Ljubljana, torek 3« marca 1931 Cena 2 Din dpravuidtvo. Ljubljana. Knafljt*va ulica 5. - Telefon St 8122. 3123* 8124 8125 312& Iiiseratni iddelek: LJubljana, Selen* buraova uL - Tel 8492 to 2492. Podružnica Maribor- Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje. Hocenova ulica št 2 - Telefon št 190. Raftum orl pošt ček eavodita: Ljubljana št 11.842 Prada čisto 78 18n Wipr 5t 10R241 '_ wm ffi j ■ t H Naroiouu uia&a oie«e6ut 25 — Din, sa Inozemstva 44).— Din. Uredništvo. Ljubljana: Koafljeva ulica 6. Telefon St 812£ 8123 8124 3125 to 3120. Maribor: Aleksandrova o-sla 13 Te* lefOD St 244(1 (ponoči 2582). Celje- Korenov« sničila Po zadnjih rezultatih so narodni socijalisti v primeri s splošnimi volitva-m' meseca septembra nekoliko napredovali. Največ so pridobili pri teh volitvah komunisti, ki so zelo narasli na račun socialistov. Nemški nacionalisti ln srednje stranke so izgubile na glasovih Volitve v Braunschweigu smatrajo politični krogi za nekako merilo političnega položaja v Nemčiji, posebno zato ker vladajo v tej deželi narodno-socialističnega uspeha, kljub temu pa odkritosrčno priznava, da pohod ekstre-mističnih strank nI ustavljen, ln se tolaži, da je naraščajoča brezposelnost v glavnem kriva izidu občinskih voMtev t Braun-schweigu. Braunschwe!g, 2. marca, s. Pregled vče* rajšnjih občinskih volitev, ki so jim po vsej državi pripisovali splošen pomen, kaže ze« lo nazorno, da so pristaši Briiningove vlade in socialni demokratje v mestu, kakor tudi na deželi, doživeli težile poraz Narodni so= cialisti so napram volitvam v državni zbor zopet pridobili lepo število glasov, dočim socialni demokratje izgubljajo 11 do 12 odstotkov Narodni socialisti, fcj so bili po prejšnjih občinskih volitvah zastonani le v nekaterih občinah, so sedaj v največ obči« nah mjmočnejša stranka. Berlin, 2. maroa. AA Časopisje obširno komentira volitve v Braunschweigu Po naj« novejših poročilih so narodni sociatesti zelo malo napredovali Napredek narodnih soci. alistov v mestu Braunschweigu je bil s k o ro izravnan z njihovim' izgubami v drugih krajih, kjer so ponekod padli od zadnjih volitev za polovico. Socialistični glasovi so padli za 4.8 odst. Proces proti socialistom v Moskvi Obtoženci so baje vsi priznali svojo krivdo, ki jim jo očita obtožnica Moskva, 2. marca g. SnoCi ob 6. se je pričela s skoraj že tradicionalnim razkošjem nova velika politična razprava proti tako zvanim manjševikom. Zunanja slika v razpravni dvorani je skoraj slična oni pri razpravi proti Ramzinu in tovarišem, vendar manjka sedaj aparatura za snima-nje zvočnega filma in mikrofonov za brezžični prenos. Razpravno dvorano razsvetljuje več žarnic tipa »Jupiter«, da imajo tako fotografi lažje delo. Razprava se je pričela točno ob 6. pod predsedstvom predsednika modnega dvora Svernika, generalnega tajnika sovjetskih delavskih organizacij. Na vprašanja o osebnih podatkih so odgovarjali obtoženci zelo tiho ln komaj slišno. Nato je povzel besedo generalni državni pravdnik Krilen-ko. ki je bil oblečen v turistovsko obleko z ovojkami. Krilenko je čital obsežno obtožnico zelo patetično ln pokazal velike igralske zmožnosti Obtoževal je 14 obtoženih gospodarskih strokovnjakov socialistične zarote za odstranitev sovjetske vlade s pomočjo inozemske vojaške pomoči. S tem je bil tudi prvi dan razprave zaključen. Danes se Je pričelo zasliševanje obtožencev. Državni pravdnik Krflenko je intenzivno zasliševal vse križem in že po enournem zasliševanju dosegel, da so vsi obtoženci popolnoma in skesano priznali očitane krivde. Glavna obtoženca Groman in Berlacki sta izjavila, da sta vedela, da vodita manjševistično politiko, vendar pa sta bila prepričana, da sta s tem branila interese delavstva. Demisiia angleškega prosvetnega ministra London, 2. marca. AA. Prosvetni mini« ster sir Charles Trevelvan je odstopil, ker je lordska zbornica odklonila zakonski na» črt o šolstvu. Ta demisija še bolj kompli« cira položaj v delavski stranki, ki je bil zaradi izstopa sira OswaIda Mosleya hi njegovih petih tovarišev iz delavske stran* ke že itak težak. Kralj je imenoval za novega prosvetne« ga ministra dosedanjega poštnega mini« stra Leesa Smitha in za postnega ministra majorja Attleeja, tajnika lancasterske voj« vodine. Sodna preiskava proti voditeljem »StahlheJma« BerHn, 2. marca g. Generalni državni pravdnik je uvedel proti zveznima voditeljema »Stahlhelma« Seldtejn ln Dichter-bergu poizvedovalno postopanje, ker sta se s svojim proglasom zs plebiscit o razpustu pruskega deželnega zbora pregrešila proti zakonu o zaščiti republike. POMORSKI SPORAZUM MED FRANCIJO IN ITALIJO DeSinitivna odobritev francoske vlade — Popoln uspeh angleškega posredovanja — Sporazum bo objavljen v sredo Pariz, 2. marca A A. Ha vas poroča, da je bil na podlagi razgovorov med francoskimi in angleškimi ministri snoči ob 1&30 dosežen popoln sporazum med zunanjimi ministri in mornariškimi ministri Francije, Anglije in Italije. Pogodba bo sedaj predložena v ratifikacijo še ostalim interesiranim vladam. Pariz, 2. marca d. Ob 15.30 včeraj so se na Quai d' Orsayu pričeli zaključni razgovori med zunanjima in mornariškima ministroma Francije in Anglije o pristopu Francije in Italije k londonski pomorski pogodbi. Razgovori so privedli pri triurnem trajanju do defi-nitivnega sporazuma. Francoski mornariški minister Du-mont je danes izjavil novinarjem, da še ne more objaviti tehničnih podrobnosti včeraj popoldne doseženega fran-cosko-angleško-italijanskega dogovora. Angleška ministra sta namreč izrazila željo, naj bi se dogovor ne objavil pred dvema ali tremi dnevi, da bi angleška vlada lahko med tem časom obvestila o njem svoje dominijone, kakor tudi japonsko in ameriško vlado, ki sta podpisali londonsko pogodbo o pomorski razorožitvi. Sporazum bo bržkone objavljen v sredo in sicer istočasno v vseh glavnib mestih prizadetih držav. Zunanji minister Briand pa je izjavil zastopnikom tiska: »Dogovor, ki smo ga pravkar podpisali, je krona enoletnih skoro nepretrganih razgovorov in pogajanj. Pogajanja so se dejansko pričela neposredno po zakljnčkn londonske konference o pomorski razorožitvi. Razen državnikom, udeležencem pri teh pogajanjih, se mora pripisati največja zasluga uvidevnosti in vztrajnosti angleških, francoskih in italijanskih mornariških strokovnjakov. Doseženi uspeb je v glavnem posledica njihovih prizadevanj.« Pariz, 2. marca AA. Ker podrobnosti pomorskega dogovora v Rimu niso še znane, se omejuje časopisje le na splošne komentarje. Listi pozdravljajo sporazum z Rimom pridržujejo si pa končno sodbo za sredo, ko bodo objavili njegovo vsebino. Listi izražajo splošno zadovoljstvo, da je prišlo do sporazuma, ter upanje, da bodo rešena tudi druga sporna vprašanja med obema državama. Ko so davi angleški ministri odpotovali v London, jih je pozdravila na postaji velika množica. Od svojih angleških tovarišev sta se poslovila francoski zunanji minister Briand in mornariški minister Dumont. Odobritev francoskega ministrskega sveta Pariz, 2. marca. s. Danes dopoldne se je vršila pod predsedstvom predsednika republike seja ministrskega sveta, na kateri sta zunanji minister Briand in mornariški minister Dumont poročala o mornariški pogodbi med Italijo, Francijo in Anglijo. Ministrski svet |e v oflcijelnem komunikeju izjavil, da smatra pogodbo za popolnoma zadovoljivo. AngleSki in francoski ministri Mussolinija Rim, 2. marca. AA. fašistično časopisje zelo ugodno komentira pomorski sporazum v Rimu. Pri tem objavUa prisrčno brzojavko, ki so jo poslali Henderson, Briand, Alexander in Dumont snoči' Mussolmiju. V brzojavki so ministri obvestili Mussolinija, da so pogajanja srečno zaključili tn da se mu zahvaljujejo za njegovo sodelovanje pri delu za konsolidacijo svetovnega miru. Vpliv na angleSko politiko London, 2. marca g. Angleški zunanji minister Henderson in prvi lord ad-miralitete Alexander se bosta nocoj vrnila v London. V političnih krogih prevladuje vtis. da sta tako Francija kakor tudi Italija pristali na dalekosež-ne kompenzacije, da bi omogočili zaključek važnega sporazuma, ki je spravil s sveta največjo oviro za veliko mednarodno razorožitveno konferenco. Listi čestitajo angleškim posredovalcem v pričakovanju, da se bodo dobre posledice tega dogovora pokazale tudi v gospodarskem oziru, ker se bodo zmanjšali izdatki za mornariške proračune. Veliki diplomatski uspeh Hen-dersona pa bo imel tudi najbrž notra-nje-politične posledice Ze dalje časa je namreč delavska stranka nekoliko nerazpoložena proti Hendersonu kakor tudi proti zakladnemu kancelarju Snowdenu. Po sedanjem uspehu Hen-dersona pa smatrajo, da ni izključeno, da bo postal Henderson pravi voditelj delavske stranke. Vtis v Ameriki Washlngton, 2. marca. p. V ameriških službenih krogih so z zadovoljstvom sprejeli vest o sporazumu v Parizu in Rimu. Sedaj tudi odkrito priznavajo, da bi še nadaljnja negotovost prisilila Anglijo k povečanju svoje mornarice, Angliji pa bi morala slediti tudi Amerika. Nevarnost oboroževalnega tekmovanja je torej za enkrat odstranjena in v tem leži največja važnost tega sporazuma. Japonske informacije Tokio, 2. marca. AA. Japonsko časopisje objavlja obširna poročila o pomorskem sporazumu, ki je bil sklenjen med Parizom in Rimom. Sodijo, da so ti podatki avtentični. Parizu je priznanih 80 tisoč ton podmornic, Rimu pa 50.000. Status quo bo veljal za križarke z 8-palčnrmi topovi. Skupna tonaža lahkih križark in rušilcev bo znašala za Francijo 136.000 ton, za Italijo 120.000. Francija bo razen tega zgradila 2 mogočni bojni ladji po 23.000 ton, Italija pa dve podobni, vendar z manjšo tonažo. Anketa o krizi lesne industrije Razprava o vzrokih sedanje krize v lesni industriji in predlogi za njeno omiljenje Beograd, 2. marca, p Na inacijativp Zveze jttgo6loveoaKe lesne industrije je mi« mstrstvo za dume in rude adciic&lo anketo ciljem, da razpravlja o sedanjem polo» žaju in o ukrepih, ki bi bili potreoni, da se obstoječa kriza ▼ lesni industriji odprav« ui pospeši izvoz našega lesa. Anketa se je vršila danes ▼ prostorih beograjske industrijske zbornice ter so se je poleg ministra za šume m rude mi. Ser, ne ca udeležili tudi zastopniki fmančnega. prometnega in trgovinskega ministrstva ter ministrstva za socialno politiko, zavoda za pospeešvanje zunanje trgovine in delegacije industrijskih zbornic in drugih zainteresi« ranih korporacij. Iz dravske bsnovne pri* sostvujejo anketi tajnik zbornice za TOl Ivan Mohorič ter za lesni odsek Zveze industrij cev gg. inž. Anton Rudež, mdustri« jec Viktor Glaser in Danilo Gorjup. De. lavstvo zastopa tajnifc centrale delavskih zbornic dr. Zivko TopaJoviC Anketo, ki ji predseduje načelnik Sum« skega oddelka ministrstva za šume in rude inž Koprivniik, je otvoril z daljšim na« govorom minister inž. Sernec, Id je orisal namen ankete in naglasi] prizadevanje vla. de, da pomaga pri reševanju sedanje srploš^ ne krize tudi v lesni industriji. Predsednik Zvaze lesnih industrij cev Macelski se je zahvalil vlad za njeno podporo, nakar je anketa takoj prišla na dnevni red, ki ob. sega 12 referatov. Na jutrišnji konferenci bo podal svoj referat med drugimi tajnik ljubljanske zbornice za TOI g. Ivan Mo» horič. Današnji referati so se nanašali na splošni položaj lesne industrije, na Izvoz lesa, izvedbo agrarne reforme ter na nn sko konkurenco in m vsestransko ons&li položaj, v katerem je naša lesna industrija in gozdarstvo v splošnem Posamezni -efe« renti »o obenem staviti predloge glede ukrepov, ki bi bili potrebni, da se položaj naše lesne industrije izboljša m pospeši izvoz našega lesa. Mnogo pozornosti Je vzbudi referat dr 2ivka Topoloviča, Id Je kot zaetppnak delavstva naglasi L, da o kaki krizi lesne in, dustrije prav za prav ne more biti govo* ra. Res p« je, da je minila doba največje konjunkture m je potrebno dobro premiš. Ijeno m sistematično delo Naša lesna in* dustrija je napravila veliko napako, ko ie misHla, da bo ta konjunktura trajala večno ter je začeta tako eksploarirati gozdove, da so se gozdni strokovnjaki morali ie prav resno upirati tej devastacijf naših gozdov. Razumljivo je, da je vsled tega nastila ve« lika hrperprodukcija, ki povzroča sedaj kri« to. Potrebno je zaradi tega, d« se lesna produkcija primerno organizira da se v bo« d oče lesna industrija izogne taki nevarno« sti Anketa se bo Jutri še nadaljevala. Stroga kontrola nad poslovanjem nafiavljal-nih in konzumnih zadrug Pritožbe trgovcev, da prodajajo zadruge blago tudi nečlanom — V takem primeru bodo zadruge obdavčene kot trgovske družbe Beograd, 2. marca. AA Predsedstvo beograjske trgovske zbornice je poslalo vlogo v kateri javlja, da nabavljafae m konzum-ne zadruge n« prodajajo blaga samo svojim članom marveč tudi drugim strankam. Na to vlogo je finančno ministrstvo razposlalo 28 febr. okrožnico finančnim direkcijam, v kateri dale navodila za kontrolo in ugotovitev, ali nabavljalne ta konzumne zadru« kršijo svoje predpise, in izdalo nalog direkcijam. da zahtevajo od vseh zadrug te vrste na podlagi zakona obenem z bilanco prošlesra leta tudi podatke o številu zadružnikov ta notrdilo. da prodajalo ssm* zadružnikom. Če te zadruge ne bi prodajale blaga sam« svojim Canom. lih bodo direkcije obdavčite z družbenim davkom na podlagi čl. 77 ta 78 zakona o neposrednih davkih. Direkcije bodo v vsakem sum- il i vem primeru pregledale knjige zadrug, zlasti popis zadružnikov in število oseb. ki se Hm blago prodaja. Ta pregled je obvezen za dlrekcMe v vsakem primeru. V smislu zakona se bo vršil tako zaradi reda, kakor tudi na prijavo zasebnikov. Dr. Curtius odpotoval na Dnnai Berlin, 2. marca. AA. Zunanji minister Curtius 1« odpotoval nocoj v uradne po« sete na Dunaj. Avstriisko časopisje objav« IJa zelo prisrčne pozdravne članke in iz« raža željo, da bi se zveze med obema so« rodnima državama še bolj utrdile. Odlikovanje Beograd, Z marca. AA. Z ukazom Nj. Vd. kralja je odlikovan * redom Sv. Save IIL stopnje dr. Leo Mastnak, apelacijski sodnik v Ljubljani Iz državne službe Beograd, 2 marca. AA S sklepom pn» motnega ministrstva m v soglasju s pred« sednikom ministrskega sveta je postavljen ini. S. Subic v 1«7 v Ljubljani za šefa pro« govnovzdrževalne sekcije. Avstrijski agrarci zahtevajo takojšnjo odpoved trgovinske pogodbe z Jugoslavijo Celovec, 1. marca. »Allgemeine Bauern-zeitung«. organ koroških a^raicev se zavzema za čim prejšnjo odpoved trgovinske pogodbe z Jugoslavijo List naglaša. da je trimesečni odpovedni ri>k za avstrijsko kmetijstvo celo škodljiv in da b. bilo zaradi tega potrebno odpovedati pogodbo še pred njenim potekom. Vsak dan trajanja te pogodbe stane avstrijsko kmetijstvo mnogo tisočev, kar znaša na leto milijone. List poziva vlado, naj stopi v stike z jugoslovansko vlado in se dogovori o takojšnji odpovedi pogodbe in uvedbi novib pogajanj. (Kakor znano, poteče trgovinska pogodba z Avstrijo L julija. Priprave za nova trgovinska pogajanja so že v teku. Op. ur.) Sporazum z Gandhijem dosežen London, 2. marca. g. Po brzojavk! is Bombaya je prišlo med indijskim podkra« ljem lordom Invinom in indijskim vodi« teljem nacijonalistov Gandhijem na kon» ferenci, ki je trajala danes do zgodnjih jutranjih ur, do sporazuma v vseh spornih vprašanjih med Anglijo in Indijo. Gandhi bo jutri ponovno obiskal indijskega pod« kralj a. nakar bo po tem zadnjem raz govo« ru Lzdac uradni komunike o doseženem sporazumu. Vest o koncu indsko*angleške* ga spora je izzvala v vseh političnih kro« gih veliko senzacijo. S posebno napetost* jo se sedaj pričakuje uradni komunike o tej spravi Zasedanje velikega fašističnega sveta Rim, 2. marca. r. Dopoldne ob 10. se ja sestal v palači »Venetia« veliki fašistični svet Zborovanje je otvoril ministrski predsednik Mušsolini z dališim govorom, v katerem se je dotaknil notranjega in zu« nanjega položaja Ttalije. Na tem zasedanju bo podal zunanji minister Orandi oi>š'rno noročilo o mednarodnem položaju ter bo fašistični svet podrobno informiral o po« teku nedavnih nogajinj in sklenitvi sth>» razuma za omertev pomorskega oborože« Tanja med Anglijo, Francijo m Italija Hendersonov uspeh Ljubljana, 2. marca. Malakateri dogodek zadnjih let je sprožil toliko vsesplošne pozornosti, kakor pogajanja, ki sta jih imela člana angleške vlade Henderson in Alexander v Parizu in Rimu. pa zopet v Parizu. Kakor je bilo pričakovati, angleška delegata pri svojem drugem pariškem obisku nista naletela na nikake nove ovire in njuna misija je bila končana s popolnim uspehom. Zdi se. kakor da se je oddahnila vsa javnost, ki si resno in iskreno želi trajnega miru. Vsebina sporazuma je znana, če ne v podrobnostih, pa gotovo v poglavitnem. Niti ne gre za podrobnosti, razen za prav na.ineposredneje prizadete; težišče važnosti je prav gotovo v generalnih linijah sporazuma, prav za prav v faktu doseženega sporazuma samem. S katerekoli perspektive ga ocenjujemo, vedno se nam odkrijejo tehtne vrednosti dogodka. Predvsem je razorožitvena akcija dosegla svoj prvi veliki uspeh. Gre sicer samo za močno modificirano razorožitev, to je samo za omejitev nadaljnjega oboroževanja in samo na morju, toda tudi to je zelo mnogo. S tem, da je pet vodilnih pomorskih velesil našlo skupno formulo za omejitev oboroževanja na morju, se je izkazalo, da so uspehi v tej smeri tudi nadalje možni m da je upravičeno pričakovati nadaljevanja akcije tudi glede drugih oblik oboroženega stanja. K londonskemu sporazumu treh pristopata sedaj tudi Francija in Italija. Akcija, ki jo je s toliko vnemo vzela v roke angleška vlada, je v svoji prvi fazi uspešno zaključena. Evropa bo mogla sedaj opustiti dobršen del svojega fatalističnega skepticizma ter se more nadejati sličnih uspehov tudi od velike razorožitvene konference, ki se sestane v februarju prihodnjega leta in ki se bo lotila omejitve oboroževanja tudi glede kopnih sil. Druga stran uspeha je v tem. da so se odnošaji med Francijo in Italijo s sporazumom izpremenili na boljše. Napačno bi bilo pričakovati, da je sedaj konec nesoglasij med obema državama tudi v vseh drugih pogledih. Tako daleč pomembnost dogodka prav gotovo ne čen iz obojestranske krivde. § 13 zakona 12. maja 1922 določa, da vdova nima pravice do vdovske rente med drugim tudi v primeru, ako je bila vdova ob času moževe smrti po svoji krivdi sod* no ločena od svojega moža. Pokojninski zavod je zastopal stališče, da je zakon lo» čen v primeru obojestranske krivde, tudi iz krivde ženine in da je zato tudj v tem primeru podan razlog § 13 zakona 12. ma* ja 1922. Tako je tudi v predmetnem primeru Pokojninski zavod odbil zahtevek vdove na plačilo vdovske rente, ki znaša polovi* co moževe rente. Razsodišče za pokojnin« sko zavarovanje za nameščence v Ljub* Ijani pa se je postavilo v razsodbo 4. de« cembra 1930 na stališče, da ima vdova v primeru ločitve zakona iz obojestranske krivde pravico do vdovske rente. Dvomi dekret 4. maja 1841 štev 531 da* je iž obojestranske krivde ločeni ženi pra* vico. zahtevati od moža v gotovih prime« rib alimentacijo. Razsodišče se je posta* vilo na stališče, da temelji tudi zakon o pokojninskem zavarovanju na istem prin* cipu in da se ne more §*a 13. točka 4 tol* mačiti tako, kakor sta ga do sedaj tolma* čila Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani in tudi Razsodišče za pokojnin« sko zavarovanje. Naš zakon glede pokojninskega zavaro« vanja od 12. maja 1922 je dobeseden pre* vod starega avstrijskega zakona za pokoj« nmsko zavarovanje od 16. decembra 1906 drž. zak št. 1 iz leta 1907. ozk. odredbe 25. junija 1914 drž. zak. št 138. Ločitev zakona iz obojestranske krivde ni ločitev zakona iz ženine krivde. Ker pa zakon zahteva za izgubo pravice vdove do vdovske rente po možu ločitev zakona iz ženine krivde, se mora ženi. ločeni iz obojestranske in ne le iz njene krivde, priznati pravico do vdovske rente po mo« žu. Verbalna, še bolj pa logična interpre* tacija zakona, ki sloni na socijalnih teme« ljih. zahteva to. To nejasnost v zakonitem določilu § 13. t 4 je odpravil tudi novi avstrijski zavarovalni zakon od 29 decem* bra 1926 v § 33 drž zak. št. 388 iz leta 1926, ki je določilo § 13 prejšnjega zava* rovalnega zakona v § 33 nadomestil z do* ločilom. da vdovi le tedaj ne pristoja pra* vica do vdovske rente po možu. ako je bil zakon sodno ločen edino iz krivde žene. Določila zakona o pokojninskem zava« rovanju, ki sloni na socialnih življenjskih principih in kojega namen je. višati živ« ljenske možnosti zavarovancev in njih družin (žen in otrok), se mora interpreti« rati s socialno blagohotnostjo za zavaro« vanca in njega družinske člane. Ako bi bil hotel zakonodajalec vdovi v primeru I o« čitve zakona iz obojestranske krivde, vze« ti pravico do vdovske rente, bi bil zako« nodajalec to v § 13. točka 4 določil Ker pa zakonodajalec tega nI storil, se mora smatrati, da |e imel namen določiti, da iz* f|ubi ločena žena po smrti svojega moža e tedaj pravico do vdovske rente, če je bil zakon ločen edino iz njene krivde. Po tej razsodbi Razsodišča za pokojnin« sko zavarovanje v Ljubi lani ima torej iz obojestranske krivde ločena žena ozir. vdova pravico do vdovske rente, katera pravica se ji je do sedaj od Pokojninske* ga zavoda »talno odbijala. _ Bliža se zopet s ezona poplav Zaradi deževja in tajanja snega so začele vode naraščati in so ponekod že nastale poplave - Pri nas zaenkrat ni nevarnosti Beograd, 2. marca. n. Deževje zadnjih dni. zlasti pa toplejše vreme, ki je imelo za posledico naglo tajanje snega, je povzročilo naglo naraščanje skoro vseh rek v državi Zlasti opasno naraščajo Sava Drava in Drina s svojimi pritoki Iz raznih krajev ob teb rekab poročajo že o poplavah in obstoja nevarnost, da bodo zavzele poplave velik obseg, če bo nastopilo daljše deževje. Vremenoslovci sicer najKjvedujejo še precejšen mraz ter menijo, da za enkrat nevarnosti večjih poplav še ni. V bližini Biograda na mora je poplavljena takozvana Vrnska bara. to je prostrano m rodovitno polje, ki je sedaj popolnoma pod vodo. Ves kompleks je tako zasut s peskom in kamenjem, da ga letos sploh ne bo mogoče obdelati. Siromašni dalmatinski se-Ijaki so zaradi tega hudo prizadeti. Pri Brodu je narasla Sava za 5.40 m nad normalo. Na bosanski strani je prestopila bregove in poplavila takozvani Rit. Voda je vdrla v kleti in nižje ležeča stanovanja, tako da so morali celo vrsto hiš izprazniti Tudi pri Siskn in Novi Gradišld Je dosegla Sava kritično stanje, vendar pa je pričela proti večeru že vpadati. Ce ponoči ne bo deževalo, zaenkrat ni nevarnosti poplave. V okolici Karlovea se je izlila Kupa in poplavila pet okoliških vasi. ki so popolnoma odrezane od ostalega sveta. Tudi Drava naglo narašča in je v okoliei Cakovca poplavila žp cele komplekse Naselja Pustakovec in Buzovec so popolnoma pod vodo. Tudi vsi pritoki Save in Drave so narasli. V Zagrebu je Sava narasla danes za 2.90 ra nad normalo, vendar pa za enkrat ni nevarnosti poplav. ★ Po poročilih, ki smo jih prejeli iz raznih krajev dravske banovine, zaenkrat še ni nevarnosti večjih poplav Vode zaradi tajanja snega sicer naraščajo in so nekateri nere-gulirani potoki, kakor vsako pomlad prestopili bregove, vendar pa resnejše nevarnosti trenutno ni. Seja širšega odbora Zveze mesf Na dnevnem redu je bila razprava o načrtu zakona o mestnih občinah Beograd, 2. marca p. V posvetovalnici mestne občine se ie vršila danes seja širšega osnovnega odbora Zveze jugosloven skih mest Udeležili so se je vs: člani Širšega odbora, med njimi župan dr. Dinko Puc. podžupan prof Jarc in občinski svetniki Ivan Tavčar za Ljubljano ter župan dr. Juvan in podžupan dr Lipold za Maribor. Sejo je vodil predsednik Zveze zagrebški župan dr Srkulj. Na dnevnem redu je bila razprava o načrtu novega občinskega zakona. Zveza mest le na svon današnji seji zavzela stališče k temo zakonu. Svoje mnenje bo formulirala v obširni resoluciji, ki bo izročena minrstrskemn predsedniku Na današnji seji so razpravljali o vseh važnejših kulturnih, socijalnih, gradbenih, prometnih in drugih problemih, ki jih mora vpoštevati novi zakon o mestnih občinah. V razpravo so posegli skoro vs' delegati in pokazala se ie nopolna soglasnost. Posebna deputacija bo jutri izročila predloge Zveze mest ministrskemu predsedniku. Fašistični tisk dolži celo slovensko duhovščino atentatov Zadnji »atentat« na kapucinski samostan pri Ajdovščini Izkorišča za novo gonjo proti Slovencem in poziva Vatikan, naj odstrani slovensko duhovščino Trst, 2- marca r. Italijanski, zlasti pa tržaški tisk se še vedno obširno bavi z nedavnim »atentatom* na kapucinski samostan pri Ajdovščini. »Piccolo« piše, da ie policija že prišla na sled atentatorjem. Aretiranih ie bilo že več oseb Šef goriške policije Modesti osebno vodi preiskavo »Piccolo« popravlja sedaj svoje prvotno poročilo. da ;e bil atentat izvršen z bombami ter poroča, da gre več ali manj za neumestno šalo Prvotne bombe so se izkaza'e za navadne šk3tlje in steklenice, ki so bile nastavljene pred samostanskim poslopjem Eksplozija ni bila prav nič nevarna. Napad je imel zgolj demonstrativen značaj in »Piccolo« trdi.. da so hoteli atentatorji samo demonstrirati proti italijanskim menihom V zvezi s tem obtožuje »Piccolo« slovensko duhovščino, da daje potuho domačemu prebivalstvu proti italijanskim patrom. O nekem duhovniku celo trdi. da je nedavno v Ajdovščini poučeval otroke verouk, da bi tako preprečili vpliv italijanskih menihov. Ta duhovnik je seveda učil otroke v slovenskem Jeziku, dočim so poučevali aj- dovšk; kapucmi izključno v italijanskem jeziku Zaradi tega sklepa »PicooJo«, da so s tem napadom v neposredni zvezi tudi slovenski duhovniki, »Popolo di Trieste« mu vemo sekundira tn pod naslovom »Treba je očistiti-« opozarja Vatikan, da je slovensko duhovščino v Juliisko Krajino importirala Avstrija ki je delala to tudi v Dalmaciji. Avstrija ie hotela s tem potlačiti italijansko kulturo v reh pokrajinah Sedaj ie prišel čas, ko je treba vse to očistiti in »Popolo di Trieste« poziva Vatikan, naj odstrani iz Julijske Krajine vso slovensko duhovščino in namesti talijanske duhovnike. Ne sme se dovoliti, zaključuje »Popolo di Trieste«, da bi bili na čelu obmejnih Škofij tujerodci Trst. 2. marca. AA. Fašistični listi poročajo. da so prijeti napadalci, ki so 30. novembra preteklega leta streljali na italijanske carinike pri Gorici in enega med njimi ubili. »Jugoslavija - plod slovanske zavesti" Sodba poljskega katoliškega lista o razmerah v Jugoslaviji Varšava, 2. marca AA. »Katolik poljski« prinaša uvodni članek pod naslovom »Jugoslavija — plod slovanske zavesti«. Novi režim v Jugoslaviji, pravi list. služi narodnemu edinstvu In v ta namen je bi] tudi ustvarjen Ideia narodnega edinstva zavzema vedno močnejše korenine v slovanskem svetu Pot kraljevskega para v Zagreb je največjega pomena. Po smrti hrvatskega kralja Svačiča. ki Je bil pred 800 leti pr G 'oždu premagan od madžarskega kralja Ko!omana. Hrvati niso imeli vladarja svoje krvi Zato so z navdušenjem pozdravili vnuka Karagjorgja. ki je kri nji- hove krvi Velfkega dela aiedinjenia jngo-slovenskih plemen ni izvedel samo kralj Aleksander, temveč ves jugoslovenski narod pod njegovim vodstvom Radi tega ie kralj Aleksander ena najznamenitejših osebnosti Evrope. Boril se je v dveh balkanskih in svetovni voini. O priliki tragičnega umika preko A'baniiie. ni niti trenutek zapustil svoje vojske Ko je 1. 1929 pretila državi propast ie kralj Aleksander vze! vso oblast v svoje roke. Delo v zadnjih letih pod kraljevim vodstvom je prava in vzorna siv ka edinstva slovanskih plemen. Koristna prireditev liublianske »Mladike« Odlična gospodm jt,ka šola »Mladike« v Ljubliani je priredila sinoči prav zanimivo večerjo, h kateri je povabila poleg vodilnih predstavnikov in predstavnic naše javnosti zlasti tudi večje število ljubljanskih zdravnikov Jedilnik je bil sestavljen iz samih rastlinskih, na razne načine po načelih nio* derne prehrane prirejenih jedil. Zanimivi poskus se ie siiain^ obnesel ir povabiienci. ki so se odzvali skoro polnoštevilnp. karni« so mogli prehvatiti k-*ko okusne tn tečne so servirane iim jedi. Tudi pijača ie bila izključno iz sadja in zelenjave m seveda iz mineralne vode. a sestavljena tako virtuoz* no. di ni nihče pogrešal vina Da, na ta na* čin bi se res dala uspešno propagirati ideja brezalkoholnih pMač! Goste sta s svoio znano ljubeznivostjo sprejemala g. direktor Jug in ravnatePica go* spodiniske šole Mbdike ga Jerica Zemlja* nova, postregle pa so jim erpretno in ljubko mlade m požrtvovalne gojenke ®»oodinj* ske šole. Večerja je tako potekla zelo ani* nvrano in je ne le znova pokazala, na ka« ko visoki stopnji dovršenosti je gospodinj* ski šola Mladike temveč opozorila tudi na veliko važnost rastlinske hrane, torej pro* blema. ki je pri nas doslej še skoro docela neobdelan Zato bomo gosp^injam med našimi črtatelpcam' gotovo ustregli, ateo bomo o sinočni večerji in o jedeh, ki so bi* le servirane, ob prvi priliki spregovorili še podrobneje. f T • V V • Umor iz mascevania Dobova, 2. marca. V vasi Saduč blizu Sotle je bil včeraj ubit neki kovač, doma iz vasi Harnica, uslužben pa na kolodvoru Sava v Zagrebu. Kovač Je popival v gostilni pri Strgarju tn ko se Je proti Jutru vračal Iz gostilne. Je navalil nan1 neki domačin s krivim nožem za obrezovanje trt takozvanim vi-njekom, ter ga tako hudo urezal po glavi, da se je kovač sesedel in par ur pozneje na domu, kamor so ga prenesli, trmrL Podrobne okolSčine uboja še niso znane, govori pa se, da je vse to čin maščevanja in da je ubijalec sovražnik ubitega kova-ča zaradi tega, ker mu je ta izpodrinil službeno mesto na veleposestvu VranicanL Po krvavem dejanju se je ubijalec sam prijavil orožnikom, ki so ga odpeljali v Zagreb. Kraljica lepote v zaporu Pariz, 2. marca. d. Pariška kraljica lepote iz lanskega leta sedi sedaj v zaporu. Ta nagli padec kraljice lepote je neposredna posledica njene prehitre slave. Komaj je bila gdč Taponnier odstavljena od njene naslednice iz L 1931., je izgubila ljubezen mladega tovarnarja avtomobilov ter je morala doživeti še druga razočaranja. V svoji eksaltiranosti je razbila nedavno ši« pe na neki luksuzni jahti, pozneje je sk->« čila v Seino, iz katere so jo s težavo rešili, končno pa je nasula svojemu ljub5mcu » razburljivem prepiru popra v oči in ga fe* kušala zabosti s škarjami. Nato Je pobeg* nila z avtotaksijem, vendar pa so jo iz* sledili ter aretirali med velikim vriščem občinstva. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ta dane?: Spremenljiva oblačnost še precej solnčtio, zmerno toplo, noči hladne, v splošnem nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Močna sekundarna depresija je prišla v toku noči preko naših krajev in j»vzročila močne in tople zapadne in južne vetrove, pozneje pa naplo poslabšanje vremena ponekod t dežiem in sneeom. Temperatura je znatno padla za 6 do 10 stopinj, dočim je barometerski pritisk porasel za 1 do 10 mm na severu in zapadu. v Južnem Primorju pa za ravno toliko padel. Dunajska vremenska napoved sa terfk: Zboljšanje ne bo trajalo dolgo. Zjutraj pre-cej mrzla. »JUTRO« St. 51 3 Torek, 3. HL 1951 Naši kraji in i|ud|e Univ. prof. Stanojevic Zgledi naše kuharske spretnosti Vse, kar hočete, za razkošno in preprosto mizo Ljubljana, 2. marca. Največjega socialnega pomena je na ku« harski razstavi sigurno paviljon, ki ga je po načrtih mladega arhitekta Marjana Mu» šiča postavila kuhinja Delavske zbornice. Razstava sama nam predočuje tri mize, ki so servirane tako, kakor se servira gostom Delavske kuhinje v treh razredih, ki se razlikujejo med seboj po različni ceni in seveda tudi po hrani. Že te snažne mize dokazujejo, da je kuhinja Delavske zbor* niče na višku higijene obenem pa tudi ta* ko opremljena, da je prav prijazna m do* mača. Kako izvrstna strokovnjakinja je njena voditeljica gdč. Kmetičeva, pa vidi* mo iz sijajno prirejenih jedil na posebnem podstavku in med njimi moramo zlasti omeniti krasno torto blazino, ki spada med najlepše kuharske kreacije sedanje raz* 6tave. Na enak način, namreč da pokaže svoj interier in servis, je razstavila tudi šolska kuhinja Kraljice Marije, ki jo vodi naše na vseh poljih usrpešno delujoče društvo Atena. Prav zanimive so razstavljene sta* tistike, ki nam pričajo, kako mnogo stori Atena za našo mladino. Najzanimivejši je stavku iz kruha, servirana z aspikom in tartarsko omako. Chaud»froid de poulet je piščancev ragou in piščančeva prsa kot obara vse, pa glazirano z omako in oblo* ženo s gomoljtkami. Z beograjskega ban« keta Salle d' agneau, to je pečen jagnjetov hrbet s fino zelenjavo: ohrovtovimi vršiči, špargelni, šampinjoni, zeleno in paradižni« kovo mezgo. Vol an vent je specijalna francoska narodna jed, ki se servira toplo, tu pa vidimo prerezano in hladno, da je umetni kuhar nazorneje pokazal njeno de« likatno vsebino. Maslena pašteta je napol« njena s telečjim priželcem, kokošjimi gre« beni, malimi kopunjevimi ledicami — ne jetrami — telečjimi jezički in belim ko« punjim mesom, a vse je zvezano s fino rja« vo omako. Oblika paštete je torej na zunaj preprosta potica, znotraj pa najfinejša de* likatesa. Z blejskega banketa je Mousse de fois gras, to so gosja jetra, dušena in pasirana, zmešana s sladko smetano, aspi« kom in najfinejšimi dišavami za paštete v elegantni obliki. Silno lep je pa Gallee de fruits, to je želeja iz ananasa, ki je deko* rativno po vzdignjena z rdečim želejem iz češenj. Učenec g. Wanda je pa razstavil Paviljon javne kuhinje v Delavski zbornici. 'roriček za serviranje, posnemanja vredne no p« tudi lične in zelo praktične mizice vprav vzorne šolske kuhinje. V drugi dvo» :rani je razstavilo tudi naše agilno Čebe« larsko društvo produkte milijonov svojih marljivih in discipliniranih gojenk. V prav lepi piramidi vidimo v najrazličnejših ste« klenicah vse vrste medu, zlasti praktične ipa so posodice iz pergamenta. Ker je med silno zdrava hrana in dela prave čudeže tudi kot zdravilo, naj si obiskovalci raz« stave to sladko piramido pnrav natančno ogledajo. Med mojstrovinami naših glav« nih kuharskih umetnikov je včeraj Slove®* »ki Narod natanko opisal dela, ki so jih lično košaro iz krompirja, ki je napolnje* na z ocvrtim krompirjem, narezanim na drobno kot vžigalice in Francozi imenuje« jo te krompirjeve vžigalice tudi krompir« jeva slama. Prav lepo je pa tudi učenec pripravil »moskovska jajca«, ki so trdo kuhana in polnjena s pikantnim nadevom iz sardin, rumenjaka, surovega masla, ka« vijarjem in garnirana prav slikovito in de« korativno z rdečo peso, zeleno in aspikom. Moderna kuharska umetnost namreč ne operira z neužitnimi pripomočki in nenanav nimi umetninami, temveč dela samo z naj« boljšim užitnim materijalom in le z njim dosega dekorativne efekte, ki vzbujajo do« Brhke kuharice, Id so v špalirju držale s kuhalnlcami obok, pod katerim so povabljeni gostje po otvoritvi korakali v veliko razstavno dvorano. razstavili pod vodstvom predsednika raz« istavo g. Babineka, šefa kuhinje hotela Union, njegovi kuharji in učenci, zato naj danes opišemo podrobno le še dela pod« predsednika razstave g. Rudolfa Wanda, Šefa kuhinje restavracije Slon, ki je, ka* kor že znano, imel sijajno idejo, da je združil na svoji mizi najmodernejša dela treh zgodovinskih banketov: gala banketa ob povratku prezidenta Ma&arvka iz tuji« ine v Prago, banket ob svatbi našega kra« Ija in kraljice ter banket ob priliki konfe« renče Male antante na Bledu. Z banketa na Hradčanih je krasen smoj, ki ga na* vadno imenujemo fogoš, riba je dejana iz kože ter cela pečena na ražnju ter na pod* padenje oči. Se bolj pa tek. Gg. Babmek in Wand torej nista samo stebra razstave temveč tudi stebra naše kuharske amet« nosti, ki nam vzgajata najboljše izučen strokovni naraščaj z vso požrtvovalnostjo. Za to vzgojno delo jima pa gre še poseb« o a zahvala! Razstava je sijajno obiskana, saj si Jo je v nedeljo ogledalo nad 2000 oseb. pa tudi včeraj je bila polna. Posebno srečna je bila ideja, da v stranski dvorani vsak za malenkostno odškodnino lahko pokusi tudi najfinejše delikatese in slaščice, pri teh užitkih pa posluša godbo dravske di« vizije, ki vsak dan zabava občudujoče go« ste. KULTURNI PREGLED Zagrebško pismo Gledališče in koncerti Zagreb, konec februarja Zadnja premiera našega Malega gledališča je bila igra Claudea Aneta s>Mayer-ling«. Vsebino kaže že naslov: je to znana žaloigra iz življenja Habsburžanov. Mayer-linški dogodek je že tiste čase vzbudil silno senzacijo in njegovo skrivnost so ljudje skušali vse do danes reševati na razne načine; ni čuda torej, da je Ane tov »Mayer-ling« nenavadno zamikaj zagrebško občinstvo. Vstopnice za »Mayerling« so bile doslej že v nanrej razprodane. Komad je zrežiral Tito Strozzi V operi smo dobili novo Vloletto (»Tra-viata«): mlado, prikupno pevko Zlato Li-povščak-Rajič ki je nedavno dosegla »svoj največji uspeh v »Seviljskem brivcu«. Pevka je imela tudi kot Violetta svoje najboljše momente v koloraturi, zlasti v višinah, kjer se ji grlo najbolj razširi. Kakor pri večini koloraturnih pevk, so tudi pri nji spodnji in srednji registri izdelani manj skrbno in nimajo bleska ostalih visokih tonov. Toda po figuri je pevka podala elegantno ln očarljivo Violetto, kakor je na našem odru nismo videli že dokaj časa. Pri občinstvu je imela lep uspeh . Ostale novosti iz našega gledališča so Hledeče: Kmalu bomo imeli gostovanje mlade, nenavadno nadarjene plesalke Getrude Kraus, ki nam je nedavno že pokazala svojo močno kreativno silo. Zaslužna članica našega gledališča Bo-gumila Vilharjeva, hčerka pokojnega skladatelja F. S. Viharja, bo slavila jubilej 25-letnega umetniškega dela. Nastopila bo v najnovejši komediji Bruna Franka »Nevihta v kozarcu vode«. Kot naslednja operna premiera in hkrati krstna predstava se nam obeta Konjoviče-va »Koštana« (po drami Bore Stankoviča). Dirigiral bo Krešimir Baranovič. Kot prva operna repriza pridejo na vrsto Wagnerjevi »Mojstri pevci« v delno novi razdelitvi vlog. Muzikalno vodstvo: Milan Sachs. Opereta pripravlja »Tri mušketir©« (Ralf Benatzky). Glavno moSko vlogo bo igral Tito Strozzi, ki se bo ob tej priliki prvič predstavil našemu občinstvu kot pevec. Naposled se nam obeta najnovejši operetni »šlager« »Viktorila in njen huzar«, delo mladega madžarskega skladatelja Paula Abrahama. Drama pripravlja najnovejše delo znanega madžarskega komediografa Ferencza Molnaria »Dobra vila« ln Savoirjevo komedijo »Mala Katarina«. Na konoertnem podiju je nastopil prvi5 v Zagrebu španski pianist Claude Arran. V njem smo spoznali temperamentnega umetnika, ki zelo čisla ekstremne kontra- predsednik nemško - jugoslo venskega društva v Beogradu, ki skrbi za kulturne vezi med obema državama. Križev pot rudarskih staroupokojencev Zagorje, 2. marca. V Beogradu se kujeta za naše revirje dve usodi: ena bo odločila usodo aktivnih rudarjev, druga bo odločila žitje staro« upokojencev, ki še davno nimajo onega »pokoja«, ki so si ga z žuljevo dlanjo za* služili. Svetovna vojna je tudi tem odme* rila občuten delež trpljenja; pokojnine, ki so se dotlej plačevale v dobrih kronah: člani 24, vdove 12 in sirote 8 kron mesec* no — so zbog denarne poplave zgubile vsa* ko vrednost Beda, ki je sedaj zajela bli* zu 4000 takih upokojencev, je zgrabila s koščeno roko in ker jim tudi poznejši ukrepi niso hasnili, se je njih število za* radi pomanjkanja skrčilo na ca. 2700. Torej je skoro 1300 staroupokojencev umrlo tiho, brez hrupa, tik pred nami na lakoti! Nekaj jih je pa napravilo samomor, ker so bili preponosni, da bi beračili. Položaj preostalih je slejkoprej nad vse obupen, če bi ne bilo doklade, ki jim jo daje Pokra* jinski pokojninski sklad za radarje v Ljub* ljani, bi bilo danes to vprašanje že od* Stranj eno. Od tega sklada prejemajo člani 150, vdove 112 otroci pa 42 D:n mesečno. Z drugimi besedami: ti ljudje »shajajo« s 156 — 200 Din mesečno, da shajajo, po» časi — odhajajo. Prejšnje čase so dobivali rudarji, ki so iz kakega vzroka izstopili iz službe, neke rezervne deleže od vplačanega denarja. Se* daj jih je deležen rudar le 6 mesecev, če se izkaže, da ta čas ni mogel dobiti dela v nobenem rudniku Jugoslavije. Po tem času pa sploh zgubi vsako pravico do podpore, pa da je doslej makar plačeval 20 di več let. Ce se zamislimo v vladajočo brezpo* selnost, je to krivica nad krivico. Staroupokojencem izplačujejo pokojni* no bratovske sklaidnice, ki so, kakor je po* kazala debata v seji banske uprave, proč* no pasivne. Samo zagorska ima do 50.000 Din mesečnega primanjkljaja, isto je v Trbovljah in Hrastniku. Da ta primanj* kljaj ne pride do izraza, leži v aktivnosti ostalih bratovskih skladnic, ker nimajo ra* di krajšega obstoja tolikih bremen v po* kojninah. Zato so staroupokojenci z vese« k) na do pozdravili namero splošnega zava« rovanja. Ta pravilnik se sedaj izdeluje v Beogradu. Staroupokoj encem bi bil od« merjen 5. pok. razred. Tu bi dobili največ mesečnih 400 Din, kar je sicer zelo skrom« na številka, ki bi pa v danih razmerah otr» Ia marsikatero tiho solzo razočaranja in bede. Saj nimajo ti ubožci mimo tega ni« česar več, starost jim onemogoča vsak po« stranski zaslužek. Če bi ne bilo dobrosrč« nih ljudi, sotrpinov v rovih, bi bili priča strahotne smrti onih, ki so žrtvovali sebe za dobro onih, ki so jih vrgli na smetišče revirjev. Zadnji njih up je pravilnik splo« Snega zavarovan ia, ki naj čim izdatnejše ozari dneve ljudi, kajti njim so dnevi že šteti. A mi. Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« greneici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborao učinkujoče naravno odvajalno sredstva »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ste v dinamičnem ln ritmičnem oziru. Igral je Bacha, Beethovena, Chopina m Llszta. škoda, da nam nadarjeni umetnik ni prinesel kakšnih glasbenih novosti iz svoje domovine. Židovsko akademsko društvo »Judeja« je priredilo koncert židovske glasbe z deli Schwarza (zagrebški skladatelj), Engela, Blocha, Rozovskega, Ahrona, Ravella in Prokofjeva. Pred koncertom je imel kratko uvodno predavanje Branko Grossmann. Eno najpozitivnejših del večera so b'le Ahrono-ve simfonične variacije na ljudska tema. To nenavadno težko delo Je z mojstrsko tehniko interpretirala Antonija Geiger-Eichhorn. Sodelovali so Se: Zagrebški kvartet, Marko RotmOller, A. Fischer, Pi-rika Pr&ger in Rade Ivellio. 2iga Hlrschler. Ruski glas o jugoslovanskih književnih revijah. V 3. številki praškega ruskega mesečnika »Centralnaja Evropa« je izšel informativen članek E. Zaharova: »Jugoslovanski književni časopisi«. Članek bi lahko bil popolnejši; tako pisec ne bi smel prezreti časopisa »Život i rad«, 5e že omenja »Venac« in čete pokojno »Voljo«. Izmed zagrebških revij ni omenjena »Hrvatska prosvjeta«, slovenske pa zastopa samo »Ljubljanski Zvon« (»Ljubljanski] kolokol«), o katerem sodi pisec, da je prekrasen časopis, »eden najresnejših periodičnih književnih listov Jugoslavije. Glas tega časopisa poslušajo pozorno in z velikimi simpatijami vsi književniki Jugoslavije.« Kakor v trojanski vojni . .. St Peter v Sav. dolini, 2. marca. V nedeljo popoldne sta'popivala hlapca Anton 2ohar in prleški Vinko v družbi lepe natakarice v št Petru. Ker se je njena ljubezen preveč nagibala na stran konkurenta, se je vnel že v gostilni tepež med njima. Pozneje sta spet debelo poplahnila jezo ln so šli vsi trije proti domu. Žohar-ju pa se je spet razvnela jeza in je planil za Vinkom, ki se mu je zaprl v hlev. Ko je odšel 2ohar po sekiro, da razbije vrata in pride do tekmeca, mu je leta ušel na »gang« pred hlevom. Ko je naposled junaški 2ohar pridrl do nasprotnika s sekiro, je zgrabil ta železne vile in je zabodel 2o-harja v vrat Ranjenca so odpeljali v celjsko bolnico v prav opasnem stanju. Poplave na Jesenicah Zaradi močnega dežja, ki je lil neprenehoma v noči od sobote na nedeljo, so vsi Jeseniški potočki in zbiralniki močno narasli tako, da cestni kanali in vodotoki niso mogli sprejemati take množine vode. Pred štefucovo kovačnico so se cestni kanali zamašili, da jo Je voda liki potoku, ki bi gnal mlinske kamne tri, usmerila po glavni cesti navzdol proti kolodvoru Pri Mesarju je v kleti stala voda poldrugi meter visoko, uničila stanovalcem hiše vsa živila, ki so bila shranjena v kleti, gostilničarju Francu Mesarju pa uničila več sodov vina ter mu povzročila občutno škodo. Sode je voda dvignila tako, da so plavali pod stropom kleti. Občutno škodo je napravila voda tudi gostilničarju g. Davorinu Tancarju, ker je napolnila njegovo klet prav do vrha. Jeseniški gasilci so z ročno brizgalno izčrpali vodo iz kleti in usmerili tok vode pred Sitarjem ra Zale in od tu skozi železniški podvoz v Savo in obvaroval s tem posestnike hiš še večje škode. To je že druga elementarna nezgoda v Mofsfri v ftuhaniu kave so bili že od nekdaj Turki. Njih metoda prirejanja se je ohranila od 16. stoletja do današnjega dne. Naravnost idealno turško kavo napravite, če uporabite kofeina prosto kavo Hag. Kava Hag je najfinejša, prava zrnata kava izborne arorae. Tudi v najmočnejši priredbi ne premagajo grenke snovi njenega žlahtnega okusa. Pri tem pa na turški način pripravljena kava Hag ne povzroča niti motenj spanja niti jakega bitja srca niti živčne razdraž-Ijivosti, niti ledvičnih ali želodčnih težkoč. Kajti kava Hag je prosta kofeina, te mnogim škodljive snovi v navadni kari. Celo otrokom lahko brez pomisleka dajete kavo Hag. Priredite si turško kavo Hag in Vi postanete prepričani prijatelj Haga! V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; servira se pa tudi v hotelih in kavarnah. dveh letih, odkar imamo novo cestno kanalizacijo, kar priča, da cestna kanalizacija ne funkcionira tako, kakor se je pričakovalo. Gorenjska svatba v Beogradu Revija jugoslovenskih narodnih noš - Kako so se odrezali naši svatje pred izbrano družbo veka, ki niti od daleč ne misli kaj takega, pa se mu, kakor bi padla z neba, vsuje predenj takale gorenjska ohcet! In pomi« slite si še naprej, kako je bilo, ko so na* ši ohctarji z državno trobojnico in »me* hom« na čelu prikorakali med ono pestro vsejugoslovensko družbo v prostrani ples* ni dvorani »Kola srpskih sestara«, vriska* joč in prepevajoč, kakor pri nas doma, vsi zdravi in čvrsti kakor dren Beograd, 1. marca. Sediš v svoji domači, vsakdanji gostil« niči in večerjaš. Kar tam zunaj »meh«: »Regiment po cesti gre...« in »ju*ju*ju*ju* hu!« Pa ti začno prihajati: starešina pa te* ta, pa ženin in nevesta, drug in družica in vsi svatje s »pogačo« pa se zavrte v veseli polki. Vse avbe in rdeče rute pa Žida in pas in irhovina, srebrni gumbi in »pera« na kastercu! Odkod so se vzeli?! Pogledaš malo bolje, pa vidiš tu St Ja» kob pa Trnovo in seveda tudi Šiško. Čud« no! Kaj počno v Beogradu? Če si pa snoči šel po Frankopanovi, si pa videl, kako se pred domom »Kola srp* skih sestara« zaustavlja avto za avtom in izstopajo ženske m moški v najizbranej* ših plesnih toaletah in pa vsa sila — na* rodnih noš. Ob vhodu pa čitaš, da »Anglo« ameriško*jugoslovenski klub« prireja svoj »Fancy Dress Bali«, na katerem se sestaja vse, kar je najlepšega v našem jugosloven* skem folklora vse tam gori od triglavskih sten pa tja doli do Ohrida in Belasice pla* nine. Pa pojde potem sloves o umetniškem čutu našega naroda, izraženem v krasoti naših narodnih noš, po vsem velikem zu* nanjem svetu in tudi tja čez »veliko lužo«. Da je taka prireditev, ne rečem ravno, ne* mogoča, gotovo pa nepopolna brez naših Gorenjcev, je pač umljivo, m tako je na posebno povabilo prireditvenega odbora prispela v Beograd naša »gorenjska ohcet«. Pa da jo vam predstavim. »Oče stareši* na« je sicer nekoliko mlad, toda Simnov« čev Rudolf ga predstavlja z vso zavestno dostojanstvenostjo gorenjskega kmetskega očanca, in še tembolj, ko ima v »teti« Ma» riji Habianovi svojo imenitno boljšo po* lovico. Ženin in nevesta sta skoraj pre* več znana, da bi ju vam izdal: Joško in Stana, tam nasproti šentjakobske cerkve, odkoder je njun žal toliko prezgodaj pre* minuli oče z največjim navdušeniem dol* ga leta ravnal šentjakobsko politično dru* štvo. Anžičev Janez in pa Jurčičeva Mica sta pa drug in družica, kakor da ju je sam preliubi Bog ustvaril za to. Potem pa svatje! Saj pravim, kakor da si jih vzel iz škatlice. In vse to — sedemnajst jih je — je uredil, kakor je treba in je prav, možakar, ki ga tudi poznate: Slavo Mar* kič. ki pa je na »ohceti« čisto navaden »svat«. Sedaj pa pomislite, kako prevzame člo* Na prireditvi sami je naša skupina s svojo pristnostjo in zaokroženostjo do* segla največji uspeh in splošno priznanje. Ob njenem nastopu se ploskanje kar ni hotelo poleči m ženin in nevesta sta vsto* pila v kraljevo kolo kjer je plesal le po en par od vseh skupin. Nekaj prav poseb* nega, za vso ono najodličnejšo mednarod* no družbo — prisotni so bili pač vsi pred« stavniki tujih držav, ki imajo svoja po« slanstva v naši prestolnici — prijetno pre« senetljivega pa je bilo razdeljevanje »po« gačea. Naši gorenjski ohcetarji so bili najljub« ši gostje prireditvenega odbora. Sprejem na postaji ob prihodu je bil kar najpri* srčnejši, a čez dan so si ogledovali Beo« grad in so se popeljali tudi v Zemun. Da« nes, po veliki plesni prireditvi, ki je trajala do ranega jutra, pa so se seznanili s še drugimi znamenitostmi naše prestolnice in so se nato z večernim brzovlakom vr» nili domov. SENZACIJA! SENZACIJA! Harry Piel govori v senzacijonalnem filmu ve-lenapetih atrakcij On al! jaz? Poleg tega še krasen dopolnilni spored! Predstave ob 4., 7. in 9. uril Elitni Kino Matica Telefon 2124 Strašne posledice alkohola ' Tragična smrt mladeniča v plitvi mlaki — Zopet nož in kol Gor. Radgona, 2. marca. 2e dalje časa je bil znan kot nepoboljš* Ijiv alkoholik 27*letni Alpjzdj Valner, po* sestoik obsežnega zemljiščb in- odbornik občine Sčavnica. S prekomernem zauživa* njem opojnih pijač si je nakopal božjast, ki ga je doslej čestokrat napadh. Po izjavi roditeljev je postal pred štirimi leti celo nekoliko slaboumen ter so morala nanj po* sebno paziti. Zadostovala je že mala koli« čina opojne pijače, da se je neštetokrat opi* janil do nezavesti Tako se ga je Alojzij tudi d'n pred usodnim dogodkom precej navlekel na neki žganjekuhi pri sosedovih. Ko je bil naslednji dan sam doma z m a* ter jo in deco njegovega brata« gospodarja, je mati slutila, da ne bo Alojzu ta dan pri* zanesla božjast. Da ne bi pri nenadnem padcu ponesrečil katerega malih otrok, mu je velela, naj gre nekoliko na zrak, da se osveži Sin se je podal iz sobe na prost*> in šel po opravkih h gospodarskemu poslop« ju, za katerim so bili kupd gnoja in plitva mlaka gnojnice. Četrt ure pozneje se je podal na stranišče m gosodarskim poslopjem eden ptrok ter našel nesrečnega Alojza, ki je ležal v mlaki gnojnice z obrazom, dočim je ves ostali del telesa ležal na suhem. Ponesrečenca ie naj* brž napadla božjast ravno v trenutku, ko je šel mimo mlake in je padel v mlako gnojnice na obraz tako nesrečnp, da se je zadušil. Na prestrašen krik 4Jetnega otroka so prihiteli frkoj domači in potegnili ponesre* čenča iz mlake. Vsi ukrepi, da obudijo nesrečneža k življenju so biM brezuspeš* ni Alojz je bil mrtev. * Celje, 2. marca. Te čvli sta se w5Hi pred senatom trojice dve razpravi, katerima je obema k um oval alkohol Prvi je stopil pred sodnike 22 s letni ru« dar Filip Osredkar iz Senovega pri Rajhen* burgu. Na Novega leta dan je popival z več tovariši po raznih gostilnah v Rajheraburgu. Druigii so se ppčasi ra®gubili, da sta ostala le še obtoženec in Ivan Sajovec pred gostil* no v Delavskem domu. Obtoženec je vabil Sajovca še na liter vina v gostilno. Ta se je pa branil, kar je Osredkarja tako razjezi* lo, da je potegnil nož in zabodel tovariša tik srca. Le en milimeter je manjkalo, da ni zadel desnega srčnega prekata. Ranje* nec se je bil zatekel v gostilno, kjer mu je nudil prvp pomoč zdravnik dr. Benedičič. Pozneje se je zdravil šest tednov v bolni« ci, ker je imel ranjena pljuča OsTedkar, ki je že enkrat na sličen način oklal nekega tovariša, se je zagovarjal s pijanostjo: »Sam ne vem zakaj sem ga, saj sva biia vedno dobra prijatelja. Prosim vas, gospode je sodniki, prepovejte mi za dvajset let go* stilne in da ne bom smel imeti nikoli noža pri sebi.« — Obsojen je bil na devet mese* cev strpgega zapora. Kazen je sprejel in jo takoj nastopil. Drugi se je zagovarjal pred sodniki Miha Zaveržek, posestnik v Dolu pri Slivnici, ku je udaril s kolom svojega hlapca Alojza Ro= miha tako hudo na podlaket leve roke, da mu jo je zlomil. Obtoženi gospodar je volil hlapcu Romihu, da je še' lani 6 * jimi hI ~pci, $o mu prisodili pravični sodni* ki tri mesece ječe, ki jih je obdolženec vda* no sprejel. — Oba primera imata svoje ko« renme v pijančevamju. Posebno cenena a tolikanj stiupena šmarni ca je glavni krivec vse posnrovelosti. t Domač« vesti * Za sreskega šolskega nadzornika v Ljubljani je imenovan Rado Grum, vadni-ška učitelj na državnem moškem učiteljišču v LJubljani * Izpremembe r železniški službi. Napredovali so zvaničniki II. kategorije iz 2. v j. skupino: Jagodi č Jan., Zidani most; Jam-nik Franc, «hnčič Jernej, Ljubljana; Jeklič Jakob, Ljubljana; Jerič Franc. Jazbec Janez, Maribor; Jesenko Janez, Ljubljana; Jevšovar Janez, Slov. Konjice: Kalan Martin, Novo mesto; Kirn Jožef, Klinar Blaž, Ljubljana; Kline Jernej, Celje; Knezetič Stepan, Novo mesto; Kočar Frančišek, Ljubljana; Kočevar Franc, Trbovlje; Kopač Jožef, Koprivec Franc, Kos Matija, Košeni-na Franc, Ljubljana; Kotnik Jožef, Maribor; Kovšca Anton, Kozjek Franc, Rakek; Kralj Andrej, Krašovec Jakob, K rajnik Jožef, Krznar Vincencij, Ljubljana; Kumer Ivan, Krumpak Miroslav, Kurbus Ivan, Maribor; Lah Mihael, Pragersko; Lahovnik Ivan, Lang Anton, Lešnik Ivan, Maribor; Maček Anton, Ličen Alfonz, Ljubljana, Lu-bej Janez, Celje; Malek Alojzij, Marat Jožef, Marinič Franc, Maribor; Markeš Janez. Jesenice; Medved Alojzij, Mesarič Franc. Maribor; Mirtič Frančišek, Mohar Jožef, Ljubljana; Mulej Štefan, Celje; Nagode Janez, Planina; Okretič Jožef, Orel Janez, Ljubljana; Oreški Peter, Čakovec; Paenik Lenart, Pajmon Anton, Maribor; Pajer Josip, Paljevec Franc, Pantner Anton, Pečnik Ivan. Penko Ivan, Ljubljana; Pečovnik Iv., Maribor; Perše Viktor, Poljčane; Pinierič Janez, Maribor; Pišljar Franc, Rakek; Pe-trovčič Anton. Pišljar Mihael, Pivk Janez, Podlesnik Dionizij, Podobnik Anton, Poga-čar Janez, Pohleven Jožef, Ljubljana; Potisk Jože, Pleteršek Ivan, Maribor; Prahin Mijo, Savski Marof; Pregel Matija, Rakek; Piemk Anton, Zidani most; Primožič Jernej, Rajar Rudolf, Rakovec Ferdinand, Ramovš Valentin, Ljubljana; Rapuš Matija, Novo mesto; Rebič Fran jo, Rogatec; Rošer Jožef, Maribor; Rozman Ivan, Ljubljana, Rudolf Engelbert, Poljčane; Simončič Albin, Zidani most; Sinič Frančišek, Rače-Fram; Skok Filip, Maribor glav. koL; Sku-mavc Jakob, Skobe Frančišek, Sonc Frančišek, Stermšek Simon, Stušek Miha, Ljubljana; Savli Andrej, Straža-Toplice; Skerja-nec Franc, Škerl Jožef, Škoda Janez, Skof Frančišek, Škof Janez, Ljubljana; Škofic Anton, Zalog; Štepec Janez, Štritof Alojzij, Štrumelj Anton, Tavčar Ivan, Ljubljana; Turek Tomo, Ptuj; Ulipi Jožef, Ruše; Ur-bas Lavrencij, Rakek; U1 Janez, Valenčič Franc Maribor; Vasle Alojzij, Celje; Ver-bajs Frančišek, Verbec Jožef, Verhovnik Janez, Ljubljana; Vinčar Jožef, Virant Jurij, Maribor; Vižin Franc, Ljubljana; Wag-ner Maksimilijan, Wesiak Janez, Maribor; Wurcer Andrej, Gor. Radgona; Zagoričnik Matija, Rakek, Zalar Anton, Ljubljana; Ze-bič Franjo, Sevnica; Zima Anton, Zima Iv., Jesenice; Zore Franc, Rakek; Žagar Gregor, Tezno; Zidan Valentin, Zalog. — Upokojeni so zvaničniki I/l: Vivod Ant, Pragersko; Dobnik Ivan, Ljubljana gL koL; Kočevar Ivan, Stara Cerkev pri Kočevju*, Mavc Franc, Ljubljana gL koL; Krainz Fr^, Maribor gL kol.; zvaničniki II/l: Prelog Anton, Maribor gl koL; Kert Jakob, Maribor gL kol.; Zupane Franc, Laško; Skerget Leopold, Hrastnik; Kržič Franc, Ljubljana gl. koL; Kante Ivan, Mirna peč; Potočnik Janez, Črnomelj. Premeščena sta zvaničnika L kategorije: Tomec Ivan, Ljubljana I. gL kol.; v kurilnico Postojno in Čehovin Josip, Postojna, v kurilnico Ljubljana I. gL koL Postavljeni so za staL uradnike II/5: Gre-gorka Boris, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Perkavec Albin, Ljubljana gL kol.; Benedičič Valentin, Ljubljana gor. koL; za zvaničnike III/4: Poschl Rudolf, signalna sekcija Ljubljana; Trojar Frančišek, Gra-dac v Beli Krajini; Goleš Rozalija, prometno komercijalni oddelek; za zvanič. 11/3: Kerle Jožef, kurilnica Maribor. Sprejeta sta dnevničarja: Seibitz Viljem, Rimske toplice; Rustja Alojzij, Sevnica. Služba je prestala uradniku III/3 Cedilniku Francu, kurilnica Ljubljana I. gl. koL * Reklame na pisemskih ovitkih. GJede reklam na pisemskih ovitkih je izdan odlok, ki pravi, da ministrstvo dovoljuje pisemske ovitke z reklamo še do 15. aiprila letos. Po 15. aprilu pa pošte pošiljk v ovitkih z reklamo ne smejo več sprejemati. Prepovedano je na ovitkih oglašati posamezne predmete z označbo njihovih cen. Pošte morajo tvrdke, ki bi bile ta-teresirane, o tem obvestiti in jim dati na zahtevo potrebna pojasnila. * Brzojav in telefon v Majšpergu, Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljana razglaša, da je bila nedavno pri pošti v Majšpergu otvoriena telefonska centrala in brzojavna postaja. Uvrščena je v medkrajevni telefonski vod Maribor 1 — Majšperg kot končna postaja Posredovalni postaji sta Maribor 1 i. Pragersko * Razpis zdravniških slnžb. OUZD v Ljubljan? razpisuje dve mesti zdravnikov v uradovem ambulatoriju v Ljubljani. Mesečna plača 2500 Din. Prošnje je vložiti osebno ali priporočeno po poŠti do 7. marca. KINO IDEAL Premiera krasnega filma Za rešitev otroka SANDRA MTLOVANOVA Ob 4., yz8. in 9. uri. Ganljivo! Vremensko norelo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 2. marca 1931. številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, temperatura, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Ljubljana: 7, 752.0, —06. 90, mirno, 8, sneg, 9.2; Maribor: 7,752.5, —2.0. 00. N2, 10, sneg, 4.0: Zagreb: 7, 751.5. 1.0. 90, MW2, 10, sneg, 13.0; Beograd: 7, 747 9, 20, 90, W2, 10, dež, 6.0: Sarajevo: 7, 748.8, —1.0, 90, NW2, 10. sneg, 13.0; Skoplje: 7, 744.4, 5.0, 90, SE2, 10, dež. 4.0. Najvišja temperatura v Ljubljana' 5.6, v Mariboru 11J, v Zagrebu 100, v Beogradu 14.0, v Sarajevu 12.0, v Skoplju 10.0. — Najnižja temperatura v Ljubljani —0.3, v Mariboru —2.0, v Zagrebu 1.0, v Beogradu 1.0. v Sarajevu —1.0, v Skopljti 4.0. Solnce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 17.49; Iona vzhaja ob 16.28, zahaja ob 6.31. Glede podrobnih pogojev za službo daje pojasnila šef-zdravnlk urada, soba 227. * Del pevskih zborov včlanjenih v Huba-dovi pevski župi t>o koncertiral na velikem koncertu pod vodstvom župnega zborovodje v nedeljo, dne 8. t m. popoldne ob 15 v velik: dvoran; ljubljanskega Uniona. Trinajst zborov nastopi pod vodstvom svojih dirigentov z izrazito jugoslovenskim sporedom. Veliko zanimanje s strani poslušalcev m polna dvorana naj bo delno plačilo pevcem. ki pridejo ta dan z vseh strani v Ljub-•'iano. Vstopnice od 30 Din navzdol prodaja Matična knjigarna v Ljubljani. * Pevski zbor slovenskih učiteljev v Beogradu. Jutri prispe v Beograd pevski zbor Udruženja jugoslovenskih učiteljev. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije bo zbor zvečer priredili svoj prvi koncert na univerzi, veiiki koncert zbora pa se bo vršil v četrtek v Narodnem gledališču. Na programu so skladbe Forsterja, Lajovica. Mokranjca, Adamiča, Kogoja in drug h. Beograjski učitelji in JPZ bodo naš odlični zbor slavnostno sprejeli na kolodvoru. * Glede na ponovne primere trgovanja s koncesijami za periodično prevažanje oseb opozarja banska uprava javnost, da obrtne koncesije ki so podeljene le na ime prosilca niso tržni predmet. »Nakup koncesije« ne ustvarja pravice do njenega izvrševanja in tudi ne prejudicira prosti odločbi ob-Uatva ali naj se kupcu, ki mora zaprositi za koncesiijo na lastno ime, ta podeli ali ne. * Marčevo vreme. Po nedeljski muhavosti se je marec včeraj pokazal nekaj prijaznejši in je začel prav prijetno prigreva-ti, da je naglo kopnel sneg. Enako ie bilo v vsej banovini. Po nedeljskem deževju in snegu je nastopilo lepo vreme, ki pa v nekaterih krajih povzroča naraščanje voda. o čemer poročamo na drugih mestih. Da pa je pomlad na pohodu, nam pričajo zopet številni cvetoči pozdravi, ki jih dnevno prejemamo v uredništvo. Gdč. Vida Goličeva iz Preddvora nam je celo poslala cvet kraljevske rože. ki sicer res še ni vzcvetela zunaj v naravi, a je za sedanji čas njen cvet vendar posebnost * Novi grobovi V splošni bolnici je preminila ga. Pavla Feldsteinova, soproga strojnega stavca Narodne tiskarne Pogreb pokojnice. ki je bila blaga žena. bo v sredo 4. t m. ob pol 16. izpred splošne bolnice. — Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalie! * Izprememba poštnih okolišev. Iz okoliša pošte Do) pri Ljubljana so se izločili kraji Gostince, Gradovlje in Podgrad ter se priključili okolišu pošte Devica Marija v Polju. * Dostava poštnih pošiljk na dom. Dravska direkcija pošte v Ljubljani opozarja, da se vrši dostava pošiljk na dom pn vseb poštah njenega področja, torej tudi pr poštah Čabar, Gerovo. Plešče, Prezid in Tt-šče, ki so nedavno prešle iz območja Savske direkcije v območje Dravske direkcije. * Nova naša trgovska ladja. V splitsko pristanišče je doplovil novi parobrod »Mo-sor«, last družbe Karaman, Lisičič & dru-govi z nosilnostjo 1420 ton. Parobrod je bil zgrajen v Franoiji. Delovanje Zavoj krat. 8 Din — ABTIN-draiej je istovetno z I normalnim fki iztrebljenjem zadostuje za * Poseben vagon za prevažanje rib. Društvo ribarjev v Splitu prosi prometno ministrstvo in ministrstvo trgovine, da se uvede na progi od Splita preko Zagreba do Beograda, odnosno do Ljubljane poseben vagon za dnevni prevoz svežih rib. * Ogromen ribnik v Omišu. Dela za napravo ogromnega ribnka v Om.šu v Prv morski banovini bodo v kratkem dovršena Ribnik last grofice Kulmerjeve, zgrajen na rtu Škanju, zavzema deset ha vodne površine in bo aktiven že letošnjo pomlad. Iz ribnika se bosta oskrbovali s svežimi ribami zlasti tržšči v Splitu in Zagrebu. Gradbena dela vo-ii inž Žarko Deškovič. * Darila. Za Ciril Metodovo družbo je poklonil g dr. EmH Gaj v Ljubljani 150 Din namesto cvetja na krsto ge. Josopine Kob-lerjeve iz Litije, ga Lojzika Domicljeva v Mariboru pa 100 Din. — Za Dom slepih le darovala rodbina Hinterlechner-Conč v Poljčanah v počaščenje spomina ge Marije Svetlinove 200 Din. — Krajevnemu odboru RK v Ljubljani je nakazalo Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev 50 Din. — Družbi CMD sta darovala g. I. Rozman 100 Din in ga. Klementina Vončinova 50 Din, oba v Ljubljani v počaščenje 70 letnice notarja A. Hudover-nika. Iskrena hvala! * Veliko Sarajevo. Mestna občina Sarajevo je prejela spomenico trinajstih sosednih občin, ki so izrazila željo, naj bi se sklicala konferenca, na kateri bi se razpravljalo vprašanje inkorporacije teh občin v mest občino sarajevsko. Sarajevska mestna uprava bo v kratkem razpravljala o tem važnem vprašanju. * Blagajniški primanjkljaj! 1000 Din plačam onemu, ki mi naznani osebo, ki Je prejela dne 28. februarja večji znesek preveč. Obvestilo prosim pod »Blagajnik« na oglas, ni oddelek »Jutra«. * če so otroci sami. Neki cigan v Poža-revcu Je v soboto kakor običajno odšel zgodaj na delo, v mali kolibi pa je pusti! svoja dva otročiča, stara 5 in 2 leti. Starejši fantek se je začel Igrati z ognjem ta je šop slame položil na žerjavico. Pa se Je po nesrečnem naključju vnela v bližini stoječa postelllca. Mali otročiček ie zgorel, starejši pa se }e v dimu zadušil. * Velika perutninska farma pogorela. Na veliki perutninski farmi Save LJubiča v Novem Sadu je v soboto ponoči Izbruhnil požar, ki Je trni«! vdik del perutnine, škoda se ceni na 150.000 Din * Tatvina 77.000 Din v Beogradu. V ma-nufaktumi trgovini bratov Gabajevih v Knez Mihajlovi ulici v Beogradu je v so- Kdor fotografira ima reč od življenjal Od VaSih tudi najmanjših plošč in filmov Vam napravi POVEČAVE "A"LC LJUBLJANA droge ri|a MARIBOR boto dopoldne neki lopov ukradel gospe) Ani Dačanski na skrajno drzen in spreten način iz ročne torbice znesek 77.000 Din. Gospa je denar nekaj prej dvignila v Narodni banki in se spotoma oglasila v trgovini. da nakupi nekaj potrebnih stvari. Tatvino je opazila čez čas. Policija se je doslej zaman trudila, da bi dognala, kako je tatvina bila izvršena in kdo jo je utegnil izvršiti. • Smrtna obsodba. Pred sodiščem prve stopnje v Prokuplju se je preteklo soboto vršiila kazenska obravnava proti Ljubomiru Novoviču in tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi umora Stanoia Vujadinoviča. Novo-vič, ki je obsojen na smrt, en sokrivec na dosmrtno ječo. drugi pa na petnajst let robi je. ITO zobna pasta n a f b o 11 š a ! ♦ Kakor Je znanstveno dokazano, je za, prtje bolezen, ki se osobito rada pojavi pri ljudeh, ki mnogo sede doma. Ako se vam primeri kaj takega, ne pozabite zvečer pred spanjem užiti eno ali dve žlici »Figo-ia« in uredila se vam bo prebava m popravilo zdravje. Figo! dobite v vsaki lekarni. * Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, pHsira in lika tovarna Jos. Reich. * Kakor zahteva moda sedanie dobe, da je treba poudariti lepo linijo telesa, tako se zahteva tudi od dečje frizure gracijozna oblika. ki harmonično dopolnjuje celotno poja-vo. Ta od mnosrih zaman iskani smoter doseže modema dama igrale z rednim negovanjem las s pomočjo »Pixavona« Močne pene tega prijetno duhtečega mila za umivanje las naoravljajo lase vollne ta omogočajo bohotno, osvafajočo obliko frizure Za krasno pričesko ni sijaj las dolguje elegantna dama zahvalo umivanju glave s Pixavonom. Tako ustvarja Pixavon važen nogo! za veliki ugled, ki era dandnnes uživa mladostno v;tka miava da me. Tekoč' Pi-xavon se zdaj dobiva tudi v obliki sham- poona. Iz Lfubljane o— Polkovnik Švec ▼ filmu. Jutri ob 16.. pol 20. in 21. bo predvajala ZKD v kinu »Dvor« znameniti film »Polkovnik Švec«, izdelan po istoimenski češki drami. Film nam predočuje v krasnih slikah Golgoto če-šk.h iegijonarjev v Rusiji, njihove boje z rdečo armado in njihov zmagoslavni po-vratek. Osrednjo osebo tega krasnega filma predstavlja polkovnik Švec, mož junaškega srca in velikih sposobnosti. Izvoljen od svojih vojakov za poveljnika je vodil svojo armado od zmage do zmage. Morda bi mu uspelo tudi poraziti boljševifce. če bi ruske protiboljševrške armade ne oklevale m mu pravočasno priskočile na pomoč. Tako pa je moral namesto proti zapadu kreniti proti vzhodu in voditi svoje legije preko Sibirije. Vedni boji z boljševiško armado. podpihovanje raznih, sovjetoin prijaznih emisarjev v lastnih legijskih vrstah, vse to je naposled pripravilo češke legijonarje do tega« da so svojemu vodji odpovedali pokorščino. Hrabri polkovnik tega ni mogel preboleti. Raje si je vzel sam življenje kakor da bi moral s svojimi očmi gledati po-gibelj čeških legij v kaosu ruskih razmer PolkovnJkova prostovoljna smrt je češke vojake iztrezn2a. Vsi kakor en mož so stopili zopet na branik svojih idealov m si priborili povratek v osvobojeno domovino. — Krasni film naj si vsakdo ogleda. Predvajan bo jutri in v četrtek. Cene so nizke. u— Stavbinski delavci za svoje pravice. Stavbinski delavci so billi doslej prepuščeni samim sebi. Nihče se ni brigal za njih usodo. kar jih je drago stalo. Na vseb aoncih in krajih so jih izrabljali Posebno so to čutili naši domačini v Ljubi jam ob času stavbmske sezije. Velik naval nekvalificiranega delavstva je dajal stavbenikom možnost da so dobili za najnižjo mezdo delavca Ni se vprašalo za strokovno znanje, ne za sposobnost plača ie bil faktor, ki je odločeval v glavnem. Stavbinski delavci Ljrbljane in njene okolice so si pri Narodno strokovni zvezi ustanovili poseben »Odsek stavbinskih delavcev«, ki bo skušal urediti tudi pereče vprašanje tega delavstva. Odsek ima svoj posebni odbor, v katerem *o samo priznanj stavbiski delava, ki jamčijo, da bo odsek imel uspehe. Stav-h rski delavci pozivajo vse svoje še ne organizirane tovariše, da se čim prej organizirajo V ta namen naj se zglasijo pri Narodno strokovni zvezi v Ljubljani palača Delavske zbornice. II. nadstr- nad knjižnico Delavske zbornice, vogalni vhod. a— jubilej ugledne tvrdke. Danes praznuje ugledna ljubljanska veletrgovina z vinom Bolaffio in sinovi petdesetletnico obstoja Tvrdka. ki se je iz skromnih počet-teov po smotrenem in vedno uspešnem prizadevanju razvila v eno izmed vodilnih trgovin z vinom v naši državi, uživa danes sloves po vsei Jugoslaviji in tudi daleč izven nje. Svoj zlati jubilej bo tvrdka Bolaffio proslavila danes na kulinarični razstavi tn bo svoje odmejalce ta goste postregla z najizbranejšo staro kapljioo. »Bele kape«, ki si štejejo v posebno čast da se ta znameniti jubilej slavi na njihovi veliki prireditvi, bodo porabile to priliko, da vedno darežljivi tvrdki odnosno njihovim lastnikom izrazijo ooleg čestitk tudi zahvalo za njeno vzorno naklonjenost Za preproge nespremenljiva SMYRNA VOLNA TONI JAGER, LJubljana, Dvorak! trg it. L 1848 o— Iz gledališča. V soboto bo premijera drame »Dom osamelih žena« poljske pisateljice NaIkowske Režira ga. M- Vera. V operi se ponovi drevi za red E prvič v letošnji sezoni »Svanda dudak«. Kot ropar Babtaskl se predstavi g. Marčec. komično vlogo glavarja-vraga poda g. Zupan, ostala zasedb* kakor pri premljeri. Dirigent ravnate?} Polič. Jutri se uprizori za red A zadnjič v sezoni: »Nina nana. punčka moja« ta Smrtne«. V Četrtek pride n?. oder po večletnem presledku krasna Chavpertierova opera »Luiza«, polna melodljozne. zelo učinkovite glasbe, pretresljive dramatične vsebine. Naslovno vlogo poje priljubljena ga. Gjungjenac-Gavellova. njenega partnerja g. Gostič. očeta Izvrstni hiterpret g Primožič. Po skušnjah m dela sodeč, bo to ena najjačjfli v tej sezoni uprizorjenih opernih predstav. Vstopnice so v predprodajl o— Pevski večer naše najodiičnejše koncertne pevke bo v petek 6. t m. v Filhar-monični dvorani. Ime koncertantke ge. Pavle Lovšetove je v vsakem pogledu Jamstvo. da bo koncert na izredni umetniški stoonji. Znano pa je tudi s kako srečno roko izbira gospa iz zaklada svetovne literature svoj vsakoletni koncertni program. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. u— O novem osnutku zakona o socijai-nem zavarovanju in nJega nevarnosti za nameščence bo govoril drevi ob 20. v salonu restavracije pri Levu na predavanju Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev pc.dairektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič. K važnemu in zanimivemu predavanju so vabljeni vsi interesenti. Vstop prost u— Slovensko zdravniško društvo naznanja svojim članom, da ima 7. t m. ob 19.30 v restavraciji »Zvezdi« redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: L Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila odbornikov in revizorjev, 3- volitve novega odbora in revizorjev, 4. izprememba pravil, 5 slučajnosti. u— Sočani in prijatelji društva »Soče« bodo imeli v soboto dne 7. t m. v salonu pri Levu zopet priliko slišati zanimivo in poučno predavanje našega pisatelja prof. dr. Ivana Laha ki bo govoril o ideologiji našega naroda pod naslovom: »Kralj Matjaž ui kraljevič Marko.« Sočane in prijatelje vabimo, da se polnošteviJno udeležijo lepega predavanja Vstop vsem prost. u— Vse v redu. Policijska kronika ni včeraj zabeležila niti enega omembe vrednega dogodka. Enako so uživali počitek na reševalni postaji in v bolnico je prišlo le nekaj običajnih bolnikov. u— Velik družabni ples s plesnim turnir« Jem za prvenstvo Dravske banovine se bo vršil v soboto, 7. t. m. v veliki dvorani Kazine. Informacije in prijave pri mojstru J2nku v Kazini Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. u— Darasko perilo, moderne bluze, torbice, floraste nogavice in rokavice po naj-solidnejšib cenah pri tvrdki Šterk nasl-Karnščnik. Stari trg 18. u— Srajce, športne In modne, kravate ln nogavice v krasni izberi in najceneje pri tvrdki Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. u— VelemesarrJa Slamič, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 6. vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da je s 1 marcem znatno znižala cene mesnim in konzervnim izdelkom, masti, slanini itd. — Priporoča sveže meso pitanih volov, štajersko perutnino in divjačino, fine narezke, razne delikatese td — Hoteli gostilne, trgovine in društva imajo posebne cene na debelo. Telefon 2973. Postrežba točna. Iz Maribora a— Drugo gostovanje slavnih Hudože-stvenikov bo danes v velezanimivi drami sovjetsko-ruskega pisatelja M. Bulgakova »Bela garda« (Dnevi Turbinovih). Snov je zajeta iz ruskih meščanskih bojev. Priporočamo čim prejšnjo nabavo v predprodaji. Cene povišane. V primeru dobrega poseta bodo Hudožestvenfki podaljšali gostovanja še v sredo s tragedijo Vladimirja Volken-štajna »Rusija na razpotju.« a— Za počitniški doma kraljice Marlle pri So. Martinu na Pohorju bo priredilo Slov. žensko društvo 3. majnika dobrodelno tombolo Cisti dohodek se bo uporabili za gradbo prepotrebnega kopališča pri tej lepi mladinski napravi. Društveni odbor se bo te dni obrnil na meščanstvo s prošnjami za prispevke z darili ta pričakuje se, da bo naletel povsod na ugoden odziv. a— Stavbni mojster ln tovarnar Fran Derwuschek umrL V svoji vili v Košakih je v nedeljo zvečer podlegel možganski kapi industrijalec in stavbni mojster Fran Der-wuschek. star 67 let Rojen I. 1864 v Gradcu se je že v zgodnji mladosti nastanil v Mariboru, kjer se je udeistvoval pri takratnem mestnem gradbenem uradu kot tehnični uradnik. Kmalu pa se je osamosvojil ter si je v nekaj letih ustvaril cvetoče stavbno podjetje. Skoraj vse večje zgradbe ob koncu minulega ta v začetku tega stoletja v Mariboru in okolici je gradil on. Kot stavbenik ie užival daleč na okrog velik ugled m je gradil med drugim tudi delavsko kolonijo v Trbovljah. Ze 1. 1902 je od Kola-riča v Košakih kupil malo ročno opekarno, ki jo je v teku let razvil v ogromno industrijsko podjetje, ki je danes nedvomno največja opekarska industrija v Sloveniji ta ena največjih v državi sploh. Udeleževal se je tudi javnega življenja v mestu in okolici, načeloval raznim kreditnim organizacijam in sodeloval v raznih drugih kor-poraciiah. Bil je tudi navdušen šahist in v zadnj'h letih glavna opora mariborskega šahovskega kluba. Ob priliki zadnjega Alje-hinovega obisak v Mariboru je nastopil tudi na tunirju. Blag mu spomin! a— Zgodovinsko društvo v Mariboru. Šesti večer zgodovinarjev bo prvo sredo v marcu 4 t m ob 20 v mali sobi restavracije Narodnega doma. Na dnevnem redu je predavanje o Zedinjenih državah Severne Amerike, o njih postanku tn razmahu do svetovne velesile. Vabljeni vsi prijatelji zgodovine, zlasti še poklicni zgodovinarji. a— Pregled vojnih obveznikov letnikov 1881—1905. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da bo naborna komisija tudi ob priliki letošniega glavnega nabora pregledovala vojne obveznike starejših letnikov, ki se čutijo za vojaško službo nesposobne. Vs' taki v mestu stanujoči se pozivajo, da se javijo v čnsu od 2. do 7. marca pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.. med uradnimi urami. S seboj nai orinesdo v'n. Izvoljen Je bil po večini stari odbor z g. WeWom W predsednikom ta g. Jančičem kot podpredsednikom. S !• januarjem 1932. Sum« &e daaes nepreklicno zadnjikrat ob 4, y2 8. in 9. uri ZVOČNI FILM KRALJ VALČKA film petja, lepih melodij in arij V glavni vlogi ITA RENA TeL 2730 Kino „DVOR" bo uvedla Trgovska samopomoč za izplačilo posmrtnine karenčno dobo in sicer za I. kategorijo 6 mesecev, za II. pa leto dni. dni a— Blago sumljivega izvora Je prodajal v nedeljo zvečer v neki gostilni v Franko-panovi ulici brezposelni delavec Matija Zemljič. namreč rezUnik za vijake pri ceveh vreden 1000 Din (fo p :f ■■ prijel, odkod ima rezilnik. ie najprej trdil, da ga je našel v sitegu pred neko gostilno že pred dvema mesecema, pozneje pa. da je kupil od nekega neznanca. Ker pa ie bil 20. jan. t. L ta rezilnik ukraden instalaterju Rihi pri neki novi stavbi v Rihovi ulici, bo policija sedai ugotovila, če ni morda ta rezilnik iz dotične tatviae. Sumljivca so pridržali v zaporih. Iz Celfa e— Tujski promet v februarju. V preteklem mesecu je obiskalo CeTj>e skupno 816 tujcev, ki so bili po državni pripadnosti: 623 Jugoslovenov, 98 Avstrijcev, 34 Nemcev, 25 čehoslovakov, 22 švicayev, 12 Italijanov, 9 Madžarov, 6 Rusov, 3 Francozi m po 1 Anglež, Poljak, Rumuu in Španec. Po poklicu pa je bilo 2S9 trgovskih potnikov, 161 delavcev, 63 uradnikov, 63 obrtnikov, 18 dijakov 13 industrijcev, 11 zdravnikov, 5 odvetnikov, dočim je bilo 193 oseb brez poklica. e— Kolavdacija moderniziran« mestne klavnice. V ponedeljek 16. t. m. ob 16.15 se bo sestala v mestni klavnici uradna komisija, ki bo kolavdirala moderne in nova obratne naprave v klavnici. Interesenti in mejaši se vabijo, da prisostvujejo komisiji. e— Občni zbor celjske podružnice »Soče« se je v nedeljo popoldne vršil v Celjskem domu Udeležba je bila prav lepa in so prispeli člani ter gostje iz vseh krajev bivše mariborske oblasti in je bila dvorana polna. Iz podrobnih poročil raznih društvenih funkcionarjev je bilo razvidno široko in uspešno humanitarno delo društva v preteklem letu. Velike so zasluge društva, ki si jih je pridobilo s podpiranjem najbednejših, tistih nesrečnih bratov, ki so bili primorani zapustiti svoj dom, svoje Imetje in svoje najdražje le zato, da si rešijo g-olo življenje in dobe zlato svobodo v Jugos^viji Dohodki društva se stekajo iz mesečnih članskih prispevkov in skromnih preostankov raznih prireditev. Toda potrebe so znatno večje od dohodkov. Naloga novega odbora, v katerega so bile izvoljene osebe, ki uživajo polno zaupanje vsega članstva, bo poiskati novih načinov in možnosti povečanja društvenih dohodkov. Zborovale! so se s toplo ljubeznijo spomnili nesrečne Marušičeve družine in ji urno zbrali med seboj in iz društvenih prejemkov primerno vsoto. Na-daljne prispevke pa »Soča* pobira pri celjskem občinstvu in naj ne bo nikogar, ki bi odklonil nabiralce. Mnogo žrtev in ljubezni bo še treba! e_ Javnosti v vednost. 18. marca priredi dijaška organizacija »Sloga« v Celju svojo akademijo. Prosi druga društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. e— Ustanovitev Strelske družine v Sto-rah pri Celju. Pretekli četrtek se ie vršil v štorah pri Celju pripravljalni sestanek za ustanovitev samostojne Strefske družine. Sestanka se je udeležilo nad 50 Štorianov. Sklenjeno je bilo, da bo ustanovni občni zbor že v četrtek 5. marca zvečer. e— Sred postni sejem. Običajni kramar-ski in živinski sejem, ki se vrši v Celju vsako leto prvo soboto po sredini posta, bo letos 14. marca e —žrtve nesreč tn napadf»v. V četrtek si je pri popravljanju motorja močno poškodoval levo roko pisarniški praktikant Leopold šumej, uslužben pri Rudolfu Kle-peju v Laškem. Na Liubnem je v soboto zvečer nekdo napadel 361etnega dežnikarja Viktorja Roja z Liubnega in ga obstrelil v levem zapestju. Isto noč je bil napaden od več moških 311etnl rudar Anton Bizjak z Rečice pri Laškem in je dobil globok vbodljaj z nožem v hrbet. e_ Mestni kino v Celju bo predvajal drevi zelo napet in zanimiv film »Avtomobilski tatovi« s Harryjem Pielom v glavni vlogi. Uvodoma se predvaja zabavna zvočna predigra. Začetek ob pol 21. Iz Kranja r— Dražba gramoza. V ponedeljek 9. t m. bo ob 9. v pisami sreskega cestnega od* bora v uradnem prostoru, hotel »Nova pošta«c, dražba gram.oza za naslednje ceste: Kranj—Bitnje—Skofja Loka. G-^ej—Stra* žišče do Masterla, od Lam do Sp. Bitnjn, Kranj—Besnioa, Kranj do Žniderja v več pddelkih, Kranj—kolodvor, Kranj—Gorice, Naklo—Kokrica, Brdo—Brdtof in Kokrica —Preddvor. Iz Skoffe Loke SI— Vprašanje člana banskega sveta za Škofjeloški okraj. Pristojni činitelji v Škof* ji Loki delujejo na imenovanju člana ban« skega sveta za škofjeloški sodni okraj. Brez 167 gojenk ursulinskega samostana, brez vojakov 52. pehotnega polka in brez po» množitve prebivalstva z uradništvom in de« lavstvom v zadnjem desetletju šteje £kof« ja Loka z Vincarji in Podnulferco 2105 lju» di .okraj sam pa okoli 27.000 prebivalcev, kar opravičuje upanje na imenovanje last« nega zastopnika v banskem svetu škofja Loka, ki je nekak prirodni center Selški in Poljanski dolini in delu Sorskega polja, pri« čakuje, da ji bo želja izpolnjena. §1— škofjeloški gasilci so si osnovali svojo »Samopomočki združuje okoli 50 članov. Člani vplačujejo vsakega četrt leta po 10 Din. Posmrtnina znaša 2000 D;n Ker so prvotni pomisleki že precej popustili, se bo število članov »Samopomoči«: gotovo še dvignilo. Z Jesenic a— Gradnja carinarnice Pri ofertalni li« citaeiji za gradnjo jeseniške carinarnice, ki se je vršila pred kratkim na ban^i upravi v Ljubljani, so bila gradbena dela od» dana gradbeni tvrdki Tonnies iz Ljuhliane kot najnižji ponudnici Gradnja 6e prično X najkrajšem času. Z Bleda bi— Blejsko okrožno bolnico so začeli te dni prenavljati Opozarjamo županstvo, naj se obenem popravi in temeljito posuje cesta, ki drži k bolnici, da bo enkrat ko« nec večnib pritožb. bi— Kronika ribenske župnije. V L 1930. je bilo v ribenski župniji rojenih 18 otrok (9 moškega in 9 ženskega spoda). Umrle so štiri osebe Oklicanih je bilo v minulem letu 12 parov. Iz Višnje gore Yg— Elektrika zagraške elektrarne, last bivšega oblastnga odbora, je svojevrstno poglavje. Ce je le količkaj vremenske iz-premembe, nam koj pokaže svojo temno stran, da imajo potem prodajalci sveč večji promet. Resnica pa je menda tudi, da ni tok nikjer tako drag. kakor prav pri tem podjetju Kadar je kaka motnja, smo vselej prisiljeni čakati najmanj eden do dva dni, preden se zadeva zopet spravi v red. V Višnji gori nima podjetje nobenega monterja, pač pa jih ima na Grosupljem in v Stični, ki seveda ne morejo vedeti sa defekte v naši okolici, dokler jih ne obvestimo. Prosili bi upravo elektrarne v Zagradcu, da nam posveča nekaj več pozornosti. Iz Novega mesta n— Na občnem zboru Kola jugoslovenskih sester je bil izvoljen naslednji odbor: predsednica ga. Olga Skalicka, podpredsednica ga. Zinka Marinčkova, tajnica gdč. Mara Agnitscheva. gospodarica gdč. Mikuličeva; odbornice: gdč. Marija Clari-cijeva, ga. dr. Pavla Režkova, ga. Picko-va in ga dr. Pavličeva. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo v teku preteklega leta 6 dobro uspelih prireditev. Društvu so bili nakazani tudi različni podporni zneski, kakor od banske uprave, mestne občine, zasebnikov in drugih zavodov. Društvena blagajna izkazuje dohodkov 13.029.80 Din in izdatkov 12.604.25 Din, ki so se po večini porabili za razne podpore, zlasti revnim šolskim otrokom. Iz Zagorja »— Krajevni odbor RK bo imel 4. mar« ca svoj redni občni zbor v topliaki šoli. Iz Trbovelj t— Dobrodelno akademijo bo priredil od« bor RK v soboto ob 20 v Sakolskem domu z lepim umetniškim programom. Cisti do« biček je namenjen za ferijalno kolonijo rev« ne dece. Prijatelji, udeležite se v čim večjem številu! t— Športnikom. V četrtek bo predaval ob 18. v Sakolskem domu v Trbovljah g. dr. Baumgarten o »Negi zdravja v vsak d a* njem življenju«. Vabljeni vsi člani športnih društev! t— Brivski salon Hutar in Zorlnc je naznanil šolskemu vodstvu, da striže siromašne šolske otroke brezplačno, ako se zglasijo z listkom šolskega upravitelja ob določenih dneh v njegovi brivnici. V 'eda-nji krizi pozdravljamo to lepo gesto g. Hu-tarja in priporočamo njegov atelje, ki je opremljen z najmodernejšim aparatom »Rušo« za trajno kodranje. t.— Sokol priredi tudi letos veliko tombolo, ki bo po dobitkih prekašala vse dosedanje in tudi lansko. Srečke so že v pro-metu. Segajte pridno po njih! Iz Hrastnika h— Pogreb ruskega generala g. Planso- na se je vršil v soboto popoldne. Udeležila se ga je vsa hrastniška gospoda, saj je večini bil pokojni učitelj francoščine. Njegovi učenci, ki so ga zelo spoštovali, so poklonili v slovo krasne vence. Mrtvaškega sprevoda so se udeležili tudi mnogi drugi, da vidijo pravoslavni pogreb, ki je pri nas redek. h— Napad. V nedeljo se je v mraku vračala iz Trbovelj Antonija Bevčeva, žena upokojenega rudarja. Na Ojstrem blizu čaterja jo je napadel mlad moški in ji vzel iz rok torbo, v kateri je imela gotovine in potrdilo rudniškega konzuma za več sto Din še ruto ji je snel z glave in nato pobegnil čez »jame« proti Trbovljam. Na tej samoti so se slični napadi že večkrat izvršili. Sz Eimskifi To^*ic rt— Osebne vesti. Za železniškega aspi« ranta na naši postaji je imenovan g. Viktor Lešn:k iz Pragerskega: enako mesto je bilo dodeljeno tudi g. Seibitzu Viljemu. Poštna upraviteljica gdč. Ruža Megličeva je pre* mescem k poštni upravi v Beogradu Do« sedanji pekovski mojster g. Ivan Stiplovšek je prodal svojo pekarno v Šmarjeti g. Kar= lu Jazbecu od Sv. Jurija ob juž žel. Orga« ndst g. Avgust Ulaga je odšel na svoje no* vo službeno mesto na Dobrno pri Celju. — Posestvo ge. H pasove nad posta jo pr Rim» skih toplicah je prevzel z vsemi pritiklrina* mi vred g. Anton Bregar iz Gračnice pri Rimskih toplicah. Iz Laškega 1— Društvo »Blago srce« je imelo 22. februarja redni letni občni zbor. Na tem občnem zboru je bila soglasno izvoljena dosedanja društvena uprava, ki se je izpopolnila s tremi novimi odbornicami. Iz poročil posameznih funkcijonark smo povzeli, da je bilo društvo zelo agilno v stremljenju, da najde virov za izpolnitev društvenih namenov, to je podpiranja revne šolske dece in drugih revežev. »Blago srce«, ki si je nadelo to lepo nalogo, zasluži vse priznanje. 1_ Dobava gramoza za sreski cestni odbor v Laškem se bo oddala po dražbenem potu meseca marca. Kot ponudniki bodo pripuščeni k dražbi samo oni, ki bodo do 16. t m. prijavili kamnolome in katerih gramoz bo odobren. Iz Ptuja j— Samo v sredo 4. t. m. ob 20 »Rumeni vragovi«. Pustolovski film. Boj z rumenimi banditi. j— Kino »Ptuj« vljudno obvešča občinstvo, da namesto filma »Pozabljeni« (Žabo ra vi jena lica) predvaja veseloigro s Haroldom Lloydom. Iz Šoštanja §t— Llcenclranle plemenskih bikov za vse občine šoštanjskega okraja bo na sejmišču v Šoštanju v torek 24. marca ob 10. Prignati je vse bike v starosti nad 15 mesecev, kd so namenjeni za pleme Sresko načelstvo priporoča v svojem razglasu bi-korej.-em, naj priženejo na kraj licencira-nja tudi mtajše bike, ker se obeta ugodna prilika za prodajo. —št Nejunaškl Sin so vsekakor anonimne prijave, ki jih ba5 v zadnjem časa pogosto prejemajo tukajšnji državni uradi o baje premalo plačanih davkih, prestop- ka, prekoračenjih policijskih ar ta sličnem. Kdor hoče opozoriti na kako nepravilnost, naj bo toliko mož, da se tudi podpiše, ker za grmom se skrivajo le zajcu Iz Ljutomera lj— Mrtvilo leži ie dalje časa na dram« skem odseku našega Sokola, ki je bil dru« ga leta prav agilen. Nekatere igre, ki jih ie vprizarjal, so bile za naše družabno življe« nje pravcati dogodki Delovanje dramske« ga odseka je del prosvetnega sokolskega programa. Le tedaj, če funkcijonirujo vsi odseki, izpolnjuje društvo svojo nalogp. Čas za vaje se mora dobiti, kakor sta 6e do* bila dva večera za plesno šolo, ne da bi to škodovalo telovadbi. Ni čudno, da se je že pojavil predlog, naj društvo proda svojo odersko opremo. Na delo torej! lj_ Sejem 24. februarji je bil silno slab. Glavni vzrok je pomanjkanje gotovine, ki je zdaj na koncu zime osobito med vini« čarji zelo občutna. Iz Ruš ru— Smučarske tekme mask na pustni torek so imele šaljiv, pa tudi resen značaj. Tekmovalo je na 5 km dolgi progi 16 seni« orjev in na 2 km dolgi progi 9 juniorjev. Izmed seniorjev so dosegli najboljši čas: Rozin Roman 35:33, Pijavec Adolf 35:46, Fric Franc 37:01 in Dognik Ivan 37:21. Ju« niorji so dosegli: Bučar Miloš 16:13, čuček Ivan 18:45, Dolinšek Franjo 19:03 in Robnik Joško 19:13. Prvaki so dobili primerna da« rila. Iz Dobove do— Zaključek kmetijskega tečaja. V ne« deljo 22 m. m. je bil zadnji in obenem za« ključni dan kmetijskega tečaja v Dobovi Predzadnji govornik je bil inženjer gospod Murk, ki je prav za prav organiziral ves tečaj. On sam bi moral predavati 16 ur, a mu je zaradi koutumaca v njegovi družini pripadlo samo 6 ur. Kot zadnji predavatelj je zaključil tečaj sreski podnačelnik g. Mar« šič z lepim vzpodbudnim govorom. Obža« loval je posebno, ker se niso tudi gospo« dinje udeleževale tega tečaja. Ko je bil vprašan, ali bi bilo mogoče izposlovati tu« di gospodinjski tečaj, ki bi se ga gospodi* nje gotovo udeleževale, je dejal, da je za» deva v teku m da je potreben pristanek banske uprave Predavali so na kmetijskem tečaju gg.: sreski podnačelnik Maršič. m» ženjer Murk. veterinarski svetnik Vizjak, vsi iz Brežic, sreski kmetijski referent Anv brož in zdravnik dr. Vidmar iz Krškega in inženjer Skubec iz Ljubljane. Vsem preda« vateljem najprisrčnejša zahvala! Iv GuStaftia gu— Nesreča. G. Luka Kotnik, posest« nik v Dobrijah. star 76 let, dobiva zaradi starosti zjutraj, ko vstane, često omotične napade. V petek mu je pre-" hišo po ole* denelem dvorišču po nesrečnem naključju spodrsnilo. Dobil je težje poškodbe na gla« vi, tako da so ga našli popolnoma neza« vestnega in ga prenesli v hišo. Po mnenju zdravnika ni izključeno pretresenje mož« ganov. Iz Gor. Radgone gr— Osebna vest. Službo učiteljice na tukajšnji osnovni šoli je nastopila gdč. Štefanija Arkova iz Ribnice na Dolenjskem. gr— Zahvala. Upraviteljstvo državne osnovne šole v Gornji Radgoni izreka v imenu revne šolske dece za prejeti dar v znesku 605 Din zahvalo vsem darovalcem in g. Potočniku za dobrotvorno delo, s katerim je na najlepši način počaščen spomin blagopokojnika Ivana Sokliča. gr— Popravljamo. V članku o porušeni banovinski cesti v Slatini Radenci v ne« deljski številki »Jutra« je tiskarski §krat po svoje zapisal, da je zi nas'panje do se« daj porušene ceste potrebno komaj okrog 10 kub. metrov zemlje, dočim je v resnici potrebno 120 kub. metrov. Iz Dolnje Lendave di— Poštne novice. Pri tukajšnji pošti se v okolišu Lendava-Hotiza zopet vrši redna vsakodnevna selska dostava pošte. Med Lendavo in Bogojnico skozi Dobrovnik vozi vsak dan pošto namesto avtomobila voz. Zarada poznega prihoda voza pa se vrši dostava pošte v Bogojini in Dobrovniku še le drugega dne. Ne samo neprijeten, temveč tudi nevaren je bronhijalni katar. Zato vzemite Kresiool ta ga takoj odprivL taciji: 16. L m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 51 kub. m desk; pri upravi policije v Zagrebu pa glede dobave 800 garnitur letnih oblek za policijsko stražo. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) == Oddaja zgradbe visoke peči. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 14. L m. ponudbe glede zgradbe visoke peči (Oglas, pogoji in načrti so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov kavču-kastih zagostk; gradbeni oddelek do 6. t m. ponudbe glede dobave bombažnega prediva, žice, angleškega spajalnega kositra, raznega lesa in do 10. L m. glede dobave 18 komadov Lutzovih peči; prometno - komercl-jalni oddelek pa do 12. t m ponudbe glede dobave 50 komadov divanov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 1500 komadov hrastovih pragov. Direkcija • državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 17. L m. ponudbe glede dobave 2000 komadov steklenih cilindrov za jamske svetiljke in 12.000 komadov krajni-kov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, vijakov, kostnega olja. žice ter glede dobave strokovnih časopisov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 17. t m. se 1» vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave žice, vijakov in natikov (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI; pogoji pa pri istem oddelku.) Dne 16. t m. se bo vršila pri računsko - ekonomskem odseku dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave kablov in kablovskega materijala. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri istem odseku.) BORZE 2. marca. Na ljubljanski hprzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah Praga, Berlin, Newyork in Dunaj. Tečaji deviz se dalje dvigajo in je Newyork dosegel že tečaj 56.83. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za asanžma in kaso po 417. Dolarski papirji so nadalje čvrsti in je prišlo do prometa v 8% Blairovem posojilu po 92.5 in v 7% Seligmanovem posojilu po 82 in 82.25. Zaključene so bile tudi begluške obveznice po 68 — 69. Med bančnimi delnicami je bil promet v Praštedioni po 975, v Srpski po 194, v Jugobanki po 78 do 78.5 in v Poljodelski po 51. Med industrijskimi vrednotami pa je bilo več zaključkov v Trboveljski po 328 — 336, nadalje v Slavoniji po 200, v Tvornici vagonov po 83 in v Dravi po 2.50. Vevče so nadalje čvrste in se nudi denar po 132. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.84, Berlin 13.5175-13.5475 (13.5325), Bruselj 7.9365, Curih 1095.9, Dunaj 800.55, London 276.59. Newyork 56.73—56.93 (56.83). Pariz 223.10. Praga 168.23—169.03 (168.63). Stockholm 15.2466 zaključek, Trst 298 denar, 297 blago. Zagreb. Amsterdam 22.81 — 22.87, Dunaj 799.05 — 802.05, Berlin 13.5175 — 13.5475, Bruselj 793.66 Budimpešta 989.5 — 992.5, London 276.19 — 276.99, Milan 297.1165 do 299.1165, Newyork ček 56.73 - 56.93, Pariz 222.059 - 224.059. Praga 168.23 - 169.03, Curih 1094.4 - 1097.4 Cnrih. Zagreb 9.127. Pariz 20.356. London 25.235, Newvork 519.5, Bruselj 72.45, Milan 27.21, Madrid 55. Amsterdam 208.35, Berlin 123.48. Dunaj 73.07, Sofija 3.7625, Praga 15.375, Varšava 58.23, Budimpešta 90.575, Bukarešta 3.0925. Efekti Ljubljana. 8% Blair 92 blago, 7% Blair 82 bi. Celjska 160 den. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 980 den.. Kreditni zavod 170 — 180, Vevče 128 den.. Ruše 220 den. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 416.5 — 417, kasa 416.5 — 417, za junij 417 bi., investicijsko 86.75—87, agrarne 51 - 51.5. 8% Blair 92.375 - 92.75, 7% Blair 81.75 — 82, 7% Drž. hipotek, banka 82 - 82.5, 6% becluške 68 _ 68.75; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980, Jutro 78.5 — 79. Union 193.5—194. Narodna 8050 do 8175, Srpska 194 — 195 Zemaljska 136 do 140, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 920 den., Gutmann 140—150, Slaveks 41 - 51, Slavonija 200 — 202, Drava 250 - 255. Sečerana 279 - 295. Brod vagon 82 — 84, Union Osiiek 60 - 80, Vevče 132 den.. Dubrovačka 380 — 390, Trbovlje 330 - 332. Beograd. Vojna škoda 415.5 — 417.5, 1% Blair 82.5. 6% begluške 68.5 — 69.25, investicijsko 87 — 87 5, agrarne 51.75—52, Narodna 8100 — 8150. Blagovna tržišča LES '+ Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. Povpraševanje je za lipove plohe (60, 80 in 100 mm debeline). ŽITO -f- Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi ee (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5. gornjebaška. 79/80 kg po 205—2075 baranjska. 79/80 kg po 190 - 192.5. Sombor okolica. 79 kg po 190 — 192.50: oves: ba. ranjski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5; koruza- baška. stara po 150 - 152-5. Haška nova umetno sušena no 142.5 — 145 pri navadili voznini po 147 5—152-5. času primerno suha pri navadn. voznini po 140 do 142.5 moV»- banaška .0« po 340—345 -I- Novosadska blagovna bona (2. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice, 1 v. ovsa. 32 v. koruze in 2 v. moke. Pšenica: okolica Novi Sad- 7t/80 kg 152.5-155; okol Somb. 79/80 kf 142.5 do 145; sred.-baška 79/80 kg 156—157.5. srem. 78 kg 137.5—142.5. slav 78 ks 140-142.50 Ove«: baški in * romski 145—150. Jatmen: baški in aremski, 63/64 kg 107.50— 112.5. Koraia: baška in sremska 79 — 81; za marc maj 85 — 90. baška. ladja Dunav ali Sava, predčasno suha 84 — 86; baška za maj 87.5 — 92.5 Moka: baška »0g< m »Ogg« 245 - 265. »2« 215 - 230; >5« 185 do 195. J>6< 175 - 185; »7« 140 - 145. »8< 105 - 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; srem-ski in banaški 90 — 95. + Budimpeštanska terminska borza (2. t m.) Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za marc 14.94 — 14.95 (obračunski tečaj 14.90), za maj 15.24 _ 15.25 (15.20); ri: za marc 11.44 — 11.46 (11.5*3), za maj 11.56 — 11.58 (11.60); koruza: za maj 12.<>8 do 12.70 (12 70), za julij 13 — 13.01 (13), tranzitna za maj 9 98 - 10 (10). Rudarska deputacija odpotovala v Beograd Trbovlje, 2. marca. Včeraj je odpotovala v Beograd Štiričlanska deputacija rudarskih strokovnih organizacij, da predloži na merodajnih mestih obširno spomenico o bednem položaju rudarjev v revirjih TPD. Spomenico je sestavila Narodna strokovna zveza. V Beogradu se že par dm mudi g. dr. Jože Bohinjec, šef ljubljanskega OUZD, da pripravi teren za sprejem rudarske deputacije. V deputaciji so zastopniki rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Spomenica navaja koliko se je praznovalo prošlo leto in koliko se praznuje sedaj. Ta žalostna statistika dokazuje, da je praznovanje vedno večje in da vse obljube od TPD, kakor *udi od drugih faktorjev, ki so bodisi zainteresirani pri podjetju ali pa pri eksistenci rudarjev, prav nič ne zaležejo. Vsiljeni prazniki so začeli lani februarja ter jih je bilo v tem mesecu brez nedelj 7, potem pa so se po mesecih vrstili takole: 12, 13, 18, 11, 12, 13, 11. 12, 11, 13. Letos, ko je bilo že toliko depu-tacij, intervencij in celo anket, pa se stopnjujejo takole: v januarju jih je bilo 14, v februarju 12, ta mesec pa jih bo 15. — Spomenica navaja tudi med drugim, da je bilo v Trbovljah reduciranih 400 rudarjev, v rajhenburških rudnikih pa v kratkem času kar 250, poleg tega se reducira tudi delavce dnevnega kopa in je tako izgubilo svoj skromni zaslužek pri Du-kičevem podjetju 160, dočim bo sedaj Hauckovo podjetje odpustilo 50 delavcev. Pri teh razmerah je mnogo rudarjev očetov veččlanskih rodbin, ki so na mesec zaslužili komaj po 300 — največ 400 Din. Rudar je najboljši konzument trgovcev in drugih obrtnikov in vsi ti obrtniki so bili vedno prepričani, da bodo rudarji za svoje naporno in skrajno nevarno delo tudi deležni primernega plačila. Ne samo v konzumih, tudi v raznih trgovinah so rudarji dobivali vse potrebščine na knjižice mesečnega obračuna. Trgovci in drugi obrtniki so kreditirali "d meseca do meseca, sedaj pa ne morejo več, ker ne vedo, če bodo rudarji sploh še kaj zaslužili. Vsi rudarji pa so znani kot dobri in redni plačniki ter je na ta način rudarska kriza raztegnjena tudi na obrtništvo in na splošno življenje v naših krajih. Šport Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju Schšfer prvak, & Henme prvaktnja Berlin, 1. marca. Danes ao se nadaljevala tekmovanja go* spodov m dam za svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Kakor je bilo pri« čakovati, sta si priborila naslova svetov« nega prvaka, odnosno prvakinje Dunajčan Kari Schafer in Norvežanka Sonia Hennie. V berlinskem Sportpalastu se je zbralo nad 15.000 gledalcev, ki so v vsakem ozi« ru prišli na svoj račun. Oba zmagovalca sta predvedla tak program in na tak na« čin, da so bili vsi prisotni naravnost na* vdušeni. Rezultati tekmovanja dam so bili na« slednji: 1. Sonia Hennie (Norveška), mest« na številka 8, 2. Hilda Holovsky (Dunaj) 19, 3. Fritzi Burger (Dunaj) 21, 4. Vinson (Amerika) 26, 5. Hulton (Norveška) 35. 6. Randen (Norveška) 47, 7. Egidius (Nor« veška) 48, 8. Deligne (Belgija) 50, 9. Gu« liten (Norveška) 63. Presenečenje dneva/je bila mlada Du» najčka Hilda Holovsky, ki je znano Du« najčanko Burgerjevo potisnila na tretje mesto. Rezultati tekmovanja gospodov so bili: 1. Schafer (Dunaj) mestna številka 8., 366.18 točke, 2. Turner (Amerika) 26, 337.51, 3. Baver (Berlin) 33, 331.68, 4 Dt. Diestler (Dunaj) 33, 326.71, 5. Maver*La« bergo (Mcmakovo) 41, 32354, 6. Nikkaneu (Finska) 44, 316.85, 7. Vadas (Budimpešta) 46. 316.12, 8. Hertl (Berlin) 55. 9 Brunet (Francija) 59, 10. Prasnovsky (Tropava) 60, 11. Hill (Amerika) 76, 12. ini. Sliva (ČSR) 73. Skakalne tekme na Jesenicah V nedeljo so se vršile na skakalnici na Jesenicah mSdklubske tekme v smuških skokih, katerim je prisostvoval poleg številnega občinstva pokrovitelj skakalnih tekem, brat dr. Maks Obersnel, starešina Sokola na Jesenicah. Snežne razmere so bile ugodne. Skakalnica, ki omogoča skoke do 20 m, je bila v dobrem stanju. Tekme so se vršile pod vodstvom organov JZSS in domačega kluba »Bratstvo«. Prvo mesto Je zasedel Vinko Kozjek član SK »Bratstvo« s 177 točkami. Drugi je bil Ravhekar Tomaž (Bratstvo) s 175 točkami, tretji pa Katnig Alojz (Skala) s 147 točkami. Klubski prvak v skokih je Kozjek Vinko, sledita mu Ravhekar Tomaž in Markelj Leopold. Kot medklubski prvak Je prejel Kozjek lep kip smučarja, drugi in tretji pa častni kolajni. Kot klubski prvak Je dobil zmagovalec srebrn znak, drugi in tretji priznanice. Tekmovalo je 17 tekmovalcev, članov domačih SK »Bratstvo« in »Skale«, kot gost pa Je Norvežan ■Guttormsen izvedel nekaj krasno uspelih propagandnih skokov. ŽSK Hermes. V sredo 4. nT. seja upravnega odbora pri Stcpiču ob 20. Zaradi važnosti polnoštevilna udeležba po« trebna. Družabni večer SK Iliri fe. Ob sklopu glavne zfanske sezone priredi SK Ilirija v počast prvaka Joika Janše in drugih svo« jih tefcmovalcev»«muč«rjev družabni večer jutri ob 20. v res ta vračili »Zvezda«. Vab« ijeno vse članstvo, posebno člarn smučar« ske sekcija. GOSPODARSTVO Statistika slovenskega zadružništva Danes je skoro vse gospodarsko zadružništvo Slovenije včlanjeno v treh zadružnih zvezah, in sicer v Zvezi slovenskih zadrug, v Zadružni zvezi (Ljubljana) in v Zvezi gospodarskih zadrug. Ker so vse te zveze pred kratkim objavile svoje statistike, nam je dana možnost, ustvariti si približno sliko o razvoju našega zadružništva v zadnjih treh letih. Na posamezne zveze odpade naslednje število zadrug: 1927. 1928. 1929. Zadruž. zveza Ljublj. 524 551 578 Zveza slov. zadr. Ljublj. 141 157 289 Zveza gosp. zadr. Ljublj. 37 39 46 Število članov v zadrugah se je zadnja leta gibalo tako-le: 1927. 1928. 1929. Zadružna zveza 121.000 133.700 141.500 Zveza slov. zadr. 27.600 31.700 69.500 Zveza gosp. zadr. 23.000 23.500 24.100 Hranilne vloge pri zadrugah pa kažejo v zadnjih letih naslednje gibanje (podatki navedeni pri Zvezi slov. zadrug se nanašajo za prejšnja leta tudi na celjsko Zadružno zvezo): 1927. 1928. 1929 v milijonih Din Zveza slov. zadrug 495 526 604 Zadružna zveza 637 779 939 Zveza gosp. zadrug 18 20 21 1150 1326 1564 Hranilne vloge pri sadrugah so torej že prekoračile poldrugo milijardo Din in so se v teku leta 1929. povečale za 234 milijonov Din. Naša rudniška produkcija v L 1930 Letno poročilo Narodne banke vsebuje med drugim najnovejše podatke o naši rudarski produkciji v pret. letu. Če pri tem primerjamo lansko produkcijo s produkcijo prejšnjih let, tedaj dobimo naslednjo sliko razvoja naše rudarske produkcije. Premog. Produkcija premoga kaže, kakor znano, veliko konjunkturno občutljivost Zato je imelo lansko poslabšanje naše gospodarske konjunkture prav neugodne nosledice v količinah spravljenega premoga. Produkcija premoga se je v naši državi zadnja leta gibala tako-le (v 1000 tonah): premog lignit skup. uvoz 1925. 3177 975 4152 546 1926. 3204 936 4140 441 1927. 3774 971 4745 449 1928. 4023 1028 5051 531 1929. 4578 1057 5635 664 1S30. 4197 1095 5292 459 Naša produkcija premoga, ki se je od leta 1926 do 1929 oaglo dvignila od 4,140.000 na 5.635.000 ton, je lani zopet precej nazadovala na 5,292.000 ton, torej za 343.000 ton. To nazadovanje pa odpade le na produkcijo črnega in rjavega premoga, dočim se je produkcija lignita tudi lani še dvignila. Prav tako se je uvoz premoga lani zmanjšal za 205.000 ton, tako da znaša sknpno nazadovanje produkcije in nvoza preko pol milijona ton. Rade. Ostala rudarska produkcija pa kaže tudi v preteklem letu navzlic splošni gospodarski stagnaciji in nazadovanja kovinskih cen nov lep napredek Ta napredek pa je v glavnem pripisati otvoritvi novih velikih rudnikov v Srbiji (n. pr. Trepča). Na posamezne rude odpade zadnja leta naslednia produkcija (v 1000 tonah): bakrena železna svinčena ruda 1925. 176 139 79 1926. 220 367 80 1927. 288 336 101 1928. 325 439 94 1929. 329 428 113 1930. 493 431 176 Iz cornjih podatkov je razvidno, da se je produkcija bakrene in svinčene rude lani prav znatno dvignila, dočim se je produkcija železne rude gibala na višini zadnjih let. Tudi topilniška produkcija kaže lep rai-voj. Produkcija sirovega iele«« je lani znašala 35.010 ton nasproti 80.885, 29.840. 22.650 In 18.770 tonam v zadnjih štirih letih; produkcija sirovega bakra pa je dosegla količino 24460 ton nasproti 20.675 15.040, 12.860 in 9671 tonam v zadnjih štirih letih. = Nepotrebna polemika zaradi novega predsednika mestne hranilnice v Ljubija* ni. Nedeljski »Slovenec« objavlja, da je bil za novega predsednika Mestne hranil« niče v Ljubljani izvoljen lekarnar g. Ri« hard Sušnik in dostavlja, da je g. Sušnik predsednik nadzorstvenega sveta Kredit« nega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani in da zaradi. tega obe funkcij"i nista združljivi. Ta kritika »Slovenca« ni» kaikor ni na mestu. Sedanji statut hranil* niče v tem pogledu ne vsebuje nikakih predpisov. Pa tudi načrt novega statuta, ki ga je sprejela še prejšnja uprava in ki pride v najkrajšem času v razpravo pred občinski svet, določa le, da člani uprave Mestne hranilnice odn. funkcijonarji tega zavoda ne morejo biti istočasno člani upravnega sveta konkurenčnih zavodov, pač pa člani nadzorstvenega sveta takega zavoda. Pri tej priliki moramo še o-pozo* riti, da je bil pred leti izvoljen za pod« predsednika Mestne hranilnice dr. Jerič, ki je bil istočasno član upravnega sveta Zadružne gospodarske banke. Takrat se nihče ni nad tem spodtikaL = Predsedstvo poslovnega odbora ljubljanske podružnice Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. V nedeljo se je vršila prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Engelbert Fran-chetti, brivski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani. Centralna uprava je na podlagi predlogov, ki jih je stavila skupščina delničarjev iz Slovenije, imenovala poleg zgoraj omenjenih še kot člane uprave gg. Miroslava Urbasa, Karola Vidmarja. Lovra Pičmana, Jakoba Zadravca, Frana Bureša in L Holebarja. Z ravnatelja podružnice je bil predlagan g. Rajko Ogrin, sedanji ravnatelj podružnice Obrtne banke v Ljutomeru. = Letošnja konferenca gospodarskih zbornic. V soboto so se v Beogradu sestali predstavniki gospodarskih zbornic v naši državi, da določijo dan in dnevni red letošnje konference zbornic, ki se bo vršila v Velikem Bečkereku. Ker se bo v maju vršil kongres Mednarodne trgovske zbornice v Washingtonu. kjer bodo zastopane tudi naše zbornice, se bo konferenca jugoslovenskih zbornic vršila 14. in 15. jnnija. Ta vsakoletna konferenca zbornic se bo odslej imenovala jugoslo renski gospodarski dan. Na dnevni red so postavljena naslednja vprašanja: 1.) Hidrotehnična služba v naši državi (referat zbornic v Novem Sadu tn Vel. Bečkereku). 2.) Krepitev notranjega trga in ustvarjanje nacijonalno orijentirane mentalitete konsumentov (referat zbornic v Beogradu in Zagrebu). 3.) Ugotovitev dnevnega reda letošnjega gospodarskega kongresa. = Omejitev hmeljskih knltnr r Češkoslovaški. Kakor smo že poročali, so žateške hmeljarske organizacije sklenile, da se imajo letos radikalno omejiti hmeljske kulture, in sicer za 50 % nasproti površini iz leta 1928. Zateško hmeljarsko združenje pojasnjuje sedaj svojim članom ta sklep in slabo izglede za novo hmeljsko kampanjo. Delegati združenja bodo zahtevali od članov, da se s podpisanim reverzom obvežejo, da bodo letos eojili v primeri z letom 1928. le 50% nasadov. Le radikalna redukcija nasadov more prinesti manišo letino in s tem boljše cene. Tudi hmeljarske organizacije iz ostalih okolišev bodo podvzele enake ukrepe. = Iz mariborske tekstilne industrije. Kakor poroča »Prager Tagblattc, je praška firma M. Schick & Co. prodala večino deležev Mariborfke tekstilne tvornice dr. z o. z. (Maribor, podružnica Varaždin) bombažni predilnici Gustav Deutsch v Dvuru Kralo-vg. Mariborsko tvornico. ki obsega predilnico, tkalnico, belilnico, apreturo, barvarno in tiskarno, bodo novi večinski lastniki spremenili v delniško družbo. Tudi je predvideno povečanje tiskarne v Mariboru. = Prodaja drv. Direkcija šum v Llublla-ni sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave drv. (O^las In pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje snreiema do 7- t m. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina; do 9. t. m. slede dobave kuhinjskih lijakov, svinčenih sifonov, iztočnih pip, rozet. odtočnih cevi itd. in do 16. t m. pa glede dobave 1400 komadov hrastovih pragov ter 34 komadov ventilov. Vršili se bosta naslednji ofertni lici- Iz življenja in sveta Nova vsemirska raketa Znanstveni pogoj ameriškega bančnika — Lyonovi poskusi v okolici Dunaja Ameriški profesor dr. Lyon, čigar po* te. Zgradba vsemirske ladje bi veljala po skus spustiti z Monte Redorta v Italiji ra* njegovih računih najmanj 50 milijonov keto, ki naj bi dosegla doslej največjo vi» dolarjev, šino nad zemljo, se je ponesrečil, namera* va po najnovejših vesteh izdelati novo vsemirsko raketo na račun nekega ameri* skega bančnika, ki mu je dal v ta namen na razpolago 30.000 dolarjev. Ameriški mi* lijonar je stavil dr. Lyonu pogoj, da mora raketa doseči najmanj 230 km nad zemljo. Dr. Lvon je zgradil do sedaj že osem vsemirskih raket, od katerih pa se je dvig* nila samo ena in s katero je dosegel višin* ski rekord. Ako pomislimo, da še ne vemo ničesar natančnega o prilikah v ozračju nad 30 km, razumemo, kakšne važnosti utegnejo biti podatki, ki bi jih zaznamo« vali instrumenti v notranjosti rakete. Gre za spoznanje temperature, gostote in se* stave zraka v stratosferi. Ker je veljala gradnja zadnje ponesre* čene rakete s transportom in izstrelitvijo okroglo 170.000 dolarjev, (dve tretjini je žrtvoval sam učenjak), se je dr. Lvon od* ločil za več predhodnih poskusov in bo zgradil v okolici Dunaja nov laboratorij, kjer bo eksperimentiral na lastne stroške. Dr. Lyar je prepričan, da se bo polet v vsemirje posrečil. Po njegovem mnenju vodi pot do vsemirske rakete, ki bo pre* važala ljudi, samo preko registrirne rake* Dr. Lyon Najnovejša odkritja in izumi Bombaž iz železa 7nam newyorški kemik Carlton Ellis poroča, da je uspelo nemškim znanstvenikom narediti umeten produkt, ki je zelo sličen bombažu in se izdeluje iz navadnega železa. Nadalje je dejal, da je ta sintetični bombaž tudi po vnanjosti tako podoben prirodnemu, da se po voljnosti in blesku komaj razlikuje od njega, samo barve je nekoliko bolj črnikaste, če je ta vest resnična, potem morda ni daleč čas, ko bomo nosili železne obleke kakor stari vitezi. Zmrznjeni zrak iz notranjosti zemlje Ko so pred petim leti nekje v Texasu vrtali za petrolejem, je nenadoma bušnil iz izvrtine močan tok ledenomrzlega zra* ka, ki je odtlej nenehoma vrel iz zemlje. Kmalu na to se je isto pripetilo pri nekem drugem petrolejskem vrelcu. Tudi tod je jel uhajati iz zemlje tok komprimiranega zmrznjenega zraka. Sedaj so začeli ta nenavadni pojav prak* tično izkoriščati. Neko podjetje je dalo nalašč navrtati v tistem kraju petrolej ski vrelec, da ima na razpolago velike mno* zine stisnjenega zraka za pogon raznovrst* nih strojev in za napajanje hladilnih na* prav. Temperatura tega prirodnega stisnje* nega zraka, ki ima izvor prej ko ne v sa* mih petrolejskih vrelcih, ostane tudi po* leti, v najhujši vročini pod ničlo. Geologom, ki so iskali vzrok tega poja* va, se doslej še ni posrečilo najti zadovo* ljive razlage. Sprva so celo mislili, da ne gre za stisnjeni zrak, marveč za negorljivi helij. Poskusi so pa pokazali, da je plin, ki uhaja iz zemlje, sestavljen iz č stega ki* sika in dušika, da je tedaj še najbolj sli* čen zraku. »Kombinirana" glasba V New "forku napeto pričakujejo pri* hod novega modernega čarodeja Mauricea Martemota iz Francije. Martemot je mlad, podjeten Francoz, ki trdi, da bo s svojim instrumentom, ki se mu tudi pravi »mar* temot«, docela zrevolucioniral moderno glasbo. Njegov instrument je malo podo* ben klavirju. Toliko namreč, da ima tasta* turo in nekakšno resonančno skrinjo. Kom* pliciran sistem baterij in bakrenih žic omogoča igraču, da lahko izvabi iz njega zvok skoro vsakega instrumenta, kar jih poznamo. Morda bi radi slišali pohleoeo melodijo čela? Rezki glas saksofona? Tožeči zvok violine ali pa zamolklo grmenje orgel? Le brez skrbi! Martemot je skromen mož. Treba vam je zgolj imenovati instrument, pa se vam bo pod Martemotovo roko ogla* sil iz originalne električne omare. Strašne posledice orkana Otočje Fidži je postalo v zadnjih dneh žrtev strašnega orkana, ki je opustošil kraje s silovitostjo, kakršne ne pomni njegova zgodovina. Neurje je zahtevalo tudi človeške žrtve, ki so jih našteli okrog 230, dočim znaša gmotna škoda nad 15 milijonov Din. Najtežje je orkan razdejal naselbini Lautoko, Ba in Nandi. Tudi v Suvi so poškodbe velike. Kar pa ni razdejalo neurje, to so pokončale še reke Siga, Toka. Ba in Reva, ki so prestopile bregove. Odigravali so se strašni prizori. Ljudje, ki so se zatekli na breg reke Reve, kjer so upali najti rešitev, so našli smrt, ker so jih valovi odnesli v strugo. Baje je med temi žrtvami tudi evropska družina, ki je štela osem članov, živina je poginila, ko je voda zalila hleve, deloma so jo brzice odnesle s seboj. Mnogo živine je ubilo kamenje. ki se je rušilo, ko so se podirale strehe. Turtleedski svetilnik je orkan docela porušil. Neko vas je zasulo plazovje. V Suvi se je podrla vladna palača in cela vrsta zasebnih hiš. Na stotine družin je prišlo ob vse imetje, ker so morale bežati, da rešijo golo življenje. Največ človeških žrtev je bilo v Nandiju na zapadni obali otočja Fidji ,kjer stoji prestolnica na Viti Levu. 24 milijonov naročnikov radia Neka ameriška statistika navaja, da je na vsem svetu 24 milijonov naročnikov ra* dia in seveda prav toliko aparatov. Samo na Zedinjene države pdpacie od tega števila 10 milijonov in pol interesentov. Breskve kot posetnice Izvrstna misel je šinila v glavo J. M. Wo» odu, lastniku ogromne plantaže za breskve pri Brookhavenu v amerišk: državi Misso* uri. Poslal je svojiim odjemalcem naslednje obvestilo: »Gof'in breskve v Vašm ime* n,om Prosim Vas, pridite in prepričajte se o tem!« Res, nekateri radovedneži so prišli in v svoje neizmerno z-čudenje našli na zrelih sadovih svoie iime. Na mehkem rdečem ozadju so bila imena izpisana z bledo ža* metno barvo... Wood je na vprašanja začudenih gostov pojasnil, kako je prišel do tega: Ko sp bili sadeži še zeleni, je vsako breskev ovil v mehek, svilnat papir, v katerem je poprej i* rezal imena svojih odjemalcev Ploskev: ki je nanjo sijalo solnce, se je pridno rdečila, pokrit prostor pa je ostal bled. Pravijo, da je bilo Wkoodovih 15.000 dreves tako kmalu obranih, kkor še nikoli poprej, kajti kupci so se trgaM za breskve in plačevali zanje vsako ceno. Angleške dedščine Londonska spodnja zbornica je v drugi polovici februarja sprejela v drugem či-tanju s 149 proti 28 glasovom zakonski osnutek, ki ga je predlagala neka poslanka. Predlagala je da mora mož in oče zapustiti vsaj neki minimalni delež vdovi in otrokom. V utemeljevanju svojega predloga je navedla, da ne sme Imeti zakonski mož svobode, da bi ob svoji smrti pustil ženo in deco brez dedščine, s katero bi se okoristili njegova ljubica, njegovi sorodniki ali kakšna dobrodelna ustanova. Prve slike velike poplave na Siciliji Nova zvezdama na Francoskem Francoski poslanec Delmotte je zahteval v parlamentu kredit 60 milijonov frankov za graditev nove zvezd ime. ki bo opremljena z najnovejšimi instrumenti, med dru« gim z ogromnim zrcalnim teleskopom, ka* krsnega še ni na svetu in ki bo sam ve* ljal šestino vse vsote. Premer njegovega parabolnega zrcala bo 3 m Za primerjavo navajamo, da meri ta čas največjo in naj« popolnejši reflektor na svetu, reflektor zve-zdarne no Mountu Wilsonu v Kaliforniji, 2.56 m v premeru in tehta 4 m pol tone. S tem reflektorjem so ameriški učenjaki fo* tografiTali milijone neznanih solne v brez* kanenii prostornini vesoljstva. Z ntov*m francoskim teleskopom se bodo te možno* sti še povečale. Del kred'ta bodo porabili za zgraditev podružnice pariške zvezd' rne v provencalskih Alpah. Dalje bodj,o instali* rali dva teleskopa, ki sta že dovršena, a ju do sed ij še nrso rabili. Tudf v zvezdami v Meudonu bodo spravili v delo velik tele* skop, ki je nekaj časa počival. V novi fran« coski zvezdami bo sodeloval cel štab ino» zemskih uoenjak/>v zlasti angleških in nem* škr.h, tako d i bo to prav za prav nekakšna mednarodna zvezdama. Chariie Chapiin v Londonu 2e dobrih deset dni se mudi sloviti filmski komik Chariie Chapiin v Londonu, kamor je prišel po desetih letih na obisk v Evropo. Kakšen je bil sprejem zvezdnika, so že poročali listi: množica je drla k Chaplinovemu vozu in morala je posredovati policija na konjih, da si je avto sploh ukrčil pot do hotela. Chapiin je na tej vožnji z ovirami preizkusil vso svojo priljubljenost na evropskem kontinentu. Moral je celo stopiti na streho avtomobila in tam mahati svojim častilcem s palico in klobukom. »Jutro« le že poročalo med brzojavnimi vestmi o silni elementarni katastrofi v južni Italiji in nad Sicilijo. Zdaj go dospele glike: kakor reka teče yoda po palermaklli ulicah. Chariie Chapiin Tako je sprejemala Chaplina londonska množica, tista, ki se navdušuje za vse filmske veličine kadar pridejo v London. Par dni po svojem prihodu pa se je Chapiin napotil med čisto drugo publiko — med otroke, šel je v Kennington, južni predel mesta, kjer je preživel svojo mladost. Dolge tedne so se tam pripravljali šolarji na sprejem »svojega« Chaplina. Hodili so po ulicah s slovitimi insignijami velikega komika, zlasti s klobukom, palico in čevlji, ki spominjajo na popularne Charliejeve vloge. Potem se je zgodilo nekaj, kar je še bolj povzdignilo sloves Chaplina med Londončani. Nekega sivega jutra se je ustavil pred pustim šolskim poslopjem v Kenningtonu malovreden avtomobil. Izstopil je eleganten gospod srednjih let, ki se je predstavil učitelju z besedami: »Sem eden izmed vaših »bivših« učencev. Saj dovolite, da si ogledam zavod?« šel je iz razreda v razred, napravil v vsaki učilnici par svojih značilnih korakov in obrnil parkrat klobuk na svoj chaplinski način. Ko je mnogim, neštetim otrokom stisnil roko, se je odstranil. Otročiči pa so sijočih obrazov pripovedovali doma, kakšna sreča jih je doletela. Chapiin se seveda nI mogel Izogniti obisku Mac Donalda, ki ga je povabil k sebi. Sestala sta se v Chequersu. Proti koncu minulega tedna je bila londonska premiera najnovejšega Chaplino-vega filma »Velemestne luči«. Chapiin je bil navzoč in obiskovalci Dominionskega gledališča so mu navdušeno ploskali. Po predstavi se je Chapiin pojavil na odru in je spregovoril nekaj besed. Govoril je zelo ljubeznivo, veselo ln Ironično, kar je spravilo občinstvo v novo veselost in odobravanje. Od občinstva se je poslovil s cha-plinskimi koraki, kar Je gledalce vnovič elektriziralo. Po predstavi se je zbrala pred gledališčem velikanska množica, ki se ni hotela raziti kljub močnemu dežju. Chaplinov avto je morala zastražiti policija. Malo pozneje se je vršil banket, na katerega je povabil Chapiin kakih 200 svojih prijateljev Stroški za banket so znašali nad milijon Din. Pojedina se Je zaključila z velikim plesom. Seveda po nosile dame najlepše toalete ln kavalirji so se trudili, da primerno povzdignejo razkošnost te nenavadno drage prireditve. Ženska na električnem stohi V Rockvlewu je bila minuli teden jtisti* ficirana morilka Irena Schroder Bila je pr» va ženska na ozemlju Pensilvanije, ki je morala sesti na električni stol. Schroder* jeva je skupno s svojim zločinskim tovari* šem Glennom Dagneom izvršila več umo* rov. Pri obravnavi je izpovedala, da je bila v devetem letu ranjena na glavi. Od tiste* ga časa je »izgubila razsodnost za dobro in zlo«. Porotniki so jo obsodili z Dapne* om vred na smrt na električnem stolu. Ker je guverner odklonil pomilostitev, se je morala izvršiti obsodba. Schroder je bila do zadnjega pri zavesti ln je rekla, da hoče pokarati, kako zna tudi ženska mirno umreti Nekaj ur nred usmrtitvijo se ie oblekla v sivo svileno (Aleko. si nadela ovratnico ln zaoestn!o ter se celo našminkala. Pogumno fe sedlo na električni stol. nakar so ii urno odre* zali lase. Krvnik je smistil eleV+ri^o stru* jo in v petih minutah je bila 221etna mo» rilka mrtva. Po zaključku rimskih pogajanj Slika kaže državnike, ki so podpisali načelni sporazum za mir na morju. Levo: italijanski vnanji minister Grandi z angleškim veleposlanikom v Rimu. Desno: angleški vnanji minister Henderson, Mussolini in angl. minister za vojno mornarico Alexander, Zakon ne izključuje svobode misli Zanimiva razsodba — Mož dima pravice do dnevnika svoje žene Vrhovno sodišče v Budimpešti je kot tretja in zadnja instanca imelo opraviti z nenavadno tožbo za ločitev zakona. Trgovec Alfred Kozma je iskal neko knjigo in ker je ni našel v svoji miznici, je brskal po vsem stanovanju ter odprl celo pisalno mizo svoje žene. Namestu iskane knjige je našel tam debel zvezek z beležkami. Takoj je spoznal, da ima pred seboj dnevnik svoje žene. Z velikanskim zanimanjem je začel čitati in čimbolj je čital, tembolj ga je mikalo branje do kraja. Njegova žena Hona Je začela pisati dnevnik še tisti dan, ko sta se zaročila. Zabeležila je najprej da vobče ne ljubi zaročenca, ampak mu hoče postati žena le zaradi denarja. Pripomnila je, da razmišlja, kako bo moža varala. Poleg te opazke je celo napisala ime moškega, ki je z njim hotela prelomiti zakonsko zvestobo. Ko je mož prebral dnevnik do konca, je vložil tožbo in zahteval ločitev. Sodišče prve in druge stopnje je njegovim zahtevam ugodilo in je izreklo ločitev, žena pa je gnala tožbo do skrajnosti in se pritožila na vrhovno vzklicno sodišče. Pred sodnike sta bila pozvana žena in mož. Slednji je izjavil, da vztraja na zahtevi po ločitvi. Ljubil je svojo ženo do dneva, ko mu ni prišel v roke usodni dnevnik, ki mu je razkril, da mu je žena samo hinavska tovarišica v zakonu, žena pa je izpovedala, da navzlic svojemu dnevniku še vedno ljubi moža. Kar je pisala, ni mislila resno, ampak se je samo igračkala v domišljiji. Beležke se nikakor ne strinjajo z njenim življenjem. Vobče ne more biti merodajno to, kar je zapisano v dnevniku. Njeno razmerje do moža je bilo vedno korektno. Sodniki so se dolgo posvetovali in so končno razveljavili razsodbo prve in druge instance z utemeljitvijo, da ima vsak človek pravico pisati dnevnik. Te pravice mu ne more vzeti niti zakon. Zakonskemu možu ne gre pravica, da bi bdel nad mislimi svoje žene. še 7eč. Mož nima niti pravice čitati ženin dnevnik brez njenega dovoljenja. Če pa čita dnevnik in najde v njem stvari, ki mu niso všeč, ni tega kriva žena, ampak on. Od prodajalca do milijonarja Pravljični vzlet Charlesa M. Schwaba, ameriškega »jeklenega kralja« Naslednji članek je prvi iz se* I Morgan kosmati dobiček prvega leta. Mor* 171-j--:: n gan je bil zadovoljen in je moral tisto le» to izplačati Schwabu skoro dva milijona dolarjev. S tem pa Schwab ni bil zadovoljen. Ku* rije »Vladarji Amerike«, ki bodo v presledkih izhajali v našem listu. Ravnatelj jeklarn v Braddocku je stopil v prodaj alnico, kupil nekaj cenenih cigar, in hotel oditi, ko mu je zdajci zaklical mladi prodajalec: »Poslušajte, gospod Bili Jooes — ali je prosto kakšno mesto zame v tvornic!:*« Jones je pogledal mladega moža. Proda* jalec je imel široka pleča, kakor nalasc za zabijanje jeklenih kolov. »Pridite! Zabijali boste jeklene kole v zemljo Dobili boste dnevno po en dolar. Obiščite me o priliki v pisarni!« Ta dogodek se je odigral 1. 1880 Mlade* mu prodajalcu je bilo ime Charles Schwab. Ctarles ni dolgo zabijal kolov v zemljo. Cez šest mesecev je postal pomožni inže* njer, tri leta pozneje pa načelnik inženjer* skega zbora delniške družbe Edgar Thom« pson Prejemal je 250 dolarjev mesečno Kot prodajalec v Braddoku je zasluzil sa» mo 10 dolarjev na mesec. Charles Schwab se je kmalu oženil z Emo F. Dinkey. Jeklo mu je prineslo tako zaželjeno nevesto, kakor tudi milijone za izvedbo njegovih načrtov S svojo bodočo ženo se je seznanil pri njenem očetu, vo» dilnim ameriškim kemikom in speciali* stom v proizvodnji jekla Sedem let po opustitvi svoje sluzbice v prodajalni v Braddocku je bil Schwab ze ravnatelj Homestead Company 8000 na* stavljencev se je pokoravalo njegovim od* redbam. . ,, ... L. 1892. je bila ta tvormca, ki je bila vrh tega vsega še slabo zgrajena in po* manjkljivo opremljena, zelo prizadeta po stavki. Sest mesecev po stavki pa je Schwab spremenil tvornico v eno najmodernejših in najbolj delavnih plavžev sve* taA. Camegie se je zanimal za Sckwaba ter mu ponudil mesto podpredsednika Car* negie Steel Company. Schwab je odklonil. Računal je pravilno, da boLaP negie svojo ponudbo po odklonitvi podvo^ fil In Camegie mu je res ponudil mesto PrLdS1900kgl. oddelku »Jutra«. 9188-1 Mesar, vajenca •prej-nem Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 9145-1 Kolar. pomočnika vajenega vseh del in »tro jev, sprejme takoj Josip Kordeš, Sušak. 8977-1 Prodajalko iSSflHI u trgovino z mešanim blagom. v zelo prometnem kraju na Dolenjske® v neposredni bližini kolo dvora. Pogoj: trgovina na račun proti 10—15.000 Din kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Kavcije zmožna 98«. 8898-1 Plačilno natakarico s 3000 Din kavcije sprejme s 15. marcem dobro vpeljana restavracija v Zagrebu. Ponudbe na ogla«. »d delek »Jutra« pod značko »Slovensko podjetje«. 8888-1 Pošteno modistko in vajenko sprejmem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna«. 9321-1 Točaja (Scbankburech) s kaveijo iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9351-1 Postrežnico polteno in spretno, iščem k eni osebi za dopoldanske ure — poleg Zvezde. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9309-1 Tajnika »pokojenca. vajenega pisal-eoga stroja, sprejme Strokovna zadruga zidarskih mojstrov v Ljubljani. — Prošnje je vložiti do ine T. marca opoldne. Ponudbe sa »glasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Tajnik«. 9104-1 Učenca «a delikatesno trgovino s predpisano šolsko izobrazbo. sdravega in pridnega, irejme A. Terčon, Kranj. Pušča vmikn«. 9026-1 Kroj. pomočnika za veliko in mal-o del-o sprejme Ko« Josip, Kranj št. 50. 9348-1 Kolesar, mehanika mladega ie vestnega aprej mejo takoj Jugoslovenske Stevr tovarne, Ljubljana VIL Frankopanska št. 21. 9343-1 skreji f- Galanterista ]>*vežhanega. za samostojno mesto sprejmem takoj. PlOBudbe na oglas, oddelek »Jutra« pot! »Galanterist« 8926-1 Kontoristinjo zmotno samostojno vodit! manjšo pisarno in samostojne korespondence, sprej meni takoj. Ponudbe z navedbo zahtevka plače pod šifro »Z znanjem srbohrvaščine prednost« na oglasni oddelek »Jutra«. 9378-1 Drž. vpokofenca inteligentnega iščemo za delo sluge v kemičnem laboratoriju. Prednost imajo orožniki. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 4;fro »Vpokojenec«. 9383 1 Plačilno natakarico zmo4.no in resno sprejme dobro idoča slovenska restavracija v Zagrebu. Po-trehno 30.000 Din kavcije. P-onudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod >15. marec ali 1. april«. 8836-1 Potnika dobr« izvežbanega, ta prodajo lastnega izdelka v Savinjski dolini in kranjski deželi, išče Kle-tarska zadruga, Maribor, Cankarjeva 1. 9029-1 Fiksum in provizijo dobe v manufakturi verzi rani potniki za »bisk pri vatnib strank v Ljubljani, okolici in vsej Dravsk' ba novini. Nastop takoj. . PU mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljuhlja ai pod iifro »Fiksum« 8066 5 Provizij, potnika kl redno obiskuj« trgovce srednjih in večjih kTajev Slovenije, iščem za modni šlager. Kolekcija 1 kg. — Ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani. 9377-5 Trg. zastopnika 1 ali 2 takoj sprejmem za obisk privatnih strank. Za 150 Din dnevnih dohodkov jamčim, event. dam fiksum. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo prvovrstne moči«. 9286-3 Absolvent Drž. dvoraz. trg. Sole s prakso, vešč raznih pisarniških poslov ln knjigovodstva želi namešče-nja v kakršnikoli pisarni. Ponudbe na ogl. odd. i Jutra« pod »Absolvent« 9224-2 Gospodična zmofna vseh pisarniških del, stenografije, korespondence, knjigovodstva z večletno prakso. 'Sče nameščenja. Ponudb« pod »Nameščenje« na oglasni oddelek »Jutra«. 9063-2 Elektrotehnik mehanik in strojmi ključavničar, 19 let star. t dveletno prakso, išče mesto v kakem večjem podjetja. — Dopise na naslov: Blažek "A., Ptuj, Prešernova nI. 14. 8900-2 Kuharica samostojna in poštena, i boljšimi spričevali, i 8 8 e službo. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna kuharica«. 9318S Puhasto perje čisto, čuhaoo, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg. čisto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din ra; zetju ■zpošilja po poštnem pov-:tju L. Brorovič, Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perja. 962 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilcnoski (Ponatis prepovedan.) A šilonoska me je hotela podražiti in mi Je vrgla debel klas .ravno na glavo. »Le čakaj«, sem pomislil, »če me boS ti dražila, bom jaz tebe tudi;« In ko sva bila kmalu potem spet na tleh, sem jo potegnil sa repek. Nu, da ste jo videli, kako je poskočila! Na kaj čakate? AU 6e sedaj nimate za-poslenja? Drugi celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega hišnega obrta. Pouk brezplačen Ali vam Je težko napisati pismo? Obširna navodila pošljemo radi. ako priložite znamke za odgovor. Zadruga jugo-lavensklh pletaSa, Osl-Jek. 136 fjtTtifail Nemško konverzacljo iščem. Ponudbe z navedbo honorarja pod »Jena« na oglasni oddelek »Jutra«. 9290-4 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jugo-Auto). Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj. Pišite ponjl 251 Ako potrebujete nstruktorja. prevajalca, dobrega risarja Itd., se obrnite na Akademski t'rad dela na univerzi, kl Vam bo točno preskrbel dobro in zanesljivo moč. 9312-4 Italijanski jezik poučujem in obavljam trgovsko italijansko korespondenco. Ponudbe pod »Italijanka« na oglat., oddelek »Jutra«. 8536-4 Francoščino in nemščino temeljito poučujem. Grem tudi na dom. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izprašana učiteljica«. 9324-4 Dekle z dežele pošteno ta mlad«, išče službo. Polzve »e na Mir ju — Bogisičeva ulica št. 5. 9316-2 Starejša ženska išče zaposlitve pri manjii rodbini. Plača postranska stvar pri dobrem postopanju. Poizve se na Tržaški cesti 8. 9307-2 Mlad trg. pomočnik dober prodajalec modne stroke, želi premeniti služ bo. Ponudbe na og'a». oddelek »Jntra« pod značko »Takoj ali pozneje 50«. 9353-2 Brivski pomočnik mlad, dober delavec in bubi štucer, ki zna tudi nekoliko ondulirati, želi premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 9362-2 Službo jelonoše ali natakarja v kavarni. iščem za takoj. Nasl»v v oglasnem oddelku »J'tr»« 9386-2 Mesto blagainičarke za takoj aH pozneje Išče absolventinja trg. tečaja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tudi izven Ljubljane«. 9273-2 Trgovski pomočnik s šoferskim Izpitom, prost vojaščine, dober železni-na-r. vešč tudi me«, stroke želi primerno mesto. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in zanesljiv«. 9272-2 Brivski pomočnik mlad ln dober delavec, iz-nrjen tudi v striženju bnbi glavic ter onduliranju. išče nameščenje v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9304-2 181etni fant zdrav, močan, pošten te razumen, išče primerno službo v kakem večjem kraju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9306-2 Čevljar, pomočnik dobro verahran išče službe *a takoj. Mirko Vidmar, 9274-4 šlvflj. pomočnica išče službo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pomočnica TU. 9871-2 Fotoaparat 6 % X 9, dvojni anastigmat 1:4.5, nov, proda an-tik vari jat Sevar, Stari trg 9326-6 Otroški voziček za 160 Din naprodaj r Zvonarski ulici 2, pritličje desno. 9335-6 Pisalno mteo in gostiln, kredenco ii trdega lesa, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 93604 Pisalno mizo ra 4 fotelje, črno polto- rano, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9317-6 Bidermaler ura (starinska) naprodaj M Starem trgu it. 19/1. 9375-6 Prisilno razprodajo prirejamo radi trajajoče kriz«. Danes in jutri živahna razprodaja namiznih prto-v. —Jedilni pribor J8 dragi praktični gospodinja ski premeti se prodajajo napoj zastonj. Prepričajte s« sami! Sapora, Miklošičeva cesta 14. 9323-6 Avto štirlsedelem, ekonomičen "— poraba 8 litrov bencina, zelo ugodno prodam. Pišite na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dgodno in nizka cena«. 8943-10 Avtomobllisti ne vozite t razdrapanimi hladiči, katere edino stro-kovnjaško in hitro popravi in renovira tudi vse vrste blatnike, priznana kleparska delavnica Gustav pne. Ljubljana. Tržaška cesta. 8831-10 Avto - potniki Popolnoma nov. dvosedefen avto radi likvidacije zelo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8823-10 Magnet, sedlo in prestave za motor vse v najboljšem stanju poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 9330-10 Motor na sesalni plin. 70—100 Ks kupon. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »St. 888«. 9354 10 Kupim Železno blagajno dobro obranJ«n« kupim. — Ponudb« na naslov Štefan Plut, sreskl tajnik. Kranj 9203-7 Lednlco kl Izdeluje 30—150 kosov edu, s obširnim njenim popisom ln navedbo cene Iščem. Ponudbe poslati na Marčlnko. Nu-">ka ulica 28. Zagreb. 9049-7 Srečke, delnice in obligacije kupuj« (Tpravništvo Merkur LJubljana. Selenburgova ul. št. 6/TL 8782-7 Vrata in izložbeno okno e« mogoč« s rolete«, sa trgovin« kupim. Piwn«oe ponudbe na ogla«, oddelek »JutTa« pod Šifro »RoJIj«. 9944-7 Tehtnico do 10 kg t uteii kupi P«dber*ek, Ljubljana VII, Celovška e. »t. 114. 9J81-T •'t Za posojilo 6000 Din vrnem v treh meseeih 7 tisoč Din. Cen J. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolutna var-»074-1« Kapitalista išče« sa tvornišk« podjetje ( več podružnicam«. Osebno adejstvovanje po ^dogovoru ni izključeno. — Ponudbe pod »Signrnoet« na oglas, oddelek »Jntra« 9278-16 Družabnika s kapitalom pod vsakimi pogoji, kl bi se sta-vlU išče dobro vpeljana ln dobroznana knjigoveznic«« v 8koplJu. Naslov Doka RadevlC, knjl-govezac, Skoplje, Kr. Marije ul. 6 9237-16 iT? Posestvo obstoječe iz 8 oralov ten-lj«, hiš« • tr pevskim in gospodarskim poslopjem — tik ban. ceste v prometnem kraju Savinjske doli-n« ugodno prodam. Nafclov podružnici »Jutra« v eiju. 9384-30 Cfi Hišo s pekarno dobro vpeljano, 25 minut od Maribora, tik glavne ceste proda za 85.000 Din Lubej Martin, Slivnica — Maribor. 9267-90 Pozor! Pozor! Goriški begunci! Radi družinskih razmer, po zelo ngodni ceni prodam novo vilo i majhnim po-sestvom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9298-20 Znatne stavbne prihranke d osel« te, če Vam tavHH načrte, proračun« i« nadzorstvo Tehnični Mro »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg 25/1. 134-» Hišo s trg. lokalom kupim na prometnem prostoru — najraje v pred mestju Maribora. Cenjene ponudbe pod »N. K.« na podružnico »Jntra« v Mariboru. 8894-20 Parcelo 1100 m* veliko, na najlepše« kraju mesta prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 8876-20 Kupim hišo p« možnosti v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Plačam takoj«. 8821-20 Posestvo v Mttlni Maribora, rila, gospodarsko poslopje, vinograd. sadni vrt njive ln travniki, 24 glav živine, se proda za 850.000 Din nacijonaln« mislečemu človeka. Posredovalci iikljn čeni. Naslov za reformacije da ogl. oddelek Jutra. Posestvo t MpMredni bližini Mei-niške postaj«, S ha obdelanega sveta, 23 ha gozd rv, S hiše, gospodarsko poslopje ete., je naprodaj. Potrebnih ea. S50—400.000 Din. Zlasti primerno za Primorce. Posredovalci Izključeni. Naslov m informacij« da oglasni oddelek »Jutra«. 9382-10 Prodam hišo enonadstropno, novozidano, Podro«žTiik. — Parketiran« štirisobno, dve manjii stanovanji in 1800 m' rrta. Letni donos 29.000 Din. — Takoj potreba« 70.000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9310-20 Moderna žaga In mlin v sajboljten stanju ln za- s!guranim prometom, v bližini žel. postaje naprodaj. Zraven 4 ha zemljišča. — Potrebna vsota pri aakupu 600.000 Din. Posredovalci izključeni. Naslov za !n-formacije da oglas, oddelek »Jutra«. »334-20 Več M? hi vil v Ljubljani ki okolici lan naprodaj Društvo hiša'h posestnikom, Ljubljana — Salendrova 6. 9340 20 Stavbišče na Bledu ob Jez-eru kupim. Ponudbe na podružnice »Jutra« v Celju pod iifro »Bled 88«. 9388-20 Vsakovrstno zlato kupuje p* najvišjih eenab čeme — juvelir Ljubljaaa. Wo!fova ulica 3. 88 Obleke za daae ia gospod« poceni naprodaj. Levstikova 19. pritličje lesno. 9063-13 / LUUJJll. Na dobro domačo hrano s pre jam 2—8 gospod« ali dam«. Borštnikov trg i/I. 9367-14 Ca 30.000 kg sena prodam franko vagon po osebnem prevzemu. Ponudb* na podružnico »Jutra«, Novo mesto, pod ->3S3-2f>filfro »Seno«. Žganje 49 % k meda, 86 Htrov naprodaj. Ponudbe na po družnics »Jutra« v Celju pod značko »Med«. M90-M Bukovih drv oepanih, suhih, p r « d a m večjo količino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8965-15 Za vagon gred (tramov) 4/5, 5/6, B/7, nad 4 m dolžin«, dam lepe, zdrave bi čist« brinjeve jagode kvtntal sa kubični m pro creja. Ciro Raner, Ptatne, Istra, 8275-15 Mizar, delavnico in stolarno, z vsemi stroji, vredno 80.000 Din, prodam za 40.000 Din, ali p» sprejmem družabnika. Delavnica je dobro vpeljana in na zel« prometnem kraju. Dopise ea naslov: Bučič, poštns ležeče. Nova Gradiška. 9292-19 Trgovino < mešanim blagom. dobe o vpeljano, t vso salogo. inventarjem in koncesijo prodam v lepem Industrijskem in letoviščnem kraja na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9364-19 Lep trgovski lokal 2 prostora S izložbe. ki«t odda,m. ozir. prodam vsled bolehnosti, z že obstoječo, znano in vpeljano deifka-teso, z večletno pogodbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9143 19 Trafiko aH kakoršn okoli drugo dobroldočo malo trgovino prevzamem pod ugodnimi pogoji Posredovalci Izključeni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9051-19 Delikates. trgovino na najprometnejii točki v večjem mestu Slovenije, radi družinskih razmer prodam. Mesečni promet Din 130.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Jadran«. 8955-19 9152-33 Lokal na Bledu pripraven za modo dam in gospodov, na prometni 'očki v centru vzamem ca sezijo. Ponudbe z navedbo velikosti in cone na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Poletna sezija«. 9S31 19 Manufakt trgovina srednj« velika, t blagom in inr«nia.rjem, v sredini Ljubljane takoj naprodaj. Ponudbe pod »Manufaktu-ra« na oglasni oddelek »Jutra«. 9275-19 Pekarna naprodaj r velikem Industrijskem kraju v Sevnici. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 8810-19 Pekarno dobre Idode, na prometnem kraju vzamem v najem pod ugodnimi oogoji, ali vstopim kot poslovodja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9268-17 Veliko delavnico ki ima poleg tudi velik« zaprto inpo, zelo pripravno za mizarja, čevljarja, ključavničarja aH kleparja, ob glavni ee#ti na Prlm-skovem oddam v najem. Pojasnila daj« A. K eni, Kranj. 9800-17 Prvovrstno kavarno In restavracijo v večjem industrijskem stu, i lepim inventarjem oddam takoj za v«č let v najem. Za odkup potrebno 80.000 Din kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«. 8901-17 Koncesijo za Ipeeerijsk« trgovino oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Koncesija 86«. 9336-17 Gostilno dobi« idočo iščem v najem v Ljubila« aH na periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna 42«. 9365-17 Osebno pravico za restavracij« in kavarn« oddam za dobo 8 let. Ponudbe na podružnico Jufra v Mariboru pod »Osebna pravica 2322«. 9387-17 Pekarno dobro vpeljano, v Mariboru oddam v najem za <.o-bo let. Pojasnila i»y Janko Ccrrne. Maribor — VojašnSki trg 2. TiSl ftMtepdnju Solnčno stanovanje dvosobno, v prižemi ju oddam blizu vladne palač« za april. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9291-21 Stanovanje sob«, knhinje ln kleti oddam v Stožicah ob glavni cesti it. 80. 9284-21 Kdo da stanovanje 1—2 sob in kuhinj« se)« mirni io snažni starejši uradnici. Ponudbe z navedb« cene pod značk« »Sama 600« na oglas, oddelek »Jutra«. 9302-31 Stanovanje trisobno, s kopalnico ki vsemi pritiklinami, blizu »odnije ižčem s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za I. maj«. 9276-31 Stanovanje »obe in kuhinje iščem sa mesec maj Ponudbe pod »Dve esebi 86« na oglasni oddelek »Jutra«. 9136-21 Stanovanje 2 sob, kuhinj« in pritiklln. v visokem pritličju takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 9128-31 Stanovanje na Viču 2 sob. knhinje ln pritiklln iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Sifr« »Skromno«. 8765-21 Sobo s kuhinjo ej-ok triko in vodovodom oddam stranki brez otrok Poizve se med 12. in i. uro. Naslov v oglasnem •ddelku »Jutra«. 9638-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in balkonom v Novem Vodmatu oddam za april stranki brez malih etrok. Istotam takoj oddam strogo separiran« prazno sobo Naslov po v« »glas. oddelek »Jutra«. 9319-21 Stanovanje v nori hiši oddam. Nsstor pove oglas, oddelek Jutra 9853-21 2 stanovanji obstoječ« iz 2 parket, t ah, kuhinje in kopalnic«, z elektriko, r novi hlil, m lepem kraju In solnčni logi takoj oddam _pe zet« zmerni ceni. — Bežigrad. Staničeva ulica, nova hiša 9837-21 Stanovanje S—S sob ln kuhinje, Hi* s 1. aprilom mirna stranka v Ljubljani aH bližnji oko-liei. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9359-i>t 2 stanovanj s poslovnimi prostori t» trgovino aH obrt takoj odda društvo posestnikov — Salendro-va 6. 9341-81 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklhi oddam s i. aprflson v Rožni dolini, cesta XV št. 16 •959-31 Mariboru se ne ksdajajo posebne osmrtnice Potrti neizmerne žalosti naznanjajo podpisani žalostno vest, da je njih preljubi, nepozabni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod FRANC DERVVUSCHEK MESTNI STAVBENIK IN LASTNIK LAJTERfiBERSKE OPEKARNE v nedeljo, dne 1. marca 1931 ob ^20. uri po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere v 67. letu svoje dobe nepričakovano in mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v torek, dne 3 marca, ob pol 16. uri v kapeli mestnega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovili ter nato položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 4. marca, ob pol 9 uri v frančiškanski župni cerkvi * Košaki (Lajtersberg), dne 2. maroa 1931. 351) vnuki. »JUTRO« St SI 8 Torek, 3. UL 1931 2 stanovanji Avoeobno ia o&oiob&o oddam i 1. aprilom .931 novi h LSI aa Glincah. — Vpraša se laJiko med do Vi 3. ter 17. ta 19. aro Naslov t oglasnem tdtfelkn »Jutra«. 9380 21 jJd. Mesečno sobo prijazno, x eno ali drema posteljama ter posebnim vhodom in električno ;ax svetljavo oddam v Japlje vi ulici 13. 9283-23 2 gospoda •prejmem kot sostanovalca Na-slov v oglasnem oddelk »Jutra«. 9287-23 2 gdč. ali gospoda sprejmem s 15. marcem po nizki cent, sredi me3ta v lepo in zračno sobo dobro hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac 9277-23 2 prazni sobi novoslikanl parket, elektrika. zraven glavne pošte. ugodno tudi za pisarno, oddam takoj za 1000 Din mesečno Na slov v ogl. odd. »Jutra« 9216-23 Sostanovalca M hrano Id stanovanje sprejmem v čisto sobo s po sebnrm vhodom in elektriko. Skupno 630 Din Poitve se v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti 5 9177-23 Prazno sobo oddam takoj. Naslov Oglasnem oddelku »Jutra« 9059-23 Opremljeno sobo ■ posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8063-23 Sobo C «lektrično razsvetljavo ln souporabo kopalnice, v centru mesta takoj oddam Dalmatinova 3/II, vrata 6 8941-23 Mesečno sobo ▼ bližini mitnice na Celovški cesti išče boljši gospod s 1. aprilom. — Ponudbe na oglasni odiMpk »Jutra« pod »Štev. 333 23« 9323-23 Veliko prazno sobo ee^ariTano in z elektriko, srfvli mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. 9329-23 Gospoda ■ofldiwga sprejmem n« stanovanje s hrano — blizu banske uprave. Naslov v oglasnem oddelku »Jitra« 9327-23 Solnčno sobo lepo in zračno, blizu Tabora oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9315-23 Opremljeno sobo ■takoj oddam v Groharjevi ■ulici 5. 9312-23 Sobo udobno opremljeno, s ■parketom in elektriko, blizu Ljudskega doma oddam •olidni osebi. Naslov pove orlasni oddelek »Jutra«. 9313-23 Opremljeno sobo oddam solidni dami ali go-upoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9311-23 Preprosto sostanovalko «pre>M go«p*. Naslov v oglasom oddelka »Jutra« 9314-23 Sobico za 100 Din iSče gospodična Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »150 Din«. 9349-253 Senitve Gospodična star« 28 let, čedne rana njoeti, m želi seznaniti v »vrbo ženitve i obrtnikom Le P68M ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Pomlad 30«. 9330-25 Sobo s prostim vhodom, biten Tabora oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9356 23 | 2 gospoda ali 2 gdč. sprejmem v vso oskrbo Skofji ulica 13 — par:«r. 9346-23 Sobo lepo opremljeno, • posebnim vhodom, v novi vili, 8 minut od kolodvora odam. Naslov pove ?».asr» oddelek »Jutra«. 9357 23 j Preprosto sobo večjo, najraje v pritličju, sredi me&ta. iščem za treniranje rokoborbe. Naslov i s ceno na oglasni odde! * »Jutra« pod »Navadno«. 9845-23 ZA A LL A i Planino prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9285-26 Pianino skoraj nov poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9197-26 Klavir za vajo bi potrebovala dvakrat tedensko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Klavir«. 9361-26 Lepe koncert citre proda Antikvariat Hinko Sever, Ljubljana, Stari trg St. 84. 9368-26 Cepiče In Štajerske hlačke rwh ml is velikosti aad Anton Za t od mi. koofekel ja in krojadtve v Kranj skl gori. — Uto prevze ma tudi v delo V si uda ju večje naročbe oride to di na dom. 9067 SO Foto Holynski ustrei* vsakemu i dobrim ielom to nizkimi eeLami Ljubljana, Dunajska e. 1 Podružnica v Mostah. 8630-30 pifernuuii* Preklic! Obžalujem vse žaljiva vesti, izrečene napram rod binl Dvorak in jih tem potom preklicu jem. — B. Koman, Ljubljana. 9280-31 Lepo sobo posebnim vhodom, iSče ospodična za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kolodvor«. 9366-23 | Gospoda al! dijaka sprejmem sredi mesta na stanovanje s brano, ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 0358 23 Opozorilo! vlnotoču na Mestnem trgu št. 13, pri Fridrihu (Grajska klet) se zopet točijo najboljša vina let ulico po sledečih cenah: Belo po 10, 12 in 16 D?d J Bnrsundec rdeči po 12 D;n Vedno na razpolago Midi gorka in mrzla jedila. <»355 18 I Zajci ln golobi Belgijske zajce rekse, stare in mlade ter golobe Straserje, Indijance in Se drne me, po mogučstvu zakaže sastanak. 9376-24 Dlskrecija! PiHte na moj naslov — poštno ležeče! 9382-24 2 šivalna stroja 2.90 dolgo Io 1 m liroko mizo t« omaro prodam Maslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 8923-29 Stroj za mešanje betona (Ifisehmascbine) H produ čira 1 m' na uro, s strojnim pogonom ugodno pro-[ dam. Naslov pove podruž niča »Jutra« v Celju. 8892-29 'omladnega solnca zar Ce nujno rabiš sliko tO miuutab pri Jodko Srnico | mdustr. in omet. fotografu Ljubljani. VVolfova ul. 12 Sobo v eentru mesta oddam »talnima osebama. Naslov V oglasnem oddelku j i izziva na lepem Ite. poge I ~ V^ in maroge, veter pa hžaje I _ —.. . v, . kar je velika uapaka le wte. Obvarujte lice s p1 e-"zkušenimi preparati. Lilija krema, lilija ooraks in li-'"ja milo &o najradikalneji preparati zoper pege. — Lilija kreima 15 Din, IdKja milo 10 Din in lilija bo-raks 10 Din. Vegetalni v o-ek nedosegljiv proti liša-jem. 12 Din. Prodaja in razpošilja po pošti Oran. perfumerija, Ljubljana — Mestni trg 11. 9372 24 Katera gospodična bi ra 3 mesece posodila 2000—3000 Din gospodu v dobri službi, ki je moonen tano v nepriliki. Poznejša ženitev ni izključena. Do piše na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Jama«. 9360-34 Uniforme Dežne plašče, vse potrebščine v zalogi Simon Kli maaek, Selenburgova nI. 6. 106 Modroce vrtom, Ia afrik. močno Na go po 240 Din, zložljive postelje. posteljne odeje žimo in blago za preoble ko pohištva najceneje no di Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 Damsko kroj. obrt oddam v najeim. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 8931-30 Preklic Podpisani Franc PogorrvS-nrk preklicujem vse žaljivke, ki sem jih Izrekel napram g. Ajtnik Hedviki in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja. Prane Pogo-revčnik. Pameče pri Slo venjgraden, dne 27. febr. 193L 9294-31 G. Moleč Pero s« poživijo, da nemudoma vrne kolekcijo ln se javi sam, v nasprotnem slučaju ga bomo policijsko zasledovali. Obenem izjavljamo, da on ni več naš zastopnik in njegova naročila n« bomo priznali. — Vsakogar pa prosimo, da v slučaja, ako ve za njegovo bivališče, nam javi njegov naslov. Stroške povrnemo. — ManuCaktnra »Rekord«, Ljubljana, \!ek sandrov« cesta 8. 9920-31 7 Prostovoljna lavna dražba m vrti ta teden vsaki dan od 9. are dalje v Kaprtelj-skl ulici 3, dvorišče, le-vo __9373-32 Objava Ljubljanska carinarnica bo v sredo, dn« 4. t. m. ob 9.30. nri na javni dražbi prodala devet vagonov vina. dospelega semkaj ic Ventimiglia. Pogoji in informacije se dobe pri eko nomato carinarnice. K št. 5626/31. — Glavna earinar niča. Ljnbljana. 9374-32 r IZVANREDffA TOUKA! Železa« sluiinsk« patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom. zelo praktična ta vsako biio, botclc, nočne službe w in potujuča otobe •tane samo Din J90___ Razpoiiljam po poitne-noro povzetja. tako ■muc* nožen Uhk patcat postali«. iloiliiva. s Upeeiranim madrscoB. ««»« P"k-žična. itUf samo D 280. Potrat laaa vvliko zalogo tisto foha-nog peri« kf po O 48—. druga vr,l kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po D 130.—, Ia čisti puh kg po D 15»—. Razpošiljam po pollncm povzetja. Modroci pomeni t volnom stsneja MM Din 750.—. L. BROZOV1C, ZAGREB nic« 82. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavta« Je maat Radio Dobita v lekarnah, droge njab aH narsvooat iz tvor niče ln glavnega skladišča Čuvajte se ponaredbt 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Najbolj« liker ia želodec je Jf^i Zdravnik želodca krepi tn zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Liti h liana VII Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva M. S Tkalce za tkanje americana sprejmemo. Zaslužek dober. Posel stalen. — Obrnite se na tovarno Smederevske kreditne banke, NiS. 3419 Vas ženi rajo cenj. dame, kvarijo Vam Vato lepoto, eleganco ln sramežljivost. »VEN 13-RAc-elikslr Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite 5e danes lepo dišeči »VENERA«-ellkslr. Ne bo Vam žaL liočlca 10 Din, (predplačilo) povzetje 18 Din, dve 28, tri 38 Din, razpošilja: B. COTIC, LJUBLJANA VIL, Kamniška ulica lOa. 3479 POTNIKA marijlvega ln pri strankah dobro vpeljanega, IŠČE tekstilna firma. Potovati bi moral po Sloveniji z avtomobilom, katerega bi dobil od te firme na razpolago, fioflratl bi moral sam. Ponudbe s navedbo zahtev na Atoma Company. 5494 FRANC FUJAN krovstvo LJUBLJANA, Galjevlca it. 9 prt DoL kol. fcvrtuje vsakovrstna krovska dela in ▼ to stroko spadajoča popravila. Cene solidna. Izvleček Iz programov Torek, S. marca LJUBLJANA 12.15: Slovenske pesmi na ploščah. — 12.45: Dnevne vesti. — 13. Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: 0 koledarju. -19: Predavanje o vremenoslovju. — 19.30: Nemščina. — 20: Dostojevskij: »Razkolni-kov«. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Haway-| jazz. — BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Koncert narodnih pesmi. — 17.30: Narodni napevi na harmoniko. — 19.30: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer angleške glasbe. — 21.30: .Tazz-band. — 22.40: Plošče. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert narodnih pesmi. — 20: Koncert draždanske državne kapele. — 22.20: Jazz-band. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Veseloigra. — 19.35: Prenos vsega programa iz Prage. — 22.20: Jazz-band. | — VARŠAVA 17.45: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — 19.50: Verdijeva opera »Traviata« na ploščah. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Novi šlagerji na ploščah. — 15.20: Koncert lahke glasbe. — 20: Večer solistov. — 20.50: Koncert na čelo. — 21.50: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18: Bach-Beethoven. — 19.30: Koncert vojaške godbe. — 21.10: Literaren program. — KONIGSBERG 16.25; Popoldanski koncert. — 18.30: Koncert solistov. — 19.30: Prenos koncerta iz Berlina. - Lahka godba orkestra. — MUHLACKER 16.30: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 20: Operetni večer. — 22: Klavirski koncert. — 22.50: Lahka godba orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19.30: Prenos iz gledališča. Wagnerjeva opera »Večni mornar«. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. |predvsem mletimi, da se v veliko večjem številu udejstvuje, da bo deležna sokolske vzgoje v dobre in zavedne Jugoslovene. Vse premajhno je tudi zanimanje prebi» valstva za naš pokret, ziasti se v primeri z lapdm naraščajem sokolskih društev na de* želi in v Ljubljani P*) 6. januarju ko so prenehale strankarske borbe, smo vsi po* zvani, da enotno delamo za boljšo bodoč* nost domovine In v Sokolu bo vsaik I h ko napravil v polni meri svojo redoljubno dollnost. Vstop v naše društvo ne more bi* ti nobenemu v pomislek, sai spoštuje So* kolstvo vsako vero, krepi posameznike v svojih telovadnicah in visok*) presega s svojimi etičnimi, moralnimi m pa kultur* nimi n"čeli vse ostale organizacije. Zato vabimo vse, ki jim je do dela in kj žele resnične telesne in duševne okrepitve naroda, da se nam pridružijo v delu in po* magajo graditi na veliki, ponos™ stavbi ve* 1 ke Jugosl :vije. Siskarji, pokažte, da ste naoijjonalni in zavedni Jugoslovani in vsto* pite v sokolske vTste. Godbeni odsek Sokola I. opozaTja Slane, da bodo vaje pihalne godbe. I oddelka vsak petek, II. v®i.k ponedeljek, salonskega onkestra pa vsako sredo ob 20. in po potre* bi tudi ob nedeljah ob 10 Točno! Dopisi 1000 Din plačam ako VaSih kurjih očes. bradavic, trde kože, bul Itd. ne odstranite v 3 dneh s tflad to (Balzamom Prosim pofiljite ml Se 1 lonček R. B. ker Isti zelo dobro učinkuje, piše 21. IL 1931 g. Skrbinc Marija, Vransko pri Celju. Zahtevajte povsod samo RADIO BALZAM Lonček 10 Din, (predplačilo) z povzetjem 18 Din; dva 28, trt 38 Din, razpošilja: B. COTIC, LJUBLJANA VIL, Kamniška ulica lOa. 3479 SOKOL I Sokolsfco društvo Ljubljana - Šiška je bilo ustanovljeno L 1902. m je drugo naj. starejše »ak. društvo v Ljubljani Večino prebivalstva av Šiški tvorijo delavci, mali obrtniki, uradništvo in železničarji, ki pa so tudi stalni kader vseh šišenskih društev vobče, saj se premožnejši sloji le manj | udejstvuje jo ▼ javnem življenju. Mnogo pa jih je, ka stoje brezbrižno ob strani, kargo* tovo v sedanjem času ni pravilno, saj je potrebna, da se vsi brez izjeme udejstvu* jemo za dobrobit in napredek naše dpmovi* ne. Mnogo je še prostora za vse, ki hočejo delati. Priznati se mora, da se dosedaj pač ni moglo mnogo storiti zaradi pomanjkanja zmožnih m dobrih prosvetnih delavcev Za naše učiteljstvo, ki ga je v Šiški mnogo, bi bilo zelo potrebno, da bi aktivno poseglo v I delo Sokolsko diuštro je ono tpnšče. kjer je lepega dela dovolj. Zato naj velja naš apel (prostore primerne za delavnico ali skladišče, svetle, suhe, takoj ODDAM. Vprašati pri oglasnem oddelku »Jutrac pod »Svetli«. 3452 DOLENJI LOGATEC. V soboto so uprt. zorild člani dramatičnega odseka Sokolske* ga društva Žagarjev kmeok,i igrokaz v treh dejanjik »Vrtinec«. StvaT na bogve ka;ko komplicirana. Pa lepo so nam podali igTalci to igro in zaslužijo mnogo pohvale. E, da bi videl avtor kako krasno mm je poda! nje* govega Tona br. Tone Strubelj! Taka igra, bogme, je redka na našiih selskih deskah. F mt izkazuje močan igralski talent. Želimo, da ga skoraj vidimo še v kak: drugi vlogi na našem odru. S. Milka Serinijeva je na* stopila v vlogi Angele, žene Tonove To je izkušena igralka še izza dekliških let. Njona igra je prav tako azvrstna Kot nov znanec na našem odru se nam je predstavil v vlogi Petra Tonovega brata, br. Bine Mlakar. Ka* že, da se je že udejstvpval v tem področju. Storili bi mu krivico, če bi ga ne pohvalili na tem mestu. Njegova igra nas je zelo za* dovoljila. V vlogti matere je zelo dobro na« stopila s. Mici Hodhikova. Režiral je br. Viktor Seniica. Njemu ni za pohvilo. Zado* voljen je, ako se vse dpbro in gladko izteče. Take prireditve stanejo zraven poklic« nega dela inscenatorjev mnogo požrtvovaL nosti in idealizma. Zato bi pič smele biti nekoliko bolj obiskane, čemur je pa najbrž vzrok tudi dejstvo, da so nedelje rezervira« ne po večini za kino*predstave. Pričakfxva* na mladinska »muška tekma se ni vršila v nedeljo, ker je sneg že skirpneL Namesto »smuka« je bij le veiiik »plusk«. — J. Vrb, Repertoarli LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, S.: Zaprto. Sreda, 4.: MercadeL E. Četrtek, 5.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 8.: Svanda dudak. E. Sreda, 4.: Nina nana, punčka moja... Balet Figurine. A Četrtek, 5.: Luiza. Premijera. Izven. Petek, 6.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALI8CH. Z? če tek ob 20 Torek, 8.: Bela garda. Gostovanje Hndož©. stvenikov. Izven. t A. Petrtčlč, major t p* nja vsem sorodnikom ln ""»nnrn, da se bo darovala sv. mata za-duSnica za njegovo sestro HELENO ki Je 13. febr. L L preminula v Inomostu, v soboto, dne 7. marca, ob 10. url dop. r frančiškanski cerkvi. LJubljana, dne S. marca 1931. Umrla nam Je po dolgotrajni in mučni bolezni na§a ljubljena in dobra žena, mama in stara mama, gospa Pavla Feldstein dne Z marca ob 11. uri dopoldne. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 4. marca, ob pol 4. uri popoldne izpred veže splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. marca 193L Žalujoči: FRAN FELDSTEIN, soprog; PAVLA SEVEB, roj. FELDSTEIN, hčerka, in ostalo sorodstvo. 3512 Ali bodo pleše res izginile? Čudijo se, da Je prt nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar Je »INES« Iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pri »INES«, LJubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147 Preklic Podpisani obžalujem, da sem glede gospoda okrožnega zdravnika Dr. Ivo Pavešiča v Metliki neresnico govoril o njegovem zdravniškem poslovanju tn delu. Prosim za Javno oproščen je ln se mu zahvaljujem, da me sodno ne preganja. Feliks Fux, posestnik v Metliki 3603 Pozor vsi, ki boste letos zidali! Vsi, ki potrebujete ali boste rabUi za svoje nove stavbe vrata, okna, izložbe ali opremo za trgovine itd., obrnite se na tvrdko: FRANC ZA VODNIK, specialna delavnica za stavbno mizarstvo r. 6T. Vidu nad LJubljano. Nudim Vam brezkonkurenčno blago, kakor tudi cene, solidno in točno postrežbo! Proračuni brezplačno! 34gQ Zahvala Za mnoge Izraze odkritega sočutja, ki sem Jih prejela ob težki izgubi mojega soproga oziroma očeta, gospoda Jana Horkega se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so mu poklonili obilo lepega cvetja kakor tudi onim, ki so ga spremili na zadnji poti. LJubljana, dne 2. marca 1931. 3509 BERTA HORKT, soproga. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja F«mc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi y LiubUanL*