V TRSTU, dne 26. maja 1905.
Leto II
Št. 10.
voučiio-zaSavni Ud o poboSami za dcvindii biiižim.
Uliaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu.
Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st.
Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 864.139.
Dan sprave.
(Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih).
Spisal Zvonimir j\Insh.
(Dalje.)
2. Dejanje.
(Gostilna. Krčmar, Urh, Obroč, Zguba in več vinjenih pivcev, ki slonijo na mizi.)
Urh: Hej, vina na mizo ! Danes se pije zastonj kakor včeraj. Piti in vesel biti je lepa čednost’ Saj pravijo, da ni boljšega na svetu kakor prijatelj, 'd kozarec dobrega vina.. .
Obroč : Kako je to, da ne ?
Urh: Čenča, kaj ti veš ! Nič ! Vse si se še-le °d mene navadil !
Obroč: Najbolje je cel liter dobrega vina!
Urh : Slepar krčmarski, kaj tekaš tako okoli, kakor bi se ti v pekel m ud lo ?!
Krčmar: Imam pametnejša opravila, kakor Pa dajati pojasnila na tvoja bedasta vprašanja !
Urh {udari po mizi): Samo še enkrat pra-v'>n : vina na mizo !
Krčmar : Kaaaj ? vina ! a tisto pa že.... takoj!
Urh {oponaSaje) : Kaaaj ? — No, lep krčmar sb ker niti ne veš za kaj se gre, dokler se ti ne Pove desetkrat!
Krčmar : Koliko vina ?
Urh : Streha, kolikor hočeš, samo malo ne, SaJ vendar ve;, da mene vsaka malenkost silno Vzburja! Danes smo vsi tako strašno žejni, da se napili do smrti. {Krčmar odide).
Obroč: No, Urh, kako si se premislil: ali' Prodaš tisto njivo ob poti ali ne ?
Urh : Ti nesrečna njiva, da li že ne da mi-! Saj sem rekel — počakaj 1 Sedaj se mi ne JGbi si radi tega misli napenjati ..
Obroč: Brž izpijmo te ostanke — sedaj dobimo menda Metličana 1 {pijejo)
Zguba: Veš, Urh, to je sicer prav dobra kapljica, ampak samo dve napaki ima : če vode vanjo zmešaš, jo zmešaš in pokvariš, če ne pa ona tebe zmeša (krčmar vstopi). Vragovo vino !
Krčmar : Ti Zguba ti, kaj pa zabavljaš čez moje vino, ko že kar plavaš v njem !
Urh : O, prav ima ! Res je : kadar pijem tvoje vino imam vselej še drugi dan težko glavo, kakor bi mi kdo svinčen mernik poveznil čez njo !
Krčmar: Kaj morem jaz zato, ako se tvoja glava namoči in napije kakor goba !
Urh : Pa tudi v želodcu me zbada, kakor bi bil ježa požrl!
Krčma’’: Eh, pa se zato že tako kislo držiš ! Lep mož ! Kaj ti je hlače tudi moje vino raztrgalo ?
Urh: Sam vrag vedi, kdo mi je hlače strgal, saj sem jih imel vendar ves dan in vso noč na sebi! No, ker pa že vse vidD, pa povej ali si že videl hudiča ?
Krčmar : Ne, tega pa še ne !
Urh: Poglej torej tu v moj žep !
Krčmar (pogleda) : Saj nimaš nič notri !
Urh: Glej, to je ravno hudič, ko ni v žepu nič! — Sam zlomek pa ne more nič, ako nevšeč-niki od njega le vlečejo, dajo pa ne nič ! — No, kaj se pa vi drugi tako držite (nekateri leže na mizi) kakor kraške neveste. Ali ste že vsi muhe, ki brenče, le dokler niso namočene ? (udari po mizi; več pivcev se godrnjaje dvigne.)
Zguba: Ne razsajaj. Urh 1 Mi nismo take mevže kakor ti, ki si zadnjič tukaj tako tiho stal poleg žene, kak r bi se bal, da ti ona glavo v krilo zavije !
Prihodnja številka izide 9. junija.
Urh : Kdo pravi to ? ti, ki moje vino žreš ! To je iaž — najnesramnejša laž !
Zruba (menjevaje glas) : Žena bo rekla: „Kam je šel, kam je šel Urh?!“
Urh: Hentana žaba, bodeš že tiho !
Zguba : Žena te čaka se za utrkom....
Urh: (udari po mizi): Molči' Naj čaka s zajutrkom, naj čaka s kosilom, naj čaka z večerjo; lažje čaka kakor jaz ! Le naj mi kaj reče, to jo potem zbodem bol kot sam nož!
Zguba : Glej, tebi je žena zavidna...
Urh: Da bi te koklja brcnila, ali je ti nimaš P ! (kašlja). Moja žena mi nič ne zavida in niti ne mara za pijačo ; najrnjše živi od samega klepetanja (kašlja).
Kromar: Urh, umrl bodeš, to bode žena vesela!
Urh : Res, zajcu je prirojena krogla, meni pa smrt! Misliš, da bom res umrl, saj nisem neumen. Zadnja neumnost je, ko dajo človeku z lopato po trebuhu ... (kašlja, Marijanica vstopi)
2. prizor.
Obroč: Veš, Urh, sedaj mrjo samo inožki : na onem svetu imajo veliko žensk in ker preveč klepetajo, rabijo možkih, da bodo z loparjem mir delali....
Marijanica ; Nikar ne bodite tako hudobnega srca in ne zaničujte žensk ! Urh, domov pojdi....!
Vsi (zasmehlpvo) : Ohooo, Urh....!
Marijanica: Bodi pameten in ubogaj me!
Zguba : Le pojdi, Urh, doma ti bode pa žena glavo v krilo zavila!
Marijanica: Ko bi ne bilo greh, preklela vas bi, hinavci, podpihovalci, zapeljivci.. ! Vi ste krivi mojega gorja, vi vi, le glejte me debelo ! Ne bi bilo pač škode, ko bi se zemlja odprla pod vami! Preklet je bil Kajn in vi. ..
Zguba (naglo): Molči, baba, če n te ubijem !
Marijanica: Kar lako-le se ubija?! Lej, lej! Ubij me, me bodeš vsaj reši), ti pojdeš pa zopet ričet pihat...
Urh: Vraga, poberi se, kdo te je klical sem ? ! — Na pa preje pij! (vsi trkajo). Na zdravje, Marijanica !
Marijanica : Urh, domov pojdi!
Urh : Hudimanova prevzetnost, koliko jo je danes, ali si frečko zadela?!
Marijanica: Domov pojdi, prosim te! In ne kolni me!
Urh; Zlomkova babnica, kaj bodeš režala nad menoj, kakor nad peskom ! Ti se poberi domov, ti loncem pet, mene pa pusti v božjem miru....!
Marijanica: Urh, bodi pameten! Ves dopoldan sem težko delala in me križ boli....
Urh: Kaj me briga tvoj križ! Jaz imam že zdavnaj svojega !
Obroč: Urh, pojdi domov !
Marijanica (ga vleče proseče) \ Urh... !
Urh : Molči, gobec! (.ve zapodi v ženo in jo suje ven ob občem smehu). Hop, hop, hop...!
Zguba: Dobro si napravil, Urh! 'bi bi bil še za rablja dober, he he te !
Vsi (trkajo): Živijo Urh !
Urh : Žena naj mol i in doma zame moli, saj jaz tako ne pridem več do tega. Ge danes pol hiše zapijem, naj jo pa, saj je še pregovor : Kar danes lauko storiš, ne odlašaj na jutri !
Obrcč : Hej, Un, kaj se bodeš tako pusto držal, kot bi li mačka taco odgriznila !
Zguba: Mladeniči, zakrožimo jedno.. !
Krčmar ; No, vi sle pa lepi mladeniči, ha ha ha!
Zguba : Ne zabavljaj ! Ako nismo sedaj več, smo bili pa nckiaj, saj to je vsejedno. Veš, ti duša prodana pod desetimi zvonovi na okrog nam ni bilo jednakih ! (Krčmar prikima).
Obroč: Urh, veš kaj, urežimo tisto našo : „Ne grem domov !
Urh : Tisto, tisto...! (daje takt z obema rokama).
Vsi (pojo) :
Ivikelco prodala bom, za sladko vince dala bom, ne grem domov, ne grem domov, sem žejna premočno !
kKuiodiia).
Vsi (trkajo): Živijo, Urh !
3. prizor.
Zid (vstopi s košem na hrbtne-. Eeee! Kupite, kupite.... klaca, sukne, rokavica, gonovica... !
Urh (jezno)-. Para peklenska! Komaj sem jednega hudiča ven vrgel, pride mi že drugi! Ša-lamiš, koliko imaš še celih kosti (vstane).
Žid: Heeee, kupite dober blagu! Prov pu ceni! (Urhu kazaje) Ti imaš rasparana klaca — kupi, kupi!
Urh: Šalamiš, hudikov hudik (ga sune, da žid daleč odleti), kdaj sva pa krave skupaj pasla, da mi praviš: ti! — Pravzaprav ti pa moje hlače ne gredo prav nič mar ! Nič, nič..! (maha z roko).
Žid (.ve približa)-. Seveda ni nic rasparana I — je, je, le dobro poglej (kaže) -. rasparana klaca.... (sname koš zjedne rame);
Urh: Ven, ven, poberi se, ven...! Ne devaj doli koša ! Ven... !
Žid : Ven ? Mari kupi klaca !
Urh: Vraga, ali si gluh ? 1 (upije.) Tridesetkrat sem ti že rekel, da ne potrebujem ničesar; zakaj se ne izgubiš ven 1 ?
Žid : Kako praviš ? ven 1 Samega sebe naj vr*cm ven — is hiše ! ?




Urh : Torej ti pomagam. Ven ! Ubijem te ! (ntjetu se in pehata, dokler ne pade Udu koš raz ramen.) Ven, ven... I
Obroč in Zguba: Urh, Urh Urh..'
Urh (gre k mizi) : Takega zlomka pa še nisem videl ! Siten je kakor brencelj.... !
Obroč: Veš kaj, Uih, za tvojo Marijanico jedne kupi — ker hlače nosi! To jo bode jezilo .. 1
U:h : Para peklenska, sem s košem' (Izbira hlače in jedno za drugim meče po tleh, zid pa čepeč vse kose hvali in prestreza.) Koliko veljajo te ?
Žid : Samo dvajset kron. To je pariška moda 'n pariška blago. Samo dvajset kron 1
Urh : Zid, ali noriš ? Ven, da se še mi ne nalezemo tvoje bolezni. Ven, ven....!
Žid: lleeeel počakaj, prijatov.. !
Urh: Jaz nisem tvoj prijatelj... odkod neki!?
Žid: Heeee, počakaj, ta klaca velja pa samu dvanajst kron (da hlače). To je angleška moda >n dunajsku blagu !
Urh : Norec, ti noriš ! Daj te hlače za deset kron ali pa odlazi! Ven, ven..! (prevrne njega ‘n koš po tleh).
Žid (se pobere:) Ne morem, mene velja ta klaca dvanajst kron. Res ne morem...! (spravi obleko v koš). Dvanajst kron '. Klaca je trda, za tri inta dobra...!
Urh: Pa ven, pa takoj (ga peha proti vra-tom.) Ven, ven, brencelj, poberi se... !
Obroč (priskoči): Ti, žid, deset kron velja, v°l.ja .. (ploska z rokama).
Žid: Naj ho, da bode kaj kupčije!
Urh : Torej, daj hlače !
Žid: Torej, daj mi deset kron, poprej ti ne dam klaca!
Urh: Vedi, žid, jaz imam hudi a v žepu !
Žid (plašno :) Kaj je to ? — pištola ?! — S ^m pa le miruj !
Urh : Stokrat, sem ti že rekel, da me ne tikaj !
Žid: Plačaj takoj...!
Urh (kriči): Grom in strela! ne tikaj me jaz imam hudiča v žepu !
Žid (kriči): Miruj, miruj..!
Urh: Šema, kaj pa kričiš.,.!
Žid: No, sedaj pa sadnjikrat: ali hoces pla-Cfdi ali ne ?
v Urh : No, če je vseeno, potem pa rajši : ne! (Žid spravlja obleko.) Ej, oj, pa tistih klac ne devaj
na*aj.. t
Žid (ga poškili): Torej, daj mi deset kro», Poprej ti ne dam klaca!
Urh: Jaz imam hudiča v žepu! (seže v žep.)
Žid {plašno): Miruj ..! S tistim pa le miruj!
Urh (krčmarju): Vrzi mu no že tistih deset kvonic, da bode brbrač že tiho.. !
Krčmar (šteje denar): Hočete kaj piti ?
Žid: Nic, ni:! (spravi denar).
U‘h (zidu) : Sedaj pa nesi te hlače moji ženi, ker sem jih zanjo kupil 1
Žid (začudeno): Kaj tvoja sena klaca nosi!? Lej, lej, pa se sase jedne kupi !
Urh : Ne tikaj me ! To sem ti že desetkrat povedal. Nesi hlače, plačam te zato, kadar prideš nazaj 1 (Zid si nadeva kos) Koš pusti tukaj !
Ž d : Kos vzamem seboj.
Urh: Kaj še, mrha. da mi hlače unešeš ? Ne, ne, nikoli ! (se rijeta za koš). Koš vzame krčmar .. ! {Krčmar vzame koš)...
Žid : Koliko je številka ?
Urh: Tepec, čemu ti bode pa ta? saj je nad vralmi napisana '
Žid : Kje pa je tista hiša ?
U. h : Kar za nosom pojdi, ] a gotovo ne zajdeš !
Krčmar: Zadnja je na tem liribčeku. (Zid mrmraje odhaja.)
Urh : No ta židovska para je še iz lepšega kraljestva kot m ja stara !
Ob oč : lia ha ha, rad bi videl tvojo sveto-hlinko, kako bodo plesala, ko dobi nove hlače !
Zguba: Urh, to bodeš še ženi če/, metlo skakal, ha ha ha !
Obroč: Pa bi vendar kaj kup 1 svoji divji ženi, da bi se ji srce uleglo !
Urh: Čenča, ali ji hlače še niso zadosti?!
Obroč: Nak, vozni listek ji kupi za Ameriko! Kaj si bodeš ž njo glavo belil — loči se od nje t
Urh: Potem bi ji šlo predobro, ona se pa tudi potem ne Upreobrne ! — Da te šment, ona je trmasta. Enkrat sva bila tri mesece trapista : eden drugega nisva ogovorila. Sedaj so pa prišli slabi časi, kajti baba ne molči več, ako bi ji prav na jeziku sedel. Kropil sem jo že z blagoslovljeno vodo, ošvrknil z oljko iz butare, molil s m zanjo na svetega Mihela dan en očenaš, pa vse nič ne pomaga. Sveti Mihu, ki duše tehtajo tudi ne mara..
Obroč : Prav P je, zakaj si si jo pa obesil na vrat, he he he, to n sladek zakonski jarem ! Ali si se oženil iz ljubezni ?
Urh ‘.To ravno ne ' Smililo se mi je dekle, da bi kljub svoji lepi doti ostalo samica. To mi je bilo že namenjeno.
Zguba: Misliš, da je res, da je človeku kaj namenjeno ali usojeno ?
Urh : Seveda je res !
Krčmar: Kaj, še tega m1 veš? Sveti Petelin Pave' sta v pratiki in v k ledarju skupaj, torej tudi v nebesih. Sveti Peter je vratar, sveti Pavel pa zapisnikar. Ko pride človek na svet mu je že namenjeno, ako bode šel k^daj v Ameriko.
Urh: Kdor gre v Ameriko, mora vzeti seboj žganja.
Zguba: Pošast, ravno tega ne puste na la-
dijo !
Urh : Čenča, ti nič ne veš ! O, saj pripovedujejo da je šel nekdo čez morje. Potoval je po puščavah in pregledoval zemljo In tam v tistih puščavah so se posu ili ravnotakrat prav vsi studenci in zato ga je trla tako grozna žeja, <la jo ni moč popisati. Umrl bi bil od same žeje, da ni imel seboj žganja, katero je zdaj pa zdaj potegnil v grlo. Žganje ga je rešilo !
Zguba : Kdo pa je bil ta ?
Urh: Učena glava!
Zguba: Aha, ceste je meril — cestni inženir?
Urh : Da, ravno tako so mu rekli..
Obroč : No, taka glava nekaj velja !
Urh: Seveda je bil imenitna glava, saj je imel za seboj ljudi, ki so nosili njegove reti!
Zguba : tle he be, čisto pametno, saj lakov inženir še sam sebe komaj nese in pobira ! — Tudi mi smo cestni inženirji !
Urh: Beži, beži, spak, kaj se bodeš norčeval iz mene... !
Obroč (zazdeha) : Lepo vreme je !
Urh: Nič ni res! danes je nepristransko: ne drži ne z onimi, ki želijo dežja, ne z onimi, ki hočejo samo sušo. Sploh pa, ali nimaš kaj drugega brbrati kot od vremena ?
Zguba : Ali sta že pozabila na ženo V
Urh: Saj res! Kje je pa Žid?! Pravijo sicer da ima Žid vso pamet v nosu, pa vendar ne verjamem, da pravo hišo zavoha. Dobro bo, ako pogledam za njim [gugctje se odide)
Obroč {Zgubi): Bedak, ali si ga moral spomniti na ženo ! Sedaj pa obleži doma in ga ne bode nazaj.
Zguba: Ne boj se ! Če hočeš, stavim za deset litrov žganja in še kaj po vrhu, da ga bode Ma-rijanica zaradi hlač napodila ali pa še nabila. Ile he he, to bode še smeha! Prav, prav...!
Obroč: S teboj ne stavim, ker si baba mož (se nasloni na mizo).
Zguba: Jokal bodem zato, kaj ne? ! Kakor hočeš! — Uh, le pijmo, pa spimo ; jaz ne grem preje vozarit, dokler Urh ne neha dajati za pijačo. O, da bi bilo kaj več Urhov v naši vasi ! (se nasloni na mizo).
Obroč (ve dvigne) : Prav praviš ! Jaz tudi ne grem prej železa obračat in kladiva metat !
(Zastor pade.)
(Dalje prihodnjič)
Kupujte narodni kolek!
SLOVO.
Spevih — Stecu
Oj, z Bogom, ti domača vas,
Oj, z Bogom, kličem ti na glas, Oj z Bogom, moje sreče dom, Bog ve, te-li še videl kom !
Slovo od tebe mi budi spomin prekrasnih mladih dni, spomin na žitje mladih let, ko trgal sem pomladni cvet.
Kako brezskrbno jasnih lic, sem slušal petje drobnih ptic, neznane bile so skrbi, neznane srčne rane mi.
Zalo rnedleva mi srce, zato mi tečejo solze, ko tebe, moj mladostni raj m drago vas zapuščam zdaj.
Edini otrok.
(Vzgojeslovne misli — Napisal T.)
Pravijo, da je mnogo lažje vzgajati več otrok, kakor enega samega Čisto naravno je, da se vsa ljubezen, vsa skrb, vsa vzgojevalna umetnost sta-rišev združuje v edinega sinčka, v edino hčerko. Tak otrok je središče vsega življenja in zanimanja starišev. Večkrat postane tak ljubljenec (ljubljenka), ne da bi stariši Lega opazili, pravcat samovlada!', ki oblastno zapoveduje vsej hiši.
Živa resnica je, da je večja uljudnost večkrat doma tam, kjer je več otrok, kakor kjer so edinci. Vsakdo umeva, da se otroci v družini tudi drug drugega vzgajajo, če jih je več. Razni značaji se med mladim svetom bratcev in sestric lepo opilijo in uglajajo. Ne more vsak vedno doseči, da obvelja njegova volja, temveč se mora tupatam podvreči drugim. Tudi igrač in daril nima sam in ne razpolaga sam po svoji volji, temveč si bratsko dele med seboj. Velikega pomena je, da ne zavzema vse ljubezni starišev le edino dete.
Večkrat se dogaja, da stariši preveč negujejo in razvajajo svoje edine otroke, in jim vse
privoščijo, kar bi ne storili, ko bi imeli več otrok, ker ne bi mogli. Kolikokrat se stariši tresejo od skrbi in strahu, da ne bi kaj mankalo njihovim edincem. Edinci postanejo izbirčni v igri, obleki, hrani, v vsem.
Napuh se takih otrok večkrat polasti ker dobivajo vse pohvale in vsa priznanja sami. Velika umetnost je vzgojiti edinega otroka, ki bi
ne bil samopridnež in samooblastnež. Težko je pa takim otrokom, ko odrastejo, dobiti primerno mesto, primeren stan Starišem in otroku se zdi, da je vse premalo, prenizko, preskromno itd.
Bodi skrb in ljubezen starišev do edincev vedno razumno urejena, da jim ne bo kedaj škodila.
i

!
j
i

\
I
a
i
Vir vse tolažbe.
(Speva! Zvonimir Ma le.)
O, vir ljubezni neizmerne, in vir t"lažbe tisočerne, presveto si Srce ; ko tare huda me nadloga in ni pomoč nikjer nikoga — obračam se na Te !
Tolažba Tvoja me napaja in mi ,v potrto dušo vsaja nebeških cvetek — nad.,., minile rane so skeleče, in duša sreče mi trepeče objema jo pomlad...!

J\ a p oleopooci o el i k o d a sp ost
(Priobčil — Lj. Š.
Napoleon J, se je pripravljal na vojsko zoper Angleško. Veliko čet je imel ie zbranih na obrežju z namenom, da jih ob ugodni priliki prestavi čez morsko ožino na angleška tla Ko je taboril v Boulogne, dospeta tja dva angleška vohuna, ki sta hotela skrivaj zopet do seči Angleško. V to svrho zrežeta s svojimi noži nekoliko desk, jih sestavita in zbijeta v obliko čolna, ki je bil tako majhen, da bi ga lahko človek naložil in na ramah nesel. S to le pripravo sta hotela poveslati ono morsko ožino, ki se je niso upali prepluli do najnovejšega časa niti čolni z močnim strojem.
Ko dovršita svoje delo odveslata in hočeta doseči neko angleško ladjo, ki je krožila v tistih vodah. Ali straže ju zapazijo ter doli ite. Odpeljejo ju zopet na kopno. Njiju drzen poskus je vzbudil v taboru občo pozornost; vsakdo je želel videti te drzne ljudi in njihovo plovno orodje.
Napoleon, ki je postal tudi pozoren, ju pokliče predse: „Je-li resu, vpraša, da sta hotela s to lupino prebresti morje.“ „Ce dvomite, veličanstvo, le dovolite nama, in videli bodete, kako bova šla.'1 „To ste drzni in podjetni možje11, odgovori cesar, jaz občudujem pogum, kjerkoli ga najdem nečem pa, da bi tako očividno postavljala svoje življenje v nevarnost. Vi dva sta prosta, da, hočem vaju tudi odvesti na krov kake vaše ladje. Recita v Londonu, da jaz cenim pogumne može, če tudi so moji sovražniki*.
Moža, ki bi bila kot vohuna gotovo ustreljena, če bi ju Napoleon ne poklical pred se, sta dobila prostost in Napoleon ju je povrhu še obdaroval z nekoliko zlati. — To dogodbo je Napoleon rad pripovedoval svojim sovjet-nikom na otoku sv. Helene.
Gospodarski nasveti.
Kako se da brez truda rake loviti ? Vzemi velik lonec in skuhaj v njeni kašo z mlekom. Kaše ni treba nič soliti Kuhaj tako dolgo, da se kaša povsod prime lonca in se dobpo prismodi, torej ne smeš nič mešati. — Potem izlij ostalo kašo iz lonca in pusti samo tisto, ki se je prijela lonca. Ta lonec pritrdi z vrvico na dolgo palico in po-•topi ga v vodo, kjer veš da je dosti rakov. Za nekoliko ur potegni počasi in oprezno lonec iz vode — poln bode rakov.
Naprava cepilne smole. Gepilno smolo prirediš lahko tako-le: V železni ponvi raztopi na
ognju Vs kg. očiščene smrekove smole ali kolo-fonije ki jo dobiš v prodajalnah Da ostane smola dalj časa mehka, se doda jedilno žlico svinjske masti ali loja. Ko se je vse raztopilo, se vzame od ognja Ko se je zmes primerno ohladila se prilije malo manj kot četrt litra špirita m d ved-nim mešanjem. Ge hočeš imeti temno barvano smolo, prideni še malo rujavega okerja. Smolo moraš hraniti v kovinskih, dobro zaprtih škatljah. Tako ti ostane smola več let porabna, da jo le imaš na hladnem kraju.
Konji, ki se ne puste podkovati, se pomirijo s peteršiljevem oljem tako, da so krotki kakor ovce. Vlije se nekaj tega olja na ruto ter se z rokama drži konju ruto pred nosom Peteršiljevo olje se dobi v mirodilnicah in lekarnah.
[D g L
Spevni — Zvonimir Masle.
Ko vname roso žar lesketajoči, bučele čile odpojo iz panja, v sladkobnem delu njih življenje sanja, neznan nagon jim v cvetke radost toči.
In noč poživlja vse v telesni moči — in v mladem jutru zopet se priklanja jim jezero cvetov ... in te letanja in le nošenja je do trde noči.
O, srečen ta, ki dela se zaveda — počitek nočni ga v nočeh pomlaja, in on vesel in čil na delo vstaja!
Gorje mu, komur delo le preseda — ker črno vojno vodi nadenj beda, nesreče grob odpira mu do kraja . . . !
H o 1 e d	č k.
Maj.
28. V. povellkonočna nedelja. (Evangelij: Jezus uči o moči molitve). Augušlin, šk. ; Viljem, opat; Emilija, German. — 29. pondeljek. (Križev lede n.) Maksim, šk.; Teodozija, muč. — 30. torek. Ferdinand, kr. ; Feliks I, pap. — 31. sreda. Kancijan in tov. muč., Angela, dev.
Junij.
ima 30 dni. Dan zraste do 20-t. m. za !0’20’, potem pa se skrajša do konca meseca za 3' 1. četrtek. Kristusov vnebohod. Juvencij, muč.; Gracijan, muč. — S o In c e v z i d e o b 4 u r i 18’ i n zaide ob 7 uri 56’, dan j_e dolg 15 ur 38’. — 2. petek. Marcelin, muč. ; Erazem, šk. m. — 3. sobota. Klotilda, kraljica; Oliva, dev. Mlaj ob 6 uri 54’ zjutraj. Nestanovitno vreme. —
4. IV. [»»velikonočna nedelja. (Evangelij: Jezus govori o pričevanju sv. Dulia.) Frančišek, spzn.; Kvirin, šk. — 5. pondeljek. Bonifacij, šk., nemški apost., Valerija, Dorotej.
—	6. torek. Norbert, šk.; Bertrand. šk. — 7. sreda. Robert, op. ; Sabinijan ; Bogomil — 8. četrtek. Medart, šk.; Maksim — ‘J. petek. Primož in FcBcijan. mnč.; Pelagija, mue.
—	10. sobota. (Post in zdržek mesnih jedi.) Marjeta, kraljica; Mavrin, muč. Danes je ob 2 uri 2’ pop. p v v i k r a j e c. S e bo u v r e m e n i 1 o i n s o 1 n c e bo že močn o p r i p e k a lo ..
Kaj pravi politika?
Avstrija-Ogrsko. V državne m zbor u je bila razprava o krošnjarskem zakonu, kakor ga je izpremenila gosposka zbornica Tzpreinenjen je zlasti g 10, ki našteva kraje s posebnimi olajšavami za krošnjarstvo. — Na vrsti je bilo tudi prvo branje vladne predloge, ki dovoljuje italijansko pravno fakulteto v Roveredu na Tirolskem. Italijanski poslanci pa jo hočejo imeli na vsak način v Trstu. Naučili minister dr. Hartel je rekel, da je Trst izključen kot sedež laške univerze V imenu »Slovanske zveze“ je izjavil dr. Ploj, da Slovenci in Hrvatje nimajo nič zoper laško univerzo, samo da mora biti v čisto italijanskem mestu, in da se obenem ustanovi vsaj pravna fakulteta tudi v Ljubljani. Laški dijaki pravijo, da ne bodo obiskovali na noben način univerze v Roveredu. — Med tem pa zboruje več deželnih zborov V češkem dež. zboru bodo mirno raz' pravljali in vsprejeli predloge o podporah za po nesrečah oškodovane in pa začasni proračun. — Ker je umrl namestnik nižjeavstrijskega deželnega maršala (glavarja), dunajski podžupan in poslanec Strohbach, ki je bil eden prvih odličnjakov dunajskih krščanskih socijalcev, je cesar imenoval za njegovega naslednika dunajskega župana dr. Luegerja. — V Trstu je bil shod socialnih demokratov Avstrije in Italije. Udrihali so po militarizmu in obsodili iredento ter sklenili, da se hočejo boriti proti narodnemu šovinizmu. V svoj program so sprejeli tudi laško univerzo v Trstu in avtonomijo Tridenta. Za slovenske ljudske šole v Trstu pa ni povzdignil glasu noben soci-jalni demokrat! — Pri sodnijski obravnavi, ki se vrši te dni na Dunaju zaradi bomb proti štirim Tržačanom, se je pokazalo, da je bila v Trstu zasnovana cela zarota proti Avstriji. Hoteli so napraviti v Trstu nemire in vreči med množico bombe. Te zmešnjave bi se poslužil znani komedijant Garibaldi, ki bi udrl s svojimi prostovoljci v Avstrijo. Zanimiva razprava bo trajala do konca tega meseca. — Ker želi cesar, da se enkrat resi kriza na Ogrskem, je poslal skupnega ministra Buriana kot zaupnega moža v Budimpešto, da obravnava z opozicijo. Cesar je menda pripravljen
nekoliko odnehati. Vzprejel je grofa Julija An-drassjja, zaupnika združene opozicije. Toda tudi ta poskus se je razbil ob madjarski trdovratnosti.
Balkan. Srbija ima zopet krizo. Ker je dobil pri volitvi predsednika skupščine Stanojevič le pičlo večino glasov, in ni hotel zaradi tega sprejeti izvolitve, jo podalo ministrstvo ostavko. Kralj bo najbrže razpustil skupščino; nove volitve bo izvedlo to ali pa poslovno ministrstvo. — Med Romunijo in Turčijo je nastal spor, ker je neki turški uradnik dal zapreti rurnunske šolske nadzornike. Romunija je zahtevala v jako energični noti zadoščenja. Zadnje vesti javljajo, da je Turčija ugodila vsem zahtevam Rumunije. — Boji med vstaši in turškimi vojaki se vedno ponavljajo. Razven od Turkov morajo Bolgari in Srbi veliko pretrpeti tudi od Grkov in divjih Albancev — Umrl je mlajši sultanov brat princ Ahmed. Pravijo, da ga je umoril sultan sam.
Druge države. Nemški državni zbor je sprejel zakonski načrt, ki določa 15. mil. mark za zboljšanje delavskih stanovanj. — Pri poroki nemškega prestolonaslednika bode zastopal našega cesarja nadvojvoda Franc Ferdinand. Tudi Francoska odpošlje posebno poslanstvo. — V Francoski socialistični stranki je nastal razpor. Needinost je nastala zaradi vprašanja, kako uveljaviti socialistična načela, ali z revolucijo ali z mirnim delovanjem.
Vojska. Gotovo je, da sta se že združila Rožestvenskj in Nebogatov. Kje pa da sta, tega nihče ne ve. Mnogo se je govorilo, da je Rožde-stvensky bolan, da, celo da je umrl. To bodo najbrže le pobožne želje — Tudi na suhem se pripravljajo važni dogodki. — Boji med prednjimi stražami so vedno pogosteji. Vsaki dan nam lahko prinese poročil o bitki na morju in na suhem.
Naše slike.
Priobčujemo danes sličico presv. Jezusovega Srca s primerno pesmico, ker je nastopni mesec rožnik posvečen tej pobožnosti. Ob tej priliki opozarjamo vse one, ki se zanimajo za cerkveno petje, na lep Hribarjev napev litanij presv. Srca, ki je priobčen na strani 201. v drugem zvezku Aljaževe pesmarice. Morda se bi dal proizvajati z dovoljenjem škofijskega ordinariata pri popoldanski službi božji v nastopnem mesecu.
Slovenci in Slovonko!
Spomnitn se družbe sv. Cirila in Meloda.

■^Cr i
t[c -!
s NOVICE
-:!r	^ -:if

J
(Milostljivi g. škof) tržaško-koprski se je odpeljal dne 20. t. m. v Rim na posvetovanje jugoslovanskih škofov v zadevi bogoslužnega jezika.
(Odlikovanje in imenovanje). Veleč. gosp. Jakob Gomilšak, umirovljeni profesor veronauka na tržaški c. kr. realki, je bil imenovan v sredo 10. t. rn. častnim konzistorialnim svetnikom in nadzornikom za veronauk v nekaterih šolah. Naše iskrene čestitke.
Odlikovani gospod je slovenski pesnik in pisatelj.
(»Slov. dekliška Marijina družba v Rojanu“) je imela svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. ob 4 in pol popoldne. Vršil se je mirno. Po nagovoru voditelja in prečrtanem poročilu tajnice se je volil nov odbor, ki se je sestavil lako-le: načelnica Piščanc Terezija, prva pomočnica Trnovec Antonija, druga pomočnica Ferluga Marija, tajnica Rudež Terezija; svetovalke pa Piščanc Marija, Gul n Antonija in Gustinčič Marija. Na udanostno brzojavko je blagovolil milostljiv g. škof odgovoriti podelivši družbi višjepastirski blagoslov.
Družba šteje sedaj 85 deklet, ki se pripravljajo biti slovesno sprejete dne 15 avgusta t. 1. Vsi družbeni dohodki do občnega zbora znašajo K 271-71, vsi stroški K 244-80, prebitka je bilo torej K 25 01.
(Marijin Dom v Trstu)—je na občnem zboru dne 11. maja položil račun o dosedanjem denarnem stanju in izvolil nov odbor. 1. Račun. Gospa Neža Pirjavec je izročila branilnično knjižico, v katero je po vrsti vlagala, kar je prejela za Marijin Dom, vsega skupaj : 1823’OG Kron. Te denarje so ji prinesle sledeče poverjenice :
Nežka Šumaj 1()'50, Josipa Pahor 34,70, Marija Birsa 36-2G, Apolonija Pančur 05'90, Josipa Kalem 127-40, Ivanka Gajeta 39.-, Ih lena Klevišar 11-70, Franja Šibenik 10. — , Nežka P r-javec je nabrala na svojo poverjeniško knjižico 502-11 Kron. Med temi darovatelji so zapisani z večjimi svotami: Ljudmila Piskern k 22.-, Ana Pondelk 22.—, Marija Fon 10 - Antonija Kastelic 50.—, I. K. 200.—, Neimenovana 50.—, Jožefa Leskovec 5.-, Anton Žitko 50. — , Antonija Kompare 50 —, J U. 4n.— Ti darovi so računani v zgornjo svoto od 562* 11 — Razim teli je gosp. Štemberger izročil denarničarici Nežki Pirjavec še 855. - Kr. in sicer od poverjenice Ane Perhavec 100. — Kron, Rozalije Dobčnik 22 40, Marije Biz-
jak 32-82, Marije Žigon 100.—, Uršule Leskovec 31" 12, Franje Ferjančič 84-60, Rozalije Dobčnik 45-0G, Ane Bremič 2P20, Franje Ahac 82.— Posebej 375’80 Kron in poverjenica Zinka Vičič 37.—, Terezija Škofič 40.— Drugi oddelek računa je položila gospa Maša Grom, kateri je bil gosp. Štemberger izročil od poverjenice Ivanke Budau 52 80, Marije Bizjak 67-40, Ivanke Štolfa 50, — , Marije Petrič 9 60, Franje Muha 70.-, Marije Žitko 64.	, Antonije Kariž 68,— Marije Birsa
15-25; na poverjeniško knjigo 123— Gospej Maši Grom so izroč le Ana Remse 16.—, Marija Šporn 37-80, Marija Petrič 10 20, Rozalija Dobčnik 30.—, Marija Bizjak 34 70, Frančiška Anac 22-60, Franja Muha 8100, Uršula Leskovec 19.-, Terezija Škofič 4.—, Ivanka Štolfa 5-40. Večje svote so darovali : Anton Dodmisej 15.—,Guštin Dodmisej 15 —, Marijeta Rozomljana 10 — , Fran Šprohar 10.—, Jožeta Stanič 10. -, Ana Leban 10.—, N. N. 10.—, Zinka Rybaf 20.—, Ema Bartel 20.—, Ana Perone iO. -, Marija Požar 20.—, A loj z1 Gajšek 10.— , Neimenovana 10.—, Marija Kovačič 10.—, Marija Knezi 10.—, Ivanka Godina 10.— , Ivan Delcaso 10.-, Terezija Koren 20.—, Uršula Leskovec 10. — Stroški so bili za knjige, koleke, premembo pravil skupaj pri računu Neže Pirjavec 1P50 in pri računu gospe Maše Grom pa 77-58 Kr. Toraj skupaj 89 08 Kron. Čisli skupni imetek Marijinega Doma je 3020-17 Kron. Od zdaj se bodo doneski objavljali pri shodili Marijine družbe in v .Družinskem prijatelju-, če nam dovoli prostora. II Novi odbor. (A V upravni odbor so bili izvoljeni in so se sestavili: Predsednica : Gospica Amalija Reich-mann, podpredsednica: gospa Josipina Katero, tajnica : gospica Ivanka Gajeta, denarničar ; gosp. Fian Guštin, odbornice: gospica Helena Vidah, Gospa Maša Grom, gospa Terezija Gulič, gospica Josipa Pahor, gospica Albina Vičič, gospa Marija Stanič, gospa Ana Saksida, gospica Alojzija Petkovšek. V nadzorstvo so izvoljeni: Predsednik : gospod Andrej Zink, podpredsednica : g.a Franja Dolenc nadzornice : gospa Marija Švigelj, gospica Ana Dobnik in gospa Marija Istinič. Za na toj-nika so si izbrali gospoda Franca Kosca (Prav radi bomo objavljali v listu vsako gibanje zavednega slovenskega žmstva v Trstu na krščanski poilagi Op. ur.)
(Iz sv. Ivana) nam poročajo, da bodo priredili letos tamkai jako slovesen sklep šmarnic in sicer dne L junija, na praznik vnebohoda Kri-
stusovega. Popoldne ob bo kratek nagovor, takoj na to pa se nese kip M. božje v procesiji po isti cesti, kakor na velikonočno nedeljo. Vr-nivši se nizaj v cerkev bo podarila ena družbe-nica Marijine družbe nebeški kraljici srce iz cvetja s primernim ogovorom. Sledijo pete litanije in sv. blagoslov. S tem dajemo na znanje to slovesnost vsem vernim tržaškim Slovencem in jih vabimo, da se je obilno udeleže. Živijo Marija !
(Nova šola dražbo sv. Cirila in Motodija v Istri. Dne 15. t. m. je odprla naša šolska dražba šolo v Šušnjevici. Takoj prvi dan se je upisalo nad GO otrok vzlic nasprotni italijanski agitaciji. Je-li treba še kakega dokaza, da si tamošnje prebivalstvo želi hrvatske šole ? ! Sušnjevičani, ki so romunskega izvora, vedo pač najbolje sami, da je vsa njihova bodočnost odvisna od trajnega sporazumljenja z brati jim Hrvati.
(Deklica umrla na birmi.) Z velikim veseljem pričakujejo otroci dan sv. birme. Pridno se uče, da dobe .listek . Vse njihovo obnašanje je nekako vspodbudno, ker bliža se za nje imeniten dan. Vsakdo se rad spominja dneva, ko je bil birman. Ta dan je dan veselja ne samo za birmance in birmanke, temveč tudi za vso družino. Da pa nismo gotovi pred smrtjo niti na dan sv. birme, nam priča slučaj, ki se je zgodil letos dne 18. maja v Povirju (pri Sežani). — Deklica Marija S. je bita sicer bolehna, a vendar se je veselila dneva, katerega je željno pričakovala. Veselje in hrepenenje po sv. birmi ji je množilo njene moči, tako, da se jo je moglo dovesti v cerkev, kjer je na prvem mestu pričakovala podeljenje sv. birme. Mirno je čakala deklica sede na stolici in naslonjena na svojo botro trenutka sv. birme. Njene moči pa so vidno pojemala. Teški vzdihi so se izvijali iz prs. Tresla se je na vsem telesu. Barvo na obličju je spreminjala. Videlo sc je, da se ji bliža bela žena — smrt. Tu pa tam je deklica tiho zaklicala «mama». Hotelo se je birmanko nesti na zrak, a odgovorila je, da rajši čaka v cerkvi. Milostljivi škof jo je precej, ko je zapazil, da ji ni dobro birmal in na nji popolnoma izvršil sv. obred, ter ji podelil tudi zadnji blagoslov. Še enkrat je vzdihnila: »mama* in se mirno dala odvesti v zakristijo. Zapuščale so jo moči. Celice je omrznilo. Lice je pobledelo. Očesi na postali stekleni-trdi. Srce ji je nehalo biti. Maričke — ni bilo več med živimi. V botrinem naročju šepeče ■ljubeznivo, nepozabno materino ime se je preselila mlada posvečenka v boljši svet. Srečna smrt. Sv. Duh jo je spremil v nebesa. Mrtvo deklico so odnesli na dom — a duša njena je bila gotovo tudi že doma — v raju —. Ko je odzvonilo poldne, se je oglasil mrtvaški zvon in javljal vernikom •da je nekdo šel v večnost. Narod je molil za po-
kojnico. „Molimo zanjo en očenaš tudi mD, je dejal milost, škof, ko je šel z nekaterimi osebami mimo cerkve, ravno ko je zvonilo umrli birmanki. Skozi okence priproste hiše je brlela lučica in pričala, da tam leže telesni ostanki pokojnice. V lepem mesecu maju, v Marijinem mesecu je deklica tako srečno umrla. Marija, njena zaščitnica in njena mati je ni zapustila. N. P. V. M.
(Služba jetničarja) je razpisana na c. k. deželnem sodišču v Trstu. Prošnje je predložiti pred-sedništvu c. k. deželnega sodišča do 28 junija t. 1.
Razpis te službe v uradnem listu je priobčen v italijanskem in slovenskem jeziku.
(Cesarjevič Rudolfova jama v Divači) je bila, kakor že naznanjeno, dne 14. t. m. slovesno razsvetljena. Slabo vreme je marsikoga prestrašilo, a vseeno je prihitelo mnogo občinstva; osobito razna društva so se celotno udeležila te otvoritve tudi z zastavami. Vtis čarobnosti Cesarjevič Rudolfove jame bo trajen vsem obiskovalcem Malokdo se je nadjal, da bi našel takove krasote v divaški jami.
(Cena za poset Cesarjevič Rudolfove jame v Divači) je sledeča: Pristojbina za jednega vodnika in razsvetljavo znaša za vsak poset jame ne glede na število obiskovalcev 3 K. Vstopnine plača vsaka oseba po 1 K. Člani .Slov. planinskega društvaplačajo proti izkaznici polovico. Za večje družbe, društva in šole proti prejšnji priglasitvi števila posetnikov pri odboru tržaške podružnice »Slov. planinskega društva* v Trstu, Via Chiozza št. 8, vstopnina po dogovoru. Za poset veljajo sledeče določbe: 1. Jama je pristopna vse leto ob vsakem dnevnem času. 2. Vstopnice se dobivajo pri vratarju (tobakarna) na kolodvoru v Divači, kjer se tudi radi vodnika potrebno preskrbi. 3. Lomljenje in odbijanje kapnikov je najstrožje prepovedano. 4. Posetniki jame niso dolžni plačati drugih pristojbin, nego onih, ki so navedene v pričujočem taritu. 5. Vodniku je zabranjeno z besedami ali na drugi način prositi napitnine ali daril. G. Otroci pod 10 leti v spremstvu odraslih posetnikov ne plačajo vstopnine. 7. Plezanje po kapnikih in na druga nevarna mesta je nedopustno. Jama je oddaljena četrt ure od železniške postaje Divača.
(Iz Ljubljane). V nedeljo dne 21. t. m. je priredila tukajšna »moška Marijina družba* v Kri-žavkah izlet v Zapoge, katerega se je udeležilo nad sto udov družbe in pevski zbor kršč. soc. zveze. Prečastiti župnik g. J. Kalan, urednik »Bogoljuba*, je prijazno sprejel ljubljanske goste; prednica Marijine družbe v Zapogah, pa je med lepim pozdravom podarila šopek šmarnic predsedniku ljubljanske Mar. družbe. G. Kalan je nas mladeniče v vnetih besedah navduševal za Mar.
družbo kazoč na prisotne učene ljubljanske gospode ki se je tudi ne sramujejo. Po slovesni sv. maši srno ogledovali Zapoge in okolico, ter se čudili lepoti in prijaznosti gorenjskih krajev. Poslovili smo se popoldne od gostoljubnih Zapoge čanov, obljubivši, da čez leto zopet pridemo še v obilnejšem številu obiskati neutrudnega pospe-ševatelja Marijinih družb g. žup. Kalana.
, Krše. soc. zveza' se je le dni preselila iz svojih tesnih prostorov v hotel .Union", kjer ima v lepo opremljeni sobi svojo bogato knjižnico.
(Iz Omega Vrha nad Idrijo.) Dne 7. maja se je pri nas vstanovil tretji red sv. Frančiška. Zapustil nas je č. g. kaplan Anton Tomelij, vstano-vitelj našega izobraževalnega društva Premeščen je v Radovljico. Na njegovo mesto je prišel č. g. Pravhar Jožef, do sedaj kaplan v Semiču.
(f Ivan Tkalčič), glasovit Hrvat in duhovnik je umrl nedavno v Zagrebu v Go. letu svoje dobe. Svoje življenje je posvetil pisateljevanju in razi-skavanju hrvaške preteklosli. Spisal je zgodovino svojega rodnega mesta Zagreba in mnogo debelih knjih. Še dan pred smrtjo je pisal učeno knjigo. Blag mu pokoj !
(Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) vsem svojim podružnicam in slovenskim rodoljubom.
Pred dvajset leti so praznovali Slovenci tisočletnico smrti sv. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnemu spominu .Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.'
Ministrstvo za notranje zadeve je 9 aprila 1885. leta s št. 5179 odobiilo družbina pravila.
V	tej dosti dolgi dobi 20 let so nabrali naši rojaki marsikak tisočak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo z njim. Danes pa, ko gledamo nazaj na to 201etno težavno delovanje, navdaja družbino vodstvo naslednja prošnja in želja, ki jo sporoča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsem častitim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom.
Ker „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" gotovo ni ustanovljena le za nekaj malo let, marveč, kakor se kaže, za precej nedogledno dobo — saj se bije narodnostni boj danes hujše nego prej — ker se stavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti.
S šolskim letom 1905/6 se otvo: i novo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjen ondotni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec.
Potrebno je, da se v Mariboru vstanovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencih pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika.
V	Gradcu bi.bil potreben vsaj otroški vrtec.
V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem bi radi z le om 1907 svojo lastno slovensko irorazrednico, ki naj se s časom, ko pos ane deželna ljudska šola zopet slovenska, preu troji v kmetijsko šolo.
Očividno je torej, da se bodo v najbližnji prihodnosti podvojili t oški naše družbe. Res je, i.a imenuje d užba štiri šolska posb pja svojo posest, resje pa tudi, da ima družba še nepokri ega dolga v znesku 34 000 K, ki se tekom tega leta narase najbrže na 40.000 K.
Ak pa hoče vodstvo zagotovi;! družbi obstanek in ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoci najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekako, da pokrije prej ta nepokriti primankljaj
Kadi tega se obrača podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh tastitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov s prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da se zboljša družbino fiuaneielno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v 1 orist naše družbe, ako se odzovejo vabi u k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj vinar, odplačal bi se lahko pre* cejšnji del družbin ga dolga, če ne morebiti celo kar je iskreno želeli —- ves dolg.
Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz kateregakoli vzroka, lam i aj b podružnična načel-ništva skušala pridobili slehernega iz njihovega okraja vsaj kot cružbinega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno sviho.
7 ko se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je .Družba sv. Cirila in Metoda" sveta stvar, ki vedo ceniti njen obsto', potem jo podpisano vodstvo i reverjeno, da bode i v prihodnje lahko in veliko lože ustregalo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bode vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bode .Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ob svoji dvajsetletnici brez-dvomno žila v jasnejšo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid.
Vodstvu (‘.družbe sv. Cirilu in Metoda »
Opomba ! Podružnična načelništva naj izvolijo vsaj koncem meseca maja 1905 vodstvu sio-ročiti svoje sklej e, ki so jih storila glede na to okrožnico
(Katoliško procesije na Ruskem). Ruski ministri so se zbrali na posvetovanje. Podzastopnik (viceprokurator) sv. sinoda S a b 1 e r je strastno govoril proti katoliškim procesijam. Ministri so vsi obsodili to nepravično pristranost in minister Witte je rekel govorniku: »Vi ste proti katoliškim procesijam, a odobravate socialistne procesije z rudečimi upor-zastavami.“ Nato se je Sabler odpovedal svoji cesti.
(Pri sv. Tastu v Trstu ne bo birme letos,) ker se cerkev (bazilika) popravlja. Točen vspored po drugih cerkvah priobčimo prihodnjič.
(Papež in car.) Sveti oče, papež Pij X. se je carju ruskemu zelo lepo izrazil, ko je izvedel, da bode katoliška cerkev na ruskem dobila več pravic in prostosti
(Sestanek jugoslovanskih škofov v Rimu). Pri vsem tem, da se sojo vrše tajno, vedo nekateri listi poročati tako da delajo krivico ne samo poedinim škofom, temveč tudi sv stolici sami. Mi nočemo pisati, dokler nc vemo, na čem smo.
(Otrpnjenje tilnika.) Ta bolezen, ki se je prikazala najprej v Ameriki in ki je zelo nevarna in kakor pravijo celo tudi nalezljiva in ki je zahtevala posebno na Nemškem-Poljskem premnogo žrtev, pojavlja se zadnji čas tudi drugod. Jeden slučaj take bolezni imeli so te dni Uidi v Celovcu, v Trstu pa celo štiri. Jedua deklica, ki je pred nekaj dnevi na ti bolezni obolela, je tudi umrla.
(Savcd za gluhoneme v Ljubljani, sprejema gojence do 15. junija t. 1. Prošnje je poslati do 15. junija na deželno vlado.
(Mož in žena sta umrla na isti dan) v Št. Jurjevi dolini na Češkem. Možu je bilo 52, ženi pa 48 let. Žena je umrla 12 ur po moževi smrti. Zakonska se pišeta Anton in Antonija Tietze.
(Japonci) so sprejeli od evropske prosvete, kar je materialno praktičnega, sadov pa prave krščanske omike si niso nikakor csvojili.
(Trinajst milijonov) je sedaj Japoncev več kot pred 30 leti.
(Na prižnici umri) jc v Munstru 751etni župnik Goscben. Ko je pridigal za šmarnice, ga je zadela kap
(Proti dvoboju) (duelu) se je začelo močno gibanje na Španskem.
(Važne prastarino) je izkopal učenjak Legrain v severnem Egiptu pred nedolgim časom Samo sob (kipov) je izkopal 467. Zelo imeniten je v zlato kovan prstan kraljice Nefertili, žene Ame-nofisa IV.
(Mrzlota). V Vrbojansku na Ruskem je — GthS'1 (pod ničlo) mrlote. L. 1901 so zrakoplove! zmrzavali v visočini od 128000 metrov v — 73.1» (pod ničlo), letos pa v prosincu so v višini od 148000 metrov v St. Luis prišli do — 85 6'’ (pod ničlo). Huda je bila.
(Usodepolno kihanje.) V Parizu je nek gospod v gostilni tako kihal, daje svojega soseda popolnoma okihal. Ta se je branil in mu vrgel na obleko odprto skalijo sardin. Začela sta se kav-in ravsati. Šla sta k stražarju. Ko je eden imenoval svoje ime, se je stražar razveselil i \ moža zvezal, ker ravno njega je že tri dni brezvspešno iskal
(Vožnji rod) južne železnico priobčujemo danes na četrti strani platnic.
M?
i
■ i i i i i
iiii

i i i i i
i i i i i i
—.—_	******
, f ^^U4*******
********** ^___******
■ t
Za kratek cas
ti*:
******* --
***********^\ * * * * * * * * * * * jJ
I I I I t I
»Kt-s;*	•	•	1
'->^i J_
i i i i i i i i i i


Pomolil se je Imeniten dunajski zdravnik, ki je bil daleč na okrog znan ne-le kot marljiv, ampak tudi kot raztresen človek, je bil zaslišan pri tesarju. V cesarski dvorani je moral čakati z drugimi imenitnimi osebami, dokler ne bi prišla vrsta nanj. Ker je bil bolan, je prosil navzoče, da bi smel klobuk obdržati na glavi. Nenadoma zakliče cesarski sluga zdravnikovo ime. Ta vstane takoj, a ker je pozabil, da ima klobuk na glavi, vzame še na steni viseči klobuk nekega gospoda v roke in hiti v cesarjevo sobo. Ko je vstopit, se mu je cesar zasmejal in ga vprašal : »Ljubi doktor, kateri klobuk je pravzaprav vaš, oni na glavi ali oni, ki ga držite v roki ?“ „Ob, v. V. !“ odgovori zdravnik, Bdva klobuka sta resnično za moža, ki je brez glave*.
Je šlo. Sluga nekega generala je čistil na ■dvorišču gala-uniformo svojega gospoda. Kar pristopi k njemu ptuj človek in mu izroči zaprto pismo z besedami: ,Prosim, bodite tako dobri iu
nesite to pisemce precej gospodu generalu; je zelo silno ; zato bom počakal tukaj odgovora." — General, ki se je ravno bril, orlpre pismo in bere : „Ako bo šlo je dobro, ako ne bo šlo, mora biti tudi dobro." .Ta človek mora biti neumen*, reče general jezno, naj pride precej k meni ' Sluga teče ven, a se vrne precej in naznani ves prestrašen : ah, gospod general, ni ga več in vaše gala-uniforme tudi ne. Gotovo jo je ukradel.* — »Torej je vendar — šlo!“
Lep pogreb A: Kaj mora biti vojak, ako hoče, da bode imel lep pogreb ?
B ; General mora biti.
A: Ne!
B : Moral se je s sovražnikom biti
A : Ne 1 — mrtev mora biti!
A : Zakaj je zaklical Bog v nebesih Adam kje si ? *
Odgovor: „Ako bi se prvi človek Jožef imenoval, bi Bog zaklical: „Jožef, kje si?*
Jeduak delež. Ribič ia loves se srečata na cesti v vasi. Lovec vpraša : nNo, kaj pa si nalovi’?“ .Ribič (godrnjaje): Nič !“ — Lovec: „So ribe odiš'e na sprehod?'1 Ribič: „Da, z zajci, katerih ti nisi zade'.11





»UGANKEC

“L

-a"

Prepovedan iihod potepuhom (lumpom). Ta napis je obesil nekdo na vra ih svojega stanovanja Obišče ga prijatelj, in čitavši napis vpraša slugo : „Ko 1 pa hodi vaš gospod notri ?*
Drobtine.
Način pozdravljanja. Ljudje iz različnih krajev sveta in različnih nar dnosti pozdravljajo se na vse mogoče in čudne načine. Brazllijanec n. pr. položi glavo na trebuh onega, ki mu velja pozdrav. — Mehikanec se dotakne najprej zemlje in potem poljubi roko onega, ki ga pozdravlja. — Indijanki odkrije pri pozdravu svoje prsi. — Otočan južnega morja sname svojo pernico z glave ter jo dene onemu na glavo, ki ga hoče pozdraviti. -— A ko se srečata dva Arabca, delata kakor bi hotela eden drugemu roko poljubiti, česa' pa ne storita. — Prebivalci z otoka Atahniti si razkrijejo ves gornji del života. — Etijopec od raže pas onemu, katerega pozdravlja, ter si ga pripaše sebi. — Gron-landčan poljubi onega, ki ga pozdravlja. — Katarec pljune v roke onemu, kogar pozdravlja. — Siamec sleče svoje gornje hlače ter jih omota onemu okoli telesa, katerega pozdravlja. — Kako Evropejec pozdravlja, nam je znano ; sicer pa tudi on pozdravlja na različne načine: eden se odkrije, kakor bi hotel nekaj stresti s klobuka, drugi prinese klobuk kar do drugega stegna, tretji zopet stegne roko; zopet nekateri pozdravijo ter privzdignejo klobuk, kakor bi hoteli kakega ptiča izpustiti izpod klobuka. Mar-sikedaj se pripeti, da se Evropejci pozdravljajo tudi s palicami.
Knko dolgo žive živali. Domače živali žive v obče dalje, nego pa njihove divje sorodnice. Pes živi do 20 let, volk ne živi toliko časa in lisica živi samo Ib let. Prešiči doživijo celo 40 let ; vendar sla meso in slanina starih prešičev trda in neokusna. Srednja največa starost konja znaša 2(> do 27 let, čeravno je znan slučaj, da je neko kljuse včukalo starost (12 let. Tramvajski konji ne vztrajajo več nego 12 do 13 let. Domači zajec živi 7, divji zajec S let, seveda, ako ga ne pogodi lovec, oziroma se sam ne vjame v zanjko. Vzlio vsej živahnosti in previdnosti pogine veverica že v sedmem letu, na drugi strani živi krotka kamela zelo dolgo — večkrat celo pol ih 100 let. Medved končuje tek svojega življenja že z 20. letom, ev živi pa dalje. Znan je slučaj, da je včakal lev slarost 70 let. Slon je pa, ako ne kralj, vendar očak med živalimi ter včaka poprečno starost 100 let. Pa tudi 400 let. Debela koža pa ne zavaruje vedno dolgo življenje. Nosorog n. pr., na čegar koži odleti puškina krogla, pogine navadno z 22. letom.
Listnica uredništvu.
Dopisnikom iz Kozjega na S‘ajerskem in iz Št. 1. -narske okolice. Vaših cenjenih dopisov nismo mogli v zadnji številki priobčiti vsled prepičlega prostora. Sedaj je pa stvar že zastarela. Pros:mo, oprostita. /. H. Ne moremo ustreči vsem kmalu.
Rešitev ugank priobčenih v zadnji številki: 1) naprej, 2) jezik, 3) čaj, gaj, maj, raj.
Imena pravilnih rešilcev: Vinko Vodopivec v Kamnjah; Cesnik Miroslav v Trstu; Nabergoj Jožef, dijak v Trstu; Ant. Alfred Vodopivec v Grgarju; Koren Ana v Trstu; Frančišek Lavrenčič v Devinu; Mihael Pust šek na Zdolah; Alberta Krmae v Vipolžah; Micika Vršič,.Sv. Jurij ob Ščavnici; Benedik Janez v Hovtah; Andrej Frančeškin v Komnu (Kras); Marica Topolnikova v Seliščih; Nabergoj Franc v Rojanu; Kervišar Al jz in Andrej v Bojanu.
Darilo je prejela takrat M a r i c a T o p o 1 n i k o v a v Seliščih.
Nove

%
liga.n k e



\. Na zemlji je drvo, na drva je voda, na vodi je kamen, na kamnu železo, na železu meso, kaj je to ?
(Kralj Marica.)
2 Kako je možno, da stojita dva moža na koncih pol metra dolge vrvi, pa se ne moreta tepsti ?	(Rogers.)
3. Kateri človek na svetu še ni umrl?
(Mihael iTistišek.)
Razpišemo zopet darilo v vrednosti dveh kron pod navadnimi pogoji. Čas zgD.sitvc do 7. junija.
Slovenske pridige v Trstu.
1.	Pri Novem Sv. Antonu vsako nedeljo in praznik zjutraj ob b1/^ vsako nedeljo in praznik po po Iliri n e ob 3'/2.
2.	Pri Starem Sv. Antonu vsako nedeljo in praznik ob 6‘/2 zjutraj pred mašo s slov. napevi, in vsako nedeljo in praznik popolndne ob 3 '/a pred slov. blagoslovom.
3.	Fri Sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik s sv. mašo s slovenskimi napevi ob 9. uri zjutraj, vsako nedeljo in praznik popolndne ob 3. pred slov. blagoslovom,
4.	Pri Sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik ob 7‘/2 zjutraj pred mašo s slov. napevi, vsako nedeljo in praznik ob 3 po-polndne pred slov. blagoslovom.
5.	V mesecu maju se drže slovenske šmarnice v mesta in v predmestju.
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
Izdajatelj : Jakob Ukmar.