3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. februarja 2014  Leto XXIV, št. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 6. februarja 2014 Porabje, 6. februarja 2014 Vsigdar ga je vlejklo na bregé STR. 3 Pri registraciji pomagajo slovenske organizacije STR. 4 Po premoru in ob 10. obletnici SLOVENSKA MANJŠINSKA KOORDINACIJA NADALJUJE DELO Na seji v Ljubljani, ki jo je sklical predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök, so predstavniki osmih krovnih organizacij Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem sprejeli Pravilnik Slovenske manjšinske koordinacije in za prvo koordinatorko za eno leto izbrali mag. Susanne Weitlaner, predsednico Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, za namestnika pa Darka Šonca, predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Članice Slomaka so iz Avstrije Zveza slovenskih organizacij (predsednik Marjan Šturm), Narodni svet koroških Slovencev (predsednik Valentin Inzko), na novo Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (predsednik Bernard Sadovnik), KD člen 7 (predsednica Suzanne Weitlaner), iz Italije Slovenska kulturno gospodarska zveza Trst (predsednik Rudi Pavšič), Svet slovenskih organizacij, Trst (predsednik Drago Štoka), s Hrvaške Zveza Slovenskih društev na Hrvaškem, Zagreb, (predsednik Darko Šonc) in z Madžarske Zveza Slovencev na Madžarskem (predsednik Jože Hirnök). Slomak bo deloval na osnovi novega Pravilnika, sprejetega v Ljubljani. Najpomebnješa organizacijska sprememba je, da Slomak poslej nima stalnega, večletnega predsednika, marveč koordinatorja in namestnika, ki se bosta po enem letu avtomatično zamenjala. Od ustanovitve je Slomak vodil Rudi Pavšič, sicer predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta. Dogovor osmih krovnih organizacij je za Porabje ocenil: »Dejstvo, da smo na zadnjem srečanju dosegli soglasje, kaže na potrebo, ki smo jo vsi zaznali, da se čimprej in čim boljše nadaljuje delo manjšinske koordinacije. Več kot triletna neaktivnost je pokazala, da smo bili kot predstavniki manjšinskih skupnosti bolj šibki v odnosu do sogovornikov v Republiki Sloveniji in manj povezani med seboj. Prepričan sem, da bo nova koordinatorka znala učinkovito voditi Slomak, saj je doslej vedno pokazala posebno pozornost in navezanost na našo stvarnost. Rad bi izpostavil dejstvo, da smo odslej popolnejši, saj smo v Slomak vključili tudi Skupnost koroških Slovenk in Slovencev. Ob tem je tudi pozitivno, da smo našli ključ za nadaljnje vodenje koordinacije in spoštovanje vseh partnerjev. Pred seboj imamo veliko dela in načrtov, ki jih bomo skupaj znali tudi pravilno nastaviti in rešiti. To velja tako na relaciji manjšine - Slovenija, kot tudi v odnosu do evropskih organizmov.« Prva koordinatorka mag. Suzanne Weitlaner pravi, da program dela šele nastaja, zagotovo pa bodo ob posameznih temah povabili k sodelovanju strokovnjake in slovenske stranke, ki delujejo v zamejstvu. »Slovenska manjšinska koordinacija je bila dobra ideja in dosedanji predsednik Rudi Pavšič je z veliko zavzetostjo in zelo uspešno vodil združenje, za kar se mu, kot prva koordinatorka, tudi zahvaljujem! S Slomakom smo bili ustrezno zastopani in, kar je še kako važno, tudi upoštevani. Zdaj smo na točki, ko se moramo po daljšem mirovanju dogovoriti za delovni program, za nove cilje. Predstavniki krovnih organizacij bodo na seji, ki bo na začetku marca, podali predloge, na osnovi katerih bomo zastavili kratkoročni in dolgoročni program dela. Potlej se bo Slomak slovenskim političnim predstavnikom predstavil z novimi cilji,« poudarja Suzanne Weitlaner, ki je predsednica KD člen 7, in ene najmanjših manjšinskih skupnosti v tem delu Evrope. ERNEST RUŽIČ Na seji v Ljubljani so 24. januarja 2014, v duhu novega Pravilnika, za prvo koordinatorko izvolili mag. Suzanne Weitlaner, predsednico Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, za namestnika pa Darka Šonca iz Zagreba, predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Nove knjige SÁNDOR SZÚNYOGH: ZVESTOBA TRAVNIH BILK Pred mano je knjiga Sándorja Szúnyogha Zvestoba travnih bilk. Knjiga s pesmimi, napisanimi v madžarskem jeziku in prevedenimi/prepesnjenimi v slovenski jezik in s spremno študijo Lajosa Benceja je izšla pri Založbi Franc - Franc, v zbirki Mostovi na meji. S tem dejanjem nadaljuje založba program, v katerem želi slovensko govoreče bralce seznaniti z literarno produkcijo, za zdaj pretežno pesniško, literarnih ustvarjalcev madžarske manjšine v Sloveniji. Gre za uredniško (verjetno pa tudi širše potrjeno) založniško dejanje, kakršno je že vrsto let uveljavljeno med Slovenci na avstrijskem Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem. Založba Franc - Franc bo poskušala nadomestiti, kar bi morala biti že doslej sestavina narodnostne politike prekmurskih Madžarov ali Madžarov v Sloveniji. Vendar ne zgolj kot narodnostno politično, marveč kot izrazito kulturno in založniško dejanje. Sándor Szúnyogh (1942 - 1998), spada v generacijo pesnikov in izobražencev nasploh, ki so z nekoliko širšim zamahom v šestdesetih letih vstopili v literarni svet prekmurskih Madžarov in se hkrati, kar je še posebej pomembno, povezali s pesniki in pisatelji v Vojvodini in na Madžarskem, ter s tem vzpostavili ustvarjalno pretakanje univerzalne in hkrati manjšinske književnosti. Nemara je bilo povezovanje v nekdanji skupni državi lažje, vendar se je bilo tudi takrat zanj potrebno potruditi, kakor se je bilo treba potruditi za objave v madžarskih literarnih revijah, kar je pomenilo potrditev kakovosti besednega ustvarjanja in uspešnega avtorja. Prva zbirka Sándorja Szúnyogha, ki je izšla leta 1975, je nosila pomenljiv naslov Sporočilo iz Halikanuma - Halicánumi üzenet, pred tem pa je objavljal v Naptárju-Koledarju, v tedniku Nepújság in drugod, tudi v Vojvodini in na Madžarskem. Leta 1980 (na zavihku je napačna letnica 1977, v spremnem tekstu pa točna) je pri Pomurski založbi izšla najina skupna in dvojezična pesniška zbirka Naj - Leg, o kateri Lajos Bence izpostavi in naveže na aktualno izdajo: »S skupno dvojezično izdajo pesniške zbirke Naj - Leg sta on in Ernest Ružič utrla pot k večji prepoznavnosti slovenske in madžarske književnosti tako v Prekmurju kot tudi širše, hkrati pa sta tudi spoznala nujnost druženja in zbliževanja sorodnih ustvarjalnih duš v prostoru ob Muri. Tudi pričujoča izdaja podpira omenjeni cilj: približati literarno ustvarjalnost madžarske manjšine v Republiki Sloveniji večinskemu narodu, za kar si je še kako prizadeval na žalost že pokojni Sándor Szúnyogh.« Tu je, za čimboljše razumevanje, potreben oseben dodatek, in sicer: Pesniška zbirka Naj - Leg je sad druženja na ravni kolegov - novinarjev, dveh pesnikov in, kar je najpomembnejše, dveh pravih prijateljev. Za sabo sva imela samostojne zbirke, ki so izšle pri Pomurski založbi, imela sva odprte možnosti za nove samostojne knjige, a sva se odločila za skupno izdajo, temelječo na izključno pesniškem sporočilu v dveh jezikih, brez najmanjše primesi takšne ali drugačne politike. Zanimala naju je umetnost, Sándorja ob literaturi še slikarstvo, zato naša druženja z vrhunskim grafikom in prijateljem, žal tudi pokojnim Štefanom Galičem, mene je potlej vsrkalo novinarstvo in opredelitev za obravnavo manjšinskih vprašanj na RTV Slovenija in nekaterih tiskanih medijih v Sloveniji, na Madžarskem in v Avstriji. Kot že omenjeno, je esej Sándor Szúnyogh, pesnik od Boga bičane pokrajine, napisal Lajos Bence in omenil tudi njegove druge samostojne knjige: Hóvágy - Hrepenenje po snegu, zbirko pesmi za otroke Virágköszöntö - Cvetlična čestitka, izbor iz pesmi med letoma 1963 in 1981 Halicanumi rapzszódia in posthumni izbor poezije Visszajövök - Vrnil se bom. Sestavil je tudi Slovensko - madžarski družboslovno-politični slovar in izdal otroške igrice in ljudske pravljice Muravidéki kincsesláda - Prekmurska zakladnica. Vse to in še marsikaj drugega, ob rednem delu pri časopisu, pri urejanju Naptárja-Koledarja in drugih publikacij ter pri urejanju TV oddaje Mostovi - Hidak. Nekateri literarni kritiki menijo, da je Sándor Szúnyogh pesnik intuicije, drugi spet gledajo nanj kot na predstavnika minimalistične lirike oziroma fragmentarnega pesništva. »Poleg uporabe avantgardnih pesniških postopkov izpostavljajo tudi njegovo nespremenljivo kakovost, čeprav je poleg haikujev in takoimenovanih likovnih pesmi v svojo poezijo uvajal tudi druge oblikovne novosti. Pri svojem znakovnem eksperimentiranju se je zgledoval zlasti pri članih neoavantgardne skupine Uj Symposion iz Vojvodine ter pri slovenskih OHO-jevcih.« Nedvomno je nanj vplival tudi grafični opus prijatelja, slikarja in grafika Štefana Galiča (1944-1997). Kot piše Lajos Bence, je bila ena od stalnic Szúnyoghove poezije tudi tematika maternega jezika in pesniške besede kot njegove najžlahtnejše oblike. Tako kot ga je bilo strah smrti pesniške besede, tako je hkrati nenehno iskal tudi pravo besedo. To temo je v svojo poezijo vključil šele v zrelem obdobju pesniškega ustvarjanja. Iz eseja spoznamo tudi odmevnost Szúnyoghove poezije med literarnimi kritiki in teoretiki. O njegovi poeziji so pisali József J. Fekete, ki je pisal o Szúnyoghovi ljubezenski poeziji, in Imre Péntek, ki je v njegovi poeziji prepoznaval ironijo, ki da je bistveni element ars poetice... In vrsta drugih. Zaradi prezgodnje smrti Szúnyoghu ni uspelo, da bi fragmentarne, a zmeraj vznemirljive osebe in družbene teme, ki jih je pogosto oblikoval s samoironijo in zajedljivostjo, zajel v daljšo pesnitev, kar naj bi veljalo tudi za takoimenovano domovinsko oziroma manjšinsko tematiko v njegovi poeziji. László Göncz pa je opozoril na tesnejšo povezanost Szúnyoghove poezije z manjšinskim vprašanjem, zlasti v pesmih zadnjega ustvarjalnega obdobja. Lajos Bence še poudari, da se velika želja, »ki jo je zapisal v antologijski zbirki Tavaszvárás. Versek es elbeszélések - Pričakovanje pomladi, Pesmi in pripovedi, 1972, da bi se lahko posvetil samo literarnemu ustvarjanju, Sándorju Szúnyoghu ni uresničila.« Zbirka Zvestoba travnih bilk je razdeljena v tri vsebinske sklope: Glinene tablice pesmi, Vzeta v viharju in Sporočilo iz Halicanuma. Pesmi so prevedli oziroma prepesnili Vesna Donko, Ernest Ružič in Milan Vincetič, njen urednik je Franci Just, na naslovnici pa je objavljena reprodukcija barvnega lesoreza FOSIL-DREVO (1991) slikarja in grafika Štefana Galiča. ERNEST RUŽIČ »S skupno dvojezično izdajo pesniške zbirke Naj-Leg sta on in Ernest Ružič utirala pot k večjemu prepoznavanju slovenske in madžarske književnosti tako v Prekmurju kot tudi širše, hkrati pa sta tudi spoznala nujnost druženja in zbliževanja sorodnih ustvarjalnih duš v prostoru ob Muri« (dr. Lajos Bence) Lado Klar rad vandriva po svejti Vsigdar ga je vlejklo na bregé »Gda me pitajo, stero je moj rodni kraj, s ponoson povem, ka je tau prekmurska vesnica Törnišče,« pravi soboški penzionist Lado Klar, steri je v svojom žitki dosta vsega delo. Biu je geolog, tehnični risar, aranžer, pa tüdi fotograf in snemalec. »Na svoja mlada lejta mam tak lejpe kak tüdi slabe spomine, zatau ka je te drüga svetovna bojna bila. V naši vesnici so zažgali šaulo, tak ka smo te šaularge eno leto zgübili. V tom cajti so eno krčmo v šaulo spremenili,« se spominja Lado in povej, ka se je zatau, ka je v tiston cajti nej dosta penez bilau, odlaučo, ka de se včiu na industrijsko-rudarski (bányász) šauli v Lendavi, stera je nika nej koštala: »Dijaki smo živeli in v šaulo üšli v gradi. Domou sam odo konec kedna. Dostakrat sam celau bežo do Törnišča, tau je kakši deset kilometrov daleč.« Geologi so tisti lidge, stere zanima, ka se z zemlauv godi, najbole pa tisto, ka je v njenoj globočini. »Gda sam skončo šaulo, sam daubo slüžbo pri geološkom zavodi v Ljubljani. Te smo dosta po celoj Jugoslaviji odli, malo več kak eno leto pa sam preživo v Siriji, gé smo vodau v zemlej iskali. Gda sam prišo nazaj v Slovenijo, sam šau v Žirovski vrh, gé se je v zemlej isko uran. Po neka letaj me je začnilo vlejčti h korenjan, pa sam si delo v domanjom Prekmurji zisko,« povej sogovornik, steri je v enoj firmi, stera se je z lesaun spravlala, delo daubo kak tehnični risar (műszaki rajzoló). Delali so montažne rame, tüdi v Avstrijo so jih dosta odali. »Tej moj mali ram, v sterom ške zdaj živém, je bio napravleni po moji planaj. Vsakša iža je dobro voponücana, nega nikši velki gankov,« raztolmači Lado, steri je celi žitek rad riso in oblikovau. Gda je v osnovno šaulo odo, si je peneze tak slüžo, ka je razglednice iz kartona delo, pa ji sošolkam odavo. Te gda so se v Soboti začnole zidati velke baute, je pri firmi Potrošnik daubo delo. Poslali so ga v Novi Sad, gé je bila edina šaula za aranžere v Jugoslaviji. Tam se je tri mejsece včiu, kak se tau dela. Gda je nazaj v Soboto prišo, je največ dela meu s tem, ka je izložbe (kirakat) lepau kinčo. »Fejst zagnani sam biu. Nejsam dela tak njau, gda je vöra tri bila, do večera sam delo, če je trbelo izložbo zgotoviti,« pravi sogovornik, steroga že od mladi naug spremlja tüdi fotoaparat: »Moj stric je bautoš bio v Čakovci. On je rad takše tehnične stvari kipüvo, kak je gramofon na trpejto, pa fotoaparate, eške takše na mej. Gda je kaj nauvoga küpo, je staro meni dau. Tak sam daubo svoj prvi fotoaparat in sam začno kejpe delati. Nejsam samo naravo kejpo, sestrična mi je bila fotomodel. Slamnati krščak sam ji na glavo dau, od sauseda sam kaktus prineso in napravo takši kejp, kak če bi bio v Mehiki napravleni. Gda sam v Soboto nazaj prišo, sam že meu baukši aparat, takši rusoški, ka sam ga v Siriji küpo. Te se je v varaši vse dosta zidalo. Kejpe sam delo, pa sam jih odneso k Vestniki, oni pa so jih objavili v novinaj. Več kak deset lejt sam honorarno delo za nji, te sam pa začno delati tüdi za televizijo. Kak snemalec s kamero sam z novinari večkrat odo tüdi v Porabje. Več kak tresti lejt sam biu zvünejšnji sodelavec slovenske televizije.« Velka strast in lübezen Ladoja Klara so tüdi potovanja, največkrat povezana s plezanjom na gore (hegymászás). »Küpo sam en velki zemljevid (mapo) sveta, ka ga škem na steno gorzakeliti. Na njem mo namalo, gé san vse bio. Zdaj že skor moram iskati mesto, gé sam nej biu. Ge sam že kak mali, isko priliko, ka bi üšo na kakši velki breg. Znamo, ka jih v Prekmurji nega. Te je tak bilou, ka sam tam, gé je dosta stub bilou, večkrat gor pa doj üšo. Te gda sam biu okauli 20 lejt star, sam üšo prvič na Triglav. V Soboti sam se spozno s profesorom Evgenom Titanom, steri je dobro pozno slovenske gore, pa sam ga proso, če me vzeme s seuv,« pove Klar, steri zdaj že skor šestdeset lejt odi na velke brege. Plezo je v italijanski Dolomitaj, na Grossglockner in Mont Blanc. Bio je pod najvejkšo goro sveta, Mont Everestom v Himalaji. Staupo je na vrej najvekše afriške gore Kilimandžaro. Njegov višinski osebni rekord je 6500 metrov. »Fejst sam si želo priti na vrej argentinske gore Aconcagua. Gda smo pet gezero metrov visiko bili, smo prespali v šatori. Drügi den bi mogli okauli štrte vöre zazrankoma stanoti, če bi steli do vreja priti. Mi smo se zbüdili komaj v sedmoj vöri. Znau sam, ka nemo mogo priti do vreja, vseeno sam šau proti njemi. Malo menje kak petsto metrov mi je sfalilo, ka bi prišo na najvišišo goro bejdvej Merik,« eške gnesden obžalüvle Lado Klar, steromi je pred neka leti Planinska zveza Slovenije podelila tüdi svojo najvekše priznanje (elismerés), svečano listino. »Tou priznanje mi dosta pomeni. Že več kak petdeset let sam član soboškoga planinskoga drüštva. Pauleg toga, ka potujem in plezim, tüdi rad kejpam in s kamero snemam svoja potovanja,« pravi človek, steri se je eške nej navolo titi po svejti. Preminaučo leto je bio na Kitajskom (Kína), gda si penez prišpara, pa de se pa odpravo na paut, če de prilika, mogauče kama na velki breg, »na kakši pet gezero metrov, ka vidim, če sam eške zmožen priti tak visiko.« Silva Eöry »Šel bom na goro visiko, visiko...« Lado Klar si je vsigdar trno želo na visike plamine Živlenje na kinezerskoj tržnici Sto ojdi na Kitajskom, mora pogledniti velki zid OD SLOVENIJE… Pri registraciji pomagajo slovenske organizacije Predsednik Madžarske János Áder je za 6. april vöspiso parlamentarne volitve (választások). Nej davnik pa je vsikša držina v našom rosagi po pošti dobila eden kopert, v šterom je biu eden dokument za vöspuniti. S tem papérom se leko dá vsikši na Madžarskom gorspisati na narodnostni register (névjegyzék), ka znamenüje, ka leko geseni dá glas na kotrige domanji - veški ali varaški - narodnostni samouprav. Leko pa znamenüje tau tö, ka na sprtolejtni volitvaj leko dá glas na narodnostno lišto za v parlament. Od té registracije smo se pogučavali s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošom. »V pismi, ka je vsikša držina dobila, je samo eden dokument nut, leko pa, ka se šké vsikši člen držine registrerati. Te formular je mogauče fotokopérati, vej se pa je leko zgodilo, ka ga je nekak talüčo, ar je nej znau, ka je gé« - je raztomačo predsednik pa dale gučo: »Če se tau vöspuni, se leko pošle po pošti ali oddá na lokalnom volilnom uradi (helyi választási iroda). Takšiva gesteta pri nas v Porabji na Dolenjom Siniki pa v Varaši.« Pomauč pri vöspunjavanji nam nidi drügi papér, navodilo, štero so cuj v kopert djali, depa na interneti tö vse djenau raztomačijo (www.valasztas.hu). Na dokumenti pri punkti »A« leko nutspišemo, k šteroj narodnosti slišimo. Tau znamenüje, ka nas v narodnostni register gorvzemejo pa mo geseni leko glas dali na člane lokalni narodnostni samouprav (helyi nemzetiségi önkormányzatok) pa sledik na kotrige Državne slovenske samouprave. Če se stoj odlauči, ka šké glas dati za narodnostno lišto v parlamenti, more svoj »X« dati pri punkti »B«. S tem pa zgibi pravico, ka bi leko na strankarske lište (pártlista) glas dau. »Od začetka smo bile narodnosti prauti toma, vse smo probale, ka aj bi nej tak bilau. Istina je, ka je za nas najbole važno, ka smo narodnost, ka gordržimo gezik, kulturo pa indentiteto, depa donk smo madžarski državljani (állampolgárok), kak takši pa bi radi odlaučali od toga tö, štera stranka pela rosag. Na žalost tau pravico zdaj zgibimo« - je raztomačo Martin Ropoš. Slovenske organizacije pa prosijo vse Slovence v rosagi za tau žmetno odločitev. »Dobro bi bilau, če bi se s kem več lüstva gor na register spisalo. Moremo povödati, ka takša mala narodnost, kak je naša slovenska, mogauče nede mela poslanca (képviselő) v parlamenti. Leko pa tá pošlemo zagovornika (szószóló), za šteroga je ranč tak važno, če za njega ne dá glas samo 10-20 lüdi, liki več stau, ka má vekšo legitimacijo.« Za sprtolejtne volitve vsikša državna narodnostna samouprava postavi lišto s trejmi kandidati. Za tau, ka bi narodnost dobila poslanca v parlamenti, nüca en frtau glasov madžarskoga poslanca, tau je kauli 10-15 gezero glasov. Telko Slovenci gvüšno nemo zbrali, zatok je realno, ka pošlemo zagovornika. Té v parlamenti nede mogo glas dati na djilejšaj parlamenta, depa leko de delo v narodnostnoj komisiji (bizottság). Če de kakša takša téma na državnom djilejši, štera je povezana z narodnostmi, de leko gučo v parlamenti. »S tem mogauče po dugi-dugi lejtaj dosegnemo tau, ka mo meli poslanca ali zagovornika izmed nas, šteri bau fizično v parlamenti pa de probo delati za dobro naše slovenske skupnosti« - je vöpostavo Martin Ropoš. Narodnostne samouprave, Državna slovenska samouprava pa Zveza Slovencev na Madžarskem pomagajo, ka bi se Slovenci s kem ležej registrerali. »Mi mo pomagali vöspuniti, če pa se več dokumentov nüca, mo fotokoperali, pa več formularov tö leko vküppoberemo. Té leko vküper odnesémo v lokalni volilni kancelaj. Važno je samo tau, aj lidgé prošnjo djenau vöspunijo pa se na konci podpišejo. Od volilnoga kancelaja v par dnevaj dobijo odgovor na svoj atrejs, šteri svedoči, ka so je gor v register vzeli« - je o postopki povödo predsednik krovne organizacije. Če se stoj do volitev premisli, leko narodnostno registracijo dá vözbrisati tö. Vse slovenske organizacije pa prosijo Slovence na Madžarskem, aj se najmenje pri punkti „A” za gesenske volitve za samouprave zglasijo. Važno pa je tau tö, aj se do 21. marca pisno (ali do 23. marca na interneti) s kem več lüdi zglasi za volitve v parlament prejk narodnostne lište. -dm- Predlog nove koalicijske pogodbe Predlog nove koalicijske pogodbe je skoraj še enkrat daljši od prvotnega osnutka. Ključne zaveze koalicijskih partnerjev o tem, da ne bodo posegali v minimalno plačo ter da ne bodo zviševali ali uvajali novih davkov in drugih dajatev, razen če se o tem drugače ne dogovori s socialnimi partnerji, ostajajo. Dodatno se je koalicija zavezala, da bo pokojnine in regres za upokojence ohranjala na dosedanji ravni. Med prioritetami do konca mandata ostajajo zagon gospodarstva, pametnejše črpanje evropskih sredstev, okrepitev Slovenije s trajnostno rabo naravnih virov in reforma zdravstva. Več pozornosti tokrat namenjajo mladim, ki jim želijo »vrniti prihodnost«. Poleg tega, da se bodo pristojnosti mladinske politike skupaj z uradom za mladino z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prenesle v kabinet premierke, med drugim napovedujejo ukrepe za krepitev podjetnosti in lažje vključevanje ranljivih skupin mladih na trg dela ter zagotovitev bivanjske avtonomije mladih, s poudarkom na razvoju neprofitnih najemniških stanovanj za mlade ter na zagotavljanju mobilnosti in podpori mladim družinam. Dokument bodo sicer morali potrditi še organi strank, kar naj bi se zaključilo do 13. februarja. Zoran Thaler priznal krivdo Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler je v sporazumu s tožilstvom priznal krivdo jemanja podkupnine. Thalerja so pred tremi leti novinarji The Sunday Timesa skrivaj posneli, ko se je dogovarjal o plačilu v zameno za vložitev predlogov zakonov v Evropskem parlamentu. »V Murdochov resničnostni šov Sunday Timesa sem bil porinjen neprostovoljno, zdaj iz njega prostovoljno izstopam,« je dejal Thaler. Sporazum o priznanju krivde zaradi jemanja podkupnine naj bi bil usklajen že decembra, podpisan pa na začetku januarja oziroma še pred vložitvijo obtožnice. Sporazum po neuradnih podatkih poleg denarne kazni predvideva tudi vikend zapor za Thalerja ter prepoved opravljanja poklica, o čemer je včeraj poročal tudi Dnevnik. Predsednik DSS Martin Ropoš Za dobro volau Dejdek pripovejda vnukom o svoji spominaj na bojno. »Vejte, vnuki moji, gnauk sem jaz sam edno cejlo stotnijo sodakov tak zapravo, ka so se več nej mogli biti.« »Ej, ej, dejdi, gvüšno ne lažeš?« ga pitajo vnuki. »Pa ka si ti bijo? Topničar (tüzér)?« »Nej,« pravi stari, »küjar«. Pojbič gratulejra svojoj babici za njeni rojstni den. V rokej drži velki püšeu vsefele rauž. Babica ma pravi, ka bi nej trbelo, vej pa rauže dosta koštajo. »Pa naš gračenek je tak nabit z vsefele raužami,« ma tumači babica. Pojbiček pa etak: »Samo je biu, babica moja«. Edna ženska notra staupi v bauto, gde vsefelé male stvari (živali) odavajo. Pita bautoša: »Mi leko date gezero falatov ščurkov (csótány)?« Bautoš z bejlim gleda žensko pa ji pravi, ka oni takšnih kebrov nejmajo. Depa njega briga, ka bi ona s tejmi prevnaugimi kebri. »Vejte, vej so mi pa gorapravli arendo (podnajem). Vert mi je pravo, naj tak njam sobo, kakšna je te bila, gda sem se notra skvaterala.« Dva djagra pripovejdata v gauški. Mlajši pravi starejšomi: »Če jaz pükšo podržim v zavca, tisti zavec si tak včasin leko da napisati svojo oporoko (végrendelet).« Na tau rejč na čistino prileti eden zavec. Mladi djager, steri je tak na maudra gunčo, zgrabi pükšo pa strli. Dapa zavec je bole flajsen biu pa je v grm skočo. Starejšomi djagri smej vujde pa etak pravi: »Tak mislim, ka zavec že leti k notaroši.« ES … DO MADŽARSKE SPOŠTOVANI VOLIVCI! VSE DRŽAVLJANE SLOVENSKE NARODNOSTI PROSIMO, NAJ SE REGISTRIRAJO! Tujci tudi po 1. maju ne bodo prišli do kmetijskih zemljišč na Madžarskem S 1. majem poteče moratorij na odkup kmetijskih zemljišč, ki ga je Madžarska enkrat že podaljšala, da bi zavarovala svoja kmetijske površine pred tujimi kupci. Gyula Budai, državni sekretar Ministrstva za razvoj podeželja, je prejšnji teden seznanil javnost z delovanjem komisije, ki se ukvarja s t. i. žepnimi pogodbami. To so pogodbe, ki so jih tujci, predvsem avstrijski kmetovalci, podpisali z lastniki zemljišč na Madžarskem o uporabi zemljišč, in bi tujcem po poteku moratorija omogočile, da bi postali lastniki teh zemljišč. Po mnenju vlade in kmetijskega resorja so t. i. žepne pogodbe nezakonite in nelegalne, zato bo z vsemi pravnimi instrumenti preprečila, da bi po 1. maju zaživele. Državni sekretar je izpostavil odstavke kazenskega zakonika, ki se nanašajo na sklenitev žepnih pogodb. Predstavil je tudi osnutek zakona o preprodaji kmetijskih zemljišč, ki bo – če ga bo parlament februarja sprejel – preprečil špekulacije z zemljišči. Zakon bo omogočil, da bodo zemljišča, na katera se nanašajo žepne pogodbe, po obravnavi sodišča, pripadale nacionalnemu skladu za kmetijska zemljišča. Zagotovilo za zakonito prodajo pa naj bi bila uvedba varnostne nalepke, ki bi bila garancija za državno dovoljenje. Tudi v Andovcih bodo jeseni narodnostne volitve Vlada je prejšnji teden spejela sklep in je potrebno število (30) pripadnikov posamezne manjšine za razpis lokalnih narodnostnih volitev znižala na 25. Če bo predlog sprejel tudi parlament, potem bodo jeseni narodnostne volitve tudi v tistih krajih, kjer se je na zadnjem popisu prebivalstva opredelilo za določeno narodnost najmanj 25 oseb. Med take kraje spadajo med drugim tudi Andovci v Porabju, kjer živi okrog 70 ljudi, od teh se jih je 29 opredelilo za Slovence. Čeprav je to več kot 40 odstotkov, po prvotnih predpisih Andovci ne bi imeli slovenske samouprave, če ne bi slovenski politiki (tudi na najvišji ravni) in diplomati posredovali pri madžarski vladi. Leta 2014 se pripravljamo na parlamentarne in lokalne volitve. Volilna zakonodaja zagotavlja volilno pravico tudi vsem registriranim volivcem slovenske narodnosti. V kolikor se bomo registrirali, si bomo lahko izvolili lokalne narodnostne (slovenske) samouprave in narodnostnega poslanca ali zagovornika v madžarskem parlamentu. V prejšnjih tednih je Nacionalna volilna pisarna vsaki družini poslala formular, Vlogo za registracijo narodnostnih volivcev in tudi informacije o izpolnitvi le-te. Formular lahko kopirate, razmnožujete in ga najdete tudi na spletni strani: www.valasztas.hu. Če je potrebno, pri izpolnitvi lahko prosite tudi za pomoč. Na spomladanskih parlamentarnih volitvah lahko postavi vsaka narodnostna skupnost svojo volilno listo. Z listo, ki jo postavijo državne samouprave, posamezna manjšina sodeluje na parlamentarnih volitvah. Če določena narodnostna lista dobi vsaj četrtino glasov, ki so potrebni za mandat poslanca na strankarskih listah, potem pride do polnopravnega mandata v parlamentu, to pomeni, da bo lahko poslala v madžarski parlament svojega narodnostnega poslanca. Po predhodnih izračunih bo potrebno za en mandat zbrati od 50 do 60 tisoč glasov, torej narodnostna lista bo morala dobiti od 10 do 15 tisoč glasov, da bo lahko določena manjšina poslala svojega polnopravnega poslanca v parlament. (Narodnostno listo bodo lahko volili le tisti, ki so to izjavili s pritrdilnim odgovorom na točko B v vlogi za registracijo v narodnostni volilni register.) Manjše narodnostne skupnosti – med te spada tudi naša slovenska – nimajo realnih možnosti, da bi v parlament poslale svojega polnopravnega poslanca. Tiste narodnosti, katerih lista ne bo dobila zadostnega števila glasov za polnopravnega poslanca, bodo poslale v parlament zagovornika (zastopnika brez glasovalne pravice). POMEMBNO JE VEDETI! Tisti, ki bo dal svoj glas slovenski (narodnostni) listi, ne bo imel pravice glasovati za strankarske liste, ampak le za individualnega poslanca svoje volilne enote. Torej kot vidite, volilni sistem je precej zapleten. Osnovni pogoj udeležbe na (narodnostnih) parlamentarnih volitvah je torej registracija v slovenski volilni register, kar je tudi predpogoj za izvolitev slovenskih samouprav na jesenskih lokalnih volitvah. Izpolnjene in podpisane formularje lahko oddate osebno v lokalnih volilnih pisarnah, lahko ena oseba zbere in odda tudi več vlog. Volilni register vodi Nacionalna volilna pisarna, zato vlogo lahko pošljete tudi na njen naslov ali se registrirate na njeni spletni strani (www.valasztas.hu). Registracija poteka že od 1. januarja 2014. Na formularju - z označitvijo odgovora szlovén (slovenska narodnost) pri točki „A” – lahko izrazite, da se želite registrirati kot volivec, pripadnik slovenske skupnosti. Registracija se v osnovi nanaša na samoupravne volitve (lokalne oz. državne). Hkrati se lahko pri točki „B” izjasnite, da želite glasovati na parlamentarnih volitvah za slovensko listo, kajti tako bomo prišli do slovenskega zagovornika v parlamentu. Povzetek: Torej če označite točko „A” (X- szlovén) vloge, vas bodo registrirali v slovenskem volilnem registru (imeniku). To je pogoj, da se boste lahko udeležili jesenskih narodnostnih volitev, torej izvolili svojo lokalno slovensko samoupravo. To ni nobena noviteta, tako je bilo tudi na zadnjih lokalnih volitvah. Če označite tudi točko „B”, izjavite, da želite glasovati na parlamentarnih volitvah za slovensko listo. To ni povezano z vašo udeležbo na jesenskih volitvah lokalnih slovenskih samouprav. Ne glede na to, ali ste točko „B” označili ali ne, boste imeli pravico sodelovati na jesenskih lokalnih volitvah, kajti točka „B” se nanaša le na parlamentarne volitve. Predlagamo in prosimo, da vsak Slovenec označi vsaj točko „A” vloge, da bi imel pravico glasovati na jesenskih lokalnih volitvah za slovenske samouprave in za državno slovensko samoupravo. Za točko „B” – glede na realne možnosti naše skupnosti – naj se odloči vsak sam, po svojem najboljšem prepričanju. P.S.: Vlogo lahko prekličete tudi po njeni izpolnitvi. S točko „T” lahko spremenite svoje izjave tako pri točki „A” kot pri točki „B”. Novega slovenskega volilnega imenika ne bodo uničili po parlamentarnih volitvah, registracija bo veljala tudi na jesenskih lokalnih volitvah, oziroma vse do takrat, dokler ne boste zaprosili, naj vas zbrišejo iz registra. Imenik bo javni dokument, vpogled vanj pa naj bi imele – ob določenih pogojih – le slovenske organizacije oz. volilni organi. O volitvah in registraciji vas bomo obveščali tudi na spletni strani www.slovenci.hu. Če imate vprašanja, so vam na razpolago sodelavci Državne slovenske samouprave osebno ali po telefonu (94-534-025). Državna slovenska samouprava Človeška usoda (2) Dostakrat sem mislila, ka se mi zmejša V prvom tali ste leko prešteli, kak je Vajdina Kata iz Slovenske vesi brezi oče gorrasla, pa kak se je prvič srečala z njim v Tromejniki. Pripovejdala je nam ešče od tauga tö, kak je brat v Meriko odišo. Zdaj v taum tali de od sebe pa od mlajšov gučala, pa od cejle svoje kalvarije, ka je ešče na njau čakala. - Vi ste kama odli delat? »Cejli čas sem v židano fabriko odla delat, že od maloga mau. Najprvin samo štiri vöre, potistim šest pa ešče ranč sem nej bila osemnajset lejt stara, gda sem že osem vör delala na tri partije (v treh izmenah). Tritresti lejt pa štiri mejsecov mam, ka sem v židanoj fabriki delala. Gda so tam zaprli fabriko, te sem tak v invalidno penzijo (rokkantsági nyugdíj) prišla.« - Zaka? »Dja sem v špitala prišla z ženskim betegom pa so me operirali, dapa za volo operacije se dja tam trombozo dobila na lejvo nogau, zato sem invalid gratala. Leko povejm, ka od tistoga mau sem kaudiš, kraste mam na nogej, viski cuker mam, zavolo tauga sem zdaj nej davnek tö v špitalaj bila. Pa dočas, ka sem dja nej na operacijo prišla, sem dja z nogami nišo bajo nej mejla. Dapa moja najvekša nevola se je nej s tejm začnila, ka sem invalid gratala ali ka sem brez oča gorrasla.« - Ka je pa te bilau? »Tau, gda je moj vekši sin, gda je eden leto star biu agyhártyagyulladás (meningitis) daubo pa zavolo tauga je glüpi grato. Pa tau je te ešče ranč nej vse, moja kalvarija se je s tejm začnila, dapa od tistoga mau pomalek vsigdar nika mamo pri družini, tak kak če bi nas zakunili.« - Kak ali od koga je vaš sin meningitis daubo? Sin je edno leto star bijo, pa njema je injekcijo trbelo dati za čunte, ka tašoga reda šegau ma dobiti deca. Dja sem delala, zato ka te samo tri mejsece sem leko z mlajši doma bila. Védőnő (patronažna sestra) mi je nej njala mira, gda mo maloga nesli na injekcijo, zato ka smo z ednim tazaostali. Tisti den so pa ranč v Slovenskoj vesi cepili. Te je ešče nej tak bilau, ka bi doma leko ostala, zato ka bi mi naleki mašine vkraj vzeli v fabriki, meni je pa peneze trbelo. Zato sem pa babi pravla, aj maloga dola nese, aj gnauk že mer mam. Gda sem dja domau prišla, zadvečerek, dejte je že štirideset stopinj vročine (láz) melo. Drugi den sem ga k mlašečomi barbejri nesla, dapa on me je nej poslo v špitale, liki tau pravo, aj dem domau z njim, pa če več (čaj) tej ne vzeme, te aj dem samo z njim v špitale. Dejte je te že tašo völko vročino mejlo, ka se je vse trausilo. Dja sem ga pa zgrab-la pa v snegej, pejški sem ga nesla na mašin (vlak), aj kak najprvin v špitale prideva. Dapa v špitalaj so tö nej znali, ka je z njim, zato, ka je dris emo, pa so tau mislili ka okužbo čreves (bélfertőzés) ma. Misli si, te ešče dva kedna so ga s tejm vračili, te čas so se njemi mozge pa te žile v vüji vse zažgale, pa od tistoga mau je sin glüpi.« - Mislim, ka je nej bilau leko delo njega etak gorzraniti? »Vejš, ka sem dja z njim trpala, pa če je tau ešče nej dojšlo, te je ešče mauž tö den do dneva zalokani bijo. Leko si misliš, ka sem vöprestala, gda je od matere drugi mauž tö samo vsigdar v mé vro, mati mi je zapovejdala, baba zapovejdala, dejdek zapovejdo, pa te ešče mauž, tak ka vsikši mi je zapovejdo. Dostakrat sem tak mislila, ka se mi vcejlak zmejša, nej čüda, ka so mi mozgé vcejlak nanikoj prišle. Tau je tak bilau, tau je istino, dja edno rejč ne lažem.« - Kak ste tau preživeli, ka vam je sin glüpi grato? »Gda se je tau zgaudilo, dja sem tak slaba gratala, ka sem več v fabriki nej ladala mašine gnati, te so me ta djali, gde so blago pucali. Če sem večer delala, sem vodné nej mogla spati, zato ka mati je nej mogla skrb meti sina. Vsigdar je odleto njej, zaman je kričala za njim, srmak je nikanej čüjo. Dapa ovak so naši tü taši bili, ka vsigdar samo na njivo, v štalo, v gauško, na sonžet, tau so nikdar nej gledali, ka bi mena kaj pomogli.« - Gda je zraso vaš vekši sin, te je že baukše bilau? »Cejli čas sem brigo mejla z njim, najprvin sem ga v Kaposvár dala v vrtec, ta, kama glüpi odijo, samo tisto je nam sploj daleč bilau. Na mejsec samo gnauk smo leko šli za njim, pa samo te je bijo doma, gda so vrtec vleta zaprli. Te sem ga tam vövzela pa sem ga v Sopron dala. Tau se je njim nej vidlo v Kaposvára, zato ka so ga tam sploj radi meli, ka je fejst čeden bijo. Tau je njim velki rezultat bijo, ka so z njim kak z glüpim telko vse leko dosegli. Gda je v Soprona vrtec vözopodo, te je tam v osnovno šaulo odo tadale, pa ešče tri lejta v strokovno šaulo, gde se je za tapetnika (kárpitos) vönavčo. Tau meštrijo ešče gnesden dela, dapa nej tak kak privatnik, liki samo doma. Zdaj slüžbo v daumi za prizadete (szoc. otthon) ma, tam popravla stauce pa stole kak tapetnik. Dapa ešče potistim, ka je že delo, sem tö dosta nevole mejla z njim.« - Kakšne nevaule ste meli, gda je že gorzraso? »Vejš ka, tak se je oženo s Ciganjicov, ka tau smo mi doma ranč nej znali. Sombotelski Ciganji so ga nanjé vzeli pa so mi ga taodpelali. Vse, ka je emo, vsikši filer so z njega vzeli. Telko pejnez nej emo, ka bi si edne novine leko küpo, pa te so samo dvajsti filerov koštale. Da pejnaze bilao, te so vsi ciganji pili ka so tam bili pa dinom, danom. On, srmak, pa je vsikši den samo eden falaček lečo klobasi daubo.« - Kak se je leko rejšo od tam? »Gnauk se je moja mati v Somboteli srečala z njim na banhaufi pa njej je tau pravo, ka zdaj on pod mašin (vlak) skau-či. Moja mati mena včasin valas dala, aj dem v Sombotel, ka je velka nevola s pojbom. Dja sem za njim šla pa sem ma pravla, aj dé lepau domau, pa aj vse tam nja. Te sprvoga je nej sto domau pridti, zato ka tam je že emo edno čer. ’Dobro, te poj domau z ženov pa z detetom vred, če sam neškeš,’ sem ma pravla. Domau so prišli, dapa tü se je pa njej nej vidlo, zato ka ciganjska banda je njej falila. Tam je nej bilau tašoga kedna, ka bi cejla družina nej vküpprišla pa so velko paradijo držali, ka je pri nas nej bilau. Nutra sem go v fabriko spravila, dapa tau se je njej tö nej vidlo, tak ka gnauk samo z detetom vred je vujšla. Te je naš pojep pa za njauv leto, pa je tam biu en cajt. Te sem dja pa za njim šla pa sem ma tapravla, aj vse tam nja, zato ka tam on nejma ka iskati, tam njega nanikoj dejejo. Na pa te tak sta se razpitala. Dapa potistim so ga ešče tö vsigdar vöponücali, vsikši mejsec, gda je plačo daubo, je üšo v Sombotel pa cejlo plačo je tam njau pri Ciganjici. Dočas je tam biu, ka je emo pejneze, potistim je pa znauva domau prišo. Tau je tak šlau eden cajt.« (se nadaljuje) Karči Holec Vekši sin, Laci Németh Kati Németh (Vajnina Kata) DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Dobrodošli v muzeju! Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. V okviru evropskega projekta »Doživetje prostora – A meg-élt táj – Sense of Place« so sodelavci Pomurskega muzeja Murska Sobota, Galerije-muzeja Lendava in Muzeja Savaria sestavili učne pripomočke v slovenskem knjižnem jeziku, porabskem slovenskem narečju, v madžarskem zbornem jeziku in hetiškem madžarskem narečju pomurskih Madžarov. Oba zborna jezika in obe narečji so prisotni v delovnem zvezku, igralnih karticah Spomin in na interaktivnem CD-ju. V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru in v slovenski hiši v sombotelskem skansnu smo imeli leta 2013 osem delavnic. Januarja 2014 se je odvijala prva dvojezična delavnica v Muzeju Avgusta Pavla za učence 1. in 5. razreda DOŠ Števanovci. Dosedanjih delavnic so se udeležili osnovnošolski učenci iz dvojezičnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku. Z delavnico so se aktivno seznanili tudi madžarski in slovenski srednješolci lanskoletnega arhivskega tabora. V sombotelskem skansnu so se poleti 2013 spoznavali z dvojezično delavnico madžarski osnovnošolci od 1. do 9. razreda. Razen nalog, ki so v učnih pripomočkih, pripravljata etnologa Sándor Horváth in Marija Kozar za vsako skupino še dodatne naloge, ki so povezane z muzejskimi predmeti in njihovimi poimenovanji v obeh jezikih in narečjih. Učenci nižjih razredov iščejo predmete na razstavi na podlagi slik, starejši pa na podlagi poimenovanj. Delavnice se navezujejo tudi na učbenike učnega predmeta Spoznavanje slovenstva. V učnih pripomočkih so manj in bolj zahtevne naloge, ki se prilagajajo starosti učencev. Učenci prvega razreda na primer le oštevilčijo ustrezne predmete ali dele kmečke domačije in jih potem pobarvajo. Na interaktivni zgoščenski so tudi take naloge, ki se lahko rešijo brez obvladovanja branja. Bolj zahtevna naloga je na primer iskanje besed v dveh jezikih in narečjih med pomešanimi črkami. Preden bi se igrali s karticami Spomin, lahko spoznamo predmete, njihova pomimenovanja in se naučimo izgovarjave s pomočjo interaktivne zgoščenke. Če kliknemo na majhen zvočnik ob besedi, jo tudi slišimo. Nato se lahko začnemo igrati s karticami. Sprašujemo vedno v tistem jeziku, v katerem nam manjka kartica. Zmaga tisti, ki zbere največ četvorčkov (štiri risbe istega muzejskega predmeta, poimenovanega v slovenskem knjižnem jeziku, porabščini, hetiškem madžarskem narečju in v madžarščini). Tako se igraje učimo jezikov. Tudi slovenski in madžarski srednješolci ter madžarski učenci v Szombathelyu so imeli to igro za zelo zabavno in poučno. Na interaktivni zgoščenki je popularna sestavljenka (puzzle), premetavanka (anagram), barvanje besed (temno modra je knjižno slovenska, svetlomodra je porabska, temnozelena je madžarska, svetlozelena je hetiška). Oblačenje fanta in deklice v ljudsko nošo je tudi zabavno. Treba je paziti na vrstni red, sicer kos obleke ne ostane na lutki. Murskosoboški informatiki so sestavili zgoščenko tako, da se naloge ne ponavljajo. Računalnik vedno znova pomeša predmete in besede, s tem spodbuja uporabnika za učenje. Delavnice se organizirajo po želji. Prijavite se lahko po telefonu pri Mariji Kozar (06-20 594-4794). Kako se učenci počutijo na delavnicah, si lahko ogledate na slikah! Marija Kozar MRTEV POTAČ Mali Lajči se je prebüdo. Se je prebüdo pa gor stano. Kak je gor stano, je vö na okno pogledno. Venej je vse bejlo bilou. »Na, dun je zima prišla,« si je pravo pa si že zajtrik delo. Napravo ga je za sebe pa eške za ato pa za mamo. Tou soboto sta si več časa za spanje najšla. Mali Lajči je zvečo svoj zajtrik pa tadale vö na okno gledo. »Gnes se Barbara pa Sini gvüšno ne prineseta s potačom,« si je eške mlejčen kafej spiu. Ranč, kak sta ata pa mama stanola, sta se po bejloj poštiji z biciklinom prinesla Barbara pa Sini. Na, nejsta se ranč prinesla. Barbara se je mantrala s pedalami, Sini pa je po staroj šegi nej sejdo zar na paktrejgeri. Zar je držo za paktrejger pa sinjavo Barbaro na njeni dvej potačaj, aj se dun nikak pela po globkom snejgi. Zmejs se njemi je dvakrat spoškalilo, ka je na nous spadno. Barbara se je dvakrat taobrnoula. Tak sta oba bila že skur tak bejliva kak poštija. Depa, dun sta vcejlak zmantraniva prišla do maloga Lajčiva, ka njiva je že na dvouri čako. »Gnes néde, ka nej,« njiva je pito tou, ka je že vsikši vedo. »Potača sta skur kak mrtviva, ka se nešketa vrteti. V takšnom vrejmeni je boukše kaj drugoga delati, kakšen drugi šport naprej vzeti.« »Leko, depa, tetica nam je krüj spekla. Mama pa je meni prajla, aj ga dem iskat. Zdaj pa, vejš, skur kak vsikši den. Skur kak vsikši den z mojim potačom,« si je na velke zdijavala Barbara. »Ge pa sam z njou šou, ka njena tetica meni vsigdar vej kaj sladkoga za gesti dati,« si je Sini še bole na velke zdijavo. Mali Lajči njiva je polsüšo. Njiva je poslüšo pa gledo. Za eden čas je skoučo. Je skoučo pa že leto nikan ta nut. Nej dugo trbelo, že je nazaj prišo. V vsikšoj rokej je emo eno velko lopato za snejg. »Tou je gé vrastvo za mrtev potač!« Barbara pa Sini sta ga gledala, nejsta razmejla, ka njima šké prajti. Mali Lajči pa je vedo, kak se tou dela. »Sini, ka me gledaš?! Vzemi tou šker v roke pa delaj, kak boš name vido,« je mali Lajči že meto snejg pa tadale po poštiji ter delo. Sini se je pomalek tö kcuj k deli vzeu. Metala sta snejg vsikši na svoj kraj. Pomalek, pomalek, se je tér delo pa se naredo od rama maloga Lajčiva pa ta do teticinoga. Mali Lajči pa Sini sta nazaj do Barbare prišla. »Na, Barbara, zdaj pa se dun leko do tetice pelaš,« je biu veseli mali Lajči. Sini se je na paktrejger vseu, Barbara je začnila poganjati pedale. Pa sta se pelala. Pa sta se nazaj tö pripelala. Barbara je mejla v cejkeri topeu krüj, Sini pa za sebe pa maloga Lajčiva žmano pogačo. Tam na dvouri so se eške malo zgučavali. Barbara pa je čakala. Nikšo silo je nej domou mejla oditi. »Na, ka je zdaj?! Mi naredita tér do douma tö ali pa nej,« je dun vöovadila, zakoj nikšne sile nejma. »E, Barbara, tadale pa, tak si brodim, tadale nazaj prouti doumi boš znouva mejla mrtve potače. Ge eške z atom snejg z dvoura moram zmetati, pa potejm de mi zavolé rekreacije za gnes,« se je mali Lajči že kcuj vzeu k deli na domačom dvouri. Mrtviva potača pa sta kuman, kuman domou prišla. Miki Roš Spoznavanje muzejskih predmetov (gornjeseniški otroci) Srednješolci arhivskega tabora z Madžarske in iz Slovenije spoznavajo jezik drug drugega Olepšajo mi jesen življenja PETEK, 07.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 SKOZI ČAS: ZGODOVINA LEPILA, 11.05 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 ŽIVALSKE ZGODBE: VISOKOGORSKO GOVEDO, 11.55 SVETO IN SVET: VLOGA UMETNIKA V DRUŽBI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 RISANKA, 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD, 21.05 PREŠERNO PO PREŠERNU, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: IGRALSKE LEGENDE, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 07.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 NA OBISKU, 14.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 OSMI DAN, 15.35 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 ZOI SOČI 2014, 16.00 SOČIJADA: UVODNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 17.00 OTVORITEV ZOI, 20.25 KOŠARKA - POKAL SPAR: POLFINALE, 22.15 UMETNOSTNO DRSANJE - EKIPNO, 23.30 ODA PREŠERNU, SLOVENSKI FILM, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 08.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 VETRNICA: VELIKI PRIJATELJI: KAJ BO ZRASLO? KORENČEK, 7.05 VELIKI STROJI: TRAKTOR, 7.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.35 POLETNA ZGODBA, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 8.30 BINE: PESNIK, LUTK. NANIZANKA, 8.50 ŽIVALSKE SKRIVNOSTI: KODERČEK IN TEODOR, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 REŠITEV ZA STAREJŠE, DOK. FILM IZ SLOVENIJE, 9.40 BIZGECI, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, 10.50 GREMO MI PO SVOJE, SLOVENSKI MLADINSKI FILM, 12.20 MOJA SOBA: ZADNJA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.40 PEDRO OPEKA, DOBER PRIJATELJ, DOK. FILM, 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 LAHKO NOČ, GOSPODIČNA, SLOV. FILM, 21.35 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 22.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 22.50 POROČILA, 23.25 APEL PODOBO NA OGLED POSTAVI: LETOŠNJI PREŠERNOVCI, 23.55 SVET BREZ KONCA: ŠAH, KOPR. NAD., 0.40 OZARE, 0.45 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL SOBOTA, 08.02.2014, II. SPORED TVS 7.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.10 OSMI DAN, 8.40 POLNOČNI KLUB, 10.00 PRAVA IDEJA!, 10.30 ZOI SOČI 2014, 10.50 SMUČARSKI TEK, 12.15 DESKANJE PO OVIRAH (M), 12.40 HITROSTNO DRSANJE, 13.00 OTVORITEV ZOI, 14.45 HITROSTNO DRSANJE, 15.20 BIATLON, 17.20 SMUČARSKI SKOKI, 18.40 KOŠARKA - POKAL SPAR: FINALE, 20.30 ZOI SOČI 2014, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE - EKIPNO, 22.25 SANKANJE - POSAMEZNO (M), 22.40 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 23.00 ARHEO, SLOV. FILM, 0.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 09.02.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.25 NAJBOLJŠA PRIJATELJA, NORV. NAD., 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE TEHARJE, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: STATUS ANIMARUM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 2. CVIČKOV FESTIVAL, 14.30 SLOVENSKI VODNI KROG: GABERNICA, DOK. NAN., 15.10 MIROLJUBNI KRIŽARJI, NIZOZ. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SPOMIN NA PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA OLGI KACJAN, 17.35 IGRALCI BREZ MASKE - OLGA KACJAN, PREJEMNICA BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 19. DEL: ZASEBNOST, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU, 21.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.05 SAZU, OZNANJANJE PRIHODNOSTI, DOK. ODD., 22.40 POROČILA, 23.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE, DOK. SER., 0.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL NEDELJA, 09.02.2014, II. SPORED TVS 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE - SMUK (M), 9.50 SMUČARSKI SKOKI, 10.50 SMUČARSKI TEKI - SKIATLON (M), 12.45 DESKANJE PO OVIRAH (Ž), 13.10 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - GRBINE (Ž), FINALE, 13.30 HITROSTNO DRSANJE - 3000 M (Ž), VKLJUČITEV V PRENOS, 15.20 BIATLON - 7,5 KM (Ž), 17.10 SANKANJE - POSAMEZNO (M), 17.30 SMUČARSKI SKOKI - POSKUSNA SERIJA (M), 18.20 SMUČARSKI SKOKI (M), 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.30 ZOI SOČI 2014, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 ALPSKO SMUČANJE - SMUK (M), 21.30 SMUČARSKI SKOKI, 23.00 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 23.25 OBLEKA, KRATKI IGRANI FILM, 23.35 POBEG, KRATKI FILM, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 10.02.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.55 CIAK JUNIOR: PESEM ZA LAURO, KRATKI FILM, 11.05 MOJA SOBA: ZADNJA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: IGRALSKE LEGENDE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE: GABRIJEL STUPICA – RETROSPEKTIVA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL PONEDELJEK, 10.02.2014, II. SPORED TVS 6.50 MOJA SOBA: ZADNJA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 7.20 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE - KOMBINACIJA, VELESLALOM (Ž), 9.30 UMETNOSTNO DRSANJE - EKIPNO, 11.05 SANKANJE, 4. VOŽNJA (M), 11.50 ALPSKO SMUČANJE - KOMBINACIJA, SLALOM (Ž), 13.20 HITROSTNO DRSANJE - 1500 M, POSNETEK, 14.40 SPOMIN NA VANCOUVER, 15.50 BIATLON - ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 16.45 HOKEJ - FINSKA : KANADA, 18.00 SANKANJE, 1. IN 2. VOŽNJA (Ž), 18.50 ALPSKO SMUČANJE - KOMBINACIJA (Ž), 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 HITROSTNO DRSANJE - 500 M, 21.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - GRBINE (M), 22.30 VERA (III.): MLADI BOGOVI, ANG. SER., 0.05 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 11.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.00 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 11.05 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.30 REŠITEV ZA STAREJŠE, DOK. FILM IZ SLOVENIJE, 12.15 PODOBA PODOBE: GABRIJEL STUPICA - RETROSPEKTIVA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: STATUS ANIMARUM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 BINE: PESNIK, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA: DO ZADNJEGA DIHA, SLOV. NAN., 20.50 NA KONCU CESTE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 11.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.25 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 8.30 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.30 ZOI SOČI 2014, 10.50 SMUČARSKI TEKI - SPRINT, KVALIFIKACIJE, 11.45 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 12.50 SMUČARSKI TEKI, 15.25 DESKANJE - KANAL, KVALIFIKACIJE, 15.50 BIATLON - ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 17.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 17.30 SMUČARSKI SKOKI, 20.20 ŽREBANJE ASTRA, 20.30 ZOI SOČI 2014, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 DESKANJE - KANAL, FINALE (M), 21.30 SANKANJE, 22.00 UMETNOSTNO DRSANJE - PARI,23.00 CIRKUS COLUMBIA, BOSANSKO-HERCEGOVSKI FILM, 0.50 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 12.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 BINE: PESNIK, LUTK. NANIZANKA, 11.00 ŽIVALSKE SKRIVNOSTI: KODERČEK IN TEODOR, 11.05 PEPI VSE VE O CIRKUSU, POUČNA NANIZANKA, 11.55 NA KONCU CESTE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 MEDENI TEDNI, SRBSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 12.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.20 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE - SMUK (Ž), 9.50 HITROSTNO DRSANJE - 500 M (Ž), 10.25 NORDIJSKA KOMBINACIJA, 11.20 UMETNOSTNO DRSANJE - PARI, KRATKI PROGRAM, 12.55 DESKANJE - KANAL, 13.20 NORDIJSKA KOMBINACIJA - TEK 10 KM, 14.15 KRLING - PREGLED DOGAJANJA, 14.40 DESKANJE - KANAL, FINALE (M), 15.30 SANKANJE - DVOJICE, 1. VOŽNJA (M), 15.50 HITROSTNO DRSANJE - 1000 M, 16.40 ALPSKO SMUČANJE - SMUK (Ž), 17.50 HOKEJ - ČEŠKA : ŠVEDSKA, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.30 ZOI SOČI 2014, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 DESKANJE - KANAL, FINALE (Ž), 21.30 UMETNOSTNO DRSANJE - PLESNI PARI, PROSTI PROGRAM, 23.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 13.02.2014, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 MALE SIVE CELICE, 11.25 ODPETI PESNIKI: ŽUPANČIČ - KOŠUTA – MILČINSKI, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA, RIS., 15.50 ADI V MORJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RISANKA, 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 13.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MALE SIVE CELICE, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.30 ZOI SOČI 2014, 10.50 SMUČARSKI TEKI - 10 KM (Ž), 12.20 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - SMUČANJE PO OVIRAH (M), 13.20 HOKEJ - SLOVENIJA : RUSIJA, 15.50 BIATLON - 20 KM (M), 17.00 HITROSTNO DRSANJE - 1000 M (Ž), 17.25 SANKANJE - EKIPNO, 18.15 HOKEJ - SLOVAŠKA : ZDA, 20.20 ŽREBANJE DETELJICE, 20.30 ZOI SOČI 2014, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 HITROSTNO DRSANJE - 500 M (Ž), 21.20 UMETNOSTNO DRSANJE - KRATKI PROGRAM (M), 22.30 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 23.25 ZABAVNI KANAL Neverjetno, kako čas beži... Kot pravi tudi pesem: »Zlati časi, kam hitite, kaj tak hitro preminite...« Na to me spominja vsako vabilo, ko me kateri od bivših razredov povabi – kot njihovo učiteljico in ravnateljico – na obletnico končane osnovne šole na Gornjem Seniku. Ta občutek me je obdajal tudi takrat, ko so me nekdanji moji učenci povabili na 25. obletnico končanja osnovne šole. Če pomislimo na to, da je 25 let četrtina stoletja, se nam zdi, da je predolgo obdobje. Ampak če pozorno pogledamo fotografijo nekdanjih učencev, se nam ne zdi veliko, kajti na njej so še vsi mladi. In da so tudi vsi aktivni, je pričalo njihovo pripovedovanje o lastnem življenju. Vemo, koliko ljudi je danes brezposelnih, oni pa vsi imajo službe, vsi delajo, čeprav ne vsi tisto, kar so si izbrali za poklic po osmem razredu. Tudi njih je dosegla gospodarska kriza, nekateri so celo izgubili delovno mesto, a so si iskali in tudi našli drugo. Nekateri so morali v tujino, na srečo ne predaleč, samo v Avstrijo, od koder se lahko vozijo vsak dan domov. Šli so – kot piše tudi Francek Mukič v svojem romanu – s trebuhom za kruhom. Tudi to so mi povedali, da bi bilo dosti boljše, če bi si našli delovno mesto v matični Sloveniji, kajti tam ne bi imeli težav z jezikom in bi to pomagalo tudi njihovim otrokom ohranjati jezik, saj bi videli, da imajo tudi s pomočjo maternega jezika zagotovljeno prihodnost. Pozno v noč smo se pogovarjali, obujali spomine. Zelo prijetno je bilo čutiti njihovo prisrčnost in spoštovanje. Nedavno sem slišala, ko je nekdo rekel svoji hčeri, da je nor vsakdo, ki si za poklic izbere poklic pedagoga. Toda moje izkušnje mi pričajo o tem, da sem dobro izbrala poklic (tudi ona čuti tako). In čeprav nisem obogatela v materialnem smislu, ko vidim, da se moji nekdanji učenci uveljavljajo, da so uspešni, mi dajejo tako moralno bogastvo, ki ga ne bi zamenjala za nobeno drugo bogastvo. Erika Glanz