Po Hill na plalana v gotovini	........
 	_	V organizaciji Ja mol,
Leto XXVmt St* 7	V	L|ubl|8nly	15»	julije	1938	kolikor	moli	—	toliko	pravico
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Vprašanje svobode strokovne koalicije in mišljenja
Iz razprave na mednarodni konferenci dela v Ženevi.
Državljanska
enakopravnost
Predstavnik naših sindikatov Bogdan Krckič je na letošnjem zasedanju mednarodnega urada za delo v Ženevi spregovoril lep, jedrnat in globoko utemeljen govor v prilog svobodnega delovanja strokovnih organizacij. Njegov govor je dobil tem večji pomen, ker ni govoril samo kot predstavnik jugoslovenskega delavstva. temveč je bil določen od celotne delavske delegacije, da kot njen govornik spregovori v imenu delavstva-celega sveta.
Ko se v celoti pridružujemo izvajanjem s. Krekiča, bi hoteli podpreti njegove neovrgljive argumente še z našega lokalnega stališča in po dogodkih, ki se odigravajo zadnje čase okoli nas.
Ni dolgo tega (za binkošti), ko je imela cela vrsta zastopnikov naših strokovnih organizacij priliko prisostvovati raznim strokovnim kongresom naših bratskih organizacij na Čehoslovaškcm. Tu je bila možnost vsaj bežno proučiti položaj, v katerem živi delavstvo v ČSR.
Kar najbolj pada človeku v oči, ko prestopi čehoslovaško mejo, je neizmerna ljubezen do države, ki veje iz vsake geste in vsake besede češkega delavca, pa ga srečaš kjerkoli, pa naj bo katerekoli politične ali strokovne grupe.
Šele, ko si opomoreš od občudovanja te izredne topline in zavesti skupnosti k narodu in državi, zamo-reš poiskati vzroke, zakaj je na Češkem delavstvo tako orijentirano in zakaj je marsikje drugače.
Zares, čehoslovaška država je dala'vsakemu svojemu državljanu zavest. da je pred zakonom enak vsem drugim, pa bil to minister, bogataš ali siromak. Seveda ni zamogla država v tako kratkem času svojega obstoja in na tako eksponirani opoziciji, ki jo ima, zabrisati socialnih razlik med svojimi državljani, uspelo ji pa je uvesti politično enakopravnost in s tem omogočiti socialno šibkejšim, ■spešno prizadevanje, za izboljšanje svojega socialnega položaja.
Evolucija na celi črti!
Šele počasi smo se mogli uživeti delegati iz ostalih držav Evrope, ki smo na kongresu prisostvovali, v ogromno moralno silo, ki si jo je zagotovila država s temi svojimi ukrepi. Šele tedaj smo si mogli tolmačiti solze v očeh slehernega čehoslo-vaškega delavca, ki so nas spremili, ko smo nesli na grob Masaryka ve-nec Mednarodne delegacije.
Saj tudi mi, ki smo čitali Masa-rykove razprave, umemo visoko ceniti tega velikega mojstra demokracije in človečanstva. Toda tako gin-liive ljubezni, kakor jo uživa ta mrtvi orjak duha. si pa. nismo mogli Predstavljati. Oči vseh,' navzočih Če-hoslnvakov so bile rosne in goVQi'nik, Predspdnjk Saveza fabriških delavcev Martinek, je moral sredi govora prekiniti od ganotja. Da, tu ni mogoče govoriti samo o razmerju, ffre-zudent in državljani, temveč oče in sinovi.
Ko smo si ogledovali bivše letno bivališče Masarykovo, smo imeli zopet priliko opazovati neverjetno pozornost, ki jo posveča češko ljudstvo vsemu, kar je nrišlo v stik z rajnim Prezidentpm. Vse vedo; za katerim oknom je pisal, kje je bila njegova
spalnica in pod katerim drevesom sta vsak petek s sedanjim preziden-tom dr. Benešem skupaj malicala.
Qrob Masarykov — skromen — pokrit z navadno ruševino, na njem edini okrasek, — skromna svetilka, je postal simbol čehoslovaškega ljudstva. Skromen slovaški kovač, ki .se je po lastni sili duha, naučil čitati iz knjige življenja, se je povrnil v skromen grob, da še z njim, z njegovo skromnostjo upliva v plemenitem smislu na svoje žive rojake, na bodoče generacije. S svojim življenjem je pa utemeljil državo, ki je v skromnih dvajsetih letih, tako izoblikovala svoje bitje, da je zagotovila slehernemu državljanu občutek, da je pred zakonom z vsemi drugimi enakopraven. Njena usmerjenost mu obeta, da se bo enakopravnost dalje izoblikovala, da bo prešla iz političnih pravic tudi na gospodarske in da bodo nekoč čehoslovaški državljani tudi socialno enakopravni.
Šele po takem premišljanju razumeš napise, ki so jih nosili delavci v ogromnem sprevodu po Pragi ob priliki 60 letnice čehoslovaške socialno demokratske stranke:
»Mi republike ne damo!«
»Republika je naša in mi smo njeni.«
Še značilnejši je napis, ki so ga nosili telovadci, ki prav zgovorno kaže, na kaj se je upirala sila ČSR tiste dni težke krize:
»Massrykovi sinovi — Beneševi vojaki!«
Toda besede so poceni, bi rekel nevernež. Videli smo pa tudi dejanja, ki najbolj zgovorno kažejo, s kako silo stoji delavstvo za svojo državo. Zadostoval bo kar en sam dokaz:
V	obrambo svojih meja je tiste dni mobilizirala ČSR nekaj letnikov svojih rezervistov. Da je mobilizacija gladko potekla smo že slišali in je bilo tudi izven dvoma. Da so pa strokovno organizirani delavci sklenili po vseli tovarnah prispevati od svoje nlače toliko, da sprejemajo tudi mobilizirani tovariši polno plačo, je pa dokaz, ne samo silne solidarnosti, temveč pripravljenost žrtvovati za državo več, kakor to sama zahteva.
To je plačilo delavstva za državljansko enakopravnost! Vse drugo se more slutiti, kaj pomeni za državno hrambo, če je znala država pritegniti k sodelovanju vse industrijsko in obrtno delavstvo in nameščenstvo. Saj vemo, da se današnje vojne ne bi vodile 7. bridkim mečem. Odločevala bo tehnika: tanki, aeroplani. motorizirano topništvo, strojne puške. Za vse to pa je treba nekaj več. ko samo fantovsko navdušenje. Treba je znanja, prakse, ročnosti in tu prihaja v poštev v prvi vrsti industrijski delavec, profesijonist. ki ima vse živ-Ijenie s tehniko opravka.
Delavstvo sc svoje cene zaveda, če se je zavejo tudi državniki, potem je dotična država varna pred tujimi envazijami. ČSR vodi!
*
Če primerjamo sedaj ČSR s tistimi, ki strežejo tej državi po življenju, potem šele vidimo od kot taka samozavest pri Čehoslovakih. Kako so uredile fašistične države svoj odnos z industrijskim delavstvom in na-meščenstvom? Kadar bo država v
V imenu delavskih zastopnikov na mednarodni konferenci dela je s. Bogdan Krekič govoril o vprašanju koalicijskega prava delavskih strokovnih organizacij ter tpovdaril, da je ta svoboda zajamčena z določbami XIII. dela mirovne pogodbe. S. Krekič je dokazal, da to svobodo zahtevajo razmere in da brez nje ni socialnega napredka in zdravega razvoja.
Vrazpravi so se oglasili ugledni udeleženci konference, med njimi tudi zastopniki Velike Britanije in Zedinjenih držav, od katerih tukaj nekatere navajamo.
Jugoslovanski minister Dragiša Cvetkovič je pripomnil k izvajanjem s. Krekiča, da imamo v naši državi popolno svobodo glede delovanja strokovnih organizacij, ali vlada ne 'more dovoljevati, da se v strokovnih organizacijah politikuje ter da bo on prav kmalu potom svobodnih volitev ooskrbel ugotovitev, katera strokovna grupacija je najmočnejša.
Na mnenje, da mora vlada vplivati na smer in duh strokovnih organizacij je odgovoril angleški minister deln Brown. Rekel je: Vezi, ki se na teh konferencah ustvarjajo, so neprecenljive vrednosti. Niso to samo vezi med predstavniki vlad, marveč se tu kot 'popolnoma enakopravni predstavniki nahajajo v skupnosti tudi predstavniki delodajalcev in delavcev. Znano je že, da se v Angliji polaga največja pažnja na čim intim-neje sodelovanje med svobodnimi delavskimi in delodajalskimi organizacijami. V Angliji smo mnenja, da naj se država ne vmešava v te svobodne odnošaje, marveč da svojo funkcijo omejuje le na najnujnejše posredovanje — če je potrebno. Kjerkoli se morejo delodajalci in delavci sami med seboj sporazumeti, se v njih posle ni treba vmešavati. .. Zakoni in sklepi te konference bodo imeli mnogo več življenjske sposobnosti, če bodo izhajali iz svobodnega sporazuma interesentov, delodajalcev in delavcev (potom njih organizacij).
V Veliki Britaniji se smatra svoboda strokovnega organiziranja kot sestavni del osebne svobode državljanov in njih človeškega dostojanstva. Državi ni treba ovirati ustanavljanje svobodnih organizacij delavcev in delodajalcev, niti jih v tem z raznimi ukrepi preprečevati. V Veliki Britaniji se zakonodajalec naslanja na pomoč in sodelovanje svobodnih delodajalskih in delavskih organizacij. Vse zakone, ki jih mi sprejmemo, predelamo prej v najpopolnejšem sodelovanju s temi svobodnimi organizacijami.
Zakonodajalec ne sme nastopati kot diktator — je rekel angleški minister dela Brown.
Ameriški minister dela gospa
stiski se bo pokazalo, če so ga uredile prav in dobro. Parade ne povejo nič. Strahovanje male oborožene klike nad neoboroženimi državljani se vzdrži le v mirni dobi. V vojni so pa vsi državljani oboroženi. Takrat je pa treba nekaj več, kakor samo, strah pred vladajočhni. Takrat je treba državljanske zavesti, ki se je s korobačem ne da privzgojiti.
Dober vojak mora čutiti, da brani svojo državljansko enakopravnost!
H •	Obrov.
Perkins je izpopolnila pojasnilo angleškega kolege. Rekla je:
»Trojni značaj mednarodne organizacije dela je ono, kar je omogočilo demokratične oblike pogajanj in sporazumevanja med zainteresiranimi skupinami, delavci in delodajalci. Sodelovanje med svobodnimi organizacijami interesentov je tisto, ki je največ omogočilo, da je socialna politika v Zedinjenih državah napravila tako velik napredek. Vlada je šla vedno za tem, da se interesenti, brez vsakršnega nasilja od njene strani, sporazumejo sami.
»Naša ustava prepušča popolno svobodo sklepanja medsebojnih sporazumov glede delovnih odnošajev.
V	ta namen je tudi zajamčena popolna svoboda koalicije. Organizacije delodajalcev in organizacije delavcev morajo biti popolnoma svobodne vseh vplivov od zunaj, če se želi, da bodo one faktor v interesu pravilnega gospodarskega in socialnega razvoja. kakršen mora biti.«
Francoski minister dela Rama-dier je rekel: »Mednarodna organizacija dela se je mogla v dobi zadnjih let razviti v veliko in močno mednarodno organizacijo samo zaradi blagodejnega sodelovanja velikih demokracij, kar najbolj potrjuje slučaj pristopa ameriških Zedinjenih držav tej ustanovi. Če bi bila ta ustanova ogrožena, bi to obenem pomenilo, da je ogrožen tudi svetovni mir sam, kakor tudi gospodarska organizacija vseh civiliziranih dežel.«
Bivši minister dela na Ogrskem s. Payer je rekel: »Povsem je napačno mnenje, da naj se posamezni delavec pogaja s posameznim delodajalcem; kot poedinec je delavec slaboten; pravilno zastopan more biti le do svoji svobodni organizaciji. V XIII. oddelku mirovne pogodbe se govori o svobodi organiziranja. Na tej svobodi je ustvarjena ta organizacija. Toda ta svoboda mora obstojati tudi v vseh državah in ne samo tukaj v Ženevi. Besede bivšega angleškega ministra Edena, da ni treba dajati koncesij onim, ki kršijo pogodbe, bi morale veljati tudi tukaj. Samo oni so pravi predstavniki delavstva, ki izhajajo iz organizacij, ustanovljenih do svobodni volji interesentov. Bivši predsednik ene mednarodnih konferenc dela, Brown, po poklicu katoliški duhovnik, je rekel nekoč na tem kraju: »Delavsko življenje je mnogo izpremenjeno na bolje. Ali za vse, kar je delavec videl dobrega, se ima zahvaliti strokovnim organizacijam. Toda kljub temu se danes v nekaterih deželah, na žalost, postopa drugače proti svobodnim organizacijam . .. Preganja se jih in uničuje — neglede na to, da so prav delavci tisti, ki trpe največjo škodo.«
.Predstavnik močne angleške Trade Union s. Hallsworth je rekel: »V gotovih vrstah se smatra, da bi bilo treba zamenjati nekatere osnove naše organizacije. Kdo mora misliti, da trojnost ni več sodobna. Vsako iz-premembo v tej smeri bi smatrali delavci kot skrajno reakcionarno in z vsemi silami bi se ji uprli. Mi smo globoko prepričani o trajni vrednosti demokracije, o svobodi koalicije. Vse poizkuse, ki bi hoteli v sestavi te organizacije kršiti svobodo in avtonomijo skupin, bomo odločno pobijali z vsemi močmi.«
Predstavnik ameriških strokovnih organizacij s. Vat je rekel: »Mi v Ameriki težimo za tem, da rešujemo gospodarska vprašanja, toda da pri tem ne kršimo našo osebno svobodo in demokracijo. Pri nas velja staro, dedno pravo, da vsak državljan svobodno pove svoje misli, da v svobodi glasuje in da v svobodi izpoveduje svoje prepričanje.«
Španski minister dela Agande je rekel:	»V španski delegaciji vidite
na tej konferenci ljudi, ki pripadajo raznim 'socialnim smerem. Toda vsi so v enem solidarni: da je treba odločno braniti svobodo mnenja, svobodo govora, svobodo tiska, svobodo združevanja, to je, vsa ona načela, ki so napisana v XII. delu pogodbe o miru.«
Predstavnik francoskih delodajalcev Lambert Ribot je rekel:	»S
svojimi diktatorskimi ukrepi v ustavi in zakonodaji nam Nemčija in Italija ne moreta služiti za zgled ...«
Vladni delegat Norveške, Gold-jernsen, je rekel: »Naša dolžnost je v tem, da osebno in splošno svobodo združimo z osebno in splošno varnostjo.«
Vladni delegat Holandije, Arber-
se, je rekel: »Voltaire je v XVIII. stoletju pisal o »mračnem in barbarskem Srednjem veku«. Toda današnje razmere so take, da se vidi, da ni imel prav. Zakaj, v primeri z onim, kar se danes godi, Srednji vek ni bil ne mračen, ne barbarski. .. Mnogp naziranj Srednjega veka bi bilo treba še tudi danes vpoštevati in predvsem, da se obnovi dostojanstvo in spoštovanje človeške osebnosti.«
Luksemburški minister dela, s. Kvier, je rekel: »Mednarodna organizacija dela mora biti živ primer mednarodnega sodelovanja glede izvajanja socialne pravice. Onim, ki ne vedo, kaj je zmisel in duh socialne pravice, jim je tukaj treba dati svet in jim biti voditelj.«
Švicarski minister dela, Suites, je rekel:	»V naši deželi vlada duh
sporazumevanja. Upam, da je ta duh tudi duh te organizacije.«	9
Mehikanski vladni delegat, Misel, je rekel: »Če gre za ohranitev svetovnega miru, smo sigurni, da se lahko ohrani s sodelovanjem treh skupin, ki delajo v tej ustanovi.«
»Mehikanski predsednik vlade,
Človeštvo
Mnogi so bili mnenja, da je bila svetovna vojna, zadnja velika človeška zabloda ter so nekateri miroljubni državniki skušali v tem smilu u-smeriti tudi politiko svojih držav in je bilo prav v ta namen ustanovljeno tudi Društvo narodov. Hudo so se zmotili ti idealisti, kajti danes nekateri narodi že spet krvavijo in je na pragu nova splošna vojna, če se človeštvo pravočasno ne strezni.
Nekateri misleci in učenjaki si resno belijo glave, kako je mogoče, da ljudstvo tako pade v zablodo, da ne razloči več med dobrim in slabim ter se je dalo popolnoma zaslepiti od fanatičnih zvodnikov. Vsi so si edini v tem, da je po vsem svetu zavladala silna kulturna revščina in so velike množice samo še orodje v rokah malih skupin hujskačev.
Pred nekaj leti je izdal francoski zdravnik Duhamel knjigo »Revolucija«, v kateri prikazuje vtise, ki jih je dobil na potovanju v sovjetsko Rusijo in potem v Združene države. Glede Rusije je dejal, da materijal-na revolucija brez moralne ni popolna revolucija in da je zastonj prelita kri, če se ne skuša zi vsemi sredstvi dvigniti kulturni nivo naroda. Te revolucije v Rusiji niso še do konca izvedli. In tudi ameriška toliko opevana demokracija da je ena največjih goljufij.
Mnogi so tedaj očitali Duhamelu, da je prevelik črnogled in hoče preveč naenkrat.
Kmalu za njim je izdal podobno knjigo z imenom »Človek, nepoznano bitje« ameriški zdravnik in učenjak Carrel, ki je še vse porazneje pisal o ameriških razmerah. In ni dolgo tega, ko je tudi nemški pisa-
Cardenas, je rekel: »Ohranitev svetovnega miru je odvisna od solidarnosti delavstva vsega sveta. V njihovi odločnosti je sila; ki je v stanu, da prepreči neumnost sodobnega oboroževanja.«
Predstavnik švicarskih strokovnih organizacij, s. Sirch, je rekel: »Trojni značaj naše organizacije je našel prav dober izraz v govorih mojih prijateljev Krekiča in Hallsvvor-tha, kakor tudi v govorih gospe Perkins (ameriškega ministra), Brownsa (angleškega ministra), Kviera (luksemburškega ministra) in drugih. Ti so dovolj jasno povdarili, da brez demokracije, brez svobode ni socialnega in gospodarskega napredka.«
Direktor Mednarodnega urada dela, Butler, je v svojem zaključnem govoru rekel o vprašanju strokovnega združevanja in svobode dela naslednje:	»Ne	sme	se	pozabljati,	da
je enakopravno udeleževanje predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev glavna prednost te organizacije in da so nje uspehi prav v tem, ker je sestavljena iz treh enakopravnih skupin (tripartitna).
Gg. Krekič in Payer ter drugi delegati so na to opozarjali, da brez svobode strokovnega organiziranja in svobode mišljenja ter izražanja misli delavci nimajo možnosti, da bi povedali svoje mišljenje, in to pomeni, da ne bi bili v stanu, da bi delali vse one stvari, katerih socialni pomen so tako lepo pojasnili Brown, Perkins in drugi. Mi ne poznamo nobenih privilegijev za organizacije te ali one politične barve. Mi zahtevamo svobodo dela za vse organizacije, da bodo svobodne od vseh zunanjih vplivov ter da bodo upravljane izključno po svojih članih. To so glavni predpogoji, ki so važni za formiranje delavskih kakor delodajalskih organizacij po vsem svetu.
Za nas je največje zadoščenje, ker je mednarodna konferenca dela, ta visoki mednarodni forum v sestavu Društva narodov, na tak način po svojih najuglednejših predstavnikih, zlasti po predstavnikih vlad velike demokracije Anglije, Amerike, Francije, potem še cela vrsta drugih dežel, ter po svojem direktorju But-lerju, potrdil mišljenje, ki ga zastopa naše svobodno strokovno gibanje Jugoslavije.
v zablodi
telj Spengler napisal zanimivo knjigo o »Propadu zapada«. Vse tri knjige so izšle v nad sto izdajah, kar pomeni, da je bilo zanimanje veliko in da je ljudstvo hlastno segalo po lastnem ogledalu ...
Pisatelji, četudi različnih narodnosti. so si edini, da ljudstvo postaja avtomat, brez lastnih inicijativ, brez lastnega hotenja. Človek izgublja dostojanstvo in odgovornost napram sebi in družbi. Pred očmi nima nobenih idealov, marveč zgolj telesne potrebe. Zanimajo ga filmi brez smisla in vsebine. Kulturne prireditve ljudstva ne zanimajo, pač pa nogomet, vsak šport in pa ničvredna zabavišča. Vsled notranje človekove nevrednosti, raste topo potomstvo. Bolj nego šole, univerze in druge kulturne ustanove, se množe norišnice in ječe. Vsaka država jih je prenatrpana, a večina norcev živi v svobodi ...
Vsi ljudje smo si enaki?...
Ne, to je nemogoče! Vsi ne moremo biti idiotje ter služiti kot avtomat nekaterim posameznikom, bogatašem, politikom in drugim tolovajem sodobne družbe, ki so mnenja, da se jim mora ves svet pokoriti, Kdor še more svobodno misliti, je v teh okoliščinah nesrečen in na smrt bolan, ko vidi, kako svet gre in kako mu ni pomoči.
Dandanes je smatran za bedaka, kdor pridno dela, si z lastnim delom ustvarja bodočnost in ne skuša obogateti na račun drugega. Učenjaki in umetniki, ki oblikujejo človeško družbo ter delajo in žive samo za druge, umirajo od lakote. Oni pa, ki so legalno ali nelegalno prisvojili tujo lastnino, žive v časti in spoštova-
nju. Kažejo jih otrokom v filmih kot velike junake. Denar in nasilstvo je vse, s katerim si lahko dosežeš vsega. V ječah so predvsem taki zločinci, ki so omejeni bedaki in zato niso znali ropati na veliko Mnogi veliki zločinci so lepo na svobodi, kajti politiki se jim globoko klanjajo in policija jih ščiti.
Kaj nam pomaga polet čez polarne kraje, čez širni Ocean in vsakovrstna druga globoka raziskovanja umskih delavcev, ko pa je v ljudstvu velika praznota in puščava in nima moči, da bi vse pridobnine človeškega uma uživalo. Najboljši narodi so obsojeni na smrt in umirajo. Samo polet duha in sila razuma bi moglo rešiti človeštvo zablode in propasti, a kdo se za to zmeni!
RUDARJI
SKUPŠČINA GLAVNE BRATOVSKE SKLADNICE
V	sobto, dne 11. junija t. 1. se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani izredna skupščina Glavne bratovske skladni-ce za Slovenijo. Dnevni red skupščine je bil običajen. Vendar je delavska delegacija stavila na 'dnevni red še točko: izprememba pravil, kar je bilo sprejeto.
Iz poslovnega poročila za leto 1937. je razvidno, da je bilo koncem leta pri oddelku pokojninskega zavarovanja zavarovanih 12.040 članov, to je 1714 več, kot v začetku leta, ali 16.60%. Pri oddelku nezgodnega zavarovanja pa 12.794, to je 1446 več, ali 12.74%. Pri oddelku bolniškega zavarovanja je bilo zavarovanih aktivnih članov 12.794, vpokojenih članov 1393, svojcev aktivnih članov 23.332 in svojcev vpokojenih članov 2090. Skupaj torej 39.613 oseb.
Dohodki, izdatki in premoženje:
Pokojninsko zavarovanje je imelo lastnih dohodkov Din 14,219.523; izdatkov pa Din 17,313.391. Primanjkljaj v znesku Din 3,093.868 je bil krit iz osrednjega sanacijskega in lastnega rezervnega sklada. Premoženje znaša Din 13,684.644,
Nezgodno zavarovanje je imelo dohodkov Din 3,316.837, izdatkov Din 3 milijone 346,521. Premoženje znaša Din 5,098.919.
Bolniške blagajne, ki so avtonomne, so imele vse skupaj dohodkov Din 10,689,675; izdatkov Din 10,197.204. Premoženje pa je znašalo Din 19,941.866.
Oddelek za preskrbo brezposelnih je imel dohodkov Din 772.677; izdatkov Din 401.993. Premoženja pa je znašalo Din 1,194.580.
Premženje osrednjega sklada bolniških blagajn pa znaša Din 2,708.439.
Na tej skupščini je delavska delegacija predlagala k izpremembi pravil o bratovskih skladnicah izpremembo naslednjih členov:
K čl. 18 se v zadnjem odstavku črta od besede »reducirani« vse ostalo besedilo.
K čl. 50 se vstavi besedilo pravil	čl.	50
50	ored 1. januarjem' 1938.
K čl. 64 se prvi odstavek izpremeni in glasi: Zavarovančeva žena, ako ne vrši samostojne obrt obrti s oomožnim osobjem, vštevši vajence in vajenke, ter njegovi otroci imajo; člani širše rodbine pa, če nimajo nikakšnih dohodkov in žive z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih izključno on vzdržuje iz svojega zaslužka, kar je treba dokazati z oblastvenim potrdilom, pravico do teh-le pomoči:	^
K čl. 82 se vstavi besedilo pravil čl. 82 pred 1. januarjem 1938.
Vsi ti predlogi, razen predloga	k	čl.	18,
so	bili soglasno sprejeti. Predlog	za	izpre-
membo čl. 18 pa je bil po kompromisnem sporazumu tudi soglasno sprejet. Želeti bi bilo, da bi se tudi na predlog tiudarske oblasti zgoraj navedene izpremembe čim-prej uzakonile.
Pri točki »Prosti predlogi« je delavska delegacija z ozirom na stalni in občutni porast draginje, s čemur so ravno starovpoko-jenci najbolj prizadeti, predlagala, da se iz sredstev rezervnega sklada za starovpoko-jence doda k sedanjim Din 50.000 za izredne podpore še znesek Din 150.000. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno in izročen glavnemu upravnemu odboru v izvršbo. Za-to upamo, da ibo glavni upravni odbor to zadevo čimprej rešil, ker starovpokojenci stradajo in ?o pomoči nujno potrebni. Sredstev zato je dovolj in čl. 162 pravil tudi to dopušča.
Na skupščini se je tudi razpravljalo o okrevališču rudarjev in plavžarjev pri Sv. Križu pod Golico nad Jesenicami. Lansko leto je upravni odbor kupil iz sredstev osrednjega sklada bolniških blagajn neko posestvo v višini 1050 m, kjer naj bi se zgradilo moderno okrevališče za okrevanja potrebne zavarovance. Topogledno ie bilo v starem poslopju že lansko leto na razpolago 13 postelj. Vendar, kakor je iz poslovnega poročila razvidno, kljub visokemu številu okrevanja potrebnih članov niti ta mesta niso bila zasedena in je pri okrevališču bilo okoli Din 50.000 primanjkljaja. Vzrok temu bo najbrže ta, da je okrevališče med rudarji in plavžarji premalo znano in zato je tudi premalo prošenj za sprejem v okrevališče. Nadaljnji vzrok bo menda tudi v preveč birokratičnem , sistemu uprave same.	■
To bi bilo jedro zgoraj omenjenih knjig. In, ali ni v teh kratkih besedah zapopadena bridka resnica in realnost današnjega časa? Ali se ne čuti vsak posameznik brez cilja, brez sreče in brez veselja do dela in napredka, ko je vse tako' negotovo. Močnejši narodi s silo podjarinljajo šibkejše in materijalno močnejši posameznik misli, da ima vso pravico zasužnjiti šibkejšega. Izginilo je mednarodno pravo in izginili so bratski odnošaji med narodi in posamezniki. Vse zato, ker je človek zavrgel razum in potrebo po kulturi in izobrazbi ter je ostal samo še orodje v rokah izkoriščevalcev in zavajalcev, brez lastne volje in moči.
J. K.
II VESTNIK
Zato je bil na skupščini osvojen predlog delavske delegacije, da naj upravni odbor ukrene potrebno, da se upravni stroški čimbolj primerno urede in izda apel na posamezne kraj. bratovske skladnice, da v večjem številu pošiljajo okrevanja potrebne v to okrevališče. Celokupna oskrba znaša dnevno le Din 30,	^
Sprejet je bil tudi predlog za izredne podpore tistim brezposelnim, ki so svojo redno podporo že izčrpali, a še niso dobili zaposlitve.
BEŽNI UTISI RUDARJA V KRAPINSKIH TOPLICAH
Posaftiezne krajevne bratovske skladnice pošiljajo vsako leto svoje za revmatizmom obolele člane v zdravljenje v Krapinske Toplice. Tako se je tudi letos šlo večje število rudarjev iz revirjev zdravit tja. Ob tej priliki je eden izmed teih rudarjev nekoliko opisal svoje vtise o tem »srečnem« kraju, ki jih priobčujemo radi aktualnosti v sodobnosti in gledanju rudarja na njegovo okolje.
Krapinske Toplice so kraj, ki bi ga lahko imenovali »srečnim«, ker v njem izvira tista čudodelna voda z 38—44 stopin Celzija topline, ki brez čudežev ozdravlja za revmatizmom otrple ude človeka. Zdravilišče je lepo urejeno in obdano s krasnim parkom. Skozi kraj brne krasni avtomobili tistih, ki so tudi prišli v ta kraj osvežiti si svoje telo in to brez predpisa kakega zdravnika od bolniškega zavarovanja. Tako se delimo pacienti tega zdtavillsca na dvuj-t., in sicer v pacijente brez določene in paci-jente z določeno dnevnico. Med zadnje spadamo seveda mi rudarji.
Kar se pa okoliškega ljudstva tiče, se pa mora reči, da je zelo revno. Kopališka sezona, ki traja tu 5 mesecev, je edini vir dohodkov teh ljudi. Tu lahko prodajamo za časa sezone svoj bori pridelek. Ko je pa sezone konec, je konec tudi dohodkov in začne se sedemmesečno pomanjkanje. Zato je ta kraj kot zdravilišče za te ljudi nedostojen.
Ko sem vse to ugotovil, pa sem se'zelo začudil, da sem nad kopalnim bazenom' či-tal napis:	»Na čast domovini in v korist
ičlovečanstv*!.« Res lep napis. Ali na žalost sem moral priti do zaključka, da drugi del napisa ne odgovarja povsem, ker se zdravilne moči te vode pač ne morejo poslužiti vsi tisti, ki so zdravljenca v tej vodi res potrebni, temveč le tisti, ki imajo zato lastna sredstva in pa tisti, ki smo si z našo borbo potom naših strokovnih organizacij priboril v našem socialnem zavarovanju pravico do te ugodnosti. Zato v tem oziru čast našemu zavarovanju. In če vzamemo, koliko na revmi obolelih 'delavcev in nameščencev ie, ki jim ni možnost dana v tem zdravili-čšu se ozdraviti in če vidimo na drugi strani, koliko te zdravilne vode brezplodno odteče, potem je nujno potrebno, da bodo naši memdajni krogi, ki imajo v svojem resoru skrb za socialno politiko in narodno zdravje, potrebno ukrenili, da ‘bo to zdravilišče vsem. ki so ga potrebni, dostopno, ker le še takrat bo ta drutfi del napisa »in
v	korist človečanstvu« pravilno ustrezal svojemu namenu.
TRBOVLJE
Na zapadnem okrožju je pred štirnaj-stimi dnevi vladala silna ogorčenost med delavstvom zaradi odpusta dveh rudarjev, ki ju je paznik našel spati na njihovem delovišču. Res je, da je bila kazen »odpust« za ta prestopek preostra in niti ne opravičena P oslužbenem redu rudnika Trbovlje. Zato se je intervenciji zastopnikov rudarjev posrečilo naiti kompromisno rešitev s predstavniki družbe, ki je tudi za oba delavca sprejemljiva, čeprav nekoliko težka.
Z ozirom na ta in slične slučaje, ki ima-io lahko usodepolne posledice za vse delavstvo, opozarjamo tem 'Potom delavstvo,
se vbodoče takih in sličnih prestopkov muje. Zakaj, težko je zagovarjati pijance-blaumaherje, a še težje tiste, ki pri delu za-spe. To si naj zapomnijo vsi, ki imajo za vse drugo denar, samo za organizacijo in svoio izobrazbo pa ne^.
Razredno zaveden in strokovno organiziran rudar takih prestopkov ne bo delal!
GLOBOKO PRI BREŽICAH
Tu so iznova odprli rudnik, ki je bil že pred leti ustavljen in sicer ne radi pomanjkanja premoga, temveč radi krize v oddaji. Sedaj je zaposlenih 63 rudarjev.
'Značilno pri tem je, da glavni akcijonar, nekdanji rudarski glavar v Zagrebu, ne pozna niti zakona o minimalnih mezdah, ker «icer ne bi plačeval kopače po Din 22, učne kopače po Din 20 in vozače po Din 18 dnev-,no. Priti bo morala strokovna 'organizacija ZRJ, da bo poučila tega gospoda prvič o zakonu o minimalnih mezdah in drugič pa, -da mu bo dokazala, da je tudi Din 24 za rudarja daleč premalo in to jposebno takrat, .kadar je moka po Din 4.50 kg in mast po Din 23 kg.	i	i
LESNI DELAVCI
Ljubljanski mizarji so zborovali dne 24. junija t. 1. v veliki dvorani Delavske zbornice ter .manifestirali za svoje pravice. Zborovanje je bilo dobro posečeno, vodil ga je s. Gregorič. Že uvodoma je pojasnil, da je podružnica sklicala zborovanje, ker to zahtevajo razmere, ki vladajo med mizarskimi pomočniki v Ljubljani.
S. Bricej je v daljšem referatu obrazložil vse težkoče, ki nastajajo po mizarskih obratih. Velike tovarne, ki so še pred nekaj leti zaposlovale veliko število pomočnikov, so prenehale obratovati. Nastajajo povsem novi obrati, novi ljudje, nove zahteve, novi priganjaški sistemi.
Mizarski portiočnik ni več plačan za svoje delo, kljub temu, da ustvarja umetnine, s katerimi se gg. mojstri na raznih razstavah bahajo, češ, to je moje delo.
Delovni čas se ne izvaja kot 'bi se moral, kolektivna pogodba se krši v veliki meri, plače se znižujejo, kljub temu da draginja rapidno narašča. Mizarski poimočnik je tako slabo plačan, da ni v stanu, da bi se dostojno oblačil, če ga srečaš na ulici, izgle-da kot 'bosanski ipastir, prav .posebno pa še oni, ki ima kopico .otrok. Bledi obrazi pričajo, da vlada pomanjkanje, da ni zadostne hrane, da o otrokih niti ne govorimo.
’ Kot smo že navedli, mizar ustvarja umetnine, sam pa niti ni v stanu, da bi imel, ko se poroči, dve postelji, da niti ne govorimo o udobnih stanovanjih. Po raznih podstrešjih in kleteh premišljuje gorje, ki ga je vsak dan več, ali pa mora za tako stanovanje služiti hišnemu gospodarju noč in dan, on in cela rodbina kot hišnik. Včasih ponosen in vzravnan, sedaj skrušen in potrt. Mnogo krivde je na delavstvu samem, ker stoji izven svoie organizacije, kot razredne pobornice. Ona peščica pa, ki se bori v organizaciji, pa je glas upijočega v puščavi. Vprašamo se le, kako dolgo še? Ali še ni čas, da povzdignemo svoj glas in postavimo zahtevo — za pošteno delo tudi pošteno plačilo!
Govornik je podal bedno sliko obrtnega pomočnika, ki mora v veliki meri tudi na račun nelojalne konkurence mojstra trpeti pomanjkanje. Tudi tu je treba, da se posta-
vi	zahteva po odpravi nelojalne konkurence na račun nizkih delavskih mezd s strogimi zakonskimi .predpisi, zahtevati, da se omeji število vajencev, da se .osemurni delovni čas uvede po vseh obrtnih delavnicah, da se prepove izdelava mizarskih izdelkov po kaznilnicah za privatne stranke, istotako tudi po raznih zavodih ter prepove imeti v zavodih vajence. Potrebno je, da se vse dosedanje plače zvišajo vsaj za '25 odstotkov ter da se strogo izvaja socialna zakonodaja.
Delavstvo je predloženo resolucijo soglasno sprejelo ter izjavilo, da ibo svoje zahteve za vsako ceno uveljavilo, tudi če tre, ba v odkriti borbi. Zborovanja .se je udeležil tudi tajnik udruženja mojstrov, kar je znak, da se mojstri pripravljajo na borbo. Vendar ,pa je želja in zahteva delavstva, da bomo morali, če bomo hoteli odpraviti naj-večje zlo »nelojalno konkurenco«, nastopati složno roko v roki. Sedanii čas zahteva ozkega sodelovanja, ker tudi mojstre jemlje vrag.
Predsednik je pozval navzoče, da gredo na delo za organizacijo, da še vse one, ki stoje ob strani, privedemo v organizacijo. Le na ta način bomo v stanu izboljšati mi-zerni položaj in vpostaviti mizarskega pomočnika na ono višino, ki mu pripada po njegovi profesiji. Delu čast! — Opazovalec.
| Jurman Jurij |
Dne 27. junija t. 1. so ljubljanski mizarji spremili k zadnjem počitku dobrega in neumornega sodruga Jurmana Jurija. Bil je dolgo vrsto let zaposlen kot strojni mizar v Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev. Dolgo je bolehal in končno je podlegel na oslablienju srca v starosti 60 let. Bil je tih in deloven, nikjer ni hotel biti na vidnem mestu^ Ohranili mu bomo časten spomin kot zadružniku in sodrugu. Svojcem naše so-žaliel_______
| Drenovec Jaka
Ni se še posušila prst na grobu s. Jurmana, že je bela žena pretrgala nit življenja 28. 6. 1938 sodrugu Drenovcu. Mož, ki je dočakal starost 81 let, je bil v svojih'mladih letih zelo nemiren duh, dober organizator m P°bornik strokovne in politične organi-zaeiie. Mož, ki je mnogo potoval po Ameriki in drugih krajih, je ibil tudi prvovrsten delavec. Svoja stara leta je prebil v mestni ubožnici. Kot je bil skromen v življenju, tako ie bil skromen njegov pogreb. Ni se oglasil zvon v poslednje slovo, niti vonj kadila ga ni objel. Kot proletarec si živel, kot proletarec si umrl! Vse je pozabilo nate, le organizacija, ki si ji bil dolga leta svetovalec, je izvršila svojo nalogo v polni meri. elezni zakon narave tako narekuje, da vse se v naravo povrne. S šopom rdečih nageljnov smo Te izročili materi zemlii. Dovolj si trpel, sedaj pa se odpočij! Rodbini naše sožalje!
DUPLICA PRI KAMNIKU
Lesno delavstvo v tovarni Remec in Co. na Duplici se je že dalj časa pripravljalo, da stavi podjetju spomenico za ureditev akordnih postavk v posameznih oddelkih. Obe strokovni organizaciji ZLDJ in JSZ sta potom Delavska zbornice stavili zahtevo po tej ureditvi. Podjetje obratuje s polno paro, delajo se nadure, pa kljub temu podjetje trdi, da ima izgubo.
Delavstvo nikakor ne more ibiti tiho spričo naraščajoče draginje. Plače ne odgovarjajo niti banski uredbi minimalnih mezd, kaj šele, da bi delavec res nekaj zaslužil. To miloščino, ki jo prejme, ne odgovarja niti za golo preživljanje, kje pa so druge potrebščine?
Lastnik podjetja je banka; vedno trdi upravitelj, da je ta tovarna pasivna, vedno se hoče uvesti nove sisteme, po vzorcu kakega prav k-unštnega nemca, pa vedno ostane le pri starem. Mojstrov in uradnikov je toliko, kot se je to prakticiralo v Strojnih tovarnah v Ljubljani. Delavstvo tovarne Remec tega ne želi, preveč delovne snage je že v tem podjetju pustilo. Hoče da tovarna obratuje, vendar pa zahteva tudi za pošteno delo pošteno plačilo.
Nočemo delati krivice tovarniškemu vodstvu samemu, to pade na vodstvo 'banke, ker od svojih podrejenih zahteva tak sistem. Delavstvo se dobro zaveda, da podjetje uspeva, oni dobički, ki se izkazujejo delavstvu, so le pesek v oči, saj smo se v ljudski šoli učili, da je 2X2 4, le žal, da se tega delavstvo vse premalo zaveda.
Sestanek delavstva je bil dobro obiskan, zastopniki organizacij so pojasnili delavstvu vse težkoče, ki bodo nastale radi stavljenih zahtev. Treba je enotnega nastopa, enotne volje, vztrajati do končne zmage. Delavstvo na Duplici ni samo, za niim stoji sila organiziranega proletarijata. Zato ne kloniti, naprej brez bojazni!
Opazovalec.
tPLOSNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA
VEVČE
Kriza, ki je nastopila letos takoj po novemu letu v papirni industriji, še vedno ni končana. Po vsem opazovanju je ta kriza zajela najbolj Združene papirnice v Vevčah, kjer se že od začetka meseca marca t. 1. stalno praznuje po dva, tri dni in tudi več v tednu, izvzemši obratnih delavnic, kjer se stalno dela, kljub temu, da se velikih del, zidarskih, mizarskih in tesarskih del oddaja v delo posameznim mojstrom v okolici, 7. izgovorom, da ta dela cenejše izvršijo mojstri v svojih obrtnih delavnicah kot pa rokodelci doma. O tem pa mi še nismo prepričani, kajti tudi mojster, ki je prevzel delo, hoče imeti zaslužek in tudi dobiček, isto tako pa tudi .podjetje.
Obrat sam je moderno urejen, racionalizacija izvedena do popolnosti, toda kljub urejenosti pa obrat počiva in je delavstvo doma na brezplačnem dopustu ter zapravlja svoje fizične sile in sposobnosti z glado-vanjem in pohajkovanjem. Kljub vsemu Praznovanju delavstva pa se dobiček združenih papirnic ni zmanjšal, amoak nasorotno še povečal napram prejšnjim letom. Kaj pa delavstvo? Pač ne bi ibilo napačno, če bi tudi delavstvo objavilo svojo letno bilanco izgube in dobička, da bi se jasno videlo, odkod podjetju dlobiček? Zato ker ima delavstvo izgubo! Vsekakor ima delavstvo še večio izgubo kot pa podjetje dobiček.
Med delavstvom se zopet ooiavlja vprašanje sredstev. naloženih v lokalni delavski pok. in preskrbovalni fond, ki je v likvidaciji in katerega prva polovica je že izplačana, na kar bi morala slediti di-utfa polovica. kajti ves fond je glasom pogodbe čl. 6 in 17 nedeljiva celota in nosi značaj neizplačanih mezd. Člen 17 pravi: Za slučaj obveznega zakonitega zavarovanja za onemoglost in starost se veljavnost te pogodbe u-kin». če se obe stranki ne domenita drugače in fond likvidira. V slučaju likvidacije se izplača zneske po predstoječi tabeli itd. in ker se drugače nismo domenili, je razum-uvo, da bo sMilo tudi izplačilo druge oo-lovice fonda. Obstoia samo še vprašanje časa. kdaj in kako naj se izplača.
V	letošnjem letu od novega leta naprej se jasno vidi, da cene najnujnejših življenjskih potrebščin rapidno rastejo, kar zelo občuti tudi naše delavstvo, posebno ker je
vsled praznovanja že občutno prizadeto. ______
Tudi ni opažati nobenih znakov, da bi se v letošnjem letu porasle cene življenjskih potrebščin znižale, zato bi smatral za potrebno, da se delavske plače zvišajo za to-l'ko, kolikor so se zvišale cene življenjskih potrebščin in to možnost daie tudi kolektivna pogodba, če hočemo, da bomo mogli vzdrževati pri svojem delu še naprej brez
c j za svo' °"stoi oz. za svoje zdravje.
oodrugi in sodružice, v tem je naša reši-
v' **to nc oklevajte dalje, ampak primite za delo vsi, ne samo posamezniki, da gremo z delom naprej, za boljšo bodočnost.
Gaber,
ROGAŠKA SLATINA
Dne 19. VI. 1938 smo spremili k zadnjemu počitku sodruga Franca Slatinška, steklo-brusca v tukajšnji tovarni stekla. Sodrug Slatinšek je bil v tukajšnjih krajih rojen, od koder je v rani .mladosti odšel v tovarno stekla v Zagorju ob Savi, pa je bil ob ustavitvi tovarne z drugimi delavci premeščen semkaj v Rog. Slatino. Zavedal se |e takoj ob vstopu v tovarno, da mora biti tudi član strokovne organizacije in ga tudi takoi v isti najdemo kot zvestega člana in bojevnika za delavske pravice in bil je večinoma tudi obratni zaupnik, odbornik, zadnji dve leti na predsednik naše podružnice. Predsedoval je podružnici v času, ko so vanjo butali
valovi neusmerjenih voda, menjajoč svoj tok, na delu za uničenje naše delovne sile. Delavstvo ni sledilo njihovim frazam, temveč je imelo pred očmi bajko o volu in žabi, katera se je napihovala toliko časa, da je počilo. Popolnoma se je uresničil pregovor »Jaz sem nič, Mi smo moč«. Kdo bi si bil mislil, da ga ne bomo več videli na naših zborovanjih, saj je tako mlad, komaj 56 let star zapustil to dolino šentflorjansko in se preselil tja, od koder ni vrnitve. Kakor je znal s svojim umnim delom izoblikovati steklene izdelke — saj je bil eden prvih ste-klobruscev —, tako je tudi svoje življenje izoblikoval v vzor moža, ki se je zavedel, da mora sebi in svoji delavski družini osi-gurati življenje človeka, kar pa je le mogoče potom močne strokovne organizacije.
Da je bil pravi bojevnik za delavske pravice, je pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili vsi organizirani člani. Pred njegovim stanovanjem se je v imenu SDSZJ poslovil od njega član podružnice. Malo katero oko je ostalo suho zaradi ganjenosti. Sodrugi pevci so mu v slovo zapeli pesem, pesem človeka v tujini, ki zaman hrepeni p° domovini, po domači grudi, — le zvoni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin — pa saj delavec nima domovine, ki se bori danes tukaj, jutri tam za svoj obstoj. To je on vedel, zato mu je to bila vedno želja. V slovo mu naj bo ta pesem, ko se Ti je želja izpolnila, dragi sodr. Slatinšek. Godba je udarila, zabučale so trompete, izprevod se je razvil, na čelu predstavniki podružnice s krasnim vencem rdečih rož, za njimi člani podružnice in ostali udeleženci pogreba. — Med venci ie bil tudi krasen venec steklo-bruscev iz Hrastnika in tovarne stekla Sv. Križ pri Rog. Slatini.
Odkrito si lahko priznamo, da ie bil pogreb pokojnega sodruga, kakršnega Rog. Slatina še ni videla, čeprav so tam že mnogo ljudi pokopavali. Vidi se, kaj premore delavstvo in kaj žrtvuje za člane, kaj je močna strokovna organizacija in kaj je res pravi bojevnik za delavske pravice.
Na pokopališču so mu sodrugi pevci zapeli še v slovo. Ko so zadoneli zadnji akord* godbe in padale grude na krsto, smo šele prav občutili izgubo sodruga Slatinška. Naj nam bo spomin na sodr. Slatifiška čist in svetal.
ZAHVALA.
Ob izgubi našega nepozabnega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in cvetje in ste ga spremljali na zadnji poti k večnemu počitku.
Sodružna hvala pa članstvu podr. SDSZJ v Rog. Slatini za krasen venec, pevcem in godbi za žalostinke ter za tako častno udeležbo pri pogrebu.
Rog. Slatina, dne 22. VI. 1938.
Žalujoča Karlina Slatinšek, otroci in sorodniki.
Dopis iz Siska, ki opisuje delovanje nekaterih steklariev, predno je steklarna ustavila obratovanje, žal ne moremo priobčiti, kčr bi sodišče, če bi prišlo dlo tožbe, za nekatere obdolžitve ne dopustilo dokaza resnice, Skrbeli bomo, da bodo navedbe, ki so v dopisu, prišle organiziranim steklar-iem po drugi poti v znanje. Doois navaja, da bosta znana Drnovšek in Dimler iskala se-dai zaposlenja v Sloveniji, najbrže v Rog. Slatini.
Poročilo o mezdnih gibanjih na seji centrale
8. julija 1938
V letošnjem letu so bila izvršena In z usnehom zaključena sledeča mezdna gibanja:
Za delavstvo Barona Born v Tržiču, okrog 120 po številu, ie bilo v januarju doseženo 6» do 8 odst. zvišanie plač.
•Tugotanin v Sevnici zaposljuje okrog 100 delavcev. Sklenjena v mesecu aprilu kolektivna pogodba, s katero se zvišuje plače delavstvu za 6 do 9 ,odst., doseženi plačani dopusti od 6 do 12 dni na leto.
Kemična tovarna Hrastnik, ki zaposliuie okrog 130 delavcev, je bilo v maju po večih razpravah mezdno gibanie zaključeno s 7 odst. zvišanjem plač [urnih kakor akordnih) in povišana doklada za kurjavo v zimskih mesecih za 50 odst.
Soboslikarji, Celie. Sklenjena je z zadrugo, ki obsetfa vse slikarske mojstre v Celju, dne 18. iunija kolektivna pogodba, ki zvišuje mezde .od 15 do 25 odst.
S Keramično tovarno Liboje, ki zaposljuje okrog 120 delavcev, je 'bil 4, julija po ponovnih razpravah dosežen sporazum, s katerim se zvišuie delavstvu plače za povprečno 20 odst. Kolektivna pogodba iz 1. 1934 ostane še nadalje v veljavi.
Pirich, usniarna. Ptuj. Doseženo v juniju povišanje olač za 20 nara na utro.
čevljarski pomočniki v Mariboru so tudi z delnim uspehom mezdno gibanje zaključili.
V Steklarni Hrastnik se je za nekatera dela doseglo 25 do 30 in tudi več procentno zvišanje plač. Splošno mezdno gibanje pa se ie vsled malih naročil odložilo.
Mezdna gibanja, ki so v teku:
»Semperit«, tovarna gumijevih izdelkov v Kranju, zaposljuje 450 delavcev. Zahteva se 20 odst. zvišanje plač in plačane dopulste. Vršilo se je več razprav, ki se povoljno razvijajo in je upati, da bo gibanje tekom, tega moceca z uspehom zaključeno.
Pivovarna »Union« v Ljubljani. Zahteva delavstva po 20 odst. zvišanju plač. Do razprave še ni prišlo.
Kopitarna Winkle v Sevnici. Zahteva se kiolpktivno pogodbo in 20 odst. zvišanje plač. Vršila se je ena razprava, gibanje še ni za-kl"ičeno.
Poleg navednih mezdnih gibanj se je izvršilo celo vrsto intervencij v pod'etjih za 'zboljšanje delovnih pogojev, za ureditev de-’"vnega i'asa. knko'- tudi za ureditev raznih higijenskih vprašanj.
V	TOVARNI USNJA WOSCHNAGG V
ŠOŠTANJU
obstoja kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena po stavki v letu 1935. Vsled narastle draginje, ki je porastla od 1. 1935. za okrog 30 odst., je centralni odbor mnenja, da bi se kolektivno pogodbo odpovedalo in obvestilo delavske zaupnike, da potrebno pod-vzemajo za dosego zvišanja mezd.
•
Mezdna gibanja, ki jih zgoraj navajamo, kažejo, da delavstvu v očigled porasta draginje, ne preostaja pač nič drugega, kakor, da pokuša nastali primanjkljaj nadomestiti s povišanjem plač. Kako je pa ta posel trd pri današnjih razmerah, vedo pa samo tisti, ki pri njem sodelujejo.
Strokovne organizacije bi se morale bridko pritožiti nad nepojmljivo apatijo v naši javnosti za tako važna eksistenčna vprašanja, kakor je porast draginje in znjim zvezanimi mezdnimi gibanji. Še bolj bi se pa morale pritožiti nad nepojmovanjem položaja, ki ga kažejo mnogokrat delavci sami. Še vedno se najdejo ljudje, ki stoje brezbrižno ob strani, ko vidijo, s kako muko in požrt-vovanjem skušajo strokovne organizacije ohraniti delavstvu vsaj dosedanje pozicije. Še vse bolj nepojmljivo je pa obnašanje tistih, ki kljub resnemu položaju še vedno iščejo notranjih sporov.
Delavci, kdaj vam bo vsega tega dosti? Kdaj boste nastopili tako ttdo, da se bo zemlja tresla pod vašimi koraki?
CTAVBINCI
POLOŽAJ STAVBNEGA DELAVSTVA
(Izvlečki iz referatov, ki so bili iznešeni na zadnjih zborovanjih stavbnega delavstva.)
Kakor v celi državi, tako so tudi v Sloveniji stavbni delavci, organizirani v Savezu Gradjevinskih Radnika izrekli svoj protest proti vsem socialnim krivicam, ki težko zadevajo njih že itak težak socialni in ekonomski položaj. Zborovanja v Mariboru, Ljubljani, Preserju, Ptuju, Trbovljah ter Kranju so bila močan izraz tega protesta, močan izraz volje in poguma stavbnega delavstva Slovenije za popravitev teh razmer z enotnim nastopom vseh izkoriščanih.
Konstatacija vseh zborovanj je, da stavbno delavstvo od vseh v dveletni borbi pridobljenih pravic nima mnogo. Toda v tej borbi si je pridobilo nekaj: postalo je faktor v našem gospodarskem življenju, s katerim se računa. Danes vsaj vsakdo ve, kaj sme in more zahtevati, socialna zakonodaja se je po dolgih letih vendarle začela polagoma izvajati. Vsakdo se hvali, da je njegova zasluga, izboljšanje položaja stavbnega delavstva, in to oni ljudje, ki nimajo z delavskim pokretom ničesar skupnega. Stavbno delavstvo Sloveniie pa se zaveda, da brez lastne borbe ne bi bil njegov ekonomski položaj izboljšan, ampak bi se celo poslabšal.
Zaposlitev stavbnega delavstva je bila lani nekoliko večja, kot prejšnjo leto. Ni pa s tem rečeno, da se je njihovo stanje zato tudi izboljšalo. Po podatkih OUiZjD je delavska mezda znašala:
Leta 1931. din 26.77, leta 1933. din 23.34, leta 1937. din 23.27.
Iz tega je razvidno, da je povprečno zavarovana dnevna mezda za din 3.50 nižja . nego ona iz leta 1931. in celo nižja od one iz časa najhujše gospodarske krize.
Vidimo torej, da se plačilni pogoji v teh letih niso bistveno izpremenili. Draginja pa je narasla, kar čutimo dovolj močno vsak dan. Cena kruhu in drugim življenjskim potrebščinam, ki jih delavec dnevno nujno potrebuje za vzdrževanje sebe in svoje druižine, še vedno raste.
Po uradnih ugotovitvah bi moral imeti delavec v Ljubljani mesečni zaslužek din 1.586,15 za preskrbo sebe in svoje družine. Kateri delavec v Ljubljani in ostali Sloveniji ima to? Minimalne mezde tega minimuma niti od daleč niso dosegle, in še ta gladovna mezda, ki je določena, je v praksi ničeva tam, kjer ni močne sindikalne organizacije delavstva. Škoda, ki jo je prinesla uredba o minimalnih mezdah delavstvu, se ne da nadoknaditi s praznimi frazami. Z njo je postavljena ovira delavski samoiniciativi in akcijski sposobnosti, postavljena je ovira tarifnim in stavkovnim gibanjem delavskega razreda, edinim močnim sredstvom napram svojemu eksploatatorju.
Zakon o zaščiti delavcev je predvidel delovni čas za stavbno stroko na ,8 ur dnevno. Toda napori podjetnikov v tej smeri so uspeli, delovni čas je bil z naredbo zvišan na deset ur, v praksi pa se je podaljšal na 12—14—15, celo 16 in več ur. To podjetniki opravičujejo s tem, češ, to zahteva način dela, ter da bi v nasprotnem slučaju trpelo narodno gospodarstvo. Stvar, pravilno postavljena, izgleda drugače. Čim več brezposelnih, tem več stavkokazov v slučaju stavke; tem več cenejše delovne sile, ki se mora prodati pod silo razmer za vsako ceno in tako samo krši eventuelno obstoječe kol. pogodbe in slabša delovne pogoje.
Razmere so obupne v pogledu zaščitnih naprav na stavbah. Delodajalci niti ne poznajo določil zakona o varnostnih napravah na stavbi, v svojem nenasitnem profitarstvu se ne ozirajo ne na levo in ne na desno ter niti ne na velikanske žrtve, ki po podatkih SUZORa znašajo v letih od 1922 do 1935: 10.022, od tega 324 smrtnih slučajev, nad tisoč ponesrečencev pa je ostalo pohabljenih in stalno nesposobnih za produkcijo. Cela četrtina teh nesreč odlrade na stavbno stroko. Kdo je kriv tega? Krivo ie slabo obranje in druče slabo zgrajene zaščitne naprave ter srednieveški priganjaški sistem, nevreden današnje dobe napredka in civilizacije.
Kai ie bilo storjenega za brezposelne stavbinske delavce? Razen par javnih del, na katerih so delovne razmere in plačilni
Stran 4
»DELAVEC«
15. julija 1938
pogoji zelo slabi, ni bilo storjenega ničesar. Nov pravilnik o Borzah dela je za stavbne delavce prinesel silno poslabšanje. Z njim je praktično izvzeto iz prejemanja podpor vse stavbinsko delavstvo. Pogoji, ki so stavljeni, so za stavbno delavstvo neizpolnjivi. Mnogo boljši niso pogoji niti za ostalo delavstvo. Ravno v tem pogledu se nujno pokaže potreba po 8-urnem delovniku. Za od-pravitev brezposelnosti so nekateri mnenja, da naj se ustanove delavski bataljoni in uvede obvezna delovna služba. Mi smo odločno proti temu, ker imamo vzgled iz nekaterih drugih fašističnih držav. Popolnoma pravilno resolucijo je k temu sprejelo Združenje Jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. sekcija Zagreb in ki glasi:
»Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Zagreb, kot najširša organizacija svojega delokroga, ki je najmero-dajnejša podajati svoja mišljenja o vseh tehničnih vprašanjih, ravno tako tudi o izvajanju javnih del v državi, je proti vsakemu predlogu za uvedbo splošne delovne dolžnosti v državi in obsoja takšne predloge, ker so nesocialni. Z uvedbo obvezne delovne službe po vzorcu nekaterih drugih držav, bi se odvzela zadnja možnost zaposlitve ogromnega števila svojih brezposelnih državljanov, a še posebno iz naših pasivnih krajev, kateri so doslej včasih našli svoj edini zaslužek na javnih delih. Z uvedbo obvezne delovne službe, t. j. z uvedbo neplačanega dela, bi se znižale plače in življenjski standard ostalega delavstva, ki je že itak premalo plačano za svoje delo. Obvezna delovna služba je v nasprotju z osnovnimi načeli demokracije, ker bi bil učinek take delovne službe silno majhen, a na drugi strani bi pomenil omejitev državljanske in ljudske svobode. Združenje jugoslovanskih inženier-jev in arhitektov je že ponovno že 'tudi lani na svojem sestanku v Sarajevu zahtevalo od ‘Kr. vlade, da naj začne z obsežnejšimi javnimi deli v državi, ali da se za ta iavna d"1a ne sme uporabljati brezplačno delovno silo.
Možnosti povečanja javnih del se ne sme iskati v prihrankih od zmanjšanih delavskih plač, ampak v ugodnih posojilih in tudi v po-jačanem državnemu nadzorstvu nad karteli stavbnega materijala, ki s svojimi visokimi cenami podražujejo in otežujejo izvajanje javnih del.«
S položajem stavbnega delavstva je tesno povezan tudi Obrtni zakon. Določila Obrtnega zakona, ki so pozitivne vrednosti za delavstvo, hočejo delodajalci kljub temu, d'a se niti povsod ne izvajajo, spremeniti, seveda ne v korist delavstva. Stavbno delavstvo pa vsaka poslabšanja odločno odklanja, marveč zahteva, da morajo podjetniki vsa določila striktno izvajati.
Zavarovanje za starost in onemoglost je stavbno delavstvo v Sloveniji, kot v celi državi močno razočaralo. Stavbni delavec bo le malo deležen te dobrote zavarovanja vsled dolge karenčne dobe in glede na to, da je povprečno zaposlen v letu le 6 mesecev. Razmere v Okrožnih uradih so' neznosne. Vsakdo bi moral čutiti blagodejno funkcioniranje te ustanove — nasprotno — vsakdo se nad' njo pritožuje. Ljudje, ki danes upravljajo Okrožne urade, ne čutijo nikake odgovornosti napram delavstvu, ker so imenovani. Zakon pa je že pred sedemnajstimi leti predvidel volitve vsaka tri leta v OUZD, no, te še do danes na škodo delavstva niso izvršene. Stalna in nepopustljiva zahteva stavbnega delavstva, organiziranega v SGRJ je, da se volitve v vse delavske socialne ustanove izvrše, da dobi delavstvo tako v nje svoje legitimne predstavnike, ki bodo za svoje delo direktno njim odgovorni.
Vidimo torej, da se ima stavbinsko delavstvo in celi delavski razred v Jugoslaviji boriti v vseh smereh, za izboljšanje socialnih, ekonomskih in kulturnih prilik. Borba pa more biti uspešna le tedaj, da se omogoči popolna svoboda združevanja, pravica organiziranja in vodenja stavkovnih gibanj.
Stavbno delavstvo v Sloveniji je postavilo odločne zahteve po popravitvi tega položaja, zahteve, ki so našle izraz v resoluciji, sprejeti na omenjenih zborovanjih. Resolucija glasi:
»Stavbni delavci, zbrani na poziv Saveza Gradjevinskih Radnika Jugoslavije po iz-nešenih referatih ugotavljamo:
1. Čeravno je bila v preteklem letu stavbna delavnost nekoliko večja kakor prošla leta, je življenjski položaj stavbnega delavstva še vedno težak. Delovni čas se kljub zakonskim predpisom neomejeno podaljšuje, kar ima za posledico zvišanje že itak velikega števila nezaposlenih stavbnih delavcev. Na drugi strani pa omogoča delodajalcem zniževanje že itak nizkih delavskih mezd. Položaj delavstva v opekarnah, kameno-lomih in cementnih tovarnah je skoraj nevzdržen. Položaj delavstva na javnih delih je izpod vsake kritike. In sedanji način izvajanja javnih del niti od daleč ne omogoča delavstvu kritje žvljeniskih potreb, a omogoča posameznim podjetnikom', da bogate na račun delavskih mezd in splošnih pogojev dela na javnih delih.
2. Zaradi obstoječih kartelov stavbnega materijala, ki ta materijal drže na neprimerno visokih cenah, je gradbena delavnost zelo ovirana. Odveč je povdariti, da je vsaka podražitev gradbenega materijala1 povsem neopravičena.
3. Z Uredbo o minimalnih mezdah je delavstvu odvzeta možnost, da se v povoljnem trenutku postavi v obrambo svojih pravic. Kajti posebno v stavbni stroki je uspeh obrambe največkrat odvisen od ugodnega momenta. Poleg tega sama osnova sedanjih minimalnih mezd ne odgovarja stvarnim življenjskim stroškom delavstva, ki so sc V zadnjem času zelo dvignili.
4. Nered, ki še danes vlada v delavskem soc. zavarovanju, izhaja iz dejstva, da so ravnateljstva teh ustanov vsled imenovanj istih izgubila vso moralno avtoriteto, a član* sedanjih uprav v največjih slučajih ne uživajo zaupanje delavstva.
5, Z Uredbo o preskrbovanju brezposelnih delavcev, ki je stopila v veljavo, 1. I. 1.1., so stavbni delavci dejansko izključeni od podpor in proglašeni sezonskim, čeravno oni to dandanes niso. V nameravani reviziji Obrtnega zakona se vidi stremljenje za poslabšanjem sedanjega stanja. (§§ 344 in 352.)
Zaradi tega zborovanje zaihteva:
1. Skrajšanje delovnega časa na 8 ur dnevno pri vseh delih, kakor v obrti tako tudi v industriji.
2. Dejanski razpust vseh kartelov gradbenega materijala in ukinjenje carinskih mej za one panoge starvbarstva, ki so karteli-zirane.
3. Razveljavljenje Uredbe o minimalnih mezdah v njeni dosedanji obliki. Izda naj se nova uredba, ki naj delavstvu zajamči samo minimalno mezdo, a v višini fiziološkega minimuma. Ta minimum naj se ugotavlja po predstavnikih reprezentativnih zainteresiranih skupin s posredovanjem> organa socialne politike, a upravnim organom naj pripada samo nadzorovanje teh odredb.
4. Da se čimpreje razpišejo volitve v samoupravne organe delavskega zavarovanja in ostale delavske ustanove, kakor Borze dela, Delavske zbornice itd..
5. Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev naj se v celoti razveljavi in' naj se čimpreje izda zakon o obveznem zavarovanju za slučaj nezaposlenosti. Od nameravane revizije Obrtnega zakona naj se odstopi, ker bi bila škodljiva za delavstvo.
Izmed vsega zborovanje najodločneje zahteva, da se stavbnim delavcem, kot polnopravnim državljanom in davkoplačevalcem, omogoči popolna svoboda zborovanja, govora in tiska, organiziranja in vodenja tarifnih gibanj, ki imajo edini cilj: izboljšanje socialnih in ekonomskih pogojev stavbnega delavstva.«
Ako pa hočemo doseči izboljšanje razmer, v kakih živi starvbno delavstvo, moramo mobilizirati vse naše razredno zavedne sodruge. Potrebna fe naša organizirana številčnost, razredna zavest in pripravljenost na borbo. To zahtevajo naši skupni interesi. Tega se mora zavedati vsak stavbni delavec in z vso silo in vztrajnostjo mora delati na to, da bomo močni in enotni v svojem Savezu Gradjevinskih Radnika.
Le tako si bomo ustvarili vse predpogoje za srečnejše in boljše življenje stavbnih delavcev v Sloveniji in celi državi.
Naj živi enotnost delavskega razreda!
Iz kranjske podružnice SGRJ
Zborovanje 26. junija.
Ne gre več za kolektivno pogodbo in naše gradbeno delavstvo je žal pokazalo, da ni na višini, ki jo današnja doba zahteva. Sicer narašča število rednega članstva, prispevki se točno plačujejo, vendar se pa naši člani in tudi ostali stavbanci ne odzivajo v primernem številu, kadar jih organizacija kliče, 'da s svojo navzočnostjo dokažejo, da vedo, kje jih čevelj žuli. Zato pa, na žalost, ne manjkajo pri raznih meščanskih koreografskih reklamnih prireditvah in delajo štafažo tistim, ki tlačijo direktno ali indirektno naše mezde, nam kratijo svobodo in nam skušajo z uniformami in buifalobilskim huimbugom zatreti pogled na naše žalostne razmere. Kartelirani in monopolizirani, večinoma tuj kapital, pa nam nemoteno sesa kri in množi z našimi žulji prigarane profite. No, upamo, da bodo prihodnjič naši shodi boliše obiskani.
Zborovanje .samo je imelo lep uspeh in z zanimanjem so navzoči sledili referatu^ s. Škerbinca. Resoluciia je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Zaključne besede s. predsednika so napravile na zborovalce močan vtisk. Zborovanje je vodil s. A. Zabukovec.
VOLITVE OBRATNIH ZAUPNIKOV PRI PODJETJU OBLAK
Tudi pri tem podjetju smo izvedli volitve obratnih zaupnikov. Uspeh se je takoj pokazal z intervencijo glede mezd. Tudi tu so delavci lahko spoznali, da se le z organizacijo nekaj doseže. Naši sodrugi so si izvolili 3 zaupnike in 3 namestnike, kateri bodo budno stali na straži in varovali interese svojih delavcev.
GRADBENA DELAVNOST V KRANJU
Te dni bo Gaštejski klanec dograjen. — Mnogo delavcev je dobilo odpoved. Čeprav ni letošnja sezona med najslabšimi, niso mogla druga dela absorbirati vsega delavstva in marsikdo je že odšel s trebuhom za kruhom. Zato naj si tudi drugi delavci naše stroke ne delajo iluzij, da bi v Kranju našli zaposlitev. S povpraševanjem po delu nam samo otežujejo naš položaj napram delodajalcem.
Kolektivna pogodba se v splošnem vpo-števa, boljše moči so plačane tudi nad tarifo. Te razmeroma ugodne prilike so pač sad dela naše podružnice. Tudi v moralnem oziru se razmere boljšajo,
VSEMU DELAVSTVU ZA ZGLED IN
V	SVARILO!
Imena se iz raznih razumljivih vzrokov ne navajajo, toda garantiramo za resničnost naslednjega. Domačinom je to itak že več ali manj znano, zanimivo je pa za vsakogar, zato k stvari.
Prvi primer;
Na neki veliki stavbi v Kranju je postal gotovim interesiranim odveč naš agilni or-
ganizacijski zaupnik. Podjetje mu je, menda na pritisk onih interesiranih odpovedalo. Enotnemu, energičnemu nastopu delavcev pa se je takoj posrečilo izposlovati preklic odpovedi in oni sodrug, ki je sicer priden delavec in gotovo ni podjetju v breme, dela na isti stavbi še danes in bo delal tam do konca. Delavstvo pri onem'*podjetju je skoraj 100 odst. organizirano v našem SGRJ in složno stoji eden za vse — vsi za enega na braniku za svoje interese. — Čast mu, sodrugi posnemajte!
Drugi primer:
V	zadnjih dneh sta se pripetila dva slučaja, da sta bila dva delavca v dveh različnih velikih tekstilnih tovarnah tako pretepena od mojstrov, da sta morala iskati zdravniške pomoči. Ne upajo si intervenirati obratni zaupniki, ki so na papirju zakonito zaščiteni, v resnici jih pa nažene g. ravnatelj z »marš« kot pse, niti si zlostav-Ijeni sami ne upajo ničesar ukreniti ...
Delavstvo v onih tovarnah je neorganizirano — obratni zaupniki se prekljajo med seboj . ..
Sodrugi tekstilci, kdaj bo mera polna? Nimate več prav nič človeškega in delavskega ponosa v sebi? Mislimo, da je zadnji čas, da se organizirate v Tekstilni podzvezi Splošne delavske strokovne zveze. Glavo pokoncu, na delo, proč s suženjstvom!
Zanimivo je to, da smo že čuli, češ, ne bi prijel za kramp, če mi je tudi poginiti — tako se ie izjavil kak tekstilec. Nam se pa zdi, da blato in kamenje lahko naredi delavca ponosnega in razredno zavednega, svila pa, ki jo nekateri mečkajo po rokah, napravi iz niih samih cunje , . . Zadnje, naravno ne velia za vse. Za vse pa velja: Vsi v vaš razredni sindikat!
VSEM NAŠIM PODRUŽNICAM!
Vsako številko »Delavca« čitamo z zanimanjem, iščemo dopisov drugih naših podružnic , ., Res, včasih se nam posreči, da le nekaj iztaknemo. Kadar imamo priložnost govoriti s s. Tratarjem, nam sicer pove, da se skoraj vse naše podružnice lepo razvijajo itd. To se mora, sodrugi, nehati! Nikaka sramota ni, če delavec ni zmožen napisati dopisa povsem pravilno, sramota pa je, če ne pošlje s. Tratarju vsaj podatkov, na podlagi katerih bo sestavil dopis ali poslano korigiral. Izjemo v tem molčanju ne tvorijo niti podružnice, ki imajo dovolj pismene ljudi na razpolago. Sodrugi, brez zamere, kajne? V naslednji številki upamo tudi o vaših razmerah, o stanju sezone pri vas, o volitvah zaupnikov itd. nekaj izvedeti. Da smo delavci vsi eno, ne sme biti samo lepa
| Dr. Oto Bauer |
Dne 4. t. m. je umrl v Parizu dr. Oto Bauer, katerega ime bo s povojno zgodovino avstrijske socialne demokracije še opetovano imenovano.
Intelektualec v pravem pomenu besede se je že v mladih letih pridružil avstrijski socialni demokraciji in imel na njeno vodstvo že pred svetovno vojno odličen vpliv. Prav posebno se je odlikoval v teoretičnih razpravah in njegovo remek delo o narodnostnem vprašanju kaže na njegov izreden intelekt.
V	svetovni vojni je bil vjet v rusko ujetništvo, ter bil leta 1917, kot voini invalid izmenjan. Na Dunaj je prišel ravno v času, ko se je najbolj vroče debatiralo o poti, ki naj jo usmeri socialistično g:banje. Tretja internacijonala, takrat pod vodstvom Trocky-Zinovjeva je polagala nanj velike nade, saj je na praktičnem zgledu v Rusiji videl njene metode. Toda Bauer ni krenil po tej poti. on je razočaral vse nade levičarskih krogov, tako, da so mu lepega dne odvzeli častno korporalstvo rdeče armade. Odloč;l se pa tudi ni za za-padno socialistični reformizem. temveč prevzel nase geslo »enotnost za vsako ceno«, kar je bilo mogoče zanj in za stranko edino usodna poteza. V svoji knjigi »Pot k socializmu (v slovenščino jo je prevedel F.
Dobrodošel
Urednik bratskega glasila v Ameriki »Proletarca« je prišel na krajši obisk, da si ogleda kraje, od koder je kot mladi fant odšel, ker mu niso dali nikake nade, da se bo mogel v njih pošteno preživeti in razmahniti.
Frank Zajc je tipični proletarec, ki je ob težkem ročnem delu izbrusil
fraza, posebno se mora to manifestirati med delavci ene stroke. To nas bo zbližalo med seboj in nas jačilo v boju za naše pravice, za naš kruh! — Družnost!
ZAUPNIKE MORAMO ŠČITITI
Stavbno delavstvo se vedno bolj zaveda važnosti obratnih zaupnikov. Do tega so nas prisilile razmere same. Težak je bil boj za kolektivno pogodbo, a brez zaupnika na stavbi podjetniki pogodbe ne vpoštevajo. Zato se naše geslo glasi: »Na vsako stavbo zaupnika!«
Tekom letošnje sezone smo izvolili v Ljubljani pri petnajstih podjetjih 42 zaupnikov. Ta rezultat priča, da nočemo raimer iz časov, ko so podjetniki z nami počenjali kar so hoteli.
Toda z izvolitvijo zaupnikov š® naše razmere niso urejene. Od zaupnikov ne smemo samo zahtevati, zaupnikom moramo dati tudi moč, da bodo uspešno izpolnjevali svoje dolžnosti. Ta moč je naša sloga. Če bomo složni in vztrajni, bo delo zaupnikov lažje in naše pravice 'bodo zagotovljene. Naša sloga je za zaupnika močnejša zaščita od zakonite.
Delavci, ki kritizirajo svoje zaupnike, so zato najmanj upravičeni, zavedajo naj se, da so sami mnogo slabši, ker so gotovo izvolili najboljše izmed njih za zaupnika, če pa tega niso storili, so sami potrebni naj-hujše kritike.
Naših zaupnikov nismo izvolili zato, da bi se skrivali za njimi, temveč zato, da bomo imeli svoje zakonite zastopnike v naših zahtevah. Pri teh zahtevah moramo tudi vztrajati, složno ščititi zaupnike, ki so dali na kocko svoj obstoj in obstoj svoje družine. Figar, ki ne vzdrži v složnem boju in izdajalec samo svojih sodelavcev, temveč tudi izdajalec delavskih 'družin, ki jih s tem pahne v pomanjkanje.
Sodrugi! Složno izvolimo najboljše izmed nas za naše zastopnike, složno stojimo za njimi z našimi zahtevami in v boju za večji kos kruha nas in naših družin.
MONOPOLCI S“,b,“ ‘“""’°-80 DELAVK ODPUŠČENIH!
Udarila je ta vest med nas kot strela iz jasnega — vsakdo se boji dati kaj od svojega. Kaj pa. ko bi pisec raznih izzivanj proti nam uporabil »svojo avtoriteto« pri merodajnih, da se ta odpust prekliče?
Vsaj bi storili to mi — ali nas zopet lahko potem v »Slovencu« napadejo z »nergači«, če bi mu šli v koruzo. Torei na dan z intervencijo v zaščito delavstva. O uspehu bomo poročali!
Uratnik) se mu vidi trud, kako bi našel za zapadni reformizem in ruski boljševizem skupno platformo, da bi ostalo gibanje enotno, vsaj tam. kjer se že prej ni na taktičnih vprašanjih razbilo.
Po dolgih letih silnega truda, ki ga je žrtvoval sicer tako visoko izobraženi pokojnik se je pa vendar vedno bolj kazalo, da se Zinovjesko-Trockistično pojmovanje taktike na noben način ne da prilagoditi recimo taktiki Van-der-Velda in gibanje je dobivalo po vsem svetu dve fronti: socialistično in komunistično.
Le avstrijsko gibanje je ostalo vsaj v masah enotno in mogoče je bilo to zanj bolj usodno, kakor če bi sc bilo razcepilo v dve fronti, kakor je bil slučaj na Čehoslovaškem, pa bi ti dve fronti vsaka po svoji poti uveljavili vsaj toliko energije, da bi reakcija na celi črti ne zmagala. Pri avstrijski taktiki se je pa vedno opažalo, da je sicer taktika za celotno gibanje enotna, toda, bila je preveč levičarska, da bi ji sledilo desno krilo, na drugi strani pa zopet preveč desničarska, da bi ji sledilo levo krilo. Tako je avstrijsko gibanje, kljub svoji precizni organizaciji in kljub Bauer-jevemu! silnemu intelektu podleglo reakciji. — Verjetno je, da bi se stvari dokaj drugače razvijale, če bi ne delovala znana Trocky-Zinovjeva nestrpnost s tako silo. Toda. ta nestrpnost je bila odstranjena šele. ko so se pokazale zle posledice — žrtve pa še sedaj padajo.
— Frank Zaic
svoj duh, da slednjič tudi s peresom ustvarja pogoje za boljše življenje vsaj naraščaja, če je že morala sedanja generacija tako bedno životariti.
V	imenu naših strokovnih’ organizacij mu želimo prav prisrčno dobrodošlico.
lodaija konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odfororni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Predstavnik Viktor Eržen