Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
!iha|a ▼ Ljubljani vsak
torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 480 K
Pmimuni iinllka It »
Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inseratl: Enostopna pett-vrstica• (Širina 88 m) xa enkrat 30 vin.> večkrat po dogovoru.
58. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 17. maja 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise m list: Uredništvo •Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne po&iljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upi&vnlŠtvo iRdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/U.
Za Finsko.
Mednarodni socialistični odbor v Bruselju je izdal sledeči oklic:
Carski manifest z dne 14./2T. marca 1910 ne pomeni nič več in nič manj kakor popolno uničenje finske ustave. V njem se izreka, da imajo o vseh vprašanjih, ki se tičejo Finske, odločevati ruske državne oblasti in finski deželni zbor se izpreminja v brezpomemben provincialen upraven organ. Državna samostalaost Finske je le še prazna beseda. Od finskega deželnega zbora se porogljivo zahteva, da izreče tekom meseca svoje «mnenje» o predlogu ruske vlade. Mnenje, nikakor pa ne sklepa z zakonito veljavo, da si izreka od carja Nikolaja leta 1906 potrjeni opravilaik deželnega zbora v dveh paragrafih jasno in določno, da se morejo temeljni zakoni dežele izpreminjati le na vladarjev predlog s soglsšanjem deželnega zbora. Ampak to niti najmanje ne briga carske vlade in ona se pri* pravlja, da ji avtoriteta tretje dume pokrije samo* volja. Večina te dume je že odobrila Stoljipinovo rabeljsko delo, zaukala je ob zadavljenju ruskih ljudskih pravic in bo tudi zadovoljno poaudila roko za uničenje Finske. Ruski plemiški zbor je že napovedal «izprehod aa Finsko* in po sedanjem položaju je mogoče, da se izcimi iz teh krvoločnih načrtov strašna resnoba za Finsko. ,
Finski deželni zbor bo soglasno zavrnil predlog ntske vlade in poklical ljudstvo na obrambo svojih pravic. Doba težkih bojev nastane tedaj za finski narod in pred vsem za za* vedni proletariat. Dobro vemo, kakšne žrtve in izgube je pričakovati; toda finska socialna demokracija mora sprejeti ta boj, ker gre za življenje !■ svobodo finskega naroda. Neodvisnost Finske ni za naie sodruge le prazen pravni na* slov; finskemu narodu pomeni ona pravico svobodnega sklepanja o svoji usodi. Rusko državno zakonodajstvo nad Finsko pomeni zanj zasužnenje na političnem in kulturnem polju, krvavo zatiraaje in neizrečno bedo za ves finski narod. Iz vseh teh razlogov sprejemajo Finci boj mirno in brez omahovanja. V prvi vrsti zaupajo v svojo moč, v svoj pogum in v energijo finskega delavstva. Vedo pa tudi, da so edini z ruskim zavednim pro* letariatom, da, z vsem ruskim narodom, ki se bojuje za svojo svobodo, in ne dvomijo o končnem uspehu ruske revolucije.
V	tej težki uri se obračajo naši finski sodrugi do socialistične internacionale ter do vseh demokratično in svobodno mislečih elementov ter upajo, da bodo zastavili svoj politični in moralični vpliv ut demokratično ustavo Finske, proti ruski vladi, proti carizmu in njegovi nasilni politiki. Socialistični poslanci vseh dežel imajo moralno dolža*st,izpregovonti]v svojih parlamentih o kršenju ustave, ki ga vrši uradna Rusija nad finskim narodom in odločno nastopiti proti zločinski peter-burški politiku Socialistične stranke vseh dežel so 2e v svojem časopisju in na javnih shodih podpirale ta boj in ga bodo podpirale dalje. Proti ca-rizmu mora uvršati vihar ogorčenosti
Finska socialna demokracija, Id se bojuje na predujem mestu proti premočnemu sovražniku, je čuvarica naše narode osvobojujoče zastave in nas pozivlje, naj izročimo mednarodnemu socialističnemu proletariatu njen bratski pozdrav,
Zveza konsanlh društev.
Zadnje dni minclega tedna je zboroval na Dunaju občo i zbor zveze avstrijskih'konsumnih društev. Navzočih je bilo 210 delegatov. Od zunanjih organizacij šobili sodrug Maks Ra des točk za zvezo kons. društev v Nemčiji, Adolf Seifert ia Valentin Liebemann za nemško velenakupno družbo v Hamburgu, J. Flach za kons. društvo v Winterthuru, Emil Schwarz za zvezo švicarskih kons. društev, H. J. Youngs in J. A. Wil-ki n s za angleško velenakupno družbo, K. G. R osli n g ia Alfred Kaberg za švedsko zadružno zvezo. Zbora so se udeležili tudi sekcijski načelnik rumunskega trgovskega ministrstva J. Raducaau, profesor vseučilišča v Bukareštu G. Morovianu in tajnik statistične centralne komisije na Dunaju dr. vitez Tom aš ek.
Zbor je otvoril predsednik zveze, sodrug E x n er potem so govorili zunanji gostje.
V komisijo za pregledovanje mandatov so bili izvoljeni sodrugi Witzmann (Dunaj), C obal, (Zagorje), Kante (Moravski S?aberk) in Jelinek (Bušvica)
V imenu socialno-demokratične stranke je pozdravil zborovalce poslanec sodr. Skaret.
Prostor nam ne dovoljuje, da bi obširno poročali o zanimivih razpravah. Če bo mogoče, se pa še vrnemo na nekatere važnejše momente. Za danes bodi naznanjeno, da je zbor sprejel sledeči dve resoluciji:
I.
Pospeševanje poljedelskih in obrtniških zadrug z jfvnimi sredstvi ter s pogodnostmi v davčnem in pristojbinskem oziru je v očitnem nasprotju s postopanjem proti konsumnim društvom. Neenako, z ničemur ne opravičeno ravnanje s pridobninskimi in gospodarskimi zadrugami, stoječimi na podlagi samopomoči, mora omajati pravni čut konsumira-jočega občinstva. Konsumna društva ne morejo na ta način doseči onega razvoja, ki bi bil potreben ravno v času nezaslišane draginje. Temu se pridružujejo obdavčenje konsumnih društev, oddajajočih blago samo članom in razdeljujočih dobiček po razmerju nakupovanega blaga, ki bije v obraz vsakemu gospodarskemu načelu, kajti konsumna društva niso družbe, ki hočejo dobička. Neenako ravnanje s konsumnimi društvi se pa ne kaže le v primeri s privatnimi pridobninskimi in drugimi zadrugami, ampak tudi v primeri z društvi z omejeno zavezo, ki uživajo pogodnosti v davčnem in pridobainskem oziru, dasi so čisto kapitalistične družbe. Vlada je pri razpravi o družbah z omejeno zavezo obljubila, da predloži parlamentu zakonski načrt radi olajšanja pri obdavčenju pri-dobninskih in gospodarskih zadrug. Ker se to doslej ni zgodilo in ker je ta zadeva življensko vprašanje za vse zadružništvo v Avstriji, protestira zvezni zbor odločno proti neenakemu davčnemu in prijstojbinikemu ravnanju s konsumnimi društvi; proti mišljenju nekaterih oblasti, da so konsumna društva dobiček iščoča podjetja in da bi bila vsled tega dolžna, plačevati doneske trgovskim in obrt* nim zbornicam; proti vi, kemu st mljeaju, ki hoče konsumna društva predložiti pre sanemu dokazu sposobnosti in koncesijski obvezi.
«.
Prepričan, da so konsumna društva navezana le na svojo moč, izjavlja zvezni odbor, da je dolžnost konsumnih društev, paziti na to, da vedno razpolagajo s tolikim lastnim kapitalom, da ne le lahko izvršujejo vsejo zahteve, ki se stavljajo nanje, ampak
da tudi lahko pospešujejo in podpirajo aadaljai razvoj svojih obratov in obratov splošnega zadružništva. Potrebne glavnice si konsumna društva lahko pridobe, če določijo in zahtevajo delež, ki odgovarja obsegu prometa in če okrepčavajo svoje rezerve. Tajništvo centralne zveze se poživlja, naj pri ustanavljanju društev zahteva, da se sprejme pod vsakim pogojem kot najmanjši delež trideset kron, kakor določajo vzorna pravila centralne zveze in naj vpliva pri vseh obstojajočih društvih, kjer je želeti zvišanje prenizkega deleža, da se takoj store potrebni koraki. Konsumna društva, ki dajejo članom še kredit, se poživljajo, naj store yse, da se vpelje strogo plačevanje v gotovem. Plačevanje v gotovem se mora smatrali za prvi pogoj vsake reforme, ki naj omogoči zvišanje prometnega kapitala. Končno priporoča zvezni zbor konsumnim društvom največjo previdnost pri vsakem razširjenju obrata, zlasti pa aaj se pri nakupu nepremičnin v vsakem slučaju zahteva mnenje tajništva ali zveznega predstojništva.
Novi davki
V finančnem odseku državnega zbora se nadaljuje generalna debata davčnih predlogah vlade.
V sredo so posegli v debato socialni dem. Winarsky, dr. Diamand in dr. Renner.
Sodrug Winarsky je upozorjal, kako omajane so v splošnem občinske finance. Ce se reformira, se mora tudi občinam odpreti nov vir dohodkov in to bi bil davek na naraščanje vrednosti. Nemškemu državnemu zboru je ravnokar predložen tak načrt, po katerem bi dobivala država 60 odstotkov, dežele po 10 odstotkov in občine po 40 odstotkov dohodka. Pri nas naj bi se to vpeljalo kot čisti občinski davek.
Sekcijska načelnika Bernatzky in dr. Reisch sta polemizirala s socialnimi demokrati in zagovarjala vladne načrte.
Sodrug dr. Diamand se je bavil s alkoholnim kontingentom in nsglašal, da se z njim povsem neopravičeno bogati poldrug tisoč najboga-tejših veleposestnikov, ki dobivajo za hektar krom* pirjevega polja po 23 do 26 kron subvencije, dočim znaša v nekaterih deželah zemljiški davek za hektor komaj 90 vinarjev. Dokler je država finančno na tako slabih nogah, ne sme darovati takih ogromnih svot najbogatejšim ljudem. Ge bi se produkcija alkohola omejila vsled odprave kontingenta, bi ostal krompir za jed in sejalo bi se več žita, to pa bi bilo le koristno.
Sodrug dr. Renner polemizira s sekcijskimi načelniki in konstatira, da je naravnost neresnična trditev, da so zemljiški dohodki že preveč obremenjeni. Avstrijsko poljedelstvo izkazuje 148.000 velikih kmetov, posedujočih 20 do 100 hektarov zemlje in 18.000 veleposestnikov, torej 167.000 poljedelskih veleobratov. Nasprotno* pa izkazuje samo 68.907 članov, plačujočih osebno dohodarino. 98.000 velikih posestnikov trdi, da nimajo niti minimalnega dohodka po 1200 kron na leto. Taka trditev je naravnost smešna. Med prvimi 68.907 veleposestniki, ki jih je le 2326, ki priznavajo, da imajo več kakor 7200 kron, in le • 1936, ki priina-vajo več kakor 12.000 kron dohodka. Kratkomalo absurdno je, da ne bi bilo med našimi veleposestniki vsaj 200 takih, ki pridobivajo več kakor 12.000 kron na leto. Spričo teh številk je brezpogojno potrebno, da se raztegne pobiranje dohodninskega davka tudi na deželo. Treba je tudi z ozirom na podraženje stanarin, da se davčni odsek fiemudoma Poloti davka na poslopja. Sploh pa je v vsem
davčnem vprašanju za nas merodajno, kakšno stališče zavzame vlada z ozirom na deželnozbor-■ ko in občinsko volilao pravico.
Alpinizem,
Predavanje dr. Henrika Tume dne 17. aprila 1910 . v planinskem društva <Die Naturfreunde» na Jesenicah.
Alpinizem v širšem pomenu besede je veda ali bolje del znanstva, ki se peča z izsledovanjem Alp, oziroma visokega gorovja splob. Ime ima od Alp, ker se je veda najprej pečala i preiskovanjem in izsledovanjem Alp in je od tod svoje proučevanje raztegnila na vse visoko gorovje zemlje.
Alpinizem kot del znanstva sloni na različnih vedah. Ni mi pa danes naloga, pečati se z alpinizmom v tem širšem pomenu besede, marveč z alpinizmom v ožjem smislu ali z alpinistiko. Pre iskovanje in izsledovaiije Alp ima kot predpogoj krepkega, trdnega človeka na telesu in umu. Neutrudljive mišice, trdni živci in glava brez omotice so predpogoji zmagavanju težav is truda, ki so zvezani s premagovanjem visokih planin. Posebno zanimivo je pri alpinistiki vprašanje, kako to, da ■e je alpinistika v zadnjem stoletju s tako orjaškimi koraki razvila, kaj goni človeka s tako ne-odoljivo silo v nepristopno skalovje, sneževje in ledevje visokih Alp. Razumemo ta pojav, ako se nekoliko ozremo na razvoj razmer med človekom in prirodo — človek ni druzega nego sinteza vsega, kar je bilo,
Vsako idejo razumemo le, ako preiščemo razmerje med človekom in prirodo, človekom in človekom v družbi, in človeka posebej. Zemlja kot del prirode ni nastala naenkrat, marveč nam je znanost kolikerteliko razkrila, da je bila zemlja velika obla gmota iz plamenečih plinov in goreče tekoče mase, ki je imela vsled sukanja okoli solnca obličasto obliko in se je tekom milionov let polagoma ohladila. Tako se je sesedla iz vrhnih plasti plamenečih plinov tekoča solidaejša plast, enaka goreči žlindri v plavžu. Po svoji teži in prožnosti je ta masa dobila vsled sukanja vedno bolj oblo obliko. Vsled delitve mase na trše jedro, so pli-aovi nad plastjo tem hitreje hladevali in para se je morala zgostiti ter pasti v obliki vode na žarečo žlindro, katera se je vsled tega sopet hladila in strjevala. Poljoča notranja žareča tekočina od ene strani in gromadna masa od vnanje strani so mnogokrat predrla tanko plast, jo zdrobile ter premetale.
Ko se je ta proces med tvorjenjem plasti in sesedanjem parnih plinov nad njo ponovnokrat izvršil, je postala zemeljska plast dovolj trdna, da je krotila tekoče jedro, in se ohladila toliko, da je dala možnost a.vljenja rastlinam nižje vrste in ■e je zatem začelo prvo organično življenje. Prve rastline so bile tropi čae, hitre in neznanske rasti, in ravao tako živali; in ak je v spominu ljudstva le danes ohranjena pravljica o zmajih, tedaj je znanost dognala, da so dejanski tako nsinanske živali prebivale na zemlji, preden se je še človek pojavil aa zemlji, ali na sklonu, ko so začele izmi-rati in je človek že prišel do zavesti.
Še dolgo pa so notranjost zemlje ia plinovi v ozračju zemlje ohranili svoje elementarne sile vulkaničnih izbruhov in vesoljnih povodenj, in tudi na «vesoljni* potop nazaj še sega človeški spomin. Posebej umevno je, da je bil takrat človek v divjem ali poldivjem stanju in da je imel pred seboj nerazumljivo grozno prirodo, ki je vsak čas uničevala z ognjem in vodovjem človeško bitje, Ta divji duh človeški je moral torej biti poln groze pred prirodo. Boj človeka i divjo zverjo za hrano in obstanek je človeka ojačil telesno, okrepil mu je ude, poostril mu je vid in sluh. Kakor pravijo stare pravljice, je bil človek močan, da se je boril z levom, imel je oko bistro kot ris in orel, sluh in sled kakor pasje pleme. In tako je postajal zmagovalec tndi najhujših divjih zveri.
Iskaje hrane je postal človek poljedelec in ko le je naselil v krajih, kjer se menjata zima ia poletje, je moral spravljati plod čez zimo, postal je stalen, sezidal si je lulo in hram; in vsled stalnosti se je stvorila prva prava človeika družba na enem kraju. In poljedelec, ko je aejal seme in žel plod, je postal pozoren na premenjave, ki so se vrlile v prirodi. Zemlja mu ni bila več sovražna, postala mn je roditeljica, dajala mu je vse potrebno za živež, obleko in stanovanje. Pričakoval je a tesnobo prve žarke solnca po dolgi zimi in praznoval moč letnega solnca. Kričanska vera je iz te prve človeške prazgodovine prevzela praznovanje Božiča kot rojstvo vstajajočega solnca in kres sv. Ivana kot praznik solnčne moči.	Konec	prih.
Politični odsevi.
V	Ljubljani, 16. maja.
*	Kričanikl soclalci. Tožba krščanskosocialnega občinskega ter deželnozborskega kluba proti kršč. socialnemu mestnemu svetovalcu in dež. poslancu H r a b i, ki jim. je očital koristo-lovstvo, je pokopana. Nižjeavstrijski deželni zbor ne bo sklican meseca maja, pa tudi ne začetkom junija; Hraba torej ne more biti izročen sodišču. To je seveda tožiteljem povsem prav.
Krščansko-socialni klub ima gotovo toliko vpliva pri vladi, da bi bil dosegel sklicanje deželnega zbora, če bi bil hotel. Sedaj razglašajo krščanski socialci, da bo zadevo reševalo častno sodišče. Tako bo vsaj vse ostalo lepo med štirimi očmi.
* Angleška zbornica poalancev je imela v sredo žalobno sejo radi smrti kralja Edvarda. Ministrski predsednik Asquith je najprej naznanil zbornici poročilo novega kralja Jurja, ki obsega konvencionalne besede, in potem predložil primerne sožalne, oziroma gratulačne resolucije. Nadalje je naznanil, da bo odgodil zbornico najprej do 17. maja, potem pa do 8. junija.
* 0 Brlandovem miniitratvn so bile zadnji čas razširjene govorice, da bo deraisioniralo, preden se snide nova francoska zbornica. Tem vestem nasprotuje dejstvo, da se bo ministrski svet dne 23. maja posvetoval o programu, ki ga ima predložiti zbornici. Pač pa je verjetno, da odstopi vojni minister Brun radi bolehanja.
* Na predsednika rolke dume se je baje izvršil atentat ob njegovem zadnjem potovanju.
V	Jusovki se je namreč razpočila bomba ravno pod železniškim vozom, v katerem je sedel Gučkov. Ni pa napravila posebne škode.
* Vitaja T Albaniji se očividno približuje koncu. V prizrenskem okraju med Velestrinom in Debrenico so bili v torek zadnji boji. Turki pod Dafer Tahja bejem so imeli 12 bataljonov. Ar-banase sta vodila Isa Boljatin in Husejin S afer. Po dolgi bitki so zmagali Turki in Prizren je sedaj v njihovih rokah. — Iz Skoplja se javlja, da so imeli vstaši velike izgube v bojih pri Bu-dakovem in Crnaljevi. V Verisoviču bodo Turki poslej imeli posadko, ki bo štela osem bataljonov, v drugih šestih mestih po Albaniji pa po 4 bataljone.
* S krečaniklm Tpraianjem so resnično zopet zgage. Poročali smo že, da je krščanska večina kretske zbornice prisegla zvestobo grškemu kralju. Pričakovati se je seveda moralo, da Turčija ne bo molčala na to. V turški zbornici so se res takoj drugi dan vložile tri interpelacije v tej zadevi. Minister za zunanje zadeve je takoj odgovarjal. Naglašal je, da so se s tisto prisego kršile turške pravice. Dalje je naznanil, da je Turčija vložila protest in da je vlada že dobila odgovor varstvenih držav. Odgovor pravi, da omenjena prisega ne izpreminja ničesar v položaju na otoku. Minister smatra, da je ta odgovor nezadosten; vlada ga pa razlaga tako, da potrjujejo velesile dosedanjo turško vrhovno oblast na otoku. — Nekateri govorniki so razburjeni zahtevali, da se mora krečansko vprašanje takoj definitivno rešiti.
* S Kitajskega se poroča, da so v Juenšanu zopet izbruhnili nemiri. Misionarsko poslopje je razdejano. Podrobnosti niso znane, ker so uporniki razrezali brzojavne žice.
srnm. iinsmmi! aaa.'
tiftric ii Irifiicc, ti« !< u rizpoligo Vtit
pripon
Dopisi.
Podgora. Pretekli teden je minulo leto, odkar je prišel v Podgoro »služit* sedanji kurat Po stari navadi ga je občinstvo »prejelo z običajnimi pozdravi in nagovori; slavoloka seveda tudi ni manjkalo in gorenji konec vasi, po domače imenovan »Britof*, je bil ves v zastavah, Ker se je •ceremonija* vršila ravno okoli 6. zvečer, ko prihaja delavstvo iz tovarne, se je nabralo na določenem mestu precejlnje število ženic in deklet. Zaradi tega je g. kuratu srce kar trepetalo veselja in zdelo se mu je gotovo, da je prišel v obljubljeno deželo. Oa je bil mož na dan svojega prihoda vesel lepega sprejema, smo spoznali te dni, kajti pred nekaj dnevi je v cerkvi vzdihnil: »Kako lepo ■te me zdaj leto sprejeli in zdaj mi že obračate hrbet*
Tisto veselje torej (in morda tudi lepi načrti) je ilo vse vkup po Vodi in mož se je začel kar naenkrat jeziti in udrihati v cerkvi po vsem, kar ne tolče na njegov boben; posebno pa si je pri* voščil in razlil jezo nad socialisti.
Ravno leto dni torej je bil novodolli le precej mirea in je molčal; uto smo tudi mi pustili njega pri mira. Preteklo nedeljo pa ne da bi nas bii obvestil prej, da bi ga ili poslulat, je začel pridigati pobožnim tercijalkam o socialistih to, kar se je že davno slilalo in kar dandanes ikodi malo ali nič (vsaj pri nas ne) razvojn soc. demokracije. «Qorje družini in otrokom, katerih oče je socialist.* »Uboga žena, ki poroči moža so • cialista*. Tako nekako je žegnani mož govoril o aoc. demokratih. Res, Ikoda, da nismo sliiaii tiste pridige, da bi natančneje vedeli, kaj je le govoril lepega; no, kakor smo zvedeli to, izvemo morda •e kaj druzega. V glavo so mu prille tndi obč. volitve in povedal je, da se pri teh združijo soc. dem. z liberalci. Ta je tndi lepa. Od naše strani ■e le nič ne ve, on pa že tedaj tarna in pridiga o* teh rečeh.
Kdo vam je pa to povedal, g. knratP AU res mislite, če je kdo drugi tako hiter s računi glada
obč. valitev, da smo tudi mi. Počasi! Da se obč. volitve bližajo, to znamo in vemo tudi, da bomo pri teh imeli enkrat tudi mi besedo; o kompromisih pa se ni še govorilo. Morda je že kdo, ki sanja o kakem kompromisu, treba pa bo prej govoriti o pogojih.
Tudi vemo dobro, da se Vam in pristašem Vaše stranke cede sliae po kakem stolčku v obč. zastopu; ker se že dlj časa sliši govoriti, da si klerikalci (aj), ako zmagajo, izvolijo druzega župana, postavijo druzega redarja in obhodnika in bogvekaj še. (Oh, potem bo blažena Podgora. Op. dop.)
Da se hočete maščevati nad redarjem in ob-hodnikom, cenjeni cristiano sociali, je res smešno in naravnost sramotno bi bilo, zapoditi te ljudi iz službe, le da bi nastavili potem pristaše svoje stranke. Kdaj *e bodo volitve vršile, se še ne ve; da pa ne bode pri volitvah taka, kakor kdo misli, bomo že poskrbeli; za danes Vam povema toliko, da je zelo težko delati račun brez krčmarja, kakor ga delate Vi.
Glede pridige, ki jo je imel g. kurat pretekle nedeljo, bodi povedano danes toliko, da nas zelo veseli, da je prišel na dan s takimi govori v cerkvi, ker s tem nam pomaga pri agitaciji v korist naše stranke. In če je pri besedah »Gorje družini in otrokom i. t. d.» mislil na nravnost družinskih očetov, smo pripravljeni tudi na to odgovoriti, četudi to gospodi sami ni neprijetno.
Ker ne vemo, kakor že omenjeno, natančne, kaj je še govoril druzega, bodi omejen naš dopis na to, kar smo o njem povedali; za danes povemo še to: Napovedal nam je boj in mi smo pripravljeni.
Na svidenje torej pri prvi priliki 1
Domače vesti.
— Srednje feole v Gorici so nekam nepričakovano prišle na dnevni red. Vprašanje, ki je samoposebi gotovo resno, se pa rešuje tako, da je zopet očiten ves švindel buržoazne politike Slo-veace? in Italijanov, Položaj je tak: Italijanski liberalci hočejo ustanoviti italijansko gimnazijo v Gorici. Prišli so pa tudi slovenski klerikalci in hočejo ustanoviti »slovensko*. Prvim ne gre toliko za gimnazialno izobrazbo, kolikor za »varstvo italijanskega značaja*. Drnglm se pa sline cede, da bi posnemali ljubljanskega škofa in pridobili nov klerikalen zavod. Italijani in Slovenci snujejo privatne gimnazije, Italijani in Slovenci hočejo pum-pati denar iz ubogega ljudstva in občin. Mi sms prvi, da pritrdimo, če se vprašuje, ali je gimnazija potrebna ali ne; saj je škandal, da nimamo v Gorici ne slovenske, ne italijanske gimnazije, ampak nemško. Prav nikakor se pa ne moremo strinjati z ustanavljanjem privatnih gimnazij, kajti naše ljudstvo je že preveč preobloženo c davki, da bi moglo vzdrževati le take zavode. Zakaj vraga na poiščejo gospodje primernejše poti? Ali se ne bi mogli interesenti obeh narodnosti združiti, pa ■kupaj s potrebno odločnostjo zahtevati od države, da stori avojo dolžnost? Ali nimata gorilki deželni zbor in deželni odbor toliko vpliva, da bi prepričala vlado o potrebi? Kje so državni poslanci, kadar gre za proračun? In če se to atori pa ostane vlada gluha — zakaj ne stopijo gospodje pred ljudstvo, da bi ono lahko govorilo? Toda zdi se nam, da gospodom sploh ne gre za stvar, temveč za strankarsko agitacijo. Za tako reklamo zlorabljati učne zavode je pa vendar nekoliko preveč nesramno in proti takemu početjO protestira delavsko ljudstvo. Gospoda, glejte, kaj delate t
— Poslanec dr. Rybsf je imel v torek v državnem zboru nekoliko prepira s — čelkimi radikalci. Povedal jim je, da škodujejo, postavljajoči se na stališče češkega državnega prava svojim lastnim rojakom, živečim v drugih deželah, n. pr. na Nižjem Avstrijskem in da se to stalilče zlasti ne more vjemati z interesi slovenskega naroda. Po« vedal je torej, kar godemo »brezdomovinski in protinarodni* rdečkarji že leta in leta. Povedal bi bil to lahko na naslov vseh meičanskih strank, stoječih na stalilču »državnega prava>. Adresiral je pa svoje besede menda zato češkim radikalcem, ker jih ni več v Slovanski Enoti. Ni« zadnje je pa ravno to pikantno. Zakaj do te ure ■o bili tržaškim narodnjakom prav čelki radikalci vzor. Od njih so povzeli neslano idejo, da so ustanovili N. D. O. Od njih ao «i izposojevali Klofače in Burivale, pa so slavili in častili te puhloglave kričače kakor edine »prave* Slovane aa zemeljski obli. In zdaj slilimo Rybafa, voditelja tržaike slovenske politike, program tržaških narodnjakov, da je politika teh gospodov radikalcev škodljiva Cehom in Slovencem! Rybsf Ima s temi besedami prav. Ampak glejte: Ko so tako govorili socialisti, je bila laž, ko pravi tako RybaF, je sveta resnica. Ce bi Slovenci nekoliko rasmilljali o tem ...
— Volitve v trlaiko okrajno bolaliko bla-gi)no. V nedeljo so se zaključile te volitve z zmago socialno-demokratične stranke. Delavski kandidatje, ki jih je predložila socialno “demokratična stranka in strokovne organizacije, so bili izvoljeni približno s 8500 glasovi. Lista gospodarjev pa je dobila 379 glasov. Okolu 5, popoldne so če začeli zbirati pred delavskim domom radovedni volilci* ki so komaj
čakali na izid volitev. Ob 6. se je prikazal na oknu bolniške blagajne predsednik volilne komisije, sodrug Chiussi, ki je naznanil, da so delavski kan* didatje, predloženi od socialno-demokratične stranke, zmagali s častnim številom glasov, kar so volilci z •Živela internacionala!* vzeli na znanje. Potem se je kolona, seitoječa iz približno 1000 oseb, začela pomikati z godbo na čelu, prepevaje delavske pesmi, proti yelikemu trgu. Od tukaj se je kolona, katera se je vedno večala, napotila proti Sv. Jakobu in od tam v »Delavski dom», kjer je sodrug Cerniutz imel kratek govor, na kar so se demonstrante razšli.
— Obsežnost Halleyevega kometa. Zvezdo-slovec Izidor Baroni v Milanu je dognal nekaj podrobnosti o Halleyevem kometu. Dolžina ko* metovega repa znaša do 24 V2 milijona kilometrov. Premer glave (t. j. zvezde) meri okolo 5340 kilometrov, ovoj okolo 200.000 kilometrov, širokost repa na najbolj oddaljenem mestu 1 milijon kilometrov. Po teh računih bi hodila zemlja skozi kometov rep okolo tri ure. Pripomniti je treba, da se bo kometov rep še mnogo skrajšal, preden pride komet mimo zemlje in da tudi tedaj, če bi šla zemlja skozi rep, kar še ni prav nič gotovo, ni nič nevarnosti za našo zemljo, kakor smo že naglašali v torkovi številki »Rdečega Prapora*.
— Dram« ? trieikl meitnl plinarni I V petek, dne 6 t. m. si je 26 letni delavec v tržaški mestni plinarni, Karlo Mazzoni, vzel mlado življenje na prav pretresljiv način. Zasadil si je namreč nož v prsi ter ranil srce, in je vsled tega umrl. Vzrok temu činu je bil neki «kapo» po imenu Fonda, ki ga je vedno sekiral in tlostavljal. Tudi
V	petek g* je ta žival v človeški podobi dobro ozmerjal	tr	ga prijel	za roko, rekoč	mu: »Kaj
prav nič	moči nimate?	Poberite se in	pojdite na
pokopališče*! Mazzoni, ki je bJ mirnega temperamenta, je prenašal vedno te sekature z neverjetno hladnokrvnostjo, tisti dan pa je šel domov, kjer stanuje s svojo teto, kateri se je potožil o slučaju, ki se mu je zjutraj pripetil, ter se je grenko zjokal. Preklinjajoči Fondo je vzel iepni nož ter ga zabodel v konec postelje rekoč: «Kdaj bo nehal mučiti mene in tistega ubogega Krasoviča**? (Kra-sovič je drog delavec, oče 7 otrok.) Teta ga je tolažila ter mu vzela tudi nož iz roke. Nato ga je poklicala v kuhinjo ter mu ponudila malo juhe. Kar naenkrat pa se je prijel za glavo ter začel jokati, potem pa je objel svojo teto in jo poljubil rekoč: «Teta, teta, če	bi bil sedaj	tukaj tisti
zločinec,	tako	bi mu naredil!...» In v	tistem tre-
notku si je zasadil nož v prsi. Izgovoril je še nekoliko besed ter se zgrudil na tla. Nož je prebodel prsi ter se zasadil v srce. Teta je šla poklicat pomoč, na kar je prišel z zdravniške postaje zdravnik, ki je ukazal prenesti nesrečnika v mestno bolnišnico, kjer je čez četrt ure umrl. Torej v samih 26 letih je bil pripravljen iti na pokopališče. V nedeljo, dne 8 t. m. je bil pogreb iz mestne bolnišnice. Pogreb je bil določen za deseto uro, ob isti uri se je začelo zbirati delavstvo, katerega je vedno več prihajalo. Ob V* 11 80 ie ra<vil dolgi sprevod, v katerem so bili v velikem številu zastopani delavci iz mestne plinarne. Pred sprevodom so nosili tri vence iz svežih rož. Eden od družine, drugi od delavcev iz mestne plinarne z napisom: «Naj se ga spominjajo!*, in tretji od prijateljev pokojnika. Krsto so nosili sodrugi ib prijatelji pokojnika na ramah do pokopališča. Pogreba se je udeležilo okolu 4000 oseb. Na grobu pa se je sodrug To-deschini poslovil od pokojnika z ginljivim govorom, da se je marsikateremu navzočih pokazala solza v očesu. Torej zopet ena žrtev tistih inkvizitorjev, kateri nimajo niti čuta, niti usmiljenja za svojega brata-trpina samo zato, ker je drugega mišljenja. Pokojnik tMazzoni je bil namreč eden ustanoviteljev organizacije v mestni plinarni in tudi njen zaUpnik.
— Zločin nad delavskim naralčajem. Razne meščanske stianke love delavsko mladino v svoja •izobraževalna* društva, kjer jim prirejajo najrazno-vrstnejše zabave in tudi predavanja, ki so pa pobarvana s protidelavsko politiko. Delavstvo se je doslej vse premalo brigalo za to stvar in velik greh nam bodo očitali naši potomci v tem pogledu, ker bode ta visel še dolgo tudi na njihovih ramenih. Istina je, da morda krivda naša ni tako velika, ker smo le otroci razmer, ki nas ovirajo na vseh straneh, ki nas izrabljajo ob gospodarskem bojišču pa nas odtezajo prosvetnemu in izobraževalnemu delu. Toda spričo zavratnega boja klerikalnega ob zibeli otroka, ob materi, v spovednici in t cerkvi, ob šolskem otroku in mladeniču ter spričo »liberalne* agitacije po Slovenskem, posebno med moško mladino, nas sili, da tudi mi zastavimo tukaj svojo delavno silo. Le tako je mogoče preprečiti zavajanje delavske mladeži po klerikalnih in liberalnih agitatorjih v tabor protidelavskih meščanskih strank. Največja ovira nam je dandanes in nam še bo nekaj časa, naša žena, naša mati, ki je večinoma tako suženjsko vzgojena, da ni dostopna za nobeno socialno naziranje, ki tiči pod groznim vplivom prorokov suženjstva. Mati, žena, potem šola bi morala biti najprej vzgojitelja; tadva bi morala poznati dušo človeško, človeka bi prav tadva morala vzgojiti tako, da pozna svoj socialen položaj, da zna zastopati svoje koristi. Le zato, ker ni vzgoja taka, se nam vzgajajo — sužnji. Sedanjost in bodočnost zahteva od nai paobrazbo matere, po
materi pa našim otrokom in mladini. Šele tedaj bo delavčeva mati vedela, da pripada delavstvu, to bo vedel pa tudi otrok.
— Kaj ategne žena storiti za delavske sloje kot sgitatorica in volilka, so pokazale zadnjič volitve v provincialni parlament avstralski. Le s pomočjo delavk-volilk, ki poi.:*jo pomen socializma in so prepričane, da je mogo > le z delavsko politiko doseči boljše življenske razmero za delavstvo, se je dosegel velik uspeh. Zavednosti žene se imajo zahvaliti avstralski delavci, da so dobili precejšnjo večino v parlamentu, v katerem je postal ministrski predsednik sodrug Fišer, ki je po poklicu rudar. Tudi naša delavka mora postati zastopnica naših in svojih interesov in pa interesov svojih otrok. Zena, delavka, pomisli vendar o tem!
— V ljubljaniki kavarni «Union* se gode včasi reči, o katerih se na noben način ne sme molčati. Že večkrat se je tu pripovedovalo o klofutah in podobnih pripetljajih. Zadnjič so pa gostje opazovali, da je ravnatelj podjetja »pikolu* pljunil v obraz. Za danes to le beležimo. Ampak o takih rečeh se tudi komentar ne sme izpuščati in se ne bo izpustil.
— Ubila le je Marija vdova Faganel iz Šempasa. Zenica stara 74 let je dne 1. maja ob 7. zjutraj pristavila lestve, da gre v podstrešje. Lestva se jej je izpodmakniia in ženica je padla na glavo dva metra globoko na kamenita na, kjer je brez besede obležala mrtva.
Zadnje vesti.
Provokacije delavitva v Trbovljah. Trbovlje, 15. maja. Trboveljska premogokopna družba očitno deluje na to, da bi provocirala rudarje in jih nagnala na kak usodepoln korak. Včeraj se je na brutalen način odpovedalo delo šestdesetim rudarjem naenkrat, med njimi so tudi izvoljeni delegatje rudarske zadruge. Med delavstvom je to povzročilo velikansko razburjenost. Rudarji na zapadnem revizju so ustavili delo in zahtevajo, da se prekličejo neutemeljene odpovedi.
Očitno je, da dela trboveljska družba popolnoma sistematično. V zadnjih mesecih se kar množe dejanja, ki morajo razburjati delavstvo. Plače se trgajo na nesramen način, z rudarji se ravna oddnedodne brutalneje in tudi sedanje odpovedi imajo skozinskoz terorističen pomen. Zdi se, da bi družba za vsako ceno rada provocirala stavko. V krogih višjih uradnikov družbe se je že pred meseci govorilo o tem, da pride v Trbovljah, Zagorju i. t. d. do stavke. Po tem bi se torej dalo soditi, da jo družba želi. To je treba vedeti, da bo znala javnost prav soditi.
■isarsko gibanja bi Reki in Sniaku. S Su-
šaka se nam brzojavlja: Ker so mizarji na Su-šaku in Reki v plačilnem gibanju, so vsi sodrugi mizarji naprošeni, da se izogibajo teh krajev. Pojasnila daje blagajnik organizacije Ivan Kos na Sušaku opoldne, ali pa od 6. do 7. vsak večer.
8e|a klubskih načelnikov. Dunaj, 16. maja.
V	sredo, 18. maja, imajo klubski načelniki sejo, ki se ima posvetovati, kako bi se dala pospešiti razprava o proračunu v odseku. Potem se ima sklepati, po kateri vrsti naj pridejo že do-gotovljena poročila odsekov na dnevni red. Dovršen je v odseku zakon o zgradbi petrolejskih rezervoarjev, zakon o pravnih praktikantih ter zakon o odpravi javnih agencij. Vlada pričakuje, da bo kmalu predložila še zakonski načrt o monopolu ali davku za vžigalice. Ta načrt pride v četrtek še v industrijski svet
Volilno gibaije v Bami. Sarajevo, 16. maja. V Sarajevu, Mostaru, Tuzli, Konjiču in po mnogih manjšh krajih so bili včeraj socialno-demokratični shodi z dnevnim redom: Saborske volitve in socialna demokracija. Udeležba je bila na vseh shodih jako velika. Pismeno poročilo sledi.
Ogrsko volitve. Budimpešta, 16. maja. Grof Khuen-Hedervary je dejal nekemu časnikarju, da so zanesljive vesti o položaju ugodne vladi. Zadnje dni so se razmere selo zboljšale. Novi parlament bo imel takoj po končani a dres-ni debati rešiti proračunski provizorij in rekrutni zakon. Vlada ne misli na izpre* membo poslovnika, ampak pričakuje od razsodnosti strank, da ne bodo ovirate rešitev ljudskih potreb. (Kaj neki smatra Khuep-Hedervar; za ljudske potrebščine?)
Budimpešta, 16. maja. Neki voditelj Ko-šutove stranke se je izjavil, da bo njegova stranka pri volitvah dobila stodvajset mandatov, Justhova pa šestdeset.
Skopat ministrske konierence. Budimpešta, 16. maja. Napovedane in že enkrat odložene skupne ministrske konference se začno jutri. Uradno se potrjuje, da se bodo bavile > skupnim proračunom.
Deiegaelje. Budimpešta, 16 maja. V vladnih krogih se govori, da se d 'gacije ne snidejo pred jesenjo.
Poieiaj v Albaniji. Skoplje, 16. maja. Vstaja v Albaniji nezdržema peša. Dva izmed najodličnejših vstaSkih voditeljev sta a »vojitni pri-
staši zapustila bojišče in odšla v domače vasi. Le znani vodja Isa Boljetinac je še s 4000 Arbanasi na poti v Mitrovico. Turki so že začeli z operacijami proti njemu ter upajo, da ga bodo kmalu obkolili. S tem bi se končala vstaja.
Krečanako vpraianje. Kan e j a, 16. maja. Konzuli so izjavili voditeljem obeh strank in prvakom, da bi lahko nastale hude posledice za Krečane, ako bi preprečili mohamedanskim poslancem vstop v zbornico.
Augleita gosposka zbornica. London, 16. maja. Vodja irske stranke Redmond je imel v mestu Arnagh govor, v katerem je izražal sočutje Ircev ob smrti kralja Edvarda, ki je bil prijatelj irskega naroda. Izrekel je upanje, da bo naslednikovo mišljenje enako. Nadalje je dejal, da bo moralo vprašanje gosposke zbornice za prvo dobo žalosti počivati, potem pa se mora stvar ljudstva proti gosposki zbornici privesti do zmage.
Izjemno atanje v Argentlnlji. Buenos Aires, 15. maja. Argentinska vlada je razglasila izjemno stanje na nedoločeno dobo za vso republiko. Parlament je pritrdil temu sklepu, ki ga vlada utemeljuje s tem, da so baje anarhisti sklenili, ob priliki stoletnice republike uprizoriti sp lošno revolucionarno stavko. (Utemeljitev je zelo mistična, ampak popolnoma jasno je, da se je s tem zakonom izvršila prosta kapitalistična lumparija.)
Društvene vesti.
§ Knjižnica ‘Viajemnoiti* se prične prihodnje dni za silo urejevati; strokovne organizacije, ki še niio izročile svojih knjig, pa bi to rade storile, naj to čim prej sporoče predsedniku zveze. Knjižnica začne poslovati v nedeljo, dne 29. maja.
§ Broiura o temeljnih naukih socializma, ki je pravkar izšla v založbi »Ljudskega odra* v Trstu, se dobi tudi pri »Vzajemnosti* izvod po 20 vin. Knjižico, ki je ocenjena že na drugem mestu, priporočamo vsem članom kar najtopleje.
§ »Ljudski oder* v Trsta je izdal, kakor smo ze javili, brošuro o treh predavanjih nemških sodrugov v Trstu in sicer: Dr. Karl Renner: »Moderni politični zazvoj*; Dr. R. Danneberg: »Moderni gospodarski razvoj* in L. Winarsky: »Cilji socializma*. Knjižico je priredil dr. Josip Ferfolja. Jako je poučljiva ter stane le 20 vinarjev. Priporočamo sodrugom najtopleje to knjižico, ker se bodo iz nje marsikaj naučili. Knjižica se lahko dobi v »Ljudskem odru* in pri vseh strankinih zaupnikih. Sodrugi, ki so prejeli brošu-rice v razprodajo, naj odračunajo pri sodr. Antonu Vaupotiču, Trst, »Delavski dom* ulica Boschetto št. 5. On vsprejema tudi nadaljne naročbe. Sodrugom, ki so željni uka in čtiva, priporočamo naj se vpišejo v društvo »Ljudski oder*, kjer jim je na razpolago društvena knjižnica in čitaloica, Knjižnica je bogato založena z najmodernejšimi in najnovejšimi slovenskimi in hrvaškimi knjigami. V čitalnici so pa na razpolago vsi slovenski in hrvaški dnevniki in razne revije. Vrhutega prireja društvo »Ljudski oder* poučna in znanstvena predavanja, na katerih predavajo razni slovenski predavatelji in pisatelji. Dolžnost je vsakega dobrega sodruga, da podpira svoja izobraževalna društva, katera so ravno njemu v korist ustanovljena.
Zidar)! la zidarski delavci, pozor I Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem'Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad enajst mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico I Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Iz stranke.
o Skupna aksekativa stranke ima v četrtek, 19. t. m. na Dunaju važno sejo, na kateri se bo razpravljalo tudi o mednarodnem kongresu v Ko* danju.
o Sodrng Pater Ciagr, državnozborski poslanec in organizator čeških rudarjev, je včeraj, 12. maja, dosegel svoje šestdeseto leto in je ob tej priliki sprejel mnogobrojne čestitke organizacij in sodrugov iz cele države. Cingr je bil rojen v Hudlici na Češkem in je že v svoji mladosti izkusil vso bedo delavčevega otroka. A tudi pozueje mu ni bilo življenje postlano na rožicah. Postal je rudar in kmalu je stal z obema negama sredi delavskega gibanja, ki se je začelo na Češkem in Moravskem že zgodaj razvijati. A to ni bila enostavna reč. Leta 1882 se je Cingr udeležil velike rudarske stavke na severnem Češkem in posledica je bila, da so ga aretirali, držali šest mesecev v preiskovalnem zapora in ga potem obsodili radi prestopka
koalicijskega zakona na 4 tedne zapora. Taka je bila takrat sploh navada; Cim manjši prestopek, tem daljši preiskovalni zapor. Ko je prestal kazeu, je moral po odgonu v svoj rojstni kraj. Dve leti pozneje, v dobi izjemnih zakonov, so ga aretirali v Oseku pri Duhcovu, kjer je ostal 14 dni v zaporu, potem so ga v verigah odpeljali v Prago in postavili pred izjemno sodišče. Sest mesecev je bil T preiskovalnem zaporu, potem so ga obsodili radi •socialistične agitacije* na štiri mesece ječe. Iz Prage so ga izgnali in po prestani kazni so ga fotografirali kakor navadnega zločinca. Vrnil se je v okraj Teplice, a tudi tam so ga izgnali. Tedaj se je z družino preselil na Saksonsko, kjer je živel od leta 1885 do 1890. I/gnali so ga tudi odtod in vrnil se je v Avstrijo in se naselil v Moravski Ostravi, kjer si je pridobil velike zasluge za organizacijo rudarjev. Tam so ga rudarji karvinskega okraja	leta 1897 prvič	volili v državni	zbor	in
potem	pri vsaki poznejši	volitvi z vedno	večjimi
večinami. Sodrugu Gingru želimo tndi mi še mnogo vspehov, ki naj bi ga odškodovali za veliko trpljenje,	ki ga je tako dolgo izkušal.
o	V zadevi majskih	znakov. Organizacije	in
zaupniki, ki so naročili in prejeli majske znake, pa jih še niso obračunali, so naprošeni, da to store čim prej, najkasneje pa do določenega termina. Imena Ustih, ki bi ne storili o pravem času svoje dolžnosti, se bodo objavila v listu. Nerazpečani znaki se, kakor že v listu in okrožnici naznanjeno, ne vzamejo nazaj pod nobenim pogojem. Znake je poravnati v roke tistih zaupnikov, od katerih so se bili prejeli. Pri tej priliki bodi omenjeno, da založništvo nekaterim zapoznelim aaročbam ni moglo ustreči, ker je bilo letos prvikrat, da so se znaki založili, vsled česar se naklada niti približno ni dala oceniti. Ker so nekatere organizacije še po 15. aprilu vposlale naročila, se je moglo večjim aaročbam le deloma ustreči, da so se tako lahko zadovoljile tudi manjše organizacije. Majski znak se je torej prav dobro obnesel.
o Glede strankinega znaka naj služi v vednost, da je že popolnoma pošel, ker se ga je le toliko naročilo, kolikor se ga je rabilo za vzorec. Večjim naročbam se bo moglo ustreči šele začetkom junija, ker je znak precej kompliciran in gre zato delo le počasi naprej. V naglici se je pri razpošiljanja majskih znakov tupatam zgodila pomota, da se je strankin znak vračunal, priložil se pa ni; napaka se popravi, čim se prične z razpošiljanjem strankinih znakov. Naročbe je vposlati na sodr. Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ul. št. 12. i o Mednarodni socialistični kongres. Mednarodni socialistični odbor javlja, da bo letošnji mednarodni kongres zboroval v Kodanju od 28. avgusta do 3. septembra in sicer v Koncertni palači (Odd Fellow Pal a it, Bredgade 28, Kopen-hagen K.), ki je dosti velik za glavno zborovanje in za sekdjske seje. Za stanovanje sodrugov in Vodstvo po mestu skrbi lokalni odbor (Stauning, 22, Romersgade, 22, Kopenhagen). Naznanjeni delegat j e dobe provizorične vstopnice, ki so po preizkušnji mandatov zamenjajo za dellaitivno za ceno 10 kron.
o Srbska socialno *■ demokratična stranka
ima svoj letošnji zbor o pravoslavnih binkoštih, dne 6., 7., in 8. junija s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev zbora. 2. Volitev komisije za pregledovanje mandatov. 3. Konstituiranje zbora. 4. Določitev definitivnega dnevnega reda. 5. Poročila: a) sodrug Tucovic o delu stranke; b) sodrug Zivkovič o blagajni; c) Sodrug Kaclerovič o parlamentarnem delovanju; d) Sodrug Kiklič o kontroli. 6. Časopisje in tisk; poroča sodrug Pavlovič. 7. Balkanska konferenca; poroča sodrug Ace Pavlovič. 8. Akcija in taktika; poroča sodrug Popovič. 9. Mednarodni socialistični kongres; poroča sodrug Topalovič. 11. Občinska politika; poroča sodrug Lapčevič. 12. Centralna instanca za vse razredne akcije; poroča sodrug Tucovič. 13. Raznoterosti. Zborovanje bo v Belemgradu.
o Delavski kolek sa Kranjsko, Štajersko In Korofeko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slej kakor-prej pri sodrugu los, Petejanu * GoriiL Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dohodke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-čiljatvab, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, raz-
glednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopis-nice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri srečolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se še posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Cena kolku je v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen zvodstane2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov se po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troskov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku 1
H.Suttner
LlnUIana mestni trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato]zalogolpra-vih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenlk na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 96
j
Močenje postelje 30-28
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sanitas“
Velburg P «348 (Bavarsko.) *******************
Gostilna,Pri panju'
= Vegova ulica št. 10 =
se priporoča za muogobrojeu obisk
lastnik £eenardo Galante
ima najboljše pijače; dobiva se izboren «pelinkovac», goriška, istrska, dalmatiuska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni.	26-8
l'l IM IM IM IM IM IM IM IM I;| i .
Kavarna
,Unlone‘ v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
• i • i * i mi i i i i u »it mi i i i i
62-50
Cjnbljana
Dunajska cesta UL 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler“. Vezna kolesa.
: Ceniki zastonj in franko. - 12
Častiti gospod
Gabrijel Plccoll
lekarnar *
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sera že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Uisistalk In premlrenl mtSvtdjl lovno v Korltnloah, poita Knežak ppl St. Petru na Kraau.
•lo.
Heimiui.
Zagreb.
$
I.	deial.-vUd.
SL JlL 1999 i tt. 3767.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo najtopleje
pravi :Frančkov: pridatek k kavi
kot najboljši kavni suregat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Franeka sinov
▼ Zagrebu,
V»r»tven» .nauka.
hSMII ML
Tolofen itovr. 198*
Telefon itovr. 108,
Bolniška dražba združenih pivo varen Žalec In Laški trg
v Cfiibljani
prip.rača avejt
Izborno pivo v sodcih In steklenlo&h.
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI.
61-16
luUjntel) in odgetetMl Medaik f ria |Mlb
fUU It, h, Umpret v Kianji,