43. številka.

V Trstu, v sredo 30. maja 1888.
Tečaj Xlll.v
,E D I N 0 S T'
V.
izhaja dvakrat na teden, vsako jreio in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. 6.-; izven Avst. 0.— pl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ n 2,25 PoBftmi<:ne Atevilke so dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trsttt po ft nov.,
T Gori o i in v Ajdovščini po « nov. Na naračfce "brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se poSiljajo uredniStvu v ulioi Torrento it. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se nt sprejemajo. Rokopisi xe ne vračajo.
Oglasi in oznanila S)' rm'uno po 7 nov. vrstici* v petitu; 7.11 naslove / debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in in*erato prejema upravnistvo v ulici Torrento 12. Odprte reklamacije so prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za/Primorsko.
Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja.
(V Boji državnoga zbora dn6 19. aprila t. 1. v generalnoj debati o budgotu. Po stonografskom zapisniku).
(Dalje.)
Pred nekaterimi leti so jako ponižali terife za les, ki se vozi iz Galicije v Trst. Škodo je pa imela naša lesna kupčija, posebno ker pri nas ogromno stane spravljanje lesa do železnice.
Letosje pa nas zadela rofakcija od premoga. Štajerci imajo le majhno škodo. Jedini premogovnik, katerega imamo na Dolenjskem, v Zagorji, v katerem je delalo 700 delalcev in se je na leto izkopalo 1,200.000 metričnih centov, je pa zaradi te umazane barantije moral ustaviti delo. (Čujte! na desnici.) Še za to so ni zadosti skrbelo, da bi ti delalci dobili delo mej avstrijskimi mejami.
Cital sem nedavno vsaj v „Laibachor Wochonblattu", da so ti revni ljudje morali iti celo v premogovnike zapadne Galicije, da si zaslužijo borni košček kruha, katerega je jim — odpustite, da se tako izrazim — odžrla semitska lakomnost.
Sedaj pa vzemimo drugo vprašanje. Kako je pa so železnicami? O južnej železnici molčim; dobro so jo razumeli položiti baš po najnerodovitnejših krajih preko Kranjske na potu k morju. Drži črez Ljubljansko barje in kjer je na Krasu kak od Boga prav zapuščen kraj, gotovo ondu skozi polje južna železnica. Poglejmo drž. železnice. Na Kranjskem je le 98 4 kilometrov drž. železnic. V kakoj razmeri je to z drugimi deželami? V tej zadevi smo uže mi na škodi. Koroška n. pr. ima 222 kilometrov drž. železnic ; celo mala Istra ima 1G4 kilometrov železnic in še tako zanemarjena Dalmacija, s katero mi delimo usodo avstrijske pepeluško, ima 125 kilometrov železnic. —
Naglašam, da je bas to tako hudo za nas, kor nemamo v večjej in rodovitnejšej polovici dežele prav nobene železnice, in so vsa naša prizadevanja za njo dosedaj bila neuspešna. Usojal sem se v tem obziru pred dvema letoma staviti resolucijo. Kaj jo s to resolucijo, še nesem mogel
zvedeti. Brez sledu je zginola in visoka vlada dosedaj še ni storila resnega koraka, da bi se naredila dolenjska železnica, o kate rej se uze govori 25 let, in za katero je dežela pripravljena doprinašati velike žrtve. In tako godi se nam tudi v drugih ozirih.
Vzemimo n. pr. trtno ua, ki je velika
i
»V edinoiti je moC«,
V 9
da narod, ki kar se tiče števila^n^evnih in gospodarskih sposobnostij, prekafc*druge in daje tudi več vojakov, prevzame vodstvo. To je faktum, kateremu se vsi radi uklanjajo. Da bi pa to bila pravica, ki bi pristojala kakemu narodu, kot podedovano, zgodovinski utrjeno pravo, kot pravica, ki velja za vse čase, ter izključuje tekmeca,
M	'	»	-J-- -- —	—	W J • v »	iHtkij MVUj V	VUnMIUl/Uj
nevarnost za naše vinstvo! V ta namen to je nekaj, kar smo se morali naučiti
PODLISTEK.
Pikova dama.
Euaki spisal A. S. Puškin, prevćl I. H.
IH.
(Dalje).
Grofinja začela se jo slačiti pred zr-kalom. Deli so ž nje z rožami ukrašeni cepec ; sneli so napudrano vlasuljo ž njeno sive in popolnoma ostrižene glave. Buciko usipale so se okolo nje kakor dež. limena srebrom sita obleka pala je k njo oteklim nogam. Herman je bil priča zopernih skrivnostij njeno toaleto; konečno ostala jo grofinja v spal 11 ej obleki in v nočnem cepci: v tem oblačilu, bolj lastnem njo starosti, zdela so je menj strašna.
Kakor vsi stari ljudje sploh, trpela jo tudi grofinja zaradi nespanja. Slekši se, usedla se je pri oknu v voltaireov naslonjač in odposlula služanke. Sveče so so odnesle; soba bila jo zopet razsvetljena se samo svetilnico. Grofinja je sedela vsa rmena, gibaje viseča ustna, zibajo so na desno in na levo. V kalnih njenih očeh izobra&nla so je popolna odsotnost mislij; gledaje na njo bilo bi možno misliti, da majanje strašne starke ni prihajalo od njeno volje, no po delovanji skritega galvanizma.
Na enkrat izpremenil se je ta mrtvi obraz na neizjasnjen način. Ustni ste prenehali gibati, oči so oživele, pred gro-finjo stal je neznan mož.
se je res postavilo 23.500 gld. v letošnji državni proračun; a če pogledate, kaj se je pri nas storilo, da bi se odpravila strašna nevarnost, prepričali se bodete takoj, da bi bilo se mnogokaj treba. Ameriške trte prodajajo za drag denar kmetom, ki večkrat šo za sol nemajo, in poleg tega pa se take, da jih precejšnji odstotek ne uspeva. (Prav res je!) Tu bode pač treba kaj več storiti.
Treba bode pa misliti na druge stvari, n. pr. regulovanje Krke, katero sem jaz bil sprožil in je je zagovarjal tudi naš voditelj v zbornici poslancev, moj častiti prijatelj dr. Poklukar.
To vse so stvari, katere visokoj vladi najnujnejše proporočam. Dovolite mi kot generalnemu govorniku nekaj političnih opazek. Rad bi ogledal najprej onega poslanca, ki po starej tradiciji — če je dobra ne vem — vsako leto začenja to debato, to je spoštovanega gospoda poslanca notranjega mesta Graškega, vit. Carneri-ja.
Navadno potegnoz direktorjem v predigri k Gdthejevemu Faustu; s tom pravi: Ihr wisset \vohl, was wir bediirfen, wir wollen starke Getrilnke sclillirfen". Rekel bi, da takrat ni bil srečen se svojimi in« gredijencami. Jaz se prištevam k najpazlji-vojšim poslušalcem gospoda poslanca Car-nerija in sicer iz dobrega uzroka. Stvarno budgotarnega so od njega malo naučiš, a zato te odškoduje z obilnostijo krilatih besed, katere kar iz rokava siplje, in vrneš se zadovoljen na svoj sedež, kajti svest si si, da si jako obogatel se zbirko parlamen-taričnih, spomina vrednih atvarij. Letos pa uže toga ni bilo. Poslušal sem govor njo-gov, ga pazno prcČital, toda našel sem le ieden stavek, ki spomina na stari boljši čas. —
To jo stavek, da večina hoče „Nemce pripraviti ob staro pravice, ob vodstvo". V mnogojezičnej državi jo popolnem prav,
—	Ne strašite se, za Boga, no strašite se! rekel je se slišnim in tihim glasom. Jaz nimam namere škodovati vam; prišel sem prosit vas neke milosti.
Starka je gledala naolče nanj in, kakor se je videlo, ni ga slišala. Herman je menil, da je gluha in naklonivši se nad samo nje uho, ponovil jej je isto. Starka je molčala kakor pvej.
—	Vi, nadaljeval jo Ilerman, leliko ustanovite mojomu življenju sročo in to vas ne bode ničosa stalo; jaz vem, da znate vi uganoti tri karto zaporedoma . . .
Herman so je ustavil. Grofinja, zdelo se mu je, umela je, kaj od njo zahteva; kazno jo bilo, da išče besed za svoj odgovor.
—	To jo bila šala, rekla je konečno: prisegam vam, to jo bila šala.
—	S tem so ni možno šaliti, dejal je srdito Herman. Vzpomnite se Čaplickega, kateremu ste pomogli priigrati.
Grofinja se je vidno vznemirila. Črte njeno izobrazile so silno dušno razburjenost, no ona jo kmalu pala v prejšnjo brezčuv-stvenost.
—	Moreto li, nadaljeval jo Herman, naznačiti mi te tri verne karte ?
Grofinja jo molčala, Ilerman je nadaljeval :
—	Komu hranite svojo tajno? Vnukom? Oni so bogati tudi brez tega; oni ne vedo niti ceno denarjem. Zapravljivcu no pomorejo vaše tri karto. Kedor ne umeje varovati očetove dedščine, on gotovo umre v siromaštvu, ne glede ni na kako demonsko pomoč. Jaz nisem zaprav-
še le od gosp. Carneri-ja. (Dobro! Dobro! na desnici.) In da so jo ta stavek razlegal iz srede stranke, ki se ponaša so svojim liberalizmom, ki vodno govori o jednakosti pred postavo, da ga Blišimo iz ust moža, ki tako slabo govori o fevdalni politiki, ki pa na vso moč propoveduje aristokracijo fplomena. (Dobro ! Dobro! na desnici.) To bi bila stvar, katerej bi se bil moral jako čuditi, da je nesem slišal iz ust tega filozofičnega poslanca zelene Štajerske, katerega mnenje nekako čudno nasprotuje mišljenju drugih ljudij.
(Konec prih.)
Občni zbor
Slovanske Čitalnice dne 27. maja 1888.
Ko se je ob napovedanej uri okolo G3/! zvečer zbralo dovoljno število druž-tvenikov, začno družtveni predsednik gosp. M. Polič zborovanje; najprej predstavi zboru vladnega zastopnika viteza Vidica, potem pa v lepem govoru poudarja, da kakor bodo družtveniki razvideli iz tajni-kovega in blagajnikovoga poročila, odbor letos ni miroval, temveč pridno delal v korist družtvu, da si ravno priznava, da ni napredovalo kakor bi bilo moralo, a temu so uzrok razne sedanje okolnosti tržaško, vzlasti pa tudi to, da med udi samimi ni pravo sloge, da jo mnogo družtvenikov, ki o vsakej priliki kritikujejo odborovo delovanje, čeravno sami ničesar ne store v družtveno blaginjo. Naposled izraža vročo željo, da bi odslej družtvo bolj napredovalo in to se zgodi lohko samo, ako si vsi članovi podajo bratske roke in da začnejo vsak po svojej moči truditi so za družtvo.
Druga točka dnevnega reda jo bila: poročilo tajnikovo. Gosp. predsednik prosi
ljivec; jaz znam ceno denarjem. Vašo tri karto zamo ne propadejo. Nu! , .
Ustavil so jo in s trepetom pričakoval njenega odgovora. Grofinja je molčala; Herman pal je na kolena.
—	Ako je kedaj, rekel je, srce vaše poznalo čut ljubezni, ako pomnite njeno dražosti, ako ste se vsaj enkrat nasmehnoli pri joku novorojenega sina, ako je kaj človeškega bilo kedaj v prsih vaših, tak prosim vas pri čutih soprogo, matere, pri vsem, karkoli je svetega v življenji, ne odvrnite me v moji prošnji, odkrite mi svojo skrivnost. Kaj vam je do njo? . . Morebiti je združena se strašnim grehom, z izgubo večne sreče, s hudičevim dogovorom . . . Pomislite: vi ste stari, živeti vam užo ni več dolgo — jaz som pripravljen vzeti greh vaš na svojo dušo. Odkrite mi samo vašo tajno. Pomislite, da je sreča človeka v vaših rokah, da no samo jaz, ampak tudi otroci moji, vnuki in pravnuki blagoslove vas spomin in bodo ga spoštovali, kakor svetinjo . . .
Starka ni odgovorila ni besede.
Herman je vstal.
—	Stara čarovnica! rekel jo in aa-skripal z zobmi: bodem to pa prisilil, da mi odgovoriš . . .
Pri tej besedi vzel je iz žepa samokres.
Ko jo grofinja videla samokres, pokazala jo drugič silno razburjenost. Zarna-jala je z glavo in vzdignola roko, kakor da bi so hotela zavarovati prod strelom .. . potem pala je nazaj ... in ostala nepremakljiva.
družtvenega tajnika g. J. Macherja, naj čita svoje izvestje, ki slovo tako-le:
Slavni zbor! Velečastiti družtveniki!
Po 12 mesečnem poslovanji stopa odstopajoči odbor pred Vas ter Vam poroča o svojem delovanji.
V glavnem zboru 15. maja 1887 izvoljeni novi odbor ustanovil se je v seji 16. maja tako le: gg. Pollich Kate predsednik, Trud en Anton podpredsednik, Ma-clier Ivan tajnik in knjižničar, Mankoč Ivan blagajnik. Odborniki: Bunc Ivan, dr. Glaser Karol, Kavčič Josip, dr. Stanger Andre, Žvab Lovro.
Mej letom so ni vršila v odboru nobena izprememba. Odbor jo imel resno voljo, a okolnosti eo bile take, da družtvo ni napredovalo.
Moaeca avgusta 1887 presolila se je čitalnica v nove prostore brez večje dvorane. Stanovanje je pripravno in ugajalo je na prvi pogled. Vzeli smo je pa le zaradi tega, ker ni bilo možno dobiti primernejšega. A videli smo takoj, da so prostori brez dvorane za nas preveliki in pričeli smo iskati drugih. Celo leto so je trudil odbor, da najde družtvu primernega stanovanja. Pogajali smo so tudi z de-lalskim podpornim družtvom, da najmemo večje skupno stanovanje, kakor bi vsekakor ugajalo skupnemu napredku in razvitku tržaških Slovanov. Pa omenjeno družtvo je iskalo le svojo gmotno korist in razbila so se pogajanja. Slednjič so je nam posrečilo najeti primerno stanovanje in sicer v hiši tukajšnje srbske občina. V novih, lepih, v mestnem središči ležečih prostorih napravila so bode dvorana in prihodnji odbor bode deloval tako, kakor smo mi hoteli delovati, a bili zavirani osobito zaradi prostorov.
Gospoda moja! Bridke skušnje na Monto verdo prisilile so odbor, da se je držal pravila: postaviti slov, čitalnico na narodno, neodvisno stališče ter pri even-tuvalnih zabavah odpraviti neplodni kozrao-politizem. To jo zahtevala tudi večina članov, ker se jo dosledno ogibala čitalničnih veselic, katero jo napravljal odbor, da so jo sploh kaj napravilo le za goste in no za članove. Odbor ni bil lotos a priori proti veselicam, ampak vodno je
— Pustito otročarije, rekel je Ilerman, prijemši jo za roko. Vprašam vas posled-njič: hočete li naznačiti mi vašo tri karte? da, ali ne?
Grofinja ni odgovorila. Herman je vzpoznal, da je umrla.
(Daljo prih.)
Filozofija in želodec.")
Grot«8kiio-huiiiorintinift fantazija, zložil Fr. Mestoselec Goriški.
V zibeli kogar gledala jo luna Nemilo, njemu jo boj'vati boje; Povsod le zoperno in zmir mu poje Nezgode struna.
Nad Koboridoni predla so je tenja Mraku, ko, ah, tipajo so po suknji Izvem, izvem, da všel jo ves po luknji Dovtip živenja.
Polarna zvezda, dnar, s tebo večerja Beži, boži planinski sir s Tolmina, Postelje no bo mehke, niti vina;
Želodec zmerja.
Ko Marija prognanega no plaši
Me. strah! Vsaj vem, da prazno bo na mizi;
In kakor Ugolino nekdaj v Pizi
Zo zrem so v kaši.
In čo na polji Jupiter mo Pluvij Obliti še bo račil s' širno vehe,
*) Nu poskusijo.
Pis.
mislil, kuko bi se kaj ustanovilo. Morebiti je marsikdo čestitih družtvenikov druzih mislij, a uverjeni bodite, da je odbor resno in svestno vse preudaril in potem ukrenol svoj sklep. Natančnih razlogov nečemo tukaj navajati in tudi ni potrebno, ker smo si v svesti, da se v novih prostorih stvar predrugači in razmere izboljšajo. Pravi Slovani zaradi samega plesa tudi ne bodo zapustili našega družtva, osobito če uvide resno voljo odborovo v zvezi s finančnimi razmerami družtva. Ednoletni plesni počitek pa tudi nikakor ne bode škodil splošnemu razvitku našega družtva. Prepričani smo, da bode še v korist, da slednjič razvidijo nekoliko razvajeni naši članovi, kaj so imeli v „Monte verde",da ae v bodoče tesneje oklenejo svojega družtva, katero bode zaradi tega v novih prostorih se razcvitalo in živahnejše delovalo v čast in slavo tržaškim Slovanom in v napredek in lepšo bodočnost slovanskemu življu. Gospodu moja! Ako stori vsak član svojo dolžnost, a se opuste osobito vse osobne mržnje, ako nam bode letošnji počitek in pretekle skušnje dobra šola za bodočnost, uverjeni smo, da bodemo v prihodnje dvakrat napredovali.
Notranje družtveno življenje je nekoliko oživelo. Prihajati so jeli članovi pogosteje v bralno in igralno sobo, in čitalnici vedno zvesti pevci skrbeli so tudi, da najde vsakdo na večer v čitalnici živo družbo. Doživeli srno tekom tega leta mnogo jako živahnih in lepih večerov. Ker poznam vztrajnost nekaterih gospodov, osobito pevcev, ne dvomimo, da postane Slov. Čitalnica zopet poprejšnje središče narodne zabave in shajališče slovanske inteligenco v Trstu.
S 1. januv. smo promenili družtve-nega čuvarja.
Meseca avgusta viistopili smo prostore odboru za sprejem Čehov. Večina v Trstu navzočih družtvenikov udeležila seje sprejema slovanskih bratov. Laskovo zahvalo, fotografično sliko češkega odbora in krasno vezano knjigo „Vyhod Čechu na Slovin-sko" dobilo je naše družtvo od bratskega naroda za izkazane simpatije.
Ustopili so se družtveni prostori tudi „Ženski in možki podružnici sv. Cirila in Metoda" in sicer za veselico 3 julija, za božičnico in sploh za vsa zborovanja in vse seje in sicer brezplačno. Prejeli smo za to iskreno zahvalo.
Tekom leta jo družtvo čestitalo: mons. Andreju Einspielerju k sedemdesetletnici, častnemu članu g. Davorinu Trstenjaku k sedemdesetletnici, družtvu „Zvonimiru" o priliki Gunduličeve slavnosti in častnemu članu, prevzvišenemu vladiki Jos. Stross-majerju k zlatej maši.
Sožaljenje je pa izrazilo o priliki smrti Frana Levstika in Andreja Einspielerja.
Družtvo ima tudi dva častna člana: prevzv. vladika J. Strossmeier in gospod Dav. Trstenjak. 4 odlične članove pobrala nam je neisprosna smrt. Prvi je preminol g. Viktor Dolenc, vodja tržaškim Slovencem, za njim Miko Ferdinand, Anton Dejak in slednjič starosta članov, ustanovitelj Slov. Čitalnici g. Andrej Zorman, Poživljam čestite družtvenike, da se v njih spomin dvignete raz sedeže. (Slava klici.)
Krasno, lastnoročno risano sliko rajnega V. Dolenca jo podaril našemu družtvu član g. Vekoslav Kalister, za kar mu je odbor izrekel pismeno zahvalo.
Vročilo in vložilo so je 55 aktov.
Odbor je imel 1!) rednih sej.
Naročeni smo bili na 23 novin, list „Politik" je pa poklonil družtvu g. Truden, za kar mu izrekamo toplo zahvalo.
Družtvo je bilo tudi član „Slov. in Hrvatske Matice."
Ivončavši svoje poročilo ponavljam svoje zgoraj navedene nadeje se srčno željo, da se vsi družtveniki zbero okolo svojega narodnega ognjišča, okolo Slov. Čital niče, da v družtvu mirujejo v prihodnje vse osobnosti, da vsak član dosledno loči stvar od osebe, plemeniti cilj od osobnih interesov, da postanemo vsi pravi naudušeni člani ter ne pripuščamo vsega dela in vse odgovornosti odboru, za-so pa pridržujemo le I ritiko. Učimo se od naših nasprotnikov požrtvovalnosti, učimo se od njih narodnega navdušenja in složno delajmo v pro-speli našega družtva po geslu: v edinosti je moč.
Kakor knjižničar in arhivar poroča, da je 452 vezkov v knjižnici in da ima zdaj čitalnica 80 zborov in četverospevov.
Na predsednikovo vprašanje, ima li kdo kaj opomniti o tem poročilu, oglasi se g. Z i v e c in omeni najprej opomnje v predsednikovem govoru, da nekateri članovi nasprotu jejo družtvu; preporoča, naj Be s takimi strožje postopa in v najhujšem slučaji tudi izključi; dalje pa ima še neko opomnjo o tajnikovem poročilu, namreč da ko je del. družtvo iskalo novih prostorov, ni iskalo lastno koristi.
Predsednik na to izjasni vso stvar, da vsako družtvo mora skrbeti za svojo korist, zatorej ni nič žaljivega v poročilu.
O tretjej točki v.stane blagajnik g. A. Truden in nam natanko poroča o druž-tvenern denarnem stanji. Dohodkov je imela čitalnica v prošlem letugl. 1938*71 ; troškov pa 2031*15, zatorej je nedostatka 92 gl. 44 nove. Primanjkljaj je začel uže 1884; od poprej imamo še starega deficita gld. 157*04 zatorej vsega vkupe gld. 250*08. Oo8p. blagajnik je potem še govoril nekako tako le:
Sedanje Vam vsem dobro znano razmere so krive, da ne morem Vam izkazati boljše bilance. Naša čitalnica obstoji užo 27 let; nikakor pa ne sme se posebno od strani naših nasprotnikov misliti, da bode zaradi tega družtvo propalo. Nikakor!! Hočemo jo obdržati sfe svojimi silami ; nobena žrtev ne bode prevelika. Saj delamo za naš mili narod! Želel bi pa od naših narodnjakov boljše podpore, da izbrišemo deficit; saj njega svota ni tako velika in čudno, rekel bi : žalostno je od nekaterih naših narodnjakov, da tako težko roko stavijo v mošnjo za naše družtvo, med tem ko vidimo Italijane in Nemce o vsakej priliki žrtvovati denar za svoja družtva. Da, to je velika slabost našega naroda.
Sedaj še nekaj o drugej podpori.
Čuli ste od gosp. tajnika, da pridemo s 24. avgustom v novo stanovanje, našej Slovanskej Čitalnici ugodnejšo prostore, ki se nahajajo v hiši srbsko občine. Dal Bog, da bi delo obrodilo obilo dobrega sadu, ki bi bil slovanskej inteligenciji v Trstu na čast in vsemu narodu na korist.
V to ime pomozi Bog i narodjaki!
Račune sta bila pregledala gg. Straus in Stepančič in našla vse v podpolnem redu.
O četrtej točki: posamično željo in predlogi oglasi se g. Hrast ter pravi,
Bo smola res, ker zložil ni mi strehe Za dans Vitruvij.
Sedaj tolažbe svečnik koj prisije, A tak ogoljufan — ker praznik sluti -Filozofijo vso želodec kruti
Na mah prevpije.
Jaz njemu: „AleKsander Macedonec Čelado je izpraznil v žeje bedi, ln marsikomu v dneva lačnej sredi Ne vrejo lonec."
„Ti zmirom polnih epikurskih jasli Želiš in davkov v sili grozovitni, In tirjaš je, kdor, eksekutor sitni!
Se niso zrasli."
„Boecij pravi moj, velja trpeti, In Ciceron ao smeje ničel tkalcu — Pro Archia beri! — onemu tirjalcu, Kjer ni imeti."
„Gorjč človeku, tvoj ocean ko zine: Ti hujše nego Bren je kapitolu Pretil, režiš razuma se prestolu Iz zle globine."
S filozofije te gubanico načeto, I)a Iloloferna sem lepo utesil, Srca Betul'jo, mislim, da sem rešil.
Zadel presneto!
„Odplaviti me kaniš" — on zakruli — Z modrije plevami tako? . . Ti mene! O zvodi! Snove jaz še bolj učene Pridjal bom culi.
„Zdaj žvižgaj bič! Ahilov lek pa maži, Po koži kaj preveč če bi srbelo, Al' koga nehote bi kaj zadelo
V dozdevnej laži.
„Vrti da svet — uče to zvezdogledi — Vsled sfer postav se, kak se motiš ž njimi! Želodec pišče k plesu zdaj in v zimi, Le-to izvodi!"
„Povodov polne čine v dolgih vlakih Izzovem jaz, ko prazen sem obližev, Ne slavohlepje le, tud1 jaz ti križev Ilodim na frakih."
„Zbok mene pesem Zid vam poje staro, Dediče mročih krezov solza zmoči, Ko jaz zakrulim, koj ti v nogo poči Petarda v kvaro."
„Nad ruhe puntajo se, lej, plenice, Dovtipi v svet dožo ko ščavelj kisli, Čeprav ko ribe v suhem mnoge misli Zelo mornice."
„V klobuk smeje se, Karbonar rodove S predrznim Ničnikom vznemirjujo,
da najpoglavitnejše družtvo v Trstu je del. podp. družtvo in da bi morala tržaška inteligenca se nekoliko več brigati za-nje nego li do sedaj, ko se mu je nekako odtegovala. — Gosp. F u r 1 a n i se zahvaljuje v imeni vseh družtvenikov odboru na njega delovanji.
Ker ni drugih predlogov, pretrga se zborovanje za 10 minut, da se družtveniki dogovore glede volitve v novi odbor.
Izvoljeni so bili: za predsednika g. Mate Pollich, v odbor pa gg. Bunc Ivan, dr. Glaser Ivarol, Kavčič Josip, Macher Ivan, Mankoč Ivan, Truden Anton, Vili-čič Hinko in Vučkovič Gjuro.
Za namestnike gg.: Ž vab Lovro, Fur-lani Ljud. in Straus Joaip.
V seji 29. t. m. se je odbor ustanovil tako-le: podpredsednik g. Truden A.; tajnik in knjižničar g. M a c h e r I.; in blagajnik ter gospodar g. Mankoč I.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V državnem zboru bila je pretekli teden na dnevnem redu nova pogodba z pa-roplovnim družtvom „Lloyd" v Trstu. Znano je, da je to edino veliko brodarsko družtvo avstrijsko, ki ima zveze z Azijo, Afriko in Južno Ameriko ter ima namen pro-izvodo avstrijskega obrta voziti na oddaljena svetovna tržišča, kjer tekmujejo moj sabo^ Anglija, Francija, Nemčija in v zadnji čas tudi Italija. V vsakej imenovanih držav je pa več mogočnih, dobro razvitih in uzorno ustrojenih paroplovnih družtev, katere dotično vlado krepko podpirajo, da morejo po kolikor mogoče nizkih cenah voziti izdelke domačega obrta v daljne dežele, kjer najdejo mnogo kupcev ter si čedalje bolj prisvajajo tržišča. Dočim torej druge vlado izdatno podpirajo taka družtva, mora tudi naša vlada skrbeti za to, da edino tako družtvo utrdi in razširi, da bodo mogli tudi avstrijski obrtniki tekmovati z inozemsko obrtnostijo. Vrhu tega pa ima naš Lloyd tudi poštne zvozo z vzhodnimi deželami in z Afriko, ter mora, ako je treba, dati vladi toliko ladij na razpolaganje za provažanje vojakov, živeža in municije. A ne glede na to, da je to družtvo, ki dajo tudi baš sinovom primorskih dežel mnogo zaslužka, zelo potrebno, mora pa vlada v interesu naših trgovcev in obrtnikov gledati na to, da bodo poslovalo vselej tako, da bode v prvej vrsti izvažalo nase izdelke in se oziralo še le v drugej vrsti na tujo izdelke. Resolucija poslanca Halhvicha jo zatorej jako umestna, ko naroča vladi, da dela na to, da vnanje mi-nisterstvo temeljito pregleda in preuredi prometni pravilnik družtva Lloyd tako, kakor to zahtevajo koristi nase države, da posebno ob izvažanji naši izdelki ne bodo prozirani ali pa kakor so je to do sedaj godilo, da bi družtvo nekatere vrsti blaga niti no hotelo prevažati. Družtvo so zagovarjali tržačan Stalitz, trgovinski minister in drugi. Trgovinski minister je v svojem govoru rekel, da bodo vlada imela velik upliv na tarifno politiko Llovda, in da bodo družtvo obvezala kupovati domač premog, kakor tudi ozirati se v prvoj vrsti na domačo obrtnike, ko bode izdelovalo nove ladije. Isterski poslanec Millevoj pre-
Zbok mene, lej, po noči tam krsčujo Krčmar sodove."
„Navdušeno odpro Panatenejo Le tam zbok mene, kist Apel ti zgrabi Z Menandrom Aristofan v mojej rabi Se v knjigi smejo."
„Grade se meni Tebe in Atene, Poetom fantazija, ko že hira, Se vnemlje vsem, od Plavta do Sekšpira Lej, spet zbok mene.
„Ahil srdi 80, Nestor bister sodeč, Veliki Korzec tat je zel? . . Praznijo! V povodov jedro glej, in ti zašije
Pravzrok: želodec!"
„Kaj svetu pisane rodi prikazni P Smodniški dim, strupa strašno bolezen? Kodi poboje, črt in c' lo — ljubezen P Želodec prazni!"
„Os nima toliko osfr, bliščavih Kaister no labudov, trup no članov, Ko avet ti zapeljuje modrijanov
Vsaj v tem lažnjivih."
„Alkoran Epikur jo moj resnični, Ki svet prečara v srečni Eldorado, Naj trobi Drogcnov suho atado
In trop jezični . . .tt
poroča vladi, naj skrbi za to, da Lloyd ne bode zmanjšal tako znatno in tako naglo svojega o9obja, kakor je nameraval, ker bi bil za naše delalce in mornarje preobčutljiv udarec. Poslanec Ilevera kritikoval jo tudi in po pravici, previsoke tarife Lloyda, ki so v primeri s tarifi italijanskih, francozkih, angležkih in nemških družtev tako visoke, da našim obrtnikom in trgovcem uže zaradi tega ni mogoče v tujih udaljenih deželah tekmovati z inozemskim obrtom. Ta poslanec očita družtvu tri veliko nedostatke: 1. visoke vozarine 2. prepočasno vožnjo 3. pomanjkanje direktnih zvez z inozemskimi tržišči ter preporoča, da vlada skrbi za to, da se vse to odstrani. Na to so bilo resolucije in pogodba sprejeta. Vtorek in sredo razpravlja državni zbor o novem davku na žganje. Debata bode živahna. Poljaki se še vedno kujajo in niso prav nič zadovoljni z novo po®tavo, zato je izvrševalni odbor brzojavno poklical nekatere dalmatinske poslance na Dunaj, da bodo o tej debati navzočni in kar jc glavna stvar, da bodo za njo glasovali.
Gospodska zbornica bode še ta teden zaključila proračunsko debato in bode državni proračun uže 1. junija objavljen z dotično finančno postavo.
Kranjski deželni zbor snido se prve dni junija meseca v izrednem zasedanji, razpravljal bode o zakonu koverti-ranja kranjskih zemljiškoodvoznih obligacij. Zasedanje se potem najhitreje pro-dalji ter bode deželni zbor rešil uže sodaj vsa dela za tekoče leto.
V	hrvatskem saboru zakonskem razpravlja so o posledicah kazenskih ob-sodob in kaznij. Za načrt govorili so razni poslanci, mej njimi tudi opozicijonaloc Br-lič. Dr. Anto Starčević govoril je proti. Debata je na to odložena na 1. junija. Poslanec Brlič intorpeluje, kaj slavna vlada kani storili, da se v interesu javne morale in zakonitosti, ter zarad obvarovanja ugleda državnih oblastev obustavi ali zapreči samovoljna praksa v pogledu konfiskacij novin. To interpelacijo je poslanec prav lepo sestavil, no pa saj mu ni manjkalo gradiva, ko so vondor lo opozicijalni listi ▼ Zagrebu in drugod po deželi skoro vsak dan zaplenjeni in jo poštenemu človeku na Hrvatskem nemogočo povedati svoje mnenje. Poslanec Banjančič urgira vlado, naj užo enkrat uvedo preiskavo proti nekaterim magistratskim uradnikom mesta Karlovca. —
V	ogerskem državnem zboru inter-peliral je poslanec IIelfy ministra-predsed-nika Tiszo, ali je res, daje trgovinskimi* nister izjavil, da bi ne bilo lojalno udeležiti se francozke svetovno razstave 1889, leta, ter da bode vsled tega onim, ki bi hoteli to storiti, stavil zapreko. Tisza je v svojem času izjavil, da vlada onih, ki se hočejo razstavo udeležiti, no more podpirati samo zato, ker jej primanjkuje denarja. Katere izjavo naj so toroj drže ogerski obrtniki? Tisza odgovarja, da so razstavo ne more udeležiti ne samo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in da nikakor ne želi, da bi so ogerski obrtniki izpostavljali nepotrebnim troškom, katero bodo morali nositi sami. Pravi pa, da bi bilo bolje, da ne izpostavljajo madjarsko trobojnice nevarnosti, da bi bila zaničevana, kakor so jo to drugim zastavam dogodilo.
Vnanje dežele.
Ruske novine zelo ostro pišejo proti Nemčiji, katere vlada hoče za 50 po sto povišati carino na rusko žito, ali bolje popolnoma zaprečiti uvažanje tega ruskega pridelka. Nemška vlada, pravi, da hoče na tak način varovati koristi domačih poljedelcev, a resnica je pa ta, da Bismark namerava Rusijo oškoditi, V ta namen je bajo da uže pridobil tudi Avstrijo, ki bodo šla v tej stvari za Nemčijo, ter tudi ona povišala carino na ruske proizvode. „Novosti" pišejo o tem, da Bismarku ni za to, da brani nemške veleposestnike, ampak za kaj druzega; on hočo podkopati blagostanje Rusijo in jo tako prisiliti, da stopi v zvozo z onimi, ki niso bas najbolj naklonjeni nemški veličini. „St. Peterbura-kija Vjedonaosti" pišejo, da ni govora o tem, da proti po ruskem žitu nevarnost nemškemu gospodarstvu. Rusija mora prejeti vrženo jej rokavico, ako nečo izgubiti svojo mojnarodno samostalnosti. Dolžnost Rusijo je, da tudi ona meri z ono mero, a katero so njej meri. Soglasnost ruskega novinstva v tom vprašanji oplašila jo Nernco in več nemških listov oglasilo so je užo proti Bismarkovim nameram. Da, čujemo celo, da nemška vlada ne bode tega načrta izvedla in službeni in poslužbeni nemški liati so uže dobili povelje, da no smejo ve6 tako ostro pisati proti ruskim vrednostnim papirjem.
Srbska kraljica Natalija ostane 6 let, t. j. ves čas, ko se bode kraljevič šolal na Nemškem, kar ne priča, da bi se kraljeva soproga kanila sprijazniti. Milan „veliki" je pa obolel in leži, njegov angelj varuh Ilristič pa „dela". Odstavil je namreč uže vse radikalno in liberalne uradnike ter je nadomestil z naprednjaki. On revieut tou-jour! Tudi ti verni sluge grobokopa Srbije, Oarašanina zasoli so zopet svoja mesta, kar je znamenje, da se tudi njih svitli gospodar in po mnenji dunajskih in poštanskih novinarjev, najspretncjši srbski politik kmalu povrne na svoj ministerski stol, da nadaljuje z „velikim" kraljem svojo pogumno delo. Nevolja proti kralju v narodu čedalje bolj raste I
„Narodna Pravda" pripoveduje, da knez Ferdinand ni dosegel na svojem potovanji po Bolgarskem postavljeno si svrhe, kajti narod, ki se mu je hotel pritoževati zaradi previsokih davkov, ni mogel do njega; Stambulov je vedno skrbel za to, da knez no izve resnice. Blizu Trova lučali so ljudje gnila jabolka v kneževo kočijo, zaradi česar je bilo mnogo zaprtih. Kneževa mati Klementina povrno se na Bolgarsko. V ministerstvu je nastala kriza. Koburg no more več shajati se Stambulo-vim, ki dela kakor bi bil on knez in ubogemu Ferdinandu ne pusti nobene pravice. Kohurgov si išče novega ministorstva, ki mu bode bolj pokorno.
Monarhisti in boulangisti zedinili so bodo na F r a n c o z k e m ter delali na to, da bode vlada zbornico razpustila. Celo deželo bodo spravili v ta namen na noge in zbirali povsod prošnjo in podpise, da vlada zbornico razpusti.
Bazhicre mej Turčijo in Grško so Be ublažile in obe vladi so bodeti baje da mirno sporazumeli glede Krete.
Brazilski cesar Don Pedro je tako bolan, da so zdravniki izgubili vso upanjo rešiti ga.
"V Barceloni na Spanjskem odkrit bode te dni spomenik Krištofu Kolumbu. Barcelonski magistrat pripravlja velikanske slavnosti v proslavo velikega mornarja ter vabi tudi magistrat rodnega mu mesta Genove, da so udeleži teh slavnostij. Vabilo je slednji sprejel.
DOPISI.
S Krasa, 26. maja. Sedanji najlepši ukras Skrbinskej cerkvi so gotovo novo orgije, katere sta pred kratkim postavila gosp. brata Zupan, graditelja orgelj v Kamnigorici pri Kropi na Gorenjskem. Izborne novo orgije so 20. izdelek naših slavnih Zupanov. Omara tem orgijam je vkusno izdelana, lepo pobarvana ter svitlo polikana. Prospekt obstoji iz treh delov, srednji je nižji, krajna sta višja; okrašen je se arebrosvetlimi piščalimi, laskavimi arabeskami in z napisom: „V spomin duhovnike stoletnice 1886." Prod orgijami) je igral ni k, podoben harmoniju ter tako nastavljen, da gleda sviralec proti altarju.1 Krasni igralnik, to ti je umetno, lepo delo ! Nad ličnimi tipami manuala, brojeČega 54 tip, stuje registri po vrsti, kakor pri harmoniji. Kako lahko in ročno je tedaj registrovanje! Na mestu prilično, kjer ima harmonijuai poduožnika za mehove, tam ima naš igralnik tri zbiralnike: forte, mezzo forte in piano. Nekoliko nižo od teh, proti igralcu jo v srpastej ridi dvooktavni pod-nožnik. Sapnik je po stožčevem sistemu. Mehovjo jo v orgijah, pod sapnikom ter goni jo lehko "letni deček.
Cele orgije imajo preko 650 piščalij, katero so skoraj vse iz metala, lo malo število, kakor: bourdun, oktavni in globoki bas so lesene. Naši Zupani izdelujejo sploh tudi one piščali iz kovino, katere izdelujejo drugi orgljarji iz lesa, in to je izvestuo od velikanske prednosti. Da se jim pa stvar tako vrlo sponaša, ima vir v nekej volevažnej njihovoj iznajdbi, (o ognjenem spajanji cina s cinkom), ki je zaslovela užo široko po Evropi. Zupani pošiljajo svoje izdelke na Nemško, Fran-cozko, Belgijo in drugo inovlasti. Slava vrlim Gorenjcem!
Orgije imajo 14 registrov, 12 je po-vajočih, ostala 2 sta: oktavni spojnik in pedalni spojnik. Poleg tega, kakor užo omenjeno, so še trije zbiralniki: forte, mezzoforte in piano. Zaman opisujem krasoto posameznih glasov, pa vender storim to, da podam svojim p. n. čitateljem vsaj senco teh umotvorov.
Principal 8' ima prijeten, odločen, polnopevajoč sladak glas. V nekih laških orgijah sem našel nekako podoben glas pod krasnim r-gistrom „vox humana". — Bourdun 8\ ta je tako pogojen, da boljo ni bilo mogoče. Nikdo no bi dvojil, da ni
živ Havtist v orgijah. — Harmonična flavta 8' živo spomina na prijeten har-monijum. Glas jej je jako ponižen ter močno nagiblje k nabožnosti. — Gamba 8' je zelo šumljajoča, tako krasna Havta, da je ni mogoče dostojno opisati, treba jo je čuti; glas jej je tako sladko-nežen in prisrčen, da človeka kar očara; poslušalcu se zdi, da čuje iz daljnih višin nadzemsko glasove. — Gamzov rog 4' jo prijeten, malo ostro šumeč glas, ki posebno v kombinaciji z drugimi prijetno ugaja ter daje najprijetnejše lice. — Oktava 4' ima čist, jasen in krepak principulni ton. — Dolce 4' je kaj mil, mehak, rekel bi angeljski glas. — Mixtura je trojna, krepka, a vender ne kričeča in režeča, temveč daje orgijam polnost, mogočnost in veličastnost glasov. — Trompeta 8' je zelo močan, bliščeč in svečanosten glas; izdelana jo po najnovejem načinu. — Naslednji glasovi so vpodnožniku: Subbas 10' je močan, tresoč in temnn glas. — Oktavni bas 8' je jasen, odprt in prijeten. — Pozavna 8' je krepko pevajoča sila. — Dispozicija orgelj, katero je pregledal in potrdil naš slavni g. A. Foerster v Ljubljani je taka, da imajo orgije od najmilejših po vrsti do najkrepkejih glasov vse, kar je mogoče postaviti v orgije enakega obsega in velikosti.
Mehanizem, nastavljen na premnogih stolcih, kotih, vodih, vrtelih, tako urejen, da se ga lehko do najmanjšega delca razloži, zvezan in prevezan na vse kraje, da ne ropoče ovit in podoležen z usnjeni in suknom je tako dostaten in dovršen, da ima sviralec cele orgijo v popolnej svojej oblasti. On more v trenu, brez napora iz-preminjati in kombinovati glasove tako, kakor mu velevajo glasbena pravila in lastna volja.
Krasne te orgije sta kolavdovala: č. gospod Amb. Poniž, nadučitolj v JRihen-bergu in č. gosp. Pietro Zannini, orgljar v laškej Gradiški. Prvi jo izrazil: „To jo cerkven, modern inštrument, kakeršnega še ni v teh krajih. Oblika, materijal, glas ter orgije v celej svojej celoti so tako izvrBtne, da zaslužijo izredne pohvale. Cena 1537 gl. jo kaj nizka". Gosp. Pietro Zannini pravi: „V gospodih Zupanih poznam svojo konkurente, ki so mi sicer nohote, a vendar uže večkrat bili na potu, kot tako bi sb svojo kritiko v lastno korist ne smel podpirati, — poštenost moja pa tirja, da Zupano priznam popolnim mojstrom, ki so postavili krasne, izvrstne, dovršene orgljeN kakoršne tirja orgljarsko strokovnjaštvo. Čudno se mi zdi, kako je mogoče za tako nizko ceno postaviti take orgije." Da mojster o mojstru, Lah o Slo-vonci, celo svojem konkurentu toliko izreče, vje dovolj!
Škrbina, občina broječa komaj 100 hiš si je omislila tako krasne orgije, — čast in hvala podjetnim, požrtvovalnim Skrbincem, — hvala in slava pa tudi gospodom Zupanom, katerih delo priča o njih vsega preporočevanja vrednem stro-kovnjaštvu in dovršenem orgljarstvu. Dal jima Bog zdravje, da bi po našej milej domovini postavila še mnogo takiii umotvorov!
Od Drave, dne 22. maja. Na svojo čestitko k zlatej maši biskupu Strossma-yerju sprejelo je našo bralno družtvo sle-dočo zahvalno pismo* „Ilvala Vam liepa na srdačnoj čestitci, koju mi o mojoj zlatnoj misi na ime slavnoga, „bralnega dvužtva" priposlati izvoljeste. Bog Vas dragi blagoslovio i svo čast. članove Vašega družtva svakim dobrom obilno nada-rio! Bog dragi blagoslovio krasnu Sloveniju i kropio dragu našu braću Slovence u ohrani svoga jezika, svojih prava i običaja! Bog dragi uskorio čas našega narod-njega jedinstva izmed brata Slovenca i Hrvata a uskorio i čas vjerskoga jedinstva sa našom ostalom slavenskom braćom u crkvi katoličkoj! — Još jednom: topla Vam moja hvala i moj biskupski blagoslov! Sa bratskom ljubavju — Strosma-yer s. r.
To pismo je sedaj prava dragocenost, s katero se ponaša naše družtvo in biskupski blagoslov nas jo okrepil z novim pogumom v našem trudopolnem narodnem delu. A ni se nam baš pritožovati, da to delo no bi rodilo uspeha, da bi ne upli-valo na nezavedno ljudstvo, ako bi samo imelo le nekaj dobrih prijateljev. Pa kakor sem užo zadnjič omenil, da so inteligencija naša za naše napore dosti no briga, to morem potrditi z novič v tem dopisu, ko Vam hočem podati kratko poročilo o vče-rajšnjej družtvenej veselici. Bila je v resnici nekako prisiljena, kajti imela bi so vršiti (in colo z igro) užo o pustu, pa takrat bila jo srečno zaprečena, ker so namreč z našim c. kr. okr. glavarstvom nismo
mogli pogoditi glede odločenih in najetih prostorov, ki so bili družtvu ribniškemu, v vasi samej prepovedani! Akoprav smo potem dobili na pritožbo od visokega na-mestništva povoljen odlok, izostala je vender igra, sedaj iz druzega razloga in se včerajšnji dan napravila samo veselica s pozdravom, govori, petjem in godbo in — tombolo za kratek čas. Od tega programa prečrtalo je zopet c. kr. okr. glavarstvo zadnjo točko — tombolo s takšnim klasično pisanim odlokom, da ga boste veseli, ko ga Vam pošljem; pa za naše občinstvo bile bi popolnem zadostovale prve tri točke, ako bi tudi tukaj v dejanji po nemarnosti povabljenih ne bila edna odpadla. —	(Konec prih.)
Domače vesti.
Vsi čestiti odborniki političnega družtva „Edinosti" se uljudno pozivljejo, da se izvestno udeleže odborov o seje, ki bode prihodnjo nedeljo dne 3. junija ob 10i/a zjutraj v prostorih delalskega podpornega družtva via Molin piccolo št. 1. Ker so zelo važno stvari na dnevnem redu, prepričani smo, da ne bode nikdo manjkal.
Predsedništvo.
Z lepimi podlistki smo dobro preskrbljeni. Po „Pikovej dumi" začnemo objavljati znamenito povest dobro znanega češkega pisatelja Svatopluka Čecha „Jastreb contra Grlica", preložil gosp. M. Vrni le ž. Nadejamo se, da ustrežemo s tem spoštovanim čitateljem in nežnim čitateljicam.
Imenovanja. Poštni komisar Tomaž Zarič je imenovan za poštnega tajnika v Trstu. — Deželno namestništvo v Tratu jo imenovalo: koncoptnega praktikanta Jakoba pl. Rubellija za namestništvenega koncipista, namestništvenega koncipista Antona Rebeka za začasnega okrajnega komisarja in konoeptnega praktikanta Ernesta pl. Gironcolija za začasnega namestništvenega koncipista. 1 Občinski svet tržaški jo imel v soboto 26. t. m. ob 7. uri zvečer javno sejo. Predsedoval jo župan dr. Bazzoni, vlado jo zastopal okrajni glavar baron Conrad ; j navzočih je bilo 35 svetnikov. Po odobrc-nji zapisnika zadnje seje razpravlja se o j predlogu mestne delegacije ob ustanovi j novih mest v davkarskem uradu. Poročilo, I katero je sestavila komisija „ad hoc", opira se na to, da se je delo v mestnem i davkarskem uradu od leta 1873. do denes i šestkratno pomnožilo, uradnikov pa jo i vedno samo toliko, kolikor določuje na-iredba od lota 1872. Res je, da jo tudi nekoliko pomočnih uradnikov, toda z obzirom na veliko važnost urada, moralo bi so stvar konečno urediti. Zatorej predlaga mestna delegacija:
1.	naj se ustanove razven uže obstoječih služeb še mesta 4., 5. in 6. likvidatorja v V. razredu z letno plačo po 900 gld. in 200 gld. stanarine; mesto 3. in 4. oficijala z letno plačo 850 gld., mosta treh praktikantov s plačo 500 gld., dveh praktikantov s plačo 450 gld., dveh brezplačnih praktikantov, mesto uradnega slugo s plačo 450 gld. in 5 služabnikov s plačo 400 gld. ;
2.	mesto II. davkarskega komisarja v V. razredu s plačo 900 gld., stanarine 300 gld. in popotni pavšal 300 gld. na leto s pogojem, da si napravi komisarsko opravo na lastne stroške ter jo nosi v službi;
3 da so zniža popotni pavšal sedanjemu komisarju od 350 na 300 gld, ;
4.	da so izplačuje 3 dninarje in 2 po-močna slugi ne kakor do sedaj iz zaklade točko „davki", temveč iz točke „osrednjo zaklade" ter da se dovoli pozneji kredit za mesta pod 1. za tekoče leto od dno, s katerim se službe oddajojo in
5.	naj razpiše izvrševalna oblast prazna mesta.
O glavnej razpravi poudarja svetnik R. Luzzatto, da jo predlog mestno delegacijo preo8iiovitov urada in ne samo pomnožen j o osebja. Predlaga zatorej, naj se povrne načrt delegaciji, odnosno komisiji „ad lioc" v novo proučenje. Predlog podpira dr. Venezijan, pobijajo pa ga dr. M. Luzzatto, dr. Con-solo in Ventura. Konečno so sprejme predlog mestne delegacije brez promene.
Svetnik Janovitz predlaga, naj so povrne baš razpravljam predmet mestnej delegaciji v proučenje, da li in koliko bi prevzela država troškov, ki narastejo občini po pomnoženji davkarskih uradnikov. Predlog se sprejme.
Pooblaščuje so mestna delegacija na predlog tržnega odseka, da pusti koncesijo vdovam in sirotam prodajalcev, ki
I imajo svoja stališča na javnih trgih in v posebnem slučaji tudi takim sorodnikom umrlih prodajalcev, katere so isti vzdrža-vali. Ostane pa veljaven zaključek občinskega sveta v seji 9. julija 1883., po katerem se take koncesije več ne dele in da se uže obstoječo s časom odprave.
Seja je trajala do 83/* ure zvečer.
„Unione Ginnastica- uže nekoliko nedelj dela izlete v okolico tržaško. Prošlo nedeljo jo bila v Skednji in kakor poročajo italijanski listi, so jih Skedenci naudu-šeno sprejeli in tudi ob odhodu da so jim še vpili „evviva". Česa iščejo Trža-čani v tolikem številu po okolici ? zdaj na Opčinah, zdaj v Skednji itd.? Svoj namen imajo, in sicer političen namen, da nekako pripravljajo in mažejo in gladijo in mehčajo okoličane za prihodnje volitve! Saj „Piccolo" sam pravi, da ti izleti pro-izhajajo iz n^jsročnejše misli in da družtveniki jo vedo ceniti, ker jo umejo! (tjueste gite nel territorio partono da un felicissimo pensiero: ed i soci compren-dendolo lo apprezzano!) Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši in kdor ima oči, da gleda, naj gleda!
Mestni magistrat opozoruje v posebnoj naredbi vse prodajalce, trgovce, obrtnike in poslovodjo raznih podjetij v mestu, da imajo vsak dan staviti pred vrata svojo prodajalnice itd. posodo s hladno pitno vodo za pse. Kdor bi se proti tej naredbi pregrešil, kaznovan bode po postavi. | Za vinski trg in razstavo v Trstu t pripravlja c. kr. kmetijsko družtvo v Go-j rici zbirko glavnih šestorih vrst Goriških vin iz domačih trt, to je Vipavca, Fur-I lanca iz nizko rovani in teritorja, Brica in ' Terana.
„Slovanski Svet" prinaša v svojej
10.	štev. nastopno vsebino: 1. Prvi slovanski kongres in sedanjost. 2. Učna
! jednakopravnost na Slovenskem. 3. O ! cerkvenih obredih. 4. Književno delovanje ! Malorusov. 5. Psoglavci. 6. Dopis. 7. Pogled po slovanskem svetu. 8. Književnost, i Šestkrat oženjen! V Velikem dolu na Krasu se poroči v ponedeljek 4. junija 74letni Valentin Sivec z 52letno vdovo | s Kontovela. Bil jo užo petkrat vdovec in vender je še popolnoma čil in čvrst. Ima četvero otrok, najstarejši je jedva v
11.	letu.
Slepar. Pri raznih tržaških bogataših so je prijavil okolo 251otni mladenič, kateri se jo imenoval Anton Bizjak ter pripovedoval, da ne more šolo daljo obiskovati, ker nima potrebnih sredstev ter prosil zaradi tega podporo. Več dobrosrčnih ljudij mu jo dalo denarja, dokler ni doznala policija, da je takozvani dijak znani slepar Ivan Petornel iz Cirkna pri Tolminu. Varača so zaprli.
Velik pes je napadel mehanika Ivana Schuarza v mesnicah (ulici Beccherie) ter ga ugrizel v levo stegno. Gospodarja nevarne živali so prijavili policiji.
Od kapi zadet je bil 47letni prodajalec Vekoslav Vianello na trgu rudečega mosta. Odpeljali so ga v bolnico.
Kaznenke. Dno 26. t. m. ob 9. uri zjutraj so se odpeljalo iz Trsta v Ljubljano Marija Uibos, Viktorija Danielis in Marija Mlekuž. Iz Ljubljano jih odpravo v žensko kaznilnico v Begunje.
Zbolel je na trgu rudečega mosta prodajalec Vianello, baš ko se jo dogovarjal z nekim kupcem. Zvila ga jo bož-jast in zaradi tega so ga odnesli takoj v bolnico.
Poskušeno samoubojstvo. 201etni R.
B.	si jo zaudal v nedeljo 27. t. m. v kavami Polytheama. Gostje so opazili, da jo mladenič užil strup ter naglo pozvali zdravnika, kateremu se je posrečilo rešiti ga. Nagib žalostnemu koraku je baje da nesrečna ljubezen.
Policijsko. Na parniku „Argo" so so stepli mornarji ter 451otnega Domenika Pagliarija tako neusmiljeno naklestili, da je moral v bolnico. — Lačni tatovi so odnesli mesarju Franu Travanu četvrt vola, vredno 30 gld. — lSlotni postopač Jakob
C.	je ukradel v ulici Cavana 131etnomu otroku srebrno uro in pobegnol. Zasačili so ga na obali Sanita in ga zaprli. — Dninar Franjo Antonini je ukradel meseca februvarja t. 1. 173 gl. 20 kr. iz zapečatenega pisma, nadomestil denar z brez-vrednim papirjem ter jo zopet zapečatil. Policija pa jo to sčasom zvedela, in ga spravila pod ključ.
Sodnijsko. 381etni Martin Dvojak iz sežanskega okraja jo dne 27. sept. p. 1. zavratno napadel Josipa Rossija po prepiru v nekej gostilni v ulici Anastasio v AlekHandriji in ga hudo pretepel. Obsodilo se jo ga na 2mosečno ječo. — Voznik Josip Ferglan jo dobil 4 mesece zapora, ker se jo 14. p. m. gospi Emi Sala moj vožnjo proti Vipavi nevarno grozil.
RAZNE VESTI.
800letnica vseučilišča v Bolonji. 12.
junija t. 1. slavi bolonjsko vseučilišče svojo SOOletnico. Vseučilišče v Bolonji je iz-vestno najstarejše na svetu. Govori se, da je nastalo iz pravniške šole cesarja Teo-dozija II. leta 425 po Kr. rojstvu. Mesto je slovelo se svojim vseučiliščem, kajti bilo je na istem do 10.000 dijakov iz vseh evropskih dežel, posebno iz Nemčije, »Npanjske, Ogerske i. dr. Dijaki so imeli svoje lastne kolegije. Posebnost tega vseučilišča pa je bila, da je imelo več odličnih profesoric in ženskih članov, ki so se mnogokrat posebno odlikovali. Še v početku 18. stoletja je predavala doktorica Lavra Bassi o matematiki ter priro-doslovji in v novejšem času je bila na profesorskoj stolici za grško književnost Klotilda Tambroni. Posebno je slovelo to vseučilišče zaradi šole o pravu. Več stoletij so se naobraževali nemški mladeniči v pravnih vednostih v Bolonji in pravniški učitelji tega vseučilišča so bili zvesti svetovalci nemškim cesarjem iz hohen-štaufske hiše.
Strike V Parizu. Delalcem v raznih pokrajinah na Francozkem, ki so ustavili delo, pridružili so se sedaj tudi delalci, ki vrše visoki želez.ii stolp, takozvani „Ei-felov stolp", za parižko raztavo. Zahtevajo, da jim se poveča plača v razmeri, kakor raste stolp.
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za £o spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in sntina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani ud f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
KMETIJSKO BERILO
prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
mehko vezano po oO, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več.
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka
J. W. SI E G E L
BRNO Briinn.
Gospodje krojači, kateri se nimajo mojih vzorkov, ter želo razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
ZBIRKA
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard Beneditič,
nadzdiavnili usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi se pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani, Gospodsko ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
rt »T»J TT	G ^
s ~ £ 1=3 s t- 'c
■ T3 ^ -a .•_> -j
2 .r - J - 2 H'Scgas^3 X! =J S > y c <o d io .2, rt = n fl
f u Ja «i J3 > -s
Som o +- o>
<W> S .	S i»
—	D nj D
** ~£ "
. a.
ex s	o j-
2 ©	— Jz
~ o . rt	2 "3
«S o 2 ► 3	S
.—, ™ — c	a nT B SSS K -S
TZ	's2
d -r	s rt S -
M	rt n v . "
= t	"-1 . -
Eav % Ž d	tO aT u 1
^^ -a Ć	o Jj m 2
.a Ji 'S	a>"3 '3
Listnica Tir^e clniš tva
Gosp. neimenovanemu dopisniku iz Podgrnj: Kolikokrat moramo Ae preporofati čestitim dopisnikom, naj nam povedo svoje pravo ime, kajti na anonimne dopise se ne o z i r a m o, kakor tudi na Vaš donninji n o, dokler nam ne javite svojega natančnega naslova.
lir. 598.
Oznanilo.
S častitim odlokom vis. e. kr. namest-ništva v Trstu od 15. t. m. št: 704ii. dovoljen jo novi sejem v Herpeljah za vsakovrstno živino, za les, za kletarako, hišno, kmetijsko, uprežno, poljsko in če-belorejsko orodje in hišne oprave, izdelke domačega obrta, poljske pridelke, žito in moko itd. na 2. dne vsakega meseca in ako bi ta dan padel na nedeljo ali praznik, sejem bode pa na prihodnji delavni dan.
Prvi ta sejem bode 2. dne j Uliija 18S8.
Ker jo vas Herpelje na lici 4 državnih in 3 železnih cest, kder vlaki iz Trsta, Divače in Istre vsak dan zjutraj ob 8. uri in popoludne od 6. do 0. ure dohajajo in odhajajo na vse to struni, upati j" živahne udeležbo tuh toliko za-že I jenih sejmov.
Občinsko glavarstvo
Materija 25. maja 1888
KasteliC s. r., obč. glavar.
;; s s i. i. i, M. §
» o x o - ..
o o
QC ~Z
O H Jlf.1 ||s
ON® T — — P
s .i v -	s i
V - — •= « -4 r t » „ -J 5 C
Dtc ° - Z -	" t 5
_ N £ ™ - u «> - ® Ć: =
COŽ-- "Ig
•— c m - t ». t t t r Q
; « c	- N
-= ■ _
C— JpiŠt^MTJff'iMijfi
U 3 s K
7:cn
£ O
■žcc = rt
*
"S —
s S — ~
•S
CC - ■
* o
NULLUM PEPSINUM,
nisi pep8inum Arpii.
m

To izvrstno gr- nko Želodfino zdravilo je vod Ntalnim iiadzorfitvoin družtva strokovuja Ških kemikov in pod posebno kontrolo slove-i*.'tja zdravnika dr Hayerja. Pokazalo so je kot izvrstno naj bol jI« sreds vo za sluh želodec, toliko kar se tiSe vkuHu, kolikor sijajnega uspeha ter je v v tem ob»iru |»ripoznano od vst*h zdravniških krogov v Nemčiji
Uspeli trga zdravila j<; tolik, da se innre zvati najboljše hreds vo proti ponmrskej boli sni, tudi proti trehtihobalu in prehlaj^nju žh-lodčevem. Ako sn pije vsak dan pred t hedom kozarček te pijače z vodo, hitro s« občuti do-brotvoren upliv. Za otroke zadostuje manj, primerno starosti.	1— 10
Zaloga v Trstu pri S. ASC0LI. Via
Kuova St. 15, I p.
VELIKA
DENARNA LOTERIJA 500,000
MARK
kot največji dobitek v najsrefnejein slučaji ponuja velika od liamburškc države zajamčena denarna loterija.
Posebno pa prem. a mark dobit, a mark
1
26 56 106 257
2
515 839 30020 15960 100,
300000 200000 100000 90000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000
12000
10000 5000 3000 2000 1500 1000 500 145
» 200,150,124,. 94, 67, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoko državne vlade v Hamburgu dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.500 srečk, od katerih se bode 47.800 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,160.290 mark.
Prednost te denarne loterije je. da se vseh 47.800 dobitkov uže vr malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dob.r.ek I. razreda znaša 50.000 mark, por ste v II na 55.000, v III 60.000, v IV. 70.000, v V. 80.000, v VI. 90.000, v VII. eventualno mi 500.000. specijalno pa na 300.000, 200.000 mark itd
K udeleŽitvi Le velike denarne loterije vabi podpisana kupčijska tvrdka — Naro-čevalei se prosijo nnročitvi priložiti dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali pošnih markah. Denar »e lehko pošlje po poštnej nakaznici. NaroSitve se izvrše tudi proti poštnemu povzetju. — Za žrebanju I razreda, velja:
I cela originalna srečka av. v. f. 3.50 I polovica orig. srečke av. v. f. 1.75 I četrtina orig. srečke av. v. f. 0.90
Vsak dobi orig. srečko z drž. grbom in uradni načrt žrebanja, Iz katerega se natančneje razvidi ra delitev dobitkov, Čas žrebanja, ulog-* različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ako kupcu srečk ne ugaja načrt žrebanja, jemljemo *Ve8ke pred Žrebanjem nazaj iti dotično svoto povrnemo Uradni načrti Žrebanja «e na Željo "naprej zastonj pošiljaj) na ogled Pričakujoči k novemu žrebanju mnogobrojna naročila, prosimo, da nam bo mopoSe vsa ' aročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vse-kako pa pred
14. junijem 1888.
doposlati direktno podpisanemu bureau.
Valentin d €
Ban k^e srhiift
HAMBURG.
EJSSSiSSlSSgiE!!^^
IhJ
Rajžev škrob (štirka)
Mil
P" I
m
|L| ki
Li
|LJ
zagotovi jen, prost vseh tujih
„S L AV IJ A"
vzaj emno-zavaroval na banka v Pra^i
Čast nam je naznanjati čast. občin* stvu. da smo vrlini zastop za pokneženo mojno grofijo Goriško in Gradiško izročili gospodu
Josipu Valenčiču v Gorici
in da je naša pisarna odslej v ulici sv. Klaro št. 8. blizu gimnazijo.
Glavni zastop vzajemno-zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani.
Niihere Auskuuft:
bei F. Missler, General - Schiffs-Exjodlent, Bremen, Bahnhof-Strasse N. 10.
4-dnevni odkaz 2'/,% n	2®/« „
30- „ 3 „
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr.
RREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2% n 3-moHočni „ 2'/t „
»	n 2'/» *
VrodnoBtnim papirjem, glasočim na najioleono, kateri so nahajajo v okrogu, pripozna ho nova obrestna tarifa na temelja odpovedi od 20. febravarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako Hvoto.
V	napoleonih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Krno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, Arad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — b r o r. troskov.
Kupnja in prodaja
vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovfenje kuponov pri odbitku 1%, provizijo.
Pred u j ni i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mostih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5'/a7o letnih obrestih do moo gld., za vokso svote po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprojemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni donar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 9. maraija 1888.	48—10
tovarne na Reki
1> o 1 e t o in brez »j e)
suovij, zaradi toga so lehko upotreblja brez
rij straliu v hranilno srodstvo. Kar »e tiče kakovosti kakor tudi ceno, ne boji so [[Tf] Ljil nobene konkurenco, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi novci IfHi jjj^	inalo škatljico.	jU|j
j|j yDobiva se v zalogi via Carintia JV. 22 v Trsti
kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jostvin.	m
Želodečne bolezni ozdravi brzo in
posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edina in nedosegljiva želodeft na pijača.
L)a si človek izvoli pravi iuk proti želodčnim boleznim, puč ni tako lehko, posebno dandanes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izločkov Itd., kater« se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič drtizega neeo Škodljiva imes. Edini joruzaleiiiMkl balzam Hi |e zagotovil vsled nvoje priprost,* »estave, odločno oživljajoče In ž^lodčn** /livon hitro krcnčalne moči ]ii'avit*o piaodno-nad vsemi v t»'j stroki Znanimi zdra-viiami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče praSanje po njemu Ta balzam bogat nu delujočih »novih kineško robar-bare, katera koronik^ je poznana zamd ujeti pth utfodnega upliva na probavljanje in čiščenje, je zunetdjivo »redutvo proti težuvam v želodcu odvisnim od slabega preb vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki In zvedenci priporočujejo proti neješenosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnein trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica 7. navodom vred stane 30 novcev.	1—15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marka Riivaaini i G. S. llovts, na Reki v lekarni al Reden t ore, (i. Gmeiiier, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tomlnu v lekumi E. Pallsca.	11-25
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.