Delavski boji v Niw Yorku. Šivilje, ki so sdruiene v Whit« Oood« Workers Union v Now Yorku, se pripravljajo na ttrajk. tTRAJK KLEPARJEV, Tri vocov« tkebov so pripeljali v Schenectady, H. Y , kjer itraj. kajo kotlarji. -Va tisoče Šivilj, ki so združene v Whit« Good« Worker« Union, se pripravljajo na fctrajk. Delavke no naprosile glavne uradnike, du izdajo strajk no povelje, ker so razmere v tovarnah neznosne. Kitajk l»'»d** »«l*»"»l>n{| v par dneh. 61 raj k izdelovalcev gumb. Nad 100 izdelovalcev gumb v New Yorku je pričelo štrajkati, ker ho delodajatei znižali plače. Najbrže bo mortal splošen štrajk. Tovarnarji groze z izporom de. lavcev, Ispor kleparjev v New Yorku. Stavbinski podjetniki so odpustili kleparje, ker je nastal med njimi in mizarji apor glede nabijanja oklepov na oknih in vratih pri novih stavbah. Kleparji trde, da pripada to delo njim, Dozdaj je 800 kleparjev v New Yorku brez dela. Skebi v Schenectady. American Locomotive Company je naročila tri vozove skebov iz New Yorka, da nadomestijo it raj kujoče kotla rje. Hkebe so spremili policisti v barake, kjer ao zastraženi, da ne pride do spopada med njimi in strajkarji. -o- Slovenske vesti. Slovenec — učitelj angleškega jezika. Mestni šolski svet v Milwaukee, Wis., je imenoval Slovenca Antonu Volte za učitelja angleškega jezika na slovensko-angle-ski večerni soli. Okoli 50 Sloven-eev obiskuje šolo in se priduo uči angleškega jezika. To je pametno. Kdor hoče v Ameriki napredovati, mora se priučiti jezika dežele. Novice is Breezy Hill, Kans. Rojaki v Breezy Hill so si bili lansko leto ustanovili večerno aolo, katero ko pa leto« žal ibože o-pustili. Deputy šerifi so med poukom streljali v šolsko poslopje. Društvo "Slovenija" v New Yorku. Slov. podp. društvo "Slovenija" v New Yorku ima danes zvečer v avoji društveni dvorani Beethoven H«U na 5. ceati redno mesečno zborovanje z običajnim dnevnim redom. Zborovanje društva sv. Frančiška v New Yorku. V nedeljo popoldne ae vrši v Schutsen Hali na 8. cesti v New Yorku reduo mesečno zborovanje slov. podp. društva sv. Frančiška. Olavua točka dnevnega reda bode poročilo o konvenciji K. S. K. Jed note. MOHORJEVE KNJIGE . ZA uro 1918 smo naročnikom raeposlali še pred par dnevi. Kdor m Mohorjeve knjige Imeti, dobi vsek 6 knjig poštnine progo sa|00; to vrtja le, dokler yUpravniiteo Gtaa Naroda, 82 Cortland i St., New York City. ITALIJANSKO TURŠKA VOJN A, Naselniško vprašanje in avstrijska vlada. —o— Državni zbor je zahteval, da stori avatro-ogrska vlada v Wash-ingtonu korake, da se odpravijo neznosne razmere na Ellis Islandu. •—o— VARSTVO IZSELNIKOV. —o— Tajni svetnik L. Navay, sedanji podpredsednik ogrske poslanske zbornice, je bil izvoljen za predsednika. -o-- Dunaj, 10. nov. Ogromne de-portacije avstro-ogrskih državljanov in brutalna postopanja z izselniki na Ellis Islandu in na kvarantenski postaji v newyor-škem pristaniSču so bile predmet interpelacije v avstrijski poslanski zbornici. Državna poslanca Schurff in Wreda sta predložila vladi obširno poročilo o preiskavah razmer na Hoffman's islandu in na Ellis Islandu in zahtevala, da stori avstro-ogrska vlada potrebne korake v Washing-tonu, da odpravi šikaniranje iz-selnikov na naselniškem otoku. Skrajni čas je tudi'že, da se avstro-ogrska vlada malo bolj pobriga za svoje podanike v Ameriki ! Novi predsednik ogrske poslanske zbornice. Budimpešta, 10. nov. Sedanji podpredsednik ogrske poslanske zbornice, tajni svetnik .L. Navay je bil namesto odstopi vsega Ber-zevipzyja izvoljen za predsednika. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da se bodo pod novim predsedstvom vršile razprave gladko, ker se je vlada z opozicijo sporazumela in je ta opustila obstrukcijo. -o- Amerikanska narodna cvetlica. National Federation of Women's Clubs je uvedla med vsemi ženskimi klubi v Ameriki propagando, da se proglasi Mountain Laurel (gorski lavor) I /a ainerikansko narodno cvetli-co. ('vet gorskega lavorja je be-!o-rdeč in ima obliko zvezde. Priljubljen župan. Willimantic, C'onn., 10. nov. — Demokrat Dunn je bil soglasno izvoljen za župana. Republikanci niso iz spoštovanja do njega postavili nobenega kandidata. Dunn je bil zdaj že tretjič izvoljen županom in je tudi državni poslanec v okraju. Linčanje v Pensylvaniji. Meyersdale, Pa., 10. nov. Razjarjena množica je danes ponovno naskočila mestno jetnišnico, da bi dobila v svoje roke črnca Isaiah Dormana, ki je včeraj napadel 9-letno deklico Ethel Morgan. — Uradniki so jetnišnico zabarikadi-rali in jo s pomočjo policistov branijo. Iz vseh sosednih krajev hiti ljudstvo v mesto, da se maščuje nad črncem. Ako oblasti ne dobijo izdatne pomoči, bode množica vdrla v zapore in linčala črnega poliotneža. Pravni svetovalec guvernerja Dixa odstopil. Albany, N. Y., 10. nov. William Church Osborne, pravni svetova -lec guvernerja Dixa je podal re-signacijo. Guverner je resignacijo sprejel. Guverner Dix je izrazil upanje, da ga bo republikanska večina v legislaturi podpirala in mu pomagala izvesti zakone, ki so v korist države. Proglašenje republike v provinci Kwang-tung. Canton, 10. nov. Podkralj v .Cantonu Chang Ming Chi je pro-I glasil republiko v Cantonu in v provinci Kwang-tung. Ostro kritikovanje maroškega dogovora. Načelnik nemškega kolonialnega urada je odklonil zastopati vladno maroško akcijo pred državnim zborom. —o— ; ANGLEŠKO DELAVSTVO. —o— Vesti o umoru bivšega predsednika Venezuele C astra niso bile potrjene. Mi Berolin, 10. nov. Govor nemškega državnega kanclerja dr.pl. Betbinann-Holhvega v državnem zboru je izzval ostro kritiko vladne politike. Voditelj nemških konservativcev dr. pi. Heyde-brand je predlagal, da mora" posebna komisija preučiti ves materija!, ki se nanaša na maroško vprašanje. Vrednost kolonij mora preceniti le načelnik kolonialnega urada, ta pa je odklonil zastopati vladno maroško akcijo. To je že sainoobsebi ostra kritika vladnega postopanja. Po mnenju dr. pi. Heydebranda je Nemčija v maroškem vprašanju premalo dosegla. Na nobeden način bi ne bila smela se odpovedati pravicam v južnem Maroku. Kos Kongo države, ki ga je Nemčija dobila od Francije, je male vrednosti. Lord Ashton svari angleške delavce. London, 10. nov. Lord Ashton, ki ima v Lancashire velike tovarne za linojeum in uposlenih več tisoč delavcev, je dal po tovarnah nabiti razglas, da si naj isti delavci, ki mislijo, da so preslabo plačani, poiščejo drugod dela. V razglasu svari delavce pred novimi zahtevami po zvišanju plače, češ, da bodo tovarnarji raje zatvorili tovarne in opustili produkcijo, kakor pa da bi pri sedanjih razmerah zvišali plače. London, 10. nov. Strajkujoči šoferji so se poravnali z delodajalci in se vrnili na delo. Vesti o umoru Castra nepotrjene. Bordeaux, Francija, 10. nov. Vesti 6 umoru bivšega predsednika republike Venezuele Castra niso bile potrjene. Potniki parni-ka Perou'ki je priplul iz Venezuele, so pripovedovali, da je bil Castro od svojih pristašev u-morjen. Venezuelanec Delgado Phailban je te vesti dementiral in dejal, da se nahaja Castro v gorovju Andes. -o- ) fl Nova nagrada za transkontinen-talni polet. Pasadena, Cal., 9. nov. Edward Merritt je naznanil, da je družba, ki je financirala Rodgerjev polet od oceana do oceana, razpisala na novo nagrado za polet iz New Yorka v Pasadeno. Zmagovalec dobi zlato kupo in darilo v denarju, ali mora prekositi sedanji Rodgerjev polet. Rodger je rabil za polet 49 dni. Denarje v sliro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ......... 50 kron, za 20.50 ......... 100 kron, «a 41.00 ......... 200 kron, za 102.50 ......... 500 kron, za 204.50 .......... 1000 kron, za 1020.00 ......... 5000 kron. Poštarin* j« vitefe pri teb svotafe. Dom« se nakazane srote popolne«* Izplačajo brez vinarja odbitka. Kal« denarne poiiljatve tepiiWi e. kr. poitnl kranilni mra* ▼ 11. 4a 12 dneh. Bsaarje nas poslati |a BaJprlUS-aeje to |60.00 v gotovini v pripet* češem aH reglstarirsaaai piani a, vrififa •seske po Domastte Veslat Maser Order ali pa Vow Torte Bank Dzsft FBAXX 18 Oortlaadt 9k. Hew Tort, ff. T. •IN »1 OMr Ave* JK. m, Cftmtai, Otto. Italijani v Tripolisu se pripr vljajo na dolgo vojno. Okupacija dežele se ne bode tako hitro in tako labko izvršila, kakor si je domišljavala italijanska vlada. Letos hočejo Italijani prodreti samo do oase Zara in še le na spomlad bodo pričeli prodirati v notranje kraje dežele. Med zimo se bodo pripravljali na ekspedicijo. Strajk smetarjev v New Yorku. ■—o— Cestni pometači so se pridružili štraj kuj očim pobiralcem smeti in voznikom. —o-— ŠTRAJKARSKI IZGREDI. —o— Ženske &o napadle policiste z opeko, s kamenjem in z likalniki. Na tisoče ton smeti in odpadkov na cestah. -o- Strajk voznikov in pobiralcev smeti postaje vedno bolj občutljiv za mesto. Na tisoče ton smeti in odpadkov leži na cestah in razprostira smrad. Vse to je velike nevarnosti za zdravje ljudi in zdravstveni komisar Lederle na merava oddati prevažanje smeti kontraktorjem, da očisti ceste. Včeraj je prišlo na več krajih do spopadov med skabi in štraj -karji. Strajkujočim pobiralcem smeti in voznikom so se pridružili tudi mestni pometači tako, da jtj zdaj približno :J50i> mestnih uslužbencev na štraj k u. Cestni komisar Edwards je iz javil, da bode imel do nedelje do volj novih voznikov, pobiralcev smeti in pometačev, ki bodo pod varstvom policije skrbeli za snaž nost v mestu. Nad 1000 policistov je včera. stražilo skebe. Prvi spopad med skebi in Strajkarji je bil pred hlevi na 17. iztočni cesti. Policisti sc naskočili štrajkarje in jih porinili nazaj v sosedne ceste. Pri ataki so ženske iz sosednjih hiš lučale na policiste opeko, kamenje, likalni ke in vsakovrstne druge stvari, ki so jib dobile v roke. Na 49. ceeti in prvi aveniji j< bil napaden voznik George Orlin-ger in nevarno ranjen. Na 125. cesti je bil smetar Moeller ubit. International Brotherhood oi Teamsters grozi s splošnim štraj • ' • > • • v .v Grozodejstvo v Tripolisu. Italijani so perejo. -o— Arabci so zavratno napadli Italijane in vjete ranjence križali, i —o—- KRVNO MAŠČEVANJE. —o— General Ganeva pravi, da so bili Italijani ie prizanesljivi. London, 10. nov. General Ganeva, vrhovni poveljnik italijanskih vojnih čet v Tripolisu, je zavrnil vse obdolžitve o italijanskih grozodejstvih na tripoliftkem bojišču, ki so jih spravili v svet časnikarji, in dejal, da so Italijani postopali še preprizaueslji-vo. — Italijanski zunanji minister di San Giuliano je poslal na vse ve-levlasti poročila o dejanskem položaju v mestu Tripolisu, Po tem poročilu je tolpa Arabcev, s katerimi ko bili Italijani prijazni, zavratno napadla krdelo italijanskih vojakov pri Sidi Mesri in jih pomorila. Med bojem s Turki so Arabci, ki so jih bili Italijani sprejeli na delo, se priplazili za vojaki in pričeli streljati na nje. Celo ženske so izza dreves streljale na italijanske vojake. Arabci so vsakega Italijana, ki so ga dobili v roke, grozno mučili. V neki bajti so našli Italijana križanega. Celo zdravniki in strežniki Rudecega križa niso bili varni pred krvoločnimi Arabci. Posledica tega je bila, da tudi Italijani niso bili milosrčni in da so se nad izdajalskimi Arabci maščevali. Vsak A-rabec, ki je imel orožje pri sebi ali v hiši, je bil ustreljen. Novi napadi Turkov in Arabcev. Tripolis, 10. nov. Turška arti -Ijerija in arabski konjeniki so včeraj izvršili več napadov na italijanske postojanke. Italijani so napade odbili in zasledovali Turke in Arabce do njih utrdb. Izgube Italijanov so majhne, sovražnik pa je izgubil mnogo mož. Italija bode zasedla otoke v Egej-skem morju. London, 11. nov. — Italija je obvestila kabinete signaturnih vJasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo, da bode zasedla Mitile-ne in sosedne otoke v Kgejskem morju. -o- Petindvajsetmilijonsko Camegie-vo darilo. Andrew Carnegie je včeraj naznanil, da je podaril "Carnegie Corporation of New York" v svr-ho pospeševanja in razširjenja na-obrazbe med ljudstvom v Združenih državah, ^25,000,000. V prvi vrsti bode korporaeija ,ki je bila meseca junija t. 1. inkorporirana, podpirala knjižnice in učne zavode. I*redseduik korporacije je Carnegie, podpredsednik Elihu Root in tajnik James Bertram. Največji parnik na svetu. Parobrodna družba "White Star Line" je naročila v ladjedelnicah tvrdke Harlan & Wolff v Belfastu na Irskem nov parnik, j ki bode za 100 čevljev daljši, ka-Ikor je sedanji največji parnik na svetu "Olympic", ki je last iste družbe. Novi parnik bode dolg približno 1000 Čevljev. EMazrtllcova velika PRATIKA za leto 1912 je dobiti litis po 10©., 100 isti-•Of *&.00, 50 istloof $2.75. Upravoižtvo "Glos Naroda", 82 Cortlandt St., New York City. »I. p«: 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. _ Uspehi revolucije na Kitajskem. - -o— Uporniki so na poti proti glavnemu mestu Pekingu, ki je pripravljeno na odpor. —o— ANARHIJA V AMOY. -o- Podkralj v Cantonu je proglasil republiko. Mesto Tien-tsin je v nevarnosti. -o- Peking, 10. nov. Poročila, ki jih je dobila vlada iz raznih krajev. pričajo, <%i je položaj skrajno kritičen. Revolucija se razširja rapidno po vseh provincah. Izmeti velikih mest sta samo Nanking in Peking še v rokah cesarskih čet. V Pekingu so vsi pripravljeni na napad. Prepovedano mesto je močno utrjeno in dobro preskrbljeno z živili. Uporniki so na poti proti mestu in je bodo oblegali. Peking-Kalgan železnica, j)o kateri bi bila mogla cesarska rodbina bežati iz mesta, se nahaja v rokah revolucionarcev. London, 10. nov. Položaj v mestu Tien-tsin, ki je pristanišče mesta Pekinga, je zelo resen. Vojaki, ki stražijo poslaništva, so bili preskrbljeni s patronami. Bati sc je, da pride tudi do izgredov nasproti inozemcem. Strahovlada v Amoy. Amoy, 10. nov. Mesto nima sedaj nobene uprave. Taotai Chang je danes odstopil in nobeden njegovih uradnikov noče prevzeti vlade. Mnogo uradnikov je bežalo iz mesta. Meščani so v velikem strahu, ker so roparji ponoči večkrat poskusili zažgati mesto. Morski roparji gospodujejo v pristanišču. V Fu-chowu trajajo boj: med uporniki in vladnimi četami dalje. F^l fH\ A S NARODA F^EtF7] I >*.»«. . . IUO I VJIi-iXXICJ 1.1 .tiliV/ly/l, I Wnka«Mi I lata sad 7000 aaročmkor. I | and Holidays. * it .isiiiiuMainsjiisjiiajnnt List slovenskih delavcev v Ameriki. «L TELETOM YttAIMBi Oi7 OOftTLAJTDT. ^ Satani as 8eooa4-OIaas Matter, September II, lita, aS She Poet Ofise at Wew York, W. Y„ wider tie Act of Congress oMfarek a, 1871. TBL2TOK PZBAUfX: 4#I7 OOBTLATOT, WO. 366. — *TBV, 260,_'_____NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 11, 1911. - SOBOTA, 11. LISTOPADA, 1911. VOLUME XIX. - LBTXuTm I Theodore Roosevelt ] med kandidati. 1 —0— V republikanskem taboru so prepričani, da bode bivši predsednik Roosevelt leta 1912 najmočnejši predsedniški kandidat. —o— POD UTISOM VOLITEV. —o— Republikanska stranka potrebuje; odločnega voditelja, ako hoče i pri prihodnjih volitvah zma-! gati. I , ° 1 Izid volitev je oživel upanje, da bode leta 11)12 bivši predsed-! nils Theodore Roosevelt zopet uo-miniran za predsedniškega kan-; jdidata. Njegovi prijatelji niso sicer nikdar izgubili tega upanja, ali iziti zadnjih volitev jih je prepričal. da more le Roosevelt re-! šiti republikansko stranko in jej' j pomagati do zmage I. 1912. Res j je, tla so se konservativni republikanci že zapisali Taftu in da podpirajo progresivni republi- j kanci kandidaturo senatorja La IFollette, ali resni politiki so mnenja, da nobeden teh dveh ne bode mogel zmagati. Volilci so se pri zadnjih volitvah izrekli večinoma proti Taftovi administra- [ ciji- Pred šestimi meseci je bilo ma-,'lo upanja, da bi republikanci pri prihodnjih predsedniških volit-' [vali zmagali, ali volitve so stvar {zasukale in upanje na zmago oži-jvele, samo morajo imeti republikanci odločnega voditelja. Ta vo-, ditelj pa more biti le Theodore Roosevelt. kom, ako mesto ne bo ugodilo zahtevam strajkarjev ali ako bi ho-- telo vse delavce odpustiti. ff^OAN^TLDim^S^^ mi v^./^žš^v fflS p^F'* I in GLAS NARODA, 11. NOVEMBRA 1911. i lje. Tedaj je dospel Janko v vas. Prišel je mimo njega človek in on ga je vstavil. "Ali mi znaš povedati, o človek, kje stanuje stric Jakob? Star je že, v tej vasi prebiva. Veš, kje je?" Vprašanec je pokazal s prstom na malo hišico, odgovoril ni nič. "Čudni ljudje prebivajo v tej vasi", si je mislil Janko. Zahvalil se mu je in hitel naprej. * * * 4"Dober dan, stric!" '"Hog ga daj! Kaj pa iščeš tu, ti mladi človek? Odkod prihajaš, in kako veš. da sem tvoj stric?" "Oče mi je to povedal." "Kje je, kdo je tvoj oče?" "V Zabukovcih stanuje." "In ti si tudi od tam?" "Seveda. Učitelj sem bil v globeli." "Tako! No pa sedi. Povej mi, kaj pravijo doma in kako je v moji domovini. Potem ti povem še jaz dogodek iz življenja, ker si sin mojega brata in moj nečak. Vse ti povem. Samo povej mi, kako se imenuješ in po kateri poti si prišel do mene." Janko se je zdrznil. "Jcinko mi je ime, in strma je pot, ki vodi do vas. Učitelj sem bil v globeli. Moje mlado srce pa je zahrepenelo po svobodi, ali doma mi niso dovolili, da bi odšel. Prosil sem očeta in mater, brate in sestro ter drugo sorodstvo; vsi pa so mi odgovorili: "Tu je tvoj dom, tu ostani!" In tedaj sem vzel brašno na rame, palico v roko, ter odšel v strašni noči, da me ni nikdo opazil, kajti moje srce si je zaželelo svobode. Videl sem nekod dekle, ki je imelo oča-rujoče oči, Tiniea ji je bilo ime. Tedaj sem ji razodel svojo ljubezen ; tudi ona mi je potožila srčno bol. Tistikrat sem zakoprnel pc svobodi. Vidite, stric, in sedaj sem se napotil, od nikogar opažen, tja, daleč proa. V nočni vihri sem odšel od doma, ko se je bliskalo v naravi in ko je grmelo, kajti srce mi je tako ukazalo. Od nikogar se nisem poslovil, ne od očeta, ne matere, ne brata, ne sestre. Vidite, stric, tako je." Janko je končal. "Mlad si še, popotnik, mlad, in ne veš še, kaj pomenja živeti Nisi prav storil, da nisi razodel svojega namena ne očetu, ne materi, ne drugemu sorodstvu, kadar si odšel od rodne grude. — Glej, Janko, usoda te bo za to bridko tepla. Prideš morda do mov čez čase in čase, pa na rodni grudi te ne spozna nikdo več. lu ko jim poveš, kdo si, in odkod prihajaš, te bodo kamenjali. Kruha jih bodeš prosil, dajali ti bode kamen. Pojdi raje, Janko, nazaj in povej svoj cilj. Pojdi, ker če se to ne zgodi, boš delal pokoro, bridko se boš kesal. Vrni se, Janko, vrni!" "To se ne more zgoditi, stric." "Človek, ne boš imel miru." Stric Jakob je uprl glavo v dlani in zaspal. Janko je stopil v kuhinjo. "Kaj me ne poznate, botra?" "Ne poznam te, popotnik." ''Jaz sem Janko iz Zabukov-cev, učitelj iz globeli." "In potem?" Botra Marta je široko odprla usta in čakala, kaj bo slišala sedaj. "Nečak strica Jakoba sem." "Pozdravljen, je to resnično!" "Pa, botra, nimate li malo kruha. vsaj malo črnega, in malo vode, da bi postregla lačnemu in žejnemu popotniku?" Položila je na mizo hleb kruha in lonec vode. Janko si je urezal kos kruha, popil par požirkov vode. "Kako je pri vas, botra?" "Slabo." "Zakaj slabo?" "Slabo, potnik. Stricu Jakobu ne daja srce miru, ker je zapustil rodno grudo, ne da bi se poslovil od starišev in drugega sorodstva." Jankotu so prišle na misel stričeve besede: "Nisi prav storil, da nisi razodel svojega namena ne očetu, ne materi, ne drugemu sorodstvu, ko si odšel od svoje rodne grude." "Vidiš, potnik, iz Zabukovcev sta mu bila doma oče in mati. Šel je še enkrat tja, da bi pomolil ob njuni gomili, pa je ni mogel najti." "Niso li priredili rezanega kamena, ali lesenega križa, in niso li napisali letnice rojstva in smrti, nimata li znamenja?" "Ne. Na grobu bi pomolil ter ju prosil odpuščanja za vse, kar je storil slabega in hudega. Ni pa našel ni znamenja, ne. gomile. Zato je nemirno njegovo srce. — Učitelj iz globeli. §y -o- j Spisal Stjjan Kazimirov. Zunaj je otožen jesenski dan. Že na pol gola stoje drevesa tam j ob potu, kakor bi tudi one sanja-j le o smrti, tisti bledi in koščeni starki, s koso na rami, ki kmalu: razgrne svoj plašč nad njimi. Va-1 ški učitelj Janko Zavrhovec v1 Zabukovcih se je ozrl tja gori na nebo in videl temnosive oblake, ki ne obetajo nič dobrega. In tedaj se je v Jankovem srcu nekam j tako čudno zgenilo, otožno je bilo in zapuščeno, kakor bi slutil,, četudi ne bi vedel, da bo kmalu konec jeseni, in da se bliža čas, ki zavlada v deželi tri mesece: j zima. Tako je stal pri oknu svoje sobe. Veliko ni bilo to. Kakor navadno okno pri' kmetih; luknja v zidu, j>otein star, lesen okvir, s staro, zamazano šipo, ki je bila že počena Les okvirja je bil krhek : b«»gve koliko je bil star, koliko let je že tega, ko ga je ukazal napraviti še njegov praded! Pri okiri je bila stolica; pa kaj Molica, navaden kos lesa je bil povrhu, noge vzete iz kakih starih koleev, ki so že leta in leta prej trohneli na polju. Tako je gledal Janko ven v svet, ves zapuščen in tožen. Nekdo je potrkal na vrata in vstopil. Kmet je bil oblečen v sivka-sto, ponošeno obleko, na glavi je imel zakrpan klobuk, do kolen so mu segali blatni škornji. Tedaj se je streznil Janko, zmajal z glavo ter si popravil svoje dolge kostanjeve lase. ki so bili padli v tem hipu po čelu. "Dober dan, gospod", se je o-glasil kmet. Janko ni nič odgovoril, le mignil je s prstom, naj stopi bližje. "To bi rad, če bi mogli kaj napraviti je rekel prišlec. Janko je liste v naglici pregledal, pa šel z roko preko čela in odgovoril: "Poskušal boin. Sedaj idile. Z Bogom!" Prijel se enkrat debel ovitek v roko in ga vrgel na mizo. Kmet pa je odšel, le njegove težke stopinje so odmevale po hodniku. Janko je stopil zopet tja, k oknu, in zopet se mu je zazdelo, da mu je težko pri srcu. "Kmalu pojdem", si je mislil. '4 Molči, srce, potolaži se! Saj sem vedno bližje onega časa; vedno. Potem zazreš tisto silno točko, po kateri si nekdaj tako hrepenelo in po kateri še sedaj tako koprniš. Potolaži se, srce!" In videl je zopet, kako je šla mimo okna tista velika jata črnih ga vranov. Prekrižal se je. "Srce, mirno bodi, kmalu se napotim. Vse se je poslovilo. Ptice selilke so odšle, tudi jaz pojdem. Mirno bodi, srce!" Janko je govoril poluglasno s seboj in gledal skozi okno. Sveženj je imel je že napravljen, v kotu je ležal, povezan z vrvico. Vzel ga je v roke, kakor bi ga hotel pretehtati. "Ne bo težko", si je mislil. Pri svežnju je ležala ob zidu palica. Iz drenovega lesa je bila, na koncu okovana z železom. "Ti in ti", je izgovoril in odložil oboje zopet v stran. Sedel je za mizo, pogladil si s svojo pol gospodsko. pol kmečko roko svoje dolge, kostanjeve lase. "Vse bo bolje, vse", si je mi- j slil. — Ob mizi je zaspal. "Kain pa bi. Janko, kam?" j "Daleč proč. moj dragi prija-j tel j. V tuji svet. po njo, po kateri tako hrepeni moje mlado srce. Daleč, in morda se tudi več ne vrnem, ker ne veiu, kaj mi je na-; klonila usoda." "Pa zakaj. Janko, tja daleč?: Ne bi bilo bolje ostati tukaj?... j Glej, v prosto naravo bi šla in tam sanjala dolgotrajajoče, sladke sanje. Potolažili bi te." "Mene? Nikdar!" "Glej. po kostanjevih alejah bi se sprehajala, vidiš, v hladni senci bi si pripovedovala povesti iz preteklosti. Ostani!" "Ne morem, resnično ne morem!" Janko se je obrnil, glava mu' je omahnila, tedaj se je ozrl in j zbudil; slišal je grom, videl švi- { gajoče strele. "Janko, sedaj se napoti, sedaj pojdi, čas tvojega odhoda je prišel", tako mu je velevalo srce. In vzel je v roke drenovo palico, zadel sveženj na ramena ter tiho odprl vrata. Previdno je stopal po dolgem hodniku, tako, da ga ai mogel nikdo slišati. Ne oče, ne mati ga nista slišala, ne bratje, ne sestre. Vstopil je v temno noč. Nebo je bilo prepreieno s temnimi, črnimi oblaki. Tupatam se od je zabliskalo, potem je bilo slišati grom. V tej noči je odhajal Janko v širni svet. "Ne boj se", mu je govorilo srce, "ne boj se. Ko je vihar, odhajaš, ko se bliska in ko grmi; vrnil se bodeš, kadar bode sijalo solnce." Zavil se je v plašč, vzel v roke palico, si popravil brašno na ramenu in odšel. Veter mu je pihal v obraz in ta piš burje, obenem vmes padanje dežja se mu je zdelo tako prijetno. Romal je in romal, naposled prišel do košatega hrasta. Široko je ta razprostiral veje in v poletnem času je nudil popotniku svojo senco. Njegova skorja je bila raskava, prav taka, kakor bi bila razorana. "Janko, sedi, odpočij si. ti mladi potnik. Saj je veudar še dolga tvoja pot, še bodo trudne tvoje noge." Tako je govorilo srce. — Janko je položil tik sebe palico, debelo in drenovo, na koncu z železom okovano. Odpel si je plašč in ga položil na tla, kakor bi razgrnil odejo, in obesil sveženj na palico. Močno je tulila burja, človeka je bilo strah. Vlegel se je na tla; kakor zglavje mu je služila hrastova korenina, ležišče pa star, ponošen plašč na mehkem mahu. Zašušte-lo je listje po tleh, kajti jesen j« bila, in burja je zapihala. Janko si je popravil plašč, ker trdo je , bilo njegovo zglavje, in trudne so bile njegove noge. Zazdelo st mu je, da stoji pred njim njego ,va Tinea. j "Pa si vendar prišel, Janko! I Glej, dragi moj, tako tesno mi j« bilo pri srcu, ko nisem dobila c (tebi iz globeli nikakega poročila j,Popraševala sem poštarja Blaža človek pa je vedno pijan. Nič nt zna povedati." "Potolaži se, Tinca, sedaj sem j pri tebi. Bojše se nama bo godi lo, boljše. Se malo iasa moraš po 'trpeti!" ' "Saj čakam, Janko moj. Ved no sem napravljena, vsaki dar sem te hodila čakat na goro, ir i skoraj sem mislila, da prideš. Pt i ni te bilo od nobene strani. Lt večerni mrak sem videla; ko jt solnce zatonevalo, sem mislila^ d£ prihajaš. Pastir je zapiskal m svojo piščalko in gnal živino do mov. Jaz pa sem te čakala in ča kala, in bolno je bilo moje srce Zakaj nisi prišel prej, dragec moj?" "Ljudje iz globeli me niso pu stili. Se vedno so me vstavljali ir tolažili, naj ostanem. Prišel j{ čas, ko sem se napravil; in teda; j sem odpotoval v noči, ko je bila I zunaj nevihta, neopaženo od svo jih sorodnikov, neopaževano ot prebivalcev Zabukovcev." "In potem?" "Hm, potem? Sel sem, da pre; dosežem cilj, po katerem mi jt koprnelo srce. In tako sem prišel Trudni ste moji nogi, ker pot dc tebe je strma, s kamenjem posu ta. Tako sem prišel." Zabliskalo se je in močno je potegnila burja; veje hrasta so zašumele. Janko se je zganil. "Kaj res, da sem sam, tako zapuščen? Res!" Vzdignil se je Janko, zadel sveženj na ramena in vzel palico v roke, ogrnil si plašč, ker srce je tako velevalo. Pogledal je okolu sebe, pa le praznota je bila okolu njega; pod nogami mehek mah in nad njim nebo. "Ni časa, ni", je zamrmral pred-se in nadaljeval pot. Ta je bila blatna, a vendar s kamenjem posuta, s trnjem obraščena. "Kje je tvoje hrepenenje, o Janko? Kje je tisti cilj, po katerem tvoja duša tako koprni? Kje je?" Odgovora ni bilo. Janko je nadaljeval svojo pot, saj ga je srce vzpodbujalo. "Pojdi, kmalu dosežeš svoj cilj!" Rahle so bile njegove stopinje, ker pot, po kateri je hodil, je bila blatna. "Pojdi in doseži cilj, po katerem tvoja duša tako koprni. Nadaljuj svojo pot, ti mladi Ahas-ver. Dolga je in strma, pa ti jo inoraš kljub temu prehoditi." Zopet se je zabliskalo. Janko se je spomnil, da je odšel od doma, ne da bi kaj povedal očetu, materi, bratom, sestram ali drugim sorodnikom. Srce mu je postalo nemirno, in skoraj je mislil, da ni storil prav. Ozrl se je. Ni pa bilo več videti Zabukovcev. Daleč je že bil od one točke, one globeli. Zamahnil je z' roko preko glave, kakor bi se hotel otresti teh misli. Nadaljeval je svojo pot. V vasici Pod-turen je odzvonilo sveto jutro. Ljudje so vstajali in se naprav- Avstr. Slovensko MM Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno ^^ 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kan» GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds: FRANK AUGUST1N, Box 360, \V. Mineral Kans. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARCiC, £ox 489, Frontenac,* Kans Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38 Frontenac, Kan NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans FRANK PRELOGAR, Box 420, W. Mineral Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac. Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO. Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral. Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breeyz Hill, Mulberry, Kans. Pianore tako, da je dospela tja s sinom ravno na godovni dan -Marije Antonije. Zaroka se je praznovala dne 13. junija v ožjem krogu. PRIPOROČILO. Slovencem in Ilrvatom, kateri po tujejo v AQUILAR, COLO., pripora čauio SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE g. J. MUSGRAVE. Poslovodja: rojak Frank Poxerl. (v sob 20-12-'10—20-12-'11) NAZNANILO. Rojakom v Wankegan, 111., in okolici naznanjamo, da je za ta-mošnjo okolico naš edini zastopnik rojak FRANK PETKOVŠEK, 716—720 Market St., | kateri je pooblaščen pobirati na-iročnino za list Glas Naroda ter jizdavati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. I--- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Salida, Colo., in okonci naznanjamo, da qe za tamošnjo okolico naš za-[stopnik g. LOUIS COSTELLO, Salida, Colo., I kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za Glas Naroda in na-: ročila za knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. ' Upravništvo Glas Naroda. • * /i Kain pa si se namenil ti, dragi popotnik in nečaki" ''Daleč proč od domovine, botra Marta. Moje srce je zahrepenelo po svobodi, in od tega časa mislim, da se napotim v svet. Ni več dosti poti, da dosežem svoj cilj. Ker pa sta bili moji nogi trudni, vstavil sem se pri vas, da tudi poizvem po vaših razmerah." "Ne bi li bilo bolje, Janko, da bi ostal pri nas? Zjutraj bi šel z očetom na polje in mu pomagal na delu, zvečer pa bi pripovedoval o dogodkih v Zabukovcih. O-stani!" "Ne morem, botra, že stricu Jakobu sem to povedal." "Glej, Janko, lepo bi bilo pri i nas. Ničesar bi ti ne manjkalo, in* po smrti strica Jakoba bi/podedo-l val še posestvo in premoženje." "Ne morem, botra. Le za kratek čas se vstavim pri Vas, potem pojdem dalje." "Priredim ti mehko postelj, da • vsaj ta kratek čas prebiješ v prijetnih sanjah." "Kako ste dobra, botra Marta, i hvala vam!" Mrak je legal na zemljo. Janko je šel k počitku. Sanjal je pri-: jet lie sanje. i In tedaj je njegovo srce še bolj i zahrepenelo po svobodi. Napravil • se je na pot. Botra Marta mu je . dala hleb kruha, stric Jakob pa ; mu stisnil v roko srebrnjak. Ta-i ko se je poslovil Janko od pod-j turnske vasice in od sorodstva, ki i je prebivalo tu. Svetel dan je že - sijal izza košatih dreves, ko je i Janko ves utrujen prišel do i vznožja hriba. I "Naprej, Janko, naprej!" ta- - ko mu je velevalo srce. Prijeten veterček, kakoF- zefir, - je zapihal skozi drevje in listje je ) zašumelo. Janko je bil pri zaeet-) ku .gozda, ki je bil od vznožja do j vrha hriba zasajen s košatimi ■ bukvami in stičnim drevjem. i Janko je hodil dalje, dasi mu . je bila pot neprijetna in nogi , trudni. Med drevjem je ugledal i lipo. [ "Moja ljubljenka, znamenje . moje, izraz mojega domoljubja", je vskliknil. Legel je v hladno senco, ki mu jo je nudila lipa, da , bi si odpočil. Spomnil se je be-1 . sed, ki mu jih je izgovoril stric [ Jakob takoj, ko je stopil predenj - in mu naznanil, kdo je, odkod - prihaja in kakšen je njegov cilj. - "Nisi prav naredil, da nisi raz-» odel svojega namena ne očetu, ne . materi, ne drugemu sorodstvu, [ ko si odšel od svoje rodne gru-i de." [ Zmajal je z glavo, kakor bi se . hotel otresti takih misli, pa se mu > ni posrečilo. j Kodri so mu zopet padli po če- ■ lu in on si jih je zopet popravil , s svojo roko. "Hvala ti, lipa, za tvojo hladilno senco, ki si jo nudila trudne-' mu potniku, učitelju iz globeli!" Pa ni mu bilo obstanka kakor Ahasverju in zato je vstal, da nadaljuje svojo namenjeno pot, da čimprej doseže zaželjeni cilj, po katerem je tako koprnelo njegovo srce. Tako je dospel do hriba. Ozrl se je še enkrat nazaj, pa ni bilo videti rodne vasi. "Z Bogom, zlata domovina, pozdravljena poslednjikrat!" Listje po tleh je zašumelo, ker burja je zapihala in jesen je bila. Janko se je zamislil in zopet seje spomnil besed: "Nisi prav storil, da nisi razodel svojega namena ne očetu, ne materi, ne drugemu sorodstvu, ko si odšel proč od svoje rodne grude." - ~ * * Po vasi se je raznesla novica, da je prišel Janko Zavrhovec iz Zabukovcev k Tinici, da odide z njo daleč proč... "Tako, torej zopet je prišel." "Kdo?" "Oni učitelj iz globeli." "v mladih letih pohaja, zanemarja delo. Pustil je vse vašeane iz Zabukovcev in prišel sem." "I tega človeka ne bo prida." "Malo ali nic." * * * "Ali si prišel, Janko!" "Prišel sem." "Glej, dragec moj, tako sem te pričakovala, pa nisi prišel, od nikoder te ni bilo." "Molči, potolaži se, Tinica!" "Na gori sem te čakala in zdelo se mi je, da prihajaš, o Janko!" "Hvali Boga, Tinica, sedaj sem poleg tebe. Težka je bila pot in strma, ki vodi sem; vse sem premagal in prišel sem k tebi. Boljši časi se bližajo. Tam za gorami se žari; in vidiš, Tinica, to solnce prinaša srečo!" "Dal Bog!" "Ko ozdraviš, pa se napotiva." "Brez dvoma." Tiničine oči so bile skoro ugas- j le in le malo upanja je bilo več, j' da okreva. "K pogrebu Planinšekove Ti- i I nice je prišel, glejte!" "Mislil je, da pojde z njo proč, pa jo je prišel zagrebst." "Tako je!" Čez pet dni so zazvonili zvono-1 vi in naznanjali svetu, da se je zopet nekdo izmed Zemljanov preselil v večnost. Bila je to Tiniea Planinšekova. Janko je plakal in njegovo lice je bilo bledo, njegovo čelo resno nagubančeno. "Pokopat jo je prišel." "Glej, Janko, usoda te bo bridko tepla. Prideš domov čez čase in čase, pa na rodni grudi te ne bo nikdo poznal. In ko jim poveš, kdo si in odkod prihajaš, te bodo • kamenjali." To mu je rekel stric Jakob v j Podturnu. Danes je bil pogreb. Žalostno so zvonili zvonovi;! zagrebli so Tinico in z njo vred j so deli v grob Jankove nade in želje. Štirje pogrebci so nesli vse' k večnemu počitku. Za krsto je; stopal prvi Janko, ker Tinica ni imela ne očeta, ne matere, ne dru-1 gili sorodnikov. Slabi so bili njegovi čevlje in obrabljeni ter trudne njegove noge od dolge poti. "Pogrebst jo je prišel." Pogrebli so Tinico in z njo Jan- j kove želje, nade in hrepenenje, j Le štirje pogrebci so bili tukaj, j pa stari grobar Matevž, ki je bil že sam z eno nogo v grobu. Vse je bilo mirno drugače; le veter je pihljal in listje je šušte- j lo, ker jesen je bila... * * * Drugega dne pa je šel na pokopališče grobar Matevž in peljal na majhnem vozičku kamen. Malo prej ga je naredil kamnosek in Janko ga je kupil ter ukazal globoko zarezati dan rojstva in smrti njegove drage Tinee. Ni hotel učitelj iz globeli, da ne bi bilo ne letnice, ne dneva in meseca na grobnem kamenu, ki [ ima stati ob vznožju njenega groba, kakor je, žalibog, na grobeh njegovega deda in njegove stare matere. "Glej, glej čudo", je godrnjal grobar in se tupatam opotekal, "odšel je, odšel." Zaškripala so vrata pokopališča in Matevž je vstopil. Strašen prizor je zazrl. Gomila Planinšekove Tinice je bila še sveža, tudi že je stal križ ob nje vznožju. Okolu križa pa je 1 | imel neki človek sklenjene roke j in klečal na grobu. Blizu njega j je ležal mal samokres in videti j je bilo sledi krvi. Matevž je po-i klical nekaj ljudi in ti so spozna-i li moža. Bil je — Janko Zavrhovec, ne-: srečni učitelj iz globeli---1 Za hribom je žarelo, solnce je pošiljalo svoje gorke žarke zemlji. To je imenoval pokojni Janko bodočo srečo. Ni je pa dočakal. Veter je zopet potegnil preko pokopališča in listje je zašuštelo, ker jesen je bila; stari grobar Matevž pa je naredil čez obraz tri velike križe in se zatopil v tiho molitev... ■-o- Princezinja Cita. Z ozirom na poroko princezi-nje Cite parmske in nadvojvode Karol Fran Josipa, sina umrlega nadvojvode Otona, je izdal baron Ev gen d' Albon pod naslovom "Princezinja Cita" s slikami okrašen životopis bodoče ee-1 sarice avstrijske. Kakor znano, j si je baron d' Albon pridobil slo-! ves z životopisom prestolonasled- j nika Rudolfa in nadvojvodinje j Marije Valerije. V knjigi se peča pisatelj uvodoma z vzgojo prin-cezinje na vojvodskem gradu; Pianore in njeno izobrazbo v za-1 vodu salezijank v Zangbergu na i gorenjem Bavarskem, kjer se se- j daj vzgaja tudi bodoča kraljica j belgijska, bavarska princezinja Ujprelit, več princezinj hiše Ho-henzollern-Sigmaringen in mnogo hčera avstrijskega visokega plemstva. Zadnjo vzgojo je prejela princezinja v opatiji bene-diktink Sainte Cecile na Angleškem. Princezinja Cita govori mnogo jezikov." Razve« materinega laškega jezika zna popolnoma nemško, francosko in- angleško v besedi in pisavi. Sejiaj se uči na željo cesarja Fran Josipa še češko in madjarsko. Prvo srečanje. * V zgodnji pomladi 1909, kmalu po študijah na Angleškem v ___,3>____Slabi vzroki vživanja \ FRAMcuf^ SAME KAVE ^nuNo/ i O H . ... . . | o? j fm iwiiiiii in^ zamorejo biti omejeni. Mmmmšmrnmš^ Trade-mark. trade-mark. Franckova Cikorija glasovita primes kavi omeji zle posledice kave iz samega kavinega zrna, naredi isto prijetnejšo, mnogo boljšo in veliko redilnejšo. Enostavno primešajte Vaši kavi Pravo Fraockovo Gkorijo, ter nikdar ne bodete trpeli zlih vzrokov, ktere povzroči vživa-nje kave brez vsekake* primesi. Zahtevajte od Vašega grocerja Frankovo Cikorijo v štirivoglatih zavitkih. Vsak zavitek opremljen je z našo varstveno znamko mal in ček za kavo. Heinr. Franck Soehne & Co. Ameriik« podružnic«, Hcinr. Franck Soehne ri ||£UII!G ftICUf V O D V V LUDWIGSBUBG, NEMŠKA. rLUOnlllO, HCVT TUllNi % g [^HAJLEPŠE, najcenejše \ afe^l^^ŽT * * in najbolj trpežne tis- ^ffg; ^^^^ ^^ kovine dobijo slavna - društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstop-nice in vse druge tiskovine. |j ^ j \|/ tttttttjttttt SLOVENCI. PODPIRAJTE SLOVENCA! sžffigaaat Clevelanoska Amerika -—■— ************* f*j****^j*** 6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0. **********i** . ^^_______ ______ r.'it1 'TiM'"aiiTaifliif#tfižlBM __^_,_< - w.__:__^_ ^_._ _ Rydu, je bila povabljena prince-! zinja od svoje sestrične Marije Anuncijate v Karlove Vari na Češkem, kjer se je nadvojvodi-nja zdravila. Med tem časom je došel v češke toplice tudi nečak nadvojvodinje, vojvoda Karol Fran Josip. Tam je spoznal svojo bodočo nevesto. Princ je pri-! šel tudi prihodnje leto v Karlove Vari iz svoje garnizije k svoji teti, kjer se je zopet mudila princezinja Cita kot gost. Pa tudi še pri drugih slučajih sta se srečala visoka gosta. Tako sta bila skupaj na plesu pri nadvojvodinji Mariji Josipini in na raznih dvorskih slavnostih. Ob priliki zadnjega dvornega plesa je neki j visoki gost opozoril nadvojvodo na plesalko. Bila je to princezi-^ nja Cita in nadvojvoda je takoj i odvrnil: "Oh, ta se mi že dalj ča-' sa zelo dopade!" Kar potem sle-' di, odgovarja popolnoma nadvoj-vodovi izjavi na zadnjem dvornem plesu. Zaroka. Ko je mati prinčeva opozorila sina, da je tudi zanj prišel čas, da si poišče družico, je bil njegov prvi odgovor: "Cita." Nadvojvoda je prosil svojo mater, naj bode njegova posredovalka pri materi od Cite. Nadvojvodi-nja Marija Josipina se je tekom | letošnjega junija obrnila na voj-vodinjo Marijo Antonijo, ki se je mudila na gradu Pianore. Po dospelem ugodnem odgovoru je nadvojvodinja uredila odhod na glas naroda, 11. novembra 1911.------- f » 'i zemlje, veter solučna toplota, vo-1 dna moč, razširjenje gozdov in 1 poraba lesa in šote za kurjavo itd. i -o- Število časopisov v Evropi« (ilasom neke statistike, ki jo je ! nedavno objavil mednarodni zavod za bibliografijo, je vseh časopisov v glavnih državah Evrope: na Francoskem "izhaja na letu 8!>40 časopisov, v Nemčiji 8050, j na Angleškem 4321), v Italiji 30GS, V Belgiji 2023. v Rusiji 16(il. na Španskem 1350, v Švici 1332 in v llolaudiji 1402. V osta- 1 iili evropskih deželah izhaja jih * [od 10 (v Bosni) do 753 (na Sved-i skeli!). I Samo po en časopis imata na j celem svetu Siain in Gronland. Prvi periodični časopis je začel ; izhajat i v Antwerpenu in se je z val "Novi (ilasnikOd tedaj i pa do leta 1 so izhajali perio-jdični časopisi samo na Franco-jskem. v Nemčiji, na Angleškem in v Združenih državah. Zanimivo je. kako se je časnikarstvo tekom stoletij razvijalo na Francoskem. Leta 1G4U je bil j samo en časopis, leta 1780 že 34. I leta 1 jili jt> bilo 350. 1. 1826 '■se je to Število zvišalo na 4IH). Od tega časa je tisek na Francoskem !silno naraščal, tako da je bilo 1. )l.S60 že 1640 časnikov, leta 1872 2024. leta lSf>2 56(H); leta 1898 je i imela Francoska 6417 časopisov, I. 1904 8:270. a leta 1908 8940. i -0- i j FOTOGRAFIRANJE V SPANJU. Tako fotografiranje je namreč najnovejša moda, ki je naenkrat našla mnogo odmeva med londonskimi ekscentričnimi ljudmi. Čudmi ta i Jejo ima svoj izvor v Ameriki, po kateri tudi močno diši in kjer se je kmalu udomačila. V spanju se pustiti fotografirati je ha je tako privlačno, da se temu ni mogel ustavljati drugače zelo konzervativen London, in vsaka boljša dama smatra za veliko potrebo, da se pusti fotografirati v naročju Morfeja. V izložbah odličnih fotografov se vidijo posnetki spavajočih lepotic in o-trok. Vsekakor podpira novo modo radovednost, ker vsakdo hoče viditi. kako izgleda v spanju. Zagovorniki teli vrst fotografij branijo svoje mnenje z važnimi razlogi. Resnica je. da pri fotografiji speče osebe odpade izrazitost oči in s temi odpadejo pri mnogih osebah tudi take podrobnosti v izrazu lica. katerim se vsakdo rad odreče. Je pa zopet ne-številno ljudi, ki nosijo celo svoje življenje krinko in to sprva premišljeno. pozneje pa morda vsled navade. Spanje pa izbriše iz obličja vsako pozo in iz fotografije speče osebe dobimo vtis pravega neumetnega človeka. Kot poročajo. so se angleški listi obrnili za tozadevno mnenje na razne kiparje in umetnike in vsi so se izrazili, da so nove vrste fotografije vsekakor zanimive. 1 ^1 Ta krasna ura le $3.78 » ^« Pr»va ameriška ura. z naj fine j. amerišk. kamni fino gravirana, 2 s zlatom pravleč*na pokrova, re-monteur vijak jam<.ena 20 let. PoSljeroo jo C. O. D. $-i 75 in ^kspremne stroške s dovoljenjem • ia jo BREZPLAČNO pregledate- Če ne snoznate vredno, vrnite na na5«* stroške. ml vzamemo vso odgovornost. če pošljete v naprej ».75. Damo fini orsun in pošljemos priporočeno pošto. ENO URO ZASTONJ £•• kupite fi ur za $22 £0. Možko ali žensko uro. IiCDA verižica ZASTONJ z vsako uro. PETERS & CO. Dept. 6. CHICAGO.III. i ko Tesla uresniči, kar obljubuje. j potem se mora spremeniti do ee-la tudi produkcija in gospodarstva. spremeniti se morajo današnje družabne razmere. Po izjavi i Tesle bo delal stroj, človek bo pa njegov gospodar. -o- Izčrpani premogovniki. Novo izvoljeni predsednik liri-| tish Association, profesor Sir Wil-. liani Ramsey, je na 81. letnem zbo-; rovanju navedene družbe, ki je i te dni zborovala v Porthsmouthu. razpravljal v svojem nastopnem j govoru "o virih energije"' ter pri j tem govoril o izčrpanju angleških i premogovnikov, kar se lahko zgo-1 j tli v relativno kratkem času. To--! zadevni govor je vzbudil v angleški industrijski državi popolnoma j Sumljivo zanimanje, zlasti ker je t Sil Ramsey svetovno znan znan-1 stveuik. Dotični odstavek govora angle-I škega učenjaka s«« glasi: — Imamo v nam poznanem sve-1 j tu samo omejeno zalogo nakopičene energije, na hritskih otokih pa eelo zelo oiuejPno. namreč naša i premogovna polja. Letna množina ' premoga, za katero se zmanjšuje; zaloga, je v zadnjih 40 letih zelo j enakomerno rastla. o 'čemur se! vsak lahko prepriča iz poročil i kraljeve komisije o pridobivanju premoga. Leta 1870. so na Angle-j škem izkopali 110 milijonov toir premoga in od onega časa se je množina pridobljenega premoga zvišala za tri in eno tretjino mili-; jona ton vsako leto. 1'porahna ' množina premoga v sedaj otvor-j jenih premogovnikih znaša približno 100.000 milijonov ton. Lahko je izračunati, da bo premoga,' ako bo pridobivanje rastlo v se- i dan jem razmerju, popolnoma in povsem zmanjkalo - 17.") letih. Toda, se mi bo odgovorilo, odstotni narastek pridobljenega premoga i ho postal manjši! Zakaj? V teku zadnjih 40 let se ni pokazalo nobeno znamenje kakega popusta. Pozneje nekoč seveda bo postala u-. poraba premoga manjša, to pa za- . to. ker bo postal premog vsled bližnjega izčrpanja dražji. No. I sam sem poznal nekega moža. če-, gar oče se je boril v 4;>letni vojski na strani pretendenfa približno pred 170 leti. V življenju posameznega naroda pa je 17."» let kratka doba. ('poraba premoga se ve«"a celo vedno hitrejše. Od leta l!)0."i. do 1907. je narastla množina v Združenem kraljestvu pridobljenega premoga od L':!G do ^68 milijonov ton, kar je enako G tonam na posameznega prebivalca, medtem ko se je pridobilo v Belgiji okoli tri in pol tone na posameznika, v, Nemčiji dve in pol tone in v Franciji eno tono. Naša premoč v trgovini in naša moč v svetovni tekmi z drugimi evropejskimi narodi je. v kolikor moremo pokazati in spoznati, neoporečno odvisna od vsakokratne eetie našega premoga. In a ko se ta cena na podlagi bližnjega izčrpanja naših premogovnikov zviša, potem moramo pričakovati tudi prihoda lakote iu uboštva.— V nadaljnem govoru je izjavil .Sir Ramsey, da se je na njegovo inieijativo osnoval v angleški znanstveni družbi poseben odbor, ki ima nalogo izkazati nove vire energije in ki smatra za nadomestilo sledeče vire kot primerne:! plima in oseka, notranja gorkota j Nikola Tesla in elektrotehnika. Spisi Nikole Tesle o novih iznajdbah na elektro - tehničnem polju, ki so izšli v tedniku ' Eng-i lich Mechanic" so tako senzacio-nelni. da se uiora čuditi ves nao-braženi svet., (ujmo kaj Nikola j Tesla, ki je rodom Hrvat iz lir-1 j vatske Like. dasiravno se prizna-1 j va Srbinom, torej naš ožji rojak, j pravi o tej avtomatični umetnosti. kakor imenuje svojo tajnost.; Tele-avtomatična umetnost po-1 meni po njegovem izreku rezultat j dela. Človek brez domovine. — Zgodovinska povest. , j Mrtvi vstajajo. — Povest iz življenja californijskih zlatoiskalcev. ' Leseni meč. — Pripovedka Iz jutrovih ] dežel. Uijada v Sandy - Bar. — Amerikanska ' povest. Spisal Bret H arte. < Gil - Perez. — Čudovita zgodba. Spi- ' sal Werner G. Smith. J Moderni gusarji. — Izredno zanimiva povest iz mornarskega življenja. S tre-mi slikami. i Preprečena sleparija. — Povest iz a-merikanskega velikomestnega življenja. f Sahib in Yogi. — Nenavaden doživljaj i v opičjem svetišču v Benares, Indija. KRATKI SPISI POLJUDNE VSEBINE: < Bogat bojni plen. — Kaznovanje bogov. ( — Kotel. — Kdor izbira. — V pomoč ro- 1 jakom! — Čudna civilizacija. — Čerkeško maščevanje. — Prebivalstvo vsega sveta. 5 — Knjige v Združenih državah. — Kon- i grešna knjižnica. — Umrljivost otrok v New Yofku. — Največja moderna bitka- 1 — Lestvica za Izračunanje zaslužka. — I Zgodovinski dogodki. — Prvi najditelj 1 zapadnoindijskih otokov. — Naseljevanje v Združene države. — Jetični bacili. — Statistika o nezgodah. — Izboljšanje pro- ] metnih sredstve v New Yorku in Brook- i lynu. — American Federation of Labor. ' — Skoda po streli v Združenih državah. 1 — Star in nov pričetek leta — Koliko se popije na svetu pive. — Zanimive števil- . ke. — Važnejši zgodovinski dogodki. — , Indijanci v Ameriki. — Glavni jeziki na svetu. — Prebivalstvo Združenih držav. < — Prebivalstvo petdesetih največjih mest v Združenih državah. — Državljanstvo in naturalizacija. — Razun navedenih povesti in člankov ' vsebuje Slovensko Amerikanski Koledar, kakor običajno SVETOVNO KRONIKO ter osem strani ŠALE z nad tridesetimi slikami. Vseh, dovršeno izvršenih slik je okoli šestdeset. In ta krasna knjiga stane le 30 centov s poštnino vred. Za to svoto pošljemo koledar tudi v staro domovino. Kdor noče da ne ostane brez "Slovensko Amerikan-skega Koledara", naj se požuri z naročilom, dokler nam ne poide zaloga V dveh tednih smo namreč razposlai že o-koli dva tisoč izvodov, In se lahko dogodi, da ne bo mogoče ustreči onim, ki bi prišli prepozno Ne pozabite tedaj, se sedai naročiti na Slovensko Amerikanski Koledar! Naročila naslovite: GLAS NARODA 82 Cortlandt Str. New York, N. Y. ali pa FRANK SAKSER 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. Ohio. -0- Naseljevanje Židov v Palestini. Kakor poroča "Pol. Korr." iz ; Carigrada, je v zadnjem času dospelo v Palestino mnogo inozemskih Židov, da si tamkaj nakupijo zemljišč., Vsled tega je moka-medansko prebivalstvo zelo vznemirjeno. O.lajše valna okolnost. Sodnik: "Kako ste mogli zalu- i čati tajniku v obraz psovko "govedo"?" Zatoženec: "Pristavil sem pa : izrecno "prvega reda"I" > Med papuanskimi divjaki. —o— Rod papuauskili divjakov živi j v Novi Gvineji in je najmanj po- ! znat izmed vseli divjakov. Dose- ! daj se je posrečilo priti med nje I kot prvemu Angležu Goodfellu iu I ; sicer le radi tega. ker je imel s ; seboj skoro .'i00 izvrstno oborože- i I uili mož. Vse dosedanje slabejše ■ ; ekspedicije so namreč Papuanci; (zavrnili, daji so oboroženi le z lesenimi in kymeiiitiini sulicami iu ! loki. vendar pa so iz borni strelci: in jako nevarni metalci sulic, j (ioodfell je moral prestati več bojev. predno se je vsidral na njihovem obrežju. Le s strahom jih je obdržal v daljavi in brez izgub vdrl po neki reki v sredino lijiho- i vega ozemlja. Zanimivo je. kar pripoveduje ta podjetni raziskovalec o tem divjem narodu. Papuanci žive še popolnoma v kaiueniti dobi. v kateri smo mi živeli pred več tisoč leti. Železa ! ali jekla ne poznajo. Vsa njihova i oprava in orožje je iz kamena in raznovrstnega lesa. Ko se je peljal GoodfeH po reki Mimici v njihovo ozemlje, so mu i od daleč sledili v malih čolnih in i grozno so vihteli proti ekspedi- ; eiji kamenite sekire in sulice, i Med njimi so bile tudi ženske, ki ' nimajo na sebi nobene obleke, niti i listja, niti kakega perja in to brez \ izjeme ženske in moški. Njihova zemlja je zelo močvirna, polna rek : in ima jako bujno rast. Raztrese- ; ni so po malih vaseh in se preživ- i ljajo z lovom, ribištvom in zele- j njavo. V vsaki vasi živi vaški bru- x sač, za katerega skrbe vaščani. za- 1 to pa ji 111 mora brusiti kamenite 2 sekire in sulice. Divjaki so jako s močni in krepko raščeni. Visokost ® dosežejo pet čevljev in osem do devet palcev. Pri delil osobito pri l lovu so jako spretni, inteligence s pa nimajo. Šteti znajo komaj do r štiri, pet. Če se jim hoče kaj po- 11 vedati, tako pripoveduje Goodfell, o ki jilt je nekaj ukrotil, se jim j . ri mora vedno pomagati s prsti na d rokah iu nogah. Vere nimajo no- r bene, tudi ne nobenih verskih običajev. ali praznikov. Papuanec 9 ima navadno eno ženo. sme pa jih < imeti tudi več Žene niso pri njih spoštovane in morajo trdo delati. Nabirati morajo zelišča, loviti ri- i< be in manjše živali, ter pripravlja- „ ti hrano. Možje pa polegajo ob rekah, tešejo k večjem čolne in si P pripravljajo orožje. Sade tudi ne- c ke vrste sladkorni trs. iz katerega d liapravljajo zelo opojno pijačo. Včasih se napije cela vas in takrat uganjajo grozne orgije, ki s trajajo po več dni. Tudi stepo se p kaj radi in veliko jih pogine pod " težko kamenito sekiro ali sulico n svojega sovražnika. V orgijah in v pretepu se odlikujejo ženske, ki postanejo pijane še veliko bolj divje kakor moški. V obče so ženske bodisi dekleta, žene ali vdove silno podvržene raznim strastem. ri< Vdove malo žalujejo po svojih mo- " želu le nekatere se izjemoma za fl kratek čas ogrnejo s prepasnikom -iz trsja in si uamažejo obraz z ru- \ menim prahom. Mrliče pokopava- v jo vedno eno uro pred solncnim „ vzhodom. Pri mrliču čuva cela vas l' in vsi ga spremijo tudi k pogrebu. I Xa poti in med pokopavanjem £ grozno tulijo, posebno ženske, ki i imajo silno visok in močan glas f Pri veselicah in popivanju pojo y posamezni ali v zborih. Spremlja 1 jih edini instrument, ki ga imajo. ^ namreč velik boben, na katerega pa smejo udarjati samo moški. Goodfell je ostal več mesecev t med njimi in. jih ukrotil toliko, da sedaj rabijo železne sekire in drugo orodje, katero zamenjajo \ za izborno izdelane čolne, ki omogočijo promet po njihovih zarašče- l nih rekah. Zavratni sicer niso, vendar pa f je treba pri njih biti jako pazljiv, \ kajti zelo so uezaupni in razdraž- c Ijivi, posebno če so malo pijani. 1 Goodfell jih namerava še enkrat r obiskati, da še natančneje pro- ' uči njihovo življenje in običaje. -o- Dvojno. Gospodinja (razkazujoča gostu svoje sobe): Tu, gospod tajnik, je naša jedilna shramba." Gost (videč v shrambi klobase. * svinjino, razne konserve, kokoši, sir i. t. d. ): "Sakra— ste pa o- ( kusno opremljeni." s £ Kitajska uvede evropski koledar, j Petrogradski list "Rosija" po- r roča iz Pekinga, da je kitajsko 1 ministerstvo vsprejelo predlog finančnega ministra, da se uvede v kitajskem cesarstvu evropsko , ( računanje časa. Vlada je odredi- ^ la, da prične novo računanje že s 1. januarjem 1912. j j U večkrat se je napravilo k dežju,! pa se je zopet vse razkadilo. Studenci iu potoki so se popolnoma posušili. Mura iu Drava sta bili tako plitvi, da je človek lahko o- 0 blečen suh prišel črez. Poiuanjka-^ i nje vode je bilo strahovito. Žejo . so trpeli ljudje in živina. Vsled _ suše se je tupatam drevje posuŠi-? lo. gozdovi so se od vročine zažga-! i li. Vse je bilo golo. ceste in trav-j P niki so bili enaki. Pomanjkanje krme in paše je bilo veliko, cena j . ?je živini grozno padla, en funt go-' ! vedine je stal tedaj le 4 krajcarje.' _ Kmetje so morali skoraj vso živi- > no poklati. Naslednja leta pa je , postala živina zopet strašno dra- > ga. Žita je leta 18:U. vkljub suši precej prirastlo. Suša in vročina .je zelo vplivala na trto, vina je prirastlo mnogo in izvrstnega. Bilo je sladko kot strd in se je dalo : vžgati kot žganje. Držalo se pa v gorkili kletih no dolgo. Ker je bi- | lo premočno, spravilo je mnogo j. ljudi pod grudo. Še dandanes sta- ' ri ljudje pripovedujejo z vidnim j veseljem o sladkem vincu 1. 1S34. ( Leta 183"». je bilo silno mnogo vina. a ni dobro dozorelo. Leta , 1836. je dalo grozdje zopet mnogo izvrstnega vina. j Leta 18:17. in 1838. je bila slaba f letina. Leta 18:5!». je vladala zopet \ huda suša. Leta 1840. je bila sred- ~ nja letina. V letih 1840.. 1841.. ! 1842. je pobila toča skoraj vse de- . | le Spodnjega Štajerja, trta je ob- 1 , rodila drugače dobro. Od leta ? 1842. do leta 1846. se je pridelalo 1 tnnogo srednje - dobrega vina: v J letu 184"). je bila zopet huda suša. ' Leto 1847. je Lilo slabše radi 11 mokrote. Leto 1848. je poleg s vojsk in vstaj prineslo tudi mno- ^ go zelo dobrega vina : leta 1840. 8 j pa je bilo vino slabše. 11 ; Leta 18.">0. je bila strašna zima. <3 . kakoršne še nihče ni pomnil. Po- j j zeble so trte in drevje, da to leto 1 ni bilo ne sadja ne vina. Tudi ži- P i fa je zelo malo prirastlo. V letih s , 1851. do I860, je toča hudo klesti- v ! la po Spodnjem Štajerskem. Ven- ^ dar so bile posamezne vinske le- 11 i tine še nekaj ugodne. 1-1 Dne 27. junija 1861. je strašna ^ toča uničila vinograde, sadje in ,c' polja med Središčem. Ormožem. !' Ljutomerom iu Radgono. Vinski 11 pridelek je bil za več let uničen. s' Leta 1866. je dne 24. maja hud N mraz uničil vinograde. Leta 1869. ^ je že 18. oktobra zapadel visok sneg. nastopil je velik mraz. ki je ^ ugonobil mnogo sadja in poljskih P pridelkov. k Od leta 1870. do leta 1880. so 11 bile srednje vinske letine. V tem ^ desetletju so se leto za letom po- k navijale razne vremenske uime. ki t] so tudi vinogradom prizadjale ^ mnogo škode. t< Od leta 1881. do leta 1885. so s- bile zaporedoma slabe vinske le- P tine, vina je bilo premalo, pa še P to kislo in slabo. Precej dobro vi- v no je bilo leta 1885., odslej pa so bila vina od leta 2800 slabša, ali n vsaj srednje vrste. Pojavila se je ^ vsako leto bolj močno strupena ^ rosa ali peronospora. k Leta 1S90. je prirastlo zopet " nenavadno dobro vino. Tudi to 11 leto je suša hudo pritisnila, pri- j< majkovalo je krme in drugih pri- v delkov. ii Vina med leti 1800. do 1000. so > bila zopet srednje vrste, eno leto g slabše, drugo zopet boljše. Dobre i' in mnogo vinske kapljice je pri- F rastlo. kakor znano, tudi 1. 1000. P Toliko površno o vinskih leti- ji nah v pretečenih dveh stoletjih. » V marsikateri stari kmečki hiši i- p majo še zapiske vinskih letin za več desetletij nazaj. Zanimivo bi u bilo. ako bi se ti zapiski objavili, d V naših vinorodnih krajih ljud- d stvo zelo zanimajo poročila o vin- z; skih letinah pretečene dobe. g V vinorodnih krajih velja pra- n vilo, da se vinske letine za vsakih 100 let ponavljajo. Ker je le- ji ta 1811 zrastlo izvrstno vino. ki je k slovelo še do konca devetnajstega I, stoletja vsled svoje sladkosti in C moči. pričakujejo naši vinorejci, c da bo tudi letošnja kapljica enaka u oni pred sto leti. Vedno lepo vreme. suša in toplo jesensko solnce utegne te nade slovenskih vinorej-cev uresničiti. -o- s n Razlika. A: "Poznal sem gospoda, ki je s čez noč postal siv." s B: "In jaz poznam nekoga, ka- l teremu so osiveli lasje kar naenkrat postali črni!" I \ Tudi prednost. r — Dragi prijatelj, roman, ki iz- n liaja sedaj v večetneih listu je ja- E ko pomenljiv. — Dolgočasen je in bedast. — To je res, toda moja žena ga r bere in pri tem pozabi kuharici ^ pomagati pri kuhanju. s Vioska letisa v preteklih stoletjih. i - Mnoge naše bralce bode gotovo zanimalo, ako jim podamo kratek seznam, kako je v 18. in 10. stoletju v naših krajih gospodovala suša in kakšne so bile posamezne vinske letine. Vsled suše. oziroma mokrote prejšnjih let je bila leta 1714. strašna lakota, da je v naših krajih pomrlo mnogo ljudi od gladu. Leta 1718. je bila huda suša. Celo spomlad in poletje ni padlo ne kapljice dežja. Po travnikih in njivah je bilo vse zažgano, drevje golo. tudi vinogradi so zelo trpeli.! Vino je bilo to leto močno kot žganje. Drava se je tako posušila, j da se je lahko kjerbodi prebredla. , Tudi leta 1710 in 1726 je bilo ze-' lo suho in vroče. Vina je bilo mnogo iu je bilo izvanredno dobro. 1 Leta 1766. je bila taka suša. da v ljutomerskih goricah ni bilo skoraj nič vina; v mariborski o-koliei pa je bila vinska letina iz-1 borna. Leta 1776. je bilo vino kislo kot oeet. Po mnogih krajih je ostalo j grozdje popolnoma trdo. }A?ta 1777. je prirastlo vsled j sušo zelo malo vina, a bilo je izvrstno: imenovali so ga še dolga le-j ta potem : '"zlato kapljico". Po poljih pa je silno slabo obrodilo, j pretil je glad. i Leta 1770. jja bilo od februarja < do pozne jeseni izvanredno lepo in toplo vreme. Vsega je obrodilo ; obilo, vino je bilo posebno sladko. Leta 1783. je neka suha megla prevlekla ozračje tako. da sta! mesec in solnce sijala čisto rude-če, nek žveplen dim se je kadil po i ! zraku. Dobrega vina je bilo v o-[ 1 biJiei. Največ vina v 18. stoletju se je i ^ pridelalo v letih: 1785.. 1786. in ; 1787. Pa tudi sladko je bilo. Krč-i1 mar ji so ga točili Imkal ali stari H "pint" po 1 do 3 krajcarje. Vino! leta 1788 pa je Lilo tako močno. ' da je mnogo ljudi zbolelo od uie- ( . i ga. Izvrstno in mnogo vina je bilo j tudi leta 1790. Slabe letine so bile: 1780., 1701. in it03. Zadnje leto 1 je mraz in spomladi sneg ter po- I letna toča uničili skoraj ves vin-j ^ ski pridelek. j 1 Leta 1704. in 1705. je biLo zopet zelo malo vina, a še tisto sla-1 \ bo. Nenavadno ugodne vinske le-!*' tine ko bile: 1706.. 1707. in 1708. |s Vinska kapljica je bila čudno sla- 1 dka in močna. Bilo je pa tudi vi-M na izredno mnogo. Ljudje so se še dolga leta spominjali na to "vin-M sko trojico". Leti 1700 in 1800; ste bili suhi, a vinska letina je bi-11 la pičla. s Leta 1801.. 1802. in 1803. so bila 1 za vinorejce slaba, vino kislo. Ma-; j lo boljše je bilo leta 1804.. Leta , t 1805. pa je bila letina izvanredno i ^ slaba, vino pa najslabše, kar se ga je kdo spominjal. Še koncem ok- i j tobra je Kilo grozdje trdo. da so ga morali tolči. Vino je bilo tako i kislo, "da je kar za ušesi škripalo. če ga je kd-o pil". Enako je bi- i lo leto 1806. . - _ j Dobra vinska letina je bila letaj] 1807. bilo je izvrstno vino; sla- i 1 bo je bilo leta 1808. Leta 1800. in c 1810. pa je bilo radi suše mnogo zelo dobrega vina. j Leta 1811. je bilo malo vina. pa H izvrstno in sladko tako. da se bolj- j šega najstarejši ljudje niso poni- , nil i. Dalo se je dolgo vrsto let do-! bro hraniti. Kot starina se je pro-i , dajalo to vino bokal po 1 do 2 i goldinarja srebra. Leta 1812. je , bila trgatev ohila, a vino je bilo N slabo. Od leta 1812. do leta 1817. f so bile sploh same slabe letine, i Leta 1816. je bila huda lakota v , ifaših krajih. Leta 1818. in 1810. s je bilo malo vina. a dobro.. Leta 1820. in 1821. je bilo zopet zelo , hudo. Grozdje malo, a še tisto je j bilo o Lukeževem trdo kot oreh. t Poljskih pridelkov ni bilo nič. Le- ^ ta 1822. so pridelali malo. pa iz- , borno vino, leta 1823. pa je bila j slaba trgatev. Leta 1824. je bilo ( mnogo zelo dobrega vina. potem { pa vsa leta do 1830. je bilo vino T nenavadno sladko, leta 1831., 18321 , in 1833. pa so bile slabe letine ( glede vina. kakor tudi drugih pridelkov. Leto za letom je bilo slabše. Prišlo je glasovito leto 1834. Po zimi 1833 — 34 ni bilo ne dežja, ne snega, bila je tako gorka zima. 1 da so ljudje po zimi bosi hodili okrog in imeli živino na pašnikih. 1 Meseca januarja so že cvetele ma- ^ relise ni breskve. Meseca marca je že trnje poganjalo. Sredi aprila se je že grozdje prikazalo, maja meseca je cvetelo. Trgatev se 1 je pričela že koncem avgusta in ] je trajaj do konca novembra. Vročina je bila neznosna, suša nepopisna. Od spomladi do Velike 1 gospojnicc ni bilo kapljice dežja ;Jj utižužu* tu ti? tli u? u? n? u* u? tu u? u? u* '.nun;; m m m m m m m ? _____f 2 Phono 246. 5 f \ Jfl^ FRANK PETKOVSEK, H I /mL - mk javni notar - Notary Public, \ .flHVPPfclHB 718-720 Market St., WAUKEOAN, ILL H • iMfa^^ifli - ^■K^ljH PRODAJA fina vin?, najbolje Igmnje te- I f izvrstne smotke — patentov ana zdrs Ct ? ^^■M^Hf l \ « PRODAJA voine listke vseb prekomor v^i^flF skih ert> *' * POŠILJA denar v star kraj unesljiv« ? J « ^^HjggP^ in poSteno. { t l UPRAVLJA vse v notarski posel spada- S _joča dela. t t f —^—. . j Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,New York. 9 IV Velika zaloga vina In žganja. 3 Prodaja bele viae po..............70c. gallra db J^^^^^Hp Črno vino po .............50c. K r ; flHHHn Dr cinik 4 galone ta....................flLOO |f j Brinjevec 12 steklenic sa...............$12.00 H m^^HHf 4gal. (sodček) ca ....,.............$16.00 M I Za obilno naročbo se priporoča MARIJA aRIUL,, sao& at« Av»h N. b., Clavaland, O I : ...'-»J . . . . ... v . .:... r. ser1 GLAS NARODA, 11. NOVEMBRA 1911. "8LHS NARODA" * (SlovenlG Oally.^ Owned and published by the JUovenlo Publishing Go. (a corporation.) FRANK SAK8ER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers : 8*2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York fSty, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........«3.00 " pol leta........ 1.50 k" leto za mesto New York . . * 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 j* Evropo za vse leto . . ... 4.50 M " 41 pol leta.....2.60 " " " četrt leta . . . .1.75 ••GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov. MGLAS NARODA" ("Voice of the People") lamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdvertlMmcnta on ain-e«m*nt. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov K Mimo, da se nam todi prejšnje valiŠ6e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov : »OLAS NARODA" M Cortlandt St., New York City. Telefon 4C87 Cortlandt. ffiUiVGllAGT Koncem tedna. V Chieagi je znorel mož, ki je dan na dan štel denar. Tej nevarnosti niso izpostavljeni časnikarji. * * * Morgan. Rockefeller in Carnegie pišejo knjigo o vzrokih razširjenja socializma. # ^ * * Za popolno abstinenco, čistost in svetovni tuir so se izrekle tem-perenelarke na konvenciji v Milwaukee. I pamo. da bodo same dale dober vzgled. # * * Kostonske temperenclarke priporočajo kozje mleko kot najboljše sredstvo zoper pijančevanje. Bodo imele prav. Kdor bi moral piti kozje mleko, bi se kmalu odvadil pitja. * * * Vsaka nova neumnost ima novo obleko, tako. da jo šele spoznamo, kadar jo napravimo. Every little bit helps. Pet- in deseteentne prodajalnice hočejo ustanoviti 65milijonski dolarski trust. * Miss Raehel Hell v Adamsville je postala 100 let stara, ne da bi jo bil kdo poljubil. Kakšni Adami morajo to neki biti v Adains-ville, Ohio... * * V St. Paul. Minn., mora biti v mraku in ponoči vsak otroški voziček na eesti razsvetljen. Ako bi taki predpisi veljali za židovski okraj mesta New Yorka, potem bi imeli vsak večer ilumiua-cijo. * * * Mladokitajei so se navzeli za-padnega duha. Ali jih bode t4za-padni duh" napravil srečne!... Mnogokrat je resničen rek: Ignorance is bliss and folly to be wise. * • Navadni ljudje vedo samo, da je dvakrat dve štiri, nenavadni, kakor n. pr. Morgan, Rockefeller i. dr. pa vedo, da je dvakrat dve tudi pet, deset ali dvajset. * * Delati je človeško, graftovati pa nebeško, pravijo politiki. Taft in sufragetke. Nashville, Tenn., 10. nov. Su -fragetke so naprosile predsednika Tafta, da bi izpregovoril par besedi o ženski volilni pravici. Predsednik je dotično prošnjo ignoi • ral. Cena vožnja. Parnik od Auetro-Americaaa proga "A LIC E" odpluje dne 15. novembra 1911. Vožnja stane is New Torka'do: TrsU in Reka 135.00 Ljubljane 35.60 Zagreba 36.20 Vožnje listka je dobiti pri Tr. Sakaer, 82 Cortland Street, New T«*, Najnovejše vesti. Nemško časopisje ostro obsoja demonstrativno vedenje nemškega prestolonaslednika v nemškem državnem zboru ob debati o maro -Škem dogovoru. Obsoja pa tudi govor drž. kanclerja, dr. pl. Beth-mann-Holhvega. • Pri deželnozborskih volitvah v kneževini Sehwarzburg-Rudolf -stadt so si socialisti priborili ve -čino. • Zvezni zakladničar je objavil poročilo o finančnem stanju dežele.. Poročilo je ugodno. • •John P. Kessler v Brooklvnu, 67 let star. je v pijanosti streljal na svojo 6;J let staro ženo in jo ne -Varno ranil, na kar je izvršil samomor. a Sodnik v Los Angeles.^ Cal., je odpustil porotnice, ker se niso mogle v nobenem slučaju zediniti glede izreka. a V Jersey City, N. J., je 14 uradnikov in kontraktorjev obdolže -nih, da so hoteli mesto pri gradnji nove mestne hiše opehariti za tisoče dolarjev. Stroški stavbe so, preračunjeni na $3,500,000. • Štrajk na Rock Island železnici je bil odgoden, ker je železniško vodstvo izjavilo, da se hoče pogajati z zastopniki delavcev. « V New Yorku je falirala bro -kerska tvrdka W. L. Stevens and Co. Pasiva znašajo $200,000. • Hišinja Natie Porely je ukradla j operni pevki Sofiji Brandt 152 W. (40. St.., New Yorku, juvel v vred-I nosti $11,000. Tatica je bila are-tovana. • Mandžu in vladne čete v Nan -i kingu so uprizorile med Kitajci j grozno klanje. Uporne čete niso | mogle priti na pomoč, ker niso imele munieije. Aneksija Tripoiitanije. —o— Italijanska vlada je s posebnim ediktom anektirala celo Tri-| politanijo. Po tej proklamaciji je Tripolitanija kos italijanske države. Proklamacija ima različne namene. Zdaj je vsako vmešavanje tuje vlasti direkten napad na Italijo in na tak napad bi morala Italija ravno tako odgovoriti, kakor na na|>ad doma. Turki in ] Arabci v Tripolitaniji so po ane-ksiji postali italijanski državljani in se morajo pokoriti italijanskim zakonom. Nadaljna posledica aneksi je je, da Italijani ne smatrajo Turkov tin Arabcev več za branitelje svo-jje domovine, nego za upornike. Proti upornikom se uporabljajo drugi zakoni, kakor proti regularnim bojevnikom. Uporniki pridejo pred vojno sodišče, kjer se jih redno obsodi v smrt in po-streli. Vsako klanje Turkov in Arabcev bode Italija zdaj lahko opravičila s tem, da bode dejala, da so bili umorjenei — uporniki: Maloverojetno je, da bi italijanska vlada na ta način pred svetom opravičila svoja grozodejstva v Tripolitaniji in da bi s tem ustrašila mohainedance. Velevlasti je italijanska predrznost osupnila. V prvi vrsti je Av-stro-Ogrska protestirala proti temu, da je Italija kratkomalo razglasila aneksijo Tripoiitanije. Prepričanje prevladuje, cla si je Italija s svojim korakom nakopala neprijetnosti. Italijani morajo prositi Boga, da jim blagoslovi njih roparski napad na Tripolitanijo, kajti v slučaju poraza bi se Turki in A-rabci nad svojimi preganjalci hudo maščevali. Slovensko katoliško .......—~ podp. društvo sveteBarbare ^ i. Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež i Forest City. Pa. Inkorporirano dne 31. Januarja mž v driavS PemurlvaaUL ODBORNIKI: ''»^fe^S* - ■» Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box CSS. Forest City. M Pod predse dni k: JOSEF PETERNEL, Box 96 ITUlock, •Ta. -« , L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. . - . IL tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 608, Conemauch, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 6*7, Forest City, Pa. NADZORNIKU Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZAIlAR, Box 147, Forest City, Fa* L nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St-, Pittsburg, Pa. Et. nsdsornlk: FRANK ŠUNK. 60 Mill St., Luzerne, Pa. ITT- nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — Srd St., Rock Springs, Wy* POROTN! IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, Tin I. porotnik: MARTIN OBERŽAK, Box 61, Mineral, Kane. IL porotnik: ANDREJ SLAK,, 771S Issler St., Cleveland, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. J. M. SELIŠ KAR, «127 St. Clair Ave., Cleveland, Oklo. Doplal aaj s« poiUjaJo L tajniku IVAN TELBAN, p. o. Bog 707 v Foreat City, Pa. Druitveno glasilo Je "GLAg NARODA". IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. P. DR. SVETE BARBARE. NAZNANILO. UMRLIH ČLANOV. on, in se hkrati obračamo nanj,'i da nam pošlje cenik tistih pisa-j \ teljev, katerih igre po njegovi pameti baje ne smemo prirejati,' i ter da za moreni o potem z njim ,2 sklepati pogodbe, kaj da sinemo j a igrati. Upravičen je potem tudi l z nami 4 * deliti * * ?! Obžalujem le, 1 tla je moral poslati svoje umaza- i no perilo v staro domovino, da i morda nekateri mislijo tam, Hog s ve kako preganjanje in trpiuče- j nje krščanstva vlada tu. Opravi- j čujein ga s tem, da je to storiti e moral, kajti tukajšnji listi nima- i jo odprtih svojih predalov za ta- I ko gnojnico. « Pozdrav vsem slovenskim orga- 1 nizacijam brez razlike. Delujino i v lepi slogi, podpirajmo drug drugega in napredek bode zago- < tovljen vsem. (V pa koga preveč srbi koža, se mu tudi lahko postreže. .. Ignacij Smuk, član društva Lundcr-Adainič. :; I i Cleveland, O. Cenjeno uredništvo:— Naznaniti moram, da je dne 0. j t. m. našel rojak Josip Smole ob ;• eni uri zjutraj rojaka Andreja' Kovača mrtvega. Pokojnik je bil j zaposlen pri mestnem delu; vozil je namreč pepel iz mesta. Tu zapušča žalujočo ženo in 4 otroke,: od katerih je najmlajši šele dva meseca. Zavarovan je bil, samo tega ne vem, pri katerem društvu. Slar je bil okoli «15 let. Vzrok smrti ni znan; mogoče je,, da ga je udaril konj, pa tudi, j da ga je zadela kap. O tem bodo i zdravniki oddali svoje mnenje. J V miru naj počiva ! Andrej A. Bombač. Žane j Iblane. ^ G spud redahter! | Dons pa morili vašga Mike Ce- j gareta mal sfolcat, kr žilea m na j da. de b ga zašonu, k me je tkula i grdu pu vašh eajtngah terju za; tiste ličke. Zdej čin pa jest mal Miketu mužgane premešat pa mu u spumin puklieat negave 1'alen -ge prek men. Al se še spumina, koku je pud škofum kuzovacm s topelt cifra pr fucajn nas nalinm? Al še ve, kaku je use zapravil, k sina u ta zelen jam ajns igral, k je hop uzeu za 200 štolcu in k je bin luč je pa reku: prnesm, in ni nč prnesu! Al se nč na spumn, de je ub putres večkat moj golaš in firkelc vina spiv, k sa ga taial? Al več na ve, koku me je uštimu na Kudelumu, k srna ribe luvil; sam je pubrau ščuke in sulca, men je pa usrance pustu? Al nč na ve, koku me je zrihtu, k sina šli pud Tibuli na rabut na kostajn; sam je u žakl devu maroui, men je pa pustu ta drobne kustajne? Tkula ga je z mana špilu, pa še velik več b mu jh lohka naštev, pa sej ina to za enkat za dost. Pol se pa če še h val t, de ni pu pržgan žup u Iblana prplavu; revež, na veš, de sa te kuntrabant u šot u Iblana prpelal. Poki pa prau, de imam hlače preparane, orka, al* jh on j nima, al skače, kokr b biu u žakl zašit? Kua b tkula farbce špilu, kokr mavrea. Alstn, ne j bo pa za-dost o Miketu, imam se druge rči dons na src. Z luvejnam šnefu na zanka ni nč; usak snef ima že numaro od iblanskih jagru in iblajtari hdu mirkaja na nas lovce brez putenta in gvira. Ker pa že guvarim od I. Razred: Moški oddelek: Št. 4205 Jernej Oblak, član postaje št. 42 Winterquarters, Utah, umrl dne 29. jul 'i 1911. vzrok smrti: ponesrečen. Št. 4351 Frank Mravlja. Clan postaje | št. 53 v Pleasantvalley, Pa., umrl dne ' 28 septembra 1911. vzrok smrti: pone- ■ srečen. II. Razred: Ženski oddelek: Št. 401 Terezija Demšar, članico po- j staje št. 47 v Frontenac, Kans, umrla ; dne 13. julija 1911. vzrok smrti: Typhoid Fewer. Št. 325 Marija Mozara, članica postaje št. 7 v La Salle, 111. umrla dne 13. septembra 1911. vzrok smrti: vtopljena. Št. 4 Ivana Horvatin, članica postaje št. 1 v Forest City, Pa. umrla dne 20. septembra 1911. vzrok smrti: Tuberco-losis. 1 III. Razred. Otročji oddelek. Št. 831 Marija Mozara, članica postaje št. 7 v La Salle, 111, umrla dne 13. septembra 1911, vzrok smrti: vtopljena. Št. 1215 Frank Koželj, član postaje št. 26 v Colli n wood, Ohio, umrl dne 15. septembra 1911. vzrok smrti: Colitis. Št. 346 Josef Zavrl, član postaje št. 34 v Vandlinff, Pa. umrl dne 27. septembra 1911. vzrok smrti: Pneumonia. Št. 105S Justina Kovačlč, članica postaje št. 19 v Bridgeport. Ohio, nmrla dne 1». septembra 1911. vzrok smrti: Diphteria. Novo pristoplvša postaja št. 75 v Oak-view. Colo. Tgnac Jert, rojen 21. julija 1SS0. — Ludvik Župančič, rojen 18. avpusta 1891 — Josef Pintar, rojen 17. marca 1S90. — John Gartnar, rojen 24. junija 1878. — Frank Duša, rojen 24. januarja 1SS0. — Alojzij Zupan, rojen 17. soptem. 1877. — Jurij Milkovik, rojen 20. oktobra 1881. — Frank Peček, rojen 2. aprila 1873. — Josef Kordiš, rojen 24. oktobra 1881. — Jakob Arh, rojen dne 10. julija 1S87. — Anton Arh. rojen 12. januarja 1SS4. — Lenard Skube, rojen 4. novembra 1893.— Martin Prašnikar, rojen 11. novem- 1SS8. Pristopili k postajam: Št. 3 v Moon Run, Pa. Lovrenc Ho-mnve. rojen 10. avgusta 189.1. Št. 5. v Denninp. Ark. Jožof llriber-nik, rojen dne 5. februarja 1884. Št. 6 v Cleveland Ohio. Jožef Zrim-šek, rojen 17. marca 1874. ' Št. 8 v Johnstown. Pa. Peter Jarnovič. rojen 25. junija 1872. Št. 13 v East Mineral. Kans. Jernej Jerina. rojen 28. avgusta 1887. Št. 14. v Blackton, Alab. Jakob Kralj rojen dne 5. julija 1875. Št. 16. v Willock, Pa. Peter Simoni, rojen 1. junija 1876. — Lovrenc Luzerno, rojen 1. januarja 1876, — Alojzij Turčič, Za dolge zimske večere naročite se na "GLASNARODA" edini slovenski dnevnik v Združenih državah. List velja za pol leta, torej ravno za zimo, $1.50; naročite ga lahko tudi za 4 mesece, velja $1, ali za 3 mesece samo 75 centov. Vsakdo najde v "Glasu Naroda, kaj zanimivega in mu bode sleherni dan krajšal dolge zimske večere. Naročiti je pri upravništvu "GLAS NAHODA", K Cortlandt St, New York Citj. Dopisi. Cleveland, O. Cenjeni g. urednik :— Dovolite tudi meni nekoliko prostora, da izpregovorim neko-iko o veliki narodni igri Domen, katero je uprizorilo društvo Lun-Jer-Adamič dne 5. nov. Uspela je prav dobro in pripomogla društvu tudi v gmotnem oziru. Občinstvo se je zbiralo prav pridno in v kratkem času je bila dvora-la natlačeno polna, pa tudi zaloga vstopnic razprodana. Z zanimanjem je potem občinstvo sle-lilo posameznim dejanjem ter se sadržalo mirno, čeprav je trajala igra dolgo časa. Hvala vsem, kajti s svojim posetom ste pripomogli, da vam za more ponuditi društvo zopet kaj novega in boljšega. Društvo ima že izbrano prihodnjo igro. Uprizoriti namerava namreč veliko narodno igro 44Mi-klovo Zalor\ katere rokopis je ravnokar prejelo iz Ljubljane, in sicer z velikim trudom, ker ga je težko dobiti. Igrana je bila v Ljubljani z velikim uspehom, tu v Ameriki pa še ne. Treba bode la njo velikanskih priprav, kar bode seveda združeno z velikimi stroški. Da smo se odločili k temu drznemu koraku, je pač mnogo pripomogel zadnji uspeh. — Hvala pa tudi pridnim igralcem, ki so se lako redno udeleževali skušenj ter tako častno rešil i svojo nalogo. Slednjič pa hvala tudi slovenskemu časopisju, posebno "Clevelandski Ameriki". 'Glasu Naroda*' in "Glasu Svobode'", katero nam stoji na strani ter rado vsprejema notice, oziroma dopise, ki se tičejo dramatike, ter s tem največ pripomorejo k dramatičnemu razvitku.— Tudi druga dramatična društva se prav pridno gibljejo, tako, da smemo pričakovati letos se marsikateri zabaven večer. "Slovenski Sokol" in društvo "Triglav" imata v vajah jako lepe igre. Prvo igro nam bode pa ponudilo .Mladeniško podp. društvo Žalostne Matere Božje, katero priredi dne 19. nov. igro "Nasel-nik", povzeto iz indijanskega življenja. Ker smo dosedaj na našem odru videli še malo temu podobnega, utegne biti igra prav zanimiva; tudi se igralei prav vneto pripravljajo, da bodo zadostili svoji nalogi. Društvo si je omislilo nove kulise in druge priprave. Slikarska dela je poverilo tukajšnjemu slikarju g. Antonu Jerini, ki je res veščak v svoji stroki in je izvršil že mnogo podobnih del v naselbini in drugod. Pričakovati je torej, da bode občinstvo mnogoštevilno posetilo to predstavo, kakor tudi druge naslednje. Pa še nekaj. Pred nekaj dnevi dobim v roke starokrajski list "Slovenec" z dne 23. oktobra št. 24o. Kar mi obstane oko na nekem dopisu iz Clevelanda. Citam dopis, kateri je v prvi vrsti namenjen novi slovenski šoli. In res, poroča dopisnik to vse še dosti stvarno. Le proti koncu si je začel domišljevati v svoji modri glavi, da z obrekovanjem najlepše zaključi dopis,. Zaletavati se začne namreč v neko tukajšnje društvo, in to s tako silo, da jako dvomim, da bi bil kateri slovenski urednik v Ameriki pripravljen, ponatisniti tako smrdljivo tvarino, katera pač kaže v najlepši sliki dopisnika samega. Upa se namreč trditi, da neko tukajšnje društvo divja in kriči čez novo slovensko šolo. Dopisniku povem v odgovor, da naše društvo še ni nikdar nasprotovalo kaki slovenski napravi, in naj si bo potem šola ali kar hoče, kajti v nasprotnem slučaju bi ne smelo nositi imena, katerega nosi in na katerega je ponosno. Nasprotno smo in moramo biti pripravljeni, da pomagamo k vsaki napravi, ki utegne utrditi naš slovenski ži-velj v tujini. Pribijem na tem mestu, da so naši člani ravnotako prispevali za šolo, kakor morda dopisnik. Če se morda on ne razume s par našimi člani in če tisti potem morda res tako strašno "divjajo" in "rohnijo" čez novo šolo, kaj pač hoče potem celemu društvu? Da, da, peče ga napredek in složnost v naši naselbini, ki je vladala do zdaj. Res, da imamo med seboj razna prepričanja, vendar si ne nasprotujemo, kajti prvi naš smoter je vsekakor boj za vsakdanji kruh. Dokaz temu, da se vpisujejo rojaki iz naših društev v druga in obratno. Stoka tudi, da naše društvo prireja igre, ki so jih spisali katoliški pisatelji. Uverjen naj bode, da ddzdaj se nismo uprizorili nobene igre tako vnetega in pristnega "katoličana", kakor jej t iblanskh jagru, vam bom pa pu-vedu dva lepa štiklca ud nh. Pred par leti je šou ta debu pek i iz Iblane na medveduva jaga. U-!zeu je saba ta hud gvir, de b lohka strelu s kugla. Udu je biu u Iblan kurajžen pr krugelc pira in u ka-tehaus pr ta kratkm, al pršlo je use drgač. S sa pršli iblansk jagri u Kučevje, je blo še use dobr, pol sa pa šli u hribe in usak je mogu jt pu drug pot. Naš ta debu pek je pršou u host na sled medveda. Joj, kašn put mu j j teku pu celm žvot, prauja, tku debu, kokr ur-basen al bob iu nazadne se je pa ud samga straha pred medvedu-vem slJdam u hlače pudelu, pa je iinou medveda. Oberjager Urban je t ud na glas de je fajn šic. Enkat sa ga pršli fanti pu noč klieat pr sv. Jošt in mu puvedal, de poje divi peteln. Urban ja je hitr ubrau iv u/eu svoj gvir. Al fanti sa mu našpilal jzlumka. Eden je zlezu na visok drvu in se lepu skrov in upunašu diviga petelina. - Urban je pršou | prou pu tihem pud drvu in ustrelil. In glej ga vrabca! Z drvesa je padu ustrelen dumač peteln! -Murostari sa t ud fajn putegnil iblanske jagre. S sa pred par leti 'iblansk jagri napuvedal ta velka jaga na zajce na murost, sa ja pa 'murostarsk fanti pugruntal. Kupil sa zajca iz gipsa in ga p ustavi na zevnk pred zelnata glava. Na tega zajca je pa naletu jagr žni -dar in to prou bliz. Prčcu je najn strelat; enkat: na zajca miru. figa zadev; drugeč nč, treteč nč, četr-jteč se je šele zaje razletu, k je vse šretlne vajn ustrelu ud prou bliz. En jager, pulbirar, je pa strelu . na ena goba na drves, k je mislu, de je kašna zver, pes se je pa pust avu na zadne noge in prčeu nau-smilen smejat. Vidja, take fejst jagre imama jpr nas u Iblan. Lohka b vam še več (takli štikleu pisu, pa nečm. Veja, Jgspud redahter, jest b šou rad ipouhe luvit. pa se bujim. de b se nab z mana tku zgudl, kokr.se je s ta debelin pekam iz Iblane. Zdej sma u Austri dubl spet nove ministre; ministersk president je obernaejunalc, tajč seveda. Čudu se m pa le vid, de še zdej ni med ministri naš dohtar Šuštar-šič; morbt ga zatu nečja, k je imou enkat iz žlindra upravt in s je roke umazu. Veja, nehter , gspudi pr nas b že hdu rad imel, 1 j de b ta dohtar pustou minister, [saj financ minister, to je tist miui-jster, k z gnarjam manipulira. Ta [dohtar b z državnm gnarjam za--fliku kašne pusujilnce in zadruge; j no, pa še ta čast, ekselenca.... in LI 'dje b se mu mogl prklajnat, de b s hrbte pulurail. No, kr še ni, pa še bo, če pa na bo, pa nč škode na _ bo. — Pa /A\ dost za dons, grem mal ' špekulirat, kdu bo u Iblan zvolen , za deželnga puslanca in pol nej bo baštanca. Vaš prou punižen udan Žane. -o- i i ^ 1 ( Manj vlakov na Long Island železnici. L Long Island Railroad Company je razglasila, da bode z 18. novem-bi "om skrčila število vlakov do in iz Long Island City, ker bode ysled mnogih popravil in nabav imela velik primanjkljaj. Kolizija na morju. Liverpool, 10. nov. Parnik Em-l press of Britain, ki je last Cana -. dian Pacific Co., je danes zjutraj l v Irskem morju kolidiral z malim ; parnikom in ga močno poškodo-t vil. Poškodovani parnik so zavlekli v pristanišče Man na otoku i Man. [ Upor Arabcev v Tunisu. Paris, 10. nov. Poročila iz Tu-nisa pravijo, da so bili v mestu nemiri, in da je bilo tekom noči 400 Arabcev aretovanih. Po zasebnih poročilih je bil položaj v mestu zelo resen. Domačini so grozili s splošno vstajo. Vojaške oblasti so revolto zadušile. rojen 4. junija 1884. — Josef Mraz, rojen dne 7. aprila 1S84. — Andrej Strbenc, rojen 30. novembra 1894. — Frank Ort-nak, rojen 16. oktobra 1886. Št. 17 v Brouphton, Pa. John Česnat, rojen 24. julija 1894. — Frank Barlič, rojen IS. marca 1886. Št. 21 v Little Falls. N. Y. Simon Ma-lizio, rojen 7. septembra 1886. — Josef Simoti, rojen 16. julija 187«, — Anton O-livani, rojen 22. maja 1881. Št. 26 v Collinwood, Ohio, Anton Me-stek, rojen 3. junija 1876. — Ignac Ižanc, rojen dne 1. aprila 1886. — Josef Bradač, rojen 19. marca 1888. — Primož Pust, rojen 9. julija 1868. — Št. 29 v Rock Sprinps, TVyo. John Mrak, rojen 10. maja 1880. Št. 31 v Calumet, Mich. Josef Gazvoda, rojen 2. marca 1869. — Anton Reic, zopet pristoil. - Št. 33 v Cleevland, Ohio: John Pire, "i ?5. junija 1S83. Št. 35 v Ralphton, Pa. John Člnger, rojen 24. decembra 1884. Št. 41 v Mulberry, Kans. Ignac Škoda, roien 20. julija 1882. Št. 42 v Winterquarters, Utah. Josef Kosmač, rojen 16. marca 1882. — Frank Testin. rojen 10. septembra 1887. Št. 43 v Dodson, Md. Jakob Roje, rojen 25. junija 1895. — Matija Kristan, rojen 24. februarja 1889. Št. 44 v Franklin, Kans. Josef Kernc, rojen 2. decembra 1889. Št. 47 v Frontenac. Kans. John Ver-bajs, rojen 14. maja 1885. — Frank Zar-zoyy, rojen 8. oktobra 1881. Št. 50 v Burdine, I-a. Anton Frank, rojen 19. junija 1883. —- Josef Frank, rojen 2. marca 1S86. — Jakob Frank, rojen 20. maja 1S91. Št. 56 v Pleasantvalley, Pa. Frank Koprivnikar, rojen 20. marca 1886. i Št. 58 v Chisholm, Minn. Frank Fun-tek. rojen 2. oktobra 1867. — Frank Ftršt, rojen 2. oktobra 1889. — Alojzij Vidmar, rojen 13. julija 1887. — Josef . Oblak, rojen 7. marca 1883. Št. 59 v Jacksville, Kana. Frank Osred. kar, rojen 4. oktobra 1893. — Jožef Korošec rojen 1. maja 1887. i Št. 64 v GraysIandinST" Pa- Anton Ber-: goč, rojen 14. aprila 1877. | Št. 65 v Joliet, 111. Josef Petek, rojen i 27. januarja 1886. | Št. 66 v Pineville, Minn. Anton Gro-! madnik, rojen 15. aprila 1882. — Jakob Koriš, rojen 14. julija 1871. — August Fi-) lipič, rojen 17. avgusta 1884. — Jurij Ml-lavee, rojen 18. aprila 1872. — Matevž Oolinšek, rojen 21. septembra 1883. — Franc Koriš, rojen 10. oktobra 1867. j Št. 68 v Indianapolis, Tnd.: John Lam-pert, rojen 3. junija 1874. — Frank Ma-rolt, rojen 16. novembra 1876. — Frank fitrgar, rojen 13, aprila 1879. — John Škoda, rojen 13. decembra 1887. — Marko Bizjak, rojen 15. marca 1881. — Št. 71 v Johnstown. Pa. Josef Glavah, rojen 19. marca 1877. — Martin Klučev-šek, rojen 9. avgusta 1879. Št. 72 v Ilostetter, Pa. John Zafuta, I rojen 19. decembra 1875. Z bratskim pozdravom Ivan Telban, glavni tajnik. .. POZDRAV. Tred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno znance in prijatelje v West Al-lis, Wis. New York, H. listopada, 1911. Josip Kastelic. LISTNICA UREDNIŠTVA. Oni rojaki, kateri so nas na-i prosili, da jim naj dopošljemo na ogled "Slovenski Ilustrovani Tednik", pa ga še niso dobili, i prejeli ga bodo naravnost iz i Ljubljane. Kar smo imeli na razpolago tega lista, smo vse števil-,ke razposlali. i Iščem svoja dva brata JERNEJA in IVANA ŽN1DARŠIČA. i Doma sta iz Grahovega na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi javi. — Matthew Žni-daršičf Box 35, Pickens, W. --j Va. Pri odhodu v staro domovino' ■■ —»U..1 I • _ pozdravljam svojega brata Anto H3m0Ufg-AllieriC3II LIII8-na in njegovo obitelj ter vse pri- f jatelje in znance. Živili! New York, 9. listopada, 1911. Josip Mestek. Pred odhodom v staro doi ovi-no pozdravljam svojega brata Prana Volka z družino v Pitts-burghu, Pa., in vse druge prijatelje in znance. Z Rogom! New York, 9. listopada. 1911. Vincenc Volk. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno društvo sv. Jožefa v Gowan-di, N. Y., mojega sina Ignacija, Svikelnovo družino in fante ter vse one, ki so me spremili na postajo. Vsem skupaj želim oUilo sreče in zdravja. New York, 9. listopada, 1911. Mat. Govekar. ŽENITNA PONUDBA. Dobro izučeni urar, star 26 let, želi se seznaniti s pošteno Slovenko, staro od 18 do 25 let. Pisma s sliko naj se. pošiljajo do zadnjega decembra na: John Paulich, 3522 W. Longfellow Ave., Spokane, Wash. Redni prekooceanski promet iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG ; z dobro poznatimi parniki na dva vijaka: i Kaiserln Auguate Victoria, America, Cincinnati ; Cleveland, President Lincoln, President Orant, Pennsylvania. Patricia, Pretoria ltd. Veliki moderni pamikl nudijo najboljše udobnosti za primerne cene; neprckosljiva kuhinja In postrežbe. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod Iz New Yorkai PRESIDENN GRANT —odpl. 18. nov. ob 9. dopol. AMERIKA — odpl. 21. nov. ob 10 dop. ! MOLTKE — odpluje 25. nov. ob 9 dop. ; PENNSYLVANIA — odpluje 2. decern. ob- 2 po pol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York Gty. j Pisarne: Philadelphia, Boston, Pitts barf, 1 Chicago, St. Louis, San Francis««. SRf* mM .........'it • . - .. • - riVi-V ' - -^AtoaH-tfftfr'f- ..............' "Look Out! Ybu'd better take care of Tfourself" jB^to^ Glavobol, bolečine v grin, v prsih I JI in straneh, slabe žleza in drugi znaki Umč^rf prehlade ne bodo imeli nevarnih po- ^s&SSŽ*3^ ^^■J^JL-—sledic, čo bode te rabili jmSmk n Dr. Ričhterjev wSKML) Pain-Expeller M. P° predpisih, ki so natisnjeni na ^HSBlBr^V M C' ^ omotu. 25c. in 50c. steklenice. ^^^^H^^tt^ftAf ^UjJr Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. . f- ao- RICHTER & CO.. 215 Pearl St.. New York, N. Y. Rlchtarjeve Congo^Pllnlo oUjžajo. ^ GLAS NARODA, 11. NOVEMBRA 1911. PRI TELEFONU, 30c. PRI VRBČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 204 PROKLETA - 8 zve«, f1.50. PRST B02JI. 20* POD TITRSKOM JARMOM, 204 PUNCI K A, 2 CM. ' • REPOŠTEV, 204 \ REVOLUCIJA NA PORTUGAL SKEM. 30o. RIBIČEV SIN, 154 RODBINSKA SREČA, 404 PvOKOVNJAČI, narotltA igra 40f SANJE V PODOBAH, 15* jSENILJA. 15 4 SIMON GREGORČIČ, življenjepis. 50* sita, mala hindostaniea, 20* ! skozi širno indijo, 304 j slovenski saljivbc, 2 zrezka I- 40c., n. 20c. SP1LLM.VNOVE POVESTI, 18 ar. 1. zv. Ljubite svoj« sovražnike 15* 2. „ Maron, krščanski deček, ]' 4 i 3. „ Marijina otroka ' 3 ^ 4. „ Praški judek 15* 7. „ Sultanovi sožnji 20* 8. „ Tri indijanske povesti 204 „ Kraljičin nečak 20* I 10. „ Zvesti sin 15* 11. „ Rdet-a in bela vrtnica 15* 32. „ Korejska brata 29* 13. „ Bo poprej obstajala. so povišala svojo glavnico za 243 in pol milijona kron. j Na tem velikem gospodarskem i napredku so prav krepko udeleženi Slovani. Od 64 delniških {družb jih je 22 z glavnico 48 mi-j lijonov kron v slovanskih rokah lin denar so dale zvečine slovanske banke. Od 9 novih bank. ki 'so s<- Ijmi osnovale, jih je 6 z I glavnico 17 in pol milijona kron j slovanskih. ! -= Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. | FABIOLA, 60*. ERA DIAVOLO, 30*. FRIDERIK BARAGA 40*. GENERAL LAVDON, 2o*. GEORGE STBPHENiSON, oče Želez-; liic, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15< GOZDOVNTK, dva izt. skupaj 70* GRIZELDA, 10* GROF RADECKI, 20*. GROFICA BERAČICA, $4.00. GUY DE MAUPASSANT, NOVELE, £1.2». HI'LDEGARDA, 20*. I] IRLANDA, 20*. HUBAD, pripovedke, L, II. po 20c. i IZLET V CARIGRAD, 40*. IVAN RESNICOLJUB. 20*. . IZDAJALCA DOMOVINE, 20*. IZANAML MALA JAPONKA, 20*.: IZGUBLJENA SREČA, 20*. IZIDOR, POBOŽNI KMET, 20*. JAMA NAD DOBRUŠO, 20*. JAROMIL, 20*. JURČIČEVI SPISI, 11 zv. umetno vezano po $1.00 zvezek. IvAKO POSTANEMO START, 40*. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*. KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. I KRIŠTOF KOLUMB, 20* j KRIŽEM SVETA 40*. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40* KRVNA OSVETA, 15*. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20* LEBAN, 100 bori'. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA, 25* LJUBEZEN IX MAŠČEVANJE,! 102 zvezka, $5.00 MAXIMILJAN I.. CESAR MEHI- ■ KANSKI. 20 . MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA. 20*. MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50*. MIR BOŽ-II, $1.00 MIRKO POŠT EN JAKO VIČ, 20* MLADI SAMOTAR. 15* MLINARJEV JANEZ, 40* MARRYAT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00. MUČENI KI, A. Aškerc, elegantno vezan, $2.00. MUSOLINO, 40* NA INDIJSKIH OTOKUH, 25* NAJDENČEK. 20* NA KRIVIH POTIH 40*. NA PRERIJI, 20* NARODNE PRIPOVEDKE za mladino, 20c. NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA,1 15* NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZ- j NIH PISEM. 75c. NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELIČANA, 20* me KLIČI VRAGA, burka, 30c. [NEZGODA NA PALAVANU, 20* I NIKOLAJ ZRINSKI, 20* | NARODNA BIBLIOTEKA, I. n. m. I in IV. zvezek, zvezek po 25* ;OB TIHIH VEČERIH $1.— I OB ZOR I, 70* i ODKRITJE AMERIKE, vez. $1.00. ! PAVI J HA, 20* IPAjRIŽKI ZLATAR, 20* i POTOVANJE V LTLIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* POŽIGALEC, 25* PRAVILA DOSTOJNOSTI 20*. PRAVLJICE, Mayer, 20* i PRED NEVIHTO, 20* IPRIHAJAČ 40*. ;PREGOVORI, PRILIKE, REKT, 30* TRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* . MOLITVENIKI j DUŠNA PAŠA, vezana S0c., z zlato obrezo $1.— MALI DUHOVNI ZAKLAD, ša-rin, zlata obreza 90*. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano i 85*. !RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo 40e. j SKRBI ZA DUŠO, zlata obi eza fino vez. $1.20. j S VETI ROŽNI VENEC, 50*. S\ ETA URA, vez. UOe., usnje vezana zlata obreza $1.20. j VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* POUČNE KNJIGE: ABECEDNIK nemški, vezan 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. i ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. 40*. EVANGELIJI. 50*. j ČETRTO BERILO, 40* GRUNDRISa DER SLGVENT- SCIIEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO-ANGLEŠKI RAZGO- BORI, mali 50c., vel. $1.00. KATEKIZEM, veliki 40c. IHTRI RAČUN AR. 40*. j NAVODILO KAKO SE POSTANE j DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* ! PRVA RAC UN IC A, 30c. j ! ROČNI ANGL.-SIX) V. SLOVAR, 30* j I SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Janežič-Bartel) nova izdaja, $3.00 SLOVAR NEMŠKO SLOV., nova izdaja $3.00. j SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. j ZGODBE SVETEGA PLSMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZABAVNE IN RAZNE -DRUGE KNJIGE: ANDREJ HOFER, 20*. AVE MARIJA, 20*. IAVSTR. EKSPEDICIJA, 20*. AVSTR. JUNAKI, vez. 00* , broširan 70*. BARON RAUBER, 20 c. BARON TRENIv, 20*. ' BELGRAJSKI BISER, 15*. j BENEŠKA VEDEŽEVALKA. 20*. BERAČEVE SKRIVNOSTI, $6. BOJ ZA PRAVICO 40 BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURJSKA VOJSKO 30* C^iR IN TESAR, 20*. |CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGAN OVA OSVETA, 20*. I CIGANSKA SIROTA 100 zvez., $5.00. j CVET IN A BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO 25*. DAMA S E3AMELIJAMI, fino vez. $1.20. DARINKA, MALA ČRNOGORKA,, 20*. DETELJICA, ŽIVLJENJE TREH j KRANJSKIH BRATOV, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30*. i DOMA IN NA TUJEM, 20*. DVE POVESTI, 20*. ELIZABETA, 30^ LETO MED INDIJANCI, 20*.' ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. ERIE, 20*. Jevstahija, 15* > Endivija. V poletnem in še bolj v jesenskem času gre navadna solata kaj ! rada v cvet. Zato je treba poskr-j! beti za nadomestilo. Tn to je endi-; vija. Od srede rožnika do srede malega srpana se naseje seme na , grede setveniee. V dveh tednih so ^ I sadike godne, da se nasade na J grede, ki so napravljene največ tam. kjer je stal grah. fižol, rani ( krompir ali kakšna druga rana I zelenjad. Sade se sadike po vrsti ' kakih 35 do 40 cm narazen. Ko ; so se popolnoma razrastle, se za-( j čno posamezno povezavati, da po-. j stane notranje perje bledo in kr-I hko. Povezavati se mora v lepem p I suhem vremenu, ker endivija si-icer gnije.. V treh ali štirih tednih je povezana endivija z beljena in . ! za rabo pripravna. Snaženje šivalnega stroja. Šivalni stroj, katerega hočemo ohraniti dolgo časa. moramo pravilno in natanko čistiti. Glavno jnlo^ro igrata tu olje in petrolej. Marsikateri stroj je v nekaj le-1 tih tako obrabljen, tla rabi večje-j ga popravka, ali se sploh ne da, | več poraviti, in to samo radi ne-' j pravilnega čistenja ali eelo radi1 zanemarjenosti. j Ako šivaš s Šivalnim strojem, j moraš vsak teden porabiti vsaj četrtin ko uro za snaženje. Naj bo-1 j lj<* in najhitreje očistiš stroj na sledeči način: Vzemi najprvo čol-j niček ali kolešček iz stroja in «xa | shrani, potem vi i j v vse, nalašč za to pripravljene luknjice par • kapljic petroleja, tudi na dele že-!ezo- i ! mivati z ostrim vročim lugom. j 1 Tudi kroj) uniči stenice, zato je I najboljše, stvari, katerim ne škodi krop. popariti.. | Neka gospodinja, katera je bi-I la primorana stanovati eno leto v ! tako nečistem stanovanju, ubra-] nila se je stenic na sledeči način:: ; Narezala je kumare na kosce in jih potlačila med žimnico in les.; i V jeseni je namazala vsa snmlji-i va mesta s sokom zrelih kumar, t a to ne samo enkrat, temveč tri-j krat z malim presledkom. Tako se je rešila tega nadležnega mrčesa. -o- Koliko stanejo štrajki? t Zadnji angleški štrajk mornarjev in železničarjev je, kakor so i preračunih statistiki,, stal »225 ^ milijonov funtov sterlingov. Gospodarstvo. Vrtnica. | Ponosno kakor kraljica vladaš j na vrtu. Krasna si v svojih raz-f ličnih barvah! Mamljiva in vabljiva s svojim prijetnim duhom! j Zato ni čuda, da ti prete od vseh strani sovražniki in sovražnice in i hočejo škodovati tvoji lepoti. Go- j senice. uši in drugo tako golazen I je najbolje s prsti zmečkati ali pa i dot i čni del odtrgati in uničiti. • Proti raznim gljivam in rji je pa j najboljše škropljenje z višnjevo! galieo. Napravi se takole: 10 dkg i galiee, dobi se skoraj v vsaki spe- J cerijski trgovini moči v 10 litrov I vode toliko časa. da se galica raz-1 topi. Primešaj nekoliko apna in j dobro razmešaj. Vzemi čopič, kot j ga rabijo zidarji pri belenju, ali j pa malo metlico, pomoči jo v pripravljeno zmes in poškropi listje vrtnice. Škropiti moraš solnčne dni. ker dež prehitro izpere in de-, lo bj se ne obneslo. Škropiti je f najbolj precej spomladi, kmalu I j potem, ko so se vzdignile iz tal. j j Ponavlje se tri do štirikrat na le-; i tO V presledkih treh do štirih ted-| nov. Mladike, ki pri bodejo iz tal \ ali zrastejo na deblu, pridno trebi in zatiraj, kakor hitro se prikažejo. Za vrtnice rabi dobro pognojeno zemljo. Zamakavanje z ' gnojnico jim je zelo všeč. seveda ! j samo po dežju. Privezati jih ni o-h 1 ras h količku, tla jih veter ne po-J i i lomi. •, Žlahtne vrtnice razmnožujemo ; s požlalitnjevanjein na ščipek ali;' pa s potaknicami. a razmnoževa- 1 nje je pred vsem treba 'podlage. 1 j V gozdu si na kopiji ravnih divja- 1 kov, to je dveh - do trehletnih ' ! precej močnih šib divjih vrtnic s J koreninami. Te posadi po vrtu Vj* I spomladi ali v jeseni. Proti koncu J meseca junija in v začetku julija -je pravi čas za požlahtnjevanje < Sicer se pa cepi tudi lahko pozneje in to toliko časa, dokler se div- s jaki mezgajo. Cepiči se narežejo 1 od žlahtnih vrtnic, ravno ko se 1 rabijo. Nož. s katerim odrežeš r popke, mora biti oster, da ne tr- * ga, ampak gladko odreže. Oče- ' see izrezi 15 do IS mm T podoben prerez. Privzdigni pod < prerezom skorjo na levo in desno, <-ter vtakni v prerez očesce. s pop- s kom navzgor. Potem pritisni pri- ' vzdignjeno skorjo na vloženo o- i čcsce in ga trdo no veži na podla- ^ go. Popek mora biti prost, to jo ne sme priti pod povezni trak. Za <-večjo gotovost lahko požlahtiš e- ;l no podlago na dveh ali treh mestih. Za povezovanje je dobra volna, bombaž, ličje in rafijaličje. Najboljše izmed vseh je rafi-,1 jalieje. ki se dobi skoro v vsaki l1 protlajalni in je prav po ceni.. < Za teden dni po požlahtnjenju I se spozna, se je li oko prijelo ali ne. < 'e je zeleno in napeto in če / pecelj odpade, ko se ga dotakneš.!11 se ti je delo posrečilo. Ako je pa '' zgrbančeno in črnikavo, pecelj pa 11 suh. bo treba še enkrat poizkusi 1 ti. Kjer se ti je delo posrečilo, pri- A striži divjakom vršičem konce, o-J J stalemu deblu pa izreži očesa, da I ne vlečejo preveč moči nase. Kar c jih stoji pod žlahtnim očesom in kar jih prihode iz tal. poreži do s čista in če novi nastanejo, tudi.! I Vrtnica, požlahtnjena mesca rož-j' nika in malega srpaa. cvete na- 7 vadno še tisto leto. ' 1 S potaknjicami gojimo le vrt- j ? nice grinovke. to je nižke priti i- j 1 kove. V to svrho narežemo kon-1 . ceni rožnika in v začetku malega J srpana dobro olesenelih mladik z ' žlahtnih vrtnic. j>orežemo jim j listje in jih prirežemo na tri oče-'1, sa. zgoraj pa kaka 2 cm nad o-j | česom. Na tak način prirezane po- j taknice vtaknemo pokoneu ali ne-1 koliko poševno 4 do 5 cm globoko j . v droben, dobro premočen pesek, j ki smo mu dali za podlago 10 do : * 12 eni na debelo plast rodovitne 1 zemlje, peska nasipljemo na pod-j' lago 5 do 6 cm visoko. j1 Takšna razplodišča naredimo v:j topli gredi, zaboju, ali pa tudi; ( lahko na vrtni gredi. Pod steklom i se potaknice hitro vkoreninijo. j I>a pa solnce v gredo preveč ne t . pripeka, pokrijemo gredo z dve- j ma oknoma. šipe spodnjega okna 1 > se znotraj pobelijo z apnom. ; ^ Potaknice je treba pridno za-n makati in nekoliko prezračevati. j ^ Jeseni vsadimo potaknice v lonce j .t in te postavimo v klet. Spomladi j se pa presade že na določena jim t s mesta na vrtu. Č*e so pa v zaboju. £ postavimo zaboj v klet ali ga zagrnemo do zgornjega roba v zemljo. potaknice pa pokrijemo z žaganjem, prstjo, plevami ali list- . jem. Spomladi tudi te presadimo j j na odločena jim mesta. Jugoslovanska ||||| [jtotol. Jednotal p P =3 (jlhavarinM dne 24. januarja 1901 v drŽavi Minnesota. _ Sedež v ELy/mINNESOTA. URADNIKti Predsednik: IVAN GERM. 621 Center St. Braddock, Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn., Box Hi. aiKTDl tajnik: GEO U. BROZICH. Ely, Minn., Box 424. Pomoftnl tajnik: MIHAEL. MRAVINEC, Omaha Neb., 1214 Bo. llth. k. BUcaJnlk: IVAN GOCŽE. Ely. Minn.. Box IOC. ■aapnlk: FRANK MKD08H, Bo, Chicago, 111., »411 Kwlng At*. VRHOVNI ZDRAVNIKI ^ Dr. MABTLN J. rvne, JoJlet, nt. Mfl No. Chicago Bt. . » NADZORNIKU • ALOIS KOBTHJLIC, R&llda, Colo., Box US. MIHAEL KIOBUCHAR, Calumet. Mich., 11» — 7ht »t. rntB BIJ&BAB. Kansas City, Kans., 123 No. 4th Bt. •OROTNI ODBOR: W----- ' ITFIij- J (VAN KMRHB>.i. Buroine, Pa., Box II*. FRANK OOUŽE, CWsholm, Minn.. Boa 71B. MAKTLN KOCHEVAB. Pueblo, Colo., Ul> Kller Ara Jsdnotlao glasilo |e "OLA* NARODA", New Tork City, New Tork. Vat doplM naj as poilUsJo na glavoega tajnika, tss denarne »o«lljatTe pa na ! (UrkH« blagajnika Jednots. -O- f Pristopili: Frane Vol ko 1KT»; _ | it«3 — ?1(m>«, _ 4 Društvo Sli'jt 31 f-lanov. Sv. Andrej št. 84 Trinidad. Colo. I>ne 4. novembra i;m. Pristooili: Josip Sarlč 1SS1 — 1174 _ $1000 — 3. Zopet »preietl: Ant. Slavec 1S7S — 130SG — $10«>0 _ 4 Suspendirani: .lohn Malovrh 1.K7R — 1.127K — $loOn _ 4 ; Društvo »t.-Jo ss članov in 12 članic. Sv. Atoizii št. 87 St. Loui«. Mo. Dne 4. novembra 1911. Suspendirani: Ant. Ten'ek issi — 1 4341 — $5«»0 _ 3 Društvo šteje 27 članov. Novo društvo 1 Sv. Janez Krstnik št. 106 Davis. W Va , sprejeto v Jerlnoto rlnf -•?« oktobra, lin I ! 1'u.l številko 106. Društvo šo-je članov. ; Prošnja: i Kovo društvo sv. Martin v Rutte ^lont. želi pristopiti k Jugoslovanski Katoliški ; J od noti. Imena f-lanov* j Josef Arko 1SS2 — 146 IG — $.100 _ 3 , f;en. Brozovič IS77 — 14f,47 — JloOO _ 4 j Fr. Bi t ene, — 1S78 — 14«4S — $500 — 4 •Stef. r.rkljafif- 'SS — 14fi4;» — $100u — 2 Josef Bezep 1R77 — 14('.r»0 — $500 _ 4 1 Slef. Babič 1R77 — 14051 — $5,.o — 4 Kr. Bourha 1SK2 — 14fi52 — *$1«> Mary Cvetič ISf>3 — 146S5 _ ?l«»00 _ i IVt. Držaj 1RS4 — 14CB6 _ $r„ifl _ ? j Kr. Drncomerič *84 — 14657 — $500 — 2 i .Mart. Eva t z 1S7S — 14638 — $H>00 _ j Ana Evatz 1SS"> _ 1465!* _ $in0 Pavel Filip lfiRR — i )66i _ $1000 _ » 1 Kari Kajnik 188« — 14HSP, — $50" _ !* : Jf.s. Orebenr 1SR6 — 14663 _ $10i0 _ *» Coo. Orcuri«" IS76 — llfi61 — $1000 _ 4 Tom. OnfUrtč 18R0 _ 14665 — $1000 __ 1 Marcus llerak 1871 — 14666 — $10"0 — 5 ' Jos. Jerman 1SS2 — 14667 _ $1000 _ 3 Frank Ju.l 1R75 — 1466R _ $101.0 _ \ John Jafrfk 1R83 — 1466r» — $]Oirf) ^ t John Jerffel 1872 — H«;70 — $mo(i _ 5 | N'ik. Jafrik 1KR2 ~ 14671 — $500 _ 3 ' . Ant. Jaklič 1RR5 — 14672 _ SluOn _ « Wil. Jaksha IfiRt — 14673 _ S1W0 _ *» Matt" Kožar 1880 — 14674 _ $50n _ 4 ! Kata. Križrnanie 'R0 — 11675 _ S10«K1 _ 1 Josip Koha 1SR7 _ 1407« — $jnoo — •> .Tos. Kozan 1RS0 — 14677 — $50.t _ i Mary Konda 1Rf«0 — 1467S — $1000 _ ? John Konda 1KR1 — 11670 _ 51000 _ 3 (-">. Kuffner 1 STO — 14«KO _ Sl^frfl _ 4' .Mih Clements 1R82 — 1 _ $1.00 _ *; 1 Stefan Kare isso — 14K?2 — $1000 — 4 j , John I.ukanlč 1RR2 — 14RR3 — $500 _ 3 , John Miklavčič 'M — 14684 — $10<»0 _ 3 Jo«. Malenšek 1SR4 — 146R5 — $1000 _ 3 ACTien Malenšek 'R6 — 14686 _ $10n0 _ > ' I."uis Malnarič 'S3 — 146R7 _ $lii00 _ 3 Kr. Mlro»lavlč. "RS — 14fiSS _ $i<.on _ o Marcus Mautz 1R67 — 146R1 _ $1000 _ r. ' Stev. Mihelich 1S71 — 146:»0 — $500 — 5 Jo*. Mauri n 1RR0 — 146f»l _ $r.oo _ '4 Frank Mautz 1867 — 116!»2 _ M0<>0 _ 6 h Jos Malenšek 'Rrt — i46!<3 _ $1«00 _ o Anton Xool 1K83 — 146S4 _ $10dA _ 3 ' Jon. N'manii 1R&7 — 14605 _ $5i;0 _ ■> ■ Jobl Oajolin 1881 __ 146*6 — $500 _ 3 ' CeorcePeHs U77 — 14607 — $500 _ 4 i Jos. Pl. šee 1886 — 14698 — J1000 _ " 1 ■ Kari Prelestiik *85 — 14699 — J10(i0 _ 3 i Ant. Pa pes h 1886 147f>0 — $10oo _ ® ' ! Pant Papeesh 1S92 — 14701 — 51000 _ T Mike papesh 1R80 _ 11702 — $500 — 4 i 1 Valt. Papesh 188R — 14703 — S1O0O _ 2'1 Jos. Počrvlna 1RR5 — 14704 _ $10co _ 3 I Tom. Pros«-n I8S.3 — 14705 _ $500 _ 3 • MatL Plut 1876 _ 147"6 — $1009 _ $5f.O _ - Jernej Prijatelj 1R71 _ 14710 — $5<»0 _ 5 Frank Roiič 1R79 — 14711 — $1000 — 4 Marcus Rodman '85 — 14712 _ $1000 _ 3 Mike Rozman 1875 — 14713 — $1000 — R Fr A. Radmelič '82 — 14714 — $1000 — 3 Jessie T„. Radmelič 'R9 — 14715 — $100« 2 Terezija Sturm 1874 — 14716 _ $1'>00 _ <; Franč Sturm 1R72 — 14717 _ $1-00 _ 5 Mih. Stokan 18fi9 — 14718 _ $500 _ i; Jernej Stefanlč "S — 14719 — $1000 _ 4 Peter Sever 1S79 — 14720 _ $1000 _ 4 .John Simonlč 1874 — 14721 — Siono _ 5 : •John Skebe 1RR1 — 14722 _ $1000 _ 3 John Sever 1RS3 — 14723 — $l«i..O _ 3 '5eo. Schneller "76 — 14721 _ $1000 _ 4 Steve Stayer 1876 — 14725 — $1000 _ 4 Frank Spehar 1882 — 14726 — $1000 _ 3 j 1 MIh. S i ska 1880 — 14727 — $10f.0 _ 4 j Peter Pkufca 1879 — 11728 — $50n — 4 ' f'.pnrec Sever 1RR6 — 14729 — $1000 _ 2 ! Steve Sodja 1890 _ 14731 — $1000 _ 2 Marko Sodja 1R89 — 14731 — S10M) _ v ■Tosef Sodja 1RR2 — 14732 — $1000 _ 2 John Sodja 188« — 14733 — $10M) — Mart. Štefani«" 1889 — 14734 — $10«0 _ 2 John Turk 1893 — 14735 — $1000 _ i John Tekavčič '"8 — 14736 _ $500 _ 4 Dam. Tomaži n 1RS7 — 14737 — $1000 _ 2 | John Vertin 1879 — 14738 — J500 _ 4 i Jak. Vidmar 1R71 — 14739 — $1000 _ 5 Jos Vrbanac 1RR8 — 14740 — $5no _ o John Zunič 1867 — 14741 — S1000 — 6 Društvo fiteje R9 članov in 7 članic. OpOMHA: Polep Članovega Imena na. vedene št evilke znnčijo: Prva leto roj- i rtva, dn;ca r-ertiflkatno »tevilko. tretja zavarovano svoto. četrta razred. Geo. L. Brozich, glavni tajnik. 1 Letina na Ruskem. !*o najnovejih poročilih je letošnja letina na Ruskem zelo ne-novoljna. tako da bodo zapadni deli Evrope zelo občutili zmanjšani uvoz ruskega žita. Rusija ima letos ječmena 4.72. ovsa 18.18 in koruze 4.10 milijonov inptr. stotov manj nego lani. Največji odjemalec ječmena, posebno za krmljenj*?, je Nemčija, ki bode v h led slabe letine na Ruskem najbolj prizadeta. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC f PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH •v. Srca Jezusa it. 2 Ely. Minn. Dne 4. novembra 1911. , Pristopili: Alois Champa 1889 — 14763 — $1000 — 2 Franc Mrhar 1891 — 14764 — $1000 — 2 Črtani:: Lorene Kuhar 1878 — 1271 — $1000 — 4 Društvo • šteje 131 članov in C1 članic Sv. Ciril In Metod št. 9 Calumet. Mich. Dne 4. novembra 1911. Zopet sprejeti: MIh PavliC- 1883 — 5130 — $l«0« — 2 i u Suspendirani: Peter Orllč 1KS7 — 5247 — $100o __ 1 John KSmuk. 1882 — 882 — $1»00 — I Joasip Šauer 1886 — 4*>4j — J1000 — i i Društvo šteje 231 člani v. Dne 7. novembra 1911. Umrli: John Perko 1873 — 4044 — $1000 — 4 dne 23. oktobra 1911 vzrok smrti J etika, { k ndeJirejiott idiiBolcpp tim..otxzti''tT J k Jednoti je pristopil dne 3o. septembra , J»00. Društvo Šteje 230 članov. Sv. Jurii it. 22 Chlcaoo. III. Dne 4. novembra 1911. Zopet sprejeti: Jurij Obradovlč '87 — 34o0 — flnOO — 2 Društvo šteje 120 članov in 46 članic. i Sv. Jožef it. 23 San rancisco. Cal. Dne 4. novembra. 1911. Pristopili: Jos. Jakljevič 1RR5 — 14761 — $10<>0 — 3 Mart. »uklje 18*0 — 14762 — $500 — 2 Suspendirani: John Vidmar 1887 — 12522 — $500 — 2 Društvo šteje 105 članov. Prememba zavarovalnine: Franc Pečavar '76 — 35fiO — $1imh> iz $500 ' Društvo šteje H>3 člane. . j' > Sv. Mihael it. 27 Diamondville. Wyo. Dne 4. novembra 1911. Pristopili: JoKipina Nafflič '83 — 14743 — $1000 — 3 Društvo šteje 14 članic. Sv. Joief it. 30 Chisholm. Minn. Dne 4. novembra 1911. Pristopili: A d. Bra Jan 1889 — 14756 — $10"0 — 2 ■ Fi Pertocl 1884 — 14757 — $1"O0 — 3 ■ Mih. Ozanič 1872 — 14758 — $10o0 — 5 Jos. Paver 1878 — 14759 — $100« — 4 ■ Franca Dolinar '89 — 14760 — $5'»0 — 2 ' Zopet sprejeti: Mark. Strbenc 1874 — 513 — $l«000 — p Rud (''ampa 1888 — 10163 — $l<»0ii — 2 Iv. Upovec 1871 — 1961 — $100 — 4 I ■ Ivana Lipovec '77 — 1HMS — $500 — 3 ; Franca Perko 1879 — 1«046 — $50« — 3 j Odstopili: Matija eJrič 1892 — 13631 — $10'i0 — I Društvo šteje 223 članov In 45 članic. Sv. Barbara it. 33 Trestle. Pa. Dne 4. novembra 1911. Pristopili: Paul Strehar 1887 — 14755 — $1000 — 2 , Suspendirani: Jak . Kocijali 1876 — 1016 — $10OO — 3 Jo«. Matko 1892 — 12612 — $5 — I i Ana Kocin lhhO — 9247 — $50« — 3 • Društvo šteje 128 članov iu 6« članic. Sv. Janeza Krstnika it. 37 Cleveland. O. Dne 4. novembra 1911. Pristopili: Fr. Volčanšek "79 14749 — $100« — 4 Josip Kos 1878 — 14751 — $10«0 _ 4 Pavel Itojc 1867 — 14751 — $1000 — 6 Anton Htrus 1884 — 14762 — $1000 — 3 Alois Šinkovec '»o — 14753 — $500 __2 • Valt. Šinkovec '88 — 14754 — $500 __2 Zopet spreleti: Mart. Fabjančlč '78 — 6033 — $1000 _ 3 Marija Fabjančlč '80 — «372 — $50« _ 2 Suspendirani: Frank Rošič 1S87 — 13693 — $1000 _ 2 ji Društvo šteje 187 članov in 91 članic. Sv. Aln|zi| it. 43 East Helena. Mont. Dne 4. novembra 1911. Pristopili: John Klančar 188* — 14747 — $1000 — 3 Ant. Huhadoinik '91 — 14748 — $10«0 — I Zooet spreleti: Fr. Hudoklln 1848 — 2479 — $KKKi _ 4 1 IJr*'a Hudoklln '69 — »59« — $50« _ 5 Društvo šteje 30 članov In 7 članic. Dne 7. novembra 1911. Umrli: Josefa Ivar.eš 1869 — 0599 — $50« _ 5 dne 4 septembra 1*11. vzrok smrti: srčna ' hiba. k Jednotl Je pristopila dne 30. junija 190« Dru6tvo šveje 12 članic Sv Jueli št- 49 Kansas City. Kans. - /Jne 4. novembra 1911. °ristoDlli: John Novic 1878 — 1474« — $1000 — 4 - Suspendirani: ' Silve* Arko 1*72 — 12142 — $1000 _ 5 ' Fr. Vidmar 18«? — 751« — $|0«o _ « • Društvo šteje U članov In 12 članic. •v. Rok št. M Unlontown, p«. Dne 4. novembra 1911. [ Pristopili: Ana Boilč IMS — 14745 — $1000 — 3 , ftuMMtid Irani: I Marija Vldovfč 1881 — 11013 — $500 — 3 Društvo šteje S4 članov in 19 članic. •v. Jane* Krstnik št. 71 Collinwood, O. Dne 4. novembra 1911. spreleti: Jošef Benčič 1891 -r 14006 — +500 _ I Društvo šteje 71 članov. 1 •** Jsrisl te ti Aumea. III. |t Dn* 4. novembra 1911. Ji GLAS NAHODA, 11. NOVEMBRA 19ll. I, J 1 ko nikakih dokazov, vendar se je pa navzlic temu našlo precej " ; ljudi, ki ji verjamejo. Iščem svojo sestro JOSIPINO JERMAN. Pred tremi leti j« bila v Wellsburg, W. Va., in od tistega časa mi ni znano, kje se nahaja. Sedaj bi pa radi odhoda v staro domovino rad zvedel /.a njo. Zatorej prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njo, naj mi uaznain, bodem mu zelo hvaležen, ali pa naj se sama oglasi. Pozdrav od Josipa, in Ane. — Jaklič Marvič. P.ojc 40. Yohoghany, Westmoreland Co.. Pa. (lo-ll—ll) POZOR! Ljubezen in maščevanje, 102 • zvezka $5.00. Ciganska sirota 100 sv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 xv. $5.00. Grofica beračica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00, Tisoč in ena noč $6.00. To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila s denarjem pošljite na: GLAS NARODA, 1 82 Cortlandt St., New York City. "'-____ THE LACKAWANNA.I 1 NajPriPravnei5a železnica za potnike I namenjene v EvrojH). V neposrednej bližini tran->atlantskih parni ko v. r> Prevoz potnikov in prtljage ielo po . 1 - ceni. 1 THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo, i Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Butt -lo vozf vs:iki dan v vsakej smeri j>o pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom zapartom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom. St. Louisom m jogoiapadom, dnevni promet; e Med lokalnimi točkami i-riioten in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vof-;i njih cen, odhoda in prihod.t vlakov itd., ee dobe pr' lokalnih agentih aH pa pri rt » HpBpSI A. Cullen, wWdj^y^j^ glavni poinlgkl agent Bm^jiiar 90 West Street« j_ - Naw York. V to pa nisi vračunane niti rezer- j ve. Nemčija bi imela, ako bi pozvala pod orožje tudi črno vojsko, na dan 76.900.000 frankov izdat-; kov. Vojna med Francosko in Nemčijo, ako bi trajala samo mesec dni, bi pravzročila Francoski 918.375.000 frankov stroškov, torej skoro eno milijardo. Ako pa l>i vojna trajala celo leto, bi porabila ! Francoska 11.920.500.000 frankov medtem ko bi imela Nemčija brez ; črne vojske mesečnih -stroškov 1,098.900.000, s črno vojsko pa 2.307.000.000, a letni stroški bi znašali 13.186,800.000 ali s črno vojsko 27.684.000.000 frankov. Vojna bi torej popolnoma izčrpala obe državi, niti bi ne bilo sredstev za opomne stroške. Pri tem pa moramo šteti tudi človeške žrtve in razstauek cele narodne ekonomije. SENZACIJONALEN ROMAN SRBSKE PRINCEZINJE. Veliko senzacijo je vzbudila v , Srbiji vest. da se je v Zemunu pojavila pricezinja Helena Obreno-vič, ki dela zdaj kot perica. Poročevalcu lista "Neues Wiener A-bendblatt" je pripovedovala, da se je porodila dne 14. avgusta v t bel grajskem konaku. ker so lia , Srbskem tedaj pričakovali princa. I je morala izginiti in na njeno me-! sto so položili otroka moškega j spola, kateremu so dali ime prin-; ca Aleksandra. Vzgojena je bila ; v djakovarskem samostanu; nato i so jo izročili družini nekega Bai-; ca. Pred osmimi meseci je umrl , j njen rednik Janez Baič in na smrtni postelji ji je sporočil, da ni Pastelieeva. kakor se je imenovala. temveč prava potomka kralja Milana in kraljice Natalije. To okolščino je do tistega časa za-. j molčal iz ljubezni do domovine, j Z ozirom na bližajočo se smrt je | pa smatral za svojo dolžnost, da izda to tajnost. Ta dozdevna j princezinja je nadalje pripovedo-(: vala, da, je bila pozneje zaposlena kot perica v kraljevem konaku (: in je tam preživela ono grozno noč. ko je bil Aleksander umorjen. Od tistega časa živi v Zemunu. Seveda nima za to svojo baj- . | tega salona, prav blizu divana je telefon. Pred kratkim je imela ta gospa poset. Par svojih prijateljic je povabila na Čaj. Kar zapoje telefon. Gospa de la F...... je šla k telefonu in spozna glas nekega svojega jako dobrega prijatelja, ki ima v najemu neko sosedno vilo. In ta ljubljeni prijatelj jo vprašuje, če je še huda. ter jo prosi, naj bo vendar zopet dobra ' in naj pride drugi dan k njemu J v vilo. da se bosta na že izkušen ' način pobotala. Kaj naj odgovori ? i Njene prijateljice je niso hotele i motiti pri telefonu in so sedele {popolnoma tiho/ Kako naj toraj j odgovori prijatelju? Ali naj da i pred svojimi prijateljicami temu 1 ljubeznjiveinu prijatelju rendezvous ? Toda ljubezen je iznajdlji-J va in ženska, ki ima sestanek, si zna vedno pomagati. Gospa pri ! telefonu se je obrniia in je komaj i vzdrževala smeh. Svojim prijate-| Ijicam pa pravi: "To je imenitno ! j Napačno je zvezan! Kmalu se bo-| ste prav iz srca smejale!"* Nato I se obrne zopet k telefonu in pra-| vi: "Seveda, moj ljubi! Ali ti je nrav. če te obiščem popoldne ob dveh? Ostane toraj pri tem .... Ti me neizmerno ljubiš '.....V1 i pa boš molčal?.... Torej na svidenje jutri ?. ... Poljube in — konec!" Reče. obesi zopet slušalnike in se pridruži smehu svojih prijateljic. VARČNOST NA FRANCOSKEM ■Francozi so vobče na grlasu kot lahkoživi in zapravljivi ljudje. To pa ne odgovarja resnici. Francoz ni umazan, radodaren je in se tudi rad pokaže, da je šarmanten človek. Francoz tudi veliko riskira. kar pa v celotnem vedno donaša le dobiček. Poleg tega pa so Francozi bolj štedljivi kot marsikak drug liarod. To dejstvo naui jasno priča poročilo francoskega ministra za javna dela o stanju ! francoskih hranilnic, ki ga je iz-f ročil pred kratkim predsedniku republike. Skoro vsak. tudi mali državljan ima hranilno knjižico, v katero si redno nabira kapital za stara leta Iz tega poročila se?pa ne uvidi le kako gospodarsko varčen je Francoz vobče. marveč kaže tudi jasno, kako bogata je Francoska, ds zbere take ogromne svote svoje ga meščanstva v posameznih hra ; nilnicah. Dne 31. decembra je izkazala Francija 8.116.270 hranilnih knjižic, ki so se v enem letu pomna j žile za 167.907 knjižic. Vložen kapital je znašal 3.8S3.409.36: frankov. Pomisliti pa je treba, dE , so to samo hranilne vloge bre; vsake špekulacije ali drugačne , ga denarnega prometa. Med le toni so dosegla odplačila 2.46 po „ stotkov, vplačila pa 3.46 postot t kov, torej so ljudje še vedno z< cel postotek več vplačala kot p? dvignili. In vendar vlada kljub te mu tudi na Francoskem draginja KOLIKO BI VELJALA NEMŠKC - FRANCOSKA VOJNA? Izračunal je to francoski čast . nik Lauth ter priobčil tozadevne . podatke v "Journales des Scien • ces militaires". Mobilizacij* . francoske vojske bi veljala dnevno 30,653.500 frankov, a mobiliza cija nemške vojske nekoliko vet in sicer 36,630.00 frankov na dan I . f prvi mož M. de Chambault je zo-|pet prišel na površje in se vriva v tajno srečo drugega zakona. \ Darras je čutil, kako se ona opi-1 ra rnmj, kako se stiska k ujemu, oklepajoč ga s svojimi rokami. "Pomiri se, draga moja". reče Albert ravno tako ljubeznivo, kakor da bi se med tednom ne bilo med njima ničesar zgodilo. — "Zanesi sc ua-me, jaz te varujem, jaz te branim...'' In ko je prečital pismo, reče: "Ne morem j verjeti, da je Lucien kaj takega. storil. Toda če je, mu tudi ta j ' svojeglavnost ne bo uič pomagala. Obljubil sem ti, da iz tega za-1 kona ne bo uič in pri tem osta- j nem še danes. Ti vsprejmeš ob j pol dveh notarja, kakor te prosi.' pa bom tudi jaz poleg, ker moja ' dolžnost je, da branim tvoje ko-1 risti in tvoje pravice. Jaz sem poglavar v hiši. Toda videti hočeš, da sc gre za nekaj drugega, jaz sem o tem docela prepričan, ker to je nemogoče.'' Darras je sicer to zagotavljal. ■ vendar tako slabo, da ni mogel t pregnati Gabrielli strahu, katerega je na njej opazila tudi mala Jeanne. Ko sta bili namreč za trenotek to jutro z materjo sami, tedaj Jeanne objame mater s toliko iskrenostjo, da je bila kar ginjena, ker je čutila, tla jo dekle razume.in miluje. zato pa je neprevidno hitro vskliknila: "Ah, draga moja hčerka, ti me ljubiš, ti! Vsaj ti mi vendar ostaneš 1 Kajneda ? *' "Da. jaz te ljubim!" odgovori » hčerka. "Da, jaz ostanem pri te-1 bi... Mama, ako mi obljubiš, da - ne boš več žalostna, napravim jaz neko obljubo na dan svojega prvega obhajila: jaz obljubpn ' takrat, da se ne bom nikoli mo-zila. da ne bom tebe nikoli zapustila..." (Dalje prihodnjič.) Razne zanimivosti. I TELEFON — REŠITELJ. V NewBrightonu na Angleškem se je oglasil v neki zimski viharni noči v pisarni policijske štacije i telefon. I radnik je sočil k apara-• tu. Nastavil je slušala in zaslišal i obupen k^ic: "Za božjo voljo, po-, šljite mi koga na pomoč, jaz sem ■ se ustrelil." i Uradnik je vprašal, kdo govori - z njim. Toda dobil ni nobenega - odgovora. Poklical je nato tele- - ionsko centralo, od koder je iz-s jivedel, da ga je klicala neka precej _ oddaljena samotna železniška šta- - "cija. Nemudoma je poslal tja av- - tomobil z zdravnikom in z enim - uradnikom. -j Že na progi tik kolodvora sta ■ j našla v mlaki krvi mladega člove-> t ka. Ustreljen je bil v glavo, poleg - j njega pa je ležal samokres. Ko sta ? - ga obudila k zavesti, jima je po-. | vedal. da se je ustrelii. toda pre- j slabo zadel in klical nato radi ne-i .znosnih bolečin na pomoč. Ker v ■ [ okolici ni mogel nikogar prikli-' cat.i. postaja pa je bila zapuščena. 'i je poklical telefonično policijo, i; vendar pa več ni mogel govoriti, i i kot to. kar je povedal. Mož je o-| kreval, uredil si svoje družabne l j in družinske razmere in se večkrat s hvaležnostjo spominja telefona. ki ga je otel gotove smrti izkrvavljenja. Na podoben način je rešila ne-I ka telefonistinja inženirja velike tovarne in sicer v oddelku, kjer je bila parna vodna sesal ka. Iz tega oddelka tovarne, ki je imel svoj telefon je nekoč nekdo poklical centralo. Telefonistinja se o-glasi in vpraša, katero številko želi klicatelj. Toda na vprašanje ni dobila nobenega odgovora. Zde-Io se ji je, kakor tla bi čula oddaljen klic: Pomagajte! Hitro je poklicala ravnatelja tovarne in mu sporočila, da naj gre nemudoma v oddelek vodne sesal k e, kjer se je morala zgoditi kaka nesreča. Ravnatelj se je odpeljal nemudoma tja in našel svojega inženirja, ki je ležal v mlaki krvi z zmečkano nogo tik pred telefonom. Pri pregledovanju strojev ga je zgrabilo neko kolo za nogo in mu jo popolnoma zdrobilo. S silnim naporom se je privlekel težko ranjen še do telefona in poklical centralo. V tem pa se je o-nesvestil in. izkrvavel bi bil v kratkem času. če bi ne bila tele fonistka toliko preudarna in vest-| na. da je opozorila na ta sumljiv1 klic ravnatelja. i NAVIHANKA. "Cri de Paris" pripoveduje prav francosko dogodbico: Madame de la F.______ ima v j Trohville zelo prijazno, toda nekoliko premajhn«* vilo. V tej vili i se nahaia namreč salon in v kotu) 1 od nje... Molk se je utrdil med njima... Koliko časa bodo pač vladale te obema silno mučne razmere?' Pa da bi vsaj še kaj hujšega ne prišlo! Ne kake dneve, marveč cele tedne in mesece se vrše take krize, in to zlasti po takih družinah. kakor je bila Darrasova, kjer se o nobenem soprogu ne more reči, da bi ne imel vsaj de-| loma prav. Gabrielle je čutila po-I trebo mrtvičiti srce, odkupovati, j zadostovati za leta prepovedane ! sreče; Albert pa je bil užaljen ' kot ponosen soprog in on jt» so-* j vražil verske ideje svoje žene: jkedo bi mogel sploh poravnati to i nasprotje, to moreče čakanje? — I Čakanje? Ne on ne ona ne bi ve-Idela, na kaj... Soboti je sledila ! nedelja ; ostalo je vse pri starem, samo da je Gabrielle šla z Jeanne k maši. Na trotoarju de la rue du j Luxembourg pogleda Gabrielle nazaj na hišo in opazi za oknom Alberta. Gledal je. ko sta šla žena in hči, hči in žena, vse, kar je ljubil na tem svetu, v cerkev, v ! to sovražno trdnjavo, in njegova častna beseda mu je ukazovala, j tla se ni smel ustaviti navadi, ki je že tako kruto zadela njegovo j družino. Gabrielle je čutila, da j je bil ta pogled njej namenjen in da jo preganja prav pred oltar, kamor je pokleknila. Tu pa" se je pripetilo nekaj slučajnega, v če-liner pa je ona videla neko nadnaravno vspodbujo ter se je po-|tolažila. Imela je navado, kakor sploh taki ljudje, ki so dolgo časa opuščali službo božjo, da je po masnih knjigah rada iskala liste in evangelije. Brala jih je najprej od tistega dne, nato od prejšnjih in sledečih dni. Ta nedelja je bila četrta v postu, brala je oddelek lista: Bratje, pisauo je, da je imel Abraham dva sina... I In potem evangelij: Tisti čas je , šel Jezus čez Galilejsko morje... i In ko je listala dalje, naletela je J na evangelij sledečega četrtka, ki pripoveduje, kako je bil vzbujen v življenje sin uajmlauske vdove... In Jezus ga je izročil i njegovi materi... Te besede, mi-jslila je, da se popolno skladajo jz njenimi razmerami in čutila jih je kot nekako obljubo. Sedaj ; lahko pretrpi hudo očitanje, katero, je kazala moževa podoba za oknom, sedaj doma lahko vzdrži, ne da bi omahovala; nosila bo težo molka tudi v nedeljo celi dan in ponedeljek celi dan; brez ugo-i vora tudi vsprejme morečo nego-. tovost v svojem razmerju z Al-j bertom, ki jo je napolnovala s silno skrbjo. V nedeljo popoldne je šel Dar-j ras sam z doma. Ali je šel po kakem opravku, o tem ni nič omenil. Tudi v ponedeljek je bil zjutraj in popoldne z doma. Kaj je delal! Nobene besede. Kje pa so ; njegovi načrti, ki jih je napovedoval s tako gotovostjo? Ali je še vedno gotov, da zabrani Lu-jeienu poroko? Kaj je pač že dosegel, ali kaj so dosegli drugi, ki jih je poslal na delo? Gabrielle I je kar gnalo, da bi vse to vedela. Toda čemu povpraševati po tem? 1 Ona dobi odgovor, kadar bo čas za to. iii sedaj je prepričana, da se bo odgovor glasil ugodno... Iz tega dušnega razpoloženja , P« .1« je v torek zjutraj, to je ■ravno četrti dan po razgovoru z Lucienom, nenadoma vzbudil do-' godek, ki ji je pokazal, v kakšnih | razmerah je sedaj v resnici s svojim sinom. Ob devetih je dobila po pošti pismo; pisava jej ni bila znana, pečat pa je tak. da se j je stresla od strahu na vsem životu. ko ga je zagledala. Brala je na njem ime velike notarske tvrdke, katero je vodil gospodar Mourner, ta pa je bil zastopnik M. de Chambaulta. Tako je bila razburjena, da je komaj odprla pismo. Notar jo prosi, da se jej sme pokloniti ta torek ob pol j dveh, ker mora z Mme Darras govoriti o jako važni zadevi. Ga-, brielle takoj ugane, za kaj se gre. ^ Hitro skoči s pismom v roki k j možu v njegovo sobo. Tako je prebledela. da se je Albert pre-| strašil, ter jo vjel poln ljubeče i skrbi v svoje naročje. Na!... " vzdihne žena. se ga I oklene in mu ponuja pismo. — Beri! Gre se za Luciena in nje-jgovo poroko. Ti si se varal in jaz |sem žal pravo slutila. On je šel i dovoljenja prosit njega... Ona obmolkne. Ime M. de Chamboulta ji je bilo silno zoper-no in uprav sedaj g\ ni mogla j spregovoriti. skrajno nžaljeua zaradi žalečega jo pota, ki si ga j je drznil nastopiti njeu sin. i Skrivnostne nade, ki so jo vzdrževale pred včeraj in včeraj, so izginile in polotil se jo je obup. J Kazen je prišla znova od zgoraj, | kakor je dejal oratorijan, "ka-jzen, ki izvira liz greha". Njen Neznosno tlači človeka, ako je z drugim skupaj, i>a se čuti samotnega, ako se čuti ločenega, pa mu je drug vendar tako blizo po duhu in tel fesu, in to je tem huje, čim dalje časa trpi. Ako se med poročenca v gnezdi tak mučen molk. |K)tem je težje jutri j spregovoriti, nego danes. Ko sta se vtopljena vsak v svojo misel molčeč ločila, pa se zopet vidita, j tedaj oži v if zopet grozna občut-! jljivost. ki ju je silila prejšnji ve-J | čer, da sta molčala, in ju sedaj | molči s tem, da se vidita, a da sta j si po duhu odsotna. Tako sta sej sešla Albert in Gabrielle drugi j dan po tem večeru, ko sta bila j kakor okamencla drug proti dru-l Igemu, in pri prvem i>ogledu sta • spoznala, da tudi danes ne more-j ta drugače. Ženi so bile oči plahe od strahu in mož je poznal vzrok, zakaj. Njemu pa se je brala na čelu, na očeh in na ustih ona sil-j na. potrpežljiva otožnost. ki pa I molče veliko huje očita. nego ; glasna tožba. Po navadi, ki sta jo ohranila tudi sedaj, sta zaju-jtrkovala ob osmih pri njej v spal-j |ni sobi. Ona je ostala navadno v; [postelji, svoje lepe lase si je povila v debelo 1 \ito. odeta je bila i v lepo vezeno ponočno krilo, po-i leg postelje so ji postavili mizi-' co in ona j<» veselo pripovedovala 0 načrtih, ki jih je zasnovala za tisti dan, mož pa je imel mizico ob koncu postelje in jo je poslu- j šal. Ta navada jima je bila po-' prej prijetna, sedaj pa jima je j neprijetna, ktr tu najbolj čutita, kako je bilo poprej in kako je 1 sedaj. Precej spoznata, da imata J oba ene in iste misli. Toda povedati si kaj takega, pa ni tako lahko. Zato pa ubereta kakor po tihem dogovoru danes predmet, 0 katerem sta vedela, da se bosta vjemala. "Najbrže pošlje Lucien, kakor zadnjič, zopet po obleko", reče Darras, "in jaz mislim, da je najbolje, ako sama govoriš s postre-ščekom, če bi mene ne bilo doma." "Zakaj?" vpraša žena. "Zato, da zveva za njegov naslov. Poznam ga in vem, da je preponosen, da bi se skrival. V tem oziru ne bo dal postreščku nobenega drugačnega navodila. ^ ažuo pa je, da mu koncem meseca lahko pošljeva njegovo me-sečnino, če mogoče svojega načrta do tedaj še ne izvršim popolnoma. Sicer ni veliko tristo frankov na mesec, ravno toliko, da človek n»- obupa. Toda to mu bo dokaz, da je njegovo mesto pri nas še vedno prosto... O tem seveda govorim samo iz previdnosti. ker s<> nadejam, da bo do tedaj že vse v redu." Gabrielle se možu iskreno zahvaljuje, toda zdelo se je, da se pri tem oČniu srce ne odkriva, marveč zapira, ker je takoj osta-vil sobo. Dobro je bilo, da je imela Gabrielle nekaj manjših opravkov in zato ni mogla preveč razmišljati, zakaj da se je očem tako spremenil glede Luciena. Ven-jdar pa se bo še vedno z isto skrbijo in ljubeznivostjo trudil zanj,! kakor nekdaj. Sicer mu ui odpustil in mu tudi ne bo. zato pa ona t«mii manj sme ž«- naprej iznevo-'Ijiti tega po krivici užaljenega j moža. Znano ji je bilo, koliko je! možu na tem, da ona natanko! j spolnuje tudi najmanjše dolžno-i sti kot vplivna svetna dama. Da-j j ne« je bila sobota: ta dan je ona vsprejemala. Neprijetno ji je bilo. a vendar si je smatrala v svo-1 | jo dolžnost, da je sama vodila t I vse priprave za to; da je ozaljša-la salon s cveticami, tla si je pripravila okusno toaleto in skrbe-t la za prijazen vsprejem. Tako so minevale ure t™a dne jn Oabri-ellf se je bila prvič, kar j«- poro-! čena. čutila nekako potolaženo.! da se je motila s takimi vsakdanjimi skrbmi in da je pri vspre-i jemu. kramljajoč o nepomenlji-vih stvareh. pozabila na svojo notranjo razburjenost. — Kosila1 danes nista doma. in tudi to jej j je bilo prijetno; morebiti bi si bila tukaj toliko pomirila svoje živce, da bi mogla zopet pričeti! govoriti z njim od srca, ko bi sej pri tem kosilu, ki ga je neki'se-j nator levičar napravil na čast enemu izmed ministrov, ne bil iz-1 1 azil Albert o nevarnosti kongre-' gacijskih šol tako pikro, da se je i v tem kazalo njegovo osebi.o sovraštvo. Šum ob mizi je bil sicer velik, vendar ona ni preslišala te opazke in se ni mogla premagati, j da ga je pogledala, ko je to iz-! pregovoril. Spoznal je, da ga je! razumela. Zato sta se z\;ečer vračala domov molče kakor prejšnji! večer; ko sta se na pragu pošlo-! vila, Albert ni več spregovoril j onih rahlo očitajočih besed, s katerimi se je prešnji dan poslovili Rizportka. Spisal Pavel Bourget. (Nadaljevanje.) To«la skušati je morala, da; vsled molčanja ne trpe one dru- j žine, kjer se zakonski ne pozna-j jo, ampak one, kjer dobro poznajo medsebojne skrivnosti, pa si; jih ne upajo izraziti, boječ se, da j bi se ne žalili z mislimi, ki jim tako begajo po glavi. Kakšen je ta večer in kakšni so bili nekdaj oni lepi večeri, ki sta jih skupno preživela v Albertovi pisarni!... Ona se je motila s kakim ročnim delom, on je čital na glas, pojas-J uoval kaj i/, časnikov ter se raz- j govarjal o javnih dogodkih; vča-j sih pa sta govorila o stvareh, ki so ju posebej zanimale: Kaj bo z Lucienom, kaj z JeanneOb takih prilikah je Darras ženi razvijal svoj«' socialne intzore, kat«'-rim je Gabrielle pritrjevala, ne j da bi se razgovai jala o njih. Ve-j sela je darovala možu svoj razum kakor ogledalo, v katerem je ljubeč gledal svoje ideje... Tudi S danes sedi ona na svojem navadnem sedežu ob ognjišču, pred se- i boj ima mizico, na kateri ima v lepi korbiei volno in svilo za svoje ročno delo. Njena šivan ka j<-švigala sem in tja po svojem delu, ona pa je s silo povešala oči, da bi se ne srečale s pogledom njenega prijatelja, ki jr sedel pri svojem pisalniku in pisal, ker j«-moral, kakor j«» rekel, dovršiti nekaj nujnih pisem. Kadar se je i p«>ro ustavilo in je nehalo njegovo škripanje, vselej se je streslo Gabrielle srce. Bala se je besede, s katero bi s«- zop«*t pričel popoldanski razgovor. Toda pero je zop«*t pisalo naprej... Na drugi strani ognjišča pa je bil nizek stol. kjer je Lucien pred odhodom k vojakom posedal vsak prosti večer. Gabrielle je opazovala ta ostapek nekdanje rodbinske sreče s tako britkostjo, da so ji s«dze zalile oči. Gledala je v duhu svojega sina pri zloglasni ženski, ki mu • je spridila srce. Morala j«- in še ga mora posebno ljubeznivo in zvito voditi za nos. sicer bi ga ne bila mogla tako trdno prikleniti na se. Stiiiši so bili ta večer tako samotarski, sin pa in ta ženska sta bila gotovo v takem prijateljstvu, da ga je po-šlnia ženska zaničevala kot za-smeli na družinsko življenje. Gledala j«» študentko pri delu. Luciena pa. ko jo opazuje z ono strastvenostjo. ki je tako n«-pri-jetno zadela očma. ko ju je opazil v rest:'vrantu. To vse j«- tako bistro premišljevala, da je videla vse kakor živo pred seboj, zato je jela zopet dvomiti, ali bo kaj dosegel s svojimi poiskusi mož. kateremu je tako rada verjela. Skušnjava jo žene. da bi ga vprašala. toda ne upa si. Sili s«\ da se ohrani mirno in zato misli na malo Jeanne, s katero je tudi ta večer skupno molila. Bog ji gotovo v dobro za računi to otroško j dušo. katero, je obvarovala pred nevarnostjp očetovo. V duhu je' klieala na pomoč Boga, čegar ■ podpore j«- s« «laj njena vsled raz-j burjenosti potrta duša najbolj I potrebna. Na tihem je v zdi lin i La: I "Oče naš, kateri si v nebesih", molitev, katero so tolikrat in ta-j ko goreče šepetale ustnice hčer-1 ke, ki so odkrile zaraščene sl«>
  • ii ^je---mtsam^m. -T.••• --— V | Tj, I Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsa- ^ l I i ki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vsili slojev ljudstva. Naj- » J ^fL bolj znano od takih zdravil je S I Btt TR1NERJBVO _____ i 1 iS) AMERIŠKO ELIXIR GRENKollNO. I 1J ii l^š^^fa Vzrok tega splošnega zahtevan j a je ta. da je to zdravilo velike ■ [^si^fij pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno C i Jf j^^J^iM^ iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je p namenjeno da zdravi in ok repen je bolne prebavne organe. To I S olnj'a * * rissrJEr S i jfijjfK^^jp^j^SH^fflBl BOLEČINE V ŽELODCU, I j NEUGODNOST PO JEDI, | TRINER5 I KOLCANJE, | j ' f^^^^^Lfef I VETROVE, — KOLIKO, C j | " ELIXJR-^J/ | NEPREBAVNOST, { I i BITTER-UIHE 1 ZAPRTJE' , 1 I i § NERVOZNOST, J i * 1 IZGUBO TEKA, ' ^ ^ I SLABOST, S . | ** g in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih | i boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj m I VINO ^ VS6^ želodca, jeter, creves in krvi. ^ J ^^^T^aosEPH^rmNtR V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. I n S ^^SAsMamd Ave. Ikm^sm JOSEPH TRINER, j S' Importer & Exporter ^ § 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. j Kje je^ JOSIP HOLKA. po domače Šimnov iz Poženka, fara Cerklje na Gorenjskem? Pred enim letom je bil v Westmoreland countyju. Pa. Prosim ee-njene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi, za kar bom zelo hvaležen. — John Petek, Box 104. Cokedale, Colo. (11-14—11) NAZNANILO. Članom društva "Čitalnice'", kakor tudi drugim rojaom in rojakinjam v Waukegan, 111., in okolici naznanjam, tla priredi č italnica v nedeljo dne IS. novembra t. 1., VESELICO IN ZABAVNI VEČER v M. Slano vi dvorani na 10. cesti. Pričet ek ob 4. uri popoldan, i Vstopnina $1.00, mož z družino ali mladenič z dekletom plača le $1.00. Pijača in sploh vse prosto, j Ker se vsakemu nudi jako lepa prilika se dobro zabavati za mali I denar, zato upamo, da se bodo I rojaki in rojakinje polnoštevilno 1 udeležili. S prijateljskim pozdravom Mat. Ogrin. V najem se odda LEPO UREJENI SALOON. Cena $1000. Katerega veseli imeti dobro obit, naj se osebno (»glasi pri: Jos. Rozman, 712 Market St.. Waukegan. 111.; Opomba uredništva: Zadnjič! je bila napaka, in sicer je mesto $2000 stalo $2000. (11-13—11) POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domo vanje! Naznanjam, da sem kupil 80D j ukrov zemlje od ljudi, kateri jo ue razdele, in jaz jo prodam i 40 in več akrov skupaj pod n&/ lažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravnina, deloma po sekano, a na kraju gozd, da pia ča vse skupaj. Okrog lepo polji na enaki zemlji. Kedorkoli je vi del lepše v Ameriki, koruzo, fi žol, pavolo itd., dobi 80 akrov za ston j. Ker jaz niBem špekulant, tem vee trgovec, sem- zadovoljen s najmahjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ce neje, kakor vsak drugi lastnik i tem kraju. Zemlja se drži velik* slovenske naselbine Neeleyville Mo., 21/*—3V£> milje od postaj* ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, iste j nobeden drugi narod, ker le Slo j vencem je na proda j. Slovene; imajo zraven 3500 akrov in je žt niiirfgo naseljenih. Ves »vet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsak Jo si ga lahko izbere, kjer hoče Prodam ga nigrom takoj lahko po $20 aker, toda tega ne storim iier je izključno le Slovencem ne prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti. Vsakdo, kateri ne dobi, kakor oglašeno, dobi vožnje stroške po vrnjene. Posebni vlaki po zniža ni ceni vozijo iz severa in vzhod* vsaki prvi in tretji torek v me seen. Frank Oram, (»d) Naylor, M< NAZNANILO. Rojakom v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik ANDREJ BOMBACH, kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdavati pravoveljavna potrdila, ter ga rojakpm toplo priporočamo. S spoštovanjem UpravniStvo Glas Naroda, pol 10. ure zvečer je švignil plamen iz strehe. Ljudje so hiteli gasit, a bilo je prepozno. Pogorelo je vse podstrešje in les, ki je bil ondi shranjen. Žal, \la posestnik, ki ima vse drugo posestvo zavarovano, ravno mlina ni imel zava-vanega. HRVAŠKO. Ogromno električno podjetje v Dalmaciji. Tržaško delniško društvo za izrabo vodnih sil v Dalmaciji, za katero izvršuje dela pe-štanska delniška družba Ganz Co. je sedaj isti tvrdki izročila gradnjo ogromnoga hidro-električnega podjetja v Dalmaciji, ki ima izkoristiti vodne sile reke Cetine blizu Omiša. Razpoložljiva vodna sila znaša 200.000 konjskih sil, a se bo za sedaj izrabilo le 40,000 konjskih sil z delnim zajetjem gornjega slapa reke Cetine. Centrala bo obstajala iz dveh strojnih jediiot po 20.000 PS največje pro. izvajalne sile 111 štirih transformatorjev po 18.000 KYA. To električno podjetje bo eno 11ajzname-1 nitejših na svetu ter bodo genera-1 torji z ozirom na njih sile največji v Evropi, vodne turbine pa, ki bodo gonile generatorje in transformatorje, bodo največje 11a svetu., KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORKA Parnik j odcluj« ' v Nordam.......nt v. 14 Rotierdam K romp. Cecilia ,, 14 urenien Baltic....................,, 15 Liverpool Alice....................,, 15 Trat - Flume La Bretagne».. „ K 'Havre liarbarose............t 16; Bremen Pres. Grant.... ,, 1'lHainburg Lapland — . ,, 1 j.Vntwerpen Majestic................„ It1 Southampton St. Paul........,, It j outhampton Jg G lode cene za paxobrodae laatke u> vsa aruga pojasnil«, obrnite se na: FRANK SAKSER 82 Oortlauit Bt.. New York, it. T Kje je MATIJA ROGELJ? Doma je iz Jezera, fara Preser. Za njegov naslov bi rad zvedel John Rogelj, 201 Gredmore, Barberton, O. (10-11—11) POZOR! Ženska slamnikarska sezona. Zaslužek od $30 do $50 na teden, ki zna šivati na električni stroj. Pismeno garantiramo, da vas zamoremo naučiti to obrt za malo plačo. — Parisian Hat Mfg. Co., 204 E. 6. St., New York. (6-28—11) PRODA SE iz proste roke IIIŠA moderno izdelana in davka prosta 10 let na : VRHNIKI (Kranjsko) za 6000, kron. Polovica svote ostane lah- i ko vknjižena proti 4obresti.! Pojasnila daje Josip Miletič, Vrhnika. Austria. Kranjsko. (10-18—11) VABILO k PLESNI VESELICI, katero priredi društvo Slovan št. 15 S. D. P. Z. v Piedmont, Colo., v soboto dne 2. decembra 1911 v dvorani g. Fr. Reiterer. Začetek ob 6. uri zvečer. Za dobro godbo in postrežbo bode najbolje preskrbljeno. Vljudno vabimo vsa sosednja slovenska in hrvatska društva, da se naše veselice polnoštevilno udeleže. Pri enakih slučajih vam bodemo tudi mi na razpolago. Vstopnina 25 centov, dame so vstopnine proste. Torej na svidenje na veselici dne 2. decembra, stari in mladi, ki se sukate radi! K obilni udeležbi vljudno vabi (11-14—11) ODBOR. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec želi se možiti s poštenim dekletom, starim do 26 let. Ima svojo hišo in nekaj tudi v gotovini. Katera misli resno, naj pošlje pismo s sliko na naslov: John Spehar, Box 254, Kelogg, Idaho. (11-14—11) Kje je moj brat ANTON 1IAB-JAN, po domače R^tov Tone iz Trebnje Gorice, fara Krka na Dolenjskem? Nahajal se je svoječasno v Pittsburghu, Pa., in sedaj ne vem, če je še tam ali ne. On je velike postave in še samec in lansko leto ga je roka hudo bolela. Prosim cenj. rojake, če kdo zna, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam več važnih stvari. — Mrs. Frances Habjan, omože-na Kožel, 4429 Aspinwall Ave., Collinwood Sta., Cleveleoid^ O. (10-13—11) NOVICE IZ STARE DOMOVINE. | Maščevanje soproge; moža je 'hotela živega sežgutL Posestnik Fran Brunec v breški okolici je živel že dalj časa s svojo soprogo v prepiru. Mož je tudi večkrat z ženo grdo ravnal. Dne 20. oktobra se je podal Brunec s svojo ženo k počitku. Komaj je zaspal, je začela njegova postelja goreti. Vsled močnega dima se je mož prebudil in zadušil ogenj, ki bi znal biti usodepolen. Zažgala je žena in se s tem hotela maščevati nad možem. Ivana Brunec je pobegnila in se skrila. Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po več krajih na Sp. Štajerskem. Nosijo letnico 1879 in so zliti iz neke mešanine svinca z neko trjo kovino. Pri volitvah v šoštanjski okrajni zastop so zmagali v skupini ve-| leposest va in kmečkih občin klerikalci. V trgu Velenje so izvoljeni klerikalci, v Šoštanju in vele-obrtniški skupini pa nemškutarji. Na slo v en s k o- na p redni strani se za volitve ni čisto nič storilo, odtod ta klerikalni uspeh. Kmečka dohtarica. Neka Ivanka Vaš, ki živi v konkubiuatu s konjederccm Aloj. Valenčakom pri Sv. Marku blizu Trbovelj, se je ukvarjala z zdravniškimi posli. Za zdravilo sta ji služila pasja t mast in voda s prekuhanih raznih trav. Posebno rada je zdravila jdeco. Pred kratkim pa je otroka 5larije Ratej iz Loke s pasjo mastjo tako skurirala, da je umrl. — Pristojni zdravnik jo je naznanil oblasti. 1 Kaznovana opravljivost. Iz Voj- . nika poročajo: Osebenkarica do- ! ' žefa H ude j je pripovedovala okrog • o pos. Francu Črešnjarju, da je kradel les. Crešnjar jo je nedav-j do za to ošteval in ker mu z bese-j do ni bilo dovolj, je Hudejevo še pretepel najprej zunaj in potem v sobi. Ljudje so Hudejevo komaj rešili iz Crešnjarjevih pesti; V okrajni šolski svet ormoški so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: dr. Gvidon Sernee, odvetnik v Ormožu, Jakob Zadravec, last -inik paromlina v Središču, Ivan Škerlec, poštar pri Sv. Tomažu in A. Meško, posestnik v Lahoncih, Xaprednjaki imajo torej večino. Za župana v Blanci je bil izvoljen veleposestnik g. Ilinko Likar, vrl naprednjak. Prejšnjemu županu Robeku tudi fanatična rajhenburška duhovščina ni mo -tfla več pomagati na županski stol. Velik nemški konkurz na Sr. Štajerju. Tvrdka Ernst Ratliau-sky, ki je prišla že pred dalje časa v plačilne težkoče. je napove-' dala konkurz. Tvrdka je lastnica premogokopa v Ivniku, papirnic v Loncu (D. Landsberg) in dveh manjših lesnih obrtov v Wiidonu in Sehwanbergu. Pasiva znašajo 8:8 milj. kron. Pri tvrdki ste zelo angažirani štajerska eskomptua in praška Union-banka. Deklica utonila. Iz Gornjega grada pri Celju se poroča : Tu je utonila 41etna hčerka posestnika Franca Zavalovšeka. Mati je na njivi pipala korenje, deklica se je pri tem oddaljila in padla v strugo. Žalost matere je bila nepopisna ; večkrat je omedlela. PRIMORSKO. Umrl je v Cepovanu posestnik j in poštar Anton Kofol. Nov most čez Sočo bodo gradili pri Zagraju. Z delom prično v začetku februarja. Stroški za most so proračunjeni na 520,000 K. — Gradbo mostu bodo prevzele, kakor se čuje, večinoma slovenske domače tvrdke. Zastrupila se je v Trstu gospa Josipina Kunej. Nesreča ob mrtvaškem odru. V Lovrani je ležala v prvem nad -strop ju neke hiše na mrtvaškem od •u mlada deklica. Ob mrtvaškem odru se je zbralo 30 do 40 ljudi; naenkrat so se udrla tla in ljudje z mrličem vred so padli v globočino. Dve osebi sta mrtvi, nekaj težko, nekaj lahko ranjenih. Vlom v cerkev. V Volčali na Tolminskem so 20. oktobra ponoči neznani tatovi vlomili v ondotno ! cerkev, vlomili tabernakelj ter j odnesli svete posode, vsebino j I raz t resi i po tleh. Posode so sicer ! izgubili po poti, a škode so vseeno 1 napravili precej, ker so mnogo , pokvarili. j Ogenj v Podragi V Podragi je na večer dne 23. oktobra gorelo v mlinu posestnika Jožefa Žgur. — Oče gospodarja je kuhal čez dan v mlinu žganje. Okrog 8. ure zvečer je naložil na peč nekoliko drv, da bi se osušile in odšel iz mlina , domov. Drva so se vnela in pla -j men je segel do podstrešja, kjer je y bil shranjen les za doge. Okrog KRANJSKO. | Dve pod2emeljski jami s kapniki so odkrili v Lokvah; v eni se nahaja jezero ter baje prekaša lepoto postojnske jame. Umrli so v Ljubljani: Frančiška Černagoj, bivša delavka, 59 let. — Frančiška Špolar, hči pekovskega mojstra. 1 dan. — Jera Fink, bivša delavka, 78 let. — Frančiška Peternel, služkinja, 18 let. — Ivana Gregorc, žena železniškega uradnika, 33 let. Prstana ukradel. Pred nedavno, je prišel lHletni brezposelni dni-' nar Rafael Koler. rodom iz ldri-J je, k svojemu prijatelju na Sv. Petra cesto v Ljubljani na obisk. Ko je Koler odšel, je njegov prijatelj zapazil, da sta mu zmanjkala dva zlata prstana. Kolerja je policija aretovala in izročila j sodišču. Sijajna napredna zmaga v Beli Krajini. V Podzemlju v Beli Kra-' jini so pri občinskih volitvah na-' ravnost sijajno zmagali napred-njaki. Zmaga je tem znainenitej- j ša, ker je ta občina ena največjih v vsi Keli Krajini. Klerikalcem se ni posrečilo niti enega i svojih somišljenikov spraviti v I občinski zastop. V občinskem od-j. boru, ki šteje 25 mož, so torej sa-;-mi naprednjaki. Klerikalci so za-1 ostali za naprednimi kandidati za okroglo 300 glasov. M Voda vdrla v bohinjski železniški predor. Te dni je voda v dr- ' la v bohinjski železniški predor; v toliki množini, da so morali ( vlaki voziti skozi predor z znatno; zmanjšano brzino. Voda, ki je j1 močno drla skozi predor, je po- ' polnoina preplavila progo,* takoj' da ni mogoče videti tirov. Ker sel predor proti severu le malo d vi- j1 ga, se seveda votla ne more dosti!1 hitro odtekati. V predoru delajo 1 noč in dan delavci, da temu od- ! pomorejo. ! Nesreča pri Domžalah. Dne 23. okt. ob 8. uri zvečer je peljal Na-htranov hlapec iz Homca voz pše- 1 nice jK> državni-cesti. Ko pride v Domžalah tja, kjer gre železnica , preko ceste, mu je voz zašel med tračnice tako, da ni mogel iti naprej. Ker je vedel, da bode pripeljal vsak čas vlak, gre nasproti vlaku s svetilko in je na vso moč j Upil na vlakovodjo, da naj ustavi vlak, da je voz na cesti, a viako-vodja ni ustavil vlaka, samo bolj počasi je vozil, tako, da je celi voz s pšenico prevrnil, eden konec je odtrgal od voza, drugega pa je eden možakov prijel. Pred-lii konec voza je popolnoma polomljen in veliko pšenice strese- • ne. Škode je čez 1000 kron. Izobčenje iz cerkve. Pred o-krajnim sodiščem v Cerknici se je vršila veleznačilna obravnava ; proti župniku Ludoviku Bajeu. ki je zahteval od kmetov svoje župnije brez konkurenčne obravnave, tla popravijo cerkev. Ker|j pa kmetje, zlasti pa dva, niso pri- , znali upravičenosti te župnikove zahteve, je Baje na prižnici : zmerjal in sramotil ta dva kmeta, osobito .1. Petriča iz Sive, ter pro- j glasil s prižniee, da ju izobči iz te , cerkve ter da jima odreka tudi cerkveno zvonenje pri pogrebu. Zaradi tega zmerjanja in izobče-vanja iz cerkve je J. Petrič vložil tožbo proti župniku Bajeu in se je po večkrat preloženi obravnavi vršila 28. okt. končna razprava pred okrajnim sodiščem v Cerknici, ker je tožiteljev zastop- ' nik dr. Fran Novak odklonil sodišče v Ijožu. Pri obravnavah se ■ » t ... , . i je skusal z zavijanjem dejstva župnik Baje rešiti, toda vse mu ! ni nič pomagalo in sodišče ga je končno po predlogu zastopnika tožitelja obsodilo na pet dni zapora, oziroma 50 kron globe. ŠTAJERSKO. Poslednje ure dr. Josipa Voš-njaka. O tem poroča mariborska "Straža": Dr. Vošnjak se je že dalje časa popolnoma mirno pripravljal na smrt. Določil si je celo obleko, v kateri se naj ga pokoplje. Malo pred smrtjo je še j rekel: *'Rad uinrjem! Čemu« sploh še živim?" Zaspal je mirno| brez vsakega boja. Dan pred; svojo smrtjo dne 20. okt. o pol-! noči je zapisal v svoj dnevnik' naslednje zanimive stavke: "O. večni Bog, bodi milostljiv duši' moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi moj ubogi slovenski narod, da bo združen z drugimi Slovani dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva! " Be-1 sede, vredne njegove visokomi-i: aelne plemenite duše! »tik -.«4*. »'.-.i. -i*. - '«. -.„ «. GLAS NARODA, U. NOVEMBRA 1911. Av stK*o - Amerikanska črta (preje bratje Cosufichj »ajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence m Hrtate Novi parnik na (1 v« vijaka "Martha Washington". . {Regularna vožnja med New Y or kom, Trstom In Reko, Cene rožnih listov iz Wew Yorka za IIL razred tO fe Vsi spodaj navedeni nori parobro TRSTA............................................185.00 v a dva vijaka imajo bre» LJUr.LJANE ..................................................................M 85.60 Učni br/olav REKE.............................................. ALIO K LAURA, ZAGKEBA......................................... g^^G MARTHA WASHINGTON KARLOV CA.................................... 36.35 ARGENTINA Za Martha Washington stane $3.00 veS. II. RAZRED do OCEANIA. TRSTA ali REKE: MarthaWashington $05.00. druei $.r>o do $60. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. Ystaoovljena doe 16. avgusta 1908. Inkorporlcana aprila. 1909 -v državi Penna* S sedežem v Conemaugh, Pa, -» I GLAVNI URADNIKI: Prort»*dnlk: MIHAEL ROVAXft KK, R. F. D. No. 1. Conemaurh, \ : JAKOB KOCJA X. P-«»x EO*. Conemaugh, Pa. «:Ij.vii| tajnik: VIUI3M f?ITTi:ii. Look Box 57. Ctyiemauffh, P^. l'unioiri] tajnik: AIX»JZIJ DAV IjKK. liox 1. D unto. Pa- Clj.vnl blagajnik: IVAN PAJK. L. Box 328. Conemaugh, Pa. Pom oft ni blagajnik: IVAN BRKZuVEC, Box «7 ConemuuRh, Pa. v . NADZORNIKI: FRANK BARTOLJ. 1. nadzornik. f»13 Woontfr Ave. Barberton. Ohio. ANDREI V IDR III. II. na.lzornlk, P. O. Box 623 Conemaugh, Pa. 4NURBJ DOJI HA C. Ill nadxorn Ik, 1CC» E 33rd St.. LoraJn. Ohio. POROT NIK I: JOfifp SVOBODA. I porotnik. H . F. D. No. J. Box 122 Conemaucb, Pa I ANTON PI NT A R. II r»orotnlk. H ox 31S. Clari.lpp, Pa. MIHAEL KRIVEC. III. porotnik. Box 324. Primero, Colo. VkHOVXI ZDRAVNIK: H. A. E BRAI.LIER, Grove St.. Cifiomaugh, Pa. Cenjena dniAiva, ojtlromn njih uradniki, so uljttdno profienl, poRHJatl d*>rmf IUk.mviM.Kt na blagajnika In nlki«.-ir druir^ga, vse doping pa na (flnvne^a tajnika. V nlufnju. r»a onacljo druSlv*>nl tajniki pri m»»K«^nlh |>ora več dni. Navadno smrdijo živali mačje vrste veliko hujše kakor medved; ta pa je delal' izjemo. i S.-diij so piišli tovariši. Iztegnili smo telo grizlija. in mogli šele) n.-d a j viueti strašne njegove oblik« in misliti na to. kaj bi postalo iz , na iu, ako m-jh- bi smela zanesti na najina noža. "Tako si tega nisem mislil." je rekel Old Surehand. "Samo z nožem se spraviti na tako zverjad. je naravnost skušanje boga. Nisem, Habotne/ iu tudi n- strahopeten človek; toda kaj takega se ne bi pod-L »topil *" ".Moj brat se moti. ' je odgovoril Winnetou. "Dober nož in sigurna r. I:a j.- .'asih veliko boljše, kakor slabo''merjen strel. Vsaki medved psi tudi ui tako močan kakor ta!" Apana.a ni nič rekel; potegnil je nož iz medveda, kar je šlo takoj t./ko da j.- zmajal >: glavo. Tem glasnejši j.- |»ij p:i JJi,-k Hamerdull. Pogledal je ubo«lljaja iu rekel: "Čisto diuy poleg drugega sta! Kako je pa pravzaprav mogoče vedeti za ineMo. kamor je treba suniti, gospoda?" Z očmi je mors- člov< k najti." sem odgovoril. "Vsak medved : ni lak. kakor >.» drugi .iu tudi koža postane lahko usodna." "Hm! K.• j pa. če bi zadel rebro?" "Potem n«»;. odleti in lovec bi hil izgubljen." !!..« i lepa! i'iisi.;i je le lMiijsa ! Seveda, ee bi sui«*l l««po mirno • N»tipati / eno toko pravo m«**to in z drugo suniti, bi ž«* šlo! Potem i l i liidi jaz i/.vršil kaj takega!" "IVi * '»«« dvedom v« nd.ir ni klanje prešieev!" '!'«» > mi vi.lel ' Sedaj mi pa f m» \e ji e. kaj s.- naj zgodi z dragim: očetom Efrajiooiu *' * "Kožuh mu vzamemo m pot« m ga pustimo." "Mena tie?" "II va la !" "Zakaj ne?" K. i je teko. kakor usnj« Sedaj se moramo pa požuriti. ker ima uieutla Winnetou še v «' dela za nas!" 1 "Moj biat Shatterhaiid ima prav." je pokimal Apač. "Ali si našel še kako medvedovo sled?" 1 "Da. toda dalee od tukaj je. prav na koncu 1«' doline." "To si je lahko misliti. Medvedi vendar ne morejo bivati tako. Mi-n skupaj, kakor bolni ;;li prerijski psi. A!i misli moj brat Winne-Ioh, d.i bod.no š». regA nnAljpm xastojn. JAKOB VAHCIC, P O. Bos 6» CLEVELAND O 1 t ' - .. - 3 F . ';Kasljb prehladi ter mnog* pljučne in vrattne neprilike hitroi ^ p izginejo, ee se uživa Severov Mizam za pljuča po navodu" Dravi * * Z. ga. B. ITlavacek, Park Ridge. N. J. , praVi t ___ ; - — i t- ..... 1 ' ....... ■ __-m X T i i Severov Ako vedeli, i -A p ^ kako tesno so združeni želodec, ^ r 7Q trt m nliiirn jetrai11 drob'se ne hi ®udai-