Dom
V Ljubljani 24. novembra 1943
djub
^^	CA.	> ^
56-Slev. 45
„ N a z a i v planinski r a i
Spodaj Soča, nad njo ccrkvica sv. Lovrenca, kjer počiva truplo Simona Gregorčiča, zgoraj je iarna cerkev v Libušnjah, vrh v ozadiu ie močocni Km.
r Ko ftuteS svoj inačaf i
Jamstvo zdrave moči
Največje jamstvo zdravega in dolgega življenja je čista mladost. Največje krepčilo zdrave moči ja čistost. Vedno je bilo tako in bo tako tudi ostalo, Najhrabrejši junak v prvi križarski vojski je bit plemeniti grof Gotfrid Bouillonski. Nekega dne j« sam šel na lov v samotno pokrajino Svete dežele, Naenkrat mu pridrvi nasproti divja zver in ga' napade. Hrabri junak pa se ne ustraši. Z eno roko pograbi divjo zver za vrat, z drugo pa ji svoj dolgi in težki meč potisne v prsi. Ko so nato prihiteli spremljevalci in ga občudovali, ker je sam podrl tako silno zver, je vilez le z roko zamahnil let mirno dejal:
»To je zaradi tega, ker svoje roke še nikoli v svojem življenju nisem z nečistostjo onečastil.«
Čistost je res največja zaščita mladostne silo, Znani pisatelj Forel, ki nikakor ni krščanski mož, je zapisal te-le besede, ki naj bi si jih zapomnil vsak mlad človek: »Vsekakor pa vztrajam pri ten^ da čisto življenje ni le najbolj pravo in lepa^ marveč da je tudi najbolj zdravo.<
Profesor na monakovski univerzi dr. Makf Gruber, ki je učil zdravstvo, je pisal tudi o temj kakšno naj bi bilo spolno življenje mladih ljud^ Ta je zapisal: »Prehajam h koncu svojega razlaji ganja. Kakor sem narisal resničnost brez vsakrSi nega pridržka, tako morain zdaj na koncu reči, d* iz vsega,, kar sem povedal, sledi nujno to le: Naul| o zdravju konec koncev prav isto uči, kakor kos ščanska morala!« To se z drugimi besedami pravil Spolni nagon inoraš krotiti!
Čistost daje svoje sile tudi človeški volji. Cb stost je močno vino, ki iz njega prihajajo močpl in silni junaki. Človek, ki je čistega srca in čistin misli, tak je plemenit in dober. S silo neukroč« nega leva bo branil sicer pravico in poštenost prav tako pa bo plemenit do vseh, zlasti revnilj in ubogih. Cist človek se bo znal krotiti, da ne ba niti maščevalen niti krut.
Ko danes gledamo razvaline okoli sebe, naf mora gotovo biti bolj strah človeških razvalin ka» kor pa golih zidov, ki so jih človeške zverine ■ svojimi dejanji povzročilo. Prijatelji, vi se danej čudite, kako je bilo mogoče kaj takega med našinl narodom? Pa se nikari ne čuditel
Komunizem je po načrtu že dolga desetletja kvaril našo mladino, zlasti žensko. Gledali so naj« prej, ali je dekle bistrega uma in prijetne ztina* njosli. Take namreč morejo v komunistični prt* pagandi največ storiti. Ce so to dvoje dognali, sa šli in po svojih zaupnikih, ki so bili spet za taka opravke posebej izurjeni, tisto dekle nravno skva« rili, to se pravi, da so ji vzeli čistost, čut sramežlji« vosti, z eno besedo dekliško poštenost. Nato so ji namesto tega dali komunistični nauk in jo z njimi tako prepojili, da bi tako dekle bilo pripravljen^ iti v ogenj za komunizem. In te ter take deklina so polem bile najhujše priganjačke rdečih tolovaji jev. Te^o potem delale v gozdovih in doma. Vs%| ki so količkaj skusili komunistično življenje v gozt dovih, pravijo, da so te ženske bile najhujše. IiM kazalo se je, da je — kakor vsi zatrjujejo — »baba) hudič«, če neha biti angel.
Mi pa pravimo, da je čistost pogoj za obsta* nek vsakega naroda, tudi našega! Narodi, ki so sf vdali nečistosti, so že davno izginili. Kdor ljubi svoj narod, naj gleda, da bo naša mladina ostala čista in zato močna, ker bo iz nje prihajal čisf ter močan rod. Kdor drugače uči, tak je grobo« kop našega naroda. Ze zaradi lega moramo pobi* jati zverinski komunizem, ki iz deklet in žena dela vlačuge, iz fantov pa pohotne divjake ler zveri.
Vojni dogodki preteklega tedna
bili s prolirapadi takoj zajezeni in sovražnik odbit, pri čen.er je izgubil 71 oklepnikov. l'ri Zitomiru so nemški protinapadi zavzeli mnogo
čiščenje seveinozahodno od Reke
NemJko vojno poročilo od 14. t. ni. pripoveduje, kako so nemške fete čistile komunističnih tolp kraje severnovzhodno od Krke. Tako le pravi:
Na severnozahodnem Balkanu so bile v več tednov trajajočih bojih obkoljene in uničene tolpe na področju severnozahodno od Reke. l'ri leni so zgubile nad 3600 mrtvih in 4500 ujetih. Poleg tega je bilo zaietih 4") topov, 522 strojnic iu metalcev min ter 4655 pušk. Trideset oskrbovalnih skladišč je bilo spravljenih na varno.
Jfemške čete zasedle ctok Leros in še več drugih otokov
Nemško uradno poročilo od IS. t. m. razglaša, da so se dne li. t. m. nemške čete izkrcale na otoku Leros v Kgejskem morju. Boji z angleškimi ln badoglievskimi četami na otoku še trajajo.
Nemško uradno poročilo od 15. t. ni. pripoveduje, da so nemške čete zasedle v Reškem zalivu kvarnerske otoke Krk, Cres in Lošinj, ki so do zdaj bili zasedeni od komunističnih tolp. Nemci bo zajeli mnogo ujetnikov ter plena.
Nemško uradno poročilo od It), t. m. naglaša, da boji na otoku I.erosu še trajajo.
Nemško uradno poročilo od IS. t. m. dodaja, da so nemške čete po hudih bojih dne 16. 1. m. končno premagale sovražno posadko na Lerosu, dasi je bila po številu in oborožitvi bolj močna, ter zasedle angleško pomorsko oporišče I.eros. — Ujetih je bilo 200 angleških častnikov in 3000 angleških vojakov ter 1150 italijanskih Badoglievih častnikov in 5<>00 vojakov. Zraven pa mnogo topov in drugega gradiva. V bojih na morju med izkrcevanjem pa so nemške sile potopile 9 sovražnih rušilcev, 2 stražni ladji, 2 podmornici, 1 top-ničarko. 4 trgovske ladie ter več manjših ladij. ■Več vojnih in drugih ladij pa je bilo poškodovanih.
Nemško uradno poročilo od 19. t. m. poroča, da so nemške sile včeraj napadle otoke severno od otoka Leros, in sicer otoke l.ipses. Patmos in Nikaris. Vse italijanske Badoglieve čete na teh otokih so bile zajele
Sovražnik v južni Italiji nazaj vržen
Nemško vojno poročilo od 13. t. m. naznanja, 'da je sovražnik med Mignanom in Venefrom nadaljeval svoje napade ter se mu je posrečilo zasesti nekaj višin ob mignanskem sedlu. Nemške čete pa so napravile protinapad, zavzele sovražne postolanke ter sovražne čete pognale nazaj v izhodišče
Nemško uradno poročilo od 15. t. m. sporoča, da je včeraj bilo tod le ogledniško in topniško delovanj"
Nemško uradno poročilo od 10. t. m. omenja Ogledniško delovanje ter brezuspešen sovražni napad na severu od Mignnna.
Nemško uradno poročilo od 17. t. m. se glasi, da je na vzhodnem odseku tega bojišča bil odbit napad indijskih čet. drugod pa je bilo mirno.
Nemško uradno poročilo od 18. t. m. pravi, da so na obeh straneh delovali zgolj topovi in izvidnice.
Nemško poročilo od 19. t. m. ve povedali, da Je dan mirno potekel.
Nemci v protinapadu spet zavzeli 2itomir
Nemško uradno poročilo od 15. t. m. opisuje hude obrambne boje na vzhodnem bojišču, kjer so sovražni napadi na Krimu in Perekopu bili krvavo razbiti, pri Herzonu pa so nemški lovci nenadno napadli sovjetske postojanke ler zajeli mno-
to letnikov V velikem Dnjeprovem kolenu so ovjeti z velikimi sredstvi napadli in skušajo pre-dreti, pa so bili odbiti, medtem ko so Nemci sovjetske napade pri Krivem rogu z močnim protinapadom razpršili. Pri Cerkasih je sovražnik prekoračil Dnieper, nakar je bil s protinapadom odbit. Pri Kijevu In Zitomiru so Nemci nekaj poprej izgubljenih postojank spet pridobili. Pri Žitom i ru boreče se nemške čele so bile pomaknjene nazai proti zahodu.
Nemško uradno poročilo od 16. t. m. razglaša velike nemške obrambne uspehe pri Dnjeprope-trovsku in Krivem rogu, kjer so sovraž.ni vdori J1
in sovražnik od-'rl
mnogo
prejšnjih postojank nazaj ter je pri tem bila uničena sovražna skupina, ki so jo Nemci obkolili. Zahodno od Stnolenska je sovražnik imel hude izpuhe. _ v dveh dneh je ua vzhodu sovražnik izgubil 481 oklepnikov.
Nemško uradno poročilo od 17. 1. m. popisuje, kako je nemški protinapad pri Kerču očistil zasedeno ozemlje sovražnika. V Zaporožju so Nemci vrgli sovražnika z otoka, ki ga je bil poprej zasedel. Pri Žitomiru nemški protinapad napreduje. Silni boji so pri Gomelu, kjer sovražnik z velikimi silami napada. Zahodno od Smolenska sovražnik že tretji dan z nadmočniini silami napada, vendar zaman, ker ga Nemci vedno sproti zavrnejo.
Nemško uradno poročilo razlaga velike sovjetske izgube ob Dnjepru in pri Krivem rogu, kjer je sovražnik izgubil 58 oklepnikov. Zahodno od Kijeva pri Žitomiru so nemške čete zavrnile sovražne protinapade ler nadaljevale svojo ofenzivo ter spet osvojile nova ozemlja. Zahodno od Smolenska še vedno divja bitka. Sovražnik je tukaj izgubil 94 oklepnikov.
Nemško Uradno poročilo od 19. t. m. sporoča, da je pri Dnjepru včeraj sovražnik le šibkeje napadal. Pri Kijevu so Sovjeti skušali s protinapadi ustavili nemško napredovanje, vendar se jiin lo ni posrečilo, marveč so tukaj Nemci nadaljevali svoje prodiranje ler svoj vdor še razširili. Pri Smolensku so nemške divizije zadale napadajoče-mu sovražniku nove velike izgube.
Nemško uradno poročilo od 20. novembra naznanja, da so bili včeraj pri Dnjeprovem loku in pri cerkasih le krajevni boji. Pač pa so nemške čele pri Kijevu, katere so začele v protinapadu prodirati, vkljub slabemu vremenu in hudemu sovražnemu odporu močno napredovale. Sovražnik je poskusil sicer več razbremenilnih protinapadov, ki pa so jih Nemci vse odbili ter prodirali naprej. Pred nekaj dnevi od sovražnika zasedeno mesto Žitomir so nemške čete obkolile ter včeraj v naskoku spet zavzele. Pri tem so Nemci zajeli mnogo plena in ujetnikov. — Na obeh straneh Gomela so bili hudi boji, prav tako pri Smolensku.
V času ko stradajo ljudske množice
Tangerški list »Cri du Peuple« piše, da jo povabil sovjetski poslanik Bogomolov 84 »poslancev novega francoskega parlamenta« k sebi ler jim je ob tej priliki postregel s svežim kaviarjem in šamjianjcem.
Obvezna postrežba z vinom v Španiji
Ker je ftpanija zaradi vojne izgubila velik del možnosti za izvoz vina in je pridelek letos prav obilen, je španska vlada izdala predpis, po katerem so gostilničarji dolžni pri podavanju hrane v vsakem primeru postreči tudi z vinom, in sicer najmanj z enim kozarcem vina. Poleg tega priporoča pristojna oblast gostilničarjem, naj postrežejo gostom tudi z grozdjem. Podobne ukrepe so izdali že leta 1936., ko je bila velika ponudba vina in so se ukrepi takrat prav dobro obnesli.
Obutev iz ribje kože
Na Norveškem je 8 tovarn, ki predelavajo ribje kože. Potrebno surovino dobivajo iz tovarne za konzerviranje rib. Predelane kože so izvrstna snov za obutev.
Azijska mladina je zborovala
Ob udeležbi japonskih, kitajskih in mandžur-skih zastopstev so te dni v Tokiu odprli prvi veli-kovzhodnoazijski mladinski kongres. Predsednik japonske državne mladine generalni polkovnik Suzuki je imel pozdravni govor, v katerem je izrekel nado, da bo na prihodnjem kongresu leta 1944. lahko pozdravil udeležence iz vseh dežel Velike vzhodne Azije.
Zbornica za tisk
Slovaški parlament je dobil v pretres zakonski osnutek o ustanovitvi zbornice za tisk. To bo javnopravna ustanova, kl ji bodo člani vsi uredniki in izdajatelji redno izhajajočega tiska. Vladno nadzorstvo nad zbornico bo opravljal od države imenovan predsednik.
KRATKE
Milijon Italijanov hudo poslali iz južne 11 ;i I i j v Združene ameriške državo, poroča »New Yor'k Herald Tribune«.
S šampanjcem in vodko so slavili v londonskem sovjetskem poslaništvu 20. obletnico bolj-e-viške revolucije.
Bivši častniki, podčastniki in moštvo se smejo samo prostovoljno prijavljali v italijansko vojsko v pokrajinah Ljubljana, Trst, Kurlanija, Gorica, Istra in Kvarner.
V	Kini na Letonskeiii so letos sprejeli na vse. učilišče le tiste novince, ki so zadostili delovni službi oz. vojaški obveznosti.
V	Linzu je umrl general v p. Rudolf Kraus, zadnji poveljnik 2. vojaškega zbora bivše Av.-lro-ogrske monarhije.
Na progi Dunaj—Bratislava so uvedli motorni vlak, ki prevozi razdaljo v 70 minutah.
Splošno štetje živine v Nemčiji je odredil nemški prehranjevalni minister.
Za Teč kot 2 milijona oseh se je v zadnjih 9 mesecih zvišalo število zaposlenega delavstva v rajliu.
Na Siciliji, zasedeni od Angležev, stane kg kruha 35, kg testenin 37, eno jajce pa 15 lir.
40 ragonor grozdja so lahko odposlali v-ak dan iz Bolgarije v Nemčijo; po vodni poti je bila količina pošiljke grozdja neomejena.
Velik napad na Turin so izvedli sovražni bombniki 8. novembra.
Viktor Emanuel se bo v nekaj dneh odpovedal prestolu, poroča časopisje iz Neaplja.
Okrog 2500 ljudi je sedaj na svetu, ki so ie prekoračili stoto leto.
Izincd 22 članske družine .Johna lltmterja v ameriškem Njujorku ne zna nihče pisati ali pa brati.
Zaradi zavezniških bombnih napadov je bilo
v Neaplju pobitih 20.000 oseb, 1950 hiš popolnom.i razrušenih, nad 14.000 hiš pa težko in lahko poškodovanih.
Posebno fašistično sodišče bo zaradi izdajstva proti Duceju razpravljalo najprej proti bivšemu zunanjemu ministru grofu Cianu.
V	bitki pri Palieti v Italiji je padel v nemško ujetništvo general Staverly, poveljnik topniške brigade.
V	72. letu starosti jc umrla v Berlinu zdravnica Agnes Bitim; Fiihrer jo je kot prvo nemško ženo odlikoval z Goethejevo svetinjo za umetnost in znnnslvo.
Dva milijona ljudi je doslej pomrlo zaradi lakote v Indiji.
Koosevelt ne ho kandidiral t četrtič zn ameriškega predsednika, »ker je določen za neko višje mesto v bodoči svetovni ureditvi«, fantazirajo v Združenih državah.
V	južnoafriški zvezi je pri pokrajinskih volitvah zmagala vladna stranka z razmerjem 122:18.
Vse vesti o sporu med Francom in njegovimi generali je odločno zavrnil španski vojni minislcr general Andensio.
3000 Angležev in 5000 Badoglievih Italijanov so zajeli Nemci pri zavzetju dodekaneškega otoka Le rosa.
Kot žrler revolverskega atentata je padci fa-Sistovski zvezni tajnik v Ferrari, je sporočil strankin tajnik Pavolini.
V	domačo letonsko SS prostovoljsko legija so vpoklirali vse letonske može letnikov 1915 do 1924.
Ker se je egiptovski kralj Farouk pri avtomobilski nesreči poškodoval, je pričel 18. novembra parlament prestolonaslednik.
Bolgarske zadruge so dobile posojilo 7 milijonov levov za zidavo tovarne konopljinih vlaken.
Na Danskem, ki ima 3,5 milijona prebivalcev, so našteli 2,25 milijona dvokoles.
Zaradi ugodnega vremena so v oktobru pri" hranili v Nemčiji 115.000 vagonov premoga.
48.0(10 ljudi je zbnleln za tifusom v Fgil'["; število bolnikov se vsnk teden pomnoži za '
Za 1.2 milijona frankov nakita in dragidijjj so ukradli uzmovlčl znani filmski igralki h"1 Nagvjevi v bližini Niče.
oimn a.
Povsod ista pesem: Komunisti skupaj s kraljevimi vojščaki tlačijo zavedne goriške Slovence
Ti zdaj hočejo slovenskim otrokom preprečiti slovenski pouk
»Domoljubov« poročevalec nam sporoča z Goriškega:
Navadno je bila v jeseni okrog svetega Martina po goriških lirdih in vinorodni Vipavski pesem vesela, tudi v najtežjih časih. Vino je vrelo v sodih, pretakali so ga z brentači, pokušavali, hvalili lioga in dobro kapljico Vozovi so tovorili po kamnitih klancih polno sode in ob njih so prepevali in vriskali vozniki. Tako je bilo na Goriškem druga leta.
I.elos pa je utihnila vesela pesem, četudi so sodi polni in kapljica izredno dobra. Po lirdih in Vipavski dolini se vali kletev, ljudje so zamračeni in preplašeni, podobni težko liolnemu, ki sc je komaj izlizal iz smrtne nevarnosti, pa mu še vedno viri nad glavo mrtvaška kosa. Saj so v enem mc-hecu doživeli več strahu in nevarnosti ko poprej v stoletjih. Od Gorice proli Vipavi štrlijo v zrak porušeni domovi od St. Petra do Prvačine, izginila je Volčja draga, skoraj v sleherni vasi zijajo strahotno razdejani zidovi, ponekod več, ponekod manj. Po gmajnah pod Kucljem, Cnvnoin in Kovkom pa 1 rohnijo trupla ubitih, da si ljudje ne upajo iti no po sleljo, ne po drva. S strahom v očeh pripovedujejo o groznih dneh in nočeh, ki so jih preživeli pod skalami, kjer so jokali ubogi otroci, v strahu trepetali krepki možje in se stiskale k mrzlim stenam preplašene starke.
Ti dnevi so, hvala Bogu, prešli; zapustili so pa strah v kosteh in bridek spomin v ljudeh. Nekaj dobrega so pa ie prinesle le težke preizkušnje I Iztreznilo je ljudi, ki jih jc omamila komunistična narkoza.
Mir zviharjem
l'o dolini je nastopil mir in red. Določeni so domači slovenski župani, napisi se blestijo v materinem jeziku, na uradih se posluje v slovenščini, začeli so prihajati slovenski časopisi. Sedanja obla-stva so z veliko uvidevnostjo vse lo vrnila ljudstvu.
Uvidevni fantje in možje, ki so jih bili ko-munisti zapeljali v hribe, se vračajo. Je pa še veliko domačinov, ki se nahajajo v taboriščih, raztreseni po Evropi iu še izven Evrope. Tudi preskrba z živežem je začela polagoma poslovati. Vse je kazalo, da so najtežji dnevi minili — toda nesreča ne počiva.
Zločiitsi na delu
Pomirjenje med prebivalstvom ni dalo miru komunistom, ki so se v divjem begu skrili v gozdove. Najbrž so se jim pocedile sline po kratkih, kratkočasnih dneh, ko so se oblastno širokoustili v Ajdovščini, Hihemberku in priletno greli ob sončnih grebenih Cavna pri fttomažu. Tu so imeli svoj vrhovni Slab voditelji, med njimi gosposki advokat Villan, slavni idrijski meščan Daebler in dobro znani urednik f'uka na pal'ci« llevk s to-varišico Davorino Burja jih je odpihala v Mačji kot, kjer so pretakali mačje solze nad izgubljeno republiko. Kaj je bilo tem gospodom« mar za trpečega vipavskega kmeta in delavca! Zavezali so ubogim ljudem oči in se igrali slepe miši. Ko so videli, da prihaja maček, so jo odkurili v hrib, ljudstvo so pa prepustili žalostni usodi, češ: Žrtve morajo biti!
Povsod ista pesem!
S hribov, kjer je zapadel sneg, se jim je zabolelo po oblptbljeni deželi Začeli so pošiljali »tovariše« in »lovarištce« v dolino, seveda le ponoči. Ii poslanci in poslanke »svobode« so predrzno vstopali v hiše, zahlevali postrežbe ler začeli mobilizirati inože in lante Ljudje so kleli in molče bpeli. Osebna varnost je izginila. Začele so se Rrožnje »belogardistom«. Ta beseda je postala ena lz"ied najhujših psovk, strah in stud ljudi, ki sploh 'liso vedeli, kaj je belogardist S to psovko so gla-SOvili in zloglasni ubežniki iz Kranjske boleli pri-sliidili in preplašiti vse, ki jim je komunizem zlo. "ajholj razvpiti sluge prejšnjega režima so se pa pridružili komunistom. Z njimi so odšle tudi ne-katere domačinke, ki so bile na stalno uslugo ba-tloljevcem. Vse te »narodne trpine« so komunisti 'prejeli z odprtimi rokami. Z njihovo pomočjo so
uvedli preganjanje narodno zavednih in značajnih Slovencev, ki niso nikdar klonili. Smešna igra se je začela I Prav isti ljudje, ki jim je bila Goriška v posmeh, ki so svojčas zmerjali naše ljudi s »Ciči«, oštijami in zamorci — so si segli v roke s prodanimi slovenskimi izkoreninjcnci in skupno udarili nad one, narodu in Bogu zveste brale, ki so kljub trpljenju, ječam in koufiuacijam ostali zvesti in značajni.
Proč s takimi!
Primorci so spoznali lo zlobno igro. V njih je vstala samozavest. »Kje sle bili, vi, nosilci .svobode do sedaj?
Po gostilnah ste se zbirali in ker ste imeli pre<eč svobode, sle udrihali čez vse, ker ste bili presiti! Mar vam ie bila Primorska! Sedaj pa, ko so vam poslala Ha na Kranjskem pregorka, ste jo urezali čez Nanos na Goriško, da bi razdvojili ljudstvo, ki je bilo enotno čelrt stoletja. Hvala lepa, za vašo svobodo! Pojdite nazaj, od koder ste prišli I Ce smo pet in dvajset let ostali brez vas, bomo še pet ia dvajset let!« Tako se sliši po Goriškem relo med domačimi komunisti. Narodna maska, ki so si jo nadeli prvotno komunisti, izgublja na svoji privlačnosti, ker se pod njo odkriva rdeči mednarodni komunizem.
Nihče v slovensko šolo!
Prva, kar je odkrilo prolinarodno stališče komunistov, je bil njihov ukaz: Otroci ne smejo v slovenske šole! Uvidevna nemška oblast je dovolila. da se v slovenskih krajih lahko začno slovenske šole. Kakšno veselje je zavladalo v deželil
Po dolgih letih bodo smeli otročiči spet v šolo, kjer bodo slišali milo materino govorico! Zavednim ljudem so stopile solze v oči ob tej radostni novici. Takoj so zaceli zbirati knjige ter iskati domačih učiteljev. Ponekod so že začeli s šolo in slovenski jezik se je zopet povrnil v učilnice. S kakšnim veseljem hitijo otroci v domačo šolo! In kdo bi tega ne bil vesel!
Komunisti »osvobojevalcl« ne! Ti bahačl, ki so se širokoustali, češ da so prinesli ljudstvu svobodo, so iz hribov poslali grozilni poziv: »Nihče v slovensko šolo!« — Pa zakaj? Zalo, ker hočejo oni prvi odpreti šole, da se bodo bahall s tem! Ljudje so spoznali to zlobno namero in povečini sklenili: »Naši otroci hočejo slovensko šolo in no bodo čakali komunistične!« Umevno, da so nekateri plašni učitelji, So lioli pa »terenski tovariši« začeli cin-cati — loda narodna zavest naših preizkušenih narodnih borcev jih je prehitela. Po dolini se odpirajo šole kljub protestom komunističnih zločincev.
Vse mobilizirati!
manjkuje hrane. Toda to jim ni marl V svojo »n»i rodno« vojsko so pritegnili tudi »junaške« Bado« glieve čete, ki sestavljajo v Brdih kar dva zbor* in v Plaveli en^ga. Kako krasna »kompanija!« Slov, komunisti in badoglievski teroristi! Pa jim še nf bilo dovolj! Vse mora k njim! Začeli so s silo odpeljavali moške iz vasi, da bi bila njihova moj večja in lakota hujša. Toda imeli so smolo! Ponekod so se moški odločno uprli. Nezaslišano, toda resnično! Odpeljani si želijo domov, pa jih strašijo s smrtjo. Upamo, da bo kmalu konec tega stra« hovanja!
Razbijte sode!
Znano je, da so naši vinorajoi dolgo vrsto lel morali prodajati svoj pridelek po sramotno nizki ceni. Ker so bili davki ogromni, se je marsikak' kmet zadolžil in bobni so peli po vaseh. Letos pa so oblastva dovolila izvoz vina. Prispeli so trgovci s Kranjskega in pokupili precej pridelka. Res je, da so nekateri pretiravali v cenah in niovoljno dražili vino. Toda veliko vinogradnikov je bilo re-šenih dolga in marsikateri kmet si je po dolgihi letih opomogel. Komunistom to ni šlo v račun. Iz« dali so povelje: Vinskim trgovcem, ki peljejo vino, razbijte sode! S lem so uničili pridelek, izlili znoj našega kmeta na cesto in odgnali kupce! Kaj ne, kakšna skrb za naše revne kmete?
Razdirajte mostove in železnice!
Edina zveza, ki jo ima vipavska dolina s svo« tom, je bila avlobusna zveza med Postojno in Go« rico ter krajevna železnica med Ajdovščino li$ Gorico. Ljudstvo je hitelo v mesto, da proda prl< delke in se oskrbi za zimo. Pa so prišli komuni« stični »ljubitelji revnega ljudstva« iu podminiraU mostove na cesti ter železniški most-pri Dornbergu, Razbili so slroj, odpeljali moške in v noči razkro« pili preplašene ženske. Kakšno junaško delol
Ce jih vprašaš, zakaj to delajo, ti mogočna odgovore: »Zalo podiramo mostove, da ne bodo nemške čete mogle iti zoper Ruse!« Ta bedasta, smešna trditev I Nemške čete nomoleno korakajo. Kdo pa ne more? Ubogi revni ljudje, ker ne vozi avtobus, ne železnica! Utrujeni morajo reveži ho-' diti peš v Gorico in nositi težki tovor, da preskrba revne družine. Kako »velika« je komunistična skrb! za malega človeka!
Kdaj bo konec te pesmi?
Ljudje na Goriškem so sili te zlobne igre t življenjem in imetjem. Hočejo in zahtevajo varnosti. Te pa ne bo, dokler ne preženejo objestnih kranjskih in zlasti ljubljanskih gosposkih »prole-tarcev« nazaj čez mejo. Z domačini bodo že sami obračunali. Veliko jih je, ki so prisiljeni in zape« Ijani, ti naj gredo domov. Kar jih je pa zvodnikov in krivcev, tem bodo pa naši zavedni Goričanl
Saj vemo. da se je v hribe nateplo precej do- . in Vipavci zagodli lako pesem, da si jo bodo za« lenjskih in gorenjskih komunistov, ki jim že pri- ' pomnili za večno!
Loška dolina objokuje smrt 43 pomorjenih
Slovenska javnost še ni prebolela prvih poročil o nasilni smrti stotine naših najboljših mož in anlov v Grfaricali, Mozlju, nu Turjaku, na Vel Osolniku m v Vel. Laščah, pa že prihajajo vesli o nič manj groznih žaloigrah iz vseli krajev naše ožje domovine.
Brezvesten poskus komunistične revolucije se komunističnemu vodstvu ni docela posrečil, vendar Število umorjenih slovenskih žrtev že presega polovico števila pobitih, ki ga je določilo komunistično vodstvo pred Iclom dni, ko je izdalo vsem terenskim odborom navodila o pokolju Slovencev, ki so v napolje komunizmu in njegovim riljem na Slovenskem.
Tako pripoveduje zanesljiva priča o množičnih umorili najboljših fantov iz pudobške Vaške straže
Poročilo je zanesljivo, ker so 11111 ga dal- domačini, priče lega pokolja.
Trinajstega septembra so od komunistov bili zajeli in' pobili naslednji 'lani Vaške straže v 1'udobu;
Truden Anton, f.nidaršii Drago, Baoec Andrej, vsi iz Kozaršč. G ril Milan, l.eoec Janez iz. Poljan, Krzit Ludvik iz Nadleska, &peharjev fnnt iz Klanca, Kandare l'eler in lnliliar Fratuc iz Višcvka.
Dne štirinajstega ali petnajstega septembra SO od komunistov bili odpeljani ali postreljeni pri Ivozlovki sledeči starešine Vaške straže v Pudobu: KraSevec Janez iz Dan, Petri? Joie iz Vrhnike, Tomaiif. Ivan iz Pudoba, Mule Janez iz Pudoba, llcvec Viljem iz Kozarč in Intihar Franc z Vrhnike.
Te žrtve so na pol žive vrgli v jame. Nekaj fantov so komunisti odpeljali v Ribnico in jih lam poslrelili. To so:
povel jnik Vaške straže Vetnr J., Kodrca Stanko in Paleti Ivan z Vrhnike, Itauplman Albin ii Loža in Tomec Franc iz Podloža. So govorice, da je Pctur ušel med vožnjo z avtomobilom in s*
rešil.	, ,,
(Dalje na 4. strani »podaj.)
Vsi slovenski kmetje, berite:
Slovenski kmet v imenu stotisočev
Zupan Paternost iz Velikih Lašč v imenu vs«h poštenih slovenskih kmetov
V nedeljo dne 14. novembra je bilo v ljubljanski veliki dvorani 1'niona velikansko iborovauje zoper komunistične zločine. Na zborovanje je prihitel tudi predsednik Pokra-jinske uprave general Rupnik, kije izrekel na zboru svoje tehtne besedo. Na zborovanju je govorila tudi gospa Kristina Prijateljeva. ki je imela pretresljiv govor v imenu slovenskih mater. V imenu slovenskih županov in slovenskega kmeta pa je govoril veli-kolaški župan Paternoster. ki je tako jas.no in od.rito razložil, kaj je komunizem, <la ga morajo slišati vsi slovenski kmečki ljudje tudi zunaj meja Ljubljanske pokrajine. Njegov govor je v glavnem dejal:
Doma sem iz rojstne vasi Primoža Trubarja — Rašice pri Velikih Laščah. Torej iz čisto kmečkega dolenjskega kraja.
V naši okolici se je pričelo gibanje OF v jeseni I. 1041. Tu in tam so bila sklicana nekakšna Zborovanja, ki so jiin ljudje prisluhnili in se po malem kar navduševali za izvajanja, ki so jih nuditi posamezniki. Kajti naše dolenjsko kmečko ljudstvo je po naravnem instinktu in po obnašanju zloglasne italijanske kraljeve vojske hitro spoznalo. da ta vojska ni dosti vredna. Razumljivo je, da je bil nastop OF. ki je zapisala na svoj ščit osvobodilno borbo proti zasovraženemu kraljevemu vojaštvu. v začetku silno po volji. Navdušeni smo bili tanj do malega skoraj vsi...
Toda hitro se je j>okazalo. da ta stvar ni tako lista, kot je izgledala na prvi pogled. Ljudje so tačeli zmajevali t glavami, ko so videli, da so v ospredju in da imajo glavno besedo pri OF ljudje,
Dalje so komunisti pobili v Ribnici: Kra'.cvea Feliksa, Ludvika, Franceta. Stanka. vsi i/ Dan. Tomcn Janeza in Mlakarja Tinrta iz Podlo/a. Ir>.«c.i Inrfr i z Kozarš. Kandareta Franceta i/ Han. Hribar jeresa očeta z Babne Polico, Pa!. i rregn očeta z Vrhnike. AUnajerja iz Smarate Na posebno krut način so komunisti v so-glasili s sv njo častjo ubili ranjenega /foi>>//a Stanka i i Nadleska
P.i ludi pristni mnhilirir.nici. katerim komunisti nisi* zaupali, so padali p.nl krvavo komunistično roko Znane so naslednje žrtve:
Kraitvtc Franc in Sumreda Jaze iz Kozaršč. Pn/črč Frane in Jože t Vrhnike, Trvten Janez iz Nadleska. Iiaraya Alojzij. Prrvec Viktnr. Mlakar Antnn in \r*rc Anton, vsi ii Vtševkn. Malinčič .4n-ton in Pire France iz Podoba Pri Rakeku jc padel kot prisilni mobiliriranec Srpan Vrni o iz Nadleska T.tko jc padlo pod krvavimi rokami komu-čislanih rabljev 43 fantov, ki so verjeli komunistični častni besedi, da se jim v primeru predaje ne bo nič reodilo
Padli so. da bi s svojimi življenji tudi oni Žrtvovali svoje najdražje na oltar slovenske domovine Padli so kot irtve plačancev kominterne. padli kot mučenci in junaki in se pridružili bratom. ki 50 z vzklikom Rogu in domovini umirali, ca bi njihova kri spametovala zaslcpljcnce ter jih vrnila na pravo pot.
Slava junakom iz Pudoba!
Žrtve iz Loškega potoka
Med številnimi žrtvami, ki so padle, so znata 5e rasl-dn.a imena umorjenih fantov in mož: Medved Pavel, poveljnik po-adke v Loškem potoku. Ko^ir L».iie. krojač in oče štirih nepre-skrt>! er h otro-š. Bartol Antnn. delavec. Roje Ivan. J-OS- -T.A ;n oče štirih otrok, brata Stanko in Anton Knav- Rartol France, posestnikov sin. vsi iz \as. Hr b. Zbirnik Juie. Mali Log 5. Koimerlj Jote. d vec. ikerlj Jnje. kovač. Ruparrie France. Komuni.-:, so ubili tudi Lavrita bana iz Volčjega na Blosah.
Pogrešajo še mnoso dobrih mož in fantov, izmed katerih so mrtvi naslednji: Ruparfir Ivan. cerkovnik in oče petih otrok. Košmerlj Liidnvjk. kolar in oče treh otrok. Bamhič Anmn iz Malf^a loga in Zbašnik Rudoll iz istega kraja.
4>
ki niso bili ravno na najboljšem glasu, da imajo glavno besedo ljudje, ki so bili poznani kot delo-mržneži. kot divji lovci, tudi kot kriminalni tipi. Zelo malo pa je bilo med njimi bolj vidnejših in poštenih ljudi.
V	začetku lela 1042. pa se je že začela stvar bolj očividno razjasnjevali. Od partizanske krogle zadel je padel eden najboljših naših fantov, Adamič Alojzij, iz vasi Brankovo. Za tega fanta še danes zastavim vse svoje premoženje, da ni zagrešil prav nobene stvari kol to, da je bil veren slovenski fant. — To pa je bil že prvi signal. S tem so že pokazali, da ne gre za zaščito prod kraljevo italijansko vojsko in za boj za svobodo, temveč da gre le za komunistično revolucijo in krvavo obračunavanje med Slovenci.
Kar so je prej šušljalo in malo verjelo, da namreč vodi vso OF komunistična stranka, je zdaj postalo hipoma jasno — skoraj vsem. ti in bolj so so potem partizanska nasilja in zločini množili, tem večji je bil odpor ljudstva proti njim. Kakor je v začetku njihovega dela bilo z njimi skoraj 95 odstotkov, tako je pozneje bilo proti njim 90 odstotkov.
Naj v kratkem povem, kaj som sam doživel s temi lopovi: Bilo je lli. maja 1942, ko je prišel ob enajstih zvečer znani komunist Daki na moj dom in od mene kol župana zahteval, da moram izprazniti občinska skladišča in vsa živila razpeljali jio občini. Na vprašanje, zakaj je to potrebno, mi je odgovoril, da zato, da ne bodo vzeli Italijani. Ko sem mu nato dejal, da Italijani to vendar ne morejo vzeti, saj so ves živež vendar oni sami dali. mi ni vedel kaj odgovoriti in jc ponovno zahteval, da moram to urediti. Naročil mi jo tudi, da naj le dobro skrbim za občino in ko sem ga vprašal, ali ne skrbim dobro, me je še celo pohvalil, da sem do sedaj prav dobro skrbel za občino in da naj še kar naprej tako... Jasno je. da jaz njegovega naloga nisem izvršil in sem občinsko skladišče tako zavaroval, da niso mogli komunisti do njega. Zato pa so so čez nekaj dni kruto maščevali. Najprej so poskrbeli, da so kraljevi italijanski vojaki pobrali v moji vasi 35 najbolj poštenih mož in fantov, ki so vse odpeljali v internacijo. 23. maja pa so obkolili mojo vas. izropali meni vse premoženje. v vasi ugrabili 3 po 20 let slara dekleta, jih privlekli v mojo hišo in jih tam sredi noči poslrelili. Jaz sam se komaj malo prej rešil in ušel gotovi smrti.
V	dokaz, da so bili kraljevi italijau-ki vojaki sporazumni s komunisti, je tudi to, da so žo v začetku maja 1942 umaknili vse svoje posadke iz posameznih krajev in jih vse koncentrirali v bloke. Tako so potem komunisti imeli tri meseco svojo republiko skoraj po vseh krajih Slovenije in so nemoteno vršili svojo zločinsko oblast nad ubogim ljudstvom. Kraljeva italijanska vojska, ki jc bila le v večjih krajih, dobro ograjena z žično mrežo, pa ni šla v tistih treh mesecih niti enkrat ven na teren, temveč je le s kanoni streljala 11.1 posamezne vasi. Koliko so ljudje pretrpeli v tistih treh mesecih, se ne da popisati. Noč za nočjo so morali sredi noči vstajati iz postelj in bežali ven ali v gozd ali kam drugam na varno. Zdaj so bo'ali pred komunisti, ki so sredi noči obkolili "•■s in začeli ropati, zdaj so spet morali bežati, ko so začeli Italijani streljati s topovi. To se jo redno ponavljalo: ako so komunisti ono noč izropali vas, so potem šele drugi dan ali noč v isto vas začeli sipati ogenj iz kanonov.
V	teh trčil mesecih svojega vladanja po deželi so komunisti samo v naši občini zverinsko umorili 20 ljudi. Ko pa je šla koncem julija 1942. kraljeva italijanska ofenziva preko naših krajev, so zojvt poskrbeli komunisti pri svojem umiku, tla so kraljevi italijanski rojaki na lep način Ustrelili 20 naših najboljših moi in fantov. En sam dan smo v Vel. Laščah pokopali 17 ljudi, nekaj moških in nekaj žensk. Od teh so jih nekaj pomorili komunisti, nekaj italijanski vojaki.
Ko so komunisti umorili razne ljudi, so jim med dnigim očitali, da so bili organizatorji bele garde. Naj vam bo jasno, k lo je bil org.iniz.dor j t>!i valkih straž. Nihfe tiru-i kot kmečko ljudstvu samo in prav nobeden drusi.	i
Na stotine primerov Vam lahko dokažemo slo. venski župani, ko so nas hodili posamezni kmeijg pa tudi v večjih skupinah jirosit. naj jim potna-gamo na ta način, da jim preskrbimo orožje, ,|a sc bodo lahko sami branili Jirod komunistično rav-barijo. I11 ako bi bila kraljeva italijanska oblast tukoj po svoji ofenzivi nam lo dovolila in pu-bla nam majhno svobodne roke, bi bili že lakratnuši fantje iu možje temeljilo počistili komunistično drhal in bi ne bilo danes uničenega toliko slovenskega premoženja, bi ne bilo uničenih toliko nedolžnih ljudi in bi lahko danes živeli v miru in redu... Da ni pravočasno do tega pr šlo, je pet skrbela kraljeva italijanska oblast... Zakaj vam vso to pripovedujem. Predvsem zato. tla lati. ko dokažem, da je bila gola laž. ko so komunist, vedno trdili, da se oni borijo edino le proti oku-patorju, tla je bila čista resnica, ko smo mi trdili, da se oni borijo le za boljševiške komunistične ideje in za ustvaritev splošne svetovne revolucije.
Kako so potem, ko so oborožili na:e lante, jih omejevali jiri njihovem delu, nc bom pripovedoval, ker je to itak že dovolj znano. Omenil bi le še krono njihovega sporazumnega delovanja po 8. septembru, ko so javno skupno udarili po v-.-h pošteno mislečih Slovencih in so imamo zahvaliti le hrabri nemški vojski, da ni bil uničen ves slovenski narod.
Ko je bila Ljubljana v dvomih in jc deloma še danes, ali je OF komunistična tol|>a. smo mi kmetje sami brez meščanske pomori spoznali in se ti o liro prepričali, da je OF čisto v komunističnih rokah in da je komunizem smrt za kmeta in ia narod.
Zato smo kot en mož odločeni, da komuni/cm uničimo na naši zemlji.
Mi slovenski kmetje si iz srca želimo so. :.il-nih sprememb in ozdravljenja socialnega redu Toda to ne smo biti združeno z zločini!... Mnogo premnogo smo pretrpeli krivic, toda mi nočemo boljševizma. Naš kmet no sme postati iz samostojnega kmeta proletarec brez imetja. (Medklici: »Nočemo biti sužnji!<) Kajti v tem ne vidi j« ta v boljšo bodočnost, zato sv je komunizmu uprl 111 trpi zaratli tega strašno Kalvarijo.
Danes jo čas. da sc vsi, meščani in deielani, združimo v enotno narodno fronto in zatremo 11:11-večjoga sovražnika, ki smo ga Slovenci kdaj im> ii — mednarodni in brebožni komunizem (Smrt komunizmu!)
Zavedajmo se vsi Slovenci veličine časa! Pri>3 z razpori in proč medsebojna trenja! Današnji čas terja samo eno fronto, fronto proli komunizmu... To kličem v imenu trpečega slovenskega kmeta beli Ljubljani in vsemu narodu.
Struimo svoje vrste in zatrimo zločinski komunizem. Mi hočemo živeli, ne umreti. Zato pozivam v boj proti komunizmu vso, kar jo poštenega med nami!
Smrt komunizmu, a svoboda narodu!
Dr. Vita! Maaoliin:
Kaj obeta letošnji gruden
Meseca grudna so vreme ravna po učinku vej »vremenskih tovarn«. Ena takih tovarn se 11. ui|a nad široko Rusijo s središčem v Sibiriji. Ta prc.b'1 pokriva celinski zrak. ki jc suh in zato zelJ prozoren za toplotne žarke, po katerih zemlja od* daja svojo toploto v vsemirje. Zato ta vreni"ii-ka tovarna ustvarja ogromne množine mrzlega zraka, ki nato skuša zavzeti čim širše ptnlročje. Protiutež lomu mrzlemu viru je tropsko področje, kjer so ustvarjajo ogromne množine dfžja, ki zalaga oblačne zračne plaMi z obilico toplote, ki se je prej porabila za izhlapevanje. Velika vlažnost zraka obenem glavni pogoj, tla zrak postaja ncprozonii za toplotne zemeljske laike, medtem ko so senčni žarki le neznatno oslabljeni Tako sc tam kopi ,o ogromne množino toplega zraka, ki nato skuša prodreti 1111 čim širše področje. Omembe važno in zlasti za naše krajo je srP(jozcmsko jiodročje i" /a" llvski tok na Atlantiku. To so področja zimska »kurjave«, ker voda vsebuje zelo veliko toplote ia tako ogreva zrak Zato jo tukaj zrak lahek in ;>o|tt vodnih hlapov, kar povzroča razsežno deževje.
Pri nas jc torej vreme odvisno od zmage omenjenih vremenskih tovarn: sibirska zmaga pom^ silen mraz. sredozemska «11 atlantska zmaga "T pomeni milo deževno vreme, zmaga tropskega P00* ročj.i pomeni trajno toplo vreme P.d.	.
fpošlevaioč sedanjo vreme bi se dalo nw m t eno v načelu preračunali vreme ra decet11' • toda voltu časi nas pri tem ovirajo. Z.ilo se b zadovoljili le z naslednjim splošnim pregledom.
Vzorna zlatoporočenca
Te dni sla obhajala v krogu svoje družine zlato poroko zakonca Seljak Jože pd. Smrekar in njegova življenjska družica Frančiška roj. Hodnik na Nazorih nad Vrhniko v občini Pocl-lipa. Oba jubilanta sta trdni kmečki korenini in sta vzgojila svoje otroke v krernenite katoliško značaje. Naj jima Vsemogočni nakloni še mnogo let srečnega življenja!
d "Dietnim rojstva jc praznoval 12. novembra v svojem rojstnem kraju v Metliki slovenski pisatelj in pesnik Kngelbert (iangl.
d Za železničarje. Da se razdelitev premoga po režijski ceni prilagodi količinam, ki jili je določil Pokrajinski svet korporaeij in odobril Vis. komisar za Ljubljansko pokrajino, jo direktor v spisu enake številke odobril razdelitev premoga po režijski reni žel. uslužbenrem in upokojencem v naslednjih količinah: za eno osebo 900 kg premoga letno, za 2—3 osebe 1800 kg, za 4—6 oseb 2000 kg, za uradnike (oženjene) s 7 ali več člani rodbine 3000 kg, za zvaničnikc, služitelje in po-moJuo osebje (oženjene) s 7 ali več člani rodbino 20011 kg premoga letno. — Prav je, da pristojni činitelji preskrbe železničarjem v meslu in na deželi potrebno kurivo. Ker je na deželi še mnogo drugih državnih nameščencev in upokojencev, ki nimajo kuriva, prosimo ineroilajne kroge, da poskrile tudi trm nujno potrebno kurivo.
d Sredstvo proli podganam. Pišejo nam: Z debelo tekočim katranom ali kolnmazom zamažemo mišje luknje. Nobena podgana ali miš nc bo mogla skozi.
d Odlikovanje hrambovrer. Za svoje junaško zadržanje pred sovražnikom so dobili odlikovanje železnega Križa II. stopnje: Janez Kocbek iz Slud-kega vrha. Karel Repatec in Krnest Lorber iz Slraleka, Feliks Ncdeljko od Sv. Tomaža in Anion 'Irslenjak iz Ormoža. — Na vzhodnem bojišču sta | idla Janez Vinko in Franc Meglič, soseda iz Bu-dine pri Pluju.
d Za Veliko Nemčijo jo junaško padel na bojišču komaj 3.") letni vodja nemškega državnega zavoda za zgodovino v Berlinu dr. Kari Riliard Oamser.
d Srečna Postojna. V postojnskem okolišu kupiš fižol po 10—11 lir, krompir |>o 3 lire, jabolka pa po 5—6 lir kilogram. V gostilni dobiš znatno kosilo z Juho, dvema prikuhama ler obilnim tečnim zrezkom za 18 lir. Železniške zveze so normalne, saj ljudje lahko nemoleno in udobno potujejo po poslovnih opravkih na Reko, v Trst ali v norico.
Značaj decembra se ho odločil v času med 1. in 3. decembrom' kakor »e ho vreme (ukaj obrni-I", takšen ho v splošnem »e* december! Drugače lahko pričakujemo okoli 6. decembra obilne padavine, ln sicer pre| dež. nalo pa sneg. Okoli 13. decembra smemo pričakovali trajnejšega le-I»'ga vremena, ako bo med 1. in 3. decembrom k'izal mrzel december, potem bo ludi lukoj vladal osler mraz, drugače pa samo nočni mraz Nalo se ho vrnine spreobrnilo še okoli 1.V. 10. in 22. derem-hr'i. Za božič lahko pričakujemo milejše vreme, a v primeru toplega decembra (g. razdobje med 1 in decembrom I) pa celo odjugo. Toda lakoj po bo-Zl1'" (že okoli 27.) bomo nedvomno doživeli hud mrzli val z obilnim snegom in mrzlim velrom. Pri Uln kaže. da bo nekaj dni snežilo
NOVI GROBOVI
V Lindaru pri Pazinu v Istri so pokopali dijaka 7. razreda I. realne gimnazije v Ljubljani Borisa Lovrečiča. — V Grosupljem je umrla žena posestnika in mesarja Marija Javornik. — Na Viču so položili v grob Drmota Jožefo, vd. Kočar, roj. Valušnik. — V stiškem samostanu na Dolenjskem je 13. nov. odšel k Gospodu po večno plačilo g. župnik Matevž Dagarin. — V Borovnici so pokopali 28 letnega Toneta Majarona. — V Mirni na Dolenjskem je odšel v večnost posestnik in krojaški mojsler Rajinund Marin. — V Ljubljani so umrli: Marija Tralnik, vodja zemlj. knjige v pok. Primožič Leopold, zvaničnik fin. kontrole v pok. Ivan Gosak, tobačna upokojenka Ana Srakar, Andrej Rode, posestnik iz Strug Jožef Jesenko, žel. kurjač Valentin Zavašnik in Čevljarski mojster Avgust Skof. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi
d Sprejem strank na železniški dirckciji. Stranke se sprejemajo samo v dopoldanskih urah od 10—12. Stranko sprejemajo samo gg. direktor, pomočnik direktorja, načelniki in namestniki načelnikov.
d Z ljubljanskega vseučilišča. V zimskem semestru 1043-44 je bilo na vseh petih takultetah ljubljanske univerzo vpisanih do 1700 slušateljev in slušateljic. V prav častnem številu so so ljubljanski akademiki prijavili domobrancem in odšli k vojakom. Zato so bila predavanja v smislu odredbe predsednika pokrajinske uprave div. generala Kupni ka ukinjena. Zelo dobro je obiskana vsak dan vseučiliška knjižnica.
d Novo naredhe pristojnih činiteljev so izšle v časopisju pod sledečimi naslovi: Izvrševanje sodstva na o|ierui:ijskem ozemlju Jadranskega primerja; Naredba o postavitvi nemških svetovalcev; Preimenovanje Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. — »Službeni list« št. S)2 objavlja naredbo o postavitvi županov in občinskih sosvetov, naredbo o prenosu nekaterih postav na župane, naredbo o mandatnem postopanju županov v upravno-kazenskih stvareh, naredbo o občinskih uslužbencih in uredbo o občinski trošarini na alkoholne pijače.
d Do 25 cm visok sneg je zapadel te dni v Ljubljani in okoliri.
d Ko se je igral s patrono. Na Rakeku se Je spet primerila nesreča zaradi eksplozije bombe odnosno palrone. Sin žel. delavca, 8 letni Anton Milavec, je našel veliko palrono. Začel se je z njo igrati. Patrona mu je v rokah eksplodirala in mu hudo razmesarila levico.
d Pasjo meso za jagnjeliao. Črnoborzijanci so zadnji čas poslali zelo nesramni in so uvedli nove sleparske trike. Na črni borzi se pojavlja »jančje in kozličkovo meso«. Je drago. Toda neki gospod, ki si je zaželel dobre jagnjetine, se je silno oparil. Neznan črnoborzijanec mu je prinesel in prodal »pasje meso« za jagnjelino. Da je bilo meso pasje, je ugotovil strokovnjak.
d Razne nezgode. Železniški zavirač, 38 letni Peler Kotnik je bil na glavnem kolodvoru hudo poškodovan na desnem kolenu. — Upokojeni žel. strojevodja, (10 letni Polde Jezeršek ie na ljubljanski Celovški cesti spodrsnil in se močno poškodoval nu glavi. — Dušan Cvetkovič, 80 letni delavec iz Liuliljane, je pri padcu dobil poškodbe na glavi. Anton Milavec, 8 letni sin železničarja, si Je pri padcu zlomil levico. — Trobec Franc, 33 letni lesni trgovec v Kozarjah pri Ljubljani, si je pri stroju poškodoval prsle levice. — Pri popravljanju domače strehe je padla na glavo opeka 22 letni hčeri cerkovnika Frančiški Selanovi v Dobrunjah. — Na Stari Vrhniki je konj pritisnil 23 letnega hlapca Jožela Bajla tako močno ob drevo, da mu je zlo mil desnico.
d Nesreča nc počiva. Zadet od kapi in v ljubljansko bolnišnico prepeljani čevljarski mojsler A. škof je ono nedeljo umrl. — Mizarski stroj je 48-lelnemu mizarju Fr. Oblaku poškodoval prste levice. _ v Šmarju na Dolenjskem je 31 letnega posestnika Aniona Drohniča ugriznil v desnico pre-šič. Rana se je okužila. - Na Sapu pri Šmarju je nn glavni cesti povozil neznan kolesar 6 letnega posestnikovega sinčka Jožela Gllnška, ki ie bil močno poškodovan po vsem lelesu. - Z lestve |e padel in so hudo poškodoval po obrazu 17 letni arunžer Mirko Kušar. - V Horjulu je padel s stola in si zlomil levico 7 letni delavčev sin I rance
K°"d"staiersko nezgode. Pri vožnji z molornim kolesom se je ponesrečil gostilničar Štefan Pave-čič iz Kamnice. - Pri padcu si io zlomil rebrno >iosl delavec Janez Plderski iz Slov. Bistrico. -
i—tU

Kralj se je končno močno razjezil na vse skupaj in 5e sam nase. Dal je po meslu pribiti razglas, na katerem je pisalo: »Kontur se od sedaj naprej ne bi posrečilo ozdraviti kralja, bo obglavljen na javnem trgu, vpričo tamkaj zbranega ljudstva...« ln ljudje so sc nasmihali in zmajali z glavo.
Živel pa je v mali vasici ob meji lega mogočnega kraljestva reven kočar s kopico olrok in lepo mlado ženo. Siromak je neko jutro stal ob oknu svoje revne izbe in premišljal bedo, ki ga jc morila že vse življenje. Itad bi poslal bogat, silno bogat. Žene ni bilo doma; olroci pa so te vsi spali. Knr zasliši korake ua cesti za hišo.
Prihajal je postopač in delomrzneS berač Malha, ki se je uslavil pred bajto, se smejal in glasna govoril sam s seboj. Kočar je prisluhnil — in il beračevega govora je posnel, za kaj gre.
Akrobati in akrobacije
Kaj pomenita tujki v naslovu te*'a član-eifn, kažejo pričujoče slike. V preteklem času smo neredko opazovali akrobate iti njili drzna dejanja v raznih cirkuzih, pu tudi drugod so kazali akrobati svojo izvežbanost. Akrobat biti. je grenek kruh, saj ga spremlja večinoma Fmrtna nevarnost. Tudi slovenski akrobati so že nastopili pred občinstvom, tako v Ljubljani,
kakor v nekaterih krajih podeželja. Tako Ljubljančani kakor tudi podeželani so se za nastope domačih akrobatov zelo zanimali, kar je pričala velika udeležba pri nastopili. Na ljubljanskem velesejmu so bili svoje dni drzni nastopi akrobatov zelo privlačna točka za mlade in stare. Vojna pa je seveda uvrstila razne vrste akrobatov med vojake in junake v blagor domovine.
Akrobacije na Viču	Akrobat p Tivoliju v Ljubljani na kolenu o
zručnili višavah
! /js
Celjski akrobati kuiejo svojo umetnost
Akrobati ir 'JrHc* pri !.Jub!)t„,t
Ples na vrvi
V. Mionl - V. Lovšin
Zgodovinski roman li časov sv. Pavla
Izmael še ni bil odšel, ko je vrnlar dovolil Ozeju, tla vstopi v sobo velikega duhovnika.
Kar pobesnel je Anuniju, ko je videl vstopiti obiskovalcu; preveč je bil zaposlen s svojimi mislimi, ki so bile tako razveseljive; sedaj ni imel nobenega tekmeca, nobenega rivala, ki bi ga motil v najvišji časti. Ne more se torej braniti, da ga ne bi sprejel; Ozej mu je bil obljubil, da bo umoril Pavla. Ni smel torej drezati v občutljivost, da bi bil z njim robat. Podobne prcuapeteže je treba obvladati; morda ga bo še potreboval.
Kolikšno je bilo torej njegovo presenečenje, ko ga mladenič vpraša s strastnim glasom:
»Ali je res, da si zaročil svojo hčer?«
Veliki duhovnik gn je kar prcbudul z očmi, polnimi je/e in preziru:
»S kakšno pravico vprašuješ?«
»Ljubim jo! Danes te hočem poprositi, da mi jo duš za ženo. Ko sem čakal, sem jo videl in dozdeva se mi, da ne bo mogla biti moja, ker jo hočeš dati drugemu,« odgovori mladenič, še .vedno zelo razburjen.
»Tistemu, ki gn ona ljubil Ni si slabo izbrala! Lep mladenič in bogat po dohodkih.« si misli Ananija, prepričan, da je Ozej tisti ljubljenec, katerega je bila hčerka namignila.
Ni seveda tega rekel mladeniču, marveč planil:
»Predrzne?! Sevedu? Ti si si domišljal, da jo bom dal tebi?«
»To ni nikaka drznost. Ako si ti iz Aronove hiše, sem jaz Kuhenovega rodu; ako si ti bogat, sem tudi jaz. Ali naj ti povem, koliko imam? Osem hiš v meslu, dve vili in šestdeset parov volov...«
»Dovolj, dovolj!« odgovori veliki duhovnik zapovedovalno. >.\ii duhovniki dajemo svoje ličere za žene duhovnikom; da jo osrečiš si morda prekosil razliko rodu. Ti si poleg tega farizej in ubežnik od saducejev, h katerim si pri-imiLil šc pred nekaj meseci in pozubljaš morda, *ako so mi farizeji zoprni?«
»Daj mi Rahelo in prisegam ti pri Bogu naših očetov, dn zapustim farizeje in se povrnem k saducejem, katerim sem pripadal dolgo časa.«
»Slabo si naredil, da si sc ločil od nas. Sedaj ni več mogoče.«
»Ali si jo že zaročil?« vzklikne mladenič.
Veliki duhovnik nekaj časa omahuje. Ne bi dal hčerke Ozejn. četudi hi ne imel obveznosti z Izmnelom. Mislil si je pa, da bi se ga lahko poslu/il v svoje namene in reče:
»Ni še odločeno...«
»Življenje mi vračaš. Uniči pogodbo in mi daj svojo hčer. Osrečil jo bom. Zahtevaj doto, kakor veš. Ali hočeš, da ji dam polovico svojega imetja? Dobila ga bo. Ali hočeš vse? Tudi vse ji dum.«
»Kaj poreče mož, kateremu sem jo tuko rekoč zaročil?«
»Nuj reče, kar hoče.«
»Beseda velikega duhovniku?«
»Osreči svojo hčer. Ali pozna svojega bodočega zaročenca?«
»Da.«
»In ga ljubi? Beci, da ga ne ljubi. Ne more, ne sme ga ljubiti!« vzklikne mladenič, ki je že ves iz sebe.
»Ne vem, ali ga ljubi. Oče ne vprašuje hčere, kadar jo obljubi zu nevesto in dekle mora »prejeli zaročenca, ki ji ga je oče izbral.«
»Tako se ne postopa,« ugovarja mladenič.
»Vsi lako delajo. Nihčer ni vprašal Rebeke, n'i ljubi Izaka, našega očeta. Ni ga tudi mog a ljubiti, ker gn ni poznala, pa vendar nt bila nobena žena bolj srečna od nje. In ali jc bilo drugače z Abrahamom in drugimi očaki?«
»Torej?...« pritiska mladenič, ki se ta trenutek ni brigal za očake in preroke. Hotel je Je vedeti, nli mu bo dal veliki duhovnik ljubljeno hčerko.
Toda nko je bil on zaletel, je bil Ananija ■»"lik lisjak.
»Tvoj predlog mi prilinjn nekoliko nepri-čukovnno. Dovoli, da ga premislim,« pravi.
»Odgovori takoj!« pritiska mladenič.
ROHELH
»Moram vprašati Rahelo, dn se prepričam, ali te ljubi. Nočem je onesrečiti.«
»Oče nikoli ne vpraša hčere, marveč jo prisili vzeti možu, ki ji ga je on izbral,« ugovarja mladenič.
Veliki duhovnik se zvito smeje.
»lako? Malo prej si me pu prijemal, zakaj nisem vprašal hčerke, ko sem jo hotel zaročiti z drugim, seduj pa nočeš, da bi jo vprašal na tvoj račun?« se navihano šali.
»Vprašaj jo takoj,« gu prosi Ozej nepo-trpežljivo.
»Kak vrag ti je stopil v glavo? Take stvari se opravljajo mirno. Pretehtal bom trezno tvoje vprašanje; ko dobim pojasnila o tebi in tvojem imetju, bom govoril s hčerko. Ne vem pu šc, kuko boui uredil zadevo z drugim.«
»Bom jaz. poruvnall Kdo je?«
»Za ime boš izvedel na dan, ko ga hom zaročil z Rahelo, sicer ga ne boš nikoli izvedel. Ne prenaglimo sc. Pretehtal bom tvoje vprašanje nu isti način, kakor bom precenil vprašanje drugega. Ne rečem ti ne. niti da, prihranim si, da ti ob svojem čiisu dam odgovor, ki bo predvsem odvisen ne od tebe, marveč od mene in moje hčerke.«
»Zakaj ne od mene?« plane Ozej.
»Prouči pravila pogodb. Ti iščeš svojih koristi, jaz. pa svojih in svoje hčerke. Ti hočeš biti srečen in imaš prav. /beri torej med izraelskimi hčerami tisto, ki ti ugaja.«
»Sem že izbral.«
»jaz hočem osrečiti svojo hčer. Izbral bom med Izraelovimi sinovi moža, ki bo nje vreden. Ti si farizej. Prosi Gospoda, da se moja izbira strne s tvojo in kukor si ti izbral mojo hčer, da jaz izberem tebe.«
»To ie odvisno od tebe.«
»Vsekakor! In ob svojem času dobiš odgovor.«
» lega hočem še danes!«
»Danes? Jutri so Binkošti in imam drugih opravkov. Hočem mirno premisliti. Zadeva ni tako pereča. Odgovor dobiš v dveh ali treh tednih.«
»Trpel bom smrtne bolečine.«
»Pomiri se, pomiri!«
»Ali moram izstopiti iz strunkc larizejev?«
»Čakaj moje odločbe, da si ne boš delal praznih upov. !n potem moram dunes misliti na Savla, izdajalca. Ali si nisi ti menda zudal nalogo, da ga kaznuješ?« •
»Ali ti to želiš?«
»To bi bila dobra preskušnja za tvojo gorečnost za dobro stvar. Ne skrivam ti, koliko bi ti koristilo to v mojih iil moje hčere očeh, ki sovraži odpadnika.« pripomni veliki duhovnik, želeč izrabiti strast Ozeja, da bi iz njega napravil orodje za lastno maščevanje.
»Ali ini zagotoviš njeno roko. ako gn kaznujem, knkor je Suni obljubil roko Mikole Davidu, ako umori velikana?« vpraša Ozej za-upno.
»Ne vežem se z nobeno obljubo, toda nc prikrivam ti, ponavljam, da bo to koristilo tvoji zadevi. Glej zuto, du ni dovolj, če bo le pri-moran zupustiti mesto. To je premalo. Ne gre snino zu to, dn tu uničimo kvarno delovanje, mnrveč še bolj v diaspori. 'lam napravijo grozno gorje. Tu v mestu si ne bo drznil širiti svojega pogubnega nauka, sovražnega Mojzesu in Postavi, ko govori sinovom Izraela: ,Ne obrezujte svojih sinov,' ker dobro ve, da bi razblini ljudstvo, ki bi gu umorilo; todu drugod v Aziji in Macedoni ji, napravlja veliko gorje. I reba mu je torej zapreti usta in gn onemogočiti, du bi še govoril; samo mrtvi ne govore.«
»Knko naj gu prisilimo k molku?«
»Mene sprašuješ? Sam mudi. Jaz bom storil, kolikor mi dovoljuje moje duhovništvo: ti pa glej, nko moreš in hočeš "pomagali, vedi tudi. da ti ne dam nobenega naloga in dn ne nastopaš v mojem imenu. Brez dvoma te žene k temu farizejski! gorečnost in ljubezen, ki jo gojiš do vere svojih očetov. Toda ako boš prišel k meni in mi reke!: .Posrečilo se mi je, da je zdaj neškodljiv,' ti bom odgovoril: To je velik uspeli v tvoj prid in ko bom prrtehtal tvoje zasluge in one tvojega tekmeca, bom upošteval tvo-
veliko in plemenito dejanje,« reče zviti starec, ki se ni hotel na noben način razgaliti. Ni se smelo reči, da je imel on prste med uporom proti Puvlu, ker, ako bi se ne posrečil in ako bi tribun Lizija poizvedovul za povzročitelji umora — veliki duhovnik je dobro vedel, da je Pavel rimski državljan in zločin proti osebi uli življenju rimskega državljuna je bil zelo strogo kaznovan — bi nihče ne mogel reči: Ravnali smo na povelje velikega duhovnika.
Ozej se je dal speljati na limanice.
»Zadovoljen boš z menoj in nadejam se, da ni daleč dan, ko te bom luliko klicni oče,« odgovori.
Odšel je iz palače velikega duhovnika in se vrnil v svojo hišo, kjer ie odložil farizejsko obleko, obeske, rese, čopke in male zvitke Postave.
Farizeji so z začudenjem ugotovili, da so ni več oblačil po njihovo.
Vprašali so ga:
»Zakaj si odložil resice in čopke?«
»Zaradi splošnegu blagra,« je odgovarjal in ker ni znal molčati, je namigaval na plemenito dejanje, ki ga je hotel izvršiti v korist svojega ljudstvu in svoje vere; dejanje, katerega bodo furizeji hvalili in cenili, ako se mu bo posrečilo!
»Zakaj si pa odložil resice in čopke?« so pritiskali uani.
»Iz previdnosti. Moj drzni poskus se lahko ponesreči; je zelo težak in zahteva mnogo napora in izredno napetost živcev. Ne maram pa, da bi se mogoč neuspeh pripisoval celi stranki. Ako bom pa videl, da se bo posrečil, bom zopet vzel resice in čopke in moje dejanje bo v sluvo vse naše slavne stranke,« pravi mladenič, ki ni hotel še prelomiti s farizeji in bi bil rad slaven.
Se tn večer je začel obiskovati nekatere svoje prijatelje.
9. poglavje Slava Postave
Binkošti so obhajali z obredno slovesnostjo. Duhovniki so večkrat trobili na srebrne tromlie, s katerimi so vabili vernike k svetim obredom in v templju je bila nepopisna gneča. Veliki duhovnik je slovesno prišel v tempelj v spremstvu tisočev duhovnikov in levitov. Blesk oblačil, mogočnost kadila, vzvišenost časti, sij božjega, ki je prevezoval čelo, vse je napravljalo globok vtis na romarje, ki niso še nikoli videli kaj takegu, medtem ko so ti iz Jeruzalemu škrtali z zobmi. Predobro so poznali Anunija in so vedeli, da se skriva pod masko maziljene pobožnosti pokvarjeno srce; vedeli so, da je bil veliki duhovnik navaden koristolovec, kateremu je bilo vse na prodaj; prodal bi tudi Mozesa in preroke, ako bi našel kupcu, in ni verje! v obrede, ki jih je izvrševal.
Petje je bilo slovesno bolj kot kdaj: tisoči in tisoči dobro uglašenih glasov: duhovniki, leviti in sinovi duhovnikov, mladeniči, ki se pripravljajo v templju na bodočo službo, so peli »Hale!« in velike liturgične psalme o slovesnosti. Darovali so številne brezmadežne žrtve in beli dim kudiln, ki se je valil v velikih oblakih nad zlatim oltarjem v Svetem, se je mešal z ostrim dimom številnih žrtev, ki 60 jih polagali na oltar za žgavne daritve in se dvigal proti nebu, razširjajoč nad mestom zdaj prijeten vonj, zdaj oster duh praženega mesa.
Vsako žrtev so pozdravili s slovesnim petjem; hvalnice veselja so prihajale iz. tisoč ust, kudar koli je nož velikega duhovnika zabodel jagnje; hvalnice veselja, kadar je izlil na oltar kri, zbrano v zlate kupe, ali je z njo poškropil ljudstvo.
Romarji so bili ginjeni in navdušeni nad veličastnim obredom na čast Najvišjega veli-čnstva. — »Gospod,« so vzklikali. — »Kako veliko in čudovito je tvoje Ime!« — Bili so ponosni, dn so Judje; njihovo srce je poskakovalo v svetem navdušenju in tempelj je bil se nadalje vez, ki je združevala Jude vsega sveta v eno samo. veliko družino, prebujala njihovo versko navdušenje in ga držala v napetosti do blaznosti.
*
Pavel je dobil že zjutraj nekaj obiskov.
Najprej je prišel Natunael, da bi povedal zgodbo svoje ljubezni. Apostol ga postmša s potrpežljivostjo, ki mu je bila lastna in ko m!v denič konča svoje pripovedovanje, gu ljuoiso vpraša:
»Ali dcklica veruje?« ^ pilhodnj,„
Stran 10.
21.	junija. Danes mi je še huje. Bolan sem, sam in brez vsake pomoči! Mojo misli so se dvignile k Bogu ... Zdi se mi, da se mi blede, ker ne vem, kaj govorim. Bržkone se mi jc dolgo bledlo. Ne spominiam sc drugega, kot da sem siino trpel, nc Ja bi se mogel ganiti z ležišča
22.	junija. Počutim se nekoliko bo!|e. Kliub temu pa se bojim, da se bo bolezen poslabšala. Nobenega ijravile nimam!
23.	junija. Zopet se počutim slabo, zelo slabo. Ves se tresem in zdi se mi, da mi bo počila glavo...
24.	junija. Nekoliko bolje.
25.	junija. Še vedno me trese mrzlica. Včasih me trese mraz, nato pa me kuha vročina. Ves sem premočen cd potu Že šest dni n*em ničesar zavžil. Umirim od žeje ..
26.	junija. Bolie. Ker doma nisem ime! več zaloge, sem pojedel kos pre-pečenca in odšel na lov, čeprav sem bil tako slaboten, da sem se kar opotekal.
Kako sem se čutil nesrečnegal Na lovu pa sem imel srečo. Nedaleč od doma sm zagledal kozo in io ustrelil. Z veliko težavo sem jo privlekel domov, odrezal kos mesa in ga spekel na ražnju Mnogo bobe bi bilo, če bi mogel meso skuhati, da bi imel juho. A žal. nisem imel lonca, v katerem bi ga lahko skuhal.
27.	junija. Zopet me trese huda mrzlica. Ves dan sem moral ostati v postelji brez iedi in brez pijače. Umiral sem od žeje, a nisem imel toliko moči, do bi šel po vodo. Molil sem. a zopet se mi ie začelo blesti. Od časa do časa sem vzkliknil: »Moj Bog. usmili se me, pomagaj mil Nikal me ne zapusti!«
Mislim, da sem trpel dobre tri ure. nato pa ie napad popustil in zaspal sem Zbudil sem se sredi noči. Čutil sem, da mi je mnogo bolje, o bil sem še silno slaboten. Mučila me je strašna žeja. Moral esm potrpeti, ker nisem imel v hiši niti kapljiec vode. Znova sem zaspal in sanjal,
Kako strašne sanje! Sedel sem na tleh pred votlino. Iz črnega oblaka je stopil orjaški človek obdan s plame-rjm in se mi bližal Žar ognia mi je jemal vid. Njegov obraz je bi! strašen, Ko se je z nogo dotaknil zemlje, se je ta stresla, kakor ob potresu. Vse okrog njega je bilo v ognju... Ko je dospel na zemlio, se mi ie začel bližati z dolgo sulico v roki, V razdalji nekaj korakov je obstal in mi de:al: »Ker se po tolikih preizkušnjah še nočeš spokoriti, umri!« Po teh besedah je dvignil sulico in ...
Kri k n i I sem od strahu in se prebudil. Nemogoče mi je popisati svoje občutke v tem trenutku Vesel sem, da so bile le sanje: kliub temu sem še doltfo ves trepetal od strahu.
Žal, v meni res ni bilo več strahu božjega... Verska načela, ki mi jih je vcepila v srce dobra mamica, so (bledela. Pozabil sem nanjo v osmih
letih pustolovskega življenja, sredi ljudi brez vere in brez poštenja, pri katerih je kletev bila na dnevnem redu. V«-a ta leta nisem niti enkrat molil. Povej mi s kom občuješ, pa ti povem kdo si, pravi pregovor. Sram me je priznati; v tej družbi sem se tudi sam naučil preklinjati. Sram me je, k?jti kletev je najnizkotnejši izbruh pokvarjnih in hudobnih liudi . . . Ker sem preveč zaupal v lasUlo moč in sposobnost, sem mislil, da lahko zadostujem samemu sebi.
Res sem 6e spomnil na Boga, ko sem bil v nevarnosti, da utonem. A to sem storil le iz strahu, nikakor pa ne z iskrenim zaupanjem vanj. ludi tukaj na otoku sem se večkrat spomnil nanj; bili so to le trenutni čustveni izlivi, ni pa bilo v njih vdanosti v voljo božjo.
Ko sem se vživel v svoj novi po-lo^ai in sem uvidel, da bom moral živeti na tem otoku v popolni samoti. daleč od ljudi, brez upanja na pomoč in rešitev, je malodu&nost polagoma izginila, posebno ko sem spoznal, da bom tukaj lahko živel, ne da bi se mi bilo treba bati, da bom moral trpeti pomanjkanje živeža. Ta gotov061 me je popolnoma umirila. Z vso vnemo sem se spravil na delo. Miti niilo nisem pomislil, da ie to nesrečo dopustil dobri Bog, da bi se skesal in vrnil na pravo pot Kako sem bil hudoben, da sem zaradi svoje muhavosti in trme prizadejal toliko žalosti dobrim staršem!..,
Pripovedoval sem že, kakšen vtis je noredila name pšenica, ki je vzklila brez moje vednosti Toda tudi ta vtis je kmalu zbledel in zadovoljil sem se s tem, da sem dogodek pripisal golemu slučaju. Slučaj — kako prazna ;e ta beseda, a vendar se ' 1 h -komiselni človek tako pogosto zateče k njej.
Tudi potres je naredil globok vtis mine 'n me spomnil na Boga \ tudi od tega dogodka je ostal v meni le spomin in strah. Nesrečni Robinzon!
Ko pa sem zbolel in mi je v dolgih nočeh brez spanja stala smrt pred očmi, tedaj se mi je končno prebudila vest. Zavedel sem se dejstva, da bo moja duša, ko se loči od telesa, živela še naprej in da bo njeno življenje lako, kakršno ji bom pripravil s svojimi zasluženji ali krivd mii na zemlji. Tedaj pa sem zoiel moliti z vso iskrenostjo. Ker že nisem mogel z ustnicami, sem govoril v mislih: »O Bog, moj Stvarnik ir Gospod, usmili se me!... Kako skrivnostna in nedoumljiva so tvoja pota!... Naj umrern, če je tako tvoja volja. Vendar pa te prosim, ne daj, da bi moral dolgo trpeli tukaj sam... popolnoma sami.,,
Jok je dušil besede. A kaj je bilo treba besed? Saj Bog vidi v srce in moje srce je zdaj bilo popolnoma is-ntno Da, trpljenje je svets, ker n#s približuje Bogu. Sreča pa nas nemalokrat oddaljuje od njega.
Vse svoje življenje sem iog'edal v živih slikah pred 6eboj. Spomnil sem se na očetove in moterine opomine, "»pomnil sm se na trpljenje, ki sem ga jima povzročil... 0, kako resnič-I no je, da mora človek prej ali slej
žeti to, kar je sejal. Solze, ki jih zaradi hudobije otrok prelijejo starši, se spremenijo v prokletstvo. Ne. starši ne kolnejo nehvaležnega otroka, ki jim jc ranil srce; v hudobnem dejanju samem je prokletstvo, ki se mu ni mogoče izogniti. Prej ali slej človek zanje to, kar je sejal; ta žetev pa jc pomnožena ..,
Naj mi čilatelj ne zameri tega priznanja. Naj bo to moje kesanje opomin mladini.. Otroci, nikar ne ža-lostite svojih starše^ — in Bog vas bo blagoslovd.
Sveto pismo.
28. junija. Spanje me ie okrepilo. Ko me ie popustila mrzlica, sein vstal iz postelje. Se vedno sem bil pot vtisom strašnih Min j. Ko pa sem se spomnil na to, da se mrzlica lahko zopet pojavi, sem za nekaj časa pozabil nanje in začel pripravljati tečno hrano. Od.šel sem tudi po vodo, ki sem jo ob napadu mrzlice lako silno pogrešal. Zato sem postavil na mizo poleg postelje velik vrč sveže vode in stekleničico ruma. Spekel sem si ko« mesa, a pojedel sem ga prav malo. Bil sem slaboten in tudi duševno zelo potrt, delotna zaradi sanj, ki so mi neprestano živo stale pred očmi, deloma zaradi svojega žalostnega položaja, kakor tudi zaradi bojazni, da se napad mrzlice zopet ponovi.
Za večerjo 6cm si ogrel v pepelu tri želvina jajca. Po večerji sem od*eI na prosto, a bil sem tako izčrpan, da sm le z veliko težavo nosil puško, svojo neločljivo tovarišico. Kmalu sem se tako utrudil, da sem moral sesti v travo Žalostno sem gledal mirno morsko gladino in mislil:
Kaj je ta zemlja in morje? . Odkod izhajata?... Kaj sem jaz?... Kaj so vse stvari, liudie in živali?.,. Odkod izhajajo? Odkod smo? . . . Čemu smo na 6vetu... Kaj jc naša naloga?... Kam gremo?...
Zaprl sem oči in se zamislil... Iz globine duše se mi je izvil vzklik:
»Bog je!«
»Bog jel« se mi je zdelo, da se oglaša odmev zemlje. »Bog jc!« ie ponavljalo morje. »Bog je!« je govoril tudi neizmerni nebesni svod, odgo-varjaioč mojemu srcu.
Moja duša 6e ni čutila več sama na svetu. V tej neizmerni veličini neba in morja so v pestri harmoniji odmevale besede: »Bog je! Bog je!«
Ves potolažen in pomirjen Min začel razmišljati:
»Če je Bog in če je on vse ustvaril, je storil to brez dvoma z določenim namenom Ali je mogel božji razum delati manj modro od človeškega? Kateri človek dela brez cilja, brez namena?.,. Ce pa je Bog ustvaril vse z določenim namenom, mora tudi vse podpirati in voditi do doseže ta namen ... Ali more ta namen biti slab?... To je nemogoče, ker je Bog moder in dober. Tudi sred.t'* ki se jih poslužuje morejo biti le dobra ... Ce bi temu ne bilo tako, potem bi se moral tudi Bog opirati na načelo, ki ga vsak pošten človek obsoja, da namreč namen posvečuje sredstval...«
Tudi jaz sem, kikor vsaka druga stvar, neznatno sredstvo, ki ga je
Stev. 4.1
ustvaril za dosego svojega namena. Res jc, da ne vem, kako bom pri. pomogcl, da Bog doseže svoj naniea s tem, da me je postavil v to samoto. Dva razloga, zakaj me je privedei semkaj, pa sta mi jasna. Ne samo, d» je bila to zaslužena kazen, na ta način mi je zabranil, da bi še grešil ia zavajal še druge na slabo pol. Koliko ubogih in nesrečnih zamorcev bi trpelo. če bi se mi bilo posrečilo izvesti načrt, zaradi katerega sein odpotoval iz Brazilije. S kolikimi zločini bi se omadeževali... Koliko prokletstvo bi priklical na svoje otroke, če bi jira zapustil bogastvo, ki bi se ga držal« solze in kril... Kaj pa moja duša?..,
Ob tem razmišljanju se mi je diri umirila. Zavest, da me ne teži toliko krivde kot bi me lahko, je vplivala kakor balzam in napolnila dušo z neizmerno hvaležnostjo do Gospoda.
»Zahvaljujem sc ti. moj Bog, da si me rešil!« sem vzkliknil in se zjokal.
Se nikdar v življenju nisem prelival tako sladkih in svetih solz Bil« so solze iskrene hvaležnosti do Boga, mojega najvišjega Gospoda in naj-dobrotljivejšcga Očeta.
Vstal sem in sc vrnil proti domu i trdnim korakom, kakor da bi sploh nc bil nikdar bolan. Doma sem še nekaj časa pospravljal, nato pa stm prižgal svetilko, ki sem jo naredil iz pločevinaste škatlje. Nisem še hotel iti v posteljo. Kar bal sem se je. po vsem tem, kar sem v n;ej trpel. Česa naj se lotim? Sinila mi je v glavo dobra misel. Ker sem se še vedno bal, da me znova napade mrzlica, se:a se spomnil, da so v Braziliji uporab-Ijali proti mrzlici tobak. Vedel sem, da ga imam nekje spravljenega. A kje neki? Poiščimo ga! . .. V prvem zaboju, ki sem ga odprl, sem našel velik zavoj tobaka. Obenem sem vzel iz zaboja tudi en izvod svetega pisma in i/a položil na mizo.
Bil sem v zadregi, ker nisem vetkt, kako naj mi tobak služi kot zdravilo. Vzel sem nekoliko nepredelanega tobaka v usta in ga začel žvečiti. A po tem sem se čutil še bolj oslabljenega. Nekoliko sem ga namočil v rumu. z namenom, da ga izpijem, ko pojdem v posteljo. Nekaj listov pa sem vrgel na žerjavico in sc sklonil nad dim ter ga vdihaval, dokler sem le mogel vzdržati.
Med lem pripravljanjem sem odprl sveto pismo in ga začel čitati. Ker pa sem bil ves omamljen od tobaka, nisem mogel čitati s premislekom. Spominjam se samo. da so bile prve besede, ki sem jih prečital, sledeče: • Kliči me v potrebi; rešil le bom m ti me boš slavil. Te besede so bi e kakor nalašč zame in so mi ostal« neizbrisno v spominu
Ker je bilo že pozno in sem bil ves omamljen, sem se odločil, da grem spat. Toda nocoj se nisem vrgel na posteljo kakor žival; pokleknil sem, sklonil glavo na sveto pismo in molil. Ponavljal sem preproste molitvice, ki me jih je naučila mati, ko sem bil še otrok.
Pokleknil sem, sklonil glovo in
(Daljo prihodnji«.)
dOmcki do.hv
Poljske opekarne
Ing. 2upec Franjo.
(Dalje.)
Ko jo kopa postavljena, zakurimo v ustjih kurilnih kanalov ogenj, in sicer z žaganjem ali r šibjem. Ko ogenj že nekaj ur gori, zazidamo ustja kanalov toliko, da ostanejo za dotok zraka samo odprtine v kvadratu 8X8cm. Z nasipi zemlje pred zračne kanale lahko reguliramo dotok zraka. Ce je kakšna stran zakurjene peči močno izpostavljena vetru in se je tam zbog tega ogenj premočno podnctil, jo zavarujemo pred vetrom s slamnjačaini ali plahtami in če je potrebno, zapremo še zračne odprtine. — Ogenj lahko usmerimo na drugo stran kope tudi tako, da na nasprotni strani odkrušimo omet. Ce se je zaradi notranjega pritiska kakšna sterfh močno izbočila, jo moramo podpreti.z močnimi podporami.
l'o 8 do 10 dnevih se žerjavica dvigne do vrha, ki ga lakoj pokrijemo s suho zemljo. Ko je ogenj popolnoma ugasnil, se mora peč hladili 10 do 14 dni, potem jo šele smemo pričeli razdirati.
Slaba stran žganja v kopah je, da ni vsa opeka enakomerno žgana, pa četudi smo kopo postavili še tako skrbno in ogenj regulirali v danih mejah. Največja vročina vlada v sredini, medlem ko na krajih uhaja skozi stene. Zato dobimo v sredini močno žgano opeko, na krajih pa skoraj surovo. Ce smo dali glede na topljivost ilovice preveč premoga, potem se v sredini ceči veliko opeke celo stopi. 10 do 20% opeke se v kopah običajno tudi polonij. Spreten opečni inujsler zna t« presoditi, koliko mora dali premoga. In če se je žganje prve kope ponesrečilo, mora pri žganju druge dobiti že precej enakomerno žgano opeko.
Da se opeka po taljenju ne sprime, kar se lahko zgodi, če se ogenj zelo razplamti, posujejo po navadi izkušeni opečni mojstri med premog nekoliko linega peska. Ta pesek pada niel kurjenem pomešan s pepelom skozi opečne špranje in prepreči, da se opeka ne sprime.
V pokrajinah, kjer kope kurimo z drvmi, Jfh postavimo samo 22 do 24 plasti visoko. Vmesni prostor med kurilnimi kanali pa je širok za 4 opečne dolžine. Obodni zid nadomestimo s dasljo zidakov, ki jih zlagamo ležeče mega vrh drugega in naredimo sleno, ki ima debelino opečne dolžine. Krov ko|w> istolnko sestavimo iz eno ali dveh plasti leži če zloženih zidakov. Slran-ki steni ali bolje rečeno čelni steni kope omečemo z ilovnatim ometom.
Da se opeka do dobra izsuši, kurimo v začetku z lahnim ognjem, pri čemer vroči plini in para uhajajo tudi ob glavnih dveh slenah s kurilnimi jaški, ki nista ometani. Ko se opeka popolnoma iiosuši in dovoli segreje — kar se zgodi ]*> približno tridnevnem kurjenju — potem še tretjo stran otnečcmo in kurimo snuo i ene strani. Ko so drva pogorela do nasprotne stene, ki je bila do sedaj zaprta, odpremo kuriščne kanale v tej steni in naložimo drva, kanale pa zopet zapremo.
Ko je opeka na strani odprte stene dovoli žgana, tesno zazidamo in omečemo ust ie kanalov v njej in jih odpremo v nasprotni steni. Iz te strani kurimo polem toliko časa. da je vsa opeka v peči žgana. Kurjač mora med kurjenjem skrbno paziti na krov kope, da ga takoj pokrije z zemljo, kjer se pojavi skoz krov ogenj. Na ta način lahko precej dobro uravnava ogenj, da |e povsod v peči enakomeren.
Poljske opekarne obratujejo obifaino od 15. "Prila do 15. oktobra. V tem času lahko izdela fi mož v akordu približno 400.000 opek. Ti delav-ci si porazdele delo lako: prvi oblikuje opeko, drugi prinaša obdelano ilovico, tretji odnaša oblikovano opeko, četrti zlaga opeko v sušilnicah, Pfti dovaža ilovico na pod za gnetenje. šesti gne;
ilovico. Pri žganju opeke in oskrbovanju ppfi {'' zaposlenih II do 12 delavcev. Veliko teh del 'aliko opravljajo tudi otroci.
Obratovanje peči
a) Vlaganje zidakov v peč: Da porabimo čim manj goriva in da dobi žfjn-nn opeka lepo rdečo barvo, moramo žgali le popolnoma suhe zidake. Mokri zidaki dobo pri žga-
nju nečisto, ali celo lisasto barvo in žgana opeka ne zveni, ampak klopoče.
Da opeko dobro žgemo, mora biti pravilno vložena, in sicer moramo pri vlaganju upoštevati sledeče:
1.	kašno peč imamo (z obokom ali brez oboka),
2.	kakšne vrste opeko žgemo;
3.	kakšno ilovico uporabljamo in kako se ta zadrži pri žganju;
4.	kakšne vrste kurivo uporabljamo.
V vsakem primeru moramo vložiti zidake v peč tako, da plamen lahko enakomerno prodira skozi nje proti dimničnim odprtinam. Zato jih pri vlaganju skladamo križema in med opekami puščamo prazne prostore 1 do 2 cm. Na ta način lahko izpuhteva tudi iz opeke izhlapevajoča para. Okrog kurišč puščamo med vloženimi zidaki največje presledke. V odprtih pečeh (brez oboka) vlagamo zidake proti vrhu zmiraj gosteje, pa tudi ob stenah jih vložimo bolj na gosto.
Glede na vrsto opeke vlagamo strešno opeko veliko bolj na gosto kot običajne zidake. Ni pa dobro, če vlagamo strešnike čez celo širino peči. Zaradi skrčenja ilovice pri žganju se vrste po-
na vsakih 50 strešnikov navadno opeko tako, da se nahajajo ti v neke vrste omarah.
_ Kolikšen je poveš opeke, naj nam pove sledeči primer: recimo, da smo strešno opeko vložili čez celo širino peči, ki znaša na primer 2.40 m. Ako upoštevamo, da se opeka pri žganju skrči za 2%, potem se vrsta zloženih strešnikov zrahlja za 6 cm. Pri tem zrahljanju bi se torej strešniki že precej nagnili.
Za način vlaganja opeke v peči pride v po-štev tudi vrsta kuriva. V pečeh, kjer kurimo s kurivom, ki da dolgi plamen (to kurivo vsebuje dosti vodika) kot na primer: les, šota, rjavi premog, vlagamo zidake na redko. Pri uporabi kuriva, ki da kratek plamen (to kurivo vsebuje veliko ogljika), kot na primer: črni premog, koks, pa vlagamo zidake veliko bolj na gosto.
Ko je peč polna do vrha, jo dobro pokrijemo — če imamo odprto peč — s plastjo zemlje ali ilovice, v katero napravimo potrebne odprtine za dim in vodno paro. Nato zadelamo še oboje vrata, in sicer jih zazidamo na sledeči način:
Na notranji strani vrat zazidamo v pusti ilovnati malti steno z debelino pol opeke. V razdalji 20 cm od te stene napravimo drug zid iz same opeke, vmesni prostor pa zapolnimo s suhim peskom, in sicer prav do vrha vrat. Na zunanji strani omečemo zid z ilovnato malto.
(Dalje prihodnjič.)
Ivan čebul
Med slovenskimi misijonarji v Ameriki je znamenito tudi ime Ivana Čebula, Čebul se je rodil i. 1832. v Velesovem na Gorenjskem. Dovršil je gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani, bil posvečen v mašnika 1. 1855, in nato kaplanoval v Poljanah nad škofjo Loko in v Kranju.
Se ko je bival v ljubljanskem bogoslovju se je Čebul seznanil z misijonarjem in škofom Barago, kar je imelo odločilni pomen za njegovo nadaljnje življenje in delovanje. Skof Baraga ga je namreč vabil v Ameriko in Čebul se je temu klicu v resnici kmalu, že I. 1859., odzval. Ko je dospel v Sault Sle. Mario, so ga takoj poslali za misijonarja v pokrajino Minnesota. Tam |e ostal lelo dni in se lakoj začel učili tujih jezikov, da bi mu bilo mogoče živeli in delovati med tam-kajšniimi prebivalci. V kratki dobi se je Celini priučil angleščini in francoščini z namenom, da bi lahko v teli dveh jezikih pridigoval in opravljal druga duhovniška opravila.
Ker je bil Čebul izredno nadar|en misijonar, ga je škol Baraga kmalu postal v severne pokrajine v Ameriki. Tamkaj mu |e namreč bila nadarjenost za učenje tujih jezikov Se posebno potrebna, ker se je moral za dušnopastirsko delo v Severni Ameriki priučili jezika tamkajšnjih prehivalrev — indijanščine. L. 1861. je potoval Čebul s škofom Barago v kraj La Point in tam ustanovil in zgradil cerkev, ki še danes stoji. Potem je znatno povečal reriiev v Superiorju. Nad desel let je bil Cebnl edini duhovnik-misi-jonar v listih severnih pokrajinah ob znanih severno ameriških jezerih Ustanovil je v tistih obširnih pokrniinah nešlevilne misijonske postaje in jih z veliko vneme razširjevalca božjega veselega oznanila obiskoval čim najpogosteje. Ker so bil" le postale raztresene da'eč narazen drtis.i od druge, je moral CehnI zmerom izredne daljave nrepolovati. da je prišel od te do druge postaje. Tako je postal odličen in kar občudovanja vreden popotnik in pešec. Pripovedujejo, da je mnogokrat prepotoval na dan od 60 do 70 mili to jo okroglo po sto kilometrov na dan.
Leta 1872 je Čebul obiskal svojo staro domovino v Evropi in še na ti poti je kar naprej mi-sijonnril no cele tedne pri Indijancih, kar ni se mo"el ločili od njih in od krajev svojega uspeš-
te svoje priljubljene kraje med Indijance. Potem je na prošnjo odličnih državljanov odšel v Mari-nelle in tamkaj zopet dokončal zgradbo cerkve in osnoval šolo, ki so se v nji naselile sestre Notro Da me. V zakajenih in temnih indijanskih kočah si je nakopal bolezen na očeh. To hudo bolezen so mu poslabševale še silno mrzle severne zime. Zatorej je 1. 1878 zopet odšel v Evropo, in sicer na Francosko, da bi se pozdravil in okrepil. Na Francoskem je postal župnik na neki župniji v versaillski škofiji. Po štirih letih delovanja v Evropi se je zopet vrnil v Ameriko in do svoje smrti deloval na najrazličnejših misijonskih postajah. Umrl je 1. 1898 in leži pokopa« v kraju Sveti Ignacij.
Čebul je bil res pravi misijonar po poklicu. Zalo se nikoli ni ustavil na enem samem kraju, marveč |p bil tako rekoč večni popotnik, kakor so vsi misijonarji, Toda kamor koli jc prišel, povsod se je takoj začutil njegov blagodejni vpiiv, sa| je bil učilelj Kristusovega nauka ljubezni in prijateljstva, zato so tudi misijonarja povsod kaj kmalu vzljubili, ker se je njegova ljubeznivost in njegov hlagodpjni vpliv tnkoj spoznal v vsakem kraju, na vsaki njegovi misijonski postaji. Bil jo v resnici velika osebnost, ki se je v duhu Kristusovem žrtvovala za bližnjega.
Pa naš misijonar nikakor ni bil kak mrk jan-zenist, marveč kot prijatelj škofa Barage vesel človek in družaben vseskozi. Bil je tudi odličen glasbenik in izvrsten govornik. Versko znanost je poznal tudi globoko strokovno in celo pisal znamenite verske razprave. Med njegovimi spisi so ohranjeni na primer tudi neki zapisTii za znanstvena predavanja, ki |ih le imel Čebul celo v nekem znanstvenem francoskem klubu I Bil je zares izohražen mož in je govoril dolgo vrsto svetovnih iezikov, tako francoski, angleški, nemški, več indijanskih narečij, poleg slovenščine še štiri slovanske lezike, latinski in grški, celo arabski jezik mu |e bil znan. V angleščini je tudi pesnil in govoril še več drugih manj znanih jezikov. Kot odličnega znanstvenika in moža svetovne Izobrazbe so ga na neki misijonski postaji poklicali celo za mirovnega razsodnika, tak ugled si je pridobil med tamkajšnjimi prebivalci. Mož take Izobrazbe, takega svetovnega slovesa in tak odlični razširjevalec Kristusovega nauka, ki je taki ponesel slovensko ime po naši širni zemlji,
nert" delovanja za razširjenje božjega Kraljestva I k6 ponesel slovensko ime po nast širni zemiji, na zemlji In že takoj naslednje leto se je vrnil v I pač zasluži, da ga štejemo med naše velike mozel
PRAVNI NASVETI
Postavljanje županov. Se t pokrajinske uprave je izdal nove predpise o postavljanju županov in občinskih svetovalcev. Zupane bo postavljal v občinah Ljubljanske pokrajine okrajni glavar proti naknadni odobritvi predsednika pokrajinske uprave. Županom dodeli kot posvetovalen organ občinski svet treh do šestih oseb. Za župana in člane sosveta se sinejo imenovati moške osebe, ki so dovršile 25 let starosti, uživajo državljanske pravice, so dobrega nravstvenega in političnega vedenja ter imajo potrebno izobrazbo za opravljanje občinskih poslov.
Razširjen delokrog župana. To novih predpisih župan opravlja vse posle, ki so po veljavnih predpisih spadali v delokrog predsednika občine, občinske uprave in občinskega odbora. Njegove odločbe izvršuje občinski tajnik. V primeru po-trebe podpira župana tudi poveljnik najbližje posadke slovenskega domobranska. Občinski sosvet ima samo posvetovalen glas in oddaja mnenje v vseh zadevah, o katerih župan misli, da jih je treba predložiti sosvetu. Kadar je župan zadržan, ga zastopajo člani sosveta po vrstnem redu, kakor jih je imenoval okrajni glavar. Okrajni glavar določi županu in po potrebi tudi članom sosveta nagrado Iz občinskih sredstev.
(Klali županovi posli. Na župana so preneseni tudi vsi posli krajevnega šolskega odbora, občinskega kmetijskega odbora iu občinskega preskr-bovalnega urada.
Kazenska oblast župaaa. Zupani zunaj sedeža okrajnih glavarjev so do nadaljnjega pooblaščeni, Ja izrekajo začasno denarne kazni do 500 lir, za »se upravne prekrške, za katerih kaznovanje so pristojni okrajni glavarji. Zupan izreka kazen po predhodnem zaslišanju krivca, morebitnih prič ter po pribavi mnenja dveh članov občinskega sveta. Kazen je takoj izvršna, vendar se denarne kazni do izvedbe rednega kazenskega postopanja po okrajnem glavarju, branijo v občinski blagajni. l'o obiavi kazenske odločbe predloži župan kazenski spis takoj okrajnemu glavarju, ki odloči glede uporabe oziroma vrnitve založene denarne kazni.
Občinski uslužbenci. Vse odredbe o službenih razmerjih občinskih uslužbenrev, t. j. postavitev, napredovanje, prestanek službe, izda župan. Zupan tudi izreka kazni zaradi disciplinskih prekrškov. Svoje odločbe mora župan predložiti okrajnemu glavarju v odobritev.
Občinska trošarina na alkoholne pijače. Po izdanih predpisih se pobira v vseh občinah Ljubljanske pdkrajine razen mestne občine ljubljanske občinska trošarina: a) po 2 liri od litra vina, vinskega mošta in piva; b) po 10 lir od hektolitrske stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma iu konjaka ler od litra šumečih vin in drugih luksuznih pijač.
Predpisi o poštnih pošiljkah. Pošle smejo odslej sprejemali zasebne pisemske pošiljke le pod naslednjimi pogoji: Vsa pisma se morajo oddajali v nabiralnih? ali pri pošlah odprla. Za pisma se ne smejo uporabljali ovitki s podlogo. Na vsaki pisemski pošiljki mora biti označen naslov od pošiljatelja. Pri predaji priporočenih pošiljk se mora odpošiljatelj oziroma oni, ki prinese pošiljke na pošto, legitimirati z izkaznico s fotografijo, izdano od kake državne ali samoupravne oblasti.
Mali oglasnik	
Prittojbina za male oglate se platoje naprej.	
Suhe sobe kupi vsako količino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunujska c. ŠL 33 Javna skladišča)	Mlin v prav d°',rcm stanju naprodaj. Nsslov v upravi Domoljuba. 7819 Prodamnar-10tedn°v "uu starih prašičkov Novak, Notranje gorice 39. p Brezovica
Hrauo prodam ličnoin. Mrak Lovrerc. Neiri me gorice št. 43 pri Hre/ovei.	
	Oolasuj v »Domoljubu«
Križem sveta
Ker jc izginil Budov zob
Iz najlepšega eejlonskega templja, ki so nahaja v skrivnostnem gozdu pri mestu Kandy, je svoj čas izginil zob slavnega porotnika budizma, Bude, katerega pogani ua vzhodu božansko častijo. Novica o strašni izgubi je šla takoj od ust do ust in kmalu se je dvignilo hudo razburjenje in hkrati pojavil obup. Po starem izročilu je Buda sam izročil svoj zob cejlonskemu kralju. Knezi so z največjim spoštovanjem čuvali dragoceno svetinjo. A že njim je skrivnostni zob nenadno izginil, izgubi pa je sledila na Cejlonu strašna stiska in preganjanje. Končno so zob našli v posesti neko portugalske družbe in so zanj ponujali neizmerne zaklade. Portugalci so oslali neizprosni, a zob so je nenadno spet pojavil v prelepem templju. Odslej je bil Cejlon miren do danes. Sedaj pa pričakuje ljudstvo trpljenja vseh vrst, dokler se čudoviti zob spet ne povrne.
Zanimiva sodba zaradi očetovstva
Pri neki razpravi na Gorenjskem je 22 lelna hišna pomočnica Marija P. označila za očela svojega otroka l-ranca R. Ta pa je odločno zanikal očetovstvo. Ker je Marija svojo trditev podprla s prisego, je sodišče zahtevalo od vseučilišča v Gradcu in Inomostu krvno preiskavo. Oba izvedenca sta izjavil«, da Franc ni otrokov oče. Na podlagi izvedeniškega mnenja je državno tožilstvo v ('«-lovcu obložilo Marijo zaradi krive prisege in je bila Marija obsojena na tri mesece ječe.
Striža ovac
Ovce strižemo navadno v poletju, ki je za to primeren čas. Svetujemo enkratno strižo, pri čemer se dobi daljša volna, ki ima boljšo ceno, in prištedi dvakratno delo. Breje ovce strižemo pred jagnjeti, ker je sicer volna pri sesanju napoti in je tudi manjvredna. Pitalne živali strižemo pred pitanjem. Pranje ovac pred striženjem ni potrebno, ker smo sicer le preveč vezani na letni čas in dan. Pri spravljanju volne ne mešajmo volne jagnjet, letnikov, starih ovac in ovnov, hranimo drugo-barvno volno posebej in upoštevajmo pri sortiranju po možnosti tudi dolžino volne.
Uporaba tobačnega pepela
Noži, ki imajo navzlic čiščenju še zmeraj duh po čebuli, slaniku in po slifnem, takoj izgubijo la duh, če kanemo v tobačni pepol malo salmi-jaka in s tem obdrgnemo nože. Pri tem izginejo tudi rjaste in kislinaste maroge. Treba je pa nože takoj še umiti, ker se salmijak zaje v jeklo. — Tobačni pepel je tudi dobro sredstvo za čiščenje kovin. Dalje z njim odstranimo bele kolobarje na polituri pohištva. Tedaj moramo pepel malo ovla-žiti; z mehko cunjo nato do suhega obdrgnemo dotični kos pohištva.
Najprimernejše Miklavževo darilo
za inlado in staro je bila in ostane naša
Družinska pratlha
Ne pozabite tudi letos razveseliti svoje družine s tem darilom I Ustregli bosle s pratiko posebno onim ki se žele udeležili lekme za razpisane knjižne nagrade
Ohrog sosedov
s Tudi na Hrvatskem dobi vsaka oseba mesečno po pol kilograma soli.
s S priključitvijo dalmatinskih krajev je dobila Hrvatska mnogo rodovitnega ozemlja, predvsem pa veliko število vinogradov in sadnega drevja. Dalmatinski kraji so ludi zelo bogati na zdravilnih zeliščih.
s Nemško štirirazredno trgovsko šolo bodo odprli v kratkem v Zemunu na pobudo nemške narodnostne skupine na Hrvatskem.
s Obtok bankovcev na Hrvatskem je dosegel konrem meseca oktobra 1943 34.32 milijarde kun, dočim je konec septembra znašal 31.82 milijarde kun.
Sviloprejke goje brez murv
Na Japonskem in v Koreji so v zadnjem letu prvikrat v večji meri gojili sviloprejko posebna vrste, ki se imenuje attacus ricini. Navadno svilo-prejko hranijo z murvinim listjem, japonske pa z listjem topola, pa ludi ricinusn. Gosenica se že po 20 dneh zabubi in je zato mogoče doseči s lo novo vrsto sviloprejke več pridelkov na leto. Svila iz kokonov nove sviloprejke je odlična in se posebno odlikuje po svoji trpežnosti.
Proti kosom
Kosi so se v ameriškem \Vashingtonu tako razmnožili, da so postali prav nadležni. Mestni očetje so hoteli biti usmiljeni proti čmokrilcem in so nabavili nekaj ducatov sov, da bi pregnal« kose Iz mesta. Res se je pričela prava divja vojna med uharicami in kosi, v kateri seve podlegajo slabši. Medicin pa so se namnožile sove iu mestni magistrat je za novo skrb bogatejši.
Križanka St. 25
i	2 3 |		4	5	6	7	8	9
10			U			12		
13			14			15		
16		17	18		19	20		21
22	28		24	25		26	27	
28			29			30		
31			32			33		
34	35		36	37		38	30	
40		41	il		43	44		45
46			47			18		
49								
Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, 10. pristani« šče na Finskem, 11. pesnitev, 12. žuželka, 13. bodičasta žival, 14. zabava. 15. gradbena snov, 16. reka na Hrvatskem, IH. strast, 20. del voza, 22. oblika cvetenja, 24. industrijska rastlina. 211. oblika glagola dati, 28. vrb«, 21». irska organizacija, 30. zemlja, 31. nerazdeljen, 32. del strehe, 33. kovina, tl4. mesto v severni Italiji, 30. očka, 38. kraj v Vojvodini, 40. srd, 42. riba, 44. slovenski učenjak, 40. vodna žival, 47. ud družine, 48. švicarski kanton, 49. ti in jaz.
Navpično: 1. mesec, 2. drag les, 3. orožje. 4. kraj na Notranjskem, 5. malik. (tujka), 0. slovansko bivališče duš, 7. nogometni izraz, 8. obravnava (tujka), 9. ahesinski naslov, IG. cesla, 17. Cha-teaubriandova novela, 18. umetnina, 19. mesto ob Črnem morju, 20. trnek, 21. nekdanja Ljubljana, 23. starokrščanski pozdrav, 25. nadav, 27. turški naslov, 35. Shakespearova oseba, 37. padavina, 39. žensko ime, 40. del obraza, 41. smuči (tujki), 42, notranjski kraj, 43. spanje, 44. nočna ptica, 45. gostija.
Rešitev križanke it. 24
Vodoravno: 1. koža, 5. božič, 10. oseba, It, dete, 12. salo, 13. Banat, 14. anoda, 17. snpa, 19> Zale, 21. setev, 24. Adi2a, 25. mcla, 26. Baka, 27. vezaj, 28. agava, 31. para, 33. kolo, 35. Silen, 38. lbiza, 39. vino, 40. Paka, 41. Tomaj.
Navpično: 1. kosa, 2. osa, 3. želo, 4. Abo, 5. baba, 0. oda, 7. žena, 8. Ila, 9. čela, 15. nada, 16. deiia, 17. seme, 18. peta, 19. žara, 20. Lika, 21. Sava, 22. leza, 23. vaja, 29. goba, 30. voza, 31. pivo, 32. Rena, 33. kip, 34. lik, 35. sat, 36. Lini, 37. no),
•Domoljub, stane 24 lir za celo leto, ra inozemstvo 30 lir, — Dopise io spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate in reklamacije
pa uprava »Domoljuba«. —■ O ji lasi se zaračunajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in oprave štev. 40-04. Herausjeber — Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. — Schriitleiter — Uiednik: France Kremžar. — Fiir »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno«
Jože Kramarii.