THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
(No.) 186.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 25, 1930.
LETNIK XXXIX.
Vrtoglavo ravnaj sovjetov - Konec vojne na Kitajskem
&0ČIM V RUSIJI PREBIVALSTVO STRADA. IZVAŽAJO SOVJETI V OGROMNIH MNOŽINAH ŽITO V INO-ZEMSTVO. — CENA TEMU ŽITU JE TAKO NIZKA, DA DRUGE DEŽELE NE MOREJO KONKURIRATI Z
RUSIJO.
. Lottdon, Anglija. — Znano •da v Rusiji velik del prebi-»toa dobesedno strada ; v b.,:yrsti so med temi reveži . 81 "buržuji", torej na tisoče tisoče
volUl
oseb, katere pred re-
o .Jo niso pripadale delav-slojem. Drugi del prebi-v vVa *ma pa Prehrano tudi gQ vrajno pičli meri. V veljavi karte, kakoršne so J vPeljane v drugih deželah je vojno, in na nje se dobe J^Potrebnejša živila. Dalje tazetliuje sliko, v kako bednih stv	rus^° prebival-
i2>'tudi prošnja ruskih Židov me, ki so jo poslali na gj£e e SoPlemenjake na Angle - ^ naj jim priskočijo na
Potu,
jhj °c» češ, da gladu skoraj u-
aJo. f .
v, . ena slika in sklepali bi ^ Je> da v Rusiji splošno vla-Sll^0manjkanje na živilih. O-^ 6 nas pa pri tem druga sli-izvažanje žita iz ill)] - se vrši v ogromnih
isto' nah- Doma
stradanje, !jei)CaSl10 Pa J*e svet Preplav-
^ 2 ruskim žitom. Jeten Je ta kontrast never-Vjei ' v®ndar je resničen. So-W . a vlada namenoma pri-živjj 6 sv°jemu prebivalstvu ' samo, da jih lahko izva-ttiet) 11 dela z določnim na-tiain0mv- "Sovjetska vlada je ^tH^ izvajanju svojega industrijskega pro-^n4ustrijalizira,ti hoče teu 0 tako, da bo v tem oziru Ho ^ala lahko z vsako dru-in tudi v prvi vrsti 6rV Za ta program pa 2ato -niJe ogromno denarja in Dfjjj j^važa vse razpoložljive ^ijj. e- Ker njo samo ti pri-kC^io jako malo, kajti ie jj kolektivizacije kmetij <Stal kniet takorekoč dr-H> Suženj, ki dobi za svoje najpotrebnejše, daje Vi Svoje pridelke tudi po
V nizki ceni, tako da ne eJo
2 njimi konkurirati % dežele. In ta sovjetski \ na svetovni trg ogroža ®titi poljedelstvo drugih %ot • Poljedelske države \ trivajo, kako bi se dalo S hV <?kom temu sovjetske-aPadu.
KITAJSKI UPORNIKI
BE ŽE
Chi^°RlLEC ODKRIT
^ocaj1-80' T11,~- Nedavno smo H n l' da je bila v nočnih ^ Sv°ji poti domov na Ja 4Ne^castle Ave. umorje-Sk ^etna Mrs. Mary Jaku-s Di-p Prazni loti so jo na-?eval0 anim vratom. Do-i Šil kauSG je' da je zločin iz
kli nI norec- Pre
^Ciia "edeljek pa ie prišli
t
i
v,	v" ---------
Mlf^^ani . ženske> kjer se
™ - se jej da . j 8in iz.
norec, rrepa je prišla n	a zasliševa-
ti^ c Iresenetljivo odkritje; « i-
h* JU v\	1 jv/ p* —
h ^ P« dolgem Zasliševa->lCa 7'esenetljiV0 odkritje; ie U um0° namreg izsledila v
ženske> kJ'er se
CN. ii .PHčakovalo. Mož, ^ 36 z n Jmel ljubavno raz-ij-! Hotel drueo žensko in
Nk' J^kuS8!03e žene 1Z"
katerih ste dve
otfr
astli.
Uporniki izgubili mesto Pei-ping, kjer je bil njih glavni stan. — Novi general na svojem pohodu povsod zmagovit. — Civilna vojna se smatra za končano.
Peiping, Kitajska. — Vsaj začasno se lahko upa, da je krvavo prelivanje krvi na Kitajskem končano. Kakor smo včeraj poročali, je poseg mladega mandžurskega generala, Čangsu-Linga, položaj v tre-notku privedel do odločitve. Uporniki se njegovi sveži armadi niso mogli ustavljati, in tudi niso poskušali postaviti se v odpor. Brez vsakega krvo-prelitja je general zavzemal masto- za mestom. Izmed važnejših mest je padlo v njegove roke Tientsin, in kmalu mu je sledil Peiping, glavni stan u-porniške armade.
Zanimivo je, kako je padel Peiping^ Ko so uporniški generali slišali o zmagovitem pohodu Čangsu-Linga, so uvedli takoj strogo cenzuro na vse vesti, ki so zapuščale mesto. Obenem pa so pripravili svoje moštvo za odhod, ki so ga takoj nastopili, ko je bilo vse pripravljeno. Kljub njih naglici pa jih je še zalotil Čangsu. Ni pa jih napadel, ampak mirno je počakal s svojimi četami pred mestom, ' dokler ga ni zadnji uporniški vojak zapustil, in nato šele je vkorakal vanj. Na prebivalstvo je takoj izdal proglas, v katerem jih poziva k popolnemu miru.
S tem nekrvavim porazom uporniških čet se splošno domneva, da je točasno civilna vojna srečno pri kraju. Veliko vprašanje pa je, koliko časa bo ostalo pri tem. Kitajska je namreč še skrajno malo narodno zavedna in preplavljena je z demagoškimi generali, ki kaj lahko pridobe nezavedno maso za svoje dobičkanosne namene.
POPOLNI NEDELJSKI POČITEK V EVANSTONU
Evanston, 111. — V tem mestu, severnem sosedu Chicage, živijo v pretežni večini "boljši ljudje", namreč taki, ki imajo "groš". In ti ljudje hočejo, da se bo upošteval v mestu nedeljski počitek v polnem pomenu besede, do črke. Zato so dvignili svoj glas tudi proti nedeljskim kino predstavam. Niso pa bili vsi tega mnenja in tako se je glede tega predmeta vršilo nedavno splošno glasovanje meščanov in v njem so nedeljske kino predstave z malo večino zmagale. Mestni očetje pa so pretekli ponedeljek stopili skupaj in še enkrat preše-setali zadevo in pri glasovanju so se izrazili z večino 10 proti štirim proti predstavam.
KAKO ZNAJO KOMUNISTI "GRADITI'
^llgateJ
M Wm .-i
nr^- - i TJV,^
Slika nam kaže del kitajskega mesta Čangša, katerega so kitajski komunisti nedavno zavzeli in temeljito po svoje z&gospodarili v njem. Poleg tega, da so ropali, kradli in plenili po njem ter pobijali mirno prebivalstvo, so se spravili tudi nad poslopja sama in jih razbili, kjer so le mogli. Na sliki vidimo razdejano poslopje neke banke.
MILIJARDNA IZGUBA VSLED BANKER0T0V
Strahovite izgube, ki jih trpi Amerika vsled bankrotira-nja bank.
Chicago, 111. — Kakor se je izrazil neki vplivni finančnik, ki se točasno mudi v tem mestu, so izgube, ki jih je moral pretrpeti ameriški denarni trg vsled bankrotiranja raznih bank, naravilost ogromne. Da približno zapopademo njih vrednost, si predstavljajmo samo, da so višje, kakor je vrednost cele letne pšenične žetve v Ameriki, in so le malo manjše, kakor so čisti netto-dohod-ki vseh ameriških železniških družb na leto. Njih številke namreč dosegajo milijardo dolarjev.
Predsednik Hoover je odre-j dil, da se povržejo vsi banke-rcti temeljiti preiskavi in da se izdela načrt, po katerem bi bilo v bodoče možno njih število čim najbolj omejiti.
--o-
DVA "LJUDSKA SOVRAŽ-' NIKA" UJETA
I
Chicago, lir. — Do zdaj policija še ni imela dosti uspeha pri izvrševanju takozvanega "potepuškega" zakona, po katerem se imajo aretirati vsi gangsterski voditelji. V roke sta jima prišla do zdaj samo dva izmed 26 gangsterjev, ki se nahajajo na proskripcijski listi. Eden izmed njih, E. 0'Do-nell, se je sam prijavil na policijski stražnici, drugi, D. L. Mangano, je pa mirno počakal policijo na svojem domu. Oba sta bila zopet izpuščena pod varščino $10,000.
--o-
KANADA ZA VIŠJO CARINO
Ottawa, Ont., Can. — Kanadska nižja zbornica je v ponedeljek odobrila predlog, ki zahteva povišanje uvoznih carinskih postavk za več kakor 130 predmetov. To je bil zadnji sklep v tem zasedanju in parlament je bil takoj nato odpuščen.
KRIŽEMSVETA
—	Warsava, Poljska. — Iz Rusije prihaja poročilo, da sta bila pod obdolžbo vele.izdaje ustreljena dva častnika, ki sta doslej uživala briljanten sloves, namreč Iljučin, poveljnik Minsk polka, in Sokolov, poveljnik zračne sile v Minsk o-kraju.
—	Muenster, Nemčija. — Glavni pilot na tukajšnji letalski šoli, W. Weichelt, je letel v svojem aeroplanu celih 47 minut z glavo navzdol in se smatra, da je v tem oziru dosegel svetovni rekord.
—	Berlin, Nemčija. — Predsednik Hindenburg je povabil na slovesen obed letalca von Gronau in njegove tovariše, ki so nedavno preko severnih pokrajin preleteli Atlantik. Kot darilo jim je dal vsakemu po eno svojo sliko.
—	Eureka, Calif. — Potres, ki je trajal več sekund, je obiskal pretekli ponedeljek ponoči to mesto. Prevrnil je več dimnikov, metal posodo s polic in povzročil vx*sto drugih manjških škod. Na več krajih je izbruhnil ogenj, ki pa so ga zadušili.
—	Nome, Alaska. — Letalec F. Dorbrandt s svojim pomočnikom je srečno izpeljal svoj načrt. Preletel je obsežne ledene severne daljave in rešil nekega kapitana, katerega ladja je bila zamrznila sredi morja.
V CILE SE
PRIPRAVLJA
UPOR
Iz Jugoslavije,
NOVE PLASTI ČRNEGA PREMOGA PRI ZIDANEM MOSTU. — NOVA LADJA JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN VESTI IZ DOMOVIN
AMERIKANEC ARETIRAN V FRANCIJI
Pariz, Francija. — Neprijetne sitnosti še čakajo naturali-ziranega ameriškega državljana Leon Bogena, ki je prišel semkaj v svojo staro domovino na obisk. Francoske vojaške oblasti so namreč izsledile, da je pred 14 leti ušel od vojaške službe v Ameriko, ne da bi dopolnil svoj rok. Bogen pa trdi, da je dobil pravilni vojaški odpust in da je bil med tem časom že večkrat v Franciji, pa ni bil nikoli nadlegovan. Vsekakor sitna zadeva zanj, s katero se zdaj bavi ameriški konzul sam.
Privatne vesti iz države Čile govore, da se pripravlja vstaja proti predsedniku Ibanezu.
Mendoza, Argentinija. —
Južna Amerika je postala prava domovina revolucij. Zgledu treh svojih sosednjih držav namerava, kakor kažejo znamenja, slediti zdaj še država Čile. Dasi vlada odločno zanika v svojih poročilih vsako vest o nemirih v deželi, se pa dozna-va iz privatnih virov, da je pričelo po vseh provincah nevarno vreti. Najbolj resen pa je položaj na južnem delu, kjer je bilo aretiranih že več sto oseb. Predsednik Ibanez, proti kateremu se upor pripravlja, je v stalni telefonski zvezi z mestom Concepcion, ki je tretje največje mesto v deželi in o katerem se domneva, da iz njega izhajajo uporniška gibanja.
-o-
BORZA GA ZOPET "LOMI"
New York, N. Y. — Prav neznatno so si delnice na tukajšnji borzi opomogle od zadnjega padca v juniju. A še ta neznatni porast je pretekli ponedeljek šel nepričakovano zopet rapidno navzdol. Nekatere delnice, ki se drugače smatrajo za prvovrstne, so izgubile do 10 in več točk. Iz tega pojava se da sklepati, da trgovinske razmere v Ameriki nimajo še tako ugodnega izgleda, kakor se od nekaterih strani prerokuje.
--o-
Črni premog pri Zidanem mostu
Pri Zidanem mostu so odkrili plasti črnega, premoga, ki pa se nahajajo tudi že na površju. Svet, na katerem so nove premogovne plasti, je last železniške uprave. Z isko-riščanjem še niso pričeli, ker čakajo 'dovoljenja. Rov pa, ki so ga skopali, vsled pregleda, so zopet zagradili z deskami. Premog je dober in ga bo naj-brže železniška uprava sama uporabljala.
-o-
Nova vojna ladja Dubrovnik, 3. sept. -— Naša nova vojna ladja "Zmaj", ki je bila zgrajena v Hamburgu, bi imela že lani priti, pa jo je na poti zalotila nesreča, da je nastal v strojnici požar in je bila s tem znatno poškodovana. Vrnila se je nazaj, kjer so jo popravili in odkoder je danes prišla v Boko.
--o-
Požar v Krčevini Pri posestniku Zupanu v Vi-narjah je nastal požar, ki je popolnoma upepelil leseno sta-' novanjsko hišo. V hlevu, ki je bil prizidan k hiši, so zgorela dva prašiča in ena krava. Gospodinja je rešila enega prašiča, pri tem pa se je sama občutno opekla. Ogenj je nastal v odsotnosti domačih, zaradi tega sumijo, da je bil podtaknjen.
-o-
"Graf Zeppelin" pride oktobra v Jugoslavijo
Kakor poročajo iz Fried-richshafna, bo 'Graf Zeppelin' odplul 7. in 9. oktobra na potovanje po Balkanu. Letel bo predvidoma tudi nad Zagrebom.
škodbe.
Ribnica
Ajda zori in čebelna paša ponehava. Zato 'naši čebelarji že vozijo čebele domov. Leto« jim je bil sv. Ambrož naklonjen.
-o-
Nesreča v Mariboru
S strehe je padel 121etni Lado Prah iz Vatove ulice v koloniji in si nalomil desno roko v komolcu. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Dva cistercijanska novomaš-nika
Na praznik sv. Avguština je stiški samostan doživel slavje. Ravno na godovni dan mil. o-pata Avguština Kostelca sta dva redovnika-cistercijana o-pravila v samostanski cerkvi novo sv. mašo. Eden je o. Simon Ašič iz Rajhenhurga, drugi pa o. Bo^avent.ura Herga iz Sv. Urbana pri Ptuju.
OBLETNICA VERGILOVEGA ROJSTVA
Mantua, Italija.—Proslave v spomin slavnega starorimskega pesnika Vergilija ob 2000-letnici njegovega rojstva, so se pričele pretekli ponedeljek tukaj v pesnikovem rojstnem kraju in so bile otvorjene z odkritjem takozvanega Vergili-jevega vrta. Glavne proslave se pa prično 15. oktobra.
Smrtna kosa
V Trbovljah je umrla Milka Železnik iz Glažute. — V Mariboru je umrla Alojzija Mlakar, soproga posestnika na Betnavski cesti, stara 64 let.— V Krškem v bolnici je umrl Alojzij Grobnik, kurjač mestnega pokopališča, star 70 let. — V mestni bolnici v Krškem je umrla gospa Gorenc iz Dolge Rake.
Cvetje v jeseni
Na mladem sadnem nasadu g. Vidmarja v Begunjah pri Cerknici je pognala jablana lep cvet. Vsekakor zgodaj.
-o-
Dve nesreči v Trbovljah Kamnikar Rudolf, delavec v cementni tovarni v Trbovljah, in Jožef Panko sta padla z neke višine in si pri tem oba na-lomila nogi.
-—o-
Nesreča starčka Jože Šušteršič, 641etni upokojeni mitniški paznik, je zlagal drva. Pri tem je pripeljal na dvorišče novi voz z drvmi, ki je Jožeta stisnil k zidu, da je dobil hude notranje po-
Sveti Jošt
Dne 2. sept. ob pol 5 pop. smo imeli hud naliv s treska-njem od severa in severovzhoda. Toča je pobelila tla.. Padala je od pol 5 do iričetrt na 5. Škoda lepe ajde.
Nezgoda
Na Viču je padel pri delu na polju 251etni posestnikov sin Ivan Pame in se precej poškodoval na glavi.
-o-
Nenavadna nezgoda v Varaž-dinu
Va^aždinska mestna hiša ima stolp, zvon in uro. Te dni se je rtenadoma utrgal kakih 60 kg težak kembelj, ki je predrl strop in v silnem ropotu padel v predsobo mestnega župana.
Nezgoda v Kamnici
Nedavno je v opekarni v Kamnici zaposleni delavec Fr. Golner iz Rogoze padel z voza in si izpahnil nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
-—o-
Najlepša šola v Jugoslaviji
V Zaplani so v nedeljo, 31. avgusta, blagoslovili novo dvo-razredno šolo. Šolo je blagoslovil vrhniški dekan g. Kete ob navzočnosti velike množice ljudstva.
--o-
Nezgoda
Med Savo in Javornikom so našli na cesti onesveščenega tovarniškega delavca Pavleta Žon. Prenesli so ga v tovarniško bolnico na Jesenicah. Pavle ima več nevarnih ran na glavi.
-o-
S streli . . .
291etno deklo Marijo Breznik iz Šegovcev pri Radgoni je obstrelil z revolverjem neznanec, tako da so jo radi občutne rane na levi strani čela morali prepeljati v bolnišnico.
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi	in najstarejši slovenski
l	list v Ameriki.
L. h*.
I	Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: d849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 0098
Naročnina:
_$s.oo
_ 2.50 _ 1.50
Za celo leto !Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto_____________$6.00
Za pol leta_______________3.00
Za četrt leta_______________1.75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ----------------------
For half a year
_____$5.00
____2.50
_____ 1.50
For three months
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................$6.00
For half a year ----------------------- 3.00
For three months ......................— 1-75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ji tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
'J. M. Trunk:
Naša in nemška zunanja politika
V političnem oziru zavzema naša Unija izredno ugodno stališče. Za nas je važna le Amerika, vse druge dežele in države so preveč oddaljene. Tu v Ameriki pa je Unija velikan, ki lahko s kretnjo užuga vsako bolj resno nasprotstvo. Zato prevladujejo tudi doma v Ameriki pri naši politiki bolj gospodarski interesi. Napram ostalemu svetu so pa ti interesi sko-icda izključno gospodarskega značaja. Izraz nekako ni na mestu. Gospodarstvo mora biti dobro umerjeno. Nam večinoma ne gre za to, da bi naše gospodarstvo uspevalo. Angleški kramarski duh je bil v amerikanskem pridobitvenem stremljenju še podvojen. Amerikanec vobče pri pridobitvi ne pozna meje. Pridobil je milijon, a hlepi po drugem milijonu, in potem po novem milijonu . . ., tako, da je gospodarska naša politika večinoma profitirarska, skozinskoz kramarska. Od profita posojujemo. Ves svet je naš dolžnik. Vprašanje je samole, ali bo kdaj dolg odplačan, da bi nam hasnil. Dolg dolžnike mori, zadušuje. Ako n. pr. banka zaduši farmarja, ji farma čisto nič ne pomaga, s farmarjem se duši banka sama. Posledice se kažejo. Milijarde in milijarde imamo, pa prav nobene prosperitete, trume brezposelnih, in dosti hude mizerije. Hlepenje po vedno večjem profitu nas je zadušilo s — profitom.
Nemci imajo malo drugačno zunanjo politiko. Gospodarstvo se niti tam ne more ločiti od zgolj političnih ali diplo-matičnih ciljev. Vsaj v Evropi je od nekdaj prevladovala diplomacija, in diplomatičnim uspehom so sledili in še sledijo tudi gospodarski uspehi.
Pri sedanjih razmerah Nemčija ne more strmeti preveč po političnih uspehih. Čas še ni ugoden, ker je fronta zoper politične namene za Nemčijo še premočna, in se mora Nemčija v prvi vrsti gospodarsko okrepiti. Viljem je Nemcem malo glave zmešal, drugače pa je bila nemška zunanja politika vedno dobro umerjena. Zdaj je za njene namene vsaj naravnost mojsterska. Že dr. Stresemann je bil spreten v zunanji politiki. Njegov naslednik, dr. Curtius, je povsem vreden svojega mojstra. Porajala se je po prezgodnji smrti dr. Stre-semanna neka bojazen, a dr. Curtius je vsako bojazen znal razpršiti.
Opaža se v Evropi novo razpredeljenje političnih sil. Nastala je antirevizionistična fronta s Francijo na čelu, in revi-zionistična z Italijo na krmilu. Odtod hudo nasprotstvo med Parizom in Rimom. Odločilno bi bilo, ako bi se Nemčija nagnila na to ali na drugo stran. Ampak zelo previdno — čaka. Pri čakanju pa izrablja svftjo nezainteresiranost vrlo spretno za okrepitev svojega gospodarstva.
Ko je naša Unija postavila visoko obzidje s svojim tari-fnm, so bile vse države zelo ogorčene. Dr. Curtius pa je na začudenje vseh izjavil, da je Nemčija gojila od nekdaj najbolj še odnošaje z Zedinjenimi državami, in naša Unija je to zelo podčrtala pri tako splošni ogorčenosti. Nemčija bo imela dobiček, druge dežele pa — ogorčenost.
Enako je napram Rusiji. Nemčiji vobče nikakor ni za
kake boljševiške poizkuse in teorije. Ker je Rusija močno rogovilila, je izgledalo, da bo pretrgala Nemčija diplomatič-ne stike s Sovjeti. Na začudenje vseh pa je poslala v Moskvo komisijo z dalekosežnimi pooblastili in Sovjeti so komisijo sprejeli z odprtimi rokami. Sklenjen je med obema pakt, s katerim je Nemčija največ pridobila. Italija je hitro pricap-Ijala za njo, ampak dobila je le ostanke, vse je spravila v žep že Nemčija.
V sporu med Parizom in Rimom pri novi razpredelbi sil se Nemčija ne naghe niti sem, niti tja. Previdno manevrira v veliko svojo korist med Parizom in Rimom. Pri svojem govoru dr. Curtius ni rekel dosti, ampak poklonil se je na obe strani, da niti Pariz, niti Rim ne ve, pri čem da je, ker je dr. Curtius izjatil, da hoče iti tja, kjer se dela za gospodarski napredek, in kjer je čim več upanja na politično napredovanje.
Da Nemčiji kak profit ne bo izostal, je naravno, a Nemčija ne stremi po profitu po amerikanskem uzorcu, ki mori na obe strani. To je bistvena razlika med amerikansko našo in nemško zunanjo politiko.

PRVA SLOVESNA SREBRNA POROKA V SHEBOYGANU
Sheboygan, Wis.
Zadnjo nedeljo, 14. septembra, ob 4. uri smo imeli pri nas srebrno poroko Franka in Matilde Škriner. Naša zvonarja Val. Kalan in Ignac June sta veselo pritrkavala na farne zvonove, katerim sta slavijen-ca bila tudi botra, ki so bili vliti v Ljubjjani. Pri obilni u-deležbi prijateljev in znancev sta naša slavijenca iznova ponovila pred oltarjem svojo zakonsko zvestobo do smrti. Za priče so jima bili otroci: Mary, Frank, Tillie, Olga. Vnukinja slavljencev, Margaret, je v sprevodu nosila srebrne šopke, kateri so bili blagoslovljeni za srebrnoporočenca. Obrede je opravil domači č. g. župnik, ker je bilo nemogoče priti v Sheboygan č. g. Alojziju Ka-stigar, kateri ju je poročil pred 25 leti. Cerkveni pevci in pevke, pod vodstvom Miss Stanke Skok, so z lepim petjem povzdignili to slavnost.
Domači č. g. župnik je imel lep nagovor, slavnosti primeren. Opomnil je slavljenca, naj bosta hvaležna Bogu, ker jima je dal 4 otroke in ker sta uživala zdravje in zadovoljnost v tej dolgi, težavni dobi njunega zakonskega življenja. .
Mi jima želimo, da ostaneta srečna tudi še zanaprej in da se. čez 25 let vidimo pri njuni zlati poroki.
Srebrnoporočenca sta se na ta dan spomnila njunih prijateljev in prijateljic. Povabila sta jih opoldne k slavnostnemu obedu v dvorani g. Terezije Zagožen. Vsi udeleženci so se počutili kot na starokrajski "ofeeti". Bili so razni govori in častitke, nakar se je ga. Matilda Škriner vsem prav lepo zahvalila. Omenila je, da je prišla v Port Washington iz starega kraja h kranjskemu Franku Bernik in da je od tam šla v Sheboygan k najbolj znani družini Anton Stariča. Obe
imenovani družini sta skrbeli za njo kot lastna oče in mati. Frank Škrinar je bil rojen pri Sv. Urhu blizu Mokronoga. Matilda Dobrota je pa doma od Device Marije v Polju pri Ljubljani.
Udeležba zjutraj v cerkvi je bila obilna. Cerkev je bila napolnjena z domačini in tudi iz drugih krajev je bilo nekaj družin, kot Mr. in Mrs. Ogrin iz Waukegana, družina Novak iz North Chicage, Joe Dobrota iz Milwaukee, Mr. in Mrs. Ru-per iz Wauwatosa, Mr. in Mrs. Bernik iz Port Washingtona ter družini Maci in Bevc iz Milwaukee.
To je bila prva slovesna cer-kyena srebrna poroka v naši fari. Upamo, da bomo sedaj še večkrat kaj takega videli v naši cerkvi.
Srebrnopoi-očencema še enkrat naše častitke! Živela!
Louise Bowhan.
CERKVENI PIKNIK IN ŠE
KAJ DRUGEGA
Pueblo, Colo.
Imeli smo "Frolic", malo ra-dovanja, da nas ne naredijo težave preveč sitne. Frolic je bil v korist cerkve in se je še precej dobro obnesel. Pomanjkanje dela nas sicer res precej oklepa, da se ne gibljemo kakor bi se radi, in si ne moremo tako hitro kaj privoščiti, kar drugod vidimo, vendar stiska je včasih koristna šola. Samo radi kratkovidni postanemo in čmerni. Čmeren in potrt človek slabo obrne v slabeje. Poguma nima, da bi se prilagodil razmeram in ne zna obrniti težke razmere v svojo korist. Povolj-ne razmere nas zelo hitro po-mehkužijo, ne znamo jih prav hvaležno uporabljati. Nepo-voljne in neprijetne razmere, ki nastopijo, nas marsikdaj prebudijo in ojačijo, da znamo tudi male drobtine uspešno porabiti. "Če malo zaničuješ.-velikega nisi vreden." Tudi pri cerkvenem Frolic nismo mogli
pričakovati bogatega uspeha, tedaj smo bili jako zadovoljni in veseli. Marljivi farani so vendar dosti dobro prihiteli na cerkveni vrt, kjer so se jim nudile razne zabave in kjer so vlovili marsikatere dobitke, katere so nanosili dobri prijatelji, ali so jih nabrali odbori, vneti za napredek fare. Vsem tem kličem: Hvala.
Solnčna stran življenja je prišla na površje, tedaj smo se močno razvedrili in vsestransko obnovili staro prijateljstvo. Tega je treba, tega še bolj potrebujemo, ko denarja. To je res solnčna stran minljivega življenja.
Kmetijstvo začenja dišati. Kmetijstvo seveda ne kupiči vedno zlate čase, vendar polagoma si človek opomore in pridobi zase in za svojo boljšo bodočnost. Manjši kmetovalec dela v tovarnah dokler je prilika, drugi čas pa porabi na svojem domu. Ker je vabljivo imeti svoj avtomobil, mu ta strošek prinaša nekoliko koristi. Precejšnje število naših rojakov pametno spozna novejše razmere ter kupuje mala posestva zunaj mesta, da jim ne bo treba prisilno počivati, kadar počivajo tovarne. Brez-delnost pokvari duha podjetnosti, da ostane, kar je bil, blago pot napredka pa prepusti drugim, ki umno spoznajo nove 1'azmere ter pridno uporabljajo vsako priliko. Lepo bodri naš pesnik Gregorčič k vztrajnemu delu: "Kdor je možak, strupene se kupe ne brani, sladke se nikdar ne vpi-jani." Priden človek se ne spusti v prijetne reči kar slepo, ampak premisli, kaj prinese stalnega.
Pri vsaki pridni družini delo ni nikdar dodelano. Delo ljubijo, dela iščejo, z delom se kratkočasijo. To so ljudje, ki jih po angleško imenujejo "thrifty", po naše mislim 'podjeten". Kakor družina, tako fara. Kakor hitro ustavimo voz grede na hrib, takoj bo silil hitro nazaj. Moramo postati kakor sv. Pavel, ki navdušuje svojega učenca sv. Tita: "Zveličar nas je zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela." Tedaj tudi v fari, ,ena priredba izvršena, moramo si umisliti kaj drugega. Lenobo pasti ne« hasne. — Rev. P. Francis, naš marljivi kaplan, lovi mladino, da kmalu priredi zanimivo igro "The Seal of Confession", molčečnost iz spovedi. Nekateri so vedno pripravljeni se brigati v korist in napredek cerkve, druge pa moramo siliti in jih bodriti. Saj le tako postanemo dobrotniki drugih in naše delovanje je toliko več vredno, kolikor vec drugih smo predramili. Konvencija KSKJ. je brezdvomno največja vzpodbuda za vse naše naselbine. Sam sem videl marsikaj ali pa slišal od veleznačajnih delegatov, kar lahko mi doma pora-
U
DOM OB SOČI"
je ime povesti, ki jo je napisal za list "Amerikanski Slovenec" odličen slovenski pisatelj. Je to zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov. Povest odkrije preža-lostno sliko, kaj vse počenja z našimi brati, slovenske zemlje lačni Italijan. Pove, kako so prišli Italijani v naše kraje, ko so napovedali vojno, kako je peščica slovenskih junakov za-državala vso italijansko armado skozi dve leti in potem je vzelo le dva dobra tedna, da so jih vrgli daleč notri za Pi-javo. Povest dalje pripoveduje, kako prihlinjeno so se Italijani priplazili v slovenske kraje, ko so avstrijske Čete odložile orožje. Kako so se hlinili po vaseh našemu ljudstvu. Kako jim je nato začel rasti greben. Kako so se obnašali pri volitvah. Kako so mislili, da bodo slovenskega kmeta premotili z žganjem in vinom. Kako so stresali svojo jezo nad slovenske prebivalce, ko se jim slovensko ljudstvo ni hotelo prodati za jude-ževe groše. Kako so se Italijani vrivali po vaseh na vodilna mesta. Kaj se je dogodilo s slovensko družino, kamor se je priženil italijanski fašist. Sin, čigar posestvo bi imelo biti je bil v ruskem ujetništvu. Italijanski fašist je z goljufijo in poneverjenim poročilom dosegel, da so ga oblasti proglasile za mrtvega, da se je sam priženil na slovensko posestvo ter tam vohunil v prilog fašizma.
A resnica je priklila tudi tu na dan. Sin neke noči privriska v ^vas iz šestletnega ruskega u-jetništva. Kako spremembo ;najde dorna! Fašist pobegne, ko je uničil slovensko dekle in upropastil slovensko posestvo. Sin, ki je prišel iz ujetništva ni
našel druzega, kakor žalostno objokano mater in pa svojo zvesto dekle, katera se pa ni dala premotiti nikomur.
V resnici to je povest, ki bi jo moral čitati vsak naš človek, zlasti pa naši rojaki iz Primor-ja, Krasa in Goriške.
Povest bo začela izhajati v "Amerikanskem Slovencu", za katerega je napisana. Kdor bo čital v podrobnosti od začetka pa do konca to povest, ta bo razumel, kaj je fašizem, kaj fašizem namerava napraviti z našo slovensko zemljo ob sinji Adriji.	,,
Da se bo pa mogoče zlasti načim dragim rojakom iz Prl" morja in Goriške pravočasno naročiti n^ list "Amerikanski Slovenec", da bodo tako deležni cele povesti, smo sklenili, da začnemo priobčati povest okrog 10. oktobra. Torej Časa ima vsakdo dovolj, ki bi rad ci-tal to velezanimivo slovensko povest, ki navaja resnične do* godbe iz naše zasužnjene zemlje, da si list pravočasno naro* či. Naročite si list takoj, kako* hitro bote prečitali te vrstice-Obenem pa opozorite še drug^ svoje znance in sosede, da S1 naroče "Am. Slovenca", da bodo čitali to povest.
Jesen je tukaj. Povest bo if hajala precej časa in lepše 1,1 bolj zanimivega berila za F senske in zimske večere bo te2' ko dobiti, kakor je ravno v t« povesti. Zato naročite si 'lS "Am. Slovenec". Naročnina Je za celo leto $5.00, za pol ^ $2.50. Za Chicago, Kanado ij inozemstvo za celo leto in za pol leta $3.00. Naročnin0 pošljite n,a "Amerikanski venec", 1849 West 22nd Str«**' Chicago, Illinois.
bimo.
Lahko rečem, in ni se mi treba bati oporekanja. Osobjepri konvenciji je bilo večinoma jako spoštovanja vredno. Seveda vseskozi idealni ljudje, kje jih pa najdeš? Društva izbirajo, da pošljejo značajno zastopstvo. Prav je. Po večjem smo opazovali, da so se dele-gatje znali veselo obnašati, so se prisrčno zabavali in vendar niso kršili mere dostojnosti. Ni bilo težko uganiti, da so bili odposlanci od tako vrlih krogov, kjer preveva zanimanje za verstvo in za versko omiko v svojih naselbinah. Ali mar ni častno za nas in povsem koristno, če se na vso moč brigamo za mogočni naraščaj K.S. K. Jednote?
P. Cyril Zupan, O.S.B.
-o-
FARNE NOVICE FARE KRALJICE SV. ROŽ VENCA Denver, Colo.
Zadnjič sem naznanil, da je društvo sv. Roka št. 113 KSKJ. darovalo za slikanje cerkve $50.00, in Marije Pomagaj pa $25.00. Št. 190 KSKJ., sestre
omenjenega društva so se 118 svoji seji zmenile, da se »e cia' jo društvu sv. Roka, da bi manj dale. Torej so sklellile' da darujejo cerkvi $25.00, torej skupaj darovale Pred letom dni so darovale z& šolo $50.00. V kratkem č^" so torej dale za našo faro $1 . Ker je ime njih društva je Pomagaj, se vidi, da v fe rade pomagajo za dob1
niči
stvar. Cerkveni prav lepo zahvali. Bog naj
iini
odbor se J i .iinl
stotero poplača. Društvo k1'1
1
ljice sv. Rožnega Venca st-ZSZ. je tudi darovalo iz blagajne $25.00. Hvala članicam. Bog jim daj llSl3 ,
društvf ob'
in napredek pri njih Altarno društvo sv. Ane jc ljubilo, da bo darovalo s
za slikanje cerkve. Mogoč6 več, ker itak to društvo da denar za cerkev. OmenJ društvo bo imelo veselico 27. sept. v šolski dvora"1 Pearl St. Vabijo se vsi f»f da se udeleže, ker je za
kev vse, kar se dobi na vese
ve* ieii°
n* t-aii'-
lici'
Imele bodo najboljšo (Dalje na 5. strani.)
db0'
J. J. Renaud:
KATKA
(Dalje.)
Naslednji dan sem v težki provencalski vročini kosil v parku velike restavracije blizu Catalana, tik ob zalivu, katerega rdečkaste skale so enakomerno oblivali leni valovi. Jedi so močno dišale po žafranu in česnu, v vinu so plavali koščki ledu, italijanski, godci s kitaro in pevkami so nam stregli s svojimi popevkami, in če je petje za čas utihnilo, se je z bližnjih polj, ki jih je žgalo solnce, slišal šum škržatov . . . Grčava oljka je razširjala svojo revno senco, preko meje so se stiskale ogromne kakteje, aloje in prašne palme . . .
Nenadoma sem opazil Pa-rengueta, komisarja marseille-pke varnostne straže, ko je po-'časi pohajal med mizami, kakor bi nekoga iskal.
Parenguet je bil dolg in suh, z rumenim, žolčavim obrazom človeka, ki je dolgo živel v kolonijah. Dejansko je bil daleč po svetu in je rad pripovedoval o svojih pustolovščinah. Od njega sem dobil gradivo za mnogo mojih povesti.
Ni mi bilo treba, da bi mu pomignil. Komaj me je opazil, je prišel naravnost k meni. Počastil me je s tem, da je sprejel skodelico kave. Ko so mu postregli, mi je smehljaje dejal:
"Tak tako . . . vr skrivate v svoji sobi hotelske podgane?"
Kakor rečeno, se je smehljal, toda njegov pogled se je ostro upiral vame.
Hotelske podgane? ... Ali sem v svoji dobrodušnosti le nasedel? . . . Fožuril sem< se in Parenguetu povedal vse po-
drobnosti svojega nočnega pustolovskega doživljaja. Pomol-čal je nekoliko, potem pa mi svetoval:
"Drugič, ljubi gospod, pustite, da policija opravi svoje delo, to tudi tedaj, če tega ne loti posebno taktno . . . Drugače ... pa utegne biti zgodba o zavratnici resnična. Ta smešna mala je hči Malaj-ke in plačilnega mojstra na nekem angleškem prekomor-skem parniku . . . Poznam samo njeno ime, Katka ... Ni simpatičpa, nasprotno! Toda vse, kar stori, je presenetljivo .. . Mislim, cla v njeni glavi ni vse docela v redu. Zbral sem o njej cel zveženj aktov. Kajti bila je že večkrat obsojena — v Vzhodni Aziji, toda vselej radi takorekoč častnih dejanj, ki ne pričajo slabo za njen značaj: tihotapljenje z zdravili, ki jih je porabila za nego domačinov, podžiganje na upor med izkoriščanimi,
razžaljenje oblasti, ki tam doli niso vedno brez graje . . . Nazadnje je Katka — sedaj se boste smejali! — v tej družbi piratov, težakov in banditov ustanovila podružnico zveličavne armade! Da . . . Katka je pridigala po pristaniških krčmah, pridigala je pijanim mornarjem zmernost in čednost! . . . Toda šla je tudi v odlične hotele in pridigala v krasnih dvoranah, kjer je bogatim farmarjem in častnikom očitala njihovo razkošnost . . . Ob neki taki priliki se je seznanila z Benoit-jem, ki ga imenujejo "Kvartaški angel", ker je naj pretkane jši kvartaški slepar, specialist v/ poker-ski igri, ki se igra na krovu nekih velikih parnikov . . . Berioit je neprestano na potu med Marseilles in Yokohamo, med Bordeaux-jem in Buenos Aire-som, mod Cherbourgom in New Yorkom . • • Velikanska spretnost! Niti enkrat ga ni-
smo mogli zasačiti. Kar se tiče Katke, si je bila vbila v glavo, da mora Benoit-ja izpreobrni-ti . . . da! izpreobrniti in napraviti iz njega poštenega človeka- ... in tako je prišlo, da se je slednjič vanj zaljubila ..., pa tudi on jo je vzljubil in jo poročil, da . . . Katka ga obožuje, čeprav je podoben rojenemu, robatemu normanskemu kmetu, kar je za njegove soigralce posebno zapeljivo in obenem nevarno. Nekaj jc res tudi že dosegla pri njem: ne da bi bil opustil sleparjenje pri kartah, pač pa si izbira sedaj svoje žrtve samo med tistimi, ki to zaslužijo, namreč med oderuhi in špekulanti."
"Potemtakem tradicija nekdanjih rokovnjačev . . ."
"Da, ki so pa vseeno prišli na vislice ... Ta Benoit jc, kakor že rečeno, neverjetno spreten. Njegova zvijača je v tem, da vrlino karto, ki j.e znana, pridrži zase ali za svojega to-
variša, spodaj ležečo pa odda. Običajno je treba za to umetnijo obeh rok. Benoit pa izvrši to zgolj z levo roko, jn to docela nevidno. Dela skoraj vedno sam, nima pomočnikov, d'očim delajo njegovi tovariši te stroke vedno po trije — štirje skupaj. Včasih se na taistem prekomorskem parniku nahajajo Mitchellova tolpa, tolpa Holandca Schmidta in naš Benoit. To vam je pretkan lopov! Nekega dne so začeli štirje igralci, ki so neprestano izgubljali, sumiti'in se vrgli nanj, da bi ga preiskali. Ravnodušno se je dal preiskati . . . In seveda niso nič našli in so se morali opravičiti. In Benoit je menil z dobrodušnim smehljajem: 'To nič ne de . . . Saj je čisto umevno, gospodje, da ste se razsrdili zaradi moje sreče, a sedaj igrajmo dalje! Le da mi morate sedaj zaupati!' .. . Stava je bila zelo visoka in topot je imel deliti Be-
.. ip P" noit . . . Postregel jim Je 'g0
knežje . . . Ej, to preiskav° f gospodje drago plačali!" i "Toda ali ni na ladjah Popisov, da bi se to prepi'eCl ^
'Potnikom se ne nioi'e
Pr.

b1'
zori^ ed >lC'
povedati igrati v svojih ^ nah ... ali pa tudi v salo'11^, pušenje. In nabita op° da se je treba paziti P1" _ znanci, ne pomagajo, nK"' (j0-Ravno pred tednom dni spel semkaj parnik iz
ba in zvedel sem, da Je ^ jen edinec pustil vse	d'
moženje v kremplji*1 ' ca Schmidta. Obiskal ser" tet(t dega moža v njegovem in ga pozval, naj vlozj Toda odvrnil je, da so bi govi soigralci pravi ni, in da bi bil gotovo _ ako bi bil kateri slepa1'1 Naslednji dan pa si i® 1 m1' kroglo v glavo . . • L»h<° ^ slite, da je dal vse, ce ge-spraviti to tolpo na va" noit je prav tak kako1'
n

NAŠ OBZORNIK
(Piše P. A. Urankar)
t *
Na prvem mestu vesel dogodek z Vestfalskega. Zgodilo se je v neki vasi blizu Dortmun-da. Učen profesor — ime je postranska reč — je predaval o ysem mogočem. Vse njegovo dajanje je bilo naperjeno Proti Bogu in njegovem bivajo Svoj govor je prostozidar •končal na prav dramatičen na-"n. Povzdignil je glas in zakli-cal: Bog, ki toliko drugi govo-re o tebi, tole sem jaz povedal 0 tebi. Pribijem ponovno, da te nikjer ni. Ce pa si, prosim, po-^ v_tem trenutku svojega an-Sela in naj mi da par krepkih zaušnic." Vse je osupnjeno čakalo v dvorani, tudi nekaj duhovnikov je bilo navzočih, ki So čakali prilike, da mu odgo-Vore; Kar naenkrat se za gornikom pokaže roka in pred-io se je brezbožnik dobro za-
rdel, levi
Je padlo šest zaušnic na in desno lice. Delavec je Izstopil odzadaj in je opravil zbo angelja, zraven je pa še Pristavil: "Učenjak, nisi vre-da bi Bog poslal angelja, »sem jaz opravil mesto nje-' ~~ Takih angeljev nam „ ,ko daj, o Bog. Najenostav-odgovor je verskim ob-
Na
mednarodnem kongresu
^'jatikov v Budimpešti bo i-Hj, tudi sv. oče svoje zastop-e- Kakor znano, bo tudi v 'kanu velika aeroplanska
Post,
aja.
* Papežu so se zglasili v Ig !?enc» japonski umetniki, je bilo. Vatikan je ena
"levj
zapadne umetnosti, u-
da so se odlični umetni 2 orijenta ustavili in po-^ 111 sv. očetu kot gospodar-k!atikanskih umetniških za-^lic.	i *a
0 *
sjja®l'ski se odpirajo oči. Ogr-
civjjJe dolgo imela v veljavi n° Poroko in razporoko. iij ':I vidijo, da ta pota ne vo-Vseh blagostanju naroda, na Iti !|"raileh se čujejo glasovi, t; ^ ZlvUajo na kampanjo pro-U) izrodkom modernega sv^ialistično usmerjenega
N •	*
de^n°vejši dekret v Rusiji o
li(ja drobižu je bil zopet
ve;v c duhovnikom. Po najno-
C. določilu ne sme nihče
% drobiža v hiši. Duhov-
zoirali za cerkve in zbir-
"iJod aiUli> dokler ne bi prišel
°as' se P°leže proti-
' Vihar- Pa so zopet na-
b°ljševizmu. Po poročilih
minister je zagrizen framazon in poskuša sedaj z raznimi dekreti in šolskimi odredbami zajeziti upliv katoliške Cerkve.
*
V Iraku je po novem dekretu. Anglije o ukinitvi angleškega protektorata 200 tisoč katoličanov izročenih na milost in nemilost mohamedancev, ki kar besne sovraštva proti kristjanom. Dekret stopi v veljavo v letu 1932. Že doslej so se dogajali grozoviti slučaji, pri belem dnevu in na belih cestah so morili pristaše krščanstva-Kolikor toliko je omejevala sovraštvo Anglija, kako bo odslej lahko vsak misli. Krščanstvu v Iraku grozi popolno uničenje, če se svet ne bo zavzel zanje.
*
Kako je kaj pri nas v Jugoslaviji v cerkvenem oziru ? Kakor po vsem svetu: kulturno-bojno razpoloženje. Pripovedujejo domačini, ki prihajajo iz domovine in med vrsticami naših časopisov lahko bereš. Kjer morejo jeze Cerkvi njen pohod naprej. V Zagrebu je Cerkev triumfirala z evhar. kongresom in pokazala, da je pripravljena na vse, tudi na boj. Ukiniti so sicer hoteli privatne šole, ki jih imajo po večini redovnice v cerkvi, tudi krščanki nauk so hoteli omejiti po šolah, po srednjih šolah so celo odpravili katehetični pouk, po energičnem protestu je morala najvišja oblast v državi poseči vmes in dekreti prostozidarskega prosvetnega ministra so romali v koš. Vsaj za dober čas.
V Omahi bo triumfirala katoliška Amerika. V pondeljek in torek imamo velik narodni ev-haristični kongres. Kakor sklepamo po poročilih bo udeležba ogromna. Bog daj, da bi kongres obrodil veliko uspeha in sadu za notranjo prenovljenje katoličanov in utrjenje vere v naših srcih.
IZOBRAZENA VAS
^—mmmma^mm—mmmmm—mmmmm** .« .i. Jii
Grozdni sok za dom je legalen
Dočim je igra šah na splošno malo znana med preprostim ljudstvom po celem svetu, je v tem oziru starodavna vas v Nemčiji, Stroebeck, presenetljiva izjema. Tukaj pa igrajo šah vaščani vse vprek, brez razlike, stari in mladi. Slika nam kaže šolske otroke, ki ga igrajo med šolskim odmorom.
MuiiiiiMiiiiiiiiinniiiimiiiiiiiiM
Popolna protekcija zagotovljena
Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo
mo.
^ KAJ SE SL1S1 PO SVETU?
hf;


v Moskvi aretirali bli-
jeco.
dili 0 duhovnikov
in jih obso-
a dolgoletno
Ni v'	*
minilo pol leta, kar je \Q erslci predsednik grški pohvalil katolicizem in
''Wl. za nar°d> na ve-H ,kon£resu v Atenah, že liti plenila vihra proti kato-\	da ji preveč
Cet,«reben in grozi narodni y<W?r°Past. Katolicizem se So 2el°' zel° uveljavlja in Nile p°sebno katoliške šole NnUgled med narodom. ^ ve,08:o dijakov ortodoksne-i toliŠk°1ZpoVedanja obiskuje S wV°le- Se razume, da s iZem Šk0di PrestiŽU
cerkve. Notranji
GROZEN SLUČAJ PRAZNO-VERSTVA V RUSIJI
Varšava, 29. apr. Med ruskim ljudstvom, posebno na severu in v Sibiriji, kjer je z ruskim elementom pomešan mongolski, pa med ruskimi naseljenci samimi se je radi preganjanja krščanske vere in duhovščine neverjetno razširilo pravo paganstvo. Na velikonočne praznike so oddajale vse sovjetske Jradiopostaje izključno protiverske govore in recitacije. Izvestija poročajo z-daj, da je prejelo uredništvo moskovskega Radio-lista poročilo iz vasi Porečne v severovzhodni Sibiriji, da je tamošnji vaški sovjet sklenil namesto pravoslavnega župnika nastaviti poganskegga vedeža! Vaščani namreč,,, od katerih je polovica krščanskih prebivalcev, je razumelo radiogovore v tem smislu, da je zopet dovoljena stara, to je poganska vera, ki je bila pod carjem prepovedana. Toda pri vedežu ni ostalo. Drugi dan na to so1 kmetje z-brali gramado in na njej svečano sežgali nedolžno dekle kot izkupilo šamanom, to je duhovom, katerim so bili toliko časa nezvesti!
NAŠLI SO GROB MONTEZUME
Britanskemu starinoslovcu dr. Thomasu Camnu se je na-smehljala redka sreča, da je v neki džungli v Guatemali odkril slavni tempelj azteškega kneza Montezume. Tempelj, ki je v književnosti znan pod imenom Mohka-kan-ha"n, ima svoj izvor v kulturi maya. V templju so baje skriti kronski dragulji in bogati zlati zakladi cesarja Montezume (od 1. 1520.). Ko so si priborili vhod v tempelj s pomočjo dinamitnih pod-kopov, so zadeli raziskovalci na neštevilne podzemske hodnike in izbe, v katerih leže nakopičeni ogromni zakladi zlata in dragega kamenja. Vrednost doslej prenešenih zakladov cenijo na približno pet milijonov dolarjev, vrednost vseh odkritih dragocenosti pa se sploh ne da oceniti.
-o-
VELEIZDAJALSKI KLOBA-SAR
Pred vojno je kupovala vsa Budimpešta praško gnjat, ki uživa zaslužen mednar. sloves, kasneje pa so bili trgovski stiki dolgo prekinjeni. Zdaj je naročila neka tvrdka zopet blago iz Prage in takoj dobila nebroj odjemalcev. To pa ni bilo všeč "prebujenim Madžarom". Izjavili so, da se njih geslo "nem, nem šoha!" (nikoli ne priznamo novih mej!) ne sklada s sramotnim podpiranjem izvoza "naših dednih sovražnikov Čehov". Pozivali so javnost, naj ne kupuje pri izdajalski tvrdki. Lastnik slednje je vložil tožbo zoper posebno nestrpen nacionalističen dnevnik. Toda sodniki so oprostili urednika, češ da je uvoz in prodaja praške gnjati na Madžarskem res "sramotno protinarodno početje". Zdaj se je obrnila tvrdka na vzklicno sodišče, a najbrž ne bo veliko dosegla.
-o--
SVETOVNI SPOMENIK V VOJNI PADLIM VOJAKOM
Švicarski profesor Zutt-Cra-,hen že 15 let dela na načrtu za ogromen svetovni spomenik v vojni padlim vojakom, ne gle-
de na narodno pripadnost. Spomenik bo v obliki orjaškega križa zgrajen stolp, ki se bo dvigal 170 metrov nad zemljo in segal 20 metrov globoko v zemljo. Poprečna greda bo merila 90 metrov in bosta oba konca, ki bosta molela iz zgradbe, dolga po 22 metrov. Ogrodje stolpa bo iz jekla. Zunanje stene bodo obložene z zemljo z vseh evropskih bojišč. Križ bo imel sedem nadstropij s slavnostnimi dvoranami, knjižnico, planetarijem,ra-dio-postajo itd. Spodaj se bo nahajal mavzolej. Spomenik naj bi stal na nevtralnih tleh. Sredstva zanj namerava zbrati profesor Zutt s pomočjo prostovoljnih prispevkov.
-o--
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA Te dni so znanstveni prijatelji sira Ronalda Rossha proslavili njegovo odkritje povzročitelja malarične bolezni. Kakor je znano, je sir Rossh ugotovil tega človeškega škodljivca pri podrobni sekciji mo-skitovega telesa. To veliko znanstveno dejanje se mu je posrečilo pred 33 leti. Tedaj je bil Rossh, po mnenju waleske-ga princa v stanju, da omogoči življenje na tretjini naše zemlje. Razni govorniki so po-veličali Rosshove zasluge za človeštvo in znanost. Sir William Simpson je izjavil, da je Rosshovo odkritje rešilo milijonom ljudi življenje, sir, Al do Castellanj pa je proglasil Rossha za največjega, sedaj živečega genija.
RAJ ZA MILIJONARJE
Na enem izmed Bermudskih otokov gradijo tačas hotelsko palar.o, ki bo opremljena tako razkošno, kakor je ob današnjih sredstvih sploh mogoče. Izboljšali bodo podnebje samo s pomočjo kmetijstva in drugih naprav. Zaradi lepšega razgleda so razstrelili ogromne skale, pristanišče so vzorno uredili. Pri gradbenih delih je zaposlenih 50 inženjerjev in nad 300 delavcev. Stroški so ogromni in bo hotel dostopen le največjim denarnim magna-tom sveta.
VLADA SE NE BO VMEŠAVALA.
Grozdje zori dva tedna bolj zgodaj kakor navadno — poznejše vreme lahko škoduje kvaliteti, ki si jo zdaj lahko nabavite na
ŽELEZNIŠKIH PROGAH.
KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE
-o—-
NAJVEČJE ORGLE V ITALIJI
V novozgrajeni stolnici v Messini so te dni blagoslovili nove orgle, ki so izbrano mojstrsko delo in največje v vsej Italiji. Orgle imajo 130 registrov in 9500 piščali.
--o-
ULJUDNOST NA KILOMETRE
Berlinski taksišoferji merijo svojo uljudnost z občinstvom po dolgosti vožnje: kdor se pelje daleč, je deležen vse uljud-nosti, kdor jih pa naroči za kratko pot, mora prenašati njihovo brezobzirno grobost. Ker so postale pritožbe proti postopanju šoferjev splošne, je policijsko predsedstvo izdalo o-pomin na šoferje pod pretnjo, da bo poostrilo kazni za ne-uljudno obnašanje.
-o-
KALIFORNIJSKO GROZDJE JE TUKAJ.
California Grape Control Board, Ltd.
San Francisco
California
85% of the entire California grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd.
These agencies are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUN GROWER-SHIPPER ASSOCIATION
bolj zgodaj in je izvrstne kakovosti in cene so zmerne. Kakor se je predsednik izrazil, je bilo pridelovalcem kalifornijskega grozdja zagotovljeno od vlade, da ne bo nikakega oblastnega federalnega nadlegovanja konsumentov, ki kupijo grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo uporabo samo.
Kupite sočno grozdje zdaj
NOJEVA KOŽA
Zadnje čase so iz Afrike u-vozili v Anglijo preko 12.000 nojevih kož, ker se je izkazalo, da se da ta koža izvrstno stro-jiti in predelavati. Iz kože izdelujejo v glavnem prvovrstne damske rokavice. Ptič, ki daje to kožo, pa ni navadni noj, ki ga tudi skubijo zaradi ženske gizdavosti, marveč divji južnoafriški noj, ki je znan škodljivec na polju ter ga zato poljedelci preganjajo, kolikor ga le morejo. Požrešni ptič je prava nadloga za tamošnje kraje, zlasti zia bivšo nemško Vzhodno Afriko.
Kvaliteta in cene boljše kot kdaj poprej.
Mr. Jay H. Twitchell, predsednik chicaškega odbora California Grape Control Board, je sprejel zastopnike tujejezič-nih listov in se je izjavil, da so zelo povoljni izgledi glede u-speha grozdne sezone. Ta chi-caški odbor je sestavljen iz najbolj vplivnih članov chica-ških razpečevalcev grozdja, kakor so M. Schumari, P. Stern, J. H. Twitchell, predsednik, M. T. Adamson in F. Schweer.
Zaradi ugodnega vremena je došlo grozdje letos, mnogo
pod vladnim načrtom kontrole. Grozdje je dozorelo dva tedna preje kakor navadno, poznejše vreme bi utegnilo pokvariti kvaliteto, ki se zdaj dobi na vseh železniških progah. — Vlada se ne bo vmešavala niti v razprodajanje, niti v izdelovanje za domačo porabo, pravi poročilo California Grape Control Board, s kata-rim je chicaški odbor v zvezi.
00 YOU KNOW WHY — M length Is The Prinapal Pull Of Some Famous Names?
-vait" "re4i»«ld|
Kiveh^'- v '
font Pack
tomoobow. OCAR.PsMO FINISH va. THIS
CLOSCi I«
fotp«>- „
mou«s
v-'ssa
1 BsKlwn Ul vrti«
L^	^IioOMTO,-
^______^jsma-'-
r^nes.uncles.	If^TIC^rtH)'
.	Iwtne <.oiNiiTO / him 1 H1M( ne J	*»<-H
jwftMC
Bfiwn for this paper By FIsTier
•ftiRHftPS THIS «S WHV SOME fkoCL ««VS , THBOV-&H MF'g WITH P>	OP SU**^*^**^ XSMK&
r<vi<c	i I .	_____
^^^ | iS^	i ^—^—
,	V<F:O RATHER «\rco< O,6U(U>&M .IKE
TMEN.TOO.A FELLOW	^^ ^^ ^^ rH|5 W(SH&D Of
WITH LOfU. NOME VKOULO	,,«_ - -
WEED •ftuSlhlia SS <?ff>at>S	| Ui> IjtTEWNATIONAt CARTOON CO.. N Y. ^j/y
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO:
Za ameriške dolarje:
$ 5.00	6.15
10.00	................11.25
15.OD	................16.35
20.00	................21.45
25.00	................26.55
35.00	................36.70
50.00	................51.90
75.00	................77.50
100.00	................103.00
200.00	................204.00
300.00	................306.00
400.00	................407.50
500.00	................509.00
600.00	................610.50
700.00	................712.00
800.00	................813.00
900.00	................914.00
1000.00	................1015.00
Za dinarje:
200 500 1000 1500 2000 3000 4000 5000 10000 15000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000
n ......$ 4.45
n ............9.80
n ............18.90
n ............28.00
n ............37.00
n ............55.40
n ............73.50
n ............91.60
n ............182.00
n ............273.00
n ............363.00
n ............543.00
n ............724.00
n ............902.00
n ............1082.00
n .......1260.00
n ............1441.00
n ...... 1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoltme. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
i
KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00
#
fZ>
ČAKAJ, DA TI ENO POVEM!
Piše: Ugani ga.
Če hočeš ljudi za sebe pridobiti, jim moraš tako govoriti, kakor radi slišijo. Na jeziku moraš prinesti med, kaj imaš v srcu, tega k sreči ni
treba pokazati.
$ ^ ^
Resnično velik je le tisti, kdor se ne gane brez velikega povoda.
* * *
Izlepa kaka reč tako ne z ar krknc mladostnega srca, kakor če stariši, vzgojitelji, neprestano nad mladim človekom rohnijo, ga zmerjajo, ga psu-
jejo in v nič devljejo.
* * *
Neka nevesta se je pogovarjala z ženinom o novi obleki, ki naj bi bila po želji prihodnje žene pod vratom precej izrezana. Ženin, ki sicer ni bil prištet med pobožne, jo trde zavrne: "Ti pač nisi za druge!' Pred resnimi moškimi se bo u-
maknila nesramna moda.
* * *
Vera ni kaka megla, ki se vlači po eni dolini, v drugi je pa ni; ampak vera je resnica, ki sega globoko v vse naše življenje in še onstran groba, zato vera ni nikaka zasebna stvar, stvar, ki naj si jo vsak opravi v kamrici svojega srca, ampak vera je stvar največje važnosti, stvar, ki se mora za
njo zanimati vsa javnost.
» * * *
Za dobro besedo je treba dosti modrosti in dosti ljubezni.
Lipa. — Mimo cvetoče lipe so šli štirje potniki: čebelar, kipar, zdravnik, pesnik. Radostno so se ozirali na drevo in ga niso mogli prehvaliti.
Čebelar je vzkliknil: "Oj kako vabljiva paša za pridne čebelice!"
Kipar je pomislil: "Kako lepi kipi bi se dali napraviti iz gladkega, obširnega debla!"
Zdravnik je modroval: /Koliko kiepilnega čaja bi se dalo skuhati iz bujnega cvetja!"
Pesnik se je navdušil in je dejal: "Oj, kar sedel bi tukaj v vabljivo senco in zapel bi divno hvalnico naši narodni Upi!" Mchkočuteči pesnik je odtrgal dvoje cvetov in listov ter zataknil enega za klobuk,
drugega v gumbnico.
* * *
Jesen. — Rahločutnim in pesniško nadahnjenim srcem nudi jesenski čas dovolj hvaležnega gradiva! Nekatere u-metnike še bolj očara psivela in orumenela resnobna obleka poslavljajoče se jesenske narave, nego veselo zeleno in pisano nakitje prihajajoče pomladi. Treba je iti v naravo z odprtimi očmi in z odprtimi ušesi! Le škoda, da je veliko ljudi, o katerih velja beseda: ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar.
Slavni glasbenik J. Haydn je prvikrat slišal peti svoj veličastni oratorij "Stvarjenje". Pri mogočnih akordih — in bila je svetloba — je bil ves ganjen in pretresen ter je vzkliknil : "Ne od mene, tam od zgoraj pride vse!" Glasbenik Haydn je bil detinsko pobožen ter je rekel sam o sebi:
"Če mislim na Boga, mi srce od veselja, poskakuje in takrat poskakuje tudi moja godba!" Kaj pa mislijo umetniki in
muze naše dobe?
* * *
Nevarna želja. — V Mehiki so obsodili nekega brivca na smrt, ker je umoril svojo ženo. Obsodili so ga porotniki tem rajši, ker ga je državni pravdnik neizprosno obtoževal. Ko so mu razsodbo prebrali, ga je kot običajno sodnik vprašal, če ima še kako željo. "O ja, državnega pravd-
nika bi rad še enkrat obril."
* * *
Trobentač. — Kapelnik reče trobentaču: "Ja, kaj pa pravzaprav trobite?" Godec se o-pravičuje in pravi: "Tako lepo piham noter, pa ne morem pomagati, da tako grdo ven pride."
* *
Kari Linne je bil profesor na vseučilišču v Upsali. Nekoč se je bil ozrl proti nebu in je dejal: "Zahvaljujem te, vsemogočni Bog, da si mi v teku mojega življenja v sredi največjih težav uboštva in vsakovrstnih drugih neprilik vedno stal na strani s svojo vsemogočno pomočjo!
IHIIIII
|;i,M;;;!3lilll*ll|j)IWII]l
NOVI CENIK IN IMENIK KNJIG, KI SE DOBE V
Knjigarni "Amerikanski Slovenec
Izrežite in si shranite ta cenik knjig, prišel bo prav, ko si bote želeli naročiti kako knjigo.
99
hitlliliittilliillli
Nekoč je ta slavni naravo-i sloveč potoval na Angleško. Stopivši na suho, je zagledal po bregu vse polno rumenega" cvetja, kakor da bi bila tla pozlačena. Ves navdušen je pokleknil in zahvalil Boga, da je ustvaril kaj tako lepega. Pa se je ta veliki učenjak tudi s svojim poštenim življenjem izkazoval hvaležnega in vrednega božjih dobrot. Nad vrati svoje učne sobe je imel zapisano: Nedolžno živite, Bog je pričujoč! Moderni abecedarji pa hitijo dokazovati, da je vera samo za priproste ljudi.
NAJVEČJI MOST NA SVETU
Zgradba največjega mostu na svetu se bliža svoji dovršit-vi. To je novi most v sydney-skem pristanišču. Srednji del mostu obstoja iz enega samega jeklenega loka najdaljšega, ki so ga kdaj zgradile človeške roke. Razpetina loka znaša 650 č., celotna dolžina mostu pa 3770 čevljev. Preko mostu bodo tekli štirje tiri cestne železnice. Vozna pot bo tako široka, da bo moglo istočasno voziti po 6 voz v vsaki smeri. Za pešce sta določena dva hodnika, ki sta po deset čevljev široka. Najmanjši promet je proračunan na 168 vlakov cestne železnice, 6000 voz in 40.000 pešcev na uro. Gradbeni stroški znašajo doslej 6 milijonov funtov šterlingov.
1
Bi -- c/
gP\ bacW- M
m
»lil

THEY NEVER INVITE HER
Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breath), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Lambert Pharmacol Company, St. Lbuis, Mo. -
LISTERINE
ends halitosis
Kills 200,000,000 germs
POVESTI IN ROMANI
(Dalje.)
vera, o. Waldova. Trdovczana 154 str.
Interesantan roman iz ruščine.................. 75c
viljem hauffove pravljice, Fj. Nedeljko. Zanimive ............................ 45c
v	libijski puščavi, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave ............:........... 60c
v	oklopnjaku okoli sveta, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po............ 75c
v	petih letih okrog sveta, J. Lavtižar. Broš. 170 str. Doživljaji avstrijskega ujetnika ........................................$1.00
v	petrograd, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice ............................................ 75c
vstajenje, R. V'rabl. Zanimiva povest 25c
v	tujih službah, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja ................................................................ 95c
vzori in boji, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je
pra vzanimiv ..................................................$1.50
zagorski zvonovi, Reimmichl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita .............................................. 75c
zgodovina 17 pešpolka, K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega
17. regimenta ..............................................„$1.00
zadnja na grmadi, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ......$1.00
zadnja kmečka vojska. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tla-
čiteljem ............................................................$1.25
zadnja pravda, J. S. Baar. Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš
človek ................................................................ 50c
zadnji dnevi v ogleju, Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str..................................................... 85c
zadnji dnevi velikega muče-nika, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja
v Ameriki ...................................................... 45c
za milijoni, A. K. Green. Trdovez. 253
253 str. Zelo napet in zanimiv roman.... 75c zapiski iz mrtvega doma, A. M. Dostojevski. Trdovez. 258. str. Napeta m zanimiva povest iz ruščine. Dva dela,
vsak v svoji knjigi. Vsak del ..................$1.25
zbirka narodnih pripovedk, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi
zvezek. Vsak po .......................................... 35c
zbrani spisi, J. Krilan. Broš. 152 str.
Povesti iz Kobariške doline ...................... 75c
zgodba o nevidnem človeku, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in
zanimiva povest ............................................ 35c
zgodbe kraljeviča marka, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva
knjiga .............................................................. 60c
zgodbe napoleonovega hu-zarja, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez.
388 str.............................................................$1.50
zločin v orcivalu, E. Gaborian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in
zanimiv .....................;....................................$1.25
zmisel smrti, P. Bourget. Broš. 157
str. Zelo poučna povest iz francoščine.... 75c znamenje štirih in darovana, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti zapeti in zelo zanimivi $1.25 zvonarjeva hči, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja.......... 65c
živ pokopan, A. Bennett. Broš. 140
str. Napeta in zanimiva povest ................ 50c
župan žagar,' S. Slavec. Broš. 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem ................................................................ 50c
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE
znanstvene in poučne knjige. abecednik za ameriške slovence, Rev. K. Zakrajšek .................. 45c
ajdovski gradec. Dr. J. Tominšek . 20c amerika in amerikanci. Rev. j.
M. Trunk ........................................................$4.00
analiza duševnega obzorja otroškega i*i dušeslovni proces u-
čenja. H. Šchreiner .................................... 50c
breskev in marelica. Pouk kako
vzgajamo in oskrbujemo ............................ 40c
dictionary. Webster's, žepni ............ 30c
domači vrt. Praktičen liavod, kako
ga uredimo. M. Humek................................$1.50
domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ............................$1.50
domači živinozdravnik. Fr. Du-
lcr..............:..::...:...............................................$1.25
državljanski katekizem, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov 25c duševna rast otroka in mladostnika. Dr. K. Ozvald.................... 75c
filozofija. Fr. Veber.............................$1.50
gimnastika, poučna knjiga o telovadbi 45c gospodarska geografija. Dr.
V. Šarabon ....................................................$1-25
gospodinjstvo. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo..........$1.25
gradjanški katekizem, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih
gradjana ....................!..................................... 25c
grško-slovenski slovar. Anton Dokler ...................................................$5.00
idejni prehodniki, današnjega socializma in komunizma ............................ 75c
izpovedi socialista. Od socializma do duhovnižtva .................................... 60c
kako si ohranimo ljubo
zdravje. Dr. H. Vedenik .................. 25c
kitajci in japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda 45c
kletarstvo. B. Kalicky .......................$2.00
knjigovodstvo, 2. del. Iv. Podles-
nik ..................................................................$1.00
knjiga o življenju. Aleš. Useuič-nik .'.................................................................. 85c
kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafc-
nauer ................................................................$1.00
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc $1.00 ljubavna in snubilna pisma... 35c
milosrčnost do živali ................ 25c
mlekarstvo, s črticami o živinoreji. $1.00 narodno gospodarski eseji.
Dr. A. Gosar ................................................ 35c
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Maj-
dič
.............................................................. 75c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje
užitnih in strupenih gob ..........................$1.50
NAUK O ČEBELARSTVU. Rr. Rojina. 50c NEMŠČINA BREZ UČITELJA, 1. in 2.
del, vsak del po ............................................ 45c
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka........ 25c
O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke
Znanstvena razprava ..................................$1.25
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Ame-
rikancem v premislek ................................ 25c
OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem
življenju ........................................................$1.00
osnovna navodila za zdravljenje Malarije. Dr. i. Matko..... i5c
OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA.
A. Jamnik ...................................................... 75c
OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M Brezigar .......................... 75c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarino-
znanstvom ......................................................$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna
knjiga o' vzgoji.......................J..................... 60c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konje-
rejcem ......i................................................... 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL.. 40c
POGLED V NOVI SVET .......................... 15c
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ......................................................................$1.50
POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-
slovensko, Jos Petrič ................................ 25c
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sad-
jerjece ..............................................................$2.00
pravila za OLIKO. Okrajšano po
knjigi o slepem vedenju ............................ 75c
pravoslovje. Dr. F. Grivec................ 45c
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus................$1.00
rabojemno pravo. Dr. F. Moho-
rič Navodnik in zakon ............................ 45c
RAČUNAR V DINARSKI IN KRON- ■
ski veltavi ............................................ 75c
RASTLINSKI IMENIK, slovenskih de-dežel. Slov.-latinsko-nemški. Al. Benko-
vič .................................................................... 25c
različno blago. A. M. Slomšek......$1.25
reja domačih zajcev. Dr. S.
Voszka ......................................................a... 45c
ročni slov. angl. in angl
SLOV. SLOVAR ........................................ 95c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in
konserviranju .................................................. 75c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako
ga izdelujemo in kako z njim ravnamo.. 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida ................................ 15c
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A.
Dokler. ......:.........'..........................75c
SLOVENCI, desetletju 1918 — 1928. Dr.
J. Mal ..............................................................$5.00
SLOVENCI Fr. Erjavec. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled ...................:......$1.25
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fel.
Kalinšek .........................................................$5.00
SLOVAR SLOVENSKO-NEMŠKI. Dr.
KF. Bradač ....................................................$2.50
SLOVENSKA SLOVNICA. D.r A.
Breznik ............................................................$1.00
SLOVENSKA STENOGRAFIJA F. Novak, 1. in 2. del. Vsak po ........................ 60c
SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida .................................... 95c
SLOVENSKI PRAVOPIS. Dr. A. Breznik ...................................................................... 50c
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI ................................„.„............................... 25c
STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike..................$1.45
slovenska žena, v dobi narodnega
preporoda ...................................................... 50c
SVETA RUSIJA. Dr. F Stele in Fr. Tre-
seglav ....................................,T.................-....... 45c
TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ....................................... 45c
UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat. 1. in
2 zvezek. Vsak zvezek po ........................ 45c
uvod v filozofijo. Al. Ušeničnik
1. in 2. zvezek. Vsak po ............................$1.25
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik................................. 40c
varčna kuharica. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s
skromnimi sredstvi .....................................$1.50
VINARSTVO. Andrej Žmavč ...................$2 00
VLADAR. Nice. Machiaveli. Lastnosti, ki
. naj bi jih gojila vladajoča oseba............. 40c
VZOR-ČLOVEK, ALI OSEBNOST
KOT IDEAL. Dr. J. Jorai....................... 50c
UČEBNIK RUSKEGA JEZIKA. Prof.
T. Orožen ........................................................S 1.25
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca 50c VZORNA GOSPODINJA. C,iz Majeva.. 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori. Dr. Gosar......... 50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPON-
DENČNEGA PISMA. Fr. Novak.........50
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih
rabi slov. narod ............................................85c
ZDRAVILNA ZELIŠČA ............... 35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ........................................ 95c
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ............................................................$1-00
ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA Iv. Grafenaiter. ................$1.25
ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. Dr.' Jos. Gruden. K—6. zvezek. Vsak zvezek po ........................................... 60c
ZDRAVJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. "Potrata ................................'.........85c
ZGODOVINA SREDNJEGA VEKA. A.
Mt lik ........'..................................................... 75c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH IN SRBIH. Dr
T. Mal ..........................................................$1-50
ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ..............................$1.25
ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ............................$2.00
IGRE
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanj i m (m) 35c
AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............ 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igro-
kaz v 3. dejanjih .......................................... 30c
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih
dejanjih ............................................................ 50c
BEDAK PAVLEK, Br. Bevk, Zbirka
otroških iger .................................................. 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare.
Igrokar v 5. dejanjih .................................. 50c
BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška
igra v 5. dejanjih ..........................:............. 60c
BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Ča-rodejna brivnica. — Radi nagrade (111).
—	Čašica kave (ž). — Zaklad (111). — Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž).— Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (111). —■ Zamorec (111). — Junaki (m). — Trije učenjaki (111"). — Opeharjeni Žid (m). — Izgulbjena stava (m).
•— Čudna kupčija (m). ...........-..................... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v
treh dejanjih .................................................... 25c
ČE STA DVA. Sala v 1 dejanju.................. 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek.
Poučna navodila igralcem ........................ 45c
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni
igrokaz s petjem v 4. dej......................... 35c
DNEVNIK, Veseloigra v 2. dejanjih........25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih .................................................................... 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih .................................................................. 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvencio-lielne laži. -— Prve tri igre za moške,
četrta za mešane vloge .............................. 30c
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra
v petih dejanjih ............................................ 75c
JENUFA. — Opera iz moravskega kmet-
skega življenja .............................................. 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju .......................................'........................... 35c
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih................ 35c
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih...........................- 5c
KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju.. 30c KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Žaloigra
v 5. dejanjih ..................................................$1.00
KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v 5. slikah.......... 25c
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) .................................................................. 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2. dejanjih.
—	.Trije tički. Burka v 2. dejanijh.......... 15c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v enem dejanju .................................... 45c
LJUDSKI ODER. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija/y
treh dejanjih .................................................... 45c
LUMPACIJ VAGABUND. — Čarobna
predstava v 6. dejanjih ................................ 45'c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih .................................. 75c
MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5. dramat-
skili slikah ............................................... 50c
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih.... 20c " MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Tri-
ie prizori ........................................................ 35e
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v petih dejanjih .................................................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska
igra' v 5. dejanjih . ..................................... 45c
MODRA PTICA. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah).... 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih
dejanjih ............................................................. 20c
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. O-DRIH. Silv. Sardenko.........................!...... 50c
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike
2.	Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram.
prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (i).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v
dveh dejanjih ............................................... 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v
treh dejanjih .................................................. 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dej....... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČA-
KA. Veseloigra v 1 dejanju ...................... 40c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3 dejanjih .......................................... 5c
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino....... 40c
PALČEK POTEP. A. Pajjne. Pravljična
igra v 3 dejanjih ............................................ 25c
PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE.
Pav. Golia. Božična povest v 4. slik........, 50c
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in
7 slikah ........................................................... 25c
PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treii /
dejanjih ............................................................ 00c
POLJUB. Prostoharodna opera v 2. dej... 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatski bajka
v 5. dejanjih .................................................. 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............ I5c
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost. (111) Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovest-nika. (m) — Domov, (ž) Dramatska
slika v enem dejanju..............i........„..*::*.;. 50c
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična
opVra v treh dejanjih .................................... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dej..... 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v
petih dejanjih ................................................ 45c_
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dejanjih ................................ 4QC
70c 75c 45c
45c 30c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dej. ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih ....................................................
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v
treh dejanjih ..................................................
ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri eno-dejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (111). — Zamorka ZBIRKA LJUDSKIH IGER.........
2.	snopič. — Večleževalka (m). — Kmet Herod (111). — Župan Sardamski (m).
—	Jeza nad petelinom in kes (ž)...........
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). —-7. in 8. snopič. •— Sinovo maščevajne ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (ni).
—	Občinski tepček (111). — Dve materi (ž). — Nežka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: — Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem ža-njic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrka-vajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Fesem z vrh gora odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .................................—
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (111). — Čašica kave (ž)—-
10.	snopič. — Fernando, straji Avstrije (111). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (ni). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (111). —- Strahovi (ž). .............................;.............................-
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). — V ječi (m). — Pastirci in kralji (m). — Ljudmila (ž). —■ Planšarica (ž).............
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). — Marijin otrok (ž).
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ..............................................'.—
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (111).
—	Fabijola. in Neža (ž).............................
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (111). — Svojeglavna Minka (ž).
17.	snopič. —• Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan je zaničevan (ž).....................
ZA MLADINO
ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj
in učitelj ........................................................
BELORANJSKE OTROŠKE PESMI- j£
Božo Radič ..............1......................—-• 3i,
BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino ........................................ \ -
BOŽIČNI DAROVI. Rud.,Vrabl.' Kratke ^
povestice ........................................................... .,c
DANE. A. Rape. Mična povestica..............
DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr-
........ SOC
50c 30c
30c
30c 30c
30c 30c 30C1
30C 35c
ZOc 20c
Iv. Robida. Poučne povesti.. DIVJI MOŽ. Koroška pravljica.. KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive
poučne basni •.'..-:....:.'.'.:. KOLAČKI. Z risbami KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin. ^
Pravljica .................................-............'.............
LECTOV GRAD. Juš Kozak •............5
LEŠNIKI. Jos. Stritar. Knjiga za odrast-
lo mla'dino ..........................1...........................
MALI AVE MARIA. List za slovensko
ameriško mladino
MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice
MIHČEV MIHEC. J. Korban ....................
MLADIM SRCEM. Ks. Meško. Zbirka
45c
$1.0°
60c
60'
25:
75c 5c
povesti. 2. in 3. zv. Vsak po ............
OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami ............................
ORLIČ. Mladinski list ..................................
PRIGODE ČEBELICE MAJE. W. B011-
sels. Roman za deco ...................................
ROBINSON CRUSOE. Daniel De Foe. Q()
Povest za mladino '........................................* |
ROBINSON STARŠI. Povest z barvani-
mi slikami ............i......................................... -
SLIKE IZ PRIRODE. Nande Vefbenja-
kov ....................................................................
VITOMILOVA ŽELEZNICA. Još. Ko"r-
ban. Povest ....................................................
VOLK SPOKORNIK. Ks. Meško. Povest' VRTEC. Časopis s podobami za 'slov. nila- ,£
(lino ................................................: ..........—- TJ
ZGLEDI BOGOLJUBNIH .. OTROK-Ailt. Kržič, 1., 2. in V. del. Vsak po......-■•• *tl
SLOVENSKI MOLITVENIKI
00
kam greš? trde platnice zlata obreza. ® molitvenik za ameriške slovence:	l5c
V	platno vez,, zlata obreza.......................... gfl
V	usnje vez., zlata obreza ........................'ji
Vatirane platnice zlata obreza ................j5
Bele koščene platnice, zl. obreza............
75' / J1.5G I
MARIJA VARHINJA:
V	platno vezan .....V....................................
Fino usnje vatirane platnice ................
NEBESA NAŠ DOM:	?j<
V	platno vezan ...............................................j 5O
Fino usnje, vatirane plat., zlata ............
OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obr- ^ Bele koščene platnice, zl. obr................
JjC
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan........jO
Fino usnje vatirane plat., zl obr......
7jc
SKRBI ZA DUŠO: V pitno vezan............
Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza........
gjc
SVETA URA: V platno vezan.........................
V fino usnje, zlata obreza ........................
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obr-
VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V ^
platno vezan ................................................
ZDRAVA MARIJA: Vatirane pW?'ce'$1.0<j
zlata obre'za ......................................................
Bele koščene platnice, zl. obreza ......... .$1-^
Zlate platnice ............................................ 1
ZGODI SE TVOJA VOLJA: V Platl^' 7*c
vez., rdeča obreza ...................................
Naročilom jc priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Or-dru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo post-nine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL.
jetrtek, 25. septembra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5
DMEVI NA FAŠISTIČNI UMOR V TRSTU
Učinkovita žalna manifestacija slovenskega prebivalstva v zasedenem ozemlju. — Kaj pravi svetovno časopisje o zavratnem umoru.
Jrst, 8. septembra. —- Med je iznenadenje .Ali pa morda wenci, ki bivajo v Italiji, je molči svet samo zato, ker gre Vest o usmrtitvi štirih rojakov za Slovence ?
Jedila velikansko žalost.
Prebivalstvo v okolici Tr-Sa na prejšnjem Primor-n eih J'e včeraj brez dogovora Priredilo tiho in učinkovito je , manifestacijo. Vsi mož-■zene, starčki in otroci so za-Pustili svoja stanovanja in od-Pr°sto in v gozdove. Tam ^ tlh-o jokali in obljubili, da
sede' ^ spregovore nobene besu na ta način počaste 111 na nesrečne žrtve.
Češki listi.
^Express". P'rvo vest, da so
Elo\'V r' ?'tu ustreljeni 4 jugo-' „^ai>ski mladeniči, je objavil katPFeSS" V P°sebni izdaji, za V so se ljudje kar trgali, list komentarju pa pravi je z izvršitvijo te ob-e fašistični režim strahovi-
to
samega sebe in se po-fi, stran krvavega bolj-I eSa režima. List poziva — fašiste, da to grdo ime
X

objavljajo
flpj strani članek pod na-
K

Cl;
aj®njem političnem urno-ru v Trstu.
ailek se glasi :
%aVaVa fašistična J Napisala
roka je v zgodovino "ova • ga mučeništva štiri lttv "»ena. Ni mogel zadostiti \ eljftosti Neronovih po-1»irjeeVumor v Pulji: za Vladi-v Gortanom prihajajo ^ žrtve! Včeraj zjutraj so Ve^eljani štirje mladi slo-\](	na jugoslo-
^iiieg] ^j0 in ko ji™ je sonce ^Je, ° zadnji pozdrav z bliž-Nile ^ne Jugoslavije, so
Vn ®alve iz T matere Je sinov,
karabink. Štiri so izgubile
'e.
liyj ^ušnjah iz procesa pro-%že tanu se je vedelo, kaj >sti g ftCe Čaka. Isto sodišče in 1a,jeeral ki je sodil Gorta-S°iih-0d!! tudi nje- Pripeljali fige } Ijima, uplenjene v ve-Vf naPrej obsojene. •	Proces je le od-
Q lgra, ki naj prepriča *i x b sl°venskem barbarstvu, SljJ^ami ogroža rimsko
Nad Razsodba ni bila
i''ti Pričakovala se je %
^ iznenadilo, da je bi-
S ^0<J,)a izrečena pozno v 1ZVršena na vse zgo-o, Ropalo se je nalašč ta-Niti T ne bi moglo očitati \v' . a ni pomilostil obso-j%]aln 11 iti kraljici, da se ni \ sinove svojega na-
v ^ +
j c° ni iznenadilo. Faši-.V '^povedal izti'ebitelno s 9	neitalijanskemu
danski zemlji. Zaprte JS^^e šole, knjižnice in J> ®Vev! Zav°di- Prepovedana ka molitev v cerkvah. '	je slovenska knji-
alijančena
Molče pa tudi Slovenci. Kje je vendar ta ljubezen slovenska? Ali smo pozabili na geslo : zvestoba za zvestobo ? Ali bo molčala Praga, danes srce slovanstva? Ali ne bodo zagr-meli po praških ulicah protesti proti krvavemu Rimu? Ali ne bodo češke pesti zagrozile tržaškim morilcem?
Molči tudi Društvo narodov! A baš sedaj zaseda v Ženevi evropska manjšinska konferenca. Gorje, če bi kje dalo nemški manjšini nekaj manj, kakor pa določa ohranitev narodnih manjšin! Ves svet bi o tem zvedel! V Italiji pa ne samo da ne priznavajo pravic svojih manjšin, v Italiji kar surovo u-bijajo te manjšine. Toda svet molči, molči Društvo narodov, moiči manjšinska konferenca. Kaj je v resnici Društvo narodov samo za to, da bi v njem vladala samo pravica velikih, majhnim pa da se nalagajo le bremena ?
S priprostega človeškega stališča je to tako strašno, tako silno grozovito, da je danes, v 20. stoletju, po tem groznem vojnem besnenju, še mogoče, da se justificirajo mladi ljudje samo zato, ker pošteno služijo svojemu narodu, ker se požrtvovalno bore za njegovo svobodo, za njegove pravice, ki se mu brutalno odrekajo, ker se brani, da bi mu bil iztrgan materinski jezik, ker zahteva za sebe in za svoj narod najele-mentarnejša prava za nacijo-nalen razvoj! Fantje, dijaki so postavljeni pred žrela kara-tiujk junakov od Soče!
V Trstu je bila včeraj prelita slo.venška kri. Težko je verjeti, da bo vsaj sedaj nasičena fašistična krvoželjnost. Sedaj je bil sila majhen del zaprtih "veleizdajalcev" obsojen. Italijanski tisk bo še naprej zbesnelo plesal nad novimi grobovi. Posmehoval se bo novim solzam slovenskih mater. Bo hujskal k novim žrtvam fašistične justice!
Naj pa na eno ne pozabi I-talija: Da je s. krvjo narodnih mučenikov označena cesta k svobodi! Glas v Pulju in Trstu prelite krvi je močnejši od krikov fašističnih čet! In ta kri kliče k maščevanju, ki pride. Ti umori ne ostanejo brez odmeva. Naj na to ne pozabiTta-lija!
Poklanjamo se v pobožnem spominu pred spominom včeraj umorjenih bratov. Padli so v svetem za stvar svojega naroda. Drugi pridejo na njih mesto. Maščevali jih bodo in zmagali!"
stovski režim se ne more obdržati brez nasilja in streljanja. Mussolini je določil zverinske obsodbe z namenom, da preplaši italijanski narod in da zlomi njegov odpor proti fašizmu. S procesom v Trstu pa je Mussolini začel tudi svojo agresivno politiko proti Jugoslaviji. On se hoče poslužiti te obsodbe, da obdolži Jugoslavijo protiit^lijanskega delovanja. Poslužil pa se bo tega procesa tudi proti Franciji, ker je posebno sodišče baje ugotovilo, da obstoje zveze med antifaši-sti v Parizu in obsojenci v Trstu. Pričakovati moremo, da bo nastopila italijanska diplomacija predrznejše proti Jugoslaviji in Franciji, kar pomeni nevarnost za mir. . . Obsodba v Trstu mora prepričati prija-
telje miru in napredka, da zahtevajo od evropskih vlad krepko politiko proti fašizmu. Sla-botnosti je bilo dovolj. Politika izoliran j a fašizma se vsiljuje sama od sebe."
"Le Peuple" piše: "Novi zločin, ki je izvršen v strahovitih okolnostih, je treba pripisati zločinskemu fašizmu. Mussoli-ftijev tisk slavi kruto obsodbo. Ta obsodba, izrečena že v naprej, je akt nasilja proti slovanskim manjšinam v italijanskih pokrajinah. Je pa tudi akt izzivanja jugoslovanskega javnega mnenja, kjer je ta proces-izzval globoko vznemirjenje. Baš ta proces pa je opomnil vnanji svet na to, da narodne manjšine v Italiji res obstoje, ki pa jih ne varujejo nobene pogodbe in ki so izpostavljene najhujšemu nasilju od strani fašizma. Nepriznavanje pravic manjšin pa je nevarnost za mir. Streljanje v Trstu je opomin, da ta nevarnost obstoji v Italiji kot delo fašizma."
"Le Soir" piše: "Proces v Trstu izziva sledeče opazke: Najprej gnus nad izrekom sodišča, ki je pravi organ uradnega nasilja in kjer ni niti najmanjšega jamstva za pravico. Pred 8 leti, t. j. dokler ni prišel fašizem na površje, v Italiji ni bilo manjšinskega vprašanja. S svojimi metodami raznarodovanja pa je fašizem izzval po-kret, ki je vsled razmer nacionalen, je pa tudi socialen in političen. Smrtna obsodba v Trstu bo izzvala nove nerede, kajti nasilje rodi nasilje. Fašistična vlada naj bo prepričana, da bo na strele v Trstu odgovoril ves svet z zgražanjem."
Tudi belgijsko časopisje piše zelo ostro, n. pr. "Independence. Beige", ki zelo ostro kritizira obsodbo, zlasti pa njeno izvršitev. "Peuple" objavlja poziv jugoslovanskih emigrantov iz Italije na Društvo narodov in dokazuje, kako poguben je ta proces. Fašistovska Italija je prevzela težko odgovornost na sebe, zlasti z ozi-rom na svoje razmerje do Francije in Italije."
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Mehke pijače in prigrizek bo seve tudi zraven.
Mrs. Anna Dimitrovich in 3 sinovi so darovali za slikanje cerkve $100.00. Sinovi so John, Joe in Freddie. Bog plačaj za njihov dar. Mr. in Mrs. John Jelenich so darovali $100.00 za slikanje cerkve, pred dvemi leti so darovali za šolo $100. Bog plačaj za .vse darove, katere so darovali. Društvo sv. Martina št. 1 ZSZ. je tudi sklenilo, da bo darovalo za cerkev. Še ne vejo koliko. Mogoče več kakor druga društva. Da ne bi drugi darovalci mislili, da se njih dar ne upošteva, ali da jih zato ne imenujem, češ, da so premalo dali. Naj si nihče tega ne misli. Vsak najmanjši dar je dobro prišel in v čast i božjo. Vsak darovalec je do-brovoljno dal, kolikor mu do-
Debevec, kar bi se moralo glasiti John Debevec. Za društvo sv. Jožefa je bila pomotoma označena št. 29, kar se ne strinja, ker je društvena številka 21 JSKJ. To naj prizadeti blagovolijo vzeti na znanje.
Cerkev se lepo slika in mislim da bo delo dovršeno v mesecu oktobru.
Torej še enkrat prav lepa hvala vsem, kateri ste kaj darovali. Prav lepa hvala pa že naprej, kateri še niste, pa imate namen in boste kaj darovali za slikanje naše cerkve. Pozdrav vsem rojakom širom A-merike, zlasti vsem v Denver-ju., Colo.
Geo. Pavlakovich, ,tajnik.
--o-
SLOVO PRIJATELJEM
Cleveland, O,
Po lOletnem bivanju v Zar.
Tomšič iz Clevelanda (moj bratranec), č. g. Rev. Trunka in urednika Amer. Slovenca, Mr. John Jeriča, kakor tudi Mr. Jaksetiča in družino.
Želim, da mi list pošiljate redno v mojo rodno dolenjsko deželo.
Zahvalim se tudi Mr. John Glavanu, ki me je peljal na postajo s tisto znano "lizo" od njegove soproge. Vsem skupaj kličem z Bogom.
Jakob Tomšič z družino
(žena in tri deklice).
-o-
PREPIR O ČLOVEŠKI HRANI
Raziskovalec B. Susskind je hotel sam na sebi dognati, če zadostuje človeku samo rastlinska harna. Celih 25 mesecev je jedel samo zelenjavo kruh in sadje, vse preraČunjeno na .kalorije, ki jih je užil dnevno 2300. Ob tej hrani, ki bi morala po naukih zelenjadarjev popol-
Susskind
mljevalca Karstena Andersena. Stefansson je prebil enajst let na severu in od tega je živel sedem let pri Eskimih od samega mesa; Andersen je preživel v ai'ktičnih predelih štiri leta in se hranil leto in dan s samim mesom. Znanstveniki v New-yorku so po najskrbnejši preiskavi ugotovili, da sta oba moža ostala ob tej hrani zdrava in v polili meri delozmožna. Z mesom sta zavžila dnevno — poleg drugih snovi —100 do 150 g beljakovine (Susskind pri rastlinski hrani samo 33.3 g) in skupaj 2000 do 3100 kalorij,— Tudi Nansen in Johansen sta ob svojem znamenitem prezimo-vanju na Nansenovi deželi (preje Franc Jožefova dežela) živela 9 — 11 mesecev izključno ob medvedovim in mro-ževi masti.
državah me je prijelo hrepenenje po stari domovini. Z varčevanjem in trdim delom se mi noma zadostovati, je je posrečilo spraviti skupaj ne- začel telesno zelo hirati in od-
Neprevidnost vzrok nesrteče t
Delavec Lojze Lapajne v
puščajo razmere, pa naj bo to koliko dolarjev. Zelo rad bi jrekla so mu slednjič tudi pre-
$1, $5 ali $10, ali tudi več.
V zadnjem dopisu, lOletnici naše fare, v št 172 tega lista, je bilo večkrat pomotoma napisano ime Andy Drolhič, pravilno bi se moralo glasiti Drobnič. Enako je bilo zapisano pri istem dopisu ime Joe
ZAHVALA NAJINIM ČASTILCEM
Sheboygan, Wis.
V dolžnost si štejeva, da se
preživel ostali del svojega živ-ibavila. Moral
boss'
m 'Sa-en-

iSh
Je
so sloven-na imena. Slovenski brezobzirno tlačen. tl inteligenca je od fa-terr
h u-oristov iztrebi j ena C l Td v italijanskih je-za internirance Oj to> ku; .1Uh otokih, ln da bi L^jbo!-30 še ostalo, balo tu-C' si i^.vnega narodnega * lca 'Pljuje fašistična J^liv, ei.zdajniške procese tiNa-jJTonsko kri! '
YZ?enadenje: da se C v%.' azni kričeči zlo-PlGd očmi
Evropsko javno mnenje o obsodbi v Trstu.
O tržaški obsodbi pišejo te dni vsi evropski listi, in sicer večinoma zelo osStro. Posebno nastopa
francosko časopisje!
Tako piše "Populaire" pod naslovom "Nov zločin Mussoli-nija" v svojem uvodniku: "To ni nobena sodba, ampak enostavna izvršitev naredbe, ki jo je dal Mussolini svojim slugam, ki bi jih bolje imenovali krvnike, a ne sodnike. Faši-
sMa b?1 očmi civilizira-vsakega prote-
se
1 sf),iise brez krika pro-
°nih> 1« »o zna-
Sh V° i, Ud Anienko pro-jU8tifikacije
* C a*\jai'Sklh anarhistov, V protestne shode ^tajskem. To pa
fetntittimt
odvajalno i sze&'stw®
ki ga žvečite kot gum".
No Taste But the Mint
Pri lekarnirjih «
ASTRE IN NAGELJNI, 2 DUCATA	35c
ROŽE GLADI0LY
Sveže narezane 2 DUCATA . 35c EDEN DUCAT ................25c
Kolar Floral Co.
(PREJ J. J. KOLAR & SON) 6106 W. 22nd Street	Telefon Cicero 1230
zahvaliva vsem, ki so* se udeležili najine srebrne poroke v nedeljo, dne 14. septembra. Hvala lepa najini komaj šestletni vnukinj: za krasen dar in lepe besede, ki jih je govorila, predno smo šli v cerkev k poroki.
V prvi vrsti sva dolžna zahvalo č. g. župniku Rev. J. Chernetu za krasen govor, tako v cerkvi, kakor pozneje v dvorani pri kosilu. Hvala lepa vsem pevcem, ki so tako lepo nama v čast zapeli. — Hvala pa tudi zvonarjem, ki so pritr-kavali prav na starokrajski način, da smo bili vsi ginjeni kakor že dolgo ne. Do solz hvala vsem svatom, ki so naju spremljali v cerkev k poroki, kakor Mr. in Mrs. Bowhan, Mr. in Mrs. Anžich, Mr. in Mrs. Su-sha, Mr. Borse in Mr. Žagar, vsi iz Sheboygana. Mr. in Mrs. Bernik iz Port Washington^, Mr. in Mrs. Rupar, Mr. in Mrs. Bevc, Mr. in Mrs. Maci in Mr. in Mrs. Dobrota iz Milwaukee, Mr. in Mrs. Ogrin, Mr. in Mrs. Novak iz North Chicage.
Prav lepa hvala vsem udeležencem tako v cerkvi kakor tudi v dvorani. Prisrčna zahvala tudi za krasna darila, katera ste nama naklonili in katerih nisva nikdar pričakovala. Tudi nisva pričakovala, da imava toliko prijateljev, prijateljic in znancev. — Lepa hvala Miss Adeli Bowhan, ki se nas je spomnila s šopkom cvetlic, ker sva ji botra.
Posebno hvalo sem pa dolžna članicam društva Kršč. mater, ki so se korporativno udeležile slovesnosti v dvorani in mi še poklonile krasen šopek čvetlic. — Moja iskrena hvala tudi članicam SŽZ. za ves trud in vso pomoč. Drage volje ste obljubile in priredile kosilo za svate ter tudi pozneje stregle vsem gostom popoldne in zvečer. To društvo pač res zasluži svoje lepo ime, ker je vedno pripravljeno pomagati svojim sosestram. Prav iz srca se zahvalim vsem Slovenkam.
Moja najlepša hvala tudi Mrs. Zagožen, ki mi je dala svoje prostore na razpolago. Tudi ona je članica SZZ. — Bil je za naju lep dan, katerega bova pomnila do smrti. V hvaležnosti se bova tudi spominjala vseh, ki so nama s svojo navzočnostjo in naklonjenostjo skazali svoje prijateljstvo in ovekovečili dan najine srebrne poroke. Še enkrat hvala *lepa!	(Ogl.)
Frank in Matilda Skrener.
ljenja malo bolj kot v zaprašenih vednem strahu, da mi ne pokaže vrata.
Podam se v Jugoslavijo predno stopim na parnik ' turnia", se spominjam še krat vseh mojih prijateljev in znancev. Posebno družina Anton Tekavec in Mrs.. Math Te-kavec, Mr. Jakob Gustinčič, družino Arkotovo, družino Joe in Annie Planinšek in družino Kotar iz West Parka. Družino John in Louise Jeuni
je preiti
Ljubljani je bil zaposlen pri rezanju drv na cirkularko. Pri Item delu je tako nepazljivo ravnal, da mu je cirkularka lagoma opomogel, vendar se | odrezala štiri prste. ^ Lapajne mu še ni povrnila vsa prejšnja pe doma 12 Mirne peči. čilost. Ob tem zgledu opozarja profesor prehranjevalne fi-
- svobodno, šahi hrani, ob kateri si tovarnah v
k meje po-
Naročniki! Čitajte oglase v "Amerikanskem Slovencu" in
ki
podpirajo Vaš list!
ziologije, Max Rubner, kako i.
nevarno je telesu odtegovati (»epozabite podpirati one beljakovinsko hrano in kako zmoten je natik, ki hoče iz- človeške hrane izključiti meso. -Mnogi znanstvenki trdijo celo, da more človek živeti ob sami mesni hrani. Kot zgled navajajo arktične raziskovalce, posebno pa Villyalmurja Ste-
V SLUŽBO se sprejme prodajalec, ki bi delal o prostem času. Mora biti znan v slovenski naselbini. Delo za provizijo. Vprašajte na Kolar Floral Co., 6106 West 22nd Street,
družino John in Marjeta jfanssona in njegovega spre- Cicero, 111. Tel. Cicero 1230.
Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912.

elser
Zaloga vse vrste pohištva in Radijev
CHICAGO, ILL.
za gotovino ali na lahke obroke
2105-11 WEST 22nd STREET	Telefon Canal 6138
GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE.
Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas!
PEČI
takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ld imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena:
$54.50
SEDAJ
je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od
$9*95
NAPREJ.
VELIKA IZBIRA
kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od
$17.95
NAPREJ.
g^iMi »i t—:; i1 l^M811 II^K i 1 i ti W J i I till Jill W. JI i IIU I IlIllM 11 HI ^Bitlll M	Um^MIUII^Mmil^mill^Mlil^MMill^mUi^BllimBUililMHUl^MtUtll
SIR H. RIDER-HAGGARD:
: 9) I Hči cesarja Montezume
^ J	ZGODOVINSKA POVEST
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
PISANO POLJE
J. M- Trunk
Res je — odveč.
Kritik iz Puebla piše v Pro-sveti št. 186 per longum et latum, kakor pravimo, toraj silno na široko o "nedoslednosti rimske cerkve". Začne:
"Ptieblo, Colo. — Rimska cerkev je organizacija, ustanova nasprotij, ki se vsa naslanjajo na imaginarne domneve. Take domneve pa zavajajo človeka čisto gotovo na polje zablod in nedoslednosti, kar je že tako temeljito in neoporečno dokazano, da bi bilo docela odveč, če bi kdo še dokazoval.
Nedoslednost je aksijom v pojmovanju te ali one cerkve in tako seve tudi rimske katoliške. Primerov za tisto cerkveno nedoslednost je na jezera. In če bi hotel našteti vse, bi bilo tiste snovi za celo enciklopedijo. Saj je cel obstanek rimske cerkve ena sama nedoslednost. Že dejstvo, da je cerkvena, organizacija v obstanku, je nedoslednost, zelo kričeča nedoslednost. Cerkev negira ali zanikuje pojem človeka, oziroma ona odreka človeku to, kar mu gre po njegovem bistvu, po njegovem obstanku in namenu tega obstanka."
Tako nekako gre na dolge in široko. Že Rimi j an je so poznali rek: "Nihil probat, qui nimium probat — kdor preveč dokaže, nič ne dokaže." Kritik sam meni, da "bi bilo odveč, če bi kdo še dokazoval." Njegova — nedoslednost pri dokazovanju je taka, da je dosleden le v tem, ko pravi, da bi bilo odveč. Cerkev je bila od obstanka izpostavljena kritiziranju, in bo izpostavljena, to je del njenega bistva. Svobodno komu, če se pridruži kriti-kastrom. Kritiziranje rimski cerkvi kot taki ne bo prišlo nikoli do živega, ako škoduje komu, škoduje le članom, ki se dajo po taki sodbi zapeljati, /ampak pri tako gorostasnem kritiziranju, kakršno pokazujč kritika iz Puebla pri Kritiku, utegne kritikarstvo pri razsodnih ljudeh postaviti v posebno, ne najboljšo luč, tega kritika-stra samega.
Vse do gotovih mej, .ako gre čez te meje, začnejo ljudje z res zdravim razumom z glavami majati.
zard najlepše dekle v okolici, je silno jokala, ker sem odhajal. Bila sva si samo eno .leto narazen in sva se jako rada imela, kajti najine ljubezni ni zasenčila ljubosumnost. Tolažil sem jo, kakor sem jo pač znal in mogel,_ ji razodel vse, kar je bilo med menoj.in Lilijo, jo prosil, naj ostane moja in Lilijina prijateljica in da naj nama pomaga, ako je v njeni moči. Marija mi je rade volje obljubila; ni mi sicer povedala zakaj, vendar sem spoznal, da je mislila, da ji bo mogoče pomagati nama. Povedal sem bil že, da je Lilija imela brata, precej obetujočega mladeniča, ki je bil tačas zdoma in v šolah; on in moja sestra sta se precej rada videla.
Ko je bilo vse končano, sva z očetom odjezdila. Ko pa sva imela Pirnhowsko cesto za seboj in jezdila po nizkem griču onstran Waingforda na levi strani bungayskega mesta, sem ustavil konja in se ozrl nazaj po prijazni dolini reke Waveney, kjer sem bil rojen; srce mi je prekipevalo tuge, da bi skoraj počilo. Da bi bil vedel, kaj vse mi je bilo usojeno pretrpeti, preden so moje oči zopet ugledale ta prizor, mislim, da bi mi bilo v resnici počilo. Toda Bog, ki je v svoji modrosti naložil marsikako breme ljudem, jih je tudi varoval; ako bi mi ljudje poznali prihodnost, mislim, da bi jih bilo sila malo, ki bi jo hoteli iz svoje proste volje dočakati. Še enkrat sem z dolgim pogledom ošinil daljno gručo hrastov, ki so oznanjali kraj, kjer je Lilija bivala, in sem odjezdil dalje.
Drugi dan sem se vkrcal na Srečolovko in odjadrali smo. Pred odhodom se je očetu srce močno omehčalo do mene; spomnil se je, da je mati imela mene najrajši med vsemi, in se je tudi bal, da se ne bova Več videla Tako zelo se je omehčal, da se je v zadnji uri premislil in me hotel pregovoriti od potovanja. Ker pa sem bil že krepko prijel za celo reč in pretrpel vso bridkost ločitve in slovesa, me ni bila volja vrniti se, da bi se mi rogali brat in sosedje. "Prepozno se oglašate, oče," sem mu rekel. "Želeli ste, da naj grem in izvršim maščevanje, in ste me z mnogimi bridkimi besedami podžgali za to in sedaj bi šel tudi, ako bi vedel, da moram v enem tednu biti mrtev; takih priseg ni mogoče tako izlahka prelomiti, in nad menoj je prokletstvo, dokler ne izpolnim svoje prisege."
"Bodi torej, sin," je odgovoril in vzdihnil. "Kruta smrt tvoje matere me je naredila skoraj blaznega, in v tem stanju sem govoril, kar bom mogoče še obžaloval, dasi v najboljšem slučaju ne bom živel dolgo, kajti moje srce je strto. Nemara bi se bil moral spomniti, da si je maščevanje pridržal Gospod, ki ga izvrši ob Svojem času in brez naše pripomoči. Ne imej me v neprijaznem spominu, sin moj, ako usoda hoče, da se ne vidiva več, ljubim te in samo globlja ljubezen do tvoje matere me je nagnila, da sem trdo ravnal s teboj."
"Vem, oče, in ne srdim se na vas. Ako pa mislite, da mi kaj dolgujete, povrnite mi s tem, da zadržite brata, da ne bo v moji odsotnosti delal krivice meni in Liliji Bozard."
izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH. Podružnice:
HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET
Premoženje čez $5,000,000.
PALACZEV POGREBNIŠKI DOM +
Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje.
^ FRANK E. PALACZ	^d ^
^	Registrovani embalmer	^^^	P	tJ»
+ Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 If , f f	JF ^M >|!
"4* 1916 W. 22nd St. near Lincoln, W	Jtjš ±3»
CHICAGO, ILL.	"^rn^^m^- ^
t	VSAKDO	t
4*	SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS
V SLEDEČIH ZADEVAH:	J
T
«fe	A
^ 1.	Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin.	^
2.	Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo.
^f 3.	Kadar rabite kake notarske ali druge legalne
^	listine. ^
4* 4.	Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v ^
4*	stari kraj.
4*
5.	Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif- ^
^	karto) za katerokoli linijo za v stari krai	jj,
4* 6.	V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin ,elektriko in vodo.
4*	. *
7.	Imamo zastopstvo od American Express Co. in
•Ji-	izdajamo njene Money ordre in čske.
4*	*
*	Amerikanski Slovenec	* 4»	+
4* 1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL. +
*	*
Prepričajte	H
T
II	na upravo	|
|	AMERIKANSKI SLOVENEC |
Im	in prejemali bote ta zanimivi list za	1 [I	dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, J 11	Ja je Amerikanski Slovenec list, ki ■j	prinaša svojim čitateljem zanimive fj	povesti in romane, zanimive vesti iz [■	slov. naselbin, dnevne svetovne doli	godke in novice iz vaše rodne grude in U	da je Amer. Slovenec list, brez katere-IJ	ga res pravi Slovenec v Ameriki biti t J A	ne more. ■
Tudi malo — komentarja.
Mr. Louis Ambrozich iz Milwaukee,! a priobčuje v Prosveti neko pismo župnika Žitnika iz Stopič, in dodaja k pismu svoj — komentar. Pismo me ne zanima, psihologično značilen je komentar.
Baje je oče povedal župniku, da bi sin, Mr. L. Ambrozich, utegnil nekaj storiti za župno cerkev v Stopičah. Mr. Ambrozich komentira:
"Gospod župnik piše v svojem uvodu: 'Vaš oče so mi sporočili, da ste se izrazili, da bi bili pripravljeni za našo župno stopiško cerkev, ki je posveče-
gdnina oceanu
PREKO CHERBOURG*
6 DNI PREKO BREMENA
Potujte v in iz
JUGOSLAVIJE
na najhitrejših parnikJh, kar H| jib plove,
BREMEN ■
in
E1JCCPA, ■
ali na znanem ekspres-nem parniku
COLUMBUS m
Za navodila vpraSajte svojega lokulnega zastopnika ali
NORTH GERMAN
LLOYD J
13(1 W. Knndolps St.,	Al
Chicago	Ju Jj^H
(Dalje prih.)
Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-skem Slovencu"!
BUr	TISKARNA
^Amerikanski Slovenec^
*
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
\ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL,
Po tem slovesu se malo spominjam, kaj se ■je zgodilo; samo toliko vem, da sem videl, ko sva jezdila z očetom proti domu, njen dragi mi obraz, bled in koprneč, gledajoč za menoj, ko sem odhajal z obzorja njenega življenja. Dvajset let mi je bil ta žalostni, lepi obraz vedno pred očmi, in mi je še sedaj, ko stojim
med življenjem in smrtjo.
Ljubile so me druge ženske, doživel sem 'druge ločitve, nekatere strahovite, toda spomin na to žensko, kakršna je bila takrat, m na njen pogled pri slovesu, presega vse. Kadarkoli se oziram v preteklost, vidim v njej to bliko in se zavedam, da ne more obledeti. Ali so žalosti na svetu, ki so kot žalosti naše mladosti? Ali more kaka bridkost biti tolika kakor bridkost takih ločitev?
Samo eno poznam, katero mi je bilo usojeno okusiti v poznejših letih, o tem pa bom govoril, ko pride vrsta na to. Splošno je v navadi, da se ljudje v šali rogajo zgodnji ljubezni; ako pa je ta ljubezen prava, resnična, ako je nekaj več kot zgolj probujanje Strasti, je rana ljubezen tudi pozna ljubezen, dogodek, ki se more prigoditi moškemu ali je ljubezen za vedno, najboljši in najhujši ženski. To pravim jaz, ki sem star, ki sem končal z vsem, in je resnica.
Eno reč sem pozabil. Ko sva se poljubila za deblom velike bukve, je Lilija snela prstan s prsta in mi ga stisnila v roko rekoč: "Vsako jutro, ko se zbudiš, ga poglej, in misli name." Bil je prstan njene matere in še danes ga nosim nataknjenega na ovenelem prstu, kjer se sveti v svetlobi zimskega soln-ca, ko pišem te besede. Vsa dolga leta divjih pi-igod in pustolovščin, ves čas v poznejšem miru, ljubezni in vojski, ob svitu taboriščnega ognja, pri žaru plamena žrtvenikov, ob svetlobi samotnih zvezd, razsvetljujočih pusto divjino, se mi je ta prstan svetil na roki in me vedno spominjal nje, ki mi ga je dala; in na tej roki pojd.e tudi z menoj v grob. Prstan je preprost obroček iz čistega zlata, sedaj že nekoliko obrabljen, spominski prstan, in na notranji strani sta vrezana dva stiha:	w
Srce k srcu,
Dasi v dalji.
Res prav primeren izrek za naju, izrek, ki ima še v tej uri svoj pomen.
Taisti dan najine ločitve sem odjezdil z očetom v Yarmouth. Brat Geoffrey ni šel z nama, vendar sva se prijazno poslovila; to me prav veseli, kajti nikdar več se nisva videla. Niti besede nisva izpregovorila o Liliji Bozard ali o najini snubitvi, dasi sem prav dobro vedel, da bo takoj skušal zavzeti moje mesto pri njej, čim bom obrnil hrbet, kar se je tudi v resnici zgodilo. Odpuščam mu; res mu ne morem šteti tega v zlo, kajti kje je tisti mož, ki je Lilijo poznal in ki je ne bi hotel imeti za ženo? Nekoč sva bila z Geoffreyem prav dobra prijatelja, ko sva pa dozorela do moške dobe, je prišla med naju ljubezen do Lilije in sva se vedno bolj od-tujevala drug drugemu. Ampak to je nekaj vsakdanjega. Prišlo je, da on ni imel uspeha; čemu bi imel neprijazne misli o njem? Naj se rajši spominjam, kako sva se v mladih letih rada imela, ostalo pa bodi pozabljeno. Bog daj mir in pokoj njegovi duši.
Moja sestra Marija, ki je bila za Lilijo Bo-
na Mariji Tolažnici Žalostnih, nabrati kake darove, posebno pri stopiških faranih, ki jih Je nekaj ondi." Na te besede jaz rečem, da se je župnik v tem slučaju jako zmotil, in da to bistveno dokažem, naj na tem mestu povem, da sem 'd'"0 obleko' slekel že 1. 1917, ker je tako hotela — božja volja.'
Župnik ni mogel izviti iz trte, in oče sam je moral pričakovati nekaj od sina. Recimo, da bi sin ne mogel ničesar storiti, ali ne hotel; stvar bi bilas tem lahko končana. Ampak Sin zafrkavlja stvar in odkriva svoje notranje razpoloženja Gotovo bo to prišlo tudi očetu pred oči. Kako mu utegne biti? Ali ni tudi v tem del torkih amerikanskih tragedU-Oče v starem kraju še za cerkev, sin je slekel "črno suK-njo". Koliko je takih traged«-Še je zanimiv — komentar-G. Louis Ambrozich piše d3' I je:
"Ne samo enkrat ali dvakrat, ampak tisočkrat se mi 3e v mladosti v glavo vtepalo-brez božje volje se nic
zgodi-	i nte-
A ker je v tem slučaju h"
la božja voija, sem vzlj«
izobraževalno čtivo, to je 1
i ne knjige in časopise. Med
: čtivom sem tudi čital rom^
: Vodiške Johance, knjigo
, ter Malaventura', 'V kab»r'
. • ? tGi
-tu', 'Zakon biogenezije /
-	Prosveto, Proletarca, prejs^
-	Delavsko Slovenijo, ki jo .le i rejeval Frank Novak —- se [ nji strah v Milwaukee m
treS®'
-	lici, pred katerim se vse w J ) kadar kaj objavi v Prosveti ,
-	Pl-oletarcu pod imenami
-	list, Poročevalec in Sp»rta
i Smešenje in roganje 1 .
-	"volje božje" je njegova
3 va; naj malo počaka, Pa J bo utegnilo zmanjkati saP®',j
Psihologično zanimivo i za druge slučaje je le, ka'k° • t g. Ambrozich "slačil črne sU.g , njo". Izobraževalno čtiv«
-	vzljubil, pravi, in našteva^ , robo. Kdor se zadovolji s ^
-	kim plehom mesto zlati«1^ narjem, pač kaže, da je v -
5 bi zelo pomanjkljiv, in s 1 i hom bo toliko dosegel, ka
-	s tako in po taki čip robi_ v dobljeno izobrazbo. Na tis je takih "plehasto" izob*1' nih (?).	. ve
Kako je bilo z zvonov1« i Mr. Ambrozich prav do . 5 ampak ko bi se resnice d^, j bi ne bilo ničesar za zasm ^
-	vanje in zgražanje.
i enako v toliko in toliko sll^i0j slučajih, dobi tudi Marija •
-	delež. Se bota tudi nek'oC
-	pomerila.	^ 0-i Ni dvoma, da pride P1'6^", . četove oči ta sinova "Porn.jici
katero je zaprosil stop'^
-	župnik. Prav nobeno ču
-	ne bilo, ako bi očetu P i srce.
>	-o- <(AtfV
Samo cent in pol stane ^0, . Slovenec" naročnike dn«' • In vendar koliko 7tLn^\e < in koristnega berila nald j niem t» cent bi^J^^
SLOVENCEM ¥ CHICAJ1
naznanjam, da zopet ^^
šujem karpentarska ?(J,
barvam hiše znotraj 111 j„ naj, lepim stenski Pa^.0Ko izvršujem vsa v to s ^ spadajoča dela. Pr0 -ge, vse vrste barve, V{1 | stekla za okna in razno ^ leznino za vse potreb«-^, jakom se najtopleje P ročam.
JOHN KOSMACH^ 1804 W. 22nd Stre Phone Canal 409» Chicago, HI.