{Leto #11, štev. 227
Ljubljana, sobota 2. oktobra 1926
Poštnina pavSalirana.
Cena 2 Dm
ss liHij« 8» 4. gjutrai. aet
Stane mesečno Dm 25 —; ca inozemstvo Dir 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifu. Uredništvo 1
Ljubljana, Knafiova ulica 4tev 5/i Telefon ^rev. 7», ponoči tudi
itevr u.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnHtvo: Ljubljana, Prešerno*« ulica St. 5* — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon 6t. 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 61. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr 105.341
Ljubljana, 1. oktobra.
Na tem mestu smo že povdarjali, da jimpozantna zmaga v volilni borbi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo zmagovalcev ne navdaja 111 s čutom maščevalnosti ni oholosti. Naravno je, da nas cse napolnjuje globoko zadoščenje in ♦azumljiva ter opravičljiva je marsikatera pikra ali pa šaljiva beseda na račun oasprotnika. Prav tako pa je gotovo, da ie po izidu noCemo in ne smemo v ničemer odmakniti od ničesar, kar s.no obetali pred volitvijo. Predvsem velja to za naše stališče o stanovski avtonomiji. To stanšče strokovnega zna.aja naprednih kandidatur ie brez dvoma zdravo. To ni načelo za volitve, ampak se bolj in bolj utrjuje kot temeljna poteza celega našega organizacijskega sestava: Stanov-; so v svojih stanovskih stvareh nezavisni. S tem ni rečeno, da se ne morajo ozirati na obče narodne interese in tudi ni podčrtana kakšna prenapetost napram drugim stanovom. V kulturnih in političnih zadevah pa delujejo vsi stanovi skupaj za skupne ideale. V poslednjem oziru ni pravično in tudi ni res, da gospodarski stanovi ne bi imeli živih nacijonalnih in občih kulturnih stremljenj.
Dosledno temu stališču bodo novi možje naše Zbornice v vseh vprašanjih, ki je zanje kompetentna ta korporacija, zastopali gospodarske interese celega svojega stanu in bodo pri tem našli neomejeno podporo vseh onih, ki z enakomerno objektivnostjo opazujejo delo vsakega stanu in ga skušajo spraviti z 'delom drugih v sintezo celokupnega na--cijonalnega dela. Takega stališča se bo držala SDS in jo noben še tako visoko-leteč uspeh ne more omamiti.
Pa tudi sicer hočemo vsakemu stvarnemu stremljenju nuditi roko. To seve-Ma velia predvsem za Zbornico, kjer bo-»do novoizvoljeni možje zastopali interese celote in bodo vneti za vsako iskre-jno sodelovanje za skupne gospodarske 'cilje.
Lahko pa dostavljamo, da velja to tudi v zadevah, ki gredo preko okvira •Zbornice. Minule volitve so pokazale — Jj;i to mislimo, da uvideva tudi na.igoreč-[nejši naš protivnik — da SDS obstoji, in sicer precej močno. Obstoji tudi napredna misel, ki se ji druženje s klerikalci zdi sramota. Zadnja leta se je med nagimi nasorotniki, ki ali niso z nami doživeli desetletij boja s klerikalizmom. uli pa jim je več za osebne ambicije kot ;za svoboden razvoj naroda, pojavilo nekako omalovaževanje naprednega odpora proti nazadnjaštvu, obenem pa Snekaka — naj se oprosti ta beseda — 'manija pokopavati SDS. Iz tega čisto napačnega stališča se je rodilo mnogo nesreč in neljubih posledic, ki so obstoječe prepade seveda še bolj poglobile. Fronta proti SDS je bila izraz te zablode. oe to varanje samih sebe pri naših protivnikih, v kolikor niso klerikalci ali pa niso že popolnoma prišli pod zagrebško kuratelo, vsled ravnokar minule volilne borbe preneha, potem se bo iz nje morda rodilo še kaj dobrega. Kdor zasleduje samo politiko osebnih zamer, rekriminaci.i in ves svoj čas zapravlja samo v iskanju smeti v očeh SDS, zanj seveda ni pomoči. Življenje mora iti preko njega; kajti razvoja se ne more ustavljati, dokler se v boju ranjeni poedinec izjoka in svojo jezo premaga.
Z vročega volilnega bojišča naj se torej na eni strani v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo razvije plodonosno delo za gospodarske interese v njej zastopanih stanov iz cele Slovenije, na drugi strani pa razpoloženje za skupno delo vseh onih. ki so jim narodni ideaii in napredno svetovno naziranje iskreni kriterij za nastopanje v vseh javnih vprašanjih.
Kakšen bo novi stanovanjski zakon?
Beograd, 1. oktobra, r. Z ozirom na moče jo akcijo najemnikov proti projektu nove3 ga stanovanjskega zakona, jc vaš dopisnik Dosetil ministra socijalne politike, ki mu je izjavil, da vlada »vodi račune o vseh slo« jih našega naroda«, da mora ^ščititi interes se tako hišnih posestnikov, kakor najemni* kov» in da se je po teh principih ravnala pri izdelavi novega projekta. Zatrjuje se, da pride novi projekt prihodnje dni pred min. svet ter da predvideva podaljšanje stanovanjske zaščite za eno leto, obenem pa novu omejitev kroga zaščitenih oseb.
Težave jugoslovensko-bolgar-skega sporazuma
Beograd, l. oktobra, p. Bolgarska vlada je zabranila listom pisati o razgovorih med našim in bolgarskim ministrom za zunanje •tvari. Liapčevi tovariši tem razgovorom me pripisujejo nikake važnosti. Bolgarsko ministrstvo za zunanje stvari oporeka, da bi bih kakršnikoli razgovori v prisotnosti irancoskega delegata. Jugoslovensko-bol-garski sporazum je za sedai nemogoč, ker kraljevina SHS zahteva, da se razpusti makedonska notranja revolucionarna organizacija in da se Bolgarska odpove vsakemu nadaljnemu zanimanju za Makedonce.
V znamenju razn h kombinacij
Pot g. Uzunoviča na Bled. — Klerikalci in njihov prestiž med strankami. — Pred bitko v radikalni stranki. — Radičevci in
vlada.
Beograd, 1. oktobra p. Današnji listi, zlasti * Vreme« in ^Politika? se živahno bavijo z ugibanji o novih kombinacijah in -Vreme« misli celo. da se resno pripravlja pridružitev klerikalcev režimu RR. Kolikor se dajo te vesti kontrolirati, je treba povdariti. da je danes v Beogradu ni stranke, ki bi si želela zveze s klerikalci. Klerikalna stranka je politično popolnoma izolirana in so vesti o njenem katastrofalnem porazu pri volitvah v Trgovsko zbornico še pojačale vtis, da postaiajo njene težkoče doma vedno bolj fatalne. Ve se že precej časa. da bi klerikalci radi za vsako ceno v vsako v'ado in zato se smatra, da vesti o kombinacijah z njimi izvirajo od niih samih. Govori se. da je Rad:č definitivno pristal na to, da ne pokrene vprašanja dr. Nikiča. Ako bo parlament res še pred 20. okt. sprejel zakon o centralni upravi, ki bo baje reduciral število ministrstev na 12, potem pride itak do reVonstrukciie. pri kateri bi se vprašanje ministra Nikiča samo od sebe rešilo. Po najnovejših poročilih, ki prihajajo iz Paš:čeve okolice, pa se zdi. da razvoj dogodkov ne bo tako enostaven in da ie btka v radikalni stranki, katere iz;d bo v mno-
gem oziru merodaien za razvoj dogodkov v bližnji bodočnosti, neizogibna. V vladnih krogih so danes zelo rezervirani.
Pričakovalo se ie, da bo g. Uzunovič odšel na Bled ooročat kralju. Po informacijah vašega dopisnika pa o tem zaenkrat ni govora, ker je kralj lahno obolel. V vladi - matrajo, da se Nj. Vel. začetkom nrihodniega tedna vrne v Beograd, nakar mu bo min. predsednik nodal obširno poročilo o pol't:čnem položaju.
Mnogo se komentiralo obširne izjave, ki iih je u^dal P. Rad;č v nekem zagrebškem listu. Jedro izvajanj je. da se radičevci za nobeno ceno ne da-io oclrinif od v1ade. Padičeva izjava se splošno smatra za znak slabosti HS^. Krraktemtično ie, da ie ori radičevcih napravilo mučan vtis, da je poslanec HSS Radr Račinic telegrafično sporočil predsedn ku skuT>šč'ne svoi odstop kot tajnik Narodne skunšč;ne. češ da so ga v Dubrovniku »divjaško napadli ža^darii«.
V skm*čini posta i* vsak dan bolj živo. Poslanci priha'aio ter se zelo za-tvmrio za sirei>m čM na^mpritarcev. k; nr spejo 4. t. m v Reosrrad.
Pašič pr pravlia sklican e Vongresa NRS
Izdeluje nov program stranke, s Tiafra soremer^o dan-šnje situacije za neobhodno ter dela zo~et komb'nac'je z Narodnim
blokcn?.	; , <
CaTtat, 1. oktobra, n. Navzlic zdravniškemu nasvetu in jakemu vetru Pašič vsak dan bodi na sprehod in sprejema prijatelje, ki prihajajo dnevno iz Beograda.. Te dni so bili pri njem Ljuba Stcj-novič Sagadinac. Bora Milovanovič in drugi. Danes ie Pašii: sprejel radikalnega prvaka iz Vojvodine Savo Šuvakoviča, podtajnikn v ministrstvu agrarne reforme Interesantne so izjave, l;i jih je Šuvakovič podal novinarjem po dalj-čem sestanku s Pašičem: Pršič bo po vsej priliki pred 15. oktobrom odpotoval v Beograd, kjer bo najprej nekoliko dni proučeval situacijo, pofem pa sklical drž vni kon greš radikalne stranke, kateremu bo pred-
ložil izpremembo jprogr: ma radikalne stranke. N ert novega! programa je baje že gotov. Šuvakovič privi. da je Pašič v ta načrt med ostalim prevzel «11 nogo stvari iz programa Karla Marxa>, češ sedaj smo dosegli politično in nacionalno ujedinjenje, a narodu treba dati tudi gospodarsko in so-oijalno uiedinjenje. Današnje stanje po izjavi PašiČT je treba neobhodno in čimprej •zpremeniti v stranki in v državi. Pašič se je tudi izjavil o raznih novih kombinacijah, in govoril, da bi .-adikali in spm^stojni demokrati prevzc 'r- volilno vir do, češ da so volitve neizogibne.
Po o na dem'si a po! ske vlade
Bartlova vlada je ponovno de-nisijonirala, ker je sejm zmarjšal začasni državni proračun. — Maršalu Pilsu Viemu poverjena sestava nove vlade. — Poljski oficirji pretepli bivšega finančnega m 'nistra.
se je izrekel proti razpustu. Poatični položaj je popolnoma nej sen. Prihodnja seja sejma bo sklicana pismeno.
Varšava, 1. okt. s. Poljska brzojavna agentura javlja, da je predsednik republike poveril maršalu Pilsudskemu sestava nove vlade. Kakor zatrjujejo neoficijelr.e vesti, fco v novi vladi prevzel predsedstvo in vo.: 110 ministrstvo maršal Pilsudski, zunanjo ministrstvo Zaleski in finančno ministrstvo Klarner.
Danes dopoldne je vdrlo okoli 15 oboroženih poljskih oficirjev v uniformi v stanovanje r.Arodno-demokratskega voditelja iu bivšega finančnega ministra poslanca Zdia-chowskega. V predaobi stanovanja so grozili poslančevemu slugi z revolverjem Ntito so pretepli poslanca, da je padel v nezavest. Ko so odšli, so poli žili v sobo bombo, iz katere ie uhajal smrdljiv plin. Slugi se ie posrečilo pravočasno odstraniti bombo Zdravstveno stanje poslanca ni več onasno. Oficirji so vprizorili ta capad vsled govora. ki ga je imel poslanec Zuiachovrski nedavno v sejmu proti Bartlcvi vladi.
Varšava, 1 .oktobra, (pa.) V razgovora z dopisnikom »Berliner Tageblatta« je izjavil predsednik republike, da je naloga Pilsud-skega sestaviti močno vlado, ki bo zmožna razpustiti obe zbornici.
o
Varša.a, 1. oktobra, d. Potem, ko je sejm v svoji včerajšnji popoldanski seji odobril zmanjšanje izdatkov v začasnem proračunu na 540 milijonov zlotov, je Bartlova vlada podala predsedniku republil-e demisijo. Predsednik je demisijo sprejel iu sedanji vladi poveril zr.časno vodstvo državnih poslov.
Seja sejma ee je med splošno napetost io pričela ob 18. Po odobritvi poljsko-rumun-ske trgovinske pogodbe je pričela zbornica razpravljati o proračunskem provizoriju. Ko so bile od senata predlagane izpremembe za znižanje proračuna na 450 milijonov zlotov sprejete z malenkostno večino z glasovi desničarskih strank, se >e dvignil ministrski predsednik Bartel ter naprosil maršala sejma, naj prekine sejo do pol ?1. Maršal sejma je ugodil tej zahtevi in prekinil bejo v splošnem razburjenju.
Ministrski predsednik je odšel nato k predsedniku Moscickemu, s katerim je dalje časa konferiral. Po tem posvetovanju, ki mu je prisostvoval tudi maršal Pilsudski, je podal ministrski rredsednik Bartel demisijo celokupnega kabine,*.
Ko je v večerni seji sejma sporočil maršal sejma, da je vlada demisijonirtla in da je dc-r.isijo predsednik -epublike sprejel, si predlagali zastopniki strank levice, uaj sejm sklene, da se razpusti. Predlog je bil odklonjen ter je bil sprejet protipredlog, ki
Pred zaključitvijo franco-sko-jugos'ovenske pogodbe
Dr. Ninčič pri francoskem zunanjem ministru Briandu
Pariz, 1. oktobra, k. Zunanji minister Briand je sprejel danes poljskega zunanje* ga ministra Zaleskeg-a, jugoslovenskega zu* nanjega ministra dr. Ninčiča in generalne* ga rezidenta za Maroko Stecga.
Pariz, 1. oktobra, (pa.) Predmet razgovo* ra med dr. Ninčičem in francoskim zuna* njim ministrom Briandom je bila skoraj* šna zaključitev jugoslovensko*francoske prijateljske pogodbe po vzorcu francoskih pogodb s Poljsko, Rumunijo in Češkoslo* vaško. Francosko! jugoslo venska pogodba bi imela biti sklenjena že davno. Zakasnje* na je bila radi težkoč, ki so se pojavile pri stremljenju, da se spravijo obveznosti francosko*jugoslovenske pogodbe v sklad z obveznostmi, ki jih je prevzela Jugoslavi* ja napram Italiji s pogodbo iz 1. 1924.
Povratek Rade Pašiča v Beograd
Beograd, 1. oktobra, p. Danes zvečer jc po daljšem bivanju v inozemstvu dospel v Beograd Rade Pašič.
Holandski finančniki v Zagrebu
Zagreb, 1. oktobra a. Danes opoldne so prišli v Zagreb holandski finančn.ki in trgovci, ki so na željo svoje vlade posetili Jugoslavijo, da ojačajo z našo državo trgovske zveze. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopnik mestne občne, trgovske zbornice, velikega župana, Saveza indu-sirijcev, zagrebške borze, zveze trgovcev itd. V trgovski zbornici je bila slavnostna seja.# ki je trajala eno uro. Nato je b'j v hotelu *Esp!anade< banket, katerega je priredila trgovska zbornica Goste je pozdravil predsednik Vladimir Arko, zahvali! pa se ie pooblaščeni minister Schuiler. Po kosilu so gostom razkazovali Zagreb. Zvečer so bili gostje v gledališču.
Pravila državne Obrtne banke potrjena
Beograd, 1. oktobra, r. Minister trgovine je potrdil pravila Obrtne banke kraljevine SHS. Bančni kapital bo znašal 75 milijo* nov dinarjev in bo razdeljen v 375.000 del* nic po nominalni vrednosti 200 Din za ko* mad. Kapital se bo vplačeval v dveh obro--
Kh,
Vsebina razgovorov med Mussolinijem in Chamberlainom
Angleško-italijanska zveza kot protiutež proti irancosko-nem-škemu sporazumu. — Chamberlain poseti tudi irancoskega zunanjega ministra.
Rim, 1. ckt. o. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je Mussolini podrobno poročal o včerajšnjem razgovoru s Chamberlainom v Livornu. Sotrudniku <Secol;j.> je izjavil Mussolini, da se jo razgovarjal s Chamberlainom posebno veliko o položaju, nastalem po uemško-frar coskem zbližan ju. Chamberlain pa izjavlja dopisniku ^Dailv Telegraphas, da o razgovorih v Thoirvju sploh ni bilo govora in da se je sploh o jiclitiki jako malo govoriio. — Po vesti neko agenture iz Rima je izjavil državni poi-tajnik Grandi zastopnikom tiska, da ni bilo povod konference med Mussolinijem in Chamberlainom e-amo tangersko vprašanje, temveč tudi druga vprašanja velike važnosti.
London. 1. oktobra (be.). Politični opo-zicijonalni krogi mislijo, da je sestanek Mussolinija s Chamberlainom predznak ati-gleško-italijanske zveze, ki naj bi bila protiutež francosko-nemškemu sporazumu. Italija skuša zagotoviti si podporo v tanger-skem vprašanju in proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Pariz, 1. okt. o. cPetit Journal} piše, da je Chamberlain pojasnil Mussoliniju, da želita Francija in angleška vlada najti v okviru sklenjenih pogodb nove oblike za sodelovanje, ki naj bi povečale delež Italije pri upravi Tangerja, kakor bi to odgovarjalo italijanskim interesom Predmet razgovorov je bil tudi angleško italijanski do-govOr o gospodarskem izkoriščanju Abesi-nije. Nadalje sta Chamberlain in Mussolini razpravljala o položaju na Balkanu, o italijansko - romunski prijateljski pogodbi ter o dosedanjih alarmantnih vesteh iz Grčije in Albanije. Angleška politika ostane odločno sovrtižna sovjetski Rusiji tudi za naprej, čeravno skuša Italija ohraniti nekatere dogovore z Rusijo. Končno je pojasnil Chamberlain Mussoliniju dalekosežnost razgovorov med Briandom in dr. Streseman-nom v Thoiryju ter ga opozoril, da je spojitev Avstrije z Nemčijo komaj verjetna. Z druge strani poroča -Petit JournaU iz Lon-
dona, da se je včeraj govorilo v angleških krogih, da sta Mussoiini in Chamberlaii med. drugim razpravljala tudi o uiandati' ki jih mora razdeliti Društvo narodov, v zvezi e tem sc povdarjajo izjave italijanski': državnikov, da potrebuje Italija novih ia hodišč radi vedno naraščajočega prebival stva. V primeru, da bi Nemčija predloži!« Društvu narodov kake zahteve za povrni tev mandatov, bo Mussolini zahtev.il. n-j Društvo narodov prouči zahlevo Italije pivi nemškimi zahtevami.
Rim. 1. oktobra, o. Rimski listi pravijo, da je bil sestanek Mtissoliniia in Chamber-laina zgodovinskega pomena. Ultra fašistov ski cTeveifs iu <Popolo d' Iiali.-o naglasa-ta, da je za livornski sestanek prosil Mussolini. Na tem sestanku nista italijansk" in angleški zunanji minister zavzela nobenega nasprotnega .-tališča napram sestanku Brianda in dr. Stresemanna v Thoirvju ter njegovim sklepom. Mussolini in Chamber-lnn sta po trditvah rimskih listov razpravljala o francosko-ucmškem zbližan iu ter njegovih posledicah in o morebitni združitvi Avstrije z Nemčijo, ki bi bila v nasproV ju z Davveisovim programom iti poler.ihi-kem tudi v nasprotju z italijanskim i in angleškimi interesi. Nadalje sta Mu.-tsolini in Chamberlain govorila o balkanskem vprašanju in o srednji Evropi ter o italijanskem vodstvu teh dežel, ki je. kakor pravi cLavo-ro d' Italin:., v interesu Italije iti Anglije, ker sta obe državi zainiere?>rani v =>rednii Evropi in na Balkanu. Rimski listi zaključujejo svoja poročila s tem. da naglašaju potrebo močne italijanske fašistovske države, ki naj raztegne svojo oblast proti deželam solnca.
London, i. oktobra s. Zuiutuji . minister Chamberlain se ie po včerajšnjem razgovoru z italijanskim ministrskim • predsednikom Mussolinijem v Livcrnu vrnil na svoji jahti v Genovo, odkoder bo potoval preko Pariza v London. V Parizu se bo sf-slal 1 Briand tati.
Francosko mnenje o angleški in italijanski
politiki
Anglija se boji za svoj vpliv na kontinentu. — Italija stremi po rešitvi severoafriškega problema.
Pariz, L oktobra, d. Včerajšnjema sestanku Mussolinija z Chamberlainom se v francoskih političnih krogih posveča velika pozornost. Dasi se listi menda na miglja; od zgoraj vzdržujejo večjih komentarjev, vendar pa se v diplomatskih krogih opaža gotova nervoznost. Četudi ne računajo s takoj vidnimi rezultati tega sestanka, vendar pa se na drugi strani prav dobro zavedajo, da je vodila Mussolinija. od katerega ie izšla inicijativa za razgovor s Chamberlainom, misel, da bi se dalo vznemirjenje, ki ga je povzročilo v Angliji nemško-francosko zbli-žanjc, izkoristiti za ojačitev mednarodnega položaja Italije. Četudi zbližanie med Nemčijo in Francijo, ki se je započelo v Thioryju ni v Angliji nikjer naletelo na očitne ugovore, vendar pa francoski diplomatski krogi računajo z možnostjo, da bi mogla Anglija v morebitni zvezi Nemčije in Francije smatrati rušenje svojega političnega vpliva na kontinentu in v tem tudi nevarnost za
premoč v Evropi, vsled česar ni izključeno, da bi poskušala doseči gotovo izenačenje z zbližaniem z Italijo, kateri bi to zbližanie bilo dobro došlo radi njenih stremljenj \ sredozemski politiki.
Zagotavljanja-angleških listov, da se sestanku italijanskega iu angleškega zunanjega ministra , ne sme pripisovati političnega pomena, se sprejemajo z ozirom na navedeno z veliko skepso. Omenja se, da so se lani o priliki prvega razgovora med Chani-berlainom in Mussolinijem v Rapallu objavljala sličiia zagotovila, kljub temu pa je iz tega razgovora izšel angleško-italiiauski sporazum proti Tnreiii, kakor tudi abesinski dogovor. Francoski krogi se zlasti bo.ie pristanka Anglije na italijanske zahteve po sodelovanju pri mednarodni upravi Tangerja in glede na italijanske aspiracijc v Abc-sitiiji, kar naj bi nudilo Italiji že davno za-željeno možnost, da spravi celotni pere? severoafriški problem na dnevni red.
Preosnova češkoslovaške vlade
Boj proti dr. Benešu.
Praga, 1. oktobra, d-s. Nemška agrarna stranka ie imela včeraj sejo, na kateri je predsednik prof. Spina poroča! o svojih razgovorih s Švehlo, ki se je včerai vrnil iz Topolčatiov v I^rago. V razpravi o njegovem poročilu se jc pokazalo popolno soglasje v glavnih točkah. Včeraj so se sestali nemški agrarci z zastopniki nemške obrtniške stranke in madžarske narodne stranke v svrho dogovora ratii nadalinega zadržanja v parlamentu. Kakor se čuie, se pogajajo tudi nemški krščanski socijalci z madžarskimi krščanskimi socijalci o skupni taktiki.
V zvezi s skorajšnjo parlamenta.rizaci.io češkoslovaške vlade se znova pojavlja, boj za osebo dr. Beneša. V listu =Pravo Lidu« zahtevajo klerikalci, nacijonalni demokratje in agrarci odstop zunanjega ministra, za čigar mesto se poteguje vodia agrarcev Hod-ža. Tudi stališče Švehle je razdvojeno. Švenla ne ljubi dr. Beneša, vendar pa spoštuje želje predsednika Masaryka. Gotovo pa je, da ne smatra Hodžo za sposobnega, da bi prevzel zunanji portfelj. Pričakovati ie torei, da bodo skušali dr. Beneša vreči v parlamentu, kar bi bilo mogoče Ic s pomočjo Nemcev.
Pogodba med Turško in Kitajsko
Carigrad, 1. oktobra, (be.) Turški časo* pisi poročajo, da jc Turčija sklenila s Ki* tajsko prijateljsko pogodbo.
Grčija bi rada od nas novih koncesij
Ateue, L uktobra p. Vse novinc v Atenah obsojajo Ninčičevo izjavo v Ženevi o solunski svobodni coni. Grški listi smatrajo, da so s tem prekinjena naša pogajanja. Povodom teh vesti sc jc vaš dopisnik obrnil na ministrstvo zunanjih stvari za informacije. Odgovorili so mu, da smatramo sni podpisane pogodbe z Grčijo za dovršeno stvar. Nas se ne tičejo izpremembe grških vlad. Pri zadnji izpretnembi režima v Grčiji se '.latn je obljubilo, da se bodo konvencije in pogodbe predložile parlamentu v ratifikacijo. Mi pričakujemo, da iih parlament ali odkloni, ali ratificira. Nikakor p;< ne bomo pripustili, da se na račun izpremembe grškega režima od nas zahtevajo nove koncesije.
Čestitke avstrijske vlade donu Bulic u
Beograd. 1. oktobra, r. Avstrijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Beogradu, da čestita v imenu dunajskega arheološkega društva k 80Ietnici dr. Franu Buliču.
Pred skorajšnjo spremembo v vodstvu ljubljanskega Narodne* ga gledališča?
Beograd, 1. oktobra, r. Današnja c Pravda» poroča, da se sedanji upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani Matej Hubad namerava umakniti s svojega mesta, kar je sporočil kompetent-nim faktorjem. Vsled teja bo začetkom tega meseca imenovan naslednik. Po ><Pravdi* so najresnejši kandidati Oton Župa^rič,Jv^n Zorman in arli. Kregat
«JCTRu» št. 227
______ Sobota 2. X. 192o
Končni rezultat volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo
Oiicijelni zaključek dela volilne komisije. — Volilni rezultat:
V	trgovski in obrtniški sekciji sta dobili stanovski gremijalni in obrtniški listi po 11, klerikalna koalicija po 5 mandatov. —
V	industrijski sekciji izvoljenih 9 kandidatov «Zveze», 4 kandidati naprednega in 3 klerikalnega volilnega odbora. — Od 48 članov 30 naših, klerikalcev z Jelačinom 8, radikali 3, radi-cevec 1, po en napreden in klerikalen Nemec, izvenstrankar-
skih neklerikalnih 4.
Včeraj je volilna komisija zaključila *'oje delo s posebnim protokolom, v "aterem je ugotovila končni izid volitev, 'lekom dopoldne in popoldneva je bilo .v komisiji mnogo živahnih principijelnih in osebnih sporov, ki so se nazadnje vendarle mirno končali. Pri poslednjem pregledu glasovnic jc morala komisija izvršiti nekatere korekture dosedanjih svojih ugotovitev. Tako se je n. pr. v i. obrtniški kategoriji izkazalo, da ni izvoljen kandidat obrtniške liste g. Fran Plečnik, marveč kandidat klerikalne liste g. .ložei Hafner, župan v Skorji Loki. Obrtniška stanovska lista je imela namreč prvotno na kandidatski listi gospoda Groma mesto g. Plečnika in ie njen a olilni odbor v početku volilnega gibanja razposlal volilcem za nalepljenje na glasovnice kandidatne liste s kandidatom Gromom. Pozneje ie to kandidaturo zamenjal z ono g. Plečnika, kar pa so nekateri volilci prezrli in tako je dobil g. Grom okoli 8U glasov, ki so potem manjkali g. Plečniku ter povzročili, da jc zaostal zu najjačjim klerikalnim kandidatom Hafnerjem.
V III. obrtniški kategoriji je prvotno izgledalo, da bo med naprednim kandidatom g. Ambrožičem in njegovim protikandidatom Lipovškom moral odločiti žreb. Pri ponovnem pregledu pa se jc ugotovilo, da so bili oddani za obrtniško stanovsko listo trije glasovi več kot se je štelo prejšnji dan. Zato je bila proglašena izvolitev g. Josipa Ambrožiča, izdelovalca gredež v Ljubnem pri Pod-nartu in so torej vsi štirje napredni kandidati te kategorije izvoljeni.
Pri ponovnem pregledu I. trgovske kategorije je bilo ugotovljeno, da gg. \Yeixl in Stermecky nista dobila enako število glasov, ker je bilo na eni gremi-jalni kandidatni listi brisano ime gospoda \VeixIa in mesto njega zapisano ime g. Stcrineckega. Na ta način je dobil gospod Weixl le 142. g. Stermecky pa 144 glasov. Tako je bil g. Stermeckv proglašen za izvoljenega, g. Weixl. najagil-nejši sotrudnik za zmago gremijalne liste pa je podlegel naključju, kar bo celokupno zavedno trgovstvo iskreno obžalovalo.
Končno se je volilna komisija odločila, da pristopi k žrebanju za ostale tri članska mesta v I. trgovski kategoriji. Žrebalo se ie na ta način, da ie v žari pripravil listke s kandidati vladni svetnik Senekovič v prisotnosti komisije, predsednik komisije, viš. s. s. Levičnik ki je bil določen, da žrebanje izvrši, se ]c medtem odstranil. Ko je bilo vse do-
bro < zmešano» sc je predsednik vrnil v dvorano. Med člani komisije ie vladala razumljiva napetost. Tu ie posegel vmes čian komisije g. Jean Schrey s svojim humorjem: predsednik, zdaj pa potegnite iz žare g. Hienga». In glej! Gospod Hieng ie bil prvi. za katerega je odločil žreb. G. Schrey: Pa še EIs-bacher.ia! Žreb jc v drugič prav da! gospodu Schreyu in g. Elsbacher .ie bil izvoljen. «Ta zadnjega jim pa šenkam» je dejal g. Schrey, pa je takoj pristavil: 'Dajte nam še Cvenklja». In v tretjič je g. Schrey zadel. G. Cvenkelj ie izvoljen. Tako se je humoristično zaključila tra-gikomedija klerikalne Jelačin-Ogrinove volilne borbe. Treba je bilo le še, da gg. .lelačin. Ogrin in Ložar sami kot člani volilne komisije v zaključnem volilnem protokolu <'poraz svoje liste zape-čatijo» — da se izrazimo tako, kakor je to pisal «Slovenec» pred volitvami o listi stanovsko zavednega trgovstva in obrtništva.
Zastopniki poraženih so končno izlili svojo jezo v nekaterih pritožbah, ki so jih dali na protokol. Navajali so očitke, o katerih niti v času ogorčene volilne borbe niso nič vedeli. Ko gubi ima pravo. da se ljuti.
Predsedništvo volilne komisije je sinoči do poznega večera sestavljalo obširni volilni protokol, ki ga bodo člani komisije tekom današnjega dne podpisali. S tem ie volilno opravilo končano, Zbornica je izvoljena in se bo že z ozirom na mnoge neodložljive posle, ki jo čakajo, pač v najkrajšem času sestala. Zbornico skliče k prvi njeni seji minister za trgovino in industrijo.
Končni izid dolgotrajne in težke volilne borbe med koaliranimi strankami (SLS. SKS, NRS, Nemci in Jelačinova grupa) ter stanovskimi organizacijami obrtnikov, trgovcev in industrijcev je ta. da je koalicija spravila proti volji <Zveze industrijcev» v zbornico 3 člane industrijskega odseka, v boju s stanovskimi organizacijami trgovcev in obrtnikov pa po 5 članov obrtniškega in trgovskega odseka. Klerikalna koalicija je prodrla torej samo s 13 člani. Še usodnejši pa ie rezultat, če se ga motri s stališča poedinih koaliranih grup. Od 48 članov nove Zbornice je 30 zastopnikov naprednih stanovskih organizacij, klerikalci imajo z g. Jelačinom vred 8 mandatov. SKSarji so si priborili edinega Gezo Hartnerja, radikali 3. nanred-ni Neuici enega, klerikalofilni Nemci enega, 4 člani zbornice so politično neopredeljeni, vsekako pa protiklerikalni.
SDS in „sporazum"
V uvodniku z dne 26. p. m. smo razpravljali o politiki sporazuma ter smo m. dr. povdarili, da ie mogel vsak dober državljan podpisati besedilo »sporazuma«, ki ie bil sklenjen 1. 1925. med NRS in HSS, saj je v prvi vrsti vseboval obljubo radičevcev, da bodo lojalno sodelovali na popolni provedbi Vidovdanske ustave in je bila z njim zapečatena kapitulacija Radičevih separatističnih gesel. Pokazali pa smo, kako ie radičevska politika ta sporazum zlorabila, ker se ji ie brez potrebe žrtvoval Nacijonalni blok. Ako pomeni »sporazum« brezpogojno priznanje ustave, potem je to le druga beseda za stvar, ki jo tudi mi zastopamo. V tem smislu smo rekli, da ni treba na-pustiti »sporazuma«, temveč ga ie treba le še spopolnit; in predvsem izvajati.
Včerajšnje beograjsko »Vreme« dela iz naših izvajanj senzacijo, proglaša jih ta značajen moment v našem političnem življenju ter deducira, da zastopamo slovenski samostojni demokrati v vprašanju sporazuma posebno stališče. Naravno, da mi ne moremo avtentično zastopati stališča celokupne SDS. vendar se nam, zasledujoč izjave njenih voditeljev zdi. da naš članek lahko podpiše vsak vodja in član SDS. Nikdar namreč nt nihče od SDS trdil, da same stvarne vsebine «sporazuma», kakor je bil žal zelo kasno objavljen, ne bi mogel podpisati. Ni nismo temu doiiavi-li, da je bil »sporazum« potreben, ker še vedno trdimo, da je bilo rušenje Nacijonalnega bloka historična pogre-ška. Javnost pa »sporazuma« ni vzela tako, kakor je bil napisan. G. Radič je še nedavno v Ženevi primerjajoč sporazum« z mednarodnimi pogodbami na-značil. Vako ga je razumela HSS. V tem ozi-ni moramo objektivno priznati da ie radikalna stranka letos zlasti po g. Uzunoviču izjavila, da sporazuma ne shvača preko naravnega smisla njegovega teksta in ga torej smatra le kot pogodbo dveh strank za vodstvo drž. poslov na podlagi temeljne želje, da se integralno provede ustavo. Tak spoT razum ni za SDS nobeno strašilo, kajti ta cilj ie tudi njen ciij. Zdi se nam pa. da ie HSS svoj podpis na »sporazum« dala samo mehanično, mentalno pa je, kakor vsa praksa kaže. ostala na starem stališču. Tu pa je izvor vseh težav režima RR. ki očividno ni sposoben prevesti to. kar je juliju 1925 podpisal. V slučaju, da provedbo ustave ln
s tem temeljno idejo sporazuma prevzame nova kombinacija, bo seveda HSS v težkem položaju, da bo morala pobijati, kar je poprej podpisala.
H krizi ?rSIavenske banke" d. d.
lz Zagreba se poroča, da ie trgovska sodnija postaviia »Slavenski banki« d. d. komisarja (sekvestra) v smislu zakona, ki ima rok v 30 dneh razčistiti stanje zavoda. Imenovan ie D, Bašič. Iz tega je videti, da sc bo 14duevni rok za predložitev bilance podaljšal. To je pravilno, kaiti zavod s toliko mrežo filijaik ne more čez noč zaključiti svojih računov v sklepčno celoto. V tem pa se materijal za odgovornost »Ban-que des Pays« zgošiuje v čisto konkretne oblike. Zlasti se to pokazuie glede vrednostnih papirjev »Slavenske banke«, ki jih ie »Banque des Pays« po svojih uradnikih za hrbtom upravnega odbora »Slavenske banke« takorekoč sama sebi zastavila.
Beograd. 1. oktobra r. Včeraj ie prispel v Beograd tajnik Saveza bančnih uradnikov Jugoslavije iz Zagreba Kurtagič, da intervenira pri ministru za socijalno politiko za saniranje prilik v Slavenski banki. Intervencija se ie zgodila radi tega, ker bi z likvidacijo Siavenske banke prišla v nevarnost eksistenca 372 uradnikov in nameščencev z rodbinami vred.
Politične beležke
Niti hrvatski federalisti ne marajo klerikalnih avtonomistov
Za nedeljo dopoldne so sklicali v Brežicah siiod radičevci, obenem pa se vrši tudi klerikalni shod, na katerem bo govoril dr. Korošec. Zadnji »Dom« piše, da je dr. Korošec povabil na svoj shod kot glavnega govornika dr. Trumbiča, ker je baje mnenja, da je -hrvatski seijaški narod zares zapustil HSS in Radiča icr prešel k ie-lijalcem (iederaUstom) in dr. Trumbiču, in da mu bo dr. Trumbič kot glavni govornik privabil kakih tisoč hrvatskih poslušalcev.«
Donu pravi, da se bodo v nedeljo v Brežicah dr. Koroščevi pristaši lahko prešteli tia prste, dr. Trumbičevi se pa niti šteti ne bodo mogli, ker jih ni. Sedaj se jc tudi oglasil »Hrvat«, ki piše v včerajšnji številki: »Osebno glasilo predsednika HSS laže prav tako bedasto tudi po povratku g. predsednika, kakor je lagalo pred njegovim odhodom v Ženevo. ^Dom: servira svojim či-I taieljem, da je dr. Korošec pozval dr. Trum-I biča na.svojo skupščino, ki io ic sklical za
3. oktobra v Brežicc. Niti ni dr. Korošec pozval dr. Trumbida, niti ne bi dr. Trumbič šel, ako bi ga dr. Korošec povabil, pa
so zaradi tega neurrmne laži predsednikovega glavnega organa brez kake podlage.« Glasilo hrvatskih iederalistov torej ogorčeno odklanja domnevo, da bi se mogel njihov vodja udeležiti dr. Koroščevega shoda. Niti hrvatski federalisti, ki so po svojem državnopravnem programu najbolj sorodni klerikalnim avtonomistom, nočejo iti z dr. Korošcem. Vprašanje ie sedaj, k]c imajo klerikalni avtonomisti sploh kakega zaveznika? Menda res samo v Rimu.
«Slovencu» so volitve sapo zaprle
Zlasti za klerikalce porazen uspeh zborničnih volitev je »Slovencu« že včeraj sapo popolnoma zaprl; kaiti včerajšnji »Slovenec« nima o zborničnih volitvah niti besedice, kakor, da bi jih ne bilo in kakor da »Slovenčevi« bralci niso vredni, da bi iim priznal resnico. »Slovenec« v neljubih mu situacijah svojim pristašem sploh rad zamolči važne dogodke. V zadnjem času jc n. pr. popolnoma zamolčal izstop iz cerkve ter civilno poroko prof. dr. Izidorja Cankarja. Molči kakor grob na naše očitke glede poskušenega narodnega izdajstva nad koroškimi Slovenci pri »Družbi sv. Mohorja«. Sedaj pa hoče s hinavsko molčečnostjo preslepiti svoje bralce tudi glede poraznega izida zborničnih volitev. Nai le tako nadaljuje! Bodo čimpreje misleč: njegovi pristaši spoznali kako nesolidna in nemoralna je pisava glavnega glasila SLS.
Za revizijo tiskovnega zakona
Na kongresu JN7U na Cetinju je bila sprejeta naslednja resolucija:
Razpravljajoč o položaju tiska pod režiš mom novega tiskovnega zakona kongres jugoslovenskih novinarjev, ki se je vršil na Cetinju 27., 28. in 29. septembra 1936. ugo« tavlja:
1.)	Da se jc v teku tega leta, odkar je stopil ta zakon v veljavo, pokaralo več kot dovolj močno, kako zelo škodljiv je ta zakon za pravilno vršitev vloge, ki pripada tisku v javnom življenju države.
2.)	Da se tiskovni zakon niti tak, kakr« šen je, ne uporablja pravilno, temveč, da oblasti vrše pogosto velike zlorabe, ki tisk gmotno uničujejo in mu odvzamejo vsako možnost posluževati se onih svoboščin, ki so mu zajamčene z zakonom. Tako se je n. pr. pokazalo, da policija preprečuje raz« širjanje listov tudi če pristojno sodišče prepoved ukine.
3.)	Da oblasti še nadalje uporabljajo za« kon o zaščiti države za tiskovne prestop« ke, četudi se v novem tiskovnem zakonu nahaja poseben paragraf, ki se tiče dejanj po zakonu o zaščiti države.
4.)	a.) Da se proti vsem novinarjem, ob» skovnem zakonu, v zaporu ne postopa po onih določbah ki so predpisane v tem za* konu samem.
Kongres zahteva radi tega:
1.)	Da se naj ves tiskovni zakon podvrže najširši reviziji tako da bo svoboda javne besede zajamčena v najvišji meri.
2.)	Da se naj do njegove revizije zabrani oblastem vsaka zloraba.
3.)	Da se proti tisku in dejanjem storje« nim potom tiska, postopa edino po tiskov« nem zakonu.
4.)	a.) da se protiv sem novinarjem, oh' sojenim po tiskovnem zakpnu. uporablja custodia honesta. Kongres nalaga central« ni upravi dolžnost, da naj odpošlje reso« Iucijo parlamentu in vladi ter pri obeh podvrame korake za njeno odobritev, b.) Da se sestavi posebna komisija novinarjev in politikov, interesiranih na svobodi tiska, ki naj čimprej pripravi podroben načrt o izpremembi sedanjega tiskovnega zakona, c) Da se naj preišče krivda bivšega ured« nika »Novosti® Koste Kra.išumoviča, zaradi katere je obsojen na izvršitev kazni v Po=> žarevcu, in zakaj je bil maltretiran ter are* tiran brez kakšne obsodbe, ter da se za» vzame za njegovo amnestijo.
Razen tega zahteva kongres od zunanje* ga ministra, naj se zavzame za naše novi« narje v inozemstvu, da ne bi bili izpostav« ljeni preganjanjem. Istotako, da se zašči« tijo naši novinarji predvsem v Italiji in da se v slučaju potrebe uporabije retorzije.
Končno je kongres votiral vsoto 80.000 dinarjev za preganjane novinarje.
Jugoslovenski novinarji v Črni gori
(Od Kotora do Cetinja.)
Cetinje, 28. septembra V torek ob 6. uri zjutraj. Na takšnem potovanju po našem Baikanu je treba tudi pri pošiljanju pošte dobre strategije. Pošto odvaža iz bivše črnogorske prestoiice državni avtobus ob pol 8. zjutraj v Kotor, odkoder jo zapelje v svet parnik ob 14. uri.
Kotor smo včeraj zapustili okrog 16. ure. In vendar je do vrha kotorskih brd žgalo solnce, da smo se vili v avtomobilih brez suken.i. V 27 avtomobilih smo hiteli čez vratolomne serpentine, ki jih je do vrha nad 40. Vsekane so v skalo; ob robovih, kjer pada strmina v prepade do sto in več metrov, je kamenita ograja večinoma' razrušena. Cas gloda tudi kamenje, za investicije pa seve ni »budžetne« možnosti. Kdor ima dobre živce, uživa s polnim duškom med to res boij romantično kot lepo vožnjo vso mogočnost krasote naše jadranske obale. Pokojno leži Ko:or v svojem tihem zalivu, nobena burja, niti veter ne more do njega. Mestece pa ie s prevratom izgubilo na svoji gloriji obmejne trdnjave, Izgubilo svojo močno posadko 3000 vojakov in zabredlo v pasivnost Rešit: bi ga moge! le tujski promet, jadranska železnica, moderni hoteli, za katere pa bi bilo treba seve milijone, ki iih v Koturu nimajo. Strašna pa je golota ogromnih skal nad mestom:, samo na levi strani leži dolinica.
ki jo namakajo iz morja in u ic še seda! pestro zelena, rodovitna, da stane krompir v Kotoru kg komaj 75 par, govedina 8 Din.
Malo pred višino 1000 m .ie vzidan v skalo velik mejnik proti Črni gori, do kamor je včasih segalo Nikitovo kraljestvo. In že se nagnemo v dolino, a pred nami zopet novo morje strašnih raziedenih ska!, kolo-sov, ki so včasih redko obraščeni z nizkim grmičevjem. Vendar jc po njih vse polno čred ovac, tudi krave se spenjajo po teh pečinah in trgajo borno zelenje. Iz prepada svetlika majhna njivica, po žlebu koraka konjiček s tovorom ua hrbtu. Ob cesti redke, a snažne kamenite hišice z velikimi okni, pred njimi narod izrazitih lepih obrazov v snažnih narodnih nošah. Ženske in!-Bh oči, iepih lic z dolgimi črnimi kitam! okrog glave, izza kite košček črne halje, vse v belih opankah, kot je belo kamenje njihove domačije. Neprisiljeno, bratsko nam kličejo -dobrodošli-. Po strmini stopa Črnogorec z rdečo suknjo, njegovo tipično čepico in palico, od druge strani mlada Cr-nogorka z dečkom, oba neseta vodo. Cer-makove slike nam stopajo pred oči. Težko nam je, ko hitimo z avtomobili skozi to trdo življenje. Odkod tem ljudem ona sila, ki so jo pokazali v stoletnih borbah za svobodo svoje krušne domovine, karr.eni-tih brd?
Zopet se vzpenjamo po serpentinah, dokler ne zavozimo v novo dolino, vas Njegoš, rojstni kraj kralja Nikite in vladike Rada. Obe hišici skromni, toda čisti in ponosni, še stojita. Predsednik občine Vaso Otaševič nas pozdravlja v nošnji črnogorskih patriajev, dolgi modri suknji, rdečem telovniku, zlatih našivkov, za pasom samokres, in mož krepko povdarja: »Žrtvovali smo vse s srcem, da se naš troimenl narod končno ujedini, in srečni smo, d* prvi pozdravljimo jugoslovenske novinarje v Crtri go-i!« Krog njega narod, žene in starci, bivši Nikitovi oficirji, več ur so prišli iz svojh brd, da nas pozdravijo. Tudi pogoščajo nas z domačim sirom, kruhom, mesom <n pivom. Njeguš ima 500 hiš, šolo s tremi razredi m 16 cerkva z dvema popoma. Kai bi, kamenja je dovoli, pa si postavi vsak močnejši vasčan svojo cerkvico.
Svež gorski zrak veje, ko brzinio v strmih ovinkih v novo dolino. Električne luS nas pozdravljajo s Cetmja. Končno smo tam, med narodom, ki nas res s srcem pozdravlja z županom Tomo Miloševifiem. Krog njega garda cetinjskih veljakov, zopet vsi v svojih črnogorskih odelih, vsako pleme s svojimi posebnostmi. Godba igra, po hišah zastave in narod pozorno sledi govorom. S povorko gremo skozj mestece, žene z otroci na rokah z nami. V domu Svobode, bivšem črnogorskem parlamentu, otvarja predsednik Krešo Kovačič kongres jugoslovenskih novinarjev. Tudi tu hočejo Črnogorci mea nami, mlado in staro vre v dvorano, ki je res natrpano polna. Vladike delajo red, odločno, a ljubeznivo. Potem nas razvozijo na stanovanja. Novinarji so vse dneve gostje cetinjskega mesta in »grad.ianstva«. Ubodi so Črnogorci, a zlatih src. Njihova gostoljubnost nima meja. To vidimo prvi večer. Pozno v noč se raz-govarjamo z gazdo. Tudi Cetinje kot vsa Črna gora ima svojo veliko bol: mnogo so izgubili s spremembo ob prevratu. Sedaj bi trebalo vsaj železnice k modu. Trebalo pa bi izgradili samo 28 km m lokomotiva bi zavozila s Cetinja preko Lovčena v Budvo k morju. »Kaj pravijo Vaši poslanci?« vprašam ljubeznivo gazdo. »E, pa sedem jih imamo in vsak je od druge partije, obljubljajo vsi, tudj ministri, kadar prihajajo ra agitacijo, uspehe pa vidite.« Nekaj vrže vsaj tujski promet, ko se privažajo gostje iz Dubrovnika na egied Cetinja, največ ie Nemcev, potem Cehov in Angležev. Cb dobrem črnem vinu, žlahtni kavi in še slajšem črnogorskem grozdju se zvečer poslovimo od gazde, da se po 51-urni vožnji po vlaku, pamiku in avtomobilih zopet prvič vležemo v belo posteljo.
Dr. Avg. Reisman
Shodi SDS v Prekmur ju
V	nedeljo, dne 26. septembra se je vršila vrsta javnih shodov narodnega poslanca nr. Pivka po srednjem Prekmtirju. s padajočem k srezu Dol. Lendava. V Beltincih ie govoril dr. Pivko pred 250 volilci. Shod se je vrši! v hotelu Kroni v polni gornji dvorani ob 9. dopoldne.
V	občini R e n k o v c i pri Turništu, kjer še naši pristaši niso organizirani v j>o-sebni krajevni organizaciji, se je vršil ob 13. uri prvi shod naše stranke, katerega se je udeležilo okrog 90 domačinov. Po shodu so »e oglašali novi pristaši in sklenili so, da se osnuje v občini krajevna organizacija.
Ob 4. popoldne se je vršil tretji shod v Melincih ob Muri ob navzočnosti okoli 103 volikev, večinoma že organiziranih članov naših organizacij v Melincih in Gor. Bistrici.
Ob 7. svečer se je predstavil narodni poslanec članom nove marljive organizacije v IžakoTrih. Tukaj so se zbrali razen naših pristašev v velikem številu tudi drugi domačini. Xa vseh imenovanih shodih je dosegel govornik popoln u-peh in ni nikaki-nega dvoma, da je storila naša stranka s temi shodi krepak korak naprej.
V	srednjem Prekmurju smo bili ob zadnjih volitvah razmeroma slabi in neorganizirani, danes pa imamo v svojih organizacijah zbrane najvplivnejše domačine.
Zaradi velike oddaljenosti »rezke organizacije SDS v Dol. Lendavi od občin na severu tega steza se je čutila potreba, da se osnuje v okviru srezke organizacije novo okrožje s sedežem v Beltincih za občine Beltinci, Ižakovd. Odranei, Bratonci. Melinci, Gor. Bistrica, Srednja Bistrica, Dol. Bistrica, Trnje, Gančani, Dokležovje. v katerih že imamo krajevne organizacije, iu za občine Turnišce, Renkovci, Lipa, Gomi-lica, Črenšovei, Lipovci, v kojih naši prf. staši se niso organizirani. V nedeljo dne 26. t m. se je vršil pod predsedstvom narodnega poslanca dr. Pivka ob 7.30 dopoldne v Beltincih pri g. Horvata sestanek delegatov navedenih organizacij in zaupnikov iz ostalih občin, na kateren. sc je izbral okrožni odbor. Predsednik je g. Štefan
VorSš, čevljarski mojster v Bohincih, tajnik g. Ant. Glavnik, in šest odbornikov iz raznih najbližjih organizacij.
Krajevna organizacija SDS v \ erzeju ja priredila v soboto '23. sept. sestanek s p-nčoim predavanjem o monopolih, ki ga ie imel narodni poslanec dr. Pivko. Predavanja se je udeležilo tudi nekoliko kleri kalcev.
Seja celjskega občinskega sveta
Celje, I. oktobra
Začetkom občinske seje je sporočil i\u pan dr. Hrašovec. da jc odložil občinski mandat g. ravnatelj Mirko Gruden. Na nje govo mesto jc poklican g. Franc Vidmar član kluba Delovne večine, ki jc bil pr. seji že navzoč. Na interpelacijo glede n«; kupa dveh črnih pogrebnih konj je poro« čal g. župan, da je dal ugotoviti primer« no ceno po dveh strokovnjakih, ki sta iz> javila, da je ista popolnoma umestna.
Za pravni in personalni odsek sta poda; Ia poročilo občinska svetnika gg. dr. Ka lan in prof. Mravljak. V zvezi z reorg-ani« zacijo občinskih podjetij in z ozirom na raz širjenje delokroga mestnega magistrata, ki jc dobil nazaj velik de! obrtnega referata, se razpiše na mestnem magistratu pogod« beno mesto drugega konccptnega uradnika. — V domovinsko zvezo sc sprejme g. Ma= kso Žagar. — Ob savinjskem nabrežju pod Kapucinskim mostom so postavile nekatc. re stranke kole za sušenje perila. Mestni občinski zastop sicer dovoljuje to tudi v naprej, pač pa naroča mestnemu magistru tu, da obvesti stranke, da sc vrši sušenje na občinskem svetu in da ima občina pra« vico strankam uporabljanje tega prostor« vsak trenutek odpovedati. — Ubožni svet se je v smislu zakona izpopolnil tako, da se vpokličejo vanj šc svečeniki vseh treh veroizpovedovanj v Celju in mestni fizik.
V	smislu štajerskega deželneja reda ima mestni magistrat pravico, zahtevati «id strank, ki renovirajo fasade svojih zgradb, da predlože tozadevne načrte in vzorec barv mestnemu magistratu. Ker sc izvršu« jejo tudi v Celju neokusne reklame in fu--sade, bo mestna občina v bodoče postopjU v smislu teh določil štajerskega deželne g.« reda. Ra/cn tega pa se izvoli za presojanje« okusnih fasad in reklam poseben sosvet. \; katerega se odpošljejo poleg uradnega pred( stojnika gg. dr. Kal«n, dr. Ogrizek in Lc« skovšek.
Jadranska banka se protivi vknjižbi kia\ zule, da mora podreti svojo stavbo v A!e.-ksandrovi ulici v slučaju, ako sc uvede o i mestnega stavbnega urada projektiran stavbni načrt, dasiravno je na to pred grad njo svojega poslopja že pristala. Občinski svet vztraja pri zahtevi, da sc tozadev nu klavzula, ki jo je Jadranska banka v po^ godbi že podpisala, tudi vknjiži.
Odklonjena sta bila priziva gostilničar, ke Josipine Lavrenčak »Pri kroni" in Fran. ca Bergerja v Gosposki ulici proti denarn globi, ker nista v redu pobirala r.očnegi davka. V načelu jc bil sprejet predlog. iL se predlaga ob priliki prihodnjega proračuna velikemu županu, naj bi spremeni; naredbo, ki se tiče nerednega pobiranj* cestne naklade v tem smislu, da ne bi bils mestna občina prisiljena izreči proti stran kam najvišje, t. j. 20kratne kazni, ampak da bi ji bila dana prilika izrekati kazni v iznosu 1 do 20kratnega zneska neplačane cestarinc.
Veliki župan mariborske oblasti jc po. slal mestni občini odlok ministrstva vojne in mornarice od 6. avgusta 1926., po kate ri naj bi mestna občina skrbela za nastani; tcv vojaštva in bi torej odslej ne do.bhali) za svoje objekte nikake najemnine. Mestni občina bi morala tudi skrbeti za popravil, vojašnic. Mestni občinski zastop stoji m stališču, da so prostori, kjer stoji Alei ksandrova vojašnica, augmentacijsko skla. dišče in smodnišnica last mestne občine. Ni zakona, ki bi mogel na tem kaj spre meniti. Zakon o ustrojstvu vojske in mor. narice čl. 319 pravi, da zemljišča za postavitev vojaških zgradb daje država, če jt potrebna velikost tega zemljišča večja oc 15 arov. Drugače pa ga daje občina oč svojega sveta. Čl. 320. pravi, da daje zcm= Ijiščc država in je tedaj jasno, da te zgrad: be niso bile nikoli in tudi ne morejo po novem zakonu postati državna last. Ako pravi čl. 319. da mora dati zemljišče obči« na, bi to veljalo le za prihodnost, ne pa za preteklost. Sicer pa velja to samo /a zemljišča, ne pa za stavbo. Zakon od U. VI. 1S79. št. 93. oziroma od 25. VI. 1S95. št. 100 pa tudi nikjer ne pravi, da bi stav.-bc, ki so bile zidane za nastanitev vojaštvu oziroma v vojaške svrhe, sploh kuaj po< stale eraricna last. Mestni zastop vztraij pri nadaljni najemnini in bo istočasno opo* zoril tudi ministrstvo pravde, da ono po-* uči ministrstvo vojne in mornarice o na* pačnem tolmačenju zakona.
Svoječasni predlog občinskega odbornik-, g- Korena, naj se odpove vojaški uprav smodnišnica, jc bil sprejet v tej obliki, ds se vojaški oblasti priporoča, naj si poišče zato primernejši prostor, ker se je pripeti« Io pri dosedanjem skladišču smodniku ž-več nesreč.
V	imenu finančnega sveta ie cor>čal predsednik g. dr. Božič: odpove se najem; ninska pogodba dosedanjima nujemnikoma enega dela takozvanega Higersperge, joveea posestva v bližini mestnega parka, kci se bo ta de! pogozdil. Mestnim uslužbencem se prodajo po primernih cenah razpoložlji« va drva v mestnem gozdu. Za nabavo pre moga se jim je dovolil predujem 25.0<>. dinarjev. Odklonjene so bile prošnje onih mejašev na hribu Sv. Jožefa, ki žele v z. ho arondacije nakupiti sosednje parcele Obravnavale se bodo te prošnje šele te« daj. ko bodo v poštev prihajajoče purceic ze zazidane. Prodajo se na mestnem pc« sestvu stavbne parcele gg. Francu 2ur, J0« sipu Peštaju ir. Maksu Žumru pod po*o.-jem, da gradijo po stavbnem načrtu ki ga odobri mestni stavbni urad. stanovanj« ?ke hiše najpozneje do konca I. 1927. (Ob* cmska seja sc še nadaljuje.)
Veliki župan v poplavljenih krajih
Veliki župan dr. Baitič je včeraj dopoldne obiskal v spremstvu gradbenega direktorja inž. Krajca, šefa oddelka za gradbo hudournikov inž. Fazana in logaškega srezkega poglavarja Poklu-karja od vremenske katastrofe najhuje prizadeto občino Čiri. V imenu občine je pozdravil vel. župana in ostala gospoda žirovski župan Primožič, ki se je pridružil obhodu. Veliki župan si je podrobno ogledal ves opustošeni teritorij ter se osebno prepričal, kako veliko škodo je prizadejala poplava nesrečnemu prebivalstvu. Polja so daleč nakrog opustošena. deloma popolnoma devastirana. V Selu. ie porušenih 13 hiš: dve od njih sia popolnoma izginili pod velikim plazom, ki jih je tako naglo pokopal, da iz hiš ni bilo mogoče rešiti niti živine. Ljudje so si rešili le golo življenje. Devet hiš bo treba podreti in sezidati nove.
Prebivalstvo je videlo v navzočnosti g. velilkega župana resno voljo vseli merodajnih faktorjev, da se jim hitro pomaga, kar jim ie bilo v obupnem položaju v veliko tolažbo. Zlasti mnogi tnali posestniki, čevljarji, so izgubili J'se svoje imetje, stroje in orodje. Veliki župan ie razdelil na kraju nesreče 13.000 Din. ki jih ie dal na razoolago za prvo pomoč oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani za najbednejše med prizadetimi. Razen tega je obvestil župana g. Primožiča, da bo Rdeči križ z vso vnemo pomagal pri obnavljanju porušenih domov ter pri pomožni akciji, ki se bo vršila pod egido Rdečega kriza. Inž. Črnivec od Gradbene direkcije je dodeljen Rdečemu križu in je do-oil nalog, da na kraju katastrofe zbira podatke in študira možnost vzpostavitve porušenih in poškodovanih hiš. V Žireh je ostal tudi inž. Fazan, ki bo proučeval tamošnje hudournike in zlasti preštudiral vprašanje zgraditve ceste Račevo-Vrhnika, ki edina more v bodočnosti zasigurati, da v slučaju ka-kc ponovno nesreče Žirl ne ostanejo odrezane od sveta. Inž. Fazan bo dalje preštudiral vprašanje preložitve cevovoda električne centrale, da se zasi-gura tej važni ustanovi nemoten obrat.
Pozno popoldne se je g. veliki župan vrnil čez Logatec v Ljubljano. Cesta 2iri-Log, ki je bila podsuta na treh krajih, je že zopet v redu. Cesta iz Ži-rov v Poljansko dolino pa bo za dolgo dobo nesposobna za promet, ker je na dveh krajih popolnoma izginila. G. veliki župan se je mudil predvčerajšnjim tudi v Medvodah, v Sori in na Viču ter si ogledal tamošnja opustošenja. S rezki poglavar d v. sv. dr. Ferjančič pa je včeraj obiskal Polhograjsko dolino ter razdeljeval prvo podporo Rdečega križa. Tudi v Medvodah je bilo 'razdeljeno nekaj podpor iz sredstev Rdečega križa. Prihodnje dni pa bodo
^di za Poljansko dolino na razpolago
edstva za prvo pomoč.
Ogromna vodna energija pri zadnjih poplavah
1350.000 konjskih sil!
V četrtkovi številki »Slovenskega Naroda« je bil objavljen zanimiv račun o množini vode, ki je v dnevih 27. in 38. septembra padla na prizadete pokrajine. Na 600 kvadratnih kilometrov je pri povprečni višini podavine od 1 decimetra padlo v teh dneh 60 milijonov kubičnih metrov vode, ki se je morala odteči v kakih 24 urah.
Ta račun, ki je zelo točen, lahko vzamemo za podlago, da izračunamo energijo vodnih mas, ki so pustošile po dolinah. Ako vzamemo Izliv Ljubljanice v Savo (približno 200 m) kot najnižjo točko in kot srednjo višino v padavinskem ozemlju višino 160 m, dobimo padec od 200 m. Ako je voda odtekala 24 ur, potem je znašala njena energija 1,850.000 konjskih sil ali ',360.000 kilowattow, to je polovica vseh pri nizki vodi izrabijivih vodnih sil v Jugoslaviji.
Upoštevajoč dejstvo, da opustošenj kraji sami ležijo precej visoko in da je mnogo vede odteklo po stranskih strugah, kjer ni napravila velike škode, vzemimo samo eno
desetino gori izračunane energije, to ]e 185.000 k. s., pa dobimo energijo, ki je enaka vsoti vseh do sedaj tehnično izrabljenih vodnih sil v vsej naši kraljevini. To je energija, k? je v sodotani visoko razviti tehniki ni lahko najti primera. Naša najmočnejša vodoelektrrčna centrala v Falj na Dravi ima samo 47.000 k. s. in najjačja nemška naprava Walchensec na Bavarskem dosega v skrajni potrebi 150.000 konjskih sil. Sedaj lažje razumemo, da so bili v teh dneh viie, hiše, kameniti nasipi, jezovi in celo železobetonski mostovi le igrača teh ogromnih vodnih sil.
Še interesantnejši je sledeči račun: ako bi vseli onih 60 milijonov kubičnih metrov vode, ki jih nima niti Blejsko jezero, zajezili in piist;li vodo počasi odtekati, izrabljajoč prj tem v turbinali njeno silo, bi lahko celih šest mesecev gnala veliko vodo-električno centralo za 10.000 konjskih sil. Ljubljana pa, ki rabi le eno tretjino te energije, bi lahko imela poldrugo leto zastonj razsvetljavo.	F. Š.
Protestni shod stanovanj-
sum n
Maribor. 1. oktobra
Snoči se je vršil v veliki Gotzovi dvorani protestni shod mariborskih stanovanjskih najemnikov, kakršnega še Maribor ni doživel. Udeležba je bila ogromna iz vseh siojev tako, da je bila dvorana z galerijami vred natlačeno polna. Posebno velika je bila udeležba s strani državnih nameščencev in upokojencev, železničarjev in delavcev vseh kategorij.
Protestni shod je otvoril in vodil g. Mo-horko, predsednik društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico. V svojem govoru je pojasnil kritični položaj, v katerem se nahajajo vsi najemniki brez izjeme, zlasti pa še v Mariboru, vsled pomanjkanja družinskih stanovanj in premajhne agiinosti mestne občine, dočim država do sedaj še sploh ničesar ni storila za najbednejše, ki so že brez stanovanj ali pa jim v doglednem času preti deložacija. Posebno kritičen je položaj v Mariboru, kjer leži še 840 nerešenih prošenj za stanovanje pri stanovanjskem sodišču, medtem ko je že samo letos vloženih 300 odpovedi stanovanj, v 78 slučajih pa se je že izvršila delffžacija. To so razmere, ki kar kričijo za odpomoč — obeta pa se zmanjšana zaščita in zvišanje najemnine na zla- ' to pariteto.
Po izvajanjih predsednikovih je govoril v !
imenu društva državnih nameščencev in upokojencev g. prof. dr Pečovnik, v imenu obrtnikov g. Miha Vahtar, nate gg. Eržen in Bahun, končno pa sta podala izjave v inenu svojih parlamentarnih klubov gg. državna poslanca dr. Pivko in Vesenjak.
Sprejetih je bilo več resolucij. Prva sc pošlje brzojavno min. predsedniku, ministru za socijalno politiko in odboru za stanovanjski zakon, v kateri se spričo akutne gospodarske krize v celi državi in znižanja prejemkoy državnih nameščencev protestira proti nameravani ukinitvi stanovanjske zaščite in vsakršnemu znižanju najemnin in zahteva podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona najmanj do leta leta 1930 . 7, izpremembami v smislu predlogov zveze društev najemnikov. G. veliki župan se prosi, naj s svoje strani podpre akcijo najemnikov in pravočasno opozori ministra za socijalno politiko na posledice, ki bi nastale po morebitni ukinitvi stanovanjskega zakona.
Mestni svet mariborski se poziva, da nadaljuje gradbo stanovanjskih hiš in da postavi barake kot zasilno streho za de-ložiTane družine, hišfii posestniki pa se opozarjajo, nai upoštevajo, da najemniki sami niso povzročili težkega položaja, v katerem se vsi brez izjeme nahajamo
PLESNE ATRAKCIJE: Folles-BerjerB. Houlin Roug? Cssino de Pariš.
?szite na razstavljene slike;
Pride v kino «Dvor».
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. z\'ečer.
Nedelja. 3.: «Macbeth». Tragedija. Premi« cra. Izv.
1'ondeljek. 4.: <rHlapci». D.
Torek, 5.: Zaprto.
Sreda, 6.: « Doktor Knock ali Triumf medi* cine». Satirična komedija. Premiera. Izv.
Četrtek. 7.: Zaprto.
Petek, 8.: «Macbeth». Tragedija. E.
Sobota. 0.: « Drugi breg» Drama Premiera. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 2.: «Veronika Deseniška«. Otvorit« vena predstava.
Nedelja, 3.: "Danes bomo tiči«. Premijera.
Otvoritev dramske sezone v ljubljanskem Nar. gledališču. Leftošnja gledališka sezona v ljubljanski drami 6e otvori v na-ieljo, dne 3. oktobra in ne, kakor je gledališka uprava prvotno javila, v soboio. rine 2. oktobra. Igrala se bo Shakespearova tragedija «Macbethj> t prevodu pesnika Otona Župančiča. Režira proL O. Šest. Igra je opremljena z novimi originalnimi kostumi. Sodeluje ves dramski ansambel, pomnožen z bivšimi gojenci Dramatične šole ter
z zborom stalnih statistov. Naslovno vlogo tragedije igra g. Levar, Lady Maebethovo ga Marija Vera, ostale važne vloge so v rokah gg. Rogoza, Skrbinška, Lipaha itd. Druga premiera bo v ponedeljek dne 4. oktobra. Vprizore se Cankarjevi «HIapci» v režiji Milana Skrbinška. Tej premijeri sledi v sredo nova igra -'Doktor Knock ali Triumf medicine*. To komedijo režira s. Šest.
Nastopni koncert Zlatka BalokoTiča v Zagrebu. Zagrebški violinski virtuoz Zlat-ko Balokovič je imel nastopni koncert v Zagrebu dne 29. septembra. Izvajal je nastopen program: Dora Peiačevič: Slovanska sonata; Wieniawski: Koncert v D-mo-lu; Goldmarck: Adasrio: Rimskij-Korzakov r Himna solncu; Zsolt: Kačji pastir; Gard-ner: Iz Canebrakea; Balogh: Elegija s severa: Brahms: Valček in Kreisler: Tam-bourin Chinois. Umetnika je spremljala ameriška pianistka Miss Miriam Allenova iz Nevv Yorka. Koncert je bil tudi svojevrsten družaben dogodek, kajti aoslač je po produkciji povabil svoje prijatelje v hotel ?Bsplnnade» na intimno zakusko.
Razstava sarajevskega slikarja. Dne 1. oktobra se otvori v Sarajevu razstava slik akad. slikarja Ivana Šeremeta. Kolekcija bo razstavljena v umetniškem salonu De-simirja Skočajiča v Kralja Petra ul. 8.
Težka železniška nesreča v Črnomlju
Postajenačelnik Srakar smrtno ponesrečil.
V Črnomlju se je zgodila včeraj ob 9-20 zvečer težka železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Stroj tovornega vlaka je povozil postajenačelnika v Semiču, g. Mihaela Srakarja. Odrezal mu je obe nogi in zmečkal prsni koš, da ie nastopila takoj smrt. Kako se je pravzaprav zgodila nesreča, še ni znano. Pokojni je bil v 44. letu in doma iz Kranja in je bil na Dolenjskem splošno priljubljen. Zavzemal se je posebno za okrasitev postai s cvetkami.
Najnovejši B D S T E ž K E A T O N film
«v veleftlnra veselja, radoataega smeba hi zabave
_
■	Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. vri.
£1N0 „3¥0i!" na modernejše kino gledališče Ljubljane. Telefon 730. kfSssBSKšK
Hočem samo njo
Smrt tihotapca v yalovih
Tfti jj O ■ U A
Krneije iove plavje na improvizirani brvi čez Šujico.
Z ljubljanskega «ina
Ljubljana, 1. oktobra.
V mestu jc izzvala zadnje dni veliko sen* zacijo aretacija babice G., ki se je pečala z odpravljanjem človeškega plodu. Areta* cijo je povzročil zanimiv slučaj. Neki pe« kovski pomočnik ne jc spri s svojim des kletom, Ano Z. iz Šiške. Dekle mu jc ho* telo skakati čez ojnice in se oprijeti dru* gega ljubčka. Bila pa je nosna, kar ji je postalo v napotje. Šla je zato k svoji znan* ki Francki E., o kateri je vedela, da ima z babico G. zveze. Ta jo je takoj peljala k babici, ki ji jc za lep denar pomagala. Za njen čin pa je zvedel njen prvi fant, ki si je želel otroka in zadevo prijavil oblasti. Uvedena je bila takoj preiskava, G. je bi la aretovana, enako Ana Z. ter posredoval* ka med babico in njo E. Policija je tekom zadnjih dni ugotovila, da se je G. sploh pe* čala z odpravljanjem ter je pričakovati v tem pogledu še raznih odkritij.
Detektiv je včeraj zvečer aretoval v me* stu nevarnega skrunilca deklet in perver* zneža, Valentina H., uslužbenega pri družbi Wagon Lits v Zagrebu. Perverznež je bil v Ljubljani na orožnih vajah. Ko pa je rok potekel, je ostal v mestu še nekaj dni v civilu in pridno zasledoval po cestah ma* la dekletca in dečke, hodil tudi v pred* mestja in se sukal po potih v Tivoliju. Pred nekaj dnevi je ustavil letnega Vinka R., s katerim je počel razne perverznosti. Skrunilec ga je spraševal tudi. ali ima ka« ko sestrico in poskušal priti v stik tudi ž njo. Za molčečnost mu je dal nekaj dinar« jev in ga poslal na*.o v kinematograf. Vče* raj dopoldne se je izprehajal H. po Mest« nem trgu in naletel v neki veži na 91etno hčerkico nekega tamošnjeg-a trgovca. Jel ji je takoj ponujati denar, jo zadržaval s pri« jetnimi besdami. slednjič pa jo je jel bo* žati in jo skušal oskruniti. Po naključju je prišel tisti hip v vežo Vinko, katerega se je skrunilec ustrašil in zbežal. Na Vin* kovo klicanje je prihitel dekličin oče, ki je poklical stražnika in mu povedal dogo* dek. Nesramneža so že včeraj izsledili in gotovo ne uide najstrožji kazni.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Že davno oriznana in poznana nalvečia in najcenei-ša izbera moške in ženske konfekcije ie samo pri
ivrdki
O. Bernatovič
amnnnnnnnnnpmnnnnnnnnnnrinn
V torek, 28. septembra, sta zvaničnika finančne kontrole, Pavel čeme iz Litije in lranjo Petkovi č iz okolice Čakovca, na službenem obhodu zapazila ob bregu Mure pri Kotoribi tisoč korakov pred seboj na madžarski strani, pet oseb, ki so z vsemi močmi gonile čoln proti naši obali. Boječ se, da jima tihotapci ubežijo, sta zaklicala: «Imenom zakona, stoj 1» Prestrašeni tihotap ci so se obrnili in hoteli nazaj na Madžar* sko. Naša finančna organa sta oddala nato dva svarilna strela v zrak. To je povzro* čilo med tihotapci paniko. Misleč, da so v nevarnosti za življenje, so v razburjenju izgubili v svojem malem čolnu ravnotežje in poskakali kar v obleki v vodo. Le z naj« večjo težavo so štirje priplavali na ma« džarsko stran, petega pa je odnesla Mura s prevrnjenim čolnom vred in petimi bala* mi tobaka s seboj. Najbrže ni znal pla« vati. Eno balo tobaka in čoln so vjeli fi« nančni organi pri pontonskih mlinih, tiho« tapec pa je našel grob v valovih umazane Mure.
Star medjumurski pregovor pravi: «Me* djumurski tihotapec se izpreobrne, kadar se v Muro zvrne.s
Piaz v Srednji vasi nad Poljanami
je zasul cesto 3 m visoko.
V	dolini strahote in velike žalosti
Visoško polje opustošeno. — Posamezni kraji še vedno nepri-
topni.
Poljane. 30. septembra.
Dnevi groze so za nami, ostalo pa jo še trpljenje in beda. Naš rojak, dr. Ivan Tavčar, opisuje v noveii »Vita vitae meae» silno povodenj Ločilnice, ki prihaja s hribov desno Blegaša in je tedaj po ustnem sporočilu odnesla tedanjo poljansko mežnarijo. Velika opustošenja je napravila tedanja poplava, strašna so bila lanska razdejanja, vse pa prekata po grozi in škodi sedanja. Šele sedaj, ko vode odtekajo in se vračajo v svoje prvotne struge, v kolikor si niso poiskale same novih, si je mogoče napraviti vsaj približno sliko katastroie. Tudi nad SO let stari domačini ne pomnijo kaj podobnega, niti se ne spominjajo, da bi jim bili njihovi predniki kdaj pripovedovali o kaki tako strašni poplavi.
Poljanska dolina ni več raj in paradiž pokojnega dr. Tavčarja, kakor jo imenuje pisateij Govekar, pač pa dolina strahote in žalosti. Lepi, zeleni in cvetoči travniki, rodovitne njive, divni vrtovi najslajšega in uajžlahtnejšega sadja so za več let uničeni, zasuti z gramozom. Gdnešeno je sadno drevje, izginila so vsa velika drevesa, o katerih smo mislili, da bodo kljubovala najstrašnejšim viharjem in navalom. Danes jih ne vidiš več, odnesli so jih razburkani in peneči valovi. Sicer tako mirni in čisti potok Sovra in pritoki so se izpremenili v najstrašnejše hudournike, uničujoč vse, kar jim je bilo na poti. Res. bil je pravi sodni dan.
«Jutro» je že priobčilo lep upis o katastrofi, evo še nekaj posameznosti. Kraj je bil dva dni sploh popolnoma odtrgan od sveta in se je le z največjo težavo prišlo čez hribe v Skofjo Loko. Poljane so bile, v kolikor leže ob potoku Ločilnice in ob cesti, popolnoma pod vodo, nekatere hiše po krog in krog obdane od valov. Najhujše je prizadet zopet trgovec Dolinar. čegar hiša je stala sredi divje butajočih in penečih se vodnih valov. Voda je udria v vse spodnje prostore, v trgovino in skladisča. kjer je stala do stropa, ter mu prav vse z upravo vred uničiia in odnesla. Skrivila, oziroma odtrgala mu je tudi železne za-store. Voda je segala skoraj do prvega nadstropja stanovanjske hiše. Hiša se je tresla vsled butanja valov, ki so odnašali tramove in druge predmete. Podrovčevo šupo je voda odnesla in malo poprej velik kozolec in most. Vse to se je zgodilo okoli poldne. Kot otok je stala hiša strojarja M. Klobovsa. Mimo hiše po cesti je neslo najdebelejše tramove. Klobovsu je odplavila voda nekaj kož, več strojarske oprave, delovni strojarski prostori pa so za de!j časa neporabni. V težavnem položaju je bila tudi hranilnična hiša, v kateri je trgovina trgovca Jamarja. Tamkaj je stala voda precej nad meter visoko, ravno tako v poslopju poštnega urada, kjer so bili zaliti vsi brzojavni aparati. Vrednosti, blagajno in razne druge predmete je poštar g. Ozebek še pravočasno rešil. Moral pa je gaziti do pasu po vodi.
V	Jezerškovi in Veharjevi trgovini nasproti cerkve je pljuskala voda čez prodajalne mize, drugod pa je drla v hleve in kleti. Živino je prebivalstvo srečno odgnalo iz hlevov, čeprav je bila ponekod do vratu v vodi. Krompir, spravljen po kleteh, so valovi raznesli p< vseh kotih. Deloma je uničen, kar pa ga je ostalo, bo najbrže segnil. Pri mostu čez Ločilnico je stala voda nad držaj. Udrla je tudi v cerkev in stala do velikega oltarja, kar se še ni zgodilo, odkar obstoji cerkev. Vsa polja in travniki okrog Poljan so nasuti s peskom in gramozom. Promet z desnim bregom je pretrgan že tri dni. V sredo so le z največjo težavo vzpostavili zvezo s čolnom, ki i so ga ujeli na vodi.
Strašno je v Poljanah, a še strašnejše v Hotovljah. Mlini vsi zasuti, delojna podrti in odneseni. Kovačnica Franceta 1
I Krmelja je razdejana in si je napravil potok Hotoveljšca svojo pot skozi njo. Poljanska električna centrala s stroji je k sreči ostala. Višje v bregu je Krmelju i odneslo del njegove hiše, tako da se vidi i z nasprotnega brega peč in pohištvo, ki je še ostalo. Mlin Jožeta Demšarja je ; voda uničila in večinoma odnesla. O ■ prej lepi beli poti po dolinici ni niti sledu. Visoko drevje ob vodi, jagneda ne | stoje več. Zeleno grmovje je iztrebljeno j s prstjo vred, na mnogih krajih je struga i še enkrat tako široka. Visoško polje I okrog dr. Tavčarjevega poletnega za-• vetišča Visokega je uničeno, istotako so-seda Krnišenka. Travniki in njive so za-; suti, deloma odnešeni. Izginila je lepa : zelena ograja od mostu do Visokega, i Valovi so odnesli vse mostove.
Družino župana Debeljaka je zajelaj-povodenj ravno v trenutku, ko so hoteli* i prisesti li kosilu. Zbežali so po stopnicah v prvo nadstopje, iztrgaii omrežje okna ter se rešili po strehi zraven na-hajajočega se svinjaka in še pravočasno rešili živino s hleva. Debeljakovim je zasulo hlev znotraj par metrov visoko, istotako tudi spodnje prostore hiše. Okrog hiše razprostirajoči se vrt je sedaj groblja kamenja in gramoza. Poško-: dovalo je županu tudi deloma ravno pre-| novljeno žago in mlin ter odneslo letos 1 zgrajeni novi most čez Soro, o katerem smo splošno mislili, da bo kljuboval tudi i najhujšim navalom. Posestniku Grošlju v Dobju je poleg ogromne škode na polju z naplavo kamenja odneslo velik, vezan in z opeko krit kozolec. Popolnoma so uničeni sadni vrtovi in polja v Srednji vasi. Kozolec posestnika Antona Čadeža je obležal na travniku pod hišo. Žabja vas je vsled odplavijen.ia srednjiškega mostu popolnoma odre-zana.
V	Todražu in Žirovskem vrhu je odnesla voda Mihaelu Seljaku kovačnico mlin in hišo. A. Oblaku je porušilo in odneslo mlin. Fr. Erznožniku odtrgalo pol hiše. Jerneju Lamprehtu so valovi odnesli mlin. žago in del hiše, Juriju Šu-bicu v Žirovskem vrhu mlin in deloma hišo. Janezu Bogataju na Dolnji Dobravi je deloma raztrgalo in odneslo hišo. Poleg povodnji ie ogromno število zemeljskih usadov, nekateri prav veliki in opasni.
S hvaležnostjo je treba pripomniti, da so mnogi pri reševanju izpostavljali ce-; !o svoje življenje v nevarnost. Naše orožništvo je že od pondelika zjutraj noč in dan na delu. Vsem tem naše javno priznanje in iskrena zahvala.
Vas Lipe na Barju že pet dni v vodi
Z Ljubljanskega Barja, iz vasi Lipe. nam pišejo:" Ob priliki težkih katastrof, ki so zadele Slovenijo, so od povsod prihajale vesti,, le na našo vas ni nikdo mislil.
V	vseh krajih je voda že odtekala, a naša polja pokriva še vedno 2 m visoka voda. Vse naše trudapolno delo celega leta, vsi naši pridelki so uničeni. Voda ie pridrla v naše hiše in hleve in stoji sedaj že peti dan, kar povzroča ljudem velik strah in skrbi. Vsa živina, stoječa na zasilnih odrih, je vsled neprestane mokrote prehlajena. Poročati o težki nesreči nismo mogli preje, ker ni mogel nihče do nas, a tudi nihče iz vasi.
Ljudje trpe tudi glede hrane veliko pomanjkanje, kajti voda je uničila tudi vse po shrambah in kleteh. Kar se je dalo rešiti ni mogoče skuhati, ker js voda zalila peči in ognjišča. Nihče si ne more predstavljati žalostnih razmer, ki vladajo v vasi.
Pristojna oblast naj si osebno ogleda to žalostno sliko na Barju in pomaga ubogim Barjanom. ki so že peti dan v vodi.
Domače vesti
*	Podaljšanje stanovanjskega zakona.
Minister za socijalno politiko g. Milan Si-trcnovič je predsedmštvu vlade predložil obširen reierat o projektu za podaljšanje stanovanjskega zakona za eno leto.
+ Izpreraembe v državni službi. Matko Siinčie pri okrožnem agrarnem uradu v .Ljubljani je imenovan za tajnika ter pomaknjen v 7. skupino I. kategorije. Profesor na ljubljanski realki Simon Milač ie premeščen v .Mursko Soboto.
*	Smiijana Pribičevičeva f. Kakor javlja-o iz Pariza, je tamkaj umrla gdčna Smilja-na Pribičevičeva, hčerka predsednika SDS S. Svetozara Pribicevica. Težko prizadeti rodbini, kateri jc nemila usoda ugrabila ljubljenega otroka, naše iskreno sožaljc.
*	Hotandski industrijalci pridejo v Ljubljano. Včeraj je prispelo iz Beograda v Zagreb dvanajst holandskih industrijalcev in finančnikov. Na kolodvoru so jih pozdravi!! zastopniki oblasti in gospodarskih institucij Opoldne se je gostom na čast vršila recepcija, na kateri je tajnik trgovske zbornicc Adoli Čuvaj podal ekspoze o gospodarskih in finančnih odnošajih med našo državo in Holandsko. Jutri prispejo hoiandski gostje v Ljubljano.
*	Odlikovanje v sodni službi. Predsednik vrhovnega sodišča za Bosno itt Hercegovino Ljudevit Farkaš in senatni predsednik istega sodišča Teodor Davidčak sta trajno upokojena. Pri tej priliki je bil predsednik Farkaš odlikovan z redom Sv. Save 2. razreda, senatni predsednik Davidčak pa z redom Sv. Save 3. razreda.
+ Imenovanja učiteljev-novincev. Namešče iii so naslednji učitelii-novinci: Pri Sv. ftntonu nad Rajhenburgom Franja Torelli; v Sevnici Srečko Vuktkovič; v Senovem Stanislav Zabjak; v Zdolali Ema Strgar; na Sinjem Vrhu Silvo Perhavc; v Rado-vici Vida Vardjan: v Maverlenu Božidar Ccrneič; pri Sv. Ožbaltu Milan Milkovič; v Polomu Angela Drobnič; v Dragi Anica Bartol; v Loškem Potoku Henrik Zde-šar, Fran Reinškar, Milena Bajič, Vera Bajfč, Marija Paternoster; v Dobrepoljah Marija Kobal; v Osilnici Mariia Petelin; v Banjaloki Angela Ambrožič; v Brisi Fran Dolinar; v Kočevju Mirko Vidmar; v Dvorski Vasi Anton Strah: v Javorju Ivan Lukovšek; v Kranju Albin Završnik; v Podlonku Anton Belihar; v Št. Jerneju Gabrijela Griin; na Raki Franja Urek; v fct. Rupertu Fran Lunaček; v Čadrežali Vaclav Požar: v Veliki Dolini Marija Bo-stelc; v St. Janžu Fran Kosca; v Laškem Sonja Potočnik; na Primskovetn Franja fcirnik; v Žalni Angela Bernot: v Zapoto-u Marija Kalan; na Grosupljem Erika Pavletič; na Golem Pavel Japelj; na Brezovici Andreja Skulj; na Ježici Vladimir Korbar; na Vrhniki Anica Rape; pri Sv. .Vidu nad Cerknico Ciril Zalokar, Josipina SPajek; pri Sv. Trojici Fran Strus; v Toplicah pri Novem mestu Martin Šlibar, Da-jiiica Zeti; v Žužemberku Branka Atnbro-ižič; na Dvoru Vladimira Žen; v Bohinjski Srednji vasi Vida Kocjančič. — Vsi imenovani so uvrščeni v 5. skupino II. kategorije !s 60% položajno plačo. Uvrstitev .ie razvidna iz »Ročnega kataloga«, ki ga jc izdala Jjčiteijska tiskarna v Ljubljani.
*	Novi učni načrti. Kakor javljajo iz Beograda so novi učni načrti za osnovne in itneščanske šole že tiskani in bodo te dni Razposlani vsem šolskim vodstvom. Vsaka Šola prejme po en izvod.
+ Novo učiteljsko glasilo. Izšla ic 1. številka šolsko-političnega lista »Ediustvo«, glasila učiteljev — antideklarašev. Izdaja ga za konzorcij lista g. Ivan Šmajdek v Št. ■Vidu pri Ljubljani, urejuje pa g. Luka Jelene (Uredništvo in upravništvo je Frančiškanski m lici 6-1. List bo izhajal po potrebi ter sta-tic posamezna številka 2 Din. Glasilo učiteljskih antideklarašev navaja kot temeljne ločke svojega programa: Vse za svobodno •šolo, za svobodno gmotno dobro podprto in strokovno temeljito siaobraženo učiteljstvo, '.ioj proti prizadevanju elementov spraviti šolstvo pod Peto klerikalnega reakcijonar-stva, proti verski nestrpnosti, proti nasprot stvu narodnemu in državnemu edinstvu, za čimprejšnje uveijavljenje novega modernega enotnega šolskega zakona, za vzgojo de-ce v duhu narodnega i:t državnega edrnstva ter skrb za značajem, v dultu narodnega in državnega edinstva, vestno vzgojen učiteljski naraščaj.
*	Čekovne nakaznice preko Din 30.000. V zadnjem času se je večkrat dogodilo, da posamezne pošte niso imele na Razpolago dovolj gotovine za izplačilo večiih zneskov, nakazanih s čekovnimi nakaznicami. Da se tem nedostatkom odpomore, bodo v bodoče poštna hranilnica iu nje podružnice vsako odposlano ček. nakaznico preko Din 30.000 brzojavno avizirale izplačilni pošti (kolikor izplačilna pošta ni zbiralna pošta) in se bo za vsako tako brzojavno avizirauo čekovno nakaznico pobrala od računoimetnika posebna pristojbina v znesku 20 Di«.
*	Ministrstvo prosvete je poslalo vsem društvom književnikov v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji nov načrt zakona o avtorskem pravu, katerega je izdelal vseučiliški profesor Stražnickl iz Zagreba. Načrt, ki ga ie izdelal dr. Šuman ic postal s tem brezpredmeten.
+ Himen. Poročil se ie dne 2S. septembra L I. v Vubredu s. Minarik Pavel z gospodično Hildo \Vidmoser. Bilo srečno!
*	Zavarovanje privatnih uradnikov v Sloveniji. Ministrstvo za socijalno politiko ie podelilo Pokojninskemu zavodu v Ljubljani za kritie upravnih stroškov zavoda rn za pokojninsko zavarovanje privatnih uradnikov oziroma nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji, 175.000 Din podpore
*	Kraljevi gojenci iz Južne brbije. Znatno :e že število onih gojencev, ki jih je kralj določil in jim omogočil nadaljevanje šola-nia Večji del teh gojencev ie >z Južne Srbije. Kralj zlasti upošteva potrebo, da se čim več mladeničev iz Južne Srbije izšo,a, da dvigajo potem kulturni in prosvetni nivo prebivalcev našega	I-«tos je izbral
dvojico maturantov iz ohridske gimnazije: Jcvana Milojeviča in Blagoja Mamamdžiča, prvi iz Struge, drugi iz Ohrida, oba odlična dijaka.
+ Trasiranje železniške proge Trebinje-Nlkšič. Prometno ministrstvo jc odiioslalo v Trcbinje strokovno komisijo, ki bo ua terenu ugotovila ekonomske in tehnične pogoje za trasiranic in izgradnjo železniške proge Trebinje-Nikšic. Trasiranic se že vrši. Računa se, da bo ta proga prihodnje leto zgrajena in izročena prometu.
*	Planinske koče na Velebltu in na Belih stenab. Ministrstvo za trgovino in industrijo je Hrvatskemu planinskemu društvu podelilo znatno subvencijo za gradnjo planinskih koč na severnem Velebitu in na Belih stenah. Najprej se zgradi koča na Belih stenah, kjer je že določeno stavbišče pod najvišjim vrhom (1335 m). Ministrstvo šum ie obljubilo gradbeni materljal — les in kamenje. Z gradnjo-projektiranih koč se prične prihodnjo pomlad.
*	Plačevanje voznih listkov v vlaku. Poštno-potnlški avtomobili, ki imajo zvezo samo z vlaki, ki prevažajo poštne pošiljke, prihajajo ua postaje pogosto šele tik pred odhodom vlaka, tako da potniki ne utegnejo več kupiti pri blagajni vozni listek. Prometno ministrstvo je vsled tega odredilo, da sc v takih slučajih izdajo potnikom vozni listki v vlaku brez plačila tozadevne specialne pristojbine.
*	Slovensko planinsko društvo, podružnica Kranj naznanja, da se zapre Prešernova keča ua Stolu dne 4. oktobra dočim ostane Valvazorjeva koča odprta celo leto.
* Trgovski dar poplavljencem Tvrdka Dra go Sclnvab v Ljubljani, ki ob elementarnih nezgodah nikdar ne čaka dolgo s svojim darom, je tudi tokrat darovala za poplav-licncc Din 1000 z željo, da bi vsak po svoji moči segel hitro v žep in prispeval za nesrečneže. Le na ta način se bo prizadetim vrnila nada in ojačil pogum, da bodo njihovi domovi obnovljeni. Trgovci sledite zgledu!
+ Osješko narodno gledališče — brez strehe. Lastniki poslopja, v katerem sc nahaja osješko narodno, gledališče, so gledališču odpovedali najem poslopja, ker že šest let niso prejeli niti vinarja najemščine. Ko ic gledališče prešlo v državne roke, sc je država obvezala, da bo ona plačevala na-jemščino po 3000 Din mesečno. Do danes pa ni plačala še nobenega obroka. Lastniki gro ze z deložaciio.
*	Odkritje spominske plošče na Visu. V nedeljo bodo na Visu na svečan način odkrili spominsko ploščo, ki io je postavilo tamkajšnje prebivalstvo v spomin prvega obiska kralja in kraljice na Visu dne 29. septembra 1925.
*	Žrtve strele pri Fojnici. V selit Gusti Grad pri Fojnici ie v četrtek divjala huda nevihta z bliskanjem in grmenjem. Strela ie udarila v hišo Jove Releta ter ubila Roleta in njegovega sina, ženo in triletno hčerko pa težko poškodovala.
*	Izginila. V noči od 21. na 22. decembra 1925 ie v Domanjševcih srez Murska Sobota neznano kam izginila Terezija Šanca posestnice hči. Imenovana je bila rojena 30. oktobra 1905 in je srednje postave, suhega obraza ter je imela lase kostanjeve barve. Govorila je samo madžarski. Kdor bi kai o njej vedel, naj to naznani okrajnemu sodišču v Murski Soboti.
Krasne suknje
in raglane že od Din 800 naorej, fine angleške dežne plašče, ter najmoderne,še damske plašče po najmžji ceni ima v zalogi tvrdka
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
*	Igralnica v Zametu zopet zaprta. Igral-
niča v Zametu pri Kastvu, ki je bila že večkrat zaprta, a vsled raznih intervencij zopet odprta, ic po ukazu oblasti bila te dni zopet zaprta.
*	Ponarejanje naših obveznic v Budimpešti. Kakor znano, je spomladi lanskega leta grški bankar Baradzivas skušal v Budimpešti ponarejati jugoslovcuske obveznice. Stopi! je v to svrho v zvezo s tamkajšnjim tiskarjem Martinom Grosom, ki jc bii navidezno pripravljen, da bo natisnil 50.000 ju-goslovenskih obveznic. Ko pa ie bankarjev zaupnik prišel h Grosu in hotel prevzeti naročene obveznice, sta bila aretirana on in njegov spremljevalec Joso Alkalaj. Sodni stol v Budimpešti iu je obsodil ua dve leti ieče .višje sodišče pa jc kazen znižalo na 15 mesecev. Ker jima je bil v kazen vraču-nitn preiskovalni zapor, sta bila predvčeraj šnjim oba izpuščena na svobodo.
*	Najstarejša žena v Zagrebu. V Zagrebu je praznovala v četrtek vdova majorja E!i-za Rukovina svoj 100. rojstni dan. Stoletnico je preživela veselo v krogu svojih najbližjih. Njeno fizično stanje ic še prav dobro: zdrava je in izgleda kakor 70 letna žena ter opravlja male hišne posle, popravlja in šiva perilo itd. Vsak, kdor jo pozna, hvali nieno gostoljubnost in dobro srce.
f „Kuiieff
i najboljše.najtrpGžnejse. V tat o najcenejše.
*	Sin ustrelil očeta. Iz Mostarja v Hercc' govini poročajo: V selu Hodovu je prišlo te dni med seljakom Paskom Puljičetn in :ije> govim sinom Nikolo zaradi nekega živin-četa do prepira. Beseda je dala besedo iu končno je Nikola pograbil revolver in ustre lil svojega očeta. Morilec se je nato spustil v beg, a orožniki so ga še istega dne zalotili in izročili v sodne zapore.
*	Ciganska vreča z denarjem. V Križcv-cih sta bila te dni aretirana cigana Šteian in Milan Ntkolič, ki sta na čuden način ogoljufala seljaka Andreja Cupena. Dne 1 .sept. sta prišla cigana v Čupenovo hišo in mu ponudila vrcčico denarja, v kateri se je ba> jc nahajalo 50.000 dinarjev. Čupen se je sprva obtotavljal, potem pa vendar odštel 3000 Din kot kupnino. Ko sta cigana potem naglo odkurila, je Čupen začel preštevati kupljeni zaklad. V vrečici je biio na vrhu ne koliko ponarejenih dinarskih stotakov, sicer pa ie bila vreča napolnjena s praznim zmeč kanim papirjem. Čupen je zadevo prijavil orožnikom, ki so cigana kmalu izsledili iu ju izročil sodišču.
*	Španska bolezen v Hercegovini. Epidemija »španske bolezni«, ki se je že pred par meseci pojavila v Hercegovini, sc je v zadnjem času naglo razpasla. Beda prebivalstva brezdvomno šc pospešuje širjenje te bolezni.
*	Poštni uradnik jemal denar »z pisem. V
Zagrebu je bil v četrtek aretiran poštni pripravnik Giuro Bastalič, ki ie v zadnjem času opravljal posel skladiščnika pri ambulantni pošti. Zagreb-Subotica. Poštna direkcija je v tem času prejela več pritožb, da Je iz denarnih pisem ukraden denar. Sumn.ia je padla na Bastaliča, vsled česar rnu je bilo v noči od 26. na 27. septembra podtaknjeno denarno pismo, naslovljeno na Osjek I. Zabeležile so se serije v nismo vloženih bankovcev. Vodja ambulantne pošte je navidezno zaspal, medtem pa je Bastalič že vzel iz pisma denar. Ko se je pripravnik vrnil v Zagreb, je policija izvršila pri lijem hišno preiskavo in našla tudi zabeležene bankovce. Bastalič je krivdo takol priznal in izjavil, da je iz raznih pisem pobral približno 1S.OOO Din. Izročen jc bil sodnemu stolu._
*	Če se otroci igrajo na železniškem vagonu. Ko je v torek popoldne prispel v
Osjek tovorni vlak iz Brčkega, so se začeli otroci spenjati po vagonih, med njimi tudi 11 letii! sinček uslužbenca Bernata. Ko sc je vlak začel pomikati, je dečko, ki jc šc visel na vagonu, hotel odskočiti, pri tem pa mu je spodletelo iti padel jc tako nesrečno na tir. da so mu kolesa odrezala obe nogi nad kolinom.
4 Samomor podravnatelja Jugoslovcnske banke v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se je v »Hotelu Central« v Zemunu ustrelil v četrtek zvečer Gjorgje Utješeno-vlč, podravnatelj podružnice Jugoslovcnske banke v Beogradu in častni švicarski konzul. Vzrok samomora ni znan.
*	Vaška ljubavna tragedija, V Žagarju v severni Dalmaciji je prišlo te dni do težke Ijubavne tragedije. Orožnik Ivan Berlievič se Je bil strastno zaljubil v vaško lepotico Angelino Soša, ki pa mu ni vračala ljubezni. Iz ljubosumnosti ie orožnik Angelino nevarno obstrelil ter si potem pognal kroglo v desno sence. Ostal je ua mestu mrtev.
*	Tkanine »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, ir.anufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7.	130«)
— Rusko -trancoski velelilm
m-
Senzacija!
ce-
Senzacija!
— Rusko-irancosKi velefnm. —
Iz Ljubljane
u— Električna cestna železnica v Ljubljani. V javnost so prodrle vesti o nameravanih bistvenih izpremembah in preuredbah pri električni cestni žclcznici v Ljubljani. Gotovo ui Ljubljančana, ki bi si lie žele!, da se cestna železnica razširi iu popolni, da izginejo klavrni vozovi ter se ves promet modernizira. Pri nameravani transakciji pa so, kakor čujemo, nastale velike težkoče; imenujejo se visoke cenc, ki onemogočijo ves načrt. Tudi spletke se že začenjajo! Zato se mestna občir.a resno bavj z načrtom, da se vpelje promet z avtobusi, ki se uvaja čim dalje boli po modernih mestih in kakor ga namerava uvesti tudi mariborska mestna občina. Promet z avtobusi ie elastičnejši in udobnejši, cestam ugodnejši, kakor cestna želcznica, ki je težja in dražja ter potrebuje širokega cestišča. Za pomlad se nam obetajo v Ljubljani že modemi avtobusi.
u— Vse tovariše obrtnike, gg. trgovce in prijatelje uljudno vabim na prijateljski sestanek, ki se bo vršil v soboto, 2. oktobra ob S. zvečer v mali dvorani Kazine, I. nadstropje. — Eng. Franchetti.
u— Odbor za postavitev spomenika padlim iz šentpeterske fare T LJubljani skiicuie za nedeljo 3. oktobra ob 10. dopoldne v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti 15. širši sestanek, na katerem poda načelstvo natančno poročilo o svojem delu in pripravah za postavitev spomenika. Vabimo vse, ki sc za spomenik zanimajo, posebno pa svojcc padlih, da se udeleže sestanka v čini večjem številu. Vsi, ki sc še niso spomnili dolžnosti do rajnkih tovarišev pa naj s svojo blagohotno pomočjo pripomorejo odboru do čim lepše in hitrejše udejstvitve plemenite ideje.
u— Preporodaši. Danes ob pol 6. uri prvo predavanje tečaja za novince. Govori tov. dr. Stojan Bajič o temi: Program in cilj dru štva. Nato d-užabni del sestanka, na katerem sodelujejo dramska, tamburaška in or-
Pričenjajo se dnevi veselja, smeha, zabave kajti
Cirkus Pat & Patachon
se je nastanil s svojimi izbornimi točkami v bino Idealu.
Sme ali se boste, da ne bo konca ne kraja. Predstave ob: 3., o! 5., 6., pol 8. in 9	KINO IDEAL
I I !■!! i I IMBIMII IIIIIIIMBIlIB Ulil Minili—■'milMUBI—1
Česar smo potrebovali, smo dobili!
Tvrdka M. Ban na Resljevi cesti štev. 7 pri drž. učil« "• "'u je svojo manufakturno trgovino Kjer so posebno drž. in privatni nameščenci nabavi ali potn bna oblačila, preuredila in uredila
družinsko oblačilnlco
z na,bol,šim, modernim in priznano solidnim blagom za jesensko in zimsko sezijo, kakor tudi s konfekcijo ter volno in bombažem za pletenje. Tvrdka se vsem svojfm dosedanjim odjemalcem, kakor tudi vsem rodbinam priporoča in Izjavlja, da bo vedno stremela za tem, da bo vsakdo člmnajboljše, čimnajljubeznivejše in najcenejše postrežen.
Ceske posvicctit
v soboto. 2. oktobra ob 20. uri
zegnanje
v Narodnem domu
K udeležbi vani Češka obec.
„Pri Mraku"
na Rimski cesti se točijo prvovrstna -ta erska vina iz vinogradov Štajerske hraniln ce, ki so dobila na letošnil vinski ustavi najboiiSc priznanje. Tudi Kiei-nobcheggov butgundec in mozier zadovoljila vsakogar, ki želi izborno kapljico.
Se priporoča
103i0 a
Ani. Mrak
AB0NENTI
dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji
pod .Skaico* Mestni trg 11. Gostom se lahko postreže z domačo, srbsko,
dunajsko in francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben popust Vsak da,i se vrši od 20 do 24. ure KONCERT Z radostio pr čakuiem moje goste.
Josip Uran, rfstavrater
Hogauice, rokauice, pletenine
Miklošičeva c. 20 J. Urbančič.
kestralna sekcija. Sestanek v dvorani arene
Naroducga doma iii je za vse člane, posebno za novince strogo obvezen. — Odbor.
u— Merkurjeva knjižnica je odprta vsako sredo od pol 7, do pol S. zvečer.
u— Merkurjev moški pevski zbor zač;e
v kratkem z vajami. Prijave starih, osobito pa še novih pevcev sprejema društvena pisarna Gradišče 17-1. Poučevala se bo tu. di teorija. Trgovskih namcščencev-pcvce? jc ze!o veliko, zato pričakuje pevski odsek čim številnejšega odziva.
u— Učne tečaje za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, stenografijo itd. otvor. Trgovsko društvo »..Merkur« v Ljubljani tekom meseca oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna Gradišče 17-1.
u— Državne iu privatne naiueščeuce ter ostalo občinstvo bo zanimalo, da ie tvrdka M. Ban na Rcsijevi cesti pri drž. učiteljišču, kjer so doslej posebuo drž. nameščenci kupovali svoje potrebščine, preuredila svojo manufakturuo trgovino ter jo bogato založila z vsem manufakturnim blagom. Ceni. rodbinami bo sedaj omogočeno, preskrbeti si vsa oblačila in oblačilne potrebščine pri tej tvrdki, ki bo zanesljivim nudila na željo tudi plačilne olajšave, ter se bo držala strogo gesla: ne za enkraten dobiček, temveč za zadovol.inost in stalnost odjemalcev. Opo zarjamo na današnji inserat.
u_ Kam v nedeljo 3. oktobra? Vsi na »Trgatev*, ki jo priredi tukajšnje Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot. Krajevni odbor v Ljubljani v gostilniških prostorih pri »Jerneju« na Sv .Petra cesti. Začetek ob 4. pop. Za smeh in zabavo preskrbljeno v polui meri. Na svoj račun pridejo plesalci kakor tudi sladkega grozdja željni prijatelji. Pričakujemo vsestranskega obiska v razvedrilo 4ošlitn in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. — Odbor.
u— Policijske vesti. Policijska kronika beleži zadnja dva dneva zopet več tatvin, kar znači, da sc je priklatilo v mesto z dežele več sumljivih tatinskih elementov. Prijavljen ie bil dalje 1 slučaj sovodstva, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 popadljiv pes, 2 prestopka pasjega kontumaca in 1 prestopek cestnega policijskega reda. Dalje je bilo izvršenih več aretacij. 2 radi pijanosti, 2 radi tajne prostitucije in l radi prepovedanega krošniarstva.
u— Samomor. V hlevu posestnika r.: Kcttc-Muruovi cesti st. 2S sc je v čctrrel. okrog 22. ure obesil 24 letni Iv a ti Zirovi-ik, doma iz Vokiega pri Kranju. Nesrečnež jo šel v smrt radi rodbinskih razmer. Truplo so na odredbo komisije prepeljali v mrtvai-nico k Sv. Krištoiu.
u— Tatovom pride vse prav. V noči na 26. septembra so zlikovci odnesli iz central nega šolskega vrta ob Cesti v Mestni lo* 2 gredni solnčui okni, vredni 500 Din.
u— Lbcgel goljuf. Pri vinskem trgovci Marku Laziču v Ljubljani jc bil šele neka: mesecev v službi 25 letni Anton Kočcvar, doma iz Kanala ua Primorskem, ki jc sicer uradnik lesne stroke. Kočcvar je že nekaj časa živel preko svojih razmer in denar zapravljal po raznih gostilnah, kavarnah in nočuih lokalih. V torek Pa jc Kočcvar nenadoma izginil iz Ljubljane in se ni več povrnil. Tla so mu postala prevroča, kajti njegov gospodar je tekom prihodnjih dni ugotovil, d.i je Kočcvar iukasiral na njegov račun pr! raznih ljubljanskih gostilničarjin, katerim je Lazič dajal vino, nad 10.000 Din. Gospodarju je goljuf pred odhodom izmak-nil svoj italijanski potni list, ki ga jc hrani pri njem, vsled česar se sklepa, da jc Kočcvar pobegnil čez mejo v Italijo.
u— Tatvine mesa na klavnici Tatvine mesa v mestni klavnici so žc od nekdaj ze!o pogoste. Ncredkokrat se pripeli, da izgine posameznim mesarjem čez noč kar po več kosov mesa. Tudi v noči na sredo so sc splazili v oddelek za govejo živino tatovi in odnesli mesarskemu mojstru Francetu Lcvcu lu kg že očiščenih vampov, možgane dveh volov, dvoje govejih ledvic vredno \sc skupaj 200 Din. Isto jutro je opazil tudi mesar France Podkov. da mu je nepoklican tat odnesel istotam dvoje ledvic. Uvedena je preiskava ter jc upati, da bodo dolgo-prstneži izsledeni.
u— Sokol v štepanji vasi je prejel znesek Din 645.50 kot zbirko gostov na fantovščini in ženitovanju bratov Žitnika in Strojana Zdravo! Odbor.	1313
u— Domače jetrne in krvave klobase danes in jutri v gostilni »Medved«, Linhartova ulica. Pristna štajerska in dolenjska vna.
u— Izgubljeno. V sredo zvečer je izgubil dijak Tihomir Milosavljevič denarnico z un! verzitetno legitimacijo. Najditelj nai dct^i' in vse drugo obdrži, legitimacijo in iotogra-f t jo pa nai izroči pri vratarju univerze.
Iz Maribora
a— Odložena otvoritev gledališke sezone.
Kakor smo poročali, bi se morala otvoriti gledališka sezona dne 2. oktobra. Tik pred otvoritvijo, je dobila mariborska vojaška godba ualog, da mora oditi na 14 dnevne vojaške vaje, ki začno 1. oktobra. Ker je vojaška godba neobhodno potrebna pri vseh začetnih predstavah (ki so žc uaštudirane) t- j. pri Veroniki Desenišku dalje »Danes bomo tiči« in samoobsebi umevno šc bo!; pri operi -.Pagliaccu, ie gledališka uprav,-' žal ua vsak način primorana odgoditi otvoritev do povratka vojaške godbe. — Gledališka uprava.
a— Pameten sklep. Ministrstvo za javna dela je :ia intervencijo vel. župana dovolilo mestni občini, da sme tlakovati vse dovozne ceste h glavni carinarnici na glavnem kolodvoru. Za tlakovanje se bo porabilo 4 milijone dinarjev okrajne tlakovine. To -"e bi! enkrat pameten sklep. Mesto pa bo zopet pridobilo na lepoti. Vso režiio tlakovanja prevzame mestna občina sama.
a_ Morilca finančnega stražnika Re«nika Ki ic bi! nedavno umorjen v Št. Ilju. «e niso izsledili, kakor so poročali nekateri listi. Osumljena je neka oseba, ki ie pa oblas.ti ae morejo dobiti v roke.
a— Prepovedan povratek. V sodne zapore jc bil oddan Krivec Matiia, ker se ie U;ub izgonu iz Maribora vrnil v mesto, l-.avi, da je imel strahovito domotožje.
a— Čebelarska podružnica za Maribor in okolico ima svoj zadnji letošnji sestanek v nedeljo, dne 3. oktobra ob 10. dopoldne v ^ inarski šoli v Mariboru. Na dnevnem redu ie razgovor o letini in akciji za neobdačeni
= cJLTRO-j št. 227
5
sladkor za pomladansko pitanje, nadalje Taz gcvor o nadzorovanju čebelnjaka po zimi >n poročilo g. veterinarja Basa o zdravstvenem stanju čebel v področju naše podružnice — Odbor.
a— Tatica. Aretirana je bila P. Jožefa, ker je ukradla neki stranki v Vetrinjskl ul, z dvorišča več perila. Na policiji je tako razgrajala, da so jo morali policijsko kazno vati za 48 ur. Nato pa jc bila izročena sodišču. Priklatila se je iz Varaždina.
a— Zdravnik v Mariboru, dr. Vilko Marin »opet redno ordinira od 4. oktobra naprej cnevno od 10. do 12. in od 2. do 4. ure.
a— Mestna Orjuna Maribor sklicuje na velevažen sestanek člane Maribora in okolice. Sestanek bo danes, dne 2. oktobTa v dvorani gospoda Kosič, Vetrinjjka ulica 24.
a— Pevsko društvo finančne kontrole »Danica« v Mariboru ima izreden občni zbor danes ob 20. uri v Kopitarjevi ulici 14
Iz Celja
e— Uradne ure na magistratu. Od 1. okt. dalje so uradne ure na celjskem magistratu od S. do 12.30 in od 15. do IS. ure
c— Sokolske plesne vaje. Celjski »Sokol« priredi pod vodstvom gospoda Cerneta iz Ljubljane plesne vaje, ki se pričnejo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 7.30 zvečer. Vpisovanje bo eno uro pred začetkom pouka. Pristop k vajam imajo samo člani sokolskih društev, nečlani so absolutno izvzeti.
e— Živinski sejem v Celju. V pondeljek, dne 4. oktobra bo redni mesečni živinski sejem, na katerega se opozarjajo interesenti e— Sokolski izlet. V nedeljo, dne 3. okt. bo v Brcgani pri Brežicah »Sokolski zlet«:. Vsled velike agitaciic hrvatskih Sokolov sc je v tem kraju in bližnjih Isenicah pojavilo separatistično gibanje proti našemu Sokolu. »Celjski Sokol« poziva svoje člane, da se udeleže v polnem številu zleta in s tem podpro težko stališče našega Sokola. Odhod iz Celja v nedeljo zjutraj ob sedmin. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Hrano je treba vzeti s seboj za ves dan. V slučaju Uabcga vremena vzemite pelerine in dobre Icilje.
e— Občni zbor CPD. V sredo, dne 29. septembra sc je vršil izredni občni zbor »Celjskega pevskega društva«. Na dnevnem redu ie bilo vprašanje poživitve društvenega delovanja. Spejcti so bili sklepi, ki bodo omogočili, da dobimo v Celju v doglednem Času res dober pevski zbor.
e— Nov dimnikarski mojster v Celju. Veliki župan mariborske oblasti je podelil dim nikarsko koncesijo gospodu A. Košenina. Dodeljeni so mu sledeči okraji: Gaberje, l>p. Hudinja, Teharje. Sv. Lovrenc ter St. Jurij trg In okolica.
e— Obrtna nadaljevalna šola t Celju, šolsko leto sc prične v nedeljo, dne 3. oktobra. Obrtni vajenci (novinci iu tudi tisti, ki so že lani obiskovali šolo) se zberejo tega dne ob 8. uri na dvorišču tuk. mehanske šole, vajenke pa na dvorišču mestne osnovne šole k šol. vpisovanju, sprejemnim izpitom za vstop v I. razr. itd., kamor i« prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Gospodi mojstri naj poskrbijo, da se šolnina (tudi letos po 50 Din od učenca oziroma učenke) tekom 14 dni sigurno odda do-tičnim razrednim učiteljem. Vplačilo se bo takoj potrdilo v kontrolnih knjižicah. Potrebno in zakonito je, da se vsi vajenci, ki ?e niso dovršili obrtne nadaljevalne šole, zglasijo takoj v nedel jo, ker zamudniki delajo v razredu in upravi šole zgolj neprilike.
e— Kdor zna pa zna. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal prefri-pan in vztrajen vinski tat in pouočni p» zelnik tujih vinskih hramov. Martin Pirš, rženjen posestnik v Gostinci vri Virštajnn. je v letih 1923 do 1026 odnesel iz tujih zidanic približno 1400 litrov vina, večjo množino raznega orodja in posode ter perila, '•"se te stvari j* prvotno skrival v neki ko-•ici v goziu in polagoma odnašal v svoj »inski hram, kjer je vse ukradeno viro rmešal z lastnim pridelkom. Pirš priznava »se tatvine in se izgovarja na ženo, češ da *> ona kriva, ker mu je vedno očitala, da e prišel v zakon praznih rok. Pravi, da je sena huda pijanka in prepirljivka, ki je Sala šele takrat v hiši mir, kadar je bilo dovolj pijače. Dokazano je, da je žena vedela za vsa ta dejanja in da je deloma celo sama pomagala spravljati ukradeno vino. Tirš je videti, kakor bi ne znal do pet šteti, p. je vendar zelo prefrigan tat. Obsojena sta bila oba in sicer Pirš na osem in njegova žena na dva meseca težke ječe.
t— Dobava gramoza. V kratkem sc bo
vršila licitacija dobave gramoza okrajnemu zastopu za laški t,kraj v 1. 1927. Vsi po« sestniki, ki rcflektirajo na dobavo, se naj zglase do 5. t. m. pri okrajnem zastopu ter naj navedejo, iz katerega kamnoloma nameravajo dobavljati gramoz. Kamnolo« mi se bodo nato komisijonalno pregledali in dobave oddale onemu, čegar materij al bo kot dober preizkušen.
t— Vodovod v Hrastniku. Sestanek ra= di zgradbe vodovoda v Hrastniku so po« setili vsi tukajšnji interesenti, poleg teh pa še oni iz Praprotnega in Plcskcga. Zbo« rovalci so bili soglasno mnenja, da je tre« ba pričeti takoj s pripravami. Županstvu jc bila poslana vloga, v kateri opisujejo sedanje nevzdržne razmere in izražajo sva« je želje. Kakor je znano, je občina pove« rila izdelavo načrtov tvrdki «SIog-rad».
t— Omiljen je stanovanjske bede. V 18. družinsko hišo, ki jo je zgradil rudnik v Hrastniku, so sc vselili tc dni rudniški na« meščenci. Stanovalci ne morejo dovolj pre> hvaliti ličnost stanovanj zgrajenih v veli« komestnem stilu.
Iz Laškega
Iz Trbovelj
t— Smrtna kosa. Od 21. septembra. da« fje so umrli Magdalena Žagar, hči dninari-ce, 8 mesccev. Praprotno: Terezija Kolenc, »asebnica, 62 let, Loke 76; Amalija Sipek, hči delavca, 11 let. Loke 105; Vinko Jurca, sin rudarja. Loke 191; Ivan Hočevar, sin rudarja, 6 let, Trbovlje 90; Frančiška Pole, delavka. 26 let. Loke 7t>.
t— Obilen ribji lov. Narastla Sava nudi pri Trbovljah in Hrastniku zanimivo sliko. Ob obeh bregovih jc najti zlasti popoldne ribiče, ki mečejo v peneče se valove veli« ke mreže in zajemajo ribe. Tak ribji lov ni r.ikdar brezuspešen. Nekateri ribiči so vje« Ii izmed specijalitet žc po več prelepih •ulcev, težkih do 20 kg.
I— Obrtne Sds. Pouk na obrtni nadalje« valni šoli v Luškem se prične v nedeljo, dne 3. oktobra in sicer v risanju. Zato naj se vsi vajenci in vajenke zglase v nedeljo ob devetih dopoldne v bivši okoliški (slo« venski) šoli v svrho vpisovanja. Vsak va« jenec naj prinese seboj svoje zadnje šol« sko spričevalo in pa 30 Din kot celoletni j prispevek za učila. Opozarjamo, da je po § 100 obrt. reda vsak trgovec oz. mojster dolžan, skrbeti za redni šolski obisk svo« jih vajencev. Po zakonu morajo obiskovati šolo vsi vajenci v šolskem okolišu 3 km.
1— Lekarna. Na dopis, v katerem se tr« di, da županstvo podpira g. mag. phar. Kupferschmieda, izjavljam, da županstvo v tej zadevi ni ukrenilo doslej ničesar. Do« bilo jc le poziv, da se izreče tekom 4 ted« nov o krajevni potrebi lekarne. O tem bo sklepal občinski odbor. Zupan: dr. Pran Roš.
1— Strela je udarila v pondeljek zvečer v št. Lenartu nad Laškim v hlev posest« nika Deželaka vulgo Pfeifcrja. Hlev jc zgo rel, v njeni pa tudi ena svinja.
1— Šmihelska nedelja Med romarji v šmihelu so se pojavili žeparji ter obkradli razne ljudi. Posestniku Žveplanu iz Lož so v gneči prerezali žep na telovniku ter mu ukradli listnico z nad 1000 Din Za orožni« ke je torej dela dosti. Tako se vidi, da člo« vek še na božjih potih ni varen.
Dopisi
JEZICA. Sokolsko društvo jia Jezici dobi to sezono nov gledališki oder, ki bo ctvorjen 10. oktobra s predstavo »Mladi in stari«. Pri postavljanju odra zaslužijo i bratje Majdič, Dovč i. dr. polno priznanje, ; ker posvečajo po svojem dnevnem delu j vse svoje moči za dovršitev odra. Sokol-| sko društvo priredi to sezono še več dru-I gih predstav, vrsto predavanj in kinemato-I graiskili predstav. Želeti je le, da bi se i delovanju sokolskih delavcev na Ježici prl-; družiio ie več drugih, posebno da bi vse j prireditve posečalj v prav obilnem številu, i Ker ima društvo Sokol letos večje število novih knjig vsakovrstne vsebine, vabi vse, da si jih pridno izposojujejo, v še večjo pomnožitev pa prosi in sprejema tudi knjige, katere pri marsikomu že prečitane polivajo po omarah.
SVEfcINA. Da se ne bo trgatev vršila samo v vinogradih, kjer običajni posetnikl nimajo prilike sodelovati, se bo nudila izletnikom in prijateljem vesele zabave posebna prilika udejstvovauja ua trgatvi, ki jo priredi iPcvsko in tamburaško društvo Obmejni zvon* iz Št. Ilja v prijazni gostilni Matije Arha v Svečini, dne 10. okt od 15 do 24. ure. Na sporedu zabave so posebne pevske in tamburaške točke, šaljiva pošta in seveda tudi kkejha« za one, ki se ne bodo držali reda in zakonitosti in imajc pri grozdju dolge prste. Sodilo se bo po milejših zakonih, zvečer pa se bo plesalo. Vstopnina je samo 5 Din.
LJUTOMER. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi s sodelovanjem tuk. sadjarske in kmetijske podružnice v nedeljo, dne 17. oktobra v Kat. domu razstavo z grozdjem, vinom, sadjem, brezalkoholno pijačo in poljskimi pridelki. Razstava se prične ob 9. dopoldne in bo združena s strokovnimi predavanji raznih strokovnjakov. Popoldne istega dne in sicer od 3. naprej pa bo na istem prostoru koncert pri pogrnjeni! mizah.
'REVALJE. Prijetno nas je presenetilo pevsko in godbeno društvo iz Guštanja, ki je priredile dne 19. pr. m. pri g. Rozmanu v Prevaliah koncert, v nabito polni dvora-:r, ki je uspel nadvse pričakovanje. Naša p-votna upravfčena skepsa se je že v začetku izvajanja prvih točk lepega progra-na izpremenila v — navdušenje m vrl! gjštajnski godbeniki, pevci in pevke so želi pri vsaki, res z umetniško fineso in vir-t:;oznostjo podani točki gromovite aplavze vzhičenega občinstva. Društvo obstoja peti leto in je nastopilo z godbo, mešanim in
Vremensko poročilo
fletPoroioSIr <avoi uubllam 1 okioora 192^.	Višina baronu-T« 308.J-
Krat	Čas		Temoei.	it' r.»-	Snei vetra in	Joie
		in.UITl		i'		I0S
					bzina v m	
opazovanja				v o/o		0-10
	t	7-i7"<	106	97	N 2	10
Ljubljana . j (dvorec) j	8. 14.	767-8 7o7-0	107 12 0	95 96	n i s 1	10 10
	19	,7-81	U 7	99	NW 1	10
	21	708-2	11-5	y6	nirno	10
Mafbot . . .	a	76 8	8-0	fe9	K\V 2	10
Zagreb ...	8	7678	IH	97	SNE 3	10
B> ograd . . .	S	<67-6	15-0	62	SE 4	b
Sarajevo ...	H	176 -5	12-0	yi	mirno	(j
Skoplje . . .		765-6	18-0	5	SE 1	2
Dubrovnik . .						
Solit ....	7	,761 9	18-0	93	NE 3	9
Pratia ....	7	! 770-2	8-0	-	5S\V 2	10
Vrsta padavine	
o ogazovam	v mm ura
	1.0
dež	5.0
	3.0
	1-0
dež	13.0
moškim zborom ter solospevi. Posebno lep je bil samospev g. M. Zavodmka, pekarskega mojstra iz Guštanja, ter dvospev gc Rozamile Močnikove, soproge g. šolskega nadzornika, in ge. Julke Rozmanove iz Guštanja. Višek večera pa jc tvorila Toselll-jeva »Screnatta«, s katero si je g. Janko Rozman, uradnik gozdne uprave grofa Thurna, osvojil na mah vsako, za umetniški užitek še tako nedovzetno srce. Na klavirju ga je dovršeno spremljala ga. R, Mo'čnikova in se jc ta točka morala na zahtevo publike seveda ponoviti. Ako še ome nimo dušo in srce društva, neumornega g, Močnika, šolskega nadzornika iz Prevalj; ki je priprosto taktirko uprav umetniško izpremeni! v čarobno palico, potem mislimo, da smo vsaj za silo oteli pozabljivost! ta umetniški dogodek, ki so tako redki v naši prelepi in romantični mežiški dolini.
S-s
Solnce vzhaja ob S-57 zahaia ob 17-42 jna vzham ob 00-12 <ahaia ob 15'38
Najvišja temperatura danes v Ljubljani >2 4 najnižja 0 6 C.
Dunajska vremenska napoved za soboto: še nikakega temeljitega zboljšanja. Tržaška vremenska napoved za soboto: Mirni vzhodni severovzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 14 do 18 stopinj. Morje razburkano.
Šport
Službene objave LNP.
(Seja p. o. dne 29. IX. 1926.)
Verificirajo se za SK Slovan Kune Mar« ian in Hočevar Zvonko; za SK Svoboda Lj. Kovač Pavel, Čuk Ivan, Hrastnik Konrad, Drapek Vinko, Jamnikar Franc in Smolej Kristjan, vsi s pravom nastopa dne 7. X. 1926.; za SK Šoštanj s pravom takojšnjega nastopa igr. Cvenk Franc in Primožič Pol« de. SK Svoboda (Maribor) naj predloži pri« javnico igr. Kristl Josipa.
Verificirajo sc prv. nog. tekma SK Iliri« .ia : ŽSK Hermcs 8 : 2, SK Ilirija rez. : 2SK Ilermes rez. 6 : 1, obe odigrani dne 19. IX. 1926. v Ljubljani. Vzame sc na znanje sod« niško poročilo v prijateljski tekmi ASK Primorje : HSK Derbv 6 : 3.
Kapetana moštev SK Krakovo in SK Pa« nonija, Bencdetič in Zaje Ivan ter igr. SK Krakovo Sire sc pozivajo na sejo p. o. dne 6 X. 1926. ob 8. v Narodni kavarni.
Na podlagi sodniških poročil se preda« jo k. o. igr.: Lavadinovič (SK Svoboda Lj.) Batič in Kos (2SK Hcrmes) in Slapničar (SK Jadran).
ŽSK Hermes se poziva, da predloži po« stavo I. moštva, ki je nastopilo dne 26. D" 1926. proti SK Slovan.
Klubi se opozarjajo, da se morajo klub« ski reditelji in blagajniki v vsem pokora« vati služb, odbornikom LNP. Nadalje se opozarjajo klubi, da morajo navesti v po« stavah moštev tudi reditelje in stranskega sodnika.
V nedeljo dne 3. X. 1926. se odigrajo pr« venstvene tekme sledeče: na igrišču SK Ili« rija ob 9. ASK Primorje rez. : ŽSK Her« mes rez., ob 10.30 SK Ilirija rez. : SK Slo« van rez., ob 14. ASK Primorje : ŽSK Her« mes in ob 15.45 SK Ilirija : SK Slovan; na igrišču ASK Primorje oh 9. SK Slavija : SK Krakovo, ob 10.30 SK Panonija : SK Reka.
Službujoči odborniki LNP dne 3. X. 1926 na igrišču SK Ilirija dopoldne g. Kuret, po« poldne red. nadz. g. Sircelj blag. nadz. g. Zaje; na igr. ASK Primorje dopoldne g. Gosar.	Tajnik I,
III« kolo prv. nogometnih tekem
.Jutri, v nedeljo, sc odigra v Ljubljani tretje kolo prv. tekem. Tako kot doslej nastopi tudi jutri šest parov moštev. Raz« umljivo je, da bosta najbolj interesantni popoldanski tekmi prvorazrednih klubov, predvsem se pričakuje lepe igre od obeh favoritov. Toda tudi ostala prvorazredna kluba sta v dosedanjih tekmah dokazala, da jih ne smemo podcenjevati, kajti po« leg izdržljivosti se znajo ta moštva boriti s pravim elanom in ambicijo. Dopoldne od« igrajo prv. tekme rezerve in drugorazred« ni klubi. Tudi ti klubi so v dosedanjih svojih nastopih pokazali dokaj lepo in za« nimivo igro. Tel :me se odigrajo sledeče: predpoldne igrišče Ilirije ob 9. rezerve ASK Primorje : ŽSK Hermes, ob 10.30 Ilirija : Slovan, igrišče ASK Primorje ob 9. Slavija : Krakovo, ob 10.30 Panonija : Reka.
Popoldne ob 14. ASK Primorje : ŽSK Hermes, ob 15.45 SK Ilirija : SK Slovan, obe tekmi na igrišču SK Ilirija.
Kolesarski podsavez za Slovenijo v Ljubljani,. sklicuje za danes v soboto se« stanek v točilnici restavracije pri «Slonu» za 19. uro. Vabljeni so vsi funkcijonarji ljubljanskih kolesarskih klubov kakor tudi dirkači. Radi važnosti dirke za «Gorsko pr« venstvo 1926/27» se prosi za gotovo ude« ležbo. — Tajnik II.
Kolesarski Podsavez Slovenije. Dirka za gorsko prvenstvo Slovenije se vrši v ne« deljo dne 3. oktobra t. 1., in sicer ob vsa« kem vremenu. Eventualne preddirke se vr» še ob 13. in 13.30. Dirka vrhniških kolesar« jev ob 14.30, odločilna dirka točno ob 15. uri. Istočasno se vrše tudi gorsko prvenst« vene dirke kolesarske Ilirije in koles, sek« cije ASK Primorje.
Hazena. Ilirija : Atena. V nedeljo ob 11. dopoldne, se vrši na igrišču Atene v Tivoliju prvenstvena hazena tekma med prvima družinama Ilirije in Atene. V pred« tekmi nastopita rezervi imenovanih dru« žin. Da bo odšla Ilirija z igrišča kot zma« govalka je računati že vnaprej, vendar ne smemo podcenjevati ag-ilnih Atenašic. Tek« ma bo vsekako interesantna in je pričako« vati obilnega obiska, posebno od strani na« šega ženstva.
TKD. Atene. Hazenašice: Jančigaj. Čer ne, šifrer I in II, Saplja I in II, Bamberg, Doberlet I in II, Godler I in II, Čepelnitc, Ciuha. Klimanek, Brener, Svetina, Bonač, r.aj bodo v nedeljo točno ob 9.30 na igri« šču in naj prineso s seboj bela krila in bele bluze ter modra krila in modre bluze, kakor tudi čevlje. Poziv je brezpogojno obvezen za vse navedene. — Načalnica.
ZSK Hermes priredi v zimskem času pričenši v torek dne 5. X. 1926. ob 20. v hotelu «BelIevue» v Šiški plesne vaje. Pri« jave sprejema tajništvo Ljubljana VII.. Jer« nejeva c. 24/11 in ob priliki prve vaje. — Odbor.
Velika uganka
ugodnega nakuoa ie rešena ako s- ogedate ravnokar došio bogato izbiro najfinejšega angleškega m češkega blaga za moške obleke in oovršn ke raelune i- d no najnižjih cenah
Josip Ivančič, Ljubljana
■Miklošičeva cesta štev 4 21 -
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (L oktobra). Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 10 vagonov 270; baška, Novi Sad, 5 vagonov 263; baška, 73—76 kg, 1 vagon 260; oves: sremski, 2 vagona 138.50. Turščica: baška, 1.5 vagona 137.50; sremska, sušena, 17 vagonov 135—140. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 105. Tendenca nespremenjena.
Svinjski sejem v Mariboru (1. oktobra). Dogon 262 svinj iu 1 koza. Povprečne cene: 5—6 tednov stari 55—100, 7—9 tednov stari 125—150, S—4 mesece 250— 300, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 525—550, 1 leto 1000—1500 Din komad. Prodalo se je 142 komadov. Kupčija srednja.
Dunajski živinski sejeiu (30. septembra). Goveda: Dogon 535 glav, od tega iz Jugoslavije 3S7 komadov. Počasen razvoj kupčije. Cene so le težko obdržale nivo od ponedeljka. — Svinje: Dogon 214!) komadov. Mesne svinje so se pocenile za 10_15 grošev, dočim so cene debelim svinjam ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.80—2.40, donele 1.75—1.90 šilinga.
Danajska borza za kmetijske produkte (30. septembra). Spričo čvrstejših tečajev v Ameriki in Budimpešti je bilo dunajsko tržišče malo prijaznejše, zlasti ea pšenico in rž. Uradne notice so ostale nespremenjene.
— Službeni tečaji za oktober t. I.: 1 na-
poleondor 218.70; 1 turška lira 247; 1 angleški funt 274.70; 1 dolar 56.50; 1 kanadski dolar 56.30; 1 zlata nemška marka 13.40; 1 poljski zlatnik 6.20; 1 avstrijski šiling 8; 100 francoskih frankov 160; 100 švicarskih frankov 1092; 100 italijanskih lir 205; 100 belgijskih frankov 155; 100 nizozemskih goldinarjev 2263; 100 rumunskih lejev SO; 100 bolgarskih levov 40; 100 danskih kron 1500; 100 švedskih kron 1511; 100 norveških kron 1239: 100 španskih pezet 860; 100 grških drahem 67; 100 češkoslovaških kron 167.60; 1 milijon madžarskih kron 790 dinarjev.
= Soja upravnega odbor* Narodne banke. Te dni je imel upravni odbor Narodno banke v Beogradu sejo, na kateri so generalni ravnatelj Narodne banke dr. Drag.i-Ijub Novakovič in dva člana uprave referi-rali o inšpekciji nekaterih bankinili podružnic. Razen tega se je razpravljalo na seji o raznih tekočih kreditnih vprašanjih.
= Položaj na hmeljskem tržišču r Pa vinjski dolini. Količine nerazprodanega hmelja so že prav male. Najbolj zadržujejo svoje blago večji posestniki, ki upajo na boljše cene. Nakupovanje se vrši po cenah aied 112.50 do 115 Din za kg. Najbolje so hmelj plačevali kupci iz Nemčije, ki so s savinjskim produktom zelo zadovoljni. Glede na pomladno iu poletno deževje je savinjski hmelj v splošnem prav dobre kakovosti, dasi je lažji kakor običajno. Težji produkt iz Braslovč in sosednih občin je po večini že predan. Bolj kakor savinjskemu je škodovalo letošnje vreme marenberške-mu hmelju (Dravska dolina), ki je lažji kakor savinjski. Barvo pa imata lepo zeleno oba produlc.a, savinjski iu marenfcerški. Cene so v Sloveniji kakor na inozemskih tižiščih že dolgo časa Drecej stalne. Samo iz Francije poročajo o zastajali ju kupčije.
= Kritično pomanjkanje vagonov za les. Iz krofov lesnih trgovcev ic industrijcev nam poročajb: Naša najvažnejša in največja industrija v Sloveniji je pretrpela v zadnjih mesecih nebroj velikih ueprilik, ki so povzročilo nepregledno škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Hudo so bili prizadeti lesni industrijci zaradi znatnega pade;', lire in mnogo jih je podleglo. Zadnje časa so naši lesni trgovci, ki kouiaj prosperira-io, sklenili v Italiji mnogo kupčij in sedanje dviganje lire je za baš sklenjene kupčije izredno ugodne. Toda prišle so nove nepredvidene zapreke, katere bi se pa pri dobri volji državnih oblastev lahko preprečile ali vsaj omilile. Sedaj, ko je les dobro prodan in pripravljen, pa naenkrat manjka vagonov. Ako je naročeno deset vagonov, so dostavljeni komaj trije, iu tako našim trgovcem ni mogoče pravočasno dostavljati prodanega blaga. Italijani pa komaj čakajo, da morejo razveljavljati sklenjene kupčije. Take razmere lahko uničijo Se to lesno industrijo in trgovino in zgodi se lahko, da bodo namesto našib ljudi nastopili tujci, Italijani in Židi, katerim se bo morda šlo bolj na roko kakor sedaj domačinom. Nastane vprašanje, kai bo jiotem z našim delavstvom, ki je danes zaposleno pri naših podjetjih. V iuteresu pospeševanja izvoza je, da se ua kakršenkoli način omogoči hitra in zadostna dostava vagonov.
= Vprašanje zaščite vlagateljev. Spričo številnih insolvenc denarnih zavodov v zadnjem času je postalo vprašanje zakonite zaščite vlagateljev zelo ajctueino. Ker je zaradi današnjih kritičnih razmer še pričakovati insolvenc. naj bi se pospešile zadevne priprave v ministrstvu trgovine in industrije. Kakor poročajo iz Beograda, je v ministrstvu trgovine in industrije že izdelan predhoden n^črt o ustanovitvi centrale denarnih zavodov v zvezi z zaščito vlagateljev. Za ta načrt so dozuali nekateri listi in so ga oznanili kot zelo pomanjkljivega. Zaradi tega je ministrstvo trgovine in industrije izdalo noinsnilo, da omenjeni elaborat niti od daleč nima značaja gotovega zakonskega načrta, ki naj bi se predložil Narodni skupščini, temveč da je samo nekak predhoden osnutek, ki se je dal privatno v razmotrivanje nekaterim strokovnjakom.
= Zamenjava obligacij galicijskih posojil. Poljski konzulat v Zagrebu javlja, da se morajo obligacije galicijskih posojil iz let 1893., 1904., 1905.. 1907., 1908. in 1913., kakor tudi 4.5 odstotnega gaiicijskega posojila iz 1. 1914., svoječasno registrirane, zamenjali v 5 odstotne obligacije konversij-skega posojila. Da se more ta zamenjava izvršiti, morajo lastniki registriranih galicijskih posojil, odnosno lastniki potrdil o registraciji teh posojil predložiti ta potrdila finančni komori v Lvovu (Izba Skarbovva) v roku od 20. septembra t. 1. do 30. junija 1927. Zamenjava v obligacijc 5 odstotnega konversijskega posojila se bo izvršila po vrstnem redu po ugotovitvi identičnosti onega, ki je predložil potrdilo. V prošnjah za zamenjavo registriranih in v inozemstvu žigc>sauih obligacij galicijskih posojil morajo biti točno navedene vrste obligacij (datum emisij) in njihova nominalna vrednost kakor tudi sezije in številke. Te prošnje se lahko pošljejo finančni komori v Lvov tudi s posredovanjem poljskega konzulata (v Zagrebu). Prošnje so pro^e vsa-
kih pristojbin. Rok zamenjave obligacij galicijskih posojil iz let 1898., 1904, 1005,' 1907., 1903., 1913. iu KH.4., ki wm bile predložene v registracijo, se bo določil naknadno. Natančnejše informacije se dobe' pri poljskem konzulatu v Zagrebu.
-= Upanje na dtig francoskeg* Tr—Ic Poincare je izjavil belgijskemu fitmtftrani* n-.inistru, da Francija ni ne teiuuuutf m rvoraluo pripravljena na to, da se tcaok tekni stabilizira. Široki krofi v Franciji i* vedno verujejo, da se bo frank	M
znatne višji tečaj. Za te ljudi bi bila prehitra stabilizacija preveliko razo&rasje. Razen tega ue more Francija dobiti inozemskih posojil, dokler ne ratificira dego-vore o vojnih dolgovih.
= Pravila Državne obrtne banke pottj*-« na. Iz Beograda poročajo, da jo ministrstvo irgovine in industrije po dolgem aklmtnj«; vendarle potrdilo pravila Držra» otata*' banke.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofoi-
talne licitacije: 18. oktobra |*rt direkciji, državuih železnic v Ljubljani glede dobav* tračnic iu podložnih plošč obl. juž. sel. ter glede dobave 3000 kg para fina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu gleda dobave 1330 m3 lesa ter glede dobave orodja za skladišča (spiralni svedri, ročna ktediva itd.); 19. oktobra pri direkciji državnik železnic v Ljubljani glede dobave 3BO komadov vijačnih zapenjač; 20. oktobra pri direkciji pomorskega saobrač&ja v Splita glede dobave raznega materijala (raaae ban:*, olja. čopiči, krtače in drugi ntaieriral za ladje); 23. oktobra pri direkciji dnavnill železnic v Ljubljani glede dobave raztieae-ga pisarniškega materijala (kuverte, karton itd.); 25. oktobra pa pri i*ti direkciji gtod« dobave bakrene, medeninaste, cinkove in pakfongove pločevine. Predmetni oglasi m v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
— Dobave. Direkc'"3 državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. t. uu ponudbe za dobavo 3000 kom. vtigalmh kapic ft t; (!■) 5. t. m. za dobavo 10 parov Škornjev: (to 3. t. m. za dobavo 2000 kg Samotne malte in 1000 kg nezgorijive vezne gline, u ocbavo raznih kemikalij, za dobavo 300 kg b.inksa in 3-V't 1 špiri.a, za robavo 1500 n' I o'čer ec a gramoza, za dobavo 3300 koai. brezovih metel,.za dočaka 10000 kg nega-šeuega (živega apna); d> J2. t. u. za d-v b.i'0 1 kompletnega aparata ca spajanje, ts dobava raznega orclja ia ključavničarja ln mizarje, za dibsco me1»-i*h vijakov. Predmetni pogoji so ni vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo 50 m' plohov za žago ter za dobavo 130m* jamekega lesa (bor ali smreka). — Direkcija državnih železnic v Sarajevu sprejema do 6. t. m. za dobavo gladijuega materijala (smir-kov iu stekleni papir). — Predmeta! pogoji so na vpogled v Zbornici za trgovine,
obrt in industrijo v Ljubljani.
-- ^
Borze
1. cktebia.
LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kap« čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 71—72, Vojna škoda 306—0, zastavni komuualne 20—22, Celjska poeojflnic« 194 —197, Ljubljanska kreditna 156—0, Mer« kantilna 93—97, Praštediona 865—868, Kre. ditni 165—175, Strojne 0—110, Vevče 100— 0, Stavbna 55—®, šešir 104—104 (104). — Blago: Nobenega zaključka. Minimalna ponudbe in Se manjše povpraševanje.
ZAGREB. V zasebnih vrednotah nobenih sprememb. Nekaj večji promet ja bil zabeležen v Vojni škodi, promptai, po 303— 307. — Mednarodno sta Pariz in Italija nespremenjena, odnosno Pariz je ceio neznatno čvrstejši. Enako je v Curihu nespremenjena deviza na Beograd. Na zagrabikea deviznem tržišču jn tendenca nespremenjena in so se tečaji z majhnimi razlikami gibali ua včerajšnji višini. Skuooi devizni promet 5.S milijona dinarjev. Kotirale »o d e v i z e: Dunaj izplačilo 796.5—799.5, Berlin izplačilo 1^5.8—1548.8, Italija (»plačilo 209.69—212.69, London izplačilo 374-38 —275.15, Nevvvork kabel 56.458—56.658, «ek 56.384—56.584, Pariz izplačilo 159.89— 161.89, Praga 167.35—168.15, Švica izplačilo lof>2.75_1095.75; valute: italijanske lire 208.5—210.5; efekti: banSnit Eskoniptns 100—101, Poljo 14—15, Kreditna Zagreb 100—102, Hipo 55—56. Jugo 91.5 —92, Praštediona 865—867.5, Ljubljanska kreditna 155—0; industrijski: Eksploataci-ja 9—10, Gutman 235— 260. Isis 50—53, Slavonija 31—32, Trbovlje 300—306, Union 295—310, Vevče 102—0, šečerana Oaijek 350—360; državni: investicijsko 71—72, agrarne 42.5—43, Vojna škoda, promptna 305.5—306, za oktober 307—308.5, kasa 0— 306.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2268—2272, Dunaj 795.5—796, Berlin 1847 —134S, Budimpešta 0.0794—0.07945, Bukarešta 0—29.5, Italija 213—21325, London 274.7-274.75, Nevvvork 56.52—56.53, Par« 15.9.5—160, Praga 167.7—167.75, gvica 1094 —1094.25.
CURIH. Beograd 9.1425, Berlin 123.225, Nevvvork 517.25, London 25.10, Pariz 14.6373, Milan 19.4375, Praga 15.325, Budimpejfa 0.007245, Bukarešta 2.6o, Sofija 3.73, Dunaj 73, Varšava 37.50.
TRST: Devize: Beograd 46.75— 47.50, Dunaj 375—380, Praga 78.75—79.50, Pariz 75.25-76. London 128.60-129.35l Newyork 26.45—26.60. Curih 514—518. Budimpešta 0.0365—0.0375, Bukarešta 13.25— 14.25; valute: dinarji 46.40—47.20, dolarji 26.25—26.30, 20 zlatih frankov 103-109; zlata lira 513.11. Radi praznovanja »a-demstoletnice sv. Frančiška Asiškega bo borza v ponedeljek 4. oktobra zaprta.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4973 —12.3375, Berlin 1K8.40—168.90, Budimpešta 99.03—99.33. BukareSta 8.6875—S.7075 London 34.3250~at.4250, Milan 26.90-26.70, New vork 707.15—709.65, Pariz 19.99 -20.09, Vraga 20.95_21.03, Sofija —5.1450, Varšava 78.05—78.55, Curih 136.67 —137.17; valute: dinarji 12.4875, 12.5475. dolarji 704.40—706.40.
Deviza Beograd na ostalih benah: v Pragi 59.585. v Berlinu 7.417. v Londonu (popoldne) 274, v Nevvvorku (30. sept. po borzi) 1.76 in tri cetrtinke.
ZBIRAJTE MIL0DARE ZA P0PLAVUENCE!
-== «3t;TR0» St. 227
6
Sobota 2. X. 1926
življenja
Novo sredstvo zop^r malarijo
Kongres naravoslovcev in zdravnikov v Diisseldorfu je letos poleg drugih strokovnih vprašanj, o katerih smo že poročali, obravnaval tudi problem pobijanja malarije z novim sredstvom. Kemika profesorja Sioli iz Dtisseldorta in Muhlens iz Hamburga sta predložila skupščini referat o plasmohinu, ki lahko popolnoma nadomesti kinin in je glede 'okusa blažji, pa tudi cenejši, in nima tistih posledic, katere redno povzroča kinin. Glede zdravilne moči pa je plasino-hin kininu • popolnoma enakovredno •sredstvo, dasi je sestavljeno brez njega.
Plasmohin so že uporabljali zdravniki pri lečenju pacijentov po \Vagner-Jau-reggovi metodi ter so dosegli pri tem 'izvrstne uspehe. Profesor Muhlens, ■vodja instituta za raziskovanje tropičnih (bo!ezni v Hamburgu, je preizkusil plasmohin tudi v južnih krajih naše države j in na Španskem, kjer malarija strahovito razsaja, ter je dosegel z njim naravnost presenetljivo uspele rezultate. Plasmohin odstrani v teku petih dni vse dispozicije v krvi. ki pospešujejo razvoj malarije. Tudi v mnogih primerih tako-zvane ruske malarije se je sredstvo sijajno obneslo.
Profilaksa za zdravljenje s plasmo-hinom je danes že splošno v rabi in podoba je, da bo to sredstvo kinin vsaj uspešno nadomestilo, če ne popolnoma .izpodrinilo. Tudi zdravljenju malarije sc torej odpirajo novi vidiki.
Papež na strehi bazilike Sv. Petra
Pred dnevi je bil ves Rim na nogah. Kaj se je zgodilo? Papež je zapustil Vatikan! l aka vest se ie vsaj raznesla po Vnestu in vzbudila velikansko presenečenje in radovednost. Vsakdo je hitei. da vidi papeža. Izkazalo pa se je, da je vest izmišljena. Papež sploh ni imel namena, ostaviti Vatikan.
Povod tem govoricam je dalo bržčas dejstvo, da grade za cerkvijo sv. Petra novo zgradbo, namenjeno papeškemu rimskemu seminarju. Papež se zelo zanima, kako gradbena dela napredujejo in bi si rad stvar ogledal na licu mesta, če bi smel iz Vatikana. Pa sj je izmislil originalno idejo: sklenil je izbrati si opazovališče na strehi Petrovega doma. V spremstvu nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov se je v sredo zvečer podal na streho cerkve, odkoder je nemoteno mogel opazovati svojo novo zgradbo. Arhitekti, ki vodijo gradbena dela, so bili o papeževi nameri poučeni in so mu s stavbnega odra dajali znamenja. Bela papeževa postava se je videla daleč po trgu sv. Petra in kmalu se ie zbrala velika množica ljudstva, ki ie z radovednostjo zrla prizor, kakršnega Rimljani niso videli že od leta 1870.
naravnost minucijozno rafiniranostjo. Potem, ko je preizkusil sigurnost svoje roke na strelišču, je natančno preštudiral anatomsko lego srca ter poiskal prostor med 6. in 7. rebrom, da hi ga strel vsekakor zadel smrtno. Le izrednemu slučaju se je zahvaliti, da se je njegova nakana ponesrečila. V trenutku, ko je sprožil petelina, se je srce avtomatično skrčilo in krogla je šla mimo. Sedaj se nahaja aristokrat v zdravniški oskrbi, in ko ozdravi, bo moral svoje dejanje pač ponoviti, če se ne bo hotel uživeti v razmere moža. kateremu je žena za vedno rekla zbogom.
Razgovor z dr. Voronovom
Dr. Sergij Voronov, sloviti ruski po-rnlajevalec, ki živi v Panzu se je o Dri-liki septemberskega zasedanja »Društva narodov« udeležil plenarne seje in je potem dal novinarjem intervju o svojih dosedanjih uspehih.
»Ovce žive navadno dvanajst dr šti-
Samomorilni poskus madžarskega aristokrata
V Budimpešti je te dni skušal izvršiti samomor grof Josef Palffy-Daun, ker se je žena hotela na vsak način sodno ločiti od njega. Grof je visel na svoji soprogi z nežno ljubeznijo in se mu je videlo življenje, potein ko mu je žena odpovedala zvestobo, docela nesmiselno. Grofica je iz znane madžarske aristokratske rodbine Erdody ter je daleč naokrog na glasu izredne lepotice.
Grof Palffy-Daun je eden najbogatejših magnatov današnje Madžarske. Prvotno se je posvetil vojaški karijeri. Med svetovno vojno je šel med letalce ter je kot vojaški pilot 52 krat preletel sovražne črte. Takrat, ko je Kari Poslednji poskušal svojo srečo z monarhi-stičnim pučem, je bil Palffy-Daun šef generalnega štaba čet barona Antona Lehar.ia. Puč pa se je ponesrečil in grof je moral dati slovo vojaški karijeri. Lotil se je juridičnega študija, katerega je i uspehom dovršil ter dosegel doktorat .Bil je poleg tega zelo umen kmetovalec ter se je pred kratkim odpravljal v Ameriko, da bi preštudiral ondotni farmerski sistem. Njegov samomor je bil pripravljen z
rinajst iOt.« jc začel Voronuv. S . svojim cepljenjem pa sem pri fijii živalih dosegel, da žive do dvajset !er. prirastek znaša torej dobro tretjino. Ni tre-•; ba pojasnjevati kolikega pomeni ie po-daljšanje življenja ovac za gospodarsko i življenje. Saj je znano, da igta ovčja • volna veliko vlogo v tekstilni Industriji. A ne samo, da žive cepljene ovce dlje kaor necepljene; one se tudi mnogo bolj zrede in dajejo znatno več voine k*kcr neoperirane ovce.«
»V Franciji,« je nadaljeval poinlajt.valeč, »sem priredil že več :eča;ev s praktičnimi poskusi za interesirane vereri-' narje. Povabljen sem tudi Španijo in v nekatere druge države, ki so me naprosile, naj priredim par kurzov. Bodočnost bo pokazala, v koliko se bo :noja i metoda obnesla.«
Pes Zveze narodov
Korespondent pariškega «Intransige-| anta», ki je poročal svojemu listu o zborovanju Zveze narodov v Ženevi, je ' napisal tudi povest psa Zveze narodov. Od vseh tistih, ki se zanimajo za delo in za usodo Lige, je malokdo vedel, da ima Zveza narodov svojega psa. Šele, ko se je pojavila ta novica na Angleškem. so se okoristili ž njo tudi drugi listi. Vest pa je bila v prvotni verziji tako spačena. da jo je moral pariški novinar docela popraviti.
Ko je Zveza narodov kupila v Ženevi hotel National z vsem inventarjem, je ostal v službi Zveze tudi nočni čuvaj hotela s svojim bernardincem. ki je slišal na ime Bristol. Čuvaj je kmalu nato umrl. Pes pa je gospodarja preživel in bilo mu ie dovoljeno, da se šeta in kre-ta kolikor se mu zljubi. Imel je dostop v vse dvorane in tudi ponoči ga ni nihče izganjal iz palače.
Zveza narodov pa je predvidela za prehrano psa tudi poseben izdatek v proračunu. Ali denar je ostal v blagajni, ker se je za prehrano Bristola brigalo žensko osobje. katerega ni baš malo v Nationalu. 200 strojepisk mu je vsak dan nosilo ostanke svojega obeda. Seveda ni dobival Bristol samega mesa, marveč
tudi sladko hrano. In baš to je postalo zanj usodno. Radi prevelikega uživanja sladkorja je pes poginil. Pokopali so ga v parku Zveze narodov, blizu mesta, kjer stoji spominska plošča ameriškega prezidenta Wilsona.
Posledica jazz-banda nova bolezen
Čudna bolezen se je lotila godbenikov dežele vVales (Anglija), predvsem v mestu Cardiff. Pojavila se je neke vrste varijanta obolenja v grlu. in kakor vse kaže, je bolezen nalezljivega značaja.
Zdravniki, ki so bili poklicani k prvim žrtvam te doslej nepoznane vratne bolezni, so sprva stali pred uganko. Šele, ko so šli stvari bolj do dna in zvedeli, da so vsi bolniki uslužbeni pri raznih orkestrih, kjer igrajo jazz-band, so po, godili, da utegne biti baš iazz-band vzrok nove bolezni. Bolezen je nastaia pa; vsled tega. ker so godbeniki toliko pihali v svoje trobente.
Zdravniki zdaj premišljujejo, kako bi novo bolezen krstili. Neki hudomušni londonski list jim je nasvetoval. naj jo krstijo na ime «jazzitis». Primerno in točno!
Ne zna živeti,
ker izmetuje denar za s aba oblačila, namesto da bi dobro živel in kupil vedno najboliša oblačila za ma denar pri tvrdk' Drago Schvvab, Ljubljana.
Originalen šport na vodi
V Ameriki so uvedli nov vodni šport, nekak pendant k puch-ballu«, ki se igra na suhem. Velik balon premera 4 in pol m
je sestavljen iz dveh kapic, ena je rdeče barve. •Ii-nc" modre. V	'elani
dteviiiu ročaji, i-rmcip u ,.a s,.»iiu sledeč: v vodi se nahajata dve moštvi, eno v modrih, drugo v rdečih dresih. Naloga »modrih je. obrniti balon tako, da ostane na površju Ie modra kapica, 'in podobno je z - rdečimit. V to svrho služijo ročaji na balonu, ki jih je dvakrat toliko, kolikor je igračev, tako da vsakdo lahko z obema rokama potaplja »sovražnikovo: polovico v vodo.
X Kratki lasje na pisemski znamki. Iz San Salvadorja javljajo, da je republika pred kratkim uvedla na poštnih znamkah žensko glavo z ostriženimi lasmi. Glava je ostrižena a la Garconne. Obdajajo jo listi kavinega drevesa, pod katerimi je napisa« no: «To je najboljša kava.»
X Tifus v Miamiju. Ameriški Rdeči križ poroča, da se v porušenih krajih Floride, posebno na razvalinah mesta Miami, stra« hovito širi tifuzna epidemija. Oblasti sku« šajo bolezen preprečiti in jo pobijajo z vse« mi sredstvi, ki so jim na razpolago.
X Prepoved kajenja v italijanskih vlakih Italijanski minister za pošto in brzojav Cia no nameravan predložiti rimskemu ministr« skemu svetu oster dekret glede prepovedi kajenja v vlakih. Potnik ki bo zasačen s cigareto v oddelku za nekadilce, bo moral plačati določeno globo. Kazni bo podvržen tudi za primer, da mu sopotniki dovolijo kaditi. Kajenje bo prepovedano tudi na hodnikih in straniščih.
X Berlinski napadalec na zlatarja ujet. V Breslavi je kriminalna policija v sredo aretirala bandita, ki je prošlo soboto okra« del veliko berlinsko draguljarno za 123.000 mark vrednosti. Ropar se piše Hans Spruch in mu je 29 let. Policija ga je zasačila, baš ko je hotel prodati nekaj oropanih pred« metov. Glede svojega pomagača je mož iz« javil, da je bila to njegova ljubica, ki se je preoblekla v moškega. Ta ženska, po po« klicu igralka Sonja Ignjateva, je pobegnila čez nemško mejo na Poljsko.
Danes!
Os m velikih de anj o sreči, ljubezni in materinski pežitvovalnos i Krasna vsebina, l.ep graici Venčastni naravni posnelki. Velike snežne lavine m po-vodenj. Triurni filmske tehnike. Piavi ču lež tiimske umetnosti. Velikanski uspeii pri vseh dosedanjih predstav.!
P: erts ave točr>o o 4,, pol 6 , pol S.
Elitni kino Matica
naiudobne š Kino v L ub ! ani — Sredina mesta Tek ton 124.
gf£\
I
ms

Akademsko glasbeno društvo r,a ljubljanskem vse-
Yt1»V V
ucihscu
Ljubljanski listi so otvorili hvale vredno rubriko za resue in tehtne članke o dijaških vprašanjih. To kaže, da se na eni strani di-jaštvo otresa svoje povojne anemičnosti, na drugi strani pa spričuje. da je dijaštvo prebolelo naval strankarske zagrizenosti in verske nestrpnosti. C"e sploh kje, živijo gotovo v dijaštvu vzporedna stremljenja, li nas morejo v marsičem združevati k skupnemu delu ne glede na svetovno ali politično prepričanje. Ta zavest polngoma pronica v vse vrste ljubljanske akademske omladine. Prvi sad je prepotrebna enotna stanovska organizacija SSLU.
Vendar niso stanovska vprašanja edina podlaga za skupno združevanje. Tako so se pojavila zadnji čas jaka pacifistična in ab-stinenčna gibanja. Toda ta stremljenja so zasidrana bolj v mednarodnih pokretih, dasi ni podcenjevati njihove vrednosti za nravni preporod omladine in naroda.
Doslej pa se na ljubljanski univerzi še ni pojavilo stremljenje, ki bi vzklilo neposredno iz naše miselnosti in našega čustvovanja. Poleg Čehov smo. kakor znano. Slovenci največji raeijonalisti med Slovani, ker smo od tujine sprejemali le svojo ; msko izobrazbo, pri tem pa smo zanemarili svojo srčno kulturo in sebi lastno pristno slovanske čustvovanje. Zato ne bo težko r; zumeti. 4a ljubljanska omladina po sedmih letih nima svoie glasbene tradicije. Slovenci in zlasti visokošolci smo vedno vzbujali pozornost s svo-:im petjem, toda ta svoj dar smo v veliki meri zanemarjali. Na lastno škodo moramo priznati, da smo v tem oziru daleč ta svojimi zagrebškimi in beograjskimi tovariši, dasi nam po naravnih sposobnostih ta zaosta-lost prav nič ne pristoja. Kar se je storilo v Ljubljani doslej pozitivnega, je pevski bor Jug. akad. društva cTriglav». ki je s svojimi lepimi koncerti meseca julija t. 1. v L.ublja-ni, Beogradu in Nišu postavil trden lemelj za nadaljnje delo v lem pravcu. Aka.i dru-šivo ^Triglav v T utbljani je na svoji* občnih zborih opetovano povdarplo. kal® potrebno je akad. glasbeno društvo na ljubljanski univerzi in je že svoj čas dalo tozadevno pobudo pri našem skupnem predstavništvu SSLU.
Ni dvoma, da ie glasbeno društvo enoiiai-bolj perečih vprašanj ljublianske univerze.. Zato je želeti, da se tovariši kmalu in odločno oprimeio njegove ustvaritve. To društvo naj združi vs- umetniška stremljenja ljubljanskih visokošolcev. ki jim je glasba srčna in čustvena stvar. Obenem pa naj ima pred očmi visoki cilj. da oone-p našo lepo slovensko pesem, ki je v veliki meri tudi i>esem iredentietov. med široki svet in aas vsidra v srce ne le našega naroda, mancč nam pridobi nrizn^nje tudi drugih narnrbv. Univerza naj ne bo več nolitikum za brezplodne boje. ma^-vef bodi žarišče narodcve omike in njegovfTi najboljših sil
Abs. iur. Ciril Spindlcr.
Mislim, da ni treba nobene besede več izrednem kulturnem pomenu akademskei glasbenega (predvsem pevskega) društva. \ bi bilo nedvomno sposobno, da dvigne prt stiž ljubljanskega vseučilišča iu njegovi:
življenje
študentov v kraljevini in v inozemstvu. On tej priliki, ko je prišlo gornje vprašanje v javnost, ko pozdravljam idejo samo kakor tudi pokretnike in ko želim, da bi se ljubljanski študentje z vsem navdušenjem in večjo resnostjo kakor u. pr. pri akatemski podružnici Jugoslovenske Matice in pod. po-prijeli dela na ustvaritvi glasbenega društva, ob tej priliki naj omenim le nekaj malenkosti, ki pa so vrlo značilne in zanimive Vsakemu Slovencu sta že znani akademski pevski društvi 'Obilic., v Beogradu in • Mladost, v Zagrebu. O njunih vsakoletnili nastopih imamo dovolj prilike čitati v kulturnih delih naših novin. Kadarokli sem še govoril s člani omenjenih društev, vsakokrat so me spravili v precejšnjo zadrego s svojimi izrazi začudenja nad neverjetnim dejstvom, da nima Ljubljana kot središče slovenstva svojega akademskega pevskega zbora! Da. še več! Kadar ie govora o študentskih zletih v inozemstvo (kar se običaj no razpravlja na raznih mednarodnih kon grešil;). >e med Slovani skoro vedno pojavijo predlogi in želje, da stori tak korak pre ko meje. če Ie mogoče najprej pevsko dru šivo. Sofija se je tostvarno že dovolj jasne izrazila, in Ljubljana naj bo Iu nepripravljena? Končno navajam epizodo z zadnjega kongresa Mednarodne študentske pomočil v Sremskih Karlovcih, o kateri je poročal naš delegat SSLU. Obilifo je dal koncert kongresistom, 300 delegatom 27 držav z vseli delov svetil. Na sporedu je bila med sicer samimi srbohrvatskimi tudi neka slovenska pesem. Inozemci, ki so pazno sledili umetniškemu podajanju beograjskih kolegov, so s, predvsem zapomnili dotično slovensko ps sem in so po zaključenem koncertu zahtevali od dirigenta pojasnila o njej. Zvedeli so da je bila to ednia slovenska pesem in so p<? vrsti prihajali čestilat tudi edinemu delega tu ljubljanskih visokošolcev. Na čelu vseh sc se tu zopet Poljaki zanimali za našo glasbi in slovenski akademski pevski zbor, ki ga takrat še ni bilo. kateremu pa želim skorajšnje rojstvo in močan razvoj . . . f—
š— Akademski kolegij v Ljubljani. Te
dni je ravnateljstvo v sporazumu z uače! stvoin Akademskega kolegija dovršilo pre tresanje prošenj za sprejem v kolegij. Za študijsko leto 1926-27 je prosilo za stanovanje v kolegiju poleg večiue starejših ltolt-gijašev tudi 28 abiturijentov iz Ljubljane, Maribora, Celja. Krania, Novega mesta Splita. Kotora itd. Vsa mesta, ki jih je letos 130. so definitivno zasedena. Ta teden dobi vsak kompetent od ravrateljstva pismen odgovor, je li sprejet ali odklonjen. Pravico do vselitve v kolegij imajo sprejeti visok> šolci pod javljenimi pogoji z dnem 1. okt. '1
Ni dame
ki nebi hvalita :zborno
CREMEM0US0N
.4. Kopirtšek:
Dolomiti
Dolomiti! To je ime čarobne alpske pokrajine. Že samo ob zvoku tega ime« na utriplje srce hitreje in spomin ti pri« jara šc enkrat vso ljubko domačnost teh lepih pokrajinskih slik: rožnordeči -kalni stolpi kipijo v vijolično večerno nebo. tam spodaj šumijo pravljični gozdovi in bajno razsvetljeni grand« hoteli so posejani vsepovsod kot beli biseri na sinjem baržunastem dnu. Vmes so zarezane neštevilne serpenti« ne belih dolomitskih cest, po katerih dreviio noč in dan najmodernejši av« tomobili.
V teh božanskih krajih se sprehajajo elegantni ljudje najrazličnejših narod« rosti in prav pridno zamenjavajo svo« !,. funte sterlingov in dolarje v lire.
■Vsaki železnica, ki vozi od Toblacha (0( piacco) skozi ozke doline gori in proti .Cortini O' Ampezzo. skrbi stalno /a. one številne množice, ki ne
on-u-Tcio svojih avtomobilov Izbranci mve Vategrrije ;>a sedijo cb volanu s h vec Castlcs ' v ustih in z avtomobilskimi naočniki h' id":m rogledom mo« v kr.ojesivu Monte
-.-.- . i IV '
■ tiii:U.
Pogovor v vseh svetovnih jezikih se suče okoli mode in športa, jazzbanda in popoldanskega čaja. Včasi nanese beseda na rezervirane appartemente v Palast Cristallo ali na charleston in tango milonga.
Na kolodvoru se komaj preriješ sko« zi impozantni špalir livriranih hotel« bojev, in kar ne gre ti v glavo, da so se ravno tod pred nekaj leti razprezali strelski jarki.
*
Neka gotova pravičnost pa le obstoji na tem svetu. Kdor hoče užiti vso polno lepoto te dežele, ta mora iti v stranske doline navzgor, »lastnonož« no« v gojzercah. plezalkah, z dereza« mi, vrvjo in cepinom, tja gori, kjer vlada še sveta tihota. ki jo ne moti noben saksofon jazzbanda.
Tukaj splahni vsa hipereleganca: tanke svilene nogavice se morajo umakniti volnenim, dragocene kožuho« vine lodnu. pudri, šminke, kožne kre« me, monokli i in podobna navlaka izgi«= ne. namestu njih pa zavladajo razne maže zoper solnčno opeklino in naoč* niki za sneg. Z eno besedo: ljudje po« stanejo zopet ljudje! To se pravi: raz« umni ljudje.
Tako skromno spiš v skupnem leži« šč" v planinski koči <n nikdar ne veš,
če ni tvoj sosed oziroma soseda, s ka« tero bratsko deliš pičlo odejo, mogoče hči bogatega angleškega bankirja. Prav za prav je boljše, če se to nikdar ne ve.
*
Delomiti, biser alpinistike! Ena sku« pina je lepša kot druga. Od Landro navzgor do Paternkofla in Treh Zinn. Od Cortine navzgor do skalnih in ledenih trdnjav M. Cristala ali od Arabba pod skupino Sella gori čez smaragdno-zeleni ledenik Marmolade h kraljici Dolomitov! Zapadna stran je eldorado plezalcev: Skupina Vajolet s svojimi stolpi . . .
Avgustovo solnce žari škrlatno nad skalnimi skladi in mehak južni veter pihlja od jezera Misurina gori do nas, ki sedimo molče na omotično ostrem vrhu Male Zinne. — Globoko, tam doli pod nami so kaverne. strelski jarki, žične ovire, železni drobci in skupni grobovi.
To so žalostni ostanki vojne, za ka« tere se tu gori nihče več ne zmeni. To« da vzvišeno veličastvo teh gor ne po« trebuje občudovanja ljudi, ne zmeni se za njihove neumnosti in niti s svo« jimi sivimi glavami ne zmajuje nad njimi.
L. Frigid:
Mia
Mia je umrla.
S pobešeno. odkrito glavo sem hodil za krsto, z rokami, mrtvo visečimi ob bokih, z bridkostjo v srcu — z molit: vijo brez besed in brez misli. Ob od« prtem grobu sem spregovoril in v glas in na lice mi je plač pritrepetal iz ~du« še in pogrebci so zajokali z menoj.
(Vem: kakor meni. tudi njim ni bilo Mie žal: samo mojo siroščino so čutili z menoj.)
Nisem šel na sedmino. Poslovil sem se — po važnih opravkih da moram. In sem šel in poiskal najbolj hrupno krčmo in sem se napil in naplesal .do norosti.
Zakai. vesel sem. da je umrla.
Ljubil sem jo in bil sem ljubljen. NTe samo kakor kak sanjav poet — kakor mož in žena sva se ljubila, srce do sr« ca, oči v oči, ustne do usten, telo ob telesu. Vso sem jo imel na dlani, kar sem je mogel zajeti s tem bolnim po« gledom svojim in objeti s temi šibkimi rokami; pil sem lepoto in strast njene« ga telesa, hranil sem se od sanj njene duše.
In njej sem sebe dajal.
Kar me je dobrega in lepega, sem
se ji dal: vsa dejanja in vse svoje mi« sli sem prevzel z njeno podobo; ves svoj smeh, vso srečo in vse svoie ta« lente sem sipal k njenim nogam; in kar sem moči prejel od nature, iih je Mia prejela od mene.
In ko sem bil tako ves njen, ii tudi zla v sebi nisem tajil.
(V prav vsakem človeku je zlo.
Zaman ga vase tiščiš. Prej ali slej se bo oprostilo in privrelo na dan. Čim kasneje, tem več ti bo škode prizadelo — čisto po zakonu akcije in reakcije.
Izživljaj ga, kar ga je v tebi. Previd no, izračunano ga lušči iz sebe, druži ga z dobrim in ga dajaj. Ce boš vsaj ravnotežje ohranil med obema, boš to-hko močan, da boš mogel ljubiti in biti ljubljen.)
Nisem se tajil, vse sem ji razodel: nasilno moc nagonov svoje krvi; šib, kost telesa (moj prsni koš je ozek: mi« sičje na lakteh mi je šibko, da še ne« znatnim bremenom nisem kos: roke so mi drobne); spremenljivost in afekta-bilno duše: in vsel grdih stvari iz preteklosti sem se ji izpovedal.
Spočetka je tudi zl0 in slabo v meni ljubila. Moje nagone je opravičevala z mojo ljubeznijo do nje. Mojih drobnih rok je bila vesela in je rekla z blagim
«JU'irtO» št. 227
7
Sok e*$tvo
Važen sklep glavne skupščine v Djakovu
Vreme zadnjih par dni nas je dodobra preverilo, da je zopet na pohodu zima. Stara, mrzla in odurna aJi ravnotako kol llrugi letni čad, polna svojih, izrecno zimskih krasot. Kmalu se nam bo zasvetilo raše pogorje v novi, popolnoma beli, kri-Halno čisti sneženi obleki, ln vedno nižjo 5n nižje bo stopala zima, odvzemajoč jeleni zadnje ostanke njenega gospodstva — tlokler sneg ne pokrije i dol i plan. lil te-fij so bo zganilo tam po dolinah nekaj fea d3n bodo stopile čudne postave, z dol-čimi. čudnimi rogov i In rn i in palicami na ramah. Kam gredo? Pravijo, da se pojdejo »mučat, drsat in ne vemo kaj še..
Sokolska glavna skupščina v Djakovu je »Košnje leto sklenila, da se uaj na predlog najvišje tehniške instaute v jugoslo-ven.-kem Sokolstvu _ zboru župuih načelnikov — priredi tečaj za zimske grane našega sestava. Nagibi, ki so vodili savezno tehniško vodstvo k temu predlogu, -o tili gotovo principiielni, izhajajoči iz želje na-5 h vodilnih krogov, da naj se telesne vež-be, izvirajoče iz posebnosti zimskega letnega časa sistematično in pravilno pričnejo vaditi v vseh onih društvih, kjer so podani za to razni neobhodno potrebni predpogoji. Ob enem pa nam narekuje . tu li t>ogranični položaj naše domovine, da je ■ ljeno prebivalstvo vsestransko izvežbauo v onih granah telesnih vežb, ki prihajajo v < oštev tudi v resnih momentih. Marsikdo bo oporekal — češ, saj važne zimske vežbe troji že v zadostni meri i:aš šport! Dobro in prav je to, ampak niša tendenca mora biti. da čimveč ljudi goji lavnotako zimske lelesne vežbe iu ne samo da ostauejo ome-;ene na športne kroge iu športni sistem z vsemi njegovimi enostrauostmi. Ravno zalo pa ie Sokol stvo skleiiilo, da med svojim članstvom samo prične z gojitvijo zim-kih \ežb ter je v to' svrho sklenilo, prirediti tudi posebne tečaje za prednjake.
Ozemlje, ki je nekako najbolj primerno 7a gojitev raznih zimskih vežbovnih grati, 'e ono žup gorenjske, csliske, ljubljanske, mariborske, uovomeške, zagrebaeke in voske. osobito v njeni ' gorenjski - strani, v gorskem kotaru. Župni tehniški odbori navedenih žup imajo še nekaj časa, da v svojih župah to delo po društvih organizirajo. Povsod se nahajajo bratje, ki so uvež-bani v smučanju, drsanju po ledu in drugih zimskih vežbah. Vsi ti naj v početku pomagajo v prednjačkib zborih, prirejajo nekake male društvene tečaje, tako da se bo nato ob pravem času pričelo z vežba-njem članstva, kjer bo to le mogoče. Zupni tehniški odbori pa morajo potom okrožij to akcijo podpirati in pospeševati, da pride vse v pravi toš. Vsa počasnost, biro-kvatičnost in konservativnost raznih smeri med našimi prednjaškimi krogi mora končno nehati. Članstvo je naveličano samih posvetovanj. hoče tudi kaj več. Dosedaj smo se vse preveč teoretično zanimali za zimske grane našega sestava; skrajni čas je, da pričnemo z praktičnim delovanjem.
Savezno tehniško vodstvo ima sedaj polne roke dela s saveznim prednjačkim tečajem. ki ga obiskuje lepo število gojen-icv iz celokupne države. Prepričani smo, da .-e ua tem tečaju vsaj enciklopedično predava tudi zimske telovadne vežbe. Rav-notako pa smo prepričani, da bo suvezni tehniški odbor storil vse korake, da sc v resnici takoj ob zaključku tega tečaja prične zimski naš tečaj. Ali nima mar ravno Sokolstvo zadostno i predavateljev i članstva ua razpolago za tak tečaj. Saj bi mogoče za letos zadoščal za ndeležence iz Gorenjske. Ljubljanske. Celjske. Mariborske. Novomeške, Riječke in Kralja Petra. Svačiča! O tem uaj premišljajo naši mero-dajni činitelji!
K sklepu opozarjamo naša ljubljanska društva, da imajo sama prav mnogo predpogojev za gojitev višje navedenih panog, osobito pa drsanja ua ledu in z njim spojenih raznih vaj in zabav na svojih letnih telovadiščih pod Tivolijem, ua Prulah in o.-obilo ua Taboru. V prvi vrsti pa prihaja v poštev Tabor — kjer je poleg zadostno velikega telovadišču - drsališča na razpolago zadostno prostorov za ogrevalnice, okrepčevalnice, razne zabave in — tudi za godbo.
Stvar našega Saveza, žup iti društev je, kako se bo djakovski czimski - sklep izvajal.
—r.
V	.Jesenicah ob Sari, srez Brežice tik ob hrvatski meji, je bil osnovan • slf^euski Sokol. Bogve, kdo ima to nebogljeno dete na vesti. Ali je ono plod naših speci jelno slovon-kih političnih prilik, ali nant je pod-takujeno iz sosedne hiše? Na razvoj teg.i Sokola smo pa res radovedni. Ali je njegov Suvez v Zagrebu ali Ljubljani?
Sokol v Ljutomeru izroči dne H', cktobra notranje prostore svojega novozgrajenega doma svojim odsekom v uporabo. Dela v notranjo.-ti doma bodo v fcrtit-keni času končana. Izvršujejo jih izključno
nasmehom: »Ustvarjen si za gineko* loga.«
Pa jo je nenadoma obšlo spoznanje, da sem slab in grd, in se je okrcnila od mene.
Ni čuda: preveč sem se razgalil pred njo: in kar je bilo zlega, je v njeno du* šo rezalo mnogo ostreje, nego jo je mehko božalo, kar jc bilo lepega.
Zd;*j jc mrtva in sem vesel. Vse, kar sem krivega storil in rekel, sem pokopal z njo. Vsa grenkost teh po* slednjih dni, ko je živela, pa ni živela meni, jc na pogrebu šla od mene. In poslednji atom. ki mi je v telesu ali duši še trepetal za nio, sem umiril z vinom in plesom.
V	svojem lastnem pepelu se jc Pe-riks prerodil — jaz sem se prerodil v pepelu Mic.
Predno kupite oglejte si naše blago in naše cene
VOIKA
nasproti NESTNEMU DOMU
unnači obrtniki. Za zgiadto s^nio fi ja --i, idobil velikih zaslug g inž. Jelene v Ma--iboru, za kar mu gre prisrčna . vala. Za otvoritev se pripravlja rkademija z glasbenimi točkami, govori, telovadnimi nastopi in igro enodejauko. Društvo epozav-'.i svoje prijatelja in sosedna društva na u prireditev. Zunanjost doma še 111 dovršena. To 53 bo zgodilo prihodnje leto in t-.krat bo tudi slovesna otvoritev celotne-doma, najbrž o priliki župnega zleta.
Odbor ljubljanske župe je imel preteklo edeljo r.a Taboni svojo prvo sejo v le-j^nji poslovni dobi, ki je bila prilično ao-obiskana. Vendar pa smatramo kot zelo poirebno že v svrho medsebojnega spoznavanja, dalje vadi enotnosti "ksekutivne-ga delovanja 111 dobre informiranosti župuih društev — da se morajo župue se.ie v zmisiu pravil le nekoliko pogosteje vršiti. Sejo je vodil župni starosta br. dr. Krejči. Večinoma so se obravnavale same interne župue zadeve, vendar ie bilo na dnevnem redu tudi nekoliko osebnih zadev, ki so se [m končno le kolikortoliko uspešno rešile oziroma odložile. — Čas je že, da končno v naših vrstah prestanejo osebna vprašanja tvoriti velik del raznih debat — smo-treuo deki pa lo trpi vsled tega. — Župi Ljubljana pa želimo, da bodo zaključki nedeljske seje le koristili.
«Hrvatski Sokol* je list separatističnega telovadnega udruženja v Zagrebu. V zadnji številki prinaša pod zaglavjem -Sokolstvo-' kratek popis praškega zleta. Iz celega članka se jasno razvidi, da skuša clau-kar zmanjšali vpliv zleta na slovansko So-kolstvo in to samo iz razloga, ker tam ni bilo Hrvatskih Sokolov . Resnica je, njih ni povabil nihče ua ta zlet, ker so vsi pravilno slovansko oiijentiraui Sokoli prepričani, da se Sokolstvo še daleč ne suče okoli gotovih ljudi v Zagrebu — zato jih tudi vabili niso v Prago. Vendar smo jih tam nekaj opazili, kako to hodili okoli — nepoznani, pa tudi kot Sokoli — nepriznani. Ker pa resnica oči kolje, zato se sedaj član-kar sicer v zelo previdnih in umerjenih
besu'- > CU
pa jz-'I/1 ga
jeli in pcsli'*<rii < ob priliki II sabor; — V članku nup' ; česar se vidi. fctJ:< vatskih Sokolov... -
'••.ša nad slttom, naa vod-jtvom ■1 je na čeprav di polih — na to , da si> > 1 isti čianifHrvatske-1 iOi-t. zel<> cr;cstoljubiio-s spre-
■-' "»slovaško l<-out-tci,io in zleta v Zagrebu, mnogo iv?lce 'sii. iz roroča ih—.-t u -iir-,'vo, mi oa upjno In
se bodo 1.1111 v Zagrebu že še umirili, ko bodo še bolj sami ostali, kot >0 že danes. — Na zadnji odstavek, da ima češko Sokolstvo in češki narod popolnoma druge nazore i o Hrvatih i c odnošajih vseslovan-skili nego vodstvo ("OS. pristavljamo samo to, d- imajo gotovo oboji enake in pravilne, ker za časa slavnostnih dni iu po njih ui nili eden izmed čeških dnevnikov in drugih časopisov p i-al ali pa kaj omenjal o Hrvatih, še manj seveda o njihovem -.Sokolstvu- — temveč govora je. bilo le o Ju-goslovenih ali če hočete Jugoslavenih in SHS. — Časopisje pa golovo ni bilo od vodstva ČOS podkupljen", češ uaj piše li kot io baje misli vodstvo ČOS. pač pa je bilo izraz narodne duše — izraz celokupnega naroda češkoslovaškega /. vodstvom ČOS vred
Češkoslovaška sokolska občina (ČOS) šleje koncem 1. 1025 v 3137 sokolskih društvih 562.000 pripadnikov-, od katerih je 245.752 članov, 03.312 članic, 72.401 naraščaja, 7o.,stU 1 moške dece in 711.875 ženske dece, Sokolskih domov je nad 5i>0, 3000 je bilo prednjaškib, tedo.i telovadno strokovnih knjižnic, 2111 pa poučno zabavnih z ua I pol milijona knjijr. Vršilo se je pa 1. 1921 nad 124.000 raznih prireditev.
Telovadišče MIL zleta v Pragi. Pred nami leži slika, ki nam kaže telovadišče iu garderobe Vili. zleta v Pragi. Pusla ravan, brez kake stavbe. Ie še ogrodja nekaterih objektov in neizogibne telegrafske antene oživljajo okolico. — Tesarski mojstri so vse tribune ia ostala stavbe že zopet podrli, potem ko se niso mogli zedinili z Delavsko telovadno zvezo, ki priredi 1. 1927 svojo II. olimpijado na istem prostoru, seveda v manjšem obsegu. — Tako od največjega stadiona na svetu ni ostalo drugega kot spomin nanj, še bolj pa na dogodke, ki so se na njem odigrali.
Naši onstran grame
p— Okoli 20 milijonov škode je povzro* čila poplava v Julijski Krajini Tako sodi* jo italijanski listi, ki prinašajo obširna po* ročila o strašnih nalivih po celi deželi. V gorskem delu je bilo najhujše v Baški doli* ni. Iz Idrije poročajo, da sta vtonili sestri Apolonija in Marija Velikanje, stari okoli 26 let. Proga Ajdovščina * Gorica je zelo poškodovana. Ajdovščina je bila pod vodo. Hubelj je preplavil okolico. V Gor. Tribu* š: je škode 200.00 lir. v Čepovanu 100.000 V Spodnji Idriji jc voda razrila pokopali* šče. V Trebuši je zelo poškodovana eer* kcv. Videmski prefekt jc pozval k sebi vse zastopnike oblasti, da sc organizira pomoč za poplavljence v deželi.
p— Ncvoimencvani podešfati morajo priti k prisegi kakor se naznanja iz Vidma, v črni srajci. Izdana je na podeštate po* slanica, ki napoveduje uspešno reformo ob* činske uprave, podeštati morajo biti pra'-i zastopniki in zvesti tolmači fašistovske vla* de. V zastarele občinske uredbe prinesejo podeštati novega življenja. Z inteligentnim nastopanjem, fašistovsko zvestobo in ko* rektnostjo dokažejo, da vodi režim s si* gurno roko svoje delovanje za ozdravlie* nje življenja in utrditev nacijonalnih običa* iev. Stranka pričakuje od podeštatov nc besed in samih poskusov, ampak dejanja.
p— Dvs kravi je vtihotapil čez mejo iz Jugoslavije neki Anton Gregorič. Italijan* ski sodniki v Gorici so ga obsodili na glo* bo 500 lir. sodne stroške mora plačati, tak* se in kravici so mu zaplenili.
p— BrUa Štcmberger v zaporu. Dolgo časa so iskali ofožniki brata Antona in Al* hipa Stcmbergerja, ki sta bila izzvala v Lkmarjcvi gostilni v Trstu pretep ter je bil pri tem z nožem zaboden brigadir Lan* zillotto. ki jc takoj umrl. Mislilo se je, da sta brata Štembergcr bežala v Jugoslavijo, v resnici pa sta ostala lepo na domačih tk-fi in se zadnje čase gibala po Trstu, ho* teč dobiti potne liste in drugo ime. Te dni so ju končno vlovili orožniki.
p— Pcplcve zadnjih dni so napravile po vsej Julijski Krajini ogromno škodo. V Tr* stu je največ trpel Rojan. Ljudje so beža*
11	v vojašnico. Iz oljarne je voda odnesla sode in razno orodje. Toda je porušila kakih 50 m zidu. Miramarska ccsta je bi* la pod vod-o. Ogromne mase vode so dr* le s hribovja v mesto. Tržačani ne pom* nijo takega neurja. Xa dvorišču Oberdan* kovc vojašnice je stala voda en meter vi* soko. Trgovine, skladišča, javni lokali so silno trpeli. Skoda je ogromna. Po vsej tr* žaiki okolici .ie voda podrla mnoge zido* ve. razrila vrtove, poškodovala drevje in odnesla zemljo. V Sežani se jc porušit ob* činski vodnjak in dve hiši sta sc podrli. Xa cesti Scžana=Opčine so porušeni brzojav* ni drogovi. V štorjah je poginilo kmetu Marcu 14 prašičev. Vipava je povzročila poplave v Renčah. Biljah in Mirnu. Soča in Idrijca sta ogromno narastli. Najhujše je bilo pri Bači, kjer je voda zajela vse po* lie in jc nastalo velikansko jezero. V Idri* j; je voda udrla v rudnik in napravila znat* no škodo. Most med Slapom in Čcpovanom se ic porušil, dasi je bil zelo trdno zgrajen. Padla sta tudi mostova v Cerknem in Tre* buši. Pri Slapu so potegnili iz vode tablo z napisom jugoslovenske žar.darmerijc. Mnogo hiš tam okoli jc pod vodo do prve* ga nadstropja. Dve večji žagi sta uničeni. Solkan pri Gorici je bil pod Vodo. V bliži* ni Tržiča je uničen ves pridelek tobaki, okoli 10.000 nasadov, v vrednosti 60.000 lir. Skoda po vinogradih jc velika, turščica je tudi vzela povodenj. Škoda v Barkovljah v Trstu se ceni na 3 milijone lir. Skoda v celi deželi .ic velikanska in kmečko prebi* valstvo čaka gorje, kakršnega še ni doži* velo. Prof. Vercelli v Trstu je izračunal, da jc naliv v pondeljek zvečer prekosil onega iz leta 1S96 in sicer več kot trikrat. Največji dež v Trstu v času 24 ur od leta 1840 d:> sedaj jc bil 14. oktobra 1S96.. ki je dosegel 157 milimetrov in od teh 154 v
12	urah. Naliv v pondeljek pa je dal v šti* rih urah, od 21.30 do 1.30 okoli 160 mili* metrov vode. Ako sc došteje še dež med 6. in S. zjutraj, dobimo 185 milimetrov v nepolnih 12 urah. Po nevihti je nastopila silna burja.
p— Za pode Hale v goriški podprcfekluri so imenovani v krajih črniče, Gorjače. Vr* tovin in Kamnje Alojzij Lipovi; Sv. Križ, I.okavec, Skrilje, Vel. Žablje Valentin Se* mič: Podkraj in Col Andrej Kobal; Bate in Banjšicc Ivan Lasič; Kal Matej Pirih;
Opstjesclo Josip Frandolič; Solkan in Gr* gar Mirko Mozetič; Ko.isko Fran Obljubek; DobOtlica Lenard Likar; Temnica, Vojšči* ca, Scla, Brestovica Ivan Rogelja: Veliki dol, Brje, Pliskovica Friderik Markuza; v Rihemberku jc pedeštat dr. Pavel Sirk; za St. Vid, Vrabce in Podrago mejni grof Ka* rel Obizzi, za Osek. Scmpas in Ozeljan Ju* lij Savclli. Drugod so podeštati Ijud.ic s tu* jimi italijanskimi priimki.
p— V Dekanih so kupili «drugorodcš» kar dve italijanski trobojnici za orožniško postajo v občini. Izročitev je bila slovesna, zastavi je blagoslovil domači župnik, na kar jc Ivan Furlanič razlagal patrijotičen namen spontane nabave trcbojnic, ki izra* >ap riznanje prebivalstva za italijansko za* služno orožje in udanost drugorodeev do velike domovine...
p— Za pudešitfe v slovenskih občinah čedadske, idrijske in gradiščanske podpre* fekture so imenovani: za Log Antou Ču* der, za Trento Josip žorž. za Žago Andrej Domevščck, za Srpenico Andrej Logar, za Kobarid, Kred, Drežnico. Idrsko, Trnovo . Dominik Petelin, za Ljubušn.ie Ivan Ber* ginc, za Livek in Sovodnjc Josip Faletič. za Breginj in Sedlo Josip Lazar, za St. Vi* škogoro Ivan Prvanjc. za Sebrelje in Po* nikve Anton Rejec, Čckovnik in Dole Ste* fan Premerstein, za Godovič in Črni vrh Fran Poženel, za Vojsko Peter Vončina. Za Bovec, Sočo ir.Čezsočo jc podešfat .lo* sip Gorgoli, za Sp. Idrijo in Ledine D. Ga!* zigna, za Biljano in Medano baron Codelli, za Kužbano Ivan Fcrgacich.
p— Velika tatvina pri tvrdki M. Truden v Trstu. Izginilo je iz blagajne v uradih tvrdke M. Truden v ulici XX. Settembre 43.000 lir. Domneva se, da jc izvršilo tat* vino par Truduovih nameščencev. Nekaj jc aretiranih.
p— O trgatvi poročajo iz gorenje Istre, da je manj pridelka, kakor prejšnja leta. Cena novemu vinu sc giblje okoli 2S0 lir za hektoliter. Na Krasu bo letos malo ali uič terana: uspelo je Ic belo vino.
p— Odpuščanje učiteljev. Odpustno po* stopanje je uvedeno dalje proti gdčui i'o* fiji Kemperle, učiteljici v Sv. Križu pri Aj* riovščini. Gospodična Ivana Tolstovšnik iz Grahovega je dobila odpustno pismo, ka* tero ji očita propagando proti Italiji na zunaj in tudi v šoli. Propaganda proti Ita* liji obstoji žc v tem, če prinese v šolo list «Novi roda ali če spregovori v šoli s slo* venskimi otroki slovensko besedo O tipu* stilni dekreti rastejo kot gobe po dežju. Jasno je, da hodu naše učne moči cepale druga za drugo.
p— Teror. Kakšen teror izvajajo nad učiteljstvom, naj priča dejstvo, da je koba* riški šolski didaktični ravnatelj Gerzinič opozoril učiteljstvo najstrožje, da so oni odgovorni, ako šolski otroci tudi na cesti ne pozdravljajo po rimljansko. To je eno. Še groznejša pa je druga zapoved, da morajo učitelji v svojih družinah z lastnimi otroki govoriti italijansko. Ta je debela in ven« darie resnična. Šc ena! Italijani smatrajo vsako poučevanje, ki se vrši ob navzočno* sti več kot treh otrok za šolo. Slovenski
t
oče in slovenska mati. ki bi poučevala do* ma svoje štiri otroke, sta lahko klicana na odgovor in kaznovana, ker sta otvurilu šolo brez dovoljenja oblasti.
p_ Društvene prirediti« so pripravljene po važnih krajih, ali vršili se ne morejo, ker oblasii odbijejo vsako vprašanje po dovolitvi kake veselice. l'pati pa je vendar že, da se bo lahko pričelo s predpripravami, lo e tiskanje lepakov, vlaganje prošenj itd. za javne nastope. Običajno društveno delovanje gre mc1 leni svojo pot dalje.
p— Potrebo predelske žcicznice za 1 rst jc potegnil zopet na dan dr. Valcntinu/zi v Llovdovem «Bol!ettino». Kakor številni drugi izvaja tudi on, da glede na severno konkurcnco mora Trst dobiti to proga, ako hoče prospevati. V Italiji pa se danes mi* sli na Stelvio. Fašistovsko glasilo sklepa, c!a ker bi stala predelska črta eno miljar* do, stelvijska pa dvakrat toliko, ni misliti na gradbo ne cnc in ne druge v sedanjih finančnih razmerah. Govorilo so je, da jo neka skupina ameriških finančnikov pri* pravljena izvesti zgradbo predelske prog-c pa se jc vsa stvar pred kratkim odložila za boljše čase.
p— .VerLdi prihajajo iti.lijanski uradniki v Julijsko Krajino. Ni jim všeč bivanje med ljudstvom, katerega nc razumejo 111 bojijo sc podnebja. Nekateri mislijo na premeščenje žc, k-j sc selijo med Slovence. Vsi, ki služijo v Primorju. pa hočejo do* seči kmalu povišanje v službi in premesti* tcv na boljše mesto. «I'iccolo» vabi itali* janske uradnike k vstrajanni med drugo* rodci, prilagodijo naj se -'./meram, kajti stabilnost funkcijonarjcv 10 potrebna za pospeševanje duhovne luzijc drugorodnega prebivalstva z italijanskim ljudstvom. Do* povcduiejo jim tudi. da so v Julijski Kra* iini bolj zdrava bivališča kakor pa po po* krajinah ob rekah v Italiji. Značilno je, da si «Piecolo> nc up.i priporočiti doma* čine na uradniška mesta v Primorju!
p— Polno sleparjev svobodno "giblje med Slovenci po Goriškem Sedaj čujemo, da hodita od vasi do vasi dva mlada člo* veka, ki zahtevata večje zneske, govorita pa tako, i kaj pravzi
kteri so dobili pobotnice, ki so menda po* trdila lista «L' Kco Comincrcialen /a in* serate. Samo v Čepovanu sta nabrala s!c* parja oOO lir. Baje pravita tudi, da nabirata za Rdeči križ. Tudi po drugih krajih ho* dijo taki sleparoviči in pobirajo naročnino za liste, ki sploh nc eksistirajo. Kako. da orožniki nc zasačijo teh malopridnežev? Zadnji čas jc, da sc iztrebijo iz dežele take pijavke.
p— Praktične študije priporoča «Edi= nost» slovenski mladini. Obiskujejo naj šole, ki jih vsposobijo v prvi vrsti za iz* vrševanjc prostih poklicev. Na državne službe v današnjih razmerah ni misliti. Pri* poročajo sc komplementarne šole, trgov* ske šole pred vsem za sinove trgovcev, in* clustrijalna šola jc posebne koristi. Z do* vršitvijo akademskih študij pride v poštev poklic odvetnikov in zdravnikov, na profe* suro ni misliti. Izhajali bi tudi živinozdrav*
pa tako, da l.iudjc ne morejo razvideti za
pravzaprav se ima porabiti denar. Nc*
iv.ki. potrebuje .-c nekaj farmacevtov, in* ženjerjev pa že ni skoro kam postaviti. Po* manjkanje duhovniškega naraščaja jc ob* čutno. Mladina naj študira doma in ostane med svojim ljudstvom, šc toliko t)olj? ker po novem šolskem zakonu ni več prejšnje možnosti za vstopanje v srednjo šolo.
p— Zaupanje 1-" nacijcnalne izdelke hoče vzbuditi v ljudstvu pričeta uospodarska borba. V to svrho so bile v Gorici napo* vedane trgovinske izlo/be z nacijonalnimi produkti. Ali vsa stvar sc jc nepričakova* no odložila /a prve dni meseca novembra. Ali dozori do takrat trgovska rešitev za Gorico?
DuoKolem
šivalne in pisalne stroje
ier vse v mehanično stroko spad^oče predmete se popravlja v mehanični delavnici Ljubljana, Slomškova ulica 6
M. Marušič.
Mehanična
delavnica
1S2 »
autc gataži.
Sveže pečene
morske ribe
sc dobe vsak da i edino le v žc dobro znani „Prvi dalmatinski kleti" MARIBOR, Mesarska ul. 5.
istotam sc točijo najboljša in najcenejša garanlitauo pristna dalmatinska vina, črno, belo in opolo z otoka Visa. Ravno kar je prispela večja količina! Poskusite, da sc prepričate.	io3.'i
Za obisk sc pripenoča Povodnik.
Naznanilo otvoritve.
občinstvu
Cenjenemu da odprem danes
naznanjam,
gostilno-bnlet
,,ZLATOROG"
Gosposka ulica štev. 3.
Novo urejeni prostori, Kjer točim prvovrstna dalmatinska vina, črno in belo iz lastnih vinogradov Dugirat pri Splitu, kakor tudi specielni opoio z otoka Visa. Izbira gorUih in mrzlih jedi in morskih rib.
10iC6
Za obilen obisk se priporoča
I. Lozič.
Velika izbira - najnižje cene!
Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, klobuke, dežne plašče*
Čevlje, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošnoznana tvrdka
JAKOB LAH, Maribor, samo Glavni trg 2.
Zadružna hranilnica
ccg. pos. in gosp. zadruga z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19
se priporoča kot popolnoma varen in siguren zavod
za nalaganje denarja
po najugodnejši obrestni meri, bodi za vloge na hranilne knjižicc, kakor tudi vloge na tekočem računu. — Zunanjim strankam dostavijo se na željo poštne položnice v svrho brezplačnega nakazila, — Nadaljnje cvcntu-clne informacije točno in poštnine prosto. —
iz noriiiassae zgodovine ii *ajct roman
Angelin Hidar
Spisal ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20. po pošti Din 1-50 več. Izdala
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Naša zlata edinka, naša nepozabljena
MARJETA
se je 30. t. m. preselila med nebeške krilatcc.
Truplo naše l>ube zlate hčerkice izročimo materi zemlji v soboto, 2. oktobra 1926 ob 7. uri na mestnem pokopališču Sv. Miklavža pri Ormožu.
UoveCf dne 2. oktobra 1926.
Jakob in Mlcl Golob, starši.
Najpopolnejši
Sfoewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tet zn vsak dom. Preden si nabavite stioj, oglejte si to izrednost pii tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6,1.
ire:pl3:en pouk. 15-ietna gsraniija.
Telefon st. 980. 2s
t
V	globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj nepczab.ii soprog, gospod
JOSIP HVALA
preglednik finančne kontrole v pokoju
včerai dne 1. oktobra, po dolgi :'n mučni boletni, prev den s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, 3. oktobra t I. ob pol 4. pop. iz hiše zaiosti, Bleivvcisova ccsta št. y, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 1. oktobra 1926.
Fani Hvala, soproga in vse osialo sorodstvo. 10123
A. P. Čehov:
Govornik
rasnega jutra <o pokopava!:
ase^orja C;r:h ki
Ivanovica
Nekega kolegijske;;.
Vavikmova, Ki i; limri ža dvema borznima, i a ko močno rnzširjeiiima po ju<: domovini: od zle icne in alkoholizma. Ko sc jc začel pogrebni sprevod pomikati od cerkve proti pokopališču, jc vzel eden pokojnikovih službenih tovarišev. ?icki Poplavskii. izvoščka ia oddrdra' k s-^jemu priiateliu Gregori-ju Petroviču Zapojkinu. mlademu, a vendar žc dokaj popularnemu človeku. Kakor ie mnogim bralcem znano, ima ."'apoikin oni redki talent, da nastopa kot govornik na svatbah, jubilejih iti pogrebih in sicer, ne da bi se prei količkaj pripravljal. On vam lahko nastopi kot govornik, kadarkoli hočete: spe. nau-šče. v močno vinjenem stanju ali v hudem razburjenju. Govor mu teče giadko, pravilno, kakor voda •po odvodni cevi, ter gostobesedno: žalostnih bvsed ima niegcv govorniški slovar mnogo več kakor pa ie ščurkov v katerikoli oštariii. Govori vselej v izbranih besedah, na dolgo in na široko. tako, da ie bilo včasih, osobito pa na svatbah trgovcev, potrebno klicati policijo na pomoč, da ga ustavi.
- - .laz pa k tebi, prijatelj- — je zate! Poplavskii. ko ga je dobil doma. — Takoj se napravi in peljiva se. Umrl jc eden od naših, zdajle ga spravljamo na lini svet, in zato treba, dragi prijatelj, za slovo .povedati kakršnokoli bedarijo... Edina nada si ti. Če bi umri kdo izmed nižjih, te ue bi
.Jiegovali, a ;o je vendar tajnik... .cber vse pisarne, tako rekoč. Ne spodobi se. da b: tako visoko g:!avo pokopali brez vsakega nagrobnega govora.
—	A, tajnik! — ie zazehai Zapoi-kin. — Je to tisti pijanec?
—	Da, pijanec. Na sedmino boš povabljen ... pa za izvoščka dobiš. Peijiva se, draga duša. Povei ob odprtem grobu kakršnokoli ciceronsko neumnost, boš že dobii zahvalo za to!
Zapojkin ie bil takoi pri volji. Raz-kuštral si je lase, dal svojemu obrazu melanholičen izraz in stopil s Poplav-skim na ulico.
—	Poznam Vašega tajnika — je dejal, ko ie sedel na voz.
—	Navihanec in kampelic. Bog mu daj luč nebeško, takih je malo.
—	No, to nikakor ne gre. Oregore, da bi tako govoril o umrlem.
—	Seveda, aut mortuis nihii bene, pa vseeno ie bil siepar.
Prijatelja sta došla sprevod pogreb-cev in sta se mu pridružila. Mrliča so nesli prav počasi, tako da sta do pokopališča lahko parkrat skočila v gostilno in zvrnila kozarček za pokoj duše rajnkega.
Na pokopališču se ie vršil obred. Tašča, žena in svakinja so, kakor je navada, zelo iokale. Ko so položili krsto v grob, je žena celo vskliknila: »Pustite me k njemu,« toda v grob za možem ni šla, najbrž se ie snomnila na pokojnino. Zapojkin je počakal, ko pa je vse utihnilo, je stopil naprej, premeril vse z očmi in pričel:
—	Ali naj verjamemo svojim očem in
ušesom? Ali niso sanje tale krsta, ti objokani obrazi, stokanje, ihtenie? J o j, niso to sanje in oči nas ne varajo! Tisti, ki smo ga šele red nedavno celi tako čvrstega, taki mladeniško svežega, čilega, ki sn:; ga šeie nt- vno gledali, kako ie naLk. neutrudl.ii čebeli nosil svoj med v skupni pa ' državnega blagostanja, tisti, ki.. . ta mož se ie zdaj spremenil v pra;. v ničnost... Neizprosna smrt ie položila nanj svojo koščeno roko baš v onem hipu, ko ie bi i vkljub svoji pr let-nosti še poln razvoja svojih moči n sveti' nad. Nenadomestljiva izguba!
Kdj nam ga more nadomestiti. Dobrih uradnikov je mnogo ori nas. toda Prokoiij Osipovič je bil samo eden. Iz globine svoje duše je bil vdan svojim dolžnostim, nikdar ni štedil s svojimi silami, po cele noči ni spal. ni bil ko-ristolovec, niti se ni dal podmititi... Kako neznansko je prezira! one. ki so skušali podkupiti za na kvar skupnim interesom, one, ki so se trudili z zapeljivimi življenskimi blagri odtujiti ga njegovim dolžnostim. Da. videli smo, kako je Prokoni Osipovič razdajal svojo borno plačo najrevneiš'm svojim tovarišem, in sami ste prav1 sišali jok in stok onih vdov in sirrt. k' so živele od njegovih podpor. Prežet od službenih dolžnosti in dobrih del ni sam okušal nikoli življenskih sladkosti: odrekel se je celo sreči družinskega življenja: znano vam je, da je ostal samec do konca svojih dni! Kdo nam ga nadomesti kot tovariša? Še zdaj vidim njegov gladko obriti, mili obraz, obrnjen proti nam s prijaznim
nasmeškom, še zdai slišim njegov mehki, nezno - prijar. cki glas. Spa-vaj slad.. . Prokoiij t jovič! Počiva: v ' miru ti pošten:, ,agi neumorni trpin!
Zapojr... je nadaljeval, toda poslušalci so si začeli nekaj šušljati. Govo. je prav ugajal; izžel je nekoliko solz "toda marsikaj v njem se je zdelo čud no. Prv č je bilo nerazumljivo, zaka. ie govorn.k nazival rajnkega za Pro kofija O. ^ov.ča. ko se je vendar pii. za ČiriL Ivanoviča. "Vagič ie bil vsem znano, da ie pokojnik vse svoj življenje bil pravcat bo' s svoio z_ kor.sko ženo in po tem takem pač : mogel biti samec. Tretjič je nosil ra.'-1 ki gosto rdečo brado in se vse svr' življenje sploh ni bril: zato ie bilo ~ razumlj vo, zakaj ie rekfl govom da ie r.jegov obraz obrit. Poslušalci ga niso azumeli, spogledali so se ter zmigavai rameni.
—	Prok ,tij Osipovič! — je nadaljeval govornik in ves navdahnjen zrl v grob: — Tvoj obraz ni bil zal. bil ie celo grd. ti sam si' bil čemerikov in surov, toda mi vsi smo dobro vedeli, da bije pod tem vidnim, vnanjim plaščem pošteno, prijateljsko srce.
Kmalu so začeli poslušalci opažati tudi pri govorniku nekai čudnega. Gledal ie venomer na eno točko, se nervozno premikal ter sam začel zm:ga-vati z rameni. Nenadoma ie obmolknil, začudeno na široko odn1*' usta ter se obrnil k Poplavskemu.
—	Poslušaj, saj je vendar živ! — je deial s Preplašenim -"^'edom.
— Kd^ ie živ?
—	No, Prokoiij Osipovič! Glej ga, tam stoji pri spomeniku!
—	Saj ta n. umrl! Umrl je Ciril Iva-
.ovič!
—	Pa saj s mi sam deial. da je vaš ainik umrl.
—	Nu, da, saj Ciril Ivanovič je bil aš tajnik. T čudak, si se zmotil. Res
da ie bil Jrokotii Osipov.č prei pri as tajnik, t a že pred dvema letoma .j ga preme-iili na drugo oddelienje kot načelnika.
—	A, sam vrag nai vas razume!
—	Kaj si se ustavil? Nadaljuj, ne--odno ie to!
Zapojkin se je spet obrnil proti gro-u in je s prejšnjimi vznešenimi bese-ami nadaljeval svoj prekinjeni govor. Jri spomeniku ie res stal Prokofij OsiT povič, star uradnik z obritim obrazom. Gleda! ie v govornika in obraz mu ie bil ves srdit in čemeren.
—	Pa kaj te je vendar pripravilo do tega! — so se smejali uradniki, ko so se skupno z Zapojkinom vračali s pogreba. — Živega človeka si pokopal.
—	Ni prav. ni prav. dragi moj! — je godrnjal Prokofii Osipovič. — Vaš govor ie morda sicer prav primeren
i za mrliča, toda nanram živemu človeku ie to — norčevanje! Le pomislite, kaj ste govorili? N kak koristolovec, nepodkupljiv, podkupnine ne sprejema! Govoriti o živem človeku kai takega. ie mogoče le v svrho zasmehovanja. In nikdo vas ni naprosil, da bi govorili na dolgo in na široko o mojem obrazu. Nezal, pust. nu da. a čemu razkazovati moje lice vsem? To ie žaljivo'	K.
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'-^
Ženitve, dopisovanje ter oglasi stroga trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1-—. NajnanJSI znesek Din 19*—^
Na vinsko trgatev
* n ■ ,1 e 1 j o. »'';* ' Meftnh pod Lipa rabi ga.
Vinsko trgatev
. .ii 'iT.lmski kinb ■Jo t n-doljo, S. oit.
..i
r.-lr
to
Krojači
•rre vrstni a l»MoTan>8 : nfctC!;«- dob? delo lj :.. v konfeke:i?ki indu-•rii: Je;. Ivani:!'-. Miklo* sMtii ccs-.i -4. Ljubljana.
iTiSS
Modistko
.---.--'•-.(-m. >.'a=Tuv v i.-ii-j..ikn i.v -r. •
Vajenca
Konveržarijo
k?, irtm. Ponndt
n!veniiiit*m> i .deiek Jirr. -..
pod oglasni 33;'
Nemščino
r ' P.rV kiavirj:: ; J-i ; f nrž. .rastna nr-i:e-
klavir za vajo j... T.zrv'la<re. N. v pove
Diplom, učiteljica
• .n' :=e ir:. :no. — t-i. in.-, in &eo£č$o. Vpnžafi ■V fcct-la cSkn> 74 — od 14,—li-'. ure.	S731S

r .r.-:in po-^rTpjnit Tvka Rakeka. — Vs» dogovoru. ^7-173
Praktikantinjo
prodajo kmr.a. ft-»ro • ;iM:žDO 15 ];:. začetnico, mori znati računati — ir. ro?tfL->. nieni. Dobi Tš.e v hiši: l r..-uo ia s-tanoraaje ter EaJo r-'.are ali obleka. F-smene i-^nti.ibc z nave-Ji.r. izobraz-r:- Eisiov: Vc-doniveo.
Kršk".	"fT
Učenko
..i v Ti.-^nic delov
nemščini
ouk. iVT.ncibv
a irerr.--.." delov Cf-riiev Prerine?: imajo, katere so k- z3 Dvkoliko učile. Hrani
i- siuiiAvar:e v Li-:i. — ;.:-. r V in k.I. čevljar, Ra-••■/e : r Zidanem mc-stu.
Učenko za šivanje
v neVijo 10.—11. ure dopoldne. v orli-sncni c-j^eTtCTi
Knjigovodja
z večletro prakso, zložen tudi vseh -Iruirib pisarniških poslov. službe — Pismene ponudbe na o.elas-ni oddelek <Jutra> pod Šifr^ cGorenjsLo Ca.	27411
Absolvent
elektrotehniške srednje šole
na Duna.;r. i?ee primerne službe. Vešč slovenskega, nemškega in nekoliko srbo-hrvatskeca jezika. Vloži tudi 25.O00 Din kavcije. Cenj. ponudbe ca ogl. oddelek p>-d šifro «Elektro-tebnik Gm>.	27274
Inkasant
reduciran vsied skrieL;a obrata, išče primerne službe kot slug^. potnik inkasant sli kaj slične^s Po nudbe ca ojrlasn' oddelek cJutra> pod šifro «Ve>ten in marljiv g(b	27030
Bivša bančna uradnica
s 'rvovrstnimi sp.rieevali in relerf acami. poročena, brez otr< k. s*a.ra 34 let. pro>i ra pri a^erno siužbc-. da ti z delom pomara iz mučne situacije. Prevzame tudi vodstvo al: nadzorstvo kakega oddelka z event. garanciio. Dopise
-Jutra i p-jd c Zelo hvaležna > 274S2


Koncipiienta
t-rejme s 1. 1. dr. Fr. v L;ut'!-'ar.i
j 1. novembrom t TrlaJ, odvetn;

Kcrespondentinja
h v^ rkega in n-r.<k--ca :' -7 irr dobra s-.c-: jrafin,.-. .»bi r.ar-!e> ■ "' T''- • Leo Lfderer — Sombor.
Natakarico
v moč, pridne* in r-> . ii. •:• s 4. cktobr-m t >••- ".a in L.esari-^ M.
Ju.rer.ina. goric c — Katera luj iiv-ti, im^i P-	27411
Knjigovodjo
Sa***	jnt^j ne	aTua. per-
1 k:	■ i re-r	•-.denta v
«'	r ^čini, per:'š	čini in ita-
lita	srrc.n.era za ve-	
Jer.	- %. *ra " Dolenjskem.	
Kas	i ■ o » iajpre-je.	Na raz-
	U > »V-.-K'	fanovanje:
*	L-i - kuhir	i'.:. prosta
knr	a vi ; . vrt.	E'o nudbe z
r :.v	edb-~» zahtev.	desedssje*
r»	vanja i	d. t.a oIiL
o,	--k Jn:ra>	i.. m •
• K:	jipoTo.Ija £7	27SS7
Upravitelja
r.-. veTje jro?r-adcrstTO, e >.r»'2ira: ::rl-tvaJi t tej »>:cii. išJea t* iakoj. — l'poaadbe s r.repšr f-ričeTi! is fjrojrrafna t» radiov: G: iskoTid, Sreb. Zrin;:.- I> ii. kct.
£6043
Frizerko-manikerko
iščem "a prvovrsten salon v -aUu. — Služb:; stalna. x . . plača !2»X» Din in 10 'T- od* zasiTižka. Nastop t.:koj. Ponudbe- na naslov: V. Porov':,', dauiski frizer, šabav.* ^rbij>. Pe;.isni'a ii »■rijairosri daj' Vinko Vi-
V	Le"'-'- "3 uli^a >r. i) —
i-, e ea sed 6.—7. uro.
Plačilno natakarico
k: ima sode na račun in
ro1.-': kavcijo, sprejmem takoj. Ona. k", zna malo šivati ima prednost. Anton Mavt- Aha t! jeva cesta 5.
273'
Čevljar, pomočnika
-"^rf-jr.v1 tak:j J«*?. Prešeren V Linbljani. Ceiovška «•. 65.
Mladenič
zdrav in močan, l>i se rad
učil strojnega kjučavnioar-stva. E. >tim. Ojstro št. 4 - Trbovlje II. 27532
Stenografinja
in strojepiska za rdovenski. nemški in >rbobrvauki jezik. išč* mesta pi.-arniške moči ali blagajničarke. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro -it. 700>.	275G7
Motorno kolo
cDvuglos*. 2 in tri četrt
HP. novo, v obratu šele 7 mesecev, prodam za Din 13.000. Izvrsten stroj Ogledati mopoče v>ak čas. farno prosim preje 2 dni sporočiti. da ostanem aoms. B. J o š t, lesna trgrvina. Celje-Lava 14.	2752S
Kože
poliiovke. krtove m r«e5 vrst divjih živali kupuje D Zdravlč v Ljubljani, Flori jan>k» oliea 5fev 9 21601
V#»t£ovr»tno
zlato kupuje
po cajvtSjih
Čeme, hivelir
Ltobtjana Wolfov» d *
Bukova drva
kupim Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> ped Šifro «Več vagonov*	27460
Službo postrežkinje
iščem, najraje v kaki pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra> rod šifro .Pisarna 7-. ' 27566
Strojepiska
z veliko prakso v notAr-ki pisarni. iš?e mesta. Ponud-
Preprogo
tizo proda oglasnem odde
po m.
za pod mizo prodam. — t«q najvišji
Naslov ■ «Jutra*.
1'
Steklenice
in 1 1 kupaje dnevni ceni firma <Zora». d. z o z. v Ljubljani. Kralja Petra _trg 27353
Fleg-^fno sobo
s separiran;ra vhodom ev tudi Iv* od-lam boljšemn gospodu Naslov c- cjrla6 sem oddelkn «Jutra»
27395
O^remljeno sobo
o-idam takoj boljšemn jro-?podu v Janez Trdinovi ul. 1 št SI. levo.	27605
Opremljeno sobo
; odd«m erosr^du. ki je čea Sobo	i dan odsoten. Naslov v o?5.
(brt-z p-osebnega vhoda) o<l- ! oddelku <Jutras. 27609 dam. Naslov pove oglasni ' oddelek cJutra*. 274S5 :
Elegantno sobo
lepo. s sposebnim vhodom, oddam dvema sro-podoma nasproti Evrope Naslov v osrlasnem oddelku «Jntrs».
275.">5
Prazno sobo
- o->sebnim vhodom oddam !
i
zakoncema brez otrok
event. < souporabo kuhinje. Na>lov v oglasnem cddelku cJutra*.	27416
Železno posteljo i
zložljivo: novo. ceno pro- j \ mSk«h SOdOV dam. Naslov v oglasnem ; ^obro ohranjenih, od 1001 oddelku -Jutra*. " 27575 naprej, kupim večjo mnon-
____no. — Pisme>ne ponudbe na
. oerlasni oddelek cJutra* rv>i ■ c Sodi 3j-.	27472
OcreTn!;^no sobo
od^am boljši gospodični. — Poizve r Kolodvorski nI. štev. 34. pritličje — l^vo.
27509
Ooremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam tako'. Naslov v o-rlascra oddelku cJutra* 27541
Dva d'jaka
2 prazni seb*
i parketirani, z elektr raa-• svetliavo, oddam na Sv. Jakoba trgu. Naslov v ogl. oddelku cJutra* 27502
a a
Dva dijaka
sprejmem na hrano in sta. nova c je v evetlo in zračno sobo .- posebnim vhodom in
sprejmem z vso oskrbo na električno razsvetljavo. — ______i_ _ —- i:-: _--»., v,---— —	— " - j ^.. »i—
Šivalni stroj
obro ohranjen, po ugodni
be pod cNotarska pisarna* j 06"jj F»'odam. - Naslov pri
na oziasni oddelek cJutra--. f'^vf-rjU- F: .L.	v
27573 | l"«Jut>lJar5'- selenburgova h.
Rabim žaganje
Pismene ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod lifro c2a^ranue*.	27563
tanovanje v sredini mesta. Naslov v oglasnem od^e-ku cJutra*.	27544
Na«lov v oglasner cJutra*.
oddelku 27505
Pletenja jopic	Damski
se žeb uč.ti rndm in po-	K
-	| te
I
Brusnice, gobe
traa-
Majhno. čisto sobo
takoj oddam cr^io^mi co-?r-odn ali eo^podični — Na-lov v cgta^ceci oddelku .Jetra*. "	27347
Dijaka
v popolno oskrbo v Gradišča lier 7,H. levo.
£7303
^na deklica. Xa-lov rove j tenuiorjav. =redoje veliko- pre-eršilj. zeleno is k* eglisni oddelek <Jutrai'. i >ti in rekaj pohištvi pre- ric« zi ki?a!i kupuj ^75S4 '3tD ra/li pmrti v dmžini. v^ii količin: hotel cHol
50.000 Din kavcije
dam. ako dobim službo oglasni oddelek plačilnega natakarja. Vsa-'	mem tudi gostilno ali ka-
varno v najem. Naslov v ogiasne-m cddelku cJutra.*.
275=1
Trg. pomočnik
izvrzhan v modni in mešani stroki, vojaščine prost, išče primerne c.-- mesta. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Na«lov v oglasnem oddelku cJutra*.	27345
Modistinja
z večletno prakso, išče me-s*a. Gre tudi izven Ljub-ijaTs*. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVt;u.„< 11:.	?75U
Prodajalka
srednje starosti, z več!, inc prakso, dobra moč, želi za takoj mesto na deželi. — Ponudbe pod cZvesia prodajalka:- ta upravo cJutra-v Celju. *	27539
Ilirska uli^a 27/1. levo med 10,—12. uro dopoldne.
ji količini hotel cRokan* ce. Hrvatsko Primorje, 27500
Sobico z zajtrkom
ali brez njeea. išče akademik. — Ponudbe s reno na oclasni oddelek cJutra* ood _ ] cJurists.	27533
Trg. sotrudnik
r^Juciran vsled skrčenja obrata, išče primerne službe ket inkasant, trgovski sotrudnik ali ka; sličnega. — Ket inkasant t o! ožim kav-v — Do$žsa : . i _r -.'fco est-rn 55>.	27155
Pisarniška moč
z*nožn3 knjigovodstva, kp-
2 čevljar, oomočnika
-iTcina, spre.ma takej Ivan j responaence r-tn	U —[-z'-- pisaruiskin poslov, is.s
Frana :	v hlii. službe. Gre tudi na deželo.
' Pismene p-onudbe na o^-l.
_____| c -tdelek «Jatra* pod šifro
j «T»koj S*.
ter v«en dru-
2741S
Trgovski uradnik
vešč slov., nemške in srbo-hrvatske korespondence ter vseh i isanuskih del, išče stalno mesto. Cenjene dopise na podružnico cJutra* v Celju pod «HarIjiv».
275St>
Dimnikar, pomočnik
vojaščine prest, išče slulbe Za takoj. — Naslov: P. V.. Krško 330.	27519
Izučena kuharica
ki zna tudi vsa hišna dela. prosi mesto k boljši drufi-: i do 3. novembra. — M. Breeant. Rimske Top7:^.
27320
Za sobarico
išč-e služb- dekle, pridno in vos ven o, k 1-oljši rodbini. Vajeno vseh hišnih del in kuhe. Sprejme tudi mesto
natakarice. Naslov v oglasnem oddelku cJuts>.	2.ol3
Mesto natakarice
v roesru ali na deželi išče sačetsic*. Naslov: R. K. 105. Cerknica pri Eakekn.
I čenča
s« r Ijarska t-c--* t.rejme t vso crkrra 1'aa T » j 5.
I vijarski	^tsmii-
Prodn«-. ta«> rsL k! ao •e že
Mladega vrtnarja
o esjenac*. ki
n-iJo na
t) ivoj® »O«	• B^rarfm
1-asSsl	io-
V s,	fMrvM!^
TA i9 terjala j**ata Sa-
Ponudba ca
utr*» pod	A*^
baaia*.
Knjigovodja
t tndi vseh drugih r-*ami£ki>. ^oslo^. s tna-njsa vse jezikov. pra-maniti dosedanjs nasto — izvafh&a tadl v t^omobil-cj la keleani atpekL ria-cana posadba aa o^laacf +&če!šk cJutr*> pod Utre (Soijb MU •». 97419
Ključavničar
jiači službo v aestn ali ra d?želi — najraje pri kakem mehaniku. Gre tudi v kri o tovarna ali h kakem drugem podjetju. liisloT peva osiasa! oddelek «Jutr*>
tTSSS
Trg. sotrudnsk
taurieo » Ipee^jakl ttreki.
elai, prs* poSUa »a nsar-ijiv. «5s ca^« v
Brivski pomočnik
hU tmU Mwnr0	tov® 5 ^ . . .
Mbr 33a	Ofsrte i — Priporoma ga pra» teplo
7» ta	oeiaau! ! Jodp Oraa.
Sdik «jWa>.	STtfS! trg U- 97968
Absolvent trg. šole
z dobrimi spričevali, iš-že primerne službe. Naslov v oglasnem cddelku cJutra*.
27511
Boljša natakarica
išče službo v boljši gostilni za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro :š:ena in rridna*. 27615
Kuharica
samostojna, ze.j mesta pn manjši, mirni družini ali pri samostojni osebi. — Naslov v očesnem oddelku cJutra-.	27600
Prodajalka
galanterijske stroke želi premeniti mesto (g:e tudi ža blagajničarko) najraje v Ljubljani. Naslov v crlas. oddelku <Jutra>. 27326
Damske obleke
zimske, dobro ohranjene, po nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra>.	273SO
Pupo za šivilje
2 popolnoma novi kamisi. špansko steno in okvir za otomano prodam. Naslov v oclasnem oddelka c Jutra*.
27597
Stelaže in omare
za prodajalno dane>? naprodaj v hotelu ciratnik*.
27619
Dve postelji
2 noiini omarki. 2 okvirja ia modroce takoj poceni nroda.ni v Vodmatu, Društvena ulica 3S. ' 276CS
V novi hiši
od''am 2 sobi. po=eben vhod. vodovod, elektrika in pralnica v hiši. Naslov pove osrlasni oddelek cJutra*.
2731S
Na dražbi
Ho prodana pri sodišču v Ljutomeru dne 3 novembra 1026 oh 9. uri bivša Eanptmaaova gostilna v Križevclh pri Ljutomeru, z 12 orali zemljišča. — Pojasnila daje
j notar v Ljutomeru. 275i4 j----
Novo. lepo hišieo
enodmfin^ko. na Ustji i?. 43 .sed Smartnoni in Litijo) ? krasnim raiciedom. vrtani in rodnjakem. v-e v najboljšem rtanjn. prodam radi selitve. — Prostovoljna draiba se vrši v nedeljo. 3. oktobra ob 3. ari pop. n3 lieo mee:a.	i731S
Izprašan kurjač
samski, išle službo ia takoj aH pozneie. — Fonudbe n-oglasni cdde-sk <jalra> pc-d <Vesten 4>.	-j760i

Pozor čevljarji!
Gomja dele veeb vrst čevljev dobite dobro ta solidno izvršene po najnižjih renib eri I. Marchiotti. trgovina E c?nje-n. Liubija-ca. Sv Petra Sa	154
Steklena stresna opeka
je io?et v Eaiop prt &dra-lemh cr»ekamah. a. d. v Ljsbljnl	100
Majhen tovorni avto
i;—14 HP. Laurin Klemen, pfpotaoma v dobrem stanjtt proda Jesta Pntsnik. Kamnik.	57S4S
Za izdelovanje salam in klobas
oddam v najem delavnico
i vsemi stroji, prekajevai-nieo. ledenico, skladiščen in kletjo. Dopise pod šifro «DeIavnics> ns ogiain; oddelek «Jutti>. '
Popravila klobukov
vseb rrst sprejeaa modni *a:on Sttictlv-Maike Ljnb-ijana.	iTOSS
Pletilja
sprejme ta dom vse vrste
strojnega pJetenja. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27535
Stanovanje
oddam pri 5t. Vidu. — Naslov v oglasnem oddelku c Jut ras.	27o«0
Jpremljeno sobo
s hrano in električno lučjo, v bližini obrtne šole iščeta s 15 t. m dva dijaka — Ponudbe z navedbo cene na ocrlasci cddelek cJutra* pod cEomer*.	i. 565
stanovanje
kuliinjo in pri-
Družin.
1 —2 sob «
tiklinami. iščem po zmemi ceni v predmestju Pismene ponudbe na oela-ni oddelek cJutra* po«1 cStanOTsnie r predmestju*	27577
Sobo z 2 posteljama
C!
Vijolino
s Škatljo. izvrstna rezonan-ea. prodam. Nasicv v ogl. oddelku cJntras. 27564
Autogaraža 18^5
Sporoči naslov poštne- ležeče. glavna pošta Zagreb.
Idrija II. .
Pridem — pomiri se. Zadeva ta mene brezpomembna.
27617
Lesni trgovec
dobro situiran. iš£e znania z izobraženo sro*podičuo ali a ,	. vdovo brez otrok, staro
oooam 2 očakoma a'i 2	let. radi ženitve. —
gospodičnama Nas!ov pove osrlasni oddelek cJutra*
27394
Pogoj v pni vrsti dobr* co«pod:nja — potem nekaj premoženja. Samo re>sue i£
--------i neanonimne dopise pod ga-
. . i tantirano diskrecljo. poslati stanovanje ina oglasni oddelek cJn ra> 3 sob. ena bi bila lahko ta pod cOb morju*. 17545 kuhinjo, kopalnica, v novi--------
Gostilno
dobro idočo. v prometnem kraju vsame v najem — (najraje od litra) izurjen j gostilničar. Naslov v od oddelku cJutra* 273?f
vili ob tramvaju takoj razpoložljivo odda cPo*e=r> Sv. Petra cesta 4 27396
Manjši lokal
vporabljiv kot skladišč- in pisarna, tudi na dvorišču, iščem. Ponudbe pod šifro cSkladišČe Ljubljana* na oclasni oddelek c.Jutra*.
;75?3
Dobrega mleka
posiavin na dom tndr večje množine po dnevnih cenah. Naslov v oglasnem oddeTro cJutra*.	27561
Lokal
z iilozbo in skladiščem, na zelo prometnem kraju fcec-tnim) oddam. Ponudbe pod cTakoj 20* na c-gl. oddelek cJutra*.	27620
Za žganjekuho
posodo :n raino orodje ter
dve p reši
ta sadje aH gro»dj«. dobro ohranjena. £& 10 da SO hI. proda po ugodni ceni
-_ branje
£7067
Seno
t Podpisana direkcija razpi-r faje dobavo 13.000 kg sena — Pogoji interesentom na razpolago Direkcija drž. rudnika Zabukovca. ješta Griže, dne S. sept. 1926.
27323
gostilna «Jeftar»
Prazno sobo
t popolnoma eeparrra-n i m vhodom, v sredini m-tsta, v bližini cerkve av. Jožefa, samo cd hilaan gospodarja, išče sta1 en rn . soliden gospod P^roj či-•d i.—T. ; »» «rL	proata \ «tost Cenjene ponud>vs pod
Prvo slov. tambur. društvo « K rim s
priredi vinsko trntev r r»deJj«. da« 8 •Kobra ▼ foatCn! g Antona tla j a erj 4 tu Orakartkl	lUeltt
2 prazni sobi
s shrambo, na periferiji, oddam dotičsemu. ki ima svoj Štedilnik in plača 1 leto naprej. Vselitev mogoča takoj. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod $ifro cMala družina*. 27582
Sobico išče
v »Tediri meeta miren in »oliden cel dan odsoten cospod Cenjene po^n^K*- 7 ! nav<v?ho rt>r)e na oclasc' oddelek cJutra* ped šifro cProdaja!ec>	27476
Separirano sobico
o<Mam takoj Naslov pove cirlasci oddelek cJutra*.
27*05
Sostanovalko
šiviljo sprejmem v Slomškovi ulici štev. 231 — levo.
273SS
Sobo
od lam takoj boHšemu gt>-spodu na Sv Jakobi tr-u št. ST, desno.	27550
Priprosto sobico
v bližini dram^keea eieds-Ušča o^dam tako? eo«r-odu. Antonija ValerHč. Rimska cesta STIL vrata 20, desno.
27555
Prazno sobico
pri prosto, išče cel dan odsotna samica. Ponudbe na ojrlarai oddelek cJutra* rod •Nnjno 10*.	?7610
Vele trgovec
posestnik. 32 let že'i resno, čimprej poročiti damo po možnosti trgovko naobraženo Kap:tr.l r-l^d širšega obrata dobro lošeL ni pa predpogoj. Ceni^ne dopise na Crglasui oddelek -Jutra* pod. prevaran*.
Posoflo
Nevesta prosi dobrotnika(co) za 20.00« Din
Vračala bi 4 mesece po Din 500, potem pa po 1iX»0 Din. Obresti po io Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod ct»ržavna v Ljubljani*.
27554
Samski trgovec
agilen. i^istopi kot družabnik k mešani trgovini s kapitalom 50—75.000 Din. ali prevzame kakšno debro idočo podružnico s kavcijo. Dor-ise na oglasni oddelek •Jutra* pod -Trgovec 17n.
27517
6000 Din posojila
iščem za r-jl lefa proti garanciji in 1500 Din obres*i. Ponudbe se prosi na ogL cddelek c.Tutra* tx?i šifro cPosofilo 33:-. " 27616
Družabnika (co)
sprejmem v dobro vpeljano r-odjetje. vsled povečanja obrata Potret#en kapital od 100.000 Din dalje, * Istemu overim na zahtevo podruž-
nico v kateremkoli r-rac;*'-nem kraju, ali sodelovanje v centrali. Uspeh gotov. — P-inudbe na ogl oddelek -Jutra: pod značko cWk dohodek*.	27621
Družabnika
inteligentnega, namestnika aa realiteino prometno pisamo v Ljubljani, s 26.000 Din pristopnine rr<rejme takoj Zagorski v Mariboru. Ta-tenbahova ulica Štev 10

Modeli
ravnctri 1 u f . i u oso^cl salon Stoohlv Hatke I.'ah-ijana Židovska nI r7040
Za ložo v abonement
v parterja *li na balkonu, r.- uradniški tarifi. išč*tn ■ifjiri ] ■■- iahko tud: dvp damTi. Ponn.th-? na ozlasr.i oddelek -fttnt pc-d Sifro -L li -.	S7330
Otroka
oM- m v dobro oskr:-o Ponudbe na ogl. oddelek c.Trrtra* pe d zna .ko <V okolici Ljubljane*.	27351
Zahvala.
Kot deseti Kupec sem preje! od tvrdke ,DOxO*. Ivan Čarrnan Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. dvor šče par čevljev zastonj po lastni izberi.
Zahvaljujem se tvrdk in jo vsakomur toplo priroročam
Juhjan Marinič, cdpregiednik nnančn? kontrole Ljubljana.
Naznanilo.
Naznamam cen) občinstvu da serr. o voril podrninico t notoča v novi stavbi g Miheiiča za Bež gradom — Hcstregel bom c pustnim dalmatinskim n domačim vinom
0424	Ivan Kajne, najemnik.
ljnberni 27608 ,
Pavel Minarik Hilda Minarik
roj. Widmoser poročena
Vu h red, septembra 1926
04 1

Potnika

Štajersko sprejme oečje podjetje z že npe jano znamko
Ponudbe na ogl odd Jutra pod Stalen 77'
Lisičjih hrbtov
priaersik ea drsalk* ctule-M vodu rs!}«
«11». - OrI*4ma «4 i.—T
tv»(«r ful» » tfkihm ; — T mdrieTo!	».»bor .Mrrinr S5. La C£:«en-_od-
edddca <Jttn>	rSli i	fJBTl i delek «Jtttrs>
Sobo
t i-? posteljama in r»c.=eb-nita vhodom, v pritt:?in in v sredini o-sta isfem. — Nasicv v cslusea Odleiko 274« i <Jtttra>. ~	^7513
'"■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■■■■■■•■a
VINO "i
■
letnik 1925, belo, izvrstne kakovosti, okoli 70 bi
po ugodni ceni proda
Franjo Šturaberger, Sv. Barbara v Halozah
a
rw
• Tcjjis FfiHC r=c. Izd-:j za Kcazarct;	Adolf Ribaikar. Za Neredke tiskarno dd kot tiskanurja Fraa Jezeršck. Za icseratiu del je adgovorec Alojzij Novaii. Vg • Ljuhljuo