Lxxn., Llaelfana, sreda t. teWmfla Cena Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — InseraU do 80 peUt ▼rst a Din 2, do 100 vrst S Din 2.50. od 100 do 300 vrat S Din 3, večji InaeraU peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokonfr! r~ nc rrc*2*o. UREDNUTVO IN UPRA VN1STV0 LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-2S, 21 -i, -1-25 ta 31-2T Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon St 26 — CELJE, celjsko uredništvo: StrossmayerJeva ulica l. telefon St 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Bonnet o Francije: FRANCIJA BO BRANILA SVOJE KORISTI Izjave francoskega zunanjega ministra v senatu — Francija z državami vzhodne in srednje Evrope bo prenehala gojiti prijateljstva Pariz, 8. febr. e. Na včerajšnji seji senata je imel zunanji minister Bonnet daljši govor, v katerem je med drugim izjavil: Naš cilj je popolna miroljubnost. Predvsem stremimo za tem, da obvarujemo naše celokupno ozemlje, pri čemer naravno razumemo tudi vso posest našega imperija. Kar je zgradila Francija s svojo krvjo in hrabrostjo svojega naroda, bomo branili tudi naprej. Francija ne more opustiti svojega zakonitega vpliva, ki ga ima v svetu, ker bi si sicer zmanjšala ugled velesile, kar je. Naravno, da sta zemljepis in zgodovina vsakemu narodu začrtala pasove vpliva, ali Francija ima vpliv in prav tako interes na dmg;h kontinentih, pa jih bo branila tam, kjer niso vzpostavljeni prijateljski odnošaji. Francija prav tako ne bo prenehala gojiti prija- teljstva z državami vzhodne in srednje Evrope, ker so te države tudi pripomogle, da je prišla do veličine, ki Jo ima. Francija je vedno kazala dobro voljo, da se sporazume z Nemčijo, o čemer je podala tudi dokaz, ko se je udeležila konference v Mo-nakovu. Francija je bila miroljubna tudi tedaj, ko je bila Nemčija slaba In razoro-žena, in je miroljubna tudi sedaj, ko Je Nemčija zopet oborožena in močna. Ni Francoza, ki si ne bi želel iskrenega sporazuma z Nemčijo* Govoreč o odnošajih z Italijo, je Bonnet izjavil: Uporabili bomo vsa svoja sredstva, da odstranimo nesporazume z Italijo, pogrešno pa je, če pripisujemo Italiji napadalne namene proti Franciji« in sem prepričan, da ni niti enega Francoza, ki bi ver- I C Proglas rumunske vlade Rumunija hoče ostati z vsemi velesilami v prijateljskem stiku, prav tako pa tudi z ostalimi državami, s katerimi jo veže staro prijateljstvo Bukarešta, 8. febr. e. Vlada je snoči izdala proglas, ki predstavlja program nove vlade. V njem pravi med drugim: Glavni problem zunanje politike je obramba in ojačenje države, vzdrževanje nadaljnjih prijateljskih odnošajev z drugimi državami, razširjenje vojaške moči, zavarovanje državnih financ, dvig nacionalne proizvodnje, skrb za narodno zdravje in pospeševanje prosvete. Zunanjo politiko bo vodil kralj In ji bo na ta način zagotovljena, posebna kontinuiteta. Rumunija zeli, da vodi v svojih mejah politiko miru, ima V vido realno pojmovanje In hi>če obenem ohraniti stara in preizkušena prijateljstva, Mir, ki je bil ogrožen, je v prvi vrsti odvisen od tega, kako se bo uredilo mednarodno življenje, pri čemer naj se upoštevajo zjvljenfske potrebe in možnosti proizvodnje vsake posamezne države. Rumu. nlja hoče z vsemi svojimi močmi podpirati tako ureditev položaja posameznih narodov. Romunija spremlja s simpatijam? vsako akcijo, katere namen je, odstraniti nesporazume med velesilami na zapadu in v srednji Evropi. Rumunija želi ostati z vsemi velesilami v teknem stiku in prav tako z ostalimi državami, s katerimi jo veže staro prijateljstvo. Rumunija bo navezala tesne stike z državami, na katero jo sili njen geografski položaj in kpristl njenega gospodarstva. Rumunija se zaveda značilne vloge, ki jo igra v zvezi z ravnotežom In mirom na kontinent« In bo zato ostala v prijateljskih in zavezniških stikih z državami vzhodne Evrope, Balkana in Podu-navja, služeč interesom miru. Prizadevala si bo iskreno in prisrčno, da doseže sporazum z vsemi sosedami. Prizad^vrnia. da doseže prijateljske odnosa je z Bolgarijo, bodo-glavna, naloga vlade talil v bodoče in prav tako, da ohrani nedotakljivost in neodvisnost države. Zato se morajo vsi Romuni duhovno zediniti za zaščito nacionalni interesov. Vlada si bo zato z vsemi močmi prizadevala, da razvije oboroženo silo države. Nato govori deklaracija še o pravicah narodnih manjšin, katerim so ne glede na raso in vero zagotovljene vse pravice kakor nacionalnem ljudem, če dokažejo dobro voljo in pripravljenost, da delajo v korist življenjskih interesov romunskega naroda. Madžarski zastopniki v stranki preporoda Bukarešta, 8. febr. e. Včeraj je bil objavljen kraljev ukaz o imenovanju predstavnikov madžarske manjšine v Rumuniji v vodstvo fronte nacionalnega preporoda. V direktorij, ki šteje 30 članov, sta imenovana grof Nikola Banffv. vodia madžarske manjšine, in dr. Pavle Sas. dočim je v vrhovni nacionalni svet, ki šteje 150 članov, imenovanih še 9 predstavnikov mad/arske manjšine. Zunanja politika Nizozemske Nizozemska ne bo pustila prehoda preko svoje zemlje za napad na kako sosedo Amsterdam, 8. febr. br. Nizozemski zunanji minister je poslal poslanski zbornici pismeno izjavo o nizozemski zunanji politiki in odnošajih z Nemčijo. Njegova izjava je zbudila veliko pozornost v vseh političnih krogih. V njej je poudaril, da Nizozemski ni mogoče ustvariti enak nevtralnostni položaj, kakor ga ima Švica, pa tega tudi ne želi. Kljub temu ne bo nobeni državi dopustila, da bi preko njenega ozemlja napadia katerokoli sosedo. To je dolžna že po določilih pakta Društva narodov. Kar se tiče odnosa je v z Nemčijo, je poudaril, da želi vlada predvsem, da bi odgovorni politiki v Nemčiji podvzeli potrebne ukrepe, da zastopniki nemških lokalnih oblasti in razni politični prvaki m bodoče ne bodo dajali več nobenih izjav, ki bi bile v škodo Nizozemski. Volitve ▼ turški parlament Carigrad, 8. febr. e. Iz zanesljivega vira doznavajo. da bo pri bodočih volitvah v turško narodno skupščino izvoljenih okrog 180 narodnih poslancev, le en del, docim bo pri prihodnjih volitvah izvoljenih 4^U narodnih posUncev. Volitve bodo V prvi polovici marca in sicer v etapah, tako da bodo končane do 22. marca, V Carigradu so vse priprave za volitve končane, ze sedaj je prijavljenih precej kandidatov narodne republikanske stranke, vemiAr^se opala, da v mnogih viUjetih niso povsod kandidati republikanske stranke tet j« zato dana možnost, da bodo izvoljeni tudi posamezni neodvisni kandidati. Letalski promet med Beogradom in Tirano Tirana, 8. febr. e. Lani v aprilu je biU v Tlimni med Jugoslavijo in Albanijo podP1-sana konvencij« o vzpostavitvi letalskega prometa med Beogradom in Tirano. Albanska vUda je to konvencijo predložila V 0O-tavnavo parlamentu. Poseben odbor jo je v**'iransko proučil in podel o njej obširno poročilo. Parlament je nato konvencijo soglasno sprejel. Incident med Italijo in Panamo Panama, 8. febr. AA. (Štefani) O priliki prihoda dveh italijanskih križark v Panamo so panamski listi objavili fantastične vesti o namerni obiska italijanskih ladij. Po mestu 50 bili objavljeni celo letaki s protifašistično vsebino. Italijanski diplomatski predstavnik je vložil pn vladi zaradi tega protest ter je bilo prepovedano nadaljnje lepljenje protifašističnih letakov. Navzlic prijateljskim izjavam predsednika republike italijanskemu admiralu pa je prišlo do novega incidenta. Ko se je admiral s spremstvom sprehajal po mestu, ga je skupina ljudi žalila ter so nekateri metali jajca na admiralovo spremstvo. Napadalci 80 bili aretirani. Predstavnik panamskih oblasti se je zaradi tega incidenta oprostil pri komandantu italijanske vlade. Dr. Lejr v avdijenci pri angleškem kralju London, 8. febr. AA. Vodja nemškega pokreta >Kraft durch Freude« dr. Ley, ki zastopa Nemčijo na kongresu organizacije »Delo in veselje«. Je bil včeraj s ostalimi zastopniki v avdiencl v BuCklnghSJnski pa-lati. jel, da bi med nami in Italijo lahko prišlo do vojne. Obe državi sta duhovno povezani s skupnostjo Jezika in krvi. O priliki razprave v našem parlamentu se Je zahtevalo, da se te vezi ne opustijo. Tej želji se vlada ni izneverila. Nato se je Bonnet dotaknil Se španskega vprašanja: Francija Je ze 1. 1935 izjavila, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli tuje države In tudi ne Španije ter se drži te svoje izjave, Španija pa Je za nas tudi še nadalje tranzitna zemlja za našo posest v Afriki In zaradi tega ne bomo dovolili, da bi katerakoli tuja drsava ogražala njeno integralnost. Glede odnosajev z Anglijo in Zedinje-nimi državami je Bonnet izjavil: Z Anglijo in Zedinjenimi državami bo- mo tudi še nadalje ohranili odnošaje prisrčnega prijateljstva, Ti odnošaji so danes boljši, kakor kdajkoli. Vse tri demokratske velesile se zavedajo svoje ogromne materialne in moralne moči, kakor so si tuđi svest e, da jim nobena država ne more vsiliti svoje hegemonije. H koncu je Bonnet podčrtal veliko miroljubnost Francije, naglašujoč, da je vsa Francija pripravljena sodelovati s vlado v tem pogledu. Pozval Je vse Francoze, naj bodo zbrani in odločni v teh resnih in odgovornih časih, ko gre zopet za usodo domovine. Na seji senata je govoril tudi Daladler. ki je poudarjal, da francoska kolonijska politika ne sme biti politika popuščanja. Senat je naposled z 210 glasovi proti 16 izrekel zaupanje vladi Daladiera. Del Vayo o umiku v Francijo Sest divizij Miti umik preko meje, da prepeljejo še lo*ooo ranjencev Pariz, 8. febr. e. Beg iz Španije se še vedno nadaljuje. Francoska meja napram republikanskemu ozemlju je popolnoma odprta, a na francoskem ozemlju je določen pas, iz katerega begunci ne smejo oditi. Pričakujejo, da bo na francosko ozemlje prišlo okrog 150.000 žensk in otrok. Doslej jih je prišlo že okrog 100.000. Poleg tega pričakujejo Se 120.000 vojakov, ki jih je doslej že 40.000 prešlo mejo. Zunanji minister republikanske vlade Del Vayo je na španskem ozemlju dal dopisniku »Pariš Soira« izjavo, v kateri pravi: Za evakuacijo nam Je ostalo še 10.000 ranjencev, več tisoč kmetov in vojakov, ki so dobili ukaz, naj se ne borijo več. Sest divizij ščiti umik naše vojfke. Imajo ukaz, naj se drže še dva dneva. Vzdržali bodo in tako bomo spravili še zadnje begunce čez mejo. General Rohor, glavni komandant katalonske vojske, ki je stal pole? Del Va-ya, zatrjuje, da se njegova vojska še vedno upira prodiranju nacionalistov In pod-vzema celo protiizpade. Umikanje beguncev In čet bo trajalo še dva dneva in dve noči.. Noben član španske vlade ni prišel v Pariz, razen državnega podtajnika za mornarico, ki se je pridružil pravosodnemu ministru in šefu backovske vlade Predsednik španskega ministrskega sveta dr. Negrin. ki je včeraj prišel v Franciio, se je vrnil v Spanvio potem, ko je rodbino pustil v Franciji Del Vayo ni obupal La Junquera, 8. febr. AA. (Havas). Na vprašanje novinarjev, je španski republikanski minister Del Vayo izjavil: Mada je sklenila nadaljevati borbo do konca. Sredstva, s katerimi razpolagamo v centralnem pasu, nam dovoljujejo nadaljevanje borbe vsaj za dva meseca. Navzlic težkemu položaju pričakujemo z zaupanjem konec vojne, ker imamo za seboj ves narod. V Angliji se zanaSajo na italijanske obljube London, 8. febr. o. Glede na nagli razvoj dogodkov v Španiji se je pozornost diplomatskih krogov vsa koncentrirala na položaj, ki bo nujno nastal po dejanskem zaključku državljanske vojne v Španiji. Ker Italija in Nemčija ne nameravata umakniti svojih prostovoljcev iz Španije, preden Franco docela ne zmaga se londonski krogi sedaj zanašajo na obljube odgovornih politikov obeh držav, da bo Španija ostala suverena država. Ti obeti so zajamčeni tudi z anglesko-italijanskim paktom in z izjavami, ki sta jih Chaniberiain in Halifa* dobila za časa 6vojega obiska v Rimu. Angleškemu poslaniku v Rimu je italijanski zunanji minister Ciano ponovno potrdil, da je italijanska vlada pristala na formulo proporcialne evakuacije tujih prostovoljcev iz Španije. Vsi italijanski prostovoljci bodo odpoklicani iz Španije, črm bo državljanska vojna končana. Odvedli bodo s seboj tudi vse vojne potrebščine. Italija, je Ciano lordu Perthu ponovno zatrdil, nima nikakih teritorijalnih aspiracij ali drugih političnih namer glede na Španijo. Od nje ne bo zahtevala tudi nikakih gospodarskih privilegijev niti v Španiji niti na Balearih, niti v španskih kolonijah. Prav tako nima namena pustiti v španskem Maroku kakšne svoje oborožene formacije. PRISTOPAJTE K JČ LIGI! Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora Cankarjeva drama „Kralj na Betajnovi44 Sijajno uspela predstava, ki je žela navdušeno in toplo priznanje Ljubljana, 8. februarja Ljubljansko Narodno gledališče je snoči imelo nad vse ljubega gosta, bratsko dramo iz Narodnega gledališča v Mariboru. Mariborsko celokupno osebje drame je nastop 1 o v ljubljanski Drami kot brat-tova-ris pri proslavi tužnega jubileja Ivana Cankarja in v spominu na dvajsetletnico samo. stojnega dramskega gledališča v Ljubljani. Nabito polno poslopje in slavnostno vedro razpoloženje je sprejelo mariborske slovenske umetnike z vso toploto in hvaležnostjo. Takoj po prvem dejanju se je že zavedalo nase občinstvo, da ima pred seboj resne, zrele, v vsakem pogledu Kvalitetne igralce, ki nam prinašajo v celoti vzgiedno pripravljeno in v posameznih vlogah odlično izvajano predstavo, že ko je prvič padel zastor se je sprostil po gledališču nenehen, viharen aplavz, ki je izražal ne le višek zado* Mstva s kreacijami in inscenacijo, temveč se posebej najiskrenejse čustvo, ki polni srca ljubljanske publike, zavedajoče se umetniške in narodne obrambne naloge mariborskega gledališča. Tem čustvom našega občinstva sta da. ta prisrčnega m moškega izraza upravnik pesnile Oton Zr.paočič in predsednik Udruženja slovenskih igralcev AL Drenove« ter izročila upravniku mariborskega gte-dmUaca dr. BrencKu in predsedniku Udruženja slovenska* igralcev v Mariboru Pavlu Rasbergerju troje vencev s trakovi. Zs pozdrave sta se toplo zahvalila gg. dr. Brencič m Raabecger* naie občinstvo P* Ji najlepšo harmonijo ekveh najvažnejših naših kulturnih ustanov. Predstava sama je žela vsestransko priznanje in zadovoljstvo. Cankarjeva velika drama -Kralj na Betajnovic ima v mariborskem dramskem osebju vrsto odličnih interpretov, vsem na čelu Pavle Kovic kot Kantor, Jože Kovic kot župnik in Vladimir Skrbitišek kot Maks. Med damami so se prav posebno odlikovale Danica Savi. nova kot Luiarica, Mi Jeva Zakrajškova kot Hana in izredno nadarjena Vlada Sim-čičeva kot Nina. Izvrstne značaje so nam Se ustvarili NaJcrst Rado kot Bernot, Go-rinSek D&nilo kot sodnik, pa mlada Igralka krasnega glasu Branka Rasbergerje. va kot Francka. Tudi anaamblake scene so bile igrane Živo in naravno, v vsej predstavi pa sta bila vzgleden tempo in vzdržana napetost, ki je prinesla umetnikom po vseh dejanjih tople, iskrene aplavze, ob zaključku pa brezkončne ovacije. Tuđi posamezniki so prejeli cvetja, toda glavno je: začetek je storjen In prvemu gostovanju Mariborcev morajo slediti nova, ki bodo brez črvoma vselej Mijrnala, pri. vtečevala in nam prinašala prijetno inpre-membo ter resničen umetniški užitek. Sorzna ooročiia. CutUu 8. febr. Beograd 10„ Park 11.6875. London 20.69, Newyork 44125, Bruselj 7460, Milan 23275, Amsterdam 238, Beritn 177.15, Praga 15.15, Varšava J&65, Bukarešta &37. . , f9DelavsUa politiUa" o p. Krizmanu Sobotna »Dela\*ska politika« je objavita o najnovejši akciji Andreja Krizmana članek, v katerem čitamo. »Andrej Krizman je naš star znanec. Ko je bil kaplan na Jesenicah, je ustanovil organizacijo Zveze združenih delavce\> (ZZD). Z Jesenic je odšel v Tunjice duše past Dušno pastir-stvo mu menda ne d ti je dovolj dela. Z vso silo se je vrgel na »strokovno« organizacijo ZZD in je danes njen ideolog in voditelj. Tako je postal eden izmed voditelje\' in generalov v Sloveniji. V katoliških cerkvenih krogih v Jugoslaviji so mnenja o odnosu cerkve do politike m ja\'ncga udej-stvovanja deljena. Sarajevski nadškof Ša-rič misti, da se duhovniki ne tmejo izpostavljati v posvetnem javnem življenju. Cerkev da mora ostati vzvišena nad strankarsko politiko, pač pa da mora tudi v politiki vedno stati na strani ljudstva. Dosledno s tem stališčem podpira dr. Mačka, čeprav je dr. Maček poročen po starokato-Uškem obredu. Sorfdevega mišljenja je menda tudi župnik v znani napredni in delavski občini na Gorenjskem. Ko so ga pri zadnjih občinskih volitvah župljani vpraša-li. katero kandidatno listo bo volil, jim je dejal: »Gospod je rekel: kjer je ljudstvo, tam sem jaz.« In je šel In je javno volit delavsko in napredno kandidatno listo,.. Primer gospoda Krizmana pa je drugačen. Delavstvo si je v Jugoslaviji priborilo nekaj socialno-politiČnih pra\'ic jn tudi samoupravo v delavskih zbornicah in drugih so-cialnih ustanovah. Delavci so, čeprav so razdeljeni v socialistične, narodne in kr-ščansko-sociatne strokovne organizacije, dokazali sposobnost, da se sami upravljajo. Na zrelost delavcev se lahko vzgledu je vsa naša razrvana javnost. Res se pa zakonito zajamčena delavska samouprava doslej i* ni popolnoma izvedla. Niso se še izvršile volitve v socialno zavarovanje in v borza dela, razpisane tudi še niso volitve v de' lavske zbornice, \x>litvc delavskih zaupnikov pa so odložene. Sedaj pa prihaja Andrej Krizman in oznanja, da bodo zeleni »prevzeli« vse socialne ustanove v S/oven/-ji in tudi vse funkcije prisilne organizacije, če se bo ustanovila. Ne vemo, kako bo Andrej Križman združil svoj svečeniški t al ar z že obstoječo uniformo tistih, s katerimi st je združil... Radovedni smo, kaj bo k temu najnovejšemu podvigu Andreja Krizmana rekla ljubljanska škofija.« „The Slovonlc Revletv" o Slovanih in Slovencih Slovanski oddelek vseučilišča v Londonu izdaja »The Slavonic and East European Revieiv« — (slovanska in vzhodnoevropskm revija). Uredniki te revije so Seton Wai-son (Scotus Viator), Bernard Pares, WiU liam Rose in Norman Jopson. iVatson In Jopson dobro poznata Jugoslavijo in sta bi' la že tudi oba v Sloveniji in Ljubljani. Prva letošnja številka te revije objavlja cela vrsto prevodov iz slovanskih književnosti, zlasti iz Puškina in Mickiewicza. Posebna zanimiva je študija o bivšem prezidentu češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu. Studijo je napisal znani ruski zgodovinar* minister zunanjih del v Kerenskega revo* lucionarni vladi Pavel Miljukov, ki živi sada j v Parizu in je nedamo slavil svojo 80-letnico. Miljukov zagovarja politiko dr, Beneša, poudarjajoč, da je njegova tragedija obenem tudi tragedija demokracije. Dr* Beneš je bil z dr. Masarykom ustanovitelj češkoslovaške države, tako naglasa Mitju* kov, in njegova politika kot dolgoletnega ministra zunanjih del in kasnejšega prezi-denta je bila v skladu s svobodoumnimi tn demokratskimi načeli. Krivično je, da ta skuša sedaj dr. BeneSu naprtiti krivda zš katastrofo Češkoslovaške, češ da bi morat predvideti, da zavezniki v kritičnem trenutku ne bodo pomagali ogroženi državi* Miljukov zaključuje svoja izvajanja: »Dr* Beneš ni mogel nastopati drugače, ka*o* je nastopat, a demokratska Evropa bo drago plačala svoje lahkomiselno dejanje, da je zatajila in pustila na cedilu svojo zaveznico Češkoslovaško.* — Za nas Sloven* ce je zanimivo tudi poročilo profesorja slovanskih jezikov na kolumbijskem vseučilišču A. C. Colemana. Iz tega poročilu jm razvidno, da deluje na univerzi v San Fran-dscu kot pomočnik slavista Noyesa Slove* nec Anton Klančar. — NajinteresmtnejM za nas pa je brez dvoma v tej Hevitki članek o sodobni Sloveniji »M a k i n g o f modem S l ove ni a*, ki ga je napisal A r-chib al d Lyat t. Lyall je znan potopisec, ki Je pred leti izdal lepo knjigo o svojem potovanju po Balkanu. Iz njegovega člankm dihajo tople simpatije do nas Slovence* O Slovencih piše med drugim. »Ta krepak, priden, malce samotjuben narodič, bogat in dobro organiziran, uživa diplomatsko in vo> jaško zaščito pa gospodarske koristi od tega, ker je del države t 15 milijoni prebivalcev, a v praksi je sam gospodar v svoji deželi. Slovenci $o v Jugoslaviji, a vendar tudi ločeni od nje. Oni stavi j a jo dobrobit 5^*»m> kot prvo in zadnjo točko v svoji O tam spisu bomo se spregovorili^ Strmu 2 »Sli O VENSKI NSROZM, are*, 8. W«w» 1939. «w. 31 9® letnica Prešernove smrti Ljubljana, 8, februarja Devetdesetletnica Prešernove smrti bo šla tiho mimo nas. Ne bomo je obhajali in morda ne bo ob tej priliki niti prigodnih eolskih deklamacij. Slovenci sicer posebno cenimo grmeči patos in paradni po m p ter radi izrabimo prilike, ki se nam nudijo za žongliranje z velikimi besedami. Morda prav zaradi tega, ker smo premalo iskreni, ob dnevih, ki bi jim morali pripisovati naj-večji pomen za naše kulturno in narodno življenje, ne najdemo pravih besed in prilike, da bi jih praznovali. Spomnimo se n pr. na 20-letnico Cankarjeve smrti! Zde to se je, kakor da je marsikomu še vedno ^nerodno« pred Cankarjem, pred bičem njegove besede ter njegovim duhovnim obrazom. Ko so igrah »Hlapce« v dramskem gledališču pred dnevi, je bila popolno na Cankarjevi strani samo mladina, ki je ploskala med dejanjem Cankarjevim možatim besedam s posebno ognje\-itostjo. Devetdeset letnice Prešernove smrti se pa ne bomo spominjati na nobeni oficielni prireditvi. Morda to res ni potrebno, ker je Prešernov kult dovolj razširjen ter poglobljen in ker bi morda na nji zopet ne pokazali dovolj iskrenega odnosa do kulturnega dogodka. O pomenu Prešernovega dela za našo kulturo pa ni treba več govoriti. Tudi prešernoslovci. ki jih imamo res do- j volj, so povedali o našem prvem pravem pesniku že skoraj vse. Lahko rečemo, da je pravda za Prešerna že det j črnem končana, medtem ko o Cankarja se ni bila zapisana zadnja beseda. Toda taksni jubileji nimajo svojega pomena zgolj zaradi tega, dm na njih govorimo o velikih možeh in njihovih delih; morali bi biti posvečeni narodu samemu, kajti neločljivo so zvezana M njim, da narod gleda v svojih velikih možeh svoj duhovni obraz. Ob takšnih prilikah je treba krepiti kulturno zavest naroda, pa tudi pravo narodno samozavest, ki je prav nam Slovencem tako potrebna. Nt mnogo jubilejev, ki bi jih lahko praznovali kot svoje velike praznike s polno upravičenostjo in notranjim zadoščenjem, in zato bi tudi 90-letnica Prešernove smrti ne smela biti le prazen datum. Kako slave svoje velike može veliki narodi, je pač dovolj znano, vendar je treba na to vedno ponovno opozarjati. Mi jih sicer ne moremo posnemati v obsegu in številu prireditev in velikih kulturnih dejanj, toda če smo mali narod, to ne sme biti za opravičilo, da smo majhni v odnosu do svojih velikih mož. Čez 10 tet bo 100-tetni-ca Prešernove smrti. Ali jo bomo obhajali kot zrel narod, ki je vreden svojih najboljših sinov? Vzgojne ovire in napake sedanjega časa Zanimivo predavanje pedagoškega vodje bežigrajske ljudske sole R. Kobilice Ljubljana, 8. februarja V okviru »tedna roditeljskih večerov«, ki ga prireja od 6. do 12. t. m. državna poskusna ljudska šola za Bežigradom, je snoči predaval pred polno dvorano pedagoški vodja te šole g. R. Kobilica o vprašanju vzgojnih ovir in napak v današnjem Času. V uvodu je predavatelj govoril o vzgoji vobče, ki je zmerom v neposredni zvezi s potrebami časa, z vprašanjem kruha, ki si ga bo moral otrok prislužiti, ko dorasle in z vprašanjem duševne podobe, ki jo naj otrok dobi. Ti dve vprašanji gresta skoro skozi vso zgodovino, rešitev pa je v vsaki dobi drugačna. Izčrpneje se je predavatelj ustavil v času pred svetovno vojno, ko so si skrb za otroka delili trije fatorji, država, cerkev in družina. Življenjske razmere so bile takrat ustaljene, mladi ljudje so imeli jasno sliko o svoji bodočnosti. Po svetovni vojni pa se je vse izpreme-nilo. Država je druga, Slovenec, ki je prej v vsem težil na sever, se obrača na jugovzhod, cerkev, prej le ena, v tej novi državi živi v sožitju z drugimi cerkvami, družina pa se razkraja pod pritiskom novih razmer. Prej je bilo vzgojnih ovir veliko manj, današnji čas pa jih kar grmadi. Nato je predavatelj prikazal ovire in napake, ki jih je razdelil v več skupin. VZGOJNE OVIRE IN NAPAKE V DRUŽINI 2e pri ustanavljanju družine so ovire težke. Ce smo prej sedmošolca ali študenta vprašali: »Kaj boš potem, ko dokončaš študij?« je odgovoril: »Kaj neki? Službo bom dobil in oženil se bom!« Ce pa danes vprašamo mladega človeka, kaj bo storil, odgovori: »Ne vem!« In tudi ne more vedeti. Čaka ga morda brezposelnost, če pa le dobi službo, je plača tako nizka, da ne more misliti na ustanovitev družine. Ti brezupni izgledi za bodočnost so tudi sokrivi slabim uspehom na srednjih šolah in nervoznemu značaju mladine. Če potem le ustanovi družino, se mora z njo boriti za njen obstoj. Vzgoja v družini, ki živi v pomanjkanju, ne more biti dobra, ker manjkajo predpogoji. Razpa-se se »sistem enega otroka«. Tu se že začne vir novih vzgojnih napak. Edinec je miljenček družine, navadno nima dovolj stika z vrstniki, na vsak njegov korak pazijo in rezultat je nesamostojnost. Z vseh strani je pokazal predavatelj ovire in napake, da je bila slika družinske vzgoje v večini današnjih družin dovolj Črna. POLITIČNE RAZMERE KOT OVIRA Onim, ki pojdejo na Oplenac Ljubljana, 8. februarja Sentpetrska podružnica CMD v Ljubljani, ki je sklenila ob letošnjih binkošt-nih praznikih prirediti romanje s posebnim brzovlakom na Oplenac, je prejela že Številne prijave, obenem pa tudi prošnje za mformacije. Kakor je bilo že objavljeno, bodo vsa navodila sledila v »Slovenskem Narodu« in sicer vsako sredo. Prav tako bomo odgovarjali na vsa pismena vprašanja le v »Slovenskem Narodu« in v > Jutru«. Ponavljamo: vožnja v II. razredu iz Ljubljane do Mladenovca ter avtobusna vožnja na Oplenac in celotna vožnja nazaj v Ljubljano stane 280 din, v III. razredu pa 200 din. Na binkoštno nedeljo bo moral vsak udeleženec skrbeti sam za hrano v Mladenovcu ali na Oplencu, ali pa se bo moral zadovoljiti s skromnim bifejem prirediteljice izleta. Zvečer na binkoštno nedeljo, ko se izletniki vrnejo v Beograd, bo za pri j a vijence prehrane topla večerja v Nab. zadr. v Dečanski ul. Na binkoštni ponedeljek bo istotam zajtrk kosilo in večerja. Vsa prehrana skupaj 35 din. Udeleženci, ki ne bivajo ob glavni progi, bodo uživali polovično voznino. Posebni brzovlak bo imel postanek na vseh onih postajah, kjer bo priglašenih vsaj 10 izletnikov. Kakor smo že poročali, dobi vsak potnik po vrsti prijave svojo številko, s katero bo imel na vsej vožnji določen sedež v vlaku in v avtobusu. Ponovno opozarjamo vse one, ki se žele skupno voziti, da se skupno prijavijo. Zaradi velikega zanimanja za izlet, naprošamo interesente, da se čim prej prijavijo Po dosedanjih prijavah bo zahtevano Število v najkrajšem času doseže-Preko določenega števila ne bo mo- rji ari mu budno sledi vsem političnim dogodkom v svetu in vsem vojnam. O vsem sodi s svojim merilom »poštenja in pravice«. To, kar se slabega dogaja, ne more dobro vplivati na mladino, še slabše pa vpliva nanjo nestrpna nahujskanost, da se že najmlajši v šolah delijo v »tabore«. S tem pa je v tesni zvezi tudi pedagoška odgovornost javnega dela. Vsako javno delo od politike do društvenega dela vpliva na mladino. Odgovornosti za vzgojen vpliv pa je hudo malo. RAZVOJ TEHNIKE IN VZGOJNE OVIRE Razvoj tehnike, zlasti radio, kino, tisk bi bili lahko v blagor mladine. Tako pa, kakor se danes te pridobitve uporabljajo, največkrat le slabo vplivajo na otroke. Internacionalno življenje se tako rekoč odigrava pred našimi očmi in ušesi. Tudi mladina posluša vrsteče se govore državnikov, tudi mladina gleda filmske žurnale. Vsa protislovja vidi — in jih tudi vrednoti. Moralno najrazličnejši tisk, reklame, nujskajoče propagande ne morejo dobro vplivati na mladino. BORBA ZA MLADINO Vsa društva, politična, kulturna, športna itd. se dandanes borijo za mladino, vsaka organizacija hoče pritegniti čim več mladine. Z vsemi sredstvi se sugestivno deluje nanjo. Ni toliko važno, kje je mladina organizirana, važnejše Je, kdo jo vodi, kaj v teh organizacijah dela. So pa društva z zvenečimi gesli, prvoborite-ljice morale, mladino pa v njih kvarijo slabi voditelji. Starši bi pač morali paziti, komu mladino izroče. Tako mladina dorašča v dobi, v kateri so vzgojne ovire in napake težje kakor kdaj prej. Predavatelj je v nekaj obrisih pokazal, kako se lahko ovire, ki jih je prinesel čas, s skupno močjo omiljujejo, napake pa, ki jih dela vsak posameznik, popravijo. Pri tem je prav velikega pomena sodelovanje šole in doma, učiteljev in staršev. Predavatelj je žel živahen aplavz, ki ga je zaslužil. Stik med šolo in domom, ki je na tej poskusni ljudski šoli živahnejši kot drugod, pa se je s tem predavanj el le še poglobiL »Teden roditeljskih večerov« Ima na programu vsak večer predavanje, v nedeljo popoldne pa pestro akademijo učencev pod okriljem Rdečega križa. goče nikogar sprejeti. Doslej so je pretežna večina prijavila za II. razred, ker je le nekaj dražji, potovanje pa mnogo udobnejše. Pri vplačilu se poslužite olajšav s tem, da plačujete v obrokih. Kupite poštno golico. Številka našega računa je 14355 Sport v Ljubljani, ali pišite po položnice na naslov Albin Turk, Ljubljana, Vidovdanska c. Vsi ostali plačujejo obroke tam, kjer so se prijavili. Prihodnjo sredo bomo objavili delni program, čitajte vsako sredo »Slovenski Narod«, ki bo priobčeval vse potrebne informacije o izletu. udeleže občnega zbora, ki bo v soboto 11. t. m. ob 20. uri v gostilni >Pri Peterčku«. — VeUH gasilski ples je obiskalo toliko ljudi, da menda tudi največji optimisti niso pričakovali take udeležbe. Ples je potekel v zadovoljstvo tako prirediteljev, kakor udeležencev. Tudi mala tombola, ki je poleg številnih zanimivosti te prireditve, ena najbolj privlačnih in zadovoljila če ne vseh pa vsaj dobitnike zlasti pa go. Vozel Ka- rolino, ki je zadela Philipaov radio pa tudi g. Mulec Antona in gdč. Benedik Nežiko, ki sta zadela jedilno garnituro in čajni servis. V seriji p red pustnih zabav pa z gasilskim plesom se nismo zaključili, saj so na poredu še številne maškarade zlast. sokolska, čitalniška reduta, Slogin družabni večer in druge. Torej bo do posta še mnogo zabave. Iz Kranja — Ljudska univerza priredi v petek 10. t. m. ob 20. uri v gimnazijski telovadnici predavanje g. dr. Petriča o nalezljivih boleznih. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike. Pred predavanjem bo tednik v sliki in besedi. — Z borze dela. Poverjeništvo bone dela je razdelilo v januarju 144 brezposelnih podpor v znesku 50.000 din. Daai je to precejšnja vsota, pa s tem se vedno ni ustreženo vsem prosilcem saj je na teritoriju, ki ga obsega kranjsko poverjeniatvo preko 700 brezposelnih. Momentano pa so na razpolago le službe za 3 natakarice, 2 služkinji in 6 kmetskih delavk. Večja zaposlitev se obeta z zadetkom javnih del v Kranju, ki se bodo v kratkem nričela in pri :aterih bo zaposlenih do 1200 ljudi. ~ Krajevni odbor sa obrambo proti sovražnim napadom iz zraka prireja v tem tednu strokovni tečaj za izvežbanje ekip in članov gasilskih čet iz Kranja in Primskova. Tečaj bo trajal od 6.—9. t. m. Prvo predavanje Je bilo v Nar. domu, vsa nadaljna pa bodo v gimn. telovadnici Vse obvezan ce opozarjamo na važnost tečajev za obrambo mesta in prosimo, da se tečaja udeležujete v polnem številu. — Strelska draSfnm vljudno vabi vse člane In prijatelje strelskega pokreta* da se Sina je reševala iz kaznilnice Sleparka, ki so se ji posrečile velikanske sleparije, ker |e naše ljudstvo ie vedno neverjetno lahkoverno Ljubljana, 8. februarja Ako pobaraš na policiji, kaj je novega, odgovorijo, da ni nič novega, nič posebnega, razen pet tatvin in pet manjših vlomov vsak dan. Tako približno je tudi na sodniji. Dan za dnem ista pesem, torej nič novega, pet do deset obtožencev vsak dan z obtožbo zaradi tatvin in manjših vlomov na plečih. Zato je že skoraj dogodek, ako sede na zatožno klop obtoženec, ki ima na vesti pretkane sleparije. Včeraj je publika v senatni dvorani pozorno sledila razpravi proti služkinji Rozi Ben-di iz Mengesa, ki je umela na izredno zvijačen macan oslepariti Številne lahkoverne ljudi za precejšnje vsote denarja, V teh časih, ko ljudje tarnajo na deželi, da nimajo niti za sol m tobak, se človek res ne more načuditi, da se posreči taki sleparici izvabiti celo tisočake iz žepov. Znati je treba, je rekel nekdo, ,pa je res tako. Kdor zna, izkoplje tisočak iz blata, kdor ne zna, se mu tisočak spremeni v blato. V Novem mestu se je Reza pojavila lani kot natakarica pri Fabijami. Gospodinja Ji je zaupala, saj je Roza po zunanjosti prikupna ženska in naredi najboljši vtis, govoriti zna pa tudi, kakor bi rožice se-jal, laže pa tako, da sama sebi verjame. Njen talent pa se kaže v tem, da zna poiskati žrtve, ki prej ali slej gotovo padejo v njene sleparske in pustolovske mreže. Fabijanovi je izvabila dva zlata prstana in zlato uro. Sodniki so se čudili, kako je mogla gospodinja izročiti svojemu poslu, ki ga niti ni debro poznala, zlatnino. Gospodinja je odgovorila, da je doslej se nihče v življenju ni »narihtal«, odslej bo pa že bolj previdna. Rozi so se vse sleparije posrečile pri ljudeh, ki se nikoli niso bili >narihtanic. Zelo iznajdljiva je bila Roza tudi v izgovorili, s katerimi si je pomagala po slepariji, da je čez noč izginila. V Novem mestu je na primer nekega dne dobila črnoobrobljeno pismo. S solzami v očeh je gospodinji povedala, da ji je nenadoma umrl brat. Roza se je odpeljala na pogreb in se ni več vrnila, Gospodinja Je imela okrog 1300 din Škode. Ko je bila Roza natakarica na Javorni-ku, Ji je trgovski zastopnik Demšar pregovarjal, da bi kupila šivalni stroj. Rozi. na gospodinja je Demšarju svetovala, naj Rozi ne zaupa. Ko je Roza zvedela, kakšno mnenje ima gospodinja o njeni plačilni zmožnosti, je nalašč kupila na obroke šivalni stroj. 200 din je dala na račun, stroj je bil vreden 3800 din, prodala ga Je pa za 600 din. Pri isti firmi Je Roza ŠPORT Mladinska stntsčarska Zaradi neugodnih snežnih razmer v okolici Kranja, je smučarski odsek Sokolske župe Kranj prisiljen prirediti tekme za deco in naraščaj v nedeljo 12. t. m. v Kranj ski gori, kjer je še dovolj snega, S tem bi se tudi izognil neprijetnemu odlaganju tekem na poznejše datume kot je bilo to s članskimi tekmami, ki se niso mogle vršiti Še danes, čeprav bi se morale izvršiti že v januarju. Sokolske smučarske tekme so vedno zanimive, saj se jih udeleži vedno veliko število tekmovalcev. Tekme so pa tudi zelo pestre, saj se tekmuje poleg vseh starosti tudi v zelo različnih panogah. Moški naraščaj od 16. do 18. leta tekmuje n. pr. na progi 6 km, v trojicah, s streljanjem z zračno puško na 10 m oddaljeni balon. Moški naraščaj od 14. do 16. leta tekmuje v sestavljenem tekmovanju smuskih likov in smuka na 1 km dolgi progi z visinsko razliko 150—200 m. Oba oddelka tekmujeta tudi v prostih skokih. de bolj zanimive kot naraščajske bodo tekme sokolske dece, saj Je borba med naraščajem resna zlasti med gorenjskimi tek. movalci, ki so se že večkrat odlikovali na različnih smuskih tekmah in ki bodo lahko ie odlični naši tekmovalci. Pri deci pa bodo nastopili še komaj 6-letni dečki in deklice ta sicer v smuku na 500 m z lažjimi ovirami. Deca od 12 leta dalje pa bo nastopila že na daljši progi in s težjimi ovirami. Zlasti deca pod 9 letom, ki prav za prav še ne sme tekmovati, bo poskubela za zabavo saj bo proga zanje prirejena bolj za zabavo kot za tekme in zanimivo bo gledati, kako se bodo naši najmlajši pre-kopicovali po beli odeji. Vse edinice opozarjamo, da Je treba poslati prijave do 10. t. m. na smučarski odsek Sokolske župe Kranj na Jesenicah, Za hrano in ostalo bo preskrbljeno in bo možno dobiti vse po zmernih cenah. Za potovanje v Kranjsko goro se bodo edinice poslužile jutranjega turističnega vlaka, ki odhaja iz Kranja ob 6. url. Pohitite tudi vi z njimi in preživite v krogu sokolske mladine en dan v snežni Kranjski gori. ▼ hokeju Po končanem skupinskem tekmovanju, kjer sta se v semlfinalno tekmovanje plasirali po dve najboljši moštvi, Je bilo žrebanje dveh novih skupin. Prt tem so postopali tako, da v isto skupino po možnosti nista prišla nasprotnika, ki sta se srečala že v skupinskem izločilnem tekmovanju. V I. skupino, ki igra v Curinu, so prišli Kanada, Anglija, Češkoslovaška in zmagovalec iz tekme Nemčija : Italija, v drugo skupino, ki igra v Baste, pa je žreb določil Ameriko, Poljsko, Švico in Madžarsko. Za moštva, ki ao izpadla, a se udeleže tolaftOnega turnirja, so prav tako določili dve skupini s po tremi .težavami. Cuiisko skupino sestavljajo Belgija, Latvija in Jugoslavija, baselsko pa m Itatije* že prej nekoč kupila na obroke šivalni stroj, katerega je tvrdka resila iz zastavljalnice. Materinsko ljubezen do sina je Roza izkoristila izredno rafinirano v Planini. Ko je Roza prestajala v kadilnici neko kazen, je izvedela, da prestaja kazen v moškem oddelku sin posestnice Magdalene Belčič iz Planine. Po prestani kazni se je Roza odpeljala v Planino k materi in ji natvezila, da advokat lahko reSi sina iz kaznilnice. Mati je verjela in slepar ki dala 1200 din za advokaLa. Preden je advokat sina rešil, je Roza prišla že drugič v Planino in povedala materi strašno storijo. Rekla je, da sinu preti 5e hujša kazen, ker je v kaznilnici podivjal ?n razDfl več šip. Ce bi takoj poravnal škodo, bi nemara pazniki tako uredili, da mu ne bi naložili nekaj mesecev ječe več. Mati je zopet verjela in sle parki dala 500 din za šipe, ki jih je sin razbil v jetnisnici. Preden je sleparka odšla, je pokradla v hiši še za nekaj sto dinarjev perila in obleke. Ko jo Je dobra mati vprašala, zakaj so njo vtaknili v zapor, je Rom pojasnila, da je bila »politična žrtev«. Zaradi politike so zaprli njo in njenega gospodarja vele trgovca Verbiča iz Ljubljane, je rekla. Pri trgovcu Verliču seveda ni bila nikdar v službi. Priljubljen Rozin trik je bil, da potrebuje nemudoma večjo vsoto danarja, ker bo vzela v najem novo gostilno, pa mora položiti kavcijo. S tem trikom je izvabila od R. Josipine nad 2000 din. Prav mojstrsko je osleparila tudi D. Marijo v Ljubljani in njeno hčer. Pri tej žrtvi je Roza nekaj časa stanovala. Kadar je bila sama doma, je brskala po predalih, tako je ugotovila, da ima gospodinja več zastavi jalnih listkov na zlatnino. Nekega dne so gospodinji listki izginili. Roza jih je ukradla in jih prodala nekemu zlatarju. Domača hči ji je pa zaupala zlato uro, katere ni poslej nikoli več videla, škode je bilo za okrog 2000 din. Vsaka Rozina sleparija je bila pustolovska dogodivščina, celo zgodbo s komičnimi in žalostnimi dogodki bi lahko napisali o vsaki njeni slepariji, kako je dobila v najem kopališče v Kranjski gori, kako je žrtev imenovala za blagajničarko v podjetju, ki je bilo v oblakih. Priznala je Roza pred sodniki ^rav malo, a spoznali so jo za krivo v vseh točkah obtožnice in ji prisodili leto in pol robije. Kazen je Roza sprejela. Sodišče Je upoštevalo, da mora skrbeti za dva nezakonska otroka, Ponovna tekma med Nemčijo in Italijo se je spet končala neodločeno 0:0. PO pravilih bi morala biti še ena tekma, ker pa so morali zaradi tega srečanja že itak počakati s semifinalnim tekmovanjem za en dan, je mednarodna federacija določila, da bo prišla v semifinalno skupino Nemčija, ker ima boljšo razliko golov. V tolažiini skupini je Latvija premagala Belgijo 5:1 (2:0, 1:1, 2:0). Včeraj se Je tekmovanje nadaljevalo. Dopoldne sta se srečali Belgija in Jugoslavija. Naše moštvo je bilo tokrat znatno boljše kakor v prejšnjih srečanjih, Le pomanjkanju mednarodne rutine je pripisati, da ni Jugoslavija zmagala, kajti po igri bi to zaslužila Tekma se je končala 3:3 (2:1, 1:0, 0:2), kar je za novinca na takem tekmovanju izreden uspeh. Gole so zabili Žitnik, Pavle tič ta Gogala. popoldne sta igrali Češkoslovaška in Nemčija. V regularnem času Je bdi izid 1:1 (0:0, 1:0,0:1). Ker se je tudi podaljšek 3X10 minut končal brez gola, sta si nasprotnika delila točki. Kanada je igrala z Anglijo. Ob koncu druge tretjine je bil rezultat 0:0, tekma pa je bila nato zaradi goste megle prekinjena in zadnja tretjina preložena na poznejši čas. V bazelski skupini Je Holandska premagala Finsko 2:1 (1:1, 1:0, 0:0), Amerika Madžarsko 3:0 in Švica Poljsko 4:0. Pozno snoči Je bila še tekma med Italijo ta Finsko, rezultat še ni znan. Razpored nadaljnjih tekem Je naslednji: *reda: Anglija : Nemčija, Kanada : Češkoslovaška, Jugoslavija : Latvija, Madžarska : Poljska, Švica : Amerika, Italija : Holandska; četrtek: Anglija. : Češkoslovaška, Kanada : Nemčija, Amerika : Poljska, Švica : Madžarska in finale v tolažiini skupini med zmagovalcema cu-riske in bazelake skupine. S (iims&ega pCattta — Kino Union: Križ ob potoku. Ze nekaj dni teče v Ljubljani ta češki film in razveseljivo je, da se naše občinsitvo čedalje bolj zanima za slovansko filmsko produkcijo. Filmi iz Prage pričajo, da Slovani tudi nekaj zmoremo. Če bi Ljubljana imela še nekaj ruskih filmov na sporedu, bi bili še bolj zadovoljni. »Križ ob potoku« je prirejen po romanu češke pisateljice Karoline Svetlove. Pisateljica je gotovo imela svojo besedo pri prirejanju scenarija za film. Režiserja je zanimalo dvoje: češka folklora ta velika ljubezen mlade žene, ki je premagala prekletstvo. Pretvoritev literature v filmsko akcijo je težak problem. V tem filmu se je samo deloma posrečila. Vse preveč j« teatrske statike v filmu, fotografija je pa res blesteča. Nič ne dvomimo, da so igralci odlični, a režiser in njegovi pomočniki jih niso znali izkoristiti docela. Folklorni del, noše, svatbeni običaji, narodni plesi, vse to gledalec z zanimanjem gleda in vse to je tudi dobro prikazano. Težišče ostalega dejanja je na igralki Stepničkovi. V primeri s podobnimi filmi, na primer nemške produkcije, je pa »Križ ob potoku« vseeno vredno, v razvoju razmeroma mlade češke filmske produkcije pomembno delo« (foeCainica KOLEDAR Dane«: Sreda. 8. februarja katoličani: Janez Matajski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubljenec Oxforda Kino Sloga: Na bul var u Kino Union: Kriz ob potoku Kino Moste: Via Vlila (Robin Hood iz Mehike) Otvoritev foto - razstave bolgarskega umetnika Spasa Toteva iz Pazarđžika ob 15. v Jakopičevem paviljonu Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica predavanje inž. Vilka Mastna »O življenju vrtnih rastlin« ob 19. v kemijski dvorani I. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje Delavsko glasbeno društvo koncert ob 20 v Delavski zbornici Angleško društvo občni zbor ob 20.30 v društvenih prostorih, Kralja Petra trg 8 Ljudska univerza: predavanje direktorja A. Bajca >Izreka slovenskega književnega iezika« ob 20. v mali Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trjr 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec SetL, Cesta 29. oktobra 31. 01rovla"Je oćiteljev JUU za krtki, S^iti? lafik?1Srez- V soboto ll.Tm! J1*^ nf1 H-, uro bo na ljudski soli vTržisču vehko učiteljsko zborovanje za Mki in brežiški srez. Poleg običajnega onevnega reda je na sporedu aktualno Pred-avan^f S- prof. Kolarja iz Ljubljane, JU do predaval o našem geniju in pisatelju iVa^i CankarJu. Vabijo se vsi učitelji brežiškega in krškega sreza, da se zborovanja udeleže polnožteviino.— V soboto 11. t. m. ob osmih bo v Sokolskem domu zanimivo predavanje učiteljev JTJU za laški srez. Na dnevnem redu je 1. otvoritev, 2. predavanje o Cankarju (prof. Ruša Mah-kota), čitanje iz Cankarjevih del (uč. Pogačnik in Pahor), 4. zapisnik, 5. dox»isi, 6. situacijsko poročilo, 7. učiteljska samopomoč, 8. organizacija podmladka JS, 9. slučajnosti. — Novi ravnatelj Pokojninskega zavoda v Zagrebu. Na plenarni seji posvetovalnega odbora Pokojninskega zavoda za nameščence v Zagrebu je bil izvoljen za ravnatelja gospodarski strokovnjak in publicist dr. Zlatan Ružič iz Zagreba, doslej šef revizijskega odseka trgovske zbornice in docent na visoki komercialni ekonomski soli v Zagrebu. — Iz državne službe, zigosač Rajko Wernig je dodeljen od sreskega načelstva odde'ka kontrole mer v Ljubljani stanici za žigosanje elektroštevcev pri Državni tehniški srednji soli v Ljubljani. Premeščeni so pc službeni potrebi sestra pomočnica Veronika Kleinschrott-čretnik od zdravstvenega doma v Celju na državno šolsko polikliniko v Ljubljani, k predstoj-nistvu mestne policije v Kranju pa policijski stražniki od uprave policije v Ljubljani Jože Jagodic, Ignacij Domik. Anton H os ta, Ivan Zorman, Avgust Belantič, Franc Medle, Ivan Levstek, GojmirKrem-tar, Alojzij Martincič in Karel Polzel ni k; v višjo skupino je pomaknjen zvaničnik pri državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani Anton čučnik. — Modernizacija brzojava in uvedba privatnega brzojava. Postno ministrstvo namerava uvesti glede na zboljšanje gospodarskih razmer v naši državi nov sistem v brzojavu. V bodoče bi se lahko ljudje naročali na brzojav prav tako kakor so zdaj naročeni na telefon. V ta namen je pa treba najprej ugotoviti zanimanje prebivalstva za brzojav. Interesenti bi imeli velike koristi od lastnih brzojavnih postaj, ker bi lahko neposredno pismeno korespondirali z drugimi naročniki brzojava. Taksa bi se računala po času zveze in razdalji. Bila bi pa nižja od takse za telefonske pogovore. Aparate za brzojavne stanice bi moral vsak naročnik kupiti sam. Stali bi pa 35 do 40.000 din. Kot prva etapa bi prišla v postov, taka brzojavna zveza med Beogradom in Zagrebom, pozneje bi se pa privatno brzojavno omrežje priključilo na sosedna inozemska omrežja v kolikor bi bilo to potrebno. — Uvozni tečaj angleškega, funta. Na predlog Narodne banke je finančni minister odredil, da morajo plačevati uvozniki limon, pomaranč, mandarin, banan in ekstrakta za strojenje kož angleški funt po 280 din pri uvozu tega blaga iz neklirin-ških držav. Ta uredba je stopila v veljavo že 29. januarja. — Omiljen je deviznih predpisov. Narodna banka namerava baje kmalu omiliti devizne predpise, ki so bili zadnje čase poostreni. Med drugim bodo smeli v bodoče stalni v naši državi bivajoči inozemci ob vsakem potovanju v inozemstvo vzeti s seboj na temelju vizuma enak znesek deviz kakor naši državljani. Dalje naj bi bile izenačene domače in inozemske tvrd k e v naši državu glede pravic do deviz za plačevanje uvoženega blaga. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Filip Lampret. posestnikov sin iz Vevč št. 8, Rosulnik Franc, hišar s Sel, Rupar Franc, posestnik v Kovskem vrhu, Urbanija Jože, posestnik v Ljubljani, Sitar Ludvik, ključavničar na Selu, Weiss Franc, mizar v Berlinu, Šplichal Hubert, urarski pomočnik v Ljub. ljani, Cebular Ivan, delavec v Ljubljani, štirn (šter) Jože, posestnik v Raflovčah, TCalan Franc, posestnikov sin v Predtrgu, Stebla j Matevž, mizarski pomočnik v Ljub ljani, Debelak Ivan, slušatelj gozdarske akademije v Ljubljani, Hrast Anton, kmetovalec v Ljubljani. Pollik Emil, trgovski pomočnik v Ljubljani, Urbane c Alojzij, tapetnik na Dunaju, Vampelj Janez, posestnik na Dobrovi, in Jelovčan Franc, delavec na Dobrovi. Vse pogrešajo že Iz svetovne vojne. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 11. z dne 8. t. m. objavlja ukaz o izpre-membi vlade, navodila za izvrševanje uredbe o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane, spremembe uredbe o organizaciji ministrstva za promet, razglas o razrešitvi banskih svetnikov in Imenovanju novih banskih svetnikov in razne objave iz >Službenih novin«. ... , _ Priročnik za planince je pravkar izdalo SpD osrednje društvo v Ljubljani. S to knjižico je ustreženo vsakomur, ki poseča naše planine v Sloveniji in ki po. trebuje podatke o planinski organizaciji in ugodnostih članov SPD. Knjižica ima prikladen žepni format ter je vse Informativno gradivo praktično razvrščeno. Cena broširanemu izvodu znaša za člane SPD din 12.—, za nečlane din 14.— m za v mehko platno vezani izvod za člane SPD din 18.—, za nečlane 20.—. Priročnik dobite v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. _-_ - — — prostovoljna gasilska četa Lju^jA-na mesto, Mestni dom sprejme večje število mlademčev od dovršenega 14. dO izleta, ki imajo veselje do gasilske službe, med svoj naraščaj. Prijave za vstop sprejema do 10. februarja 1939 v Mestnem domu. . . — Mlakarjevi zbrani planinski spisi se bodo nadaljevaU v drugem in tretjem zvezku, ki jih bo izdalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani meseca maja in novembra t. L Naročniki prvega zvezka naj nemudoma izpolnijo naročilnico za pred-naročbo TL in m. zvezka, ker se bo ravnala naklada nadaljnjih dveh zvezkov po Številu prednaročnikov. Cene knjigam V knjigo trštvu bodo po subskripcijski dobi izdatno višje. Naročite torej nadaljnja dva zvezka Mlakarjevih spisov najkasneje do «8. februarja 19S9 v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. _ Dražba krzna divjih živlai bo 6. mar- ia To bo druga in zadnja dražba t tam letu. Priporočamo vsem lovcem, da svojo letošnjo plemenito žetev pošljejo v prodajo lovsko-prodajni organizaciji * »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. — Iz banovinske službe. Imenovana sta za zdravnika združenih barjanskih občin s sedežem na Igu zdravnik volonter Iz Ljubljane dr. Miran M al in za banovinske ga agrarnega pristava pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani uradniški pripravnik inž. Jože Malerič; sprejeta je bila ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo zdravnik združene zdravstvene občine Vrhnika dr. Alfonz Hbnigmann; po službeni potrebi je premeščena banovinska uradniška pripravnica Alojzija Bezen-šek iz zdravstvenega doma v Lukovici v zdravstveni dom v Mariboru. — Nov moderen most čez Savo. čez Savo bo zgrajen nov moderen most, ki bo vezal Slavonski in Bosanski Brod. Stari most je bil zgrajen leta 1889. po okupaciji Bosne in modernemu prometu seveda ni več kos. — Zrakoplovna konvencija z Albanijo Lani v aprilu je bila podpisana v Tirani med Jugoslavijo in Albanijo konvencija o uvedbi letalskega prometa med Beogradom in Tirano. Albanski parlament je zdaj to konvencijo soglasno odobril. — Monopolski dohodki in anuitetna služba, Po podatkih monopolske uprave so znašali dohodki od monopolov lani v decembru 198.730.447 din, predlanskim v decmbru pa 184,016.784 din. povečali so se dohodki od tobaka, soli, vžigalic in cigaretnega papirja, zmanjšali pa od petroleja in razni drugi dohodki. V prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta torej od 1. aprila do 31. decembra 1938. so znašali monopolski dohodki 1.760,115.523 din ali za 78,966.858 din več kakor v prvih devetih mesecih lanskega proračunskega leta. Od tega je bilo plačanih na račun anuitetne in obrestne službe naših dolgov v inozemstvu 293,517.217 din ln sicer za predvojna posojila Franciji 155,406.949 din, za mednarodno stabilizacijsko posojilo 56.569.805 din, za 7 ln 8% Blairovo posojilo 45,659.937 din in za 5% founding posojilo 34,844.525 din. — Nalepne propagandne znamke XIX. Ljubljanskega velesejma so izšle v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. Izdelane so zelo lično po osnutku avtorja g. Borisa Race ta, diplomiranega tehnika iz Ljubljane Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da se teh znamk poslužujejo in jih na željo takoj brezplačno dostavi. — H. mednarodni plesni festival bo letos v Bruslju in sicer od 30. aprila do 14. maja. K udeležbi so vabljeni vsi narodi* ki goje narodne plese in plesno umetnost v obče. Prijaviti se morejo vsi umetniki in amaterji, solisti in plesne skupine. Zadnji prijavni rok je 1. aprila 1939 Pojasnila daje belgijski konzulat v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, čez dan lepo in zmerno mrzlo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 20, v Splitu 18, v Kum boru in Rabu 17, na Vi-su 13, v Sarajevu 10, v Zagrebu 8, v Ljubljani 6.5, v Mariboru 5.8, v Beogradu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 776.2, temperatura je znašala —4.0. na aerodromu —6.5. — S kropom se je oparila. V bolnico so davi prepeljali 64 letno užitkarico Fran-čiško Ponikvar z Golega nad Igom. Stara žena je nesla v roki lonec kropa, pri tem pa je padla in se polila po vsem životu. Na kirurgičnl oddelek bolnice je prišel včeraj 26letni delavec Franc Ponikvar iz Domžal, ki mu je cirkularka obrezala več prstov na desni roki. — Trije mladi ubežniki, od svojih staršev v škof ji Loki je pobegnil 15 letni dijak Zlatko Krulej. V širni svet se je napotil tudi dijak Kristjan Cuznar, stanujoč na Jesenicah. S seboj je vzel nekaj knjig, zemljevid in nekaj denarja. Starši domnevajo, da jo je ubral proti morju. Iz Kočevja pa je pobegnil trgovski vajenec O to Luhn, ki jo je najbrže mahnil proti nemški meji, da bi se brez dokumentov pretihotapil v Nemčijo. — Utonila sta. V potoku pri vasi Kobilice blizu Varaždina je utonil premožni kmet Viljem Marce c. V nedeljo se je napil in pijan je padel v potok. Ko so ga potegnili iz vode so našli pri njem 2.600 din. Bil je znan kot nasilnež, ki je pogosto pretepal svojo ženo in otroke. V vasi Gra-bersko v varaždinskem srezu je pa padel v vodnjak sin bogatih staršev Franjo Vogrinec. Bil je božjasten. Domači so ga pogrešili, ko je bil že davno mrtev. — Samomor. V vasi Krapnu v Dalmaciji si je v nedeljo ponoči končal življenje Andrija Milutin, star 75 let. Skočil je z balkona in se tako pobil, da je kmalu izdihnil. V smrt je šel v duševni zmedenosti. — Samomor ruskega emigranta. V zagrebškem predmestju se je obesil včeraj ruski emigrant Vasilij Bubnov, po poklicu mesar. V nedeljo je bdi še dobre volje in žena ni slutila, da mu roje po glavi misli na samomor. — ITi žrtve viharja na morju. V Severni Dalmaciji se je pripetila oni dan težka nesreča. Med otokoma Iža in Dugi otok so našli prevrnjeno ribiško ladjico. Ribiči pripovedujejo, da gre za tihotapsko ladjo iz vasi Dragova, V nji so bili štirje tihotapci in trije so utonili, ko je vihar prevrnil ladjo. — 14 dni je spal. V Benetkah se je mudil oni dan Sušačan Ivo Žarek. Tam je vzel preveliko količino uspavalnega praska in posledica je bila, da je spal celih 14 dni. Zdravniki so ga morali ta čas umetno hraniti. V nedeljo se je prebudil in ni se mogel spomniti, kaj je bilo z njim. Iz Ljubljane —lj živilski trg. dele zdaj se je začel na trgu kazati močnejši vpliv zime, ko ni več toliko domače zelenjave. Kljub temu je pa trg se vedno bolje založen kakor prejšnje zime. čeprav je pred dnevi postalo v Dalmaciji hladnejše, je še vedno naprodaj mnogo dalmatinske cvetače, v splošnem po nespremenjenih cenah, po 3 do 4 din kg. Pač pa je zdaj prodaja zelenjave na trgu precej otežkocena ln prodajalci morajo zelo paziti, da jim blago ne pomrzne. Zato tudi ni več na stojnicah toliko glavnate solate. Med domačo zelenjavo Je se vedno naprodaj špinača. Največ je pa moto vil ca. Precej je še zeljna tih glav. Malo je pa ohrovta in rdečega zelja. Cene so v splošnem nespremenjene, pač pa so čedalje cenejša jajca, ki jih zdaj prodajajo že 12 do 14 komadov za 10 din, —lj Zakaj >Kuret je naš simbol norčavosti in sajenostL ki je posnan v naat literaturi tn pa med ljudstvom na vasi Zato je domen. Prav radi tega ne >maakarada«, ne > redu t&< m ne kaj drugega tujega. Imamo dovolj domače robe In ne rabimo ne »Karnevalov« in še manj »prinčev karnevalov«. Kurentove gosli in njegove šale in smeh so domače in valed tega neprisiljena in zabavne. Radi tega naj bo višek letošnjega pustnega rajanja »Kurentova vesela noč«, ki bo 18. februarja, to je na pustno soboto na Taboru. 66-n —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mosta se sedaj nahaja optik ln urar FR P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Teden roditeljskih večerov za Bežigradom. Drevl ob 20. predava g. Miroslav Zor »Načela vzgoje in pouka v Soli«. Vstopnine ni. —lj Tradicionalni »Pustni ples« priredi tudi letos Sokol n. na pustno soboto, 18. t. m. v Kazini. Sodeluje priznani orkester vojaške godbe. Preskrbljeno je za zabavo starih in mladih in za solidno ter ceneno postrežbo. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride na pustni ples v Kazino! 60-n —lj Pri ljubljanski Sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval danes ob 19. zvečer v kemijski dvorani I. realne gimnazije v Vegovi ulici (pritličje) g. inž. Vilko Masten o življenju vrtnih rastlin. Predavanje bodo pojasnjevale slike. Člani in gostje vabljeni. Vstop prost. —lj Predavanje Splošnega ženskega društva. Jutri, četrtek, predava v okviru tečaja Vzgoje matere odvetnik dr, Darko Oernej o snovi: Pravno razmerje med starši in otroki. Začetek ob 20. na Ženski gimnaziji, Bleiweisova c —lj Za postni korzo v Ljubljani, ki se bo vršil na pustno nedeljo ob S. popoldne vlada veliko zanimanje. Več agilnih trgovcev in obrtnikov je prijavilo sodelovanje v reklamne svrhe. Torej v Ljubljani bomo na ta dan videli vsekakor nekaj lepega. Prijave ln informacije vsaki dan od 17. do 19. ure. v restavraciji »pri šestici«. Prijave se zaključijo 15. t. m. 65-n —lj Podporno društvo na I. drž. real. gimnaziji v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor dne 16. februarja t. 1. ob 18. v zbornici zavoda v Vegovi ulici. o— Krajevni odbor Jadranske straže prosi vse, ki so na katerikoli način, s sodelovanjem ali z darili odnosno s prispevki pripomogli, da je njena prireditev 4. februarja na Taboru nad vse pričakovanje lepo uspela, naj sprejmejo njeno najpri-srčnejšo zahvalo. —lj Koncert v proslavo 301etnlce smrti bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca priredi pevsko društvo Ljubljanski zvon 17. t. m. v Filharmoniji 61-n —lj Nagradni ples, volitev kraljice, šaljiva pošta 12. t. m. gostilna Martine, Zg. Šiška. 62-n —lj Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi ob 20. bo predaval g. direktor dr. A. Bajec o izreki slovenskega knjižnega jezika. Vstop prost 63-n —lj Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. dim vljudno vabi ljubitelje petja, ki bi želeli sodelovati pri moškam zboru naj se javijo v četrtek 9. t, m. ob 20. v društveni dvorani (pri kamnitni mizi). Osobito tenoristi dobrodošli, sprejemajo pa se tudi vsi začetniki. Pevske vaje se vršijo pod vodstvom strokovno dovršenega pevovodje g. I. Rijavca. — 67-n —lj Vlomi in tatvine. Na Vodnikovi cesti 126 v Šiški je bilo oni dan vlomljeno v podstrešje, odkoder je tat odnesel dva usnja ta kovčega, last Helene Kelhar z otroško in deško obleko, nekaj dekliške obleke, pralnim plaščem in dvema klobučkoma. V pripravljena kovčega je tat aaoa-sal tudi veliko perila, last Blaža Poviči-ča. Obe stranki sta oškodovani za 1500 dinarjev. — Iz stanovanja Antona Sierleta v Semeniški ulici 4 je nekdo ukradel tem-nosiv zimski plašč, vreden 200 din. — Jerneju Sitarju pa je tat ukradel z dvorišča na Tržaški cesti 86 šest železnih drogov za vrtno ograjo, vrednih 560 din. —lj Kolesa *a*adej°. Tatovom koles policija nikakor ne more do živega, će jih nekaj zapre, se kmalu pojavijo drugi. V šelenburgovi ulici je tat odpeljal '300 din vredno kolo znamke >Gloria« Cirilu Zvir-cu. Dalje je bilo ukradeno 900 din vredno, črno ples kano kcfio znamke ^Presto« « dvorišča Vzajemne zavarovalnice na škodo Kmečke zveze. Tretje kolo pa je bilo od- KLtTUB VELIKEMU ZANIMANJU IN OBISKU — LE SE PRAV KRATEK CAS! Ne odlašajte! te danes si oglejte prekrasni češki film V glavni vlogi: JUUNA STEPNICKOVA Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Križ Kino Union, tel. 22-21 NEODOLJIVI LJUBLJENEC ŽENA V ŽIVAHNEM ŠPORTNEM FILMU ROBERT TATLOR »LJUBLJENEC 0XF0RDA« Autentični posnetki tradicionalnih veslaških tekem: Oxford — Cambridge. Film o razburljivem življenju ameriškega študenta na univerzi v Oxfordu. KINO MATICA 21-24 PoZor, športniki! Danes ob 16., 19. ln 21. url i Vesela in zabavna satira na ameriške bogataše! Temperamentna glasba ln duhovite šale! — Dlek Powel, Madeleine Carrol, Allce Fave in najboljši komični trio: bratje Kit z! Zabave in smeha željni pridejo pri tem filmu na svoj račun! Film v nemškem jeziku! KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16., 19. In 21. url NA BUL VARU? peljano Leopoldu Pupisu in sicer izpred neke hiše na Tvrševi cesti. Pupisovo kolo je znamke v Perla«, vredno 500 din. —lj O* rad en čevljar. Iz čevljarske delavnice Valentina Dolinarja v Streliški ulici 5 je bilo v ponedeljek ukradenih par gojzarc, 3 pari nizkih moških čevljev, 2 para ženskih čevljev, kos podplatov, 2 čevljarska predpasnika in nekaj orodja, v skupni vrednosti 1300 din. Kot tatu zasledujejo bivšega čevljarskega pomočnika Stanka R,, ki se petika brez posla po mestu in okolici in je splošno znan kot nevaren tujemu blagu. — Od cirkusa je pobegnil. Ponavadi uhajajo mladi ljudje radi k cirkusu, lastnica malega podeželskega cirkusa Viktorija Nemeček pa je prijavila te dni varnostni oblasti, da je njen 15 letni sin Serafin pobegnil od njenega cirkusa, s katerim je bila zadnje dni v Stopičah pri No. vem mestu. Fantič pa ni cdšel praznih rok, marveč je odpeljal s seboj par konj. vpreženih v lahek lojterski voz, pripravo za brušenje britev in dovoljenje za prirejanje cirkuških predstav. Cirkuska podjetnica sumi, da se je fant pridružil kaki cirkuski družini. Spomenik kralju Aleksandru v Mariboru Prvo nagrado v znesku 16*ooo din je dobil osnutek kiparja Borisa Kalina in ing« arh. čeraigoja iz Ljubljane Maribor, 8. februarja Želja Mariborčanov, da dobi mesto dostojen spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, bo v kratkem uresničena. Nedavno je bilo razpisano tekmovanje za osnutek za kraljev spomenik in na današnji seji je padla o tem odločitev. Žiriji, ki so bih' v nji kot predsednik dr. Lipold in člani župan dr. Juvan, dr. Štele iz Ljubljane, inž. Vičič, ravnatelj Janez Zorman iz Ljubljane, kanonik dr. Osterc, notar dr. Soru, ravnatelj Bogdan Pogačnik, tajnik pripravljalnega odbora dr. Senkovič, arhitekt Franc Baš, načelnik mestnega gradbenega urada mi. Baran in inž. Jelene, je bilo vposlamh 27 osnutkov. Žirija je o teh delih razpravljala v ponedeljek in včeraj, končno pa je na podlagi temeljite presoje sklenila podeliti prvo nagrado inž. arh. Cernigoju in kiparju Borisu Kalinu iz Ljubljane. Nagrada znaša 16.000 din, poleg tega pa priporoča žirija pripravljalnemu odboru, da se ta načrt tudi izvede. II. nagrada v znesku 12.000 din je MU prisojena akademskemu kiparju Tinetu Kosu iz Ljubljane. III. nagrado v znesku 0000 din sta prejela kipar Zdenko Kalin in arh. Kuglič. IV. nagrada v znesku 6000 din je bila prisojena Dragutinu FUrpoviću iz Zagreba. Poleg tega bo razdeljenih še 10.000 din /a odkup teh osnutkov. Delo kiparja Borisa Kalina predstavlja blagopokojnega kralja Aleksandra I. na konju in je nova lepa umetnina tega nadarjenega, še mnogo obetajočega našega umetnika, ki mu k lepemu uspehu čestitamo! VSE V REDU — Dragec. mislim, da z najino poroko na bo nič. Moj oče je včeraj kvartal in zaigral vso mojo doto. Ženin: Nič ne de, saj sem jaz igral s njim. |p( NIVEA Zato sem tu da Vam varujem kožo! dola kotel Prepustit« odslsj mlrns meni skrb sa nego r?oje kotel Edino, kar morate i to riti, ji to, da rodno malete koto s NI V BO. Zakaj samo Nivoa vsebuje lacertt, najboljše okrepčevalno sredstvo sa koto. Z njim rpUva N I v o a blagodejno as kotao stan 16Je. N l-▼ o a Vam ohranja koto m 1 a« dostno In krepko, celo ostro ▼reme ji ne more škoditi. Zate st kupite i« danes NI veo; bolja Je namreč bolezen preprečit4 kakor se «d rs vi ti! MALI OGLASI Beseda 50 par. daveH poseoej F*tt*Kiici izjave beseda Din L.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov Je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase na priznamo. SLUŽBE Beaeda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRIBEZOVALCA, dobro izvezbanega, sprejmem takoj. — Anton JeSe, čevljarstvo, Tržič. ±08 FOTORETUšERJI! Plošče na dom dam retuairaU. Jug, fotograf, Kranj. 469 ISĆEM mladega mesarskega pomočnika, kateri ima veselje do dela. Naslov pove uprava lista. 463 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din DVE BRIVNId! naprodaj v velikem industrijskem kraju. Obe dsmsKo in moško opremljeni, dobroidoči, radi preselitve. — Ponudbe na xxlruznico >Jutra« v Trbovljah pod aifro >Dve brivnlci« 460 MOTOSACOCHB B00 OHV, skoraj nov, hiter •troj, ugodno proda Perpar — Jesenice, Ilirska 15. 467 POMARANČE, FIGE, ROZINE. Cene nizke. — »Veletrgovina južnega sadja — Ljubljana — Tvrseva 48«. 462 KREDENCO TRODELNO in SPALNICO orehova imitacija, rabljeni, se poceni proda. — Bitenc Ivan, Gosposka 10. 470 STAnOVAHJA Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din TRISOBNO IN DVOSOBNO stanovanje oddam 1. marca v Radečah pri Zidanem mostu. Pojasnila daje Hribovsek Albin, Trbovlje, Retje 7, železničarska hiša. 459 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanja! znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo ta ostale Informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega pelhogrmfologa KarmaJia, JteJeo, I3.T r NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAS VAL SPOREDI eTropsku radijskih postaj na novela, modni pregled, novice ta radijskega UPRAVA! LjnMkuks, Kimfljm RAzno MEDARNA Prva specijalna trgovina sa med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkusenejsih čebelarjev po najnižji ceni Na debelo ln na drobno. 12.T KLIŠEJE JUGOGBAPIKA iVP[TpANASII7J POCENILI znatno vsa samska oblačila površnike. Hubertuse, perilo itd. PBI8ICB, L^ibljana, Sv. Petra cesta 34 MEDENI TEDEN priredi 81ovensko društvo v Ljubljani, Tvrseva o, 21, od 6. do 11. februarja. Bres> plačna razstava in pokusu je medu in medice. Prodaja kontroliranega medu s n a m k a »MEDVED« po znatno «t*i*itith cenah. Vabljeni vel ljubitelji medu ta medice. 410 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje savee, perila, monogramov, gum bule* Velika zaloga perja po 7-— din. »JuUjasac, Oosposvetaka cesta 12. Ig 5555555555 SIGUREN USPEHI laserlrajjts V »SLOV. NARODU** Bum 4 »SLOVENSKI NAROD«, S. februarja 1939. Senca polkovnika Lawrenca nad Kairo Zakaj je nekronani krali Arabije odlofil oficirski Om in vsa odlikevan]a — AH je ta zagonetni mož ie živ t V Kairi so bila nedavno posvetovanja arabskih delegacij na londonski konferenci o Palestini in drugih, važnih vprašanjih arabskega sveta. V nedeljo teden je odletel iz Kaire general Nuri es Said paša. ministrski predsednik Iraka z vodjo palestinske delegacije, z zunanjim ministrom saudske Arabije in še z nekaterimi delegati v Beyrut k jeruzalemskemu muftiju, ki živi tam v izgnanstvu. Sin jemenskega imama emir Seif ul Islam je odletel s posebnim letalom v Sa-nao poročat svojemu očetu. Tudi druge delegacije so poslale nekatere člane domov poročat o velikih dogodkih v Kairi. Nad Kairo se je d v gnil načrt Lavvrenca Arabskega, voditelja in zedinitelja Arabcev, ta-jinstvenega moža, ki se je bil pojavil liki meteor med svetovno vojno, da je razpihal vihar nad Arab jo in porazil Turke, zmagal v vojni in podlegel na mirovni konferenci, odbil ponujana mu visoka mesta in izginil, ugasnil tako naglo kakor se je bil pojavil. Junak, najromantičnejše prigode nove dobe je našel prozaično smrt ob karambolu motocikla s kolesom. Ščitil je kolesarja, kar mu je postalo usodno. Toda v novih zmedah, v novih stiskah imperija, ki je dobil vojno in izerub;l mir oživlja Lawrencev načrt ustanovitve federacije vseh arabskih dežel na bližnjem vzhodu pod angleškem vodstvom. Ta predlog je bil sprožen v Kairi, na predkonferenci kot pripravi za važna posvetovanja v Londonu. Mladi egiptski kralj Faruk je bil neofici-elno priznan za zastopnika vseh Arabcev m delegati arabskih dežel so odpotovali domov poročat, da bi Anglija ne imela pomislekov proti temu načrtu. AH bo polkovnik Lavvrence dočakal posmrtno zadoščenje ? V usodi viteškega predstavnika angleškega novo'moerHal'Tnrja je mno»o nezn«»n;h strani. Koliko je bilo v nji dramatičnih preokretov ? Nekronan! kralj brez beliča Nekega deževnega poletnega večera leta 1922 je taval po londonskih ulicah mož srednje postave v oguljeni obleki. Razmišljal je, ali je vredno hod-ti mimo gosposkih klubov, kjer bi ga lahko srečal znanec in ga povabil na večerje, po kateri je hrepenel lačen želodec. Zdelo se mu je pa, da za to ni primerno oblečen. Nekronani kralj Arabije T. E. Lavvrence, mož, ki je bil porazil turško armado, ki bi lahko imel v rokah pravljično bogastvo in pravljično moč, tisti hip ne samo da ni imel moči. temveč je bil tudi brez beliča v žepu. Svoje skromno premoženje je bil investiral v nakup hišice v Esexu in za preživljanje mu ni bilo ostalo nič Njegovi načrti so se bili Izjalovili. Poskus.l je pisati, toda rokopisi, ki jih je poslal pod izmišljenim imenom, so prihajali po vrsti nazaj. Lahko bi si bil pripravil navdušen sprejem in lahko bi si bil dal izplačati honorarje, kakršnih Še nobeno londonsko uredn Štvo ali založništvo ni izplačalo. Enako bi bil pa lahko z eno samo besedo dobil več nego je kdaj v življenju potreboval. Vlada bi mu bila rada dala visoko pokojnino, še raje pa visoko mesto. Prijatelji njegove rodbine bi mu bili radevolje pomagali. Toda LavvTence je hodil po Londonu brez beliča v žepu, brez cilja in brez prijateljev. Sklenil je bil, da ne bo sprejel niti pare za svojo preteklost v Arabiji. Odložil je svoje mesto v ministrstvu kolonij s plačo 1.600 funtov šterlingov letno, odložil je čin polkovnika in obrnil se je neposredno na kralja s prošnjo da bi smel vrniti tudi odlikovanja. Tega ni hotel storiti iz skromnosti, niti zato, da bi ljudje pozabili nanj, temveč samo zato. da bi imel mirno vest, da ni vlekel nobene koristi iz posledic arab- nicholas 5tluers ske revolucije med vojno, ko mirovna konferenca ni dala Arabcem tega, kar je bil v imenu svoje vlade obljubil. Ko je odlagal čin polkovnika in visoka odlikovanja je dejal Lawrence kralju Juriju V., da ne more sprejemati časti in obdržati odlikovanj, podeljenih mu v imenu angleške vlade, ki ne izpolnuje svojih obljub. Lawrence je sovražil koiuproniis Na neskončnih potovanjih, na agitaciji in v bitkah v puščavi je zasledoval Lawrence uresničenje svojega velikega načrta, prebujenje arabskega nacionalizma, ki mu je hotel dati za njegovo pomoč angleški stvari trajno zagotovilo v veliki avtonomni federaciji arabskih držav. Kot vojak in vodja je znal ta načrt zmagovito uveljaviti. Na diplomatskem polju je pa imel mnogo manj sreče. AngleSki državniki so se zapletli v mrežo prot slovnih obveznosti do Arabcev in Francije. Razen tega so nastopili proti Lavvrencu imperijalisti, ki bi bili radi ponovili zgodovino iz Clievove ali Rhodesove dobe, iz dob, ki so bile po Law-reneovem mnenju definitivno minile. Law-rence je priznaval, da je takratni minister kolonij Winston Churchill storil, kar je mogel, da bi bile obveznosti na obeh straneh izpolnjene v kolikor se je mogla za nje najti poravnalna pot. Toda posledica je bil klaveren kompromis, ki je ostal daleč za velikim idealom Iz puščave. Law- rence ni bil zadovoljen z Anglijo, čutil je, da se je trgovsko poravnala in oskrunila njegovo delo. In sovražil je Francijo, zaradi katere je bila postala ta poravnava nujna. Francosko odlikovanje, ki ga je dobil med vojno, je obesil psu na rep. Tistega večera na londonskih ulicah je bil take volje, kakršne so odhajali ljudje v srednjem veku v samostan. Vojašnice namestu samostana Samostan seveda ni za vojake, za osvajalce. Toda takrat se je spomnil Lawrence na drug kraj. kamor bi mogel izginiti pod tujim imenom. Rojen vodja, vajen odgovornosti, je sklenil izginiti v množici, kjer ni drugih odgovornosti. Sklenil je postati navaden vojak. V vojaškem tovarištvu je hotel poiskati leka za rane ki mu jih je bila zasekala družba vodij. Hotel se je prijaviti k letalstvu. Ugajalo mu je, ker je ljubil motorje ln delo z njimi, pa tudi zato. ker se mu je zdelo, da je to orožje bodočnosti Tako se je priglasil pri letalskem oddelku v Uxbridge novinec J. H Ross. Spoznal je, da mora hitro misliti, Če hoče odgovarjati na običajna vprašanja, ne da bi vzbudil sum. Kaj ste delali, preden ste se priglasili k vojakom? Novinec Ross je odgovoril, da je bil zaposlen pri arhitektu kar ie bilo napol res. kajt znanec arhitekt mu je bil dal na razpolago sobico v svoji p'sarnt kier je lahko Lawrence opravljal svoio korespondenco, podobno je polasnih napol resnico kie se le naučil tako dobro stre'iati. Prokletstvo preteklosti Vojak Ross nI niti z očesom trenil ko ga je narednik med vajo nahrulil. da se ne drži kot vojak. In vendar se je čez nekaj tednov raznesla vest. kdo je. Narednik se je h4tro opravičil ni več dovolil da bi opravljal običajna dela in čez nekaj dni je prišlo povelje iz letaskega ministrstva, da mora bti vojak Ross takoj odpuščen iz letalstva. Med Častniki se je bila raznesla vest da ima Lawrence v letalstvu posebno poslanstvo. Tako se je njegov sloves izpreminjal v prokletstvo. Raje vojak nego podkralj Lawrence je lzpremend ime. Kot novinec Shavv je prišel v marcu 1923 k oddelku tankov v Bovingtonu. V bliž.ni si je uredil na griču hišico. Velik del stroškov je plačalo zlato bodalce, ki ga je nosil, ko je bil še »beli knez Beduinov«. Takrat so mu ponudili, da bi se lahko vrnil k letalstvu, toda kot častnik tega ni hotel storiti. V uniformi vojaka Shawa je ostal trd. neizprosen. V nji je obiskoval tudi svoje vplivne bivše prijatelje. Vsak čas bi bil lahko zamenjal kotiček v vojašnici za lepo sobo v palači. Ponujali so mu mesto visokega komisarja v Egiptu in celo mesto podkralja v Indiji. Toda Lavvrence je vse te laskave ponudbe odločno odklonil. V njegovo hišico je bila prinašala posta nešteto ponudb glede privatnih izdaj njegovih slavnih »SedJnih stebrov modrosti«. Neki general ga je pismeno povabil, naj pride v soboto k njemu. Vojak Shavv je odšel k njemu. General se je baš od nekod vračal. »Oprostite ga je ogovoril vojak, ali ste general. . General se je pa zadri nanj: Kdo ste, predrznež ? — T. E. Law-rence navaden Človek, — je odgovoril vojak Shavv. Obrnil se je na peti in odšel. V Bovingtonu Lawrence ni bil srečen. Srečen tudi ni bil, ko so mu slednjič dovolili vniltl se k letalstvu v strahu, da bi narodni junak Lawrence ne obupal nad Življenjem. V vojaških taboriščih ni nadel tovarišev. Bil je vedno na sumu, da mu je naročeno izvohati kaj skrivnostnega. Vojaki so ga cenili, niso se pa upali približati se mu, a častniki so se ga bali. Lawrence je spoznal, da je postal izobčenec, tujec med svojci. Poslati so ga hoteli v kolonije, toda povsod so videli v njegovem poslanstvu neko tajno ozadje. In tako je moral ostati v Angliji. Jel se je divje voziti z mo- tociklom- Brzina ga je omamljala. In tako ga je doletla smrt, ko se je 13. maja 1935 Izogibal med divjo vožnjo dvema kolesarjema, dečkoma, od katerih se mu je bil eden zapletel na pot. Nesreča se je pripetila blizu Mooretona v Dorsetshiru. Lavvrenca so prepeljali v bolnico v Woo-lu in tam je ležal 140 ur nezavesten, potem je pa umrl. Našli so njegovo oporoko, ki jo je bil napisal ko je mislil na samomor. V nji sd je izgovoril tih in skromen pogreb brez vsakega pompa. Ostal je dosleden in neizprosen tudi v odklanjanju časti. Toda njegova senca ni nikoli izginila in zdaj stopa v ospredje še bolj, kakor kadarkoli po svetovni vojni Morda se bodo zopet razširile govorice, da Lawrence sam vodi in uveljavlja prizadevanje glede uresničenja svojega državniškega načrta — da je bila njegova smrt samo fingirana, kakor se je bilo zgodilo že večkrat pred letom 1935. Toda grob v I>orsetshiru se ne da odpraviti z nobenimi govoricami. Izreden uspeh umne prašiefereje 30 mesecev star prašič je tehtal zaklan nad 350 kg Križevci, 7. februarja Znani posestnik narodnjak in starosta tukajšnjega Sokola g. Skuhala Franc je te dni zaklal velikega prašiča, kakršnega ne najdemo kjersibodi po Murskem polju. Za- klal je prašiča, ki je tehtal nad 330 kg in je imel okrog 130 kg slanine. G. Skuhala lahko ponosom zre na uspeh svojega umnega gospodarstva, posebno pa prašičjereje. Res je, kdor zna in hoče umno gospodariti, ima uspehe in temu ni treba stradati. G. Skuhala niti sam ne more verjeti, da je vzredil v svojem hlevu tako velikega prašiča. Meseca avgusta 1 1936 je kupil 2 meseca starega prašiča, ki je tehtal 35 kg. Kupil ga je na znanem veleposestvu Meindl v Apačah za 140 din. In v 28 mesecih umnega krmljenja je zraste! iz malega prašička, ki ga je prinesel v vreči v Križevce. velikan, kateremu je bilo šest mož komaj kos pri klanju. Pri tem pa moramo omeniti še, da je treba pri prašičjereji gledati predvsem na či-stokrvnost pasme in pa na hrano. Ta prašič je bil čistokrvne »jurgširc« pasme, ki tu na Murskem polju zelo uspeva in dobro napreduje. Ob priliki klanja tega prašiča je bil pri Skuhalovih pravi domači praznik. Pa saj je tudi lahko praznik, posebno pa zato, ker so praznovali uspeh truda in dela ter uspeh umne prašičjereje. Pričujoča slika nam kaže tega velikana med prašiči. Vik— Važna gostilnicarsko zborovanje v Celju Narodna zavednost celjskih gostilničarjev je Celje. 7. februarja Danes popoldne je bil v salonu hotela »Pošte« v Celju 53. občni zbor Združenja gostilničarjev v Celju, ki se ga je udeležilo skoraj vse članstvo. Za občni zbor je vladalo izredno zanimanje, saj je šlo za to, da prevzamejo upravo tega važnega združenja sami nacionalni ljudje. Predsednik g. Pečuh ie po otvoritvi občnega zbora pozdravil zastopnika Zveze go-stilničarakih združenj za dravsko banovino g. ravnatelja Petelna iz Ljubljane in zastopnika mestne občine Nato se je spomnil v preteklem poslovnem letu umrlega člana g Valentina Supergerja ter umrlih članic ge Marije Brenkovičeve. Karoline Leskovško-ve in Anice Culkove. Gosp ravn Peteln je pozdravil občni zbor v imenu zvezne organizacije in podal zanimivo poročilo o delovanju zvezne uprave v preteklem poslovnem letu Podčrtal je potrebo ukinitve zadnjega ostanka točilne takse. Gostilničarji v Sloveniji so plačali na račun te kazenske takse že okrog 50 milijonov dinarjev. Važno je tudi vprašanje ukinitve ali vsaj omiljenja veselične takse v turističnih krajih. Vsi lanski napori za znižanje banovinske trošarine na vino so bili brezuspešni. V borbi proti prevelikemu obdavčenju gostilničarstva je bil lani zopet dosežen razveseljiv uspeh. Kljub povečanju potačnje za 3 odst. *e je namreč obdavčenje lani znižalo za 6 odst. in so plačali gostilničarji lani nad 600.000 din davkov manj nego prej Gostilničarji, ki jih je v Jugoslaviji 40 000. zahtevajo popolno samostojnost, to je ločitev od trgovcev, nočejo pa pri tem v nobenem pogledu nasprotovati trgovcem Omejitev izdajanja novih gostilniških koncesij je najbolje izvedljiva s poostritvijo predpisov glede strokovne izobrazbe gostilničarjev. Naše go-stilnicarstvo se mora preustrojiti, da bo ustrezalo zahtevam sodobnega turizma. Potrebna je tudi uvedba vajeniških in pomočniških ter mojstrskih izpitov. Tajnik g Srreinigg je poročal, da je imelo Združenje Gostilničarjev v Celju v začetku lanskega leta 135, ob koncu pa 117 članov Vajencev je bilo v začetku lanskega leta 21 ob koncu leta pa 23 pomožnega osebja pa v začetku lanskega leta 76 in ob koncu lota ^7 (22 natakaric v m 35 natakaric) Dohodki združenja so znašali lani 36.398 din izdatki 28.170 din. Prebitka je torej 8.288 din. Celokupno premoženje združenja znaša 36.752 din. Občni zbor je odobril namestitev g. Bogdana Mimika kot pomožnega tajnika združenja, ki naj opravlja tudi posle pomožnega tajnika ostalih združenj. Vsak član združenja plača kot članarino 1 din od hektolitra iztočenega vina, piva, žganja in sadjevca Za volitev nove uprave sta bili postavljeni dve listi. V imenu slovenskih gostilničarjev je predlagal g. ravnatelj Drago Kralj listo z nosilcem g. Jurijem Sancem. drugo listo z dosedanjim predsednikom g. Pečuhom pa je predlagal kavarn ar g. Ignac Lebič. Volitev predsednika in podpredsednika je bila izvršena po listkih Za predsednika je bil izvoljen g. Jurij Sanc s 66 glasovi, docira je dobil njegov protikandidat g. Pečuh samo 23 glasov. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Franc Vodlan s 66 glasovi, njegov protikandidat g. Ferdo Berger pa je dobil samo 11 glasov. Pred vo-litvijo uprave je izjavilo 7 članov, da odklanja izvolitev na listi g. Pečuba. Nato so bili na predlog g. ravnatelja Kralja soglasno in z vzklikom izvoljeni vsi člani in članice uprave, nadzorstva, izpitnega odbora, častnega odbora in razsodišča, ki so bili na listi g. Šanca. Volitve so se torej končale s sijajno zmago narodno zavednih gostilničarjev. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog g. ravnatelja Kralja, da se nova uprava pooblašča, da se z upravami ostalih obrtniških združenj dogovori glede preselitve pisarne obrtniških združenj iz hotela »PoŠte« v Obrtni dom. Novi predsednik g. Sanc, čigar izvolitev je bila sprejeta z navdušenim odobravanjem, je nato zaključil pomembni obč, zbor. Naočniki za letalce švedski list »Allers« poroča, da se je nekemu ameriškemu optiku posrečilo izdelati take naočnike, da človeku nobena svetloba ne more vzeti vida, če gleda skozi nje. Ti naočniki absorbirajo vse Žarke, ki ne prispevajo neposredno k temu, da vidimo predmete jasno in propuščajo torej samo take Žarke ki vplivajo detaljno na gledanje predmetov. Novi naočniki so namenjeni zlasti letalcem, ki njihove oči pogosto zelo trpe zaradi močne svetlobe v velikih višinah. Ultra vijoličasti in infra rdeči žarki ne gredo Ste*. 3| skozi steklo novih naočnikov, dočim gredo žolti in zeleno žolti žarki lahko skozi. Znan stveno je dokazano, da je oko pri dobri razsvetljavi dovzetno najbolj za Žolte in žoltozelene žarke, dočim reagira pri slabi razsvetljavi najbolj na zelene žarke. Velikega pomena pri novih naočnikih je to, da kažejo neizpremenjene barvne tone, česar ne moremo trditi o drugih naočnikih. To je po?pbno važno za letalca, ki pozna krajino pogosto samo po barvah. Anekdote o Einsteinu O slovečem učenjaku prof. Albertu Einsteinu pripovedujejo v Ameriki mnogo anekdot. Nekoč so ga vprašali ali bi mogel svojo relativitetno teor jo pojasniti tako, da bi vsak razumel kaj je prav za prav ta njegova relativiteta. Einstein se je nasmehnil in odgovoril: To je približno takole: Će sedite s svojim dekletom na klopici v parku, se vam adi, da mineta dve uri v eni minuti, če vas pa posadi nekdo nagega na razbeljen štedilnik se vam bo zdelo pol minute tako dolgo, kakor dve uri. Drugič je E'na teina nekdo vprašal po vzorcu ali enačbi, po kateri bi se dal v življenju doseči uspeh. Na to vprašanje je slavni učenjak odgovoril: — Ce pomeni A življenski uspeh, bi dejal, da je najboljSa enačba A = X + Y + Z. V tej enačbi pomeni X delo. Y pa telesno gibanje. — Kaj pa je to Z? — je vprašal radovednež. In Einstein je odgovoril: Z pa pomeni držati jezik za zobmi. Nevarne roke v žepih Kdor zdaj še hodi v Haifi z rokami v žepih dela to na lastno odgovornost ln v lastno nevarnost. In ta nevarnost ni majhna. Poveljnik 8 angleške divizije general-major Montgomerv je uradno posvaril vse moške pred to navado ali razvado. Osma angleška divizija je obenem posadka Ha.fe in mora skrbeti za red in mir v mestu, pa tudi V okolici. Generalmajor je dal po vsem mestu nalepiti razglas, v katerem pravi: Mnogi atentati na mirne meščane ln policijo pričajo da Je v Haifi še vedno mnogo morilcev, ki nosijo seboj pištole in samokrese. Redarji in vojaške patrulje so dob'le za to povelje naj bodo skrajno previdne. Jasno je. da bodo pogosto osumile ljudi, ki stoje ali ki hodijo z rokami v žepih, da Imajo slabe namene. Zato je v interesu vseh mošk h, da ne drže na ulici rok v žepih. Pozivam vse prebivalstvo naj pri tem pomaga vladnim organom. Z Jezice — Igralci In igralke dramatskejra odseka Sokola Ježfca so preteklo nedeljo pred polno dvorano občinstva zaigrali veseloigro »Zakonci stavkajo«, ki je dosegla svoj namen, podati gledalcem nekaj veselih ur. Snov igre, ki je povzeta iz kmečke vasi, je hvaležna za prikazanje zabavnih prizorov. Vsem igrajočim se je v polni meri posrečilo doseči prizore, polne smeha in navdušenega odobravanja. Prvenstvo pri uspehu gre staremu Tomažu, županji, Til-ki, Tonetu in Barbi, pa tudi Korenka in vsi drugi so dodali svojo polno mero igri Pohvaliti moramo tudi lepo scenerijo, delo br. Turka in drugih. Pustna prireditev Sokola se bo vršila v soboto 18 t m in so vse priprave zanjo že v polnem teku. Samo da veselo bo! SOKOL — Sokolsko društvo LJubljana n. priredi v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri V telovadnici I drž realne gimnazije v Ve, govi ulici telovadno akademijo, na kateri nastopijo vsj telovadni oddelki z novo na-vežbanimi točkami. Vabimo vae prijatelje, da akademijo v čim večjem Številu pose-tijo. Zdravo._ Naročajte, čitajte in Sirite »Slovenski Narod«! 8 Hlsa groze J roman L „Samo norci se prenaglijo44 — Dovoli, Guy, da ti povem, kako je prav za prav prišlo do te izpremembe. Dovoli, da ti pojasnim to, da boš razumel. Ko sem prišla sem na sestanek s teboj, priznam, da je v mojem srcu plamtela ljubezen do tebe. Ljubila sem te, ali pa sem vsaj mislila, da te ljubim Sestala sem se s teboj samo nekajkrat tu v tej hiSi. Vse, kar sem poznala na tebi, mi je bilo všeč. Potem si pa storil tista dva divja poskusa, da bi me videl in romantičnost tvojega prizadevanja je segla do mojega srca. Potem so pa prišla pisma, ki sem jih dobivala po ovinkih, da bi moja mati ne vedela za nje. Vedeti moraš, Guv, da vplivajo po ovinkih prihajajoča pisma na dekličino srce. In tvoja pisma so našla pot do mojega srca. Nisem mogla drugače, morala sem verjeti tvojemu zatrjevanju, da me ljubil. —- Da te obožujem, draga Elsa. Dvignila je roko. Lucas je čakal, grizoč ustnice — Ko si me končno prosil, — je nadaljevala, — da bi se sestala tu, ker je to kraj. kjer naju ne bo nihče iskal, sem sklenila priti in omožiti se s teboj. Obmolknila je. — Potem pa, ko si me predstavil kot svojo bodočo ženo, — je nadaljevala, — mi je šinilo v glavo sto in sto misli. Ozrla sem se na bister, miren Cablov obraz. Zdelo se mi je. da govori tiho: Samo norci se prenaglijo, samo norci so vihravi! In spoznala sem, da sem se prenaglila — da sem vihrava. Saj te nisem poznala dragačs kakor iz pisem, a pisma v resnici ničesar ne pomenijo. Uvidela sem, da te moram bolje spoznati, preden se vzameva. Potem, potem so mi pa šinHe v glavo Še druge misli, tako recimo, da ni bilo lepo, ko si me silil, naj pridem nocoj v to hišo, da to ni bilo prav. In tako sem jela razmišljati. Guy. in spoznala sem, da se to, kar sem smatrala za ljubezen, razblinja v romantično, melodramatično meglo. In tako sem ti povedala vpričo gospoda Cabla prav tako iskreno kakor si govoril ti pred njim, da sem se zmotila. Opazila je, da se Lucasov obraz sveti od potu in da se mu ustnice nervozno tresejo. — Elsa, — je dejal, — nikar ne nadaljuj, počakaj, da to v miru premislim. Prikimala je z glavo. — Vse to je zakrivil John Cable, — je dejal Lucas divje. — A zdaj hodi po hiši sam, hoče se Dokazati junaka, da si pridobi tvoje občudovanje. Mislil sem, da bolje poznaš ljudi. Čudim se, da se daš tako lahko preslepiti. Toda če hrepeniš po cakih dokazih, pojdem sam preiskat hišo — za prazen nič. — A mene bi pustil tu samo z njim? Prijela je k vratom hitečega Lucasa za roko, toda le-ta jo je grobo pahnil od sebe. — Tu je Hopkinsov samokres. Dovolj dober je, da te bo ščitil. Sedi mirno in meri nanj — če bi pa poskusil vstati iz naslanjača, sproži. In že je izginil skozi vrata. Dekle se je obrnilo k mornarju, namerilo nanj samokres in ga nepremično gledalo. Na samokrese se je spoznala dovolj, da se je lahko prepričala, da je nabasan. Jack Hopkins bi moral biti blazen, da bi si drznil planiti na njo, dokler ima orožje v roki. Hopkins pa ni imel takega namena. Začel je tiho brundati, kakor človek, ki si zaradi kočljivega položaja ne beli glave. Kar je opazila, da je zvezani mornar nehal brundati. Potem je začel znova, toda čudno se ji je zdelo, da brunda naenkrat zelo glasno. Njegov obraz je bil obrnjen na drugo stran, zrl je na prazno steno, žile na vratu in na čelu so se mu bile napele: dokaz, da preživlja strašno napetost. Obenem se ji je zazdelo, da ji je za hrbtom hladno zapihljalo. kakor da so se vrata v vežo znova tiho odprla. Vstala je. da bi pogledala, kai to pomeni. Toda v naslednjem trenutku ji ie zakrila velika roka od zadaj obraz, nekdo jo je poteg nil nazaj, druga roka pa ji je iztrgala samokres. Potem je pa zagledala mornarja, kako je planil pokonci in skočil na drugo stran kniižnice: videla je tudi, kako mu je od radosti zažarel obraz. Knjižnica se je naenkrat pogreznila v temo Elsi je bil nekdo zavezal oči, usta ji je zamašil z robcem ter ji krepko zvezal roke in noge Tako se ni mogla niti ganiti, niti poklicati na pomoč. xn. John Cable je preiskoval hišo. Najprej je odšel v sobo, kjer se je bilo pripetilo tistega večera toliko čudnih dogodivščin. Tam je preiskal odprtino v steni, zlezel je v jašek in odšel po lestvici doli. Kmalu je prišel v ozko odprtino. Na eni strani so bila vrata, o katerih je govoril Hopkins. Pomislil je, da bodo to najbrž vrata iz hiše na vrt. Ni se mu pa posrečilo dognati, kako se odpirajo. Znova je zlezel po lestvici gori, posvetil nad seboj in se vrnil v sobo, iz katere je bil zlezel v jašek. Bil je vesel, da ima zopet obe roki prosti, eno za svetilko, drugo pa za samokres, ki ga je še vedno držal v roki. Ni bil več tako nervozen kakor v začetku, ko je jel preiskovati hišo. V njem se je bilo porodilo globoko prepričanje, da bo imel v trenutku nevarnosti dovolj moči, da jo bo premagal. In tako je odšel v drugo nadstropje hiše, čeprav mu je mrzla roka strahu še vedno slonela na rami. V drugem nadstropju je hotel preiskati vse, sobe in hodnike. Urejuj* Josip — So upravo te inseratal dal Usta Oton Cbriatof — Vat v l+mpm