List 30. Tečaj XLV. i l Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto B gold. 40 kr., za pol leta 1 gold 70 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 ki V Ljubljani 27. julija 1887. Obseg: Vzgoja ukoreninjenih trt. Gospodarske novice. Zdravljenje smolike na drevju. Zemlje- in narodopisni obrazi Preveč sejmov imamo. Vprašanja in odgovori. Govor poslanca Šukljeja 27. aprila v državnem zboru. (Dalje ) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Vzgoja ukoreninjenih trt. Spisal baron Babo, vodja c. kr. vinarske šole v Klosterneuburg ' ® I rezanic. Nasledek je, da dobivajo potem največ tretjino dobrih ukoreninjenih trt. Tudi starost trt, od katerih jemljemo rezanice, vplivajo na uspeh v trtnici. Tanki, dobro dozoreli les je boljši nego debeli in strženasti. Zato niso dobre re- Kadar pomnožujemo astline, moremo njih pravo zanice iz mladih in bujno rastočih vinogradov. z mladiko, nikakor pa ne s semenom vzgojene iz semena, se predrugačijo, in le sorto ohraniti Rastlinice, poganjki iz popja obdrže vsa prvotna svojst tem je pa Pri Dokazano je tudi, da rezanice, ki imajo nekoliko starega lesa, bolje uspevajo, nego pa brez njega. Celo mladike, ki se od starega lesu odkrhnejo, bolje uspe- enako, kateri način izberemo za daljnje raz- vaj0 nego odrezane. vijanje popkovo, bodi ditev mladike Vseh si okulovanje, cepljenj rastlin pa ne kaže ob ali vsa- avadnih Samo ob sebi se umeje, da se sveže trte bolje ukoreninijo nego take, ki so uže nekaj dni ležale v razmerah pomnoževati s potaknenci; potaknenci neka- vinogradu terih tlin se težko ukoreninijo ali celo ne, nekaterih pa Glede dolgosti rezanic velja načelo, da se reza-se hitro in lahko. Na srečo je naša trta rastlina, nica toliko pravilneje ukorenini, kolikor krajša je katere enoletne mladike tako hitro narede korenine, (na pr. z dvema očesoma). Kolikor daljša je trta, t. j kakor topolove ali vrbove kolikor globoče sega v zemljo, toliko dlje je oddaljen Ako torej različna trsna plemena in trsne sorte spodnji del trte, ki ima največ koi editi, od lehko ukoreninijo, vendar so tudi razmere t. j. nekatei površja zemlje. V globočino se pa zmožnost koreninska ob katerih je uspeh bolj ali manj gotov, in o zmanjšava in v globočini metra poneha popolnoma pogoji, tem hočem navesti nekaj skušenj in opazek. Vsaka enoletna trta je sposobna pognati koi Če se tudi najbolje ukor kratke rezanice 7 ? moramo v našem podnebju vendar dolge trte rabiti, m in to na azličnih mestih. Vendar v praksi ne smemo to zaradi mraza. Vsako leto edijo se stranske ko računiti z možnostjo, ampak z dejanskimi uspehi, t. j. s katerimi pogoji se največ rezanic (kolči) ukorenini. Poleg tega ozirati se je nam tudi na kakovost trt. Najboljša rezanica je on del mladike, ki je najbliže lanskega lesa. Pri poskusih se je pokazalo, da se renine, katere more mraz doseči. Uspevanje trte je za- visno od trpežnosti koreninskega debla in od dosti naj torej globoke lege spodnjih koi Na jugu delajo kratke rezanice, na severu pa dolge. Tudi lega rezanic v trtnici vpliva na ukor rezanic, ejenih iz spodnjega dela mladik veliko njenje Tu velja načelo, da trta edi toliko več več ukoreninilo, nego rezanic > ejenih es tudi poganjki od rezanic prve vrste bili so še dvakrat daljši od rezanic druge vrste. V drugem letu bil je i razloček med poganjki manjši, pri izkopavanji trt pa 5%, od največ vrha mladik; močnih spodnjih korenin, kolikor navpičneje je vsajena, naredi toliko več stranskih korenin, kolikor in da nai poševneje leži v zemlji Ako delamo trtnico, pa e zanič ne bodemo pokladali navpično ker bi nam tako se je pokazalo, da je bilo od trt prve vrste trt druge vrste pa le 50°/ abnih. Različne polaganje delalo težave pri zasipanji, vendar jih to liko poševno polagajmo, da se kolikor moči bližajo neugodne uspehe z ameriško trto „npario u izvajati navpični legi tudi od tod; ker skušajo dobiti mnogo rezanic, zato pa posamezne mladike zrežejo na tri in tudi na več Kadar trtnici odbiramo zemljo, izberimo ki drži veliko zraka, ker od tega je zavisno tako ? del, ter imamo trto s kalusom in s spečimi očesi. ninjenje. Peščena ali prstena zemlja je najboljša, vendar se je torej kalus naredil, odreže se gorenji ozeleneli ne v kaki nižavi, koder more škodovati spomladanjski in jesenski mraz. Uspeh trtnice bode pa vzlic vsem navedenim pogojem zavisen od primerno pripravljenih rezanic. Re-zanice je pa najbolje pripravljati po znanih načinih ali da jih v zemljo poveznemo ali pa v vodo posta- relice, breskve, mandli, črešnje in slive, podvrženo > Zdravljenje smolike na drevju. Vse drevje našega koščičastega sadja, kakor ma- vimo. je bolezni smoliki. Tisti deli drevesa, katerih se ta Rezanice se poveznejo v zemljo (glej podobo 44.) bolezen prime, navadno tudi poginejo. v ta namen, da začno napravem mestu hitro koreni- Podoba 44. ? torej tako, da pride spodnji niče gnati. Po sto trt, povezanih v šope, postavi se narobe in navpično v jamo del na vrh. Vsi prazni prostori med posameznimi šopi zadelajo se na vrhu z mahom, katerega se še kake tri prste na debelo po trtah potrese. Na mah natrese se čistega peska. Dokazano je namreč, da se dela kalus in korenina najhitreje v vlažnem, toplem zraku. Mah daje enakomerno vlažnost, pesek se pa hitro zgreje na spomladanjskem solncu ter oddaja toploto svojo mahu. Dnu jame na mrzlem ležeči del rezanic ostane pa mrtev. tej jami pa trte ne smejo biti predolgo poveznene, ampak toliko časa da edij kalus (neko belo. gobi po dobno reč). Ko se je to zgodilo, polože naj se trte v trtnico. Naj omenimo j da storjeni kalus, ki je bele barve, ne sme predolgo na zraku ležati. Kakor ne hitro kalus vzrumeni, stejo več iz njega koreninice, moramo take trte prenašati, vzra- Če to jih je najbolje v kaki z vodo napolnjeni posodi. Na drugi način se rezanice . 4 za trtnico pripravijo tako, da se v šope povežejo ter 10 globoko v tekočo vodo postavijo (glej podobo 45.) vodi narede trte Podoba 45 Priporočali so dosedaj to bolezen s tem zdraviti, da se bolni deli izrežejo, in tudi mi smo to dlje časa zvrševali, ker boljšega sredstva nismo poznali, ako ravno nismo imeli povoda zadovoljni biti z uspehom. Smolika nastane vsled ovir, ob katere zadene sokov tok. Ovire pa nastanejo vsled slabe lubadne prožnosti, vsled vnetja, ozeblin ali drugačnega poško- dovanja lubadi. Pred vsem naj se varuje drevje takega poškodovanja. Marelice in breskve moramo vsled tega čuvati po zimi mraza, po leti pa vročine. Za zdravljenje smolike rabimo pa mi nastopno sredstvo, in sicer uže pet let z najboljšim uspehom. Kakor hitro zapazimo, da se je začel nabirati nad lubadjo drevja smoli podoben sok, vemo, da je drevo bolno za smoliko. Ako proti bolezni ničesar ne ukrenemo, bode bolni del navadno poginil in sicer prav kmalu. Mi se torej požurimo narediti ob bolnem deblu ? bolni veji ali mladiki 2 do 4 podolžne zareze. Te podolžne zareze, katere nekateri tudi puščanje imenujejo, imajo namen prerezati lubad po dolgosti odvzgor navzdol ali pa narobe. Vsled zareze se lubad laže raztegne in sok se laže pretaka. Zato tudi te podolžne zareze rabijo, če se kaka veja ali deblo noče debeliti, ali če je drevo rakovo. Pri smoliki narede se torej tudi zareze, in sicer ena, ki gre skoz rano, druga pa vzadi. Ako dotični del zelo debel, narede se tri ali celo štiri za- reze. Zareze imele bodo pa le tedaj uspeh, ako lubad skoz in skoz noter do lesa prerežejo. Čas, zareze de- lati, je od marca do avgusta. Strogo je paziti na to da je nož oster, ker skrhan nož naredi rano, katera bolezen še poveča. porabo tega sredstva (tako piše neki praktičen sadjar v nemškem strokovnem listu „Der praktische Obstziichter), rešili smo marsiktero drevo, ki smo mi- slili > da je uže izgubljeno. Bolezen ni le izginila, še celo rane, ki so bile po 20 % dolge, porasle so se hitro. Priporočamo to sredstvo z zaupanjem rabiti in dostavljamo, da nikakor ni treba, ampak je še celo škodljivo rane od smolike s kako rečjo spirati ali pa s cepilno smolo zamazati. Ako je pa rana od smolike posebno velika, priporočamo jo napolniti z drevesno mavto dela kravjaka in 1 del ilovice) ter jo pokriti s kosom platna. Preveč sejmov imamo. Železnic gradijo zmeraj več. Vsled tega kmeto- proti njeni toploti Ralus in tudi korenine. Gorenja valci tudi laže prodavajo svoje pridelke, posebno: Pi močno poženo, spodnja pa ostanejo mrtva. Ako tano in plemensko živino t mleko j surovo maslo in sir, kupčijske rastline, sočivje, sadje itd. Manje prodavajo in odvažajo pri nas žitnega zrnja. Tega porabijo največ doma ali ga pokupijo parni mlinarji, zmeljejo v rroko in to prodavajo. Sejmi za zrnje nimajo več prejšnje važnosti. Kjer torej veliko živine redijo ali pitajo, tje prihaja sedaj veliko več in daljnjih kupcev. Kajti po železnici se hitro pripeljajo, in živina jih po železnici odpeljana veliko menj stane, kakor nekdaj. Vsled tega so živinski sej oni večjo važnost dobili. Promet tudi v stranske kraje postal je živahnejši. Ti dogodki so pa nekatere ljudi zapeljali na zelo krivo pot. Izprosili so za kraje, koder ni bilo sejmov do sedaj, novih, in drugi so število obstoječih podvojili, češ, sedaj bode več prometa, več dohodkov pri krčmarjih in mesarjih. Toda temu nasproti imamo pomisliti, da mora sejem tem bolj zanesljivo dober biti, čim dalje prihajajo kupci. Ti morajo uverjeni biti, da najdejo na sejmi, česar iščejo. Na dalje jako važna je za kmetovalce konkurencija kupcev, ker tako pridejo do najboljše cene. Zatorej bi kazalo zavoljo pomnoženih železniških prog število sejmov skrčiti, da bi tem več prometa bilo tam, kjer živine mnogo pitajo ali kjer na meji med hribovitim in ravnim svetom veliko mlade živine prodajo. Tako zgoščenega prometa bi trebalo zlasti takrat, kedar se take živine največ na prodaj postavlja. Pomnoženo število sejmov pa pojavlja ravno nasprotnih posledic. Vse se nekako drobi. Prigodi se namreč, da pride na prvi sejem mnogo tujih kupcev, a živine malo, na drugi sejem pa tujih kupcev ni, a živine obilo; to je tem hujše, kedar se vršijo sejmi blizu na dveh krajih. Zavoljo takih nepovoljnih izkušenj izostanejo tuji kupci. To pa takoj porabijo domači mesarji in manjši mešetarji, ki pravijo, da je povpraševanje po živini slabo, in tako cene stisnejo kolikor mogoče na nizko. Tbogi kmetovalci so tem sedaj izdani na milost in nemilost. Če nečejo brez denarjev domov, morajo živino po vsakej ceni prodati. Zatorej pravimo: pomnoženo število sejmov daje prodajalce v roke kupcev. Preveliko število sejmov ima še drugih nedo-statkov. Oni ponujajo preveč prilik, da ljudje popuščajo plug in brano ter hitijo v mesto ali v trg. Ljudstvo zahaja preveč v krčme, troši denarjev, izgublja veselje io ščedenja. In tako zvrne se marsikteri posestnik v pogubo zavoljo prepogostih sejmov. Želeti je torej, da razumni kmetovalci o tej reči resnobno premišljujejo. Sejme treba urediti. Kmetijske podružnice naj bi o tem razgovarjaie se in potrebnih nasvetov stavile na primernih mestih. Vprašanje 55. Imam na prodaj 26 lt'g še neumor-jenih svilovnih kokonov, a ne vem kdpca za nje. Do koga naj se obrnem zarad prodaje? (A. D. v Potoški vasi.) Odgovor: Bližnji trg za svilovne kokone je Gorica. Priporočamo Vam poprašati za kakega trgovca s tem blagom pri c. kr. poskusni postaji za svilarstvo in vinarstvo v Gorici. Kakor iz „Soče" posnemamo, je letošnja cena kokonom 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 70 kr. za kilogram. Sicer Vam pa ob enem pismeno več poročamo. Vprašanje 56. Med j ari ječmen sejal sem deteljo. Bodi si, da je bilo seme slabo, bodi si, da ga je uničila silna suša ob hribu navzgor sploh, detelja se kaže preredka. Kaže li po ječmenovi žetvi prevleči njivo z brano ter dosejati detelje, da bode gostejša? V obče pa želim rediti več molznih krav, ker se mleko blizu mesta dobro spečava. Katero deteljo mi priporočate? Moja zemlja je po največ strma, vendar pa rodovitna, lapornata (ob Rainerkoglu pri Gradcu). Ali mi morda svetujete kako drugo zel kot dobro krmo za molzne krave? (A. R. v Gr.) Odgovor: Ako deteljišče vendar ni preredko, splača se mu nekoliko pomagati z gnojem in sicer precej po žetvi z gipsom, prihodnjo zimo pa z gnojnico. Ako je pa detelja vendar le preredka, nevarno je zelo, da se na njivi ne zaraste preveč plevela. V tem slučaju ne svetujemo Vam detelje dosejati, ako ravno nekateri to priporočajo, ampak skusite raje z inkarnatno deteljo. Inkarnatna detelja da Vam morda še letos eno košnjo, na vsak način pa dobro pašo, drugo leto je pa uže konec maja, najpozneje začetka junija, kositna. Omenjati moramo občutljivost te detelje proti jesenskim in pomladanjskim mrazom. Ako je Vaša zemlja sploh rodovitna in zraven še strma, potem za Vaše razmere ni boljše krmske rastline kot je lucerna. Lucerna vztrajala Vam bode 10 in še več let na eni in isti njivi. Vprašanje 57. Kaj priporočajo sejati na pšenično strnišče, repo ali ajdo? (A. R. v Gr.) Odgovor: Na pšenično strnišče sejejo oboje. Repa kakor ajda zahtevata dosti redilnih snovi. Po našem mnenju bode pri Vas najbolj čas odločeval. Ako se imate bati jesenskega mraza, potem Vam bode dala repa sigurnejši pridelek kakor ajda. Poziv kranjskim sadjarjem! Vsled neposrednje zveze z virtemberškimi sadnimi trgovci zvedela je podpisana družba, da tudi letos namerava priti mnogo nemških kupcev na Kranjsko po sadje. Že sedaj je pa bila družba od teh kupcev na-prošena pozvedeti, ali bode mogoče dobiti tudi letos na Kranjskem več vagonov jabolk in hrušek za mošt. Vsled tega prosi vljudno podpisana družba poročil iz vseh onih občin ali krajev, v katerih bode mogoče dobiti jeseni vsaj po eden vagon takega sadja. Zlasti prosimo gospode duhovne, učitelje in one, kojim je kaj mar koristi naših sadjarjev, da naši prošnji blagoizvolijo prav kmalu ustreči. C. kr. kmetijska družba kranjska, v Ljubljani 8. julija 1887. * Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 61. Majolka in fajansa. Med fiuejšo glinjeno robo zavzemate prvo mesto majolka in fajansa. Predno so izumili porcelan, posvetili so v Evropi vso pazljivost tej robi, da so iz nje izgo- tavljali tem lepših izdelkov. Majolka in fajansa se v bitnem nič ne razlikujete. Mehka je to glinjena roba finejše vrste, kakor so na primer naši beli talarji, čase za kavo in drugo temu tako. Kar nazivamo majolko in fajanso, tisto je ukusno ju tudi zelo drago posodje, pri čemur razlikujemo tako, da fajanso nazivamo ono posodje, ki je ali popolnoma belo, in ima bojadisane slike na beli površini, majolko pa nazivamo ono ukusno posodje, ki je po celi površini živo bojadisano. Prvo fajanso izdelovali so Perzijanci in Arabci. Vzlasti Arabci so bili v tem pravi veščaki. Svojo ve-štino so prenesli Arabci na Španjolsko, kjer so na Be-learskih otokih postavili velike tvornice. Na glasu so bile te tvornice na otoku Majorki, in od todi tudi ime majolka za popolnoma bojadisano fajanso. S Španjolske se je preselila veština arabske fajanse na Italijansko, in ker se je ena in druga vrsta te ukusne robe na veliko izdelovala v Faenzi, toraj je nastalo od todi tudi ime fajansa. 1115. 1. osvojili so Pizanci otok Majorko, in so do-nesli od tam kot plen veliko množino krasne glinjene robe, v kateri so bili Arabci toliki veščaki. Robo so to vzidali v stene svojih cerkev, da jo ljudje več potov vidijo, in da se po njej uče, kako je treba svoje posodje izdelovati. Kmalu so začeli na Italijanskem izdelovati vrlo krasno bojadisane, pološčene glinjene ploče, s ka-koršnimi so oblegali stene ali vkladali tla. V petnajstem stoletju začela se je na Italijanskem majolka na veliko razvijati. Kipar Luca della Robblia vzel je terakoto, iz katere je razno lepotičje izdeloval, ter jo je prevlekel z belo loščevino, ki je imela to svojstvo, da se je dala po volji bojadisati. To je bil prvi temelj italijanski majolki. Prava zibel italijanske majolke tekla je v Uibiuu, kjer so vojvodi Malatesti njegovali to umetnost. Gledali so vziasti na to, da so napravljali kar je moči točne in krasne slike; na osobito žive boje pa oni niso toliko pazili, kakor drugej. Zato je vojvod Guidobaldo nabavil za svoje slikarje Rafaelove kartone, po katerih so delali slikarije na posodje in na uresne ploče. Kedar je v Urbinu to finejše lončarstvo propalo, razšli so se ta-mošnji umetniki po Italijanskem in so postavili na raznih krajih novih tvornic. Tako so kmalu zaslovela mesta Casteldurante, Pesaro in Faenza. V poslednjem tem mestu so začeli s posebno marljivostjo izdelovati bojas-disano posodje na beli površini, da se tako sKušajo s kitajskim porcelanom. Porcelan je bolj in bolj napredoval, a majolka je začela propadati. (Konec prihodnjič.) Govor poslanca Sukljeja 27. aprila v državnem zboru. (Dalje.) , Nasprotno pa nese žganje mnogo premalo. To ni na čast avstrijski finančni politiki, da žganje donaša le 8,600.000 gold. Ne strinjam se z gospodom poslancem Hausnerjem. da bi morali žganje še bolj obaačiti; mislim, da smo dosegli mejo, mogoče, da smo jo uže prekoračili. Gotovo pa se plača od alkohola, ki je v pivu, trikrat toliko, kakor od alkohola v žganji. Tudi tu ne bom navajal, koliko donaša žganje v Angliji, Rusiji iu Franciji. Rečem le toliko, da bi z davki na žganje, ki bi ne zadevali produkcijo, marveč konsum, odpravili avstrijski primanjkljej, če ne vsega, vsaj večji del. Naravnost priznam, da se ne bojim monopola na žganje, akoravno so mi znani načelni ugovori proti monopolu. Gospoda moja! Ivronovina, ki me je odposlala v zbornico, ima žalostne skušnje žganjarske kuge. Spod-kopuje telesno in duševno zdravje našega naroda, preti nam s poginom, če bo šlo tako dalje. Ozrite se na pr. na najlepše kraje na Goreujskem, kjer so živeli pred neKaj leti lepi ljudje. Kakor mi zatrjujejo moji ožji rojaki, dobilo se je v nekaterih okrajih potrebno število novincev uže v prvem razredu; danes jih morajo nabirati uže v četrtem razredu, da s težavo dobe število novin- 4 cev ali celo ne. Ker je ravno patoka strup prebivalstvu, in ker mi-slim, da bi se ravno v državnih tovarnah sčistilo žganje in ljudem dajala bolj zdrava pijača, povem naravnost svoje mnenje, da bi s takimi davki, bodi-si monopol ali kar-koli, dobili večje dohodke in narodu skazali bi dobroto. Dovolite mi, gospoda moja, da pristavim še nekaj političnih opominov, s katerimi hočem končati. Najprvo moram govoriti o neki meni jako neljubi zadevi, ker sta jo včeraj omenila dva častita predgovornika. To so dogodki pri slavnosti Anastazija Grltna v Ljubljani. Predno pa govorim o tem, moram vstreči spoštovanemu gospodu poslancu pl. Carneri-ju. Preveč čislam osebno poštenje tudi svojega nasprotnika in ne morem misliti, da bi kdo nalašč govoril v tej zbornici kaj neresuičnega. Toraj je le posledica, da je spoštovani g. poslanec Carneri zajemal iz jako kalnega vira, ko je včeraj gospodu deželnemu predsedniku na Kranjskem pripisoval besede: Spomenik Antonu Auerspergu žali čute kranjskega naroda. Gospod poslanec za Gradec more misliti gotovo le one besede, katere je nekdo govoril pri neki priliki v kranjskem deželnem zboru. Bil sem tačas poročevalec, toraj sem moral jako pazljivo zasledovati obravnavo. Ne zanašam se le na svojo osebo, marveč pričajo lahko vsi moji tovariši v kranjskem deželnem zboru, ki so tukaj v zbornici, in priznati morajo, da kranjski deželni predsednik ni govoril onih besed. Nasprotno je odločno obsodil obžalovanja vredne dogodke o priliki G runo ve slavnosti. Rekel je le to, da te de- 231 monstracije niso veljale Anastazija Grlinu, niti njego- jasna. Slavnost se je vršila kot politična demonstracija vemu spomeniku, temveč ljubljanskemu „tu u 9 Priredili jo niso oni možje, katere smemo imenovati za- ki v Ljubljani pri slovenskem prebivalstvu ni ravno pri- stopnike nemške stranke na Kranjskem. ljublj (Tako na desni.) Po tej osebni opazki Ne, nemško telovadno društvo jo je priredilo, v ka- kateri me je prisilil gosp. terega področje pa take stvari komaj spadajo, in katero, poslanec Carneri, hočem kolikor mogoče ob kratkem kakor sem uže rekel, pri slovenskem prebivalstvu ni na spregovoriti o tej zadevi. Določiti moram naprej svoje najboljšem glasu. (Poslanec dr. Foregger: Zarad svojega stališče in s tega stališča rečem odkrito in naravnost: nemškega mišljenja.) Dogodke in demonstracije v Ljubljani o priliki slavnosti Anastazija Griina obžaloval in obsojal začetka. sem takoj od Prišli so še članki v Vaših časnikih. Spomnim na to, kar so pisali nemški listi v sosednih deželah — gospod poslanec dr. Foregger, ki mi je ravnokar segel v Gospoda moja! Pustimo osebnosti na strani. Kateri besedo, v zvezi je sam z listom »Deutsche Wacht u njo. Od razumen človek si more misliti, da se bo vprašanje, ki kaj je bila ta slavnost in kaj so nameravali izvira iz nasprotja nemškega in slovanskega bistva, re- krito so rekli, da hočejo zabiti steber za nemški most sevalo na ulicah ljubljanskih, ali da so take demonstra- do Adrije. cije dobro sredstvo, da se srečno reši vprašanje? Mislim, Gospoda moja! Da demonstracija ni nameravala kakor pokazati urbi et orbi, da je Ljubljana da so o tem edini vsi moji brez presodka misleči rojaki, druzega, in na naših klopeh bote zastonj katerega iskali, ki bi nemško mesto, in slovensko prebivalstvo drugače mislil o teh dogodkih, kakor sem jaz ravno rečem, da obžalujem uaravnost je remonstrovalo, na politično sedaj trdil. demonstracijo odgovorilo s protidemonstracijo, in to ravno So pa prave posledice, katere so izvajali gospodje se je godilo. To je bil vzrok onim neredom, o katerih z nasprotne strani iz teh obžalovanja vrednih dogodkov? je rekel poslanec vitez Carneri: „Na Kranjskem se je Nemci v Avstriji slavijo Anastazija Griina kot veli- kultura prav z blatom ometavala." kega nekateri morda kot največjega svojega pesnika Ce pa merite na poznejše, zares otročje napade na Čudno je, a vendar je resnica, da je Anastazij Grlin kot spomenik, morem reči, da ne morete za to odgovorno pesnik v svoji ožji domovini, na Kranjskem, jako malo delati slovensko prebivalstvo v Ljubljani. znan. Ta resnica je tem bolj čudna, ker nekatera nje Se v sanjah mi ne pride na misel, da bi navel gova pesniška dela, v katerih se najlepše kaže njegov tukaj stavek: Fecit is, cui prodest. Toda, prepričani bo-pesniški duh, imajo svoje korenine ravno na kranjskih dite, da slovensko prebivalstvo v Ljubljani ve prav dobro, tleh. Gosp. poslanec vitez Carneri navel je včeraj na- da take otročarije škodujejo njegovi veljavi in kori- rodne pesmi kranjske; opomniti morem na one krajevne stim. Ko bi dobili tega napadovalca, bodite prepričani, podobe, v katerih slavi lepoto Gorenjske, sklicujem se dali bi mu dobro razumeti, da slovensko prebivalstvo ni lahko na ono lepo pesem, v kateri izraža svoje spošto- v zvezi s temi dogodki, ki se boje svetlobe, da pa tudi vanje manom največjega slovenskega pesnika, svojega odvrača od sebe vso odgovornost. učitelja dr. Fr. Preširna. Vendar je Anastazij Griin ne In, gospoda moja, kaki potoki obrekovanja in za- prostemu narodu malo znan, temveč tudi slovenski sramovanja so se vlili pri tej priliki na naš narod. inteligenci, kateri se pa ne more odreči, da precej dobro pozna nemško slovstvo. Poznamo ga v naši deželi Svetujem gospodom od opozicije, naj bero z veliko previdnostjo poročila svojih listov o kranjskih zadevah. v dvojnem oziru: po- Pokazati hočem, kako se hujska proti nam. znamo ga kot politika in kot grajščaka, posebno iz časov pred marcem, kot politika iz kranjskega deželnega zbora in tu so pozabili mnogo, kar > je mož govoril in storil posebnega na narodno-gospodarskem polji. Nekaj pa je ostalo nepozabljivega in temu se ne morete čuditi: Ono pretiranje o revščini slovenskega slovstva, katero naš narod ne bo tako hitro pozabil. Kot grajščaka se Tukaj imam pred seboj „Neue Freie Presse" z dne julija 1886. Tu se pripoveduje, kako se priganjajo nemški prebivalci mesta Kamnika na Kranjskem, posebno kratkim ime je pa uradniki in dalje berem: „Tako so pred nemškega okrajnega zdravnika v Kamniku s ni nasa ga tudi še spominjajo, in gospoda moja, to krivda, da spomin ni prijeten; ni naša krivda, da nosi podoba veleposestnika grofa Antona Aleks. Auersperga zadevo pokazati v čudni svitlobi. povedano — „ko se je vračal od bolnika v okolici, kmetje, kakor divji, napadli, pretili mu s kolmi, in hitrim begom se je odtegnil nasilstvu". Priznam, da se je ta stvar morala ljudem čudna zdeti in da more vso Kaj je drugačne poteze, kakor nega Anastazija Griina. pričakovali od svobedomisel- Priznam, da vse to more opravičiti in pojasniti, zakaj se nismo vdeležili svečanosti pravičuje pa tega » da se je slavnost motila. resničnega na tem? Gospod doktor je šel po nesreči mimo krčme ravno v trenutku, ko so nekega prepirljivega gosta drugi pivci posadili na cesto. To se prigodi tudi v čisto nemških krajih. Kaznovani pa je vstal in skušal zabavljajoč priti nazaj v krčmo, da dobi nazaj svoj zgubljeni raj. Doktor Gospoda moja, kdo pa Vam reče, da je bila ta de- pa ni čakal, da bi se stvar končala. Ko je slišal kletev monstracija obrnena proti Anastaziju Grlinu, proti nje- in videl kos, spustil se je v tek in bežal v Kamnik. govemu spominu in njegovemu spomeniku? Stvar je svoji domišljiji sije mislil, da ga ne preganja eden, marveč cela četa. Pričela se je o dogodku sodnijska ena najhujših požeruhov. Pretečenega meseca je glogo preiskava Ta popolnem dokazala, da na gosp dok vega belina po nekaterih krajih kar vse mrgolelo, po torja nikdo še mislil ni, in da je bilo vse preganjanje drugod pa tudi ni bil ravno redek. Plodna samica po sad njegove razburj domišljije. Preiskava se je laga svoja jajčica navadno na zgornjo stran listj sad ustavila, ker se ni ničesa zgodilo Neu " nega drevja, osobito jabolčnega, sliviuega, glogovega f pa se ni zdelo vredno da • j popravila poročilo, in po bolj poredko tudi hruševega. Jajčica so iz početka ru sledica je bila, da so se tujci lansko leto re9 pega letovišča v Kamniku. (Dalje prihodnjič.) gibal le- mena; pozneje postanejo pa samica položi jih do 200. bolj zagorela. Eua sama Ob času, ko metulj okolo fr foli in kjer ga je obilo, se njegova zalega kaj lahko na listji sadnega drevja v podobi rumenih, navadno okroglih lis zapazi. Uže ob tem času more se ga, osobito na Naši dopisi. nižjem drevji s tem mnogo pokončati, da se listje, na katerem je zalega, obere in vniči (sežge). Še bolj vidna litvah.) leta, Železnikov 24. julija. (Po skončanih občinskih vo- Pa postane njegova zalega ob času, ko so uže male go- dan 18. februarija t. 1. pretekla so bila tri senčice izlezle. Vsak list, na katerem se nahajajo, prec qo raz- peclju odkar je bil od svojega gospoda prednika prevzel na zgornji strani prepredejo in ga do žilic popol zadnje občinske akte in občinsko blagajno naš prejšnji žro vsled česar prične se od špice doli proti gosp. župan Jos, Levičnik. Časa, kedaj bo volilna dooa skupaj zvijati in sušiti. To uničevanje se pa ravoo potekla, njegovi nasprotniki niso zamogli pričakati. Uže 8edaJ g°di- Ako se P° gosenicah napadeno drevo meseca decembra preteklega leta gladil se novemu županu pot kje? naj ostane zamolčano. Neki drugi okoli novega leta skrbljivo vpraševal pri c. kr okrajnem glavarstvu v Kranji, kedaj se bo uže volil v Železnikih novi župan. Gotovo si je ta možicelj študirana glava in strokovnjak v govorništvu!!! - jako do- po- vršno ogleda, zapazi se ob zgornjih delih njegovih in pa ob koncu srednjih in tudi spodnjih vej takega posva-likanega in sušečega 'istja uže prav obilo; in, če se tak list odtrga in razvije, dobi se v njem celi broj malih gosenčic, ki pod pajčevino listno kožico razjedajo in žro. mišljeval: če sam ne splezam na županski stol, na levici ali na desnici bom pa morda vsaj sedel. Ker se vsled neizogibljivih zadržkov volitev novega občinskega odbora Se ložeje, nego v jajčicih samih, more se tega požeruha sedaj zatirati, ker so mesta, kjer se ravno nahaja, uže od daleč vidna. uže sedaj prav lahko Na nizkem sadnem drevji obere se ga popolno. Časa za to preko- do meseca maja ni razpisala (akoravno so se ristn0 ia prepotrebno delo se pa tudi ne manjka; po priprave za to vršile uže meseca januarija), jelo se je dokončani službi božji ob nedeljah popoludne more se po »Slov. Nar." klicati glasno na pomoč. Kdo je to t0> mislim, da brez vsakega greha izvrševati. Te go- delal, znano je. Imamo tu vsemu znanemu iu nežna- senčice pa tudi prezimijo. Pred zimo zbere se jih od nemu svetu poznato „bralno društvo udj njegovi zo- do 10 skupaj ter se ob najbolj njih koncih drevesnih vejo bij o še ostentativno „Slo z njimi v isti rog, so u 9 vsi drugi pa, ki ne tro čujte nemčurji!?! (sic) vej v posamezne liste zavijo in zapredejo; privežejo pa tudi vsak tak list k vejici in češuljici dobro, da med Kdo bi tem domišljakom ne smejal. Približala sta zim0 ne odpade in na drevesu obvisi. Za obiranje ta- gosenicami vred je pravi čas proti koncu se dneva 6. in 7. julija, čas volitve novega odbora. Naši kega listja z r Slovenci" čutili so se poklicani, dobiti krmilo obči skega gospodarstva popolnoma v svojo oblast, postavili so kandidate v dveh volilnih razredih, a! žalostna jim majka, izvoljen pa tudi eden, bolje: nihče izmed njih ni bil ne za odbornika in ne za namestnika. Sicer so ugo- pomori! zime, prej kot je drevje vegetirati pričelo. Ob tem času so še vse gosenčice v povitem, suhem listji. Sedaj in ob koncu zime nabrano listje tako naj se brez usmiljenja v ogenj vrže in sežge, da se hudi škodljivec uniči in varjali zoper to, pomagalo pa ni nič, sad njihovega truda bil je: fiasko. 20. julija volilo se je občinsko predstojništvo. Uže sedaj naprej z neko gotovostjo trdim da 9 ako se ne boae zalega glogovega belina z vsemi silami po- panom izvoljen je bil zopet gosp. Jos. Levičnik za namestnika in obč svetovalca blago Zu- njemu gospod končevala in do pravega časa uničila, bodo sadni vrti drugo leto (osobito tam, Kodar je letos belin v ogromnem številu frfolel) o kresu in tudi še pozneje listj ze Leop. Globočnik; II. in III. svetovalec pa sta gg. Franc lenJa» v jeseni pa sadja goli in prazni stali. Košmelj in Henr. Plaveč. Se ve, da našim „Slovencem' Na »5 to kratkomalo ni po volji; javkali so zopet v „S1 Toraj komur na tem kaj ležeče, da svoje drevj za prihodnje leto preteče nevarnosti obvaruje, naj se še rodu u 9 a ne pomaga nič njihovo lamentiranje. Naj bla- o pravem času požuri ter naj rok križem ne drži! govolijo potrpeti leta do takrat se jim vremena mo- rebiti razjasnijo; med tem pa imajo čas, naučiti se kaj bolj i delovati za svojo zdaj propadlo stranko. Dobrova 24. jul. (Vojsko glogovemu belimi!) Glogov Gospodom učiteljem po ljudskih šolah, med kmeti na deželi je pa tu zopet lepa prilika dana, mladino v domačem prirodopisji koristno iu z vspehom podučevati. Tak poduk dečke ljudske šole prav pošteno briga, se ga belin (Papilio crataegi) je splošno poznati metulj. Go- vesele in tudi ob enem zaželjenega sadu donaša. Le do- senica njegova je med vsemi škodljivci sadnega drevja pove in dokaže naj se jim, da, ako bodo gosenice sadno 239 drevje objedale, sami sadja jesti imeli ne bodo; in vojska proti mrčesu je uže dobro organizovana. Toraj ua delo! stal v kratkem času Pred desetimi leti se je preselil v Trst, kjer je po Ljubljane gimnazijah v Rant oditelj slovenskega življ Priča temu so posebno delalsko podporno društvo, ki se je v Celji poroča dunajska ,,W. v naučnem ministerstvu imajo uže to jesen. osnovi novih slovenskih paralelk pod njegovim vodstvom krepko povzdignil Gorici, Mariboru postalo kakor tako rekoč Allg U » ravno sedaj posvetovanj epridobitna trdnj V političnem društvu »Edinost » na celjski gimnaziji vpeljati se loval do poslednjega diha, bil je duša v katerem je de Vest ta ni everjetna, toda na- klonjenosti Gautschovi je ne bode pripisaval noben Slo- venec. Podružnica društva „sv. Cirila in v njem najgorkejšega i navdušenega čelnika. Metoda" je imela astopnika in na- njegovo smrtjo so tudi oslabela krila tržaškega n Sokola u 5 kateremu je bil starosta eno besedo, ni društva v Trstu in okolici kate Viktor Dolenc, neumoren delavec za povzdigo narodne zavesti med primorskimi Slovenci, povsod na Primorskem. rega on ne vrednik ..Edinosti koli pričenjalo delo za bujenje in razvoj slovenskega narodnega življ umrl je zjutraj V n 2 uri v Trstu po kratki bol letu oj starosti bil z besedo in dejanjem močno podpiral. — Tako delavnega, zaslužnega in patrijotičnega moža nam je nemila smrt tako naglo in v najlepši dobi pokosila! Za njim žaluje vsa Slovenija , posebno pa mi primorski Slovani, koji smo v njem izgubili nenadomestljivega vodjo in prvaka. Temu našemu velikanu: večen spomin! Na gomili veliko prerano umrlega rodoljuba žaluje ves rod slovenski. Lahka mu bodi slava njegovemu spominu ij smrti Dolenčevi došlo nam je sledeče naznanilo: potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem prežalostno vest, da je gospod Viktor Dolenc 7 Viktor Dolenc. Tužno nam je javiti vest svojim čast. bralcem , da je danes ob 2. uri zjutraj neuprosljiva smrt pokosila še v najlepši moževni dobi živenje našega dosedanjega ured-nika in slovenskega političnega vodje v Trstu, gosp. V. Dolenca. Na prvem mestu prinašamo njegov životopis, v kolikor nam ga je bilo mogoče napisati pod prvim vtiskom ne nadejane smrti. Pokojnik bolehal je uže osem dni na kužni bolezni urednik „Edinosti" in vlastnik tiskarne, predsednik delavskega pod- &ozah in kar nagloma se je sinoči njegovo stanje po- pornega društva, starosta „ Sokola", prvomestnik naeelništva tržaške podružnice sv. Cirila in Metoda, podpredsednik političnega društva ,,Edinosti" itd., danes ob 7« 2. uri zjutraj po kratki in težki bolezni v 45. letu mirno v Gospodu zaspal. Zaradi nalezljive bolezni ni se mogoče udeležiti pogreba. slabšalo, ter ga do zjutraj v grob spravilo. Bil je jako zaslužen rodoljub in neutrudljivi boritelj s peresom, besedo in delovanjem za narodno slovensko pravico, njem izgubi slovenski narod enega izmed svojih prvakov in posebno mi Slovenci v Trstu in na Primorskem. Koliko je bil priljubljen in uvažan, vidi se iz tega, Trst 20. julija 1887 Uredništvo »Edinosti* da je bil predsednik mnogih društev, namreč: Delal n Edinost" zapuščena piše o njegovi smrti: Viktor Dolenc i umrl je nocoj ob i 2 skega poclp. društva", »Podružnice sv. Cirila in Metoda", »Tržaškega Sokola" in podpredsednik političnega društva »Edinost". Slovesni pogreb se ne bode mogel vršiti, ker je umrl za nalezljivo boleznijo in ga kar naglo odneso. Minulo nedeljo popoludne bila je nagrobna slavnost. Položile so vsa narodna društva vence na njegovo gomilo, uri po kratki in mučni bolezni v Nagrobne govore govorila sta državni poslanec g. Ivan lastnik tiskarne v Trstu, urednik ,,Edinosti", predsednik delalskega podpornega društva, starosta telovadnega društva „ Tržaški Sokol", prvomestnik naeelništva tržaške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, podpredsednik polit, društva Edinost itd. itd. itd., Porojen je bil na Razdrtem 45. letu svojega živenja. od vrlo poznate obitelji Dolenčeve. Šolal se je v Gorici in tam prestopil v trgovski stan. Nabrgoj in novi vreduik »Edinosti : u Mat. Mandič. Slovesna črna maša pela se bode za duševni blagor pokojnega dne 29. julija ob 10. uri zjutraj v novic erkvi Pokojni dr. Lavrič je vzbudil jako nadarjenega mla- sv. Antona v Trstu. deniča k javnemu političnemu delovanju. Bil je njegova Poročanje poslanca dr. Josipa Poklukarja mi- desna roka, udeleževal se je aktivno vsega političnega nulo nedeljo v Postojni vršilo se je lepo in častno, gibanja na Goriškem, posebno na taborih. Bil je načel- Na Vičičevem dvorišči v obilnem številu zbrani volilci nik in ustanovitelj prve narodne čitalnice na Goriškem v Solkanu. Svoje posebno politično delovanje pokazal čilo, ki je obsegalo najzanimivejše stvari iz obravnav o poslušali so z zanimanjem blizo 1 uro trajajoče poro- je v časopisu r> Soča ? katerej je bil več let urednik in pogodbi z Ogersko, dalje delovanje slovenskih poslancev koja je bila pod njim najboljši politični časnik. sploh in konečno v kratkih potezah nekoliko o delovanji 240 poslanca samega v državnem zboru v nekaterih odsekih in v delegacijah. Govornik omenjal je izrekoma živahnih razprav v jezikovnem odseku in pa za večino tako častne jezikovne razprave v gosposki zbornici povodom predloga Schmerlingovega. Govornik sklepal je s kratkem pogledom v prihod-njost ter naslanjajoč se na svoj govor povodom razprave o kvotni postavi priporočal tam izrečena svoja gospodarska načela. Dalje naglašal je pomenljivega prevrata, po katerem sedaj po sprejeti pogodbi vlada ne stoji več nad strankami, temveč se opira na večino ter je izrekel nado, da se vkljub nedvomljivega nasprotstva naučnega ministra Gautsch-a tudi za Slovence mora pričeti boljša doba. Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. Za trenutek se je celo zanimanje za izvoljenega bolgarskega kneza umaknilo samo na sebi manj pomenljivi dogodbi. Zasačili so namreč mi nulo soboto v Novem Jorku poštnega izneverovalca File-mona Zalevski-ga, ki jc dne 2G. maja na dunajski pošti izneveril 131.000 gold. in je potem zginil. Slepar bival je do 13. t. m. na Dunaji deloma v ženski obleki. Bival je pri neki malopridni odgojiteljici Jenny Nathanson v znani ulici Engelgasse v predmestji Ko se je minulo soboto popoludne pripe- ;;Wieden". ljal v Novi Jork na parobrodu „La Champagne u > dejali ta namen pa moramo tudi mi vse storiti, da se ohrani sloga v državnozborski večini in da večina v soglasji z vlado izvršuje svoj program izražen v pre-stolnem govoru leta 1879. so ga vsled posredovanja našega tamošnjega konsula v zapor in vzeli 100.000 gold. gotovine, katero je imel seboj. Ostalo izneverjeno svoto 31.000 gold. dobili so pri njegovem bratu, podčastniku na Dunaji. Dunaja ? v Havre odpeljal se je za žensko preoblečen v spremstvu gospice Nathanson, pri kateri je stanoval skoraj dva meseca. — Časniki prinašajo nadrobna poročila o tej dogodbi, ki je za sedanje časnikarske pasje dni, kakor nalašč. Živahni dobro-klici, ki so se čuli med govorom spremljali so konečne stavke govornikove in soglasno sprejel se je od treh strani prihajajoč predlog, v katerem se je poslancu izrazila zahvala in popolno zaupanje. Miroljubnost in omika koroških Nemcev. Kakor časniki javljajo, pobili so v Celovcu staremu profesorju A. Einspielerju minuli teden vsled hujskanja tamošnjih nemško-narodnih listov neznani suroveži okna publiko. Stareja poročila pa trdijo, da ima vladarstvo tako, da je bilo v sobi mnogo po pest debelih kamen. — vedno še tesno in živahno zvezo z izvoljenim k-iezom Bolgarska. Zadnji telegrami trdijo, da ljudstvo tišči šiloma na to, da bi se Bolgarska proglasila za re- Le tako naprej, naj se kažejo divjaki, kakoršni so Coburškim. res! uže pogodili. koroškimi Nemci, ki mir ljubijo, se bodo Slovenci Z Rima se brzojavlja: Papeževo pisanje do kardi nala Rampolla o načelih vladanja pravi glede Avstro Za župana vrhniškega izvoljen je gosp. Gabrijel Ogerske: Pobožnost cesarjeva in njegova udanost za Jelovšek, razumen trgovec in zavesten narodnjak. — papeža, kakor tudi udanost cesarjeve rodbine storijo, da Čestitamo novemu županu k zmagi, Vrhniki k novemu so razmere države z Vatikanom kar možno najboljše. županu! Vsled tega in vsled modrosti onih mož, kateri zaupanje Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo cesarjevo vživajo, bode mogoče, verske interese v Av- snopič. stro-Ogerski pospeševati, zapreke odpraviti in težave uže 1 AVolfova spominska plošča na njegovi rojstni ako bi nastala v polnem porazumljenji, vrediti. hiši razkrila se bode slovesno dne 14. avgusta. Davorin Trstenjak, starosta slovenskih pisateljev Belgija. Listi trdijo, da je novica o smrti vla- f župnik v Slovenjem Gradcu, praznoval bode dne tembra svojo TOletnico. darja države Congo-Stanley-a izmišljena. sep- (}osp. Jos. Levičnik ? izvoljen je v Železnikih za župana To je gotovo najsijajnejša rešitev vlanskih, ne- všečnih prepirov Čestitamo! Žitna cena v Ljubljani 20. julija 1887. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 98 kr. banaške Kamnika se poroča, da je tje došlo v toplice 7 gold. 90 kr turšice 5 gold. 20 kr soršice 6 gold krog 150 gostov J v mestu pa si je preskrbelo poletna 45 kr. rži 4 gold. 55 kr. ječmena 3 gold. 9 kr. stanovanja 100 ptujcev tako, da je življenje v tamošnem prosa 4 gold. 71 kr ajde 4 gold. 6 kr ovsa 2 gold poletnem hladu nastalo jako živahno. 92 kr. Krompir 1 gold. 96 kr. 100 kilogramov. zalogi Giontini-ovi prišle so ravnokar nove knjižice s podobami za mladino, namreč : pre- V Kr a n j i 25. julija. stola na morišče" , »Narodne pripovedke za mladino", -Sita, mala Hiudostanka" in „Naselnikova hči". Hektoliter: Pšenica 6 gold. 50 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Kmetijsko potovalno predavanje v Rovtah nad Logatcem imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 31. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 87 kr. Ječmen 4 gold. 55 kr. 1 gold. 80 kr 60 kr. Ajda 4 gold. 72 kr. Seno 2 gold. 10 kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani