Letnik 2. Maribor, torek 6. maja 1919. Ste v. 101 Političen list. Naročnina znaša: List izhaja vsak delavnik po 5. uri po- 2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. P . četrtletno K 16'50. Ve si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5—..— lnserati po dogovoru. oamitisiirfvj "Vv^raucjvA.ica VABfLO na ZBOR ZAUPNIKOV JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE ki se vrši v nedeljo, 11. maja 1919 v Ljubljani v Narodnem domu. Začetek zborovanju ob 8-30. — Nadaljevanje ob 15. uri. Spored: 1. Nagovor strankinega predsednika dr. ,Iv. Tavčarja in odposlancev ..Demokratskega kluba’1. 2. Poročilo o delovanju »Narodnega predstavništva". (Poslanec dr. Diako Puc.) 3. Poroči o strankinega zastopstva v centralni vladi. (Minister dr. Albert Kramer.) 4 Poročilo strankinega zastopstva v Ijub-Zen ki ) v^u*'1 (Podpredsednik dr. Gregor 5. Poročilo o likvidaciji deželnega odbora kranjskega jn štajerskega. (Predsednik lik. dr. JV Piler, poslanec dr. Vel;. Kukovec, dr. Kavčič) 6. Poročilo izv i Sevalnega odbora (Jos. Brez, uk in poslanec Fr. Voglar). 7 I/.polnitev strankinega programa in sprememba organizacijskega reda. (Poslanec A. Ribnikar.) 8. Poročilo o volitvah v izvrševalni odbor. 9. Slučajnosti. %-Ljubljana, dne 25 aprila 1919. Načelstvo JDS. W.«7W4 >^r aaUbMd« VUkU Stric Miha. (Konec.) >I).cio.še ne KP' 'n nc sanja?« sem zakričal Pfed liišo in potrkal na oknjo. »Bodite t.i]tn. precj gr!jt0 pa je brlela lučica. — c.- obstal sem in gledal, sam nisem vedel, Kaj b> počel ? kn- ^;'P°sled sem se vendar spomnil, da sem ni 11 in da imara dobro vest. Pobral sem L*P?> poiskal ■halo tišico in stopil k lučici. — tkivne mrličeve oči so giozuo bulile vame in Par zob, ki jih je še iiuei v ustih, mi je strašno rezalo nasproti. poldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Pozivni razglas. Na podstavi sklepa ministrstva za vojno in mornarico Pov. F. Dj. O. št. 19.742 in Vrhovne krsmande O. št. 36.483 t. 1. se poživljajo s tem vsi v letih 1890, 1891, 1892, 1893 in 1894 rojeni, ki so bili svoječasno asentovani ali pa pri prebiranjih za črno-vojniško siužbo z orožjem sposobnim spoznani, k 6-tedenski orožni vaji. K orožni vaji morajo priti vsi, ki so v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Zglasiti se morajo pri vojnih dopolnilnih poveljstvih, v čigar področju je njihovo bivališče, vsi vpoklicani letniki in sicer: 1890, 1891, 1892, 1893 in 1894 dne 7. maja 1919, ob 8. uri dopoldne. Po možnosti naj pridejo vpoklicanci v vojaški opremi in obleki (posebno s plašči in perilom), za katero dobijo primerno odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: 1. Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Pripomba: Po 1. maju t. 1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in ru- darji niso oproščeni in se morajo brezpogojno odzvati pozivu. 2. Bogoslovci ter dijaki, ki obiskujejo visoke ali srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enol. vojaške službe. 3. Oni, ki so bili pri nadpregledu (su-perarbitraciji) proglašeni za vedno invalidne ali začasno premeščene v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti se morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki vpošljejo vojnim dopolnilnim poveljstvom sezname prijavljenih invalidov. Reservne častnike in praporščake se bode pozvalo po potrebi ne glede na letnike. Na eventualne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bo oziralo. Vsak vpo-klicanec mora brezpogojno pravočasno odriniti k 6-tedenski orožni vaji. Županstva naj izdajo vpoklicancem potrdila, da odhajajo k orožni vaji; to potrdilo daje vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Vpoklicanci, ki se ne bodo pravočasno odzvali pozivu, bodo dalje časa pridržani v vojaški službi in se bodo strogo kaznovali po vojnih zakonih. Dn& 3. maja 1919. Okrajno glavarstvo: Ljutomer, Maribor, Ptuj in Slov. Gradec. »Ti ne rabiš večl« sem si mislil in pritaknil tršico k lučici, toda ta hip luč ugasne in zdaj sem stal v temi pred mrtvecem. Mrzel pot je prevlekel moje obličje; vtaknil sem pipo v žep, potipal po culi in gorjači ter jo potegnil iz bajte. »V miru počivaj, trpin!« sem rekel in krenil na pravo pot. — _ Okrog ene ponoči je bilo, ko sem se približal neki vasici, onostran travnikov. Ni se mi ljubilo iti dalje po cesti, zato sem jo mahnil kar čez polje proti selu. Ko se bližam cerkvici, za-čujem iz teme votel in zaspan glas: „Zlodej, potegni 1 — Hi! — hi gor1" — »Kaj je zopet to?" sem si mislil. „Nekdo ima zlodeja vpreženega in ga poganja." — Jaz sem se tega nočnega glasu nekoliko ustrašil, Vendar sem pa vseeno polagoma korakal dalje in vleke na ušesa, kdaj zopet čujern klic? — Slišal seiu zamolklo godrnjanje, pomešano tu in tam s pritajenim rožljanjem, postajal sem na potu in premišljal, kje in kdo straši? Zavil sem že okrog cerkvice in pričakoval sem že, da se rešim nerazumljivega strahu in pridem zopet na ravno cesto, tu pa zapazim, da stojim pred pokopališčem, iz katerega je prihajalo godrnjanje in rožljanje. Noga mi je zastala in nisem se mogel premakniti ne naprej ne nazaj. Vse mi je odpovedalo, le ušesa so hlastno požirala strahovito ječanje in čudovito rožljanje, ki se je razlegalo po grobovih. Mestni magistrat: Maribor in Ptuj. »Oh, da bi imel vsaj iskro luči!" — sem vzdihnil in strmel v strašno temo. — »Iliii, — zlodej 1“ se je začulo iz pokopališča in zopet je zarožljalo iti zaječalo, da me je bilo groza. „Nekaj mora biti," sem si mislil in previdno lezel čez grobove proti mestu, kjer bi imel biti zlodej vprežen. Cim bliže sem se pomikal, tem bolj sem razločeval težko hropenje in sopenje. Že sem mislil, da stopim tik pred črno pošast, pa mi zmanjka tal pod nogami in n enkrat sem ležal v novoizkopanein grobu, na hrbtu nekega drugega človeka, — „Eeu, — zlodej? Počasi — I" — je zastokal človek pod menoj in me skušal stresti s hrbta. „Saj nisem zlodej!" — zagodem jaz in se postavim v grobu pokonci. Moj tovariš pa je dalje ležal na zobeh in ni se menil za moje besede. Jaz bi se rad spravil iz groba, toda bil sem premajhen. Zato sem zgrabil svojega soseda in posta\il tudi njega pokonci. »Kje pa smo že?" je zahropel in se na-jSlanjal name. i . »V grobu, prijatelj I" mu odvrnem jaz. „Kako : si vendar zašel semkaj in kaj delaš tukaj ?" j , Kaj pa iščeš ti tukaj? Aii si tudi ti pijan? i— Veš, slišal sem že, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne, ampak danes sem to poskusil, pa vidim, da so to samo besede. — (Sinoči sem naložil v sosednji vasi par spdov Političen pregled. T< Boji na Koroškem. LDU. Celovec, 2. maja. (DKU). Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča: Situacijsko poročilo ob devetih zjutraj: Z protinapadi naših izbornih čet z vzhoda in severa so bile danes v ranem jutru zavzete trdovratno branjene in močno utrjene postojanke velikovškega mostiščnega Črnega grada. Sovražnik se je na mnogih mestih še krepko upiral. Podpolkovnik Hulgerth, ki je napad osebno vodil, je telefoniral ob 9. uri 10 min. dopoldne, da je bila na velikovški mestni hiši razobešena rdeče-belo-rdeča zastava. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča iz Spodnjega Dravograda: Da morejo brez posebnih težav čez našo demarkacijsko črto priti na jugoslovansko ozemlje krast in da zvale krivdo na jugoslovanske posadke, so Nemci segli po vojni zvijači, ki je ob enem roparska zvijačnost; oblačijo se namreč v jugoslovanske uniforme. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. maja dopoldne iz uradnega vira: Ponoči je bil na koroški fronti mir. Danes dopoldne so Nemci obstreljevali Sv. Marjeto in Galicijo. Lesene mostove čez Dravo smo razstrelili. Pri Podrožčici topovski boj. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dne 14. aprila je bila v Celovcu pri nemško-koroški deželni vladi seja, katere so se udeležili poleg vladnih mogotcev tudi člani »Sol-datenrat-a« ter zastopniki od Nemcev zasedenih slovenskih občin itd. Posvetovali so se, kaj storiti, ker se kljub priganjanju in prigovarjanju k »Volkswehr-i« oziroma k »Alarm-kompaniji« javlja premalo domačinov. Sklenili so mobilizirati letnike 1896 do 1900. Za mobilizacijo je bilo že vse pripravljeno, tako da bi bilo treba samo še brzojavno izvršiti vpoklic. Sprejet je bil sklep, da bodo Korošci izvršili vpoklic na lastna roko, ako bi dunajska vlada njihovemu predlogu ne pritrdila. Koroški Nemci so ob vsej svoji fronti že tedaj pripravljali vsakovrstne municije. Prav izdatno množino so dobili od Italijanov. Od Italijanov dobljena municija je bila kot »Bergegut« spravljena v Št. Vidu ob Glini. Koroški Nemci so si preskrbeli veliko število strojnic in jih porazdelili tako, da jih je dobila vsaka stotnija 9 do 12. Svoje vojaštvo so pomnožili z »Alarmkompanijami«. Da se pripravljajo na napad, je bilo očito že tedaj. Ni pa bilo možno dognati, kdaj nameravajo udariti. Naša delegacija priznana. LDULyon, 2. maja. (Brezžično.) Kakor poroča »Temps«, bodo v poverilnicah gg, Pašiča, Trumbiča in Vesnida pri izročitvi mirovne pogodbe nemškim delegatom omenjeni gospodje označeni kot zastopniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. vina in srečno sem vozil, čeprav je bila taka tema kot pod zemljo. Ker sem ga sinoči malo preveč pokusil, sem zadremal na vozu in sam vrag vedi, kako je to mogoče, da sta konja krenila na pokopališče?! Voz se je nagnil in jaz sem padel V to jamo ter zadremal. Konja pa gotovo počivata na grobeh. — No, prav je da si prišel tudi Ti semkaj. Ko se nekoliko zdani, mi boš pomagal dvigniti voz ter ga spraviti na cesto, predno vstanejo ljudje in naju vidijo," In res sem tudi jaz zadremal v grobu do jutranjega svita, nato pa sem pomagal dvigniti voz in ga spraviti v pravi tir. Za uslugo sem se pokrepčal s kapljico dobrega vina in šel dalje, toda še na misel mi pa ni prišlo, da me je strašilo ponoči. — Ljudje v vasi pa so pripovedovali in menda še sedaj pripovedujejo o sodnjem dnevu na pokopališču, ko je satan kar V trumah vozil duše v peklensko brezno. — Vidite otroci, da ni strahu! — Ljudje si strah domišljujejo in sami delajo, nikdar pa ne hodijo mrliči okrog in strašijo, kar mnogi ljudje mislijo in verujejo.« — »Potem smem trgati cvetlice tudi na pokopališču, kajneda stric?« — povpraša Tonček.* »Greh to nj 1 In tudi strašilu te ne bo radi tega, vendar pa ni lepo, ako oropamo grob Lahi in jadranski spor. — Francoski kompromis. Lucern, 2. maja. Odločitve o nadaljnem obnašanju Italije v jadranskem sporu še ni. Predvčerajšnjem ponoči je francoski poslanik v Rimu, Barrere, dospel iz Pariza v Rim. Prinesel je s Sfjboj kompromisni predlog L!oyd Georgea in Clemenceaua Včeraj je imel z Orlandom dol o konferenco. Orlando je na to konferiral še s kraljem in Sonninom, nadalje z generalom D>azom in ameriškim poslanikom Pageom. Popoldne se je v Rimu zbrala laška mirovna delegacija. Posvetovala se je o konkretnih predlogih iz Pariza. Barziiai se noče več vrniti v Pariz, Orlando se bo pa vrnil. Te dni se odloči, kakšna naj bi bila ta njegova vrnitev, kateri dan se vrne in kakšen bodi novi program laške delegacije Francoski posredovalni predlog pravi, naj postane Reka mednarodna. Poincare je brzojavil listu »France-Italie«, da sta Francija in Italija bili v vojni tesno združeni in da bodo to tudi v miru. *Če se razideta, bi to po menilo katastrofo za civilizacijo . . .« VVilson, Lahi in Reka. LDU. Pariz, 1. maj?. (Dun. kor. urad ) Reuterjev urad poroča: Zvečer so objavili nastopni oglas: Danes so izdali v Rimu spomenico, ki jo je predsednik VVilson dne 14. aprila izročil italijanski delegaciji z dovoljenjem, da jo objavi v Italiji. Spomenica se glasi med drugim: Čutim se primoranega, spraviti vsak sklep, do katerega sem prišel, kar najnatančneje v sklad z znanimi 14 točkami o miru, ki so jih proti Nemčiji asociirane sile formalno sprejele. Ko je avstrijska vlada bila pripravljena, začeti na podžgi 14 točk pogajanja glede premirja in mira, je zahtevala za več držav, ki bi nastale na njenem ozemlju avtonomijo. V svojem odgovoru sem opozarjal na to, da se more sedaj prepustiti narodom teh dežel, kakršni naj bi bili v bodoče njihovi politični odnošaji. Popolno razsulo avstro-ogrske države pa je predrugačilo rešitev glede vzhodne meje Italije. Osebno soglašam s tem, da d bi Italija na svoji severni meji povsodi, kjer nuji na avstrijsko ozemlje, vse ono, kar so ji priznali v takozvanem londonskem paktu. Na drugi strani pa absolutno menim, da londonski pakt glede določitve vzhodne meje Italije ne pride več v poštev. K(>r Avstro-Ogrska več ne obstoji, bo Italija na vzhodu mejila na dežele, ki so se osvobodile vojaške in pomorske oblasti A.strije, ki so postale samostojne in ki so zainteresirane na vzdrževanju evropskega miru. Iz vsega srca soglašam s sporazumom, da pripadeta pristanišči Trst in Pulj ter večji del istrskega poluotoka Italiji. Tostran te črte bo na italijanski strani več skupin neitalijanskega prebivalstva. Njihova usoda pa je po naravi dežele same zvezana z usodo italijanskega naroda. Menim pa, da pri-klopitev Reke ali drugega dela obale južno od Reke k italijanskemu kraljestvu ne bi bila upravičena. Reka ni po svoji legi in po svojem cvetlic Saj cvetlic imaš povsod dovolj in ni ti jih treba hoditi trgat na pokopališče I Lepše bi bilo, da jih potrgaš na paši in jih nosiš na pokopališče ter krasiš grobove z njimi.« »Nazaj jih nesi Tonček!« — mu svetuje France in se oklene stričevega kolena. »Mi gremo s teboj, da te ne bo strah — !* pritrdijo ostali otroci. »Nočem jih nesti nazaj! Nabral sem jih za strica! — Nate Jih stric!« »Prav imaš, Tonček! Le meni jih daj, saj jaz bom tudi kmalu mrtvec! — Otroci, le spomnite se Mihata, kadar bo ležal med mrtveci in prinesite mu cvetja na grob!« »Bomo, bomo! stric!« so kričali otroci in se zamislili zopet v svojo igro. — Stric Miha pa si je obrisal S' lzo in pomilovalne gledal šopek spominčic v svojem naročju. »Še par trenutkov in obraščale bodo moj grob,« si je mislil Miha in ni se zmotil I •— Prihodnjo spomlad so že otroci hodili Pf travniku in gozdu ter zbirali cvetlice in zelenje, s katerim so krasili dan za dnem stricev grob, da bi jih ne hodil strašit in tirjat cvetja, katerega so mu lansko leto Obljubljali. razvoju italijansko, marveč mednarodno pristanišče. Ker se zaradi tega ne sme staviti pod eno suvereniteto, je moja jasna sodba, da mora Reka dobiti pravo in zelo dalekosežno samoupravo in da mora imeti v svojem lastnem in v interesu sosednjih držav popolno svobodo, čeprav bi se priključila carinskemu sistemu jugoslovanske države. Menim, da se bodo sporazumeli, da dobi Italija otok Vis, valonsko pristanišče, da se porušijo utrdbe na otokih v bližini vzhodne obale Adrije, ki jih je zgradila avstro-ogrska vlada in da bo razoroženje pod nadzorstvom zveze narodov pustilo državam na vzhodni jadranski obali samo tako velike vojaške sile, ki so potrebne za nadziranje vodovja, otokov in obale. Italija gotovo doseže pri tej rešitvi svoje velike historične cilje. Historične krivice, ki jih je prizadevala Avstrija Italiji, so s tem popolnoma poravnane. Ne odreka se ji to, kar potrebuje za svoje nacionalno ujedinjenje. Takoj početkom se s tem izognemo usodepoinih napak, ki bi napravile naj-bližje^a soseda za sovražnika Italije in mu rodile čustvo o krivicah, ki so skozi generacije motile evropski mir in dovedle do groznega konflikta, ki smo ga ravnokar končali. Lahi gredo nazaj. LDU. Bern, 1. maja. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Dasiravno italijanski senat, parlament in vsa javnost odobravajo stališče Orlanda in njegove vlade, ven d ir splošno prevladuje na/.iranje, da bo vprašanje Reke rešeno v soglasju z Wilsono-vim načelom. Že danes lahko rečemo, da jc usoda Reke že odločena. To je razvidno tudi iz izjave, katero je podal Orlando v svojem govoru v torek in ki se nanaša na stališče, katero zavzemata glede Reke Anglija in Francija. Clemeuceau in Lloyd George sta dejala Orlandu pred njegovim odhodom v Rim, da se Francija in Anglija z ozirom na dejstvo, da italijanske zahteve v londonskem dogovoru ne obsegajo Reke, nikakor ne moreta strinjati z italijanskim naziranjem in bi odnehali kvečjemu toliko, da bi se proglasila Reka za mesto, ki tvori samostojno državo, toda samo s pogojem, da se zgodi to po kompromisu, ne pa kot dopolnilo k integralni izvršitvi določb londonskega pakta. Vsled tega nastopa zaveznikov se dela sedaj rimska vlada, kakor da ni nikoli zahtevala Reke. Iz Rima brzojavljajo listu »Morning Post«, da italijanska vlada ne zahteva Reke. Vrišč, ki je nastal v Italiji za priklopitev Reke, je glas ljudstva, Reka zahteva združitev z Italijo. Tak je položaj v resnici. Podpisujte drž. posojilo! Dnevne novice. B Naše vojake, ki jih pozivlje današnji poziv k orožnim vajam, opozarjamo, da veljajo v naši državi še vedno oni zakoni glede nepokorščine, kakor v stari Avstriji. Vsled tega je pričakovati in zahtevati, da se odpovejo, temu pozivu vsi, ki jih kličejo pod orožje. Kdor se ne odzove temu poklicu, ne greši samo proti postavi zaradi nepokorščine, marveč je tudi izdajalec svoje lastne domovine, naše mlade Jugoslavije, ki smo jo še Je ustvarili. Sijajen liudski shod JDS v Slov. Bistrici. Čeprav je začelo ravno o poldne deževati in so ljudje že dopoldne n;.d 2. uri poslušali naše govornike na gospodatskem shodu, ie bii vendar tudi naš političen shod JDS na Belo nedeljo popoldne tako sijajno ob>skan, >.i sta bi'J r’he ui ram v Narodnem domu t p lni D zavria poslai ca dr Vekoslav Kukovec in Ivan Kejžar sta podala lepo poročilo o političnem položaju v Jugoslaviji, delovanju narodnega predstavništva in zlasti demokratičnega kluba. Dr. Reisman pa je naslikal nesramno in pogubno gospodarstvo prejšnjega nemčurskega občanskega odbora v Slov. Bistrici, kar je izzvalo m e d zborovalci ponovno ogor-j nc nied>;iice Pri slučajnostih sta se oglasila se dr. Florijan Kukovec in Peter Novak, ki je želel pojasnila, za ai se je tako zelo podražila železnica Poslanec Kejžar je razložil, da je to posle iica zamk^r :eg-.i avstrljs ega gospodarstva 'e prehodnega značaja. Zborovalci so nato sprejeli resolucijo, v kateri se izrečejo eno-o, za popolno ujedinjenje s Srbi in lit vati •n poživl jajo vi j. do, da takoj upelje samoupravo v smisiu dr. Bukovčevega predloga, pnod. kj je traj; 1 skoro 3 ure, je pokazal, da ima J OS tudi v našem okraju močno zaslombo, reba je le cesto iti med ljudstvo, ki je željno poduka , Mir in red v naši državi. Kakor znano Je v Nemški Avstriji in Ogrski razširil bolj-e vi zoni, ki ogroža ne samo ti dve državi, marveč je tudi nevarnost, da se to nevarno gibanje pienese v našo državo. Da se to prepreči, moramo imeti na mejah močno armado. Ohraniti moramo pa tudi v notranjščini države red in mir, vsaj je vse polno elementov, ki sk išajo oškodovati imetje svojega bližnjega. Vsled tega se poživlja z današnjim oklicem pet letnikov vojaški službi podvrženih državljanov pod orožje. Ti bodo imeli predvsem le to nalogo, da prevzamejo v osredju skrb za red in mir, da bosta varna oseb i in imetje, ® Urinskem in Frankopanu izide v kratkem brošura, ki jo je napisal prof Matija Pirc Opozarjamo že danes na to brošuro. Gledališka predstava. V nedeljo zvečer je dramatično društvo ponovilo Freuden-reichovo igro „Graničarji“. Igrali so zelo dobro in tudi obisk jc bil dober. Drago mleko. Včeraj, nedeljo je prav bogata kmetica na domu zahtevala in tudi do-b'la za 1 liter iuleka 2 K. To je očividno oderuštvo^ in tem bolj kaznjivo, ker se tu gre a velevažno vsakdanje živilo. Merodajna ob-„„s nai določa primerno ceno in vsak to-ueveii .prestopek ostro kaznuje, n ^veza jugoslovanskih železničarjev. uoticmki, ki so si izposodili tamburice iz Omare Zveze jugoslovanskih železničarjev v či-ta niški sobi, naj blagovolijo to sporočiti tajništvu Zveze jugoslovanskih železničarjez v Mariboru, ..Narodni dom“. Navijalka cen tretjič pred sodiščem. Znana nemška klobučarica v Gospodski ulici Roza Leyrer se je _ morala zaradi draženja že tretjič zagovarjati pred sodiščem. Obtožena le bila, ker je od nekega kmeta od Sv. Petra zahtevala za malenkostno popravilo klobuka ,. kron in 3 litre fižola. Ta visoka cena ni la v nobenem razmerju z vrednostjo po- doh') 1n papirnate ^ aiago v klobuk namesto pogojene usnjene, ‘O je bila Leyrer obsojena na 3 mesece strogega zapora in 1000 K denarne globe. ii.fLS° I\avi.ialci cen največji škodljivci ljudstva, zato ie prav, da se jih v mestu in na deželi z vso brezobzirnostjo zasleduje V panorami na Grajskem trgu so se slovenskih obiskovalcev očividno že naveličali. Po prevratu so bili plakati panorame dvojezični, seda) so v slovenskem jeziku navedene samo še cene. Tako torej: Slovenci so dobri samo za to, da prinesejo denar, sicer se jih prezira! To je hvaležnost za to| da so naši ljudje, zlasti vojaki, tako pridno ^iskovali med vojno to nemškutarsko p°djetje. j.. Koman barona Hugo Sik ernagel von ui ^ershofeti. V Miuiuoru se nadaljuje za-Z..»lv> Pred kratkim v Ljubljani pričet roman. etk.om posta je v Ljubljani vzbujajo po- zornost sledeče ženitno oznanilo (priobčeno v »Slov. Narodu«). Baron Hugo Silbernagel pl. Hibmershofen — Brenčič Fanči, poročena. Poroka se je izvršila na svečan način. Kmalu po poroki pa se je v Ljubljani pojavila neka dama, ki se je izdala za pravo ženo »barona« Silber-nagla. Pripovedovala je, da je iz Zagreba, da ima tam trgovino, da je njen mož kratko pred poroko od nje zahteval 4000 K z izgovorom, da jih rabi za neko kupčijo, ki jo sklene v Ljubljani. Ta »kupčija« pa se je očividno nanašala na zgoraj omenjeno poroko. Od dtuge strani se tudi ?atijuje, da si je ta »ženin« od svojega tasta pod pretvezo, da so banke zaprte, »izposodil« 1000 K. Državna policija v Ljubljani se je po dognanju tega ženitnega romana začela zanimati za »barona« Silbernagla, ki je to poroko sklenil na podlagi faizificiranih dokumentov in s tem zakrivil hudodelstvo bigamije Mariborska policija pa je prišla na sled, da je zapeljana druga žena, Fanči Brenčič, te dni prišla v Maribor, kjer se skoro gotovo skriva pod drugim imenom tudi njen »soprog«. Rdečo-belo-rdeči elementi še vedno lazijo po jugoslovanskem Mariboru. Na Koroškem se vršijo ljuti boji in požrešni Nemci pobijajo naše vrle fante. Tukaj se nahajajoči neinškoavstrijski vojaki pa hodijo v uniformah prosti po našem Mariboru, kakor bi bili Bogovi !! Kako bi se obnašali Nemci proti jugoslovanskim vojakom, če bi bili kje v Gradcu 1! Zato: ven z žnjimi, ne rabimo jih ! Nemški časopisi v Mariboru. Včeraj grem v kavarno ,.Hummel“ v Melju na čašo kave. Kar ostrmim, ko vidim na steni visečo včerajšnjo „Tagespost'‘. Kako je vendar to mogoče ? 1 Poštni promet še ni otvorjen, torej se je moral časopis priklatiti v žepu in to baje vsak dan 1 Dobro bi bilo si ogledati dotično osebo, ki tako pridno prinaša nam sovražno časopisje v Maribor. Pribežališče mariborskih Nemcev so posebno ob nedeljah „3 ribniki*1, kjer se prepeva in „hajla'1, kot nekdaj v starih časih. V čolnih vidiš izzivalne napise in tudi barvani so še vedno be!o-ze!eno, kar je po naredbi naše vlade prepovedano! Neznačajnejži v ospredju. Odbor za nabiranje prispevkov za podporo naših slovenskih akademikov poslal je svoje tiskane prošnje tudi k Sv. Lenartu, samo s to razliko, da je neka kakor narodno tako socialno visoko stoječa oseba tem prošnjam lastnoročno pripisala, da se naj darila izroče notarju Stupici v nadaljno odpremo. Narodni obolus se tedaj naj izroči temu Stupici, ki je pred leti ustanavljal v okraju napredno stranko edinole z brezmiselnim psovanjem duhovnikov, tistemu Štupici, ki je pol leta slej zapustil svoje pristaše in hodil z nebelim molitvenikom v cerkev, da bi se zopet prikupil opsovanim duhovnikom, tistemu Štupici, ki je pol leta slej prodal sebe in svojo narodnost peku Ornigu za posojilo 40.000 K, katero je najel le radi tega, ker je zahtevala Posojilnica v Ribnici eden procent več obresti, tistemu Štupici, ki je zvest svoji obljubi Ornigu zbežal pred občinskimi volitvami ter s tem odločil zmago za Nemce, tistemu Štupici, ki je leta 1914 denunciral Slovence kot agitatorje kralja Petra, tako da ie eden moral radi tega sedeti pet mesecev v preiskovalnem zaporu, tistemu Štupici, ki se je leta 1914 javno hvalil, da je prav zadovoljen, da je Postal nemškutar, tistemu Štupici, ki je še sedaj v preiskavi *adi njegovega porogljivega vprašanja proti davkarju Vodlaku: »Koga da bo on dal v okvir, če bode Aleksander sfrč?1* Trpeti smo morali, ko so gospodje v Ljubljani, ali vsled nerazumljenja čustev narodnih preganjancev, ali iz usmiljenja do rodbine, dali temu možu poverilo za Jugoslavijo. Nikakor pa nismo voljni gledati, da bi se usiljeval ta mož v ono družbo, kojega člani bi po njegovi žalostni zaslugi skoraj prišli na vislice. Prepričani smo, da se je navedeni pripis zgodil le po pomoti, kakor smo prepričani, da je bil navdušeni sprejem kostij narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana sad pravega pojmovanja trpljenja za narodno stvar in ne zgolj teater. Poprava občinskih cest in jarkov. Občinske ceste in jarki so skoraj povsod v neznosnem stanju. V mnogih občinah se med vojno za iste ni moglo mnogo, v nekaterih skoraj ničesar storiti, kajti primanjkovalo je delavcev, vprege, vozov, kamenja cementa in drugih potrebščin. Mariborski okrajni zastop je storil res lep korak s tem, da je za zboljšanje zelo slabih in vendar zelo rabljenih občinskih cest obljubil do 50% doplačila k popravnim stroškom. Kakor pa slišimo od raznih krajev, so pa še občinske ceste večinoma v starem, slabem stanu, brez da bi se jih kdo dotaknil. Na obe. urade pač prihajajo mnoge pritožbe zaradi tega, a župan se kljub vsemu priradevanju mnogokrat zaman trudi, dobiti cestarjev. Ti so ali silno dragi, ali pa jih celo sploh ni dobiti Sedaj uvesti roboto, ne kaže. Pričnejo se lepi dnevi, ceste se suše in primeren čas je tu, začeti pravočasno s cestnimi popravami. Občinski možje, občini, fare, združite se in skupno z okrajnim zastopom razmišljajte in se posvetujte, kako še o pravem času začnemo s popravami cest! Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode za* vezane obrate, da vplačajo takoj zavarovalnine za drugo polletje 1918 odnosno tudi še od prejšnjega časa zaostale zavarovalnine na ček. račun 10306. Opozarja se na to, da se imajo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4% zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje še dobe pri zavodu. Za vojaške upokojence, vdove in sirote in invalidno moštvo. Vojaškim upokojencem (gažistom) ne bodo več nakazovale pokojnin dunajske likvidature, ampak je to prevzela likvidatura vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobivajo vsi ga-žisti, končnoveljavno upokojeni po bivši avstro-ogrski armadi, svoje pokojnine. Tedaj se je treba zglasiti pri vojaški intendanci v„ Ljubljani »Na Friškovcu«, za Belgijsko vojašnico, v prvi baraki ^na desno. Prineso naj vse dokumente s seboj. Vdovam in sirotam po vojaških osebah se bodo tudi nadaije izplačevale vse pokojnine in preskrbovalnine, če so te vdove in sirote pristojne v slovenske kraje, če so jih imele že nakazane po avstro-cgrski vojaški upravi ter so jih že uživale. Plačali se bodo tudi morebitni obroki za prejšne mesece. Interesenti naj se pismeno ah osebno zglase pri vojaški intendanci za Slovenijo »Na Friškovcu« za »Belgijsko vo-lašruco«, v prvi baraki na desno in naj pred-Iože dokumente. One vdove in sirote, ki še niso prejemale preskrbovalnine, naj se zglase pri občinskem ali župnem uradu da izvedo, kako je treba postopati, da jim bo preskrbovalnina nakazana. Patentalni invalidi (ne oni iz zadnje svetovne vojne) naj naznanijo, od kdaj niso dobili več pokojnine z Dunaja, ter naj predlože dokumente tam kakor vdove in sirote in ostaii. Invalidi iz zadnje vojne dobe odmerjeno pokojnino pri nadpreglednih komisijah, h katerim bodo - pozvani; oni pa, ki so že dobivali pokojnine I z Dunaja, naj se zglase z dokumenti tam, I kakor je zgoraj povedano, kjer dobe izpla-! čane vsote eventuelno tudi za nazaj. Uradne I ure so od desetih do dvanajstih dopoldne j in od _ dveh do petih popoldne. Vsote se bodo izplačevale po poštni hranilnici. wiaiiiWiww Podružnica Ljubljanske kreditne banke m lariiioru M Svetniška Ravnica 15,000.000 K CEflSTR&Lffi V BJUBLJ&fil PesEovaSnisa avstrijska rasreaHs loterije wm~. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Ceiju _ Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obresto (®) vanju. Rentni davtl: plača banka sama. C?c Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, de- (fiii) vize, vrednostne papirje itd. Resartrnl ioredi nad ^jOOC.OCžž K S Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme ns vrednostne papirje ggjj in blago. izvršuje borzna naročila najkulantnije, Pridnega učenca J yp|| Mfe RIOllB zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme 5—1 M. Macher, steklar Maribor, Edmund Schmidova ul. 3 1 pse- • V K ■ menih otrobov Studenčna oprava (popolna): cevi, sesalke iti dr. na prodaj. Badlove vile 11. »f (iz šib pletene) od 5—50 kg vsebine okoli 50 praznih zabojev Pridnega, močnega in zdravega proda takoj po nizki ceni hlapca ^ skladisce imporlna in ekspertna trgovina Ferdo Ser! Maribor, Koroška ul. 21 :«««*» M9Q «536*1 e« sprejme takoj proti dobremu plačilu špecerijska trgovina M. Berdajs, Maribor, Sofijin trg št. 1 3—1 Kislo vodo, ^ vino in sa trna za prodati 5—3 ANDREJ OSET, p. Guštanj Dne I. maja se otvorl pri OSETU gostilna, kjer se bo dobilo vedno topla in mrzla Jedila, ter pivo in fina razna vina in »Pekrčan". mr mr Svoji k svo Vreče, sodov in steklenice kupita vsako množino Jerausch & Gerhold, Maribor, Stolni trg 2. 10—2 Lesne delavce in delavke sprejme »Mariborska lesna industrija11 v Mariboru, Koroška cesta št. 46. 2—2 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno eks- j pedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3jl. Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni M. Berdajs, Maribor ob Dr. SoSijln trg mufs-tPtnJtunsmits.' H* Iti** » 1. Sms*! nk i auftSI Kako obrestujem najbolje moje premoženje? 5 W? ?“?“ 7 ■*“ ■** *■* *■* DM n a ai n m* iiffM a s« ^ y aja a ■■ ■ Vsak si zagotovi 37. obresti s tem nnDaDOOooDaooDDDSnSaanaaaaoonnpaDnD i o Pristno rdeče vino □ □ ! d se prodaja v steklenicah vsak dan od 2—6 ure a i * Kletarstvo Aiuries( Maribor g □ Meljski hrib št. 63. 7—3 □ O D □ □□□□a □□□□□□□□□□!□!□□□□□□□ DOaDODDDP Juraj Gredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. M. Letonja, Maribor Tegetthoffova cesta 23 Zaloga galanterije, igrače, razne .steklenice, razglednice velikonočne, mariborske in druge, narodne znake. Na debelo in drobno. ®®®®®®®®®®®®®®®$l®l®®®®®®®®®®®®®®®® Karbidove svetilk stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte ceniki C. Th. Meyer Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. £ da skleste ilvliensko zavarovank! Kdor na primer vplača danes K 837‘40, dobi po preteku 6 let vplačani znesek z 3% obrestmi, t. j. natančno K 1000’— v gotovini izplačan. Med tem časom bil je tudi zavarovan za slučaj smrti. Natančna pojasnila daje in sprejema za zavarovanja 8—1 zavarovalni oddelek sklada za vojaške vdove in sirote Ekspozitura Maribor. qpcxxxx:i:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx}{ fvjestna hranilnica Ijubljansha Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, je imela koncem leta 1918 vlog...........K 80,000.000 in rezervnega zaklada..................... 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik, Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje"posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in ob-...... ligatornemu odplačevanju dolga. (m. C9£ [V podpiranje trgovcev In obrtnikov Ima i Kreditno društvo. Itdain- Tiskoync zadrug«. rm:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:n 0 govorni urednik: Fr Voglar Tiskarna: Karl Rabitsch v Maribpru,