delegatska tribuna B. ŠTEVILKA V. LETO 11. MAJ 1979 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OSNUTEK Na podlagi 5. odstavka 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ........in na seji zbora krajevnih dtupnosti dne.........sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda X__________________________________________________________J 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker da ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča po tem odloku (v nadaljnem besedilu: odškodnina). 2. člen Kmetijska zemljišča ali gozd so vsa zemljišča, ki so v skladu z 10. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih določena za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in zemljišča, ki so namenjana za zazidavo, dokler se na njih ne začne graditi. 3. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta ali izkoriščanja rudnin in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. 4. člen Za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš ter drugih objektov na območjih, katerih se zazidava ne ureja z zazidalnim načrtom se za gradnjo objekta in redno rabo objekta vzame najmanj 400 m2 zemljišča. V kolikor je zemljišče manjše od 400 m2 pa dejanska površina. Alternativa: Če se objekti gradijo na območjih, katerih zazidava se ne ureja z zazidalnim načrtom, izdelovalec lokacijske dokumentacije, v dokumentaciji določi površino zemljišča namenjenega za gradnjo objektov, ter površino zemljišča ki je namenjeno za redno rabo objekta. Na podlagi tako določene skupne površine zemljišča za gradnjo objekta in redno rabo objekta občinski upravni organ odmeri odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali ». gozdnega zemljišča. 5. člen Odškodnina se ne plača: — če gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozdi za potrebe JLA ali za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in — .kadar se na zemljišču gradijo objekti in naprave v zvezi z vodnim 1 gospodarstvom. Ne šteje se za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,/če se gradijo objekti za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov. 6. člen Odškodnina v enkratnem znesku na račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje odmeri z odločbo izdano v upravnem postopku občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje odvaja 5.-din po m2 zemljišč Zvezni vodni skupnosti Slovenije. Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, dovoljenja za izkoriščanje rudnin in tudi ne začeti grednje na podlagi priglasitve del. 7. člen Odškodnina se določi za m2 zemljišča odvisno od katastrskega razreda in sicer v znesku: - za kmetijska zemljišča ali gozd 40.— din I. in II. katastrskega razreda; - po 20.- din za kmetijska zemljišča ali gozd III. in IV. katastrskega razreda in - po 10.— din za kmetijska zemljišča ali gozd V. — VIII. katastrskega razreda. Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino plača polog odškodnine zaradi sprememb namembnosti zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za m3 izkopanih rudnin. 8. člen Če se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih gradijo objekti, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka občanov, plača investitor odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča 10.- din po m2 ne glede na katastrski razred. 9. člen Posebni primeri za plačilo odškodnine so pri gradnji in postavitvi elektrovodov in sicer : - preko kmetijskega zemljišča za vsako stojno točko najmanj 25 m2, pri „A“ drogovih najmanj 10 m2 in pri ostalih drogovih najmanj 5 m2. 10. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. list SRS št. 9/74). 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna kmetijska inšpekcija. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine MARJAN MOŠKRIČ, l.r. OBRAZLOŽITEV Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79) v 5. odstavku 14. člena pooblašča skupščino občine, da z odlokom predpiše odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Namen odškodnine je predvsem v tem, da se zagotavljajo sredstva za izboljšanje kmetijskih zemljišč. Po določilih zakona so kmetijska zemljišča tista zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 27/72), za katera do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda je dolžan plačati odškodnino. Namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda se spremeni na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali brez takega akta, kadar ta ni predpisan, ali pa je objekt zgrajen v nasprotju s predpisi (nedovoljene gradnje), tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objektov in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Če gre za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš in drugih objektov na območjih, ki se ne urejajo z zazidalnim načrtom, temveč z urbanističnim redom ali drugim urbanističnim dokumentom se za gradnjo objekta in redno rabo objekta vzame najmanj 400 m2 zemljišča, v kolikor je zemljišče manjše od 400 m2 pa dejanska površina V 4. členu se predlaga tudi alternativna rešitev. Če se objekti gradijo na območjih, ki se ne urejajo z zazidalnim načrtom, strokovna in pooblaščena organizacija kot izdelovalec lokacijske dokumentacije, v dokumentaciji opredeli površino za gradnjo objekta ter površino za redno rabo objekta in jo nato upravni organ v lokacijskem dovoljenju povzame kot določeno. Zakon izrecno in taksativno določa objekte, katerih gradnja se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. To so objekti za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gozdnih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov. Poleg tega so z zakonom določeni objekti za gradnjo katerih se odškodnina ne plačuje in sicer: - kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora - kadar se gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami - kadar se gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi - gradnja objektov za urejanje vodnega režima Odškodnino v enkratnem znesku odmeri upravni organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja na račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Zakon nalaga kmetijskim skupnostim, da se od vsakega m2 zemljišča odvaja po 5.- din Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Zavezanec plačila odškodnine je dolžan plačati odškodnino pred izdajo gradbenega dovoljenja. Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, dovoljenja za izkoriščanje rudnin ali potrdila o priglasitvi Zavezanec plačila odškodnine je tudi tisti, ki je na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih zgradil objekt brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa je to dovoljenje naknadno pridobil Predlaga se, da bi se po novem plačevala odškodnina za m2 zemljišča glede na katastrski razred in lego zemljišča v znesku: - po 40.- din za I. in II. katastrski razred - po 20,- din za III. in IV. katastrski razred - po 10.-din za V. - VIII. katastrski razred V 8. členu osnutka odloka se predvideva plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za objekte, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka občanov (šole, VVZ, zdravstvene ustanove, športni objekti in drugo) 10.- din po m2 ne glede na katastrski razred Novi zakon zvišuje odškodnino in sicer tako, da ta ne sme biti manjša od 10.- din za m2 zemljišča odmerjeno skupno za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in Kmetijsko zemljiško skupnost. Sedaj znaša najnižji prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča V. - VIII. katastrskega razreda za kmetijsko zemljiško skupnost po občinskem odloku 2. - din in 5. - din za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije za m2, to je skupno 7.- din, medtem ko znaša najvišji prispevek 10.- din za I. in II. katastrski razred, ki se plača kmetijski zemljiški skupnosti in 5.- din Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, to je skupno 15.- din za m2, ter 6.- din prispevka za spremembo namembnosti zemljišča III. in IV. katastrskega razreda in 5,- din prispevka Zvezi vodnih skupnosti, to je skupno 11. - din za m2. Višina odškodnine je predlagana ob upoštevanju kulture in katastrskega razreda s posebnim poudarkom na zaščito I. in II. katastrskega razreda. Višina odškodnine je obravnavana na regijskem posvetu kmetijskih zemljiških skupnosti in izvršilnem odboru Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ter predlagana v sprejem kot primerna. Zakon pooblašča IS Skupščine SR Slovenije, da odškodnino po tem odloku valorizira vsaki dve leti v skladu s splošnim gibanjem cen Poleg tega zakon določa, da tisti, ki izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine za spremembo namembnosti še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za m3 izkopanih rudnin V osnutku odloka se v 9. členu predvideva plačilo odškodnine za posebne primere kot so postavitev elektrovodov in drugih komunalnih naprav. — Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 42. seji dne 24. aprila 1979 obravnaval osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo osnutek Odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda s tem, da k 4. členu odloka daje naslednjo alternativo: „Ce se objekti gradijo na območjih, katerih zazidava se ne ureja z zazidalnim načrtom, izdelovalec lokacijske dokumentacije v dokumentaciji določi površino zemljišča, namenjenega za gradnjo objektov, ter površino zemljišča, ki je namenjeno za redno rabo objekta. Na podlagi tako določene skupne površine zemljišča za gradnjo objekta in redno rabo objekta občinski upravni organ odmeri odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča". PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JANEZ LAH x_______________________i________________/ POROČILO o izvajanju davčne politike v letu 1978 V____________________-_____________________ L Izvajanje davčne politike in delo davčnih uprav je v zadnjem času, ob pripravi predpisov o spremembi davčnega sistema, predmet večjega zanimanja predstavniških teles družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in občanov. To pa ni slučajno če ugotavljamo, da davčne uprave opravljajo pomembno vlogo pri izvajanju nalog tekoče ekonomske politike, predvsem pa njihovo prisotnost in delo pri preprečevanju različnih pojavov, ki lahko negativno vplivajo na razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Sedanji davčni sistem obdavčevanja osebnih dohodkov, dohodkov in premoženja občanov urejuje republiški zakon o davkih občanov iz leta 1972. Zakon odloča osnovna načela, elemente in pogoje obdavčevanja za posamezne davčne vrste. Ob tem pa občinski družbenopolitičnim skupnostim prepušča urejanje številnih vprašanj v zvezi z ugotavljanjem davčnih osnov, višine dohodkov, priznavanje davčnih oprostitev, olajšav in drugo. S takšno ureditvijo so občinske skupščine na področju obdavčevanja občanov v veliki meri nosilke davčne politike, njihovi občinski odloki pa predstavljajo pomemben in sestavni del davčne zakonodaje. V sistemu financiranja splošne porabe v družbenopolitičnih skupnostih večji del davkov občanov pripada občinam s tem pa pravica, da samostojno določajo o njih ovedbi. Ne glede na to samostojnost pa ne bi moglo prihajati do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi oziroma so te razlike utemeljene le v obsegu, ki ga opravičuje in narekuje specifičnost razmer v posamezni družbenopolitični skupnosti. Sicer pa davčni zakon izrecno obvezuje družbenopolitične skupnosti k usklajevanju davčnih obveznosti občanov, kar naj bi prispevalo k izenačevanju pogojev gospodarjenja k skladnemu razvoju v SR Sloveniji in k zagotovitvi enakopravnega položaja občanov. V letu 1978 je bila na področju davčne politike v SR Sloveniji dosežena zadovoljiva usklajenost, kar je rezultat sodelovanja občin v okviru regij in prizadevanj v okviru republike, ko ie sklepa dogovor o usklajevanju davčne politike. Posebej pa še omenjam na vsklajenost davčne politike v Ljubljani, katere davčni instrumen-tarij je bil v celoti poenoten in vsklajen. Osnovna naloga davčne uprave je ugotavljanje dohodkov občanov in odmerjanje družbenih obveznosti v obliki davkov, prispevkov in drugih obveznosti. Ta naloga pa je zelo delikatna in zahtevna. Delavci davčne uprave s svojim delom posegajo na izredno občutljivo področje obdavčevanja občanov, ko je potrebno v skladu s sprejeto davčno politiko ugotoviti njihove davčne obveznosti in ugotoviti realizacijo prihodkov za financiranje splošne porabe, po potrebi tudi z nepopularno obliko prisile, in to na način, ki v največji meri ščiti osebnost in dostojanstvo davčnega zavezanca. Ob tem pa moramo opozoriti tudi na vlogo in položaj zavezanca, na njegov vpliv in obveščenost o vseh tokovih realizacije davčne politike. Pripravljenost občanov zadostiti davčnim obvezam je eden osnovnih pogojev za pravilno funkcioniranje davčnega sistema. n. Namen tega poročila je podati pregled dela davčne uprave v letu 1978 in prikazati kratek vpogled v stanje na področju izvajanja davčne politike v naši občini z namenom, da se zagotovi uveljavitev načela ustave, da je vsakdo dolžan prispevati za splošne in skupne potrebe v skladu s svojimi materialnimi možnostmi. V letu 1978 je davčna uprava v okviru svoje pristojnosti in prevzetih pogodbenih obveznosti opravila veliko število upravnih in strokovnih nalog, ki so razvidne iz naslednjega pregleda: - opravljala je odmerno, kontrolno, analitično, knjigovodsko, izteijevalno in kaznovalno funkcijo; - izdala je: 2.161 odločb o odmeri davka iz kmetijstva, 822 odločb o redni odmeri davka iz obrtne dejavnosti, 3064 odločb o predpisu akontacij iz obrtne dejavnosti, 38 odločb o odmeri davka iz intelektualnih storitev, 8.511 Odločb o odmeri davka na premoženje in od dohodka od premoženja in sicer: 7.427 odločb od stavb, 220 odločb od motornih vozil, 382 odločb od najemnin, 237 odločb od preprodaje nepremičnin in 245 od gozdnih zemljišč, 1.560 odločb o odmeri davka na promet nepremičnin in na * dediščine in darila in sicer: 1.238 odločb oz. ugotovitvenih postopkov pri davku na promet nepremičnin in 322 pri davku na dediščine in darila, 1.742 odločb oz. ugotovitvenih postopkov iz skupnega dohodka občanov, 4.757 odločb oziroma obračunov o plačilu prometnih davkov pri nakupu motornih vozil, 1.451 ostalih odločb (vračila, preplačil davkov, taks in podobno) - odmerila in evidentirala 114,188.425, izterjala pa 111,433.814 dinarjev davkov in prispevkov za SIS:, - izdala 1.865 potrdil o premoženjskem stanju in 3.850 potrdilo plačanih davkih in prispevkih, -izdala 911 odločb in 5.711 opominov o prisilni in tekoči izterjavi davkov in prispevkov ter drugih obveznosti, ki jih davčna uprava le izterjuje, - zaračunala 486.372 dinarjev zamudnih obresti in 13.683 dinarjev stroškov prisilne izterjave; - obračunala in izterjala mesečne prispevke za SIS za 853 delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih v višini 8,877.260 dinarjev; - izrekla 45 kazni za davčne prekrške v višini 69.350 dinarjev; - opravila 694 pregledov poslovnih knjig davčnih zavezancev v zvezi z odmero davkov za leto 1977 in 734 tekočih pregledov v letu 1978; - odkrila 18 primerov nedovoljenega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti; - knjižila 159.845 postavk na 19.910 knjigovodskih karticah za 18.803 davčnih zavezancev; Iz prikazanega pregleda obsega opravljenega delaje razvidno, da je davčna uprava ob 38 zaposlenih delavcev izdala 25.017 odločb ali povprečno 658 letno na delavca. Ugotavljamo, da se število davčnih zavezancev, razen pri davku iz skupnega dohodka občanov iz leta v leto povečuje. Pri zavezancih davka iz obrtne dejavnosti se stalno povečuje obseg poslovanja, kar zahteva obširnejše in strokovno zahtevnejše delo davčne uprave. Ni nobena redkost, ko zavezanci dosegajo preko 5,000.000 dinarjev pa tudi več kot 10,000.000 dinarjev prometa oziroma celotnega dohodka. Narava dela in specifičnost področja daje delavcem davčne uprave široke pristojnosti in pooblastila. Davčni delavec kot posameznik v odmernih postopkih skladno s predpisi ugotavlja in odloča o utemeljenosti zahtevkov glede priznanja stroškov, amortizacije in drugo. Od njegove strokovnosti, vestnosti, zavzetosti in prizadevnosti za čim doslednejše ugotavljanje dejanskega stanja je odvisno ali bo občan plačal 100.000 ali več tisoč dinarjev višje ali nižje obveznosti. Davčna uprava opravlja poleg svojega rednega dela, po posebnem dogovoru še odmero in izterjavo prispevkov za samoupravne interesne skupnosti zasebnih obrtnikov in za pri njih zaposlene delavce. Tako je v letu 1978 odmerila poleg davkov še 26,436.352 dinarjev prispevkov in drugih dajatev. V davčni upravi je sistemiziranih 39 delovnih mest, zasedenih pa 38. Kadrovsko stanje se je v zadnjih letih ustalilo, saj v letu 1978 ni bilo nobene fluktuacije oziroma kadrovske spremembe. Strokovna kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev je zadovoljiva. Doseženi rezultati dela v letu 1978 kažejo, da je bilo delo davčne uprave več kot zadovoljivo. Toda zaradi značaja dela in dejstva da delavci v glavnem izhajajo iz sredin kjer živijo in delajo pri nekaterih prihaja do občasnega popuščanja v doslednosti in učinkovitosti pri opravljanju delovnih nalog. m. V tem delu poročila dajemo pregled obremenitev in plačil davkov in prispevkov v letu 1978 ter pregled osnovnih značilnosti in izvajanja dela po posameznih davčnih oblikah. 1. F.'.2GL2L> OBREMENITEV IN PLAČIL DAVKOV IN P.UStiSVKCV V LETU 1978 Za p. Vrsta davkov in prispevkov C bremenitve Plačila % realiza. 1. Davek iz kmetijstva 1,112.582 1,112.502 100 2. Občinski davek iz obrt.dejav. 23,949.549 21,514.955 90 3. Občinski davek - pavšal 473.767 473.767 100 4. Občinski davek od intelek.stor. 24.124 24.124 100 5. Prispevki za SIS iz obrtne dejav. 15,381.959 14,001.001 96 6. Prisp.ze SIS iz intelek. storitev 182.4C0 182.400 100 7. .(ep. davek iz osebnega dohodka 408.207 408.207 100 8. Občinski davek iz osebnega dohod. 204.358 197.350 97 9. Davek iz skup.dohodka občanov 3,452.663 3,452.663 100 10. Davek na dohodek od premoženja 3,078.256 2,826.125 92 11. Davek na dediščine in darila 349.433 332.654 95 12. Davek na tovorna cestna motor- na vozila 1,932.273 1,932.273 100 13. Davek od premoženja od stavb 2,265.485 1,918.038 85 14. uavek na gozdna zemljišča - nekmetov 139.094 139.094 100 15. Temeljni prometni davek 32,524.001 3 2,524.001 100 16. Pos. rep.prometni davek 12,999.857 12,999.857 100 17. PCs. občinski prometni davek od proizvodov 7,997.522 7,997.522 100 18. Pos. občinski davek od plačil za storitve 2,057.885 2,057.885 100 19. Davek na promet nepremičnin 3,684.391 3,665.713 99 20. Vodni prispevek 599.325 599.325 100 21. Prispevek solidarnosti 653.627 653.627 100 22. Prisoevek za starostno za- varovanje kmetov 717.667 619.843 06 SKUPAJ : 114,188.425 110,433.014 97 K pregledu pripominjamo, da so v koloni ..Obremenitve" prikazani tudi zaostanki oziroma neplačane dajatve iz leta 1977, ki so znašale 4.567.718 dinajrev in vse tekoče obremenitve iz leta 1978. Iz pregleda je razvidno, da smo v letu 1978 dosegli 97 % z izteijavo odmerjenih davkov in prispevkov, s katero smo več kot >r zadovoljni. Realizacija je nekoliko slabša: pri občinskem davku iz obrtne dejavnosti 90 %, davku na dohodek od premoženja 92 %, davku na dediščine in darila 95 %, davku od premoženja od stavb 85 % in pri prispevku za starostno zavarovanje kmetov, kjer je dosežena 86 % realizacija. Do tega je prišlo zaradi tako prirejenega ključa delitve realiziranih davkov in prispevkov, na podlagi katerega smo v celoti pokrili obveznosti do temeljnega prometnega davka, republiškega prometnega davka, občinskega prometnega davka, kakor tudi pri večini drugih davčnih virih oziroma oblikah. sredstev v preusmeritev gospodarstva, za nabavo kmetijskih strojev in plemenske živine, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in jim je kmetijstvo glavni poklic. Davčna uprava odmerja in izterjuje tudi prispevek za starostno zavarovanje kmetov. Teh zavezancev je 401, katerim je bil odmerjen prispevek v skupnem znesku 906.090 dinarjev. Že nekaj let se davek iz kmetijstva v primerjavi z rastjo dohodkov iz kmetijstva relativno zmanjšuje na račun dajatev za starostno zavarovanje in zdravstveno varstvo kmetov. 2. PREGLED IZVAJANJA DELA PO POSAMEZNIH DAVČNIH OBLIKAH DAVEK IZ KMETIJSTVA Davek iz kmetijstva se plačuje od vsakega zemljišča, ki ga je možno uporabljati za kmetijsko proizvodnjo ne glede na okoliščino, ali ga lastnik uporablja za tak namen ali ne. Izjema od tega je le v primerih, ko gre za zemljišča, katerih izkoriščanje je prepovedano na podlagi zakona. Zavezanec za davek je lastnik zemljišča, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskih evidencah. V primerih, o več članov družine poseduje kmetijsko zemljišče in skupno ustvarjajo kmetijske prihodke, nastopa kot zavezanec eden izmed njih kot predstavnik gospodinjstva. Obdavčevanje kmetijstva temelji na katastrskem dohodku kot osnovi za odmero davka iz kmetijstva, ki se uporablja tudi za odmero dela obveznosti za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov ter še za druge obveznosti. Izjema od načela obdavčevanja po katastrskem dohodku velja le od dohodkov od gozdnih površin, ko gre za različne pogoje in možnosti eksploatacije gozdnih površin in zato doseženi dohodki čestokrat odstopajo od katastrskega dohodka gozdov, ki temelji na povprečni vrednosti letnega prirasta. Za obdavčenje gozdnih površin se zato uporablja kot odmerna osnova vrednost za posek določenega lesa. Število zavezancev v letu 1978: Skupno število zavezancev 7.026 s KD v višini 13,015.190 dinarjev Število oproščenih zavezancev: — v višinskih krajih — 429 s KD a višini 1,929.497 dinarjev - s KD do 470 din - 4.986 s KD v višini 770.033 dinarjev Obdavčenih zavezancev — 2.611 s KS v višini 10,324.660 dinarjev Davčne stopnje: I. katastrska skupina 9 % II. katastrska skupina 6 — 8 % III. katastrska skupina — IV. katastrska skupina 1,5 % Zavezancem, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo, ker jim kmetijstvo ni glavni poklic, se zaradi približnega izenačevanja obveznosti odmerja še dodatni davek iz kmetijstva v višini 6 %. V letu 1978 je znašal odmerjeni davek iz kmetijstva ob upoštevanju priznanih olajšav 1,294.420 dinarjev. Zavezanci davka iz kmetijstva so deležni posebnih davčnih olajšav. Po republiškem zakonu so oproščeni davka zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek zemljišč ne presega 470 dinarjev in za razne socialne olajšave. Z občinskim odlokom o davkih občanov pa so priznane posebne davčne olajšave za vlaganje DAVEK IZ OBRTNIH DEJAVNOSTI Z davkom od obrtnih dejavnosti se obdavčujejo dohodki doseženi z opravljanjem obrtnih, gostinskih, avtoprevoznikih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih občani opravljajo s samostojnim osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi. Pri opravljanju teh dejavnosti lahko pod določenimi pogoji uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Sedaj veljavna davčna zakonodaja pozna tri načine ugotavljanja dohodka in odmere davčnih obveznosti od opravljanja zgoraj navedenih dejavnosti: 1. po dejansko ugotovljenem dohodku, 2. v pavšalnem letnem znesku, 3. od posameznega doseženega dohodka (davek po odbitku). Prevladujoča obdavčitev je obdavčitev po dejanskem doseženem dohodku, ki temelji na davčni napovedi sestavljeni na podlagi podatkov iz poslovnih knjig zavezanca. V pavšalnem letnem znesku plačujmo davek zavezanci, ki niso dosegli 50.000 dinarjev čistega dohodka zmanjšanega za stroške in če niso uporabljali dopolnilnega dela drugih oseb. To pomeni, da so pavšalno obdavčeni le zavezanci z manjšim obsegom poslovanja. Posebna oblika plačevanja davka od opravljanja obrtne dejavnosti je davek po odbitku, ki ga plačujejo občani v odstotku od vsakega posameznika dohodka, ki ga dosežejo z opravljanjem storitev družbenemu sektorju ali če imajo sklenjene pogodbe o delu. Celotni dohodek predstavlja fakturirana realizacija. To so vse izstavljene fakture za opravljene storitve in dobavljeno blago v času od 1. 1. do 31. 12. poslovnega leta. Od tega dohodka se izločijo stroški poslovanja in tako se dobi čisti dohodek. Upoštevajoč načelo, da se občanu, ki samostojno opravlja obrtno dejavnost načeloma zagotavlja enak družbeno ekonomski položaj kot delavcu v združenem delu se mu čisti dohodek deli na del, ki se mu šteje kot osebni dohodek in na presežek dohodka, ki predstavlja davčno osnovo za odmero davka od opravljanja obrtne dejavnosti. Iz osebnega dohodka zavezanca, ki se določa na podlagi meril družbenega dogovora in statističnih podatkov v višini osebnih dohodkov posameznih strok se plačujejo isti prispevki in davki kot se plačujejo od osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v združenem delu, od presežka dohodka pa davek od opravljanja obrtne dejavnosti ter tiste prispevke za SIS, ki jih organizacije združenega dela plačujejo iz svojega dohodka. Odmera davka po dejanskem dohodku se opravlja po preteku leta, zato s podatki o odmeri davka za leto 1978 še ne razpolagamo. V nadaljevanju tega poročila dajemo tudi pregled napovedanega in po odmernem organu ugotovljenega celotnega dohodka: v 300 din Gosp. dejavnost \ Štev. ! zavez. i Celotni dohodek 1976 Delotni dohodek 1977 1 po napovedi zavezanca -- po odmernem organu Indeks 4 : 3 Štev. zavez. po napovedi ^;avez. I po odmer, j Indeks organu | 3 : 7 2 4 5 6 *V-7 3 9 | - obrt 481 186.905 188.818 101 449 240.527 241.346 100 | - gostinstvo 40 23.773 24.177 102 40 27.907 23.937 114 | - avtoprevozništvo 109 22.546 23.0G5 102 132 37.390 37.698 1CT - avtotaksi ! • 586 622 106 18 1.012 1.119 111 | - druc i 9 2.310 2.366 102 25 3.513 3.553 101 is 'J ? a J : 647 236.117 238.988 ; • 101 ! j 664 310.349 312.663 131 S Ta pregled pa kaže, da so zavezanci za davek od obrtnih 310.349.000 dinarjev celotnega dohodka, medtem ko je po dejavnosti, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku v letu 1976 ugotovitvah davčne uprave za leto 1976 znašal 238.988.0Č0 napovedali 236.117.000 dinarjev celotnega dohodka in v letu 1977 dinarjev in za leto 1977 312.663.000 dinarjev. Višino čistega dohodka prikazuje naslednji pregled: v 000 din Gosp. Štev. Čisti dohodek 1. 1976 Čisti dohodek 1. . 1977 dejavnost za v. po nap. zavez. po odmer, organu Indeks 4 : 3 Štev. zav. po nap. zav. po odmer, organu £ 3 4 5 6 7 8 9 -obrt 401 53.352 62.987 118 449 69.031 78.288 113 - gostinstvo 40 3.7C1 4.843 131 40 4.262 5.795 136 - avtoprevoz. 109 9.064 11.744 130 132 15.619 18.953 121 - avtotaksi 8 397 494 124 18 664 814 123 - dragi 9 845 1.0C5 119 25 1.451 1.633 113 3 Y U 7 A J : 647 67.359 81.073 120 664 91.027 105.483 116 Pri ugotavljanju čistega dohodka je davčna uprava ugotavljala oz. preverjala pravilnost davčnih napovedi in pri pregledih poslovnih knjig tudi ugotavljala upravičenost priznavanja posameznih poslovnih stroškov potrebnih za dosego celotnega dohodka. Kot je iz pregleda razvidno je bilo v letu 1976 zaradi nepopolno dokumentiranih ali nepravilno izkazanih stroškov povečan napovedani čisti dohodek za 13.714.000 dinarjev ali 20 % v letu 1977 pa za 14.456.000 dinarjev ali 16 %. Indeksna razmerja kažejo, da so se čisti dohodki po posameznih dejavnostih v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 povečali v naslednjih indeksih: obrt 124, gostinstvo 120, avtoprevozniki 161, avtotaksisti 165 in drugi 162. Skupno za vse dejavnosti znaša indeks 130. Kot je že bilo omenjeno se čisti dohodek zavezancev ugotavlja po odmernem organu deli na del, ki se šteje za osebni dohodek zavezanca in na presežek od katerega se odmerja davek. V letu 1976 je bilo zavezancem, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku ugotovljenih 51.539.990 dinarjev osebnih dohodkov in 29.533.760 dinarjev presežka, v letu 1977 pa 66.937.050 dinarjev osebnih dohodkov in 38.610.210 dinarjev presežka. Tako v letu 1976 le 36 % ugotovljenega čistega dohodka predstavlja osnovo za odmero davka in prispevkov za SIS, ki se plačujejo iz dohodka zavezanca. V letu 1977 pa je dohodek od katerega se odmerja davek in prispevki za SIS iz dohodka znašal le 37 %. V zvezi s to ugotovitvijo podajamo pregled, ki prikazuje razmerje zavezancev katerih čisti dohodek je bil ugotovljen le do višine osebnih dohodkov, in niso dosegli tolikšnega dohodka, da bi bil odmerjen davek od opravljanja obrtnih dejavnosti: v 000 din Gospodarska dejavnost Skupno število Število zavezancev, ki .\az:nerje zavezancev niso dosegli presežka m m 1976 1977 1976 1977 1 2 3 4 5 6 7 - cbrt 481 449 189 181 39,3 40,3 - gostinstvo 40 40 8 7 20,0 r,5 - avtoprevozniki 109 132 58 46 53,2 34,8 - avtotaksi 8 18 6 18 75,0 100,0 - drugi 9 25 9 16 1CG,0 64,0 SKUPAJ : 647 664 27C 268 39,3 41,6 Ta pregled pokaže, da je le 60,7 % zavezancem bil v letu 1976 odmerjen davek od opravljanja obrtne dejavnosti. V letu 1977 pa je ta odstotek znašal le 58,4 %. Istočasno ta pregled tudi prikazuje, da ob sedanji veljavni ureditvi več kot polovica zavezancev ne plačuje davka od opravljanja obrtnih dejavnosti. To pa tudi omejuje možnost, da bi se z davčno politiko vplivalo na razvoj te dejavnosti, ko davčne olajšave in oprostitve zadevajo le manjši krog zavezancev. Zavezancem, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek davčna uprava odmerja: — prispevek za SIS-e na področju družbenih dejavnosti (razen prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje), — davek od ugotovljenega presežka, — prispevek za SIS-e iz presežka. Naslednja tabela prikazuje odmerjene prispevke iz OD za SIS-e, davek od opravljanja obrtne dejavnosti in prispevka za SIS-e, ki se plačujejo iz dohodka: v 000 din Gosocdarska dejavnost Prispevki za SIS iz CD Davek rrispevki za SIS iz dohodka 1976 1977 1976 1977 1976 1977 - obrt 4.046 • 4.965 11.707 15.409 2.896 5.151 - gostinstvo 356 421 789 850 219 351 - avtoprevosništvo 1.064 1.520 1.234 2.213 333 791 - avtotaksi 62 89 1 - - - - drugi - - 280 227 - - SKUPAJ: 5.526 6.995 14.CII 18.699 3.448 6.293 Davek od opravljanja obrtnih dejavnosti je dohodek občin, ki se plačuje po progresivnih stopnjah, ki so vsklajene z medobčinskim dogovorom v višini od 25 % za 10.000 dinarjev ter do 50 % z osnovo nad 200.000 dinarjev. Zavezancem, ki prodajajo svoje proizvode oz. opravljajo storitve neposredno končnim potrošnikom je bilo po veljavnih predpisih v letu 1976 odmerjenih 3.710.000 dinarjev, v letu 1977 pa 4.819.000 dinarjev prometnega davka od prodaje proizvodov in od storitev. V pavšalnem letnem znesku je bilo v letu 1976 obdavčenih 151 zavezancev in v letu 1977 158 zavezancev. V pavšalnem letnem znesku odmerjeni davek je v letu 1976 znašal 395.000 dinarjev in v letu 1977 433.000 dinarjev. Povprečno je letni pavšalni znesek davka na zavezanca znašal v letu 1976 2.613 dinarjev in v letu 1977 2.737 dinarjev. Davek po odbitku, ki ga plačujejo občani od priložnostno doseženih dohodkov oz. od dohodkov doseženih na podlagi civilno pravnega razmerja je bil odmerjen v letu 1978 v višini 4.373.000 dinarjev. Stopnje tega davka so določene z občinskim odlokom v višini 10%, 20% in 25 % glede na vrsto opravljenega dela. Podatki o realizaciji tega davka kažejo na zelo velik razmah tovrstnega doseganja dohodkov, pri čemer gre izključno za izplačila od strani družbenopravni oseb. DAVEK OD OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV Z davkom od intelektualnih storitev se obdavčujejo dohodki, ki jih občani dosegajo z opravljanjem teh storitev kot so npr. odvetniške storitve, opravljanje verskih obredov, poklicno ukvarjanje z glasbo, plesom in podobno. Davek od intelektualnih storitev se zavezancem odmerja po enakih načelih, predpisih in davčnih stopnjah kot zavezancem za davek od opravljanja obrtnih dejavnosti. Odvetnikom so bile v letu 1977 odmerjene družbene obveznosti v višini 229.881 dinarjev. Pripominjamo, da so odvetniki edina kategorija zavezancev, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku. Osebni dohodki se odvetnikom priznavajo v višini osebnih dohodkov, ki jih prejemajo sodniki okrožnih sodišč in so precej visoki. Zaradi visokega osebnega dohodka večina odvetnikov nima presežka dohodka od katerega bi plačevali davek, zato je tudi višina odmerjenega davka od opravljanja te dejavnosti minimalna. Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja duhovnikom in cerkvam. V letu 1977 je bil davek odmerjen 28 zavezancem v skupnem znesku 71.344 dinarjev. Davek po odbitku se od intelektualnih storitev plačuje po stopnji 25 %. Osnova za odmero davka je celotni dohodek brez upoštevanja stroškov. V letu 1978 je bilo iz tega naslova realiziranih 7.064.000 dinarjev davka. DAVEK OD OPRAVLJANJA AVTORSKIH PRAVIC Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic plačujejo občani ld dosegajo dohodke od avtorskih pravic zavarovanih z zakonom o avtorskih pravicah. Davek se plačuje od vsakega posameznega dohodka prejetega od družbeno-pravne osebe. Osnova za davek je dohodek, zmanjšan za normirane stroške, ki znašajo 40 %, ob predložitvi posebnih dokazov pa tudi višje dejanske stroške. Davek se plačuje po stopnji 25 %. V letu 1978 je ta davčni vir prikazal 3.450.000 dinarjev realizacije. Vsi davki, ki se plačujejo po odbitku se ne izkazujejo in ne realizirajo skozi davčno računovodstvo, temveč se direktno vplačujejo na ustrezne proračunske račune. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA Davek na dohodek od premoženja se odmerja zavezancem od razlike v ceni pri prodaji premičnin in nepremičnin ter od oddajanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v najem in podnajem. Davek se odmerja od doseženega čistega dohodka in sicer po progresivnih stopnjah, katerih razpon znaša 10.000 - 50.000 dinarjev, davčne stopnje pa od 25 - 50 %. V letu 1977 je bil davek odmerjen: - 138 zavezancem, ki oddajajo v najem poslovne prostore v znesku 820.187 dinarjev - 244 zavezancem, ki oddajajo v najem stanovanjske prostore v znesku 232.941 dinarjev Skupaj je bil davek odmerjen 382 zavezancem v znesku 1.053.168 dinarjev. Doslej davčni upravi še ni uspelo obdavčiti vseh tistih občanov, ki oddajajo v najem ali podnajem stanovanjske prostore. Odkrivanje teh občanov je otežkočeno, ker niti najemniki sami niso pripravljeni dati podatkov o višini najemnine, ki jo plačujejo. DAVEK OD PREMOŽENJA Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: a) tovorna, cestna motorna in priklopna ter kombi vozila, b) stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, ^F c) gozdna zemljišča s površino večjo od 0,50 ha, če se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete. Ker gre pri tem za davek na lastnino, se ta odmeija lastniku ne glede na okoliščino ali tako premoženje lastniku prinaša dohodek ali ne. a) davek na tovorna, cestna motorna in priklopna ter kombi vozila Davek se odmeri v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost ter število konjskih moči, oz. delovno prostornino motorja. Ne plačuje se od vozil, xki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. V letu 1977 je bil davek odmerjen 220 zavezancem v višini 1.467.963 dinarjev. b) davek od stavb Davek od stavb plačujejo lastniki, oz. uživalci stavb, delov stavb in etažnih stanovanj. Davčna uprava ima doslej evidentiranih 6.704 zavezancev za davek od stavb, od tega je obdavčenih 4.496 zavezancev ali 67 % ostali pa uživajo davčne olajšave. Osnova za odmero davka je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način kot ga določi občinska skupščina. Z občinskim odlokom o davkih občanov je določeno, da. se vrednost stavbe izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke, ki je v letu 1977 znašala 44 dinarjev. Od tako ugotovljene vrednosti stavbe, ki predstavlja davčno osnovo se odmeri davek po naslednjih davčnih stopnjah: - stanovanjske stavbe, stanovanja, garaže 0,15 % - poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 % - počitniške hiše 0,30 % Znesek na ta način odmerjenega davka v letu 1977 znaša 1.995.031 dinarjev. Prvi lastniki stanovanjskih stavb ali posameznih stanovanjskih enot so za dobo 10 let začasno oproščeni plačila davka od stavb. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Skupaj z davkom od stavb se odmerja tudi prispevek za zaklonišča. Osnova za odmero je enoletni znesek stanovanjske oz. najemne vrednosti, stopnja pa znaša 0,23 %. Za plačilo tega prispevka ne velja 10-letna oprostitev. V preteklem letu je bil prispevek za zaklonišče odmerjen zavezancem v znesku 683.741 dinarjev. V zvezi z obdavčevanjem stavb še vedno obstajajo problemi okrog točkovanja stavb. Po predpisih so zavezanci sami dolžni ugotavljati vrednost stanovanja s točkovanjem, kar pa izkoriščajo s tem, da prikazujejo manjše število točk z namenom, da s tem zmanjšujejo davčno osnovo in s tem tudi davek. Ta ugotovitev pa davčni upravi nakazuje nalogo, da je potrebno med drugim izvesti kontrolo pravilnosti točkovanih pol. d) davek od gozdnih zemljišč: Davek na posest gozdnih zemljišč plačujejo občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozdno zemljišče, katerih površina presega 0,50 ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu za katerega se davek odmerja ne presega 20.000 dinarjev in skupni čisti dohodki vseh družinskih članov niso presegli 10.000 dinarjev letno na družinskega člana. Davek od gozdnih zemljišč nekmetov se odmerja v mnogokratniku katastrskega dohodka teh zemljišč. Znesek davka v letu 1977 je znašal 139.094 dinarjev, odmerjen pa je bil 245. zavezancem. DAVEK OD SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Zavezanec za ta davek je občan s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki iz kakršnihkoli virov ima v posameznem koledarskem letu skupen čisti dohodek iznad določene višine. Skupščina SR Slovenije zadnji dve leti določa neobdavčljivi del tega dohodka na nivoju dvakratnega povprečnega letnega netto osebnega dohodka. Kot davčno olajšavo za vsakega vzdrževanega družinskega člana pa dopušča še neobdavčen določen znesek dohodka in to zadnji dve leti na nivoju zajamčenega osebnega dohodka. V letu 1977 je neobdavčeni del dohodka znašal 110.000 dinarjev znesek za vzdrževanje družinskega člana 33.000 dinarjev. Za vzdrževanega otroka motenega v duševnem ali telesnem razvoju pa 49.500 dinarjev. V letu 1978 pa neobdavčljivi del dohodka znaša 142.000 dinarjev, znesek za vzdrževanega družinskega člana 34.000 dinarjev m za otroka motenega v duševnem ali telesnem razvoju pa 51.000 dinarjev. Davek iz skupnega dohodka občanov se v zadnjih dveh letih, ko je neobdavčljivi znesek določen na nivoju dvakratnega povprečnega osebnega dohodka v republiki odmerja le zavezancem, ki dosegajo relativno visoke dohodke. Ob taki ureditvi je opazno, da vsako leto upade število zavezancev za ta davek. V letu 1976 je bilo vloženih 4.661 napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov, v letu pa le 1.742, kar je za 63% manj. Od tega je bil v letu 1976 odmerjen davek od skupnega dohodka občanov 1.839, v letu 1977 pa le 608 zavezancem. Odmerjeni davek je v letu 1976 znašal 1.907.274 dinarjev, v letu 1977 1.748.089 dinarjev ali 9 % manj. V strukturi prejemkov je največji odstotni delež prejemkov iz delovnega razmerja, saj ta v obeh letih znaša več kot 80 %. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN Davek na promet nepremičnin se plačuje za odplačilni prenos lastninske pravice nepremičnin, prenos pravice uporabe zemljišča pa le, kadar je ena od pogodbenih strank, občan ali zasebna pravna oseba. Za promet nepremičnin se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino. Davek je dohodek občine in se odmerja po predpisih in v korist občine, na katerem območju je nepremičnina. Osnova za davek je prometna vrednost nepremičnine takrat, ko nastane davčna obveznost. S prometno vrednostjo je mišljena cena, ki bi se dala doseči za nepremičnino v prostem prometu takrat, ko nastane davčna obveznost. Stopnje davka so progresivne in se določajo glede na vrednost m2 zemljišča in to različno za kmetijska zemljišča, za stavbna zemljišča in za gradbene objekte. Zavezanec za davek je prodajalec nepremičnine, po novem pa je lahko tudi kupec nepremičnine. Pri odmeri davka na promet nepremičnin obstaja vrsta različnih oprostitev in olajšav, predvsem: - pri prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, kadar je ena od. pogodbenih strank občina, - pri prodaji še nenaseljene nove stanovanjske hiše ali stanovanja, - pri prodaji stanovanjske hiše ali stanovanja v primerih, ko prodajalec prejeto kupnino uporabi za nakup ali za gradnjo hiše ali stanovanja, v katero se bo preselil. V letu 1978 je bilo davčni upravi predloženo v odmero davka na promet nepremičnin 1.238 napovedi. Glede na veljavne oprostitve je bil davek odmerjen v 243 primerih. Zavezanci so prijavili davčno osnovo v skupnem znesku 16.063.456 dinarjev, v odmernem postopku pa je bila osnova ugotovljena v višini 16.833.498 dinarjev ali za 6 % več kot je bila napovedana. Skupna višina odmerjenega davka je znašala 3,684,391 dinarjev. Na podlagi cenitve prometne vrednosti nepremičnine je bila odmera davka izvršena v 12. primerih, pri katerih je bila ugotov ljena za 50 % višja odmerna osnova. Pripominjamo, da smo z davčno napovedjo zavezancev davka na promet nepremičnin, v pogledu realne vrednosti napovedanega prometa zadovoljni. Velika večina zavezancev prilaga k napovedim ocene sodnih izvedencev, ki so dokaj realne in sprejemljive. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan ali zasebna pravna oseba, ki podeduje ali dobi v dar premoženje in to nepremičnine in tudi premičnine nad določeno vrednostjo, če skupna vrednost presega 50.000 dinarjev. Osnova za davek je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Stopnje davka so progresivne in odvisne od vrednosti podedovanega ali v dar prejetega premoženja in od stopnje sorodstva dediča ali obdaijenca. V primeru, ko zavezanci niso z darovalcem v sorodstvenem razmerju do vključno tretjega dednega reda, se jim odmeija davek na način in po stopnjah predpisanih za davek na promet nepremičnin. Posebne davčne olajšave veljajo za zavezanec prvega dednega reda, če podedujejo premoženje, ki predstavlja za njih eksistenčno osnovo, kot je eno stanovanje, če ga zavezanec ali njegov zakonec še nima v lasti. Obseg olajšav pa je omejen na vrednost 300.000 dinarjev. Posebna davčna oprostitev pripada dediču ali obdarjencu, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. V obravnavanem obdobju je bilo davčni upravi predloženo v odmero davka na dediščine in darila 322 napovedi. Zaradi priznanih davčnih oprostitev je bil davek odmerjen 161 zavezan- cem. Prijavljena davčna osnova je znašala 9,475.142 dinarjev, v odmernem postopku pa je bila odmerna osnova zvišana na 10,613.942 dinarjev. Na podlagi cenitve prometne vrednosti je bila odmera davka zvišana le v 2 primerih, pri katerih je bila ugotovljena za 32 % višja odmera osnova. Skupna višina odmerjenih davkov je znašala 349.433 dinarjev. DAVČNA IZTERJAVA Občani, davčni zavezanci so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti glede plačevanja davkov in drugih družbenih obveznosti v redu, na način in v rokih, ki so določeni z zakonom o davkih občanov. Od nepravočasno plačanih obveznosti plačujejo zavezanci obresti. Ce plačilna obveznost ni pravočasno izpolnjena, se davek prisilno izterja. Prisilna izterjava se opravi iz tistih dohodkov in iz tistega premoženja, ki prizadenejo zavezancu manjšo škodo, če se mu vzamejo oziroma prodajo. S prisilno izterjavo ne sme biti ogroženo potrebno preživljanje zavezanca, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. V letu 1978 je davčna uprava izdala 4.295 opominov za poravnavo davkov in drugih obveznosti, ki jih davčna uprava odmerja in izterjuje. Poleg tega je izdala 1.492 opominov za plačilo obveznosti, kijih davčna uprava samo izterjuje. Odločb za prisilno izterjavo je bilo izdano 911, od tega 193 za izterjavo davkov, ki jih predpisuje davčna uprava, 718 pa za izterjavo obveznosti, upravnih kazni, carin, sodnih taks itd., ki jih izrekajo drugi pristojni upravni, sodni in carinski organi. Iz evidence izdanih odločb o prisilni izterjavi davkov in drugih družbenih obveznosti je razvidno, da znaša delež odločb, ki se nanašajo na posege osebnih dohodkov zavezancev 904 ali 99 %, odločb na posege premičnin je bilo izdanih 7, medtem ko posegov na nepremičnine ni bilo. Med ukrepe za izterjavo davčnih obveznosti štejejo tudi pobege na izdane račune zavezancev, ki jih predlagajo v registracijo davčnim upravam. V letu 1978 je bilo registriranih 24.011 takih računov in odtegnjeno 35,122.967 dinarjev družbenih obveznosti. Skupen znesek odtegnjenih a neplačanih družbenih obveznosti ob koncu leta 1978 pa je znašal 635.818 dinarjev, po določilih zveznega zakona, po zakonih, kijih izdajajo republike in avtonomni pokrajini, ter po odlokih, kijih izdajajo občine. Davčna uprava odmerja in izterjuje prometni davek od prometa proizvodov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od prometa proizvodov od občanov in zasebnih pravnih oseb in od plačil za storitve. V letu 1978 je davčna uprava odmerila in obračunala prometni davek v skupnem znesku 55,579.265 dinarjev in sicer: - temeljni prometni davek — 32,524,001 dinarjev - posebni republiški prometni davek - 12,999.857 dinarjev - posebni občinski prometni davek — 7,997.522 dinarjev - posebni občinski davek od plačil za storitve - 2,057.885 dinarjev PROMETNI DAVEK Prometni davek je sredstvo ekonomske politike na enotnem trgu, socialne politike in fiskalne politike in je narejen za usklajevanje razmerij med proizvodnjo in porabo ter razmerij v cenah, za izenačevanje pogojev dela in pridobivanje ter ustvarjanje prihodkov. Proizvodi in storitve v prometu so obdavčeni s prometnim davkom. Obdavčenje pa je lahko temeljno in posebno. Temeljno obdavčevanje proizvodov in storitev v prometu je predpisano z zveznim zakonom. Posebno obdavčevanje proizvodov in storitev v prometu se opravlja s posebnim prometnim davkom ODPISI DAVČNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH OBVEZNOSTI OBČANOV Občinska skupščina lahko na obrazložen predlog davčne uprave odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. V letu 1978 so bile davčne, oziroma druge družbene obveznosti odpisane 101 zavezancem v skupnem znesku 94.657 dinarjev in sicer: - zaradi elementarnih nesreč 76 zavezancem v znesku 51.165 din — zaradi ogroženosti preživljanja 4 zavezancem v znesku 11.609 din .— zaradi neizterljivosti 21 zavezancem v znesku 37.933 din UKREPI ZOPER KRŠITVE DAVČNIH PREDPISOV V skladu z veljavnimi predpisi so davčne uprave neposredno prisiljene za ukrepanje zoper določene davčne prekrške in sicer: — če zavezanec ne predloži davčne napovedi ali podatkov na osebni poziv davčne uprave, -če ne dovoli pregledati delovnih in drugih prostorov, ki so povezani s poslovanjem, — če ne vodi ali nepravilno vodi poslovne knjige, - v določenih primerih brezuspešna izterjava davčnih obveznosti, - če ne izda račune za prodane proizvode ali opravljene storitve. Za nekatere od navedenih prekrškov lahko davčni inšpektor storilcu prekrška izreče tudi mandatno kazen. Inšpektorji davčne uprave so v letu 1978 izrekli 21 mandatnih kazni, za ostale davčne prekrške je bilo zaključeno in izrečenih 24 upravnih kazni, medtem ko so bili sodniku za prekrške prijavljeni 3 davčni zavezanci od tega eden za davčno zatajitev. Prvostopnemu rednemu sodišču je bila vložena le ena prijava davčne zatajitve, ki se preganja po kazenskem zakonu. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%%%%%X%XXXXXX%XXXXXXXX ZAPISNIK o pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1978 v_______________;________________________________________/ Komisija za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1978 je bila imenovana s sklepom Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št.: 010— 1 /79—IS z dne 6. 4. 1979 v naslednjem sestavu: 1. Dušan Tratnik, predsednik 2. Ivan Berce, član 3. Franc Bogataj, član Pregled je bil opravljen dne 16. 4. 1979 v prostorih davčnega knjigovodstva skladno z določili zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74,39/74,5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2/73) ob sodelovanju vodje davčnega računovodstva Inžanec Marine. UGOTOVITVE: 1. V službi davčnega računovodstva je zasedenih od sistemiziranih 6 delovnih mest 5 delovnih mest. Od tega se ena delavka nahaja že od 2. 10. 1978 dalje na porodniškem dopustu, tako v tej službi od tega časa dalje delajo le 4 delavke. 2. Opravljena dela v davčnem knjigovodstvu: - nastavitev kartoteke zavezancev, - število opravljenih vknjižb, - priprava materiala za knjiženje in sestava temeljnic, - razporeditev davkov in prispevkov po koristnikih teh sredstev, - izdelava ključev za razdelitev dohodkov med posamezne koristnike sredstev, - dekalna praznitev zbirnih računov (z virmanskimi nalogi in izdelava specifikacij za posamezne vrste davkov), - razčiščevanje depozitov, - sestava mesečnih poročil o zadolžitvah in o poteku plačil, - sestava trimesečne brutto bilance in sestava letnega zaključnega računa in zaključnih poročil, - sprejemanje strank in pojasnila glede plačil, - izdaja potrdil o plačanih davkih (v letu 1978 je bilo izdanih 3.800 potrdil). VSEBINA ZAKLJUČNEGA RAČUNA: Davčni zaključni račun se sestoji: - iz bruto bilance (obr. KD - 6) - bilance (obr. 2R - 1) in - pregleda dolgov in preplačil zavezancev za davke in prispevke (obr.ZR-3). V davčnem zaključnem računu je prikazan celotni dosežen promet v letu 1978 po računih in po stanju na dan 31. 12. 1978 vseh družbenih obveznosti občanov, ki jih je davčna uprava odmerjala in izterjevala, oz. o njih vodila evidenco. Te obveznosti so: a) — davki: 1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 3. davek od osebnega dohodka iz opravljanja intelektualnih storitev 4. davek iz skupnega dohodka občanov 5. davek na dohodke od premoženja 6. davek od premoženja 7. davek na dediščine in darila b) — prometni davek: 1. prometni davek od prometa proizvodov in od storitev (od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti), 2. davek na promet nepremičnin. c) - prispeveki: 1. prispevek za starostno zavarovanje kmetov 2. prispevki za SIS-e na področju družbenih in drugih dejavnosti, 3. vodni prispevek, 4. krajevni samoprispevek č) - razne druge obveznosti: 1. katastrska taksa, 2. članarina gospodarski zbornici, 3. članarina za združenje obrtnikov. d) — obveznosti, kijih davčna uprava sama izteguje: 1. prispevki za zdravstveno in pok. zavarovanje obrnikov, 2. carinske dajatve in carinske kazni, 3. denarne kazni in povprečnine, 4. sodne takse. PREGLED INDIVIDUALNE EVIDENCE DAVČNIH ZAVEZANCEV: Skupno je bila v letu 1978 nastavljena evidenca za 18.803 zavezancev, od tega: — za obveznosti od osebnega dohodka iz kmetijstva in od stavb — 9.426 primerov — za obveznosti od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti — 1.346 primerov — za obveznosti od intelektualnih storitev — 41 primerov — za obveznosti od davka iz skupnega dohodka občanov - 5.500 primerov — za obveznosti od davka na dohodke od premoženja — 798 primerov — za obveznosti starostnega zavarovanja kmetov - 465 primerov — za ostale obveznosti - 1.227 primerov FORMALNA IN MATERIALNA PRAVILNOST ZAKLJUČNEGA RAČUNA: 1. Zaključni račun je sestavljen na podlagi predpisanih evidenc, ki se vodijo po enotnem računovodskem načrtu davčnega knjigovodstva ter pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov: — razred 0 izkazuje promet na računih bank, blagajne in depozitov, — razred 1 zajema račune prispevkov in davkov, — razred 2 pa račune davčnih zavezancev. 2. Nastavljene so naslednje knjige: — glavna knjiga: — računi denarnega prometa - razred 0 — računi davkov občanov — razred 1 — sintetični računi zavezancev - razred 2 — pomožna knjiga: — analitični računi zavezancev — register zavezancev 3. Knjiženje se opravlja strojno na knjižnih strojih „ASCOTA“ 45. Knjigovodske kartice so pravilno overovljene in zaključene. Knjigovodska dokumentacija je hranjena skupaj s kartoteko. 4. Pri pregledu in primerjavi prenosov preplačil in zaostankov iz leta 1977 napram letu 1978 je bilo ugotovljeno, da se zaključna bilanca iz leta 1977 ujema z otvoritveno bilanco iz leta 1978. 5. Na preskok so bile pregledane vknjižbe odmer po odmernih razporedih. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se interna dokumentacija ujema z izvirno dokumentacijo. Vkljižene odmere na sintetičnih računih in na računih individualnih zavezancev so v vseh pregledanih primerih pokazale soglasnost. 6. Vse obremenitve prometnega davka, od proizvodov in od storitev v prometu, ki so ga zavezanci dolžni sami obračunavati in ga do 20. v mesecu za pretekli mesec nakazovati na ustrezne račune so bile knjižene mesečno. PODATKI O PLAČILIH, ODPISIH IN IZTERJAVI DAVKOV IN PRISPEVKOV 1. Iz razpoložljivih podatkov in iz brutto bilance je bilo v letu skupaj s starostnim zavarovanjem kmetov knjiženo: — tekočih plačil 123.520.158,65 — skupni promet plačil v razredu 2 126.265.446,50 — razlika 2.745.287,85 2. Razlika 2.745.287,85 din predstavlja preplačila iz leta 1977. Depozitni računi so bili razčiščeni ob vsaki praznitvi zbirnih računov, ki ob zaključku leta niso izkazovali saldov. Praznitve zbirnih računov so se opravljale dekadno (3 x mesečno). V letu 1978 je bil 7 krat sestavljen ključ za razdelitev sredstev dohodkov med uporabnike, ki je bil vedno v skladu s predpisi. 3. Za čimuspešnejšo davčno izterjavo so bili pod vzeti naslednji ukrepi: ( — obračun zamudnih obresti 618 -stroški prisilne izterjave 675 — število izdanih davčnih opominov 4931 — prepovedi na OD 904 — odločbe o prisilni izterjavi 7 — opravljenih rubežev 7 4. Zaradi neizterljivosti in drugih vzrokov je bilo odpisanih in vrnjenih vseh družbenih obveznosti v skupnem znesku 634.571,40 dinarjev in sicer: — davka od premoženja stavb 81.979,65 din — davka od kmetijstva 64.481,90 din — davka od obrtnih in drugih gospodarskih /dejavnosti 22.711,00 din — davek od skupnega dohodka občanov 2.004,00 din — davek od delovnega razmerja 161.512,80 din — davek na dohodke od premoženja 68.761,75 din — davek od nepremičnin 85.814,60 din — prispevek za starostno zav. kmetov 2.139,00 din — davek na dediščine in darila 594,40 din — prispevek za PIZ upokojencev 144.572,30 din 5. Kot posebna evidenca se vodi evidenca prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Brutto bilanca izkazuje: čista obremenitev plačila dolg izterjano davki 127.497.206,65 125.561.164,70 1.936.041,95 98 prispevek za starostno zav. kmetov 802.106,30 704.281,80 97.824,50 87 KONČNE UGOTOVITVE: 1. Za leto 1978 je bil opravljen izračun in izterjava zamudnih obresti v višini 486.372,15 dinarjev, drugi stroški pa v višini 13.682,75 din. V primerjavi s prejšnjim letom to predstavlja za 40 % višjo vsoto. Ob dejstvu, da je bil izračun zamudnih obresti opravljen brez nadurnega dela in le z delavkami v davčnem računovodstvu, ne da bi pri tem pogodbeno zaposlili zunanjega sodelavca, kot je bil to primer v prejšnjih letih to predstavlja na eni strani dodatno obremenitev delavk, na drugi strani pa tudi njihovo večjo delovno uspešnost in racionalno izkoriščenost delovnega časa. 2. Odmera vseh vrst davkov je bila zadovoljiva, saj se ti davki, razen nekaterih izjem odmerjajo v postavljenih rokih, tako, da večjih zaostankov ni bilo. Kot je že bilo omenjeno se je obseg dela zelo povečal. Več je prometa preko banke in poslovanja z raznimi SIS na področju družbenih in ostalih dejavnosti, posebno še, ker so bile v letu 1978 sprejete nove pogodbe obveznosti glede pobiranja raznih prispevkov zanje. Promet preko banke izkazuje naslednja tabela: leto promet indeks 1974 33.339.197 100 1975 43.554.343 131 1976 75.454.010 226 1977 93.370.250 280 1978 124.532.772 374 3. V primerjavi z prejšnjimi leti se preplačila znižujejo. 4. Dosežen odstotek izterjanih obveznosti kaže, da je dosežen Ugotavljanje in razčiščevanje preplačil pa dodatno obremenjuje naj višji nivo še možne izterjave, kar tudi naslednja tabela davčno računovodstvo, zlasti pa zaradi vsakoletne spremembe izkazuje: višine obdavčnega dela skupnega dohodka občanov. leto obremenitev : indeksi : plačila : indeksi ; dolg plačila 1974 40.552 loo loo 56.749 loo loo 5.785 9o 1975 49.5o6 122 122 46.452 126 126 2.854 94 1976 75.455 155 lfc>6 71.921 155 196 5.552 95 1977 I00.656 155 248 94.885 152 258 5.771 95 1978 128.266 128 516 126.252 155 545 2.o54 98 5. Ob opravljenem preiskusu nekaterih knjigovodskih kartic je bilo ugotovljeno, da se saldi ujemajo s stanjem pregledov in preplačil za davke in prispevke. Pri pregledu zaključnega računa je bila na preskok preizkušena pravilnost knjiženja obremenitev in plačil vseh odmerjenih družbenih obveznosti in pravilnost izračuna ključa za delitev dohodkov iz zbirnih prehodnih računov. Ob tem komisija m ugotovila nobenih nepravilnosti: 6. Zato komisija predlaga skupščini občine, da davčni zaključni račun v smislu 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov potrdi. Komisija za pregled davčnega zaključnega računa: 1. TRATNIK DUŠAN " v 2. BERCE IVAN 3. BOGATAJ FRANC ##/###/############/##/###########/######/###############/#######///################/# z ------------x POROČILO o delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letih 1977 in 1978 -------------------------------------------------------- Sodišče združenega dela v Ljubljani se je kot nova ustavna institucija in kot poseben družbeni organ sodstva v samoupravnem sodstvu, že precej uveljavilo pri varstvu samoupravnih pravic delavcev, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbene lastnine in sicer kot posebna oblika samoupravnega odločanja delavcev v združenem delu. To poročilo zajema obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1978, to je za dve leti in sicer zato, ker je sodišče doslej podalo le krajše informativno poročilo o svojem delovanju v letu 1977. S tem poročilom tako želimo za navedeno obdobje prikazati čimbolj kompleksno problematiko, ki jo ugotavljamo ob odgovornem delovanju sodišča in istočasno izpolnjevati tudi obveznost iz čl. 4 ^ep. zakona o sodiščih združenega dela. I. SPLOŠNA PREOBLEMATIKA, OBSEG DELA IN ORGANIZIRANOST SODIŠČA Sodišče združenega dela v Ljubljani je eno od desetih prvostopnih splošnih sodišč združenega dela v SR Sloveniji, z največjim obsegom dela, ki zaenkrat predstavlja več kot 1 /3 vsega dela iz pristojnosti samoupravnih sodišč te vrste. Naše sodišče deluje od meseca julija 1975, to je sedaj že več kot 3 leta in pol za območje 16 občin celotne ljubljanske regije in revirskih občin. Število profesionalnih sodnikov (vključno s predsednikom sodišča) je bilo obe zadnji leti nespremenjeno in je znašalo 5 sodnikov. Na vsestransko utemeljen predlog sodišča pa je bil pred kratkim sprejet odlok o povečanju števila sodnikov za 3 profesionalne sodnike. Ti novi dodatni sodniki bodo izpolnjeni in bodo začeli delati, glede na dolgotrajen in predpisan postopek, predvidoma šele v drugi polovici leta 1979. Prav tako na utemeljen predlog našega sodišča, je bilo že v letu 1977 povečano od 63 na 126. Profesionalnih sodnikov proti skupnemu številu sodnikov je sedaj le 4 %. Po izvolitvi dodatnih profesionalnih sodnikov pa bo znašalo to razmerje 6,3 %. Ob ugotavljanju obsega dela sodišča (glej priloženo tabelo I) in statističnih podatkov o delu, se vsekakor kažejo že nekatera značilna gibanja, uspehi in težave oz. problemi. Med podatki, ki bistveno vplivajo na delovanje našega sodišča, je zlasti omeniti res znatno povečan obseg dela. Pripad novih zadev se je samo v zadnjih dveh letih bistveno povečal za več kot 83 % ter je znašal skupaj kar 2430 zadev (leta 1976 — 738 zadev.) V preteklem letu je tako znašal poprečni mesečni pripad novih zadev že 113 zadev (leta 1976 — 61,5 zadev), medtem ko je znašal posamezne mesece celo že po 153 novih zadev. Ker je ob koncu leta 1976 ostalo nerešenih 331 zadev, je bilo v preteklih dveh letih v delu pri našem sodišču skupaj 2761 zadev (leta 1976 - 972 zadev). Utemeljena je zato ugotovitev, da se pripad novih spornih zadev ter s tem tudi obseg dela pri našem sodišču res znatno veča, vsekakor celo precej nad pričakovanji in predvidevanji. Istočano le omenjamo, da je vedno večje tudi število novih „težjih“, družbeno pomembnejših zadev, ki zahtevajo dalj časa za reševanje, večkrat s pritegnitvijo po več izvedencev, z izvajanjem obsežnejših dokaznih postopkov itd. Med predlagatelji novih spornih zadev so še vedno prepričljivo na prvem mestu delavci in sicer leta 1977 z 851 predlogi (79 %) in leta 1978 z 1039 predlogi (76 %). Družbene pravne osebe so bile predlagatelji ok. 20 %. Pristojni družbeni pravobranilci samoupravljanja pa vlagajo vsako leto več predlogov v družbeno pomembnejših zadevah in sicer so jih npr. v letu 1978 vložili že 35 (leta 1977 _ 9). Nobenega predloga niso vložile v preteklem letu, niti družbenopolitične skupnosti, niti pooblaščene sindikalne organizacije (v letu 1977 le po enega), čeprav so po zakonu o sodiščih združenega dela tudi poklicane, da začnejo postopek pred sodiščem vselej, kadar gre za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Samo iz območja petih ljubljanskih občin, je bilo v preteklih dveh letih 1939 novih predlogov, oziroma predstavlja odstotek tega pripada ponovno ok. 80 % vsega pripada. Iz priložene tabele II so razvidni primerjalni podatki pripadlih in rešenih spornih zadev iz območja posameznih občin v preteklih letih. Omenjamo še nekatere zanimive in značilne splošne podatke iz delovanja našega sodišča. Predlagatelji so uspeli z zahtevki le v nekaj več kot 40 % rešenih zadevah (leta 1976 - 66 %, leta 1978 -43 %), poravnave pa so bile sklenjene ob sodelovanju sodišča v 121 spornih zadevah. Vse ostale sporne zadeve so bile rešene tako, da zahtevkom ni bilo ugodeno ali, da so bila ta prvotna sporna razmerja razrešena sporazumno z izvensodnimi poravnavami, oziroma na drug način. Kot v letu 1976 je tudi v preteklih letih bilo v delu daleko največ spornih zadev iz področja delovnih razmerij in drugih medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in sicer še vedno več kot 90 % vseh zadev. Sicer pa so ti podatki razvidni iz priloženega statističnega poročila o rešenih zadevah (tabela III), kjer je navedeno gibanje zadev po vrstah oz. strukturi sporov (v delu, rešeno in ostanek nerešenih zadev). Med doseženimi uspehi v letih 1977 in 1978 je potrebno omeniti nadalje zlasti podatke o reševanju spornih zadev. Našemu sodišču je kljub nekaterim objektivnim težavam, s povečanimi prizadevanji profesionalnega in neprofesionalnega kadra, uspelo rešiti v letu 1977 na 330 obravnavanih dnevih (leta 1976 - 200) skupaj 963 spornih zadev in v letu 1978 na 409 obravnavanih dnevih skupaj 1040 spornih zadev. Tako je uspelo npr. leta 1978 povečati število rešenih zadev na I. stopnji za 62 %, v primerjavi z reševanjem v letu 1976 (641 zadev). V dosedanjem 3 in pol letnem delovanjem našega sodišča pa je bilo doslej rešeno vsega skupaj že kar 2803 spornih zadev. Pri tem je zanimiv podatek, daje bilo leta 1978 npr. razmerje pri rešenih zadevah med profesionalnimi in neprofesionalnimi sodniki 62 % : 38 %, oziroma, da so samo preteklo leto rešili popolnoma neprofesionalni sodni senati, v katerih je bil tudi predsednik senata neprofesionalni sodnik (večkrat tudi ni bil pravnik) kar 395 zadev na 191 obravnavanih dnevih (leta 1977 — 356 zadev). Večji problem pri zagotovitvi rednega in učinkovitega delovanja Sodišča združenega dela v Ljubljani predstavlja vedno večje število nerešenih zadev in istočasna posledica — daljše trajanje posameznih postopkov. Med vzroki za takšno stanje je vsekakor omeniti zlasti že omenjeno več ali manj nepredvideno povečanje pripada zadev. Kljub že navedenim prizadevanjem obstoječega profesionalnega in neprofesionalnega kadra in pri maksimalnem izkoriščanju obstoječih poslovnih prostorov sodišča, zaenkrat naše sodišč sodišče ne more rešiti letno bistveno več kot ok. 1000 spornih zadev, oziroma ne more bistveno povečati obsega svojega dela. Zlasti vsled tega se je tudi število nerešenih zadev bistveno povečalo, ob koncu leta 1978 na 758 zadev in tako predstavlja ob upoštevanju poprečnega mesečnega pripada v preteklem letu število nerešenih zadev v razmerju 6,7 mesečnega pripada (leta 1977 - 4,9 mesečnega pripada). Precejšnji napori so bili v zvezi s tem usmerjeni, da bi se v mej ali možnosti čimbolj skrajšalo trajanje postopkov. Pri delu se zavedamo, da zahteva narava spornih razmerij čim hitrejše reševanje in da je čas trajanja postopkov eden od najvažnejših sestavnih delov učinkovitosti našega dela. Uspehi pa so pri tem žal še vedno dokaj omejeni. V 2003 rešenih zadevah v letih 1977 in 1978 je trajal na I. stopnji postopek v 1091 zadevah manj kot 3 mesece, v 912 zadevah pa več kot 3 mesece. S takšnim stanjem ne moremo biti zadovoljni. V bodoče bo ena od najvažnejših akcijskih usmeritev, da se v najkrajšem času zagotovi čimkrajše trajanje posameznih postopkov pri našem sodišču in da se v mejah možnosti bistveno zmanjša število nerešenih zadev. Le tako bo tudi zagotovljeno tekoče in hitro reševanje spornih zadev, kar pa nam bo uspelo le z zagotovitvijo dodatnega kadra, ustreznih poslovnih prostorov in z odpravljanjem nekaterih slabosti oz. pomanjkljivosti pri delovanju sodišča. Poseben poudarek je naše sodišče od vsega začetka dalo zlasti vlogi in odgovornemu delu neprofesionalnih sodnikov, ki predstavljajo posebnost in novost v samoupravnem sodstvu. Več kot 1/3 vseh rešenih zadev so tako rešili popolnoma neprofesionalni sodni senati, v katerih je bil tudi predsednik senata neprofesionalni sodnik. Posamezni neprofesionalni predsedniki senatov so samostojno ali ob pomoči strokovnih sodelavcev sodišča samo v letu 1978 rešili tudi po 32 spornih zadev, oziroma poprečno po 17 spornih zadev. Sodelovanje nepoklicnih sodnikov je bilo v preteklem letu poprečno po 9 krat, oziroma so nekteri sodelovali tudi do 41 krat. Čeprav je bilo v letu 1977 podvojeno število neprofesionalnih sodnikov pri našem sodišču, obstojajo že sedaj ponovno objektivne okoliščine (povečanje obsega dela, obremenjenost posameznikov), ki bodo prej ali slej narekovale in zahtevale še nadaljnje povečanje tega kadra, verjetno vsaj prihodnje leto ali leta 1981. V prvi polovici leta 1979 pa bo potrebno izvesti čimbolj temeljito evidentiranje in nato izvolitev polovico neprofesionalnih sodnikov za potrebe našega sodišča. Tistim, ki so bili izvoljeni ob začetku poslovanja sodišča v letu 1975 namreč poteče 4-Ietna mandatna doba. Pri tem bomo usmerili prizadevanja zlasti pa bo zagotovljena čimboljša in ustreznejša struktura kandidatov. Eventuelna ponovna izvolitev nekaterih dosedanjih neprofesionalnih sodnikov, ki so sicer pripravljeni še sodelovati, pa naj ne bi bila ovira. Ponovno omenjamo že v prejšnjih poročilih vsestransko utemeljeno zahtevo po nujnem reševanju prostorske problematike Sodišča združenega dela v Ljubljani. Ob upoštevanju povečane kadrovske zasedbe in vedno večjega obsega dela, ko skoraj vsak dan razpravljajo že po trije sodni senati in v perspektivi še več, se je kot nujno rešljiv problem postavila čimprejšnja zagotovitev ustreznih in zadostnih poslovnih prostorov. Sedanji poslovni prostori v Ljubljani, Celovška 185/1 so postali, že pri sedanji kadrovski zasedbi in dosedanjem obsegu dela, očitno neustrezni ter predstavljajo objektivno oviro za normalno še uspešnejše delovanje sodišča. Sosednje poslovne prostore zaseda Družbeni pravobranilec samupravljanja v Ljubljani, ki bo v najkrajšem času tudi znatno razširil svoj obseg delovanja ter bo zato nujno potreboval dodatne poslovne prostore. Reševanje njihovih in naših prostorskih problemov je bilo zato potrebno vsekakor vsaj v določeni meri povezati. Kot rezultat skupnih prizadevanj in ob razumevanju vseh 16 skupščin občin, ki sofinancirajo delovanje našega sodišča in na katerih območju deluje naše sodišče, je bil do konca leta 1978 sklenjen in podpisan skupen družbeni dogovor o financiranju nakupa novih poslovnih prostorov za potrebe Sodišča združenega dela v Ljubljani, Gospodarska banka — Ljubljanske banke pa je s svojim posebnim sklepom z dne 27. 11. 1978 odobrila sodišču za navedeni namen (premostitveni) investicijski kredit. Tako pričakujemo, da bo v kratkem realiziran nakup novih poslovnih prostorov za potrebe sodišča in sicer na območju občine Ljubljana—Center, to je v središču mesta Ljubljane. Novi poslovni prostori pa bodo funkcionalno in po obsegu omogočili uspešnejše delovanje sodišča vsaj od sredine leta 1980 dalje. II. PROBLEMATIKA REŠEVANJA SPOROV V tem delu poročila želimo v večji ali manjši meri prikazati problematiko, ki se pojavlja ob reševanju sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v združenem delu, kakor tudi sporov v zvezi z zaščito družbene lastnine v vseh njenih oblikah. Vsi navedeni podatki in ugotovitve so odraz obravnavanih zadev pri našem sodišču v letih 1977 in 1978 ter je iz njih razvidna tudi vloga sodišča. Obdelane so posamezne vrste sporov in dani odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z delovanjem sodišča. Nekateri podatki iz te problematike pa so razvidni iz priložene tabele III. Tudi praksa našega sodišča združenega dela je naravnana na razreševanje spornih razmerij v vsebinskem, materialnem pogledu in smatramo, da pomeni postopek varstva pravic delavcev v TOZD in postopek pred sodiščem, celoto varstva ustavnosti in zakonitosti, oziroma, da pomeni sodni postopek funkcionalno nadaljevanje postopka pred organi TOZD. Pri tem gre le za obliko samoupravnega razreševanja spornih razmerij in zato lahko sodišče v sodnem postopku po potrebi sanira tudi bistvene kršitve postopka pred samoupravnimi organi v TOZD in spremeni dokončne odločbe teh organov. Prizadevamo se, da bi sporna razmerja iz samoupravno združenega dela reševali na nov način v samoupravnih sodnih postopkih. Nova oblika sojenja že dosega svoj namen s podružabljanjem sodne funkcije, novo vsebino dela in novimi metodami dela. V nadaljevanju poročila želimo, ob upoštevanju podatkov razvidnih iz statističnega poročila o rešenih zadevah (tabela III), posredovati nekatere naše ugotovitve po posameznih področjih in vrstah sporov. SPORI IZ SAMOUPRAVNEGA ORGANIZIRANJA so pomembni, kljub manjšemu številu teh sporov in sicer zlasti zaradi večjega družbenopolitičnega poudarka na vsebini. V obravnavanem obdobju je naše sodišče reševalo 13 predlogov, ki obravnavajo razporeditev sredstev, pravic in obveznosti po čl. 335/11 ZZD, katere so vložili pristojni družbeni pravobranilci samoupravljanja in en predlog, ki so ga sprožili delavci TOZD Trgovina v eni od delovnih organizacij. Po reorganizaciji delovne organizacije je med TOZD Trgovina in TOZD Servis iste delovne organizacije nastal spor glede enotnega ograjenega in varovanega prostora TOZD Servis, ki pa sicer pripada predlagatelju — TOZD Trgovina. V ta postopek je sodišče pritegnilo tudi izvedenca. Pri odločitvi, komu gre sporno osnovno sredstvo, je sodišče upoštevalo delež naložb in minulega dela v objekt in na podlagi tega sporni objekt razdelilo med oba udeleženca, ostale določbe samoupravanega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti pa je vzdržalo v veljavi. Med tem postopkom je sodišče izdalo začasni ukrep, po katerem je začasno uredilo sporno razmerje. V sporih, v katerih so predloge vložili pristojni družbeni pravobranilci samoupravljanja, so bili postopki ustavljeni, kar v 8 spornih zadevali, ker so udeleženci še med postopki sklenili ustrezne samoupravne sporazume, na katere tudi sodišče ni imelo pripomb. Analiza vseh teh sporov kaže, da v večini primerov ni šlo za spore glede same razdelitve premoženja, ker ustrezni samoupravni sporazumi v zakonitem roku sploh niso bili sprejeti. Prav tako pa so pristojni družbeni pravobranilci samoupravljanja v teh primerih vlagali v sicer kratkih zakonitih rokih ustrezne predloge, za katere jih obvezujejo določbe po čl. 335/III ZZD. Sklenitev samoupravnih sporazumov se je bistveno pospešila, čim je sodišče pričelo reševati takšne spore. V tem obdobju je bil vložen tudi predlog glede ugotovitve neveljavnosti sklepa o izločitvi iz TOZD. Sodišče je sklep o izločitvi razveljavilo, ker je bil sprejet v nasprotju z določili po členu 338 ZZD. Pri našem sodišču je bilo v obdobju zadnjih dveh let vloženo še 6 spornih zadev, ki temeljijo na določilih čl. 330/11 ZZD in sicer, ali obstajajo pogoji za organiziranje v TOZD. Vsi ti spori so bili nato tudi rešeni in sicer na različne načine. Iz področja SPOROV O VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IN DRUGIH SAMOUPRAVNIH AKTOV je naše sodišče v obdobju zadnjih dveh let imelo v delu 6 zadev o sprejetju s.a.s., po členu 463 in 611 ZZD ter po čl. 18/11 tč. 7 Zveznega zakona o sodiščih združenega dela. V vseh teh zadevah je šlo za spore o sprejetju samoupravnih sporazumov, pri čemer pa so delavci organizirano izpodbijali način sprejemanja teh samoupravnih aktov. Pri tem omenjamo, da je šlo v treh primerih za pičlo večino nekaj glasov, s katerimi so bili sprejeti samoupravni sporazumi o združitvi v delovno organizacijo, oziroma v enem od teh primerov priključitvi k TOZD, pri čemer pa so bile glasovnice za referendum kasneje oddane, ali pa je že samo glasovanje potekalo ločeno po delovnih enotah, kar pa ni bilo v skladu s predpisi oz. z ostalimi samoupravnimi splošnimi akti. Za obravnavane spore te vrste je bilo nadalje značilno, daje šlo v vseh primerih za nasprotovanje dela ostalih delavcev, ki se niso strinjali z vsebino odločitev ter so zato izpodbijali formalno nepravilnosti v zvezi s sprejemom teh splošnih samoupravnih aktov. V vseh 4 rešenih spornih zadevah te vrste z odločbami sodišča so predlagatelji uspeli z zahtevki in je bilo ugotovljeno, da so bili samoupravni akti res sprejeti na nepravilen način. Pri usklajenosti samoupravnih aktov (čl. 613 ZZD in čl. 18/11 tč. 26 Zveznega zakona o sodiščih združenega dela), je naše sodišče obravnavalo 3 sporne zadeve. Od teh zadev je le eno rešilo z odločbo in sicer je šlo v tem primeru za neusklajenost samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo s samoupravnim sporazumom druge delovne organizacije, na podlagi katerega je bila izvedena izločitev iz slednje delovne organizacije. Ostali dve sporni zadevi sta se nanašali na dohodkovne odnose in je nato med trajanjem postopkov pred našim sodiščem prišlo do izvensodnih uskladitev sporazumov. Vseh ostalih 30 spornih zadev iz tega področja se je nanašalo na sklenitev sporazumov o skupnem vlaganju in združevanju sredstev. Za vse te spore je bilo značilno, da je bilo problematično izvajanje sporazumov ter so bile zato prizadete delovne organizacije. Slo je za sklenitev sporazumov med delovno organizacijo v okviru SOZD, kar pa so preje urejale pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju in je šlo za dohodkovne odnose in so predlagatelji izpodbijali nepravično delitev dohodka. Kar v 21 primerih je sodišče postopek ustavilo in odstopilo zadeve v reševanje pristojnim notranjim arbitražam v skladu s samoupravnim sporazumom. SPORI O VELJAVNOSTI ODLOČB notranje arbitraže so zaenkrat na našem območju še vedno nerazumljivo redki. V obdobju zadnjih dveh let je namreč naše sodišče sprejelo le dva predloga za preizkus zakonitosti dokončnih odločb notranje arbitraže po čl. 46 Zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Po vsebini so v obeh predlogih predlagatelji izpodbijali odločbi razsodišča pri Lovski zvezi Slovenije. DELOVNI SPORI Vsekakor predstavljajo še vedno najširše področje delovanja našega sodišča ter bomo vsled tega v poročilu to področje obdelali problemsko po ..podpoglavjih'1, oziroma glede na širše skupine po vrstah teh sporov, kakor v priloženem statističnem poročilu o rešenih zadevali. Sklenitev delovnega razmerja Med delovnimi spori, ki so povezani s sklenitvijo delovnega razmerja, so se v letih 1977 in 1978 v glavnem pojavljala sporna razmerja glede razpisa, objave, izbire kandidata (v reševanju je bilo 84 zadev) od tega že 72 rešenih) ter glede poskusnega dela (48 zadev, 42 že rešenih). Kot predlagatelji so v teh sporih v glavnem nastopali delavci, ki so bili v sporu s temeljno organizacijo. Pri razpisih in objavah del in nalog so delavci v večini primerov utemeljeno izpodbijali odločitve temeljnih organizacij. Ti razpisi in objave so namreč obsegali drugačne ali dodatne pogoje za zasedbo del in nalog, kot so jih določali samoupravni splošni akti udeleženih temeljnih organizacij, ali pa so bili izbrani kandidati, ki niso izpolnjevali vseh zahtevanih pogojev. V vseh takšnih primerih je bilo potrebno odločitve temeljnih organizacij razveljaviti. V letu 1978 so se pojavila škodna razmerja pri izbiri kandidatov, kjer ni bil nihče od kandidatov izbran, čeprav so predlagatelji izpolnjevali objavne pogoje. Pravna ureditev izbire kandidatov v ZZD in v Republiškem zakonu o delovnih razmerjih (čl. 26 in 27) dopušča za izbiro pristojnemu samoupravnemu organu v temeljni organizaciji, da kljub izpolnjenim pogojem ne izbere nikogar od prijavljenih kandidatov, oz. ne izbere kandidata, ki se je edini prijavil na objavo oz. razpis. Neizbrani kandidati so v takšnih primerih pogosto sprožili spore pred sodiščem. Slednje je zahtevke zavrnilo, v kolikor je bil sicer postopek o izbiri kandidatov zakonito izpeljan, ker je neposredno uporabilo že citirana zakonska določila. V sporih pri objavi oz. izbiri kandidatov pa je sodišče naletelo tudi na primere, ko je bil predlagateljev predlog sicer neutemeljen, ker ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, vendar jih tudi izbrani kandidat prav tako ni izpolnjeval. Sodišče je v teh primerih zaradi razrešitve celotnega spornega razmerja razveljavilo sklepe o izbiri kandidatov. Ne glede na predlagateljev osebni interes je namreč potrebno zaščiti zakonitost teh postopkov tudi preko okvirov vloženega predloga oz. zahtevka. Sodišče je pri razreševanju spornih razmerij v zvezi z objavami oziroma razpisi ocenjevalo le zakonitost samega postopka in njegovo usklajenost s splošnimi akti udeleženih temeljnih organizacij ter ugotavljalo, ali izbrani kandidati izpolnjujejo zahtevane pogoje, ni pa se spuščalo v primernost izbire posameznega kandidata. Odločitev o izbiri kandidata je sodišče prepuščalo samoupravnim organom udeležene temeljne organizacije, zato je pri vseh ugotovljenih kršitvah postopka oz. pri izbiri kandidata, ki ni izpolnjeval pogojev, njeno odločitev le razveljavilo, ne da bi o spremembah odločitve temeljne organizacije samo meritorno odločalo. Takšna odločitev namreč sodi med samoupravne pravice delavcev v temeljni organizaciji, in sodišče ne more prevzeti odločanja v teh primerih. Pri delovnih sporih, ki so jih delavci sprožili zaradi negativne ocene poskusnega dela, je naše sodišče z vsemi možnimi dokazi ugotavljalo dejansko uspešnost oz. neuspešnost tega dela. V večini primerov je bdo ugotovljeno, da so delavci poskusno delo uspešno opravili in da so bili v oceno poskusnega dela neutemeljeno vnešeni tudi elementi ocene o delovni disciplini delavca ter njegovega odnosa do sodelavcev. Kršitve delovne obveznosti v času poskusnega dela so namreč lahko le povod za eventuelni postopek za ugotavljanje delavčeve kršitve delovne obveznosti, saj je takšen postopek predviden tudi za čas poskusnega dela, ne pa za negativno oceno poskusnega dela. Prav tako se je pojavilo več primerov, ko so samoupravni organi odločali po preteku poskusnega dela. Tudi v teh primerih je bilo predlogom delavcev ugodeno, saj je podaljšanje poskusnega dela le izjemno, in zanj v obravnavanih primerih udeležene temeljne organizacije niso imele podlage. Delovnih sporov v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja na določen čas pa naše sodišče v obravnavanem obdobju ni obravnavalo. Na podlagi tega lahko le sklepamo, daje to področje zakonsko in samoupravno dovolj natančno urejeno in se zato v praksi združenega dela spori te vrste v glavnem ne pojavljajo. Število ostalih rešenih sporov pri sklenitvi delovnih razmerij je tako majhno (4), da jih ni mogoče analizirati. Razporeditev na dela oz. naloge Že proti koncu leta 1977, zlasti pa v letu 1978 so se pojavila dokaj številna sporna razmerja, ki se nanašajo na razporeditve delavcev na dela in naloge, zlasti v zvezi z novimi samoupravnimi splošnimi akti, ki so jih morale sprejeti temeljne organizacije do konca leta 1977, zaradi uskladitve z zakonom o združenem delu. Sodišče je na podlagi predlogov delavcev ugotavljalo, ali razporeditve na dela oz. naloge ustrezajo strokovni izobrazbi delavcev, oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim. V pretežni večini primerov se je izkazalo, da so bile razporeditve v tem pogledu ustrezne. Seveda pa se sodišče ni moglo spuščati v primernost razporeditve delavcev na posamezna dela in naloge, saj to sodi v samoupravno pravico delavcev. Delavcem je torej sodišče ugodilo le v manjšem številu primerov, ko je ugotovilo, kršitve postopka ali neusklajenost odločitev s samoupravnimi splošnimi akti, ali ko je ugotovilo, da ne obstajajo razlogi za razporeditev, ah da je razporeditev delavcev na druga dela in naloge posledica šikane. Kot značilnosti teh sporov lahko nadalje ugotovimo, da delavci v glavnem ne izpodbijajo odločb o razporeditvi zaradi samih del in nalog, ki naj bi jih opravljali, ker nimajo pripomb glede ustreznosti teh del in nalog, temveč grajajo njihovo ovrednotenje. V bistvu so torej predlogi delavcev tudi pri sporih zaradi razporeditve na dela oz. naloge naperjeni zoper prenizko ovrednostenje del in nalog, ne pa zoper samo razporeditev. Sodišče se v teh primerih ni moglo spuščati v oceno primernosti vrednotenja del in nalog, na katere so bili delavci razporejeni, ker je to kot že omenjeno samoupravna pravica delavcev, da sami v svojih splošnih aktih ovrednotijo posamezna dela in naloge. Disciplinski ukrepi Kot prvo značilnost lahko navedemo, da so v temeljnih organizacijah združenega dela v letu 1977 vodili postopek in izrekali ukrepe zaradi kršitev delovnih obveznosti po določilih samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih oz. o ugotavljanju kršitev delovnih obveznosti, ki so bili sprejeti še na podlagi zveznega in republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Čeprav je zakon o združenem delu pričel veljati že dne 11. 12. 1976, se v organizacijah združenega dela niso odločili, da bi pravkar omenjene sporazume uskladili s tem novim zakonom. K temu je verjetno prispevala okoliščina, da je bil šele ob koncu leta 1977 sprejet tudi republiški zakon o delovnih razmerjih. Naše sodišče tako v letu 1977 ni obravnavalo zadeve oz. spora, ko bi delavcu izrekla ukrep disciplinska komisija, v kateri bi sodelovali zunanji predstavniki. Tudi v letu 1978 se stanje glede tega ni bistveno spremenilo, čeprav so bile organizacije združenega dela dolžne do dne 11. 12. 1978 sprejeti nove pravilnike o delovnih razmerjih, usklajene z ZZD in ZDR. V večini primerov, ki jih je sodišče obravnavalo v letu 1978, so delovne organizacije vodile disciplinski postopek in izrekale ukrepe ob upoštevanju samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih. V primerih, ko so v organizacijah združenega dela že uporabljali pravilnik o delovnih razmerjih pa je šlo za pravilnike, ki so bili sprejeti v drugi polovici tega leta. V nekaj primerih so izrekale ukrepe že disciplinske komisije z zunanjimi predstavniki. Kljub navedenemu je bilo v postopkih za izrekanje ukrepov že opaziti določen vpliv ZZD in ZDR. To velja vsekakor za primere, ko so OMRD oz. drugi pristojni organi za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti izrekali ukrepe zaradi kršitev delovnih obveznosti neopravičenega izostanka z dela. V .primerih, ko so delavci neopravičeno izostali z dela 5 ali več dni, so bili delavcem izrečeni le ukrepi prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, medtem ko drugih ukrepov niso izrekali. Strogost pri izrekanju ukrepov za takšne kršitve gre nedvomno pripisati določilom ZZD in ZDR, po katerih se delavcem lahko izrečejo najstrožji ukrepi, če so 5 delovnih dni zaporedoma neopravičeno izostali z dela, ali 5 delovnih dni v obdobju treh mesecev. Za disciplinske zadeve iz zadnjih dveh let je značilno nadalje tudi to, da sodišče ni obranavalo nobene zadeve, ko bi bil delavcu izrečen disciplinski ukrep - denarna kazen v smislu člena 152 ZDR oz. čl. 196 ZZD, čeprav je šlo za kršitev delovnih obveznosti, za katere bi se lahko izrekli ukrepi denarne kazni. Zanimivo je še, da naše sodišče tudi ni obravnavalo primera, ko bi bil delavecu izrečen strožji oz. najstrožji disciplinski ukrep zaradi kršitev delovnih obveznosti iz področja varstva pri delu, čeprav je splošno znano, da je nesreč pri delu v SR Sloveniji relativno izredno veliko. Mnenja smo, da bi strožje obravnavanje delavcev, odgovornih za izvajanje varstva pri delu, pa tudi samih delavcev, ki ne spoštujejo predpise o varstvu pri delu, tudi pripomoglo k zmanjšanju nesreč pri delu. Izrekanje disciplinskih ukrepov kot so denarne kazni, razporejanje na drugo delovno mesto in v hujših primerih ukrep prenehanja delovnega razmerja, bi nedvomno vzgojno vplivalo na delavce.Boleg tega bi se na ta način večkrat razpravljalo o varstvu pri delulna samoupravnih organih in v osnovnih organizacijah sindikata: Nadaljnja značilnost v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je tudi v tem, da so bili ti postopki v večini primerov v organizacijah združenega dela vodeni bolj natančno in v skladu s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih oziroma ustreznimi pravilniki, kot v prejšnjih letih. Vsekakor je opazna razlika v kvaliteti med postopkom na prvi stopnji in na drugi stopnji, oziroma v postopku, ko se obravnava zahteva delavca za varstvo pravic, pritožba zoper odločitev OMRD oz. ustrezne komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti. V večini ' primerov obravnavajo zahteve za varstvo pravic delavski sveti, ki - ~ -obiiajno le potrdijo sklepe oziroma odločbe organov prve stopnje in se zato ne spuščajo v celovitejše obravnavanje zadev in ocenjevanji dokazov. Tudi odločbe oz. pismeni odpravki sklepov delavskih svetov, kot dokončne odločitve v delovnem sporu v organizacijah združenega dela so večkrat pomanjkljivo sestavljene in se delavcem vročajo le skrajšani sklepi teh najvišjih samoupravnih organov brez ustrezne obrazložitve, zlasti ko. gre za izrek najstrožjega ukrepa. Opaziti je nadalje, da delavcs' v teh ’ r*-; postopkih ne zastopa sindikalna organizacija. Mnenja 00 sindikata glede zahtev za varstvo pravic delavcev pa so v večini primerov negativna in pritrjujejo izrečenim ukrepom. V nekaj primerih zlasti, ko je šlo za zelo nedisciplinirane delavce ali vodstvene delavce, so svoje mnenje dale tudi 00 ZKS in odbori samoupravne delavske kontrole. Značilnost postopka za obravnavanje zahtev za varstvo pravic je tudi, da se te pogosto ne obravnavajo v roku 30 dni od vložitve, kar ima za posledico, da delavci predčasno vlagajo predloge na sodišče, ali pa jih celo vložijo prepozno po izteku 60 dnevnega roka od vložitve zahtev za varstvo pravic. V primerih, ko delavci predčasno vložijo predloge na sodišče, v organizacijah združenega dela ne obravnavajo zahtev, temveč čakajo na odločitve sodišča. Seveda je takšno stališče v celoti v nasportju s sicer sprejetim našim sistemom. Delavci so tako prikrajšani za eno od pravic, da njihove pritožbe oz. zahteve za varstvo pravic obravnavajo delavci, ki z njimi združujejo delo in s katerimi so sicer povezani v delovnem procesu. V takšnih primerih mora sodišče temeljito raziskati sporna razmerja in zadeve obravnavati v glavnem od vsega začetka ter izvesti vse potrebne dokaze za razrešitev sporov. Takšen način pa nedvomno zahteva več časa in se zato taki postopki končajo pozneje, kot bi se sicer lahko v samih organizacijah združenega dela. Hkrati z oceno postopka za ugotavljanje kršitev delovne obveznosti je potrebno obravnavati tudi postopek za začasno odstranitev delavca iz ..delovnega mesta11 oziroma izrganizacije združenega dela. Še vedno se v organizacijah združenega dela prehitro odločajo za sprejem takih ukrepov, zlasti za ukrep odstranitve iz organizacije združenega dela. Ne ugotavljajo se vse okoliščine, ki narekujejo odstranitev iz organizacije združenega dela. Poleg tega se proti delavcem, ki so odstranjeni iz organizacije združenega dela, relativno pozno (po 1 do 3 mesecih) sproži postopek za ugotavljanje hujših kršitev delovnih obveznosti ter se pri tem večkrat čaka na razne podatke UJV in sodbe rednih sodišč. V organizacijah združenega dela med postopkom večkrat ne ugotavljajo, ali še obstojajo razlogi za odstranitev delavcev iz ..delovnih mest11 oziroma iz TOZD, temveč se striktno vztraja na odstranitvi delavcev do dokončne odločitve o kršitvah delovnih obveznosti. Tako je npr. naše sodišče v letu 1978 obravnavalo primer, ko je bila delavka odstranjena iz ..delovnega mesta11 že več kot eno leto, pri čemer pa disciplinski postopek zoper njo še ni bil zaključen niti na prvi stopnji. S takšnim načinom vodenja postopkov v organizacijah združenega dela so delavci prikrajšani tudi za eno od svojih temeljnih ustavnih pravic do dela. Seveda je pri tem potrebno pomisliti tudi na druge psihološke in socialne posledice za prizadete delavce. Uvedba disciplinskih postopkov ne more in ne sme pomeniti za delavce tudi popolno izključitev iz družbe ter družbenih dogajanj. Kadrovske in socialne službe v organizacijah združenega dela pa niso v pretežni večini primerov dovolj vključene v obravnavanje takih spornih razmerij in ne prispevajo potreben delež k razreševanju spornih razmerij. Prenehanje delovnega razmerja V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pa samem zakonu, je naše sodišče reševalo v letih 1977 in 1978 le 18 zadev, od katerih jih je 16 že rešilo. Nekaj primerov se je nanašalo na primere po čl. 216 tč. 1 ZZD oz. čl. 170. tč. 1 rep. zakona o delovnih razmerjih, ko delavci niso hoteli podpisati pismenih izjav, da sprejemajo samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah. V večini primerov so bile odločbe udeleženih TOZD utemeljene. Od ostalih zakonsko predvidenih primerov prenehanj delovnega razmerja so bili v glavnem reševani primeri po čl. 170 tč. 3 zakona o delovnih razmerjih. Večinoma je šlo za šoferje, ki jim je bilo na podlagi varnostnega ali varstvenega ukrepa v kazenskem postopku ali postopku o prekršku odvzeto vozniško dovoljenje. Udeležene TOZD so s posplošeno odločitvijo ugotavljale, da za takšne delavce ni drugih ustreznih del in nalog, ki bi jih lahko opravljali. Nasprotno pa je naše sodišče z ugotavljanjem dejanskih možnosti v udeleženih TOZD pogosto ugotovilo, da je obstojala možnost zagotoviti delavcem druga dela in naloge, pri čemer je sodišče ugotavljalo tudi obstoj teh del in nalog, ki sicer ne ustrezajo delavčevim strokovnim kvalifikacijam. Temeljne organizacije bi namreč lahko izdale delavcem o prenehanju delovnega razmerja po čl. 170. tč. 3 zakona o delovnih razmerjih v primeru, če bi bila dejansko podana nemožnost zagotovitve drugih del in nalog, pri čemer torej ta dela in naloge lahko tudi ne ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljenih delovnih zmožnosti. Vsled tega je naše sodišče delavcem v večini teh primerov ugodilo. Od ostalih načinov prenehanja delovnega razmerja (razen v disciplinskem postopku) so se v preteklem letu še vedno pojavljali dokaj številni primeri sporov, ko je delavcem avtomatično prenehalo delovno razmerje zaradi samovoljnega prenehanja dela. Ker zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih ne poznata takšnega načina prenehanja delovnega razmerja, poznal pa ga niti bivši zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, je naše sodišče v vseh teh primerih ugodilo zahtevkom delavcev. Pri prenehanju delovnega razmerja so se sicer v preteklem letu kot značilni pojavili še primeri po čl. 168 odst. 1, tč. 1 zakona o delovnih razmerjih, ko so pri vstopanju v delovno razmerje delavci zamolčali oz. dali neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bili sicer bistveni za opravljanje del oz. nalog, za katera so sklenili delovno razmerje. Naše sodišče je v večini teh primerov ugotovilo, da so udeležene TOZD pravdno odločile o prenehanju delovnega razmerja predlagateljev. Denarni zahtevki Iz statističnih podatkov je razvidno, da največ sporov (1326 ali 47 %) pred tuk. sodiščem izvira iz denarnih terjatev delavcev napram organizacijam združenega dela oz. obratno. Iz strukture sporov sledi, da največ sporov izhaja iz naslova delitev sredstev za osebno in skupno porabo (455 ali 34 %), 167 sporov ali 12 % pa se nanaša na pogodbene obveznosti (štipendijske in posojilne pogodbe) ter odškodnine. Pretežno večino sporov iz pravkar navedene prve kategorije predstavljajo spori delavcev zaradi nezakonite uporabe osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela, nepravilno obračunanega osebnega dohodka, kršitev pravic na nadomestilo iz naslova minulega dela, zaradi nezakonite uporabe določil samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov o nagrajevanju (za delo v podaljšanem delovnem času, dodatka za ločeno življenje, stroškov za prevoz na delo in z dela, terenskega dodatka itd.). Največ teh sporov se nanaša na gospodarske organizacije, nekaj pa tudi na organizacije združenih dejavnosti v zdravstvu in prosveti. Delitev spredstev za osebne dohodke Samoupravni spori iz naslova delitve in udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke so največkrat posledica nerazvitih in normativno neurejenih odnosov v OZD, ki se kažejo v tem, da delavci o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo niso odločali kot je predpisano v določilih čl. 463 ZZD z referendumom, pač pa so o njem, včasih tudi brez predhodne obravnave, odločali na zborih delavcev (delnih ali celo po sejah delavskih svetov). Ta zadnja ugotovitev se nanaša predvsem na sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev za OD, za katere sprejem pa velja enak postopek kot za samoupravne splošne akte. Seveda pomenijo take nezakonite spremembe posameznih določb samoupravnih splošnih aktov možnost, da se na nesamoupraven način večkrat uveljavijo interesi posameznikov ali določenih skupin. Za razrešitev spornega razmerja glede višine osebnega dohodka je tudi predhodno vprašanje, ali je samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom, h kateremu je temeljna organizacija pristopila. Če samoupravni splošni akt ni bil usklajen s tem samoupravnim sporazumom, se je naše sodišče pri svojih odločitvah o spornih razmerjih oprlo neposredno na določbe samoupravnih sporazumov dejavnosti. Tudi v primerih, če temeljne organizacije sploh nimajo samoupravnega splošnega akta o delitvi sredstev za osebne dohodke, ali pa nimajo veljavno sprejetega takega akta, je naše sodišče pri svojih odločitvah, izhajajoč iz ustavnega načela o enakopravnosti delavcev pri delitvi OD (čl. 22 Ustave SRS), upoštevalo dejanska razmerja in odnose. V nekaterih samoupravnih splošnih aktih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD je zaslediti, da povzemajo samo skopa zakonska določila, brez njihove nadaljnje dograditve in konkretizacije na specifične pogoje in potrebe temeljnih organizacij. Po določilih ZZD pomeni razporejanje čistega dohodka, določiti politiko in odnos do oblikovanja sredstev za osebno in skupno porabo na eni strani ter sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje razerv na drugi strani. Osnove za urejanje ten odnosov določijo delavci temeljnih organizacij združenega dela s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela (čl. 336 ZZD). Same osnove in merila pa določijo s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo z delavci drugih temeljnih organizacij v sestavi istih delovnih organizacij (čl. 128 ZZD). Podrobnejše vsebinske opredelitve razporejanja Čistega dohodka pa so predmet samoupravnih splošnih aktov in pravilnikov (čl. 179). V samoupravnih sporazumih o temeljih planov mora biti postavljen količinski odnos med posameznimi kategorijami čistega dohodka. V čl. 116 ZZD je določeno, kaj vse morajo delavci upoštevati pri razporejanju čistega dohodka. Vendar pa v teh samoupravnih splošnih aktih ni ustreznih določb glede odvisnosti mase sredstev za osebne dohodke od minulega dela in inovacij ter od doseženega dohodka temeljnih organizacij združenega dela, niti o določitvi minimalnega čistega dohodka, sredstev rezerv, določitvi dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kriterijev kvalitete, kvantitete in gospodarnosti itd. Vse te ugotovitve kažejo na to, da se o razporejanju dohodka in čistega dohodka lahko odloča sproti in parcialno in da prispevek delavcev, ki ga dosegajo z živim delom v odvisnosti od zahtevnosti del in nalog, dejansko ni realiziran. V večini primerov so bili spori, ki so jih sprožili delavci napram svojim temeljnim organizacijam utemeljeni in so bile nato s strani sodišča izdane odločbe v njihovo korist. Nekaj pa je bilo primerov, ko so bili njihovi zahtevki kot neutemeljeni zavrnjeni. Zlasti so bili primeri, kjer so delavci npr. s svojim predlogom, da se njihova dela in naloge razvrstijo v drugo, ustreznejšo funkcionalno skupino, v bistvu zahtevali spremembe samoupravnih splošnih aktov in sicer samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za osebne dohodke. Ob tem je le oemniti, da sodišče ne more spreminjati samoupravnih splošnih aktov, pač pa lahko v skladu s čl. 18 odst. 2 tč. 26 zveznega zakona o sodiščih združenega dela, odloča le o skladnosti samoupravnega splošnega akta z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti skladen. Med zavrnjene zahtevke delavcev bi lahko uvrstili tudi zahtevke trgovskih potnikov na izplačilo osebnega dohodka, katerega višina je bila odvisna od realizacije planiranega prometa. Slednji pa s strani trgovskih potnikov ni bil dosežen, ali pa je bistveno odstopal od osebnih dohodkov, ki so jih dosegali delavci pri opravljanju enakovrstnih ali podobnih del oz. nalog, ob približno enaki količini in kakovosti svojega dela. Določb samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z navedenim načelom, sodišče pri odločanju o takem spornem razmerju ni uporabilo, pač pa je predlagalo pristojnemu ustavnemu sodišču, da take odločbe razveljavi. Večje število sporov se je nanašalo tudi na neutemeljeno znižanje osebnih dohodkov delavcem iz razloga, ker slednji niso imeli potrebne strokovne izobrazbe, pri tem pa se ni upošteval njihov delovni prispevek. Ker je delavčev osebni dohodek odvisen zgolj od njegovega prispevka k ustvarjenemu dohodku temeljne organizacije, ne pa od njegove strokovne izobrazbe, ki je predvidena za dela in naloge, ki jih opravlja, je sodišče takim zahtevkom v večini primerov ugodilo. Prav tako je naše sodišče odločilo v korist delavcem, ki so dalj časa nadomeščali začasno odsotne delavce na odgovornejših delih in nalogah, do višjega osebnega dohodka, čeprav v samoupravnih splošnih aktih to vprašanje navadno ni urejeno. Prav tako večkrat niso jasna določila samoupravnih splošnih aktov glede nagrajevanja dela za podaljšan delovni čas oz. za delo preko polnega delovnega časa. Posebno pride ta problem do izraza pri plačilu dežurstva, saj so samoupravni splošni akti urejali dežurstvo na najrazličnejše načine. Delo v dežurni službi praviloma ni bilo upoštevano kot delo preko polnega delovnega časa, torej ne kot poseben delovni pogoj, ampak so delavci prejemali nagrade za to delo v določenih pavšalnih zneskih, ki niso dosegali višine osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa. Naše sodišče je takim delavcem priznalo ves čas dela med dežurstvom kot delo preko polnega delovnega časa, (nadurno delo). Še vedno so številni primeri, ko delavci zahtevajo plačilo nadomestila za neizkoriščeni letni dopust. Takšno stanje kaže, da je delavcem v temeljnih organizacijah še vedno večkrat onemogočeno, da bi to pravico v celoti izkoristili. Tudi ob sporih, ko temeljne organizacije za čas njihove dela nezmožnosti (zaradi bolezni) ne izplačajo nadomestilo OD in pri tem izpodbijajo veljavnost izdanih zdravniških potrdil, je potrebno iskati vzroke za tako stanje. Nedvomno se v času poljedelskih del število „bolnikov“ praviloma podvoji ali potroji v nekaterih delovnih organizacijah. Soočamo se tako z načrtno odsotnostjo z dela zaradi obdelovanja zemlje ali opravljanja zasebnih zadev. Vendar pa je po našem mnenju ta problem tesno povezan z dohodkovnimi odnosi. Če bi bil dohodek delavca res odvisen od dejansko vloženega dela, bi bil gotovo manj zainteresiran, da se zateka v bolniško odsotnost. Če pa ima delavec več ali manj enak osebni dohodek, ne glede na to, koliko dela in kako dela, pa njegova odločitev za „nedelo“ večkrat ni težavna. Delitev sredstev sklada skupne porabe Veliko sporov je izviralo iz kršitev pravic delavcev, ki jim gredo na podlagi določb samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev skupne porabe. V večini primerov so delavci zahtevali izplačilo jubilejnih nagrad, čeprav v samoupravnih splošnih aktih ni bilo posebej določeno, da je pogoj za pravico do jubilejne nagrade določena beneficirana doba. V takih primerih je sodišče odločilo v korist delavcev in pri tem upoštevalo skupno delovno dobo. Naše sodišče nadalje ugotavlja, da so se nekatere organizacije združenega dela hotele izogniti plačilu dodatka za ločeno življenje delavcem s tem, da so v svojih samoupravnih splošnih aktih sprejele različna določila, s katerimi so omenile to njihovo pravico npr. s tem, da so pravico do dodatka vezale na stalno bivališče v kraju zaposlitve. Seveda so taka določila v nasprotju s temeljnim ustavnim načelom o enakopravnosti delavcev pri uresničevanju njihovih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic, saj po taki določbi ni zagotovljen dodatek za ločeno življenje tistim delavcem, ki so glede na zahteve delovnih mest dificitarne. To so predvsem delavci iz drugih republik, ki opravljajo najrazličnejša nekvalificirana dela. Enako velja tudi za določila, po kateih delavec nima pravice do nadomestila za ločeno življenje, če se o tem ni dogovoril ob sklenitvi delovnega razmerja. Odškodnine zaradi nesreč pri delu Iz statističnih podatkov je še razvidno, da je bilo obravnavanih v dobi poročanja kar 301 zadev za povračilo škode iz naslova nesreč pri delu. Sodišče je v teh primerih pripoznalo naslednje kategorije odškodnine: a) Odškodnine za fizične bolečine Pri odločanju o odškodninah za fizične bolečine, kjer je sodišče upoštevalo bolečine ob sami nesreči in bolečine med zdravljanjem ter tudi druge neugodnosti med zdravljenjem, so se prisojali različni zneski odškodnin. Najvišje je bila ocenjena pri našem sodišču imaterialna škoda iz te kategorije 50.000.- din. Pri fizičnih bolečinah je sodišče upoštevalo do neke mere tudi večjo občutljivost oškodovanca za fizične bolečine in njegovo večjo emocionalno labilnost. b) Odškodnine za zmanjšanje splošnih življenjskih sposobnosti Ta oblika odškodnine je vsekakor najpomembnejša, saj zajema fizične bolečine, ki so trajne posledice poškodb, duševne bolečine, ki jih ima človek zaradi tega, ker težje opravlja različne aktivnosti ter prenaša vse druge nevšečnosti, ki niti niso nujno povezane s fizičnimi in duševnimi bolečinami kot so npr. slabša gibljivost, prizadet sluh itd. Ta oblika odškodnine zajema tudi večje napore pri delu, torej zmanjšanje delovnih sposobnosti, kadar to zmanjšanje nima vpliva na zmanjšanje osebnega dohodka. Če gre za zmanjšanje pridobitne ali poklicne sposobnosti, ki ima za posledico manjši osebni dohodek, pa je to premoženjska Škoda, ki se posebej vrednoti, praviloma z odločitvijo o plačilu mesečne rente. Sodišče je priznavalo odškodnino za zmanjšanje splošnih življenjskih sposobnosti tudi v primerili, ko ni šlo za nesreče pri delu temveč za poklicne bolezni, če je bila takšna bolezen kot posledica opustitve varnostnih ukrepov pri delu. Višina odškodnin je bila v posameznih primerih odvisna od intenzitete prizadetosti oškodovanca in zato različna ter seje sukala od 20.000,- do 300.000.- dinarjev. c) Odškodnine za skaženost Sodišče je priznavalo to odškodnino glede na to, ali so bile spremembe na telesu znatne, nadalje glede na to, kako se skaženost presoja v okolju, v katerem oškodovanec živi, ne glede na njegove subjektivne občutke. Iz tega naslova priznani odškodninski zneski so se gibali največ do 20.000.- dinarjev. č) Odškodnine za strah in bojezen v času zdravljenja Za strah ob nesreči sami in bojazen v času zdravljenja je naše sodišče priznavalo odškodnine le v primerih, če je bil strah zelo intenziven, če je pustil v duševnosti prizadetega trajnejše posledice in nadalje, če je šlo za dalj časa trajajoč strah, izzvan zaradi smrtne nevarnosti, čeprav posledic na psihičnem področju ni bilo. Najvišje ■ odmerjena odškodnina iz tega naslova je znašala 10.000,- din. Oškodovanci, katerih telesna okvara znaša več kot 30 %, prejemajo od SPIZ invalidnino. Po zakonitem predpisu pomeni ta invalidnina izgubo, bistvenejšo poškodovanost ali onesposobljenost posameznih organov ali dela telesa za najmanj 30 %, ki povzroča omejeno gibljivost, otežkoča normalno aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb ne glede na to, ali povzroča invalidnost ali ne. Iz te definicije je razvidno, da je to nepremoženjska odškodnina. To invalidnino pa je potrebno od ugotovljene odškodnine odšteti, saj bi sicer oškodovanec iz istega naslova in za isto poškodbo dobil dvakrat povrnjeno odškodnino. Denarne terjatve iz štipendijskih pogodb in pogodb o izobraževanju ob delu Spori iz štipendijskih pogodb predstavljajo kar 12 % vseh sporov iz naslova denarnih terjatev. Ker pogodba o štipendiji nima značaja civilno-pravnega značaja, marveč temelji na samoupravnem aktu, ne more štipendist prevzeti drugačnih obveznosti, kot so predvidene s samoupravnim aktom. Naše sodišče pri reševanju teh sporov ugotavlja, da so posamezne določbe pogodb o štipendijah v nasprotju z zakonom o štipendiranju. Pri tem imamo v mislih predvsem določbe čl. 10 pravkar citiranega zakona, ki določa, da je delavec dolžan ostati na delu po končanem šolanju največ enkratno dobo šolanja, s štipendijsko pogodbo pa je dogovorjena dvakratna doba. Prav tako so nejasna določila štipendijskih pogodb, ki med razloge za vrnitev štipendij štejejo tudi prenehanje delovnega razmerja po krivdi štipendistov. Prenehanje delovnega razmerja po krivdi delavcev bi nastopilo takrat, če bi mu bil izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca, če bi bil obsojen na prostostno kazen, daljšo kot 6 mesecev, ali če mu bi bil izrečen ukrep prepovedi opravljanja poklica oz. kakšen drug varnosti ukrep. Ne šteje pa se za prenehanje delovnega razmerja po delavčevi krivdi njegova odpoved delovnega razmerja, ali sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Drugi denarni zahtevki delavca proti OZD Med predlogi, ki se nanašajo na terjatve delavcev proti OZD je omeniti njihove zahtevke na plačilo nadomestila za inovacije. Čeprav imajo delovne organizacije v svojih samoupravnih aktih sprejeta določila o pogojih, ki jih mora delavec izpolnjevati, da pridobi pravico do takšnega nadomestila, se v večini primerov opaža, da v konkretnem sporu organizacije odklanjajo svojemu delavcu to pravico, češ, da sploh ne gre za inovacijo. V vseh primerih se je s pritegnitvijo izvedencev ugotovilo, da se je organizacija združenega dela neopravičeno upirala plačilu nadomestila, saj je delavec z inovacijo oz. racionalizacijo prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije. Takšna stališča organizacij vsekakor odsevajo „mezdno“ miselnost, ki upošteva in priznava predvsem delo v tekoči proizvodnji, ustvarjalne storitve pa neopravičeno zapostavlja, namesto, da bi vse delavce čimbolj stimulirale tudi v tej smeri. Ustvarjalno delo, ki se v gospodarstvu in v proizvodnji izraža predvsem v inovacijah, mora postati pomemben del združenega dela, izbor rasti produktivnosti in dohodkov. Denarni zahtevki OZD proti delavcem Spori iz tega naslova izvirajo največ iz odškodninske odgovornosti delavcev za škodo pri delu ali v zvezi z delom, ki so jo delavci povzročili namenoma ali iz hude malomarnosti. Stanovanjski spori Spore glede stanovanjskih razmerij, ki jih je obravnavalo naše sodišče v preteklih dveh letih, lahko razdelimo v dve večji skupini in sicer v skupino sporov glede pridobitve stanovanja in posojila za nakup ali adaptacijo stanovanja ali hiše ter v skupino sporov glede odpovedi stanovanjskih prostorov in vračila stanovanjskih posojil, zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja. V prvi obširnejši skupini sporov so se poleg sporov med OZD in delavci pojavili v preteklih dveh letih tudi spori med občani in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi glede dodelitve solidarnostnih stanovanj in posojil za adaptacije stanovanj oz. hiš. Pri vseh teh sporih je osnovna ugotovitev, da so bili samoupravni akti, ki so urejali dodeljevanje stanovanj in posojil, zelo pomanjkljivi in v nekaj primerili celo neveljavni, ker so jih sprejeli nepristojni samoupravni organi (delavski sveti, namesto zbori delavcev). V teh aktih so še vedno zelo pavšalne določbe o dodelitvi tkzv. kadrovskih stanovanj, zlasti v zdravstvenih organizacijah, VVZ in podobnih institucijah. Pri teh se ne upoštevajo ostali kriteriji iz samoupravnih aktov. Večkrat so kriteriji oz. pogoji za pridobitev stanovanj ali posojil premalo opisani in so taki, da dovoljujejo subjektivno merjenje oz. ocenjevanje neke okoliščine, odločilne za pridobitev ali izpolnitev pogojev. Zlasti je opaziti pomanjkljivosti v postopku pri ocenjevanju stanovanjskih razmer prosilcev. Uporabljajo se večkrat anketni listi brez naknadnega preverjanja podatkov. Zato se večkrat šele v pritožbenem postopku opravi komisijski ogled dosedanjih stanovanjskih razmer prosilca. Prav tako v OZD večkrat ne opravljajo poizvedb o prosilčevem stanju pri pristojnih občinskih organih, socialnih in drugih službah, ali pa o teh praizvedbah pozneje ni dokazil v spisih. Nadaljnja osnovna značilnost je pri teh sporih, da je moralo sodišče v primerih, ko je šlo za dodelitev stanovanj, izdati začasni ukrep, s katerim je preprečilo razpolaganje s spornim stanovanjem do dokončne odločitve o sporu. Tak ukrep je mogoč le v primeru, če po dokončni odločitvi v OZD še ni bilo izročeno sporno stanovanje prosilcu. V večini primerov, ko je delavec - prosilec sprožil spor pri sodišču, se v OZD počakali z izročitvijo stanovanja. Le v primerih, ko je šlo za kadrovska stanovanja, pa so bila le-ta izročena takoj po sprejemu dokončnega sklepa ter v teh primerih začasni ukrep ni prišel v poštev. Seveda je sodišče v takih primerih, ko se je delavec že vselil v dodeljeno stanovanje, postavljeno pred gotovo dejstvo. Vsled tega je močno vprašljivo, ali bo drugemu delavcu oz. OZD uspelo na podlagi odločbe sodišča doseči, da se bo prvi delavec izselil iz že dodeljenega stanovanja. Da bi preprečilo nekaj takih primerov, je naše sodišče napotilo prizadete delavce k pristojnim družbenim pravobranilcem samoupravljanja, ali je samo slednje opozorilo, da naj ukrepajo po svojih zakonskih pooblastilih (začasna zadržanost izvršitve sklepov) ter preprečijo zlorabe pri dodeljevanju stanovanj. Izpeljava postopka za dodelitev stanovanj ni samo dodelitev temveč zahteva veliko skrbnost in natančnost pri delovanju samoupravnih organov ter zlasti tudi dobro informiranje delavcev. Pri teh sporih so bile sindikalne organizacije v OZD precej bolj angažirane kot v drugih vrstah sporov, prav tako pa tudi odbori samoupravne delavske kontrole. Spori v SIS Ob analiziranju te vrste sporov ni bilo opaziti kakšnih tipičnih značilnosti. V večini obravnavanih primerov s področja izplačevanja otroških dodatkov je bilo ugotovljeno, da predlagatelji niso bili upravičeni do otroškega dodatka. Večina spornih zadev, ki so bile sprožene zaradi nadomestil osebnih dohodkov, izhajajo iz dejstva, da delovne organizacije niso pravilno prijavile predlagateljev nadomestil delavcem. Delavcem. Delavci v pretežni večini primerov z zahtevki niso uspeli. Med drugimi spori iz tega področja pa je naše sodišče obravnavalo skoraj izključno le spore o ugotavljanju delazmožnosti. S to dokaj kompleksno informacijo o delu našega sodišča v preteklih dveh letih smo vsaj V določenem obsegu prikazali del problematike, ki se pojavlja ob delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani. Ostalo problematiko in nekatere konkretne predloge v zvezi z delovanjem našega sodišča, pa nameravamo obdelati pozneje in v mejah možnosti tudi v posebnih problemskih poročilih. Predsednik SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI JOŽE BALOH •ODliČE ZDRUŽENEGA DELA f LJUBLJANI Te bela * STATISTIČNI PODATKI O DELO ee ima od l.V.ao 31.18.1P78 M 1,1,de 31.13.1976 od I,l.do 31.13.1S77 #e l.l.ee 81.18.1878 Nerešeno »elere r mačetku Sebe - 334 331 446 Pripel eerlh ealer SN 738 1»77 1383 Veeta lešer r lele 393 •73 1408 17S6 PHKDLAOATUJi A) lelaree 358 573 •61 lo3» 8) preme eeebe 37 16e 218 27» C) OH 1 8 • 38 č) elollkat • - 1 D) druAbeoo-polltlčoe skupnoet • - 1 - ledeni eašaenl okrepi SO e 12 14 Predle«! ee temenu ledišču 3 8 4 3 ledene eeleei (skisaj) 18» 641 »63 Me flT>|>nf fadava ee kamen dobe 134 331 448 788 r \ Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 41. seji dne 17. aprila 1979 obravnaval poročilo o delovanju Sodišča združenega dedela v letih 1977 in 1978 ter sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme poročilo o delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letih 1977 in 1978 ter predlaga predsedstvu skupščine občine uvrstitev obravnave poročila na Zboru združenega dela in Družbenopolitičnem zboru skupaj z naslednjimi stališči izvršnega sveta: — Poročilo o delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani naj obravnava ZS Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje. — Izvršni svet ugotavlja, da je potrebno pripraviti pregled že ustanovljenih razsodišč združenega dela pri samoupravnih interesnih skupnostih, kot tudi namer SIS za ustanovitev razsodišč. — Izvršni svet podpira težnjo Sodišča združenega dela preiti od rutinskih letnih poročanj na sprotno opozarjanje in sodelovanje pri razreševanju problematike s področja občine. — Izvršni svet ugotavlja potrebo in podpira namero Sodišča združenega dela, da seznani vodje kadrovskih služb, predsednike disciplinskih komisij in delavskih kontrol ter varnostne inženirje s področij dela, kjer se zelo pogosto pojavljajo delovni spori. — Izvršni svet ugotavlja tudi slabo kvaliteto samoupravnih aktov, ki pogosto temeljijo le na smernicah in ne na republiških zakonih. Posledica so pogosti spori in težave pri njihovem reševanju. — Izvršni svet meni, da je ažurnost dela Sodišča združenega dela bistvenega pomena, zato mu je potrebno omogočiti prostorske, predvsem pa kadrovske pogoje. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ SODIŠČE ZDRUŽENEGA DRLA V LJUBLJANI Tabela II raum O ŠTTTILD STOENIH UHT PO ečnua Oblina 18 7 pr 1 ped r# "TTTT 1 » 77 prlpad rešeno pripel 1878 pripel rešeee Doeiele 14 • le Ciroe opije 3 - » Umetnik 3 l 4 Kemik 11 3 28 Kočevje 16 8 1» Litije e 2 3 LJe-6eiigra4 83 16 98 LJ.-Center 11» 44 2S8 LJ."Hoiti »olje 36 14- 89 LJ .-Slike 7s 36 113 LJ.-Vlč-Budnlk 31 a 39 Logetee 3 3 8 itttmlee 2 1 4 Trbovlje 18 6 1» Vrhnike e 4 le zegorje e e 4 7 87 10 30 » 18 8» 87 80 87 6 8 •1 lle 883 «11 7« 188 M 17« 81 88 1 1 « 11 «8 88 7 18 S 18 24 69 64 38 38 14 le lo 8 3o 82 36 28 38 31 a 12 8 loo 154 lea 378 394 358 119 176 126 141 217 184 68 134 78 7 15 lo 7 le • 13 33 13 ie 17 le • 18 11 (eetale eMlae) 8 8 » » • • S * O P A i l 888 188 788 841 le77 888 1888 lele SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI Tabela III--- STATISTIČNO POROČILO O REŠENIH ZADEVAH za obdobje od 1.1.1977 do 31.12.1978 1 2 3 skupaj v delu r e š e n o 2 odločbo s poravnavo na drug način ostalo nere- šeno I. SPORI IZ SAMOUPRAVNEGA ORGANIZIRANJA 6 2 - organiziranje TOZD f£1.33o^TT 77.n} - razporeditev sredstev, pravic in obveznosti (čl. 335/11 ZZD) 14 2 7 5 - izločitev TOZD (čl. Z4afI1 zzn) 1 1 - dru^i spori 3 1 2 II. SPORI 0 VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORA-Z UMOV IN DRUGIH SAMOUPilAVNIJI AKTČV " - sprejetje o.a.s.(čl. 463, 611 ZZD, čl. 18/11, točka 7 ZSZD) G 4 1 i - usklajenost s.a.s. (čl. 613 ZZD, čl. 18/11. točka 26 ZSZD) 3 1 2 - ničnost določb sam.sp.(čl. 597/III ZZD) 1 i - prenehanje veljavnosti sam.sp.(čl. 599/1II ZZD) - drnci spori 30 6 21 3 III. SPORI 0 VELJAVNOSTI ODLOČB - notranje arbitražo (čl.46 ZSZD) 2 1 1 - drupj^h samoupravnih sodišč IV. DELOVNI SPORI 1. Sklenitev delovneca razmerja: 84 58 o 12 12 - razpis, objava, izbira kandidata - delovno razmerje za določen čas - poskusno dolo 48 37 3 o 6 - drnci spori 4 2 2 2. Razporeditev na dola oz. naloge: 286 138 14 63 71 3. Disciplinski ukrepi: - prenehanje delovnera razmerja 234 151 13 38 32 - drugi dtecinlinaki ukrepi 76 52 1 12 11 - suspenz 16 9 4 3 4. Prenehanje delovnem razmerja: 18 14 1 1 2 - po samem zakonu - na drug način (razen z disciplinsko odločbo loO 7o 3 14 21 5. Denarni zahtevki: - delitev sredstev za OD 455 243 17 68 127 - nadomestila osebno-n dohodka 46 2o 4 11 lo - delitev sredstev sklada 6’cupne porabe (remresi 1odprnvnine.jubilejno la.crado) 46 25 5 9 7 - materialni izdatki (potni stroški, terenski dodotok itd. 72 34 6 12 20 - odškodnine zaradi nesreč pri delu Sol lo6 11 26 158 - denarne terjatve iz štipendijskih pogodb in pogodb o izobraževanju ob delu 167 loS 16 14 32 - odškodninski zahtevki razrešenih individualnih poslovodnih organov (čl. 522 ZZD) 1 1 - drugi denarni zahtevki delavca proti OZD So 31 5 22 22 - drugi denarni zahtevki OZD proti / delavcu 159 81 14 31 33 1 i 3 5 C. Stanovanjski spori: - dodelitev stanovanj 84 4o 1 15 • 28 68 4o 4 2 22 5o ii 7 32 7. Delovni spori iz delovnih razmerij delavcev pri zasebnih delodajalcih t - sklenitev in prenehanje delovnega razmerja 30 lo 3 15 6 1 5 8. Ostali spori iz delovnih razmerij 142 73 21 48 V. SPORI S PODROČJA SPIZ (za čas od 1.1.1978 do 31.12.1978 4 4 - ostali pnori 1 1 VI. SPORI V SIS - otroški dodatek 6 4 1 1 26 17 3 6 - denarno nadomestilo in pomoč 10 8 2 - stanovanjski spori - drusji spori 31 27 10 14 VT1. OSTALI SPORI 19 5 1 8 5 VSEGA SKUPAJ 2761 ** 1430*1 121 452*1 758 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 _____________ \ ______________________________________ NALOGE IN USMERITVE Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1978 V_______________________________________________________ Osrednja usmeritev družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1978 je bila izražena v celovitosti nalog izvajanja zakona o združenem delu, zakona o-delovnih razmerjih in drugih sistemskih zakonov. Delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana so v večini kontaktov, ki so jih imeli po najrazličnejših vprašanjih z organizacijami združenega dela, opozarjali in zahtevali prilagoditev organizacije in uskladitev samoupravnih sporazumov o združitvi, drugih samoupravnih sporazumov, statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu v zakonski rokih in v rokih, ki so jih OZD predvidele v programih za izvajanje določb zakona. Pri tem pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja svojo aktivnost usmeril zlasti v: - preverjanje odnosov v samoupravnem odločanju - preverjanje stanja v obstoječih in organiziranju novih TOZD - ugotavljanje načela delitve sredstev za osebne dohodke po vloženem delu - ugotavljanje dohodkovnih odnosov skladno z določili ZZD - uresničevanje svobodne menjave dela med TOZD materialne proizvodnje in TOZD družbenih dejavnosti - Urejanje odnosov med TOZD in skupnimi službami - ocenjevanje stopnje organiziranja in funkcioniranja delegatskega sistema v OZD - ocenjevanje odgovornosti delavcev pri uporabi družbenih sredstev, izvajanju delovnih in samoupravnih obveznosti - preverjanje obveščenosti delavcev - Zasledovanje usklajenosti samoupravnih aktov s področja delovnih razmerij — sprejemanje in izvajanje samoupravnih sporazumov o razpore-1 ditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami ob konstituiranju DO — ocenjevanje in spodbujanje delavcev k sprejemanju drugih z zakonom določenih samoupravnih splošnih aktov Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je v svoji aktivnosti povezoval z družbeno političnimi organizacijami v občini in mestu, občinskimi organi in službami, predvsem komisijami za izvajanje zakona o združenem delu, službo dmžbenega knjigovodstva, sodiščem združenega dela in drugimi. Pri tem j e zasledoval interes, da se pomembnejša problematika obravnava celovito. V letu 1978 je družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana obravnaval 696 zadev iz vseh področij delovanja na območju šestih občin (Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje in Litija). Od tega je rešenih 559 zadev, v preostalih pa postopek še teče. Od tega je rešenih 312 primerov s pobudami, mnenji in opozorili, 247 primerov pa z nasveti, opravil pa je tudi 1562 razgovorov z delavci, skupinami delavcev, poslovodnimi organi, organi samoupravljanja in drugimi. Med pomembnejše štejemo pobude za razdelitev sredstev, pravic in obveznosti med TOZD, ki v zakonitem roku tega sporazuma ne sprejmejo. V TOZD, kjer ta sporazum ni sprejet, smatramo, da so temeljne organizacije le formalno konstituirane, saj niso izpolnjeni osnovni pogoji za ugotavljanje in razporejanje dohodka. V letu 1978 je družbeni pravobranilec samoupravljanja izdal 35 pobud za sklenitev samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti. V primerih, ko pobuda ni bila sprejeta, je družbeni pravobranilec samoupravljanja vložil predlog na sodišču združenega dela v Ljubljani. Družbeni pravobranilec samoupravljanja opaža, daje akt razdelitve sredstev, pravic in obveznosti težaven, zamotan in dolgotrajen v vseh tistih OZD, Iger v preteklosti finančno računovodski posli niso bili urejeni. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da se vsebinsko niso uresničevala določila zakona o združenem delu o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V OZD so v glavnem samoupravni splošni akti s področja delitve sredstev za osebne dohodke in razporejanje čistega dohodka sprejeti. Ugotavljamo pa, da so v veliki večini merila za nagrajevanje delavcev splošna in prepisana iz zakona o združenem delu. Konkretno izdelanih meril v mnogih OZD sploh ni. Kot podlaga za delitev osebnega dohodka se pojavlja ocenjevanje delavca in njegove osebnosti (n. pr. delovna disciplina, odnos do sodelavcev itd), ne pa rezultati dela. V samoupravnih sporazumih tudi niso po osnovah in merilih opredeljena delitvena razmerja za razporejanje čistega dohodka, minimalne akumulacije, kriteriji za ugotavljanje dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu, zato se ta tudi ne izdvaja v sredstvih za razširitev materialne osnove dela, TOZD ali širše družbenopolitične skupnosti v skladu s členom 124. zakona o združenem delu. V šolah in vrtcih se v pravilnikih za delitev sredstev za osebne dohodke pojavljajo neprimerni kriteriji - osebne ocene in podobno, kar povzroča slabo vzdušje med delavci. Problem nagrajevanja delavcev v šolah predstavlja tudi veliko število nadur, ki so posledica neurejene razporeditve delovnega časa v šolah. Nadure se izplačujejo tudi v primerih, ko ni izpolnjen 42 umi delovni teden oziroma 182 ur na mesec. Naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja je, da ugotavlja neskladnost kriterijev z zakonom o zdmženem delu, nepravilen postopek in podobno, nikakor pa ni njegova naloga oblikovanje kriterijev za nagrajevanje delavcev ne v šolah in vrtcih, kakor tudi ne v drugih OZD. Neurejenost tega področja povzroča nezadovoljstvo ne le posameznikov, ampak vseh delavcev v posamezni OZD, ki ponekod prerašča v hujše motnje v samoupravnih odnosih. Delavci se največkrat obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja zaradi uveljavljanja svojih pravic iz tega področja, enako je s pritožbami na sodišču združenega dela. Posledice neurejenosti tega najobčutljivejšega področja medsebojnih odnosov se odražajo ne le v velikem številu pritožb pred sodiščem združenega dela, ampak tudi v veliki fluktuaciji, predvsem begu iz proizvodnje v administracijo, prekinitvah dela, nedisciplini, slabi kvaliteti dela, ker delavci niso za delo ustrezno stimulirani. Vse to povzroča ne le motnje v samoupravnih odnostih, ampak tudi nastaja družbena škoda. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v letu 1978 dal 20 pobud za ponovni preizkus samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke. Vzroki za te negativne pojave pa so razen normativne neurejenosti področja nagrajevanja še: - odsotnost planskih dokumentov - pomanjkanje katalogov del in nalog, kar pomeni, da je nagrajevanje še vedno po delovnem mestu oziroma nazivu - slabi informiranosti delavcev, predvsem o načinu pridobivanja in razporejanja dohodka, kar ima za posledico, da delavci zahtevajo plačilo za opravljano delo na glede na dohodek TOZD in že sprejete obveznosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da v mnogih OZD niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih plana v DO, osnov srednjeročnega plana v TOZD in srednjeročnega plana TOZD. V takšnih OZD običajno razporejajo dohodek po namenu porabe delavski sveti in njihovi izvršilni organi na podlagi sproti oblikovanih predlogov poslovodnega organa. V teh OZD delavci prav gotovo nimajo možnosti zasledovati ciljev, ki bi si jih s planom morali zastaviti in se stanje v teh OZD analizira šele, ko zaidejo v izgubo. Vsem tem TOZD družbeni pravobranilec samoupravljanja že izdaja pobude, s pobude, s katerimi obvezuje TOZD, da sprejmejo sklep o pripravi srednjeročnega plana za zadnji dve leti srednjeročnega obdobja, to je za leto 1979 do 1980 v skladu s 30 členom zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SFRJ. Zahtevamo tudi, da se analizirajo razlogi, zaradi katerih srednjeročni plan ni bil sprejet in opredeli odgovornost individualnih organov in strokovnih služb. Popolna odsotnost planiranja v šolah, vrtcih, krajevnih skupnostih in drugih OZD s področja družbenih dejavnosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana meni, da odsotnost planiranja v teh organizacijah ni posledica nepripravljenosti za izdelavo teh planskih dokumentov, temveč posledica neznanja. Zato menimo, da bi pristojne samoupravne interesne skupnosti, predvsem pa izvršni sveti in občinski upravni organi morali tem organizacijam pomagati tako, da bodo lahko izpolnile svojo zakonsko dolžnost. V mnogih OZD so v letu 1978 ponovno preveijali svojo organiziranost in jo usklajevali z določili zakona o združenem delu. Izredno pogost je pojav, da se spremembe v samoupravni organiziranosti ne izvajajo po postopku in na način, kot to določa zakon o združenem delu in zakon o referendumu. Predloge dokumentov, o katerih delavci odločajo na referendumu, ne oblikuje delavski svet, ampak komisije. Predhodne obravnave so vodene formalno in ne pomenijo vsebinske razprave o novi samoupravni organiziranosti in njenem pomenu z vidika družbenega interesa, predvsem pa interesa delavcev, ki se odločajo o novi organiziranosti. Razprave so največkrat omejene-na prekratke roke. Nepravilni postopki se pojavljajo ne samo ob sprejemanju odločitve, da ima del delovnega procesa v delovni organizaciji ali TOZD pogoje za organiziranje nove TOZD, ampak tudi pri drugih oblikah statusnih sprememb (n. pr. izločitvah, pripojitvah, združitvah v SOZD, ustanovitvi nove DO). Poseben problem pa predstavljajo reorganizacije po 376 členu zakona o združenem delu. V delovnih organizacijah in TOZD obstaja namreč miselnost, da je mogoče statusne spremembe po tem členu opraviti po preprostejšem postopku brez poprej sprejetih ekonomskih elaboratov in natančne opredelitve, kaj taka sprememba v organiziranju DO pomeni in iz katerih razlogov iz 376. člena zakona o združenem delu so se zanjo odločili. Predvsem pa vzrok za reorganiziranje po tem členu pomeni, da so v delovni organizaciji nastopili novi momenti, ki niso bili prisotni ob konstituiranju obstoječe delovne organizacije. Nezakonit pa je vsak postopek, kjer o statusni spremembi, ki se izvaja po 376. členu zakona o zdmženem delu ne bi odločali z referendumom vsi delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v DO, ki se odloča za statusno spremembo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v letu 1978 svoje delo usmerjal v preventivno delovanje, zato je v okviru svoje pristojnosti opozarjal na določila samoupravnih aktov in sklepe samoupravnih organov, ki so bili v nasprotju z zakonom o zdmženem delu in zakonom o delovnih razmerjih. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da mnogi delavski sveti, delavske kontrole in osnovne organizacije sindikata ne delujejo v skladu z zakonom in statutom, izogibajo se in odklanjajo razprave in izdajo sklepov o zahtevah za varstvo pravic delavcev, kar povečuje število zadev pred sodiščem zdmženega dela. Tako še vedno naletimo na primere, ko o zadevah, za katere je pristojen delavski svet, odločajo tako imenovani posvetovalni organi poslovodnega organa, izvršilni organi DS, politični aktivi in dmgi. Hujše posledice takšne prakse pa so, da se odnosi med delavci skalijo do takšne mere, da morajo nastopiti organi, ki so zadolženi za družbeno varstvo. V letu 1978 je družbeni pravobranilec samoupravljanja nastopil s predlogom za družbeno varstvo in predčasno razrešitev poslovodnega organa v šestih primerih. Dejavnost družbene^ pravobranilca samoupravljanja na območju občine Ljubljana MOSTTE-POLJE Dmžbeni pravobranilec samoupravljanja je pri opravljanju svoje funkcije na območju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 izhajal predvsem iz usmeritve in nalog v smeri utrjevanja samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov v OZD. Dmžbeni pravobranilec samoupravljanja se je takorekoč v vseh obravnavanih primerih, pa čeprav je bil obravnavani predmet povsem dmgačne narave (n. pr. delovna razmerja, stanovanjski predlogi), vključil v razpravljanje samoupravne organiziranosti, dohodkovnih odnosov, pregleda bistvenih določb v samoupravni zakonodaji in načina sprejemanja samoupravnih splošnih aktov. V: stikih z organi samoupravljanja, poslovodnimi organi ali strokovnimi delavci skupnih služb je izdajal ocene, pobude in nasvete, katera določila niso v skladu z zakoni, pomagal iskati ustreznejše formulacije. Ta metoda se je izkazala kot učinkovita, saj so mnoge organizacije združenega dela takorekoč preko celega leta iskale pomoč in nasvete pri oblikovanju svojih samoupravnih aktov, pa tudi drugih vprašanj s področja delovnih razmerij, stanovanjskih vprašanj, postopkov pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov in drugo. Ta način pogostejših direktnih stikov vsekakor ima pozitivni značaj in v končni fazi rezultira pri nižjem pripadu sodišču zdmženega dela, disciplinskih postopkih, zakonitosti v postopkih pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov in iskanju najustreznejših rešitev. Iz tabelaričnega pregleda je razvidno, daje, bilo takoimenovanih razgovorov z delavci, predstavniki samoupravnih organov, poslovodnimi organi, strokovnimi službami 58. Pripad vseh zadev je v letu 1978 v porastu in je primerjava po letih naslednja: V letu 1978 so v primerjavi z letom 1977 sporna razmerja s področja delovnih razmerij stagnirala, pač pa so v porastu vprašanja statusne narave, vsebine samoupravnih splošnih aktov, problemi nagrajevanja itd. Vzrok temu je predvsem v aktualnosti narave problemov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je direktno ali preko okrožnega gospodarskega sodišča sledil organiziranju temeljnih organizacij in v zvezi s tem opozarjal na zakonske pogoje zlasti razporeditve sredstev, pravic in obveznosti. V primerih, ko temeljne organizacije niso sklenile samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti, je družbeni pravobranilec samoupravljanja izdal pismene pobude z roki, v katerih morajo temeljne organizacije izvesti te akte. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je izdal 6 takih pobud temeljnim organizacijam v naslednjih delovnih organizacijah: Papirnica Vevče, Žito Ljubljana - 3 krat. Slovenijales Žičnica in Perutnina Zalog. Ker OZD Žito in Perutnina Zalog nista pobude realizirali, je družbeni pravobranilec samoupravljanja vložil predlog sodišču združenega dela, da odloči o spornem vprašanju. Med samim postopkom je OZD Perutnina Zalog sprejela samoupravni sporazum in je družbeni pravobranilec samoupravljanja odstopil od predloga sodišču. Med najbolj ekstremnimi primeri, v katerega reševanje je družbeni pravobranilec samoupravljanja vključen, pa predstavlja dolgotrajen spor v OZD Volan, oziroma med temeljno organizacijo v predzaznambi Servisi s sedežem v občini Ljubljana Moste-Polje in temeljno organizacijo združenega dela Trgovina -občina Ljubljana-Center. Sporna vprašanja obravnava tudi skupščina občine Ljubljana-Center in je sodišle I. stopnje že izdalo odločbo, ki pa trenutno še ni pravnomočna. Posamezni delavci se v takih in sličnih vprašanjih izključno zanašajo na odločitve sodišč. Odločitev tretjih je v vsakem primeru dejanje, ki tako ali drugače vsili svojo voljo sprtim udeležencem in če ni sporazumnega pristopa k razrešitvi problema in iskanju samoupravnih in družbeno-ekonomskih ciljev tudi take rešitve ne nadomestijo pripravljenosti k sodelovanju. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v devetih primerih razreševal sporna vprašanja s področja delitve osebnih dohodkov bodisi da delitev ni imda svoje opredelitve v delu oziroma prispevku delavca, ali da so v konkretnem primeru uporabljena zastarela merila in metoda nagrajevanja. V večini primerov je družbeni pravobranilec samoupravljanja s svojo intervencijo dosegel pozitivne rešitve, organizaciji združenega dela Jugotekstil - Yulon pa je izdal pobudo za takojšnjo spremembo samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka ter oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe. Koncem leta 1978 se je na sedežu družbenega pravobranilca samoupravljanja zglasila skupina 30 delavcev SGP Pionir TOZD Gradbena operativa z namenom, da opozori na nevzdržno stanje v5 zvezi s sistemom nagrajevanja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je v razrešitev tega spornega vprašanja vključil skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja Novo mesto, ker je že iz nepopolnih informacij zaslediti, da gre za celovitejši problem teh odnosov v SGP Pionir in daje TOZD Gradbena operativa v popolni odvisnosti delovne organizacije s sedežem v Novem mestu. Ker je bilo leta 1978 v znamenju sprejemanja novih samoupravnih splošnih akotv, so zlasti predstavniki samoupravnih organov in strokovne službe pogosto zahtevale tolmačenje družbenega pravobranilca samoupravljanja o tem, kakšen je zakoniti postopek sprejemanja določenega akta. Opozorila in mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja v postopkih odločanja in izjasnjevanja delavcev so bila v vseh primerih sprejeta. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v letu 1978 na podlagi ankete ugotavljal, katere samoupravne splošne akte imajo enovite delovne organizacije, vendar v večini primerov ni uspel ugotavljati vsebino teh aktov. Iz primerov je zaslediti, daje največ spornih vprašanj v aktih o delitvi osebnih dohodkov, kjer še vedno niso uporabljena merila za delitev in je osebni dohodek vezan na varstvo drugih elementov. Ker je skupina delavcev organizacije združenega dela ELLUX večkrat opozarjala na nepravilnosti v delovni organizaciji, je družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteval pregled poslovanja s strani službe družbenega knjigovodstva. Iz poročil je bilo povzeti, daje v Elluxu vrsta nepravilnosti in da individualni poslovodni organ nosi večji del odgovornosti za tako stanje. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je organom samoupravljanja pomagal pri reševanju notranjih problemov ter v postopku za razrešitev individualnega poslovodnega organa. P Pn razreševanju posameznih problemov je družbeni pravobranilec samoupravljanja sodeloval z občinskim sindikalnim svetom in komitejem občinske konference ZK, nekaterimi upravnimi organi občine, vendar so bili ti stiki le občasni. Vsekakor je v zahtevnejših vprašanjih nujna redna koordinacija, saj izkušnje kažejo, da je učinkovitost le v tem. Obravnavam pojavi in problemi po vsebini: — samoupravno organiziranje, statusna vprašanja 9 — delovna razmerja 26 — varstvo družbene lastnine 4 — skladi skupne porabe, stanovanjska razmerja 3 — samoupravni splošn-akti iq — dohodkovni odnosi 9 — ostale zadeve -j 64 Usmeritev družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1979 1. Družbeni pravobranilec samoupravljanjabo tudi v letu 1979 uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v temeljnih in’ drugih organizacijah združenega dela posvečal posebno pozornost. Čeprav je rok za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu že potekel, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja še naprej deloval v smeri dosledne izpeljave in vsebinske usklajenosti z zakonom. Delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja bodo spremljali oblikovanje teh odnosov in z mnenji, predlogi in pobudami pomagali pri sprejemanju ustreznih samoupravnih odločitev in na podlagi analiz stanja in samoupravnega urejanja ugotavljali vsebino in učinkovitost uskladitev. 2. Ker so med neizpeljanimi odnosi zlasti razmerja med delovnimi skupnostmi in uporabniki storitev, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja vzpodbujal in zahteval realizacijo določil zakona o združenem delu in sprejetje samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami. 3. Ker predstavlja sistem razporejanja dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in soodvisnost med dohodkom, sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ključni problem v mnogih temeljnih organizacij ali in drugih organizacijah združenega dela, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja usmeril napore, da se pogoji, od katerih je odvisna delitev, realizirajo. 4. Ker je na območju Ljubljane več kot polovica vseh sestavljenih organizacij zdmženega dela in dosedanja ocena organiziranosti in odnosov kaže na vrsto pojavov in problemov, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja ukrepal v okviru svojih pooblastil zlasti na področju uveljavljanja samoupravne organiziranosti in varovanja družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo v letu 1979 sledil tem pojavom in v posameznih primerih tudi ukrepal. 5. Ker večje število temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela nima vseh planskih dokumentov, ali so njihova določila pomanjkljiva in vsebinsko neustrezna, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v letu 1979 izdajal pobude za sprejem teh aktov; posebno pozornost pa bo posvečal tudi postopku sprejemanja teh dokumentov. 6. Z namenom, da bi bili delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela seznanjeni z gospodarjenjem in rezultati poslovanja, se bo družbeni pravobranilec samoupravljanja vključil v akcijo ,,Zaključni račun” s tem, da bo predvsem ugotavljal ali so delavci bili seznanjeni in razpravljali na način, kot to zahteva zakon. Tekom leta 1979 pa bo družbeni pravobranilec samoupravljanja sledil tudi obravnavanju periodičnih obračunov, kar se v postopku bistveno ne razlikuje od postopka sprejemanja zaključnega računa. S tem bo družbeni pravobranilec samoupravljanja predvsem spodbujal in navajal samoupravne organe in individualne poslovodne organe na prakso, ki mora postati ustaljena in permanentna. 7. Ker so spori iz delovnih razmerij še vedno najpogostejši in ker zaradi vrste nepravilnih odločitev, nejasnosti o pn stoj n osti samoupravnih organov, opustitev odločanja in dmgo povzroča dolgotrajne postopke, ki se odvijajo pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja in sodišču združenega dela, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja vztrajal, da se spori dokončno rešijo v temeljni organizaciji. 8. Pojav takoimenovanih vršilcev dolžnosti individualnih poslovodnih organov je v praksi prepogost. To rezultira iz nepravočasnih postopkov evidentiranja možnih kandidatov in zamujenih razpisnih postopkov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja apelira na pristojne organe skupščin občin, da se v postopke evidentiranja in imenovanja individualnih poslovodnih organov pravočasno vključijo in da se skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja zavzemajo za minimalno obdobje opravljanja te funkcije. 9. Ker so letna poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja prikaz preteklega stanja, na katerega ni možno vplivati, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja v letu 1979 o vseh pomembnejših problemih sproti obveščal in vključeval družbenopolitične organizacije občine in pristojne organe skupščin občin. Družbeni pravobranilec samoupravljanja BOGDAN ŠTURM f " ---------------------> Izvršni svet Skupščine obččine Ljubljana Moste-Polje je na 42. seji dne 24. aprila 1979 obravnaval poročilo o delu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1978 ter usmeritev v letu 1979 in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1978 in ga v skrajšani obliki posreduje v obravnavo skupščini občine hkrati z usmeritvijo v letu 1979. PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JANEZ LAH POROČILO o delu Občinskega javnega tožilstva v Ljubljani ter ocena stanja varnosti na področju kaznivih dejanj za leto 1978 X______________________________/ I V zadnjem letu pred ustavno preobrazbo javnega tožilstva je bilo delo Občinskega javnega tožilstva v Ljubljani v skladu s pristojnostmi in nalogami, ki izhajajo iz političnih dokumentov o zatiranju in preprečevanju družbeno negativnih pojavov, usmeijeno k čim uspešnejšemu izvajanju politike pregona storilcev kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kazniva. Posebno pozornost smo posvečali nadaljnji krepitvi spremljanja in preučevanja družbenih odnosov in pojavov ter seznanjanju samoupravnih organov, Družbenpolitičnih organizacij in delegatskih skupščin z ugotovitvami, k čemur nas še posebej zavezujejo dokumenti 8. kongresa ZKS. II Podatki o delu OJT v Ljubljani po številu oseb primerjalno z letom 1977 1977 1978 po prijavah 4693 4362 po zavrženih prijavah 1175 1172 po preiskovalnih postopkih 1964 2591 po ustavljenih preiskavah 214 293 po obtožbah 2760 2688 Število prijavljenih oseb je po 1. 1977 upadlo za 7 %. Pojav povezujemo z manjšim številom ovadenih za prometna kazniva dejanja, področje kriminalitete, ki je bilo sicer z novo kazensko zakonodajo zoženo zaradi dekriminacije nezgod z najlažjimi posledicami, ki pa kot fenomen ohranja vse negativne značilnosti, s katerimi smo skupščine seznanili podrobneje v lanskoletnem obvestilu o delu. Porast preiskovalnih zadev za 39 % je posledica nove procesne zakonodaje, ki z nekaterimi sicer kvalitetnimi rešitvami ne omogoča širšega neposrednega obtoževanja. V tem leži osnovni razlog za povečano število ne le preiskav, ampak tudi za zmanjšanje obtoženih zadev. Lahko rečemo, da se je kazensko obravnavanje zadev občutno upočasnilo. Večje število ustavljenih preiskav je rezultat splošnega povečanja preiskovalnih postopokov. Le neznatno (za 2,6 %) manjše število obtoženih oseb kot 1. 1977 je posledica ažurnega dela na tožilstvu, ki ob koncu leta ni beležilo omembe vrednega zaostanka nerešenih zadev. Med kvalitetnimi činitelji moramo omeniti še, da se je glede na izrečene sodbe povečala obsodilnost na preko 83 %, skoraj 86 %, uspeh pri pritoževanju pa tudi kaže, daje bila pritožbena politika v pretežni meri pravilo usmerjena. III. OCENA STANJA NA PODROČJU KRIMINALITETE Prijavljene osebe po poglavjih kazenskega zakona v absolutnem številu in odstotku Število oseb Procent k.d. zoper premoženje 1665 38,2 k.d. zoper splošno varnost 1570 36,0 k.d. zoper uradno dolžnost 242 5,5 k.d. zoper življenje in telo 232 5,3 zoper gospodarstvo 159 3,6 ostalo 494 11,3 SKUPAJ 4362 99,9 Skoraj tri četrtine prijavljenih izvršuje kazniva dejanja zoper premoženje (tatvine, gljufije, zatajitve ...) oziroma zoper splošno varnost (skoraj v celoti prometne delikte). Pri tem sodi med premoženjske delikte tudi večina ovadb zoper neznane storilce (2200) in mladoletne osebe (498). Na obeh prevladujočih področjih kriminalitete se soočamo s problemom varnostne kulture občanov: pri premoženjskih deliktih oškodovancev samih, ki (kot zasebniki in kot družbene pravne osebe) prepogosto opuščajo elementarne ukrepe varovanja premoženja; pri prometnih deliktih vseh udeležencev v prometu, ki predvsem v premajhni meri upoštevajo specifično neugodne prometne razmere na naših cestah (konstrukcijska nesodobnost in tehnična neopremljenost cest, gostota prometa . ..). Delež vinjenih voznikov je ponovno v porastu, sorazmerno veliko pa je tudi število kriminalnih zapustitev ponesrečencev v prometnih nezgodah brez pomoči. Na področju splošne varnosti lahko še ugotovimo, da ni bilo težjih primerov železniških nezgod, da pa se pri problematiki delovnih nezgod in varstvu okolja soočamo predvsem s težavami pri odkrivanju, ki ga bo treba pri delovnih nasploh intenzivirati, pri okolju pa organizacijsko in metodološko izboljšati. V ta namen smo z ONZ in inšpekcijskimi službami v regiji organizirali poseben posvet, ki je opozoril na to, da je kvalitetno in pravočasno odkrivanje predpogoj za uspešno preventivno in represivno delovanje. Ovadbe za kazniva dejanja s področja gospodarstva so v porastu. Ta je najmočnejša pri kaznivih dejanjih izdaje nekritih čekov, ki jih je bilo prijavljenih kar 76. Dasiravno ob razširjeni uporabi čeprav s takšnimi kaznivimi dejanji v bodoče moramo računati, pa bi ažurnejše obveščanje imetnikov računov o stanju sredstev ter pravočasna kontrola banke in ukrepanje proti kršilcem lahko uspešno preprečevalo, da bi se posamezniki okoriščali z visokimi, kasneje praviloma neizterljivmi zneski. Prav nezadostna kontrola v OZD pa omogoča tudi druge oblike okoriščanje z družbenimi sredstvi, kot so naraščajoče poneverbe, goljufije, zlorabe. Ta in drugi razlogi, ki smo jih v obravnavanih zadevah zapažali, in sicer neustrezna organizacija dela, poslovanje po načelu zaupanja, pa pomanjkljivo določanje odgovornosti, neizogibno vodijo tudi k pojavom nevestnega gospodarjenja. Čeprav smo že v prejšnjih letih obravnavali posamične primere kršitev in zlorab samoupravnih pravic ter ugotavljali povezanost med motenimi medsebojnimi odnosi v OZD in splošno ravnijo samoupravnih odnosov, pa smo šele v 1. 1978 zabeležili dva očitna primera takšnih kaznivih dejanj. Prvo v Dekorativni zaradi nezakonitega suspenza delavcev,ki so kritizirali vodstvo podjetja, in drugo v Iskri TOZD TELE, kjer naj bi delavci s posebnimi pooblastili uničili skoraj 100 glasovnic in objavili lažen izid referenduma. Oba postopka sta v teku, značilno pa je, da so ovadbe v obeh primerih vložili delavci sami. Kazniva dejanja s političnim obeležjem se še dalje pojavljajo v obliki verbalnih ekscesov pretežno vinjenih oseb, pri čemer globljega ozadja in povezav s sovražnimi strukturami doma ali v tujini nismo opažali. Med ostalimi kaznivimi dejanji so v občutnem porastu (109 prijav) kazniva dejanja nezakonite vselitve. Stanovanjska stiska, ki tare določeno število občanov z nizkimi osebnimi dohodki, pri čemer so v večini osebe na začasnem delu v Ljubljani, povzroča, da se vse pogosteje nasilno vseljujejo v prazna v glavnem družbena stanovanja. Problematiko, spričo splošnega pomena, ki jo imamo v Ljubljani, obravnavamo podrobneje v posebni informaciji. Prav tako bo sestavljena posebna informacija o stanju ustavne preobrazbe javnega tožilstva. Ob koncu posredujemo še podatke, ki nam jih je v zvezi z delom na območju ljubljanskih občin dostavilo Okrožno javno tožilstvo v Ljubljani. Pregled prikazuje najtežja kazniva dejanja po kazenskem zakonu. IV. Število obtoženih pred Okrožnim JT v Ljubljani za najtežja kazniva dejanja po občinah Bežigrad Center Moste Šiška Vič Skupaj A. Prijave 1978 145 216 129 159 123 772 B. Obtožbe 56 84 50 67 37 294 Od tega - velike tatvine 27 35 29 24 16 131 - smrtne prometne 13 12 11 20 15 71 - gospodarski krim. 10 19 2 11 - 42 - uboji 4 4 2 1 2 13 - ropi - 7 3 2 12 - posilstva - 3 5 - 1 9 — ostalo 2 6 1 8 1 16 DOPOLNJENO POROČILO o delu SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste—Polje in informacija o zaključnem računu SIS za leto 1978 X____________________________/ V zvezi z objavljenim poročilom o delu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978, ki je bUo objavljeno v delegatski tribuni št. 3/79, dajemo dopolnitev v kateri prilagamo prikaz trošenja in namembnosti sredstev. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje je v letu 1978 predložila besedilo samoupravnega sporazuma o finansiranju programov požarnega varstva, srednjeročni razvojni program razvoja požarnega varstva v občini, finančni načrt za leto 1979 in besedilo odloka finansiranja požarnega varstva za leto 1979. Samoupravni sporazum o finansiranju požarnega varstva je združeno delo podpisalo 100 %, pri podpisu zasebnih obrtnikih pa je realizacija podpisa samo 15 %. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje se je zaradi tako slabe realizacije podpisovanja odločila za sprejetje odloka finansiranja programov požarnega varstva za leto 1979. Na podlagi že objavljenega poročila je izvršni odbor ponovno obravnaval vsa poročila koristnikov sredstev in obenem objavljamo informacijo zaključnega računa za leto 1978 v katerem je razvidno kako so bila trošena zbrana sredstva. Istočasno s poročilom posredujemo finančni načrt skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 s prikazom namenjenih sredstev pri izboljšavi požarnega varstva. Izvršni odbor se opravičuje za pomanjkljivo podano poročilom ga s tem dopolnjujejo, da bodo delegati seznanjeni s trošenjem in namembnostjo sredstev. INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1978 SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje V sklopu gospodarskega kriminala so bile vložene obtožbe za grabež s področja SO Šiška (6), za zlorabe položaja odgovornih oseb večinoma SO Center (9), za izdajo nekritih čekov pa Bežigrad in Center (skupaj 9); obtožbe za poneverbe nad din 30.000.- so enakomerno zastopane, izvzemši SO Vič-Rudnik, kjer v lanskem letu obtožbe s področja gospodarskega kriminala niso bile vložene. JAVNI TOŽILEC BOŽO JANHUBA -------------------------------------------------- Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 37. seji dne 13. marca 1979 obravnaval zgoraj cit. poročilo in sprejel naslednji SKLEP 1. Izvršni svet predlagp skupščini občine v obravnavo Obvestilo o delu Občinske^ javnega tožilstva v Ljubljani ter oceno stanja varnosti na področju kaznivih dejanj za leto 1978. 2. Temeljnemu javnemu tožilstvu Ljubljana se pošljeta programa dela skupščine občine in izvršnega sveta SOb Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 z navedbo nalog, pri katerih bi želeli sodelovanje Temeljne^ javnega tožilstva. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JOŽE KAVČIČ V. I. Prihodki: 1. Prispevki iz dohodka Ož30 % od bruto osebnega dohodka 2. Prihodki od zavarovalnih skupnosti — požarne premije 3. Prihodki za zagonske stroške Skupaj prihodki IL Odhodki 1. Odhodki redne dejavnosti 2. Porabljena sredstva iz naslova svobodne menjave dela: - so finansiranje Gasilske brigade — sofinansiranje Mestne gasilske zveze — sofinansiranje Zveze SIS Ljubljana — sofinansiranje skupnih služb — sofinansiranje občinske gasilske zveze - sofinansiranje Zveze SIS SKS 3. Razdelitev iz presežka prihodkov po zaključnem računu za leto 1978 — poslovni sklad - rezervni sklad - ostali skladi SSP - investicijska vlaganja ObGZ - za vodni bazen pri KTM — za vodno Črpališče na Ljubljanici — sofinansiranje skladišča vnetljivih tekočin - za preventivno vzgojo ,6.601.742,15 573.997,50 30.000,00 7.205.739,65 7.205.739,65 190.313,00 2.424.840,00 38.463,55 42.175,20 66.654,60 1.650.000,00 16.343,80 71.949,50 50.000. 00 15.000. 00 650.000. 00 700.000. 00 780.000. 00 460.000. 00 50.000. 00 7.205.739,65 7.205.739,65 OBRAZLOŽITEV Za svoje redno opravljanje nalog dogovorjenih v samoupravnem sporazumu je SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljane Moste-Polje finansiran 0,30% s stopnjo prispevka iz dohodka, katera je osnova za izračun bruto osebni dohodek. Drugi vir finansiranja skupnosti so požarne premije zavarovalnih skupnosti Struktura porabljenih in razporejenih sredstev je sledeča: 2,6 % vseh potrošenih sredstev smo namenili za redno dejavnost požarne skupnosti 58,8% vseh potrošenih sredstev je bilo porabljenih za dejavnost gasilske brigade, gasilskih društev, mestne gasilske zveze, zveze SIS in drugih služb, 3 % sredstev je razporejenih v sklade, kot dolgoročne naložbe za nemoteno redno poslovanje in 33,6 %> sredstev je razporejenih za investicijska vlaganja za izboljšanje požarnega varstva občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljana. FINANČNI NAČRT samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 I. Prihodki 1. Prispevki iz dohodka 0,30 % prispevka od bruto OD 2. Prihodki od zavarovalnih 6.950.400,00 skupnsoti 585.000,00 Skupaj II. Odhodki 7.535.400,00 7.535.400,00 1. Odhodki za redno dejavnost 2. Sredstva za svobodno menjavo dela 270.400,00 — sofinansiranje gasilske brigade sofinansiranje mestne gasilske 2.839.500,00 zveze - sofinansiranje Zveze SIS 38.463,00 Ljubljana 45.200,00 - sofinansiranje skupnih služb - sofinansiranje občinske gasilske 110.500,00 zveze 2.235.400,00 Skupaj 5.563.763,00 Z 3. Sofinansiranje za investicijska vlaganja 5.563.763,00 — preventivno vzgojo 100.000,00 - vodno črpališče ob Ljubljanici - investicijska vlaganja - 900.000,00 gradnja gasilskih domov 671.637,00 - ostalo 300.000,00 Skupaj 1.971.637,00 1.971.637,00 Skupaj odhodki 1+2 + 3 7.535.400,00 7.535.400,00 OBRAZLOŽITE V V letu 1979 predvideva SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje, da bo za redno opravljanje nalog dogovorjenih po samoupravnem sporazumu z prispevno stopnjo 0,30 % iz dohodka katere je osnova za izračun bruto osebni dohodek zbralo 6.950.400,00 din in iz vira prispevka zavarovalnih skupnosti v višini 585.000, 00 din kar je skupni prihodek in znaša 7.535.400,00 din Za finansiranje gasilske brigade, mestne gasilske zveze, zveze SIS Ljubljana, skupne službe in zveze SIS SRS Slovenije je po sporazumu dogovorjeno, da občinska skupnost za varstvo pred požarom prispeva 5.563.763,00 din. Ostala sredstva se razporedijo za preventivno vzgojo prebivalstva, vodno črpališče ob Ljubljanici, investicijska vlaganja za gradnjo, adaptacijo in vzdrževanje gasilskih domov in preostala sredstva namenili v sklade, kar skupno znaša 1.971.637,00 din. Občinska skupnost za varstvo pred požarom Ljubljana Moste-Polje v tej informaciji podaja zaključni račun za leto 1978 in ovrednoten finančni načrt za leto 1979. POROČILO o samoupravnem sporazumevanju za financiranje ljudske obrambe V____________________________________________________________ 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani je za obdobje 1978—1980, (objavljen v Ur. listu SRS, št 8/78) iz območja občine Ljubljana Moste-Polje do 6/3-1979 podpisalo 82 organizacij. 2. Delovne in druge organizacije, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma za financiranje ljudske obrambe: 1. ŽG Centralne delavnice ,2. ŽG TOZD za vzdrževanje lokomotiv 3. HP Kolinska proizvodnja sladkorja 4. HP Kolinska Proizvodnja škroba in škrob, izdelkov 5. HP Kolinska Proizvodnja začimb in drugih živ. izdelkov 6. HP Kolinska mletje in dušenje žita 7. Mineral 8. GIP Gradis TOZD Gradbena enota Lj. okolica 9. Žito TOZD Mlini 10. Žito TOZD Pekatete 11. Žito TOZD Blagovni promet 12. Žito TOZD Razvojni inženiring 13. Žito TOZD Tehnični obrati 14. Žito TOZD Maloprodaja 15. Emona DO Inženiring 16. ŽG gradbeno podjetje TOZD Visokogradnje 17. ŽG gradbeno podjetje TOZD Nizkogradnje 18. Obrtno podjetje Moste 19. Mizarstvo Moste 20. Perutnina Zalog 21. Kokošja farma Zalog 22. Valilnica Zadobrova 23. Zrejališče Dolsko 24. Perutninska klavnica 25. ŽTP Ljubljana TOZD PS Zalog 26. ŽTP Ljubljana TOZD PS Moste 27. ŽTP Ljubljana TOZD SVP Ljubljana 28. ŽTP Ljubljana TOZD SVTK Ljubljana 29. ŽG TOZD za vzdrževanje voz in strojev 30. Tališ Maribor 3. Delovne in druge organizacije, ki nakazujejo sredstva za financiranje ljudske obrambe v sklad za financiranje obrambe, vendar pristopnih izjav niso podpisale: 1. GIP Gradis TOZD Posebna enota CELO Ljubljana 2. GIP Obnova TOZD Gradbeni obrati Ljubljana 3. GIP Obnova TOZD Montažne gradnje 4. Pomiz Ljubljana 5. Sap Ljubljana TOZD Turbus 6. SAP TOZD Globus Ljubljana 7. Volan TOZD Servis Ljubljana 8. Zdravstveni dom TOZD Moste Ljubljana 9. Prehodni mladinski dom 10. GP Tehnika TOZD Železokrivska dejavnost 11. Žito TOZD Mlini 12. Emona Inženiring Ljubljana 13. Glasbena šola Moste-Polje 14. Žito TOZD Blagovni Promet 15. Žito TOZD tehnični obrati 4. Podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje ljudske-obrambe, ki do 6/3-1979 niso poravnale svoje obveznosti za leto 1978. 1. Center za socialno delo Lj. Moste, Ob Ljubljanici 36 a 2. DO Emona Mesta industrija Zalog, Agrokombinatska 194 3. SOZD Alpetur DO Eurosped Ljubljana, Šmartinska 152 4. GP Gradis TOZD Železokrivnica Lj., Šmartinska 100 5. SGP Slovenija ceste TOZD MEhaničn obrati, Kavičeva 66 6. Indov, Poljanska 95 7. Knjižnica Jože Mazovec, Zaloška 16 8. Mineral, Industrijska 185 9. OŠ Vide Pregare, Bazoviška 1 10. Proizvodno podjetje Perutnina Zalog, Agrkombinatska 84 11. SIS za stanovanjsko skupnost, Proletarska c. 1 12. Sap Ljubljana TOZD Servo, Središka 4 13. Sap TOZD Ceprom, Savska 2 14. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 15. Velana, Šmartinska 52 16. Veterinarska postaja Posavje, Polje 350 17. VVZ Jarše, Rožičeva 10 18. VVZ Zajčja dobrava, Zadobrovška 28 a 5. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka, ki v delovnem času opravljajo doložnosti na področju ljudske obrambe je podpisalo 178 obrtnikov od skupno 550 obrtnikov. V mesecu januarju 1979 je bil poslan vsem predsednikom delavskih svetov, delovnih skupnosti, osnovnim organizacijam sindikata in individualnim poslovodnim organom aneks k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe za obdobje Aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka-delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe je za leto 1979 podpisalo 56 delovnih in drugih organizacij. Aneks k samoupravnem sporazumu za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnost na področju ljudske obrambe za leto 1979 je podpisalo 232 obrtnikov. Iz omenjenega lahko zaključimo, da je dosežen pri samouprav- nem sporazumevanju za financiranje ljudske obrambe znaten napredek vendar pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni ker še vedno ni podpisalo samoupravnih sporazumov 30 delovnih organizacij ter 318 obrtnikov. Predlagamo, da gl e de na to poročilo sprejme skupščina občine naslednje: SKLEPE: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine sprejmejo poročilo o stanju samoupravnega sporazumevanja za financiranje ljudske obrambe v predloženem besedilu kot ga je podal oddelek za ljudsko obrambo. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor priporočajo, da vse organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma obrtniki ponovno proučijo samoupravne sporazume in njihove anekse ter jih sprejmejo v interesu splošne ljudske obrambe. 3. Vsi resorni upravni organi so dolžni v skladu z svojim delovnim področjem storiti vse potrebno za realizacijo teh sklepov. NAČELNIK ODDELKA ZA LJUDSKO OBRAMBO TUŠAK ZVONE ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE z-------------------------------------------------\ ZBOR ZBRUŽENEGA BELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ------------------------------------------------J ZAPISNIK 2. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 17. aprila 1979 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Jožetom LESKOVŠKOM, namestnikom predsednika družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupne seje je vodila Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog sklepa o podelitvi priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978: — skulpturnih plaket občine, — nagrad občine in — plaket občine KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Štefana LEVIČNIKA, delegata V. konference delegacij — VULON, 2. Franca ZUPANA, delegata IX konference delegacij — ŽG in 3. Franca PERTIČA, delegata XII. konference delegacij — BTC. Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega delaje komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji je navzočih 31 delegatov. Odsotnih je 8 delegatov in sicer: en delegat I. konference delegacij — Saturnus, en delegat X. konference delegacij — ŽG-Gradbeno podjetje, en delegat XXI. konference ddegacij — Obloga slikoplastika, en delegat XXII. konference delegacij - Figovec, en delegat XXIII. Konference delegacij - HP, en delegat XXVI. konference delegacij - Staninvest, en delegat XXVII. konference ddagacij — Kmetijska zadruga in en delegat XXX. konference ddegacij — Klinični center. Seja zbora združenega dda je sklepčna. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Janeza GALETA, ddegata krajevne skupnosti Moste, 2. Mojco MAČEK, ddegatko krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje in 3. Bernardo MIHELIČ, ddegptko krajevne skupnosti Šmartno. Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Izbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 ddegatov ddovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 26 ddegatov. Odsoten je 1 ddegat in sicer: ddegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in ugotovila: Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov. Odsotni so naslednji delegati: Brigita BLAJ, Angelca BUT EN KO, Robi DELORENZO, Franc KOLMAN, Milan PAUNOVIČ, Božidar TONI. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni: Jože KAVClC, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Zvone TUSAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine, Tone MARKUN, član izvršnega sveta skupščine, Mile VREG, pomočnik gl. in odg. urednika Radia Glas Ljubljane, Franc GERLOVIČ, predstavnik Uprave inšpekcijskih služb, Janez OBREZA, načelnik Geodetske uprave SMLin Alenka GOSLAR, predstavnica HP Kolinska. K 2 Uvodno je predlog sklepa o podelitvi skulpturnih plaket občine obrazložil Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje podeli Pepci KARDELJ in Petru STANTETU - Skali skulptumi plaketi občine za njuno dolgoletno revolucionarno in družbenopolitično delovanje. Za posebne zasluge pri organiziranju in razvijanju naprednega delavskega gibanja, za zasluge v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji ter povojno delovanje v gradnji in razvoju socialističnega samoupravljanja. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o podelitvi nagrad in plaket občine za leto 1978 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje podeli nagrade občine za dosežene uspehe — v gospodarstvu: Jožetu BORŠTNARJU in Jožetu POCIVAVŠKU. — v družbenih dejavnostih: Antonu MEDVEDU — v samoupravnem in družbenopolitičnem delu: KS Lipoglav in Ivanu ROMETU. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje podeli plakete občine za dosežene uspehe — v gospodarstvu: Štefanu GLAVAČU — v družbenih dejavnostih: Pionirskemu odredu na OŠ Ketteja in Murna, Mileni BLEJEC, Milici CAF, Maksu OBLAKU in Diju SAVIČU. — v samoupravnem in družbenopolitičnem delu: NAŠI SKUPNOSTI, glasilu OK SZDL, Jožici FILIPOVIČ, Francu KOSIJU in Francu ZUPANU. Nato je predsednik skupšččine občine obvestil delegate, da bo podelitev priznanj občine 24. aprila 1979 na predvečer proslave praznika občine in povabil delegate, da se udeleže proslave praznika občine, ki bo 25. aprila 1979 ob 17. uri v športni dvorani Kodeljevo. Pred zaključkom skupne seje zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je Miro DEŠMAN, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, informiral delegate o poteku akcije zbiranja pomoči prizadetim v potresu v Črnogorskem Primorju in pozval delegate zbora združenega dela, da v delovnih organizacijah predlagajo možnosti in organizirano pristopijo k akciji zbiranja pomoči. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 16,50 zaključil 2. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE ERIKA RAClC-ŠIFT MARJAN MOŠKRlC PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA LJUBO ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI DANILO JURCA NAMESTNIK PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA JOŽE LESKOVŠEK \' ZAPISNIK skupnega zasedanja zborov (13. seja zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter 14. seja zbora krajevnih skupnosti) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ki je bilo dne 17. aprila 1979 po končani 2. skupni seji zborov skupščine občine v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c.l. Zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Jožetom LESKOVŠKOM, namestnikom predsednika družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAClC—ŠIFT, sekretar skupščine občine. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora s o g 1 ,a s n o sprejeli naslednji dnevni r e dd: 1. Potrditev zapisnika dtupnega zasedanja zborov skupščine občine (12. seja zbora združenega dela in dnižbenopolitičnega zbora ter 13. seja zbora krajevnih skupnosti) z dne 22. marca 1977 2. Izvajanje obrambnih priprav v občini v letu 1978 3. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite občine Ljubljana Moste-Polje 4. Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 5. Predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 6. Predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in občinskih upravnih organih ter strokovnih službah 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 8. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za programsko delovanje Radia „Glas Ljubljane” za obdobje 1979-1984 9. Predlog soglasij za postavitev spominskih obeležij: — spominska plošča v spomin ustanovitve rajonskega komiteja Moste — spominska plošča v spomin na pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo — spominska plošča v spomin na bivanje tovariša Tita v stanovanjski hiši Partizanska 46 v letih pred H. svetovno vojno 10. Kadrovske zadeve KI Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zborov skupščine (12. seja zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter 13. seja zbora krajevnih skupnosti) z dne 22. marca 1979 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje na zapisnik skupnega zasedanja z dne 22. marca 1979 nimajo pripomb in ga v celoti potrjujejo. K 2 Izvajanje obrambnih priprav v občini in mestu Ljubljani v letu 1978 je uvodno obrazložil Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti Po končani razpravi so delegati zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejemajo poročilo o stanju in izvajanju obrambnih priprav v občini v letu 1978 v predloženem besedilu skupaj s predlogi zaključkov v predloženem besedilu. 2. Zbor zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje na poročilo o stanju obrambnih priprav v Ljubljani v letu 1978 nimajo pripomb. 3. Na vprašanje delegata krajevne skupnosti Zalog v zvezi s financiranjem zaklonišč v naši občini, je dolžan pismeno odgovoriti delegaciji krajevne skupnosti Zalog oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine. K 3 Uvodne obrazložitve predloga odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite občine Ljubljana Moste—Polje ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste, in Anton KOROŠEC, delegat družbenopolitičnega zbora. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora s o g 1 a s n o sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejemajo odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela s o g 1 a s-n o, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati -družbenopditičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika družbenega dogovora pooblaščajo, zbori skupščine občine Matjana MOŠKRICA, predsednika skupščine občine. 3. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Jtupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenujejo za delegata v odbor udeležencev Albina MAHKOVCA in Angelco BUTENKO za namestnika delegata. KS Uvodno je predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji obrazložila Karia NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora zdmženega dela so s o gl a s n o, delegati zbora! krajevnih skupnosti sosoglasnoin delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor zdmženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika družbenega dogovora pooblaščajo zbori skupščine občine Marjana MOŠKRICA, predsednika skupščine občine. 3. Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenujemo v zbor delegatov udeležencev dmžbenega dogovora Darinko BANDELJ, dipl. sociolog, Ljubljana. Zaloška 78 a. K 6 Uvodno je predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in občinskih upravnih organih ter strokovnih službah obrazložil Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenegi dela soglasno delegati zbora krajevnih skupnosti s o,gl a s n o in delegati družbenopolitičnega zbora s o g 1 a s n,o sprejeli naslednji SKLEP: Zbor zdmženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in občinskih upravnih organih ter strokovnih službah v predloženem besedilu. K 7 Uvodno je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane obrazložil Alojz NARDIN, predsednik komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora zdmženega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora s o g 1 a s n o sprejeli naslednje K4 Uvodno je predlog dmžbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste, in Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. amandmaje: 1.10. člen odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in dragih vojn ter njihove družinske člane občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 19/77 in 22/77) se črta. V 1. odstavku 12. člena se vded tega črta številka 10. Določba velja le za S., 9. in 11. člen odloka. 2. 1. odstavek 14. člena se spremeni: Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo najmanj od 1. 1. 1945 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potreono. Za 2. alineo 3. odstavka 14. člena se doda nova 3. alinea: — upravičencem katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150% vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 % zneska računa za hotelske storitve; četrta alinea 3. odstavka 14. člena se spremeni: — vsem drugim upravičencem se lahko ne glede na dohodek plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25,%. 3.15. člen se dopolni z novim 2. odstavkom in se v celoti glasi: Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918/1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918, staršem in vdovam padlim udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje. Izjemoma se lahko upravičencu iz prejšnjega odstavka dodeli denarna pomoč tudi za več kot 10 dni preventivnega zdravljenja ali okrevanja. 4. V prečiščenem besedilu odloka se črta 24. člen, ki je bil vključen kot prehodna določba v odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS št. 19/77 in 22/77). 25. člen in 26. člen postaneta 24. člen in 25. člen. Nato so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora s o g 1 a s no sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetimi amandmaji. K 8 Uvodne obrazložitve osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za programsko delovanje Radia „Glas Ljubljane" za obdobje 1979-1984 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIII. konference delegacij -Intereuropa, Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog, Savo OSREDKAR, delegat krajevne skupnosti Moste, Mile VREG, pomočnik gl. in odg. urednika Radia Glas Ljubljane, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi je Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, predlagal delegatom, da se osnutek samoupravnega sporazuma prekvalificira v predlog. Po takem sklepu so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasen o in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združene^ dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopajo k predloženemu samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za programsko delovanje Radia „Glas Ljubljane" za obdobje 1979-1984. K 9 Uvodno je predlog soglasij za postavitev spominskih obeležij obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so s o gl a s no sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine Ljubljana Moste-Polje soglašajo z vzidavo spominske plošče na zgradbi krajevne skupnosti Moste, Zaloška 48. Plošča bo odkrita 15. maja 1979 ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Moste. Spominsko obeležje bo v obliki spominske plošče v izmeri 80 x 40 cm z napisanim posvetilom kje je bil ustanovljen rajonski komite KPS za Mostec. Nato so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s o gl a š a j,o z vzidavo spominske plošče na stanovanjski hiši v Kodrovi ulici 27, kjer je bila dne 25. decembra 1928 pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo. Spominsko obeležje bo v obliki spominske plošče v izmeri 80 x 40 cm z napisom posvetila o pokrajinski konferenci. Nato so delegati zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s o g 1 a š a j o, da se na stanovanjski hiši Partizanska 46, kjer se je pred vojno zadrževal tov. Josip BROZ - Tito, vzida spominska plošča. Spominsko obeležje bo v obliki plošče v izmeri 80 x 40 cm in bo posvečamo 60-letnici ustanovitve KPJ. K 10 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju ravnatelja osnovne šole Adolfa JAKHLA, Zalog ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Tovariš Gril BERGLES, rojen leta 1934 v Repčah, stanujoč v Ljubljani, Društvena ulica 2, seimenujeza ravnatelja osnovne šole Adolfa JAKHLA, Zalog. Štiriletna mandatna doba, za katero se imenuje, prične teči z dnem imenovanja. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja se imenuje tovarišica Gabrijela JELEN, rojena 1946, iz Ljubljane, Vlahovičeva 24. Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na zborih skupščine. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 18,35 zaključil skupno zasedanje, zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubjana Moste-Polje. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA NAMESTNIK PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Jože LESKOVŠEK h ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK skupnega zasedanja zbora združenega dela (14. seja) in zbora krajevnih skupnosti (15. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 17. aprila 1979 po končanem skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana,Proletarska c.l. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela in Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti. eic,T Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RACIC-SIF1, sekretar skupščine občine. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostč soglasno sprejeli naslednji dnevni red: L Poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb za leto 1978 in programska usmeritev za leto 1979 2. Poročilo o delu Geodetske uprave za leto 1978 3. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane za potek 380 kV daljnovoda na odseku Beličevo - meja z občino Kranj 4. Izvleček aproksimativnega izračuna stroškov urejanja za soseski MP-3 in MM-4 5. Informacija o problematiki zaposlovanja delavcev iz drugih krajev Slovenije in ostalih republik in pokrajin SFRJ 6. Informacija o izgradnji tovarne pripravljene in polpripravljene hrane v Ljubljani 7. Določitev podpisnika samoupravnega sporazuma o družbeno usmeijeni izgradnji stanovanjske soseske MS—4,5 Fužine 8. Predlogi in vprašanja delegatov K 1 Uvodno je poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb za leto 1978 in programsko usmeritev za leto 1979 obrazložil Franc GERLOVIČ, predstavnik Uprave inšpekcijskih služb. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb za leto 1978 in programsko usmeritev za leto 1979 ter predlagane sklepe v predloženem besedilu. K 2 Uvodno je poročilo o delu Geodetske uprave za leto 1978 obrazložil ing. Janez OBREZA, načelnik Geodetske uprave SML. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o delu Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljane v predloženem besedilu. K 3 Uvodne obrazložitve osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane za potek 380 kV daljnovoda na odseku Beričevo - meja z občino Kranj ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane za potek 380 kV daljnovoda na odseku Beričevo — meja z občino Kranj nimata pripomb. K 4 Uvodno je izvleček aproksimativnega izračuna stroškov urejanja za soseski MP—3 in MM—4 obrazložil ing. Tone MARKUN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIII. konference delegacij -Intereuropa, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglašata z aproksimativnim izračunom stroškov urejanja za soseski MP—3 in MM—4 kot enotnem obračunskem območjem s tem, da: 1. poprečni stroški urejanja za soseski MP—3 in MM-4 znašajo 683,63 din na m2 zemljišča; 2. del stroškov odkupa vojaških objektov v višini 55 milijonov din se prenese na sosesko MM-4 kare 5a (zahodni del), kar znaša dodatno še 929,00 din na m2 zemljišča. K 5 Uvodne obrazložitve informacije o problematiki zaposlovanja delavcev iz drugih krajev Slovenije in ostalih republik in pokrajin SFRJ ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Jože LESKOVŠEK, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, in Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela. Po končani razpravi so se delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno dogovorili: Z razpravo k informaciji o problematiki zaposlovanja delavcev iz drugih krajev Slovenije in ostalih republik in pokrajin SFRJ je potrebno informirati člane skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, ki naj omenjeno razpravo posredujejo na 14. seji zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. K 6 Uvodne obrazložitve informacije o izgradnji tovarne pripravljene in polpripravljene hrane v Ljubljani ni bilo. V razpravi so sodelovali: Lidija VIDMAR, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše, Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela, Alenka GOSLAR, predstavnica HP-Kolinska, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so se delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno dogovorili: Z razpravo k informaciji o izgradnji pripravljene in polpripravljene hrane v Ljubljani je potrebno informirati člane dtupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, ki naj omenjeno razpravo posredujejo na 14. seji zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. K 7 Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, da se 7. točka dnevnega reda, t.j. Določitev podpisnika samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS 4, 5 Fužine u m a k n e z dnevnega reda. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so predlog soglasno sprejeli. K 8 DELEGATSKA VPRAŠANJA so postaviti: Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIII. konference delegacij Intereuropa, Lidija VIDMAR, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše, delegacija krajevne skupnosti Šmartno (pisno vprašanje), in delegacija krajevne skupnosti Polje (pisno vprašanje). Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 20,10 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE Erika RAClC-ŠIFT Marjan MOŠKRlC PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PREDSEDNIK Ljub > ZABUKOVEC ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOST Danilo JURCA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 14. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 17. aprila 1979 po končanem skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v sejni sobi št. 74/II skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c.l. Sejo je otvoril in vodil Jože LESKOVŠEK, namestnik predsednika družbenopoltičnega zbora. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARlC, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Pred obravnavo predloga dnevnega reda za 14. sejo družbenopolitičnega zbora je namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora predlagal delegatom, da se 2. točka dnevnega reda, to je KADROVSKO OBLIKOVANJE IN PROGRAM DELA DRUŽBENIH SVETOV V OBČINI umakne. Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Volitve predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine 2. Predlogi odlokov o oblikovanju družbenih svetov v Ljubljani 3. Mednarodne zveze Ljubljane in programska usmeritev za leto 1979 4. Predlogi in vprašanja delegatov K 1 Uvodno je predlog kandidata za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine obrazložil Slavko GERLICA, podpredsednik občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora sosoglasno izvolili Antona KOROŠCA za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeti naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s o g 1 a š a z ustanovitvijo družbenih svetov v Ljubljani. 2. Skupščina občine bo kot udeleženec v delu svetov delegirala delegate za družbene svete v Ljubljani. K 3 Uvodne obrazložitve informacije o mednarodnih zvezah Ljubljane in programski usmeritvi za leto 1979 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Jože LESKOVŠEK, Anton KOROŠEC, Tone PODOBNIK in Ciril JERIHA. Po konačni razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o mednarodnih zvezah Ljubljane in programsko usmeritev za leto 1979 brez pripomb. K 4 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo je namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora ob 19,17 uri zaključil 14. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETAR ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARlC NAMESTNIK PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Jože LESKOVŠEK OBJAVE J Na podlagi 2. odstavka 38. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) in 9. člena Odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. 1. SRS št. 25/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (UrJ. SRS, št. 2/78) je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 42. seji dne 24. aprila 1979 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkore-ninjanje stekline 1. člen S to odredbo se na območju občine kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi. 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Nato se je Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega ' zbora delegatom zahvalil za izvolitev in jih pozval k sodelovanju. K 2 Uvodne obrazložitve predlogov odlokov o oblikovanju družbenih svetov v Ljubljani ni bilo. V razpravi je sodeloval Jože LESKOVŠEK. 3. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodišče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 5. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so pristojni in dolžni pokončati: - neregistrirane in necepljene pse - pse brez znamkice - pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom - mačke, ki niso zaprte. 6. člen Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke. 7. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. 8. člen Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi. 9. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena odredbe. 10. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 11. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur.l. SFRJ št. 43/76). 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 010—1/79—IS Ljubljana, 25/4-1979 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ OBRAZLOŽITEV Steklim je akutm kužm bolezen toplokrvnih živali, predvsem sesalcev. Virus stekline povzroča vnetje možganov, izloča se s slino, premša pa z vgrizom bolnih živali Po 18. letih se je ponovno pojavila steklina v Sloveniji leta 1972 v Prekmurju iz Madžarske, vendar čez Muro ni prišla. Ljubljani je zapretila nevarnost šele, ko je bil v februarju letos ugotovljen prvi primer v občini Jesenice vnešen iz Avstrije. Pojav v občini Jesenice je precej naraven, saj je bila do danes registrirana bolezen že pri 26 lisicah in 1 srni Koncem marca je bila ubita sumljiva lisica v Srednji vasi pri Šenčurju v občini Kranj. Vse preiskave na steklino (mikroskopska in biološki preizkus) so potrdile okužbo s steklino. Zaradi navedenega je postala tudi občim Kranj okuženo območje s steklino, Ljubljam pa kot mesto, ki meji m občino Kranj je postala območje, ki je neposredno ogroženo s steklino. Zaradi uvedbe ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline m območju, ki je neposredno ogroženo s steklino morajo Izvršni sveti občine m podlagi člem 2 tč. 19 in člem 3 Zakom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. L SRS, št. 18/77) ter 9. čl Republiške odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. L SRS, št. 25/78) sprejeti predlagani osnutek Odredbe. V osnutku Odredbe so predvideni vsi najnujnejši ukrepi, ki so potrebni za preprečevanje širjenja stekline: Prepoved prostega gibanja psov in mačk (kontumac). Psi morajo biti privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Prepoved lova s psi Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. V času kontumaca bodo pokončani: - neregistrirani in necepljeni psi; - psi brez zmmkic; - psi, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z mgobčnikom; - mačke, ki niso zaprte; Steklim pri živalih se zatira prvenstveno zaradi zaščite ljudskega zdravja, saj vsaka stekla žival neposredno ogroža lastnika in okolico. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Konferenca delegacij št. XXXII. je na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 22. marca 1979 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Konferenca delegacij št. XXXII. je na svoji seji dne 20. 3. 1979 razpravljala o predlogih odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za potek izgradnje avtocest in regionalnih cest in odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana skupaj s pravilnikom za izvedbo mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru in s stališči IS Skupščine mesta Ljubljane in se s tem načeloma strinja. Kljub temu pa želi, da pristojni organi skupaj s SIS-om za gradnjo cest na območju mesta Ljubljane dajo informacijo, koliko sredstev na območju naše občine je bilo zbranih z razpisanim posojilom za ceste, koliko je bilo presežka nad planiranim zneskom tega posojila, ki je ostal občini za gradnjo občinskih cest in kako so bila ta sredstva porabljena." Prosimo, da na postavljeno vprašanje pismeno odgovorite in odgovor posredujete sekretariatu skupščine. Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je pripravila naslednji odgovor: V zvezi z delegatskim vprašanjem, ki ga je postavila konferenca delegacij št. XXXII dne 22. 3. 1979 na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora SO Ljubljana Moste-Polje, vam v prilogi pošiljamo fotokopijo dopisa, s katerim nas je Republiška skupnost za ceste obvestila o stanju oz. o razdelitvi sredstev viška vpisanega posojila. SO Ljubljana Moste-Polje namerava ta sredstva po svojem programu usmeriti na rekonstrukcijo Šmartinske ceste. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Strokovna služba LJUBLJANA Številka: 402-10/79-IV/AS Datum: 17. 4. 1979 Podpisnikom dogovora —Občina Ljubljana — Bežigrad — Občina Ljubljana — Center — Občina Ljubljana Moste — Polje — Občina Ljubljana — Šiška — Občina Ljubljana Vič -Rudnik — Mesto Ljubljana ZADEVA: Ponovna razdelitev sredstev viška posojila Kot administratorji delitve viškov ljudskega posojila zbranega na območju mesta Ljubljane vas prosimo, da obravnavate podatke iz priložene tabele ter sprejmete ustrezno dopolnilo k ..Dogovoru o uporab! vplačanih sredstev vpisanega posojila za ceste na območju ljubljanskih občin", ki ste ga sklenili v skladu z Družbenim dogovorom (Uradni list SRS štev. 12/77). Vplačana sredstva so namreč manjša kot so bila z Družbenim dogovorom predvidena, zato je treba ustrezne dodeljene zneske zmanjšati. Do prejetja ustreznega popravka »Dogovora" preostalih sredstev ne bomo mogli izplačati. Vodja sektoija za novogradnje EMIL PAVLIN, dipl. ing. PREGLED VPLAČIL IN RAZDELITEV VIŠKOV LJUDSKEGA POSOJILA ZA MESTO LJUBLJANA Občina Obveza pri vpisu Vplačano Za splošni program Višek Dogovor Lj. občin Izplačano Dodeljeno Dogovorjeno s pogodbo 1.4. 1979 BEŽIGRAD 53,406.641,- 57,008.597,- 106,7 35,649.250,- .21,359.347.- 11.450.000,- _ CENTER 128,401.954.- 129.246.025,30 100,7 83,312.331.- 45.933.694,30 _ MOSTE 39,902.696.- 37,698.138.- 94,5 27,568.782,- 10,129.356,00 11,950.000,- ŠIŠKA 57,995.869.- 56,785.346,80 98,0 41,915.798.- 14,869.548,80 27,000.000.- 27,000.000,- 27,000.000.- VIC 32,428,206.- 30.689.904,90 94,6 23,972.194.- 6,717.710.- 49,9000.000.- 49,900.000.- 49,900.000.- SKUPAJ 312,135.366.- 311,428.012,- 212,418.355.- 99.009.657.- 100.300.000,- 76,900.000.- 76.900.000.- —. 1,290.343.— Delegacija krajevne skupnosti Lipoglav je na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 22. marca 1979 postavila naslednje delegatsko vprašanje: „KAJ NAMERA VAJO LJUBLJANSKE MLEKARNE Z ARON-DIRANIMl ZEMLJIŠČI NA REPČAH? Lastniki arondiranih zemljišč Smoleta 1961 sklenili z Kmetijsko zadrugo Grosuplje kooperacijsko pogodbo, po kateri se na na naših zemljiščih nasadi sadni nasad, v katerem smo dolžni izvajati dela pri vzdrževanju in obnovi ter vse tržne presežke prodati Zadrugi. Že več dve leti — 1963 je Kmetijska zadruga Grosuplje enostransko razveljavila sklenjene pogodbe, zemljišča arondirala in izposlovala pripojitev k SLP v upravi Kmetijske zadruge za malenkostno odškodnino. Te namreč večina razlaščencev ni sprejela, ker niti približno ni ustrezala tržni vrednosti zemljišč. Pripominjamo, da so bile to na našem hribovitem območju najlepše njive, negovane in gnojene. Po ukinitvi Kmetijske zadruge oziroma Agrokombinata Grosuplje so prišla navedena zemljišča v upravo Agrokombinata Barje in pozneje Ljubljanskim mlekarnam. Osnovani plantažni nasad je kmalu pričel roditi, vendar pričakovanih donosov ni bilo. Še več, prenehalo se je oskrbovanje, škropljenje in ostala nega. Sadno drevje je pričelo hirati in se sušiti, zemljišča je zaraščal plevel. Iz tega smo bivši lastniki sklepali, da se z razslaščenimi zemljišči ne gospodari tako kot je bilo načrtovano v investicijskem programu in kar naj bi utemeljevalo razlastitev. Dokaz za to je bil tudi ponujani zakup teh zemljišč razlaščenim kmetom, ki so jih spet pričeli obdelovati (košnja trave med drevesi), upoštevajoč meje pred razlastitvijo. Prizadeti lastniki se s prisilnim odvzemom naše zemlje nismo mogji strinjati, pač pa priznavamo določila kooperacijskih pogodb iz leta 1961, ki smo jih podpisali in bodo potekle leta 1981. Neprizadeti kmetijski strokovnjaki naj precenijo, ali so bila naša najboljša polja v tem času smotrno izkoriščena. Menimo, da ne. Zato naj občinska skupščina s sodelovanjem Kmetijske zemljiške skupnosti ponovno vzpostavi prvotno stanje kot je bilo pred sklenitvijo kooperacijskih pogodb leta 1961. S takšno ureditvijo bi bila vrnjena odvzeta lastnina s katero bodo lastniki smotrneje gospodarili zlasti ob širših možnostih, ki jih nudijo novi zakoni v kmetijstvu.“ Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva so pripravile naslednji Ljubljanske mlekarne so morale po letu 1972 poleg drugih sadnih plantaž opustiti tudi proizvodnjo v sadni plantaži - Repče. Opustitev plantaž so zahtevali ekonomski razlogi. Izgube v omenjenih plantažah so tedaj narasle že na preko 3 milijone din. Zemljišče Tfv^r^n b° ostf° ,k,ot 31011 dira n kompleks v družbeni lastnini. TOZD Posestva Ljubljanskih mlekarn po posebnem sporazumu daje Kmetijski zadrugi Ljubljana - TZO Dobmnje, uporabo teh zemljišč za razvoj pretežno živinorejsko usmerjenih kmetij. Proizvodno - ekonomske odnose bo Zadmga urejala dolgoročno v smislu združevanja zemlje, dela in sredstev. Direktor TOZD Posestva dipl. ing. agr. KLEMENClC JUST 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000^^0000 Slika na naslovni strani: V papirnici Vevče; avtor: Tihomir PINTER DELEGATSKO TRIBUNO i*. 1. Uredniški odbor: Stane B Tehnični sp 431-1/Tl si