske produkcije s CIP-om je nanje naredilo zelo dober vtis. Sama organtzacija obdelave v NUK morda nt ravno najboljst model, kt bi ga mt samt zelelt promovirati tudt drugod, vendar so nekateri segmenti morda uporabni v podob­nih velikih knjiznicah. Gre pred­vsem za usklajenost obdelave z oddelkom za bibliogratljo, kar je ravno v ceski naclonalki bil glavni problem. Zelo podrobno jih Je za­nimala tudi kolicina gradiva, kl ga obdelajo knjiznicarji v posameznih oddelkih glede na vrsto tako gradiva kot obdelave. Njihova vprasanja so bila izjemno natancna in podrobna in so odrazala zelo dobro poznavanje UNIMARC-a in anticipiranje prob­lemov na ravno tistih segmentih, kjer jih tudi sami intenzivno dozivljamo (blok 4--, resevanje stopenjskega opisa, normativnost znacnic ... ). Zelo jlh je zanimala tudi nasa praksa obdelave neknjiznega gradiva, predvsem ob­seg vnesenih podatkov v bloku 1-­in koncept obdelave slikovnega, kartografskega, glasbenega in os­talega zvocnega gradiva ter multi­medialnih kompletov. Podrobno so analizirale nase zapise in preverjale indeksiranje posameznih polj v OPAC-u. Nadaljnje sodelovanje lntenzivno sodelovanje nacrtu­jemo predvsem s cesko nacionalko, kl ji bomo letos vrnili obisk in si ogledali njihov sistem obdelave (v upanju, da smo Jim prihranili kaksno zacetnisko tezavo). Med obiskom smo nasli se nekaj drugih skupnih interesov ( obdelava gradiva za CERL, retrospektivna konverzija katalogov, sodelovanje z OCLC, priprava narodne bibliografije na 8 CD-ROM ... ) In gotovo bomo z lz­menjavo lzkusenj prldoblll na obeh straneh. Zlata Olmec POSVET MADZARSKIH KNJIZNICARJEV 0 DOMOZNANSTVU Vac, 27. -29. Jullj 1994 V organizaciji Postanske zupa­nijske knjiznice je bilo med 27. in 29. julljem letos pripravljeno dezelno posvetovanje madzarskih bibllotekarjev domoznancev v Va.cu pri Budempesti, kl sem se ga kot gost udelezil tudl podpisani. Prvi dan srecanja je kaklh 80 knjiznicarjev domoznanstva, zgodo­vinarjev ter strokovnjakov opozar­jalo na naloge pri raziskovanju madzarstva ter domoznanstva v domovini in prl zamejskih Madzarih, nato pa so o zbiranju in raziskovanju domoznanskega mate­riala v knjiznicah govorili referenti: Jeno Zagont (Budtmpesta) o zbi­ranju . in raziskovanju na Erdel­jskem (Romunija), Andras S. Benedek v Zakarpatju (Ukrajina) ter J6zsef Papp (iz Murske Sobote) v Sloveniji. Popoldne so st btblio­tekarjt domoznanct ogledali knji­znico skofije Vac ter zgodovinske znamenitosti mesta. Drugi dan srecanja so govorili o zbtrkah zupantjskih knjiznic ter o aktualnih vprasanjih in tezavah obdelave naslednji diskutanti: Valeria Bukkosdt (Kaposvar), Marta Zsamparne-Szalat (Szombathely) ter J6zsef Koml6si (Kaposvar). Na Madfarskem Je v pripravi zakon o zalozntstvu, kt bo obvezal tudi zasebne zaloznike, da bodo morali knjiznicam posiljati obvezne primerke. Take zalozbe so se namrec v zadnjih letlh zelo raz­ mnozile. Madfarske knjiznice tmajo tudi velike materialne tefave, do­ bivajo vedno manj denarja za zaposlitev novih delavcev in za bogatttev svojih knjiznih fondov. Skriplje tudi sodelovanje teh zupanijskih knjiznic z Drfavno knjiznico Szechenyi v Budimpesti. Doslej se niso uspell vpeljati enot­ nega informacijskega sistema. V preteklih letih so bile knjiznice prisiljene racunalnisko obdelavo prilagaJati lokalnim moznostim. V vecjem stevtlu zupanij so us­pell racunalnisko obdelati za nekaj let nazaj ne le knjlzni fond, temvec tudi periodicni tisk in urediti lo­kalnim razmeram primeren geslov­ntk. Na posvetovanju so tudi predlagall, da bi bilo v okviru sekcije za domoznanstvo dobro obllkovati komisijo za izdelavo enotnega geslovnika za vso drzavo. Dr. Mikl6s Berenyi (Debrecen) Je se posebej opozoril na nujnost oblikovanja enotne baze podatkov za vso Madfarsko, saj v devetna­Jstih zupanijah trenutno uporabljajo devet razlicnth racunalniskih pro­gramov za obdelavo. Ob koncu so se navzoci dogo­vorili, kar Je bil eden od sklepov posveta, da bodo navezali se mocnejse stike z vsemt knjiznicami zunaj meja Madfarske, torej s tis­timi v sosednjih drfavah, kl imajo v svojih fondih tudt v madzarsctnt pisano gradivo. V tern kontekstu bodo sodelavci Drfavne knjiznice Szechenyi iz Budimpeste se letosnjo jesen obiskali Mursko Sobota, da bi posnell na mikro­filme tiste stare knjtge in peri­odicni tisk, kt ga v svojem gradivu se nimajo. Jozef Papp 9 24. POSVETOVANJE ZVEZE MADZARSKIH KNJIZNICARJEV Kormend, 3.-6. avgust 1994 Med 3. in 6. avgustom Je bilo v Kormendu, to Je v madfarskem mestecu blizu slovensko-avstrijsko­ madiarske meje, 24. posvetovanje Zveze knjizntcarjev Madfarske, na katerem Je sodelovalo 800 domacih in tujih bibliotekarjev. Terna letosnjega zborovanja je bila Zgo­ dovtna in knjiinica. V zgodnjlh popoldansklh urah prvega dne srecanja so prireditelji organizirali Uskovno konferenco za navzoce novinarje, nato pa so v eni od impozantnih dvoran Batthanyjevega dvorca odprli razstavo, na kateri so imeli pred­stavitev (promocijo) madfarski zalozniki, knjigotrzci ter sestavljalci racunalniskih programov za knji­znice. Drugi dan srecanja se Je prlcel s posveti po skupinah, na katerih so navzoci govorili o bogatenju fondov zupantjskth knjiznic, o moznostih ugodnega nakupa knjtg, kakor tudi o cenovni politiki zaloznikov in knjtgotrzcev, o usodi domoznanskih zbirk, o vlogt in bodocnosti solskth knjiznic ter o spreminjanju potreb bralcev. Na popoldanski plenarni seji je Imel namestnik glavnega direktorja Madfarske akademije znanosti dr. Engel Pal referat z naslovom "Zgodovina in knjtznica", nato pa je sledilo predavanje vodje katedre za knjtznicarstvo Visoke sole Szombathely dr. Gyule T6tha z naslovom: "Knjiznica v zgodovinl". Tretji dan srecanja je bilo delo (posebna predavanja za knjlznicarje in razgovorl) organizirano po raz­ nih sekcijah (sekcija za solske knjiznice, za bibliogratljo, za splosne knjiznlce, za tehnicne in kmetijske knjiznlce ltd.). Ker seveda nlsem mogel biti na sejah vseh sekcij, bi rad strnil v nekaj stavkih le najbolj ·perece probleme madfarskth knjiznic. V procesu demokratizacije je razpadla hierarhija knjiznic, veliko vaskih in mestnih knjiznic ima resne flnancne tezave, saj so se cene za nakup knjiznicnega gradtva V zadnjih stlrih, petih letih povecale od pet do desetkrat. Stevilne privatne zalozbe ne posiljajo knjlznlcam obveznega tz­voda. Nekatere knjiznice so se zacele ukvarjati z dopolnilnimi de­Javnostmi: dali so v najem del svojlh prostorov, prodajajo stare in novejse knjige, ltd. Na 24. shodu madfarskih knjiznicarjev v Kormendu smo poslusali lepo stevilo strokovnih porocil in referatov, ki so rezultat temeljltega raziskovalnega dela. Skoda, da le-teh organizatorji zara­di materialnih tezav ne morejo objaviti v knjiznt obliki, v zborniku. Referate le tu in tam lahko najdemo v kaki strokovni reviji. Prav tako Je materialni polofaj glavna ovlra za nadaljnji razvoj madfarskega knjiznicarstva. Kljub temu je treba itl naprej, kot so to storili V Orustvu knjiznicarjev Zelezne zupanije, ki s podporo sponzorjev letno organizira dva zacetna tecaja angleskega in nemskega Jeztka za knjtznicarje. Na predvecer zadnjega dne so organizatorji prtpravili posebna srecanja za knjlznicarje, kt so v prejsnjlh letih koncalt svoj stidij v Szombathelyu, Budimpesti in Nyfregyhazl, ter posebno srecanje za delegate tujih knjlznic. Zadnjega dne druzenja so si udelezenci pos­vetovanja lahko izbrali enega izmed 10 stirih pripravljenlh izletov: ogled znamenitostl Szombathelya in Koszega, brsega, Gussinga in Eberaua ter Gradca. Jozef Papp SRECANJE ZNANSTVENIH KNJIZNIC ALPE­JADRAN Drugo srecanje delovne skuplne znanstvenih knjiznic Alpe-Jadran v letu 1994 je bilo 9. decembra v Mariboru v Institutu informacijskih znanosti. Clanice skupine so se dogovorile, da bodo dopolnile on-line obliko vodnika znanstvenih knjiznic Alpe­Jadran. Za sredstva, ki so potreb­na za ta projekt, so zaprosile Komisijo Evropskih skupnosti (Commission of the European Communities) In organizacljo Assis­tance (Association for international scientific and technical communi­cation and co-operation) s sedezem na Dunaju. Predstavnica Komisije Evropskih skupnosti je odgovorila, da so sredstva za knjiznicne pro­jekte razdelili ze do aprila 1994 in priporoca skupini, da poslje prijavo na razpis v okviru programa Co­pernicus v letu 1995. Organizacija Assistance pa je za projekt on-line vodnika po znanstvenih knjiznicah Alpe-Jadran odobrila polovico potrebnih sred­stev, drugo polovico pa bodo zago­tovile . univerze iz Avstrije, Italije, Madfarske, Slovenije in Hrvaske. Zajemanje podatkov bo potekalo z vhodnimi dokumenti, disketaml in on-line. Podatki bodo dostopni v bazi AALIB v sistemu COBISS/ATLASS in z Internetom. Irena Sapac NOVOSTI IZ INFORMACIJSKEGA SERVISA DATA-STAR DIALOG Vsako leto pripravlja DIALOG Inc predstavitve novosti in tako poskrbi za svojevrstna srecanja med uporabniki, ponudnikl in pos­redniki lnformacij. Novosti so pripravljene na vecih lokacijah In razlicnih · obdobjih slrom Evrope, Severne Amerike In Avstralije, ven­dar je med najbolj izbranimi lokacljami predvsem London casu reprezentativne "International Online Information Meeting" konfer­ence in sejma ob koncu vsakega leta. V siroki paleti ponudb za cimboljso pomoc uporabnikom servisa, so poleg sprotnih mesecnih obvestil o novostih, pomembni in koristni neposredni pogovorl in stikl med gostitelji in uporabniki lnformaclj. Tovrstna kontaktna sre­canja so pomembna tako za velike uporabnike in prolzvajalce infor­macij kot tudi tiste, kl zelijo biti na tekocem z dogajanji v svetu ponudbe In povprasevanja elektron­skih lnfor:macij. Trg elektronskih informacij po­staja vedno vecji, pomembnejsi In zahtevnejsi. Ustvarjajo se mocni pretoki in kanali informacij znotraj servisnih dejavnosti, kot tudi med zunanjlmi uporabniki. Na veliko dinamiko trga kazejo nekateri veliki nakupi in koncentracije nek­daj cistih informacijskih servisov s korporacijami na podrocju zaloz­nistva, telekomunikacij all pro­gramske opreme. Pri tern pa je vendarle jasno, da je nedavni nakup Data-Star informacijskega servisa poteza, ki bolj kot na kratkorocno vzpostavljanje mo­ 11 nopola pomeni strategijo prezivetja informacijskega servisa DIALOG. Po besedah glavnih strategov lz Palo Alta ne racunajo na takoJsnJe rezultate velikega nakupa, temvec se tako z zdruzenimi mocmi pripravljajo na zahteve informacij­skega trga poznih 90 let in na­slednjega tisocletja. V strategtji raz­voja enotnega informacijskega servisa postajajo vse pomembnejst vecja produkttvnost, konsolidactja delovnih potencialov in znanj ter vse vecja univerzalnost informaci­jske infrastrukture. Zdruzitev so narekovali predvsem enotna teh­nologtja in produkt, enotnejsi in mocnejsi nastop na trgu in boljsi servis. Tehnolosko se bodo oprli predvsem na arhitekturo odje­malec/streznik in · pri produktu sledili skupnim resttvam od iskanja do koncnega teksta na mizi upo­rabnika. Vse bolj zdruzujejo po­nudbo koncnih dokumentov. Spre­membe bodo tudi na podrocju oblikovanja cen storitev, kjer se bo racunala predvsem dobljena infor­macija in ne vec cas porabljen za iskanje. Leta 1993 opravljena zdruzltev servtsa DIALOG iz Palo Alta v ZDA in svtcarskega Data-Star je v letu 1994 obetala prevetritev pri ponudbi amerlskth online infor­mactjskth virov, ki jlh je ponujal samo DIALOG. Sele v letosnjem letu pa bo zdruzitev in ponudba novth baz podatkov prlsla do tzraza prt enotnejsem obravnavanju uporabnikov obeh servisov. Z malimt korakl bodo skusall najprej vzpostavtti skupno obracunavanje In admtntstrlranje stroskov. Najvec problemov pricakujejo prt poeno­tenju programov za polzvedbe pr! skupnt ponudbi online baz podat­kov. Vellk preobrat bo seveda pri vecjem stevtlu ponujenih onllne baz podatkov (cca 500+300) In s tern vecJi interes po tnformacijah iz ev­ ropskih dezel. Prav tako bo vellko vecja ponudba informacij, ki nasta­ Jajo v Zahodni in vedno vec tudi v Vzhodnt Evropi. DIALOG servts nt v Evropi ntkoli resno ogrozal velikih evropskth ponudntkov po­ slovnih in znanstvenih tnformaclj kot so n.pr M.A.I.D., IT Profile, Jordans, ICC, STN, ESA-IRS, Questel in drugt. S ponudbami novth baz s podrocja medarodnih (poslovnlh) novtc, blagovnih in zascltnih znamk, trznih raztskav in veliko koncentracijo podatkbv o privatnih in javnih podjetjih celega sveta pa bo novt KR -Information servts postal resen konkurent tudi na evropskem trgu online infor­ maclj. Nove baze se obetajo se s podrocja prehrambene lndustrlje, farmacevtlke, kemije in patentov. Sele leta 1981 nastali servts Data-Star, ki je bi! sprva namenjen le za evropsko distrlbucljo Predi­castovlh poslovnih baz podatkov, Je hitro prerastel v gostitelja poslov­nih in znanstvenih baz podatkov, ki so vecinoma nastajale za evrop­ski trg. Data-Star ima pr! evrop­skih kot tudi amerlskih uporab­niklh Jasno ldentiteto uporabnisko prijaznega in profesionalnega ser­visa. Profeslonalnost in nedeljena naklonjenost slehernemu uporab­niku sta blla vcaslh tudi razlog, da so v ZDA nekateri tradiclonalni uporabnlki DIALOGA zaceli upo­rabljati evropski onllne gostitelj. Komaj 5% uporabnikov Data-Star v ZDA ( od cca 15. 000 vseh prodanih gesel) nl nikoll resno ogrofalo prl­sotnosti DIALOGA, kjer Je situacija pr! evropskih uporabnikih skoraj zrcalna (od cca 150.000 prodanih gesel. Jih Je cca 10.000 v evrop­sklh drfavah). Zato so se v DIALOG-u tudi lahko odlocili, da bodo ohranjali in vzpodbujali podobo, kl jo ima Data-Star zlasti 12 med evropsklmi uporabniki elek­tronskih lnformaclj. Oba servlsa bosta ocitno se nekaj casa samostojno in koordlnlrano nadal­Jevala strategtjo supermarket ponudbe, sedaj resda le pod novim lmenom In lastnlsklm okrlljem ­Knight Ridder Information. V Data-Star so zacell z in­tenzlvnim delom na novem pro­gramu za poizvedbe -KR ProBase, kl bo v okolj u za Windows poe­nostavil dostop do vseh vrst online lnformacij najprej v Data-Star ba­zah • in kasneje se v Dialog bazah podatkov. Celoten proces od izbora, pred in med lskanja, pre­gledov in izpisov informaclj bo veliko bolj uporabnlsko prljazen. Polskusna verzija programa je blla predstavljena med udelezencl Data­Star/Dialog seminarja in bo kot komercialni program na razpolago v aprllu 1995. Med glavnimi poudarki je na seminarju izzvenelo dejstvo, da se industrija informaclj globalizira, kar prinasa· nove izzive profesijam v knjiznicah in informacjiskih cen­trih. Informacijski posredniki morajo sleditl novim tokovom in tehnologtjam, virom informacij in pri tern znatl informacije tudi pos­redovatl v obliki, kl Je prllagojena koncnim uporabnikom razlicnih profllov. To je obenem tudl na­potilo vsem, kl smo soudelezeni v svetu posredovanja in pretoka in­formacij. Boris Kosorok ********************** OBVESTILA ********************** SPECIALISTICNA NALOGA Pred Komisijo za priznavanje kvaliflkacij bibliotekarske stroke je 16.12.1994 ga. Tilka Jamnik, de­lavka · Knjiznlce Otona Zupancica -enota Plonlrska knjlznica, uspesno zagovarjala speclalistlcno nalogo z naslovom "Knjli11a vzgoja otrok od predbral11ega obdobja do 9. ]eta starostl" ter si prldoblla naziv BIBLIOTEKAR SPECIALIST. Kole­ gtcl Tllkl iskreno cestitamo! PRIZNANJA KV ALIFIKACIJ Komlslja za prlznavanje kvali­flkaclj bibllotekarske stroke je na svojl 39. sejl, 16.12.1994 priznala nazive naslednjim knjiznicarskim delavcem: Naztv visji knjiznicarski referent: • Antoniji AMON, Valvasorjeva knjlznica, Krsko • Id! MERHAR. Valvasorjeva knjiznica, Krsko • Marini BIZJAK, Osrednja knjiznica Srecka Vilharja, Koper • Silvi RAZPOTNIK. Knjiznica ZRMK. Ljubljana Naziv visji bibliotekar: • Alenki CURK, Knjiznica Bena Zupancica, Postojna • Jelki KASTELIC, NUK, Ljubljana 13 • Matjazu HOCEVARJU, NUK. Ljubljana • Tjasi PAVLETIC-LACKO, NUK. Ljubljana • Matjazu REBOLJU, Knjiznlca FF, Ljubljana • mag. Bred! BEZIC, Knjlznlca FF, Ljubljana Cestltamo! V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 5(1995)1. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambro­zic, Ivan Kanic. Naklada: 570 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednistva: NUK, Enota za razvoj knjifoicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII for­matu), ali po elektronski posti (NUK::JELA). 15 NUK NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA V LJUBLJANI EN OTA ZA RAZVOJ KNJIZNICARSTV A PROGRAM IZOBRAZEVANJA 1995 SEZNAM TECAJEV I. IZOBRAZEVANJE ZA SISTEM COBISS 1. Uvodni tecaj za strokovno obdelavo monografskih publikacij 2. Tecaj za aktivne udelezence COBISS / katalogizacija monografij 3. Strokovna obdelava serijskih publikacij 4. Resevanje tezjih primerov obdelave monografij oz. seznanjanje z novostmi 5. Izobrazevanje uporabnikov za iskanje bibliografskih informacij s pomocjo OPAC 6. Neknjizno gradivo -kartografsko in slikovno 7. Neknjizno gradivo -racunalniske datoteke in multimedialni kompleti 8. Neknjizno gradivo -glasbeni tiski in zvocni posnetki 9. Serijske publikacije v neknjizni obliki 10. Katalogizacija starejsega gradiva (po ISBD(A)) 11. Obdelava clanka v sistemu COBISS II. OSTALI TECAJI 12. OPAC -javno dostopni katalogi slovenskih in tujih knjiznic 13. Javni informacijski viri na Internetu -uvodni tecaj 14. Javni informacijski viri na Internetu -nadaljevalni tecaj 15. Osnove dela na VAX/OpenVMS, elektronska posta in konference 16. Mednarodno racunalnisko omrezje, elektronska posta in konference 17. Zacetni knjiznicarski tecaj 18. Tecaj za pripravo na strokovne izpite 19. Katalogizacija monografskih publikacij 20. Katalogizacija serijskih publikacij 21. Katalogizacija neknjiznega gradiva 22. Obdelava clanka 1 I. IZOBRAZEVANJE ZA SISTEM COBISS 1 Uvodni tecaj za strokovno obdelavo monografskih publikacij • TRAJANJE: 3 dni • TERMINI: 13.-15. februa.r, 15.-17. rnaj, 18.-20. september • CAS: 8.00-16.00 • GRADIVO: Eva. VERONA : Pravilnik i prirucnik za. izradbu a.uecednih ka.taloga. (1. in 2. de!). Zagreb, 1983 in 1986; Priroc11ik UNIMARC. NUK, Ljubljana., 1992; COBISS­COMARC/B Format. IZUM, Ma.ribor. • UDELEZENCI: tecaj je na.rnenjen bodocim udelezencem sistema. COBISS, se posebej ga. priporocamo t.i. pasivnim udelezcncem sistema. COBISS • PREDZNANJE: izkusnje pri obdelavi gradiva. ( temeljno poznava.nje ISBD in ka.ta.logiza.­cije); za.zeljen opra.vljen strokovni izpit biblioteka.rske stroke • TECAJE IZVAJAJO: Zia.ta Dimec, Ma.tja.z Hocevar, Lidija. Wagner, Helena Fortuna., Alenka Ka.nit, Ma.jda. Tomazic, Tereza. Policnik, Irena. Ka.vcic, Darko Vrhovsek (posa.mezen tecaj izva.jata dva. preda.va.telja.) • VSEBINA TECAJA: Pravilniki in prirocniki za ka.talogiza.cijo. Strukturira.nje podatkov v COMARC forma.tu. Katalogizacija. monografskih publikacij in ISBD(M) -razlicni primeri. Oblikovanje zna.cnic in ka.za.lk. Osnove vsebinske obdela.ve. • CENA TECAJA: 7 . .500 SIT • OPOMBA: Udeleibo na tecaju priporocarno pred udelezbo na tecaju IZUM: Uporaba. programske opreme COBISS/Ka.ta.logiza.cija. -zacet11i tecaj. 2 Tecaj za aktivne udelezence COBISS / katalogizacija mono­grafij • TRAJANJE: 3 dni • TERMINI: 13.-1.S. ma.rec, 12.-ltl. junij, 6.-8. november • CAS: 8.00-16.00 • GRADIVO: Prirocnik UNJMARC. NCJh:, Ljubljana., 1992; COBISS-COMARC/B Format. IZUM , Ma.ribor. • UDELEZENCI: teca.j je na.rnen_jen predvsern akt.ivnim udelezencem sistema. COBISS • PREDZN ANJE: opra.vljen tecaj IZ UM: U poraba. programske opreme COBISS/Ka.talogiza.cija -zacetni tecaj • TECAJE IZVAJA.JO: Zia.ta Dimf•c, Matja.z Hoceva.r, Lidija. Wagner, Helena Fortuna, Alenka. Ka.nic, Ma.jda. Toma.zic, Tereza. Policnik , Irena Kavcic, Darko Vrhovsek (posarnezen tecaj vodi ta d va. preda.va.telja.) • VSEBINA TECAJA: Tezji primeri (izhira. a.vtorstva). Korporativno a.vtorstvo. Stopenjski opis. Kodiranje v bloku 1-. Uporaba. bloka 4-. Uporaba. bloka. 5-(enotni naslov). Vse­binska obdelava. -zahteve v kooperativnem sistemu; razlikova.nje med prosto oblikovanimi in predkoordiniranimi vsebinskimi ozna.kami; normativna kontrola; strukturiranje gesel; klasifika.cijski sistemi. • CENA TECAJA: 7 .. 500 SIT • OPOMBA: Udelezba na. te{:aju je pogoj za prehod iz testnega v pravo (aktivno) okolje sistema COBISS. 3 Strokovna obdelava serijskih publikacij • TRAJANJE: 3 dni • TERMINI: 20.-22. februa.r. 23.-25. oktober • CAS: 9.00-17.00 • GRADIVO: Prirocnik UNIMAHC. NUI<, Ljubljana, 1992; Priroc:nik COMARC. TZUM, Maribor. • UDELEZENCI: delavci knjiznic, ki obdelujejo serijske publikacije in se na.merava.jo kasneje udeleziti tei::a.ja. IZU M: lJ para.ha. programske opreme COBISS/Katalogizacija. -nada.ljeva.lni tecaj -serijske publika.cijt~ • PREDZNANJE: opra.vljen tecaj IZlJM: Upora.ba progra.mske opremc COBISS/Katalogiza.cija. -za.cetni teca.j (oz. nekda.n_ji NlJK: Za.cetni tecaj COBJSS) • TECA.JE VODI: Jelka Ga.zvoda • VSEBINA TECAJA: l.) Viri poda.tkov o serijskih publika.cijah in njihovo strukt11riranje (kratek pregled polj ISBD(S) in primerja.va. s polji COMARC. 2.) Odlocitev za obdclavo v COBISSu -pregledovanje baze COBISS in ISDS. 3.) Obdelava. publikacije a.Ji prevzem za.pisa. -izogiba.nje duplikatom, sprememba ma.ske za. vnos. 4.) ISSN in ostale scrijske stevilke -koncepti dolocanja. .5.) Obdela.va. serijskih publikacij v ma.ski Sl. Pregled polj (tudi za nekonvencia.lno gra.divo). Primeri. Ra.zgovor in vaje. 6.) Lock fo11kcija.. 7.) Shematski pregled principov vna.sa.nja. loka.cijskih podatkov (podpolja. 997cgjklm in obravna.va posebnih , temat.skih stevilk, dodatnih izvodov ipd.) • CENA TEC'.A.JA : 7 . .500 SIT 4 Resevanje tezjih primerov obdelave monografij oz. sezna­njanje z novostmi • TRAJAN.J E: 1 dan • TERMINI: 20. marcc, 19. j1111ij. 29. 11ove111l>er • GRADJVO: Prirocnik UNIMAR.C. NUK, Ljubljana, 1992; Eva VERONA: Pravilnik i prirucnik za izradbu abecednih kataloga, Jl. dio. Zagreb, 1983; CO BISS-COMA RC/B. IZUM, Maribor • UDELEZENCI: knjiznicni delavci, ki katalogizirajo monografije v pra.vem (aktivnem) oko­lju COBISS • PREDZNANJE: opravljeni tecaji, ki so pogoj za. delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS (oz. nekdanji tecaj NUK: Zacetni tecaj COBISS) • TECAJE VODI: Alenka. Kanic s sodelavci • VSEBIN A TECAJA: Tecaj poteka v obliki delavnice, tematsko glede na problematiko pri delu in ob uvajanju novosti. Pozornost ho zlasti namenjena. korporacijam, hierarhiji, enonivojski obdelavi monografij v vec delih, problemom vsebinske obdelave ter novostim in posebnostim pri obdelavi gradiva nasploh. Ob prijavi naj kandidati tudi navedejo probleme, s katerimi se srecujejo pri obdelavi gradiva. Na tefaj prinesejo problematicna gra.diva, kopije naslovnih strani gradiv pa posljejo vodji tecaja. na.jmanj teden d11i pred zacetkom tecaja. • CENA TECAJA: 3.000 SIT • CAS: 9.00-16.00 5 Izobrazevanje uporabnikov za iskanje bibliografskih infor­macij s pomocjo OPAC • TERMINI: 7. februa.r (10.00), 23. februa.r (12.00), 7. rnarec (10.00), 2:l. marec (12.00), 11. a.pril (10.00), 18. a.pril ( 12.00), I l. maj ( 14.00), 23. ma.j ( 10.00), 8. junij (14.00) , 20. junij (12.00), 21. september (12.00), 10. oktober (10.00), 19. oktober (12.00), 26. oktober (14.00), 9. november (16.00), 21. november (10.00), 7. decemher (12.00), 19. december (10.00) • ('.AS: dolzina tecaja je prilagojena zeljarn o;,;. potrebam vsakokratnih obiskovalcev tecaja (2 uri a.Ii vec) • GRADIVO: ­ • UDELEZENCI: uporabniki knjiznic (dija.ki, student.ie, profesorji, ra.ziskovalci itd.) • POGOJI UDELEZBE: Jih ni! Mesto za udelezbo na. t.ecaju si zainteresirani rezervira.jo na oddeleku izposoje v NUK (a.Ii telefonsko: 061 12-50-134). • TECAJE VODIJO: Helena. Fortuna, Gorazd Vodeh, Silvo Videt.it • VSEBINA TECA.JA: IRkanje inforrna.rij po onli,w javno dost.opnih katalogih slovenskih knjiznic. • CENA TEC:AJA: Tecaj je brezplacen. Va.lil_j<'11i! 6 N eknjizno gradivo -kartografsko in slikovno • TERMIN: 16. oktober • TRAJANJE: 1 clan • CAS: 9.00-14.00 • GRADIVO: Prirocnik UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Ustrezne standarde -ISBD(CM), ISBD(NBM) • UDELEZENCI: .:30-18.00 • U DELEZENCI: knjizni{a.rski dclavci, ki sc pripra.vljajo na opravlja.njc strokovnega. izpita. biblioteka.rske stroke • POGO.JI UDELEZBE: udelezenci morajo irneti opra.vljeno pripravnistvo v knjiznici ( oz. za.kljucujejo pripra.vniski st.a.z); t.i. novinci v knjiznii':arski stroki rnornjo biti za.posleni v knjiznici na.jmanj 3 mcsere, v fasu njihovc zaposlitvc pa. se ust.n,zno st.rokovno izpopolniti za opra.vlja.nje knjiznicarskil1 dd in strokov11<'ga izpita. • VODJA TEC'AJA: mag. Melita A111brozic • TEC'.AJ IZVAJAJO: predavatelji i;,, NUK in drnp;ih kn,iizllic oz. ustanov • VSEBINA TECAJA: Zajeti so naslednji problemski sklopi: Zakonodaja. Zgodovinaknjiznic in knjiznicarstva. Splosna organizacija knjiznic in knjiznicarstva. Notranja organizacija knjiznic. Bibliografija. Osnove informacijsko dokumentacijskega dela. Poleg predavanj organiziramo obisk nekaterih knjiznic in delavnice. Podrobnejse informacije nudi republiska maticna sluzba in obcinske maticne knjiznice. • CENA TECAJA: bo dolocena najmanj 3 mesece pred zacetkom razpisanega tecaja (obvescamo obcinske ma.ticne knjiznice!) 19 Katalogizacija monografskih publikacij • TERMINI: Po dogovoru s posameznimi regiona.lnimi drustvi ZDBS, obcinskimi rnaticnimi knjiznica.mi a.Ii posameznimi knjiznicami. • CAS: 9.00-17.00 oz. po dogovoru • GRADIVO: Standard -ISBD( M) • UDELEZENCI: tecaj je na.menjen katalogizatorjem monografskih publikacij • PREDZNANJE: poznavanje ust.reznega sta.ndarda in pravil katalogizacije • TECIAJE VODT: Alenka Ka.nii: • VSEBINA: Predavanje in delavnica z resevanjem prohlemov. Udelezenci prinesejo na tecaj gradivo, ki jim povzroca tecave pri kata.logizaciji. • CENA: Stroski preda.vatelja i11 gradiva. Visina. odvisna od kraja. predavanj, dolzine in obsega. ncnega. gradiva. Narocnik za.gotovi prostor s ta.hlo in grafoskopom ter na.jmanj 15 udelezencev. 20 Katalogizacija serijskih publikacij • TERMINI: Po dogovoru s posa.meznimi regiona.lnimi drustvi ZBDS, obcinskimi ma.ticnimi knjiznicami oz. posameznimi knjiznica.mi. • CAS: 9.00-17.00 oz. po dogovoru • GRADIVO: Standard TSBD(S) • UDELEZENCI: tecaj je namenjen katalogiza.torjem serijskih publika.cij • PREDZNANJE: poznava.nje pravil kata.logiza.cije po ISBD(M) • VSEBINA: Serijske publikacije. Definicija; naba.va, evidenca in inventarizacija; katalogi­zacija po ISBD(S). Prakticno delo. • TECAJE VODI: Jelka Gazvoda • CENA: Stroski predava.telja. in gradiva.. Visina. odvisna od kraja preda.vanj, dolzine in obsega ucnega. gra.diva. Naroc11ik zagotovi prostor s tablo in grafoskopom ter najma.nj 15 udelezencev . 21 Katalogizacija neknjiznega gradiva • TERMINI: Po dogovoru s posa.meznimi regionalnimi drustvi DBS, obcinskimi ma.ticnimi knjiznica.mi oz. posa.meznimi knjiznica.mi . • CAS: 10.00-16.00 oz. po dogovoru • UDELEZENCI: tecaj je na.menjen ka.ta.logizatorjem neknjiznega. gra.diva. • PREDZN ANJE: pozna.va.nje ustreznih sta.nda.rdov in pra.vil ka.ta.logiza.cije • TEC'.AJE VODI: Zia.ta Dimec s sodela.vci • VSEBINA: Bibliografski opis po ISBD(CM),(NBM),(PM), (CF). Avtorstvo. Reseva.nje problemov. Udelezenci princsejo na tecaj gra.diva za. dela.vnico. ('.e zelijo gradivo (kopije prosojnic), sporocijo stevilo zeljenih izvodov. • CENA: Stroski preda.va.telja. in gra.diva.. Visina. odvisna. od kraja. predavanj, dolzine in obsega ucnega. gr a.diva.. N a.rocni k za.gotovi pros tor s tabla in grafos koporn ter najma.nj 15 udelezencev. 22 Obdelava clanka • TERMINI: Po dogovoru s posameznimi regiona.lnimi drustvi DBS, obcinskimi ma.ticnimi knjiznica.mi oz. posa.meznimi knjiznicami. • CAS: 10.00-16.00 • UDELEZENCI: obdelovalci cla.nkov • PREDZNANJE: pozna.vanje ustreznega. sta.ndarda. -lSBD(CP) • TEcAJE VODI: Lidija. Wagner • VSEBIN A: Predstavitev fSBD(CP) in aplika.cija. na. primerih. • CENA: Stroski preda.vatelja. in gra.diva. Visina odvisna od kraja. preda.va.nj, dolzine in obsega ucnega gradiva. Naroc:nik za.gotovi prostor s tabla in grafoskopom, na.jma.nj 15 udelezencev ter v dogovoru z vodjem tecaja. ustrezne prima.rne vire za. delavnico. III. PRIJAVE NA TECAJE Tecaji bodo potekali v racunalniski ucilnici oz. v ra.zstavni dvorani NlJK. Program izobrazeva.nja za delo v sistemu COBISS je usklajen s programorn, ki ga. izvaja. IZUM, pri pla.nira.nju terminov pa. smo poskusa.li ka.r se da. uskla.diti tudi le-te. Prija.vnice za. udelezbo na. teca.jih Nll K posljete na na.slov NlJK, Eno ta. za. ra.zvoj knjiznica.rstva. (vzorec prija.vnice je prilozen!). Tecaje, ki poteka.jo v racuna.lniski ucilnici, izva.jamo, ce je vsaj 14 prija.vljenih. Ucilnica. je opremljena s terminali, na. enem terminalu dela.ta. dva. udelezenca. Stevilo udelezencev je omejeno na 35 pri Zac.etnem knjiznica.rskem tecaju in Teca.ju za. pripravo na strokovne izpite ter na 18 pri tecajih, ki potekajo v racunalniski ucilnici. V primeru odpovedi tecaja prijavljene obvestimo, ze vplafana kotizacija pa velja za nasle