za koristi delavnega ljud-liva v Ameriki
devoted to the Interests of the laboring classes
V slogi }e moč!
GLASILO SVO-BO DOMISELNIH SLO VrjS JV C E V V AMB'RIK.I
Od boja do zmage!
'Štev. 4.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act oi March 3rd, 1879
Chicago, 111., 26. januarja 1912.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo I
Leto XI.
Somišljenikom!
Na 4. strani v današnji štev. Glas Svobode citate nesramni na. pad kranjškega dekana Koblerja na “Gl. Sv.” in splob na vse svo-bodomiselce. Ni mu dovolj, ko med mirnim ljudstvom na Kranjskem zdražbe dela, temveč se to človeče predrzne in boče tudi tukaj živeče svobodomiselne Slovence terorizirati. Pa ne bo nič! Kobler naj komandira svoje backe v Kranju, kolikor jih še ima, toda od nas maziljene roke proč!!! J5 našim razkritjem nizkotnega, podlega krivičnega in nesramnega postopanja ljubljanskega škofa napram sorskemu župniku č. g. Anton Berce smo zadeli v živo. —• Odtod sedaj ta neizmeren krik!
'Če se danes človek ozre po tužni naši prejšnji domovni, vidi, kaka neuko slovensko ljudstvo izrabljajo rimski popje v vseb instancah. Kmet veruje in dela samo ta kar “gaspud” rečejo in zahtevajo. Svojo volilnico porablja za iz dajalsko Sklerikalsko, žlindransk -rimsko S. L. S. (Slov. Ljudske Stranko aliStranko Ljudskih Sleparjev. op. ured.)	ri'
Kmet propada; meščan se nahaja v škripcih — duhovščina slovenska pa na svoje razdiranje z veseljem gleda in žre, žre . . «
iSmo majhen narod, zato pa moramo biti vsak posameznik našega naroda značaj in popolen člo-•vek. V1 dosego tega služi predvsem samoizobrazba, Iki je najboljša šola za vsakega človeka. Sredstev za samoizobrazbo je mnogo.
Najboljše sredstvo je pa goto--vo dober časopis. Ako hočeš biti izobražen Slovenec, čitaj vedno le dobre slovenske liste, čitaj to, kar te naredi duševno bolj močnega ter te razveseluje, kar ti razbistri pamet in ogifcje srce, kar te pelje iz teme koristolovstva v kraljestvo Luči. te navaja ik vstrajnemu delu in te povišuje Tako čtivo je kapital, ki ti bo nesel v doglednem času bogate o-bresti.
Pameten človek mora pač poznati razliko med časopisom; med temi je razlika, kot med dobrimi in slabimi ljudmi. Primerjajte napredno in klerikalno časopisje, sov dite trezno in ravnajte potem tu-' di dosledno po svoji sodbi.
Kolike važnosti za ta mali slov. rod pa bi šele bilo, če bi se delavci i v stari domovini spogledali in se vprašali kam gre njih pot? Ali drže še starlfr ver; to hoče duhovščina in vlada. Toda mnogo je novega, kar je boljše kot pa staro! Ljudje, ki jim zapovedujejo Kobler Banda Komp., pa nočejo narodnega napredka, ga jim branijo in ga z vso silo bombardirajo. In ljudje govore: “Kakor moj oče, tako tudi jaz.”
Dandanes so druge razmere kot nekdaj. Od vsakega se zahteva, da mora mnogo več znati, da me ostane zadaj.
Plemenito delo je to, da se med narod razširi svobodomiselno časopisje, ker klerikalno več ne vrši svoje naloge, ker se noče modernizirati in dela iz najsvetejših narodnih stvari politično kupčijo. iz hiš Gospodovih so pa popje, posebno slov. duhovščina, napravili jame razbojnikov.
Tudi med duhovniki se še dobe taki, ki uvidevajo to žalostno dejstvo, in bi radi pomagali, toda ti duhovniki v stari domovini morajo molčati in vrhutega se jih z orožniki prepodi iz svoje fare, kot nam jasno priča zločestna a-fera “Škof proti župniku” ala vpokojeni sorski župnik g. Ant. Berce vis a vis škof dr. Jeglič.
Somišljeniki!
Da se da črnuharjem, načeloma ljubljanskemu škofu in dekanu Koblerju v Kranju primeren odgovor, vas poživljamo, da naročate list “Glas Svobode” za svoje sorodnike in prijatelje v stari domovini, kolikor največ mogoče, ker s tem narodu odpremo oči črni bandi pa pokažemo koliko so vredni, in koliko jih čislamo radi njih ostudnih dejanj!
Uredništvo “Glas Svobode”,
Razgled po svetu.
ZMAGA SOCIJALDEMOKRA-TOV V NEMČIJI.
Berlin. 23. jan. — Socijalizem danes v Nemčiji triumfira. Pri prvih državnozborskih volitvah 12. t. m. so socijaldemokrati zvolili okoli 70 poslancev v parlament; sedaj so pri ožjih volitvah dosegli pa novo zmago.
¡Sedaj se že v vladnih krogih
pripoznava, da bodo soc. demo-fcratje imeli največje število poslancev v novem parlamentu.
Tirani pobiti.
Da je “uradna” Nemčija grozno razočarana in pobita, je videti na vseh znakih. Delavska zmaga je za uradno Nemčijo največja nezaupnica. Cesar Viljem sam, je o zmagi “rdečkarjev” silovito potrt in je dal duška svoji jezi s tem, da je izdal v “cesarskem” volilnem okraju najstrožje odredbe proti socijalistom. Zapovedal je svoji sluščinčadi, ministrom in celi dvorni kliki, do zadnjega konjskega hlapca, da volijo za “domovino” in ja ne §ocijalistič-no. Z večino — sedem — glasov, je vladna stranka v cesarskem o-krajn “zmagala” nad socijalistie-nem kandidatom v samem Berlinu !! Gotovo bi i v tem okraju zmagal socijalist, če se ne bi sam cesar oprijel — volilne sleparije in ruskega terosa. Tako daleč je še do hoencolerske krone v Nemčiji !
Ožje volitve.
V četrtek, 25. t. m. so ožje volitve v Nemčiji. Danes imajo klerikalci (katoličani), in konservativci, takoimenovani “modri blok”, skupno 176 sedežev, kot vsemogoča vladna stranka. Socijaldemokrati in radikalci pa Pruženo 179. Če se bodo torej soc. dem. in radikalci in drugi naprednjaki v novi zbornici združili, bodo razpolagali čez veliko večino in imeli državne vajeti — v svojih rokah!
Razmerje danes.
Socialdemokratov 99; centrov-cev (vladna stranka) 91; konservativcev 43; liberalcev 37; radikalcev 35 in vseb drugih 57.
IV1 zadnji zbornici pa so imeli: socijaldemokrati 52, centristi 109 (!), konservativci 68, liberalci 54. radikalci 50 in drugih strank poslancev 42.
Vidimo epohalen napredek nemških socialdemokratov; čudili se ne bomo, če so pri včeraj-šnjih volitvah priborili najmanj še 10 mandatov in bi imeli kacib 110 svojih poslancev v novem parlamentu.
Klerikalne sleparije.
Kolmar. Nemčija, 24. jan. — Višje deželno sodišče v Kolmaru, Zgornja Elzaška, je razveljavilo dva klerikalna mandata, ker je višja (komisija prišla na sled velikim sleparijam, ki jih je delalo duhovništvo v volilni borbi proti socijaldemokratom in svobomisel-cem. Duhovinštvo se je posluževalo tako grdih sredstev, da je sodišče obdržalo zapisnik tajno. Sedaj se upa, da zmaga ne bo klerikalna, če se svobodomisleci združijo s socijaldemokrati.
Vojna stane denarja.
Sangaj, 24. jan. — Republikanski vojni minister je pozval danes “Kitajsko trgovsko plovbno družbo”, da izroči republikanski vladi 10,000,000 telov. Prijazna prošnja je vsebovala tudi ob jednem spo-roebo, da v slučaju neplačila, bo republikanska vlada vse parnike in blago omenjene družbe zaplenila in prodala.
London, 25. jan. — Iz zanesljivega vira se poroča» da bo prekanjeni Juanšikaj zapustil cesarske in iskal zavetja v angleškem poslaništvu v mestu Tientsin in na skrivoma pobegnil iz Pekinga.
Listu v podporo.
S. Repovž 50c; J. Geigerle 50c.
ČRNI OBLAKI NAD EVROPO.
Pariz, 25. jan. — Ker je italijansko vojno brodovje zaplenilo, že dva francoska poštna parnika v ISredozemskem morju, je nastalo med Italijo in Francijo veliko napet j e.	4
Tukaj se danes govori, da se je italijanska vlada odločila izročiti Francozom zajete turške potnike (oficirje), ki so bili ujeti na francoskem parniku “Manonba” in sicer radi “vljudnosti”. Poročilo pa ne more biti natančno ker poroča se:
Rim, 25. jan. Priemijer Giolitti in minister zunajnih stvari, San Guiliano sta imela danes daljše posvetovanje, kjer se je govorilo o francoskih zahtevah. Odgovor francoSke vlade se bo izročil v par dneh francoskemu poslaniku Camilie Barrere.
Kontrabant.
London, 25. jan. — Angleška vlada je jako razburjena- ker so ital. vojne ladje v Rdečem morju vstavile angleški parnik “A-friea” in ga odpeljale pod močno morsko stražo proti Eritreji. Italijani so imeli dober plen; na “A-friei” se je nahajal znani in slavni turški poveljnik Rica bej in vrsta drugih turških nižjih in višjih častnikov. Italijani so mnenja, da so Angleži in Francozi kontraban-tili turške častnike itd. skozi E-gipt v — Tripolitanijo. To zna privesti seveda velike mednarodne spore.
Tudi Avstrija!
London, 25. jan. — Italijani so
zajeli v Rdečem morju avstrijski Lloydov parnik “Bregenc” in ga temeljito preiskali in odpeljali s seboj. Kakšen uspeh je imela preiskava Italijanov na avstrijskem parniku, še ni znano. Gotovo pride med dunajsko in rimsko vlado do zapletkajev.
Pretežna večina za štrajk.
London, Anglija, 19. jan. —■ Izid glasovanja med premogarski-mi delavci so objavili danes popoldne. Pretežna večina premo-garjev se je izjavila za štrajk v svrho ugotovitve minimalne plače. Za štrajk je glasovalo 445,801 delavcev, proti pa 115,921.
Dne 1. marca bodo najbrže prenehali premogarji z delom. Seveda je do tedaj še veliko tednov, in mogoče je, da pride prej dq sporazuma med premogarji in lastniki rovov.
Vsi Američani morajo odditi.
Teheran, 23. jan. — Po Morgan Schusterju bodo morali odditi tudi vsi njegovi pomagači Amerikanci, okoli 20 po številu. Izjavljajo, da se jih od strani vlade in-sultira in z njimi jako nepravilno postopa. Rusom in Angležem ni povolji, da ostanejo še nadalje v deželi in vsak dan je pričakovati popolnega izbruha in nesoglasja med njimi in novim vladnim režimom, ki stoji pod kontrolo ruskega medveda.
Ruski medved.
Urumija, Perzija, 22. jan. — Provinca Azerbajan v severnem delu Perzije, ki meji na turško mejo, je sedaj obdana popolnoma od ruskih čet. Nič manj kot sedem ruskih vojnih atašmentov je razpostavljenih nad potom 150 m. dolge deželne ceste, ki veže Uru-mij z mestom Koji.
Bolan.
Dunaj, 25. jan. — Stanje grofa Leksa Aehrenthala, dosedajnega, ministrskega predsednika, se je z današnjim dnem jako poslabšalo Poklicani zdravniki se boje naj-hujšega. Eni so pa mnenja, da bo premier okreval.
Vsako leto zapusti Španijo okoli 300,000 dela sposobnih oseb. — Farji so ljudstvo pripravili na rob propada in ga popolnoma izropali v nekaj stoletjih. Vlada dobro ve vzroke izseljevanja, a se dela milo Jero. Tudi v novo domovino sled« Špancu črne stenice.
Razne novice.
KAPITALISTI PROTI OSEMURNEM ZAKONU.
Washington. 23. jan. — Že 30 let senat Zjed. držav obljublja delavcem osemurno zakonito delo. Danes je senat zopet “revidiral” osemurni bili in vse kaže, da ni našel na njem dopadajenje! V kongresu je bil bili sprejet in sedaj ga revidira senat; bojeval se bo boj — in sicer zadnjič. Delavci in unije, 3d pripadajo k Am. Fed. of Labor, so nabirale podpise in poslale težke peticije za sprejetje osemurnega zakona v velikih Žakljih. Govori se celo, da je 1300 delegatov org. premogarjev, ki zastopajo čez 300,000 rudarjev, in ki sedaj zborujejo v Indianapolis, Ind., vplivalo na senat, da se bili sprejme, ker je zato že zad. nji čas.
Kapitalisti na delu.
Velekapitalisti iu tvomičarjiin razni korporatorji so se zakleli, da osemurna bili ne sme prodreti! Za preprečenje istega ima vsa navodila njihov glavni advokat, znani delavski sovražnik in eden najzmožnejšib odvetnikov Amerike, James Emery» ki bo poskusil vse dovoljene in nedovoljene trike in spletkari j e, da prepreči ta bill. Emery že sedaj dela svoje u-spešno delo pri raznih senatorjih, in ker so zadnji že logično sovražniki Vsega delavskega interesa, ne bo težko delo temu možu in hlapcu kapitalistov, da jih pridobe na svojo, oz. na stran trustov.
Volitev predsednika.
Na drugi strani se pa senat boji sovražno postopati proti osemurnem bili, ker pred durmi stoje predsed. volitve, in se kaj neradi zamerijo unijskem delavcem, ki so dosedaj tako pridrib voli" za nje. Temu nasprotno kapitalisti ne drže križem rok; če bo senat le oddobril osemurni zakon, se bodo oklenili kapitalisti — najvišjega sodišča, ki je njihovo pribežališče v “nevarnosti”.
30 let . ..
Trideset let se že korpuca in flika na osemurnem zakonu in vedno se odlaga in odlaga, stori pa ne nič; obljub je pa delavstvo Amerike sito, dejanj boče.
(V visokem zveznem senatu pa sede največji prijatelji kapitalistov: Senator Penrose, zastopnik jeklenega trusta; Bailey, oljnega; Guggenheimer, bakrenega; Lip-pitt, volnega; Smoot, sladkornega; nadalje še multi-milijonarji Root, Werner, Lodge, Heyburn, itd. itd..
Vsi trusti so zastopani. V čast politike am. unij je za pripoznati. da delavci so še danes brez zastopnika v senatu! . . .
Osemurno delo je potrebno:
1.	Ker človeški rod ne prestoji nobene daljše telesne napornosti, če hoče ostati zdrav, duševno razvit, kreposten in srečen.
2.	Ker moderne iznajdbine daljše telesno delo in napor nado-meste.
3.	Ker se pri osemurnem delu narede in vstvarijo potrebščine, ki bi zadostovale za vse ljudi.
4.	Ker nima nobeden pravice, zahtevati» da bi njegov sočlovek, kot je družbi potreben, ga pustil vslužbiti, samo da bi on na račun mnogih ubogih obogatel.
5.	Ker odgovarja vse pravici in interesom ljudi, da je vsak drug človek zdrav, inteligenten, zadovoljen in dobro situiran.
Robert Oven, 1831.
Listnica uredništva.
“Kostelski Tonček”, Calumet, Mich.: Dopis pride v prihodnjo izdajo, a temeljito popravljen in črtan» da se izognemo osebnostim.
— Cleveland» O.: Če bi prišla stvar v sredo zjutraj, bi bilo že v današnji štev. Gl. Sv.; tako žal prepozno, pa bo vseeno dobro zadeto, in veselje veliko! —
EKSPLOZIJA V ROVU.
Kemmerer, Wyo., 21. jan. — Vsled eksplozije prahu premoga je izgubilo danes popoldne v rovu št. 4 Kemmerer Coal družbe 15 premogarjev življenje, in okoli 50 jih je bilo ranjenih, 40 ranjencev so prepeljali v bolnico v Rock 'Springs, Wyo., in med temi jih je devet, iki najbrže ne bodo ozdraveli. Za časa eksplozije se je nahajalo v rovu 112 delavcev, ki so bili vsi v največji nevarnosti, da ne postanejo žrtev razstrelbe. Oni» ki niso bili ranjeni, so prihiteli svojim tovarišem na pomoč. Do polnoči so spravili vse mrtve in ranjence na površje.
Mnogo premogarjev biva v Kemmerer, kateri kraj je oddaljen od rova neikaj milj. Vendar so ljudje, ki stanujejo tukaj, slišali razstrelbo. Takoj je odhitelo na stotine ljudi, da izvedo, koliko žrtev je zahtevala in če se ne nahaja med ponesrečenimi kak sorodnik ali prijatelj.
Bati se je, da se nahajajo med ponesrečenci tndi naši 'rojaki, k a, terih je v onem kraju zelo veliko.
Trije izdajalski člani izključeni.
Indianapolis, Ind., 21. jan. — Vsled obtožbe, da pripadajo konkurenčni uniji, ki je bila vstanov-ljena v Pittsburgu v interesu last j nikov premogovih rovov, se je posrečilo včeraj predsedniku zapad-nega pennsylvanskega distrikta United Mine Workers, Francis Feehanu» prodreti s svojo zahtevo, da so bili Robert Gibbons, Abe Kephart in James Sabin izključeni kot delegatje konvencije. Omenjeni trije so vodje Feehanu sovražne stranke v pittsburškem o-krožju, in so bili šele pred krai-kirn izključeni iz te organizacije, ker so vstanovili v interesu lastnikov premogovih rovov konkurenčno unijo. Po zatrjevanju uradnikov so prišli na konvencijo kot zastopniki lokalnih unij v Pennsylvania, ki niso bile opravičene, jih izvoliti.
Uradniške plače.
Pri debati, (ko se je odločevalo uradnikom U. M. W. of America, plače, se je tudi pokazala sloga med delegati. Plače ostanejo iste, namreč: predsednik, $3,000 letno; podpred., 2>500 letno; in urednik tednika United Mine Workers Journal, $1,500 letno. Delegatje imajo po $4 dnevno in druge u-dobnosti.
Zborovanje se vrši jako mirno in tako složno in delovito, da je občna sodba, da tako uspele rudarske konvencije še ni bilo, kar obstoja organizacija U. M. W. of America.
Nesramnost meščanskega časopisja.
Indianapolis, Ind., Tomlison Hall, 24. jan. — Kapitalistično časopisje tega mesta je ponovno napadlo konvencijo U. M. W. of A., ki zboruje v tem mestu. Rado bi razdvojilo delegate, da ne bi Oklepali složno o prihodnjih plačah rudarjev. Atentat se je pa ponesrečil do sedaj. Najbolj strastno zoper rudarsko zborovanje piše “Indianapolis Sun”, kateri časopis je prinesel “ senzacijonelno” vest, da delegatje Iowa zahtevajo da se pomeče z White-om, predsednikom U. M. W. of A.! Med drugim je isti list poročal» da se ajovški delegatje ne puste nadzorovati od predsed. John P. White, in da mislijo vprizoriti “anti-White-demonstration”! Nadalje denuncira to “delavsko” glasilo nad vse podlo predsed. White in mu očita, da je storil “zaroto” proti delavcem, ker odlaša s kon-traktom. ki 1. aprila t. 1. izteče in je potrebno, da se določijo plače organiziranih rudarjev. Predsednik White se je danes na zborovanju sam vzdignil in prečital zbranim delegatom, denuncijacije unijskega (?) časopisja in z lahkoto dokazal svojo nedolžnost. — Njegov govor je bil burno aklami-ran. Pozneje se je pokazalo, da od
18.000	aiovških članov, ki tudi redno plačujejo, 17,999 jih je ? White-om!
NAPAD NA GOMPERSA.
Washington, D. C. — V senati je senator Heyburn iz Idaho ostr« napadel predsednika Americai Federation of Labor, Gompersa ter pro testo val, da bi bila spre j e ta okrožnica, ki ugovarja rab< parnih tiskalnih strojev v vlad nih graverskih in tiskarskih ura dih. Heyburn je izvajal, da p< razkritjih v MeNamarovem slnča ju takih okrožnic od delavskil voditeljev ni več sprejemati. P daljši viharni debati je bilo skle njeno na predlog senatorja Flet cherja, da se ponatisne Gomperso va okrožnica v Congressional Re cord. Senatorji Heyburn, Brande gee in Gallinger so glasovali pro ti. Hayburn je še pripomnil, d: sedaj ni treba drugega, kakor pc staviti Gompersa za predsedn škega kandidata.
Štrajk.
Lawrence, Mass., 22. jan. — Da si so v nekaterih tekstilnih tovar nah v Lawrence danes obratoval kakor navadno, prihaja po zatr jevanju interesovanih opazoval cev vedno manj delavcev na delo odkar je 15,000 tkalcev proglasih štrajk. (Voditelji štrajka zatrju jejo, da v nekaj dneh v tekstilni! tovarnah sploh ne bode več mogo če delati.	*
Danes so se pridružili štrajku jočim tkalcem delavci iz papirni« Champion International in Merri mac Paper družbe. Štrajkujoč delavci iz papirnic zahtevajo, ka kor tkalci, petnajstostotno povi šanje plače in dvojno plačo zi čezurno delo.
Zaslepljenost.
Chicago Federation of Lahor s< poteza za demokraškega kandida ta za prihodnjega prezidenta Zđr držav. Posebno ima ta organizaci ja v čislih governerja Wilson, dr zave New Jersey.
J. E. Quinn, agent neke firm’ in uradnik om. organizacije, je iz javil, da je governer Wilson, ki je bil še ravnatelj Princeton uni verze, imel vedno delavcem so vražne govore, nadalje da je oi kandidat časopisa “Harper’ Weekly”, ki je last J. Pierpon Morgan.
Zadeva se je predložila preisko valni komisiji.
Žalostno dovolj, da se mora oi delavske organizacije slišati, d upeljava preiskave, če je demo kratičen ali republikanski preč sedniški kandidat delavski sc vražnik ali ni.
Slovenska veselica.
Na dan 28. t. m. se vabi in pc življa vse Slovence v So. Chieag in okolice, da se v obilni vdeležl vdeleže prve Predpustne vesel: ce, ki je priredi Slov. Svob. Poe porno dr. št. 19 v So. Chicago, HI spadajoče k S. S. P. Zvezi.
Ravno tako so povabljena vs bratska društva Zveze, kot dr. š 1 v Chicago ter št. 47 in Pevsk društvo “Slovan” v So. Chieagc
Veselica se bo vršila v Fran Medosh dvorani, vogal 95. cest in E\ving Ave. ob 6. uri zveče 28. jan.
Pri veselici bo vsega na razpc lago: Uočevski “trangen pom« rančen slepar”, smešna pošta, d« bra godba in sveže pivo in dobe prigrizek. Vstopnina 25c; dame spremstvu moških proste. Vabi
ODBOI
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $ 10.35................... SO	kroi
za $ 20.50 ................. 100	kroi
za $ 41.00 ................. 200	kroi
za $ 102.50 ................ 500	kroi
za S 204.50 ............... 1000	kroi
za $1020.00 ............... S000	kroi
Poštarina je všteta pri teh »votat Doma se nakazane svote popolnoma i plačajo brez vinarja odbitka. Naš denarne nošiljatve izplačuje c.kr.po& no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarjenam poslati je najpriličn« je do $50.00 v gotovini v priporočene» al i registriranem pismu, večje znesli po Domestic Postal Money Order alip New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, New York	!
104 St. Blair Ave., N. E.	Cleveland, Oh
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovijena 25 aprua in ink >rporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	F R A. N K JERV4, B )x 44, Taylor, Wash.
Podprediednik:	PAVEfj KOS, Box 10, Rivensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR VNK T03T0 VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar:	IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BEA.Ž FEL.ICIAN, Bjx 31, Eanmc.aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. "Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rain Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
Aystrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
Hoernes piše: “Priznavam1 rasi maj večji upliv na kulturo kakega naroda im prepričam sem, da povzročil je jo kulturo narodov v prvi vrsti telesne in duševne lastnosti dotičnih ras. Kulturni 'historik Klemm (v prvi polovici 19. stoletja) deli narode v aktivne in pasivne. 'V aktivnih narodih prevladuje volja, stremljenje po vladanju. samosvojost, svobodoljubje, Aktivni narodi stremijo dalje v široki svet, isti so neumorno delavni, 'njim je prirojeno, da preiskujejo vse prikazni narave, da dvomijo, pa tudi energično izpeljejo, kar za pravo spoznajo. Aktivni narodi so bili: Perzi, Arabci, Grki, Rimljani, Germani. Ti narodi ¡so potovali, so na svojih potovanjih stare države razbijali, nove ustvarjali, isti so bili pogumni mornarji, pri njih je bila svoboda v državnih ustanovah. Taki narodi mislijo, preiskujejo; vede so pri takih narodih v čislu mesto slepe vere; pri teh narodih se gojijo vede, umetnosti. -Njih domovina je v zmernem obnebju, iz katerih so si druga obnebja pridobili, zavladali. Kot člane ¡pasivnih narodov šteje Klemm one, ki so še sedaj samo kmetje, na pr. Kitajce, Mongole, črnce in morebiti, pravi, se morejo prištevati tudi Slovani med pasivne narode; v naštetih narodih bi bili še ostanki pasivnih pranarodov (Urvolker), katere so grške in germanske čete ¡podjarmile. Značaj pasivnega naroda po Klemmu je: “Povsod se najde pri pasivnih narodih neka miroljubnost, ki rada ostaju na enkrat pridobljenem svetu; ti narodi ne stremijo v daljavo; jezera in reke, ki služijo aktivnim narodom za ceste, so pasivnim meje, čez katere se ne podajajo. Pasivni narodi živijo miroljubno pod u-plivom dubovenstva, vladajo- jih starešine, bogataši, ki izhajajo iz ljudstva, ali pa jih vladajo tujci. Pasivni narodi so tudi kaj iznašli, ali ostali so ¡pri prvih iznajdbah. To je posledica njihove duševne vtragljivosti, ki ne raziskuje in me napreduje rada. Pasivni narodi imajo kako vedo, umetnost, ali manjka jim živa veda in prava svobodna umetnost. Aktivnih ljudi, narodov je manj, isti nastopajo v zgodovini pozneje, ali aktivni narodi prevzamejo po pasivnih započeto kulturo in jo nadaljujejo, izpopolnjujejo. Kmetsko delo prepuščajo ti aktivni ljudje pasivnim narodom, sami pa se ukvarjajo z vojaškim vežbanjem, momar-stvom, trgovino.
Francoski učenjak de Lapouge išče razliko ljudi v oblikovanju glav in barvi las, v velikosti telesa. Po njem imajo vse dobre lastnosti dolgoglavneži (dolichocep-hal) belolasi in veliki ljudje, krat-koglavneži (brachycephal) brine-tni, manjši ljudje se naj štejejo med pasivne rase. Ta pisatelj deli ljudi tako: bomo europeus, alpi-nus in mediterraneus. Nastala je politična antropologična šola, ki je v Germanih našla vse lastnosti najboljše rase in ker se je za njo potegovalo nekaj veljavnih mož, kakor Renan, Chamberlain, Diih-ring, so se že precej razširili nauki te šole. Chamberlain v svoji knjigi: ‘Podlage 19, stoletja’ pripisuje Nemcem vse dobro: “Vsi možje, ki so od 6. stoletja naprej
nastopali kot pravi stvaritelji u-sode človeštva, dostikrat snovate-lji držav, bodisi kot iznajditelji novih misli, originelne umetnosti, pripadajo Germanom. Kar Arabci (ti so semiti) stvarjajo, živi le kratek čas, Mongoli razdirajo, ne ustvarjajo nič; veliki Italjani srednjega veka so izhajali iz lombardskih in gotiških rodovin, ki so se naselile v severni Italiji, ali iz germansko-grške krvi v južni Italiji; na Španskem so bili zahodni Goti merodajni. Germani upe-ljejo novo civilizacijo, novo kulturo. Od 12. stoletja naprej: iznajdbe tiska, kompasa, topov, porabo para in elektrik«. — Veliko trgovino, osnovano na podlagi poštenosti, so osnovali Germani.” — German bi bil sedaj najboljša rasa na svetu. Temu nasproti pa dokazujejo drugi, da je sicer German res talentiran človek, da pa v njegovi zgodovini ni vse tako lepo kakor pišejo njegovi občudovalci in dokazuje se, da je razvoj nemštva posledica občega zgodovinskega in gospodarskega razvoja, da ni govoriti o kaki plemenitejši rasi ali da bi bila le Nemcem prirojena genijaliteta, idealnost. In res se iz zgodovine Nemcev lahko dokazuje vse dobro in slabo kakor iz zgodovine drugih narodov. Zgodovinarji dokazujejo, da so bili pred Germani, Slovani in Romani v Evropi ljudje, ki so že poznali obdelovanje zemlje in tudi že rabo rud. 0 teh je tudi dokazano, da so marsikaj dobili iz Azije ali iz dežel na obalih Sredozemskega morja. Ta kultura v Evropi je bila navadna kmečka, pa kakor piše Hoernes, pod nivojem kake večje kulture. V orijentu so bile že tedaj velike kulture, tam so bile svetovne države, svetovna ! mesta, tam so imeli krasne tem-' pije, palače in ceste, mostovi so j podpirali promet. In vsa ta kultura je uplivala na Feničane, Grke, Rimljane, in iz velikih kultur teh narodov se je dosti ohranilo Nemcem, Romanom in Slovanom, dasi se je iste dosti pogubilo v vrvenju pri selitvi narodov v prvih stoletjih po Kristovem rojstvu. Res so Germani, Angleži in Nemci ustvarili veliko kulturo, ali bili so v dobrih razmerah: zmota pa je, da je vse kar ima sedanja velika 'kultura, staviti le na račun Germanov. Pri vseh evropejskih narodih se naj dej o lastnosti, kakor jih imajo Nemci, dobre in slabe; monopola na vse dobre in najboljše nima nobeden narod in vsi narodi so sodelovali na velikanski zgradbi, ki jo imenujejo evropejsko-ameri-kansko omiko. Nemcem in Angležem gre doslej prvenstvo v naj-večjih zmagah človeškega duha, ali v naravi se nič ne zgubi in kulturni elementi prejšnjih ori-jentalskih in evropejskih kultur so uplivali tudi na Germane; veliki Židovi so tudi pripravljali tla tem arijcem in ako upoštevamo, koliko je v Nemcih slovanske krvi, se ne more z vso gotovostjo izreči, da je plemenitost nemške rase pred drugimi povsem jasno dokazana. Ako hi rasa kakega naroda vse vstvarjala v njegovi zgodovini, potem bi bili res Germani : Angleži in Nemci šteti med prve narode in ako bi bila rasa konstanten trajan činitelj, ki se nikdar ne spreminja, potem bi bi-
lo to jako žalostno za druge narode, ki dozdaj še niso pokazali v toliki meri, kakor Germani, svojih talentov, dobre rase, dobrih lastnosti. Ali temu ni tako. Resnično je, da se posamezni ljudje in narodi razločujejo po talentu, duševnosti, pa tudi po čustvovanju; toda te različnosti ni šteti samo na račun rase.
Gotovo je, da upliva na razvoj posameznega človeka kakor na vsak narod kakovost zemlje, obnebja, v katerem živi. Socijologi, ki iščejo zakone, po ¡katerih se razvijajo narodi, imenujejo to “milije”. — Na razvoje v vedah, v tehniki, gospodarstvu, umetnostih, veroizpovedanjih upliva vse, kar človeka, narod obdaja: hrib in dolina, morje in kopno, puščava ali plodovita zemlja. Ali da bi milije na vsak narod jednako u-plival ali da bi ves upliv na njegov razvoj bil iskati v milijeju, tega se tudi ne more trditi. Razni narodi so zaporedoma isto zemljo posedali in na njej delj časa živeli, pa so le različno nastopali v zgodovini. Španska je za to najboljši primer. Kartažani so na njej razvili lepo kulturo, vzhodni Goti so ostali divjaki na njej, A-rabci so razvijali na Španskem najlepšo kulturo že v 9. stoletju in sedanji Španci so, dasi talentiran narod, z izjemo bogatije, ki so jo dobivali v 15. stoletju iz najdene Amerike, zaostali in so danes najbolj zaostal katoliški narod v Evropi.
Milije učinkuje na narod, pa tudi narod na milije. Talentiran narod napravlja kanale, kjer ni rek, pripravlja pristanišča, kjer jih ni, išče v zemlji rude, izreja boljše rastline in živali. Tedaj gre zraven rase upoštevati v gospodarskem, socijalnem, duševnem razvoju tudi milije.
Moramo pa se tudi ozirati na to, kar piše Mach: ‘! Rasa narodova se ima upoštevati, pa nerazsodno je, ako se tej vse dobro pripisuje. Ako bi imeli le to, kar nam dajeta pokolenje in rojstvo, bi bili še vsi barbari. Individuelni razvoj še ni končan z rojstvom, ker se še le tu intelektuelni in etični razvoj začenjata. Vsak je na sebi skusil, da se ni doživelo kaj posebno čustvenega ali duševnega brez sled« ; vsak lahko oceni, koliko je pridobil od svoje kulturne sosedščine, od živečih in že zdav-no mrtvih rodov, ki so uplivali na njegovo mišljenje, čustvovanje in voljo.
Socijologi imenujejo te činitelje: tradicijske vrednosti; kar je dobrega po rasi, pa imenujejo prirojeno vrednost. K tradicijskim vrednostim štejejo: jezik, vzgojo, literaturo, verstvo, vso že doživljeno zgodovino, vede, omiko, državne ustanove, obrti, umetnost, skratka vse, kar se zove civilizacija, kultura. Ako se ti činitelji dobro razvijajo, imajo tak upliv na ljudi, da mu ni uteči. Ta činitelj se lahko prenaša od naroda na narod, to prenašanje, ki spelje kak zanikern narod v kratkem času čez več stopinj razvoja, se lahko vrši tudi s silo. Citiram teolo-gaučenjaka Harnacka: “Nikjer se ne da z vso gotovostjo razločiti, kar gre na račun rase in kaj na račun tradicije, zgodovine, katero je doživela kaka rasa. — To, kar imenujemo naroden tip, je povzročila zgodovina dotičnega naroda in rasa. Na primer: kitajski tip, katerega ima več sto milijonov ljudi, ni toliko posebnost kake rase, 'kolikor zgodovinska pridobitev, prenesena na ljudstva različnih ras. Ta molčeča ubogljivost, zapostavljenje posameznika za familijo, pridnost, resignacija in požrtvovanje posameznega — vse to je izhajalo iz verstva, družabne razdelitve in vzgoje kot moč naravnega zakona. Ali ker so te lastnosti pridobljene, se dajo prenašati in so se prenesle na toliko različnih ljudstev kitajske države. Imamo v slednih stoletjih ruski tip. Isti je produkt součin-kovanja verstva in državnega življenja in ruskega jezika. Ruska država ima več ljudstev. Vidimo torej, da je tak tip prenesljiv. — Malo desetletij, malo generacij je treba, in tip je dovršen, on označuje dotično raso in jo podvrže svoji posebnosti.” — Tudi socijalne razmere, v katerih človek živi, uplivajo na njegovo vedenje. — Kmeta, delavca, učenjaka in duhovnika se pozna že po zunanjem. Kdor živi dalje časa med kakim narodom kot tujec, postaja v zunanjosti sličen ljudem dotičnega naroda. Ali tudi notranjost istega
se je spremenila. Gospodarska o-pravila dajejo ljudem posebno mišljenje. Trgovci mislijo po vsem svetu jednako, kar se tiče njihovih trgovskih opravkov. “Kultura je velika delavnica, ki meče nebroj dejstev in idej v svet.” — Danes se na Pruskem ponemčeni Slovani ne dajo v nobenem oziru ločiti od pravih Nemcev. Narod naroda posnemlje. V tem oziru u-plivajo v sedanjem časn kulture raznih narodov druga na drugo. “Ves naš materijalni, duševni, e-tični napredek teži k temu, da se narodi zbližajo.” — Železnice, telegrafi, telefoni, internacij onalna veda, politične, socijalne uredbe, trgovina, industrija vodijo k temu, da je posnemanje tem ložje. In vse to spreminja duševno m čustveno življenje narodov. Miroljubni narodi postanejo bogati, celo plemeniti narodi včasi zdivjajo. Slovani smo bili znani kot indolentni, nedelavni, narodi in zdaj kažejo n. pr. Čehi čudovito delavnost, vztrajnost in visoko inteligenco.
Dalje prihodnjič.
KJER IMA DUHOVNIK BESEDO ALI JEZUITSKA REPUBLIKA.
(Iz češke “Svobodne Misli”.)
(KONEC.)
Stike z domorodci je vzdrževal ter vodil duhovno upravo vikar ali, kot bi rekli, kapelan, ki je moral znati guaranski jezik. — Toda tudi ta se ljudstvu ni pokazal večkrat, kot je bilo treba; največ so nastopali ti duhovniki v cerkvi, kar je čisto naravno. To se je godilo seveda z vsem lišpom in med zvoki godbe kar je na naivne otroke narave delovalo kot prikazen. Pisanih zakonov sploh niso imeli; vse je vodil župnik in vikar po svoji pameti. Edini sodnik brez pritožbe na višjo instanco je bil župnik. Izvrševalni organi teh vladarjev v naselbini so bili: kazik ali načelnik, dva alkad in nekakšen občinski vest, katerega so si izvolili Indijanci vsako leto izmed sebe v navzočnosti in pod vplivom obeh duhovnikov. Vsi ti uradniki so se ravnal po župnikovih poveljih ter ne počenjali ničesar brez njegovega dovoljenja. Vse prebivalstvo takšne redukcije je bilo torej vladano na absoluti-stiško-patrijarhalni način.
Najzanimivejši je pa bez dvom-be notranji družabni red, ki so ga upeljali jezuitje. V prvi vrsti naj ho tukaj omenjeno, da je primitivnemu vladnemu sestavu popolnoma logično odgovarjal izrazit in neomejen komunizem ali skupnost vsega imetja, tako da kakega zasebnega lastništva sploh ni bilo. Vse zemljišče in vse stavbe so bile last države, ali kot so rekli jezuit-ji “božja last” (!!). Od teh zemljišč je imel vsak zakonski parček gotov del, ki je zadostoval za njegovo vzdrževanje. Za obdelovanje tega dela so imeli Indijanci dovoljena dva dni v tednu. Ostale dni v tednu so pa imeli razdeljene tako : v nedeljo se ni delalo; ponde-ljek je bil posvečen orožnim vajam; jezuitje so namreč razpolagali z dosti močno, do 15.000 mož broječo vojsko s topničarstvom, konjenico in rečnim ladijevjem, s pomočjo katere so imeli nekoliko zmagonosnih vojn s Španci, Portugalci in Indijanci; — ostale tri dni so pa morali Indijanci delati na “božji lastnini”, t. j. v državno korist.
Ker ni bilo zasebnega podedo-vanja, tudi ni bilo nikakega dednega nasledstva za sorodništvo niti pravice delati oporoko. Vsaka zapuščina je vedno pripadla državni celoti.
Zemljiške deleže so dobivali samo zakonci; vsak 171eten dečko in 151etno detle sta bila dolžna stopiti v zakon. Spočetka sta ostala novoporočenea pri starših. Šele, ko sta dobila otroka, sta si zakonska mogla urediti lastno domačijo in jima je bilo v ta namen postavljena hišiea oziroma jim» bilo urejeno stanovanje.
Vsak domorodec je moral o-pravljati kako delo. Kdor ni hotel, čeprav je bil sposoben, je bil kaznovan telesno. Če ni bilo dela na polju, ali če je bil nesposoben za tako delo, je moral delati kaj drugega n. pr. izvrševati kako rokodelstvo. V tem slučaju je dobil vse živi jenske potrebščine od celote. Za neozdravljive bolnike vdove, pokvečence in stare ljudi je bil postavljen v vsaki občini azil, kjer so bili vzdrževani na račun celote in obenem dobili primerno
delo. Sicer je pa dobil vsakdo primerno opravilo, katero je pod kaznijo moral izvrševati. To se je zahtevalo že od doraščajočih o-trok.
Za otroke in njih pripravo za življenje se pa jezuitje skoraj sploh niso brigali. Imeli so sicer šole, kjer se je učilo branje in pisanje, toda predvsem pa verouk, španščino in latinščino, ampak le toliko, da so domorodci sicer znali prebrati kak naslov ali pomagati pri cerkvenih opravilih kot mi-nistrantje, toda poduk nikakor ni šel za tem, da bi se bili domorodci naučili razumeti pisano besedo. To se je delalo nalašč, da bi bili s tem onemogočeni vsi stiki med domorodci in naselbniki izven redukcije. Otroke so kmalu odpeljali v delavnice, kjer so jih dali izučiti v gotovem rokodelstvu na podlagi zanimanja, katerega je o-trok tam pokazal.
Izmed rokodelstev so bila zastopana skoraj vsa tako navadno in umetno mizarstvo, kovaštvo, čevljarstvo, orožarstvo, košarstvo, kovaško, urarstvo, stavbinstvo, predilstvo, tovarne za porabo medu in voska. — Paraguay je bil v pravem pomenu besede polno voska — slikarstvo, kiparstvo itd., in sicer tako, da n. pr. cerkvene stavbe, izvršene edino le od Indijancev, še dandanes vzbujejo začudenje vsakega gledalca.
Za to delo Indijanci niso dobivali nikake mezde, ker jezuitska država ni imela v obratu nič denarja. Tudi ga ni bilo treba. Gospodarski stiki posameznih redukcij so bili- omejeni kar najbolj, a če ni šlo brez njih, so se vršile z zamenjavo potrebnih dobrih in natura, o čemur se je vo-
dila knjiga v centrali. Načeloma» si je imela vsaka redukcija proizvajati, kar je potrebovala.
Od pridelkov vse proizvaje je dobil vsak Indijanec, kar je potreboval — namreč kar je po mnenju jezuitov potreboval. Za hrano razen mesa niso dobili nič. Kar so pridelali na svojih zemljiških deležih, je bilo sicer njihovo ali tega vendar ne moremo šteti med mezdo! Vsi domorodci so hodili bosi, čeprav so bile v deželi strojarne m cele tovarile- 2^ obuvalo. Enako je bilo z obleko: žena je dobila 4.5 m, mož 5.4 grobega, od Indijancev tkanega platna. Zenske so nosile srajce brez rokavov, okrog prepasano z vrvjo; moški so imeli razen srajce še hlače in čepico iz bombaževine.
Stanovališče je bilo tudi zelo primitivno. Cela vrsta rodbin je prebivala v nekakšni podolgasti galeriji, postavljeni iz trstja ter ometani z glino. Znotraj je bilo “poslopje” s prečnimi stenami predeljeno v vrsto kabin, brez o-ken in dimnikov, brez miz, stolov in postelj, torej skoraj brez oprave. Šele kakih dvajset let pred propadom jezuitske države se je začelo s stavbo boljših hiš. Župnik in vikar sta imela seve proč od indijanskih bivališč boljši, na evropejski način stavljeni hiši.
Takemu stanju stanovanj in cele opreme pegasti legar, rumena mrzlica in druge nalezljive bolezni. V vsaki občini je sicer stala krasno opravljena cerkev, toda v celi državi ni bilo niti ene lekarne, kaj šele bolnišnice! Te razmere pojasnujejo, zakaj se prebivalstvo ni bolj pomnožilo, kot bi se-bilo moglo pri prisilnem zakonu, tako mladih ljudi pričakovati.
[jr:]|[:]|[;] |[:J! E :] II :] IC 0 ] [ :] C :] IC UI [ :]| [ :] |[']| [0|[:]lt']|[0
1 MARTIN POTOKAR 1
T?	I—i
—	pri katerem se dobe:	!=!
r77	i—i
~ garantirana domača nova Michigan ~ j=!	in New York vina.	iê
Belo, galon po $1.25 Rdeče, “	“ i.oo
Sod do 50 galonov belo po 6oc Sod “ 50	“ rdeče “ 50c
g- * MARTIN POTOKAR g
^	1625 So. Center Ave.	"Zh
^	Chicago, 111.	3
r 1
D]|[:]|[:]|[:] IDI! [:DID3|£:IID3PJ1D3!Dur:] |[:]| t:]|[:]|[:]|fi*
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS,FALTA, lastnik
1657-61 Bine Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chfcege-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in Primat jr vedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
Kakovost vedno ista.
Povsod za kupiti,
FLOUR
PillsburyS
BEST
j Angleščina brez učitelja!
I Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. ■ slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri:
j V. J. KUBELKA, 535 W, 145 St, Udi M, M, T,
I ... Največja Zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik..
im ............................
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Are., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Are., Chicago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOftlK, 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, Denarne (odpošiljatve) pa na 'John Kalan, 341 -5th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
POROČILO PREDSEDNIKA POROTNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE.
Cleveland, 0.
20. jan. 1912.
Na pritožbe, katere dobivam od izključenih članov raznih društev S. S. P. Zveze, odgovarjam vsem onim, katerih se tiče, da do danes ni niti ena pritožba rešena.
Krivda pa ni moja, kakor se mi predbaeiva v raznih pismih.
Prva pritožba od br. Andrej Ladiha, od dr. št. 16 v Clinton, Ind., je bila pravilno rešena ter sem poslal v pregled vse tozadevne listine glavnim porotnikom Zveze: br. Cvetkovič in br. čuk. Zadevo smo rešili v smislu pravil S. S. P. Zveze; v glavnem uradu pa niso bili z razsodbo zadovoljni. Takoj se je pričelo pisarenje med
imenovanim društvom ter gl. odborom Zveze; ravnotako sem tudi sam dobil pisma od br. gl. tajnir ka, naj se razsodba predrugači.
Tega seveda nisem hotel storiti; skliceval sem se na pravila, katere je oddobrila konvencija S. S. P. Zveze na svojem zadnjem zborovanju. Pravil nisem hotel kršiti. Namigavalo se mi tudi je, da me bo glavni odbor Zveze opozoril na resignacijo. Glavni odbor je pa pozabil, da me je zvolila konvencija za predsednika gl. porotnega odbora S. S. P. Zveze.
V pravilih je zapisano, da je gl, porotni odbor odgovoren konvenciji, nikakor pa gl. odboru Zveze. Gl. porotni odbor nima nobene stike z gl. odborom Zveze, še toliko manj se ima vtikati v urad gl. porotnega odbora.
Kar se tiče zadeve br. Ladiha, bom stvarno dokazal na prihodnji konvenciji S. S. P. Zveze, v Milwaukee, Wis., s pismi, da sem postopal pravilno, a razsodba gl. porotnega odbora pravilno podpisana, je šla v koš, ali pa kje v glavnem uradu počiva. Zadeva pa pride šeenkrat na konvenciji na razpravo.
V istem času, ko se je omenjena zadeva ponovno prerešetavala v gl. uradu, je pobral drugi gl. porotnik, br. Čuk, šila in kopita ter odšel tebinič meninič, v staro domovino. Dobil sem zopet pritožbo, poslal jo na br. porotnika Cvetkoviča, a nisem dobil odgovora ter tudi ne poslanega pisma vrnjenega. Pozneje sem zvedel od br. gl. predsednika, da se je preselil, a volitev pa le ni bila razpisana za izpraznjeno mesto; v Glasilu sem čital, da je br. Čuk v porotnem odboru; med tem časom dobivam redno razne pritožbe od društev in bratov.
Pisal sem predsedniku nadzornega odbora v Milwaukee, Wis., br. Glojeku ter ga opozoril kar je bilo potrebno, a br. Glojek ni niti odgovoril na moje pismo. Dosegel sem vendar toliko, da je gl. odbor Zveze imenoval br. Ivanšeka, obenem razpisal volitve za izpraznjeno mesto; do danes pa še niso volitve končane, kot čitam v Glasilu. Pač sem poslal nekaj pritožb na br. Ivanšek v pregled, katere pa do danes še nisem dobil vrnjene; upam, da se bo br. Ivanšek požuril da se zadeva kmalu reši.
Kar sem dobil še drugih pisem in pritožb, jih pošljem takoj v raz-spravo ter pregled, kakorhitro bodo prve rešene. Toliko v pojasnilo vsem onim, ki sodijo, da sem jaz počasen, ali morebiti celo, da se za stvar nezanimam!
Vedite cenj. bratje, da storim vse mogoče, a pri tem delu nisem sam.
Društvam, spadajočim v S. S. P. Zvezo, pa toliko v pojasnilo:
Pravila S. S. P. Zveze so jasna dovolj, kar se tiče izključevanja članov. Vedite, da to ni napredek organizacije, če se boste za vsako malenkost na cesto postavljali! Vedite, da tako postopanje ne dela časti S. S. P. Zvezi. Ako se smemo prištevati da smo svobodomiselni, moramo tudi vpoštevati
razmere med našimi rojaki Slovenci !
Nisem zato, da se nobenega n» izključi — sem pa proti temu, da se kateremu bratu krivica godi, pa najsibode izven društva prijatelj ali sovražnik! Dokler član plačuje redno asesment ter ne krši pravil: se ga ne sme izključiti radi privatnih okoliščin in razmer. Ako pa kateri krši pravila S. S. P. Zveze, se ga naj naznani na gl. porotni odbor; čemu pa i-mamo gl. porotni odbor?!
V Glasilu Zveze sem čital predlog br. gl. predsednika, S. S. P. Zveze, da se naj društva obrnejo najprvo na gl. odbor; isto ni pravilno, ker gl. odbor Zveze ima svoj urad in nima popolnoma nič opraviti s pritožbami katere spadajo v urad gl. porotnega odbora. Oba urada bosta dajala za se odgovor na prih. konvenciji.
Toliko v pojasnilo vsem cenj. društvam, bratom in sestram S. S. P. Zveze. Vedite, da zasledujem delo naše organizacije natančno in pravilno, imejte torej potrpljenje. Vse pride na vrsto in povoljno rešeno.
Bratski pozdrav!
Avgust Kužnik, predsednik porotnega odbora S. S. P. Zveze.
8328 Connecticut ave., S. E.
Cleveland, O.
NEKAJ O STRUPIH IN 0-STRUPLJENJU.
Strupe, ki nevarno vplivajo na človeško telo, delimo v rastlinske, rudninske (mineralne), or-gansko-kemične in živalske.
Mineralnih (rudninskih) in or-gansko-kemičnih strupov je toliko število, da bi potrebovali posebne knjige, če bi hoteli vsakega posebej popisati.
Razun zločinskih ostrupljenj, pri kterih je pomoč navadno nemogoča ali prepozna, dogodi se pa na deželi le malo ostrupljenj z mineralnimi ali organsko-kemični-mi strupi; v mestih se pač prigode vsakovrstna ostrupljenja, tu pa je zdravniška pomoč pri roki. Zatorej hočemo le o bolj navadnih izpregovoriti nekoliko besed.
Pri nobeni nesreči ni potrebna tako hitra pomoč, kakor pri o-strupljenju, ker preide strup iz
želodca zelo hitro v kri. Včasi je pač težko spoznati ostrupljenje, ker so tudi znaki drugih bolezni j temu jednaki. Vendar, če se pri človeku, ki je bil doslej zdrav, posebno pa po kaki jedi, pokažejo znamenja hude bolezni, krč v želodcu, v črevih, bljuvanje, driska, boj se, ali ni morda kak strup povzročil ta znamenja, in ukreni nemudoma, kar je potrebno.
Ostrupljenje izmed mineralnih strupov se na deželi največkrat primeri z mišico (arzeniko), s fosforom in z vajinom; pa tudi, kar smo deloma že pri opeklinah omenili, z ogljikovim okisom, ki iz-hlapeva iz razpoklih pečij, z alkoholom in s strihninom.
Alkohol je med ljudstvom najbolj razširjen strup, ker se nahaja v vseh opojnih pijačah:
V	rumu ga je 51—76% v konjaku (francosko vinsko žganje) ga je 65—70%; v domačem žganju (tropinovec, slivovec, jagodovec, brinjevec) ga je 30—50%; v vinu ga je 8——12%; v sadnem moštu ga je 5%; v pivu ga je 1—3%.
V	majhni meri užita pijača ne škoduje, temveč pomaga želodcu pri prebavi in vsega človeka nekako oživi. Kdor je pa črez mero pil, opijani se in, če le še ne preneha, izgubi zavest, ali pa tudi lahko umrje. V obraz zarudi, srce in žila mu močna bijeta, v obnašanju se izpremeni, vesel je, veliko govori, vriska in poje, ali pa utihne, se joka in vzdihuje. Pije še več in ponuja drugim, jezik se mn zapleta, noge so pri hoji okorne, zavest ga zapušča, divja in besni, v lice obledi, bljuva iz sebe pre-obilo zaužito pijačo, zgrudi se, prime ga zaspanec, utihne in zaspi. Primeri se, da kdo iz jeze, žalosti ali za stavo popije v kratkem času veliko opojne pijače. — Tako početje je zelo nevarno, in že marsikdo je vsled tega hipoma umrl. V obraz obledi, koža postane mrzla, mrzel pot ga oblije, žila je slaba in poredkoma bije, zreni-ca se razširi, nekaj časa ga lomi krč po udih, srce opeša, dihanj» ponehava, dokler za vselej ne izdihne.
Takemu bolniku draži s prstom ali kurjim peresom grlo, da začne bljuvati; devaj mu mrzle obkladke na glavo, a tudi po ostalom
truplu ga polivaj z mrzlo vodo in, nesi ga na čisti zrak.
Ko najdeš pijanca na cesti ležečega, spečega ali nezavestnega, ne hodi mimo, ampak imej usmiljenje z njim, ker tudi pijanec je bolnik, ki potrebuje pomoči; če ga pustiš na prostem, primeri se mu lahko nesreča, da ga kdo v noči povozi, ali pa v zimskem času, da zmrzne.
Prepričaj se pa vsekdar, ali je najdeni nezavestnik res pijan. — Spoznal in ločil ga boš od drugih nezavestnikov na tem, da mu diši preobilo zaužita pijača iz ust, ali pa da je obleka že onesnažena od izbljuvane pijače. Spravi ga pod streho, če moreš, na njegov dom, daj mu duhati salmijaka in piti črne kave.	;
Človek, ki se je udal pijančevanju, izgubi vse veselje do dela, zanemarja sebe in rodbino in trosi denar. V obraz postane zabuhel, ves život je nekako napihnjen, jed mu ne diši več, v jutro bljuva goste sline iz sebe. Roke in noge se mu tresejo, jezik se mu pri govoru zaletava, hripavost, driska in druge težave se ga polotijo. Spomin ga zapušča, duh se mu omrači, in pri mrzličnih boleznih in pri pljučnici se ga poloti grozna bolezen: blaznost pijancev.
Takega blaznika mora stražiti več ljudij, da se ne primeri kaka nesreča; vendar je najbolj umestno, da se mu puste njegove domišljije, in da mu ničesar ne ugovarjaš. Vse to namreč nič ne pomaga, temveč ugovarjanje blaznika le še bolj razburi. Pogovarjaj in tolaži ga z lepa in pošlji po zdravnika. Kakor hitro bolnik zaspi, bodi si, da je prišel spanec sam, a-li pa da mu je dal zdravnik sredstvo za spanje, izboljša se mu navadno bolezen, in ko se prebudi, ne meša se mu več. Če se pa bolezen ponovi ali celo večkrat ponovi — in to se kaj rado primeri, ker “pijanec se izpreobrne, kedar se v jamo zvrne” — tedaj umrje pijanec za srčno otrplostjo.
—-----o-------
Najboljša dota vsake ženske je,
da zna dobro gospodinjiti.
V Združenih državah ponesreči na leto pri delu najmanj pol milijona delavcev. Od teh jih je težko ranjenih 500.000 in 50.000 mrtvih.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, lil.:	Adolf Mantel,
pred., 1836 Blue Island av.; V. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V Kulovic, blag,, 3233 Shefield Ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednaik, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; G. 'Kratopil, blag., Box 213. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3 Depue, III.: J. Obrič, pred.; D. Badovinaz, taj., B. 341; M. Omreza, Plag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 96; M. Brunet, taj., Box 221; .J. Hauptman, blag., Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., ■Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Labame, preds. :M. Rajer, taj., Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	F. Bregač,
preds., Box 64; F. Vodenik, taj., Box 54; J. Zudar, blag., Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville. Coio.: Joe. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, ta}., Box 972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Pinik,
pred., Box 15; A. Vehar, taj., Box 246; V. Butje, blag., Box 271. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, lil.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. KorunJka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.:	A. Tratnik,
preds.. Box 93; J. Ostrožnik. taj., Box 117; Št. Weber, blag., Box 125. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, HI.: P. Kokalj, preds., Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; I, Repolusky, blag., Box 317.	— Seja
vi&afao 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Cur-ranville; Fr. Šetina, blag,, Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v meseca.
Št. 15 Taft, lil.: A. Zalokar, preds., Box 168; J. Koman, taj., Box 43; A. Koman blag., Box 43. — Seja 1. ne d el jo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
prede.. Box 17; F. MraJk, taj., Box 73; J. ¿rajne, blag., Box 61. — Seja 1, nedeljo v mesecu.
Št. 17 Aurora, Mlnn.:	J. Žnidaršič,
preds., Box 255; V. Mikulich, taj.. Box 21; Fr. Bernik, blag., Box 148. — Se ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard, Ohio; A. Vidergar, predsednik, Box 429; A. Strah, tajnik. Box 331, Niles, Ohio; J. Leskovec,
blog., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 Chicago, III,: W. Rus, pred.
11316 Fulton ave.,; J. Levstik, taj., 11224 Fulton ave., Puliman, 111.; Fr. Kuhelj, blag,, 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, Ohio:	I. Mara,
pred., 6401 Bona ave.; I. Smuk, taj., 6401 Bona ave.; F. Lah, blag., 568 E. 162 St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman, pred.; Fr. Levar, taj,, Box**123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, predsednik, 709 Holmes St.; J. Markač, taj, 731 N. Warman ave. — L. Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič,
pred.. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauželj, blag., House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
pred., 341 — 6th St.; J. Presečnik, taj., 257 — 1. ave.; P. Ocvirk, blag., 383 Park St — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; J. Gorše, taj., 129 River St.; J. Košmerl, blag., 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj.. Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik im blagajnik, Box 222; E. Toffamt, tajnik, Box 183, — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, preds., Box 15; J. Lamprečnik, taj., Box 193; V. Hočevar, blag., Box 15.— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A. Papich, blag., Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-ralch, pred., Box 21; J. Kubin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred., A. Žitnik, taj., Box 195; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Kirk, predsednik; F. Plazzotta, tajnik, Bex 148; A. Švajger, blagajnik, Box 148. —1
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon: A. Juvan, pred., 131 — 18. St.; J. Božič, taj., oo. of Post Office; M. Škof, blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, j St. 52 Somerset, Colo.: K. Eraož-pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans.'mik, preds., Box 155; R. Žohar, taj.,
A. Selak, taj., Box 56; J. Apner, blag., Box 39. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, III.:	A. Aubel,
preds.; 1913 E. S. Grand ave.; A. Pe-kol, taj., 1406 E. Carpenter St; Jos. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelich, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Ooš, pred., Box 491; F. Požerl, taj., Box 203; A. Sumac, Wag., Box 491. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambrldge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: M. Vuka-nič, preds., Box 32; A. Kauzlarič, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu'.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, preds.; F. Lockmer, taj., Care of Cook Supply Co.; J. Radoševič, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 44 Vlrden, III.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 61; J. Spacal, taj., Box J; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak, taj in blag., 1492 San Bruno Ave. jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison Street
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lésai-, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: M. Dermota, pred®., Box 47: J. Kovačič, taj., Box 24; S. Dudaš, blag., Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Winterquartes, Utah: A. Mejaš, preds., Box 71; Ivanka Denišar, Box 3; F. Peček, blag., B. 106. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred.. 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51 Ravensdale, Wash.: P. Koss, pred., Box 10; Fr. Maurlč, taj., Box 1; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Box 131; T. Žakelj, blag. Box 3. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
prede., F. Lepieh, taj., 1155 — 3rd St; V. Pottsek, blag., 1235 — 1. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 Ely, Mlnn.: J. Colarich, pred., J. Kardem, taj., Box 391; M. Fink, blag., Box 478. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227.	— Seja 4.
nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheek, pred.. Box 563; Math Batich, taj., 209 G. St.; Fr. Suraik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, bred., Box 17; L. Barnet, taj. Box 30; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Geshel, preds., P. Geshel, taj., Box 111; J. Brala, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 Conemaugh, Pa.:	Fr. Dre-
melj, pred.. Box 73; Travnik, taj., Box 275; Fr. Perko, blag., Box 101.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, preds., 1317 E. Abriendo Ave.; J. Mi-glin, taj., 1224 Berwind Ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave.
—	Seja vsaki ga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	G. Kos,
pred., 613% Cornell St.; F. Levstik, taj., 817 Voster ave.; T. Pavlič, blag., 819 Voster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina, preds., 1641 E. 29th St. M. Ostanek, taj.. 1612 E. 29th St.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St. — Seja 1. ne. deljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, preds,. Box 97; A. Pojé, tajnik, Box 131; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred., Box 48; Fr. Krašovic, taj.. Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Sela 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Box 346; M. Hren, blag., Box 89. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: M. Kramer, preds., Box 75; J. Stmard, taj., Box 75; J. Skerblnc, blag., Box 82. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio:	F. Grum,
pred., F. Rayer, taj., 254 E. Walnut St Fr. Rayer, taj., 254 E. Walnut St, Massillon; M. Strah, blag., Brewster. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunto, Pa.:	A. Ošaben,
preds., Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag.. Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.:	P. Ranker,
pred®., R. F. D. No. 2 Box 17; J. De. želak, taj., Box 341 Taylor Spring, 111. J. Hren, blag., Taylor Spring, Ul. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. Hrvatim, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecui
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj,
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.: F. Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, 'taj., Box 200; M. Luhadolniik, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan, pred., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred', Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brer®ton, III.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Černe, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj.. Box 291; J. Čuk, blag., Box 145.
Št. 80 Hermlnle No. 1, Pa.: F. Kolar, pred.; A. Žagar, taj., Box 61; J. Bedek, Mag., Box 61. — Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 81. Blwablk, Minn.:	F. Kariš,
pred., Box 107; M. Paučnik, taj., Box 107; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Mlnn.: A. E. Gnjez-da, pred., Box 23; M. Kezele, taj., Box 284, Sparta; F. Gimpel, blag. Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj.. Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik. taj., Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu1.
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred.. Box 1364; J. Kovačič, taj., Box 1052; M. Demach, blag., Box 1364.
Št. 86 Herminie No. 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No.
3, Box 10; J. Božič, blag., R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, Ohio: J. Polanc, pred., 1101 E. 63>rd St.; A. Lackner, taj., 1101 E. 63rd St; T. Jereb, blag., 1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, lil.:	J. Ferjančič,
prede.. Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag., Box 751.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj., Box 482, Morgan, Pa.; J. Mravlja, blag., Box 541, Morgan, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90 Washoe, Mont.:	J. Putzel,
prede.; A. Ermentz, taj., Box 198, Bear Creek, Mont.; L. Čaideš, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91 Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, predsednica, Box 310; Francis Kramer, tajnica, Box 262; A-na Plaveč, blag., Box 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Skrb “višjih” za ljudstvo. Sicer je že vsakemu slepcu jasno, cla bo ljudstvo živelo pošteno človeško življenje samo tedaj, kadar si ga bo priborilo z lastno močjo. Zato nas tudi prav nič ne razočara brezbrižnost in nasprotstvo takozvanih “višjih” slojev proti ljudskim potrebam. Ali časih se pojavi nasprotstvo, ki ga sicer “višji” skrbno prikrivajo, v posebno žarki luči, ki pokaže njih “skrb” v vsej lepoti. ‘Tak slučaj se je zgodil v VTeimarn na Nemškem. Pri debati o visokih mesnih cenah ja predlagal občinski svetnik Bau-dert, naj nakupi občina po velikih lovih v okolici večje množine zajcev in naj jih proda za lastno kupno ceno revnejšemu ljudstvu. Lovski zakupniki in lovski posestniki itak ne vedo, kam naj hi z velikimi množinami zajcev. Tako ja dal lovski urad velikega vojvoda weimarskega nad sto zajcev pokopati, ker jih ni mogel prodati. To so storili zategadelj, ker “niso hoteli pokvariti cen”. Visoka gospoda je torej lovila samo za zabavo in je raje uničila zajčje meso, kakor da bi ga bilo snedlo “ljubo ljudstvo”!
| Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo I j t. j. “Glas Svobode!” 1
4«
Glas Svobode
'The Voice op Liberty)
WEEKLY
99
Published by M V. HONDA <& CO. 1809-1813 Loomis Street ^uicago, Illinois
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	_____
'Glas Svobode' izhaja vsaki petek ------1-----in velja ---—--------
ZA AMERIKO:	.. An
Za celo	leto...........  *2.00
za pol leta...................
ZA EVROPO:
Za celo	leto..............*2.50
za pol leta.
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE 1809 -1813 L00M1S STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročniki da nam natandno naznanijo poleg Novega tud. Štabi naslov. 1 * * * V
. . . Delavsko časopisje se bavi zadnje dni posebno z škandaloznimi razmerami v Lawrence, Mas. kjer je izbruhnil silovit štrajk “tujezemsQdh” tkalcev. Tudi kapitalistično časopisje prinaša novice iz žalostnega pozorišča de->■ lavske bede in izkoriščevanja. — ¡Poglejmo si stvar od bližje!
“Ameriška” volnena industrija se odlikuje posebno s tem, da ni sploh ameriška. Lastniki tovarn in uradniki so gotovo Amerikanci, delavci pa ne, ali le ma! del njih je.
V	Lawrence, Mass., vlada danes prava revolucija in daje poseben značaj temu zakajenemu, žalostnemu in melanholičnemu fa-briškemu gnezdu sveta. Država Massachusetts je izdala zakon ki je znižal ženam in otrokom delavni čas na 54 nr v tednu. To je
| dober zaikon. Delavce pa zadene ; težko.
'$6.50, reci in piši šest in pol do<
1 ar jev je povprečna tedenska ! plača delavca v tekstilni industriji •
iZa ta denar seveda ne dela noben Amerikanc: prej bo postal tramp ali zločinec. Delavci v mestu Lawrence, Mass., so pa skoro izključno sami naseljenci, ino-|| zemci. Nič manj kot 45 jezikov se govori med njimi, tako se poroča. Da je tam taka babilonska mešanica, nam je bilo neznano, mora pa biti že resnica. Največ je Ita-; lijanov, Poljakov, Letov, Litvin-eev, Armencev, Turkov, Bulga rov in drugi.
Kakor že rečeno, je zakon skrajšal delavne ure od 56 na 54 tedensko, kar je posebno zadelo delavce, ki večina delajo na kos.
Delodajalci seveda sedaj izjavljajo, da ne oni, temveč delavci sami so zahtevali znižanje delavnega časa. Delavci sami naj sedaj pazijo, kako pridejo skozi. Fabri-kantje so si pa izprosili, da puste mašine hitreje teči, tako da de' lavci tudi pri 54 urah lahko ravno toliko zaslužijo kot takrat, ko so delali 56 ur tedensko. In tako 1 se bo tudi zgodilo. Je stara izkušnja, da stopnjevalno škrčevanje delavnega časa ne prepreči manjše produkcije. Stroji bodo leteli hitreje, tuintam se bo “malo ErS* nilo”, slabi” delavci se odslovili in vzeli novi močmi rekruti na njih mesta, in dobiček družb postane še večji.
Kozmopolitične “roke” v Lawrence menda tega ne vedo? Čeprav zgube sedaj delavci morebiti samo 25 centov od svojega prejšnjega zaslužka, vendar zahtevajo 15% povišanja. Gotovo je bila to njihova zadnja zahteva in prošnja, prej ko jim je zavrela kri, da so stopili v štrajk, ki bo gotovo zgubljen za nje.
V	desetih letih je prišlo v deželo osem milijonov ljudi. Od teh jih je gotovo dva milijona odpotovalo zopet nazaj. Ostalo jih je pa le še velikansko število, da delavski položaj v volneni industriji demoralizirajo. Ta velika, neuka in neorganizovana masa, nima moči. da bi se zamogla vpreti svojim izkoriščevalcem. Ta masa rebelira, ko postanejo razmere že neznosne, ampak ona ne more do biti. Nič drugega ne bo pomagalo, kakor izčiščenje delavskega trga. Žalostno, a resnično.
Včasih, ko še ni bilo tacega navala naseljencev, je ameriški delavec bil na boljšem, ker so se lahko pri svojih visokih mezdah izgovarjali na inozemske delavce, kar so zopet kapitalisti obrnili in naredili visoko eolnino na vse izdelke Evrope in drugih dežel. To je sedaj popolnoma brez potrebe, od kar je na ameriškem delavskem
trgu par milijonov ljudi najnižje kulture in slabo poučenih, vedno na razplago tvorničarjem in njihovim agentom. Cele regimente nevednih delavcev se vsak dan u-krca v njuyorski luki, ki so velika konkurenca domačemu delavstvu Z njimi se dela kot s psi. Proti njim se navaja popolnoma drug sistem. Oni nimajo nobene volilne pravice, zato niso vredni nobene pozornosti od strani političnih bossov. Policija jih pobija kot se ji poljubi, sodniki jih sodijo su-marično. Ta teden je en sodnik v Lawrence, Mass., v 20 minutah zaslišal in obsodil 23 štrajkarjev, 21 po eno leto ječe, druga dva po dve leti ječe, in zakaj ? Milica, ki obstoji iz delavcev in bližnjih far-merskih sinov, te “inozemce” z največ jo brutaliteto obsipa.
Ampak pomoči ne dobe od nikoder. Krivica vpije že do neba,
Pomisliti je še treba, da je vsa industrija last trnsta, giganti enega kralja. Ima skoro polovico toliko mašinerije kot je rabi danes. Nadalje vladno poročilo pravi, da je tukajšnje delavstvo na maši-nerijah jako slabo poučeno kot v Evropi; ni čuda, saj delajo v A-merilki ljudje na strojih, ki jih niso še nikoli videli ker so večina izmed njih poljedelci.
Kakorhitro pa dobe priliko, delo zapustiti, beže v novo delo, v katerem so zopet več mesecev novinci ; in tako se stvar vsa narobe vrti.
Kaj razvidimo iz tega?
Ljudem v stari domovini se mora pojasniti potom časopisja, da je tukajšnji delavski položaj nad vse slab. Poročati se pa mora samo resnico. Fakt je, kakor piše zadnji U. M. W. Journal, z dne 18. t. m., da je danes v Ameriki okoli pet milijonov ljudi brez dela. V svojem članku “A Statesman’s Instructable “Wisdom’ ’ priporoča Zvezi ameriških tnjezemskih časopisov (American Foreign Language newspapers), ki šteje 490 časopisov v svoji zvezi, da ista apelira na vse urednike teh časopisov da ljudstvu v stari domovini pojasnijo današnji delavski položaj te dežele. (Konzuli in v to poklicani možje se ne brigajo za delavce, svoje rojake; jih raje prepuščajo gladu in obupu, kakor bi jim z nasvetom potom svojih vlad naznanili kakšen je je v resnici položaj. Samoobsebi umevno, da so avstro-ogrski konzuli prvi, ki tako “loncmansko” škrbe za podanike cesarja France Jožefa I., in so se že od merodajnih strani slišale pritožbe čez te kruhožrce in izdajalce svojega poklica in dolžnosti, op. ured.)
Potrebovali bi več strani, če bi hoteli popisati bedo velikomest Amerike. V samemu New Torku živi 50,000 ljudi od ubožnih zavodov; 10,000 otrokom v istem mestu je božično kosilo preskrbela Salvation Army. Y Chicago je danes 50,000 organiziranih delavcev brez dela! Kje so pa mesta kot St Louis, Cleveland, Milwaukee, Filadelfija, itd., itd.
če slučajno kak slov. časopis v stari domovini prečita to poročilo je istega uredništvo naprošeno da slovenske delavce saj opozori nato, kar smo tu zapisali. —
BOGATI IN VBOGI.
Skoro vse družabne naprave* so narejene le za bogate. Če odpremo zakonodajne knjige, se vstra-šimo pri pogledu, ker najdemo le potrjenje o tem. Lahko hi rekli, da si je malo število ljudi, potem ko so si zemljo razdelili, naredili zakone, da se zavarujejo proti masi, ravnotako, kakor si narede v gozdu obrambno kočo zoper zveri, proti katerim se morajo hraniti. Potem, ko se je naredilo zakone o lastnini, pravičnosti in svobodi, se ni skoro nič storilo za državljane mnogoštevilne mase.
Kaj nam mar Vaši zakoni o lastnini? bi lahko vprašali; mi ne posedejumo nič.
čemu nam rabijo Vaši zakoni o svobodi? — Če mi jutri ne delamo, moramo vmreti.
Neeker, finančni minister Ludovika XIV.
Star pregovor, ki najbolj res ničen in vsakdanji se glasi: “Kdor drugemu jamo koplje, sam v vanjo pade.” — To vidimo najbolj jasno pri — rudokopih. —
“Vboštvo ni nobena sramota! — sramota je le, da vboge s tem tolažijo!” ,	" i
STRAHOTEN VULKAN!
“Gorenjec” bljuje gnjev in žveplo!!
Ker smo prepričani, da je mnogo naših čitateljev, kteri ne vedo, kdo da je zgoraj označeni ‘Gorenjec’, torej podamo nekolik nekrolog tega “poštenjaka”.
Pred 12. leti je v Kranju, na Gorenjskem, pričel izhajati list, tednik “Gorenjec”, kojega lastnik je bil g. Lampreht. List je zastopal vseskozi svobodno in napredno mišljenje. Bil je pravcati trn mračnjakom-klerikalcem, kateri so ga tudi prav pošteno, a brezuspešno napadali, kakor je to tem mračnjakom v navadi. Odkrit in pošten boj ne poznajo.
Kaj je dalo povod g. Lamprehtu, da je prodal svoj ugleden list baš klerikalcem, nam ni znano in kar je sicer tudi do cela postranska stvar.
List izhaja trinajsto leto, kar je za gosp. klerikalce bombastična reklama, a v resnici je črn in po-neumnevalen še ne eno leto ker. 'kakor omenjeno, bil je poprej celih 11 let vse kaj drugega, kot pa klerikalen.
To je kratka zgodovina “Gorenjca”.
V svoji 1. številki t. 1. z dne 5. januarja, (se ve da, v trinajstem tečaju), piše sledeče:
Nov madež na družbi sv. Cirila in Metoda. Amerikanski list ‘ ‘ Glas Slobode”, (še imena ne znajo pravilno prepisati! op. nred.) ki štrli bogokletja na Kristusa in Marijo in na krščanske resnice, ima za sotrudnika dva Ljubljančana, ki mu polnita predale s svojimi duševnimi proizvodi, namreč Minko Govekar jevo in npok. župnika Antona Berceta. Minka v “Glas Slobode” odklada svoje prevode iz ruščine in tajnik Ciril-Metodove družbe Anton Berce pa v tem popolnoma brezverskem listu objavlja tiste svoje neumne brce proti ljublj. škofu, katere bi se sramovali objaviti evropski listi. Zlasti božična številka “Glas Slobode” je pravi “Glas iz Pekla”, človek bi ne mogel verjeti, da je župnik Berce, ki se je na Sori hotel še pobožnega delati, zdaj zabredel med odkrite amerikanske pogane, ako bi se v “Glasu Slobode” ne brala črno na belem njegova pisma. Katoliški Slovenec pač ne more podpirati družbe, ki nosi sicer ime svetnikov, ki pa ima sotrudnika najbolj brezbožnega lista za svojega tajnika. Sv. Ciril in Metod sta hodila v Rim, “Glas Slobode” pa z vso silo odganja Slovence od Rima proč. To naj bi bil pomislil g. Berce, preden se je podal s svojimi “‘resničnimi dogodki” v družbo najhujših svobodomisel-eev. ”
To je pravcati vulkan, izbruh brezznačajnega gnjeva, ikakorš-njega zamore izbruhati edino kranjski dekan Kobler, vse časti vredni in poslužnji oproda ban-kerotnega škofa Anton Bonaventure Jegliča.
Da gospod Kobler, lovec po o-porokab, hranilnih knjižicah in darilih med živimi diktira “Gorenjcu” je fakt, kakor je tudi fakt, da prismojeni, a toliko bolj zlobni “Slabainventura” nima bolj udanega izvrševatelja svojih podlih nakan, kot je baš kranjski dekan Kobler.
To je pribito!
Oglejmo si bolj podrobno gorenji, čez vse zlobni napad na naš list “Glas Svobode”.
Da bi črna gospoda okolo “Gorenjca” nameravala nam škodovati, o tem niti ni misliti!
Leta sem dela črna garda nato, da bi upravo Družbe sv. Ciril in Metoda dobila v svoje kremplje — toda ves trud je bil zaman, ker je vodstvo v pravih in poštenih rokah. In ko so črnci vvideli, da med razumnim ljudstvom nimajo nobenega vpliva in najmanjšega zaupanja, in da jim ni mogoče Družbeni denar v svojo malho po-basati, spreobrnili so taktiko, ter pričeli presvišeni smoter: Družbo sv. C. in M. najpodlejše natolcevati, napadati in obrekovati.
Da tem nebeškim agentom tudi vsa strupena zavist nič ne pomaga, se zrcali v oporoki pred malo časom umrlim Ivan Ferjančičem, kateri je Družbi sv. Ciril in Metoda volil svoje, preko 70.000 K obsegajoče imetje, in je postavil kot dediča; v lastnoročno pisani oporoki pa še izrecno povdarjal: proč z farji od mojega denarja!
(Resnici na ljubo povemo, da je bil umrli Ferjančič pobožen človek, in je tudi za maše volil svoto 30 K. op. ured.)
če bi pokojnih za nepotrebno škofove zavode svoje premoženje zapustil, hoj, to bi bil s ekspresom v nebesa sfrčal, tako so se pa škof in njegova banda potuhnili ter vlada med njimi jok in škripanje z zobmi!
Iz tega je razvidno, da napad v “Gorenjcu” ni toliko naperjen Gl. Sv. ko nam itak nič škodovati, nemorejo, pač pa je nizkoten napad v prvi vrsti naperjen proti Družbi sv. Ciril in Metoda. Prepričani pa smo, da tudi ta farska podlost omenjeni družbi najmanje škodovala ne bo! Namen posvečuje sredstva!
To je ligurjanska morala, katero ljubljanski škof svojim hlapcem z vsemimi sredstvi utepava, in le ti pa zopet svoje čuke, mari-naree, bogumile, in vso nerazsodnost v tem duhu vzgojujejo. da i-ma garda “Eseles” večje število razbojnikov itd.
T'ako je!
“Gorenjec”, oz. škribanti pri njemu, vpljetavajo nadalje v svoje neumnosti tudi pisateljico Minko Govekar, češ, da le ta v Glas Svobode piše. To je pač za poč’tl ker se je čast. gospoda izpozabila in v vsej nagoti pokazala svojo brezmejno nevednost — ne: neumnost, ko niti slovenske literature ne pozna.
No, ni zamere, ker duhovniki na Kranjskem morajo študirati lite-' raturo v obliki “Rdeče brošure”
—	katere duševni proizvoditelj je ljubljanski škof sam.
A, motili bi se, njeni čitatelji; ako bi mislili, da je cenj. pisateljica Minka Govekar v resnici motiv k napadu Koblerjevega lajb-trabanta “Gorenjca”. Ne, to ni!
To je preludij k tisočkratnemu napadanju na vse časti vrednega, in čez vse vzornega sorskega župnika g. Antona Berce, kateri je postal žrtev nezaslišane gavnarije in podlosti škofa Anton Bonaventure Jegliča in lopovskega kršitelja pravice: e. k. kranjske deželne vlade, oz. nje predsednika, čifuta in germanizatorja in novopečenega “barona”, ki sliši na ime Sehwarc (Črne po slov.), kar znači predpodobo njegovega mišljenja in izdajalskega šuftarskega delovanja!
“Gorenjec” kar povprek loput-ne na č. g. Berceta, brez najmanjših dokazov je li on pisec naše razprave škofovih korupcij in zločinov, ali ne. To je dalo nam povod, da delamo i mi kranjskega dekana g. Koblerja odgovornega za zgoraj ponatisneno škorpueijo. Da smo mi pravo zadeli, ni dvoma, “Gorenjcu” pa povemo na vsa u-sta, da slepe miši lovi, pa to pot jako žalostno in zahrbtno!
G. Kobler, kateri je bil svoj čas prijatelj — seveda po farizejsko
—	g. župnika Berce — naj se potrudi in izpodbije resnico, kar pišemo v spisu “Škof proti župniku”. Seve, to ni mogoče; zato pavšalni, a skrajno brezstidni napad na “Glas Svobode”, in na vse kar ne leze trobi in gre v klerikalni tabor!
G. Kobler in ves njegov privesek trabantov naj bo umirjen, kajti preskrbljeno bo, da bo raz-sprava “Škof proti župniku” ne le samo slovenske, temveč tudi nemške in italijanske kraje preplavila, da se bo “Rdeča brošura”, nekoliko pozabila . . .
Končno smo radovedni, kateri so tisti listi v Evropi, ki ne bi dogodke v “Škof proti župniku” priobčili? Ali “Slovenec”, “Domoljub”, “Straža”, ali celo “Gorenjec” itd.? Ne! To vemo, da te klerikalne cunje tega ne bi storile, toda vsak napreden list pa gotovo — če ne bi bila vlada in državno pravdništvo z zaplembo pri rokah, kakor je bilo svoj čas pri “Žrtev razmer”, katere je tudi založilo in izdalo izdajateljstvo Glas Svobode, in katero je avstrijska vlada zaplenila.
Na vse zadnje bi g. Koblerju svetovali naj v prihodnje Kristusa in Marijo pri miru pusti. V razpravi “Škof proti župniku” ni nič pisanega, kar bi bilo protiversko, sicer pa se ne brigamo, alko se škof ljubljanski, ali kranjski dekan z vso Eseles-gardo na glavo postavijo. Nihče nam iie bo zabra-nil resnico pisati in brezstidne lopovščine razkriti in obelodaniti! To si gospod šef redakter “Gorenjca”, veleumni in občudovanja vredni dekan g. Kobler v Kranju zabijejo v bučo!
V V OZ IN IZVOZ KROMPIRJA, 1901—1911.
(Farmersko poročilo.)
Zadnje čase se je mnogo govorilo o pomanjkanju krompirja v Z jed. državah. Department of Commerce and Labor (trgovstva in dela) priobčuje v svoji zadnji statistiki vvoz in izvoz krompirja v Ameriko. Sicer se vsako leto dela nato, da se pridela za Ameriko več krompirja, toliko da bi zadostovalo za občno potrebo prebivalstva.
Čudno je res, da se ameriški farmerji tako malo brigajo za sajenje krompirja, ko je vendar krompir v Ameriki doma. Vlada v Washington izjavlja, da bi se z večjo nasado krompirja am. farmer jem dobro izplačalo. Če se slovenski farmerji drže obdelovanja krompirja v manjši ali večji množini, nam ni znano, ker do sedaj še naš list ni imel preveč far-merskih veščih poročil, izjemoma poročila v Gl. Sv. izpod peresa e-konoma gg. W. Brunschmidta. Grama in Slov. farmerja (P.) in to je tudi vse. Bilo bi seveda želeti, da bi list prinašal tudi zanesljiva farmerska in poučna gospodarska poročila, ker slov. kmetje v Ameriki v resnici potrebujejo mnogo pouka za izboljšanje svojega stanu, ki v tem modernem času zahteva i za poljedelstvo vede in znanja, ker se danes vodi kmetijo popolnoma drugače kot leta nazaj, posebno kar so stroji prodrli v odspredje in se rabi u-metna gnojila in druge, za farmer je nadvsepotrebne stvari. Angleško govorec farmer dobi pouka v angleških kmetijskih časopisih, ki imajo nekateri po stotisoČ predplačnikov in pišejo v nje najboljši poljedelski izvedenci.
To se seveda ne da narediti v Glas Svobode. Ker pa strokovnega lista v ta namen še slov. farmerji nimajo, bi bilo pač želeti, da se zberejo tisti ki stvar razumejo in se pobrigali zato, da bi poslali kako poročilo v naš list, ki ima mnogo naročnikov poljedelcev in ki bi gotovo še z večjim veseljem prebirali Gl. Sv. če bi vsak led® prinesel saj pol strani dobrih farmerskih poročil in navodil za slov. gospodarje kmetovalce. Pa preidimo k pričetemu!
Skupna vvoz krompirja v Ameriko v zadnjih desetih letih je znašal 22,845, 634 bušelnov, v vrednosti $10,985,770 ali približno 48 centov bušel; to je seveda en. gro cena in niso še šteti prevoznina, col in malenkosti, ki nanesejo na 20 centov. Iz Zjed. držav se je pf v istem času izvozilo 10,-900„566 bušelnov, v vrednosti $8,413,675, približno 77 centov bušel.
Krompir, importiran v Zjed. države prihaja večina iz Canade. México in Bermunda v Ameriki; nadalje iz Škotskega, Irske, Angleške, Nemčije in Francije, v zadnjem času tudi male pošiljatve iz Kine, Avstralije in Karnarskih otokov.
Krompir, izvažan iz Zjed. držav gre večina v Zapadno Indijo, centralno Ameriko in Ganada: največ pa v Cuba, Cañada in Panama in manjše pošiljatve na Centralne Indijske otoke. Majhne pošiljatve se so v zadnjih letih tudi poslale na Kitajsko, Hongkong, Britska Gviena, Filipinske otoke, na Francoske otoke, na 0-ceanu in v Južno Ameriko. V Evropo se ga izvaža malo, ker ga sama mnogo producira, porabi, in dobi domače konsumente. Posebno na Češkem, v Avstriji, je krompir narodni živeš.
Svet pridela, po najnovejših poročilih, med 5 do 6 bilijonov bušelnov letno, ampak te številke ne prištevajo produkcije iz Kine, severne Afrike in posebno iz Južne Amerike, pravega doma krompirja, ki se je našel v kultivaciji Južne Amerike in bil odkrit od IŠipan'cev in poslan v vse kraje starega sveta za “poiskušnjo”. Nemčija sama na sebi pridela največ krompirja; v 1. 1909 je bil nje pridelek 1716 milijonov bušelnov. nasproti 1173 milijonom bušelnov pridelanega krompirja v evropski Rusiji, 613 milijonov v Franciji^ 480 milijonov v Avstriji, 184 milijonov v Ogrski, 137 mil. v Angliji, 120 mil. na Irskem, 99 mil. v Candi in 376 milijonov bušelnov v Zjed. državah.
New York država je največja proizvajalniea v Zjed. državah. L.
1910 je pridelala 44% milijonov bušelnov, proti 35 milijonom v Michigan, 28 milijonom v Maine, 28 milijonom v Pennsylvania, 25 mil. v Wisconsin, 15 mil. v Ohio». 12% mil. v Illinois, 12% mil. v Iowa in okoli 10 milijonov bušelnov v Minnesota in 10 mil. bušelnov v New Jersey; vse druge države Zjed. držav pridelajo od e-nega do 8 milijonov bušelnov krompirja letno.
Tako vidimo, da ima nasad krompirja v Zjed. državah še veliko bodočnost in slov. farmer jem je istega v pridelovanje le za priporočati. —	*	¡.
Sredstvo zoper opekline. — Pri
opeklinah z ognjem, vrelo vodo, soparo ali z zračnimi kislinami so takojšnji mrzli obkladki najbolj na mestu. Opečeni ud naj se takoj pomoči v vodo, katera mora imeti 20 — 18 — 16 stopinj C. in tako dolgo v vodi drži, da bolečina popolnoma preneha. Tej kopelji se priliva mrzle vode, da se ohrani zgoraj navedena temperatura. Napačno bi bilo, ako bi se opečeni ud jemal iz vode in zopet pomočil vanjo. Pristop zraka povzroči prisad in velike bolečine. Male opekline se na ta način ozdravijo v 20 do 30 minutah popolnoma. Pri velikih ranah na 'telesu bi ne bilo-mogoče tako dolgo v vodi vztrajati, da bolečine odjenjajo, zato jih je treba hladiti z mrzlimi obkladki.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”..
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za Pueblo:	M. Kockevar, B. Kirn,
M. Javornik in F. Stupar.
Za Salida: F. Miklič.
Za South Conon: M. Ohikraut. ILLINOIS.*
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Da Salle: M. Brgles.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Joliet: F. Skole.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekol.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Senuškar.
Za Livingston: A. Zupan.
Za Hillsboro: J. Deželak.
IOWA.
Za Bnxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albreht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A. Lipošefc. Za Mulbery: J. Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar i J. Žager.
Za Columbus: J. Zakrajšek.
MINNESOTA.
Za Bivabik: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Gilbert in Chisholm: A. Strle to M. Grahek.
Za Eveleth: C. Shonta.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Bubi: Joe Drobnič.
MICHIGAN.
Za Calulnet in okolico: F. Lesar.
Za Baltic in okolico: M. Likovič-MONTANA.
Za Butte: J. Kozan.
Za Roundup: J. Cerovšefc.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
OHIO.
Za Cleveland: Ig. Smuk.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar. Za Barberton: R. Pužel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
OREGON.
Za Oregon City: P. Kurnik.
PENNSYLVANIA.
Za Adamsburg: J. Klaužar.
Za Arena in okolico: M. Brunet.
Za Brougton: J. Žitnik.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec, in I. Travnikar.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj:
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mladkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben. Za Marianna: M. Čebašek.
UTAH.
Za Scofield in Winterquarters:
J. Zajec.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Lomičarich. WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč in M. Petchmiik.
WISCONSIN.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: L. Demshar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin.
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PREDSEDMiK: Jos. Hauptman, Dan-agfe, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. fAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 1CT9.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arena, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
«LAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
ma še starega do 30,000 galonov. Njegova kmetija, ozir. vinoreja se nahaja kakih 7 milj zapadno od mesta Fresno. Mesto Fresno je jako lepo, kot so vsa mesta v Cali-forniji, le žal, da ni Slovencev tam. Isto je farmarsko mesto, farme pa našim ljudem malo dišijo.
Od tu sem se podal direktno v Wyoming in obrise in svoje do živi j a je od tu prihodnjič opišem (Pride še.)
FAJMOŠTRA JURJA GLISTE
POTÑE ČRTICE.
(Dalje.)
Koračimo nekoliko nazaj in o-glejmo, kako se dela po že omenjenih krajih.
Na splošno se dela povsod bolj slabo. Tako, da kar se dela tiče, nemore se od nikoder pohvaliti. V Butte, Mont., za časa mojega bivanja pred leti tam, nahajalo se je 4 ali 5 topilnic. Nekako 9 milj od tam ena, in v Anaconda dve. Sedaj nobene teh. ne obstoji več; in mesto teh, kjer je služilo na tisoče delavcev svoj vsakdanji kruh, posluje danes ena sama. — Ista je velikan, kakoršne še nisem videl; nahaja se v mestu A-naconda, Mont., in se pričenja izpod vrh hriba dol, tako da od daleč ni drugega videti kot velikanski dimnik. Temvečje je iznenađenje, Če je človek obišče — kaka masa in kake moderne naprave, delavcev pa petino manj dela, kot poprej. — Res čudna so pota napredka! Ista dobi vso gonilno e-lektrično moč iz Missouri reke iz Great Falls, Mont.
Naselbine po državi Washington so po večini kompanijska last, kot recimo n. pr. Black Diamond, Taylor itd. Hiše vse kompanijske, gostilne, boardinghouse in tako imenovane “pluck me up” prodajalne. Tako je delavec primoran požeruhom vse nazaj dati, kar mu milostno dovolijo v potu svo jega obraza zaslužiti. Razveselil sem se toraj, da sem zopet nekaj mesta našel, ko sem došel v Renton, Wash. Prijazno mestece je, isto precej v blatu, kadar pada dež, in to je bil menda vzrok, da so se rojaki naselili po hribu, ki daje krasen razgled po mestu in okolici.
Seattle, je lepo in obširno mesto. Vsa ameriška mesta krasijo mnogi hoteli, pa toliko jih menda ni nikjer, kot ravno v Seattlu, kjer je vsaka druga hiša hotel. V Seattlu se sva srečala — s kom, vganite? — Mr. Taftom! Pa ne v hotelu, temveč na ulici. Kazali so ga v paradi, ki je bila res nekaj veličastnega, a sprejem mrzel. — Skoraj, da nisem niti enega živio-klica slišal. Toda kapitalisti se dandanes ne zmenijo dosti za to, je ljudstvo zadovoljno ali ne, da so le njih želodci polni. Slovencev sem tu srečal kakih deset, ker več jih tam tudi ni.
Oregon City, je tudi prijazno mestece in Slovenci tam živeči se večinoma vkvarjajo v papirnicah; le žal, da si tako medsebojno na sprotujejo.
In naposled, kakor sem že v zadnji številki omenil, se nahajamo v mestu San Francisco v Cali-forniji, katero je dobri bog tako ljubil, da ga je pred par leti pustil s potresom in ognjem pokončati. Še danes kaže zapadni del njegovo jezo, tako, da človek, ki ga je poprej poznal, se mora danes če pogleda nanj, razjokati. Trgovski del mesta so zopet pozidali, tako da je isto sedaj veliko lepše kot je bilo preje, a predno bo pozidano kot je bilo, je še daleč.
Slovencev v San Francisco, je večje število, vendar pa ne živijo več v okolici četrte ulice, kakor so živeli popred, ampak preselili so se na nek hrib pri Potreri, si kupili zemljišče in postavili lastne hiše. In tako so danes, razen male izjeme, skoraj vsi lastniki svojega domovanja. 'S trgovino se Slovenci skoraj povsod malo pečajo, razen gostilniške obrti, in tako tudi
tu. V prvi vrsti je temu krivo pomanjkanje podjetnosti in pa sloge. Naš narod bi se imel učiti od bratov Čehov; njih lastnosti bi moral imeti, da bi napredovati mogel. Mr. Brunshmid je svoje-časno pisal, da nam primanjkuj dobrih voditeljev — res, tudi teh, toda v prvi vrsti pač sloge in pod jetnega duha! — To pa dosežemo s izobrazbo.
Slovenci v Ameriki smo stopili zadnje čase, glede znanosti, precej visoko stopnjo, a še vse premalo; krivo je temu narodno sovraštvo, ki je menda edini podedovan greh med nami in dokler tega ne vržemo od sebe, tudi napredovali ne bomo, pa naj imamo še tako dobre voditelje, katerih nihče ne posluša!
Kakor priprost narod od Čehov, ravnotako bi se morali učiti slovenski duhovniki od nemških Ja-hovnikov, katerim je prva in poglavitna stvar narodnost, potem šele vera. Da, naši duhovniki so po večini edini krivi nesloge med narodom, kar je tudi podedovan greh. Avstrijski vladi je bila du hovščina, sosebno jugoslovanska največja opora s tem, da je netila sovraštvo med enim narodom dveh veroizpovedanj. Tu je torej ta podedovan greh duhovščine. — Tega greha so se tako navžili, da že stoletja netijo sovraštvo lastnem narodu, da, med starši, o-troci in obratno. Po njih fanatičnem mnenju je toraj vsak rojak, ki ne tuli v njih rog, baraba in lump! Se pač bojijo, da bi jih narod ne spoznal, ker potem — no potem jim bi odklenkalo; pa prišlo bo tudi to in če se na glavo postavijo t. j. če prej sami ne spregledajo in krenejo drugo, pravo pot, v prid in blagor za narod svoj. —
Iz San Francisco sem obiskal še Crockett, Vallejo, Oakland in Richmond, koder se Slovenci nahajajo in po 14 dnevih odkar sem prišel tu sem, podal sem se v 200 milj oddaljeno mesto na jug, moj prvi dom v Ameriki, Portervilie. Tu je malo Slovencev, nikdar jih ni veliko bilo, kakih 15.
Toda sprememba velikanska.
Pred leti nisi druzega videl kot živino, konje in govedo. Sčasoma so pričeli semtrtje nekteri orati in sejati, a danes skoraj samo pomo-ranče rastejo tam. Če pogledaš skoz okno vlaka v daljavo, pa se ti zdi, kot bi zrl na zeleno vodo. Pa ne le pomaranče, tudi lemone in razno drugo drevje in trtje tam bogato rodi. Nekaj naših rojakov si je dobro opomoglo, drugi zopet ne, kakor so razmere povsod, za e-ne boljše za druge slabše, eni so se odselili in drugi priselili.
K bratom, s katerim se nisva skoro 18 let videla, se sva prisrčno pozdravila, in za čas mojega bivanja tam po bratovsko živela. Brat si je v tem času odkar se nisva videla, dobro opomogel. Ima urad Real Estate in me v svojem avtomobilu prevozil po okolici ter si tako ogledal staro, oz. noro deželo ter obiskala tudi ondotne Slovence, ki po večini precej dobro napredujejo.
Med potjo iz Portersville v San Francisco, obiskal sem starega znanca v Fresno, g. Frank Stefa-niča, trgovca z vinom. Mr. Stefani č je precej podjetnega duha, i-ma velikansko klet, lepo novo hišo in kar me je najbolj iznenadilo : sam svojo napravo za razsvetljavo. Vina je letos Mr. Stefanio naredil okoli 80,000 galonov in 1-
nedeljske pridige od tega pekla na svitlobo venkej dane skozi gospoda Barbava.
Ta 6. pridiga al od teh peklenskih červov in žvali.
Da v tem pklu so tud červovi in kače in gadje in krote in žabe in lintverni, to se gvišno ve in more tud vsak kristjan vervat. Ta modri Sirah prau na 7. postau: To mašvajne tega ferdamanega bo o-genj in cervovi. De v peklu so gvišno vse sorte žvali in krote, de ferdamane martrajo, to nam pove Kristus in več svetnikov, svet Hie-ronimus, svet Bazilius, svet Avguštin, svet Krizostomus in več iz-lagarjov svetga Pisma. Svet Av guštin prau, zakaj bi v peklu ne bili červovi, ker se tud na tem svetu znajdejo v ognju. Je d jan ta prerok Izaijas na 32. postau: Tamkaj bodo prebivali lintverni, levi, kače in krote in ta grešnik bo tamkej svoj grob imu. In sam Bog govori na 32. postau rekoč: Jest očem vsa nesreča čez nje poslat. Te zobje teh zverin jih imajo žvečit in grizt, na drobne kosce raztergat. Oh, to ne bo terpelo en dan, en teden al en let, ampak na večno. Tolkanj taužent krot bo tebe grizlo, tolkanj taužent gerdih kač bo tebe pikalo s strupenimi jeziki, in bodo po tebi lezle, ti se pa ne boš mogu brant, zato ker bos zvezan. Zato se boš ti mogu pustit tem spakam in beštjam, de bodo tebe do kosti objedle.
Se bere, kaj je vidla ta sveta Brigita v zamaknenju. Se ji je perkazala ena ferdamana žena, ktera je na velikem bogastvu in časti živela. Ta žena je bla videt,, koker de bi bla peršla iz enga temnega bajerja, vsa blatna in strašna, nje srce je blo vse nesnažno, nje zobje so klepetali, v glau je manjkalo cepin j e, možgani so bli koker razbeljen pleh, solze so tekle koker razbeljen potok, per-sa so ble ven stergane in nage in so ble povhne mejhnih in velikih eervou, in so se drug čez drugega valjali in lazili in so to nesrečno ženo jedli, v nje želodcu je ležala ena velika kača in se je okoli vlačila, po celem žvotu je bla pouhna ternja in teh kačjeh strupenih jezikom, in nje noge so ble take koker ena gerda krota. To je gvišno ena strašna štaut in perkazen te reune žene.
Jest berem od ene žene, ktera je bla v en nečist greh padla in se je en doug eajt sramvala spo-vdat. Enkrat sta na tisti kraj peršla dva druga neznana duhovna iz Englanda. Ona si takrat vzame korajža in je šla k enmu k spovdi. Med tem kadar se je ona spovdva-la, je ta drugi tovariš vidu, de iz te žene je šlo veliko krot venkej iz ust, na zadnje pride ena velika, krota in je glavo ven pomolila, in je spet nazaj šla, in vse te krote, ktere so popred venkej šle, so spet nazaj šle in so v to truplo zlezle. Potem kadar sta šla ta dva spet domu, je ta z veliko žalostjo temu spovdniku povedou, de ta žena se ni prou spovedala. Potem gresta obadva nazaj to ženo opo-minat k eni pravi spovdi. Prideta kekej in najdeta to ženo mertvo ležat na tleh v kamri. In sta žalostna, de hi njima Bog razodeu ta stan te duše, kje se ona znajde.
Čez tri dni se njima ona pokaže in je sedela na enmu lintvernu, m okol nje vratu sta ble dve kače o-vite in sta nje persi sesale, v nje očeh sta sedele dve gerde 'krote, in dva psa sta njo na rokah grizla,, in dve ognjene špice sta v nje ušesih tičale, in je veliko kač viselo na nje glau, in venkej iz nje ustje ogenj švigou.
Čez ta perkazen se je ta pater toko močno prestrašil, de je dol padu na tla in drugo cajta ni mogu neč govort. Ona prav k njem: Nikar se ne boj, ti božji perjatu, jest sem taista žena, ktera sem se tebi spovedala in sem en greh za-moučala iz »ramožlivost. Zatorej koker sem peršla domu, je men hudič vrat zaviu in me je nesu na dno pekla. Ta pater jo vpraša, za kaj se mu je tako strašna perka zala. Ona prau: Zavolj mojeh gre hou sem ferdamana. Te kače, kte-re jest na glau imam, so men za štrafenga, ker sem na glau veliko ofert nosila. Te krote na očeh mam zato, ker sem nečiste reči gledala. Te ognjene špice, ktere mam v usesih, so zato, ker sem nečiste beseda rada poslušala. Ta le ogenj v ustih je zato, ker sem nečiste reči rada govorila. Te kače na persih mam zato, ker sem se pustila dostikrat nespodobno šla tat. Ta *dva psa na rokah mam zato, ker sem z rokami doperna šala nespodobne dela. Ta lintvern ki na njemu sedim, me strašno martra in peče. Ta je meni k štra fengi, ker sem nečistot doperna Švala.
Nato jo ta pater vpraša, zavo ljo kterga greha bo ta nar več ženskih peršon ferdamanih. Ona prav: Zavolj nečistost in zavolj oferttnih gvantov, in zavolj eo-pernije.
In potem stori ta lintvern en velik skok in jo je z velikim vpit-jam v pekou nesu.
Piše ta častiti Beda od enga, ter je biu zamaknen. Le-ta je vidu v peklu veliko černih žen, ktere so ble vse s smolo in z žveplom preštrihane in namazane in so gro-zovitno gorele. In okolo njih je stalo veliko lintvernov, in so jih grizli in tergali. in okolo glau, o-kol vratu in okol trupla so imele veliko’ kač ovitih, ktere so jih sesale in pikale z njih strupenmi jeziki.
Iz teh merakelnov in več drugih perkaznou se dol vzame in za-merba, de v temu peklu je gvišno veliko lintvernov, krot, žab, červov, gadov in strupenjakov. De pa ti ne prideš med nje, vari se in bejži pred greham veliko belj ka ker pred enim strupenjakom! — Amen.
Depue, 111.
Naznanilo.
3. dec. 1911 je imelo dr. št. 3 S. S. P. Zveze v De Pue, 111., svojo zadnjo m. sejo. Prvo kar so rešili je bilo volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Dan Badovinac, predsednik; Fr. Kolin, podpredsednik ; Jos. Omerza st., tajnik; John Obrič, blagajnik; Jos. Omerza, zapisnikar. Mike Omerza, Karel Šhštič, Jos. Frigel, nadzorniki. Društvene seje vsako prvo nedeljo v mesecu, od 1. do 2. ure popoludne v dvorani br. Andrej Kuhar.
Vsak član je nadalje pozivljan, da plačuje redno svoj asesment. V sluča ju, da kateri ne plača, je s prvim mesecom suspendiran.
Pozdrav čl. S. S. P. Zveze!
Jos. Omerza, tajnik.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINUA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

¿m
PARNIKI PLUTETO IZ NEW YORK A:
Kaiser Franz Josef I. 20. aprila 1932. Deviška (prva) vožnja iz New Yorka.
Oceania
14. feb. 1912
Argentina
6. marca 1912
r^de^dn° °b Sredah ob !• ««■! popoldne iz pristanišča
Ruch*o j _ -rv. __	i popumm; lz prist
tores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje jbližja Vašeg-a doma, —
SLOVENSKEM JEZIKU
,r *	-	-------in imenovana pristanišča
Jblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnihsuknjah,
obišči
H!N6(a
Vogal Bine Island Arene in ISta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
Moške obleke In suknje od $5 00 do 25 00
Deške obleke In suknje od $2, 00 do 15.00.
in
0-
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDKAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.:
°d 4.—S. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma vpiav nujnih slučajih.
P®\ WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist,
od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
0=
ATLAS BEEWING CO. 1
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena,
LAGER
MAGNET \ GRANAT
Za vsakdajno rabo.
Malo stvari je na svetu ki bi bile za vsakdajno rabo, to je, da bi se mogle rabiti v vseh slučajih. Mnogo družin ima v hišnih potrebščinah vedno zdravilo, ki se je vedno izkazalo rabljivo in zadovoljujoče. Je to skoro vedno Tri-nerjevo am. zdravilno grenko vino, zato, ker se je lahko vedno rahi z uspehom v slučajih slabe počntve, revmatičnih in živčnih bolečinah, slaben teku, resni oslabelosti, bolečinah v želodcu, zvijanju. pretresu, raznih ženskih boleznih, zabasanosti, naduhlosti križa in glavo hola. Poživi kri in ji da novo moč, izčisti živce, povzroča dober tek in zdravo trdno spanje. Zdravniško navodilo po pošti, prosto. Krasen stenski ko-lendar s poštnino vred se vam pošlje za 10c v znamkah. Y lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 Ashland ave., Chicago, HI..
*
S1
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas kaiti mi te bodemo zadovoljili.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesreče-ne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
H^ratiia, S3s.©:n_cL©i*
5241 Butler Str., Pittsbor*. Pa. Beii Phone 7-r pisk.
Compagnie Générale Transatlantique
lz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj» S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (no~. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S- La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKI.
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, 111,
DOPISI.
NEKAJ LEPIH MISLI.
Black Diamond, Wash. Glas Svobode: —
Ker se bolj poredko oglašajo dopisniki iz te naselbine, hočem sam malo tukajšnje razmere obelodaniti ! Rad bi videl, da se ta dopis kar najmanje sprijazni z peklom uredništva — košom pod mizo — ker moja roka je bolj vajena krampa kot peresa.
Kar se tiče dela je vsepovsod bolj slabo; nasprotno se ravno v Black Diamond dela vsak dan, razen nedelj, ali vendar nesvetujem nikomur sem za delom hoditi, ker je tukaj veliko njih, ki bi radi delali, pa ne dobe dela. Marsikdo vpraša, kaj je vzrok, da so tako slabi časi, a nihče ne ve odgovoriti na to!
Prihodnje leto bodo volitve, in takrat bi bilo morda pomagano, da bi se delavski položaj zboljšal. Volite rojaki pa za može, ki so naše vrste in na katere se lahko zanesete, da bojo zastopali v resnici pravo delavsko stališče.
Dokler si delavec, stoj tudi hrabro v delavskih vrstah, in ne mešaj se med one, ki Te nemarajo, oz. — ki te “ljubijo” na dan volitev, da jim daš svoj glas. Dragi rojaki, ne poslušajte onih, ki vam bodo obljubili vse, dali vam pa gotovo nič. Poznamo to politiko ! Mnogokrat se dobe volilci, ki za par cigar in kozarčkov izdajo svoja načela in voljo par tritov volijo one, ki so direktni njihovi sovražniki. Delavec danes težko zasluži par dolarjev, pa kakorhi-tro vidijo pijavke da ravno delavec ne strada, pa takoj planejo po njegovi mošnji. Nekateri kandidat je hodijo pred volitvami po sa-loonih in tritajo ljudi “zastonj”. Mnogokrat pade na baro $20 in še več in ljudje si namigavajo, pijejo in zrejo “zastonj” . . .
Ampak ne mislite delavci, da gospodje kandidatje tudi zastonj tritajo? Vsak trit jim ta tritan volilec poplača nazaj! In tako dajo delavci, organiz. in neorganiz. vso svojo moč v roke izkoriščevalcev. Saj vendar vidimo, da naši interesi so različni od interesov naših volk-bossov: kapitalistov. Tako sem malo pojasnil, kaj koristi am. delavcu politika njegovih poslancev — kapitalistov!
i Kar se tiče tukajšnjih Slovencev, se še dosti dobro zavedajo svojih dolžnosti. 7. t. m. so si tu-tkajšnje Slovenke vstanovile na incijativo g. M. V. Konda iz Chicago, svoje novo žensko društvo, in je bodo priklopile po izrecnem nasvetu g. Konde k napredujoči S. S. P. Zvezi v Chicago, 111. Naj še na tem mestu povem lepo resnico in delovanje g. Konda za S; S. P. Zvezo. Na svojem potovanju za Glas Svobode je tudi kot odbornik gl. odbora S. S. P. Zveze, na svojem potovanju za imenovano nad vse vstrajno in vspešno deloval in agitiral v še tako mali naselbini za vstanovitev novih podpor, društev s željo seveda, da se ista pridružijo Zvezi v Chicago. To so tudi že drugi pisali v Gl. Sv. in vsa čast g. Kondu, ki je na svojem potovanju imel tudi tako velik interes za razširjenje te edine svobodomiselne organizacije. Da bi imeli več takih pogumnih in delavnih mož v S. S. P. Zvezi in na drugi strani med slov. narodom sploh! — Častitam ob-jednem tudi onim vrlim slov. ženam, ki se niso vstrašile zaprek in zaprečic od raznih strani in vstanovile svobodno društvo, kljub vsem zaprekam! Tudi pevsko društvo se je obnovilo in poklicalo na novo k življenju in kličem možem in fantom: le tako naprej, ‘ker sloga jači, nesloga tlači!’ Kar se človek poprime resno, tudi obstane.
Opominjam pa tudi v~: tukaj-šnje Slovence, ki še niso pri nobenem slov. podpornemu društvu, da takoj to svojo dolžnost store in pristopijo k istem. V slučaju nesreče je človek saj za silo zavarovan. Seveda najbolj priporočam tukajšnjim rojakom društvo št. 4 S. S. P. Zveze, ki plačuje največjo bolniško podporo za jako mal asesment. Koncem dopisa prosim Tom Veršnik, ki se nahaja sedaj nekje v Seattle, Wash., da se mi zglasi.
Pozdrav čitateljem Gl. Sv. in br. S. S. P. Zveze.
Math 'Petchnik, Box 4 Black Diamond, Wash.
Barberton, O.
Urednik lista Glas Svobode!
Kot že dolgo časa naročnih na svobodomiselni list Glas Svobode, me veže dolžnost, da se zopet enkrat nekoliko oglasim, in poročam čitateljem kako da se imamo v tem blaženemu Barbertonu!
V	prvi vrsti vsacega zanima delo, zatoraj začnem od istega. Tukaj je več tovarn ter izdelujejo različne stvari, a vse te tovarne so prave mesnice. Plača zelo nizkotna, a delo jako trpežno. Unija jim je nepoznana. Radi tega ima kapitalist moram reči, najboljšo priliko do izkoriščevanja delavcev, sotrpinov. Videl sem na lastne oči, delavca, ki je prišel iz tovarne razbitim nosom. Ko sem ga vprašal, kje je dobil to dobroto, se oglasi njegov sodelavec; Kje? boss ga je imel 5 minut na tleh, saj smo vsi mislili, da ga bo umoril do kraja! Komaj smo tega reveža pripravili, da bossa naznanil roki pravice, ali kaj se je storilo? delavec z zlomljenim nosom je bil odpuščen od dela, drugih pet, ki so delali v istem “gange” bili tudi odpuščeni — akoravno v sredi zime, ko kaže temometer 16 stopinj pod O (ničlo). Boss je plačal okoli $5.00 globe — in mirna Bosna! Kmalu po tistem je ubilo enega v ravnoisti tovarni, rodom madjarski 'Slovak; izdihnil je na mestu. Od zanesljivega človeka sem bil slišal, da ima družba zavarovanega vsacega delavca proti visoki zavarovalnini. Mislite, da je družba pripoznala, da je ona kriva smrti omenjenega? Ne! in ne; veliko zavarovalnino je družba vtaknila v nikdar sito mavho, a ubogi vdovi in 2 leti staremu o-troku figo pod nos! Ampak molčite rojaki barbertonški, da družba ne izve, da sem to pisal v Glas Svobode, drugači sem kvitan: he, saj veste kakšni so ti vragi! Tako se pa delavec za delavca postavi.
Dragi čitatelji, ali vidite kaj o-koli sebe ? vidite kaj se dela z nami in z našimi sodelavci? Jaz je nisem videl še večje krivice do delavcev kakor je vidim tukaj. No pa se ni čuditi, malo kje naletiš na delavski list, ravno tukaj je pomota naših rojakov; ako bi čitali naši rojaki in rojakinje list, kteri se bori za naš obstanek, bi se dalo vse drugači tolmačiti. Dragi rojaki, nimam misli kterega z mojim dopisom žaliti, ampak v tem Vam priporočam da je dolžnost vsakterega, da se zaveda svojega razreda, to je: da ve kam spada, in najpoprej, in najnatančneje bode zvedel:	v delavskih
časopisih! V resnici je plača slaba, živeš strašno drag, pa vse jedno ne bode žal nikomur za denar, kterega izda za časopis, ki mu o-či odpira.
V	Nadalje poročam tukajšnim rojakom, da je društvo št. 61 spadajoče k S. S. P. Zvezi izvolilo nove uradnike za leto 1912, in so sledeči: Gregor Kos, predsednik; John Princ, podpredsednik; Pr. Levstek, tajnik; Thomas Paulič, blagajnik. Redna mesečna seja so vrši vsako drugo nedeljo ob 9. uri dopoludne v sobratovih prostorih Joseph Troha.
S somišljenškim pozdravom!
Frank L—k.
Cie Elum — Roslyn, Wash.
In zgodilo se je tiste dni, da sem se moral posloviti od prijaznih hlaekdiamondških rojakov, vzeti svojo staro v roke in hajdi čez gore, iz zelenega v snešni del Washingtona. Težko je šlo; eelo vlak je hropel in sopihal kakor nadušljiv kraški osliček, ki nosi dragocene kravje produkte po kozjih stezah v Trst. Jaz pa sem se tiščal v kotu moje stare, pa tako pusto in prazno mi je bilo pri srcu, kakor tulečemu dervišu doli v Tripolisu, ako mu laška bomba pred noge pade in se iz nje vsujejo pofregani makaroni, mesto datelnov! Dobra volja vrnila se mi je šele, ko so me slovenski pee-larji povabili pod svojo gostoljubno streho, ter mi s p^avo savansko gostoljubnostjo postregli. Vse dobre bogove starega in novega, leta sem prosil za blagor prijaznih pečlarjev in izredno hitro sem bil uslišan. Najstarejši, ali kučegaz-da, našel je par dni po tistem izvoljenko svojemu srcu ia tako dobil z eno potezo dve dobroti: mlado gospodinjo, oziroma boljšo polovico, pa odvezo od pečlarskih grehov in obljub. Resnično, resnično vam povem: preden bo ta dopis zagledal beli dan v listu, bosta g. John Zupan in gdč. Mary
Mezner mož in žena! Voščim kar največe sreče in želim prav mnogo posnemovalcev, pa da bi med te posnemovalce prišel tudi jaz!
Delavske razmere sicer niso slabe, vendar pa tudi ne prav dobre ; kdor ima delo, dela večinoma vsak dan, toda je precej ljudij brez dela, tako v Cie Elum, kakor v Roslyn. Ne svetuje se torej nikomur tjekaj za delom ho liri. — Slovencev biva v obeh mestih le po par desetin; mnogo več pa je Srbov in Hrvatov. Vsi se med seboj lepo razumejo in prijetno je bivati med njimi.
Milostipolni čas svetega pred-pusta napočil je zopet za srečne zemljane in vse se peha za predpustnimi odpustki. Polentarji in širokohlačmani se za odpustke balinajo doli v črni Afriki, čopasta Kina hoče za odpustke novo republikansko obleko, nebeškim sinom pa sneti nebeško masko in jo nadomestiti z navadno mand-čursko; razposajeni Perziji so za odpustke spustili nekoliko liste prevroče jutrovske krvi; naši “loncmani in loncmanke” doli v Californiji se za odpustke poljubljajo v senci orančnega cvetja, o-ni na vzhodu lovijo odpustke po gladkih parketih, Terbovcev Tone pa za odpustke citra svojo bakso po sneženi Montani. Pa pravijo, da so bogovi pravični! Ali se ne bo kteri spomnil na pepelnično sredo, ko bom poleg bakse vlekel zopet običajni ploh?! A. J. Terhovec.
Kokomo, Ind. Cenj. ured. Gl. Sv.: —
Ker se malokedaj čita kak do-
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne „ moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragroceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljen je. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
« Aus. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME....................................
NASLOV.................................
pis iz naše male naselbine, hočem se malo pomuditi pri njih in poročati malo o tukajšnjih razmerah, čeprav moj posel ni “pisariti” in ho šlo težko.
Delavske razmere so tukaj še povoljne, zaslužek tudi ni preslab. Nekateri služijo eelo jako dobro, drugi zopet slabo, kakršno delo že kdo ima. Delo se pa tukaj dobi bolj težko. Kar nas je Slovencev tukaj, delamo povečini v žičarni, ki je last Kokomo Steel & Wire Co. Slovencev nas je tukaj sedem družin in par samcev.
Tako je življenje nas Slovencev v novi domovini.
Pozdrav rojakom v novem svetu!	John Buh.
Crested Butte, Colo. Gospod urednik-: —
Rad hi omenil tukajšnje delavske razmere.
Imamo več premogokopov, kj so še vedno v oblasti matere krize. Delamo po tri do štiri dni na teden, v enih prejmogokopih se sploh nič ne dela, zato ne svetujem rojakom sem za delo hoditi, ker je tukaj dosti brezposelnih.
'Snega imamo v tej mrzli deželi nad tri čevlje, in morate potem misliti, da smo ponosni na ta viden dar narave!
V naselbini je več slov. saloo-nov in piva ni draga.
Kar se tiče podpornih slov. društev, jih je tudi več v naselbini.
Pozdrav somišljenikom!
Anton Iskra.
Washoe, Mont. Ured. Glas Svobode: —
Tukajšnja naselbina leži med mestom Red Lodge in Bear Creek; je takoimenovana: kompanijska kampa. Rojaki imajo večina svoje hiše in sicer na družbeni zemlji. Dela se sedaj 3—5 dni v tednu; minulo leto se je pa še slabše delalo, izjemoma meseca decembra 1911.
7. jan. smo tukaj vstanovili slov. dr. “Svobodomiselni Slovenci” in je priklopili k 'S. S. P, Zvezi.
Zimo imamo jako mrzlo in traja že od oktobra meseca. Če pridejo te vrstice v javnost, se še oglasim !	Eu.
East Helena, Mont.
Naznanilo.
Na občnem zborovanju dne 11. dec. 1911 društva “Narodne Slovenke” št. 75 S. S. P. Zveze so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Frances Smith; podpredsednica Lujiza Richtar; I. tajnica Frances E. Mihelich; za-pisnica. Mary Strainer; blagajničarka Frančiška Šim ec. Za nadzornice, kakor tudi bolniške obiskovalke so: Marija Suhadolnik; Marija Langenfuss in Marija Lovšin. — Seja se vrši vsakega 11. y mesecu v dvorani g. Lozarja.
Frances E. Mihelich, taj.
Na dobrem glasu
Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iznajbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani:
Bolečine želodca, slab počutek po jedi, teško spuščanje vetrov,
ščipanje,
slabo prebavo,
zabasanost,
nervoznost,
zgubo, teka, švohost,
REGISTERED
in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi.
Za dobiti v lekarnah,
Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj
TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave
Chicago, 111
>

K
TheKonradSchieiei Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Oanal 1405
NAZNANILO!
GLAVNI
POTNIK TVRDKE GOLDEN 8TATE WINERY.
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45e gal. Cena črnemu vinu 35e gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galon-ov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
Frank Stefanich.
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124
Frescco, Cal.
RAZNO IN DRUGO1"*} __________________
“Dan”. V “Učiteljski tiskarni” v Ljubljani je začel izhajati nov neodvisen političen dnevnik “Dan”.
Sol kot zdravilo. Ako koga pici kača ali bučela, je zelo dobro, da si rano drgne z vodo, v kateri se je razstopila sol.
Največjo kačo na svetu ima firma Hagenbeck v Hamburgu. Ta kača tehta dvainpol centa in je dolga 30 čevljev. Celo kozo poje v 20 minutah.
Najpriprostejši način, kako se poskusi pristnost mleka. Za kozarec napoljnjeni z mlekom postavi gorečo svečo. Če je mleko pristno, nič razredčeno, torej nič pomešano z vodo, ne bodeš videl plamena sveče, če je pa mleku primešana voda, bodeš skozi kozarec opazil gorečo svečo.
Uboga in pobožna Dalmacija.
Revna Dalmacija, ki ima okoli
600.000	prebivalcev in ki niti ne more plačati lastne svoje administracije, si dovoljuje luksus šestih škofov. Izgladovano ljudstvo umira v bedi, se trumoma seli v tujino, a vendar mora biti šest škofovskih dvorov. In pravijo, da skrbi cerkev za dobrobit revnega ljudstva, da je demokratična! — Kakšna ironija!
Skesano priznanje. — V listu “Berchtesgadener Anzeiger čitamo naslednjo izjavo: “Z največjim obžalovanjem preklicujem žalitve, ki sem jih izrekla proti gospodu R. Obenem priznavam prostovoljno, da sem vsled svojega zlobnega jezika največja obreko-valka v vsem berchtesgadenskem okraju in naj se me vsakdo varuje. — A. H.”
“Jutro”, ki je dosedaj izhajalo v Ljubljani se je preselilo v Trst.
Rekord brezžičnega brzo j avl jenja je dosegel parnik “Nekar” na potovanju iz Bremena v Balti-more. Parnik je bil sedem dni potom brezžičniga brzojavljenja v zvezi s postajo na kopnem. Največja daljava, ki so jih dosegli brezžični brzojavi, je bila 3234 kilometrov.
Prosto razlaganje sv. pisma. —>
'Pastor pridiguje: “Kristus je nasitil 5000 ljudi s 7 kruhi, pa, dragi poslušalci ne mislite, da so to bili kruhi kot naši navadni hlebi —• ne — temveč ti kruhi so bili veliki vsak kot McKinley (?) gora...” Med poslušalci je nekdo samega začudenja zažvižgal. “Kaj? Kdo ne verjame mojim besedam? Kdo žvižga na moje besede? Oglasi se proprost možakar: “Jaz nisem zažvižgal na vaše besede temveč čudim se le peči, v kateri so se pekli oni velikanski kruhi.”
Glavni jeziki na svetu. Na svetu imamo približno 3424 jezikov, ki se danes govore. Razdeljeni so tako: V1 Ameriki jih imamo 1624; v Aziji 934; v Evropi 587; v Afriki 276. Angleški jezik govori 150,-
000.000 ljudi; slovanski jezik 120,-
000.000 ljudi; nemški 100,000.000 ljudi; francoski 60.000.000 ljudi; španski 55,000.000 ljudi; italijanski več kot 40,000.000 ljudi; portugalski 30.000.000 ljudi. — Angleški jezik pozna približno 600,-000 besed. Skoraj polovica teh je vzeta iz znastvene terminologije. Luttreov besednjak 'francoskega jezika navaja okolo 210.000 besed. Besednjak ruskega jezika ima o-kolo 140.000 besed. Oetroccijev besednjak italijanskega jezika i-ma okolo 140.000 besed.
Kako obvaruješ bolnika pred obležanjem. Dolga bolezen, vsled katere je bolnik priklenjen na posteljo, povzroči premnogokrat rane na telesu, katere prizadenejo človeku hude bolečine in so celo časih smrtnonevarne. Pri nas je zelo v navadi podlagati obležanim bolnikom blazine, napolnjene s prosom; to mu sicer nekoliko o-lajša bolečine, a ozdravi jih ne. Drugo sredstvo, katero je le malo znano, a zanesljivo, ozdravi preležane dele, je sledeče: Kupi v lekarni ali drogeriji — dobiš jih ceno — peške od kuten, daj jih v kozarec in nalij črez vode, tako da stoji, za dva prsta čez peške to pusti osem do deset ur. Voda je postala gosto mazilo, s katerim namaži bolniku obležane dele. — Namaži tolikokrat bolnika, koli-korkrat zahteva in mu dobro de: presenečena boš o zdravilni moči preprostega zdravila.
Menih obtožen — motenja vere. Pred kutnogorskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati samostanski pater Zvčrina zaradi
žaljenja katoliške cerkve, oblasti in več zasebnih oseb. V časlavi so blagoslovili popravljeno cerkev, obenem je bila tisti dan tudi birma. Ob tej priliki so se po Časlavi razširjali letaki, ki so v verzih napadali cerkev, župana dr. Zim-rnerja i nčaslavsko mestno zastopstvo ter se obenem tudi nanašali na škofov sprejem in Žižkove kosti. Nekaj prič je videlo patra Zverino razširjati letake. Obtožnica je dolžila meniha, da je on provzročil in razširjal te žalitve, čemur pa je pater oporekal. Sodni dvor je meniha oprostil obdolži-tve žaljenja državno priznane vere, pač pa ga je obsodil zaradi žaljenja oblasti in več oseb na 400 kron globe, oziroma na 14 dni zapora.
Zadnji trenotki klerikalizma na Francoskem. Francoska cerkev je od sprejetja zakona o ločitvi cerkve od države navezana popolnoma na milodare vernikov. Zadnja štiri leta je podpirala duhovništvo bolj ali manj še vlada, letos pa je prenehalo tudi to. Za vse morajo skrbeti odsedaj naprej škofijske blagajne. Ker so bili voljni prispevki dozdaj vsako leto manjši, so izdali škofi letos neki dklic na vernike, ki je pa svoj namen tudi zgrešil. Duhovniki ne morejo več živeti od samega duhovništva, ampak morajo opravljati tudi druge obrtniške ali u-radniške posle. Z represalijami duhovščina ne more več primorati k plačevanju za verska opravila, posvetna oblast jim ni na razpolago in tako živi ljudstvo v miru. Nihče pa neče več biti duhovnik in tako i male še malokoja fara svojega župnika.
Nekaj izpreteklih dni. Znano je, da razmeroma še ni dolgo, kar so v navadi vilice in noži pri jedi. Nekdaj se je smatralo celo za ne-čimernost in greh, alko se je pri jedi kdo posluževal vilic. No, pozneje so se vendar le prepričali o potrebi snažnosti pri jedi, in vilice ter noži so prišli splošno v rabo. Pri pojedinah, kjer se je zbralo več oseb, je moral vsak s seboj prinesti vilice in nož, ker jih nikjer niso imeli več kakor le za silo. Iz neke stare listine je razvidno, kak običaj je bil na Angleškem za vlade M. Stuart. — Lord Chamberlain je izdal za častnike navodilo za obnašanje pri dvornih pojedinah. Povabljenim častnikom je bilo naročeno, da morajo priti v osnaženih čevljih, da ne smejo priti že natrkani in da k nobeni jedi, ki so se vrstile, ne smejo popiti več kakor dve kupici vina, da ne smejo pod mizo nog iztegovati in druge goste dregati in da si ne smejo prstov oblizovati. Naročeno je bilo, da mora vsak vilice in nož s seboj prinesti in da sme po pojedini le svoj nož in svoje vilice s seboj vzeti. — To so morali biti pa res fini kavalirji v starih dobrih časih!
Buren protestni shod proti italijanskim grozodejstvom. V Londonu so sklicali dne 20. m. m. protesten shod proti italijanskim grozodejstvom v Tripolisu. Shodu je predsedoval znani Stead, poročal pa je M’Oullaeh, ki je bil vojni poročevalec v Tripolisu. Shod je posetilo tudi več Italijanov, ki so motili zborovanje, da je šele policija napravila red. — M’Cul-lach je povedal, da ga je pozval eden izmed Italijanov na dvoboj. Nato je pripovedoval svoje lastne doživljaje v Tripolisu in jih pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Govornik je bil priča, kako so Italijani pod izmišljeno .pretvezo, da sta bila dva vojaka ustreljena v nogo, pomorili 4000 Arabcev. — Moritev se je pričela v vasi, ki so ji Italijani naprtili izmišljen a-tentat, in se je raztegnila na vse bližnje vasi v oazi; tri dni je divjala soldateska, ta najmočnejši steber kapitalističnega družabnega reda. M’Cullaeh je zahteval, naj mu pokažejo ranjena vojaka, pa ju ni nikdar videl. Govornik je bil sam priča, kako so Italijani postreljali nosne žene in majhne otroke. Kar je počela italijanska vojska, je bilo čisto navadna moritev. Govornikove besede je spremljalo hrupno ogorčenje poslušalcev. Končno je sprejel shod ostro resolucijo proti italijanskim grozodejstvom.
Praznoverje na Formozi. Japonska vlada, ki se je vgnezdila na otoku, je poslala znanstveno komisijo, da proučuje praznoverje, ki je med formoškim prebivalstvom še trdno ukoreninjeno. O uspehih tega raziskovanja poro-
čajo sedaj iz Tokia:	Kakor pri
vseh divjih narodih, tako tudi pri domačnih na Formozi ni najti nobene notranje vezi med posameznimi rodovi. Vsled tega ima vsak rod svoje posebne vraže, šege in navade, ki se več ali manj ločijo od drugih. Vsi rodovi pa verujejo v eno vražo: duhovi rajnikov se dajo potolažiti le z darovanjem človeških glav. Rodovi, ki živijo na severnem delu otoka, verujejo, da bi bili njih verski obredi in svečanosti nepopolne, ako bi ne darovali človeških glav. Tudi prepiri se po njih mnenju najhitreje in najboljše poravnajo, ako pre-porni stranki dobita glavo človeka, ki pripada k sovražnemu rodu. Kdor prvi prinese človeško glavo, je zmagal v prepiru. — Če-ščenje prednikov je v navadi pri vseh rodovih. Sreča in nesreča sta delo prednikov. Neki rod veruje, da kdor zanemarja češčenje prednikov in če kasneje ’kateri njegovih starišev izgubi glavo, da ga hodi strašit obglavljenec. Domačini verujejo tudi, da duše samomorilcev potujejo po celem svetu. Pri nekaterih rodih je zopet vko-reninjena vraža, da dvojčki pomenijo nesrečo. Zaradi tega umore dvojčke takoj po porodu. Slabo znamenje je tudi. ako se človek spodtakne, ko odhaja od doma. Drugi rod pripisuje zopet, ptici nahahooe ’ ’ veliko čarodejno moč. Kdor vidi to ptico, gotovo kmalu umrje. — Občeznano je, da so domačini na Formozi glavolov-ci. Ako srečajo človeka, ki ni istega rodu, ga naskočijo zahrbtno in mu odrežejo glavo. Japonska vlada je s preiskavo dognala vzroke za glavolomstvo na Formozi, ki je še danes v navadi vzlic močni japonski posadki. Še danes ni noben Japonec ali Evropejec varen, da ga na samotnem kraju hipoma ne napade kak domačin in izgino z njegovo glavo v goščavo.
Relikvije na Slovenskem. Zadnjič smo poročali o čudnih ostankih, ki se kažejo lahkovemikom po katoliških cerkvah. Da pa tudi mi Slovenci nismo najubožnej-ši med narodi, o tem nas pouči “'Voditelj v bogoslovnih vedah” 1910. 1. zvezek, kjer čitamo na str. 41. sledeče: “L. 1535 je lavantinski škof Filip Renner posvečeval dolgo vrstvo (20) oltarjev v Slovenskih goricah (v Kamnici, pri Siv. Petru pri Mariboru, v Št. liju, v Jarenici, pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, pri Sv. Lenartu in pri Sv. Benediktu), najbrž, ker so jih bili Turki leta 1532 oskrunili. Naštejemo relikvije, ki jih je vlagal v oltarje in pristavimo pri vsakih število, v koliko oltarjev jih je vložil. Od sv. Uršule in tovarišic 20krat, od hriba Kalvarije 18krat, od sv. Joahima 14krat, potem po 5krat od sv. Vir-gilija, sv. Vita in sv. Ane, 4krat od Salomonovih vrat, 3 krat od stebra Gospodovega bičanja, 2-krat od sv. Jerneja, po enkrat pa od sv. Pavla, sv. Andreja, sv. Vi-gilija, sv. Helene, od lesa Andrejevega križa, od obleke sv. Ane, od mane, od mleka Marijinega, od zemlje svete dežele. Podobno obilico relikvij je imel še ljubljanski škof Tomaž Hren. Ko je 1. 1610 posvetil kapelico sv. Ane v .Solčavi, je vložil v oltar od lesa sv. križa, sv. Janeza Krstnika, Ne. dolžnih otrok, Jakoba starejšega in Simona, potem od sv. Lovrenca, Boštjana, Krištofa in Uršule, dodal pa je še od obleke Marijine, od palme, ki jo je nosil v rekah sv. Janez Evangelist, ko so nesli Marijino truplo pokopat v dolino Jozafat, potem od skale groba Gospodovega in od groba Marijinega, slednjič še od t. zv. (voščenega) Agnus Dei. Katera cerkev se more kosati s tolikimi relikvijami, kot ta priprosta kapelica?! Kakšen razloček je proti temu zapisnik relikvij, ki jih je vzidal L 1651 Maksimilijan, škof pičanski v treh oltarjih Device Marije na Pesku in sv. Valentina v Žusnu! Nastopajo sami mučeniki z neznanimi imeni:	Anicet (ne papež),
Rufin, Marulian, Saturnin, Sekun-din in Kresceneija. Vendar so ta imena vsaj starokrščanska iz-vzemši morda Maruliana. Škof Rabatta pa vloži 1. 1667 v Ijuben-ski oltar mučeniške ostanke s frankovskimi imeni' Leonarda in Ludovika. Katakombnim svetnikom niti verjetnih imen niso izbrali”. Tako Voditelj v bogoslovnih vedah. Če bi imeli vse tozadevne zapiske pri rokah, bi gotovo našli, da je pokopana polovica svetnikov na Slovenskem in mnogi od teh po pet do desetkrat.
Slovenci, podpirajte, čitajte in razširjajte edini slov. svobodomiselni delavski tednik “Glas Svobode”. Stane $2 na leto. Naslov: Glas Svobode, 1809—13 Loomis St., Chicago, 111..
“The Roosevelt Saloon”	a hT -Jsl
ROCK SPRINGS, WYO.	
A. Justin, lastnik	S SLOviii
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim	Sj“BratjF3
pivom itd. — Se priporoča Slovencem!	S si
Rojakom v San. Francisco,	H UST. pil SLcüMFfc
Cal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef. Douglas SO49 Telef. Home J2436
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO.
Rt UD EEHANGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin.
ROJAKOM,
ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno
GOSTILNO.
Oddajam sobe na dan ali na teden. Dobra postrežba!
Se priporoča
JOHN DEBEVC
1719 BLAKE ST.	DENVER, COLO.
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji in cigare.
VsiSlovani se zbirajo v tem silnim!
Zalobisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to se d-obi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, El
Telefon Canall439.
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
Eagl© Bar
117 East Northern ave., Pueblo, Colo.
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne ismotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Zdravljenje v 5dneh
MICACELE HOTOCELE
BREZ NOŽA
___________IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdra. vim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
MOŠKE
TAJNE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luci je, onemoglost itd. ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto od 8 z|<Jtraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJN
1/19 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
d. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096
2103 Bine Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega. Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki;
Derganc, Widetič&Co.
1622 Arapa hce St, Denver, Colo.
Dobra Unijska Gostilna,klet,e
dobi
Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
velikš Dvorana za dručtvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
ii
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBa&k.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Boliemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepui
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA
Franconia (nova 1911) .18.160 Ton
Čaroma............20.000 Ton
Laconia (nova 1912)	.18.000 Ton
Čarmani»..........20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežba Iz New Yorka v Reko in Trst via Gibraltar, Genovo in Neapolj
Noti moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
SAXONIA - -	14.2 70 tonov
IVERNIA - -	14.210 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd-S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
fi.VOKOUN
1411W. 18th St„ Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela,
Slovenci, oglašajte se pri men
Telefon Canal 2301 Popravljale dežnikov in j
I I
Mu CM" Saloon
V STRIN GTO WN,
Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na hrano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
MjAS svobodk
Škof proti župniku.
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
__Vse pravice so pridržane.—
S SORE PROČ!
Berce je odgovoril, da je zadovoljen e takim ®a-dostilom za razžaljen j e časti, kakršno se zdi primerna knezoškofijstvu, pripomnil pa je, da je Bernik pred sodiščem priznal in podpisal, da je bil zapeljan k žaljenju po visokih gospodih.
Čudno je to, da škof ni verjel jasnemu in prostovoljnemu priznanju Bernikovemu! Čudno, zakaj se poteza škof za tiste “visoke gospode”, ki so Bernika zapeljali! Ali je on s tistimi kaj znan, morda v zvezi . . .!
Kaj je storil sedaj škof? Stvar je položil ad acta, ker Bercetu ni pripustil nikakega zadoščenja, hoteč, da ostane v javnosti omadeževan.
Pri poravnavi je zahteval Berce povrnitev potnih stroškov z vsoto 30 kron. Potoval je iz Bošta-nja v Loko ter nazaj in zamudil v tem dve noči in dva dni. To odškodnino je priznal Bernik kot povsem opravičeno, ne razume pa tega dr. Breje, ki je pri porotni obravnavi v Celovcu 19. decembra 1910 lažnjivo očital Bercetu, da je šel k tej obravnavi s Sore v Loko in za pot 5 km zahteval nečuveno neusmiljeno 30 K. (Dr. Brejc pa je računal za vsako minuto 1 K 19 v, pa je sedel v gorski sobi!) Kmalu po pobravnavi je dobil Berce iz Medvod 30 K kot povrnitev potnih stroškov. Kdo je poslal ta denar ^ Bernikovem imenu, se ni dalo uganiti. Da ga sam ni poslal je jasno, ker je sestra njegova prinesla čez par mesecev dotični znesek Bercetu in ker je pri sodišču 4. aprila 1906 izjavila, da so neki gospodje v Ljubljani Francetu obljubili, da bodo vse poravnali. To so bili vsekakor tisti gospodje, ki so ga zapeljali k žaljenju, Ali so tisti gospodje škof Jeglič in Sušnik in taki, ne vemo, ker je nesel to skrivnost Bernik seboj v grob.
Povrnimo se k škofovemu piSimi z dne 13. decembra 1905!
Na to pismo je Berce odgovoril:
1.	Prejel sem dekret za Boštanj.
2.	Ker sem prosil za pokojnino, dovolil se mi je dopust za dobo, da se zadeva reši.
3.	Prejel sem dopis z dne 1. dec. t. 1. z naročilom, naj se izselim s Sore v 14 dneh. Hoteč se po koriti ukazu sem sporočil, da se naselim 24. t. >m. v ¡Boštanju, kamer me Boštanjčani vabijo preprijazno.
4.	Dopis z dne 13. decembra mi daje zopet indirekten namigljaj, naj ne grem v Boštanj.
Prosim torej prespoštljivo:
Velečastito knezoškofijstvo mi blagovoli sporočiti, kdaj naj se izselim s Sore in mi svetovati, ker nimam razven v Boštanju stanovanja, kje naj se naselim? Stanovanje ne visi na kljuki. Jaz sodim, da bi bilo edino praktično, da ostanem tu, kjer imam stanovanje brezplačno, tako dolgo, da se reši moja zadeva definitivno.
Odgovor je bil:
“Na Vaše poročilo se Vam odgovarja, da Vam je brez obstavljanja in v najkrajšem času, najkasneje pa do roka, ki ste si ga stavili sami, t. j. do 24. t. m. izpolniti odlok kn. šk. ordinarijata z dne 26. oktobra ter trajno zapustiti Soro.
Ker ste se izvršitvi navedene odredbe, ki Vam je bila celo trikrat ponovljena, celo dosedaj dosledno upirali, morate biti pač pripravljeni, da Vas za denejo neljube posledice.
Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, 19. dec. 1905.
Anton Bionaventura, škof.’
2'3. decembra je Berce odhajal s Sore. Zdaj se je pokazalo, kako priljubljen je bil pri svojih žup-ljanih. Niso se mogli posloviti od njega, vse je ihte lo in plakalo. In kako tudi ne? Saj jim je bil Berce ne samo učitelj, ampak tudi podpiratelj v dejanju. Prirejal je kmetijske shode, na katerih se je poučevalo ljudstvo v vseh strokah gospodarstva in gospodinjstva. Ljudje, videč, da so župnikovi nauki vredni zlata, so bili vsi navdušeni za te shode in jih posečali v vedno večjem številu. Koj, ko je prišel na Soro, zanimal se je za revne ljudi in za bolnike. V župnišču se je kuhalo vsak dan za reveže, bolnikom se je donašalo — po možnosti — na dom krepilne jedi in pijačo. Okrožnega zdravnika dr. Živka Lapajneta iz Št. Vida je naprosil, da bi zdravil reveže brezplačno, kar je ta s posnemovanja vre-duo požrtvovalnostjo tudi često storil. Neki ženski, ki je zaradi njene bolezni ni nihče maral pod streho, priredil je Berce stanovanje in jo oskrboval z vsem do njene smrti. Domača občina te žene, Trata, je z izjavo posebne hvaležnosti dala Bercetu priznanje za to njegovo dobro delo. Ko uže ni imel župnik z ljudstvom nobene zveze več, preskrbel je, da so trije starčki stari skupaj 230 let, ki so bili bolni in brez vsakih sredstev da bi bili sicer od lakote pomrli, dobili toliko podpore v živilih in denarju, da so bili preskrbljeni za več kot za pol leta.
Ni čudno, da so bili Bercetu njegovi dobri žup-ljani tako udani, da so prelili zanj svojo kri.
Zato je toliko bolj obsodbe vredno preganjenjc njegovo ! Dobrote je delil Berce vsepovsod, dasi mu je župan Svoljšak ob njegovem prihodu svetoval, naj podpiranje revežev in bednih kar na strani pusti, pomagal je vsakemu, prijatelju in neprijatelju, odpuščal je starim klevetnikom najgrša žaljenja, vendar ga je smel škofov list “Slovenec” blatiti na najostudnejši način, označati ga kot slabega človeka in kot slabega duhovnika, ki se mora storiti nemogoč, ki mora s Sore proč, ker ni uganjal politike!
Tisti dan, ko je odšel Berce s Sore, so bile razpisane občinske volitve v Medvodah. Na praznik sv.
Štefana je pa Smoleč poslal za Bercetom pismo v Boštanj, v katerem izraža svoje hudobno veselje, da je moral Berce proč, dočim je on še vedno župan v Medvodah. Pravi, da je vesel, da je imel Berce tako britke ure, da je jokal vsled dogodkov zadnjih tednov! Taka hudobija!
VPOKOJEN. — DISCIPLINARNA PREISKAVA.
Na sveti večer je dospel Berce v Boštanj. Ljudje so ga nad vse prijazno sprejeli kot svojega bivšega dobrega župnika. Veseli so bili, da so ga dobili zopet v svojo sredo in so ga prosili, naj ostane pri njih vse svoje življenje.
Vendar Bercetu so se pripravljala v Boštanju vroča tla. Kapelan ga ni nič pogledal ob prihodu, rekel je le, da ima od škofa dvoje informacij. Jezen je bil na Berceta in na škofa, ker mu je Bonaventura preje obljubil boštanjsko faro, zdaj je, Pa splavalo upanje po vodi. Takoj na praznik sv. Štefana je imel kapelan političen shod, na katerem se je hujskalo proti ‘‘sovražnikom, ki prihajajo med nas v ovčji obleki, v resnici so pa grabežljivi volkovi”. Nekaj prejšnjih Bercetovih prijateljev je bilo sedaj prepariranih, da bi raznetili ljudi v sovraštvu proti njemu in mu tako otežkočali njegovo delova-nje. —
Še pred novim letom je dobil Berce od škofij-stva naznanilo, da je proti njemu vpeljana disciplinarna preiskava poverjena dr. Janežiču, profesorju bogoslovja v Ljubljani in da naj pride k zaslišanju
4.	januarja 1906.
Berce je sprevidel, da se bo gonja proti njemu nadaljevala do končnega uničenja, da mora v tej gonji podleči, mu je bilo jasno, saj so bila škofu na razpolago vsa sredstva, dočim je bila Bercetu, kakor vsakemu navadnemu duhovniku zaprta vsaka pot pritožbe. Če bi se pritoževal, ne bi dosegel ničesar, o tem so mu pričali jasno vloženi in nerešeni rekur-zi. Zato je naznanil škofu, da zapusti Boštanj, da gre v pokoj.
Škof je vzel z veseljem na znanje to sporočilo, vendar: “odlok, s katerim ste pozvani k zaslišanju v disciplinarni preiskavi, uvedeni zoper Vas, ostane v veljavi.”
Ker si je Berce zvil nogo tiste dni, ni prišel 4. januarja k zaslišanju, zdravniško izpričevalo ga je stoprav opravičilo, da je prišel k obravnavi 25. jan..
Dne 13. januarja 1906 je dobil Berce od škofa ta-le odlok:
“C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je z dopisom z dne 29. t. m. semkaj sporočilo, da ga je c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk z odlokom z dne 15. decembra 1905 pooblastilo Vas stalno vpo-kojiti in Vam od dneva Vašega izstopa iz aktivno službe nakazati izjemno zvišano pokojnino v znesku letnih 1600' K.
Ko se Vas o tem z ozirom na Vašo prošnjo za vpokojenje, kateri je bilo priloženo zdravniško spričevalo o Vaši stalni nesposobnosti za duhovno pastirovanje, obvešča, se Vam hkrati naroča, da nemudoma semkaj sporočiti, kje se boste kot vpoko-jeni župnik naselili. Kot dan izstopa iz aktivne službe velja dan 30. oktobra 1905.
Glede Vašega prihodnjega bivališča se Vas o-pomni, da kn. šk. ordinarijat radi važnih dušnopa-stirskih ne more dovoliti, da bi prebivali na Sori, ali v Boštanju, ali v katerikoli izmed župnij, ki meje na imenovani župniji.
K. šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 31. dec. 1905.
Anton Bonaventura, škof.”
K temu odloku treba par pripomb.
Bercetu se je nakazala izjemno zvišana pokojnina! Zakaj neki? Njemu, ki mu je škof vedno očital, koliko je zagrešil, da ima celo dovoljenje iz Rima, da ga odstavi, se pa zdaj da večja pokojnina, nego se navadno daje duhovnikom ob toliko službenih letih! Ali ni to ironija? Vidi se, da se je šlo škofu samo za to, da spravi Berceta iz župnije in da mu je Schwarz šel v tem oziru srčno na roko.
Kot dan izstopa Bercetovega iz aktivne službe velja dan 30. oktobra 1905, ko je prišel dekan Sušnik z bajoneti izganjat Berceta s Sore in mu odvzemat župnijo. 30. oktobra 1905 je bil Berce še sorski župnik in kot tak je bil torej vpokojen. Faktično je rečeno v knjižici, na katero je dobival Berce svojo pokojnino, da se mu je vstavilo dopolnilo duhovniške plače na Sori. Berce je torej upokojen kot sorski župnik in usil jevan j e škofovo, da to nikdar ni bil, nima nikake podlage.
Da je Berce prosil za upokojenje storil je to le vsled neznosnih razmer, v katere ga je vrgel škof Jeglič. Na sorsko župnijo ni nikdar resigniral, tej se ni nikdar odrekel, BERCE JE ŠE VEDNO PRAVI ŽUPNIK ŽUPNIJE SORA!
Zlasti je zanimiv zadnji odstavek odloka, kjer prepoveduje škof Bercetu “iz važnih dušnopastir-skili razlogov” (katerih??) prebivanje na Sori, ali v Boštanju, ali v katerikoli izmed župnij, ki meje na imenovani župniji. Ta odredba je kršenje parag. 10. dom. zakona z dne 5. dec. 1896 drž. zak. št. 222. Tu je rečeno, da ima vsak župnik domovinsko pravico tam, kjer je bil nazadnje župnik. Škof pa prepoveduje Bercetu prebivanje na Sori, ali v Boštanju, da celo v katerikoli izmed župnij, ki meje na imenovani fari. Škof se ne meni za nobeno postavo, pri njem je merodajna samovoljnost, ki pa ne pozna nobene pravice!
Da je škof res kršil zakon in kratil Bercetu naj-navadnejše pravice državljana, priča domovinski list, ki ga je 27. septembra 1908 izdala občina Medvode. Ta domovnica potrjuje, da ima župnik Anton Berce domovinsko pravico v občini Medvode v katero spada župnija Sora. Z njo je škof Jeglič krepko moralicno udarjen! Sicer je moral Berce čakati na domovnico tri mesece, predno jo je dobil, odkar je prosil za njo; imel je seveda tudi tu škof svoje prste vmes. Ta domovnica je jasen dokaz, da je bila instalacija Berceta na Soro pravnoveljavna, da jo
T° Tatrala Vla?a’ da J° je kot tako Priznal papež. Ta domovnica je torej tudi kričeč dokaz
škofove krivičnosti, dokaz, Id obsoja vse škofovo
na-
silje m zahteva zadoščenje župniku Bercetu in vsem Soranom, ki so vsled gnjusobne Jegličeve gonje tr peli, oziroma kri prelili ...	J
Bitvabik, Minn. Uredništvo Gl. Svobode: —
Čitali smo zadnji teden v Glas Svobode lep dopis pod imenom “Trpljenje Slovencev” izpod peresa znanega dopisnika Matb Gaishek iz Nokomis, 111.
Dopis je ranil srce vsakemu eu-tečemu rojaku, ki mu je v resnici kaj do svojih nesrečnih rojakov v tujini. Jako lepo in vse hva-le vredno je tudi postopanje rojaka Gaisheka, ki je za težko ponesrečenega in njegovo družino po svojih možnostih skrbel in celo dramo bede in nesreče popisal v lepem dopisu v zadnji štev. tega
lista.	„ jtav!«af
Vsa čast mu!
Ko smo rojaki v tej naselbini to prečitali, se je takoj zbrala mala četa in zložila za ponesrečenega brata oz. njegovo družino primerno svoto, katero ste naproše-ni, da jo po Glas Svobode v našem imenu pošljete na lice mesta. Darovalci so sledeči: 50 ct. daroval Franc Kariž; po 25 ct.:	Matb
Viđaš. Math Junko, Franc Južna, Math Paučnik, Franc Habjanac, Franc Zakrajšek, Avg. Filipčič. Frane Borštnik, Josip Tomšič, A. Hegler, Jurij Milavec, Jos. Boc in Ant. Prosen; nadalje 10c Jakob Boučina, 90e And. Buzinkaj in 75c družina Delak.
Skupaj se je nabralo za Gorshe-ka $5.50, katera svota naj se nemudoma pošlje v Nokomis, 111., da naš ponesrečeni rojak vvidi, da med čitatelji Glas Svobode in njegovimi rojaki, še ni zamrl čut dobrosrčnih ljudi in pravih Slovencev, ki ne dopuste, da bi naš človek v tujini ostal osamljen in vni-čen in zapuščen od celega sveta, tujega sveta.
Prijateljske pozdrave!
J. Delak.
Opomba: Ponovni darovi za ponesrečenega rojaka Goršek, se naj pošiljajo naravnost do njegove žene Jožefe Goršek, Nokomis, Ul..
ROKODELCA IN MOŽ Z BELIMI ROKAMI.
Po Ivan Turgenjev prirejeno za Glas Svobode.
Rokodelec: “Kaj imaš tu pri nas iskati? Kaj hočeš? Ti nisi e-den naših. Glej da se spraviš proč!”
Mož z belimi rokami:
“Jaz sem eden od vas, ljubi bratje!”
Rokodelec: “Kako? Kaj ti v glavo ne pade? Poglej si le moje roke! Poglej, kako so umazane; smrde po smoli in gnojnici. Tvoje roke so čiste in bele, in rad bi vedel, po čem dišijo.”
Mož z belimi rokami (mu drži roke razpete): ‘Poduhaj vendar!’ Rokodelec (poduha roke): “Hej te diše vendar po železu!”
Mož z belimi rokami: “Da, po železu, celih šest let so nosile železne verige.”
Rokodelec: “Zakaj?”
Mož z belimi rokami: “Ker sem hotel, da bi Vam dobro šlo; ker bi Vas rad oprostil in rešil iz revščine in nevednosti, ker sem se Vašim zatiralcem vzdignil in uprl. Zato sem bil vržen v železje.” Rokodelec: “Zaprli so te! Ampak kdo ti je rekel, da se upri!” (Po dveh letih.)
Prvi rokodelec: “Ti, Peter, se še spominjaš Postopača z belimi rolkami in kar je tebi pripovedoval in natolceval pred dvema leti?”
Drugi rokodelec: “Da, gotovo - kaj pa je ž njim?”
Prvi rokodelec: “Danes bo o-bešen, veš. Bil je obsojen na vislice.”
Drugi rokodelec: “Se je pa že gvišno zopet uprl?”
Prvi rokodelec: “Da, zopet se je enkrat uprl.”
Drugi rokodelec: “Ti —r brat Dmitri, veš ‘kaj ? Preskrbiva si tisto vrv na katero bo obešen. Namreč: Taka reč prinese srečo v hišo.”
Prvi rokodelec: “To je izvrstna misel! Poskušajva, brat Peter!”
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotršeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
It doesn’t pay to negle< your”
jrcttt ccrtrfi
‘ ettet tccc
ee e B c e i. ÈTëTe.
"tEEfCHk
e § e e i tf
če pridete domov bolni, 6e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25e. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO.,215 Pear! St., New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Î
GV*S
1809-1813 Loomis St., Chicago, III. OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
1
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, ! račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in prebode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom i lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
n
Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Blue Island Ave. Se 19. ul.--
Imovina 4,5oo,000,00
Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uloge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite.
Kaspar State Bank
/Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 488,
wr<3::ažHEs>i£SžSžsžE.sžS2ss>msžES£
jj Pijte najboljše pivo

t Peter Schoenhofen Brewing Co.
M
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Hrani in pazi na svoj denar!
Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoe 3 proč. obresti. Lahko začneš z $ 1.00.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer	Prihranka čez pol milijona
od 6 do 8.	dolarjev.
Vstanovljena 1890.