za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEHIK.I Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! Stev. 36. Enter«! as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlos at Chicaga, TU., under Act oí Marah 3rd, IW Chicago, 111., 6. septembra 1912. Kdor n« misli svobodno, se n« more boriti sa s y oboda 1 Leto XI. Razgled posvetu. feí«.. ------------- Avstro-Ogrsko. Dunaj. — “Wiener Mittags-’Zeitung” javlja, da je francoski •ministrski predsednik Poinearre ■ob priliki svojega bivanja v Petrogradu zahteval od ruske vlade, *ojem prihodom v Skoplje odpreti vse ječe in zapore. Kakor se je sedaj dognalo, je bilo v ječah zaprtih nad 1000 oseb. Večina izpuščenih kaznjencev se je pridružila Albancem. Med jetniki je bilo dober del ¡Srbov. Skoplje. — Uporni Albanci so v belem dnevu sredi Mitroviče u-pepelili hišo Hafisa Ibrahima, ker je odkrito priznaval, da je pristaš mladoturške stranke. Skoplje. — V okolici Peči so se pojavile vstaške čete katoliških Malisorov. Ena izmed teh čet je napadla vas Krstovce, kjer stanujejo Srbi, in jo vpepelila. Anglija. London, — V vladnih krogih računajo s tem, da bo meseca septembra prišlo do velikih demonstracij na Irskem radi zakona “Home Rale”, ki dovoljuje Irski samoupravo. Vlada pomnožuje že sedaj vojaške čete na Irskem. Turčija. Carigrad. — Italijansko vojno brodovje je usidrano tik pred vhodom v Dardanele. Od tu križarijo italijanske vojne ladje po vsem Egejskem morju. Carigrad. — Vlada je dobila poročilo, da se je predsedniku albanske komisje Ibrahim paši posrečilo pobotati se z Albanci in jih pregovoriti, da se vrnejo na svoja domovja. Albanci se bodo s posebnimi vlaki prepeljali v Albanijo. Carigrad. — Ministrstvo Ahmed Mukhtar paše bo v kratkem odstopilo. Za velikega vezirja bo imenovan Kiamil paša. Carigrad. — Prestolonaslednik Jusuf Izedin je v spremstvu senatorjev odpotoval v Švico. Medpo-toma se bo ustavil na Dunaju, kjer ,bo v popolnem inkognitu o-stal štiri dni. Skoplje. — Ibrahim paša je obvestil konzulate tujih držav, da se bo skušal z Albanci pogoditi. Ako pa se poganjanja razbijejo, bo Albance “pomiril” z orožjem v roki. Za ta slučaj naj bodo konzuli pripravljeni na primerno zaščito podanikov svojih držav. Listnica uredništva. Zaradi pomanjkanja prostora, smo morali zopet odložiti dvajset dopisov, ki pridejo na vrsto, kakor bo dopuščal prostor. Razne novice. Nezaslišano. Chatanoga, Tenn. — V nedeljo je bil tukaj umorjen nek policist in dva zamorca sta osumljena tega dejanja in zaprta. Šest sto glav broječa druhal hodi od ječe do ječe in zahteva, da se ji izročijo obdolženci. Policija je ¡brez moči ter je morala prepustiti dru-hali, da je ta ječe in policijske prostore preiskavala. Policija trdi, da je ¡črnce iz mesta spravila, kar pa druhal ne veruje. Vlak strmoglavil v reko. Camp Douglas, Wis. — Osobni vlak štev. 10 ¡Chicago, St. Paul, Minneapolis in Omaha železnice je zavozil iz tira ter so štiri osebe usmrčene in 26 pa ranjenih. Šest ranjencev imajo toliko težke poškodbe, da je dvomljivo, da bi o-krevali. Oblaki so se bili vtrgali in grozno drveča voda je tir pod-plavila in tako se je zgodilo, da je vlak preko mostu strmoglavil v reko. Ženska volilna pravica. Columbus, O. — Dne 3. t. m. so se vršile posebne volitve v državi Ohio, med katerimi je bilo tudi za splošno volilno pravico žensk. — Glasovalo se je o 42. popravkih državne ustave. O izidu volitve še nimamo podatkov. Zanimivo je, ker se je glasovalo tudi za odpravo smrtne kazni in za lastno upravo mest. Neurje. Pittsburgh, Pa. — Grozna nevihta je drvela na Labor day po vseh zapadnih delih Pennsylvani-je in v delih Zapadne Virginije. Škoda je neizmerna. Po do sedaj došlih poročilih je čez dvajset oseb utonilo a število pogrešanih pa vedno narašča. B. & O. železnica, takisto Pennsylvania so do cela izpodprane in za promet nerabne. S popravili se je takoj pričelo, toda promet bo še več dni miroval. V noči je med grozno nevihto mnogo vlakov skočilo iz tira. Velike tovarne so popolnoma pod vodo ter imajo veliko škode. Iz Colliers, W. Va. se poroča, da je tam utonilo devet oseb in pogreša se veliko število ljudi. — Koliko ljudi je v istini zgubilo življenje še ni dognano. Rudarsko mesto Cherry Valley je bilo pol ure po pričetku nevihte popolnoma preplovljeno. Zidovje hiš, je bilo podprano in hiše so se vsled tega sesedale. V Cannonsburg se je število o-seb podalo na streho, toda zdrknili so po strešnikih in popadali v valovje. V Awella je voda podprala hišo Henrika Crow, ki se je porušila in žena Crowa je težko ranjena, njen mož se je sicer rešil, toda njegove tri otroke je odnesi9 valovje. Chicago, Ul. — Grozna nevihta je drvela čez del mesta in napravila mnogo škode. Strela zažigal-ka je vžgala mnogo poslopij. 0-genj je razsajal na sedemdesetih prostorih na enkrat. Neurje ni zadelo pokrajine zapadno od Chi-cage. Velikansko sušo občutijo farmerji v okolici La Salle in Au-*rore. Eksplozija. San Diego, Cal. — Preiskava o eksploziji, ki se je pripetila v Marconi tovarni, je dognala, da ste dve osebi konec storili v požaru, ki je bil posledica eksplozije. Nadalje se pogreša 13 mož, žen in otrok, o katerih bivanju se ne more ničesar dognati. Poslopje je docela porušeno. V vrhnem na-stropju tovarne je stanovalo več italijanskih rodbin, sestojeeih iz petnajstih oseh. O njih se ne more najti nobenega sledu, ak.oravno rešilno moštvo ne prestano in neumorno dela. Eksplozija je bila povzročena vsled razpoke cevi, iz katere je u-hajal plin. Dr. Cook, najditelj severnega tečaja, se nahaja v Chicagi. Dr. Friederick A. Cook se nahaja sedaj v Chicagi, da se odpočije in pravi, da je na popotovanju okoli sveta. On trdi, da je resnično razkril severni tečaj, a so ga le Perry-eve politične spletke na laž postavile, češ da on ni bil na severnem tečaju. On nadalje pravi, da na njegovem popotovanju okoli sveta bo predaval o predmetu in tako dokazal resnico ter je prepričan, da se bo po njegovi smrti pritpoznala njegova trditev. Parnik pogorel. Baltimore, Md. — Parnik Nantucket, lastnina Merchants and Miners Transportation družbe, je pričel 2. t. m. v pristanišču Baltimore goreti, proti večeru se je nagnil in potopil. Ognjegasci in moštvo na parniku so z vsim naporom delali, da bi parnik rešili, kar se jim pa ni posrečilo, marveč jih je potopivši se ostanek parnika s seboj v vodo potegnil. Bilo jih je 40, vendar so se vsi rešili. — Skoda se ceni na $450,000. Volilni boj. New Orleans, La. — Takoj pri otvoritvi parohialnega glasovanja prišlo je tukaj do krvavega boja, pri katerem ste bili dve osebi u-streljeni, Adolf Bonee, od reform stranke je dobil kroglo v dolenji del telesa, ki je smrtno nevarna. Pavel Rivara, hišni oskrbnik nove mestne hiše, pristaš regularne strapke, je bil streljen v vrat in je tudi smrtno nevarno ranjen. — Kot storilca natolcujejo nekega Henrika Petti-ngill, pristaša regularne stranke. Spor je nastal, ko je imel Bonee biti zaprisežen članom volilne komisije. Proti tem je Pettingill nastopil, češ da to ne gre, ker je Bonee zamorec. Bonee je na to Pettingilla napadel ter ga vstrelil v želodec. Pettingill je na to vstrelil na Bonee ter po naključju zadel Rivara. Zločinec pobegnil. New York, N. Y. — Reinbold Frosbrey, znan za najnevarnejšega zločinca v deželi, je bil pod obtožbo dvojnega umora zaprt v Thombs, je dne 2. t. m. iz ječe pobegnil in ga še niso dobili. Velikanski požar. Butte, Mont. — Prvega tega meseca je nastal v tem mestu požar, ki je napravil škodo za 155,- 000. Vlak Butte, Anaconda and Pacific železnice, ki je pripeljal požarno hrambo je blizo Durand skočil iz tira ter sta bila strojnik in sprevodnik smrtno nevarno in več oseb lahko ranjenih. Železniška nezgoda. Trinidad, Colo. —■ Štiri železniški vslužbenci so bili v nedeljo večer na mestu usmrčeni, ko je eksplodiral kotel tovornega lokomotiva ¡Colorado in Southern železnice. Nezgoda se je pripetila blizu Bunkerhill, Colo. Upor v ječi. Jackson, Mich. — Med jetniki v’ državni ječi v državi Michigan v Jacksonu je nastala resna revolucija, v kateri so jedilno sobo demolirali. Vslužbenci in pazniki ječe se branijo dati pojasnila o povodu rabuke. ¡Sliši se, da so se jetniki često pritoževali radi slabe hrane, ki je celo nevžitna. Ko je strežaj ¡Coffin stopil v jedilno dvorano pozdravljen je bil s točo krožnikov, prikuhe, mesa itd. — Coffin je opresno ranjen. Poziv. New York. — Pristaniški cari-nar William Loeb ml., bivši zasebni tajnik eks-predsednika Roosevelta, je bil pozvan pred senat-no-preiskovalno komisijo, da izpove o volilnih prispevkih leta 1904. On je ¡popred Roosevelta vprašal, če sme izpovedati. VABILO na JAVNI SHOD! Vsa chicaška podporna društva, vsi rojaki in rojakinje se najvljudneje vabijo na shod, soboto večer, 7. sept. v ¡Č. ¡S. P. ¡S. veliki dvorani, na 128 W. 18. ¡Str., blizu Center Ave. Sosebno člani društev S. N. P. J. naj nikakor ne izostanejo, kajti na tem shoda se bo govorilo in debatiralo o Slovenski Sirotišnici in uplivalo na Glavni odbor in delegate omenjene organizacije, da prinesejo zadevo naprej na njihovi konvenciji v Milwaukee, Wis. Na shodu ho voljen začasni odbor, izdelal črtez pravil in drugo. Začetek točno ob 8. uri. Pripravljalni odbor. Svinčenke za delavce. Charleston, W. Va. V minulih 24 urah je prišlo zopet do spopada v Cabin Creek med rudnike stražočimi detektivi in štrajkarji, pri katerim je bil eden delavec u-bit inf dvajset ranjenih. Pet mili čnih stotin j je hitelo na lice mesta in ostanek državne milice je bil pripravljen za odhod. V štraj-kujoči pas poslane stotnije, iz Par-kersburga, Fayettvile, Hunting-ton, Fairmount in Terra Alto, so prišle iz stavkarske službe pred e-nim tednom. Tam se nahaja “Mother Jones”, ter bodri stavbarje. Detektiv Thomas J. Himes, iz Ab-irigton, Va., ki je pripadal k'Baldwin detektiv agenturi, bil je v boju pri Drybranch ranjen ter te dni umrl. Labor Day parade. New York, 2. sept. — Kakih 25.000 oseb, med njimi 5000 stav-kujočih krčnarjev, je tukaj korakalo. S potoma so pobirali podpore za stavkarje. Boston, Mass., 2. sept. — 12,000 delavcev se je tukaj vdeležilo parade. Bilo je mrzlo in deževno. — 3000 pouličnih železničarjev, kateri so zadnjič nad kapitalisti zmagali, so korakali na čelu. St. Louis, 2. sept. — Tukaj se je vršila parada 30,000 strokovnih delavcev in 30 godbenih zborov. Chicago, 2. sept. — Kakšne parade danes tukaj ni bilo in tudi ne javne demonstracije kakega pomena. Desperado na Zapadu. Enavile, Idaho. — Črnec John Loume je v svoji lopi v gorah 0-blegan od pol ducata pomožnih šerifov. On ima puško in je z municijo dobro založen. Loume je u-strelil John Lundgrista in nevarno ranil svojega zeta Sylvester Jordeyu. Največji tunel v Ameriki. San Francisco, Cal. — Robert S. Lowett predsednik Harrimano-vih železnic je izjavil in izdal podrobnosti o gradnji največjega tunela v Ameriki. Predor bodo vrtali v pogorju Sierra Madré in bo last ¡Southern Pacific železnice. — Predor bo stal $10,000,000 in ‘bo 30.000 čevljev dolg — to je ho segal od Blue ¡Canyon, Cal. do Truc-kel, Cal. in bo najdaljši v Amerikj, Je ljubil dve sestri. Waynesboro, Miss. — H. L. Clarke sedi v zaporu radi obtožbe dvoženstva. On je ljubil dve sestri, imenom Tread, a revež ni vedel, katero najbolj ljubi in zato se je poročil z obema. Clarke ni socijalist. Clevelandskim naročnikom : Naročnikom v Clevelandu, ki dolgujejo naročnino, naznanjam, da jih v kratkem obiščem. Naročnik, ki slučajno ne dobi lista oziroma premeni svoj naslov, naj isto nemudoma naznani zastopniku, ali naj javi direktno upravništvu, da se mu list redno dostavlja. Da bi ne bilo morebitnih pomot, naj naročniki blagovolijo to vpoštevati. I. Smuk, zastopnik. Politični pregled/ Napad na Perkinsa. Razkritje o mezdni sužnosti v George W. Perkins Harvester Trust v Auburn je po celi Ameriki povzročilo velikansko razburjenje. ¡Perkins, Rooseveltova desna roka in ožji prijatelj, ki je več milijonov dal na razpolaganje v svrho kampanje progresivnega kandidata Roosevelta, vpo-sluje sedaj samo ženske v svojih velikanskih tovarnah, ker so žensko mnogo ceneje kot pa moški delavci. On plačuje sedaj ženskam in dekletom od $7 do $8 na teden za enajst urno dnevno delo v sla-boprezračenih delavnicah; tiste delavke pa, ki delajo po noči dobe isto plačo na teden za devet in deset urno nočno delo. K sreči so take plačilne delavske razmere v Ameriki posamezne prikazni, medtem ko so na Angleškem na rednem dnevu. Pičla hrana in pa naddelo je grozna usoda večine angleških delavcev. Wilson in Roosevelt, oba prijatelja gospoda Perkinsa vesta o tem položaju prav dobro, toda o tem molčita kot zid, ker to ni prikladno v njih kramo in agitacijo. Wilson še celo trdi, da je to logično colnino jemati od blaga, katero se izvaža iz Amerike v druge dežele, kakor tudi od blaga, ki je importirano iz Nemškega, Francoskega in drugih dežel, namesto da bi delal na to, da bi se colnina na izvozu odpravila in obratno pa colnina na uvoz ohranila. Razume se, da sta oba Roosevelt in Wilson delavska (?) prijatelja. Roosevelt in socialisti. Hartford, 2. sept. — Theodore Roosevelt je danes nastopil svoj kandidaturni okret s tukajšnim govorom. V poglavitnem je polemiziral .proti demokratičnem kandidatu Wilsonu in proti stališču njegove stranke, 'ki jo zavzema o carinskem vprašanju. V tem oziru je rekel: “Vzlic svobodni trgovini je Anglija nazadovala, medtem ko Nemčija pod varnostno carino napreduje.” Potem je nadaljeval: “¡Socialisti pravijo, da sem jaz točke (planke) ukradel iz njihove Platforme. Jaz pa absolutno rečem, da so oni vzeli planke iz mojih govorov. Mnogo jih je, ki se imenujejo .Socialisti, a so samo nezadovoljni z industrielno situacijo in iščejo odpomoči v tej krizi. Meni je vseeno, če se .kdo imenuje ¡Socialist ali ne,” Roosevelt je govoril v prilog kompenzacijskih zakonov ter je napadal sodišča. On je od tukaj potoval na zapad in bo 30 dni popotoval ter naredil 11,000 milj poti. 1 - . ¡15 R. ’ •’ Debs v Oaklandu. Eugene V. Debs, socialistični predsedniški kandidat je te dni govoril v Oaklandu, Cal. v prisotnosti 7000 delavcev. Kamor pride Debs povsod je sprejet in ima vedno velikansko množico poslušalcev. Govoril bo po vsem zapadu. «j j« - *• —..... Kedar premenite naslov, pošljite nam poleg NOVEGA tudi STARI naslov. ■ DENARJE V STARO DOMOVINO poiiljamo: za # 1C.35.................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron. za * 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri tehevotah. Doma »e nakazane srote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-* no hranilni nrad t 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriltčne je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostalMoney Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St, New York IM St, (Salt Ave., N.,E, Cleveland, Ohio Zahodna Podporna m Mp Y 7» °RG —51 'G ^ 1908 ^ Bol niška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljeua apriia 25. In’x irporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predaelnilc: FRANK JSR\S, B ix 44, Taylor, Wash. Podpre! tednik: PAVEl KOŠ, Box 10, Rarensdale. Wash., Box 44. Tajnik: PR VNK TOSTO VRŠ SIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: B u A6 FE EICIA ST, Box 81, Eaamc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Isaagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSDEMŠEK, Box 1, Ravensdalr, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode. V RUDNIKIH. Ca ira, ca ira . . . (Stara pesem.) I. Na Posavju je postalo nenavadno živo. Človek, ki je danes prvikrat prišel v ta neobljudeni kraj, bi gotovo mislil, da se danes časti kakega svetnika, ali pa bi stopil v prvo rudarsko kočo in vprašal, kaj se je zgodilo v tej prijazni dolini. Morda pa bi se tudi začuden oziral po rudarjih, ki so ta dan postajali po cestah v večjih in manjših skupinah ter se živo raz-govarjali. Nekateri so bili oblečeni praznično, drugi v navadno, u-mazano delavno obleko, zopet tretji pa so imeli na klobukih pripete sveže cvetice. Tudi iz visokega dimnika tam doli se danes ni kadilo, kakor navadno o tem času, in mala cerkev, ki je stala na nizkem griču, z nekdaj rdeče pobarvano zvonikovo streho je bila zaprta. In kaj je .bilo danes tu posebnega,? Rudarji so štrajkali. ' Revne in stare ženice so hodile od hiše do hiše in prinašale za majhen dar najnovejša poročila in ugibale, kaj se bo še zgodilo. Med njimi jih je bilo mnogo, ki so trdile, da so že davno vse vedele, zvedele so to baje iz nebeških znamenj, ki so se ponavljala tisto leto izredno mnogokrat. Tisto leto je vzhajalo solnee tako krvavordeee in videlo se je zvezd repatic, 'kadar je bilo nebo jaSno, kolikor že dolgo ne. Ob «oločnih zahodih je nebo rdevalo in lastovice so odhajale tisto jesen kaj kmalu iz dežele. Kadar se v prirodi porajajo taka znamenja, se gotovo zgodi kaj slabega v deželi. ¡Stare ženice so torej dobro slutile 'zlo, ko so prorokovale o bližnji vojni, kugi, puntih . . . Res je prišlo! V rudnikih na Posavju je zavrelo in zaslutilo se je, da se bliža sodni dan. Ljudje so se ob večerih, ko je nebo rdevalo in živina v hlevih tožno mukala, prestrašeni zapirali v svoja zadubi a stanovanja. Letošnja jesen je bila nad vse čudna in .prihajala je v deželo s proroškim licem. Rudarji, siti trpinčenja, pokopani v večno bedo in muko, so zatrjevali, da trpe grozno krivico in govorili so o slabem življenju, o človeških pravicah in o gladu. V njihovih praznih, temnih, pustih dušah je nenadoma zablestela iskrica s tajno močjo vzpodbude ter jim netila duha upornosti. In kri jim je vzkipela in zakoprnela po nečem novem, neznanem; iz ust pa jim je cesto prihajala trditev: “Ljudje smo”. Naposled se je pripetilo nekaj čudnega. Sredi jutra so začeli rudarji ostavljati svoje delo in u-darei kladiv v jamah so ponehali. Zdelo se je, kakor da škratje zapuščajo svoja podzemska skrivališča in svoje neizmerne zaklade ter se podado na zemljo, gledat svetlo ¡solnee in umirajočo naravo . . . Rudarji so korakali k pisarnam rudniške družbe. Ravnatelj je ravnokar prišel v svojo sobo in je, kadeč dehtečo smodko, gledal skozi okno, ko so se pričela zbirati pred hišo mirno in brez šuma prva delavska 'krdela. Prišlo jih je sto, dvesto, potem tristo, vedno več in več, v umazanih jopičih in z bledimi upadlimi obrazi. Kmalu je bil veliki prostor pred hišo napolnjen z ljudmi. Ravnatelj pri oknu je prebledel in prestrašen poklical iz sosedne sobe tajnika. “Kaj hočejo ti ljudje?” ga vpraša z vznemirjenim glasom in pokaže z roko na množico. Tajnik se zagleda v množico pred hišo, ¡skomizgne z ramo ter reče: “Gotovo hočejo kaj prositi — ka-li?” “Sedaj, ob tem času?” Tajnik zopet zmigne z rameni in pristopi bliže k oknu. “Zvemo takoj, gospod ravnatelj!” reče. “Poslali so ravnokar poslance gori.” Ravnatelj je še bolj prebledel. Preplašen se je ozrl parkrat po sobi gor in dol, ostro pogledal tajnika ter zaškripal z zobmi. Potem pa je nanagloma sedel za svojo pisalno mizo, naredil otroško-ne-dolžen in ravnodušen obraz in se navidezno zagledal v neko pisanje. Tajniku se je zazdehalo in ironičen smehljaj mu je šinil po licu. Obrnil se je od ravnatelja proti oknu in zrl na množico. Tako sta pričakovala poslance. Spočetka je bilo pred hišo še precej mirno. Toda šum je polagoma naraščal in nemir se je širil bolj in 'bolj. Tupatam so se zaslišali glasni klici in časih je kdo zaklical s samovestnim glasom: “Poslanstvo! ” Tedaj so vsi pogledali proti hišnim vratom in vse se je drenjalo v ospredje. A tam ni bilo ničesar, zakaj poslanci se še niso vrnili..— Naposled pS j S zavladal nemir. — Vse je hotelo zvedeti, kaj se je zgodilo in zakaj se poslanci toliko časa ne vrnejo. Iz bližnjih hiš so prihitele žene z otroci, preplašena dekleta, dečki in starčki z zvedavim obrazom. Vse to se je pomešalo v veliko gručo. Le tupatam se je začul cvileč otroški glas, kadar je težek čreivelj stopil na boso otroško nogo. Končno je šum utihnil. Poslanci so se vračali. Začulo se je vesele vzklice in za hip je frcalo tisoč klobukov in čepic proti nebu. Poslanci so odzdravili. Na desni strani vežnih vrat je bilo zazidano okno tako, da je o-stala tam precejšnja otlina. Tja se je povzpel mlad mož, gologlav in z zavihanimi rokavi. Izpod čr« nih brk so se vsak hip prikazovali beli, močni zobje. Nekoliko časa je gledal tja v daljo proti rudnikom, potem pa z roko dal znamenje, da hoče govoriti. Med množico so se začuli pomirljivi klici: “Poslušajmo! Poslušajmo! Marijan hoče govoriti!’ In zopet so se vse oči obrnile na govornika in razburjeni duhovi so se za hip pomirili. 'Nastal je mir, tako da se je razločno čulo vsako govornikovo besedo. “Rudarji! Ravnateljstvo je pravične naše zahteve odbilo ter zahteva, da se podamo koj zopet na delo.” Obrazi iso postali resni. Videti je bilo, da je vest množico silno presenetila. ¡Saj so prišli vsi . . . da, vsi ... in vendar? Nekaterim so ustnice pobledele in mrzel pot jim je stopil na čelo, drugim pa je vzkipela kri, šinila v glavo ter porajala rdečico na licih. Obenem pa se je začulo izmed množice krike: “Fej! Fej!” — Drugi so skušali pomirjevati razjarjeno množico. Ko je postal zopet mir, je Marijan nadaljeval s povzdignenim glasom: “Bratje! Vsi dobro veste, da tako, kakor doslej, ne more iti več naprej! Mi zahtevamo le človeških pravic in si jih bomo_ tudi pridobili. Mi ne gremo prej na delo, dokler rudniška družba ne ugodi naših zahtev . . . Zakaj če uživa ona pravico, da spravlja dobiček naših žuljev v svoje žepe, tedaj smo tudi mi opravičeni, zahtevati vsakdanjega kruha. Mi bomo morali štrajkati! In če ho treba vsi e d tega stradati in še bolj nego doslej, bomo tudi stradali. Torej s pogumom v boj!” Govornik je hitro izginil z okna. Med množico pa je zopet zavrelo in zavladal je splošen šum in vriše. Nekateri so dajali svojim čutom duška s tem, da so glasno kričali: “Bravo! Tako je! Mi štrajkamo !” Drugi pa so se zbirali iv skupine in živo -razgovarjali, kaj treba sedaj storiti. Počasi so Se razhajali; nekateri so hiteli domov, mlajši, neoženje ni rudarji pa so se podali proti vaški gostilni, kjer se je že vse trlo. Gostilniška soba je bila natlačeno polna in na prostranem dvorišču je bila gneča še večja. Tupatam je bilo slišati vesele klice “Uha-a”. Tisti dan je vse Posavje stiskalo glave in ugibalo in se razgo-varjalo o štrajku. Ta dan je počivalo delo v rudnikih prvikrat in orodje je mirno ležalo po kotih. Enakega niso pomnili niti najstarejši ljudje daleč naokoli. Zvečer pa je bil na občinskem travniku rudarski shod. Svetili so si z bakljami in njih krvavordeči svit je razsvetljeval rujave z brado obrasle obraze. Zdelo se je, da so tuji, nadzemski duhovi prihiteli na zemljo, ki baš sedaj odločujejo o njeni bodočnosti. ¡Sklenilo se je štrajkati. Dalje prihodnjič. LUNDER-ADAMIČ. MLADI M OZ J STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. “Zastava se je razvila. Kakor okinčana nevesta odeta v krasno rudečo obleko vihra nad nami in mi okrog nje stoječi bratje, sestre ji svečano obetamo, da se je hočemo odzvati na vsak poziv na pot napredka in prosvete. Boren je slovenski narod brez grofov in baronov, brez knezov in vladarjev, je to rod žuljavih rok trpina, rod proleteriata. Dolgo, dolgo se že o-tresa suženjskih verig svojih zatiralcev, ki ga hočejo popolnoma zatreti. Toda zasijala je luč na obzorju, po vesoljnem svetu se je pričel razširjati nauk pravice in svobode. Pričel se j.e razširjati tudi med nami in morda ne bode dolgo, ko bodemo Spoznali, da tudi mi, tudi mi hočemo — živeti. Prišel ho čas, ko bo tudi ¡Slovenec odločno zahteval —- svoje, da Prost mora biti prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod. Pogin pa vam, ki si hočete podjarmiti rod trpina! Zastonj se trudite, ne boste ugasnili luč, ki jo je prižgal um časa preteklega stoletja. Vama pa Rudolf Lunder in Ivan Adamič, ki sta izkrvavela pod orožjem avstrijskih morilcev — večna slava, slava . . . Enaka ali podobna čustva so spreletavala vsakega, ki je bil navzoč ob razvitju zastave dr. Lunder-Adamič št. 20 S. 'S. P. Z. Bil je zares veličasten prizor. Pred o-gromno množino, se razvije zastava, ki je kar navzoče očarala. Ob zastavi pa je sedela rodna sestra padlega Lundra, ki je prihitela iz stare domovine, da bi bila priča slovesnosti, ki se je vršila v spomin njej ljubljenega brata. Govorniki so v ognevitih govorih proslavljali pomembni dan slavnosti ter živo orisali borno stanje delavskega razreda v sedanjem kapitalističnem zatiranju. Po razvitju je sledila neprisiljena zabava, ki se je vršila v pozno noč. Radostno razpoloženje je vladalo v srcu slehernega, bila je na mestu edino bratska vzajemnost. Pevsko društvo “Triglav” kakor tudi druga pevska društva so nam nudila užitek krasnega narodnega petja, ter so tako izdatno pomnožili veselo razpoloženje navzočih. Društveniki kljub svoji pridnosti niso mogli včasih zadostiti željam obilne množice. Pohvale je vredna požrtvovalnost dam naših naprednih društev. “Slovenske Sokoli- 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi ali sifilis, triper« slabost, splošna oslabelost, zguba spolne v moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolozni, želodec, jetra, mehur in ledvično bolezni. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživijenje potom te dragoeeue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Au*. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME.......................................... NASLOV....................................... NA TISOČE LJUDJI TRDIO, DA SO JIM SEVEROVA ZDRAVILA POMAGALA! S OH, MOJ HRBET! Koliko ljudi trpi vsled bolečin v hrbtu ali v straneh ? Koliko izmed teli ve, kaj je dobro zanje? Kako jih zatreti? Najhitrejša olašba sledi nadrgnenju. Severovega Gothardskega Olja (Severa’s Gothard Oil.) (Prežene bolečine. Imetje ga vedno pri roki. Pridobil si je slavno ime. Priporoča se edinole vsled njegove koristi. Cena 50 centov. Severovo Mazilo Zoper Katar . .. (Severa’s Catarrh Balm) je najbolj koristno zdravilo, katero je bilo iznajdeno za okrajno zdravljenje nosnega katara. Upliva naravnost na sluzno mreno nosa in drugih zračnih prehodov. To mazilo utsši in olajša vnet je in vrne bolna, vneto mreno v zdravo stanje. Cena 25c Večina bolezni katerim smo mi podvrženi so učinek zapeke in otrplih jeter in kadar se te ozdravijo, druge bolezni, katerih so bile te vzrok, tudi izginejo. Na Severove krogljice za jetra Setera’s Liver Pills se lahko zanesete za učinke. Te pomaigajo vrniti naravno delovanje je-tram in črevam. Cena 25 centov. Prodajajo se v vseh lekarnah. Kadar vam lekarnar ponudi druge namesto Severove, ne vzemite jih. Za zdravniški svet pišite na \AI F Ceu pp a CEDAR RAPIDS ww. ■ ■ ■ OE.V EKÄ WO. Iowa ce”, “Napredne Slovenke” in “Svobodomiselne Slovenke” so z že prirojeno jim delavnostjo priskočile bratskemu društvu v sili, ter pomagale na vrtu vsaka po svoji moči. Zavednim Slovenkam naša iskrena zahvala. Slavnost se je tudi v finančnem oziru ugodno iztekla, za kar se je največ zahvaliti slovenskemu občinstvu, ki je v tako obilnem številu poselilo razvitje. 'Da ne pozabimo omeniti, zavednih sosedov iz Newburga, ki so nas kar presenetili z veliko ude- ležbo. V mogočnih vrstah z lastno godbo na čelu so prikorakali po St, Clairju. Človek bi bil mislil, da je ves Nevvburg na nogah. Društvo Lunder Adamič jim njih zavednega nastopa nikdar ne pozabi. Tudi clevelandska in collimvoodska društva so kaj lepo pokazala svojo naklonjenost napram društvu; hvala vsem društvom za krasna darila, ki so jih darovali novi zastavi. Slovenska javnost je dne 18. avgusta pokazala, da se nikakor ne mora ukloniti avstrijski stra- hovladi, pokazala pa tudi, da spomin padlih žrtev še živi v narodu in bode živel vedno. I. Smuk. Zahvala. ¡članom društva št. 15 S. S. P. in drugim rojakom in rojakinjai posebno pa Jakobu Cesarju, dr žini Zupančič in predsedniku dr štva se vrlo zahvaljujeva za spr jem in postrežbo, začasa bivan, v Taftu, 111. A. H . Skubic in soprog \ Zveza s ¿Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ¿ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, 111. AMTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arixona, Box 503. -¡JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111. 'WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: ¡¡FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. .ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. ■MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Are., Chicago, 111. POROTNIKI: .AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Are., S. E. Clereland, Ohio. ‘ JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: i JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, III. .MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vpraSanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Gos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave. Sprejeta nova društva. Št. 97. 'Calumet, Mich.: M. Brozovich, certif. No. 3475; A. Celjan, 3476; M. Verderar, 3477; Leo Junko, 3478; J. Plegó, 3479 ; A. Marečič, 3480; A. Geshel, 3481; Jos. Merle, 3482 ; J. Pikush, 3483 ;'Fr. Tomac, 3484; Leo Stauhar, 3485; Fr. Kiber, 3486; Hija ‘Baderich, 3487; J. Vodopija, 3488; A. 'Stimac, 3489; P. J. Špehar, 3490; Vid. Zajec, 3491; P. 'Dusič, 3492; Fr. Matkovich, 3493. Štev. 98. Oak View, Colo.; Ant. Gašperlin, 3495; Jos. Krankota, 3496; Št. Volko, 3497; L. Cirar, 3198; J. Smodiš, 3499; J. Galin, 3500; M. Gerčer, 3601; J. Kastelic, 3502 ; Jos. Konda, 3503; Jak. Cetin, 3504; Fr. Jekovec, 3505; J. Pavlovski, 3506. Št. 99. Blocton, Ala.: Fr. Rupnik. 3507; J. Rupnik, 3508; J. Ba-war, 3510; Jak. Kovač, 3511; Jos. Skok, 3512; M. Praprotnik, 3513; L. Kovačič, 3514; J. F. Perko, 3515; M. Kotar, 3516; J. Mihevc, 3617. Št. 100. Chicago, 111., Pullman Sta.: A. Škrbec, 3518; Jak. Janc, 3519; Lud. Novak, 3520; Jos. Košič, 3521; Fr. Mubi, 3522 ; Fr. Pretnar, 3523 ; J. Jereb, 3524; Fr. Klun, 3525; Fr. Jankovič, 3526; L. Levstik, 3527; M. Malovich, 3528; Ivanka Janc, 3529; Mary Brodnik, 3530; Mary Fritz, 3531. Opomba; Fr. Rupnik, 3607, in John Rupnik, 3508 od društ. št. 99 se morata skazati z kako verodostojno listino glede starosti. Pristopli člani in članice. K dr. št. 10: J. Koneeknyk, 3431. — K dr. št. 13: Wac. Szerksnis, 3402. — K dr. št. 14: Fr. Novak, 3433. — K dr. št. 15: M. Strniša, 3434; Val. Fortuna, 3435. — K dr. št. 20: Jos. Lapuch, 3436; J. Fer-kul, 3437; Ant. Ogrinc, 3438; Marija Colarič, 3439; Fr. Cirk, 3440; Vinc. Jurman, 3441; Marija Grošelj, 3442. — K dr. št. 22: K. Marc, 3443. —K dr. št. 24: Fr. Benda, 3445. — K dr. št. 26: Fr. Skolarič, 3446; Rafael Skolarič, 3447 ; J. Bohinc, 3448; Al. Zupanc, 3449. — K dr. št. 31: Mijo Tonkovič, 3450. — K dr. št. 32: Fr. Petelin, 3378. — K dr. št. 37: M. Jagrič, 3451; Jos. Zorko, 3452. — K dr. št. 38: Frančiška Mrak, 3453; Jos. Smergut, 3454. — K dr. št. 45: John Tomažin, 3455; J. Evcek, 3466. — K dr. št. 67 : Ber. Jarc, 3424. — K dr. št. 70: Aug. Samec, 3457. — K dr. št. 71: J. Obid, 3458. -— K dr. 72: J. Režek, 3397. — K dr. št. 73: Št. Stosel, 3459. — K dr. št. 74: Jos. Tomec, 2199. — K dr. št. 80: Jos. Drap, 3460; M. Osterman, 3461; G. Luin, 3462. — K dr. št. 82: (G. J- Nikolich, 3463; J. Vukotich, 3464. K dr. št. 83: D. Bogovich, 3465. — K dr. št. 87: J. Marolt, 3466; Er. Govekar, 3467; Luk. Cad, 3468. — K dr. št. 92: Nick Srb o vi eh, 3469. —K dr. št. 93: J. Brainovich, 3470. — K dr. št. 94: J. Rotar, 3471; Fr. Černe, 3472. — K dr. št. 95: M. Skubitz, 3473. — K dr. št. 96: L. Novak, 3474. Opomba: Izmed gori navedenih se morata J. Lapuch, 3436 od dr. št. 20, in J. Morolt, 3466 od dr. št. 87. skazati z verodostojno listino o starosti. Prestopli člani in članice. Od dr. št. 3: And. Sovčič, 78 k dr. št. 24. — Od dr. št. 4: Jack Kolenc, 113 k dr. št. 92. — Od dr. št. 10: Peter Bergant, 2138 k dr. št. 2. — Od dr. št. 12: Ant. Mlekuš, 1683 in Josipina Mlekuš, 1685 k dr. št. 42; Jos. Klančnik, 2530 k dr. št. 67. — Od dr. št. 13: Fr. Skubic, 2314 k dr. št. 71. — Od dr. št. 16: Krist. Marc, 3443 k dr. št. 26. — Od dr. št. 2'8: J. Prešlo, 2533 k dr. št. 16. — Od dr. št. 29 : Jos. Blaž, 3074; Tom. Zole, 3075 k dr. št. 4. — Od dr. št. 43: Fr. Prašnikar, 2971 k dr. št. 42; J. Razpotnik, 290 k dr. št. 2. — Od dr. št. 48: J. Mikolič, 2552 k dr. št. 77. — Od dr. št. 55: Ant. Debelak, 1367 k dr. št. 27. — Od dr. št. 63: J. Zamida, 1552 k dr. št. 24. —Od dr. št. 65: J. Sodec, 2882 k dr. št. 71. — Od dr. št. 82: Ant. Strle, 2691 k dr. št. 17; J. Boncha, 2993 k dr. št. 24. — Od dr. št. 86: lAnt. Šegš, 919 k dr. št. 71. — Od dr. št. 89 : A. Švic, 2003 k dr. št. 37. Potujoči člani in članice. Od dr. št. 1: M. V. Konda, 7. — Od dr. št. 2: F. Riegel, 75; J. Martinčič, 843. — Od dr. št. 5: J. Piškar, 125; E. Gorše, 2086; J. Čopi, 370; A. Obid, 1140; K. Spent, 122 ; Jos. Hvala, 1141. — Od dr. št. 6: Fr. Jenko, 141; J. Pangartnik, 302; Fr. Fortuna, 1154; Val. Hme-lič, 146; A. Rebol, 2265; J. Zupan, 2338; J. Seiko, 2236; Fr. Zmrzli-kar, 935; O. Bregar, 360. — Od dr. št. 7 : J. Košer, 73S; A. Strah, 739; J. Flore, 848; N. Koše, 2630; L. Povše, 398. — Od dr. št. 9: A. Mehle, 215; L. Janko, 897; Ant. Goršič, 538.—- Od dr. št. 10: Geo. Gantar, 520; Ant. Stanovnik, 256. — Od dr. št. 11: J. Maček, 876; A. Schaf-fenegger, 277. — Od dr. št. 12: Val. Guzel, 642. — Od dr. št. 13: F. Božič, 917. — Od dr. št. 19: Aug. Aučin, 1910. — Od dr. št. 20: J. Meden, 795; J. Kvas, 1423; V. Kandoni, 506. — Od dr. št. 21: F. Rihard, 1697; J. Robilšek, 2953; Fr. Saic, 2951; M. Saic, 2950. — Od dr. št. 22: J. King, 1086; J. Buh, 1994. — Od dr. št. 24: Ant. Verhovnik, 458. — Od dr. št. 25: J. Gorše, 2273. Od dr. št. 27 : J. Koverlj, 3370. — Od dr. št. 29: M. Slebir, 286. — Od dr. št. 31: J. Juraič, 722. — Od dr. št. 33 : Fr. Plazzotta, 130; K. Izlakar, 782. — Od dr. 34: J. Zorman, 790; M. Potočnik, 999; Jos. Steinberger, 799; Al. Bunc, 2255; L. ■Colja, 2104. — Od dr, št. 35: A. Kanšek, 813; J. Oblak, 1925. — Od dr. št. 37: J. Kužnik, 1031; Mart. Škoda, 831. — Od dr. št. 38: J. Lovša, 859; J. Jerman, 1932 ; Jak. Kosmatin, 1933. — Od dr. št. 43: Jos. Radoševič, 994; St. Izkra, 999. — Od dr. št. 44: Geo. Humljan, 1034. — Od dr. št. 46: J. Movern, 1192; J. Božič, 2363. — Od dr. št. 50: Lina Bastel, 1217. — Od dr. št. 52: V. Koder, 1288; J. Majnik, 1735; i.N. Kotar, 1854. —Od dr. št. 54: Fr. Nučič, 1738. —Od dr. št. 60: J. Staclier, 3090; Fr. Jerlica, 2979; K. Batista, 3161. — Od dr. št. 62: J. Zalar, 1533; Jer. Bolka, 1535. — Od dr. št. 67: V. Meran, 263. Od dr. št. 68: Fr. Cuderman, 2021. — Od dr. št. 70: Jos. Kočevar, 2122; Pr. Kočevar, 1782. — Od dr. št. 82: P. Cempre, 2695. — Od dr. št. 83: M. Pleše, 2779; V. Blaževič, 2773. — Od dr. št. 90: Jos. Obre-zar, 333o. Suspendirani člani in članice. Od dr. št. 7: Fr. Lousnar, 564. — Od dr. št. 9: J. Vidic, 744 ; Jos. Plut, 2087. — Od dr. št. 10: Joe Szinkus, 1476. — Od dr. št. 11 : Slavko Paur, 1892; J. Spudič, 938. — Od dr. št. 12: Fr. Ausie, 1586. — Od dr. št. 17: Ignac Gauš, 2429. — Od dr. št. 20: A. Grade«, 2485. — Od dr. št. 24: V. Rebernišek, 2524. — Od dr. št. 26: J. Aljančič, 604; F. Salihar, 2958. — Od dr. št. 29.- Zofia Mrgfet, 2438; Al. Marjetich, 2728; Fr. Tostovršnik, 3143. — Od dr. št. 30: Ant. Lukančič, 2061,— Od dr. št. 31: P. Dujmovič, 723 ; Ad. Mankovie, 710; J. Kasumie, 717; V. Briksa, 1111; J. Vožnjak, 1105; Lnd. Bojanek, 1829; S. Haramba-sič, 3144; St. Kananovič, 3238; 'Nick Kasunie, 2864; Vašo Snopik, 2652; Tomo Mutnic, 1258. — Od dr. št. 35: M. Košmrlj, 807; J. Kran-ker, 815; Ig. Resnik, 817; V. Novak, 2160. — Od dr. št. 39: Jos. Cevna, 888; J. Kos, 894; J. Zupančič, 1116; Jak. Novak, 1506; Ant. Tur-ko, 2418; J. Berdon, 2496. — Od dr. št. 41: M. Muc, 1716. — Od dr. št. 43: J. Razpotnik, 290; Fr. Čelestnik, 873 ,- Tom Rajkovič, 995. — Od dr. št. 45: Fr. Stepančič, 2285. — Od dr. št. 48: A. Vizovišek, 1129; Ant. omee, 756; Fr. Selak, 3390. — Od dr. št. 52: Ant. Majnik, 2376; Rud. Dolenc, 3311. — Od dr. št. 59: M. Orlič, 2669; Ig. Kapu-sta, 2664; M. Stankovič, 2667; Francis Sankovič, 2668. — Od dr. št. 61: Ant. Urbas, 3318; V. Arko, ???. — Od dr. št. 65: M. Zalar, 2468. — Od dr. št. 71: J. Vidic, 3098. — Od dr. št. 80: Jos. Štedel, 2135. — Od dr. št. 81: Ant. Prosen, 2598; M. Bandek, 2618; Jos. Centa, 3427. Od dr. št. 94: M. Keferle, 3203. Nesprejet: Andrej Namar, 3317 od dr. št. 94. Odstopli: Od dr. št. 22: Viktor Firoli, 1427. — Od dr. št. 56: Jurij Verčič, 46. Črtani člani in članice. Od dr. št. 10: J. Jamšek, 70; Ana Jamšek, 1322. — Od dr. št. 20: Fr. Gorjanc, 2856. — Od dr. št. 36: M. Zupanc, 2280. — Od dr. št. 48: M. Očko. 1120. — Od dr. št. 51: Fr. Slemšek, 1279. — Od dr. št. 61: Fr. Škraba, 1467. — 0'd dr. št. 64: J. Štritof, 1556. — Od dr. št. 87: Carl Otoničar, 3003. Umrli člani: Od dr. št. 6: Frank Potočnik, 1149, dne 13. julija 1912. — Od dr. št. 11: Josip Javornik, st., 1013, dne 4. augusta 1912. ■ Od dr. št. 14: Frank Špec, 359, dne 16. julija 1912. — Od dr. št. 67: Josip Markovič, 1662, dne 5. augusta 1912. JOE BENKO, tajnik. * 1 * * * V Max Werner: KRŠČANSTVO. (Po češkem. Iz knihovna Havlička.) Nadaljevanje. 5. PET KNJIG MOJZESEVIH. Krščanska cerkev uči: Sv. pismo je zbirka teh knjig, katere so napisali od svetega duha nadahu j eni možje in so priznane od cerkve za božjo besedo. Stari zakon obseguje božja razkritja, ki so se prigodila ljudstvu pred Kristusovim prihodom. Katoliška cerkev še temu dostavlja : Poleg nezmotljivega potrdila cerkve imamo resničnost in neo-'vrgljivost sv. pisma tako mnogokrat in neizbrisljivo dokazano, da je nemogoče o njem dvomiti in se sploh ne smemo toliko predrzniti, da hi skusili ovreči ali zavreči zgodovinsko resnico. Da so knjige starega testamenta ali zakona resnične, sprevidimo že iz tega, da se Kristus sam na nje sklicuje in opira. “Vprašajte se v pismih, in tisto Vam da potrdilo o meni (Jan. 5, 39.) Imeli so Mojzesa in proroke, in niso jih hoteli poslušati. Če že niso poslušali Mojzesa in prorokov in celo ne, da bi kdo od mrtvih stal, so le njemu verjeli. (Luk. 16, 29—31.) Prej se je občno mislilo, da so prva poglavja sv. pisma obsegala lastnoročno pisanje Mojzesa o početku sveta in ljudstva na podlagi božjega razodetja, Ravnotako so mislili Jezus in njegovi apostoli, ker drugače se ne bi navzeli židovskih nazorov. Da razprava o stvarjenju sveta, o potopu in raju nimajo nobene podlage za resničnost istih, smo se že prepričali in dokazali. Omeniti pa moramo, da ta biblična pripovest o stvarjenju, raju in potopu ne prihaja iz pod peresa Mojzesa. In ravno tako ni Mojzes napisal onih pet knjig, za katere trdi krščanska cerkev, da jih je on napisal. Da ni Mojzes napisal teh pet knjig, so začeli trditi že pred petdesetimi leti razni e-vangelijski učenci, ki so študirali vedo starega zakona. In če pogledamo in čitamo razna poglavja v peterih knjigah, tedaj opazimo, da istih ni .pisala ena oseba, temveč izrazi so v nekaterih poglavjih popolnoma drugi in tudi smisel istih, čeprav se nanašajo na en in isti predmet, kar znači, da je iste pisalo več oseb in ne ena in v raznih stoletjih, oziroma času in pod raznimi okoliščinami. V dokaz hi lahko navedli stotine sv. pisemskih izrekov, toda omejimo se radi prostora v listu samo na nekatere. V I. Mojz. 12, 6. 13, 7 čitamo: “Tisti čas so bili Kananejci nastanjeni v deželi.” Ta doba se o-značuje 'kot davno preteklo, bila pa je kmalu po smrti Mojzesa od Kanana pridobljena in kananej-sko prebivalstvo bilo je šele v teku stoletne vojske od Izraelcev premagano. (Glej 2. Sam. 21, nasl. 1 Kralj. 9, 16.) 1. Mojz. 40, 15 pravi Jožef:... Niti za časa Jožefa, niti za časa Mojzesa ni bil Kanaan ... in se je porodil šele po smrti Mojzesovi. V 1. Mojz. 36, 31 in nasl. čita- mo : Tisti pa so bili kralji, ki so kraljevali v deželi Edom, predno je kraljeval kralj nad sinovi Izraela. Tako je mogel pisati kakor vidimo, nekdo, ki je najbrž živel za časa Savija. - - ■ ~ In zopet v 5. Mojzesovi knjigi, 34 vrste se razpravlja do konca smrti Mojzesa, kar jasno kaže, da on tega ni mogel pisati. Tudi čitamo, da je moralo v dobi Mojzesa zakonodajstvo plačati .pastirskemu narodu, ker to so bili Izraelci, v drugi Mojzesevi knjigi pa čitamo, da Izraelci niso bili pastirji, ampak kmetovalci. Kako se to strinja s tem, da bi Mojzes enkrat zapisal in trdil, da je bil njegov narod pastirski in zopet drugič, da so bili Izraelci kmetovalci, toraj nobeni Nomadi. Iz knjige Sodnikov, ¡Samuelovih in kraljevskih povzamemo, da .so bili takrat celi deli Mojzeseve-ga zakona sko.ro nepoznani, tako na primer: prikazanje Jahve itd. ■ Nikakor ne nameravamo izpodbijati. verojetnost knjig na tem mestu, dokazati le ¡hočemo, da Mojzes ni napisal teh knjig, kajti če citate 5. knjigo, 16, 15 in 23 in 26, tedaj najdete, da na enem mestu je zapisano, da je slavnost trajala sedem dni in na drugem pa, da je trajala osem dni. V raznih zanesljivih krogih prevladuje nazor, da so petere Moj-zeseve knjige sestavljene iz več različnih in v raznih dobah izdanih spisov in vsak teh spisov pa .je bil obelodanjen in spisan dolgo po Mojzesovi smrti. Za dokaz, da so bile te knjige pisane v različnih dobah, to je v presledkih po 100 let je raba izrazov v teh spisih, ki se je rabila v onih časih. Tako najdemo različna imena, ki pomenjajo eno in isto. V enih knjigah najdemo ime “Jahve”, med tem ko se rabi v drugih .knjigah beseda “Bog” (E-lohim), v tretjih zopet “Jahve Bog”. Ravno tako najdemo različne izraze za “moža” in “ženo”. Starejši izraz za boga je Jahve in novejši pa Elohim. Razprava o stvarjenju sveta v prvem poglavju izvira izza časa Elohistov, med tem ko prihaja razprava v drugem poglavju iz dobe Jahvistov. Izraz Jahve so rabili v 8 iit 7 stoletju in izraz Elohim pa v začetku šestega stoletja pred K. Vprašanje nastane, kako je prišlo do tega, da se imenuje vseh tdh pet knjig — Mojzeseve knjige ? V hebrejskem originalu se nazivi ja jo Thosa (Nauk); ime: pet knjig Mojzesevih, pa je prišlo še le kasnejši čas. Zelo pogosto se je pripetilo, da se ni ¡vedelo posebno v starih časih kedo je spisal kako knjigo in navadno so pripisali tako delo kakemu slavnemu možu preddavnega časa. In tako se je zgodilo tudi pri tej stvari. ¡Svetopisemski letokaz določa dobo Mojzeseve ga življenja ‘kot 1400 1. pred K. in šeststolet po Mojzesevi smrti je ‘bil izdan prvi spis, ki sedaj tvori del peterih Mojzesevih knjig. Cerkveni učenjaki edino trde, da je sv. pismo ustnoizročilo, to je, da je Adam povedal svojim potomcem o stvarjenju sveta in raju in da so zopet ti isto ustno izročili svojim potomcem, ki so se rešili v Noetovi barki in tako se je o-h-ranila cela zgodba do Mojzeseve-ga časa in da je Mojzes vse to zapisal v knjige. Koliko se smemo zanašati na ustna, izročila, si pač lahko vsaki sam predstavlja, pozabiti pa se ne sme, da ¡vkljub trditvi cerkve, Mojzes ni spisal teh knjig, ampak so bile pisane še le 600 let po njegovi smrti. Zgodovinsko resnico vsebujejo te knjige samo deloma in tega cerkev ne more spodbiti, dasi je že večkrat skusila in vedno propadla. Špec; od dr. št. 11. Jos. Javornik; in od dr. št. 6. Fr. Potočnik, kar se vzame na znanje in v znak sožalja vstane raz sedežev. V S. S. P. Zvezo se sprejmejo sledeča nova društva: Pod št. 98, društvo v Oak View, Colo. z 13 člani ; pod št. 99. društvo v Blocton, Ala. z 11 člani, in pod št. 100 društvo v Chicago (Pullman), 111. z 11 elani in 3 članicami. — K raznim posameznim društvam se pa sprejme skupno 43 članov in 3 članice. ¡Predložene račune se odobri v izplaeitev. ‘Radi ustanovitve slov. sirotišnice se vrši dalja debata, pri katere j se splošne odobrava strmljenje po isti, ter se končno sklene, delovati za uresničenje idej. Seja zaključena ob Vć'12 uri zvečer. Wm. Rus, zapisnikar. ! ANGLEŠČINA. OD ZAPISNIKARJA S. S. P. Z. Zvleček iz 20. redne seje gl. odbora. Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom doipisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se ¡doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še ¡danes. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA. 1380 E. 40. St. Cleveland, O. SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Sflhoen- | hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u- i nijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: ¡Seja se otvori ob 8. uri zvečer dne 28. avgusta, 1912 ■ in prisostvujejo jej bratje: Ant. Mladic, Jos. ¡Benko, IV m. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, Jos. Ivanšek, Jak. Tisol in Victor S. Skubic, Zapisnik zadne seje se z malimi dostavki sprejme, kot je bil čitan. ¡Dr. št. 4 Black Diamond, Wash.: Sestri Frančiški Slapnik se sklene izplačati še ostanek bolniške podpore, ker se je doznalo, da je bila krivda zdravnika, kateri je prvič pomotoma spisal napačni datum na ¡bolniško izkaznico. Dr. št. 20 ¡Cleveland, O.: Prečita še poslana resolucija; ker pa ni še odgovora od društva oziroma sklepa tičočega se zadnih pritožb, zato se vsa zadeva odloži do izvanred ne seje, katera se. skliče takoj, ko se od društva prejme zahtevani odgovor. Dr. št. 35 Franklin, Kans.: Prošnjo kolektovanja za hr. Fr. Kreša se ne dovoljuje, oziroma gl. od ¡bor isto iz raznih vzrokov ne more priporočati; da pa se društvu pro sto roko, da lahko na svojo odgovornost stori, kar se mu zdi u mestno. Dr. št. 63 Sheboygan, Wis. Op. A. K. se lahko sprejme, ako se podvrže natančni zdravniški preiskavi, radi ¡že poročanih zadev. Dr. št. 54 Ely, Minn.: Prečita se pritožba br. Pogorelc radi odbite bol. podpore ter se sklene, zadevo prepustiti društvu, da jo isto reši po navodilu gl. odbora, v smislu pravil. Dr. št. 31 Farmington, W. Va.: Dovoli se izplačati bol. podporo bratoma Juraič-u in Šepak-u. bratu Draškoviču se pa še za časno pridrži radi dognanja neke nepravilnosti. Dr. št. 19. Chicago, 111.: Bol. podpora br. Cvetkovie-u se izplača. — Prošnjo br. Fritza se pa odkloni. Predsednik porotnega odbora br. Kužnik se pritoži, da br. Cvetkovič ne izvršuje svoje dolžnosti kot gl, porotni odbornik; zatega-del se sklene ga opomniti, da mora vse stvari njemu izročene nemudoma rešiti, ker drugače se ga odstavi od odbora. Brat tajnik poroča, da so umrli sledeči elani: Od dr. št. 67. br. Jos. Markovič; od dr. št. 14, hr. Fr. $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K. 200 $61.50 K. 300 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE ) v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 1900 Blue Island ave., Chicago, Hi OOQOQQOOOOOQPPPOPOOQQO LOUIS ROBSEL ö o o o o O Vedno Slovensko-hrvaškl o O O O o sveže pivo, Izvrstno O SALOON O žganje In pristno domača vina, ® O X O 460 Grand ave. § KENOSHA, WIS. o O Telefon 1199 g OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÔ COLORADO COLUMBIN BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo ind strijo! JOE GOLOB. redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COL JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1Q21 Blue Island Ave., Chicago, IH. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vod® in drugih neopojnih pijač, 62—84 Pisk St, Tel. Oanaf 1405 Social Club Saloon Edina slovensk k tvrdka v mestu J, KlancM in J, Piinprftiü 312 Garrison Ave. lastnika in prolajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSAS. “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by M V. KONDA (St CO. 1809-1813 Loomis. .Street Cnicago, IlllOoU. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. __________________ 'Glas Svobode* izhaja vsaki petek - —--------- in velja ------------- IA AMERIKO: Za celo leto............12.00 ca pol leta......... 11.00 IA EVROPO: Začelo leto.............12.50 ca pol leta.............tl .25 Kaclot za dopise in poIiutattz j* GLAS SVOBODE 1809—1813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natanino naznanijo poleg Kotsoa tud Štabi naslov. 211 DELAVSKI PRAZNIK V CERKVI. Katoliška cerkev déla dejansko resno s svojimi socialnimi dolžnostmi nasproti delavskem razredu; tisti dan, ko je meščansko časopisje točilo grenke solze nad nedeljo za nedeljo redkejšem obiskom cerkva, vabil je rektor katoliške bliščeče cerkve, sv. Patrika katedrale, organizirano delavstvo na občno praznovanje “delavskega praznika (Labor Day), pri 'katerem bo imel kardinal Parley slavnostni govor. In ‘kar rektor Lavelle zagotavlja, da je bila katoliška cerkev “vedno zvest prijatelj delavstva”, potrjuje veliko število odličnih delavskih voditeljev 'z lastnoročnim podpisom, tako da na istini ni nobenega dvoma in ni nič za potresati. Ta dogodek je pa že več kot novi dokaz duševne nezrelosti večine strokovnih vodij in uradnikov, on je namreč objednem na-daljno znamenje, da je katoliška •cerkev prevzela vlogo družabnega rešilca v tej deželi; kajti “slavnostni govor” Farleya bo in ne-rnore biti nič druzega kot popovsko stokanje proti zlobnemu socializmu, saj je bil le ta kardinal, ki je Y javnem naznanilu stavil zahtevo, "vse neznatne malenkosti na političnem, družabnem in gospodarskem polju zapostaviti radi obrambe, pred dnevno naraščajočo rdečo nevarnostjo”, kot Farley nič manje odkritosrčno izjavlja, “ta naloga, socialističnega sovražnika izgnati iz Zjedijenih držav, njegov krivi nauk iz te svobodne dežele pognati, je v tem času najtehtnejša in največja naloga naše svete cerkve.” Moč katoliške cerkve raste od leta do leta; medtem ko so še pičlo pred dvajsetimi leti časniki“, kot “Sun” ali “Times” komaj v misel vzeli katoliško cerkev, trgajo se danes za “intervuje” kot za vsako šušmarijo, ktero popi vkre-nejo. Masa priseljenih katoličanov, prirastek katoliških glasov so seboj pritegnili to podcenitev •razmerja moči. In ker le ta priseljeni razred večinoma iz kulturno zaostalih — .religioznih — dežel semkaj pride, tedaj raste slepa, vedno v popa verujoča čreda od dne do dne. Tedaj, kako prav ima vendar “Reverend” Lavelle, če on govori o delavski prijaznosti katoliške cerkve, in kako prav imajo strokovni popi, če mu bodo zaprisežne priče!------ “¡Ch. A. Z. SLOVENSKA SIROTIŠNICA. Na občnem Shodu, sklicanem v Chicagu, v g. Potokarjevih prostorih, še pri precejšni udeležbi rojakov, na katerem so bile zastopane tudi nekatere Jedno te in Zveze oziroma člani glavnih odborov se je konstatovalo, da je narod za to, da si zgradi slovensko sirotišnico. Shod je odprl g. A. H. Skubic, ki je v kratkih potezah povedal pomen shoda. Za začasnega predsednika shoda je bil enoglasno i meno van g. Potokar. A. H. Skubic je bil imenovan tajnikom in V. S. Skubic zapisnikarjem. Predsednik Martin Potokar je na obširno povedal svoje mnenje in povdarjal, da kolikor je njemu znano in kar je slišal od raznih rojakov in članov podpornih organizacij in pri društvih in Jed-notah uplivnih uradnikov^ je slov. sirotišnica gotova stvar. •Gospod Verderber, gl. tajnik S. 'N. P. J. je konstatiral, da bi se za to morale zavzeti podporne organizacije. V soglasju z g. M. V. Konda je povdarjal, da bi morala biti sirotišnica na narodni podlagi in da ne bi smelo prevladovati nobeno osebno, politično ali versko prepričanje. Njegovo mnenje je, da se zvoli .začasni odbor, ki bi posredoval z organizacijami in doprinesel sporazumljenje glede sirotišnice. Na shodu se je opetovano zgražalo nad neslanim uredniškim •člankom Amer. Slov. vendar je prevladalo sledeče mnenje: Ame-rikanski Slovenec, dasi je glasilo ene večjih Jednot v Ameriki, še nikakor ne zastopa mnenja vsih članov, toraj se na istega tudi ne moremo ozirati. Občno mnenje je bilo, da se ne izključi nobenega radi osebnega, verskega ali političnega mnenja in da se da priložnost vsim rojakom in slov. organizacijam ustanoviti in vzdržavati slovensko sirotišnico samo na narodni in bratovski podlagi. Shod je ob enem odobril delo slov. listov, ki pobirajo milodare za ta namen in se je izrazil, da isti smejo pobirati milodare, ker Se na istih postenost zanaša. Poleg tega pa je shod zaključil, da pripravljalni odbor skliče v kaki večji dvorani shod, na katerega povabi vse rojake in društva chi-caška in da se na tem shodu nadalje debatira glede sirotišnice ter zvoli začasni odbor, ki se bo) postavil pod varščino. Nabiralne pole in ves nabran denar pa se naj pošilja kakor doslej z vsem zaupanjem na mesta od koder so prejeli pole. Ta pripravljalni odbor naj preskrbi vse potrebno za občni javni shod in drugo ter ob e-nem izdela črtež, kateri se bo popravil in dostavil na zborovanju. Iz tega je razvidno, da krogla se vrti, da za započetim delom so .razne slov. organizacije kot S. N. P. Jednota, S. S. P. Zveza, S. D. P. in P. Družba, J. S. K. Jednota, itd., ter izjemoma skoro vsi Slov. listi v Ameriki. Toda to ima še nadaljne posledice. Katoliška duhovščina je vedno znala bolje kot vsaka druga klerizija, se dobro sporazumeti z izkoriščevalci in z ižžemanimi; medtem ko izžemani masi vsako-jaki brezpomembni humbug o delavski prijaznosti in krščanskosocialni skrbi natvezuje, bila je najboljši prijatelj 'kapitalistov, v katero korist je verne ovčice odvračala od “puntarjev” ter strokovnih in političnih organizacij. Toda s tem še ni dovolj: kjer je še bil boj med kapitalom in delavstvom, bila je cerkev in nje zastopniki proti delavstvu, trudila se je, “zapeljane” zopet k delu nazaj gnati, in če se to ni posrečilo. par sveže nadomestilo privabiti. V tekstilnih distriktih Nove Anglije in New Jersey, v onih Pennsylvanije in veliko druzih državah so katoliški popi neposredni naborni agenti za “Bosse”, so od teh plačeni in vslužbeni zvesti sluge, katerim kapitalisti grade eerkve in dom kot daljno plačilo za njihovo delavcem sovražno početje. Zanašamo se, da bo konvencija S. N. P. J., od katere organizacije je bil skoro ves gl. odbor zastopan na shodu, ugodno ukrenila v tej zadevi; zanašamo se tudi, da bodo druge podp. organizacije kot S. S. P. Zveza in J. S. K. Jednota in druge s splošnim glasovanjem priskočile na pomoč; zanašamo se, da bodo rojaki neumorno delovali na to, da se uresniči ideja in da jo bodejo moralno in gmotno podpirali. Pripravi j. odbor. RAZPAD STRANK. iRazkrojitev starih strankarskih zvez v Zdr. državah se izvršuje — to je dejstvo, ki se ne da oporekati. To bi se zaznalo, tudi če ne bi bil Roosevelt ustanovil svoje takozvane “napredne stranke”; toda z njegovim bobnečim nastopom se preobrat pokaže toliko jasnejši. S tem pa ni rečeno, da bi republikanski in demokratičen strankarski stroj kmali izginil iz površja. K tem so se preveč vživeli v ljudsko naziranje in ljudstvo je preveč neukretno v svojih izpre- membah, toda vseeno so uvodni koraki storjeni k razkroju. Trdi se, da sploh ni znatnega razločka med demokrati in republikanci; celo tak tehten politi-kar, kot je iz senata vrženi Lori-mer, je govoril prilično o razkroju, ko je bilo še komaj znati ločitev obeh strank in za socialiste niso bile druzega kot kapitalistične skupine, ki se čisto osebno boriti za plen, a se vselej zjediniti, če so v nevarnosti 'kapitalistične koristi vsled rastoče moči socializma. Toda skupni kapitalistični interesi prisilijo k zjedinstvu samo v omenjenem slučaju, v splošnem vladajo osebni ropni-interesi še dolgo in tako daleč, dokler oni vsake posamezne stranke žedeči posebni interesi k veljavi ne pridejo. To se je pa zgodilo in Se dogaja vsled gospodarskega razvoja bolj in bolj. če bi demokrati tisto, v naši u-stavi na odličen način v temelju lezoče državno pravo upoštevali, tedaj bi to nasprotovalo k impe-ralizmu gonečemu k interesom velikega kapitala, ki ima zastopstvo v obedveh strankah. In ne samo to. Državno pravo je sploh zastareli pojem, na podlagi kterega so tudi drugi razredi, osobito delavci oškodovani. Temeljita socialna postavodaja je pod sedanjimi od-nošaji silno obtežkočena, če ne naravnost nemogoča. Sicer se to jasno še ne prizna, in v demokratični stranki vlada še izročilna vera v državno pravo, toda do neke gotove stopinje se vendar uveljavlja čut, da se mora v tej smeri narediti preobrat. V tem leži močna stran Rooseveltianizmusa. Mase čutijo, toda nejasno, da bi on bil mož, ki bi pospravil staro kramo. Tudi proletarski interesi pospešujejo razkroj starih strank, sicer tudi tukaj nemore biti govora o jasnem spoznanju, kajti v nasprotnem slučaju bi morala biti čez vse klaverna politika Gom-persa pod splošnim zasmehovanjem iže davno pokopana, ali naravni nagib je pri delavskih masah vendar pričujoč, da stara praksa, ko ena kapitalistična k •drugi teka, ni več umestno. Malo meščanstvo in mali 'kmetovalci bodo še dalj časa tvorili relativno dopuščeni nabor starih strank, ali kapitalistične stranke seveda niso ne pri volji i ne sposobne, da bi kaj storile za te razrede in tako bodo konečno tudi ti odpadli. ' - ■ Veliko vprašanje je to, kam bodo pripadli. V njihovi koristi bi pač bilo, ko bi Se k socialdemokraciji pridružili, in to se bo deloma tudi zgodilo, toda težko v toliki množini, da bi se delavski stranki pripomoglo k hitrejši zmagi. V tem Rooseveltovem postopanju leži tedaj jako spretna, a usodepolna politična poteza. Seveda pošteno in odkrito ne misli z nikomur, razven s samim .seboj in vprašanje je le, koga bo konečno prevaril. To je docela odvisno od nepredvidne okolnosti ter nobeden človek, tudi on sam ne, nemore vedeti, kako se bodo stvari razvile. Na vsak način je Roosevelt novi uredbi socialpolitične stranke, ki je bila že v tiru, silen udarec prizadel. Njegovo postopanje nima nobenega stika s razrednim gibanjem, ki smo ga v tej deželi do sedaj opazovali kot “tretjo stranko.” “Greenback” in “People’s Party’’-gibanj e je bilo že o pričetku obsojeno v svoj pogin, ker je zastopala razredne interese, katere so na odpor zadele takisto pri kapitalistih 'kot pri proletariatu, socialdemokracija* če •prav dejansko splošne interese zastopajoča in predstavljajoča stranko bodočnosti, naravno obsojena k počasnemu razvoju, ker zad za njo za sedaj nič ne stoji kot proletarični interesi in pa pomoč malega števila ideologov. — Proletariat pa za sedaj še nera-zumi svojih interesov in mora šele, takisto kot ves svet, prepričan biti, da socializmu« pomeni blagor za vse! Roosevelt pa se obrača in naslanja na vse. Kapitalistom obeču-je z lokavim pomižkavanjem in na vseskozi vero jeten način, da jim on ne bo na prste stopil, marveč namerava le državni voz, ki grozno v blatu tiči, zopet v tir spraviti, in vsem drugim, ki trpijo pod sedanjimi odnošaji, pa obe- ta svojo pomoč. On jim dokazuje, da so bili do sedaj zelo ogoljufani in da stare stranke nimajo ne volje in ne moči jih rešiti iz njih neznosnega položaja. Seveda, ta dokaz se lahko doprinese. Težavnejše je, brezdvomno dokazati, da bodo njegovi predpisi ozdravili bolno družabno telo, toda tudi to presoditi mase ne ume-jo, in ‘ker je čudež najljubše dete vere ter želja mati misli, tedaj mu radi verujejo. Sicer je to vseeno, če se Rooseveltu posreči svoj načrt že sedaj izpeljati, ali pa če potrebuje za to daljši napor, na vsak način bo njegov nastop imel gotovo korist, in sicer v tem, ko pomaga razbiti stare, brezdelne in korupirane stranke, kajti uničenje teh, je bilo vedno strmlje-nje vseh pošteno mislječih ljudi, ker od tega je odvisen preobrat k boljšemu. Da se Stare strankarske vezi razvozljavajo, čutijo tudi zastavonosci stare stranke. Rekel je navidezni svobodomislec Wilson, ko je sprejel predsedniško kandidaturo: “Veliko jih je, ko se odvračajo od republikanske stranke, ker čutijo da niso prosti, marveč odvisni od kapitalistične mogočnosti, in oni pridejo k nam v veri, da imamo polno svobodo ter jim zamoremo služiti.” A Taft pa pravi: “Jaz vem, da jih je v tej deželi veliko, ki se demokrate i-menujejo, so pa odporni proti radikalnim predlogom, da bi se spremenile naše vladne forme, imajo tisti odpor, kot mi republikanci, kateri spoštujemo ustavo in nočemo nič vedeti o kakšnem motenju uprave. Poživljam te, kakor vse republikance, da se k nam pridružijo.’ Iz tega je razvi deti, da stare stranke lovijo glasove drug drugi, eden pravi, da je Svobodomi-selc, drugi pravi zopet tako in tretji pa spet drugače. Res malo je na tem kedo bo predsednik Zdr. držav. Predsednik pa naj bo socijalist, demokrat, progresiven ali republikanec, je v naših očeh samo nekaka marineta, ki dobro živi in vživa čast v Beli hiši. Delavci borite se za kongres! UPRAVNIŠKI PREDAL. Zanimanje za Glas Svobode narašča čimdalje večje. To vidimo v pismih naših navdušenih zastopnikov, a najbolj pa iz naročil, ki prihajajo dnevno. Samo naš so-trudnik Konda je pridobil mnogo naročnikov, dasi je moral prekoračiti skoro vse illinoiške naselbine. Sedaj potrebujemo samo še okoli 1000 novih naročnikov — pa bomo na konju in v stanu spolniti željo naših naročnikov. Ali bomo morali čakati dolgo predno dobimo teh 1000 novih naročnikov? Zastopniki, naročniki od vas je odvisno. Če se primete dela imamo teh 1000 novih naročni-_ kov še ta mesece. Če bo vsak izmed 80 zastopnikov poslal 13 novih naročnikov, pa bo obljuba spolnjena. Ne odlašajte! Storite po vzgledu Gantarja, ki je v enem dnevu nabral 14 novih naročnikov — pa pravi, da jih v kratkem polovi še več, pa če prav se naši nasprotniki trudijo na vse kriplje, da bi nas držali izvan Waukegana. Toliko lahko .rečemo, da Waukegan je zgubljen za nazadnjake in njihovo časopisje, ker tamošnji rojaki so spoznali, kedo je njihov prijatelj in kedo sovražnik. Tudi Barberton nekdanja trdnjava se maje, zid je že porušen. Naš zastopnik Balant bo pa napravil “finishing touch”. Nekako prijetno je podirati stare trdnjave in si jih pridobiti na svojo stran. Ni je sile, ki bi se mogla dolgo ustavljati duhu napredka. Kar je napredno zmaguje, gre naprej. — Tako je z našim listom. Borili smo se deset let, prva leta skoro brezvspešno in potem vsako leto smo rastli in rinili naprej. Danes že veje drugi duh. In 3a bodemo udarili še hujše in z večjo vnemo po vsem, kar je nazadnjaško in o-vira pot napredku in svobodi, rabimo tistih 1000 novih naročnikov, ki bodo zajamčili večjo “Svobodo ’ ’, več čtiva in več orožja za napad in premaganje starih trdnjav, ki ,so ovira napredku. Z vašo pomočjo bomo to dosegli. Ljudje, ki delajo na prostem namreč farmarji, delavci in nekateri mehaniki so podvrženi kataru, kateri, če tudi ni usodna bolezen, je vendar vzrok mnogih ne-prilik in zato potrebuje hitrega zdravljenja. Večina slučajev se vda učinkom Severovega Mazila zoper katar (Severn’s Catarrh Balm), ki je tišilno, zdravilno in ki vrne bolne dele v pravilen stan. Prodajajo ga lekarniki. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pravo stališče. Teorija, da najdemo postanek večine bolezni v prebavnih organih, ima od leta do leta več pripadnikov in zato prično zdraviti isto naprej tam. To dokazuje, da je naše stališče popolnoma pravilno, ko priporočamo vživanje Tri-nerjevega ameriškega zdravilno grenkega vina za vse one bolezni, ki se pričenjajo z zgubo apetita, z zgubo moči in z zaprtjem ali kakim drugim neredom prebave. Sedaj smo prepričani bolj kot kedaj poprej in vedno bolj in bolj kajti naše zdravilo je zato na trgu in tudi vspeva. Priporočamo ga tistim, ki niso vstanu sprejemati toliko hrane, kolikor je potrebuje njihovo telo ali ki hrane ne morejo popolnoma prebaviti; priporočamo ga tudi tistim, katerim se kolca po obedu, počutijo bolečine v želodcu in trpe na enakih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.. FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA Druga vrata zapadno od postaje. Agent za Schiltz Milwaukee Famous pivo. WITT, ILL. GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO. POŠLJITE ml .......... brošur: "Škof proti župniku”, za kar prilagam ...........................................$. POŠILJAM podporo za lastno tiskarno .............$ NAROČNINO za Glas Svobode........................$ Skup.........................$ Ime priimek ....................................... Naslov ............................................ Mesto in država.................................... Sem starali nov naročnik OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 1 KDOR HOČE DELA § 2 _ naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: O Veliky Sloreasko-Angleški Tolmač” g 44 da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knjiga obsega poleg slov. ongl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo ,potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. K»jiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 330 strani) sJpne $2, in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 53 S. W. —145 St., New York, N. Y. Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik. O O o o % o o o g o o o o 00000000000000000000090000000000000000000000 NAJVECJA slovanska TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELJCANAL 445 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. BROŠURA 5c poštnine stane samo prosto Za dobiti GLAS SVOBODE . 1809*1813 So. Loomis St., Chicago. Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ijr iJN/pa 'll Ustanov. /|,9/'n°9X\ Inkerp. 21. nov. 1909 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GttiAlVTNI OiDOOR: MtUDBEEDlNlllK.: Joe. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsbnrg, Pa. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. EAPTSMUKAiR: Ivan Flere, Adamaburg, Pa. Box 122 ■LAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamaburg, Pa. NA1D0OBNUKI: HNTPQIN KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. ■LAŽ ČELIK, Adamaburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: O«. GEORG® BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. EN DAN PASJEGA ŽIVLJENJA Spisal A. Ser jak. Zimsko jutro; žalostna in težka beseda za revne ljudi. Led, sneg in zamrznjene ceste. To je tudi občutil ,vbogi, zapuščen psiček, kateri se je že ves trd od mraza zatekel, v teman in mrzel kotiček pri nekih vratih. Začelo se je že daniti, in mesto je zopet oživelo. Posamezni ljudje so hiteli k delu hitrih korakov. V daljavi se je začulo ropotanje težkih, voz, na zamrznjeni kameniti cesti. Tudi o-samljeni psiček si mane svoje zaspane oči, v kolikor mu to dopuščajo njegove napol zamrznjene tace, ter začne misliti na svoj žalostni položaj. Vbog, zapuščen, brez najpotrebnejših sredstev, brez prijateljev, zre v Mostno bodočnost. Niti v posesti ni tiste postavne in varnostne znamke na vratu. Tužne misli mu rojijo v glavi; kaj hočem storiti, kako naj si rešim moje živi jensko vprašanje. — Vse te misli ga mučijo zelo, in kolikor bolj je premišljal, tem hujše se je začel oglašati njegov želodec. Dobri ljudje si vedno pravijo med seboj, tako si misli sam pri sebi, bodi hvaležen za vse, kar ti stvarnik podeli. Ali kako naj bodem hvaležen, če mi notranji glas vedno upije, glad in zopet glad, ter me ta grozni gost, privede nazadnje še do obupnosti. Kaj naj storim, da se ga znebim ? Kar mu pride neka dobra misel v glavo; videč dobro rejenega konštablerja na (bližnjem vogalu. Tja pojdem ter mu potožim svoje gorje. Njegov navidezno dobrosrčen obraz, se sveti vedno v zadovoljnosti, ter ne izgleda, da bi živel v siromaštvu, ali moral trdo delati. Gotovo bo imel potrpljenje mene poslušat. Rečeno, storjeno. S svojo pasjo galantnostjo, se plazi vedno bližje. Ali komaj zagleda mestni redar vbogega pasjega trpina, mu prizadene brco, da je revež odletel onkraj velike ceste, ter mu prešel za nekaj minut vid in sluh. Ko se nekoliko zave, kaj se je z njim zgodilo, izvilo se je iz njegovih prs: “Surovost človeška!” V cerkvah, šolah in društvih, vedno pridigujejo o krščanski ljubezni, in jaz, ko se k temu suro vežu samo bližam, z namenom ga ogovoriti, mi prizadene tako brco. Resnično, resnično, to naj bodo zapovedi božje Nazarenskega, katerega so zaradi njegovih duhovitih soc. govorov križali; tega nikakor ne morem verovati. In s težkim srcem, in ves od blata umazan, pride ravno mimo katoliške cerkve, kjer se je brala prva jutranja maša. Gorkota, pomešana skoraj z omamujočo vonjtvo je vsaki čas, kadar so se vrata odprla udarila njemu v nos, in takoj si je mislil, tukaj mora dobro biti. Čeprav moj želodec pri tem ni poln, se vsaj lahko nekoliko ogre-jen; saj je že to nekaj vredno. Skrbno opazuje vrata in pri prvi priliki, ko so se zopet odprla, smukne neopaženo noter, ter se u-■sede prav vzadaj v teman kotiček, pričakujoč stvari, ki imajo pridi ti. In prišle so. Cerkovnik s slovesnim izrazom na obrazu, se mu bliža, vprašujoč ga, kaj dela tu. Ljubi gospod: lačen sem in napol zmrznjen; pustite me tu notri vsaj nekaj minut, da si pogrejem moje omrzle ude. Kaj, ogreti; v hiši gospodovi? To presega že vse meje! Ta nesramna kreatura, ki ne daruje niti en nikel v cerkven mošnjiček, se hoče sedaj še greti v hiši najsvetejšega! Poberi se mi takoj ven, če ne pokličem takoj bližnjega konstab-lerja. Ko zasliši nesrečni siromak to -besedo, postalo mu je takoj vroče, pozabil na glad in mraz, ter tekel ven kolikor so ga noge nesle. Oče v nebesih, kako se naj ti zahvalim? pravi sam pri sebi, ker nimaš zame prostorčka niti v svoji hiši; saj sem vendar tudi tvoje bitje, ki si me ustvaril. Tvoja pota so mi res nerazumljiva. Tako modrujoč pride do neke gospodske hiše; vidi ravno kuharico, ki je vrgla ostanke mesa, in drugih jedil v smeti, katere bi bile še dobro kosilo, za marsikaterega lačnega delavea. Posestnica te krasne hiše, je celo predsednica živalskega varstvenega društva, pri kateremu prireja silno lepe govore. Če res na svoje sočutne govore kaj veruje, zakaj pa te ostanke ne vrže v skledo, ter jo postavi pred vrtna vrata, da bi si vsaj en vbog zapuščen pes zadovolil svoj želodec. In v počutkih največje potrtosti, se vleče naprej. Neki mesar se pelje ravno mimo na, z mesom obloženim vozom, ter pade ravno ena klobasa na tla. On to videč, skoči bliskoma za vozom, ter jo požre z veliko slastjo. Ta dan je v prvič zasijal solnčni žarek v njegov želodec. Ko roma tako naprej, pride zopet do neke šole; bilo je vseučeli-šče. Tu vidi lepo opravljene mladeniče in deklice, katere se igrajo in zabavajo. Oh, si misli vbogi siromak, tako sem sam in zapuščen, umazan in brez znamke; moram se jim umakniti, ker drugače znam biti še aretiran. In ker brez znamke nimam pravice za potepat se kjer bi -se mi poljubilo, me znajo še ustreliti, ako me dobe v roke, toraj je boljše, da se umaknem v varnost čimpreje, tem bolje. In zopet -dalje z patriotjčnim počut-kom gladnega želodca. Po takem postopanju sem in tam, se je naredilo poldne. Ustavil se je sedaj -pri neki tovarni. — Piščalke tovarn so oznanjevale poldne, in iz odprtih vrat se vsuje truma delavcev vživat kosilo, deloma domu, deloma jih je na malem, pred tovarno s travo poraščenem prostoru zavžilo svoje borno kosilce. Med tem so poslušali nekoga, na enem zaboju stoječega soc. govornika. Eni so s pazljivo pozornostjo poslušali, med tem, ko drugi zrejo v daljavo, ne meneč se za razlaganje govornikovo. Za te namreč ura resnega mišljenja ni še prišla; zanje velja še vedno izrek: “Blagor revnim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo”. Tudi -pes se radovedno približa k tej skupini, hoteč si pridobiti tudi nekaj znanstva. Bil je v govor tako zamaknjen, da ni niti o-pazil dva se bližajoča moža postave v največji naglici, ravno proti tej skupini; govornika vržejo raz zaboja, ter ga med surovimi besedami odpeljejo proč. No, misli si pes sam pri sebi, manjka se še nekaj domovini, branskih patriotov in mislil bi si, da se nahajam v San Diego. — Da, red mora hiti v krščansko vzorni državi. In zopet naprej s krulečim želodcem. Neka fino opravljena dama z lepim otrokom, mu pride nasproti. Otrok v Ijubeznjivi nepokvar-jenosti ima sočutje z njim, ter ga hoče pobožati. Gospa višjih krogov, to videvši pokara svojo hčerko: “S takim umazancem se ne smeš baviti; kaj bodo rekle tvoje prijateljice, ako te zasačijo pri tem, to je zoper načelom višjih krogov.” Kakšno jezo, sramoto in bolesti, je njegovo, po sočutnih besedah željno srce občutilo, katero si ni moglo na nikak način izraziti svojo srčno bolest. Samo njegovo, na pol pritajeno zrčamje je izrazilo občutke notranjosti. Glasno grčati se sploh ni upal, saj ni bil v posesti one pasje varnostne znamke, toraj do tega sploh ni i-mel pravice. In še bolj potrt ko preje je nadaljeval svojo pot. Tako se je po neuspešnem letanju in iromanju naredil večer. Jelo se je temniti, in mestne svetilke so Ibile prižgane, prodajalne razsvetljene in v izložbenih oknih se svetijo krasne stvari. Od najlepše in dragocenejše svile do najbolj navadnih platnenih predpasnikov; od najlepšega sadja za bogatine do najslabšega krompirja, hrana za vboge. Vse to -pregleduje z različnimi občutki. In potem še ie duh raznovrstnega mesa in delikates, iz bližnje mesarije mu udari v nos, da je revež kar sline požiral. Ah, se mu nehote izvije z njegovih prs: zakaj sem moral jaz priti kot pes na svet. Nihče me ne vidi, nobeden mi ne privošči dobre besede; jaz sem v resnici zavrženo bitje na tem svetu, cel svet misli samo nase. V takem premišljevanju vtop-ljen, ga nenadoma vzbudi kričanje dečkov; bili so to raznašalci, raznih časopisov v slabo opravljeni obleki in še v slabših čevljih. Vsaki si je s svojim vpitjem podvizal, da čimpreje razproda, ter se vrne domu k gorki peči; ako se jih še mora -prištevati k onim srečnim, ki so v posesti doma in gorke peči. Večina tem se ravno tako slabo godi kakor meni, si misli •pasji zemeljski trpin, ter si morajo trdo prislužiti vsakdanji kruh. Moram se znjimi nekoliko bolj seznaniti ; vem, da bodo razumeli mojo srčno bolest, ter upam, da moja prošnja ne bode brezuspešna. Tako misleč, se jim nekoliko približa. In res, njegove od izkušnje vajene oči, ga niso varale. Eden iz med raznašale e v, ki je imel danes srečo pri razprodaji časopisa, ga sočutno poboža, ter vzame ga seboj. Njegov dom, če se sme tako i-menovati, je bila ena izmed najbolj siromašnih koč, a vseeno daje varnost pred mokroto in mrazom. In kako hvaležnega se je hotel zkazat njegovemu dobrotniku s prilizovanjem in lizanjem, ko je le-ta delil z njim borno večerjo. “Nobene razlike se ne nahaja med ljudstvom, tako pravijo modri katoličani, in vsak ima priliko priti do kaj boljšega. In kako je to, da si ravno jaz ne morem zboljšati svoj položaj.” Na trdih tleh, kjer mu je njegov dobrotnik pripravil ležišče iz cunj, ga je kmalo premagala u-trujenost, in kmalo nato zasmrčal v spanje pravičnega. Seli res ne nahajajo razlike med razredi neumnost in brezsrčnosti! Pšenica in plevel ne spadata skupaj, to so bile še njegove zadnje misli. DOPISI ■ Glohe, Ariz. Nimam nič kaj veselega poročati, temveč le žalostno vest o smrti Franka Škoda, kateri si je sem prišel iz Bingham Canyon, Utah iskat boljše sreče. Namesto sreče, naletel je na nesrečo. Dne 8. avg. je -dobil delo šest milj od Globe pri Séparation Co. Dne 20. t. m. je -padel 260 čevljev globoko in se pri priči ubil. Ko so ga -pobrali in prinesli na -površje, so konstatirali, da so mu bili vsi udje zdrobljeni. Kakor mi je ranjki pravil, je bil -član S. N. P. Društva št. 83 v Bingham, Utah, bil je 39 let star in doma iz Podgore pri Dobrem Polju na Dolenjskem. V Bingha-mu zapušča vdovo in šest otrok. Omenim naj še, da je ranjki ležal pet dni na odru, predno smo ga pokopali to pa zaradi tega, ker nismo dobili odgovora na brzojavno poročilo od njegove soproge. Še le peti smo prejeli sledeči brzojav: “Mrs. Skoda wants -body, ship at once to Salt Lake if Company pays expenses. Geo. Stepan.” Ker se je kompanija odločno izjavila, da ne plača stroškov smo ga pokopati v Globe, Ariz. 'Njegov pogreb je kazal, da je bil rojak obče spoštovan, če ravno je «bil med nami samo par tednov. N. v. m. p.! Naročnike G. S. v Binghamu prosim, da opo-zore vdovo Franka Škoda na sledeče: Vsak delavec je pri omenjeni družbi zavarovan in družba mu odvzame od plače po en tolar na mesec. Delavec če zboli ali se poškodi, dobi pol -zaslužka kot podporo in če ga ubije, pa dobijo sorodniki ali dediči za njim plačo za 27 tednov. Ranjki Škoda je služil po 4 dol. na dan toraj bi dobila vdova nad $600.00. Razume se, da družba najrajše odškodnino v svoj žep vtakne. Jaz sem pripravljen vdovi pomagati in prosim, da se -na me obrne ter mi pošlje njen naslov, da ji natančneje stvar razložim. Naj še omenim, da bo ena družba sedaj odprla 7 novih rudnikov in so že začeli graditi novo pralnico, katera bo stala 7 milijonov dolarjev. Tukaj je dosti dela, toda težkega in nevarnega. Pozdrav! A. Fisher, Miami, Ariz. Taft, 111. Naše društvo št. 15 S. S. P. Z. je slavilo -dne 1. in 2. sept. razvitje društvene zastave, katero je, prav povolji vsih članov, izdelal rojak Ivan Pajk, v -Conemaugh, Pa. Veselica je izpadla prav povoljno v finančnem in drugem oziru, kajti vreme je -bilo prijetno in rojaki iz okolice so se dobro izkazali v vseh ozirih. Novoustanovljeno Narodno društvo iz Granvilla nas je mnogobrojno posetilo in vrlo «pripomoglo do uspeha. Hvala jim! AVSTRO-RMERIIUNSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO ••■It: Alice, i8. septembia Laura 25. septembra Bu.h-aaÏki°dp Ujt° "f“0 !b Sredah °b X’ uri P°Poldne U prUUniH, Bu.h s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklyn«. naim?r“vktCene rteh °'emljah 80 oaj“«* in imenovana pri, tanMia ÄÄS “ ""i“"“ postrežb» ; «.J. .. . Phelp’s Bros, il Co., “îr J AMERIKA 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Ifempf giavni last, na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago JELINEK in MAYER, imitelja. vogal Blue Island Ave in 18 cesta ______________________________________ Modne obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri Sedaj pa naj malo popišem, kako smo na enostaven način, -brez vode in soli in brez duhovna in cerkve “blagoslovili” zastavo. V nedeljo jutro smo se zbrali v navadnih društvenih prostorih, od koder smo odkorakali z godbo načelu do dvoran drugih društev, katera so se vdeležila slavnosti. I-talijanska in eno slovačko društvo korakala so znami do parka, kjer smo razvili zastavo. Pred razvitjem zastave so govorili brat predsednik Blaž Papež in g. Skubic iz Ohicage. Po govoru sta boter in botra, Matija in, Pavlina Novak razvila zastavo, trikoloro in ameriško zastavo, da je vihrala maje-stetično nad glavami članov in zastavami drugih društev. Po primernem kratkem govoru botra je zopet spregovoril g. Skubic, nam živo povedal pomen zastave, našega društva in. kratko zgodovino naše vrle S. «S. P. Zveze. Člani so zaorili trikratni živijo ustanovitelju društva Jakobu Cesarju, ki je v resnici veliko dobroto storil za vse tamošnje rojake. Na to so zastavonoše drugih društev pristopili bliže in poklonili svoje zastave v znak bratstva, edinokti in sloge. Prizor je bil veličasten. Ker je bilo mnogo -drugih narodnosti je g. Skubic držal govor v angleškem jeziku, ki se je sukal okoli družabnih in ekonomičnih razmer, v katerem nas je spodbujal k unionizmu in socijalizmu. «Nato je sledila prosta «zabava. Samo prvi dan smo prejeli nekaj okoli $500.00 Slavnost je trpela dva dni. V pondeljek, na Labor Day, smo se zopet zbrali v hali in zgodbo na čelu smo korakali po u-li-eah, -kjer so se nam pridruževala -razna društva z zastavami. Pokazati smo hoteli našo zastavo in pri odhodu smo delali takozvani “«counter march”, ki se je popolnoma posrečil. Korakali smo do parka, kjer se je po raznih kratkih govorih začela znova prosta zabava, ki je trpela pozno v noč. Izid veselice je bil nadvse povo-ljen in brez vsakega «prepira, kakor se to cesto pripeti na -pienikih. Tem -potom se zahvaljujem vsim bratom, članom raznih podpornih društev, rojakom in rojakinjam, ki so do uspeha pripomogli. Zahvaljujem se tudi botru in botri za dar, kakor tudi g. A. H. «Skubic, in njegovi soprogi, -da sta nas posetila in s svojo prisotnostjo pripomogla do dobre izpeljave programa. Rock Drolc, tajnik. 13’ M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Are., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Piatt, 814 Ashland Ave.: od 4.—h. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. M EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ATLAS BEEWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAGER | MAGNET [ GRANAT ~~ Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo ¿ex Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivaj« brezplačno hrano na parnikih družb«, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak) 8. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochitnbeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatop na 19 State St., New Yjrr. MAURICE W. KOZM1NSKI. glavni sa9topaik za zipiiu. 139 N. Djarbiru St. Chicago, III Obednica Garden City Hotel & Buffe ŠtefanSkendrovič lastnik Izbrana domača vina, likerji in cigare 1315 W. 18th Street Chicago Tel. Canal 4671 Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljišče m kjer točim vedno sveže pivo in drage raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, 111. DOPISI. (Springfield, 111. Ako vam prostor dopušča vas prosim, da natisnete sledeči dopis, kateri bo zanimal najbrž v^so slovensko javnost, ki pa odgovarja cisti resnici. Tiče se namreč našega župnika Rev. A. F. Moder-a, kateri bo šel, kakor se je sam izrazil, na farme — pa ne vem ali ovce — ali kozle past; tako krotkih kakor jih je imel v Springfield pa gotovo ne bo več dobil. — 'Naša cerkvena občina je namreč vsa pokoncu nekako tako kakor •Waukeganska. Prišlo je pa do tega nekako takole: Rev. Moder je hotel imeti župnišče, ki pa mora imeti 8 sob in £let in še ne vem kaj vse — in to vse za sebe in pa za svojo mater. Well, odborniki se niso hoteli podati in končno so se “zglihali” za 6 sob. Tako daleč vse dobro. ¡Šli so in so dobili stavbenika in jim je napravil vsakovrstne načrte, kateri so baje stali $50.00. In čujte kaj se je zdaj naredilo? Pogodili so se z Loshi-deryem za $3200, in so tudi takozvani likof pili. Drugo popoldan je pa prišel iz mesta neki prijatelj po imenu Modrov, tudi stavbenik in sta se vozila v kočiji do 2 ure zjutraj. Kje sta bila? . . . Drugo jutro je prišel Mr. Loshi-der k njemu, da bi se še glede nekaterih podrobnosti izgovorila, pa mu je rekel: O, I don’t feel like it. I was out late last night. Mr. Lo-shider je prišel popoldan, misleč si zdaj bo že prespal mačka, ko pa pride do začasnega farovža, ga pa naš gospod pozdravi nekako tako: Det out of here, you have no business in my house! On je namreč dal pogodbo drugemu kar sam od-sebe, in sicer tistemu, s katerim sta se okoli vozila do 2- zjutraj. — Ko so cerkovniki zvedeli kaj se je zgodilo, so sklicali posebno sejo in so povabili Rev. Modra, da pove, kako se je to zgodilo in ko mu je predsednik rekel, ko je prišel notri, naj se vsede pa mu je odgovoril : “Če hočem se vsedem, če ne pa stojim, vi mi nimate nič za povedat.” Ko so ga vprašali kako je na stvari, je pa vse tajil, češ, da on nič ne ve, in zato so poslali po 'Mr. ¡Loshiderja, da se izkaže, kje je resnica. Kakor hitro sta dva moža šla po Mr. Loshiderja je pa Rev. Modra začela glava boleti in je odšel. In ko je Mr. Loshider prišel in povedal svojo stvar so poklicali Modra pa ga je preveč glava bolela in ni mogel priti nazaj. Toraj rojaki Slovenci zbudite se vendar enkrat in pokažite mu pot od koder je prišel in cerkev pa prenaredite v ¡Slovenski dom, kateri bo v korist vsem Slovencem in kjer ne bo treba župnišča z 8 sobami. Vsaki vas Slovencev ve kakšen mir je bil med nami, dokler ni bilo tega skušnjavca med nami. In zdaj — kako je? Dekleta se lasajo med seboj. Fantje se grdo gledajo. Žene se kregajo. Možje ¡pa tepejo. Ven ž njim, da bo mir, kakor je bil nekdaj. Ta dopis mu naj služi za potni list, ako bo šel res na farme, da ,-ako ga kakšen rojakov sreča, da ga bo vedel kako sprejeti. Pozdrav vsem prijateljem svobode, Rev. A. F. Modru pa srečno pot. Springfieldčan. Tercio, Colo. Priloženo Vam pošiljam $20.10, -za Slovensko sirotišnico, katere sem nabral med tukajšnimi rojaki. 'Zanimanje za Slovenski sanitarij, med tukajšnimi rojaki je veliko, vsak je radevolje daroval. — 'svet pa h da bi bil Slovenski sanitarij, popred kakor je mogoče vstanovljen. Seveda, z prostovoljnimi prispevki bo šlo bolj počasi, k tej prekoristni stvari, bi morale vse Slovenske podporne jednote in zveze prispevati, kar upamo da se bode tudi zgodilo. Tako bo stal viden spominek, ter bo pričal drugim narodom, da tudi mi Slovenci smo kulturni narod ker skrbimo za svoje sirote in onemogle. Adalbert Logar. Waukegan, 111. Predno začnem, napravim križ, upajoč da bo imel dopis malo več pomena in da ne bo romal v koš, kakor se to zgodi pri G. N. (Vaše opazke glede G. N. smo izpustili) in tudi pri A. S. v Jolietu, katerega pišejo trije f ajmoštri, Kristovi namestniki in dušni pastirji, v katerem tako imenitno oznanjujejo sveto besedo in sicer za vsako nedeljo posebej. No, ročem Vam, da takih lažifari še nisem čital v nobenem drugem listu, kot ravno v A. S. in ko bi bilo vse res, naj bi še bilo, toda . . . rečem vam gospodje, pojdite in učite se resnice sami in potem pridite še le med ljudstvo, katero hočete zveličati. Tako dolgo dokler skrunite zapovedi božje sami, Va,s ne bomo poslušali. Kaj vi pišete o našem g. Kalanu, ki Vam ni nič žalega storil, je sramota. Vprašam vas, ali znate božje zapovedi in kako jih spolnujete? VIII. božja zapoved pravi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega! Kaj vi veste o gospodu Kalanu? Nič. Ko bi kaj vedeli pa bi prišli na dan. MI pa in tudi g. Kalan, ko bi hoteli govoriti od vas, bi lahko napisali tako veliko zgodbo kot je sv. pismo. Waukežani bi splošno radi vedeli, čemu se vi vtikati v naše zadeve? Saj vas menda nič ne brigajo. Radi bi vedeli, kaj pomeni tatinsko, tihotapno lazenje pod okni, ko že vse spi. Netopirjev pač ne maramo, zanje si bomo preskrbeli sove — uharice, da jih bodo pregnale. Vam veljajo besede Kristusa: Čegar dela so svarljiva, ta se boji luči, ker se boji, da ne bi njegova hudobija prišla na dan! — Sumljive karaktarje, ki hodijo pod okna poštenih ljudi špegat, bomo izročili tam, kamor spadajo vsi taki vohuni. Razmere so že take pri nas, da si človek več ne upa izpod strehe, ko hitro se zmrači. Rad bi vedel kedaj ti gospodje — vohuni berejo maše, ko smo jih že čestokrat zalotili vohuniti pred 6. uro zjutraj. 'Sedaj ko je zapustil Kuščarjev Janez vrhniške može in žene, pa tembolj pridno hodita za njimi neki prisiljiv Tone in Janez. Seveda iz kakega vzroka nam ni znano; bolj pametno pa bi res bilo, ko bi se Tone in Janez malo bolj pobri-nila zia svoje ovčice in koštrune, ki že tako glasno bleketajo, da jih je celo sem slišati. Kak pastir je to, ki pusti svojo čredo bleketati, a on se pa tihotapsko klati okoli druge črede! Škoda je, da nimamo ¡Slovenci nobenega Pfaffenspiege-la, kamor bi priobčevali resnične dogodbice vsaj takega kalibra čeprav zelo olepšane. Tisti dobri Janez je prišel k meni en večer. Bil je v rožcah, ali kako bi rekel, imel ga je malo (!) preveč pod kapo. Ko je opazil, da imam nekak meh; ki proizvaja razne melodije —- če je prav napravljen iz svinjske kože, me je natepal, da mu igram koračnice, marjanice in za to mi je obljubil $5.00, katerih pa še danes nisem dobil, dasi sem jih zaslužil in jih bi rabil. Ej, g. urednik, ko bi ga vi videli, kako ošnopsan je bil in kako ugodno je uplivala nezbrana melodija na njegovo vzvišeno dušo. Noge, ki je bil prej vrgel na mizo, kot kak kmetavs, je kar stresal, kot bi korakal tam po gmajni. Koliko je škode naredil mizi, ne vem. In konec tega teatra je bil, da se je še z nami malo ‘‘ po-fajtal” zaradi svoje kuharice, pri čemur je nekemu možu srajco raztrgal. Tako delajo a m. slov. dušni pastirji, ki se sedaj zaletavajo ob g. Kalana in ga hočejo učiti morale, a bi treba, da se je sami prej nauče, pa makar pridejo k nam, kmetavzarjem. Pozdrav. Godec (na meh.) Tam pri Jezeru 111. Armada črnih krokarjev se zaganja v Amer. ¡Slov. v vse, kar se sužensko vdano ne klanja njihovim poveljem in voljno ne prenaša biča, ki ga opletajo po hrbtih svojih osušenih ovčic. — Njihova pretenja, da se moramo držati tega, kar nas so učili naši dedje, so stara in žaltava. Če se oni ravnajo po vzgledu stoletja umrlih inkvizitorjev, bojevitih in krvoločnih papežev in moralnih propalic, kot so bili papež Aleksander VII., Janez XXI., Gregorjani, Borgiji, inkvizitor in sedajni svetnik Bonifacij, Torkvemada in drugi, to tedaj ni znamenje, da se moramo mi ravnati po vzgledu ubogega naroda, nad katerim je pel valpe-tov bič, katerega so vklepali v verige, metali v vlažne temnice in mučili na natezalnicah in drugih instrumentih sv. inkvizicije. Za nas je tisti čas minul, smo napredoAmli z duhom časa in si želimo še večje svobode, posebno pa v verskih zadevah. Kar so nas naši stariši učili nam je drago in sveto, a tisto svetinjo pa ste teptali vi že stoletja in jo hočete še nadalje. Če so bili naši stariši toliko nevedni, oziroma tako slabi, da si ni- so mogli pomagati iz klešč, to še ni znamenje, da bi morali mi ostati v tistih kleščah. Gospoda, vse kar je prav, je prav. Veter ste sijali, žanjete vihar. Zmaga bo naša! Nov naročnik. (Op. ured. Glede sirotišnice smo za sedaj izpustili radi važnih vzrokov. Vseh 37 dopisov iz Waukega-na, ki smo jih prejeli ta teden ne moremo priobčiti, zato prosimo potrpljenja. Omeniti pa želimo na tem mestu sledeče: 1. Simpatija rojakov je na strani g. Kalana. 2. Narod ne mara imeti nobenega imperatorja od zgoraj, da bi gospodaril in neomejeno razpolagal z njihovim premoženjem. 3. Rojaki se zgražajo nad posto panjem od strani nadškofa Quig-leya in njegove farizejske duhovščine. S temi nemarajo imeti nobenega opravka.) Winterquarters, Utah. Primoran sem, oglasiti se v Glas Svobode. Delavske razmere so skoro po navadi, delamo še precej dobro in zaslužimo toliko, da se preživimo. Nedavno tega sem čital dopis g. Žužka iz Alta, Utah, v katerem po nepotrebnem napada in žali mlado nevesto oziroma ženo. Kaj vraga njega mar nevesta, ki mu ni nič žalega storila in kaj njemu mar naša gostija in zabava na ženitovanju. Samo kak slab jezik in srbovito pero, si more kaj takega dovoliti in dregati v poštene ljudi. Nadalje nas takorekoč zmerja s skabi in grinerji. To pa tudi ni lepo, sosebno če se pomisli na dejstvo, da tu še nimamo nobene delavske organizacija da smo vsi zato, da se organiziramo. Ustanoviti unijo pa ne gre tako hitro in lahko kot si morda g. Žužek misli. Dopisnik je bil sam tu, zakaj pa se ni on potrudil in organiziral delavstvo, zakaj je on garal poleg nas za isto kompanijo in zakaj ni on kompaniji stopil na prste in se pokazal junaka. Veste, izza plota, lahko strelja tudi kak cestni pobalinček, zato pustite vaše budalosti in drugič napišite rajše kaj pametnega in za delavstvo koristnega. Grdo je tudi od odraslega človeka, da svoje rojake nazivlje za grinerje, skabe. itd. Vsi, ki smo sem prišli iz starega kraja, smo bili takorekoč grinerji v očeh van-keejev, nikakor ne v očeh v inozemstvu rojenih Amerikancev. V obpe pa dostojen človek takih besed ne bo rabil in se tudi ne bo sramoval s grinerji občevati. Ali so morda grinerji in skabi vzrok, da ste jo odkurili iz naše srede in se vmaknili tam gori v hribovito Alto? K sklepu sapo omenim, da meni je ljubše tu med skabi in grinerji, kakor pa na Alti, med človeškimi Hvalicami, kjer se mora človek vedno praskati. Pa se popraskajte tudi Vi. Morda bo izdalo. J. Z. Alameda, Wash. Menda ne boste hudi, če se sem-intam oglasi tudi kak farmar ali homesteader.. (Prav nič! op. ur.) Lepo vrsto let sem delal po pre-, mogovnikih in rudnikih. Nasitil sem se kapitalističnih priganjačev, katerim ni nikoli zadosti storjenega in kateri izmozgajo iz človeka zadnjo kapljo krvi in te nazadnje še oropajo za tisto, kar si si mogoče po dolgih letih zatajevanja prihranil. Če si pa star pa dobiš brco, na tvoje mesto pa nova, mlajša sila. Ko sem tako premišljeval, kako bi se za vedno rešil teh pijavk in oderuhov predno mi osivijo lasje, dobil sem ponudbo, da si ogledam homestaed. Jaz sem prost delavec in nisem imel toliko gotovine, da bi kar farmo kupil. Jaz pa tudi nisem edini ta revnih ampak je dosti takih moje vrste. Zbralo se nas je par mož, ki smo se odločili za homesteade. “Locator”, kateri nam je za mastne novce obljubil, da nam bo dobro zemljo pokazal, je bil prav lisjak. Lagati je znal dobro in zvito. Posledica je bila, da so nekateri dobili del prave zemlje, drugi zopet nič. Skoda, je, da smo tam temu človeku preveč zaupali in da smo bili tako lahkoverni, da smo mu že naprej plačali za njegovo delo in da se nismo prej prepričali, kje leži kos našega homesteada. Jaz nisem bil s prvim kosom zadovoljen in me locator vdrugie vjel na svojo zanjko, češ, da si laihko ta kos zamenjam z drugim. Z zmenjavanjem homesteadov pa je veliko sitnosti in vzame od 8 do 12 mesecev predno se stvar vredi. Zdaj sem s homestadom zadovoljen in živim tu bolj svobodno in diham svezejši zrak, kot pa v strupeni, nevarni jami. Želim, da bi se rojaki začeli naseljevati na homesteade, katerih se še precej dobi v tej državi. Pozdrav ! ________Geo. ¡Sternad. Alix, Ark. Obljubil sem, da se ob priliki zopet oglasim in zato, da spolnem obljubo, ta dopis. Prav je imel Mr. Konda, ko se je jezil nad peklensko vročino, ki tako silno pripeka, da kar jezike ven molimo. Pri taki vročini pa ni čuda, da kri zavre, posebno tedaj ako se vročini pridruži še kača nezvestoba. Te dni se je odigrala v naši naselbini grozna tragedija, ampak ne v slovenski hiši. Neka nemško-polska družina, to je mož in žena sta že dalj časa živela v prepiru. Žena je varala moža in mu bila nezvesta. Mož ji je prizanašal, toda ko se žena le ni hotela poboljšati in je še vedno hodila v prepovedan zelnik, je to moža tako vje-zilo da jo je s sekiro butnil po glavi. Pravijo, da žena in mačka imati devet življenj. In to je najbrž resnica. Kajti udarec s sekiro, še ni napravil konca in razljuteni mož tekel po kramp, jo z istim če-hnil parkrat pa le ni hotela umreti. Zato, da delo dobro opravi je šel v drugo sobo vzel samokres, se vrnil k ženi in nanjo trikrat vstre-lil, na kar je zdihnila nezvesto dušo. Tako je navadno plačilo za zakonsko nezvestobo. Delavske razmere so še precej udobne, sicer ni zaslužek tak, kot bi moral biti, vendar boljši bi lahko bil. Delamo stalno, toda za delom sem hoditi ne bi nikomur svetoval. Rov št. 3, kateri je bil skoro e-no leto zabit, bo vendar zopet enkrat začel poslovati. Pred par dnevi so začeli čistiti in popravljati. Predno pa bo vse popravilo gotovo bo vzelo najmanj, še tri tedne, ker kakor čujem je voda podrla vse zračne predore. Še nekaj ! Zadnjič nam je obljubil g. A. J. Terbovce, da nas o-bišče na jesen, ko bo bolj hladno. Le pridite! Ali povedati moram, da tisti Tone, z dolgimi zobmi še živi in babure z dolgimi jeziki še niso pet stegnile. Ta nežni svet je pa “orrrajt”. Na izletu bomo pili namesto vode, vino in sicer kar iz klobukov. Grozdje je tukaj dobro obrodilo in farmarji imajo vina več kot vode, tako da še nimajo zadosti posode in bodo morali vino tlačiti v mehe po vzgledu Dalmatincev. Pozdrav vsi m zavednim rojakom ! Frank Krefel. Chicago, 111. Imam poročati žalostno vest, da se je naš rojak Frank Novak, doma iz Šenčurja pri Kranju na Gorenjskem pognal kroglo v glavo m bil takoj mrtev. V starem kraju (zapušča osivelega očeta -in dve sestri. A žalibog, ker tukaj zapušča ženo in tri nedorastle otročičke; prvi je star dve in pol leti, drugi eno leto in tretji trinajst ur pred očeto vi smrti. Pokojnik je bil blaga duša; in ta dan ko se je usmrtil, je bil nekoliko alkoholičen. Nihče ne zna zakaj si je vzel življenje. Jaz sem poslednji z njim govoril, ko sem šel delat in mi nič omenil, kaj namerava. Rodbinske razmere so bile ugodne in grda laž je kar so nemški in angleški listi pisali, da se je usmrtil, ker ga je teta štorklja obiskala. Vzrok samomora je pač bil ta, ker se mu je umračil um. Pokopan je na češkem pokopališču, ter naj v miru počiva. V imenu pokojnikove soproge se zahvaljujem društvu “Slovenski dom” v Chicagi in vsem prijateljem, ki so ga spremili k večnemu počitku, rodbini pa izrekam svoje sožalje. Frank Godina. Avtomobilska zveza med Gorico in Postojno. Poštni erar namerava vpeljati avtomobilsko poštno zvezo med Gorico in Postojno. E-rar stavi na prizadete občine e-cjin pogoj, da občine garantirajo, da se bo to podjetje obneslo. It doesn’t pay to neđlect your Health JlijSlnf * če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečino v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas redi bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. Ig P. AD. RICHTER O CO.. Z IS Pearl St., New York, N.Y. Dr. Riehtarjaro Congo Pilóla olajiajo. (25e. all 50a.) Najstarajša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 $o, Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domaji in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widet!č & Co. 1622 Arapa boe St, Den ver, Colo Dobra Unijska Gostilna,k£bv mrrel in gorak prigri- lftc Q C tlet n V zek. : Pod vodstvom J. JtdOtUJ 2005 Blue Island Ave. velikd Dvorana za družtvene in unijske seje, in draga dvorana za koncerte, ženitve in zabave, M. KARA 1919 So HALSTED ST. cor. 19. Plača. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo «le io spnlalae obade. Irgovina s novodobnim obu valmo V&tanovijena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT The Konrad SchreierCo. Sheboygan WIs. Varitfclj: najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. ODVETNIK PATENTI GARL SIROVE« (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tbl, 8989 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav« in najmi vžitka za par centov s biljardu« mizo na razpolago. V« to «c doM ▼ gostilni John Košiček 1807 8. Centre Ave Chicago, OBL Teleion Canal 1439. “The Roosevelt Saloon” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, ciga rami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! "Slovenian Čir Salom V STRINGTGWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik Slovenska gostilna 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. Phone: Canal 80. H0ERBER*S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorak ¡d mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor ti rano plzensko, Auheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini BI ue Island Av. In zap. 18. ni. t251 So. Santa Fe ave., Puebio, Colo. Tu dobiš vedno sveže TValiterJevo pivo, ohioška vina, dobro domač« žganje in najboljše smotke. Slovenci obiskujte nas. J. GABER in F. TURK, lastnika. Dr. J. H. ROTH zdravnik in rarocelrik 1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av. voeU 18 cesta bliža 96 oeste od 9do 10.30 dop., vjutro do 8 ura, 3.30do 4 pop., od 13 do 3 pop. 6 30 do 8 pop. in po y vejer. Tel. Canal 85. Tel. Lawndale 3470. ALI IMATE SLAB ŽELODEC? Vam vročina in mrzla pijača škodi? Tedaj vživajte Schefflov Že-lodečnl Kordljat, kt vam uravna želodec in dela apetit. Cena 50c. Zdeluje in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL, 20. cesta in Blue Island ave. CHICAGO. RAZNO IN DRUGO { KRANJSKO. Mlad zločinec. V potoku pri žagi posestnika. Mlinarja v Martin jem vrhu se je igralo dne 29. julija t. 1. več otrok, starih okoli 10 let. Med njimi sta bila tudi France Mlinar in France Molek. Slednjemu nekaj ni bilo po volji, ter je odšel iz potoka gor na cesto. Od ondot je pa metal precej debelo kamenje dol na svoje tovariše v potoku. En 'tak kamen je zadel Franceta Mlinarja s tako silo na nos, da mu je ubil in zmečkal vso nosno kost. Molek je sploh slabo odgojen in hudoben dečko. Vlomi in tatvine. V Mihovcu pri Novem mestu je bilo izvršenih v zadnjem času, posebno pa v noči med 21 in 25. julijem več tatvin in vlomov. Neki Neži Bele so odnesli dosedaj še neznani zlikovci iz kašče za okoli 50 K obleke, Neži Mukoše tudi iz kašče obleke za o-koli .170 K in par vinarjev denarja, Janezu Radoviče viču tudi iz kašče mnogo obleke, žepno uro z verižico in čez 2 K denarja, skupaj v vrednosti čez 110 K ter Jane-zu Šimcu ravno tak o iz kašče muo-bas, tako da ima Šime škode več go obleke in 20 parov mesenih klo-ko 250 K. 'Storilci so najbrže odpuščeni delavci ¡belokranjske železnice. Prevelika naglica ni nikoli prida. Dne 1. a vgusta je bilo zelo vroče in je trpel posestnik Vidic iz Smolinje vasi hudo žejo. Poslal je svojega devetletnega sina Antona po steklenico piva. Deček pa ni bil prav nič žejen, zato se mu ni kar nič mudilo po pivo. Prišedši mimo sosedovega skednja, se je u-stavil in gledal, kako mlatijo s strojem. Ko se je nagledal, je šel proti gostilni čez travnik, na katerem je kosil njegov sovrstnik Janko ¡Šušteršič klajo. Vidic je zopet obstal in pomagal Šušteršiču grabit. Tedaj zadoni prav od blizu mogočna beseda Vidičevega o-četa. ¡Sinko se tega glasu tako prestraši, da kakor brez uma skoči k višku in se zaleti ravno pod koso Janka Šušteršiča, ki mahljaja ni mogel več ustaviti in je prerezal Vidicu na levi nogi nad peto vse kite do kosti, da so ga morali od dati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so mu sešili kite. Nevaren dezerter. Dne 2. aprila je od svojega polka pobegnil leta 1890. v Bojancih pri Adlešičah rojeni 'Rade Vrhinc, kateri se od tedaj potepa po Kranjskem in Hrvaškem in je sumljiv raznih vlomov, nevarnega pretenja in po-skušenega umora. Varnostne oblasti ga sicer marljivo zasledujejo, toda se jim še ni posrečilo ga zalotiti. KOROŠKO. Izgubljen vajenec. V Beljaku pri mizarskem mojstru Koširju pogrešajo že 4 dni 161etnega vajenca Mihaela Talečeviča. Fant je bil vedno priden in pošten in sumijo, da se mu je pripetila kaka nesreča. Neprevidnost. V Celovcu je pa dla v nenavzočnosti matere v lonec vrele vode triletna Ida hčerka trgovca Frana Waldnerja. Ko je mati potegnila dete iz lonca, je bilo že mrtvo. Mater so odpeljali v bolnišnico. Dva dečka utonila. V Volšper-ku sta utonila 14 in lOletni Leopold in Bogoljub Graf, sinova tamošnjega tesarskega podvzetnika. Mlajši brat je padel raz jez v globok tolmun, starejši brat mu je šel na pomoč, toda kljub temu, da je plavač, ga je mlajši potegnil pod vodo. ¡Oba dečka so izvlekli po dolgem naporu mrtva iz vode. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Matije Rešer-ja pri S v. Anižu. Zanetila je o-genj, ki je uničil hišo in vsa gospodarska poslopja. Pogorelo je več poljedelskih strojev, vsa letošnja letina in hiša z vso upravo. — ¡Domačini so si rešili komaj golo življenje. Škoda presega 20,000 K in je komaj s petino krita z zavarovalnino. Sneg na Dobracu. Kakor poročajo iz Beljaka, je zapadel sneg globoko, skoro do podnožja Do-hrača. Ta nenadni vremenski preobrat je povzročil po južni Koroški občutno spremembo temperature in ni pričakovati več občutne poletne vročine. Ogenj v tovarni za milo. V tovarni Rainerjevi za milo v Beljaku je razletel kotel vsled prenapetosti para. V strojnici se je razširil nenadoma ogenj, ki je pretil, da uniči celo tovarno. Posrečilo se jc domačim delavcem in gasilcem, da so ogenj pravočasno zadušili. Kljub temu pa je napravil ogenj precejšnjo škodo in povzročil veliko razburjenja. ŠTAJERSKO. Drobne novice. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Dne 8. avgusta je pomagala kmečka deklica Marija Kidrič pri kmetu Janezu Do-briši v Poljčanah. Pri tem je padla v kozolcu 5 metrov globoko, si pretresla možgane in strla hrbtenjačo. Nesrečno dekle je za dva dni umrlo. — Iz Sevnice. V Zagrebu je hotela policija prijeti nevarnega vlomilca Franca Pučnika, a ji je še o pravem trenotku ušel in zbežal na Štajersko. Dva o-rožnika sta ga opazila blizu Sevnice. Pučnik je zbežal, orožnika pa za njim. Ko je zločinec videl, da ne more uiti, je streljal z revolverjem po orožnikoma, a ju k sreči ni zadel. Končno sta ga s pomočjo orožja premagala in zvezala. Pučnik sedi sedaj v ječi celjskega okrožnega sodišča. — Iz Šmartnega na Paki poročajo: V Rovšnikovi gostilni je preteplo 14 kmečkih fantalinov svojega tovariša Blaža Merzlaka tako, da je ta umrl. Vse te Krekove učence so že djali pod ključ. — Deželno kopališče Dobrno je obiskalo do 9. avgusta 408 strank s 718 osebami. Nesreča z užigalicami. Iz Šoštanja poročajo: 5. m. m. se je i-grala štiriletna Ela Sterle, ki jo imata na hrani zakonska Dornik, v župnišču v Zavodjem z užigalicami. Otrok je sedel blizu hleva za prašiče, kjer je bilo polno slame. Pri tem je vzel otrok gorečo ■s žigalico in jo vrgel v slamo in naenkrat so bili štiri hlevi v ognju. Vse je pogorelo, k sreči ni bilo vetra, da so mogli požar lokalizirati. Škoda znaša 600 kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Iz Maribora. Pritisk na jezikovno mejo postaja čedalje večji. — Zdaj je prišel na jezikovno mejo rogovilit nemški duhovnik Kern-stock, ki je med štajerskimi Nemci priljubljen kot lokalni pesnik. Kernstock je nemški šovinist, ki oznanja v svojih pesmih samo boj proti ¡Slovencem. ¡S tem si je pridobil simpatije nemških nacijo-nalcev. Med tem, ko postaja nem ška duhovščina čedalje bolj naci-jonalna, pa se širi med slovensko duhovščino taka mlačnost in brezbrižnost v narodnem oziru, da je obupati. PRIMORSKO. Nevarni roparji. V okolici Rovinja so napadli trije neznanci, ki šo bili zakrinkani, kmeta Brajno vica, ki je pasel na samoti veliko čredo ovac. Izstrelili so nanj dva strela, ki sta oba zadela Brajno-viča, in sicer ga je ranil strel na roki in na trebuhu. Brajnovič je kljub opasnim poškodbam ¡bežal in klical sosedne pastirje na pomoč. Napadalci so ustrelili še enkrat za njim, toda ga niso zadeli Nato so hoteli roparji odpeljati čredo, toda pregnali so jih sosedni pastirji, ki so čuli strele in kli ce Brajnovičeve. O predrznih roparjih nimajo še nobenega sledu. Ponesrečen enoletni prostovoljec. Med Opčino in Bazovico so streljali ¡vojaki bosansko-hereego-skega polka št. 4 v družbi podčastnikov na neki pečini divje golobe. V njihovi družbi je bil tudi enoletni prostovoljec Franc Kol-mar. Ustrelili so več golobov, ki pa so vsi padli v neki globok jarek. Kolmar je hotel ustreljene golobe imeti in otvezel se je na 15 metrov dolgo vrv, po kateri so ga spustili vojaki v prepad. Komaj so spustili Kolmar j a kakih 10 metrov v globočino, se je utrgala vrv in Kolmar je padel v prepad. Ker navzoči niso imeli vrvi, so poklicali na pomoč tržaško rešilno postajo. S pomočjo vrvi in lestev so se spustili trije reševalci čez 125 metrov globoko, kjer so našli na neki skali Kolmarja mrtvega in strahovito razmesarjenega. Truplo so potegnili z velikim naporom iz prepada in ga odpeljali v mrtvašnico. Smrtna nesreča v Skednju. Pri nalaganju žlindre s pomočjo hi- dravličnega dvigala, je mehanik Šimen Pišek vzdignil dvigalo, še predno je dobil za to potrebno znamenje. Zakaj je to storil, še ni dognano. V dvigalu je delal 30-letui delavec, oženjen, ima dva o-troka, Florijan Prah iz Ptuja. — Prah se. je zadel v višini 15 do 20 m v neki železen tram in padel na tla. Obležal je na mestu mrtev. Razbil si je lobanjo in dobil več notranjih poškodb. Truplo so odpeljali v mrtvašnico, proti lahkomiselnemu mehaniku pa je uvedlo odišče kazensko postopanje. Pri trganju planink ponesrečena vojaka iz Kobarida. Iz Kobarida sta šla pred par dnevi vojaka tam dislocirane 4. stotnije 27. domobranskega polha Anton Pirš in Franc Gregorin ob 2. zjutraj na krnsko pogorje po planinke. — Že ob 9. dopoldne je dobilo vojaško poveljstvo v Kobaridu obvestilo, da se je eden izmed vojakov ponesrečil, drugi pa da je v pogorju zašel in se izgubil. Poslali so takoj .rešilno ekspedicijo, ki je obstojala iz 20 mož, katere se je udeležil tudi vojaški zdravnik dr. Horrak. Ekspedicijo je vodil nadporočnik Viktor Langer. Po daljšem iskanju so našli Gregorina popolnoma onemoglega v nekem jarku. Gregorin je izpovedal, ko so ga spravili k zavesti, da o svojem tovarišu ne ve ničesar, ker sta se takoj pri prvih planinkah ločila in hodila vsak svojo pot. Gregorina so poslali domov, ekspedicija pa je svojo pot nadaljevala. Na Skriljah so našli po večurnem iskanju v nekem jarku pod 60 metrov visoko pečino Pirša mrtvega. Pirš je bržkone plezal ob strmini navzgor in pri tem padel. Truplo ponesrečenca so odnesli nato v Kobarid. PRODAM 40 in 80 akrov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, obkle-stim veje, da se hitro vse požge v letu dni. Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih. Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo ¡živeti med Vami. V vsih sluča jih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki. Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo .resnične po večletnej lastnej skušnji na razpolago. F. GRAM, 11-5 Naylor, Mo. TEMPORA MUTANTUR. Ker se je veliko pisalo v našem listu glede governorja W. Wilso-na, demokratiškega predsedniškega kandidata, kakor tudi v drugih listih, tiskanih v inozemskih jezikih in javnosti pojasnilo stališče tega kandidata napram inozem-cem, katero on zavzema in kakor smo čitali v njegovi “Žgodovini a-meriškega ljudstva”, naj omenimo sledeči fakt: Ko se je gospod Wilson izrazil, da mu so kitajski kuliji mnogo ljubši od naselnikov iz Italije, Austrije in drugih evropejskih pokrajin, je bil nad 45 let star, toraj mož, ki bi že moral vedeti kaj piše in kaj govori. Kar je takrat zapisal, je tudi dejansko mislil in tistega odstavka ni še do današnjega dne popolnoma preklical. Resnica je, da so razni Wilsonu prijazni listi in politikarji opomnili g. Wilsona in mu povedali kako hibo je takrat napravil, ko je pisal svojo zgodovino. Opomnili so ga tudi na to, da je v inozemstvu rojeno ljudstvo, seve tudi državljani, ravno vsled tega odreklo □□ * m m •• • t® '.§#§> • ®®®®®®#®®® Hranitev ljudstva m m V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem. da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Ge je vaš apetit slab in prebava počasna rabite • Trinerjevo ameriško zdravilno urenko vino. ® To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: m m m i s JOSEPH.Tarasa1# Er v/iJ .REGISTERED ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. s®® m « mmm m m m m mmmmmmmmmmmmmt voliti zanj in so se vsled tega pridružili drugim strankam. ¡Pri volitvah šteje vsak glas. In kakor je preračunjeno, bo letošnjo jesen volilo nekaj nad šest milijonov v inozemstvu rojenih ameri- škiih državljanov. Če je vsak tretji volilec demokrat, tedaj bi prišla dva milijona glasov za Wilsona od strani v inozemstvu rojenih ameriških državljanov. Gospod Wilson in njegova stranka, pa ne bi rada, da bi se ta dva milijona volilcev pridružila drugim strankam, ,pa bodisi, da bi ista padla na Mr. Tafta ali Mr. Debsa. Vsekako dva milijona glasov že nekaj šteje in odločuje. In to dobro ve g. Wilson in drugi vodje demokratiške stranke. Kar je zapisano se ne da izbrisati, treba je toraj beliča, da stvar pobeli in pokrije pred svetom. Tudi slepila je treba. In tako slepilo in “whitewauh” smo ravnokar prejeli od demokratičnega Narodnega Odbora. V istem je natisnjenih par pisem od raznih strank, to je treh, Wilsonu in njegovi stranki prijaznih urednikov in pa neka izjava g. Wilsona, v kateri se prav farizejsko izgovarja, da njegove zgodovine in stališča napram inozemcem prav ne tolmačimo in ne razumemo ; zraven pa še pristavlja, da mu so Italijani in Grki in vsi narodi' ob Sredozemskem morji ravno tako ljubi kot Yankee ji. Mi smo pač mnenja, da Mr. Wilson ne bi nikoli predrugačil svojega mnenja, ko ne bi bil zvoljen kandidatom in ko mu ne bi šlo za to, da bo izvoljen predsednikom. Našim rojakom-državljanom ni treba še posebej povdarjati koga naj volijo. Tisti, ki se potegujejo za principe starih strank in za se-dajni sistem bodo volili Tafta, tisti, ki se strinjajo s tem, da niso toliko vredni kot so kitajski kuliji bodo volili za Wilsona in tisti, ki se potegujejo za družabni preobrat bodo stopiti v vrste delavske stranke. Roosevelta, vihrača, revolucionarja, ki je nabral nekaj od republikanske, nekaj od demokratične in nekaj od socijalistične stranke in zmešal celo klobaso, s uipanjem, da na ta način oropa vse tri stranke za glasove in se tako maščuje nad njimi in volilci, ker ga niso konvencije prvotnih strank zvolile kandidatom, pa najbrž ne bodo volili naši rojaki. POPOLNO ZDRAVJE VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAftl-ZAM TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo za zabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. Dajte zdelati svoje tiskovine pri “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno “iPDAVFDI IMOST” edini češki, unijski dnevnik hrKrt v N 1 STANE tOC. NA TEDEN. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” ZAPISNIK prvega zborovanja S. D. P. in P. Družbe v Darragh, Pa., od 2. do 9. julija 1912. KONEC. Pogreto. (Za vsakim članom, kateri umre, brez ozira na način smrti, se plačajo pogrebni stroški in sicer $100.00. Predložiti se pa mora notarsko potrjene račune. Ako se pa*'cela svota ne potroši za pogreb tedaj se preostanek raz deli med dediče umrlega člana. Preostala svota se drži v ta namen eno leto, po preteku enega leta, ako se dediči ne zglasijo zapade denar nazaj v gl. blagajno. Za pogreb mora vsako društvo preskrbeti vse potrebno. Vdeležiti se morajo najmanj štirje člani, če ¡pa le mogoče celo društvo; ako je član bližje druzega društva naj mu isto preskrbi pogreb. Sprejeto kot priporočeno od pravnega od bora. Suspendacija in zopetno sprejetje. Suspendirani člani nimajo med časom suspendacije nobene pravice do bolniške podpore. Suspendiran član dobi zopet vse pravice dobrega člana, ko hitro izpolni dolžnosti teh pravil. Vsaka hudobna grožnja proti drugemu članu se kaznuje s suspendacijo in izobčenjem. Radi dolga suspendiran član ima vse pravice do podpore, ko hitro poplača zaostali dolg. A-ko član ne plača redno svojih mesečnih prispevkov, se takoj su spendira. Določena doba suspendacije kot kazen je ne več kot 2 meseca. Sprejeto kot priporočeno od pravnega odbora. Izobčenje. Iz Družbe izobčen biti pomeni, da preneha ž njim vsaka društvena vez. Izobčenje izreče predsednik, ako tako zahteva dve tretjini društvenih članov in sicer za težke in ponovljene prestopke teh pravil ali pa da asesmentov in doklad ne plačuje kakor tu omenjeno /v raznih paragrafih. Vsakega člana ali odbornika, kteri dobi pri nakupovanju Družbenih ali društvenih potrebščin kakoršnokoli provizijo, a isto ne vrne se ga enostavno izključi. Član izključen radi neuplačeva-nja svojih asesmentov ali doklad se lahko nazaj sprejme brez vstopnine če prosi v teku 30 dni za zopetni sprejem ter ves dolg poravna. * V slučaju, da se zve, da je kak član pri društvu ki je bil že iz druzega društva S. D. P. in P. D. izključen, tedaj mora isto upeljati proti njem preiskavo in če se dokaže, da pri prejšnem društvu kaj dolguje mora dolg poravnati ogibom zopetnega izključenja. A-ko pa je bil izključen radi zdraž barije se ga več ne sprejme v Družbo oziroma ponovno izključi. Sprejeto kot priporočeno od pravnega odbora. ■ Črtanje članov. Črta se člane, kteri so odpotovali brez listin. Društvo hi6i& črtati tudi vse tiste osebe, o kterih ,<Še ve, da ne mislijo ostati člani, a s se dajo prej suspendovati, da so . dem dalj časa deležni raznih pod-i' por. Črtati se mora vse tiste ose-t be, 'ktere se preživljajo na neea-«inn .««jih-' tiste kateri pristopi- - - AA-O-Ui-lI, * / * 4 . jo k ognjegaseem ali obor7>?6M si- li. Črta se nadalje osebe, o kterih se dožene, da so s kako boleznijo prišle v Družbo, a so jo pri vstopu namenoma zamolčali, kakor tudi kteri so prišli prestari v Družbo. Črta se vse, kterim je potekel potni list, ne da bi ga pravočasno obnovili. Sprejeto kot priporočeno. Seja zaključena ob 12. uri opoldan. XIII. SEJA. (Brat predsednik Jagar otvori sejo ob pol 2 uri popoldan dne 9. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov pročitan; so vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje čitan in sprejet z malim popravkom. — Čita se došli dopis od brata Fr. Perko, elana št. 11 iu brzojav od brata Val. 'Oral iz Seofield, Utah v kterem pozdravljata zbrane delegate. Pozdravom se kliče trikratni “Živio”. Pravni odbor nadaljuje s svojim poročilom. Potni listi. 7 Up . 1 [S liku Potni listi se izdajajo samo za Združene Države, Kanado in Mehiko. Izdajajo se za tri ali šest mesecev kakor ga kdo zahteva. Potni list se 'lahko obnovi naj-sibodi za tri ali šest mesecev. Za potni list se plača asesment naprej za tisto dobo za ktero je veljaven. 'Za istega se plača 25 centov v gl. blagajno. , iSprejeto kot priročeno. Prestopni listi. Kdor se preseli iz enega kraja v drugi kraj, lahko prestopi, če je v drugem kraju društvo S. D. P. in P. Družbe tako blizu da ga v slučaju bdlezni lahko obiskuje. Kdor vzame prestopni list mora paziti, da prestopi najkasneje v teku jednega meseca k drugem društvu da plača na ta način a-sesment pravočasno, člana, s pre-stoplim listom, mora vzprejeti vsako društvo razven v krajih, kjer je več krajevnih društev, člani naj vzamejo prestopni list še le tedaj, kadar se kje nastanejo, do tedaj naj pa ostanejo pri prej-šnih društvih. Sprejeto kot priporočeno. Razpust društva. Društvo se razpusti kadar pade štev. Članov pod pet. V tem slučaju razdeli Družba prestopne liste med preostale člane, nakar se briše dotično številko. Sprejeto. Društveno premoženje. Premoženje ali imenovina društva zapade Družbi vselej, kadar se društvo razpusti, nadalje se ne sme društveno premoženje rabiti v svrbe ktere so proti smislu ustave. Premoženje se vrne zopet društvu če se znova oživi in če je zraven najmanj tretjina članov od prejšne številke. Sprejeto. Pnlnšne določbe. 1) Družba ne smatra društev za samostojnih skupin, ampak za dele skupne bratske organizacije. 2) Nepoznanje pravil ne opravičuje nikogar da jih krši, ali da se ne ravna po njih. 3) Poslovni jezik te Družbe je slovenski. 4) V vseh pomanjkljivih ali nejasnih, kakor tudi izpuščenih določbah, odloča seja gl. odbora na podlagi ustave ter splošnega smisla teh pravil, 4) Ta pravila je vzprejela in potrdila prva konvencija S. D. P. in P. Družbe, ktera je zborovala od 2. julija do 9. julija 1912 v Darragh, Pa. 6) Ta pravila so veljavna z 1. oktobrom 1912 s kterim dnevom prenehajo vse prejšne določbe. Sprejeto kot priporočeno od pravnega odbora. Pričnejo se reševati še nerešene razne zadeve. Del. Gantar predlaga, da se da tiskati 50 iztisov “Opravilnika”. Sprejeto. Del. Lekša predlaga, naj se da vsakemu društvu eden iztis istega in sicer prosto. Del. Zakrajšek protipredlaga, da vsako društvo naj plača za opra-vilnik in sicer koliko bode stal v tiskarni. Protipredlog del. Zakraj-šeka sprejet. 'Sledi razmotrivanje glede prošnje bivšega gl. tajnika Fr. Plaz-zota za nekako nagrado za časa njegovega poslovanja kot gl. tajnik. Sklenjeno, ker ostali gl. u-radniki nič ne zahtevajo, da se tudi njemu ne more ničesar pri-poznati. Del. Lekše predlaga, da v bodočnosti naj gl. blagajnik plačuje vse izdatke na čekovni račun. — Sprejeto. Del. Gantar predlaga, da se naloži posebni asesment za polcritev stroškov vsled konvencije, po 25 centov na mesec in sicer tri mesece. Sprejeto. Del. Mostar predloži sledečo resolucijo: Delegatom in uradnikom prve konvencije S. D. P. in P. Družbe v Darragh, Pa.: — Uvidevajoč potrebo skupnega slovenskega Sanitarij a ali Sirotišnice vseh slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, in da se uresniči prepotrebno zbližan j e in združenje vseh slovenskih podpornih organizacij, smo sklenili na društveni redni seji enoglasno: Da konvencija S. D. P. in P. Družbe tozadevno ukrepa in da ista po nasvetu našega Glasila pooblasti glavni odbor Družbe, da sme isti pravomoćno zvoliti poseben tozadevni odbor, ki se naj posvetuje z drugimi organizacija mi za ustanovitev in vzdržavauje Sanitarija ali Sirotišnice kakor tudi posvetuje glede združenja vseh organizacij v eno skupino. Za društvo št! 2 S. D. P. in P. D. v Adamsburg, Pa.: Martin Pompe, predsed.; Anton Ferbežar, tajnik; John Mostar, blag. IMa predlog del. Mostarja se resolucija enoglasno sprejme. Na to sledijo tajne volitve glede konvencije in sicer, ako se da gl. odboru pravico imenovati Iri mesta in dati ista na splošno glasovanje, ali da konvencija določi kraj zborovanja. Prvotni nasvet sprejet- . . , , Prične se razmotrivanje glede plač gl. uradnikov. Za plačo gl. predsednika se stavijo sledeče svote. Del. Lekša, $5.00 na leto. Del. Zakrajšek. &inno leto. Del. IŠIvajgar $15.00 na leto. Sprejet je predlog del. Zakraj-šeka, Del. Lekša predlaga da se gl. podpredsedniku ne določa stalne plače. 'Sprejeto. Za plačo gl. tajnika se stavita sledeča predloga. Del. Lekša, 25 centov od vsace-ga člana na leto. Gl. odbornik Flere $20.00 na mesec. Predlog del. Lekšeta sprejet. Za plačo gl. zapisnikarja sta bila stavljena sledeča predloga: Del. Lekša 50 centov od vsake seje. Del. Švajgar $1.00 od vsake seje. Predlog del. Švajgarja sprejet. Za plačo gl. blagajnika se stavita sledeča predloga: Del. (Gantar, $75.00 na leto. Del. Švajgar $8.00 na mesec. Predlog del. Gantarja sprejet. Za plačo gl. nadzornikov se stavita sledeča predloga: Gl. odbornik Hauptman, predsednik dobi $3 ostala dva pa po $2.00 na leto. —-Del. Zakrajšek, vsakemu po $5.00 na leto. Predlog del. Zakrajšeka sprejet. Gl. odbornik predlaga, da se gl. porotnemu in prizivnemu odboru ne določi nobene stalne plače. — Sprejeto. Del. Gantar stavi predlog, da se plača gl. odbornikom za zgubljene dnevnice po $3.50. — Gl. odbornik Flere proti predlaga $4. Predlog del. Gantarja sprejet. Del. Gantar predlaga, da se plačajo tudi vožnji stroški poleg dnevnic. Sprejeto. Sledijo volitve gl. odbornikov: Del. Lekša predlaga, da se voli tajno in toliko časa, da ima kandidat dve tretjine oddanih glasov. 'Sprejeto. Izvoljeni so bili sledeči bratje in sicer: Martin Jagar, predsednik. Anton Klančar, podpredsednik. Jos. Hauptman, tajnik. Jos. Mostar, zapisnikar. John Gantar, blagajnik;. Nadzornikom: predsednik Alojs Flere, Math Petrič, Henrik Lamut. Porotnim in prizivnim odbornikom: predsednik John Lekša, Albert Švajgar, John Gomilar. Nato se novo izvoljeni odborniki zahvaljujejo zborovalcem za izkazano zaupanje ter obljubijo, da bodo vedno delovali za procvit Družbe. Brat predsednik s kratkim pa jedrnatim govorom Opominja delegate na delo za 'S. D. P. in P. Družbo želeč jim objednem srečno pot; zaključi ob 6. uri zvečer dne 9. julija 1912. prvo redno zborovanje Slovenske Delavske Podporne in Penzijske Družbe. Jos. Hauptman, gl. predsednik. Martin Jagar, preds. konvencije. Jos. Mostar, zapisnikar. Ignae Omerzu, zapisnikar. DOPIS. Waukegan> 111. Kdor išče, najde; kdor drugemu jamo koplje, zna sam telebniti vanjo ! stari pa zmiraj novi slovenski pregovori!! Zna biti, da bodo začeli gospodje, ki so Kalanu kopali grob, klicati s svetopisemskimi besedami: “Oh, padite hribi in gore na nas, in pokrijte našo sramotno nagoto, ker nas je sram pred svetom ! ” O teh 3 gospodih se toliko lepega ve, da bo svet kar strmel, ko začnejo ljudje priobčevati njihove “štikelce”! In ti gospodje naj sedaj komandirajo celi slovenski svet s svojim umazanim časopisom! Pfuj! Rojaki! proč z njihovim časopisom!! Dosti časa so Vas vodili hinavci za nos! To so pobeljeni grobovi, kakor nekdaj farizeji!! Farizeji so silno lepo u-čili in blatili Jezusa; kakor sedaj “Am. Slovenec” silno lepo uči in zaničuje poštenega duhovnika. Po glejmo malo, kakšni so sami! 'Bilo je pred nekaj leti. V Ljubljansko semenišče je hodil mladenič -z namenom, da ga v 4 letih mazilijo za duhovnika. Pa obnašal se je tako, da so mu rekli od zgoraj : “Gospod, vi pa niste za nas; svoj kruihek si pojte iskat kam drugam!” Prišel je v Ameriko, .postal duhovnik in sedaj dela Janez, kar je nekdaj Janezek znal! Ime mu je seveda drugače. Če too treba, bomo govorili še bolj jasno o njegovih delih, ki so vse druga nego moralna!! Bilo je letos 16. maja. G. nadškof Quigley reče g. Kalanu: “Vi pojdite jutri v Waukegan in vršite vse posle ondotnega župnika, ker je tam silno vse zanemarjeno, ne vem, po kteri krivdi.” Par minut za tem pa stopi h nadškofu neki Jožef in prav lepo prosi za faro Waukegan! G. nadškof ga pa kratko odslovi: “G. Kalan gre gor.” Zdaj je pa ta Jožef porabil vso paro svojega grešnega telesa, da bi očrnil g. Kalana škofu. G. Kranjec sam mi je rekel, moj kaplan pisari na vse strani, da bi tebe strmoglavil iz Waukegana. In res se je posrečilo zvedeti o meni ta zločin; da sem jaz raje prostovljno resig-niral na svojo faro Podkraj, kakor da bi se uklonil krivici ljubljanskega Eonaventure. Krivici se pa ne pokorim nikdar, to vejo tisti, ki mene poznajo! Kdo pa je ta človek Jožef, ki se tako briga za blagor drugih?! Bil je svoje dni frančiškan. Samostan je potrošil zanj veliko, veliko denarja, ker je upal upravičeno, da bo talentirani Engelbert, kedaj koristil samostanu! Pa samostan se je bridko varal! frančiškanska suknja je bila prera-ševnata za razerkljanega Pepčka in jo je ‘zamenjal plaščem sv. Benedikta. Pa tudi ta dolga halja mu ni ugajala; poskusil je haljo O. Minoritov, ki vsaj včasih lahko oblečejo obleko svetnega duhovnika, da se bolj postavijo ! Pa tudi to ni bilo za razvajeno telo nestanovitnega patra. Prišel je v Ameriko in solznimi očmi prosil, da so mu oblekli kratki rekelček, da se lahko naslaja po teatrih in išče, česar pater ni mogel! Ta Kameleon je tako lepo prosil za Waukegan, češ, da bo mogel svojo sestro k sebi vzeti! ?! Če si g. Jožef rimsko kat. duhovnik, tedaj pač moraš vedeti, da sestra Dora, ki je komaj 14 dni po poroki porodila dete ne svojemu pravemu možu ampak nekemu oficirčku mora biti pri svojem možu! Če i-ma pa raje oficirje, je bila pa tvoja naloga kot poročevalca, da bi jo bil pred tvojim odhodom poučil o zvestobi do svojega zakonskega moža! In, če jo je sedaj prevarani mož zapodil, vendar nimaš ti pravice dajati ji potuhe pod fa-rovško streho v Ameriki!!! Gospod, ki znaš tako lepo dajati nauke v “Am. Slovencu”, daj poprej nauke tvoji žlahti in pa sam se ravnaj po njih!! Kalan-ovi postrežniei je že davno, davno mož umrl, torej je ne vežejo ne božje ne človeške postave, da ne bi smela pri njem služiti. Tvojo sestro pa vežejo vsi zakoni na njenega živega moža ! Rečemo s tvojimi lastnimi besedami, ktere si Kalanu predbacivali “Ali je to mogoče da so vzrasli v 'Tržiču na Gorenjskem taki 'bacili, da hočejo sedaj po Ameriki širiti svojo kugo in zastrupljati Slovenske rojake po Ameriki ”!!!!?! Slovenci širom Amerike pokaiži-te vrata časopisom, v katere pišejo 'farizeji — pobeljeni grobovi! Svoje gnjusobo zakrivajo zakrivajo s plaščem krščanske ljubezni — svojega bližnjega pa polivajo z gnojnico svoje hudobije!! Pfujj!!! Nazdar! Jakob Kalan, župnik. ! v/ I co. 1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje 'VsaKo'Vrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi drtiJt'dena. pravila in pre*)ode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas S-Vobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. Vsaka slovenska rodbina bi naj čitala “Slov. Ilustrovani Tednik.” Zadnja številka vsebuje sledeče slike: 1) 'Na gori Charberton je s hriba zdrsnil top ter podrl in ¡po te gnil za seboj 20 vojakov; 2) Sokoliće z Vranskega na Štajerskem; 3) Razvitje prapora “Sokola” v Trbovljah (2 sliki)'; 4) Češki gostje 5. t. m. v Ljubljani; 5) vstaja v Albaniji (4 slike) ; 6) moč materinstva (2 sliki). Vse slike so jako zanimive. msœtGxmm VABICOCELE HTDROCELE BREZ NOŽA g tN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Stru c turi; dalje ozdravim nalezljivo zastnipljenje, živčno nezmožnost, vodenico in, bolezni tiSoii h se moškib. Prioite k nam vsi, ki - te se ne^speš o zdra-ili p i drug'h zdravnikih. Moja IS letna pr -iks = vam j- na razpolago in jamči » pop lino oidravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA, BOLEZ-zl V LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. ŽIvčene onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljenje in j zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchltis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. Nasvet zastonj. ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh. drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luci je, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. DR, ZINS, 183 Sh^S^LTÍ; Chicago Odprto od 8 %] jtraj do 8 zvečer. Ob nodal jah od 8 zjutr. d» 4 oop. Pilsen Attditoriimi Restavracija in Bufé JOS, FALTA, lastnik 1057-61 Bine Island Ave., Oñicago. Najvačje dvorane n-s zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in ,'r — -čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. rvedno na ¡pemu pustiš od nerednih zobozdravnikov izdirati evoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi v Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 54 4 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Car,al 2127. Pijte najboljše piro Peter Schoeníiofen Brewing Co. ja --------py PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Glas Svobode stane $2.00 na leto ( 8tori zdaj! Naši vlagatelji dobe letno 3% obresti, ki so kreditirane na njih vloge prve dneve januarja in julija. Ves denar vložen pred 10. vsakega meseca se obrestuje od 1. v mesecu. Začnite vlogo danes, akroprav samo z enim dolarjem. INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto ob sobotah večer 22 let v businessu. od 6. do 8. urete. Govorimo v vseh jezikih.