cena 200 dinarjev glasilo SOCiallStiČne zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 17. septembra 1987 številka 37 (892)	^	___________
Slavnostna seja v Novi Štifti
Praznik občine Mozirje, 12. september, ki ga prebivalci Gornje Savinjske doline slavijo v spomin na ta dan leta 1944, ko so partizani osvobodili Mozirje, še zadnjo okupatorsko postojanko v dolini. S tem je v osrčju okupirane in zasužnjene Evrope nastalo osvobojeno ozemlje na katerem so nastali prvi temelji ljudske oblasti.
Ob prazniku so v mozirski občini pripravili vrsto slovesnosti, otvoritev in tekmovanj, sklepna svečanost s slavnostno sejo zborov občinske skupščine pa je bila v prenovljeni dvorani zadružnega doma v Novi Štifti. Poleg delegatov in letošnjih občinskih nagrajencev so se seje udeležili tudi časitna občana občine Mozirje Tone Bole in Albin Vipotnik-Str-gar, predstavniki pobratene srbske občine Čajetina, Jugoslovanske: ljudske armade, borci, predstavniki regijskih in občinskih družbeno-političnih organizacij, sosednjih občin in drugi.
Vse prisotne je pozdravil predsednik občinske skupščine Antoni Boršnak, slavnostni govornik pa je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje
Ivo Kos. Med drugim je spregovoril o razvojnih dosežkih in hotenjih Gornje Savinjske doline in o trenutnih razmerah, ki terjajo še večjo zavzetost in delavnost, čeprav trenutni dosežki v mozirski občini niso kritični in obetajo nadaljnji razvoj. Gostitelji iz Nove Štifte so vzorno poskrbeli tudi za pester kulturni spored.
Na slovesnosti so podelili tudi letošnja priznanja in nagrade občine Mozirje. Zlato plaketo občine so prejeli Gasilsko društvo Mozirje, Franc MIKLAVC iz Bočne, Jože PLANOVŠEK iz Nazarij in Alojz PLAZNIK iz Mozirja, podelili pa so še šest srebrnih plaket, dve nagradi in trinajst značk občine Mozirje.
Dobili smo novo samopostrežno trgovino
Množica krajanov, ki se je zbrala zadnjo soboto, ob 10. uri dopoldne, pred novim gasilskim domom v Škalah, kjer so predajali namenu samopostrežno trgovino, je največji dokaz, kako željno so v tem kraju pričakovali trgovino osnovne preskrbe. Z novim objektom, gasilski dom in prostore za delo samoupravnih organov in društev, so predali namenu pred dvema mesecema, pa se krajanom uresničuje tudi njihova dolgoletna želja, da ponovno oblikujejo središče kraja, ki je pred tridesetimi leti izginilo zaradi izkopavanja premoga.
Predsedstvo OK SZDL Velenje
Preveriti stvarnost srednjeročnih načrtov
VfSekakor je bila nadvse pomembna toč k, a 68. seje predsedsfva občinske konference Socialistične zveze Velenje
obravnava samoupravnega sporazuma i o združevanju sredstev za naložbe na področju družbenih dejavnosti.	I
Izvršni svet
Odločnejši premiki pri slabih gospodarjih
fNa seji prejšnji teden so namenili člatni izvršnega sveta skupščine občine Velenje osrednjo pozornost obrav-navvi finančnih rezultatov poslovanja obččine Velenje v letošnjem prvem pollletju. Pri tem so opozorili na ne-priimerljivost nekaterih podatkov, ki ne i dajejo jasne slike gospodarjenja.
\Vsekakor z doseženim v prvem pol-letj ju v občini Velenje ne moremo biti v cceloti zadovoljni, saj rezultati niso taksšni, da bi nam omogočili perspektivnejši razvoj, pa čeprav so narejeni v niekaterih okoljih pomembni premiki.
(Odločneje se bo treba v občini še v teirn letu lotiti razreševanja problemov izg^ubašev in tudi vseh tistih, ki že dalj čassa poslujejo na robu rentabilnosti. Tu i je treba poleg problemov v rudar-stvvu in energetiki, kjer seveda upamo, da i bomo uresničili letošnje sklepe re-puhbliške skupščine, izpostaviti Tovar-
no usnja iz Šoštanja, odločnejši premiki pa bodo potrebni tudi v Vepla-su, Inženiringu, ptt, Tržnici, paki, Eku in morda še kje, saj poslovanje brez dohodka, torej zgolj životarjenje resnično ni smiselno. O vseh teh okoljih bodo na izvršnem svetu v jesenskem času še govorili.
Na zadnji seji je predstavnik Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje seznanil člane izvršnega sveta še z meničnim poslovanjem v občini Velenje. V Našem času smo že pisali o tem, da je tudi naša banka povezana z afero Agrokomerca.
Člani velenjskega izvršnega sveta so namenili v pomladanskem času veliko pozornosti ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, na zadnji seji pa so izdali soglasje k statutu te skupnosti.	(mz)
»OJ ZDAJ GREMO ...« se začenja slovenska narodna pesem. Sleednjo si je v ponedeljek zapelo veliko mladih fantov iz velenjske obočine, ki so odšli na služenje vojaškega roka. V začetku tedna je za-njeje oddelek za ljudsko obrambo skupaj z občinsko konferenco SZDL v f prostorih skupščine občine pripravil sprejem s krajšim kulturnim preogramom. Dekleta pa so jim v slovo pripela rdeče nagelje. Vsi so jinrn seveda zaželeli, da bi kar najbolj ponosno nosili olivno sivo uni-fonrmo. (vos)
Strokovne službe sis družbenih dejavnosti na področju družbenih dejavnosti občine Velenje v tem srednjeročnem obdobju. Ta samoupravni sporazum naj bi zagotovil uresničevanje družbenih planov za sedmo osnovno šolo, prizidek k zdravstvenemu domu, vrtec Šalek III, socialni Zavod v Titovem Velenju ter izgradnjo delavnic Centra srednjih šol.
Predstavnica sisa družbenih dejavnosti je pri obrazložitvi posebej opozorila, da j? gradnja vseh načrtovanih objektov nujna, da je prostorska stiska na področju šolstva zelo kritična, da se je tudi v zdravstvu število porabnikov zelo povečalo, in da potrebnih sredstev za načrtovane naložbe ne bo mogoče zbrati s prispevno stopnjo.
Skratka, na seji naj bi skušali ugotoviti, ali smo v občini v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah sposobni uresničiti pred letom dni sprejete načrte in če smo, na kakšen način.
Po obsežni razpravi in zavedajoč se tako težav združenega dela in njego-
vega nenehnega obremnjevanja na eni in stiske na področju družbenih dejavnosti na drugi strani, so člani predsedstva zavezali izvršni svet, da v najkrajšem času preveri stvarnost srednjeročnih planov občine, nadalje da v občini pripravimo predloge za diferenciran pristop pri zagotavljanju višine sredstev za skupno porabo in tega predlagati republiškim organom, hkrati pa so tudi menili, da predlagani samoupravni sporazum ni primerna oblika, saj ne zagotavlja, kot so dejali, realizacije srednjeročnega načrta občine Velenje.
Glede na to, da v občini v tem času v vseh okoljih pripravljamo na volitve v vse organe socialistične zveze, so člani predsedstva spregovorili o nekaterih dilemah o organiziranosti socialistične zveze v občini vse z željo, da bi ta še bolj učinkovito delovala. Obravnavali pa so tudi predlog ožjega izbora možnih kandidatov za predsednika, podpredsednika in sekretarja občinske konference.
Trgovino so zgradili s sredstvi krajanov in delovne organizacije Era. Investicijo je vodil gradbeni odbor krajevne skupnosti, ki je imel pri svojem delu veliko podporo delovne organizacije Era in Rudnika lignita Velenje, imeli pa so veliko težav pri pridobitvi lokacije, zemljišča in seveda pri pokrivanju finančne konstrukcije za delež pri izgradnji trgovine.
Tem nalogam pa so bili kos, saj so vseskozi vedeli, da pomeni izgradnja tega objekta, nadaljni razvoj krajevne skupnosti Škale.
Kot je poudaril v priložnostnem govoru ob otvoritvi trgovine predsednik sveta krajevne skupnosti Škale Franc Repnik, nov objekt motivira krajane za delo na vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti, še posebej, ker se jim s tem uresničuje pravica do delne nadomestitve tistega, kar so Škale v preteklosti žrtvovale za razvoj širše družbene skupnosti.
V Škalah pa so še pred eno pomembno nalogo. Izgradnja nove šole, načrtovana je na lokaciji ob gasilskem domu, ne poteka brez težav in to šolsko leto nudijo osnovnošolcem zasilno gostoljubje v novem gasilskem domu. Šolsko poslopje je namreč tako močno razpokano, da ni več varno in otroci so ostali pravzaprav brez strehe nad glavo. Začasno rešitev so našli v novem objektu, seveda pa upajo, da bodo s strnjenimi močmi, skupaj z investitorjem, Rudnikom lignita Velenje, šolo čim prej zgradili in nato zasadili v središču skal še vaško lipo.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Repnik je ob zaključku svojega govora poudaril, da se Škalčani zavedajo, da tako velikih in pomembnih nalog brez pomoči širše družbene skupnosti
ne bi mogli uresničiti. Posebej se je zahvalil Eri, Rudniku lignita Velenje in skladu blagovnih rezerv skupščine občine Velenje. Zbranim je spregovorila tudi po-slovodkinja nove samopostrežne trgovine domačinka Jožica Ržen. Omenili smo, da je nova trgovina v Škalah rezultat zglednega sodelovanja krajevne skupnosti in Ere. Oboji poudarjajo, aa mora biti tako tudi v prihodnje, zato so delovna mesta v tej trgovini nudili predvsem trgovcem s tega področja. Ti bodo gotovo lažje in prizadevneje prisluhnili željam in potrebam krajanov.
Nova samopostrežna trgovina v Škalah je sodobno opremljena in bogato založena, odprta pa je od 9. ure dopoldne do 16. ure 30 minut. V Eri ocenjujejo, da je to najprimernejši delovni čas, ki pa ga bodo na pobudo krajanov po potrebi tudi spreminjali.
Nova trgovina pa je vsekakor tudi rezultat razumevanja delovne organizacije Era za zagotavljanje osnovne preskrbe po krajevnih skupnostih naše občine, že dolgo vemo, da takšne trgovine trgovcem ne prinašajo posebnega dobička, za uspešen razvoj krajev pa so nujno potrebne.
(mz,bz)
Super model
Titovo Velenje
15. razstava »Foto treh dežel«
Fotoklub Zrno iz Titovega Velenja gotovo sodi med najboljše tovrstne klube pri nas, kar potrjujejo tudi priznanja, ki jih člani dobivajo na raznih razstavah. Člani imajo te dni še posebej veliko dela, saj želijo kar najbolje pripraviti tradicionalno razstavo fotografov Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Pokrovitelj-
stvo nad njo sta prevzela občinska kulturna skupnost Velenje in Terme Topolšica. To vsekakor zanimivo razstavo bodo slovesno odprli v nedeljo, 4. oktobra, in se z njo vključili tudi v praznovanja letošnjega velenjskega občinskega praznika.
Letošnjo razstavo so razdelili na dve temi, prosto in SOS (Ekološki problemi). Vsak avtor je lahko poslal šest fotografij v čr-no-beli ali barvni tehniki. Tako je na natečaj je prispelo kar 800 fotografij fotoamaterjev iz vseh treh dežel. V ponedeljek se je že tudi sestala posebna komisija in »žirirala« prispela dela. Člani komisije so bili priznani mednarodni mojstri — Vladimir Solari-ček, Niko Vranič, in Mitja Ko-man, vsi trije iz Zagreba, ki so za razstavo izbrali 30 barvnih fotografij, 27 na temo ekologije in 29 v črno-beli tehniki. Po besedah žirije in znanega mojstra fotografije Vlastja Simončiča iz Dolenje vasi je bil dosežen izreden napredek na področju barvne fotografije, s katero se vse bolj ukvarjajo tudi člani velenjskega Zrna. Sicer pa smo prepričani, da si boste vse fotografije ogledali. (VOS)
Podpis k sliki: »Žiranti« med delom (foto Vlastja Simončič)
2. stran
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 17. septembra 1987
Konferenca zveze sindikatov Gorenje sozd
Gorenje Gospodinjski aparati
Inventivno dejavnost še pospeševati
Na seji konference zveze sindikatov Gorenja sozd — bila je prejšnji torek — so osrednjo pozornost namenili poročilu o poslovanju sozda Gorenje v prvih šestih mesecih letos, uresničevanju naložbene dejavnosti, inventivni dejavnosti, dotaknili pa so se tudi izvajanja avtonomne decentralizacije Gorenja sozd.
Ugotavljajo, da so rezultati poslovanja v poprečju dokaj ugodni, da pa se od sredine do sredine razlikujejo. Zato so tudi sklenili, da mora delavski svet sozda podrobneje analizirati dosežene rezultate in tam, kjer so odstopanja največja, predlagati ustrezne ukrepe.
Z avtonomno decentralizacijo pa želijo v Gorenju čimbolj racionalno izkoristiti vse zmogljivosti v režiji ter strmeti za tem, da bo lahko vsaka ozd v okviru sozda čim bolj samostojno obvladovala svoje stroške. Posebno pozornost je treba nameniti, so poudarili, mikroorganizaciji posameznih funkcij in kadrovskim rešitvam, da ne bo potrebno ob izvršenih reorganizacijah dodatno zaposlovati, ampak z boljšo organizacijo dela število zaposlenih zmanjševati.
V celoti so podprli informacijo o realizaciji naložb v sozdu Gorenje in dosedanji koncept usklajevanja in koordiniranja dela na tem področju. V delovnih orga-
nizacijah pa naj podrobneje obravnavajo izvajanje naložb in ocenijo odstopanja, so sklenili.
Na področju inventivne dejavnosti se rezultati od sredine do sredine precej razlikujejo. Nekatere delovne organizacije so v samem vrhu, v nekaterih pa inventivne dejavnosti sploh ni čutiti. Povsod tam, kjer so šli v akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« — z njo so pričeli v Gorenju Gospodinjski aparati — so dosegli
velike uspehe. Tam pa, kjer ta dejavnost ni razvita, kjer ni strokovnih delavcev, kjer tudi nimajo sprejetih pravilnikov o inventivni dejavnosti, morajo k akciji pristopiti takoj.
Na tej seji so dali tudi pobudo za ustanovitev društva izumiteljev in avtorjev izboljšav sozda Gorenje, ker so ocenili, da bi tako še pospešili razvoj inventivne dejavnosti.
(mkp)
V Gorenju delovna tekmovanja?
Na seji konference zveze sindikatov Gorenja sozd so sprejeli zanimivo pobudo. Vsem osnovnim organizacijam zveze sindikatov in poslovodnim delavcem pa so naložili, da o njej razmislijo. Med delovnimi organizacijami naj bi organizirali nekakšno delovno tekmovanje s ciljem, da bi bili skupni rezultati še boljši.
Če se bodo za takšno tekmovanje odločili, bodo oblikovali tudi kriterije, po katerih bi ocenjevali rezultate, recimo doseganje plana, izvoz, kakovost, zmanjševanje stroškov, pa še kaj. Seveda pa bo ob tem, če bo po-
Miranu Topolovcu v spomin
V soboto, 12. septembra 1987, se je po težki bolezni končala življenjska pot tovariša Mirana TOPOLOVCA, upokojenega vodje Enote Temeljnega sodišča Celje v Titovem Velenju in dolgoletnega predsednika Okrajne-
ga in Občinskega sodišča v Gornjem Gradu, Šoštanju in Titovem Velenju.
Rodil se je 28. 11. 1919 v Ljubljani in tam končal pravno fakulteto. Od začetka je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, leta 1943 pa vstopil v NOV, še istega leta je bil v nemški ofenzivi ujet in poslan v zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se je vrnil šele po koncu vojne skrajno izčrpan.
Skoraj štiri desetletja, od januarja 1946 pa do konca septembra 1984, ko se je upokojil, je s trdim in požrtvovalnim delom oblikoval in dograjeval povojni pravosodni sistem in bil nesporno prva osebnost povojnega sodstva na Savinjsko-Šaleškem območju.
Delo na sodišču je tudi v najtežjih povojnih časih znal voditi in organizirati tako, da je bilo kos najtežjim delovnim nalogam. Vsestransko si je prizadeval, da bi se sodišče vključevalo v aktualna družbena dogajanja in s predlogi in opozorili poleg
svoje temeljne funkcije — sojenja prispevalo k utrjevanju zakonitosti, odgovornosti in socialistične morale.
Svoje izjemno bogato strokovno znanje, zaradi katerega je uživa! poseben ugled v vrstah slovenskih sodnikov in zanj tudi dobil posebno priznanje slovenskega sodniškega društva, je uspešno prenašal na vse svoje sodelavce in sodne pripravnike.
Vsa povojna leta je poleg dela na sodišču opravljal tudi številne druge naloge, ki so bile povezane z njegovo sodno funkcijo; delal je kot aktivist Osvobodilne fronte oziroma Socialistične zveze delovnih ljudi in opravljal več funkcij v Zvezi komunistov Slovenije in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Ves čas je ostal osebno skromen in tovariški tako do svojih sodelavcev kot do vsakega, tudi najbolj preprostega- človeka. Znal je prisluhniti še tako majhni težavi ali stiski in si z osebnim zgledom prizadeval ustvarjati takšne medsebojne odnose, ki jih za materialnimi dobrinami hlastajoča družba vse manj pozna. Prav zaradi tega je užival poseben ugled in spoštovanje med ljudmi mozirske in velenjske občine.
Za svoje delo je dobil več odlikovanj in delovnih priznanj, med drugim medaljo zaslug za narod, medaljo za hrabrost, red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red republike z bronastim vencem, red dela z zlatim vencem in srebrno priznanje OF. V letu 1984 mu je bil za posebne zasluge pri delu v pravosodju in pomembne uspehe in dosežke pri razvoju občine Velenje podeljen Srebrni grb občine Velenje.
Vsem, ki so ga poznali in delali z njim, bo ostal v spominu kot osebno skromen človek, vzoren sodnik, plemenit tovariš in prijatelj.
Sodelavci
buda sprejeta, treba razmisliti tudi o stimuliranju najboljših. Razmišljajo o več predlogih, to bi lahko bil recimo dodatek pri osebnem dohodku, priznanja, kakšen dan preventivnega oddiha ali pa kaj drugega.
Pobuda je tu. O njej pa bodo v Gorenju temeljito razmislili.
(mkp)
Prejšnji petek, 11. septembra, so v Slovenski Bistrici s priložnostno slovesnostjo obeležili začetek dela novega obrata progra-matorjev tozda Pralno pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Zraven številnih domačinov so prišli na otvoritev tudi predstavniki Slovenske Bistrice, Gorenja in predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Pavle Levakovič.
Predsednik poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati Ladislav Grdina je podrobneje opisal načrte za razvoj tudi lastne proizvodnje sestavnih delov, da bi zagotovili kakovost gospodinjskih aparatov na današnjemu času primerno visoki ravni. Opozoril pa je tudi na izredno pomembno nalogo, pred katero je delovna organizacija — tehnološko posodobitvijo celotne proizvodnje, s čimer bodo znižali proizvodne stroške, izboljšali kakovost ter zmanjšali porabo energije tako pri proizvodnji kot v delovanju strojev.
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Franc Šift pa je opozoril na pomen novega Gorenjevega obrata za občino in njen nadaljnji gospodarski razvoj in pouda-
Najsodobnejša škropilnica
V	petek so v delovni enoti Eri-nega TOK Kmetijstva na Turnu prikazali delovanje najsodobnejše visokokakovostne škropilnice zahodnonemške firme Holder za škropljenje sadnega drevja. Kupili so jo v konsignaciji mariborske Jeklotehne in je prva tovrstna škropilnica v Jugoslaviji.
V	čem je prednost te škropilnice? Ima elektronski regulator s katerim lahko natančno določimo potrebno količino škropiva za sadje, s čimer prihranimo precej škropiva. Manjša je tudi poraba vode, naprimer — s sedanjimi škropilnicami porabijo na hektar 1500 do 2000 litrov vode, nova škropilnica pa jo porabi samo 100 do 1000 litrov. Glavni mehanizem te škropilnice je iz-
delan iz keramike, kar podaljšuje življenjsko dobo črpalke, škropiva pa razprši v takšni meri, da na sadje ne padajo kaplje, kot se to dogaja z nekaterimi drugimi škropilnicami. Precej manj pa tudi onesnažuje okolico nasadov. Škropilnica ima tudi dvostopenjski regulator, ki regulira obseg škropljenja, odvisno od velikosti krošnje drevesa.
Zaradi vseh omenjenih prednosti so delavci Erinega kmetijstva nove pridobitve še toliko bolj veseli. Naj dodamo še, da se Panonija iz Murske Sobote resno pogovarja z zahodnonemško firmo o tem, da bi tovrstne škropilnice v kooperaciji pričeli izdelovati tudi pri nas.
B. Mugerle
Tehnično presega vse dosedanje
ril, da z njim dobivajo v Slovenski Bistrici »Novo celico velikega sistema Gorenje!« Obrat pro-
gramatorjev pa je predala svojemu namenu najmlajša delavka Klavdija Korbar.
PRIZIDEK — Pred dnevi so začeli delavci Vegrada graditi prizidek k poslovnim prostorom banke in službe družbenega knjigovodstva. Nosilec investicije je SDK, v prizidku, ki bo zgrajen do pomladi prihodnjega leta, pa bodo prostori namenjeni za poslovanje s strankami (za potrebe SDK in banke), zaklonišča in prostori za računalniško opremo. Prizidek je projektiran tako (v prvi fazi bodo zgradili le klet in eno etažo), da ga bo mogoče kasneje še nadgraditi.	(mz)
NOVI PROSTORI DELAVSKE UNIVERZE - Med1 pridobitve ob letošnjem prazniku občine Mozirje nedvomno sodijo tudi novi prostori delavske univerze Mozirje v prizidku k nazarskemu delavskemu domu. Slovesno so jih odprli sredi prejšnjega tedna, o njihovem pomenu in gradnji pa smo pisali v prejšnji številki.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
REK DO ESO DSSS	dipl. ing. strojništva	— konstruiranje, projektiranje					
		strojni delov	1	nč	15	330.000	več
REK DO ESO DSSS	dipl. ing. elektrotehnike	— konstruiranje, projektiranje					
		elektro delov	1	nč	15	330.000	več
DO TERMOELEKTRARNA	ing. elektrotehnike ali ing.	— vodja temeljne organizacije					
	strojništva		3	nč	15	490.000	1
GORENJE-RAZISKAVE IN RAZ.	predmetni uč. tujih jez.	— prevajalec	X	dč	8	260.000	1
IZLETNIK-POTNIŠKI PROMET	voznik avtobusa	— voznik avtobusa	2	nč	8	295.000	1
PETROL-TOZD TRGOVINA	prodajalec	— prodajalec na benc. servisu	1	nč	8	220.000	1
REK ESO TOZD KKO	rezkalec	— rezkalec	2	nč	15	205.000	3
REK ESO TOZD KKO	ključavničar	— ključavničar	2	nč	15	200.000	2
REK ESO TOZD KKO	varilec	— varilec	2	nč	15	205.000	5
OBČINA MOZIRJE							
IZLETNIK-POČITNIŠKI PROMET	voznik avtobusa	— voznik avtobusa	2	nč	8"	295.000	1
MONTAŽNA GRADNJA SMREKA							
GORNJI GRAD	varnostnik	— varovanje delovne organizacije	3m	nč	8	200.000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za infor-i miranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br-
zojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februatja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
17. septembra 1987	titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas*itran3
mir v vojnem smislu. Zaenkrat smo Jugoslovani in Slovenci zadovoljni, ker nimamo resnih pojavov notranjega nasilja in terorizma.
Ta kot rakasta bolezen napada najbolj razvite dežele sveta, ki se sicer hvalisajo, češ, da imajo naj-demokratičnejšo notranjo ureditev. Pred vsemi delovnimi ljudmi in še posebej pred vodstvi gospodarskega in družbenega življenja je velika odgovornost, da spremenimo gospodarske tokove. Brez uveljavljanja trga in konkurence ne gre. Brez posledic za slabo gospodarjenje, kijih mora čutiti tako posameznik, kot vodilni strokovnjak ali politik, prav tako ni mogoče iz krize.
Temeljni kamen poti iz krize pa je po mojem globokem prepričanju usmeritev, ki jo je sprejel kongres ZK Slovenije in ji strnjeno pravimo naslonitev na lastne sile in prehod v novo inventivno družbo. Znanje in kakovost, kultura in humanost, pa so vsebine takšne usmeritve. Kolektiv Elkroja ima gospodarske in družbene pokazatelje, ki vas uvrščajo med nosilce takšnega družbenega razvoja. Toda ne uspavajte se v naporih za kakovost in napredek. Jutrišnji dan je odprl le tistim, ki bodo še bolj kakovostni in učinkoviti. In več vaj bo takih v tej družbi, prej se bomo izvili iz krize.« jp, vos
Osnovno šolstvo v občini

Znova so pred nami številni nerazrešeni problemi
Šolska vrata so se odprla. Skoznje je vstopilo spet več učencev kot prejšnja leta. Tako pa bo v občini Velenje tudi v prihodnje.
Problemi, ki spremljajo naše osnovnošolsko izobraževanje se torej ponavljajo oziroma se še stopnjujejo, saj na področju vzgoje in izobraževanja ni kvalitativnih premikov. Ostaja zgolj pri miselnosti, ki jo zadnja leta ponavljamo, da je temeljita prenova vzgoje in izobraževanja ter znanosti, pogoj za gospodarsko in družbeno prenovo.
Vemo, da je nesprejemljivo, da bi vzgojo in izobraževanje improvizirali in jo stihijsko reševali, pa vendar za uresničitev že-1 jenih nalog nimamo materialne podlage. Posledice teh pogojev pa se in se bodo odražale na učencih.
Kot je povedal direktor vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje Emil Prah pridobiva ta vzoj-no izobraževalna organizacija kar 93 odstotkov dohodka na osnovi svobodne menjave dela. Njihovi programi so ovrednoteni glede na dovoljeno rast skupne porabe. Indeksirani materialni stroiški pa ne pokrivajo močno povečanih stroškov, saj rastejo cene storitev znatno hitreje. Finančne plane sprejemajo za nazaj, začasno planirajo, vse to pa povzroča zmedo in onemogoča nadzor nad stroški. »Da temeljne organizacije ne bi zašle v finančne težave in morebitno izgubo,« pravi Emil Prah, »vlagamo najmanj v obstoječe objekte. Posledice takšnega ravnanja pa so že vidne. Popraviti ne moremo fasad, streh, pa čeprav vemo, kaj pomeni za dobrega gospodarja, če me vzdržuje obstoječih objektov..«
Pa namenimo nekaj besed še udeležencem v vzgojno izobraže-valinem procesu. Najpomemb-nejiši so gotovo učenci. Letos zaključujejo prenovo programa, življenja in dela osnovne šole. Ed(en temeljnih smotrov te pre-novve je zahteva, da postane os-
novna šola, šola mišljenja in ne šola pomnjenja. Takšen smoter pa je v Titovem Velenju, kjer se otepamo s prostorsko stisko, zares težko doseči, saj nimamo na voljo potrebnih učnih pripomočkov. »Res je, da bomo pedagoški delavci,« pravi Emil Prah, »k temu nas zavezuje stanovska zavest, pa tudi pedagoški zanos še ni povsem upadel, z notranjo diferenciacijo in individualizacijo pouka, torej s prilagajanjem učenčevim sposobnostim, skušali kar najbolj omiliti posledice prostorske stiske. Vendar to še zdaleč ne zadostuje — Osnova učnih načrtov temelji tudi na političnem zasnovanju pouka. Med drugim naj bi se ta značilnost odražala tudi v praktičnem delu učencev. Učitelje smo za to usposobili, pri zagotovitvi materialnih sredstev pa smo nemočni.«
Velenjski osnovnošolec bo torej v šoli še naprej utesnjen, premalo možnosti bo imel za razvoj mišljenja, za eksperimentiranje in praktično delo.
Kaj pa učitelj — naslednji udeleženec vzgojno izobraževalnega procesa?
Postavljen je pred izredno zahtevne naloge. Osnovna šola je neselektivna, neizbirna, praviloma naj bi jo vsi normalno razviti učenci končali v 8. letih. V množici učencev, nad 30 jih je v razredu, je težko poskrbeti in razviti, da bo vsak učenec obravnavan kot individuum, da bodo upoštevane njegove sposobnosti in tudi njegovi interesi. Takšni nalogi, ki je res težka, bo kos seveda le umirjen, motiviran in ustvarjalec učitelj.
Emil Prah izraža prepričanje, da takšna kratkovidnost ne bo prevladala in da bodo ostali osebni dohodki v družbenih dejavnostih izenačeni z gospodarstvom.
Pa se dotaknimo še staršev, ki so prav tako pomemben dejavnik v vzgojno izobraževalnem procesu in njegovem podružblja-nju. Šole so opredelile vrsto oblik sodelovanja in upamo, da to sodelovanje ne bo zgolj formalno, ampak morajo starši aktivno vplivati na življenje in delo šol.
Pa vendar stopajo delavci Vzgojno izobraževalnega zavoda po besedah Emila Praha, v novo šolsko leto z dokajšnjo mero pedagoškega optimizma. Med počitnicami so na vseh šolah opravili najnujnejša vzdrževalna dela. Avgusta je potekalo dopolnilno izobraževanje učiteljev (pripravil ga je Zavod za šolstvo), na vseh šolah pa so organizirali tudi seminar o uporabi računalnika pri pouku.
Že uvodoma smo poudarili, da je stopilo skozi šolska vrata letos precej več učencev kot prejšnje leto. Kar 250 več. Tako obiskuje v tem šolskem letu osnovne šole v občini Velenje 6070 učencev v
244 oddelkih, kar deset jih je več kot lani. Število učencev se je ponovno povečalo na vseh šolah v Titovem velenju, najbolj pa na osnovni šoli Veljka Vlahoviča, kjer jih je več kar 100. Sledijo osnovna šola Bratov Mravljakov (50 več), Gustava Šiliha (40 več), Antona Aškerca (20 več) in Mihe Pintarja Toleda (15 več). Na vseh šolah v Šoštanju ter v Šmartnem ob Paki ter na 10. podružnicah pa ugotavljajo le manjše spremembe pri številu učencev. Podobno je tudi na šoli s prilagojenim programom. Pomočnik direktorja Viza Dušan Dolinar poudarja, da so morali zaradi tolikšnega števila učencev spremeniti organizacijo dela, da so tako lahko sprejeli »pod streho« vse učence. Tako so se še bolj oddaljili od plansko dogovorjenih ciljev. V Titovem Velenju bi že to šolsko leto potrebovali, če bi hoteli organizirati delo na osnovnih šolah v eni izmeni in potem pripraviti v popoldanskem času še bogate programe dejavnosti za šolarje in krajane, kar 48 dodatnih učilnic, to pa pomeni tri srednjevelike osnovne šole. Trenutno ima skoraj 60 odstotkov osnovnošolcev občine Velenje pouk v dveh izmenah, kar seveda otežuje delo in življenje njim, njihovim družinam in učiteljem.
Pa vendar. Vseeno lahko rečemo, da so programi (v kratkem bodo potrjeni) za to šolsko leto po vsebini in oblikah dela bogati. Vsaj v trenutnih razmerah. In če bodo vsi udeleženci v vzgojno izobraževalnem procesu zadovoljivo opravili svoje dolžnosti, rezultati ne bodo izostali.
B. Zakošek
Center srednjih šol
Novincev manj — utesnjenost pa še velika
gBgggBBggSgggSSSgggS^^
Miodna konfekcija Elkroj
Prepričani so v jutrišnje zmage
Vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju je zaključen. Učenci bodo izobraževanje po osnovni šoli nadaljevali v prenovljenih programih srednjega izobraževanja. Zato so se morali učenci že ob vpisu odločiti za posamezno težavnostno stopnjo. Srednje šole izvajajo namreč prenovljene programe pri nekaterih predmetih na dveh težavnostnih stopnjah (pri slovenskem jeziku s književnostjo, tujem jeziku, matematiki in četrtem predmetu, ki ga določa posamezni program).
Zaradi tega so se spremenili tudi pogoji napredovanja iz 1. le-
tnika v 2. letnik srednjega izobraževanja. Poleg teh novosti naj omenimo še to, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo po prenovljenih programih, ob zaključku šolanja opravljati zaključni izpit (maturo), ki je bil z reformo srednjega šolstva leta 1981 ukinjen.
V novem šolskem letu se je na Center srednjih šol vpisalo 610 novincev. To je za dva oddelka manj učencev, kot so jih sprejeli v preteklem šolskem letu. Manjše je število novincev v rudarski in družboslovni usmeritvi. Sicer pa so v globalu na CSŠ z vpisovanjem zadovoljni.
novinci		vsi	št. učencev
št. odd.	št. učen.	št. odd.	
3	81	13	297
1	30	2	51
6	195	19	515
6	182	19	485
1	28	6	167
2	60	6	170
1	36	7	215
20	610	72	1900
V posameznih usmeritvah je naslednje število oddelkov in učencev: usmeritev
rudarska metal, in stroj, strojna
elektrotehniška računalniška narav.-mat. družboslovna Skupaj
Morda je zanimivo to, da tudi letos nadaljuje izobraževanje po osnovni šoli na CSŠ 60 % generacije osmošolcev iz občine Velenje. Nekoliko več kot lani je učencev v 1. letnikih strojne usmeritve, kar je nedvoumno v skladu s potrebami združenega dela v občini, saj je že nekaj let zapovrstjo za te poklice razpisanih več kadrovskih štipendij kot pa lahko na CSŠ sprejmejo učencev v omenjeno usmeritev. Skoraj standarden je že tudi pogoj, da se učenci v elektrotehniški usmeritvi raje odločajo za elek-trikarja elektronika in elektrotehnika elektronika kot pa za elek-trikarja energetika in elektrotehnika energetika, četudi je za zadnji dve smeri vsako leto razpisanih bistveno več kadrovskih štipendij kot za prvi dve omenjeni smeri izobraževanja. Kakšen bo letošnji vpis za izobraževanje ob in iz dela pa bo razvidno v naslednjih dneh, ko bodo v rudarski, strojni in elektrotehniški usmeritvi izvedli dejanski vpis. Povsod, kjer bo kandidatov dovolj, bo izobraževanje steklo, zato se tisti, ki razmišljate o tem, da bi nadaljevali izobraževanje, pa niste oddali prijavnice, to storite čim prej.
In kakšna je organizacija vzgojnoizobraževalnega dela na CSŠ? Pouk bo tudi v tem šol-
skem letu potekal v dveh izmenah: samo dopoldan oziroma samo popoldan. Oddelkov je namreč neprimerno več, kot pa učilnic na eni izmeni. Zato bo od 72 oddelkov imelo pouk v popoldanskem času 21 oddelkov. Starši in njihovi učenci, zlasti novinci, želijo, da bi imeli pouk v dopoldanskem času, vendar pa marsikateri objektivni prošnji za dopoldanski pouk na CSŠ ne bodo mogli ustreči. Najhuje je v strojni usmeritvi, kjer učenci in učitelji nimajo svojega matičnega prostora in so zato razpršeni v vseh treh šolskih stavbah. Pomanjkanje ustreznih prostorov tako za teoretično in praktično izobraževanje postaja vse bolj. žgoč problem.
Kljub omenjenemu problemu pa bodo na CSŠ tudi v tem šolskem letu ponovno poskrbeli za tople malice učencev. Omeniti velja, da je CSŠ verjetno edina srednješolska ustanova v SRS, kjer dobivajo učenci malice pod zelo ugodnimi pogoji. Za eno toplo malico plača učenec 550 din, četudi je ekonomska cena tople malice 1240 din. Razliko do polne cene regresirajo namreč OZD in Izobraževalna skupnost Slovenije. Na malico se lahko naročijo vsi učenci CSŠ.
MARJETA PRIMOŽIČ
Ob 40-letnici so najzaslužnejšim delavcem in delavkam podelili nagrade in priznanja
Slovesnosti in tovariškega srečanja so se udeležili številni delavci, delavke, poslovni partnerji in
gostje
darskem in družbenem življenju. Tudi v socializmu samoupravnega tipa moramo upoštevati gospodarske zakonitosti in pravni red. Samovolja in zlasti voluntaristično, torej nestrokovno odločanje v občini in družbi, ni sprejemljivo. Zato sta napredek samoupravljanja v kolektivih in demokratizacija celotnega javnega življenja prav ta-
>Na slovesnosti so podelili po-sebjna priznanja najzaslužnejšim dehlavcem v štiridesetletnem utr-jevjanju razvojne poti in izrednih dossežkov in razvili prapor svoje sinodikalne organizacije. Seveda so ] poskrbeli za zares pester kul-turrni in razvedrilni program, po-polildne pa so se vsi skupaj sproš-čenno poveselili.
SSlavnostni govornik na sveča-nosisti ob visokem jubileju Modne konnfekcije Elkroj je bil član preedsedstva SR Slovenije Andrej Maarinc. Uvodoma je poudaril veliliko vlogo nastanka in razvoja Elkkroja v Gornji Savinjski dolini in i širše ter nadaljeval: »Ne mo-rerrm kaj, da ne bi omenil tudi vaše razizmeroma enostavne in uspešne filolozofije razvoja: kakovost, pro-dukiktivnost, gospodarska uspešnost in i vse večja vpetost v izvoz. Sem soddi tudi vaša usmerjenost v širjenje e proizvodnje, vendar ne toliko domma v dolini. Odločili ste se, da bosiste tukaj predvsem izboljšali ka-komvost, modnost in višjo obdelavo.
Kerer pa ste sposobni prodati blago zlasisti na tujih trgih in ker ste zaradi / kakovosti in visoke storilnosti tudidi konkurenčni, širite obseg po-slovovanja in iščete partnerje zunaj dolnline in prek meja Slovenije.«
\ V zvezi s tem je v nadaljevanju ommenil: »Vse skupaj ima še pose-benen pomen, ko gre za manj razvite repepublike in Kosovo. Slovenija že
Slavnostni govornik je bil član predsedstva SR Slovenije Andrej Marine
ce. ki to pomoč prejemajo, se po starem sistemu vrinjata administracija in birokracija, ki namesto
Seveda je Andrej Marine spregovoril o naših splošnih gospodarskih razmerah in zanje menil, da so izredno kritične. Dejal je: »Opraviti imamo s krizo, ki se še vedno širi in posega z gospodarskega na druga področja. Vsaka kriza ima navadno težke posledi-_ ce, je pa lahko tudi vir sprememb, "kijih zahteva višja in kakovostnejša razvojna stopnja družbe. Nasprotja in protislovja obstajajo v vsaki družbi, tudi socialistični. Torej tudi pri nas na naši stopnji kulturnega razvoja in se očitno razrešujejo ne le z besedo ali dobrim namenom, ampak tudi z zaostritvami in konflikti. Izkoristimo te konflikte, da bomo v gospodarjenju uveljavili znanje, sposobnost in inovativnost. Le na ta način se bodo uveljavili interesi večine delovnih ljudi in občanov, ki si želijo vsaj drobnega napredka, ki pa mora temeljiti na zdravem gospo-
ko pomemben del programa izhoda iz krize, kot je spoštovanje gospodarskih zakonitosti.
Pri nas v Jugoslaviji pa je v zadnjem času prevladala nekakšna zavest, da je v socializmu mogoče uresničiti vse, kar si neka skupina, ožja ali širša skupnost želi. Takšna miselnost vodi potem v nered, nezakonitost, v prakso, ko se želi vsiliti razvoj za vsako ceno in navadno preko realnih možnosti ter pogosto na račun drugega. To pa ni socializem. To je groba deformacija, kije z afero Agrokomerca v najbolj grobi in razgaljeni obliki prišla v javnost. In prav je tako. Z Agrokomercom, ki pa ni osamljen, se je predrl tur, ki naj se izcedi in če bo še kakšen je bolje, da pride do njega prej, kot da ogrožamo razvoj socialističnega samoupravljanja, kije kljub vsem slabostim omogočil večini naših delovnih ljudi, da smo se dvignili iz revščine in zaostalosti.
42 let živimo v miru, tudi to moramo znati ceniti. Ta mir pa ni le
V soboto dopoldne je bila na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju sslovesnost, na kateri so 40-letnico obstoja in izjemno uspešnega dela počiastili delavci Modne konfekcije Elkroj.
Številne delavce in delavke vselil Elkrojevih tovarn, poslovne partnerje, predstavnike družbe-no-političnega in gospodarskega živlljenja ter druge goste je najprej pozdravil direktor Elkroja Ivam Kramer, ki je v orisu štirih dessetletij dela in delovnih zmag tegsa kolektiva med drugim dejal: »Zča Modno konfekcijo Elkroj veljja, da delavci vseskozi potrjujejo) sebe in pravilnost začrtane raz-vojne poti. V prvih razvojnih korrakih so Elkrojevi delavci bo-jeviali bitko za goli obstanek. V tej bitki so bili vztrajni in današnji Elkroj s svojimi dosežki, raz-vojjem in načrti potrjuje, da so imeeli prav.« Zatem je posebej poiudaril, da so nazarski konfek-cioimarji prepričani tudi v jutrišnje; zmage.
dolga leta zastopa stališče, da je pomoč preko fonda za nerazvite ekonomsko neučinkovita in ni v interesu niti razvitejših delov Jugoslavije niti manj razvitih. Med delavce, ki dajejo pomoč in delav-
41stran*naS CBS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje ir 17. septembra 1987
Krajevna skupnost Gaberke
Pozornost predvsem cestam
V krajevni skupnosti, ki se razprostira ob robu ugrezajočega Druž-mirja — v Gaberkah — krajani zaenkrat ne razmišljajo na veliko o kabelski televiziji ali kakšnih drugih »priboljških«. Tako kot v drugih vaških krajevnih skupnosti svojo pozornost namenjajo reševanju najosnovnejših vprašanj — komunalnemu področju. Njihov srednjeročni program je zato sestavljen predvsem z nalogami kot so ureditev kanalizacije, obnovitev in posodobitev nekaterih cest.
Krepkih 10 milijonov dinarjev so letos morali odšteti za posodobitev 500 metrov dolge ceste igrišče — Slamek, ob njej pa so uredili še kanalizacijo. Lotili so se tudi večnamenskega športnega igrišča in »prišli do tiste faze«, ko lahko rečejo, da je to slednjič dokončano. Da izgradnja kolektorjev in čistilnih naprav že dolgo ni več modna muha, ampak nuja, so se zavedli seveda tudi Gaberčani. Tako so v tem letu zgradili prvo fazo kolek-torja. Kar nekaj dela pa so imeli še pri komunalni ureditvi novega nastajajočega naselja v coni B ob Velunji.
Do konca leta so ostali le dobri trije meseci, krajanom Ga-berk pa še nekaj nalog. V tem času bi radi uredili cesto v Velenju, ki jo je letošnje spomladansko neurje skorajda odneslo. Iz sklada za elementarne nesreče občine Velenje so zanjo dobili borih
150 tisoč dinarjev. Da bo ta letos dobila vsaj makadamsko »obleko«, bodo morali poiskati še kakšen drug vir sredstev. Nekaj vzdrževalnih del pa morajo narediti še na domu družbenopolitičnih organizacij.
Tudi tja do leta 1990 se bodo največ ubadali prav z vprašanji s komunalnega področja. Med njimi z obnovitvijo ceste Gaberke—trgovina. Zanjo naj bi največ denarja prispeval Rudnik lignita Velenje, in sicer iz naslova rudarskih škod. Prihodnje leto naj bi dokončali tudi izgradnjo kolektorjev in čistilne naprave, razširili PTT omrežje, v tem dokumentu pa imajo zapisano tudi izgradnjo gasilskega doma. Slednjega bi po vseh predvidevanjih morali začeti graditi, vendar: »Vsa stvar se vleče nekaj let. Za ta objekt smo namenili že nekaj referendumskega denarja, kam dlje pa še nismo prišli. V prvih
pogovorih s predstavniki Rudnika lignita Velenje so nam ti obljubili, da bodo namesto starega gasilskega doma, ki stoji na rušnem področju, naredili novega.
Ob menjavi vodstva v tej delovni organizaciji ter zaradi raznih pripetljajev, je vsa zadeva nekoliko obstala. Cisto brez krivde nismo tudi mi oziroma člani gradbenega odbora. Ti so bili namreč pri izpeljavi dogovorjenega premalo aktivni, med drugim pa niso našli skupnega jezika pri iskanju lokacije zanj. No, to sedaj vendarle imamo,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Gaberke Anton Plešnik.
Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor. Po mnenju krajariov Gaberk v teh časih ta skorajda ne velja več. Za razvoj svoje krajevne skupnosti ne morejo kaj veliko narediti, če nimajo denarja. Dogajanje lahko bolj ali manj le opazujejo. Vanj se sicer vključujejo po svojih najboljših močeh, pri tem pa so včasih bolj, drugič manj uspešni. Marsikaj bi še morali narediti. Svoje potrebe so zapisali kot želje in prepričani so, da bodo nekatere od njih, vsaj tiste, ki so jih zapisali v ta srednjeročni program, uresničili.
Ljubno ob Savinji
Po desetih letih prizadevanj in predvsem težav je krajevna skupnost Ljubno ob Savinji le izpolnila dolg do prebivalcev vasi Rastke. Gre namreč za sodobno cestno povezavo do tega prijetnega kraja, katerega gradnja je pred leti zastala zaradi pomanjkanja denarja, čeprav je manjkalo »samo« 2 kilometra asfalta. Zato je razveseljivo, da so v sedanjih težkih razmerah vendarle uspeli. Ta skupna prizadevanja pomenijo 550 kubičnih metrov lesa tamkajšnjih prebivalcev, sredstva interesne skupnosti za cestno in komunalno gospodarstvo ter veliko pomoči in razumevanja nazarskega Gozdnega gospodarstva, Cestnega podjetja Celje in zlasti Lesne industrije Gorenje — Glin Nazarje. Vsi skupaj so namreč preprečili, da bi dirjajoča inflacija izničila vse napore, želje in načrte. Slaba dva kilometra dolga in pet metrov široka cesta je veljala 70 milijonov dinarjev, seveda pa moramo upoštevati še veliko prostovoljnega dela. Ceste so še kako veseli, saj omogoča varen prevoz na delo in v šolo, boljše pogoje za prevoz lesa s tega področja in še bi lahko naštevali prednosti, ki jih doslej v nobenem primeru ni bilo. Nalog pa ob tej pridobitvi še vedno ni zmanjkalo, saj morajo med Ljubnim in Rastkami predvsem popraviti mostove, tega dela pa se bodo lotili že prihodnjo pomlad.
Soštanjčani pri pobratimih v Čazmi
Lepo sobotno jutro, 5. septembra se je avtobus šoštanjskih gasilcev odpeljal na obisk pobratenim gasilcem v Cazmo, s katerimi že desetletje sodelujejo na področju družbeno-političnega življenja. Na izlet so povabili tudi mene in ni mi žal, saj sem skupaj z ostalimi doživel prekrasen dan z mnogimi nepozabnimi vtisi in izredno gostoljubnostjo domačinov.
Vožnja v meglenem jutru je napovedovala skorajšno jesen, šofer Stane Mlakar pa je zanesljivo krmaril naš avtobus, v katerem je bilo veliko dobre volje, saj smo se po petih letih veselili srečanja s prebivalci Čazme, ki je tudi preko našega pesnika Kajuha povezano s Šoštanjem.
Pred gasilskim domom, na katerem je bil velik napis 116 let gasilskega društva Čazvna, nas je pričakala res številna skupina domačinov. Po prisrčnem sprejemu nas je pozdravil pred-
sednik občinske gasilske zveze Krešo Svetoivanec. Po okrepčilu in ogledu gasilskega muzeja smo se odpravili na ogled Čazme. Skozi park, v katerem stoji veličasten spomenik NOB, smo šli v 750 let staro cerkev in si ogledali bogastvo sakralne umetnosti, kakor tudi znamenite baročne orgle, ki so jih za jubilej s pomočjo kulturne skupnosti povsem restavrirali. Ogledali smo si tudi mestni muzej, v katerem so poleg oddelka NOB še razne druge zbirke in spominski sobi dveh znamenitih domačinov, književnika Slavka Kolara, avtorja številnih romanov, kot Breza in Svojega telesa gospodar, po katerem so posneli tudi istoimenski film. Drugi veliki mož pa je bil dr. Ivo Horvat, biolog svetovnega slovesa, ki je napisal številne strokovne knjige prevedene tudi v druge jezike. V parku pred muzejem je velik spomenik Slavka Kolara in spominska grobnica 480 padlim borcem, med katerimi sta tudi narodna heroja Ilija Engel in Ivan Gluhak. Pred veličasten mozaik na grobnici, delo znanega slikarja Eda Murtiča, smo položili venec, Nikola Bočkar pa nam ie
povedal kratko zgodovino Čazme in omenil tudi Karla Destovnika-Kaju-ha, ki je januarja 1944 leta, kot kulturnik XIV. divizije v Čazmi, kjer je divizija počivala, na mitingih recitiral svoje borbene pesmi. Zanimivo je tudi to, da je bila Čazma osvobojena že 29. novembra 1943 leta, torej na dan drugega zasedanja AVNOJ-a in od takrat dalje ni bilo več nobene stalne sovražne posadke, ki bi zasedala mesto. Po ogledu je novinarka Anka Su-šič, predsednika obeh društev Jožeta Radovanoviča in Hinka Bolha ter avtorja tega zapisa, povabila v studio radia Čazma ter nas zaprosila za kratke izjave o vtisih z našega obiska v osrčju Moslavine in pobratene Čazme.
Popoldne pa so nas gostitelji peljali v 12 km oddaljeno vas z nenavadnim imenom Andigola, kjer stoji na robu gozda veličasten spomenik v spomin na dan vstaje v Moslavini avgusta leta 1941. Nedaleč od spomenika smo si, globoko v gozdu, ogledali »zemunice«, v katerih so se zadrževali prvi borci Čazme in okolice. Nekaj kilometrov dalje smo obiskali tudi
kraj, kjer je bila 21. septembra 1943 leta formirana 2. Moslavačka brigada. Tu sta nam o takratnih dogodkih govorila dva udeleženca tega za Mo-slavino pomembnega zgodovinskega dogajanja. Po ogledu je bilo še tovari-ško srečanje, na katerem sta spregovorila oba predsednika. Hinko Bolha pa je Jožetu Radovanoviču izročil umetniško izdelano spominsko diplomo v dokaz vsestranskega sodelovanja. Spregovoril je tudi predsednik mestne konference SZDL Čazme Rudi Duž in poudaril pomen takih medsebojnih stikov. Vse prehitro je minilo to prijetno srečanje v okolici Čazme. Po kratkem postanku v gasilskem domu v Čazmi, smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se jim zahvalili za enkratno doživetje, ki ga ne bomo pozabili. Še zadnji objemi, stiski rok in morali smo v avtobus, kjer nam je vsem, predsednik Jože Radovanovič poklonil značke in zares lepe rdeče spominske rutice z emblemom Čazme, ki je že deset let pobratena s Šoštanjem.
V. Kojc
Končno
sodobna cesta do Rastk
Veseli so bili vsi prebivalci, od najmlajših do starejših
Športno igrišče v Radmirju
Nov uspeh in spodbuda
Veseli in upravičeno ponosni so bili ob prazniku občine Mozirje tudi v Radmirju, prijetni vasi v krajevni skupnosti Ljubno, ki se v zadnjih letih hitro razvija.
Seveda predvsem po zaslugi složnih in pridnih prebivalcev. Namenu so namreč izročili novo športno igrišče s parkirišči, za katerega so namenili dobrih 10 milijonov dinarjev in veliko prostovoljnih delovnih ur. Razveseljivo pa je, da to ni niti začetek in niti konec akcije. Zamisel za gradnjo igrišča s parkirnimi prostori se je porodila pred leti, ko so domači gasilci, po svojih uspehih znani daleč naokrog, prevzeli propadajoče poslopje nekdanje šole, oziroma prosvetnega doma. Obnove stavbe so se lotili z veliko mero delovne vneme, v njem pa bodo prostori za delo organizacij in društev in za vso ostalo dejavnost te uspešne vaške skupnosti. Ob obnavljanju doma pa urejujejo tudi okolico in celoten prostor, ki že služi za šport, rekreacijo, razvedrilo in za druge namene. Urejena parkirišča so pomembna tudi zaradi znane zakladnice v bližnji cerkvi, ki jo obiskuje vse več ljudi od vsepovsod. Seveda jim načrtov za nadaljnje delo ob tem večnamenskem poslopju in prostoru ne manjka. Dosedanji uspehi so zagotovilo, da jih bodo uresničili, prav zadnja pridobitev pa jih bo gotovo spodbudila k še večji zagnanosti.
Velenjski taborniki pri angleških skavtih
Drugi petek v Angliji nam sploh ni bil všeč. Bili smo slabe volje. Treba je bilo namreč na pot, treba je bilo dati slovo prijateljem, našim skavtom v deželi skavtski. Ob zelo natrpanem in napornem potovalnem programu so dnevi hitro, prehitro tekli. Spoznali smo precejšen del te otočne dežele, tudi območje, kjer je »gospodaril« Robin Hood, pa še nekaj drugih krajev, ki niso dobili prostora v tem zapisu.
Stisnili smo roko Kenu, Johnu, Baaryju, Charlesu, Tomu in drugim skavtom z besedami: »Vidimo se spet... najkasneje čez dve leti pri nas.« V Cambrid-
ge smo prinesli lepo vreme in ga tudi odnesli. Ko smo odhajali, je začelo namreč deževati.. .
Pa vendarle je bilo v tem petku tudi nekaj lepega. Čeprav smo se poslovili od naših prijateljev, ni to bil še konec našega potovanja. Še nekaj dni je bilo pred nami. Ob dolgi vožnji še dva dneva v Parizu — sobota in nedelja — v ponedeljek pa je*bilo na programu srečanje z nemškimi taborniki.
Vračali smo se po drugi poti. Preko Dovra, po najkrajši trajektni poti do stare celine, po kateri vožnja traja le kakšno uro. Med
vožnjo do Dovra smo se ustavili v večernih urah še v Canterbury-ju, mestu, znanem po čudoviti srednjeveški katedrali in po Geo-freyu Chancerju, največjem kronistu na svetu. Ko je v Veliki Britaniji razsajala kuga, so se ljudje pred njo zatekli v katedralo in Chancer si je pridno zapisoval njihove pripovedi iz vsakdanjega življenja. Te so še danes zanimive.
Ob polnoči smo bili na trajektu, le dobro uro za tem spet na celini.
Pariz. Komaj smo čakali, da ga vidimo. Me bo navdušil kot kolegico Mileno, ki je ob vsakem pogovoru o potovanju sanjala le o njem? In nekaj mesecev pred mano se ji je ta življenjska želja uresničila. Videla je Pariz. Tako je bila navdušena, da je ob vrnitvi govorila o njem vse naj, naj, naj ...
Sam sem slišal, daje Pariz tudi mesto klošarjev. Milena jih sploh ni opazila. In enega sem prav zaradi nje ujel v kamero. V tem boemskem mestu, mestu vrhunske mode, slikarjev, pesnikov, mestu slikovitih mostov, restavracij, mestu dobrih vin in dobre kuhinje,... je po besedah našega vodiča več kot 1000 brezdomcev — ljudi, ki živijo kar na ulicah, pločnikih; lani jih je zaradi mraza umrlo kar 200.
Dva dni smo bili v tem slikovitem mestu, veliko, veliko premalo, da bi si uredili vtise o njem. Mene je vendarle očaral, čeprav se mi je zdel v primerjavi s Cam-bridgejem zelo umazan. V teh dveh dneh smo videli resnično zelo veliko: skrivnostni nasmeh Mone Lize, Moulin Rouge, ki ga žal nismo spoznali ponoči, pa
pravijo, da ga je treba; bili smo na Eiflovem stolpu, Montmartru — naselju umetnikov, tu smo srečali tudi slikarja iz Beograda; vozili smo se okrog Slavoloka zmage, po znamenitih pariških trgih kot je Concorde; hodili po latinski četrti, navdušil nas je Pompidujev kulturni center, moderna zgradba, ki bi lahko sodila že v naslednje stoletje. Čeprav sem ob tem naštevanju marsikaj izpustil, naj bo dovolj. Ampak, v Pariz bi še šel. Tudi zato, da bi se popeljal po lepi Seini, pod mostovi, ki so nadihovali pesnike.
Ko smo se na poti v Cambrid-
ge ustavili pri tabornikih v Miinchnu, smo avtobus parkirali na pločniku, ob živi meji, na drugi strani pa je starejša ženska z ročno kosilnico kosila travo. Slišala je našo govorico in nas v srbohrvaščini vprašala, od kod smo. Sama pa nam je povedala, da je iz Vinkovcev, in da tukaj živi zelo dolgo. Med kratkim klepetom nas je povabila, da se pri njej še enkrat ustavimo.
Bil je ponedeljek dopoldne, ko smo se vrnili v Munchen. Nismo pozabili na njeno obljubo. Za nas je pripravila kar 53 kosov potice, za vsakega enega. Veseli
smo bili te njene pozornosti in ji zatrdili, da jo še kdaj obiščemo. »Vedno ste dobrodošli!« nam je dejala. Še nekaj ur smo bili nato v Miinchnu in v zgodnjih torkovih jutranjih urah znova pred Rdečo dvorano v Titovem Vele-niu.
Z-d-r-a-v-o, zdravo, zdravo, zdravo čikarasa, čikarasa čao-čao-čao, bumbarasa, bumbarasa bao-bao-bao, čikarasa, bumbarasa čis-bus-bas
Stane Vovk
V Parizu je veliko uličnih umetnikov. Pod Eiflovim stolpom smo se jim pridružili tudi mi
mm/ ««®ii
SE Jt ■«■■»»»55
mmm\ ■! aS*S«fi
353S fi«BSSS£==2SSS=;
«asl vmamvKssmmSm mng mr/iiaiBe- W
SlliililP
mmMm/mfiiil
Pa smo jih videli kar precej
17. septembra 1987	titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas ★ stran 5
Nova Štifta
Prebivalci radi poprimejo za delo
Krajevna skupnost Nova Štifta sodi med manj razvite v mozirski občini; kar pa ne pomeni, da njeni prebivalci niso pripravljeni poprijeti za delo pri skupnih naporih za lepši jutri. Večina je kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo in mlečno proizvodnjo, precej pa se jih vozi na delo v sosednje kraje in občine. Doma namreč ni nobene tovarnice ali obrata, vsakodnevna vožnja pa je precejšnja ovira pri organiziranju večjih skupnih akcij. Bolje rečeno, ovira je že res, ni pa nepremostljiva, kar priča doibro delo dejavnikov krajevne skupnosti s precejšnjim uspehi vred.
Ob organih krajevne skupnosti so zelo delavni gasilci, mladi zadružniki, prosvetno društvo, mladina in drugi. Športniki si močno želijo lastnega igrišča, vendar se ubadajo z velikimi težavami v zvezi s prostorom. Vseeno upajo, da bodo problem vendarle rešili. Mladi zadružniki nenehno širijo svojo dejavnost, člani prosvetnega društva pa so prav pred občinskim praznikom temeljito obnovili dvorano v za-
družnem domu. Gasilci so v soboto slavili 50-letnico, po sklenjeni gradnji in obnovi svojega doma, pa so sobotno slavje obeležili s prevzemom novega avtomobila.
Krajevna skupnost je v zadnjem času največ pozornosti namenila urejanju pokopališča, postavila je avtobusna postajališča, veseli so asfaltiranja novih cestnih odsekov in parkirišč, pa obnovljene dvorane in še česa. Se-
veda jim težav in načrtov tudi ne manjka. Lotiti se nameravajo gradnje enotne kanalizacije, veliko težav imajo z napetostjo v električnem omrežju in slednje nameravajo urediti najmanj v dveh letih. Povsem jasno je, da imajo tudi težave denarne narave. Doslej so vsak referendumski dinar znali dobro obrniti in so večino nalog uspeli uresničiti, seveda tudi s pomočjo in prispevki krajanov. Skrbi pa jih kako bodo delali, če prihodnje leto ne bi uspel referendum za 4. občinski samoprispevek. Volja do dela in želja po napredku bosta brez sredstev vsekakor premalo. Vseeno pa niso preveč črnogledi, njihova složnost zlasti veliko obeta in lahko jim verjamemo, da bodo dosegli še precej za krajevno skupnost pomembnih uspehov.
Gasilci so slavje obeležili s prevzemom novega vozila
Uspešna vaja gorskih reševalcev
Prejšnjo soboto so gorski reševalci Postaje Celje, v kateri je sedem članov iz Titovega Velenja, izvedli z reševalci s sosednje Koroške skupno reševalno vajo. Z grebena Turške gore so spuščali ponesrečenega preko 100 m globoko z gramingerjevim sedežem in potem še s posebnimi reševalnimi nosili — marinerjem.
Ob zaključku so bili avstrijski reševalci, po besedah njihovega vodje, zelo zadovoljni in navdušeni s tako obliko urjenja reševalcev z obeh strani meja. Kajti kaj hitro se lahko zgodi, da borno morali skupaj posredovati, saj vemo, da poteka državna meja po vrhovih, ki jih zelo veliko obiskujejo slovenski planinci in pllaninci s sosednje Koroške (Peca, Olševa, Mrzla gora).
Skoda je bilo, ker tokrat ni bi-
iPo Šaleški planinski poti
lo mogoče dobiti helikopterja, saj so reševalci usposobljeni tudi
za to vrsto reševanja. Vsekakor pa je, tako so ob zaključku ugotovili vsi, to najboljša oblika letošnjega praznovanja 75-obletni-ce GRS Slovenije.
Naslednji dan so se reševalci, ki so obenem tudi vsi alpinisti Šaleškega alpinističnega odseka, preiskusili v prepadih stenah nad Okrešljem. Tako sta Cerjak in Lihtineker ponovila direktno smer v Štajerski Rinki (V + Al), pozneje je Lihtineker še sam ponovil Dušanov steber (III) v Mali Rinki. Avberšek in Kotnik sta ponovila Veliko zajedo (V), Vovk in Jošt pa smer Modec—Režek (IV) v Turški gori. Vsi štirje pa so zatem sestopili z vrha Turške gore po Čadovi smeri (II, III).
V soboto sta plezala tudi Ostrouh in Verdnik, ponovila sta Plate (IV, V) v Raduhi.
I. Avberšek
Ob spominu na doživeto se rane zopet odpro ...
Odpravimo se iz Titovega Velenja p»o približno 12 km dolgi asfaltirani ceesti mimo Škal. Vzpenjamo se na olbrobje Šaleške doline, ki z dneva v dlan žal spreminja svojo podobo. Za-raadi izkopa premoga nastajajo udrti-me, ki jih zaliva voda. Ljudje si gradijo} nove domove na neogroženih pre-dtelih. Ob nastalih jezerih so zgrajeni špportni objekti, ki služijo delovnim Ijjudem za rekreacijo in razvedrilo.
NMnogi rudarji so si postavili vikend hiišice ob Jezeru, ki dajejo vzpetini zrnačilno podobo »gob«. Imajo na-mnreč tako obliko. Gladina jezer se svveti v popoldanskem soncu, med teem, ko se iz šoštanjske elektrarne dlviga siv steber dima. To je tisti dim, O) katerem seje že veliko govorilo. Ša-leeško dolino namreč, obkrožajo goz-ddovi, saj je to pokrajina med skrajni-mri odrastki Savinjskih Alp in pred-gtjorjem Karavank. Gozdovi tod okoli, taako kot mnogokje pri nas, »umira-jco«.
Dolina je dobila ime po gradu Ša-leek, katerega razvaline vidite nad ceestnim predorom, če se peljete iz Ti-tcovega Velenja proti Slovenj Gradcu.
Mi nadaljujemo pot mimo lepo uurejenih kmetij in s pogledom zaobja-irmemo zdaj še zeleno Šaleško dolino.
DDrugačna postaja, pa po svoje spet lelepa. Po osvoboditvi je doživela velik nnapredek. Velenjčani so ponosni na irmesto. ki nosi Titovo ime in na vse, kikar so s skupnimi močmi dosegli v ddolini.
Prav zaradi lege in dobrih prome-trtnih zvez, je bila Šaleška dolina po-irmembna za narodno osvobodilno gi-b banje, pa tudi za nemškega okupator-jaja, ki je hitel, da bi ta del Slovenije čičim preje ponemčil. Pri tem ni izbiral nne metod in ne sredstev. Dolina meji n namreč na Savinjsko, Celjsko, Mi-slslinjsko in Mežiško dolino. Obširni g< gozdovi so nudili zatočišče partiza-n nom. Že kmalu po vdoru okupatorske vi vojske na naše ozemlje, je moral sovi vražnik spoznati, da »majhno« slovi vensko ljudstvo ni pripravljeno kloniti ti. Nasilje nad civilnim prebival-st stvom, odpeljevanje ljudi v internacije jo oz. v pregnanstvo, streljanje talcev, rr mučenje starčkov ter ugrabljanje o otrok in ropanja po domovih zaved-n nih ljudi; vse to je vzbujalo v prebi-V! valstvu tod čedalje večji odpor.
Ljudje so kljub grožnjam okupatorja ja sipatizirali in sodelovali z NOB in tc to tem bolj, čim bolj so Nemci poiz-k kušali na vse načine zatreti upor. Gore reli so domovi, padale so žrtve. 452 ži življenj je dala za svobodo Šaleška d dolina. To so dragocena življenja borci cev, talcev in žrtev nacističnega reži-m ma. V spomin nanje in na težke dni n; naše pretekle zgodovine ter kot opo-
zorilo mlajšim rodovom, je postavljenih več spomenikov in spominskih plošč. Občinski odbor ZZB iz Titovega Velenja, pa je leta 1986 izdal monografijo spominskih obeležij s tega področja.
Da bi sedanjim in prihodnjim rodovom ohranili spomin na tiste čase, ko so bili gozdovi neme priče vojne vihre, mnogim srditim bojem in zmagam, je PD iz Titovega Velenja že 1. 1974 odprlo po robu Šaleške doline planinsko, približno 140 km dolgo pot. Do danes jo je prehodilo okrog 1400 planincev iz domovine in tujine. Žige in vpisne knjige hranijo skrbniki, katerih domačije so med vojno po večini hranile partizansko vojsko, skrbeli so za ranjence ali pa nudili zavetje političnim aktivistom. Tod živijo v hribovitem obrobju zelo pridni kmetje, ki sledijo napredku. Pogovor z njimi je zanimiv. Vedno si vzamejo čas, da se pogovorijo, če pride kdo k hiši.
Ob Šaleški planinski poti obiščemo mnoge spomenike in spominske plošče, ki nas opozorijo, da nam svoboda ni bila podarjena zato je prav, da jo budno čuvamo. Spomnijo nas na teror, nemških okupatorjev in na junaštva naših ljudi, ki so padali kot talci, pripadniki osvobodilnega gibanja, partizane in žrtve okupatorjevega nasilja. Nemci so z ustrahovanjem prebivalstva dosegli, da je uporniški duh v ljudeh rasel še bolj. Od 10. aprila
1941,	ko so Nemci vdrli v Šaleško dolino, pa vse do konca 1944 se je narodno osvobodilno gibanje na terenu zlilo z dejavnostjo partizanskih vojnih enot v mogočno vseljudsko vojno proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Slednje je roka pravice dosegla že kmalu po izvršenih izdajstvih. Bili so kaznovani oz. likvidirani, da ne bi mogli nadaljevati z izdajanjem lastnega naroda. Sodili so si sami!
Komunisti in skojevci so že na dan napada organizirali skupino, ki je 7. julija uničevala nemške napise in pisala borbena gesla po vsej dolini.
Na Grmadi pod Plešivcem, kamor nas danes vodi naša pot, je prišlo že oktobra 1941 do združitve Pohorske, Revirske in Savinjske čete v Štajerski bataljon. Ta je že 8. oktobra napadel Šoštanj. Pomenil je prvi partizanski napad na okupirano mesto v Sloveniji. Med prebivalstvom je imel napad velik odmev. Opogumljal je in dvigal moč tistih, ki so bili za odprto borbo, proti okupatorju. Tukaj se je borila šaleška partizanska skupina od maja
1942.	leta. Akcije pa je izvajala tudi Savinjska četa. Približno 3 km od Ple-šivca je bila 1. julija 1942 ustanovljena Šaleška četa, ki je do 6. oktobra delovala tudi na Mislinjskem področju, ko se je vključila v Pohorski bataljon. 8. 1. 1943 je večina šaleških partizanov padlo na Osankarici. Na ob-
močju Šaleške doline je bila srdite boje tudi slavna XIV. divizija potem, ko je bila 1944. leta z ukazom vrhovnega štaba NOV in POJ poslana na Štajersko v pomoč tukajšnjim enotam narodno osvobodilne vojske in političnim delavcem. Divizija je bila dobro organizirana, vojaško udarna in politično prekaljena ter tudi dobro oborožena. 7. januarja 1944 je štela 1062 borcev, ko je iz Suhorja krenila na legendarno pot na Štajersko. Ko je divizija po mesec dni dolgem maršu prek ozemlja Hrvatske prekoračila mejno reko Sotlo pri Sedlarjevem in stopila spet na slovenska tla. Borci njenih treh brigad: Tomšičeve, Šer-cerjeve in Bračičeve so se morali prebijati naprej ob strahotnem mrazu pomanjkanju hrane, streliva in opreme po globokem snegu proti ozemlju, kjer naj bi se divizija odpočila, uredila in začela opravljati svoje veliko poslanstvo. Njene naloge so bile: razbijanje sovražnikovih zmogljivosti, novačenje borcev iz vrst domačinov ter dviganje politične zrelosti. Toda sovražnik je divizijo kmalu izsledil, jo obkoljeval in napadal, včasih tudi s 5 x pa tudi 10 krat večjimi močmi. Borcem je na vsej poti pomagalo prebivalstvo, tudi prebivalstvo Štajerske. Ko si je nekoliko zacelila rane, je prešla v ofenzivo in ni prenehala, dokler nista bili osvobojena vsa Štajerska in Koroška.
Da bi se ohranil spomin na legendarni pohod in nadčloveške napore, ki so jih borci morali premagovati na poti, kjer je bilo treba čestokrat razbijati sovražnikove obroče, je PD Celje skupaj z območnimi planinskimi društvi leta 1984 pripravilo planinsko pot, ki je istovetna poti XIV. divizije. Planinska zveza Slovenije in Skupnost borcev XIV. divizije so torej bogati mreži planinskih transverzal dodali novo traso pohodništva. Tudi to pot je v nekaj letih prehodilo že kar lepo število planincev in borcev ter mladine.
In če ste bili med njimi tudi že vi, se prav gotovo spomnite vasi Pleši-vec, ki leži pod Grmado (781 m). Že od daleč opazite cerkev in šolo, ki so jo vaščani leta 1966 obnovili in povečali. Vas je razložena v kotlinici, ki jo obdajata še Ljubela in Graška gora.
(Metulov vrh). Na spominski plošči na pokopališču in na plošči na šoli so napisana imena 21 žrtev nemškega okupatorja, ki jih je Plešivec dal v času 2. svetovne vojne. Velik davek je to, če pomislimo, da ima vas zdaj okrog 300 prebivalcev. V kraju je nad cesto tudi gostilna. Če se povzpnemo v breg, se odpre pogled na goro Oljko, Posavsko hribovje, Dobrovlje, Golte, Smrekovec, Uršljo goro ter bližnjo okolico.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kinološko društvo Mozirje
Prvo
republiško tekmovanje
V šele poldrugem letu obstoja in delovanja so člani kinološkega društva Mozirje opravili zares veliko dela. Številni vodniki s svojimi štirinož-nimi prijatelji pridno vadijo, opravljajo izpite, na prostoru ob Savinji v Varpoljah pospešeno urejajo društveni in vadbeni prostor in podobno. Že po tako kratkem času so se v soboto iotili še organizacije republiškega tekmovanja in se tudi tako vključili v praznovanje občinskega praznika.
Tekmovanje so vzorno izvedli, minilo je v prijetnem vzdušju, nastopilo pa je 35 vodnikov s športnimi in službenimi psi iz osmih slovenskih klubov.
Konkurenca je bila dovolj kakovostna. V skupni uvrstitvi je premočno zmagala Nuška Sergo iz Maribora z
»dobermanko« Hekso, vodnica in psička pa se že ponašata s številnimi zmagami na evropskih tekmovanjih.
Ista vodnica je z »dobermanom« Igorjem osvojila tudi drugo mesto, tretji pa je bil z nemškim ovčarjem Albin Draksler iz Žalca. Za nastop na takšnem tekmovanju je treba vsaj dve leti resne vadbe, zato so trije domači vodniki z uvrstitvijo v zlato sredino še kako zadovoljni. Z resno vadbo in nastopi na podobnih tekmovanjih bodo zato še nadaljevali, namen članov mozirskega društva pa je tudi, da bodo republiško tekmovanje športnih in službenih psov poslej pripravili vsako leto. Tekmovanje so organizirali na pomožnem Elkrojevem nogometnem igrišču v Mozirju.
Zgornjesavinjski alpinisti
Bili smo v Andih
Po dobrih dveh dneh počitka v Huarazu se zopet še zadnjič odpravimo v hribe. Med tem, ko so Drejc, Čif in Zdenč odšli v bližnjo dolino Cojup in tam osvojili 5.400 m visoki Huapi in 6.162 m visoki vrh Ranrapalce, sva midva s Boštjanom odšla v dolino Langanuco in ponovno poskušala z vzponom na 6.354 m visoko Chopi-calgo. Toda, kakor, da nama ta hrib res ni namenjen! Zaman sva čakala v prvem taboru dva dni, da končno neha padati sneg in dež, in da se nama hrib vendarle pokaže v soncu. Toda, kakor zakleto, vsi hribi okrog in okrog so bili odeti v pusto sivo meglo. Dva dni kasneje je najino prebivališče le prostornina šotora, vreme pa, kot da se nikoli več ne bo zjasnilo.
To pa je tudi tisto, kjer si pač z vso svojo močjo in energijo ne moreš pomagati. Tu vedno zmaga narava. In tako se po dolgih urah čakanja končno odločiva za povratek v dolino v Haurazin, že takoj naslednji dan proti jugu Peruja in s tem pustim sivim dnem se posloviva od čudovitih južnoameriških hribov.
Zvečer zopet nimava prevoza v dolino in sva primorana še eno noč prenočiti pri pastirjih. Čudovit večer ob ognju, ob pečenih ribah, ki so nama jih ulovili in spekli pastirji, pogovor v polomljeni španščini, nama mine kot bi mignil.
Naslednje jutro, ko se spuščava po prašni cesti proti dolini, mi je žal, da odhajam iz tega nenavadnega sveta in poraja se mi vprašanje, ali mi bo še kdaj omogočeno ga obiskati.
V Huarazu kupiva karte za naslednji dan, med drugim srečava Vanča iz Zobeka, ki pa nama povesta, da sta imela enake probleme z vremenom kot midva tam nekje pod Huascara-nom. Zvečer sva obiskala še zadnjič diseoteko. Slovo je bilo nepozabno. Tako sva se ob enajstih dopoldan odpeljala iz Huaraza, mesta izpod Andov, kjer je bilo en mesec nepozabnega življenja.
Med tem, ko je nekaj naših prijateljev ostalo v hribih, sva z Boštjanom naslednjih štirinajst dni potovala po Peruju. Ogledala sva si bolj natančno prestolnico te dežele. Naslednja točka pa so bili 200 km južno od Lime otoki ptičev in morskih levov na Pacifiku.
Nepozabno doživetje, na milijone vseh vrst ptičev, spodaj ob obali pa lenih morskih levov, so edina živa bitja tega otoka. Iz Pisca, pristaniškega kraja, se nato vsedeva na avtobus in po 16 urah vožnje prispeva v Aregui-po, ki jo na nadmorski višini 2.320 m obdajajo vulkanski hribi. Zelo lepo urejeno mesto, pravi navdih Evrope, kjer si ogledava manastir Santa Kata-lina, ki se je ohranil še pred Inki. In čaka naju zopet 18 ur vožnje z avtobusom in z njim dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. 350 km makada-
ma na višini od 3.000 do 4.000 m in temperaturo pod nič stopinj. Indijanci na taka potovanja nosijo deke, da se pošteno zavijejo, medtem, ko turisti, kot sva bila midva, drgetajo od mraza, za nameček vsega pa Boštjan dobi še drisko, tako, da je potovanje na moč razburljivo.
Končno po teh dolgih urah muk prispeva v Cusco, staro inkovsko prestolnico, tukaj srečava nekaj svojih prijateljev, ki pa so iz Lime pridrveli kar z letalom in tako skupaj obiščemo Maccu Pichu. Rodovitna zemlja severno od Cuzca se stisne v ozko dolino. Na pobočjih segajo daleč gor terasasta polja-kot velikanske stolpnice.
Tam izvira reka Urubamba, ki se peni z grozljivo pragozdnatih tesneh in se prebija k matični reki Amazonki. Na ozkem sedlu pod skalno grbo pa gora skriva porušeno mesto kamene kulture veličastnega sveta, ki je zatonil.
Razvaline svetišč, kamniti bloki, polni preroštva, izklesane votline, granitni oltarji, skalnate stopnice brez konca, pa živo pričajo o človeški kulturi med tisoč leti. Maccu Pichu je šele leta 1912 odkril ameriški raziskovalec Bingham in šele leta 1948 so ga odprli za turiste. Še vedno pa obstaja veliko nepojasnjenih ugank tega kraja. Z vlakom iz Cuzca se peljemo ob reki Urubambi na najbolj južni del Peruja Puno — mesto ob jezeru Titicaca (3.800 m nad morjem).' Indijanci se tukaj vedejo odbijajoče saj so ob tem jezeru še gospodarji svoje zemlje in so zato samozavestnejši. Odpeljemo se še na znamenite otoke iz trstičevja, kjer pa se lahko samo sprašujemo, kako človek sploh lahko živi v takem okolju. Po ogledu Pune in Titicace nas čaka komaj še okrog 1.500 km do Lime.
Napočil je ta 3. julij. Ob 2.20 popoldan smo vzleteli iz letališča Jorge Chavez v Limi. Tako zapustimo to čudovito deželo, polno preprostosti, umazanije in hkrati tudi čudovitih hribov, dolin, ledeniških jezer. Zapuščamo peščeno deželo legendarne in-kovske kulture, ki se po 40 dneh bivanja v njej počutimo že čisto domače.
Stiska nas pri srcu, čeprav smo si tu pa tam že zaželeli domov, vendar se sprašujemo, ali bomo še kdaj videli te nadvse zanimive kraje, ali bomo kdaj srečali prijatelje, ki smo iih prav tu spoznali...
Težko je slovo. Čas pa teče in tako mora vsega lepega, pa tudi slabega, biti enkrat konec. Neusmiljeno letalo nas požre v svoji trup, nas dvigne visoko v nebo, kjer nam preostane samo še pogled na čudovito deželo, ki se odmika od nas in nam kliče AD1-OS AMIGOS.
Mija Štorgelj
Anketa
Kdor zdravo živi, ne kadi
Čeprav o škodljivostih kajenja vemo že veliko, vse kaže, da se posledic kadilci sploh ne zavedajo dovolj dobro. Še manj pa tega, da s to naslado modernega časa ne ogrožajo samo svojega zdravja, ampak tudi zdravje ljudi okoli sebe. Ženske so v začetku kadile veliko manj. S 30 letno »zamudo« pa sedaj krepko lovijo moške, med katerimi jih je skorajda polovica kadilcev. Zelo zaskrbljujoče pri tem je naraščanje števila kadilcev med mladimi. Pri mladih od 13. do 15. leta starosti je med fanti že okrog 17 odstotkov kadilcev, pri dekletih 4 odstotke. Kljub vrsti akcij, osveščanju, je Jugoslavija ena od dežel z najhitrejšim porastom potrošnje cigaret. Za primerjavo: v ZDA pride na odraslega prebivalca 3850 cigaret, v Avstriji 1550, v Jugoslaviji pa 2410. Kljub dolgoletnim prizadevanjem, raznih zdravstvenih ustanov in Rdečega križa, da bi omejili, če ne že odpravili kajenja, to ogroža vedno več ljudi. Bojimo se, da bo tudi letošnji teden boja proti kajenju, ki poteka pod geslom »Kdor zdravo živi, ne kadi začel se je v začetku tega tedna in bo trajal do ponedeljka, le akcija namenjena sama sebi.
Občinska organizacija Rdečega križa Velenje je pripravila kar pester program. Med drugim bodo lahko osnovno in srednješolci prisluhnili raznim zdravstvenim predavanjem na to temo, po šolah bodo potekala medrazredna kviz tekmovanja, občane pa naj bi ta teden »spomnili« razni letaki, plakati in drugo gradivo.
Kaj o tednu boja proti kajenju, takšnih in podobnih akcijah menijo nekateri naši občani, smo se vprašali v redakciji. Odgovor na to in še na druga vprašanja pa poiskali med mimoidočimi.
Katja Oman, dijakinja: Vse skupaj je »brez veze.« Tisti, ki kadijo, vedo, da je kajenje škodljivo. Tudi kakšne so posledice, vendar, če se za to, da bi rekel cigareti stop, ne odločijo sami, jim ne pomaga še toliko akcij, prijateljsko prepričevanje, številni plakati, zdravstvena predavanja,... Med mladimi je kajenje zelo razširjeno. Zakaj? Nekateri iščejo v tem izhod iz stiske, zopet drugim je všeč, tretji so posegli po cigareti zaradi družbe, morda tudi zaradi dolgega časa. Sama ne kadim. Zato se ob tednu boja proti kajenju o znanih dejstvih le zamislim.«
Anica Zibert, učiteljica: Prepovedan sad je vednn najslajši. Ta pregovor ar-ži tudi za kajenje. Sama sem bila kadilka celih 33 let. »V tem času me ni »streznila« prav nobena akcija, nasveti sodelavk, prijateljic, zaskrbljujoči statistični podatki, ampak šele bolezen. Včasih sem mislila, da se tej nasladi ne bom mogla nikoli odpovedati. Sedaj pa je že leto, kar cigarete še nisem prižgala. Zakaj sem segla po cigareti, ne vem. Vem pa, da je to razvada z veliko posledicami. Da je kajenje tako razširjeno med mladimi, tudi pri osnovnošolcih je kadilcev vedno več, je zagotovo pristavila svoj delež družba. O takšnih akcijah kot je teden boja proti kajenju sem prej drugače razmišljala kot sedaj. Ce bi v tem času zaradi večjega osveščanja prenehalo kaditi vsaj 10 ljudi, bi akcija dosegla svoj namen in uspeh.«
Andreja Katič, dijakinja: »Zabava tam, zabava tu. Vsi so na njih kadili, zakaj še ne bi jaz? Tako sedaj kadim že dve leti. Ko si prižgem od 10 do 15 cigaret na dan, Če sem v družbi cel dan še več, o svojem početju ne razmišljam veliko. Tudi v tednu boja proti kajenju me številke o pljučnem raku ter drugih boleznih, ki jih povzroča kajenje, ne ganejo. Morda ob takšnih akcijah kaj več razmišljajo starši, učitelji. V njih imamo mladi kaj slabe vzornike. Zakaj je med mladimi kajenje tako razširjeno? Ne vem. Morda je kriva stiska, osamljenost, družba,. Še največkrat pa sežejo moji sovrstniki po cigareti povsem spontano.«
6. stran ★ naS C3S
OD TU IN TAM
titovo velenje * 17. septembra 1987
Dvignjeni zastor 56
Berlin
»mesto
izgubljenih duš«
Razen v UFA Fabrik, ki je »tovarna za proizvodnjo alternativne kulture« in je povezana s podobnimi evropskimi neodvisnimi kulturnimi centri, je obiskovalec večino ostalih filmov gledal v kinu Eiszeit. Nahaja se v osrčju Kreuzberga, precej sesutega berlinskega mestnega predela, ki ga naseljujejo predvsem Turki, študenti in umetniki. Med turškimi trgovinami, gostilnami in bankami so majhne galerije in knjigarne, predvsem pa vrsta zasedenih hiš, stanovanj in dvoran, kjer se nenehno dogaja nekaj javnega s področja kulture. Za večino teh dogajanj ni mogoče zvedeti iz mestnih časopisov, niti iz dvotedenskega magazina Zit-ty, ki sicer obširno informira o dogajanju na berlinski kulturni sceni. Informacije krožijo predvsem znotraj neinstitucionalnega prostora in ko enkrat obiščeš enega od teh krajev, si zasut z obvestili o dogajanjih v vseh ostalih. Kreuzberg se že na prvi pogled razlikuje od drugih mestnih četrti tudi z grafiti: od anarhističnih znakov, srpa in kladiva, do solidariziranja s Turki v Berli nu in političnimi jetniki v Turči ji, ter pozivi k bojkotu plačevanja stanarine in elektrike. Obiskovalec je večkrat šel mimo neke stavbe, preden je opazil z neveščo roko izpisano parolo: »Kosovo ropublik«. Zanj je to bil edini dokaz, da se Jugoslovani v Berlinu ne ukvarjajo le z mezdnim delom, nakupovanji in švercom.
Trditev^ da je Berlin Eldorado za filmofile, povprečnemu gledalcu zveni kot fraza iz turističnega prospekta, dokler se ne sooči z izjemno bogatim programom berlinskih kinematografov. Četudi se odpove komercialni ponudbi na Kudammu, ima še vedno na voljo 40 nekomercialnih ali tako imenovanih off kinematografov. Kaj to pomeni, približno ilustrira del julijskega programa le nekaj kinematografov, v katerih so poleg že omenjenih režiserjev, bile retrospektive Godarda, Čocteauja, Tar-kovskega, Langa, Hitchcocka, Makavejeva itn. Vzporedno s tem so se vrstili tematsko opredeljeni programi, kot npr. zgodovina ameriške avantgarde, film in poezija, sado-mazohizem, znanost, ročk glasba, AIDS itd. K temu je treba prišteti še projekcije filmov avantgardnih avtorjev, da je približno jasno pred kakšnim izborom je berlinska publika.
Obiskovalec ni hotel razmeroma kratko bivanje v Berlinu zapraviti za to, da bi se prepričal, kako so tudi v avantgardnem in avtorskem iskanju kinematografsko nebogljena dela; zato je izbiral le med »preverjenimi« imeni nekdanjih in sedanjih neodvisnih avtorjev. To je bil tudi razlog, da si ni mogel odgovoriti na vprašanje, v koliki meri je jalovo početje kulturne politike, ki poskuša »izpovedna« dela z umetniškimi ambicijami zavarovati pred »vulgarnostjo« novih medijev in ekspanzijo holIywo-odske kinematografije. Prav tako je za drugo priložnost prihranil odgovor na vprašanje kam v kontekstu takšne politike vmesti-ti dejavnost art oziroma off kinematografov. Zato je ostal le sum, da aprioristično zavračanje komercialnega in zagovarjanje »umetniškega« filma lahko pomeni odpovedovanje poznavanju medijskih zakonitosti filma, kot kriteriju, ki presega črnobelo delitev na komercialna in umetniška dela.
Vendar ta dilema ni v neposredni zvezi z obstojem berlinskih off kinematografov. Njihova dvajsetletna zgodovina je povezana s študentskim gibanjem šestdesetih let in z novo tržno

strategijo kinematografske industrije. Znotraj študentskega gibanja je namreč nastal koncept drugačnega kina, ki prikazuje zahtevnejše in tudi politizirane programe. Z razcvetom »novega nemškega filma« je ta koncept dobil še bolj trdno podlago. Na drugi strani pa je ekspanzija televizije kot »kina bodočnosti« raz polovila število komercialnih ki nematografov. Odgovor na konkurenco televizije je bila ustanovitev kino centrov kot supermar-ketov zabave, ki so kmalu postali zlati rudniki. Danes na Kudammu in v ostalih zahodnonemških in avstrijskih mestih sestavljajo imperij zgolj dveh lastnikov. Takšna centralizacija je povzročila propad perifernih kinematografov, predvsem pa je vodila v izključno komercializacijo. V nasprotju s tem so off kinemato grafi že od samega začetka sestavljali programe iz estetsko in umetniško zahtevnejših filmov, ki niso komercialno zanimivi. Z vse večjim odmevom »novega nemškega filma« je naraščal obisk v teh kinematografih in počasi je njihova drugačnost postala le del poslovnega imagea. Odpoved prvotnim ciljem in profit-na orientacija sta bili povod za nastanek novega vala kino gibanja, ki so ga imenovali »kino poleg kina« ali »kino od spodaj«, da bi se udomačil izraz off off kino. To alternativno gibanje je začelo iz nič in ker ni imelo kino dvoran, so bile filmske projekcije v krčmah, zapuščenih tovarnah, domovih za ostarele in v zasedenih hišah. Kot opozicija nekdaj avantgardnim off kinematografom, je v začetku predstavljalo njihovo dopolnitev, kmalu pa je v celoti prevzelo njihove funkcije. Razen špartanske opreme in nekomercialne naravnanosti, je značilnost tega gibanja afirmacija neodvisnega filma, odkrivanje starejših in pozabljenih del ter posebna skrb za filme, ki se ukvarjajo z marginalnimi kulturami. Eksplicitno politični del programa se navezuje na dejavnost neinstitucionalne levice in na aktualne politične teme, kot npr. Reaganov obisk v ZRN, štetje prebivalstva, ekološko in pro-tijedrsko gibanje. Filme si priskrbijo izven distribucijske mreže, zato pri sestavljanju programa niso odvisni od običajnih vsebinskih in tehničnih standardov. V neposrednem sodelovanju z avtorji predvajajo filme različnih formatov in dolžin ter v različnih programskih in večmedijskih povezavah. Bistveni del dogajanja so informacije o filmih in prizadevanje, da iz vsakega dogodka naredijo reflektirano kolektivno izkušnjo: pogovori z avtorji, vzporedne predstave na določeno temo, vendar z drugimi medijskimi sredstvi itd. Off off kinematografi so nov impulz za berlinsko sceno. Imajo svojo vse bolj številno publiko, vendar so brez osnovnih pogojev za delo, zato je njihova prihodnost negotova. Zaradi netolarance mestne oblasti, ki jim odreka tudi minimalne subvencije, je vse odvisno od nekaj entuziastov, ki žrtvujejo lastni denar, čas in energijo za drugačen kino. To pa je zgodba, za katero se nam dozdeva, da smo jo že nekje slišali.
Silvo Grmovšek (konec)
Knjižni kotiček
Ravne
Srečanje čebelarjev
Čebelarji čebelarske družine Ravne bodo pripravili v nedeljo, 20. septembra ob 15. uri, srečanje čebelarjev, tako kot običajno pri svojem članu Francu Pečovniku, po domače Konovšku.
Na srečanju bodo s prispevki sodelovali člani čebelarskih krožkov, ki uspešno delujejo na nekaterih osnovnih pa tudi srednjih šolah, ob 16. uri pa bo predaval dr. Bogdan Menih o prvi pomoči pri pikih čebel in drugih žuželk. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi čebelarsko sobo. Za tem bo družabno srečanje.
(mz)
Vsem, ki pridno berejo, tudi danes ne moremo napisati prav nič spodbudnega o našem obisku v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika.
Na vprašanje, ali je kaj novega, so nam knjižničarke pionirskega oddelka povedale, da so tudi pretekli mesec lahko le pregledale seznam novih del, ki so izšla pri založbah. Tudi izbrale nekatere med njimi. Kaj malo pa verjamejo, da bodo s katero od novitet lahko prihodnji mesec razveselile mlade bralce. Sicer pa je zadnji počitniški mesec obiskalo pionirski oddelek 1767 mladih knjižnih moljev, ki so si izposodili 3339 del. Med njimi je bilo tudi nekaj resnično vrlih učencev, ki niso pozabili na svoje dolžnosti tik pred začetkom novega šolskega leta, saj je bilo med izposojenimi tudi nekaj več kot 230 poučnih knjig.
Tokrat nam tudi na oddelku za odrasle knjižničarke niso imele povedati kaj drugega kot gole
statistične podatke. V mesecu avgustu so zabeležile 1288 bralcev, med njimi 12 novih. Izposodili so si 3445 knjig, od tega več kot 2800 leposlovnih.
MLADINSKA KNJIGA
Nekoliko vedrejših obrazov kot so bile knjižničarke so bili tokrat v Mladinski knjigi v Titovem Velenju, kjer sta bili uspešnici prejšnjega meseca še vedno Kmeclova Slovenska postna razmišljanja ter Markov evangelij Marjana Rožanca. Med iskanimi deli pa sta se tokrat »znašli« še Alpsko cvetje (12 tisoč dinarjev) ter Sanjska knjiga za 13.600 dinarjev.
Iz kotička »domača in svetovna lepa beseda« pa tokrat v Mladinski knjigi v Titovem Velenju ponujajo bralcem v presojo delo Victorie Holt Revna sorod-nica (8200 dinarjev) ter priročnika Vzgoja lončnic, ta stane 12 tisoč dinarjev, in Vse naredi sam (19.500 dinarjev).
1 1	M	M	M	M	1 1	1 1	1 1	1 I
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 17. 9. ob 18. in ob 20. uri KRONIČNI SAMOMORILEC — ameriški, komedija. V gl. vi.: John Cusack
Petek, 18. 9. ob 18. in 20. uri MLADI VOLKODLAK - ameriški, komedija. V gl. vi.: Michael J. Fox (VRNITEV V PRIHODNOST)
Petek, 18. 9. ob 10. uri Sobota in nedelja, 19., 20. 9. ob 18. in 20. uri KO UDARI TEAK-WONDO - hongkonški, karate. V gl. vi.: Angela Mao
Ponedeljek, 21. 9. ob 10., 18. in 20. uri MLADI VOLKODLAK
—	amenški, komedija. V gl. vi.: Michael J. Fox
Torek in sreda, 22., 23. 9. ob 18. in 20. uri CYBORG - italijanski, avanturistični. V gl. VI.: Daniel Greene
Sreda, 22. 9. ob 10. uri HYLANDER - ameriški, avanturistični
—	V jilmu se prepletajo zgodovinski, avanturistični in akcijski vložki. Film pa predvsem odlikuje zelo originalen scenarij pomešan z veliko domišljije in nenavadnih efektov, ki lahko film razvršča tudi v znanstveno-fantastiko. Glavno vlogo igra Kristopher Lambert, ki ga poznamo po vlogi Tarzana v filmu LEGENDA O TARZANU.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 17. 9. ob 20. uri MLADI VOLKODLAK - ameriški komedija. V gl. vlogi: Michael J. Fox,Michael Fox, kije zaradi vloge v filmu VRNITEV V PRIHODNOST postal eden najbolj priljubljenih mladih ameriških igralcev v tem filmu igra povprečnega gimnazijca, ki bi želel postati nekaj posebnega, da bi ga oboževala dekleta, razred in ljubitelji košarke. Zelja se mu izpolni, ko odkrije, da se počasi spreminja v volkodlaka in kot samozavesten volkodlak popelje šolsko ekipo do pomembnih zmag. Dekleta se lepijo nanj, vsi ga občudujejo toda . ..
Nedelja, 20. 9. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — RISANI PROGRAM — Tom in Jerry ter druge ameriške risanke.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 21. 9. ob 20. uri SREČEN BOŽIČ MR. LAVVREN-CE — japonsko-britanski, vojna drama. V glavnih vlogah: David Bo-wie, Tom Conti, Takeshi FEST '84
kino šoštanj
Sobota, 19. 9. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - RISANI PROGRAM
—	Tom in Jerry ter druge ameriške risanke
Sobota, 19. 9. ob 18. uri KRONIČNI SAMOMORILEC - ameriški, komedija.
Nedelja, 20. 9. ob 18. in 20. uri SUPERAGENTA - ameriški, akcijski komedija. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill
Ponedeljek, 21. 9. ob 20. uri KO UDARI TEAKWONDO - hongkonški karate.
Sreda, 23. 9. ob 20. uri HIŠA — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: William Katt
kino Šmartno ob paki
Petek, 18. 9. ob 20. uri SUPERAGENTA - ameriški, komedija. V gl vi • Bud Spencer, Terence Hill
Nedelja, 20. 9. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - RISANI PROGRAM — Tom in Jerry in druge ameriške risanke.
Torek, 22. 9. ob 20. uri MLADI VOLKODLAK - ameriški, komedija ob lepem vremenu vsa v petek, 18. 9. ob 20.30 uri vabimo v letni kino na jezeru.
KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
gorenje
GORENJE DO NOTRANJA OPREMA
Na osnovi sklepa DS TOZD GRADBENI ELEMENTI razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
za naslednja osnovna sredstva in sestavne dele:
Zap. št.
NAZIV
Kom izklicna cena kom.
1.	Stroj rezkalni KREBS Leibcig	1	1.500.000
2.	Kompresor SLA 600 L Avtoclavi	1	400 000
3.	Vibrator VVAKER Fu 3/62	1	200.000
4.	Registrator delovnega časa RDT1 ISKRA	2	500.000
5.	Naprava nalagalna TRASLY	2	200.000
6.	Naprava namakalna vakum	1	22.000
7.	Rezervoar 501	1	10.000
8.	Transporter polžasti	2	20'000
9.	Transporter polžasti	1	30 000
10.	Cevi fleksibilne (0 10 cm—12 m, 0
18 cm-20 m)	200/m
11.	GGme firestone 16.00—24 (nove)	4	250.000
12.	Cisterna za kurilno olje 50 m3	1	250.000
Licitacija bo 22. 9. 1987 ob 10. uri v TOZD Gradbeni elementi, Gorenje 1/b p. Šmartno ob Paki, telefon 063 884-030. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v TOZD Gradbeni elementi. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% polog od izklicne cene. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce, TOZD Maloprodaja.
Na licitaciji lahko sodelujejo uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani.
Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za posamezno pozicijo za varščino predložiti barirani ček ali dokazilo o vplačilu (5 izvod virmana) in pooblasitlo DO.
KDOR |!Sbe
V mesecu septembru vam Blagovnica Gorica Titovo Velenje nudi UGODEN NAKUP
—	bele tehnike
—	drobnih gospodinjskih aparatov
—	akustike, TV aparatov
—	termoakumulacijsklh peči
—	posode
—	motornih žag
—	šivalnih strojev
IZKORISTITE UGODEN NAKUP NA OBROČNO ODPLAČEVANJE.
AMD Titovo Velenje
razpisuje
LICITACIJO
dvoosne prikolice za prevoz avtomobilov. Licitacija bo 30. 9. 1987 ob 15. uri v društvenih prostorih na Prešernovi 9.
f. REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o.
tt Šoštanj
teš
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Delavski svet TOZD TEŠ I. razpisuje dela in naloge
VODJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Na razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.	da ima VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri
2.	da ima 3 leta delovnih izkušenj v elektrogospodarstvu
3.	da ima organizacijske sposobnosti
4.	da je družbenopolitično aktiven.
Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat pošlje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, za razpisno komisijo TOZD TEŠ I Ivo Lole Ribarja 18, 63325 Šoštanj.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku.
( REK Elektrostrojna oprema n.sol.o.
fct Prcloge, Titovo Velen/e

REK Elektrostrojna oprema Preloge OBJAVLJA JAVNO PRODAJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v torek, dne 22. 9. 1987 ob 12.00 uri v Prelogah, Preloška c. 1.
1.	Kombi Zastava z 435-K, reg. CE 168-397, štev. šasije 474 705, štev. motorja 007512, leto izdelave 1979, invent. štev. 84313, v voznem stanju.
Izklicna cena: 250.000 din
2.	Brusilni stroj tip RLV, inve. štev. 1210 Izklicna cena: 30.000 din
3.	Brusilni stroj tip EB S-4, inv. štev. 25341 Izklicna cena: 70.000 din
4.	Kompresor, inv. štev. 32756 z ele. motorjem inv. štev. 65365 (tov. štev. 1403499)
Izklicna cena: 350.000 din
Ogled osnovnih sredstev je na dan licitacije od 10.00 do 12 00 ure, v prostorih REK DO ESO, Preloge.
Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali do 11.30 ure na dan licitacije.
Nakup osnovnih sredstev je po sistemu »VIDENO—KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Prometni davek ni vračunan v ceno.
Kupec lahko plača kupljena osnovna sredstva takoj ali najkasneje v treh dneh po licitaciji.
V slučaju, da kupec, ki je izlicitiral opremo, odstopi od nakupa 10 % plačane varščine se ne vrača.
17. septembra 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ Stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 17. septembra — ROBERT
PETEK, 18. septembra —IRENA
.SOBOTA, 19. septembra -SVETLANA
NEDELJA, 20. septembra -SUZANA
PONEDELJEK, 21. septem bra - MATEJA
TOREK, 22. septembra -MAVRICIJ
SREDA, 23. septembra — ADAM
M ALi OGLAS!
ZASTAVO 101 S (letnik 1978), ugodno prodam. Bohak, telefon 856-428. LEP VELUR PLAŠČ, krznen in usnjeno jakno ter dva plašča (št. 40), prodam. Telefon 856-784, od 15. do 20. ure.
BARVNI TV SPREJEMNIK, star 5 let, ugodno prodam. Telefon 854-968. OSEBNI AVTO AUDI 60, neregistriran, v voznem stanju, podam. Jenkova 15, 4. nadstropje, stanovanje 52, Titovo Velenje.
ZASTAVO 128, letnik 1981, 62000 km, registrirano do junija 1988, zaščiteno, garažirano, odlično ohranjeno, prodam. Kardeljev trg 1/18. TV SPREJEMNIK PANORAMA, okroglo raztegljivo mizo ter štiri oblazinjene stole prodam. Telefon 857-337, Pesje.
KUHINJO GORENJE GS 111, elementa b-319 in b-312 prodam. Nova, neuporabljena, 20 % ceneje. Marjan Schvveiger, Šercerjeva 15, III. nadstropje/14, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM TOMOS AV-TOMATIC star 1 leto. Informacije po telefonu 857-534.
POLONEZ, letnik 1981, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Telefon 884-061, zvečer.
LADO 1600 PRODAM. Marinšek, Jenkova 25, Titovo Velenje. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK UGODNO PRODAM, prodam tudi Tomos avtomatic, telefon 881-207.
SAMOSTOJNO FRIZERSKO POMOČNICO IŠČEM. Informacije po telefonu 884-046 od ponedeljkih, sredah, petkih, od 15. do 20. ure. IŠČEMO ŽENSKO, ki bi bila pripravljena pomagati pri negi bolnice na domu. Plačilo in ostalo po dogovoru. Gams, Ljubljanska 42 a, Titovo Velenje. Telefon 855-703. ČISTOKRVNO PSIČKO BERNAR-DINKO, staro 3 mesece, prodam Marija Britovšek, Škale 93, Titovo Velenje.
NOVO SPALNICO MEGGI PRODAM. Cena po dogovoru. Marko Kričaj, Splitska 20, Titovo Velenje. IRSKEGA SETRA Z RODOVNIKOM PRODAM. Telefon 881-206, interna 17.
UGODNO PRODAM KRZNENO JAKNO-VOLK, številka 40. Telefon
858-742.
PRODAM PREDSOBNO OMARO BOR LAŠKO. Cena 230.000 din. Vlado Šuster, Veljka Vlahoviča 51, Titovo Velenje.
GOLF JGL DIESEL »S« paket, 2 leti, star model z dodatno opremo, prodam. Telefon 853-490, do 18. ure; 857-734, od 20. do 21, ure. FIAT 750 LUX, letnik 1976, registriran do avgusta 1988 ter novo električno vgradno podpultno pečico zelo ugodno prodam. Telefon 856-026, popoldan.
PRODAM KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, otroško posteljico, zibelko, čoln Maestral 9 D z motorjem Tomos-4, rabljena 1 sezono. Telefon 858-095, popoldan, od 14.30.
PRODAM DVONADSTROPNE ORGLE IN DVA KLARINETA.
Ogled od 16. ure dalje. Stane Troger, Letuš 15 A.
NEMŠKI TRAKTOR TIGER S KOSILNICO PRODAM. 35 KM, letnik 1964, za 250 SM. Anton Rošer, Hudi-nja 24, Šent Vid, Vitanje. V račun vzamem govedo ali avto. DEMIT LEPILO, 8 koiti x 16 kg in Demit emulzijo, 13 kom x 13,5 kg, prodam. Prodam tudi mrežo, 50 m!. Kulterer, Vojkova 5, Titovo Velenje. ŠE NERABLJEN KOMBINIRAN ŠTEDILNIK GORENJE PRODAM. (2 + 2 maroni barva) Telefon 853-161.
OSEBNI AVTO VW 1300, letnik 1968, prodam. Telefon 855-157. ZASTAVO 101, letnik 1980 z dodatno opremo ugodno prodam. Telefon 856-105, popoldne. OSEBNI AVTO R-4, dobro ohranjen, prodam. Telefon 853-321, interna 765, dopoldan.
PRODAM TRAKTOR TV 521 in 8
mesecev brejo telico. Ogled popoldan. Miha Bolha, Gaberke 56. PRODAM SIMCO 1307, karamboli-rano. Telefon 857-890. PLASTIČNE ROLETE VSEH BARV IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO. Telefon 24-296.
CITROEN GS 1,3, star 7 let, prevoženih 70.000 km, ugodno prodam. Telefon 062-842-134.
PRODAM MOTORNO VESPO PX
200 E. Telefon 855-142, popoldne. UGODNO PRODAM FIAT 126 P star 5 let. Telefon 884-064, dopoldne. PIANINO PETROFE, MOŠKO KOLO SENIOR in plinsko napravo za avto poceni prodam. Telefon 857-782, po 19. uri.
OSEBNI AVTO R-4, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 855-337. VISO SUPER E, garažirano, prodam. Telefon 853-187 od 16. do 17. ure.
PLETILNI STROJ SIMAC, model DX-2000, ugodno prodam. Telefon 855-314, popoldan.
ITALIJANSKI GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK, PRODAM. Telefon 857-453, popoldan.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 18. september, ko si nas, pred letom dni, mnogo prerano za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat
in stric
Janko Turk
Še vedno ne moremo dojeti krute resnice, da se ne boš nikoli več vrnil med nas. V naših srcih si še vedno z nami.
Vsi tvoji.
V SPOMIN
22. septembra 1987 mineva 5 let, odkar smo izgubili našega nadvse dragega moža, ata in starega ata
Toneta Perovca
Spomin nanj bo vedno živel med nami. Hvala vsem, ki se ga le kdaj s spoštovanjem spominjate!
Vsi njegovi najbližji
ČGP DELO TOZD PRODAJA PODRUŽNICA CELJE
Gregorčičeva 6 zaposli
razna&alca za raznaianje časopisa DELO v Titovem Velenju. Delo je v jutraniem času.
Informacije po telefonu: 22-800 DELO Celje.
PRALNI STROJ GORENJE, star 8 let, prodam. Cena 6 SM. Telefon 854-458.
OSEBNI AVTO OPEL ASKONO, DOBRO OHRANJEN, PRODAM.
Letnik 1980, prevoženih 32.000 km. Telefon 881-297.
MOTOR TOMOS AUTOMATIC 3
ML, letnik januar 1987, prodam za 50 SM in avto 126 P, letnik 1976, v kompletu, prodam za rezervne dele za 25 SM. Telefon 853-321, interna 757, dopoldan.
ČEBELJNE DRUŽINICE PRODAM. Telefon 853-911.
ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK PREGO, globok, športen s stre-hico, prodam. Telefon 713-564, od 20. do 21. ure.
JADRALNO DESKO »CONDOR«, ŠE NERABLJENO, PRODAM PO UGODNI CENI in kombiniran hladilnik z zmrzovalnim delom. Telefon dopoldan 853-271.
OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVO 101 Comfort in Citroen GS 1,3 super, letnik 1979, prodam. Telefon 882-851
MEŠALEC ZA BETON UGODNO PRODAM. Telefon 857-847.
Dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
Od 18. do 25. septembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
Gibanje prebivalstva
Matično območje Velenje Poroke:
Silvo Avberšek, roj. 1958, kmetovalec iz Škalskih Cirkovc in Magdalena Jamnik, roj. 1964,
prodajalka iz Male Mislinje, Branko Podvratnik, roj. 1964, ključavničar iz Skornega pri Šoštanju in Jožica Travenšek, roj. 1967, vzgojiteljica iz Janškovega sela, Zvonimir Britovšek, roj. 1958, dipl. ing. fizike iz Titovega Velenja in Mirjam Janžekovič, roj. 1962 študentka iz Celja, Benjamin Kavčič, roj. 1957, zdravnik iz Govejka in Stanka Virb-nik, roj. 1961, medicinska sestra iz Skal, Srečko Trnovšek, roj.
1962,	električar iz Titovega Velenja in Andreja Mihaljevič. roj.
1963,	ekonomski tehnik iz Šoštanja, Milan Mevc, roj. 1958, uslužbenec iz Šoštanja in An-drejka Žužek, roj. 1962, dipl. obramboslovec iz Titovega Velenja.
Kje si ljubi atek, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu in spoznanjem, da ni več med nami našega ljubega moža, atija, sina, brata in strica
Ivana Lemeža
iz Vinske gore
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno zahvalo izrekamo dobrim sosedom Janu, Stanetu Lemežu in Milanu Javorniku. Hvala tudi pevcem, govornikoma in godbi, sodelavcem Gorenja TOZD ZHT plastika in PPT. Topla zahvala velja tudi gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljen obred.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala, hvala za darovano cvetje in vence na njegov prerani
grob.
Njegovi: žena Silva,' hčerka Zdenka, sin Andrej, mama, ata, brat Miran, sestri Marta in Silva z družinami, tašča, nečaki in nečakinje.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Angele Glinšek
18. 8. 1904-8. 9. 1987 iz Škal v Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, izrekali sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Reberniku, dr. Žuberjevi, internemu oddelku bolnice v Slovenj Gradcu za lajšanje bolečin v času njene zahrbtne bolezni, govornikoma Slavku Pocajtu in Adolfu Lip-niku, pevskemu zboru Škale — Stane Sever, Gasilskemu društvu Škale, društvu upokojencev
in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Stanko in hčerka Matilda z družinama ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Lucije Vivod
IZ CIRKOVC
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene bolezni krajšali čas z obiski v bolnišnici, ji vlivali pogum, nam vsem pa, v teh težkih dneh, stali ob strani.
Zahvalo izrekamo dr. Igorju Kočevarju iz ZC Velenje, ter vsemu osebju internega oddelka D splošne bolnice Sloveni Gradec, posebej še dr. Tonetu Ravnikarju za nesebično pomoč in lajšanje bolečin.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so njen prerani grob zasuli s cvetjem in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala DPO KS Cirkovce in govorniku Maksu
Speglu za izrečene besede slovesa.
Hvala tudi gospodu kaplanu Marjanu Veterniku za opravljen pogrebni obred in pogrebno-
mašo.
ŽALUJOČI: mož Ivan in hčerka Silva z družino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta,
brata in strica
Antona Mahneta
iz RAVEN pri ŠOŠTANJU - 30. 3. 1917-5. 9. 1987
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili
na pomoč.
Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na zadnji poti.
Hvala tudi častni straži, ZB Ravne, govornikom tovarišem Hudomalu, Gorograncu ter njegovemu stanovskemu tovarišu za poslovilne besede, godbi REK in duhovniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Pepca, hči Danica, sinova Tone in Jože z družinama ter drugo sorodstvo.


Prometni svetovalec
Kje so »obvisele« kresničke?
PeSci, na nek način najbolj ogroženi in najmanj zavarovani v cestnem prometu, povzročajo veliko število nezgod s hudimi posledicami tudi sami. Vozniki vozil morajo v prometu praviloma dokazati svojo zdravstveno, psihofizično in strokovno sposobnost, pešcem pa je dana cesta na razpolago takore-koč »kar tako«. In ker med pešce sodijo najmlajši, ki komaj zaracajo, razigrani šolarji, zaposleni in zamišljeni slučajni občani, starejši in tisti z zmanjšano zdravstveno sposobnostjo pa še kakšna vmesna kategorija — z eno besedo, vse kar leze in gre, sodijo udeleženci v prometu, ki pešačijo, med ogroženo in ogrožujočo skupino, ki ji moramo posvečati posebno skrb.
Med preventivne in zaščitne ukrepe, ki jih morajo pešci izvajati ob hoji ali zadrževanju na prometnih površinah, sodi spoštovanje tistega določila Zakona o varnosti » cestnem prometu (čl. 52) ki pravi: »Med hojo po cesti izven naselja morajo pešci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa.« Zakonu je zadoščeno že tedaj, če pešec obleče takšna oblatila, ki imajo lastnost odsevati svetlobo žarometov, praktični pripomočki pa so odsevna telesa, ki smo jih zaradi učinkovite reklame med najmlajšimi in podobnosti z izvirnikom imena poimenovali kar »kresnička«.
Gre za odsevnik, obešen na vrvici, ki obešen pod pasom ali ob bok pešcu s stalnim spreminjanjem lege odseva svetlobo žarometov ali obcestnih svetilk in tako močno povečuje vidnost osebe. Hkrati učinkuje alarmno, saj prekinjeno svetlikanje opozori, mogoče celo zdrami voznika motornega vozila, da postane pozoren na pešca in ustrezno ukrepa. Pred leti je Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem piumeiu zastavil obširno akcijo za opremo pešcev ter uporabo kresničk, veliko podporo pa so nudile šole, vrtci ter občinski sveti za preventivo. Proizvajalci (»Saturnus« in drugi) so založili tržišče (v Titovem Velenju je moč kupiti kresničke v Mladinski knjigi in vseh prodajalnah delov za kolesa in avtomobile); razmeroma dostopna cena pa bi naj zagotovila množično opremljenost z odsevniki.
Žal ugotavljamo, da je akcija zaradi splošnega negiranja vseh zakonskih normativov tudi na tem področju precej zatajila. Na cesti le rekokdaj srečamo pešca z bleščico, marsikdaj odrešilno, ki veselo poskakuje ob desnem boku (hodimo po levi strani ceste) sprehajalcev, športnikov in slučajnih pešcev. O učinkovitosti so se vozniki lahko prepričali, o nespošto-vanju zakonskega določila pa smo se prepričali po službeni dolžnosti miličniki in drugi, za prometno varnost zadolženi dejavniki. Ob nezgodah na cesti, ki se pripetijo pešcem in kolesarjem ob zmanjšani Vidljivosti ali ponoči, skoraj vedno ugotovimo tudi, da pešec ni bil opremljen z odsevni-kom, torej je bil slabo viden.
Jesensko zimsko obdobje je čas, ko je uporaba kresničk potrebna pogosteje, v megli in mraku, dežju ter stemnitvi, zato vendarle poglejmo, kje so obvisele kresničke. Nikar se jih ne sramujmo pripeti, vzeti.Nv roke in se kot za šalo poigravati z njimi — ne le zaradi zakona, predvsem zaradi lastne varnosti.	Jože MIKLAVC
Šah
V soboto turnir v Topolšici
Na hitropoteznem šahovskem turnirju za prehodni pokal občine Velenje je za mesec september zmagaf Goršek z 11 točkami, drugi je bil Brešar z 8,5 in tretji Matko z 8 točkami. V skupni uvrstitvi vodi Matko s 54 točkami, pred Gorškom s 46 in Brešar-jem s 44 točkami.
Šaleško šahovsko društvo in Naravno zdravilišče Topolšica bosta v soboto v hotelu Vesna pripravila 3. šahovski vikend turnir. Igrali bodo po švicarskem sistemu, pare za posamezna kola bo določal računalnik, vsak udeleženec mora imeti s sabo šahovsko uro, vpisnina velja 2.000 dinarjev, turnir pa se bo pričel ob 9. uri.
^^tasilsko društvo in TVD Partizan Škale vabi — "1 na
I VINSKO TRGATEV PO STARIH NAVADAH
v soboto, 19. septembra, začetek ob 18. uri Zabavali vas bosta VIS Vesna in ansambel Sušeč. Prire-
Lditev pri gasilskem domu bo ob vsakem vremenu. Va- B bljeni.
Prizadevni mladi kotalkarji
Velenjski klub na evropskem prvenstvu
RTC Golte
Spust »Belega zajca« Savinja 87
Rekreacijsko-turistični center Golte bo ob koncu sezone veslanja na Savinji pripravil drugi rekreativni spust »Belega zajca« na Savinji od Strug do Ljubnega za turiste in tekmovalce. Turisti bodo tekmovali v kajaku in kanuju, tekmovalci pa v kategorijah C 1, C 2, K 1 in K2, ločeno moški in ženske. Udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost, njihovi čolni morajo biti nepotopljivi, imeti pa morajo tudi posebne plavalne jopiče in zaščitne čelade. Prijave sprejemajo še danes in jutri, v četrtek in petek, na sedežu RTC Golte v Žekovcu ter uro pred startom, ki bo v Strugah v soboto, 19. 9., ob 15. uri.
Istega dne bodo ob 11. uri pričeli tudi z očiščevalno akcijo ob Savinji od Luč do Radmirja. Kajakaši in vsi udeleženci kajakaške šole RTC Golte se na svoji poti po Savinji namreč srečujejo z veliko nesnage, ki v tako lepo reko ne sodi, zato so se odločili, da jo bodo s skupnimi močmi očistili. Zato vabijo vse, ki si želijo, da bi Savinja postala biser slovenskih voda, da se jim pridružijo. Vsekakor pohvale vredna zamisel.
Skoki — Rednjak republiški prvak
v nedeljo je bilo v Logatcu poletno republiško prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše pionirje do 13 let starosti in mladi velenjski skakalci so se znova izkazali. Zmagal je namreč Rednjak, tretji je bil Kaligaro in enajsti Damjan Ograjenšek.
Dan pred tem pa je bilo enako prvenstvo za mlajše pionirje »C« v Kranju. Luka Ograjenšek je bil osmi in Kokolj enajsti.
SteklanRudar 0:4
Nogometaši Rudarja so z nedeljskim nastopom proti novincu v slovenski nogometni ligi Steklarjem v Rogaški Slatini razveselili navijače z visoko zmago. Zlasti v drugem polčasu, prvega so dobili z 2:0, so bili mnogo boljši od slabih domačinov in bi lahko zmagali še z višjim rezultatom. Strelci so bili Jalušič, Dizdarevič, Brdžanovič in A. Kotnik. V prihodnjem kolu bodo doma igrali še z drugim novincem v ligi, z ekipo Izole.
MdribonElkroj 4:1
Invalidski šport
Športniki velenjskega društva invalidov so pričeli s tekmovanji v drugem delu občinskih prvenstev. Prvi so krog tekmovanj sklenili ribiči, na njih pa je skupno sodelovalo 39 tekmovalcev. Velja povedati, da so bili velenjski ribiči že trikrat republiški prvaki in se bodo tudi letos udeležili republiškega tekmovanja, čeprav se na regijskem niso preveč izkazali. Na prvenstvu v Litiji bodo konec meseca nastopili Karel Brezovnik, Franc Oštir, Lenart Vincek in Silvo Koželjnik.
Balinarji, ki so na regijskem tekmovanju zmagali, so na republiškem med desetimi ekipami osvojili deveto mesto, v ekipi pa so bili Zeljko Vo-glar, Rudi Kopina, Ignac Kuri, Franc Knez in Franc Zagorc.
Prizadevni organizatorji v društvu invalidov bodo letos v sodelovanju z
Velenjski kotalkarji prizadevno vadijo, njihovo delo pa se kaže tudi v rezultatih. O njihovih uspehih smo lahko v Našem času že brali, tokrat pa namenimo več pozornosti dvema njihovima članoma, ki se bosta, kot vse kaže, udeležila evropskega prvenstva v kotalka-nju.
To že zagotovo velja za štirinajstletno Alenko Oven, ki kotalka od svojega tretjega leta. Letošnje leto je še posebej uspešna. Pred nedavnim je na mednarodnem prvenstvu osvojila pokal Dunaja, njen pa je tudi letošnji pokal prijateljstva, osvojila pa je še naslova republiške in državne prvakinje v skupini mlajših mladink. Že prejšnja leta pa je osvojila tudi nekaj pomembnih naslovov.
Za takšne uspehe je resnično potrebno trdo delo. Alenka trenira redno, vsako popoldne, po nekaj ur, Jcar pa je ne obremenjuje preveč, saj ji pomeni ta šport vse.
Pa namenimo nekaj besed še Mateju Šumniku, ki je prav tako kandidat za evropsko kotalkarsko tekmovanje. Tudi on tekmuje v skupini mlajših mladincev, kjer je osvojil pred nedavnim, na prvenstvu v Domžalah, prvo mesto. Aktivno tekmuje že tri leta. Obiskuje pa 7. razred osnovne šole Gustava Šiliha. Tudi on pravi, da zahteva kotalkanje veliko trdega dela, saj je treba redno in prizadevno trenirati vsak dan.
Pogovarjali smo se tudi s trenerjem omenjenih tekmovalcev, Slavkom Ko-
reničem, ki pravi, da velenjski kotal-karski klub po dolgih letih (pred približno 20. leti so bili 3. najuspešnejša kotalkarska ekipa na svetu) spet pridobiva na ugledu. Prejšnja leta so imeli veliko težav, saj so bili odvisni izključno od lepega vremena in so lahko trenirali samo poleti, v prihodnje pa bo bolje, saj bodo lahko preko zime trenirali v Rdeči dvorani. Povedal je tudi, da je kotalkanje dokaj zahtevna športna disciplina, še posebej, ker sodi med individualne športe, to pa seveda pomeni, da potrebujejo veliko dobrih trenerjev. Teh pa ni.
Kotalkarskemu klubu so bili doslej v največjo oporo starši tekmovalcev, ki aktivno delajo v klubu, sami pa tudi nabavljajo vso potrebno opremo, ki ni poceni.
Omenili smo le dva velenjska kotalkarja. Povedati pa je treba, da so uspešni še mnogi drugi. Prejšnji teden, ko smo jih obiskali, je intenzivno trenirala skupina, vodi jo Andreja Oven, ki bo zastopala velenjski klub in tako delno tudi Jugoslavijo, na mednarodnem klubskem tekmovanju v Nemčiji, ki je ta teden.
M. Zakošek
Trener Slavko Korenič z Alenko Oven in Matejem Šumnikom in Mojco Oven, perspektivnimi Velenjskimi kotalkarji
AMD Šaleška dolina že petnajstič izvedli avtoral!y invalidov. To prireditev pripravljajo ob občinskem prazniku in jo občasno namenjajo spominu na umrle in v preteklosti zelo prizadevne člane. Letošnji rally bo tako posvečen dolgoletnemu zastavonoši in udeležencu prejšnjih rallyjev Tonetu Krištofu. Rally bo v nedeljo, 4. oktobra, pričel se bo ob 9. uri pred Rdečo dvorano in sklenil okrog 13. ure na Trebeliškem. Štiričlanske ekipe se lahko prijavijo v društveni pisarni.
Nogometašem Elkroja letos ne cvetijo rožice. V nedeljo so na gostovanju pri Mariboru klonili še četrtič zapored. Morda izkupička pri lanskem drugoliga-šu niti niso načrtovali, zamudili pa so priložnost za točko, saj so domačini igrali zares slabo. Ob polčasu je bil rezultat 2:1 za domačine, strelec za goste pa je bil Hren. Igralci Elkroja v drugem delu niso znali izkoristiti slabosti domače ekipe, za nameček pa so v zadnjih minutah prejeli še dva zadetka.
V nedeljo se bodo doma pomerili s Steklarjem in to bi bila lahko odločilna tekma za boljše obete v prihodnje. Tudi zato, ker je po treh zaporednih porazih ekipo že prejšnji teden zapustil novi trener Josip Turčik, novi (in stari) trener Bojan Prašnikar pa je s svojim delom pričel v torek.
Era Šmartno :Proletarec 1:1
Šmarški nogometaši v nedeljo zagotovo niso razveselili svojih navijačev z igro in izkupičkom. Gostje iz Zagorja so imeli v prvem polčasu več od igre in več lepih priložnosti, izkoristili pa so le eno. Nekoliko boljša igra gostiteljev v drugem delu igre je zadostovala le za izenačenje, strelec pa je bil Laznik.
TermopohŠoštanj 22:29
V prvem kolu tekmovanja v slovenski rokometni ligi so rokometaši Šoštanja na gostovanju v Škofji Loki upravičili vlogo favorita. Igralci domačega Ter-mopola so se jim uspešno upirali je v prvih minutah, kasneje pa se je razlika večala v korist gostov, ki so na koncu zmagali z 29:22. Zelo dobro je branil Vajdl, z desetimi zadetki se je izkazal Žolger, strelci pa so bili še Požun 7, Lesjak 6, Plaskan 4 in Čater 2. Tudi v drugem kolu bodo Šoštanjčani gostovali, tokrat pri Inlesu v Ribnici.
Casting
Vlado Mešič odličen
Na zadnjem letošnjem republiškem tekmovanju ribičev v suhih disciplinah — castingu v Kopru se je izkazal Vlado Mešič. V disciplini muha — kombinacija je dosegel nov državni rekord, zmagal je v skupni uvrstitvi med posamezniki in skupaj s tovariši iz ribiške družine Paka tudi med ekipami.
Era Šmartno: Alples 25:11
Po vrnitvi v slovensko rokometno ligo so se v prvem kolu izkazale tudi igralke ERE Šmartnega. Na domačem igrišču so po dobri igri v obrambi in učinkoviti v napadu premagale rokometašice Alplesa iz Železnikov s 25:11. Zadetke so dosegle Trobina 7, M. Bole 6, Pavič 3, Jordan in Hrast po 2 in Nemeček enega. V drugem kolu bodo Šmarčanke gostovale pri ekipi Burje.
Občina Velenje
Množično uničevanje prometnih znakov
V	naši občini je v zadnjem času vse več kraj oziroma nezaželjenih nočnih obiskov v stanovanjih. Ti obiskovalci so celo tako drzni, da jih ne moti, če so v njih ljudje.
Med nami pa so, kot kaže, tudi objestneži, ki so se začeli znašati nad prometnimi znaki.
V	zadnjih štirinajstih dneh so uničili približno 15 znakov od odcepa Šaleške magistrate do Šoštanja, približno toliko tudi na cesti od Laz proti Šentilju. Ko smo se te dni peljali po severni magistrati proti Gaberkam, smo tudi ob tej cesti opazili uničene ali polomljene prometne znake, ki seveda ne morejo več služiti svojemu namenu. Vemo pa, da znaki niso samemu sebi namen, ampak so zato, da voznike opozarjajo na prometni red na cestah. Gotovo ti objestneži niso vozniki, saj drugače tega ne bi počeli. Zavedati pa bi se kljub vsemu morali, da lahko manjkajoči prometni znak povzroči hude posledice za udeležence v prometu.
Na cesti proti Šoštanju oziroma proti Šentilju so objestneži tako uničili približno 30 znakov. Na
cestnem podjetju Celje so nam povedali, da stane prometni znak s postavitvijo kar 10 starih milijonov dinarjev. Torej, gre tudi za veliko materialno škodo. Po besedah Rajka Peciga, vodje sektorja za vzdrževanje cest, toliko znakov nimajo na zalogi, »nanje pa bo treba kar nekaj časa čakati, ker je dobavni rok dva meseca.« Denar za njihovo obnavljanje morajo namenjati tudi iz izrednega vzdrževanja. To pa pomeni, da bodo že
tako pičla sredstva za zimsko vzdrževanje cest še skromnejša.
Ob tem je zaskrbljujoče, da je uničevanje prometnih znakov v velenjski občini najbolj množičen na celjskem območju. Zato je prav, da smo tudi kot udeleženci v cestnem prometu kar najbolj budni, da naša varnost ne bo še bolj ogrožena.
S. Vovk
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ŠTEVILNI VLOMI V STANOVANJSKE HIŠE
Dolgoprstneži so se v našem mestu resnično močno razbohotili, vse pogosteje pa vlamljajo tudi v stanovanja in stanovanjske hiše, zato miličniki opozarjajo občane, da naj jih čim bolj zavarujejo, še posebej v času njihove odsotnosti.
V noci na 12. september so zabeležili velenjski miličniki več vlomov oziroma poizkusov vlomov v stanovanjske hiše. Med drugim je neznanec skušal vlomiti v hišo Rada Dj. na Jerihovi cesti. Na silo je nameraval odpreti vhodna vrata, ko pa je opazil, da se z notranje strani nekdo približuje, je zbežal. Podobno je
bilo tudi pri vlomu v hišo Iva N. s Prisojne. Neznanec je že vlomil vanjo (skozi) okno, ko pa je slišal, da je nekdo doma, je zbežal skozi vhodna vrata.
Drugače se je končalo v hiši Cvete S. prav tako s Prisojne, kjer so zaznali vlom šele zjutraj. Izginilo jim je 40. tisočakov in trije prstani. Vlom v hišo so miličniki zaznali spet 13. septembra in sicer je bila to hiša Jožeta L. s Šmarske, odkoder je izginilo 500 tisoč din in zlat nakit.
VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE
V noči, ko so zabeležili miličniki veliko vlomov v stanovanjske hiše, tudi avtomobili niso bili
varni. Tudi teh vlomov je bilo precej. Med drugim je bilo vlomljeno v avto Marjana M. s Tomšičeve ceste, od koder je neznanec odnesel radiokasetofon, rezervno kolo in črno torbico. Z avtomobila Cecilije K. s Prešernove ceste pa je v isti noči prav tako izginil radijski sprejemnik, antena in torbica za prvo pomoč.
IZSILJEVAL PREDNOST
Po Šaleški cesti v Titovem Velenju, iz smeri Slovenj Gradca proti Celju je peljal v soboto 12. septembra nekaj po 17. uri voznik osebnega avtomobila CE 229-835 Mile Damjanovič, 1961. Ko je pripeljal do semaforizira-nega križišča s Kidričevo cesto (na semaforju je gorela zelena luč), mu je naproti pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila CE 195-234, Fahrudin Karič, 1957, ki je zavijal levo na Kidričevo cesto. Ta je izsilil prednost vozniku Damjanoviču. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik Damjanovič telesno poškodoval, prav tako pa tudi njegovi sopotniki Mirjana Pajevič (1965), Darko Pajevič (1978), Nina Tomic (1984) in Jožefa Ovniček (1940). Nastala pa je tudi večja materialna škoda.
ZAPELJAL S CESTIŠČA
Po cesti s Trebeliškega proti Paki je peljal ponoči 12. septembra voznik kolesa z motorjem Matija Sirk. V blagem levem ovinku je iz neznanega razloga zapeljal s cestišča in se pri tem telesno poškodoval.