Vtir'k. Wk ItNtoU itkgii ia ' -u"- l„,ru brn pnsil|»nj.i na .J.irn za letu H ifl. — k n pol leta ,a rctrt let» . I .. S« PO pitali Za ne M« I" *'• - k-,x ..,.1 leta . .'■ .. -,a letrt I.-U i! ,. «0 „ Vre.liiHtv.' iu ..\.r.ivništv,i jena -t»liifin tri!" (l'>'"i• plaU) hi»na it. IM. Ht. 4 1 O/ii.uul,. Z.i njt.i.ln.i •!».- t .| n vMto sa plačuje li kr., (> ne iiatisno I krat, .1 kr. M ne tiska i'krat, 4 kr. će se tiska :.ki.it V(H pUmenke s.« plafu-jejo po prostom. Za vsak ti*ek je plai'ati kolek i -1 ■ ■ i ]1 I j i za 30 I Rokopisi se ne rraiajo, dopisi naj m> lilagnToljnu frankujejo. XT Mariboru IG. julija 18G8. TooaJ I. Prihodnost slovenske zemlje, (Konec) Videli smo v zadnjem listu, da nam ne kaže zediniti se z nemškim narodom niti V trgovskem obziru, kajti zdatna trgovina slovenskega naroda se obrača v ogersko in hrvaško deželo, in potem v Italijo, — niti v kteremkoli drugem obziru. Ko bi se Slovenci zedinili z Nemčijo, bila bi naša zemlja lc sredstvo, s kte-rim bi si pridobil nemški narod svojo zvezo do ndrijanskega morja in balkanskega polotoka, slov. dežele pa in narod bi ne imel od tega nobene koristi. Stopimo naprej lil poglejmo, kaka bi bila zveza z italijanskim narodom. Dasiravno ima slovenska zemlja precej, posebno železne trgovine s tem narodom, bilo bi zedinjenje z Italijo, če tudi ne tako škodljivo, kakor ono z Nemčijo, vendar le brez posebne koristi. Slovenska zemlja bi bila tudi v tem slučaji brez zazcmlja (Ilinterland), bila bi samo kolonija ali domena italijanskega naroda. Kako škodljivo bi to bilo, priča nam Istra, Kras in Dalmacija, ki so bili vsi nekdaj pod benečansko republiko. Tudi v tem slučaji hi bila slovenska, zemlja odtrgana od svojega zazcmlja in na propad obsojena. Ostaja nam toraj le So zveza z narodi ogerske krouovine. Daje ta zveza najbolj naravna, kaže že geografična lega slovenske zemlje. Naša zemlja spada namreč k balkanskemu polotoku, ona odpira in zapira vrata iz zapada do vzhoda. Naša zemlja je prisiljena pri vzhodu ostati, kajti kakor hitro hi stopila iz te naravne zveze, že bi bila prodana svoji materijalni iu dušni pogubi. Zapad je ostarel in oslabel, od njega nima slovenska zemlja ničesar pričakovati. Nasproti pa vidimo, kako se mladi in čvrsti navodi na vzodu zmiraj bolj iu bolj dvigujejo in se trudijo napraviti novih in krepkih občestev na podlagi svobodnih načel, kteri so naravnost nasprotni zapadnim iz sredoveka vzetim drž. načelom. Resnica je sicer, da so se slednja načela tudi pri Ogrih in Hrvatih za načela vgnezdila, a nikakor ne vkoreninila in vtelovila. Tli jih je še lahko odpraviti brez vseh silnih prevratov in prekucij, kajti niso Še okostenela, kakor v zapadu. Drugi vzrok, ki priča, da je slovenska dežela prisiljena pri vzhodu ostati, je njena trgovina. Trgovina je glavni faktor za obstanek in napredek vsaeega naroda; trgovina mu k si že pravo pot, in ga tudi sili v zavezo stopiti z drugimi narodi. In ktero pot kaže trgovina nam? ktero drugo kakor proti morju in proti jugovostoku, t. j. na Ogersko in Hrvaško. Morebiti nam kdo ugovarja, da tudi trgujemo z Dunajem, Brnom in Češko. Naj se nikar ne prehiti s tem ugovorom Kakošna je trgovina s ravno imenovanimi kraji, kakošna pa s Trstom, Reko, Ogersko in Hrvaško. Trgovina s prvimi je za nas le kupovanje obrtnijskih izdelkov, mi le od njih kupujemo, oni pa ničesa od nas, tedaj je naša trgovina ž njimi le pasivna. Z morjem, Ogersko in Hrvaško pa ni taka. Koliko obdelanega lesa n. pr. se prepelje po železnici v Trst, Reko in po Savini in Savi v Sisek in IJeligrad, koliko železa iz gorenje Kranjske v Trst in Italijo. Res je, da je bila dozdaj naša trgovina bolj prevažavna (Transito) in še le v novejšem času postala bolj izvažavna (Ex-port). Pa kolikor bolj se bo industrija na Slovenskem i u posebno na Kranjskem razprostrla iu procvela, tem bolje bode v korist naši zemlji. Kako pa se more naša industrija in trgovina bolj povečati in pomnožiti, kakor če bodo prenehale čolne mitnice med industrijo slovenske zemlje in njenimi prodajalnimi mesti, t. j. Ogersko in Hrvaško. Pravi slovenski rodoljub tedaj, kteremu je za blagostanje svojega naroda, ne bo nikdar želel, da bi se kedaj vzdignile coh'ie mitnice med slovensko in hrvaško - ogersko zemljo, Ampak med .slovensko in italijansko - nemško zemljo vsaj toliko Časa, da se industrija slovenske zemlje utrdi in'okrepi. Razvidno je iz tega, da nam ne ostane glede" materijalnoga blagostanja dihtzega, nego iti z vzhodom, saj ima naša zemlja nekoliko Še premalo zemeljskih izdelkov, s kteri m i bi mogla na zapadu trgovati'f nekoliko pa je tudi prisiljena uvaževati si žita in drugih pozemcljfflkih pridelkov. Vsa lega in posebnost slovenske zemlje jo napotuje do industrije , ki pa ne more imeti svojih prodajalni!) mest na zapadu, ampak na vzhodu. Slovenska zemlja pa ima v kupčijskem obziru še drugo važnost, biti ima namreč sredinja, ktera bo vezala slovanski vzhod z romanskim zapadom, in je tedaj most, Čez kterega bodo hodili naravini pridelki iz vzhoda na romanski zapad in nasprotno obrtnijski izdelki iz zapada na vzhod. Slovenska zemlja ima tedaj tudi kot prezažavna dežela veliko važnost, iu gotovo bi jej ne moglo biti koristno, ko bi Prus na tem naravnem mostu med zapadom in vzhodom mostnino in eolnino pobiral. ' Kar se tiče naše narodnosti in našega dušnega razvoja na narodni podlogi, mora vsakdo pripoznati, da se nam ni bati nobenega naroda na vzhodu, kterih nima nobeden toliko literature, da bi mogla ta kaj posebnega upliva imeti do nas, in nam toraj ovirati naš dušni razvoj, kakor se to zdaj godi, in bi se tembolj godilo, ko bi se Slovenci ali z italijanskim ali nemškim narodom tesneje zedinili. A ne le za nas Slovence bi bilo koristno tako združenje z vzhodom, koristno bi bilo tudi za ogerske narode in morebiti še bolj koristno za nje, kakor za nas; kajti slovenska zemlja bi branila magjarski in hrvaški narod proti potujčevanju; če pade slovenski narod, ne bosta se mogla tudi ta dva naroda vstavljati niti nemškemu , niti italijanskemu življu. To dobro ume Nemec kakor Italijan, zatoraj si tudi oba z vsemi silami prizadevata, da bi spodkopala in uničila stražnika slovenskega. Zadnji čas je tedaj, da se narodi na vzhodu porazumejo in v hranilno zvezo stopijo proti navalom romano-germanskim. (Je se narodi na vzhodu zedinijo, ni se jim ničesar bati, kajti romanskega in germanskega naroda nimata med seboj več one vezi, ka-koršna jima je bila srednjega veka: ideja katoličanstva; da celo v prepira sta si med seboj, kar narodom na vzhodu gotovo ne more škodovati po latinskem prigovoru: duobus litigantibus »tertiua gaudet! (kjer se dva pravdata, smeje se tretji.) Primorske gimnazije, njih jediiakopravnost iu italijanske zahteve. Iz Primorskega. 28. maja. L. K. (Dalje.) Prodno zapustim dijake, naj navedeni še njih razvrstitev konec zadnjega šolskega leta. Pri vsaki gimnaziji pomeni druga vrsta številk v pregledu njene neočitne dijake ali privatiste. Število učencev . o ! Konec leta razvrstenili t iiinnazip' 03 M k oilličn. I. red H. red III red 1 I brc?, /.ved. po % je imelo (ioriška 370, r,<2, 230 20 11 •18 ™ioo 8 13 Tržaška drž. 215« BI, 1224 11 5 2G 7 1 -3.1 Tržaška mestna 239 G G 141 18 11 3 88 11 l Koperska 161), 32 88] 27 11 25 - Pazenska 8, 27.« 3 2 _ MSniu 12 - Vse gimnazije 1032,, 209n 6167, 76 •10 77 81M Ta jako zanimivi pregled oeitno priča, da ste se glede na razvrstitev dijakov Tržaška mestna in Pazenska gimnezija najbolj odlikovali, Koperska pa Goriška se najslabše ponesli. Vzroki teh prikazen so jako različni. V mestni Tržaški gimnaziji je prvič učni laški jezik tudi mate rni jezik skoraj vseh njenih dijakov, kajti število neitalijanskih učencev (.'i Slov., 4 Nem., 7 Grk.) znaša le G'G °/u vseh dijakov. Dalje so dijaki po večera sinovi premožnih BtariSev, ki jim pripravijo vseli potrebnih učil in jim navadno še posebne odgojitelje držo. Tretjič se od njih dosti manj tirja kakor na goriški, tržaški državni in koperski gimnaziji; zato se celo smeti tržaške državne gimnazije prestopivši v mestno v njej odlikujejo ali vsaj brez vsega truda ondešnjim tirjatvam zadostujejo. To se očitno kaže, če po razvrstitvi primerjamo dijake goriške gimnazije z mestnimi. Pri mestni jo bilo 18(17. leta 06 odličnih dijakov, ali 27'6% vseli učencev, v Gorici pa le 52 ali 14 °/0 vseh, tedaj je mestna gimnazija z ozironi na vse dijake imela skoraj dvakrat več odličnih nego goriška. To izvira po večem iz tega, da mestna Tržaška gimnazija ima razen kateheta komaj le enega ali dva postavno izpitima učitelja; drugi so vsi lc začasni ali zaprav suplenti, kteri po večem pri Bvojiri pripravnih ukili še nikoli na učiteljstvo mislili niso. Ti ne poznajo . učnega načrta, zato jih in deloma tudi zarad posebnih krojnih vzro-i i i ozirajo; kajti mar jim jc lc za ljubi kruhek, no po za pošteni dufini EN razvitek mestne mladine. Tretji razlog l>i se moral od konca do kraja pnvdar-jati tudi pri Pazenski gimnaziji. Na Koperski gimnaziji se je še lansko leto razen nemščine še neki drugi predmet (v gorenjih razredih) podučoval nemški, tedaj napravljal veliko težav. Slovanov je bilo 10"i°/0 vseh dijakov, ktcre je poleg omenjenih dveh predmetov posebno tlačil njim tuji učni jezik italijanski. Dalje je razen vočih, bolj postavnih tirjatev od strane redno izprašanih učiteljev potlačilo tudi odstotke odličnih dijakov in onih s prvim redom, ker ravnateljevo sporočilo in nnmestniji in ministerstvu namenjeno razkazilo ni prištelo osmošol-ccv (10) k dotičnomu številu. Nekoliko enake razmere veljajo tudi o Goriški gimnaziji. Rasen teh pa ona s tujim učnim jezikom nemškim tare ogromno večino svojih slovenskih in italijanskih dijakov ter le ustreza 40 Nemcem t. j. 10-7 °/0 vseh šolarjev. Tržaška državna gimnazija se glede na ugodni in neugodni vspeh šolskega uka po odstotkih (skoraj) popolnoma vjcma s poslednjimi odstotki, ki kažejo razvrstitev dijakov vseh Primorskih gimnazij. Učni njeni nemški jezik res jako zavira napredek Italijanom in Slovanom (teh jo bilo skoz 15%, onih pa 45'2% vseh učeneev), vendar ni posebno skazal dotičnih odstotkov, ker služi 88 Nemcem (ali 40°/„ vseh učencev). Posrednjih odstotkov tu ne bom primerjal z onimi Kranjskih (86% H% 3%), Koroških (88°/,, G°/0 6%) in Štajerskih (87°/„ 12°/0 1%) gimnazij, ker bi me to zapeljalo preveč na stran od mojega namena. Navedena števila in omenjeni razlogi očitno kažejo pot, na ktero morajo Primorske gimnazijo zakleniti, če hočejo dospeti do večega in v resnici boljšega ne samo bliščečega vspeha šolskega poduka. (D. d.) Naša kmetijska sola. (Konec.) Zdaj si ogledujmo ljudi, delavce na tej kmetiji: kako se imajo in kako žive. Rodoljubi, ki so na akcije; nakupili in priredili to lepo posestvo, naročili so svojemu oskrbniku naj k dvema poštenima, že nekoliko postaranima hlapcema, k zvedenemu vrtnarju in viličarju najeme vrlih kmečkih sinov, kolikor jih more rabiti od 12 do 18 let starih, in sicer s sledečimi pogoji: vsak mora biti zdrav, znati mora brati iu pisati, ter se spričati, da je poštenega obnašanja. K temu mora obljubiti, da ostane tri leta na tej kmetiji, ter se ravna z vso pridnostjo in z vsem poštenjem po nalogah oskrbnikovih. Društvo naših rodoljubov da po svojem oskrbniku tem delavnim mladenčem dobro stanovanjo, čedno in pripravno obleko, ter dober in tečen živež; ob prilikah pa še posebno pridnim kakošno nagrado. Učiti pa in vaditi se imajo v vsaki vrsti umnega kmetovanja, in v vsem kar je zdaj nekoliko omikanemu človeku vedeti treba. Te vrle mladončo videti in ž njimi se družiti, je radost in veselje! Kar je garjavega, brž se odpravi. Tako so si vsi med seboj srčni prijatolji in bratje, kakor jim jo dober oskrbnik in nadzornik prijazen oče, vsak je o pravem času pri svojem delu, ktero je vsakemu primarno določeno; vse se opravlja s petjem in veseljem od jutra do noči, vsaka počitnica so porabi za dobro in umno zabavo, a ta zabava za nauk; tako da jim je nauk zabava, in zabava prijetno delo. Vsak dan je odločenih par ur, da se ob svojem redu in vrsti nekteri vadijo čitanja, pisanja, račtincnja in takih obče potrebnih znanosti; nekterekrati na teden hodijo te mlade kmete obiskavat učitelji iz Maribora, ti jim raziagajo nekoliko naravoslovja, najbolj botanike in kemije za kmetijstvo, zemljepisja, zgodovine, znanosti o trgovini in v obče narodnem gospodarstvu. Tudi rodoljuben zdravnik dohaja in pripoveduje, kako so ima človek vesti, da si zdravje ohrani, ako si ga je pogubil, zopet nazaj pridobi. Pa tudi teden ne izostane, da bi dober in rodoljuben pravnik ne došel, ki o politiki, novih in starih postavah ter državnih in družhinskih vredbah govori in mladeniče vnema za te in one lepe pojme, ki so dobremu državljanu potrebni. Vsi takošni naučni razgovori so po ročnem delu fantom počitne in zabavne ure, kterih se vesele iu jih kar naj bolje rabijo; zato pa so ti mladi kmetici res tako prebrisani, da semtertje osramote rnar-sikterega gimnazijalca, ki je glodal po osem let gimnazijske klopi. — Kar se značaja in vedenja teh mladenčev tiče, gre jim vsa čast in pohvala! Glejte je svobodne sine živeče v polni svobodi, brez vsega straha, brez vso bojazni: čast in poštenje jim je za redno življenje edina zapoved; nimajo se nobenemu gospodu uklanjati, nikogar za ničesar prositi, nikomur se prilizovati, nikomur se za ničesar zahvaljevati, kar dobe, prislužijo si z svojimi dlani. Zato pa bereš vsakemu na obrazu ponosno zavest svobodo in neod-visuosti, zaupno odloko le v svoje moči, srčnost in postavljen namen za koristno življenje po koristnem delovanju brez vsega straha in bojazni. karkoli donese bodočnost. Kako prijetno je gledali v obraz in bodočnost takim mladeničem , pa kako pičlo število jih jo na naših gimnazijah in drugih šolah opaziti! Opazujmo še toraj daljo našo mlade kmete na novi kmetiji, poglejmo jih še v nedeljo, kedar gredo v cerkvo: kako krasni, kako zdravi, čvrsti in brhki mladeniči so to! Vrh tega so oblečeni vsi enako, ter tako čedno in lepo, kakor noben kmečki sin v celi fari in okolici, kar jim je sicer precej v ponos in drugim v zavist; pa njihovo obnašanje jo tako častno, da jih vse spoštuje, in srečuega so šteje vsak kmečki sin, ki more v njihovo družbo stopiti. Ta kmetijska naprava je kmečko ljudstvo celega okraja v mišljenji in djauji predrugačila: poprej ni bilo po nedeljah in praznikih druzega slišati, nego razuzdan krik in vik po krčmah, ter prepir med pijanci in drugimi postopači: zdaj ljudje prihajajo ali k pevskim vajam, ktere vsako nedeljo večer šolnik s fanti opravlja, ali kar je še mnogim bolj zanimivo, pod lipo ali v dvorano naučne in zabavne govore poslušat, ker vsako nedeljo pride tje kak doktor ali profesor ali kakošen drug zveden človek, ki mladim kmetom in vsem, ki so tam pridružiti želijo, v občo koristnih stvareh in politiki govori, ali jih podučljivo zabavlja. Vrli kmetijski študenti, tako jih zdaj imamo imenovati , so obči ponos; h pojmi gorečega rodoljubja navdani, zvedeni v vsoh jim potrebnih rečeh se odlikujejo iz med vseh svojih vrstnikov. Zato so kmetje, ki veliko korist nove naprave sprevidijo radi in srečni, če morejo svoje sine na to naučno kmetijo v nauk spraviti: saj so boje fantje tam već nauče, kakor v marsikteri učeni šoli. k teinu pa jim ni treba krajcarja za nje plačati, temveč sini dobivajo tam prav dober živež, čedno in lepo obleko, kakor bi si je doma nikoli ne pripravili, zdravo stanovanje in analne postelje, kakor jih gospoda ima, kar je pa šo posebno vredno, je to, da se tam ne odvadijo težavnega dela, temuč privadijo in nauče se ga še veliko bolje, tako, da kteri kmet koli je svojega sina v tej kmetijski šoli imel, si jo potem mnogo svojo kmetijo in svoje premoženje zboljšal, ter si vsestransko opomogel. Imel bi še mnogo omeniti o tej „kmetijski šoli", ker tako se na zadnje mi sili imenovati to lepo kmetijo, pa predolgo bi bilo, a kakor sem žo omenil pripraven som drugokrat natančiiije govoriti, ako bi kdo želel; spomnim pa še posebno lepih veselic, ki se dajo ob časih kmetijskim študentom. Štirikrat na leto se napravi velika veselica, h kteri sme vsak pošten človek priti; pri tej priliki so kmetom vse na kmetiji in v gospodarstvu pokaže, lepi pridelki, novo kmetijsko orodje itd. na ogled razstavi, tako da si morejo vse ogledati, kar bi jih zanimalo. Središče teh veselic vendar so darila, ki so najboljšim odgojencem za nagrado njihovi pridnosti in pridobljeni z vednosti dele. A kakošna so ta darila? — Ta dobi lepo žrebe, oni dobrega plemena tele, ovco ali jagnjo, puro, gos, kokoš, mladih drevesc ali sadik, novega in dobrega semena itd. Veselje, ktero fantje s tem imajo, je nepopisljivo: vse to jih navdušuje še k veči pridnosti in večemu delovanju. — Kaj mislite zdaj, bi takošnih šol, kakor sem za priliko in v izgled eno omenil in popisal, Slovenci si no mogli pripraviti? Ne menite tudi Vi / menoj, da take šole brez vseh c. k. in državnih paragrafov bi po svoji osnovi in svrhi naj bolj praktične in naj koristnije bile? Ne dozdeva se Vam li, da bi take kmetije najbolj gojile narodno zavest in omiko? da bi mladeniči ki so se tako odgojili, po tem zares naše kmetijstvo na boljšo stopnjo pov-zdiguoli iu nam naš ubožni narod izkopali iz revščino, v kteri zavolj nevednosti teči? Rodoljubi, ki živite doma med narodom, premislite in pretehtajte moje mnenje, ktero Vam tukaj z najboljšim prepričanjem javljam in sicer po tem, ko sem si kmetovanje v Belgiji, v Franciji in Angliji dobro ogledal, ter sam kmetijskega dela precej pokosil. Naj bi to misli še kteri gospodarski listi objavili iu svoje povedali, ker ako nam jo treba kmetijskih šol, stvarimo si jih brez odlaganja: prva skrb nam ima biti narod naš iz nevednosti in uboštva izkopati. Pomagajmo, da no hode toliko žalostnih javnih dražeb, kakor jih časopisi objavljajo; ali te ne pričajo strašno hiranje in revnost, naših kmetovalcev? „Domovi u i". V Gorici se je lani rodil slov. list. Deli dan je zagledal v strahu božjem in vladinom, in dasi postava od neuradnih političnih tednikov tirja kolek, ni bil štempljan. Povzdignila sta bila šibo „Slovenec" in „Zukunft". Kakor vsi oficijozni listi radi svojo služabnost taje, in nekteri celo samo na videz nosijo svoj kolek, izgovarjala so je tudi „Domovina" (z veliko črko in svinjčenimi ušesci „—"piši!) na več čudnih načinov, zakaj „lise" ne nosi. Ko smo pa že ob času, ko je vsa neodvisna slovanska žurnalistika govorila in agitovala proti dualizmu, naleteli v tej „Domovini" od kraja skrito in boječe potem vedno pogumneje priporočanje priznanja dualizma; ko smo brali v nekem listu prvega tečaja izvrstno filistersko moralo: „man muss sich streeken nach der Dccken",—'razlagali smo si pomanjkanje „lise" lobko, iu razlaga „Slovenčeva" in „Zukunftina" se nam je več ko verjetna zdela. V svojem poslednjem listu nas hi zopet rada podučila, da ni služabna. Zraven tega nas pa kakor kaka stara botra prav srdito čez zobe prevlečo in razkačeno na vso plati otopijo. Mi smo na svoj ondašnji spis „Pred pragom" pričakovali, da nam bo dokazala veliko korist dualizma za našo narodnost, pa namestil tega nam „tiho in trpivno uporna" in nmogobesedna botra „Domovina" načonča veliko reči iz svojega privatnega življenja, za ktero je nismo vprašali in kterc nas ne zanimajo. Tako nam, na primer, pripoveduje v drobno tiskani opombi: Da so „Domovina" in Pressbureaul — Pressbureau in „Domovina" nekako tako peti da kakor: „Kunigundo, Adelaide — Adelaide, Kunigunde;" dekliško naivno pove, da če bi jo bil Beust kupil, bil bi Slovencem „sladje" kupil (kako pohlevno iu skromno!); dalje potoži, da jej pravijo: „klerikalna" — „ultramontanna"; huda je, da jej mi nismo rekli: „da jo organ nadškofijsko kurije"; pove, da je njen vrednik duhoven; da imajo tisti, ki imajo pri „Dom.'- opraviti: a) „zdrave oči", b) imajo tudi „ušesa" o) celo „možgane"; nadalje nam razklada, da ima njen vrednik „dvojni" značaj, kterih značajev eden je „stu-dieu-" oziroma „religionsfondski". Čuden značaj to ! Dasi trdi, da ima zdrave oči, ušesa in možgane, jej no verjemo, ker vidi in sliši take reči, kakor je menijo videti iu slišati ljudje v nornišnicah. Ti si domišljajo da imajo steklene noge, ktere bi so koj strle, ko bi krepko stopili, domišljajo, da bi jim kaka škofovska kapa, ktere še nimajo, odpala, ko bi so gonili; tako tudi „I)oni." misli, da naš list no bero ljudje, temuč — ovčja čeda, ktere ostroumne misli je tako vesela, da jo trikrat ponavlja. Mi jej na brovir prisežemo, da so v naši administraciji zapisani samo spoštovani možje med naročniki, „Domovina" ima malo starnje skušnje v vredništvu, no vemo, morda meni ona tudi med „ovčjo čedo" prejomnike imeti, mi ne. „Dom." se toži da smo jej nasproti ravnali po Riol lelieu-ovem izreku: Dajte mi ono besedo od koga pisano, in pisatelj bo obešen. Naj jij bo v tolažilo, da nimamo pregrešnega poželenja, obešati jo. — „Tihi in trpivni upor" jej jo „passiver \Viderstand". Po tem kakor pa je razvila tu po njej iznajdeni tihi in trpivni upor, bi si vse prej mislili , kakor pasivni upor. Ce „Dom.u modruje da se ta pasivno upira, kdor so uda vsem faitfl accomplies, in si išče v njih modus vivendi, s tem dokaže, da se jej še ne sanja, kaj jo pasivni upor. Pasivno se zadržati nasproti državopravnim razmeram, ali pasivno upirati so jim, je vse drugo. Kdor tega no loči, tega politika je jako pvimitivna. Priporočamo „Dom.:' naj pazljivo pročita o tej stvari spisane izvrstne sestavke v Politiki" meseca febr. t. 1.: „Der passive Widerstand". Zarad teh člankov bil je te 1500 gl. kazni. dni v Pragi obsojen vivd-.. Tiha Doni." nam menda nik MP.M na lt mesecev ječe ne priporoča tacega upora V „Dom." ima tudi kratek spomin. Treba jej je s prstom pokazati, drugače ne ve, kaj je rekla. V listu -J.'i v ">. vrsti II. čl. „Pred našim pragom" se bere: „in nedoslednost ali oportunitatost". Če je „Dom.u tihi in trpivni upor — pasivni, kdo se bo čudil če jej je oportun tokar nedosledno. „Vrhunce nesmisli" (sic) jo „Dom." naša ideja slovanske solidarnosti, llekli smo in še enkrat rečemo: Cilj nam jo v se in Slovanom ohra-nenje in razvoj naše narodnosti, sredstva pak so različna: Cehom zgodovinska, nam narodna skupina. „Dom." piše: 'Co „Nar." officiosus (pozor!) ve, da jo pohvala v „Dom." „ofticiozna" itd. Kaj pomeni ta „pozor!'.'"' Ali je v tem „Dom." podobna tistemu tatu, kije po ulicah pred preganjavci bože kričal: „drži ga! drži ga!" misleč da bo tako lastno kožo otel? .Smešno! „Čo „Nar." narodno skupino skujo (sic), poljubi mu „Dom." roko", pravi. Na to jej najprvo povemo, da nismo vajeni, da bi nam kdo za to kar za slovenstvo delamo roko poljuboval. Zlasti pa raje vidimo, da ..Doni." nekaj korakov od nas proč ostane. Drugič pa izrečemo, da so taki možje kaj čudni patrijotje, ki, da si to ali ono za dobro spoznajo, nete sami delati temuč leno gledajo in obetajo samo roko poljubovat. Sad bi „Dom." dišal, samo drugi bi ga morali sklatiti. Ona noče pomagati, kajti „tiha in mirna" je, vladi pa ni ljubo, da bi se Slovenci kedaj zedinili. — Kaplja zdoblje kamen, ne s silo, temveč s tem, da pogostoma pada. Ideja mora biti razširjena, narod jo mora za svojo sprejeti. Kdor trka in trka temu se mora odpreti; kar ho vedno zahteval ves narod, upanje je, da bode dosegel. Da pa se ideja administrativnega zedinjenja v našem narodu razširi, treba je vsacomu donio rodcu delati. Z obetanjem „roko-poljubovanja" ni še nič storjeno, ljuba goriška botra! Celo s tvojim „tihim in mirnim uporom" ne bomo dosti dobička naredili!--O tem bomo govorili še pozneje. H koncu naj še rečemo: Kdor solidarnost dobro definira: „vsak za vse, in vsi za vsacega" kdor pa potem v istem stavku pravi, da je solidarnost „votla in penasta fraza", ta podira delo slovanskih mož, ki so se trudili čut edinstva in bratovstvu med Slovani buditi v prepričanji da lo zedinjeni zmagamo sovražnike, ta dela za geslo tistih, ki so od veka narodom lo kri pili in zatirali ga, za geslo: divide et iinpera, ta ni dober Slovan, ne dela za svoboda naroda, temuč--za samosiljstvo. Dopisi. Iz Ljubljane. v.avu't i; „Gut Heil" in (Ješki f a n t j o zopet Danes povem lahko iz potegneni vsi fantje, ki 3. julija. A. [Izv. dop.J papeževa alokucija.) zanesljivega iu gotovega vira, da so zopet v zapor so bili vdeleženi pri bitvi na Jezici, /o v sredo S. t. m, so se morali podati zopet v preiskavni zapor. Zakaj ? Tega nisem mogel zvedeti. Čudno je in ostane to, da so bili izpuščeni ravno pred izhodom „Sokola" in kmalu potem pa zopet zaprti, a se jim niso povedali nikakoršni vzroki. Včeraj je imelo nemško telovadsko društvo „Laibaclier-Turnvorein" ali „Gut Heil" svoji drugi izlet popoldne ob 2. uri v Vevče blizo LJubljane. Sklcpavale so so neizmerno važno in imenitne stvari. Naj pred je bilo treba voliti enega poslanca k nemškemu telovailskemii shodu v „rcichu" namreč v VVcimari. Za poslanca je bil voljen g. Fritsch, ki bode imel tedaj važno nalogo pridigovati Nemcem o tem, kako se godi njihovim izrastkom pri nas. Dalje sta so volila dva zastopnika k shodu na Dunaji, namreč g. dr. Stiickcl in Alb. Satnassa. Proti vsemu temu ni nič posebnega omeniti, čeravno je jako smešno da možje in fantje, ki se toliko potegujejo za Nem-štvo, nazdravljajo „kranjsko kmete" z „živio", kteri se jim pa se ve da le redko veselo odzdravlja. Slišalo se je ta pot več tacih kranjskim kmetom namenjenih „živio"-klicev, se vo da jih je menda le spomin na Jožico spra vil čez zobe. Živio in pa VVcimar! „wio reimt sich das zusammon?" Če je to smešno, gotovo kaj druzoga je v tem, da se to društvo sme vtikati v politična vprašanja, od kterih menda večina njegovih udov toliko ume, kakor zajci od bobna. Znano je, tla občni shod Sokolov v lVago ni bil dovoljen, kcrjeivlada rekla, da niso „Sokolove" društva politična! Nemška društva pa brez strahu res vtikajo svoj nos v politiko, a vendar niso politična. Se ve da pri Slovanih jo že samo ime zoperno in ima politično namene. Preverjeni smo, da „Gut Heil" bodo še morebiti pohvaljen za to najnovejše junaštvo, s kterini je tako očitno svetu razkril svoj liberalizem. Nam pač ni mar za to, ali je „Gut Heil" zoper alekucijo ali za njo, protestirati pa moramo zoper to, da sme storiti eden vse, drugi pa so še skoraj ganiti ne sme. Naj le poskusi, enkrat „Sokol" vtakniti svoj kljun v eno ali drugo politično vprašanje, kmalu hode videl da bo drugo. Saj smo v toj zadevi že dosti skusili in poznamo dobro kako so meri enemu in druzemu. Živila enakopravnost ! Iz Ljubljane, 11. julija. (Izv. dop.) — Ravnokar je gosp. Tonian z inžcnerjcni iz Dolenskoga nazaj prišel. Prehodil je kraje, po kterih se bo železnica iz. Ljubljane v Karlovce projektirala in so , v kratkim, ti le : Čez tržaško cesto, na Lavrico, na desno od tirezluplja na Krko. po desnem bregu reke Krke do Loške vasi blizo Soteske, potem ob kraju Kadešice menio Toplic čez Poljane na Srednjo vas in Semič, potem na reko Kolpo in ob bregu v Karlovec. — Namen moj ni „kaditi", saj pregovor pravi: „kar je dobro se samo hvali", ampak naše ljube brate Dolenjce spodbuditi, da naj so zdaj, dokler je še čas za to, oglase in svojo želje izreku, po kterih krajih tla naj se železnica izpeljuje, da ho narodu in deželi bolj koristna. Kakor Zdaj kaže, bodo rodovitne okolico Zatičine in Trebnjega na suhem ostale, tako tudi nekdaj iniemtno in še zmiraj glavno Novomesto. Toliko bolj pa so meri po gozdovih knjeza Auorsperga, in to gotovo ne brez njegovega vpliva. Zatoraj še je čas, da se oglasijo. Suj Auersperg ne bo železnico zidal, še menj pa plačal. Dandenes se bo gotovo gledalo, da se tudi pristojno želje prebivalstva izpolnujejo, no pa samo knježevc. Kot Weltbahna nima ta železnica nobenega pomena, naj se o tem trdi kolikor so hoče, in zatoraj naj vsaj deželi streže, kar je mogočo. 11 koncu še eno: Da se je železnica od Zidanega mosta na Zagreb po levem bregu Save zidala, in tako Kranjcem vzela, so bili strategični vzroki krivi. Da si dolenjska železnica nc bo tranirana po lepih krajih, in ne po strategičnih vzrokih na levem bregu Krke — temveč desnem, kdo je li tega kriv V S Koroškega. [Izv. dop.] V malem številu zbrano druščine je sprožil g. dr. P. govorico o nemili osodi edinega našega lepoznanskega lista „Slov. Glasnika", ki ga je g. Janežič že več let z vso marljivostjo in izvrstnostjo vredoval, ki je pa zarad preobilnih denarnih zaostankov gotovo mnogim domačinom na žalost, nehal izhajati. Sicer nam je g. Jauežič naznanil, da bode zopet z novim vredništvom beli dan zagledal, kar nas je vso ovese-lilo. Ali, žalostna nam majka! vreduj ga Peter ali Pavel, dokler mu s krepkejšo podporo v denarjih pod pazuho ne sežemo, bode vedno le — životaril in hiral. Vsak časnik namreč, tako tudi lepoznansk, potrebuje vrlih pomočnikov, ti pa plače, kajti vsak delavec je svojega plačila vredeu. Zato je g. doktor izrekel to-le blago misel: „Skušajmo mu po vsem Slovenskem nabirati ne le naročnikov, temuč zlasti s početka tudi denarjev, da se list z boljšo plačo na vsakovrstno sestavke vsaj s prvega bolj na nogo postavi, dokler si sam ne opomore. — Zato precej mi tukaj zbrani pokažimo v djanji, da nas jo volja to storiti!" Podpisali smo, iu nabralo se je 65 gl. a. v., ki so pri g. dr. Pavlicu v ta namen shranjeni. Ako so je pa to zgodilo v n......Velikovcu na Koroš- kom!! smemo pač drugod še kaj več pričakovati. Nadjamo so toraj, da nas bodo še drugod po slovenskih okrajinah domačini v tem posnemali, zlasti naj hi se po čitalnicah in po vočih krajih in trgih povsod kdo potrudil, denarjev v omenjeni namen za „Glasnika" nabirati. Ta denar naj hi so potem poslal dotičnomu vredništvu; ono pa naj bi ga ne kot glavnico ali matico, ampak kot začetno podporo k lastni plači in po svoji previdnosti po voči ali manjši vrednosti sestavkov za trud in delo pomočnikov in sicer samo s to kontrolo rabilo, da nam vrednik v kakovera listu položi račun dohodkov in stroškov, od kod in koliko da je namreč prejel, ter komu, koliko in za česa da jo izdal. Prijatelji, preudarite, in potem ali sprejmite moj predlog ali nasve-tovajte kaj boljšega, — samo da pomagate! V Velikovcu, 12. julija 18C8. Do s ta vek vredništva: Ta dopis, kterega smo prejeli od imenitnega slov. domoljuba iz Koroškega, nas je prav oveselil in preverjeni smo, da smo o silni potrebi in važnosti dobrega lepoznanskega berila vsi ono misli. Naj pri tej priliki naznanimo, kar mislimo in vemo o tej zadevi. — Ker je imel „Glasnik" največ podpore mod mladino, začne izhajati novi lite-rerarni list z oktobrom t. 1., to je: začetka novega šolskega leta. Izdajati ga mislita glavna sodelavca g. Jauežičevega Glasnika poslednjega leta: gg. Jurčič in Stritar. Novi list bode specifično literaren, kar glede naših potreb in tesnega okvirja, ki ga more imeti, kakor tudi v zaupanji, da bode začela si. Matica izdajati list za strogo vednostno reči, in krepko podprta družba sv. Mohorja popularno-podučen list za ljudstvo in menj doraslo mladino — popolnoma potrjujemo. Kolikor nam je znano, hode imel novi lcpoznanski list delavcev dovolj. Edino čosar mu je treba jo materijalna podpora in zares bi bilo sramotno za slovenstvo, če so samo zarad tega no bi mogel vzdržati. Delajte toraj, domoljubi, naberito naročnikov in posnemajte izgled vrlih koroških domorodcev! — Kar se pa tičo „kontrolo" — naj nam prečostiti g. dopisnik dovoli kratko opombo. Gotovo jo prav tirjati, da se prejetje denarne pomoči od vredništva potrjuje in tako v imenu pospeševanja naše beletristike domoljubom , ki store kaj za to pospeševanje, zalivala izreče. Vendar bi mi mislili, da naj so ne zahteva da bi se celo razglašalo koliko in komu se je za honorar dalo toliko in toliko. Marsi-kteremu pisatelju hi bilo neljubo, da se na veliki zvonec obeša če in kaj je prejel za ono ali to literarno delce. Vse to reči naj ostajajo med pisatelji iu vredništvom. Če pisatelj sam hoče razglasiti, slobodno mu. — Še enoje, česar so nam je ogibati pri podpiranji lepoznanskega lista, namreč to, da damo, kar damo, iz domoljubja in ljubezni do svoje reči, nc pa morda tla bi kot podporniki hoteli imeti kak v pij i v na list, kar utegne vredovanje samo težiti in zavirati. Naši slovenski beletristi in kritiki bodo gotovo imeli po eni strani umetnost za vodilo, po drugi pak se ni bati, da bi na pota zašli kamor so so izgubili nekteri francoski in nemški pisatelji. V Trstu. A. M. [Izv. dop.J (Italijanska demonstracija 10 t. m. zvečer.) (Konec.) De je vsem napetim Italijanom vkljub sramoti, ktero jim je namestnikov dopis na brado obesil, kri vrela, ni mi treba praviti. Zato oni nasvet, o ktereru so .bi bil imel posvetovati včerajšni zbor. Še bolj pa je papežev nagovor pogrel tukajšno Italijane in zlasti napete žide. Zato so že v societa del Progresso določili odlok (resolucijo) podati mestnemu zboru; on naj protestuje zoper papeževe besede, ki napadajo državno in osebno pravice naše države iu njenih državljanov, vest in svobodomiselnost, napredek omike in zlogo med posameznimi državljani in družinami. O teh nasvetih bi bi! zbor imel sklepati. Pa samo 24 odbornikov pride k seji, v kteri bi jih vsaj 28 moralo nažočih biti, če je hočejo postavno razgovarjati, nasvete delati in sklepati. Poslušalcev jo bilo najmenj kacih fiOO; drug druzega smo tlečih in se silno potili. Kar predsednik naznani, da no bo nič. Zakaj ni odbornikov, popraša g. Ilumot, k njim naznanjeni seji in jih s svojimi nedolžnimi besedami očitno kara. Galerija so oglasi, hrup In č in žvižganje, „abbasso hi destra" se ponavlja. Po tem jo prvosed-|iik i'iebral imenik vseh odbornikov in skoraj pri vsakem imenu nenazočega odbornika nastane nov vriše in z „nhbasso" in „fiiora" jih pozdravljajo. Posebno moćno in dolgo so častili imena vladi posebno udanih mož, kot Pa-gliaruzzija, Formigginija, I.ipranda, Scrinzija in Kabla. Med vsemi jim je pa ta zadnji naj bolj presedal v želodcu. Da je vse bilo lepo pogovorjeno, lahko se tudi iz tega razvidi, da so že v zbornici male ropotačice na kamniti tlak metali in svojo srditost kazali. Tudi so se že več dni popred za sejo pripravljali. Namcstniški zastopnik obledi, in jo skoz stranske duri odrine. Ne daleč od sobe vidim policijskega komisarja, ki bi bil rad miril, pa vso zastonj ; „fuora" ž njim so kričali in ga neusmiljeno k steni pritiskali. V Benetkah vem da se mu ni nikoli tako slabo godilo. Potem vse dere iz zbornice pred bližnjo namestnijo, ker se je že brezštevilna množica ljudi nabrala bila. „Abbasso Bach, abbasso Bach!" so pozdravljali v namestniji stanujočega namestnika. Evviva T Italija! ovviva P Avstria se tudi večkrat sliši. Vojaška straža obstopi namestnijska vrata in jih zapre. Množico pa žandarji in policaji skušajo pomiriti. Ko so so tukaj navpili, vdrli so pred stanovanje papeževega poročnika, in so vpili „abbasso il papa" itd. „viva P Italia", ropotali in hrustali in kakor pred namestnijo tudi okna pobijali. Da so morali kamenje že popred pripraviti in seboj prinesti, slednji ve, ki je že videl gladki tlak iz velikih štirioglatih ploš napravljen. Zbijejo mu tudi s zidu papežev grb, kterega po tlaku mečejo in razsujejo. Res lepa jo laška omika, da še mednarodnega zastopnika rimske kupčije v miru ne puste, ki se v politiko nikakor ne vtika! Da na škofa niso pozabili, ni mi treba omeniti; okroglo mačuico so mu zagodli in okna pobili, če ga prav blezo doma ni bilo. Staro pesem „abbasso il papa" itd. so ponavljali, če jihyiiaš previdni škof še prav ni podražil z nikakoršnim pismom o zadnjem papeževem nagovoru. V stranski ulici stanujočega Pavišica blezo tudi niso spozabili. Potem pa že pozno v noč dere cela drhal proti kapucinskemu samostanu. Me-mogredo se ustavi pred hišo italijanskega poročnika in ga z velikim veseljem pozdravlja. Z globočino srca mu kliče „evviva P Italia, viva Vitt. Emannlo, evviva il nostro ro" itd. Semtertje je skušal tu kakor popred kteri zakli-cati „evviva 1' impero Austria" pa znati je bilo, da je klicavec bil zamolkel, in tem živahnejši so donoli „viva 1" Italia!" Sploh pravijo, da so tako zvani policijski „agent provocateurs" skušali množico na svojo pesem privaditi; pa zastonj. Kapucinom, večidel iz Italije izbranim menihom, napravijo veliko skrb. Hrup in vrešč se množi. Pobožni očetje za dobro zapahnenimi vrati iščejo pomoči pri molitvenem zvonu; kar začno plat zvona biti! Črez kake pol ure so vendar priklicali veliko oboroženo pomoč, ki jih jo rešila nevarnega obseda. Koliko so jih zaprli in ranili (od dvoh sem za gotovo slišal) kakor o marsikteri drugi dogodbi hočem v prihodnje sporočati. Politični razgled. „Wien. Zoitg." razglaša postavo zavoljo nekterih sprememb postave o nadačenji žganja in postavo, da imajo te spremembo 1. avgusta postavno veljavo dobiti; na dalje postavo o zastavnicah izdanih po hipotekarnih zavodih, postavo, po kteri se ministerstvo pooblašča pogoditi se z ogerskim mi-uisterstvom v zadevah kolika, davščin in taks; in konečno postavo o svobodnem odvetništvo, ktero se ima pričeti 1. januarja 1869. Pod predsedstvom cesarjevim soje 14. t. m. zbralo ministeisko svetoval-stvo, ktero se je posvetovalo o spremembah brambovske postave, kakoršne so se naredile po dogovoru z ogerskim ininisterstvora, iu pa o naslovu , kterega ima cesar v tej postavi nositi. Avstrijska in srbska vlada so razgovarjati, kako bi sklenile med seboj državno pogodbo v administrativnih zadevah. Kakor piše „L1." se je izrekla ogorska vlada za to, da na srbskem preneha konsularno sodstvo, po kterem so dotični konsuli sodili v zadevah svojih rojakov. Kakor znano je Rusija prva prepustila svoje sodeželano srbskim sodnijam. Na Dunaji jo voljen v notranjem mestu g. dr. G iskra z vsemi glasovi proti enemu za deželnega poslanca. Hrup, kterega ženo vladini listi zavoljo te volitve, nima toliko vzroka, če se pomisli, da so volili v tem okrogu skoraj sami uradniki in nekteri doktorji. Naj hi se g. dr. Giskra poskusil enkrat v predmestjih. Deželni zbori bodo zborovali o—(i tednov, potem so zbere okoli 17. oktobra zopet drž. zbor. Dasiravno jo bil prepovedan ljudski tabor pri gradu „Pravda" na Češkem, se je vendar zbralo nad 10000 ljudi s zastavami, godbami in bandoriji. Na poziv uradnega predstojnika se jo ljudstvo prepevajo raslo. Tabori, ki so nameravajo v raznih krajih shajati, prepovedujejo se dosledno; seveda le na Češkem; drugodi nima nihče nič proti ljudskim shodom, in ne preteče skoraj dan, da bi no bilo o kteremu slišati. V teb zborih so posebno protc-stuje proti papeževemu nagovoru. Praški srenjski zastop je v tajni seji sklenil, da so ima kupiti drž. posestvo Zbirov. Srenja bo izdelala črtež, kje in kako naj se preskrbi potrebni denar. Ko se bo posestvo pregledalo, pojde posebna deputacija cesarja prosit, naj bi se posestvo drugam no prodajalo. „Pol." se piše, da se je naselilo v Pragi in Brnu ovaduhov, ki imajo strogo paziti na opozicijonalno časnikarstvo in pridno na Dunaj poročati. Prejšnji vrednik „Politike", g. Nedoma je zopet zavoljo zločina kaljenega javnega miru in contumaciam obsojen na 4 mesce sedeža in 1200 gl. plateža; g. drž. pravdnik je bil nasvetoval 2 leti sedeža in 3000 gl. plateža, dasiravno „Pol." po mnogih pravdah ni več kakor 2100 gl. kavcije ostalo.— „Narod. listy" so tožene ravno istega zločina. Drž. pravdnik bi jim bil privoščil 2 leti sedeža, 24 pni posteža in 2000 gl. plateža. Sodba še ni znana. Kar je količkaj neodvisnega lista v Avstriji, graja tako postopanje proti češkemu časnikarstvu. Kaj jo svoboden tisk, ve praviti tudi „Vatcrland", ki Izdatelj in odgovorni vrednik Anion Tomšll. Lastniki: je bil zavoljo sahotnega uvodnega Članka konfi^kovan. in se bo tožil zavoljo zločina kaljenega javnega miru. ,.N\ Wicn. Tagbl." je to/en zavoljo hujskanju proti verskim občestvom, tako tudi „ReibeiSMk" „Ilandelsblatt" je konfis-kovau, češ, daje segel čez svoj program. V Trstu še zmiraj ni miru. 11 t. m. se je zopet nabrala velika truma ljudstva, prišlo jo do tepeža med meščani in kmeti. Čuti je bilo vpitje: Pobite žide! Na policijo se je s samokresi streljalo, en meščan je bil usmrten, 15 ljudi ranjenih, mnogo v zapor (letih, Srenjsko predstojništvo v posebnem razglasu ljudstvo miri. t', kr. namestnik Bach pojde boje v dobro zasluženi pokoj, morda tudi Chorinskv in še nekteri drugi namestniki. Zapis sklepov ogorsko-hrvaško regnikolarne deputacije ima vrediti poslanec Csenkerv in je težavno delo že skoraj dokončah Da bi imel zanesljivo podlago za svoje delo, naročilo se je Žuvitu, da naj zapiše vso, kar so hrvaški deputati pri obravnavanji ustno izrekali. Ogerskega ministerstva predsednik je odgovoril na interpelacijo zavoljo postave o narodnostih in rekel, da dotična komisija še ni imela časa postavo dogotoviti, ker ima važnejšo stvari opravljati. So ve da, kdo bi se tudi pečal s uredjenjem vprašanja o narodnostih. Pri nas v blaženi Cislaj-taniji jo tudi taka. Tirjatcv hrambovskega odbora v Pešti, naj bi bili topničarji iz Ogerske vzeti narodno topničarstvo za-se, vzročila jo nekoliko razpora med odborom in drž. vojnim ministrom. Beligraška sodnija v posebnem razglasu jiozivlja knjeza Aleksandra Koražorževiča , naj pride 21. t. m. pred-njo ali pa si izbore in pošlje zagovornika, ker je zelo v sumu, da je bil vpleten v zaroto proti knjezu Mihajlu; sicer ga bodo obsodili in contumaciam. Bavarski minister notrajnih zadev je razposlal oglas, v kteri izreka, da opozicija proti vladini politiki ni že sama na sebi prepovedana, in da naj uradi le tedaj kazensko postavo rabijo, ko bi so časnikarstvo proti postavi pregrešilo ali vladi lažnjive reči podtikalo. V Pozanji se jo v pogovor sešlo blizu 100 Poljakov iz Pozanje, Galicije in zapadno Prusijc. Francoska vlada se neki pogaja s papeževim svetovalstvom, naj bi se ponovila neka stara navada, po kteri bi smeli neduhovniki zastopati katoliške vlado pri cerkvenih zborih. Stari republikanci italijanski niso še obupati. Zdaj so se razglasila :i pisma, v kterih enem Mazzini pravi: Ne mirujmo, dokler no bomo pisali prve velike italijanske pogodbe iz Kima. Zdaj ko so veliki politikarji večidel po toplicah in toraj vse, politika tako rekoč miruje, mora španski punt nadomeščati, kar drugod manjka. Vjeto generale so odposlali na kanarske otoke, kraljičina sestra in njen mož Montpensier sta morala dežolo zapustiti in sta šla v Anglijo. Tudi na Portugalskem je neki vse v neredu. Gotovega se vendar nič ne izve, ker brzojav lo to poroča, kar je vladi po volji. Kraljica je zaukazala, da imajo vojno ladije špansko obrežje čuvati; no ve sc šc, ali za to, da bi uporniki ne ubežali, ali da hi ne dobivali zunajuc pomoći. Po privatnih pismih poslanih v Pariz, so se združile pri puntu vse različne napredovalne stranke, da bi odpravilo dosedanjo samovoljno vlado. Vporu jo na čelu stal g. F.spartero, kteremu sta se bila pridružila tudi g. Prim in Olozaga. Punt bi se bil imel vzdigniti v Kataloniji gorenji Aragoniji, pa še le konec tega mesca. Če jo tudi vlada dozdaj že 350 viših in nižih častnikov in tudi nekoliko civilistov polovilo, vendar ni gotovo ali bo mogla punt vdušiti. Zdaj je poslala nekoliko polkov v Katalonijo. Špansko poslanstvo trdi, da je ves punt že uničen in da se vladi ni ničesar več bati. Sploh je videti, kakor da hi imeli pariški službeni listi povelje vso špansko gibanje zamolčati. Mariborska čitalnica ho imela v nedeljo 19. t. m. svoj polletni občni zbor, pri kterem sc bo položil letošnji račun iu razgovarjalo o drugih društvenih rečeh, posebno o društvenem stanovanji. Iz Orniuža. V nedeljo li). t. ni. se hode napravila na vrtu g. Janeza Stoergerja v Ormoži lepa narodna veselica z godbo. Veseli ca, h kteri so o tem uljudno vabijo vsi slovenski rodoljubi bližnji in dalnji , prične se ob 3. uri popoldni'. Iz Postojne. V nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zvečer napravi postojnska čitalnica besedo s plesom. K veselici se uljudno vabijo vsi zunajni društveniki, kakor tudi bližne čitalnice in rodoljubi. \ajnovejse vesti. Trst, 14. julija. Po dozdanjih preiskavah so bile 4 obebe vsinrtene, 40 pa ranjenih. Na borzi hodi prošnja iz rok do roke, naj bi sc orožje vzelo mestni straži (niaiulrijerjem), ker so streljali. Vojaki so bili včeraj na nogah in v orožji, streljal ni nobeden, tudi ni nobeden vojak usmrten. Ljudstvo se službeno opominja, naj se ogiblje vseh večih zborov. Rim, 13. julija. Pismo barona kJeusta v odgovor papeževi alokaciji je bilo po avstrijskem posleniku izročeno kardinalu Au-tonclliju. Pismo je pisano krepko pa vljudno. Dunajska borza od m. Julija. 6% metnlike 69 (1. — kr. Kreditne okcijn 214 fl. lOkr. fi"/0 nictnlikoz obresti v maji in nov. 58 II. 40 London 114 (1. 10 kr. t>'/„ narodi posojilo G4 fl. — kr. Srebro 111 (I. .Vi kr. 1800 drl posojilo 88 II, 10 kr. Cekini 5 II. 60'/, kr. Akciju nurod. banko 748 fl. — kr. Dr. Jože Vodnjak In drugi. Tiiksr Eduard Janžić.